Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE E -1 ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike Ptuj, september 2019 Ferdinand Humski EAN crtna koda, standard za svetovno oznace­vanje izdelkov, ang. European Article Numbering. Prim. ldent, RFID. O 012345 678905 Ebonit Plasticna masa, ki nastane ob zagreva­nju kavcuka, ki vsebuje veliko žvepla. Pri temper­aturi okolice je trd in žilav, uporablja pa se za izo­lacijo, telefonske in kemijske naprave, nalivna pe­resa itd. Je crne barve, ime pa je dobil po ebeno­vini (les), ki so jo na ta nacin hoteli nadomestiti. ECCS Sistem varnega izklapljanja nuklearnega reaktorja (hlajenja jedra) v primeru nesrece, ne­varnosti, ang. emergency core cooling system. ECISS Evropska komisija za standardizacijo železa in jekla, ang. European Committee for Iran and Steel Standardization. SIST ECISS IC 1 O se uporablja kot dodaten znak pri oznacevanju jekel. EDM Ang. Electrical Discharge Machining, glej Elektroerozivna obdelava. EEPROM Glej ROM. Efektiven Stvaren, resnicen, dejanski. Ki dosega uspeh, rezultat. Efekt:ucinek, uspeh. Efektivna napetost Služi za primerjavo med iz­menicno in enosmerno napetostjo -za doseganje enakega ucinka (efekta). Enosmerna napetost velikosti Uef bi pri danem uporu sprostila isto moc kot izmenicna nape­tost s temensko (maksimalno) vrednostjo U0. Za sinusno izmenicno napetost velja: Uo Ue1 = {2 ss 0,707·U0 Podobno kot pri izmenicni napetosti lahko izracu­namo tudi efektivni tok: l o lt = {2 ss 0,707·10 e Mrežna napetost 220 V je efektivna napetost, njena amplituda pa je {2 krat vecja: {2 = = = U0 · Ue1 1,41 · 220 V 31 O V Srednja vrednost sinusne izmenicne napetosti: 2 Us, = -· U0 ss 0,637· U0 7t Na enak nacin lahko povežemo ls, z la. RAZLIKUJ Ue1 od srednje vrednosti izmenicne napetosti v casu ene polperiode Us,, let pa od ls,! Sin. efektivna vrednost izmenicne napetosti. Efektivna zmogljivost Glej Kompresor. EG Nemška kratica, ki se pogosto uporablja za opisovanje lastnosti vnetljivih tekocin: meja eksplozivnosti, nem. Explosionsgrenze. EHF Extremely high frequency, glej Radijski valovi. EIA232 Electronic lndustries Alliance, do 1997 Electronic lndustries Association, ameriška orga­nizacija za standarde in trženje. Glej RS232. Ejektor lzmetac -mehanizem za izmet, izprazni­tev(ang. eject: ven vreci), npr. pri puški -za iz­praznitev praznih tulcev, pri litju v maske, pri briz­ganju v forme. Tudi crpalka za odstranjevanje plinov in tekocin s sesanjem. Prim. lnjektor. Ek Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Ecke: vogal, kot) in pomeni vogal. Ekologija Veda o tem, kako živa bitja vplivajo ena na drugoin na svet okoli sebe. Besedo ekologija pogosto enacimo s pojmom okolje, okoljevarstvo. Ekologija preucuje: -porazdelitevin bogastvo živih organizmovglede na njihovo naravno okolje,podnebje in geologijo-odnose med živimi bitji:kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo -odnose med živim in neživim okoljem:kako soodvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, soncna svetloba) ter kako se prilagajajo razlicnim življenjskim razmeram Stran 2 Ekologija V OŽJEM POMENU BESEDE se na­naša NA CLOVEKA: a) Preucuje odnos cloveka do okolja. b) Preucuje vpliv clovekove dejavnosti na okolje. c) Se ukvarja s preprecevanjem ter odpravo po­ sledicclovekovega poseganja v naravo. Glavne dejavnosti ekologije so: -varstvo okolja oz. narave, -prizadevanje za uravnotežen odnos do narave, naravnih procesov in pojavov, -razumna raba naravnih virov in dobrin ter -vzdrževanje naravnega ravnotežja brez unicujo- cih posledic za vsa bitja našega planeta. Eks-Predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navzven, stran od cesa, stanje zunaj cesa. Sin. ex-; prim. In-. Eksakten Natancen, jasen, dovršen, tocen. Ekscenter Mehanizem -okrogla plošca, ki se vrti okrog osi ki ne gre skozi njeno središce. Ekscentricna kroga Na zgornji risbi je S1 središce kroga 1, S2 pa sre­dišce kroga 2. Ce se krog 1 vrti okrog središca S2 in si pri tem krog 2 zamislimo kot cep, je to že eks­centricni mehanizem. Dvakratna razdalja med S1 in s2 je ep nihajnega kroga (velikost ekscentra). Ekscentri se v tehniki pogosto uporabljajo, npr.: • pri rocno vodenem brušenju in poliranju (eks­centricni brusilnik, polirka), • pri delovnih ali vpenjalnih mehanizmih (npr. spa­janje plošc pri mizarstvu), • pri spreminjanju krožnega gibanja v premocrtno (odmicne gredi, pogonski izsredniki ipd.) • pri spreminjanju premocrtnega gibanja v krožno (ojnice ipd.) Poznamo tudi bolj zapletene ekscentre: • namesto kroga 1 si lahko zamislimo notranje, na krogu 2 pa zunanje ozobje • namesto krogov 1 in 2 si lahko zamislimo dru­ gacne oblike (elipse ipd.) Sin. izsrednik. Prim. Koncentricen, lzsrednost. V povezavi z geometricnimi tolerancami glej Soosnost. Ekscentricni brusilnik Rocno vodeni stroj za brušenje površin, ki deluje na ta nacin, da se na ekscentricno plošco pritrdi brusni papir.Pri tem se celotna brusna plošca z brusnim papirjem vred vrti okrog ekscentricnega središca -za razliko od vib­racijskega brusilnika, pri katerem ostaja usmer­jenost brusnega papirja proti obdelovancu ves cas enaka (glej geslo Vibracijski brusilnik). ....-:i O: Velikost ekscentra (. nihajnega kroga) pri ekscen­tricnem brusilniku obicajno znaša: • 2 8 mm ali 3 mm za fino brušenje • 5:o mm ali 5,5 mm za grobo brušenje Brusni papir se na ekscentricno plošco obicajno pritrdi s pritrdilnim ježkom. Ekscentricni brusilniki so pnevmaticni (levo) ali elektricni (desno). V sredini risbe je prikazana pot katerekoli tocke blizu roba brusnega papirja, ce se ekscentricni brusilnik ne premika: Glavni tehnicni podatki ekscentricnega brusilnika: • . brusne plošce (npr. 123 mm) • . nihajnega kroga (npr. 2,8 mm) • število hodov (vrtilna hitrost ekscentra, priporocase nastavljiva vrtilna hitrost, npr. 2000 -10000 min-1, celo do 24000 min-1) • moc (npr. 450 W) • poraba zraka (pri pnevmaticnih brusilnikih, npr. 380 I/min pri 6 bar) • nekateri ekscentricni brusilniki so primerni tudiza poliranje, ceprav se v delavnicah eno orodjepraviloma ne uporablja za oba opravila. Tako pnevmaticni kot tudi elektricni ekscentricni brusilniki imajo prikljucek, ki omogoca povezavo s posebnim mobilnim sesalnikom za sesanje praš­nih delcev. S tem skrbimo za zdravje, za okolje in za zmanjšanje kolicin smeti na delovnem mestu: Sesalnik za pnevmaticni ekscentricni brusilnik ima z zadnje strani prikljucek za dovod stisnjenega zraka in tudi prikljucek za elektriko. Na sprednji strani ima prikljucek za dovod stisnjenega zraka do ekscentricnega brusilnika. Da lahko sesalnik potegne prah od brušenja, so brusni papirji preluknjani: ce sesalnika ni, se izhodni prikljucek ekscen­tricnega brusilnika prikljuci na neki filter, ki pobere vsaj del prahu. Ekscitacija Vzbujanje, npr. elektronov na višje elektronske nivoje. Eksergija Tisti del energije, ki se lahko neome­jeno pretvarja v druge oblike energij, npr.: mehan­sko delo, elektricna energija, potencialna energija vode, kineticna energija vetra. Prim. Energija. Ekskluzivni ALI Antivalenca . Logicne funkcije. Ekskluzivno pomeni izkljucno. Ekso-Glej Ekto-. Eksogen Zunanji, od zunaj delujoc oz. povzro­cen, ki izvira zunaj organizma. . Eksotermen Proces ali reakcija, pri kalen se energija (toplota) sprošca. Ant. endotermen. Ekspanzija Širjenje, porast, raztezanje. Ekspan­diran:spenjen (stiropor je ~ polistiren oz. EPS). Ekspanzijska posoda . Hidravlicni akumulator. Ekspanzijski ventil Ventil v klima napravi vozila, ki ima podobno vlogo kot dušilka: razprši hladilo v uparjalnik. Za razliko od dušilke pa ekspanzijski ventil regulira pretok hladila v odvisnosti od stanja hladila (tlak, temperatura) v uparjalniku: Ferdinand Humski Stran 3 • ce ima hladilo v uparjalniku previsoko tempera­delana iz papirja, ki je prevlecen s fenolno smolo, Ekstenzija Tujka, ki pomeni raztezanje, iz ang. turo, tedaj se odprtina v ekspanzijskem ventilu pleksi steklom -pertinaks, vitroplast ipd. extension. V racunalništvu je to pripona, koncni­razširi in zato se razprši vec hladila v uparjalnik ca oz. podaljšano ime, ki oznacuje tip (format) • ce pa ima hladilo uparjalniku prenizko tempera­ datoteke. Primeri standardnih ekstenzij (pripon): turo, se ekspanzijski ventil zapira in zato razprši *.abw -pripona za AbiWord (podobno in v bistvu i mmmmm11m manj hladila v uparjalnik enako kot Open Office, Libre Office), zelo podobno .odt *.bat -paketna datoteka sistema Windows (za batch oz. ukazne datoteke) *.bmp -datoteke za rastrsko grafiko (bmp -Ekspliciten Jasen, dolocen, razložen, izdelan, immmmmmn 9V Basic Multilingual Plane, bitmap) nedvoumen, pojasnjen, razviden. Npr.: ~i spomin, *.cdr -datoteka za vektorsko grafiko CorelDraw problem je postavljen zelo eksplicitno. Mat.: ~a ali *.cdt -CorelDraw Vorlage razvita funkcija je zapis, v katerem je odvisna *.dft -draft datoteke, Solid Edge in (zanimivo) -spremenljivka sama na eni strani enacbe, npr. tudi CiciCAD, SolidEdge drawing file, linearna funkcija: y = k·x + n Drafting Tool Prim. Impliciten. *.doc -Word Eksplozijska kovica Glej Kovica. *.docx -OpenOffice Eksplozijska risba Ena od oblik montažne (se­ *.dxf -format (Drawing Exchange/lnterchange stavne) risbe. Sestav se prikaže prostorsko raz­ Format), ki je namenjen za omogocanje stavljen na posamezne sestavne dele. Sestavni prenašanja podatkov med AutoCad in deli so v prostoru razporejeni tako, kot da bi celo­ ostalimi programi ten izdelek ob eksploziji razletel narazen. *.dwg -format, ki se uporablja za 2 in 3 dimen­Tako prikazana risba zelo poenostavi razumeva­ zionalne risbe (design), okrajšava za nje, obenem pa lahko pojasnjuje tudi zaporedje »drawing«, AutoCad in razlicni Cad-i; je (vrstni red) sestavljanja sestavnih delov v celoto. verjetno najbolj široko uporabljan format Uporaben primer eksplozijske risbe je npr. prikaz med CAD risbami sestavnih delov kljucavnice: *.eps -Encapsulated PostScript *.fon -Fant File *.gif -datoteke za rastrsko grafiko, ki podpira animacijo. Ima omejitev 256 barv, zato ni primeren za slike z majhnimi barvnimi ni­ansami (npr. fotografije, umetniške slike) *.igs -tudi .iges, datoteke tipa iges (ajdžis), ki Eksplozijska risba je standardna sestavina izdel­ so osnova za 3D modeliranje v vseh kov, ki se prodajajo v razstavljenem stanju (o­ modelirnikih 1 vstop hladila iz sušilnika 2 izhod hladila proti mare, stoli itd.), zelo uporabna je tudi za patent­*.indd -datoteke programa lndesign uparjalniku 3 vstop hladila iz uparjalnika 4 izstop no dokumentacijo, za pojasnilo sestavnih delov *.jpg -datoteke za rastrsko grafiko, Joint Pho­hladila proti kompresorju 5 membranska glava 6 v kosovnici ipd. Sin. Razporeditvena risba. tographic Experts Group (tudi jpeg); pod­membrana 7 temperaturno tipalo 8 pomikalo ven­Eksplozijsko obmocje Kolicina posameznih se­pirajo milijone barv; pri izvozu teh slik tila 9 9 kroglicni ventil, ki se odpira ali zapira preko stavin v zmesi, ki pri ustrezni iniciaciji lahko pov­lahko vplivamo na stopnjo izgub -v prak­8 in v odvisnosti od 7 10 vzmet za vracanje v zrocijo eksplozijo. si s tem zmanjšamo velikost datoteke, osnovni položaj E.o. izražamo v volumskih odstotkih gorljive snovi medtem ko se razlika kvalitete z golim Prim. Dušilka v zraku in je omejeno z zgornjo in spodnjo mejo. ocesom ne opazi; pravimo, da so to dato­Eksperiment Glej Poskus. Iz lat. experimentum. Nad zgornjo oziroma pod spodnjo mejo vžig ne teke z izgubami (lossy) Eksperimentalna enacba: glej Empiricna enacba. povzroci vec eksplozije. Prim. Topilo. *.mdb -Mirtel, Microsoft Access Eksperimentalna plošcica Plošcica, namenje­Eksplozijsko varjenje Postopek varjenja, pri ka­ *.mi -Mirtel na za preizkušanje prototipnih elektricnih tokokro­terem se varjenca zvarita zaradi visokega pritiska. *.msi -pripona za instalacijsko datoteko (pro­ gov ali za ucenje. Tehnološki postopek se je razvijal po 2. svetovni gram, ki ga je treba najprej namestiti), To je tanka in trdna plošca z izvrtanimi enakomer­vojni, na osnovi opazovanj iz 1. svetovne vojne. uporabno v Windows no razporejenimi luknjicami, obicajno so razpore­Patent je leta 1962 prijavilo podjetje DuPont. *.odb -Libre Office Base jene na vsakih 2,54 mm (O, 1" = O, 1 inca). Plošca, ki jo hocemo privariti na osnovni material, *.odf -OpenDocument File format za Libre Luknjice so podložene z bakrenimi podlogami,ki so lahko enostranske ali obojestranske. ENOSTRANSKA o o PODLOGA 1[ 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 ][ 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 0-0-0-0-0 DVOSTRANSKA o o PODLOGA MOSTICKI Nekatere podloge so medsebojno povezane je pred varjenjem nagnjena proti osnovnemu ma­Office terialu za 2-25 ° in od njega odmaknjena z distanc­*.odg -OpenDocument Graphic file format, npr. niki 1. Zunanja stran plošce je prevlecena z eks­za LibreOffice Draw plozivom 2. Eksplozija lahko nastane na vsej po­*.odt -Open Office (Open Document Text), zelo vršini socasno ali pa se širi od zacetka proti koncu podobno .abw varjene plošce s hitrostjo 2.000-5.000 m/s. Zaradi *.otf -Open Type Fant velike hitrosti se sticni ploskvi tudi natalita, kar je *.pdf -Portable Document Files, datoteka za vzrok za nastanek valovitega zvarnega spoja 3: vektorsko grafiko, obstaja tudi oblika za rastrsko grafiko ... *.png -Portable Network Graphic, datoteke za rastrsko grafiko, majhne datoteke; sliko posname brez izgub (lossless). Vsebuje milijone barv, so pa datoteke obicajno bistveno vecje od JPEG datotek; ne pod­pira animacije *.ps -PostScript datoteke in -PowerPoint datoteke *.ppt tako iz podlog nastanejo povezave -neke vrste *.ppsx -PowerPoint Open XML Slide Shaw (raz­ mosticki,ki elektricno povezujejo vec podloženih vil Microsoft, odpira ga Open office, MS lukenj med seboj. Stranski in sredinski mosticki so Power Point 201 O ali Viewer) obicajno povezani navpicno,mosticki med njimi *.qxd -Quark datoteke pa vodoravno.Mosticki so medsebojno elektricno Razmerje višine in dolžine vala je odvisno od *.png -datoteke za rastrsko grafiko izolirani, zato da lahko preizkuševalec ustvarja hitrosti spajanja in ima vpliv na strižno trdnost *.svg -datoteka za vektorsko grafiko, Scalable elektricne povezave od tocke do tocke z žickami spoja. Hitrosti varjenja so odvisne od materiala in Vector Graphics -takšne slike prenašam oziroma iglami. Na ta nacin se hitro povezujejo znašajo od 500 do 2.400 m/s. Zvar je zelo cist. v LPM preko PrtScr ali z lnkscape posamezni elektricni elementi (upori, kondenza­ Slabost tega nacina varjenja je, da je za izvajanje *.svgz -stisnjeni lnkscape svg torji, integrirana vezja itd.). potrebno zelo dobro poznavanje eksplozivov. *.txt -pripona za notepad (beležko) V luknjice eksperimentalne plošcice ne smemo Postopek je primeren za platiranje vecjih ploskev *.wmf -Windows Metafile; vektorski format, ki vtikati predebelih žic, ker bomo s tem prevec raz­ do 40 m2 in za platiranje notranjosti cevi -na ta dovoljuje tudi rastersko grafiko; zavzema širili bakrene podloge in zato ne bodo vec dovolj nacin prevlecemo ogljikova jekla s tankim slojem manj prostora, v osnovi je mišljen kot elasticne. korozijkso obstojnega materiala. Je tudi edini prenosni format med razlicnimi programi; Podloga eksperimentalne plošcice je obicajno iz­ postopek za kvalitetno spajanje AI z jeklom. deluje na podoben nacin kot *.svg Ferdinand Humski *.wmv -Windows Media Player (film) *.xls -Excell datoteke .xlsx -OpenOffice in novejše Excell datoteke *.tiff -datoteke za rastrsko grafiko Eksteren Zunanji Ekstra-Predpona v sestavljenkah za izražanje položaja zunaj ali poleg cesa. Sin. ekstro-, extra-, ant. intra-. Ekstrapolirati Racunati vrednost funkcije v kaki tocki zunaj intervala, ce so znane njene vrednosti v tockah intervala. Prim. lnterpolirati. Ekstrem Najvecja ali najmanjša vrednost, ki jo lahko zavzame neka matematicna funkcija ali spremenljiva kolicina, npr. temperatura. Ekstruder Naprava za iztiskovanje umetnih mas. Praviloma je to polžasta stiskalnica,ki deluje po­dobno kot mlincek za mletje mesa. Drugacen iz­raz: izrivalni oblikovalnik. Ekstruder za folije pa ima še dodatek za izdelavo folij, vreck ipd: PREDOBDELAVA (PERFORIRANJE ITD.) 71-r::===:=:'::"F=.VLECNAENOTA EKSTRUDER MATRICA ZRACNE FOLIJE Ang. extrude: izriniti, iztisniti. Prim. Brizganje v for­me (risba in delovanje podobnega postopka: briz­ganje je iztiskanje skozi šobo), Arhimedov vijak. Ekstrudersko varjenje Postopek varjenja, ki se uporablja za spajanje umetnih mas. Postopek: a) Raztaljena plasticna masa se nanese na eden ali oba varjenca. b) Ce je potrebno, oba varjenca stisnemo. c) Pocakamo, da se plasticna masa ohladi. Za pripravljanje in nanašanje raztaljene plasticne mase uporabljamo grelnike s stiskalnico (ekstru­ derje) in od tod ime za ta postopek varjenja. Orodje se imenuje ekstruderska pištola: 3 8 6 t:? 5 7 1 -elektromotor, 2 -varilna žica, 3 -vstopna tocka, 4 -ekstruder, 5 -grelnik plastike, 6 -prikljucek, ki doloca izstopno obliko tekoce plastike, 7 -grelna šoba, 8 -integrirani ali poseben grelnik zraka Stran 4 VROCE LEPILO Material lepilnih palic (vložkov) je lahko: • EVA -za lepljenje dekoracij, igrac, rokodelstvo, za lepljenje EPE pene, za lepljenje lesa, upora­ben tudi za tesnenje, za elektroniko (ker je zavi­ralec gorenja) in kot polnilo • PO poliolefin -je brez vonja, dobra temperatur­na stabilnost, dobra vezna trdnost predvsem za PE/PP materiale, primeren tudi za hitro lepljenje kartonov • PA poliamid -lepilo, odporno na vrocino, odlicen elektricni izolator, zelo primerno za uporabo v elektriki in elektroniki (npr. za tiskana vezja, na­vitja, kondenzatorje ipd.) Ostali adhezivni materiali iz umetnih mas, ki so primerni za vroce lepljenje v nerazstavljive zveze: PVC, PE (HDPE) in PET. Ekstrudiranje lztiskovanje, stiskanje, pretlaceva­nje, izrivanje skozi matrico. Vrste ekstrudiranja: • ekstrudiranje s polžem se najvec uporablja za predelavo umetnih mas, • s tem izrazom se oznacuje tudi iztiskovanje ko­vin;kovine praviloma ne stiskamo s polžem, temvec z batom (pesticem), glej geslo Stiskanje Ang. extrusion: iztiskanje, izrivanje. V glavnem poznamo dva nacina ekstrudiranja umetnih mas: 1. Iztiskanje profilov je proces, ki je pri predelova­nju kovin podoben iztiskovalnemu stiskanju: ! ) 2. Ekstruzijsko pihanje,za izdelovanje folij: HL.AUNI .RAK GlffiNUI..Alf ORODJE m,m& GRETJE POLŽ Ekto-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na položaj ali delovanje zunaj, na površju. Sin. ecto-, ekso-, exo-. Ant. end-. Ekvacijski Nanašajoc se na enakost, izenacen­je: ~a delitev. Prim. Mejoza. Ekvi-Predpona, ki pomeni enaka razdalja ali enaka vrednost. Ekvidistanca Linija enake oddaljenosti, pomemb­na za poznavanje CNC programiranja -korekcija poti orodja (G40: izkljucitev korekcije; G41: ko­rekcija, orodje levo; G42: korekcija, orodje desno). enako drugemu. Prim. Logicne funkcije. Ekvivalent 1. Kar je enakoali ustrezno drugemuglede vred­nosti, velikosti (npr. masa, sila). 2. Kolicina snovi, ki ustreza 1 mol protonov ali hidroksilnih ionov ali se z njimi spaja (pri kislin­sko-bazicnih reakcijah) ali pa sprejme oziroma odda en mol elektronov (pri oksidoredukcijskih reakcijah). Sin. Eq. Elastan Glej PUR. Prim. Spandex. Elasticni modul Glej Modul elasticnosti. Elasticnost Sposobnost gradiva, da se zacasno deformira. Gradivo je elasticno, ko po prenehanju obremenitve ponovno zavzame prvotno obliko. Obenem je to sposobnost materialov, da povrat­no reagirajo na neko zunanjo silo: PRED PO OBREMENnYIJO OBREMENIIVI [] Jeklo je elasticno do meje elasticnosti. Prim. Deformacija, Plasticnost, Modul elasticnosti. Elasticnost vijakov Razmerje med elasticnim raztezkom Lil [mm] in F [N], oznaka o [mm/N]: o=_!_=.=_!_ _ _!_ c F E A c ... togost elementa [N/mm] Lil .. sprememba dolžine, + raztezek -skrcek [mm] F ... normalna sila [N] 1 ... prvotna dolžina pred deformacijo [mm] E ... modul elasticnosti gradiva [N/mm2] A ... velikost opazovanega prereza [mm2] Elastomeri Gumi podobne umetne mase, ki imajo podobne elasticno-plasticne lastnosti kot naravni kavcuk. Praviloma nastanejo z vul­kanizacijo.Sestavljajo jih linearne precno vezane molekularne verige: PRECNA POVEZAVA Ker so šibko zamrežene, se že pri manjših obre­menitvah raztegnejo in se pri razbremenitvi spet vrnejo v prvotni položaj. Poznamo termoplasticne in duroplasticne elasto­mere. Tehnicno pomembni elastomeri so neopren, poli­akrilati, guma na osnovi naravnega kavcuka, umetne gume, NBR silikonski kavcuk, poliuretan­ski kavcuk, stiren butadienski kavcuk (SBR) itd. Predmeti iz elastomerov:jermeni, tesnila, pnev­matike, mehke cevi, membrane, zracnice, trans­portni trakovi, gumirani valji itd. Sestavljeni izdelki iz gume in kovine združujejo elasticne lastnosti gume in togost kovine, npr. blažilniki tresljajev. Ekstruderska pištola z zunanjim grelnikom zraka: j·.,>-..7""-t-----+---}-­ \ / ,'\ r \} _, \ '·--' '. ' ---..._.,..-" Ekvimolaren Ki vsebuje enako množino (enako število molov) ali enako molarno koncen­tracijo (~a raztopina). Ekvivalenca Enakovrednost, kar je po vrednosti Elektrarna Objekt, ki proizvaja elektricno energi­jo. Primer delovanja hidroelektrarne: Ferdinand Humski Stran 5 LOPATICE TURBINE Elektricna indukcija Glej Elektromagnetna indukcija. Elektricna napetost Glej Napetost -elektricna. Elektricna poljska jakost Velicina -vektor, ki doloca elektricno polje, enota je [V/m], oznaka E. Definirana je s silo F [N], ki deluje na naboj O [C]: F = O·E E F/0 = Merska enota za E je torej [N/C]. Smer elektricne poljske jakosti je enaka smeri elektricnih silnic. Pri kondenzatorju z elektrodami, ki sta medseboj­no razmaknjeni za razdaljo d, je elektricno delo enako mehanskemu: A O·U F·d . F O·U/d == = Izraz za F vstavimo v definicijo E in dobimo: u = ­ d U ... napetost [V] d ... razmak med elektrodami kondenzatorja [m] Po Coulombovem zakonu za prazen prostorvelja: E [V/m] F = 0r0z [N] 4·n·s0·r2 Priredimo Coulombov zakon kondenzatorju: predpostavimo 01 = 02 O in r d. Obenem velja = = = F O·E, torej lahko izrazimo E: o --= s0·S E = [As· Vm / As· m2 V/m] = O ... naboj (elektrina) [C As] S ... površina kondenzatorja [m2] s0 ... influencna konstanta [8,85· 1 Q-12 As/Vm] V snovi (dielektriku) pa velja: = = E _O_ [As· Vm / As· m2 V/m s,s0 · S s, ... dielektricnost [/] Dielektrik vsebuje nesimetricne molekule. Pred­stavljamo si jih kot elipse, ki imajo v obeh gorišcih nasproten naboj. V elektricnem polju se pozitivni naboj (kation) obrne proti negativni elektrodi (ka­todi), negativni naboj (anion) pa se obrne proti negativni elektrodi (anodi): Iz risbe vidimo, da tako obrnjene molekule (dipoli) dielektrika ustvarjajo svoje elektricno polje.ki deluje v nasprotni smerikot zunanje elektricno polje. Dielektrik torej slabi elektricno polje v kondenzatorju, kar je razvidno tudi iz enacbe. Pri doloceni jakosti elektricnega polja postane izolant prevoden. Pojavu pravimo elektricni pre­QQj_ izolanta. Elektricni poljski jakosti, ki je potreb­na za preboj izolanta, pa pravimo elektricna pre­bojna trdnost izolanta EP. Sin. jakost elektricnega polja. Elektricna poljska konstanta Pojasnilo pod geslom dielektricnost. Sin. influencna konstanta, absolutna dielektricna konstanta. Elektricna prebojna trdnost Glej Elektricna poljska jakost. Elektricna prevodnost Pove nam, kako dobro ali slabo neko gradivo prevaja elektricni tok. Definirana je kot razmerje med el. tokom in el. napetostjo, je obratno sorazmerna el. upornosti: 1 1 == G-­ U R U -elektricna napetost [V] 1 -elektricni tok [A] R -elektricna upornost [Q] Enota za elektricno prevodnost G je siemens [1 S 1 A/V 1/Q ]. Prim. Upornost. = = Specificna prevodnostyje splošna lastnost snovi 0 in nam pove, kolikšna je prevodnost voda s prere­zom 1 mm2 , ki je dolg 1 m. V nekaterih literaturah se spec. prevodnost oznacuje z grško crko X. Enota za spec. prevodnost je [m/Qmm2], kar je enako kot [Sm/mm2]. R in ypovezuje formula: 0 1 R­ = Yo ·q 1 -dolžina voda [m] q -površina precnega prereza voda [mm2] Elektricna upornost Glej Upornost. Elektricni naboj Glej Elektrina. Elektricni potencial Razmerje med elektricno notranjo (potencialno) energijo in nabojem (elek­trino). Je izpeljana velicina z oznako V in z mersko enoto volt [V]. Dolocena je z enacbo: !::!.r,e V = [V/m] o Wpe ... elektricna potencialna energija [J] O ... elektrina oz. naboj [As] Ce v zgornjo enacbo vstavimo elementarno elek­trino (elektrino le za eden sam elektron), dobimo: wpe1 v= [V/m] e Wpe1 ... elektr. potencialna energija za elektron [J] e ... elementarna elektrina [1,602·1 o-19 As] Ugotovimo, da lahko eden sam elektron ustvari razlicne elektricne potenciale. Ker pa je elek­tricni potencial odvisen od elektricne potencialne energije, ugotovimo tudi naslednje: Isti elektron se lahko nahaja v razlicnih energet­skih stanjih Wpe1 ! Višje kot je energetsko stanje (el. potencial) elek­tronov, vecja je njihova težnja po spremembi po­tencialne energije v kineticno. Ko se v nekem tre­nutku preseže meja, se del notranje energije pretvori v kineticno. Podobno je pri toplozracnem balonu:zrak ogrevamo z gorilnikom, dokler se v nekem trenutku balon ne dvigne: Dvigniti elektricni potencial torej ne pomeni kopici­ti elektrino, temvec dvigniti energetsko stanje nosilcem elektrine! Pogosto primerjamo elektricni tok z vodnim pre­tokom, elektricni potencial (in posledicno elektric­no napetost) pa z višino vodnega stolpca (tlakom). Naelektrena telesa so elektricni poli. Razlikujemo pozitivne in negativne elektricne pole. Za elektricni pol z izhodišcnim elektricnim poten­cialom O V je pogosto izbrana Zemlja. Poimenuje­mo ga z indeksom V0. Potenciale drugih polov pa oznacujemo z indeksi, npr. V1 ,V2, V3 itd. Sin. Napetostni potencial. Elektricni preboj Glej Elektricna poljska jakost. Elektricni pretok Navidezni pretok elektrine v prostor okrog izvora elektricnega polja. Enak je elektrini, ki je izvor elektricnega polja. Merska enota je kulon [C], oznaka ---_ 1 1 --__@::_'-..b-l__J USMERJENO GIBANJE Elektricnega toka ne vidimo, lahko pa si ga zamislimo kot množico kroglic, ki jih potiskamo skozi cev: + STIKALO .._ -BATERIJA l _..........__. Sin. jakost elektricnega toka. Definicija velicine: jakost elektricnega toka je pretok elektrine skozi prevodnik. Oznacujemo ga s crko 1, merska enota je amper [A]: o I = -[A] t O ... elektrina [C=As] t ... cas [s] Elektricni tok ne tece kar sam od sebe. Vzrok za elektricni tok je elektricna napetost (razlika poten­cialov), tako kot je višinska razlika vzrok za pretok vode, temperaturna razlika za prenos toplote in tlacna razlika za pretok zraka. Zunanji ucinki elektricnega toka so: • toplotni (peci, temperaturna stikala itd.) • svetlobni (žarnice) • magnetni (shranjevanje podatkov na disk itd.) in • kemicni (povzrocanje kemijskih reakcij, elektro­ liza, galvanizacija -nanašanje kovin itd.). Smer elektricnega toka je lahko: a) TEHNICNA (dogovorna) smer elektricnega to­ka. Definirana je kot smer, v kateri se GIBLJE POZITIVNI NABOJ: od anode (pozitivne elek­trode) proti katodi (negativni elektrodi). b) FIZIKALNA (dejanska) smer elektricnega toka.V kovinskih vodnikihso nosilci naboja negativni elektroni, zato je fizikalna smer definirana y_ SMERI GIBANJA ELEKTRONOV: od katode (negativne elektrode) proti anodi (pozitivni elektrodi). Fizikalna in tehnicna smer se torej ne ujemata: TEHNICNA SMER od „proti-) 7\.L_0 ___ _J_.,.RU• ?l žARNICA (tok elektronov) Vprašaji na desni strani risbe povedo, da ni vedno tako preprosto ugotoviti, v katero smer tece elek­tricni tok. Rešitev -glej geslo Dioda. Ferdinand Humski Na elektricnih shemah se smer elektricnega toka riše s pušcico na tokovodniku: 1 + R u Merjenje elektricnega toka: Napravo za merjenje elektricnega toka imenuje­mo ampermeter. Vežemo ga zaporedno s porab­nikom, tako da tece enak tok skozi oba: Ampermeter pokaže enak tok ne glede na to, na katerem mestu ga vkljucimo v krog: Pri prikljucitvi pazi na pravilno prikljucitev žic ter izbiro merilnega obmocja. Ce ne veš kolikšen bo tok skozi porabnik, nastavi ampermeter na naj­vecjo vrednost in jo potem ustrezno zmanjšuj. Obremenljivost elektricnih vodnikov: Termicna obremenjivost vodnikov je odvisna od materiala vodnika, prereza, izolacijskega materi­ala, vrste namestitve (zrak, zemlja, kanal, na ali v stenah, v tleh, pod ometom), števila kablov (eno­ali vecžilni, eden ali vec kablov drug ob drugem), vrste obremenitve (enosmerni -izmenicni tok, na­petost, trajna ali obcasna obremenitev), od vrste prostorov (suhi, vlažni, požarno ogroženi) itd. Maksimalna obremenljivost standardnih izolira­nih vodnikov za stanovanjske napeljave 230 V, trajna obremenitev, normalni pogoji, se podaja v A/mm2 in je odvisna le od prereza vodnika: 1,5 mm2 . 10 A/mm2 2,5 mm2 . 8 A/mm2 4,0 mm2 . 6 A/mm2 Zgornje vrednosti so seveda le približne. Ustre­zajo Dolocilom o uporabi varovalk za elektricne vodnike, le za najpogostejše primere iz prakse. Primerne so za hitro odlocanje na licu mesta. Za kontrolo standardno izdelanih vodnikov pod 1 ,5 mm2 zadošca, da uporabimo maksimalno ob­remenljivost 1 O A/mm2. Elektricno koncno stikalo Glej Koncno stikalo ­elektricno. Elektricno omrežje Omrežje, ki zagotavlja pre­nos elektricne energije od strojev za pretvarjanje primarne energije (energija vodnega padca, goriv, jedrska energija itd.) v elektricno pa do koncnega porabnika elektricne energije. Elektricna omrežja delimo po: 1. Napetosti na nizko (NN, do 1.000 V: v gospo­dinjstvih 220/380 V prehaja na 230/400 V, v industriji pa še 400/690, 500, 750 in 1000 V), srednje (SN: 1 -35 kV: 1, 3 in 6 kV se uporab­lja v industriji, v rudnikih in na železnici), visokonapetostna (VN 11 O -420 kV) in najvišje­napetostna omrežja (nad 420 kV). Pri nas je najvišji nazivni napetostni nivo 380 kV, a ni v standardih. 2. Vrsti toka: enosmerni (npr. za železniško vleko 3.000 V, v industrijah -elektroliza, enosmerni pomožni tokokrogi za krmiljenja, regulacije in zašcito 11 O, 220 V) in izmenicni tok (s frekven- Stran 6 co 50 Hz se uporablja kot eno -in trifazna omrežja). 3. Izvedbi: Nadzemna ali prostozracna omrežja za manj naseljena podrocja, napetost nad 35 kV (z nei­zoliranimi ali z izoliranimi kabli, vodniki). Slabo­sli: izpostavljenost atmosferskim vplivom, kabli morajo prenašati tudi natezne sile, ki se pojavi­jo zaradi napenjanja vodnikov, neestetski videz, vplih na okolico (poseki gozdov), nevarna nape-tast dotika. Prednosti: enostavnost, pregled­nost, ekonomicnost, dostopnost. Podzemna (kabelska) omrežja za naseljena po­drocja. Prednosti: varnost, estetski videz, mož­nost polaganja v kanale, jaške, tunele. Slabosti: višja cena, nepregledni kabelski nacrti, težja dostopnost, težje je odkriti in odpraviti napako. 4. Obliki: Odprta, žarkasta ali radialna omrežja: iz enega samega izvora napetosti, vodijo žarkasti vodi do uporabnika. Znacilna so za manjša NN in manj zahtevna (npr. podeželska) omrežja. Prednost je dobra preglednost in enostavnost. Slabost je v velikih padcih napetosti in v majhni obratoval­ni varnosti, kajti ob izpadu napajalne tocke TP ostanejo vsi porabniki brez elektricne energije. Zaprta ali zankasta omrežja, pri katerih se po­rabniki napajajo dvostransko: preko krožnega voda iz iz dveh ali vec razlicnih napajalnih tock. Ob izpadu omogocimo napajanje porabnika z druge tocke. Tako zagotovimo vecjo obratoval­no varnost. Zaradi porazdelitve moci se zmanj­šajo padci napetosti, tudi izgube pri prenosu -zmanjšajo se preseki vodnikov. 5. številu vodnikov: z enim vodnikom (za želez­nico, tramvaj: povratni vodnik je zemlja), z dve­ma vodnikoma (enosmerni in izmenicni enofaz­ni sistem), s tremi vodniki (trifazni sistem), s šti­rimi vodniki (trifazni sistem z nevtralnim vodni­kom), z vec vodniki (vecsistemski trifazni vodi). 6. Po namenu: napajalna (nanje je vezanih veci­na elektrarn: 11 O ali 220 kV), prenosna (380 kV, nanje so vezane le nekatere elektrarne, npr. JE Krško in TE Šoštanj; ostale elektrarne so nanje vezane preko napajalnih vodov 11 O kV, 220 kV in transformatorskih postaj), razdelilna (po njih poteka distribucija do porabnikov: 35, 20, 1 O kV ali transformacija na 0,4 kV) in omrežja glede na vrsto porabnikov (omrežja za napajanje veli­kih motorjev 3,6 kV, javne razsvetljave, želez­niškega in rudniškega omrežja). Elektricno polje Polje (prostor), v katerem brez fizicnega stika deluje na elektricno nabite delce Coulombova sila. Glej Elektricna poljska jakost. Elektricno vezje Elektricna vezava iz poljubne­ ga števila sestavnih delov (gradnikov), npr. gene­ ratorjev, motorjev, vodnikov, grelnikov, stikal, transformatorjev elektronk, tranzistorjev, konden­ zatorjev, uporov, tuljav, navitij, baterij itd. Elektricno vezje je sestavljeno vsaj iz: -najmanj enega vira elektricne energije, -najmanj enega porabnika in -vodnikov, ki povezujejo porabnike in vire. Ce je vezje sklenjeno, v njem tece elektricni tok. Elektrika Veda o pojavih, ki jih povzrocajo prosti elektroni v mirovanju ali v gibanju. Elektrina V elektrotehniki naziv za elektricni na­ QQj, je vzrok elektricnih sil. Je velicina, ki nima smeri in je torej skalar. Merska enota za elektrino je kulon oz. coulomb, 1 C = 1 As, kar je zelo velika merska enota: ~ 6 triljonov elektronov. Za primerjavo: ob blisku strele stece v zemljo ~ 1 O C elektricnega naboja. Nosilec najmajše negativne elektrine je elektron: e = 1,602-10-19 As Oznaka za elektrino je e, Q ali q. Razlikujemo: • negativno elektrino (-Q), nosilci so elektroni • pozitivno elektrino ( + Q), nosilci so protoni Nosilci elektrine pa so lahko tudi ioni. Elektrino izracunamo tako : Q = n·e n -število elementarnih elektrin (elektronov) [/] e -elementarna elektrina [1,602·10-19 As] Elektro uporovno varjenje Glej Uporovno var-jenje. Elektroda Trdni elektricni prevodnik,ki: 1. Omogoca cim boljši prehod elektricnega na­boja med dvema razlicnima snovema, npr. med kovino in tekocino (pri elektrolizi, galvanizaciji), med dvema kovinama (varjenje) itd. 2. Omogoca shranjevanje elektricnega naboja. npr. pri kondenzatorjih. Imena elektrod pri varjenju si najlažje zapomni­mo s pomocjo besede KNAP: Katoda Negativna Anoda e.ozitivna. Pri varjenju z elektricno energijo so elektrode lah­ko obenem tudi dodajni material: PREMIKANJE ELEKTRODE . CCilllilCT. KOT BRISALCI "U" OBLIKA VWMA/0. "N" OBLIKA "V" OBLIKA . •. ·' .. . .... ' ©.»'\ .. 1 1 1' j . . . I POLKROŽNO KROŽNO Pri baterijah ali akumulatorjih pa je obratno: ka­toda je pozitivna, anoda pa negativna. Podrobnej­šo razlago najdemo pod gesloma Anoda in Katoda. Prim. Elektroliza, Pol, Galvanizacija, REO -elektrode. Elektroerozivna obdelava Odnašanje snovi z elektricno iskro. Spada med Posebne postopke obdelave z odrezavanjem, lahko pa jo uvršcamo tudi v Obdelavo z neposrednim delovanjem ener­gjj.§. ali med Postopke odnašanja brez klina. Osnovni princip delovanja je zelo podoben prin­cipu oblocnega varjenja:elektricni tok med elek­trodo in obdelovancem oddaja veliko toplote, zato se obdelovanec na mestu stika raztali. Raztaljeno snov nato odstranimo, obicajno s pomocjo teko­cine. Na mestu stika nastane majhna vdolbinica. S ponavljanjem tega postopka lahko oblikujemo vecje in natancne luknje. Nacin delovanja nekoliko podrobneje: a) Med elektrodo in obdelovancem (ki mora biti . lektroprevoden) se vec tisockrat v sekundi. nerira in sprošca elektricni tok. b) Dovedena elektricna energija povzroca, da se tanek sloj materiala na mestu razelektritve raz­tali in upari. Tako nastanejo majhni raztaljeni in uparjeni delci -odrezki. c) Postopek poteka v tekocini -dielektriku, zato odrezki v naslednjem trenutku kondenzirajo in nastanejo votle kroglice. Crpalka neprestano poganja tekocino, da kroži in s tem odnaša od­rezke, ki bi sicer lahko ustvarili kratki stik. Od­rezki se nato izlocijo v filtru, tekocino pa med obdelavo še ohladimo v hladilni enoti. VRSTE NAPRAV za elektroerozivno obdelavo: 1. Elektroerozija z elektricnim oblokom. Obdelo­vanec postavimo na dno posode, ki je napolnje­na z dielektricno tekocino. Izjedanje povzroca dalj casa trajajoci enosmerni tok z napetostjo pod 20V, ki ga dobimo z usmerniki. Orodje (katoda) ima obliko površine, ki jo želi­mo obdelati in polagoma niha v vertikalni smeri (navzdol in navzgor). Pri tem se vsakokrat do­takne obdelovanca. Pri vsakem dotiku se ust­vari elektricni oblok, ki rabi za obdelavo (vrta obliko v obdelovanec). Obdelovanec je prikljucen na pozitivni pol in vibrira, da s tem pospešuje obdelavo. Zaradi nenatancnosti obdelave se oblocna elek­troerozija skoraj NE UPORABLJA VEC. 2. Elektroerozija z iskrenjem. Tudi pri tem nacinu, ki se imenuje R-C postopek, postavimo obdelo­vanec na dno posode s tekocino. Tudi v tem pri­meru uporabljamo enosmerni tok za izjedanje. Vendar: napetosti so nad 20 V (60 -300V), orodje pa se ne dotika obdelovanca, se samo enakomerno spušca. V tokokrogu je dodan kondenzator, ki se pri tem polni. V trenutku, ko napetost na kondenzatorju poraste, pride do praznjenja prek delovnega tokokroga v obliki iskre med orodjem in obdelovancem. Iskra rabi za obdelavo (vrta v material). Vibracija orodja ni nujno potrebna. Ce orodje vibrira, dosežemo vecjo natancnost obdelave. PODAJALNO -REGULACIJSKA NAPRAVA OBDELOVANEC CRPALKA 3. ŽICNA elektroerozija je moderen, natancen in ekološko cist postopek obdelave kovin, kjer z malo porabljene energije dosegamo visoke re­zultate. V tem primeru obdelovanec izrezujemo z elektrodo, ki je v obliki brezkoncne žice: brezkonca žica-elektroda Ta nacin se uporablja za prehodne izvrtine in je primeren predvsem za izdelavo rezilnih plošc orodij za štancanje.Nadomesti lahko pehanje. Pri postopkih 1 in 2. potapljamo elektrodo v tekoci­no, v kateri se nahaja obdelovanec. Zato ta posto­pek imenujemo tudi POTOPNA EROZIJA. Ceprav ima elektroda nespremenljivi presek, lahko s po­mocjo CNC krmiljenega pozicioniranja(obracanje elektrode v eni ali vec smereh) izdelamo vdolbine zapletenih oblik (npr. šobeitd). elek­obdelovanec Potopna erozija Elektrode pri potopni eroziji so obicajno grafitneali bakrene.Bakrene elektrode se ne izrabljajo toliko kot grafitne. Izdelane morajo biti natancno, zato za njihovo izdelavo pogosto uporabljamo CNC tehnologijo. Glavni prednosti elektroerozivne obdelavesta: -z njo lahko obdelujemo materiale,ki bi jih z dru­gimi postopki zelo težko obdelovali: kaljena in mocno legirana jekla, karbidne trdine in druge zelo trde in žilave kovinske materiale, -z njo lahko izdelamo oblike,ki jih sicer sploh ne bi mogli izdelati, npr. zapletena orodja za štan­canje, za brizganje plasticnih mas, za litje kovin, Stran 7 stiskanje ali utopno kovanje -zato je nepogrešlji­ va v orodjarnah. Slabe straniopisanih postopkov: -majhen delovni ucinek (hitrost potopne elektro­ erozije max. 800 mm3/min, hitrost žicne elek­ troerozije ~O 2 mm/min) -velika obraba orodja -obdelovanci morajo prevajati elektricni tok Predvsem zaradi visoke cene elektroerozivne ob­delave se vedno vprašamo, zakajse strojni del ne naredi najprej s klasicnim nacinom odrezavanjain se ga šele nato toplotno obdela. Elektroerozija pride v poštev v primerih, kadar po­trebujemo zelo natancne izdelke (npr. orodja s tolerancami v tisocinkah milimetra). Po toplotni obdelavi se strojni deli lahko toliko deformirajo,da je nemogoce zagotoviti zelo ozke tolerance. Zato se v takih primerih strojni del NAJPREJ ustrezno toplotno obdela, NATO pa se ga s pomocjo elek­troerozije oblikuje v uporaben kos. Elekroerozija je moderen, natancen in ekološko cist postopek obdelave kovin, kjer z malo porab­ljene energije dosegamo visoke rezultate. Nima negativnih vplivov na okolje. Elektrofilnost Lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do elek­tronov in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z veliko elektronsko gostoto (ima pogosto pozitiven elektrostaticen potencial). Delec, ki ga privlaci delec s prebitkom elektronov, imenujemo elektrofil.Gr. philos -drag, ljubljen. Prim. o+, Nukleofilnost. Elektroforeza Nabite raztopljene molekule (a) ali koloidni delci (b) se gibljejo pod vplivom elektric­nega polja. Elektroforeza je metoda za separacijo delcev na podlagi tega pojava: a, b. Metodo je odkril švedski biokemik Arne Tiselius. Leta 1948 je za to odkritje prejel Nobelovo nagra­do. Postopek se uporablja v biologiji, medicini in seveda tudi v tehniki. Del.: a) Glede na uporabljeno metodo: anaforeza, kataforeza.Kataforeza se uporablja tudi v avto­mobilski industriji: + .. .. . . . b) Glede na uporabljen medij: papirna (ki poteka Ferdinand Humski na omocenem papirju), tankoplastna (ki poteka v omocenem tankem sloju neke snovi). gelska (ki poteka v gelu), kapilarna (ki poteka v kapila­ rah), iontoforeza (nacin uvajanja topnih soli v tkiva z elektricnim tokom, pogosto v tera­ pevtske namene). Elektrokemicna korozija Glej Korozija. Elektrokemicna napetostna vrsta Glej Redoks vrsta, Korozija. Elektrokorozija Glej Korozija. Elektrokorund Glej korund. Elektrolit Snov, ki nosi naboj, v raztopini pa raz­pade na ione in dobro prevaja elektricni tok. To so praviloma vodne raztopine kislin, baz, soli, lahko pa so tudi solne taline (npr. pri proizvodnji AI). Elektrolit se nahaja tudi v akumulatorju. Elektrolitski kljuc Glej Galvanski clen. Elektrolitski kondenzator Kondenzator, pri kate­rem se med elektrodama nahaja papirna gaza z raztopino boraksa, fosfata ali karbonata. Ob prik­ljucitvi na enosmerno napetost se ob pozitivni elektrodi nabere plast aluminijevega oksida,ki de­luje kot dielektrik. Ce pa zamenjamo pole, se dielektrik ne bo ustvaril in kondenzator ne bo delo­val. Torej: + in -je potrebno pravilno prikljuciti. Znacilnosti: izredno velika kapacitivnostna pros­torninsko enoto in velika nenatancnostkapaci­tivnosti. Prim. Polariziran kondenzator, Tantalov kondenzator. Elektrolitski potencial Glej Redoks vrsta, Korozija. Elektroliza Pojav, pri katerem enosmerni elek­tricni tok povzroci kemijske reakcije v raztopi­ni. Topljenec v raztopini je obicajno elektrolit. EI. tok prevajajo ioni v elektrolitu. Na ta nacin pre­našajo naboje na topilo. Nastajajo ioni (kationi in anioni), ki se nato izlocajo na elektrodah (katoda in anoda). Na ta nacin lahko izvedemo e. vode, klor-alkalijsko elektrolizo, pridobivanje fluora itd. Obstaja tudi elektroliza v talini,ki se uporablja predvsem za pridobivanje alkalijskih, zemeljskoal­kalijskih kovin in aluminija iz njihovih soli. Obstaja tudi elektrolitska rafinacija kovin, npr. bakra. izlocanje raztopljenih snovi poteka v skladu z obema Faradayevima zakonoma: a) Množina izlocene snovi je sorazmerna množini prejetih ali oddanih el. nabojev. b) Enake množineel. nabojev sprošcajo enako številoekvivalentov snovi. Pri elektrolizi lahko potekajo tudi sekundarne reakcije, pri katerih se kemijsko spreminjajo tudi elektrode. + H2D --, 02 + 4 H+ 4 e· ANODA+ KATODA ­VODIK H2 + VODA Elektrolizi zelo podoben postopek je galvanizira­ill§.. Prim. Elektropoliranje. Razi. Elektroforeza Elektroluminiscenca Fizikalni pojav, pri katerem neka snov seva svetlobo, ce je prikljuce­na na elektricno napetost. Elektromagnet Vrsta magneta, pri katerem se magnetno polje ustvari preko elektricnega toka. Magnetno polje izgine, ko se elektricni tok izkljuci. Obicajno je elektromagnet izolirana žica, ki je zvi­ta v tuljavo: Ferdinand Humski N Elektromagnetna indukcija Pojav, pri katerem nastane elektricna napetost v vodniku: • ki se giblje v magnetnem polju • ki je postavljen v spremenljivo magnetno polje 111 Spremenljivo magnetno polje lahko ustvarimo: • s premikanjem trajnega magneta -linearno ali krožno • s premikanjem elektromagneta (linearno ali krožno), pri tem pa potrebujemo tudi elektricni tok za vzbujanje elektromagnetnega polja • s spremenljivim elektromagnetnim poljem, ki ga ustvarimo s spremenljivim elektricnim to­kom (npr. skozi navitje, tuljavo). FIZIKALNI POVZETEK: Za indukcijo (pridobivanje) elektricne napetosti po­trebujemo PREVODNIK (žico), MAGNETNO PO­LJE in DELO (gibanje, spreminjanje, premikanje). Pri dolocanju TEHNICNE REŠITVE je VRTENJE najprimernejša oblika dela. Razmisliti pa moramo: a) Želimo pridobivati enosmernoali izmenicnona­petost? Bomo uporabili komutator ali kolektor? b) Kakšen magnet bomo uporabili: trajniali elek­tromagnet?Bomo elektricno napetost pridobi­vali na statorjuali na rotorju? c) Ali tehnicna rešitev deluje tudi obratno:dova­ jamo elektricno energijo in pridobimo delo? Delo pa lahko pridobimo iz dveh magnetnih polj. Faradayev zakon indukcije: !;.300% Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): ekstrudiranje. popravila: Kemicne lastnosti:elastomerni material, ki je ob­stojen proti ognjeodpornim hidravlicnim tekoci­nam, ketonom, topli in hladni vodi, pari; odporen na vrocino, ozon in razlicne vremenske pogoje, neobstojen pa z vecino olj, bencinu, koncentri­ranim kislinam itd. VRSTE: zelo uporaben je kompozit umetnih mas PP-EPDM, glej istoimensko geslo. UPORABA EPOM: • idealen za tesnenje: vrat, oken, kovckov, tudi za strehe, npr. za gumijaste strehe in povsod, kjer se je treba izogibati silikonu • gumijaste cevi, razne membrane • dodatek betonu, asfaltu EPDa Stran 12 EPE Kratica za ekspandiran polietilen (pena), ang. expanded polyethlene foam. Glej PE. Epi-Predpona v sestavljenkah, ki izraža položaj cez, na ali nad. Sin. epo-. Prim. Hip-. Epicikloida Glej Cikloida. EPO Ekspandiran poliolefin, ang. expanded polyolefin. Podrobnosti -glej geslo PO. Epoksidi Heterociklicne oksospojine z znacilnim triclenskim obrocem (epoksidni most) iz enega atoma kisika in dveh atomov ogljika: R-HC-CH-R H2C -CH2 .01 .01 epoksidi etilenoksid Zelo reaktivne in potencialno kancerogene spoji­ne. Najpreprostejši epoksid je etilenoksid, ki se uporablja za sterilizacijo s plini. Z adicijsko ali kondenzacijsko polimerizacijo jih lahko polimeriziramo v epoksidne smole (duro­plaste). Sin. oksirani. Podrobneje o lastnostih in uporabi epoksidnih smol glej EP. Epoksidne smole Glej pojasnila pod gesli Epoksidi, EP. EPP Kratica za varjenje pod praškom: elektro­prevodni prašek. EPP je tudi kratica za ekspandiran polipropilen, ang. expanded polypropylene foam. EPROM Glej ROM. Epruveta 1. TEHN.: preizkušanec, predmet, kos snovi, ki se preizkuša. Prim. Natezni preizkus: 1R, 6.3 L EPS Datoteke v vektorskem formatu, ki jih uporabljajo profesionalne založbe. Je tudi osnovni format programa Adobe Ilustrator. Ang. Encapsu­lated PostScript. EPS -avtomobilizem Elektropnevmaticno krmi­ljenje menjalnika, ang. Electronic Power Shifl, nem. Elektropneumatische Schaltung. EPS -umetne mase Ekspandirani (spenjeni) polistiren, npr. stiropor, glej PS -umetne mase. Nacin pridobivanja ekspandiranega polistrirena EPS pojasnjuje geslo Stiropor. Equalizer Ang. equalize: izenaciti, izravnati. Na­prava, ki izenacuje (zgladi, izravnava, kompenzi­ra) motnje (popacenja, prevelika odstopanja) pri: a) Audio sistemih: z equalizerjem dolocimo, ka­tere frekvence bomo ojacali, katere oslabili in katere ostanejo enake. S pomocjo ekvalizacij­skega filtra nato izlocimo posamezne frekvence in jim spreminjamo jakost. Tako popravljamo napake, da pesem zveni enotno, da ni prevec nasicena z basi ali prerevna s srednjimi toni. Sin. izenacevalnik. Ergonomija Prilagoditev delovnega okolja uporabniku. Skrbi za zagotavljanje zdravja delav­ca, za boljše pocutje ljudi in obenem za povecanje produktivnosti. Zloženka izhaja iz gršcine: ergon -delo, nomos -naravni zakoni. Naloge, ki jih opravlja ergonomija: 1. Proucuje clovekove telesne in duševne zmož­nosti v zvezi z delom, delovnim okoljem in delovnimi obremenitvami. 2. Ukvarja se z ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev in oblikovanjem delovnih QiiQQ.: mackov. Zaradi konkurencnosti in zdravja dandanes raz­mišljamo o ergonomiji na vseh podrocjih, npr.: a) Delo z lopatoje najbolj ucinkovito pri pravilni velikosti in teži lopate. Tudi delo z metlolahko olajšamo, ce izdelamo gumijaste šcentine v obliki crke V. b) Ergonomija sedenja.Dolgotrajno sedenje zah­teva oblikovanje primernih sedežev. Poznamo veliko razlicnih avtomobilskih sedežev, v vsa­kem avtomobiluje drugacen oblutek. V pisar­nahpa je pri klecalniku hrbtenica v pravilnem (naravnem) položaju. c) Premešcanje bremenlahko povzroca poškod­be hrbta. Obstajajo izracuni dvižne sposobnosti brez poškodb. Pomembna je pravilna dvižna tehnika, razmigovanje (raztegovanje mišic) pred zacetkom dela ipd., izboljšanje dvigovanja z napravami -npr. vozicki z dvigalom itd. d) Ergonomija je pomembna tudi v moderni tehno­logiji. Zelo pomembna je ergonomska poraz­delitev komand v pilotski kabinivsakega letala. Delo z racunalnikom:pojavila se je miška itd. e) Ergonomsko oblikovanje za invalide:sanitarije, steze ob stopnicah (za ostopnost) ipd. E-ring Vskocniku podoben vezni element, ki se pritrdi in odstrani s konicastimi klešcami: PRITRJEVANJE DEMONTAžA Razi. vskocnik. Erozija Odrgnina, razjeda, izjedanje, izpiranje, odnašanje (z vodo, ledom, vetrom ... ). Prim. Korozija. Razi. abrazija. Erupcija Izbruh, tudi izrast. ESC Glej ESP. ESD Elektronsko upravljana zapora diferenciala, nem. Elektronisches Sperrdifferenzial. ESP Krmiljenje vozne dinamike, ang. Electronic Stability Program, kar ima enak pomen kot kratica ESC -Electronic Stability Control, nem. FDR -Fahrdynamikregelung. EST Kratica za vzhodnoameriški standardni cas, glej Casovna cona. Estri Organske spojine, ki nastanejo iz kislin (npr. karboksilnih) in alkoholov ob odcepitvi vode: o H+ R1 -C 0-H + -R2 ....__ . karboksilna alkohol kislina o R1 -C -0 -R2 + HP alkilalkanoat voda ester Kot katalizator uporabimo koncentrirano žveplovo (VI) kislino (ki nase veže tudi odvecno vodo). Na­mesto karboksilne kisline lahko uporabimo aktivi­rani derivat (npr. kislinski klorid ali anhidrid). Nižji estri so tekoci in prijetno dišijo (sadne esen­ce), višji so mastni na otip (mašcobe estri glice­ = rola z višjimi mašcobnimi kislinami) ali voskasti (voski estri višjih alkoholov z višjimi mašcobnimi = kislinami). Pri vsaki spojini se estrska skupina vedno obrav­nava kot celota -loceno obravnavanje karbonilne skupine in etrske skupine vezi je napacno! Estri hidrolizirajo na kisline in alkohole, pri tem je potreben katalizator (vodna raztopina kisline ali baze): kisla in bazicna hidroliza estra. Obratna reakcija od estrenja je umiljenje. Estri so pogoste strukture aktivnih oblik ZU. Primeri:acetilsalicilna kislina (Aspirin ®), lokalni anestetiki, estri v sadju, cvetju, lipidi, acetilholin (pomemben živcni prenašalec v parasimpaticnem živcnem sistemu), številna predzdravila so estri. Z estri lahko vplivamo na fizikalnokemijske last­nosti ZU: -ce želimo zmanjšati topnost molekule v vodi, jo zaestrimo -pri nekaterih ucinkovinah lahko grenak okus prekrijemo tako, da jih zaestrimo Poimenovanje estrov karboksilnih kislin(primer): o .o. kislinski del alkoholni del 1. Prepoznamo kislinski del estra (vsebuje kar­bonilno skupino) in alkoholni del estra (vsebuje -O-skupino in radikal). 2. Kislinskemu delu izpustimo koncnico -ojska in dodamo koncnico -at oz. -oat. V našem primeru dobimo butanoat. 3. Pri alkoholnem delu estra poimenujemo samo radikal, v našem primeru propil. 4. Ime spojine tvorimo tako, da zacnemo z alko­ holnim delom, v našem primeru: propilbutanoat. Za estre metanojske in etanojske kisline še vedno pogosto uporabljamo trivialna imena: formiat in acetat, npr. metil formiat, etil acetat (kemijsko IUPAC poimenovanje) in metilformiat, etilacetat (farmakopejsko INN ime). Estrih Talna obloga: obicajno beton + železna mreža, ki se nekaj cm na debelo nanese na trdno podlago, ki je pred tem obložena z izolacijo. Ko se estrih strdi, nima stika s podlago in "plava" na izolaciji (plavajoci, brezsticni estrih). Namen iz­delave estriha: zvocna, toplotna izolacija ter na­daljnja obdelava tal (vodoravne, gladke površine). Stran 13 Etalon Natancno narejen vzorec mere (npr. dol­žine, uteži), ki služi za preverjanje prav takšnih mer. Prim. Kaliber. Kot etalon najpogosteje uporabljamo skalo z oz­nacenimi merskimi enotami za odcitavanje izmer­jene vrednosti: JEKLENO MERILO TRACNO MERILO Druga oblika etalona so merilne kladice (glej geslo Merilna kladica), ki natancno podajajo razdaljo med dvema vzporednima ploskvama. Po potrebi lahko sestavimo vec kladic in na ta nacin dobimo želeno mero. Imajo pravokoten ali okrogel presek: MERILNE PLOSKVE 30 20 30 Etanol Eden od najpomembnejših alkoholov in sestavina alkoholnih pijac, formula H3C-CHrOH. Prozorna, brezbarvna tekocina znacilnega vonja in ostrega okusa. Meša se z vodo, glicerolom in etericnimi olji. Tališce -114 ° C in vrelišce pri 78 ° C. Gori z modrikastim plamenom. Pri gorenju nasta­neta ogljikov dioksid in voda. Etanol nastane pri alkoholnem vrenju naravnih snovi, ki vsebujejo sladkor ali škrob. Tehnicno ga pridobivamo iz krompirja, sinteticno pa iz etena ali etina. Za uporabo v tehniki ga denaturirajo, npr. z dodatkom piridina. Etanol je splošno razširjena opojna snov, hitro se absorbira in prehaja v možgane. Že v malih kolici­nah vpliva na vedenje in spremeni zaznave. V pogovornem jeziku se uporablja izraz alkohol. Cist etanol je strupen, 0,5% etanola v krvi pa povzroci smrt. Uporaba: kot antiseptik in dezinficiens. Najmoc­nejše deluje 70 V/V% etanol, pri višjih koncen­tracijah antisepticno delovanje slabi. Do koagu­lacije beljakovin pride le na površini MO, v notran­josti pa ne -spore MO lahko preživijo. E. deluje tudi kot rubefaciens. Je tudi pomembno topilo za ekstrakcijo ucinkovin in drog za pripravo raztopin, tinktur. Uporablja se tudi pri zastrupitvah z metanolom. Lat. Ethanolum (nekoc Aethanolum). Eten Glej Etilen. Ethernet Tehnologija, ki omogoca prenos podat­kov pri kabelsko povezanih mrežah.Zajema: • programsko opremo(software) protokole itd. • strojno opremo(Hardware): kable, razdelilnike, vmesnike, mrežne kartice. Hitrost prenosa podatkov znaša od 100 megabi­tov/s do 100 gigabitov/s. Na zacetku je bil ether­net namenjen le za LAN (ena stavba), steklena vlakna pa sežejo tudi 1 O km dalec in vec. Uporabljajo se lahko razlicni prikljucki: BNC (starejši), EAD, UTP (ethernetna vrata, RJ45). Etilen Nenasicen ogljikovodik C2H4 z eno dvoj­ no vezjo. Pri normalnih pogojih je prezbarven vnetljiv plin s sladkobnim vonjem. Proizvaja se s krekingom iz nafte, etana, propana in utekocinje­nega naftnega plina. Je najbolj poznana organska spojina, ki je osnova za sintezo umetnih mas, npr. polietilena, stirena itd. Sin. eten. Etilenglikol Brezbarvna, gosta tekocina, slad­kega okusa. Kemijska formula HOCH2CH2OH, etan-1,2-diol ali (1,2-etandiol). Uporablja se kot hladilna tekocina (za antifriz), kot topilo, v farma­cevtski industriji ipd. Etilenglikol sam po sebi ni toksicen. Med strupene Ferdinand Humski snovi se uvršca zato, ker se po zaužitju razgradi. Njegovi razgradni produkti pa so toksicni, npr. glikolaldehid, ki se razgradi v glikolno kislino, le-ta pa v glikoksilno kislino in dalje v oksalno, mrav­ljincno ter mlecno kislino. Temu sledi tvorba krista­lov netopnega kalcijevega oksalata,ki se odlaga v tkivih in povzroca okvare zlasti ledvic, možganov, srca in trebušne slinavke. Zastrupitev se najprej kaže kot depresija osrednjega živcevja, opoj, ne­zavest, krci, pospešeno bitje srca, povišan ali zni­žan krvni pritisk, nato kardiovaskularni kolaps in smrt. Ce zastrupljenec preživi te faze zastrupitve, lahko pride do akutne odpovedi delovanja ledvic. Antidot je etanol,s katerim se zavre razgradnja etilenglikola v oksalate, lahko se uporabi tudi fomepizol. Etin HC::CH, najpomembnejši ogljikovodik iz skupine alkinov. Glej Acetilen. Etui Vrecici podobna škatlica za hranjenje majh­nih predmetov, tok. Npr. spraviti ocala v ~, ~ za nalivno pero. EU Glej Samostojni podjetnik. Eulerjeva enacba Glej Uklon. EVA Umetna masa, elastomer, ang. ethylene­vinyl acetate, poznana tudi kot PEVA (polyethy­lene-vinyl acetate). LASTNOSTI: Fizikalne lastnosti splošne: odlicno sprijemanje v vrocem (oprijemljivost, adhezivnost) z drugimi materiali, obenem odlicna nepredušnost, gostota 0,93 -0,97 kg/dm3 , odpornost na UV sevanje; toplotne: tališce 96 ° C, uporaben material tudi pri nizkih temperaturah; elektricne: elektricna upor­nost , mehanske: , natezna trdnost , dobra elasticnost (raztezek do 750%), odlicna žilavost tudi pri nizkih temperaturah, dobro tesni tudi pri nizkih temperaturah, odlicna prozornost, 3 x bolje upogljiv material kot LOPE Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): EVA se lahko sintra v porozne (penaste) materiale, podobne radirki Kemicne lastnosti:zaviralec gorenja UPORABA: EVA je poznan predvsem kot talilno lepilo,zato se iz EVA izdelujejo lepilne palice (glej geslo Ekstru­dersko varjenje, vroce lepljenje). Iz EVA se izdelu­jejo tudi penaste blazine, plasticne folije za zavi­janje živil, penaste stenske nalepke, umetne rože, zimski dodatki za izboljšanje tekocnosti dizelske­ga goriva. Evaporator Glej Izparilnik. Evolventa Krivulja, ki jo opiše tocka premice, ki se kotali po osnovnem krogu. Prim. Cikloida. Evtektik Drobnozrnata zmes razlicnih kristalov. Ta zmes je heterogena (torej: ni raztopina), lahko je sestavljena tudi iz razlicnih mešanih kristalov. Vsak mešani kristal si lahko predstavljamo kot kri­stalno rešetko, sestavljeno iz dveh ali vec razlicnih elementov. Evtektik nastane na naslednji nacin: a) Zamislimo si talino kot homogeno tekoco raz­topino dveh sestavin !popolna topnost v teko­cem). Kristalni mreži obeh sestavin se toliko razlikuje­ta (po obliki, po velikosti itd), da sestavini v trd­nem stanju nista popolnoma topni(sta netopni ali pa sta delno topni). b) V tocno dolocenem (evtekticnem) razmerju nato takšno talino ohlajamo. c) Pod evtekticno temperaturo se talina v celoti (brez temperaturnega prehoda)strdi, nastane finozrnata heterogena struktura, zmes sestavin. Tališce evtekticne zmesi je praviloma nižje od ta­ Ferdinand Humski lišca obeh cistih sestavin. Evtektik je npr. ledeburit. Prim. Evtektoid, Zmes zmesnih kristalov. Evtektoid Drobnozrnata (finozrnata) in hetero­gena zmes kristalov dveh ali vec sestavin (kompo­nent). Je podoben evtektiku. Za razliko od evtektika pa evtektoid nastane iz homogene trdne raztopine (torej iz trdne snovi, ne iz taline), ki v tocno dolocenem (evtektoidnem) razmerju in pod evtektoidno temperaturo razpade v finozrnato heterogeno strukturo. Premena pote­ka brez temperaturnega prehoda. Primer za evtektoid je perlit, ki nastane iz austeni­ta. Prim. Evtektik. Evtektoidno jeklo Glej Perlit. ExpressCard Mrežna kartica za laptop racunal­nike, naslednica PCMCIA. Fahrenheitova skala Temperaturna skala, ki jo je leta 1714 uvedel nemški fizik G.D.Fahrenheit. Deloma se še uporablja v ZDA in v Veliki Britaniji. Referencni tocki sta tališce ledu (32 F) in vrelišce vode (212 F) pri normalnih pogojih. Zveza s Celzijevo skalo: T[F] = 9/5 · T[°C] + 32 T[° C] = 5/9 · T[F] -32 Fajansa Lošcena žgana glina boljše vrste. Luk­njicava keramika, ki se prid. iz gline z dodatkom kremena in glinencev. F. dvakrat žgejo in lošcijo s prozornim lošcem. Izdelki so bledorumene barve in neprosojni. Npr. gospodinjska posoda, sanitarni izdelki: keramicne plošcice, umivalniki, kadi, cevi. Faktura Trgovski racun za poslano, naroceno ali prodano blago, storitev. Fakturna cenaFC: tista cena, ki je vpisana na racunu -lahko je razlicna od predhodno dogovorjene cene. Fakultativen Neobvezen, priložnosten. Faradayevi zakoni Michael Faraday je bil ang­leški znanstvenik (1791 -1967), ki je veliko pri­speval predvsem na podrocju elektromagnetne indukcije, elektrolize in diamagnetizma. Poznamo dva Faradayeva zakona o elektrolizi -glej geslo Elektroliza. Faradayev zakon indukcije pa poi­šcemo pod geslom Elektromagnetna indukcija. Fasunga Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Fassung: okov, okovje, držalo). Pravilni izraz je podnožje za žarnico. FAT Datotecni sistem, ki operacijskemu sistemu pove, kje in kako so shranjene posamezne datote­ke (disk, particija, gruca, sektor). To je podobno iskanju izdelkov po policah v skladišcu. Ce so deli ene same datoteke razpršeni po disku, jih racu­nalniški program obravnava skupaj. Prim. NTSF. FAX Nacin prenosa, ki omogoca prenos miru­jocih crnobelih ali barvnih pisanih sporocil in slik v viških locljivostih. Slika obicajno nastaja direktno na toplotno obcutljivem papirju, lahko pa se v ta namen uporablja tudi racunalnik. Med posamezni­mi oddajami slik se lahko tudi pogovarjamo. Za ta nacin prenosa so rezervirane posebne frekvence ali kanali v vseh amaterskih frekvencnih pasovih. Sin. faksimile. Prim. SSTV. Faza 1. Snov y_ dolocenem agregatnem stanju ali snov z doloceno strukturo kot sestavina zmesi: plinska, tekoca, trdna faza / disperzna faza, fazni diagram. Fazna sprememba:spre­memba agregatnega stanja, npr. iz kapljevine v trdnino. Fazni diagram:glej Diagram stanja. 2. Kolicina, ki doloca trenutno vrednost nihajoce kolicine: napetosti nihata z nasprotno fazo. 3. Izmenicni elektricni tok ali napetost, katerega nihanje ni istocasno z nekim drugim nihanjem istih velicin: faze trifaznega toka. 4. Posneti rob pri strojništvu. Prim. Kotiranje. 5. Razvojna stopnja: npr.: tehnološki proces lah­ko razdelimo na posamezne faze, prišlo je do kriticne faze v gospodarstvu ... 6. Razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze. Fazenprifer Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Phasenprllfer) za preskuševalec toka: Stran 14 FAZA ZASVETI ,,1 Fazni diagram Glej Diagram stanja. Fazni premik Pri izmenicni napetosti premik med: • napetostjo U = U0·sinco·t in • tokom 1 = 10 · sin(co · t -ep) Enota je rad, oznaka je ep. Sin. fazni zamik. Prim. Kondenzator. FBD Graficni nacin programiranja PLC, z uporabo graficnih simbolov (glej geslo Logicne funkcije), ang. Function block diagram. Na ta nacin se programila npr. Siemens LOGO. FDR Glej ESP. Fe-Fe3C diagram Diagram stanja za metastabil­ni sistem železo cementi!, glej sliko 2 iz priloge. Prim. Diagram stanja. FEC Ang. Forward Error Correction, prim. AMTOR. Feedback Povratna zanka, dobesedni pomen: krmiliti nazaj, npr. regulacija temperature v pro­storu s pomocjo termostatskega ventila. Predpogoj za ustvarjanje povratne zanke je QQ.: vratna informacija. V mnogih sistemih imamo na razpolago samo povratno informacijo in ne krmilimo nazaj.npr.: kadar je tlak olja v motorju prenizek, tedaj sveti rdeca lucka v avtomobilu Prim. Sistem. Fekalije Odpadki, predvsem iz iztrebkov, izlockov. Felga Nepravilen izraz (!uidi felna), popacenka iz nemšcine (die Felge), kar pomeni platišce. Fenol Aromatski alkohol, derivat benzena z last­nostmi šibke kisline, izhodišcna spojina za šte­vilne organske sinteze. V S-odstotni raztopini se je uporabljal kot razkužilo. Je zelo toksicen. Sin. kar­bol, karbolna kislina. 0-oH Fenoli v splošnem imajo hidroksilno skupino (­OH)vezano na aromatski obroc in jih formalno ne uvršcamo med alkohole. Fenolne smole Umetne mase (duroplasti), krati­ca PF. Sin. fenoplasti, fenolplasti. Fenoplasti Glej Fenolne smole. FEPA Kratica: Federation of European Producers of Abrasives, združenje evropskih proizvajalcev brusnih sredstev. Med drugim izdaja tudi stan­darde za velikosti zrnatosti brusnih materialov. Feri-Prvi del zloženk, ki se v imenih spojin na­naša na trivalenten Fe. Npr. feritin. Prim. Fero-. Ferit a) Metalografsko:trdna raztopina na osnovi a že­leza (prostorsko centriranakubicna kristalna mreža) z vrinjenimi atomi ogljika(intersticijska trdna raztopina). V to kristalno mrežo se lahko vgradijo tudi atomi drugih elementov. Premer ogljikovega atoma je precej manjši od atoma železa, zato C zasede vrzeli v kristalni mreži Fe: • C ogljik O Fe železo Pri 723 ° C topi ferit 0,04% C. Poleg C lahko ferit topi tudi manjše kolicine Si, Mn, P in drugih ele­mentov, ce so prisotni. Atomi, ki so podobne ve­likosti kot železo ali vecji, zamenjajo atome že­leza na mrežnih mestih in nastane substitucij­ska trdna raztopina. Dodani elementi utrjujejo trdno raztopino. Ne­kateri elementi pospešujejo nastanek ferita od temp. okolice do tališca:Si, AI, P, Ti, Mo, W, V, Cr. Druga skupina elementov širi feritno podroc­je (zožuje podrocje austenita), vendar feritno podrocje ne seže do tališca:B, Ta, Nb, Zr. Mehanske lastnosti ferita: trdota ~90 HV, trd­nost 250 -300 N/mm2, razteznost ~35%. Pod temperaturo 769 ° C je a železo feromagnetno. Med 1.392 ° C in tališcem je obstojno 8 železo, ki ima enako kristalno zgradbo kot a železo, le razdalja med atomi je nekoliko vecja. Trdno raz­topino na njegovi osnovi imenujemo delta-ferit. Prim. Austenit, Perlit. Npr. ~o jeklo. b) Kemijsko so feriti dvojni oksidi (zmesni kristali), ki vsebujejo železov(III) oksid Fe2O3 in okside dvovalentnih kovin. Spojine sintrajo in jih upo­rabljamo kot magnetne materiale, npr. barijev heksaferit BaO6·Fe2O3. Odlikujejo se z visoko permeabilnostjo in upornostjo. Uporaba:v elek­troniki kot ~a jedra tuljav, ~e antene, za magn. pomnilnike. Feritna jekla Jekla, ki vsebujejo take legirne ele­mente, ki preprecujejo nastajanje avstenita pri gretju ali hlajenju. Teh jekel ni mogoce kaliti. To so predvsem jekla z vec kakor 16% Cr, siromašna so z ogljikom,odporna so proti rjavenju in obstoj­na pri visokih temperaturah. Feritna jekla najdemo npr. v elektromagnetnih ventilih. Prim. Ferit. Fero-Prvi del zloženk, ki se v imenih spojin na­naša na dvovalenten Fe (feroglukonat). Legure (ferokrom, feromolibden, ferotitan, ferovolfram, feromangan itd) so opisane pod posameznimi ele­menti. Prim. Feri-. Ferofluks Glej Magntena kontrola. Feromagnetizem Lastnost snovi z veliko magnet­no permeabilnostjo (npr. a železo, kobalt, nikelj), da se namagnetijoin ostanejo magnetne tudi po­tem, ko zunanjega elektr. polja ni vec (trajni mag­neti).Relativna permeabilnost feromagnetnih snovi µ, je med 103 in 104 . Feromagnetizem pojema z rastoco temperaturo. Pri Curijevi temperaturi preide feromagnetna obli­ka snovi v paramagnetno. Feršolunga Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Verschalung), kar pomeni opaž. FET tranzistorji Tranzistorji z ucinkom elektric­nega polja (Field EffectTransistor). Sin. unipolarni tranzistorji. Glej geslo Tranzistorji -unipolarni. FID Tokovno diferencno stikalo oziroma zašcitno tokovno stikalo ZTS, ang. Euse (varovalka), 1-el. tok, Qifferentiation (razlikovanje). Njegova glavna naloga je šcititi uporabnika pred elektr. udarom. FID stikalo deluje tako, da med seboj primerja dva elektricna tokova, ki bi v primeru pravilnega delovanja morala biti enaka: vstopni in izstopni tok. Ce te enakosti ni, tedaj FID stikalo v roku 0,2 s po pojavu nepravilnosti izklopi elektricni tok. L N 1 1 2 4 Zgornja risba poskuša na najenostavnejši nacin pojasniti delovanje FID stikala. Skozi magnetno jedro 3 sta speljana vodnika L in N. V primeru pravilnega delovanja tece skozi oba vodnika enak elektricni tok, vendar nasprotne smeri. Ce sta oba tokova enaka, tedaj v magnetnem jedru 3 ustvarjata enako mocno magnetno polje, vendar nasprotne smeri. V navitju 2 se torej ne inducira napetost in FID stikalo 1 ne reagira. Ce pa skozi N vodnik ne pritece toliko toka kot skozi L vodnik, potem je magnetna sila L vodnika vecja, na navitju 2 se inducira napetost, ki jo FID stikalo 1 registrira in zato prekine vse tokove.Razlika tokov nastane najpogosteje zaradi: 1. Uporabnika,ki se dotakne vodnika in zato nekaj toka stece skozi njegovo telo v zemljo. 2. Poškodovane izolacije vodnikov,zaradi cesar naprava "prebija".Tipka 4 na risbi služi za preizkus delovanja. Prim. Krmilni elementi, RCD, GFCI, GFI, ALGI. FIELDS Glej UL. Filament Nitka, žica. Lat. filamentum. Filamenti za 30 tiskalnike so obicajno iz PLA. Filc Žargonski izraz, ki izvira iz nemške besede der Filz z istim pomenom: blago iz med seboj pre­pletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken. Pogosto se enaci z besedo flis, ki pa je redkejši od filca. Sin. Klobucevina. Filter 1. Porozna snov ali naprava, ki pri pretoku fluida(dim, plin, tekocina) zadrži sestavine dolocenih velikosti ali lastnosti. V splošnem so filtri vlak­nasti ali sintrani: VLAKNASTI SINTRANI FILTER FILTER Prim. Filter -hidravlika, Pnevmatika, Sintranje. 2. Vezja, ki prepušcajo izmenicne tokove doloce­nih frekvenc, medtem ko tokove drugih frek­venc zelo oslabijo ali pa jih sploh ne prepušca­jo. V osnovi so filtri sestavljeni iz psivnih ele­mentov: kondenzatorjev, tuljav in uporov. 3. Prostor, navadno za preoblacenje, ki deli konta­miniran ali necisti prostor od nekontaminirane­gg ali cistega, zlasti pri operacijskih dvoranahinoddelkih za intenzivno terapijo. Filter -hidravlika Naprava, ki iz hidravlicnega olja odstrani necistoce in s tem zagotovi, da hi­dravlicni sistem normalno deluje. Filter v sesal­nem vodu pa ima še dodatno nalogo, da prepre­cuje nastanek kavitacije. Necistoce v hidravlicnem omrežju so trdi delci, smola, voda itd. Povzrocajo naslednje okvare: • prekomerno obrabo drsnih površin in s tempovecanje zracnosti • zamašitev kanalov, odprtin pri ventilih in odprtin za mazanje • vzdolžne rise (raze) na drsnih površinah batov, ventilov in valjev • povecanje sile za gibanje batov krmilnih ventilov(posledica izlocanja smolnatih komponent izolja, smola pa se nato oprijema gibljivih delov) Vzroki onecišcenja hidravlicnega olja: • pred prvim obratovanjemni bilo opravljeno izpi­ranje cevovodov, izvršilnih in krmilnih komponent • rezervoar:neocišcen, korozija (slaba protikoro­ zijska zašcita, naprava dalj casa ni obratovala) • povecana obraba gibljivih delov hidr. naprave • oljni filter ni bil pravocasno zamenjan • slabi pogoji obratovanja:prah, blato, kemijskoagresivna atmosfera • uporaba napacnega hidravlicnega olja (splohzaradi višjih temperatur se pojavi oksidacija olja) . lahko vgradimo oljne filtre, tlacne izgube: Stran 15 a) V tlacnem vodu, L'ip = 1,0 -1,5 bar b) V povratnem vodu, L'ip S: 0,5 bar c) V sesalnem vodu, L'ip = 0,05 -O, 1 bar Filtriramo lahko glavni ali vzporedni tok: -ci::: -5.. .:::l. NLL zci::: ....1 ...J --------. Pa še primerjava med fizikalno (levo) in tokovno shemo (desno): E2 Fizikalni preizkusi Glej preizkušanje gradiv. Flah ajzen Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (das Flacheisen), kar pomeni jekleni trak ali nek plocevinasti izdelek: ..... ........... --.... Flahcange Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine: die Flanchzange -plošcate klešce. Flanša Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Flansche -prirobnica). V domacem izrazo­slovju se uporablja tudi izraz flanšajzen-plocevi­na, uporabljena kot prirobnica. Fleks Nepravilen izraz, udomacena beseda za kotni brusilnik z rezalno plošco oz. stroj za rocno razrezovanje. Beseda izvira iz imena proizvajalca Flex blizu Stuttgarta. Sin. fleksarca. Prim. Brušenje. Fleksibilen Upogljiv, pregiben, prilagodljiv, gibcen. Ang. flexible. Flikanje Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (flicken), kar pomeni krpati. Flip-flop Spominski element za shranjevanje enega bita informacije. Sin. RS pomnilnik. Vezje ima dva vhoda in dva izhoda. Vhoda oznacimo s S (set) za "vstavljanje" infor­macije in R (rese!) za brisanje informacij. Izhoda oznacimo s Q in z -.Q (ne Q oz. Q s crtico Q). Znacilnost flip-flopa sta povratni zvezi od izhodov k vhodoma: R s Na levi strani je flip-flop v NOR tehniki, desno pa v NAND tehniki. Vezje ima dva delovna režima: -pomnjenje,vhod Rje nastavljen na vrednost O -prekinitev(resetiranje ), R = 1 Opazujmo nacin delovanja NOR flip-flop vezja! Zacetno stanje: R=0, S=0, Q=0, ,Q=1. Ce se med pomnjenjem stanje S spremeni na 1, nastane sprememba na izhodu: Q= 1, ,Q =O. To novo sta­nje izhoda se ohrani ves cas pomnjenja, tudi ce se medtem S vrne na stanje O. Ce pa pomnjenje prekinemo (resetiramo) z R= 1 in nato spet priklicemo pomnjenje (R=0), se spet vzpostavi zacetno stanje in postopek se ponovi. Tudi pri NAND tehniki se spremenjena izhodna Flis Lahka volnena ali sinteticna tkanina, ki zadr­žuje toploto. Tudi izdelek iz take tkanine. Brusni flis -glej Brusna mrežica. Ang. fleece: runo; nastri­žena volna. Nem. Vlies. Prim. Filc. Fluid Snov, ki se lahko pretaka, npr. tekocine in plini. Izraz izvira iz ang. fluid -tekoc, plinast. Fluks Pretok delcev, snovi: elektricni, magnetni ~. Fluorescenca Glej Fotoluminiscenca. Fluorescentna sijalka Žarnica, ki deluje na prin­cipu fluorescence (fotoluminiscence). Glavni sestavni deli fluorescentne žarnice: © A steklena cev, prevlecena s fluorescentnim pra­hom, ki vsebuje hlape živega sprebra Hg B izvor toka C starter (sestavljata ga D stikalo, ki je tlivka z bimetalnimi elektrodami in E kondenzator, ki delno preprecuje motnje zaradi iskrenja ob vklopu starterja) F žarilni nitki G upor (tuljavica, dušilka) Delovanje: 1 Ko pritisnemo na stikalo, sta žarilni nitki hladni, zato ne oddajata toka elektronov in zanka B-G­F-A-F-B ni zakljucena. V zanki B-F-C-F-B pa starter za kratek cas sklene elektricni tokokrog. 2. Zaradi sklenjenega tokokroga B-F-C-F-B se ža­rilni nitki segrejeta na delovno temperaturo, zacneta oddajati tok elektronov in zanka B-G-F­A-F-B je sklenjena: • sedaj vecji del elektricnega toka tece skozi stekleno cev A, skozi starter C pa tece pre­majhen elektricni tok, pa še ta tok najprej na­polni kondenzator starterja -zato starter vec ne vklaplja; kondenzator tudi zmanjšuje radio­frekvencne motnje, ki nastajajo zaradi iskre­nja starterja • starter je opravil svojo funkcijo in ni vec potre­ben za delovanje; lahko ga odstranimo, pa bo fluorescentna žarnica še naprej delovala. . Delovanje v stekleni cevi A: • tok elektronov vzbudi nastajanje par živega srebra, Hg preide v višji energetski nivo, • Hg pare so nagnjene k vracanju v osnovno stanje; pri vracanju v osnovno stanje oddajajo nevidno UV-svetlobo, • UV svetloba aktivira prevleko žarnice, ki je iz fluorescencnih fosforjevih soli, • prevleka žarnice zažari v beli (vidni) svetlobi. STEKLENA SVETLOBA UV SEVANJE OEV :1 ELEKTRONI Starter je v bistvu tlivka z bimetalnima elektroda­ma. Sestavni deli: KONDENZATOR TLIVKA BIMETALNI ELEKTRODI Simbol za starter: Pri doloceni napetosti se plinske molekule v tlivki ionizirajo, nastane elektricno prevodna plazma, tok stece in tlivka zažari. Ker se dvigne tempera­tura, se bimetalni elektrodi upogneta in stakneta. Takoj zatem se plinske molekule razelektrijo, tem­peratura pade in bimetalni elektrodi se razkleneta. Za osvetljevanje manjših površin se uporabljajo žarnice, ki obratujejo pri dokaj nizkih temperatu­rah (~40 ° C), tlak v cevi pa je le nekoliko povecan (nadtlak ~30 mbar). Sin. fluorescentna žarnica, fluorescentka. Razi. neonska žarnica. Prim. Tlivka. FM Kratica za frekvencno modulacijo.ang. Frequ­ency modulation, ultra kratki val UKV. Uporaba: radijske postaje (analogno oddajanje zvoka) pred­vsem na VHF frekvencah, neprimeren za daljave. FMC/S Fleksibilne proizvodne celice/sistemi, ang. Flexible Manufacturing Cells/Sistems. Vec razlicnih CNC strojev je medsebojno povezanih s transporterji, robotiin manipulatorji,ki služijo za strego strojev. Sistem nadzira in upravlja centralni racunalnik, ki tudi omogoca reorganizacijo siste­ma za proizvodnjo razlicnih izdelkov. Takšne celi­ce in sisteme najpogosteje srecamo v avtomobils­ki industriji. Na ta nacin se dosegajo bistveno kraj­ši casi priprave dela,menjave orodja, obdelovan­cev in drugega posrednega dela. Slabosti: visoki investicijski stroški, nacrtovanje proizvodnje v de­tajle, vecja strokovna usposobljenost osebja itd. Prim. NC, CNC, DNC. Fon Enota za merjenje glasnosti zvoka. Nekateri sodijo, da je to samo drugo ime za decibel. Slišna meja je pri O fonov, to je pri jakosti ~10-1 2 W/m2 _ Meja bolecine je pri jakosti ~1 W/m2, to je pri glas­nosti 120 fonov. Prim. Glasnost. Folija Zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi. Prim. Ekstruder, Ekstrudiranje. Foliranje Ovijanje vozila s samolepilno, zelo ela­sticno in raztegljivo folijo. Namen lepljenja je obli­kovanje posebnih oblik, oznacevanje ali za rekla­mo. Možno je folirati tudi celotno vozilo. Trpežnost folije znaša sedem in vec let. Tiskane folije imajo jkrajšo življenjsko kdobo, ker reagirajo na UV svetlobo in zato zbledijo. V primerjavi z lakiranjem ima foliranje svoje pred­nosti in tudi slabosti. Prednosti: • foliranje je praviloma ceneje kakor lakiranje • popravljanje je lažje in enostavnejše, saj lahko folijo hitro odlepimo • folija dodatno šciti originalni lak pred UV seva­njem, majhnimi odrgninami in udarci kamenckov Slabosti: • praviloma se na podlago zalepi le ena vidna foli­ja, na najbolj vidne površine avtomobila • dolocene površine se ne folirajo: notranja stran pokrovcka za rezervoar goriva, notranje površi­ne vratnega okvirja itd. • pri slabi obdelavi se lahko zgodi, da se na robo­ vih karoserije vidi originalna barva Forex Trgovsko ime za penjene PVC plošce. Forma Iz ang. form (oblika, oblikovati): 1. Orodje, ki daje obliko izdelku. To je votla pripra­va, po kateri se oblikuje tekoc ali praškasti ma­terial, npr. tekoca kovinaali plastika. prah za sintranjeitd. Poznamo naslednje vrste form: a) PEŠCENE FORME: suhe in sveže forme, v katere ulijemo le enkrat. Ko se ulitek ohladi, formo razdremo in iz nje dvignemo ulitek. Risbo in sestavne dele pešcene forme vidmo Ferdinand Humski Stran 18 pod geslom Litje v pešcene forme. b)KOVINSKE FORME, prim. Kokila. c) FORME IZ OSTALIH MATERIALOV, npr. iz maske (kvarcni pesek s fenolno smolo) itd. Prim. Livna votlina, Kalup. 2. Oblika (videz), ki ga ima predmet v prostoru. Formaldehid Najenostavnejši aldehid, plin ost­rega vonja, ki mocno draži sluznico, zelo reaktivenin toksicen. Rad se polimerizira in adira (tri-oz. tetraoksimetilen). Uporablja se vodna raztopina formaldehida -formalin, oficinalna je 35% vodna raztopina formaldehida (Formaldehydi solutio 35 per centum), ki je pomemben reagent. Formaldehid koagulira beljakovine. V stiku s kožo ta postane izsušena in bolj trda, pogoste so pre­obcutljivostne reakcije in dermatitis. Zaužitjeformaldehida povzroca razjede sluznice prebavil,ki jih spremljajo hude bolecine. Zaradi toksicnosti ga kot dezinficiens ne uporabljamo vec. Kemijsko ime: metanal, formula HCHO. Formalen Pridevnik, ki pojasnjuje, da se držimo predpisov, zakonov in uradnih zahtev (obvezno­sti), ne trudimo pa se ugotavljati resnicno stanje: -formalna izobrazba: izobrazba, ki jo izkazuje spricevalo dolocene šole. -formalno zaslišanje: zaslišanje po predpisih zakona -formalen obisk, formalno povabilo: službenSin. uraden. Prim. Neformalen. Formanje Izdelovanje livarske forme.Orodja za formanje:lopate, nabijala, sita, kljuke zapesek, gladkala, igle za prebadanje oddušnih ka­nalov itd. Poznamo razlicne VRSTE FORMA NJA: a) Rocno formanje, za katerega je najprikladnejši dvodelni model. b) Strojno formanje je primerno za vecje kolicinemanjših in srednjih ulitkov. Stroji za formanje sovibracijski (stresalni), obracalni in drugi. c) Šablonsko formanje uporabljamo za vecje ro­tacijske izdelke,npr. jermenice, pokrovi, vztraj­niki itd. Ceprav je formanje bolj pocasno, ješablona vec kot 1 O krat cenejša kot model. d) Formanje v maskah (glej Litje v maske) in e) Formanje z voskom, glej istoimensko geslo. Formanje z voskom Formanje, ki poteka tako, da najprej v posebni kovinski formi ulijemo vošcen ali polistirenski model. Nato modele sestavimo drug poleg drugega kot grozde: FORMA MODELA MODEL Izdelava in montaža vošcenega modela Grozde obrizgamo s keramicnim prahom ali QQ: etin H-C==C-H tapljamo v keramicni masi. cez modele natrese-c) Racionalna formula oznaci znacilne skupine mo še maso, odporno proti vrocini (npr. mavec). tlf JI!! it!i K.Ji;;. PRAH Nanašanje keramicnega materiala Vošcene forme sušimo, da iz njih iztece vosek. Tako dobimo zelo natancne votle odtise, ki jih nato še žgemo (sintramo), da se delcki sprimejo v trdno telo: Oblikovanje lupine in odlivanje voska pri 500 do 1100° C V tako izdelane forme centrifugalno lijemo. Pri debelejših stenah lahko lijemo tudi pokoncno, brez centrifugiranja: ODLITEK REZALNA PLOŠCA Litje in locevanje Ulitki so zelo kakovostni s toleranco ±0,05 mm na 1 O mm dolžine. Zato ulitke pogosto ni treba obde­lovati. Postopek je primeren tudi za težko livne kovine, zelo uporaben je za zlatarstvo. Format Oblika in velikost pol papirja, npr. format A4 = 210 mm x 297 mm. Nižja številka formata pomeni podvajanje krajše stranice (A3 = 420 x 297 mm), višja številka pa pomeni polovica daljše stranice (A5 = 21 O x 148 mm). V racunalništvu pomeni format oblika datoteke. Formati Izdelovati livarske forme, oblike -obli­kovati. Podrobneje -glej glagolnik: formanje. Formula, kemijska S simboli elementov prikaza­na sestava molekule kake snovi (pove vrsto in št. atomov, ki jo sestavljajo, lahko pa tudi njihovo raz­poreditev v molekuli, naboj, elektronsko strukturo, naravo vezi med njimi in podobno). Delitev: a) Molekulska formula kaže število atomov vseh elementov v molekuli, ne da bi nakazala vezi med elementi. Primeri: etan C2H6, eten C2H4, etin C2H2 itd. b)Strukturna formula kaže razporeditev atomov in atomskih skupin v molekuli, pri cemer so vezi med atomi oznacene s crticami. Primeri: H H H H 1 1 \ / H-C-C-H C=C 1 1 / \ etan H H eten H H elementov, ki jih med seboj poveže s crticami. Primeri: etan H3C -CH3 , eten H2C = CH2, etin HC:CH. d)Stereo formula je podobna strukturni formuli, vendar namesto planarnosti daje obcutekprostorske oblike molekule. Primer: stereo for­mula etana e) Skeletna formula oznacuje organske spojine izkljucno s pomocjo crtic, le skeletna formula metana je pika.Primeri: etan propan butan pe nta n . Dvojne vezi oznacujeta dve, trojne pa tri crte: eten 1-propen ali samo: propen 2-buten etin ­ V skeletni formuli je potrebno pokazati, da je trojna vez nitasta (linearna) na ta nacin, da troj­ni vezi nikoli ne sledi "ovinek": 1-propin -ali samo: propin 1-butin 1-pentin . Foršub Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (der Vorschub), kar pomeni pomik, podaja­nje. Prim. Odrezavanje, MAG, MIG. Fosfatiranje Vrsta oplemenitenja kovin, pri kate­ri nastaja kemijska reakcija med površino in vod­nimi fosfatnimi raztopinami. Pri tem nastaja zelo tanka prevleka iz kovinskih fosfatov, ki se trdno veže na kovino in obenem daje zelo dobro pro­tikorozijsko zašcito. Fosfatirani deli tudi ne spre­menijo mer (saj jih ne segrevamo). Ceprav tanka, je plast kovinskega fosfata zelo hrapava in se nanjo zelo dobro prime temeljna zašcitna plast, npr. kataforezna plast pri avtomobilizmu. Razen železa se fosfatira tudi AI, Mg, Cu in Cu zli­tine, Ni, Sn, Cd in Zn. Postopek se najpogosteje uporablja za strelno orožje, pa tudi kot podloga pri lakiranju (avtomobilska industrija, gospodinjski aparati) in podobno. Industrijski postopek: a) Najprej dele dobro ocistimoin razmastimo. b) Nato jih 30 min do 1 h potapljamov vodni razto­pini manganovega in cinkovega dihidrogenfos­fata(V): Zn(H2PO4b, Mn(H3 PO4b. Vcasih povr­šino samo nabrizgamo. Pri tem se površina pre­vlece z nekoliko porozno fosfatno plastjo, ki je dobro zašcitno sredstvoproti rjavenju. c) Po fosfatiranju kose premažemos crno barvo ali z oljem.Pogosto je fosfatiranje le eden od postopkov po­vršinske zašcite, npr. pred praškastim barvanjem ali kot zacetni postopek pri lakiranju avtomobilov v serijski proizvodnji. Obrtniški nacin fosfatiranja je preprostejši: • cišcenje, razmašcevanje in sušenje površine • nanašanje sredstva, ki vsebujejo fosforno kislinoH3PO4 in razne alkohole, ki ojacajo oprijemanje (npr. Ferrosan) Seveda vsi obrtniški nacini fosfatiranja niso tako preprosti. Obstaja vec nacinov, pri katerih se je treba strogo držati navodil proizvajalcev. Prim. Sondiranje, Odstranjevanje rje. Fosfor Kemijski element, nekovina, simbol P, lat. Phosphorus. Z železom tvori fosfid Fe3 P in trdno raztopino. Poveca krhkost jekla pri navadnih in zvišanih temperaturah,poveca trdnost, zniža pa njegovo udarno žilavost in plasticnost. Krhkost zaradi fosforja je tem vecja, cim vecji je % C v jeklu. Uporaba: z njim legiramo jekla za avtomate. Fosforescenca Glej Fotoluminiscenca. Fotodioda Elektricni element, skozi katerega stece elektricni tok, ce je osvetljen. Na ohišju ima okence, skozi katerega se lahko osvetli PN spoj. Prim. Dioda. Simbol: Fotoelement Glej sliko pod geslom Napetost ­elektricna. Fotoluminiscenca Proces, pri katerem: 1. Neko snov obsevamo (vzbujamo) s kratkova­lovno svetlobo. Posledica: obsevana snov pre­skoci v višje energijsko stanje. 2. Obsevana snov se povrne v osnovno energet­sko stanje in pri tem oddaja svetlobo. Oddana svetloba ima daljšo valovno dolžino kot vpadna. Glede na nacin delovanja poznamo: • Fluorescenco: pojav, pri katerem snov seva foto­ne z daljšo valovno dolžino od vzbujanja. Celo­ ten proces od vzbujanja do sevanja poteka zelo hitro: približno 1 O ns (nanosekund). • Fosforescenco:pojav, pri katerem snov absorbi­rane energije ne seva takoj, temvec energijo zadržuje in jo postopoma sprošca, npr. fosfor. Fotometrija Nauk o merjenju svetlobe. Fotopolimer Plasticne mase (smole) v tekocem agregatnem stanju, ki se strdijo (polimerizirajo) pod vplivom svetlobe. To so oligomeri (epoksidi, uretani, polietri, poliestri) ali monomeri (stiren, akrilati itd.). Fotopolimeri se veliko uporabljajo tudi v graficni industriji, npr. za izdelavo štampiljk: po predpisa­nem casu obojestranskega osvetljevanja (z ene strani direktna osvetlitev, z druge strani pa skozi pripravljeno negativno sliko) je potrebno strjeno gumo samo še oprati -da odstranimo neosvet­ljene dele, ki so ostali tekoci. Fototranzistor Ang. LOT: Light Detection Tran­sistor oz. svetlobno obcutljiv tranzistor. Svetloba (fotoni) na bazi generira tok elektronov, ki nato povzroci ojacanje toka med kolektorjem in emitor­jem. ce uporabimo samo bazni prikljucek in kolek­tor, emitor pa ne prikljucimo, postane fototranzis­tor obicajna fotodioda. Simbol fototranzistorja: Prim. Fotodioda. Fototropizem 1. Opticno: adsosorbcija soncnih žarkov na steklo, ki zato potemni. Prim. Steklo. 2. Biol.: rastline se krivijo k svetlobi ali od nje. Fotoupor Upor, katerega prevodnost se neod­visno od smeri toka veca z osvetlitvijo. Lahko je izdelan iz kadmijevega sulfida CdS: v temi je nje­gova upornost 1 00MQ, na soncni svetlobi pa sa­mo okoli 1 00Q. LDR -light dependent resistor. Up: za osvetlitev, ko se stemni (svetlobni senzor). Fotovoltaicen Soncen. Npr. ~a elektrarna. FR2 Glej Pertinaks. FR4 Glej Vitroplast. Fragment Ostanek, drobec, ponavadi odlomljen ali odtrgan. Prim. Defragmentiranje, Frakcija. Frakcija Del celote oz. cesa vecjega. Sin. delež. Npr. frakcioniranje odpadkov (locevanje odpadkov po vrstah materialov), nafte (locevanje nafte na sestavine na osnovi njihovih razlicnih vrelišc itd). Francisova turbina Najpogosteje uporabljena vodna turbina, ker je primerna za srednje pretoke in srednje padce. Poimenovana je po James B. francisu, ki jo je izumil leta 1848. Francisova turbina deluje obratno kot centrifugal­na crpalka: spiralna cev zarotira vodo, vodilne lopatice pa jo usmerjajo na lopatice turbine. Francisova turbina pozna dve vrsti vodilnih lo­patic: nenastavljivein nastavljive,ki uravnavajo pretok vode. Lopatice turbine so nenastavljivein so obliko­vane kot letalsko krili: tako, da na obeh straneh lopatice nastaja razlika tlakov -ta razlika pa pov­zroca vrtenje rotorja. Turbinske lopatice so name­šcene na rotorju, ki je v sredini votel -da voda v sredini izstopa aksialno. NARIS TURBINSKE LOPATICE 'NASTAVLJIV.'-.. VODILNE ­ LOPATICE SPIRALNA/ CEV IZSTOPNA CEV Franšiza Fr. franchise pomeni pooblastilo: 1. Dovoljenje za prodajo blaga ali storitev pod svojim znakom in pravicami. Imetnik franšize prejme placilo, uporabnik franšize pa se obve­že, da bo storitev opravljal natancno po navodi­lih. Primer: prodaja McDonalds hamburgerjev. 2. Pogodbeno doloceni znesek, ki ga pri poravna- TLORIS Stran 19 vi škode zavarovalnica odbije od izplacila. Freeware Angleška skovanka. Oznacuje soft­ware, ki je na razpolago za uporabo brez financ­nih stroškov ali placilo s prostovoljnimi prispevki. Izvorna koda je pri freeware obicajno zaprta, spreminjanje programa pa je praviloma R.@= povedano. Npr.: Adobe Reader, Skype itd. Prim. Izvorna koda. Razi. odprta koda. Frekvenca Pogostost oz. število ponovitev ne­kega pojava. Kolicina, dolocena kot število nihajev na casovno enoto. Merska enota za frekvenco je 1 s-ali Hertz [Hz], po Heinrich Rudolf Hertzu (1857-1894). Oznaka za frekvenco je v. Prim. Nihanje, Vrtilna frekvenca, Radijski valovi. Frekvencna brusilka Glej Brusilnik. Frekvencni pretvornik Naprava, ki se uporablja za spreminjanje hitrosti trofaznega asinhronskega elektromotorja. Frezalna glava Odrezovalno orodje, ki se uporablja pri frezalnih strojih za obdelovanje zahtevnejših oblik koncnih izdelkov, glej risbo pod geslom Frezalo. Frezalo Orodje za frezanje. Sin. rezkalo, rezkar. u u Centriranje, nastavljanje globine in frezanje utora OSNOVNE OBLIKE standardnih FREZAL so: A.VALJASTA FREZALA so frezala z luknjo: 1. Celno valjasto frezalo za celno in obodno frezanje ravnih ploskev. 2. Obodno valjasto frezalo. Celno (levo) in obodno valjasto frezalo (desno) 3. Kolutno frezalo,ki se uporablja predvsem za obodno frezanje utorov. Kolutno fr. z ravnimi in križnimi (desno) zobmi 4.Žage. 5. Oblikovnaali profilna frezalas svojo obliko oblikujejo profil: kroglicna frezala, konkavno in konveksno frezalo. 6. Stopinjskaoz. kotna frezala. 7. Frezalne glave z vstavljenimi stružnimi noži oz. obracalnimi plošcicami iz karbidnih trdin, npr. glava za vrezovanje navojev: V to skupino štejemo tudi izstružilne glave: Ferdinand Humski S.STEBLASTA oz. PRSTNA frezala za celno in obodno frezanje ter za frezanje utorov. Delimo jih po številu rezil(eno-in vecrezna), po kvaliteti obdelave(groba in fina) in po nacinu vpetja: a) S cilindricnim nastavkom. b) S konusnim nastavkom. Taka frezala mora­jo biti dodatno varovana z vijakomali z neko zatezno silo,sicer se lahko orodje med freza­njem samo od sebe izpne zaradi tresljajev in precnih sil! Za primerjavo: pri vrtanjupa so precne sile zanemarljivein zato dodatno varovanjez vijakom ni nujno potrebno!Morse konusni nastavek brez navoja, namenjen za prstna frezala, sicer obstaja (glej spodnjo sli­ko), a je takšno vpetje ZELO NEVARNO!!! Frezala se med seboj locijo tudi po smeri spirale: Leva spirala, vrtenje v levo (L) in desna spirala (D) O izbiri frezala odlocata zahtevana oblika in kva­liteta izdelka: . i $ 1 te. OBLIKE ZAREZE PLOSKVE T -UTORI UTORI S posebnimi oblikami frezal in ob uporabi delilnika izdelamo tudi zahtevne krožno simetricne oblike: Majhna frezala omogocajo visoko natancnost, s posebnimi oblikami pa izdelamo okrasne izdelke: Ferdinand Humski Frezanje Obdelava z odvzemanjem delcev (od­rezavanje ), pri kateri glavno krožno gibanje opravlja orodje (frezalo, frezar, rezkalo), podajal­no gibanje pa lahko opravlja: -delovna miza z obdelovancem -orodje (pri nekaterih strojih) Globino rezanja praviloma nastavljamo s premi­kanjem delovne mize z obdelovancem, pri neka­terih strojih pa s premikanjem orodja. Postopek se uporablja v zelo razlicnih industrijskih panogah: kmetijska mehanizacija(vrtni okopalnik, snežna freza), elektrotehnika(za izdelavo tiskanih vezij), zlatarstvo in urarstvo (graviranje), gradbe­ništvo(frezanje asfalta), lesna industrija(profilni rezkalni stroj) itd. V strojništvu uporabljamo freza­nje v glavnem pri obdelavi zunanjih površin. Sin. rezkanje. Primeri frezanih izdelkov: .0 a) Protismerno frezanje: frezalo se vrti v nas­protni smeri podajanja obdelovanca.Zob fre­zala odreže odrezek od spodaj navzgor, debelina rezanja se veca z iztekanjem zoba in obdelovanca. Frezalni trn je obremenjen v nasprotno smer kot miza z obdelovancem, kar slabo vpliva na kvaliteto površine. Zobje frezala hitreje otopijo, ker drsijo pred frezan­jem po že obdelani površini. b) Istosmerno frezanje: zob frezala odreže od­rezek od zgoraj navzdol, prerez odrezka se med rezanjem postopno zmanjšuje -to ugod­no vpliva na kvaliteto površine. - Istosmerno (L) in protismerno (D) frezanje Pri istosmernem frezanju torej dobimo boljšo kvaliteto površine obdelovanca. Problem pa je v tem, da je navpicna sila med obdelavo vedno usmerjena navzdol, vodoravna sila pa je v sme- Stran 20 ri podajanja. Zato orodje poskuša potegniti ob­delovanec pod sebe,posledica so deformacije za globino rezanja ter lom orodjaali obdelovan­ca.Zato je istosmerno rezkanje mogoce samo na posebej specialno prirejenih strojih, ki v podajalnem mehanizmu nimajo nobene ohlap­nosti, obdelovanecpa mora biti pravilno vpet. 2. CELNO frezanje: Pri simetricnem celnem frezanju odrezujemo material z obeh strani. Eden del orodja reže protismerno,drugi pa istotismerno. Kadar pa odrezujemo material samo z ene strani frezala, pa je tudi celno frezanje lahko samo protismer­noali samo istosmerno. Z izbranim delovnim postopkom in s posebnimi orodji lahko dobimo pri celnem frezanju boljšo kvaliteto površine kot pri obodnem frezanju. VRSTE FREZALNIH STROJEV: a) Vodoravni oziroma horizontalni frezalni stroji imajo vodoravno delovno vreteno: b) Navpicni (vertikalni oz. pokoncni) frezalni stroji ima vretenjak v zgornjem delu tako zakrivljen, da stoji glavno vreteno navpicno: c) Univerzalni frezalni stroji imajo vodoravno in navpicno vreteno. Delovna miza je vsestransko vrtljiva. Imajo tudi opremo za vrtanje in pehanje. d) Kopirni frezal ni stroji obdelujejo (kopirajo) po modelu ali po šabloni. e) Frezalni stroji za frezanje navojev in vijacnic so podobni stružnicam. Frezalna glava je na vzdolžnih saneh, ki jih podaja vijacno vreteno. Frezamo lahko zunanje in notranje navoje, dol­ga vretena, utorne gredi itd. f) Frezalni stroji za izdelavo zobnikov. Po delilnem nacinu lahko obdelamo cilindricne zobnike na vsakem frezalnem stroju, ki ima delilnik. Vendar ta postopek ni primeren za vecje kolicine zobnikov, kajti: frezamo vsako vrzel posebej, delitev je lahko nenatancna, zob­ nik pa se lahko vrti ekscentricno. Pri kotalnem frezanju pa se po obdelovancu kotali kotalno frezalo. Tako izdelujemo cilin­ dricne zobnike z ravnimi in poševnimi zobmi. Pri stožcastih zobnikih pa se zaradi vzpenjanja in zoževanja zob proti vrhu menja tudi profil zob po celotni dolžini. Zato v tem primeru potrebuje­ mo posebne stroje, uporabimo pa kotalne po­ stopke, šablone in tudi pehanje. g) Mnogovretenski frezalni stroji se uporabljajo za obdelavo okrovov, motornih blokov in velikih obdelovancev. Obdelovanec lahko hkrati obde­lujemo s treh strani. Frikcija Trenje. Npr. frikcijska (torna) stiskalnica. FRP Umetne mase, ojacane s steklenimi vlakni, ang. Fibre Reinforced Polymer (Plastics). Imajo viško natezno trdnost od jekla pri le 30% masi. Postopek izdelave se imenuje pultruzija. Prim. SMC, GFK (GF), GRP, Karbonsko vlakno. FSTV Prenos gibljivih slik, ang. Fast Scan Tele­vision. Sin. ATV. Prim. Amaterske radijske veze. FTP 8-bitni protokol vrste strežnik-odjemnik za prenos datotek, ang. File Transfer Protocol. Je programski standard za prenos datotek med racu­nalniki z razlicnimi operacijskimi sistemi. FTP client Programska oprema, ki uporablja FTP protokol za prenašanje datotek na in iz odd­aljenega racunalnika (npr. iz strežnika). FTTH Ang. Fiber To The Horne, kar pomeni opticno vlakno do hiše. Fuga Reža, iz nem. die Fuge. Fugirati: zalivati, zadelati fuge. Najpogosteje to pomeni zatesniti proti vodi. To ni lepljenje in niti kitanje. Funkcija 1. Mat.: kolicina, katere vrednost je odvisna od drugih kolicin, odvisna spremenljivka(ekspo­nentna, kvadratna, linearna~ itd.). 2. Naloga (npr.: ravnatelj že opravlja svojo funkci­jo), vloga (vzgojna funkcija), dejavnost v druž­benem ali politicnem življenju (funkcija pred­sednika). Tudi opravljanje, izpolnjevanje znacil­ne naloge zlasti pri kakem organu (okvarjena funkcija srca, funkcija jeter) ali elementu (vsako kolesce ima svojo funkcijo). Funkcijski diagram Diagram, ki prikazuje celot­no funkcijo krmilja: diagram pot-korak in krmilne diagrame za vse dajalnike signalov. Za eden potni ventil praviloma rišemo samo eden krmilni diagram, tudi ce je izhodov vec. Imamo naslednje pnevmaticno vezje: IJ]I] mrr:l [6jJ ..... Narišimo funkcijski diagram za to vezje: 2 3 4 5=1 o o o o ceprav prikljucki obeh potnih ventilov na shemi niso oštevilceni, pa vseeno poznamo standarde - zato dobro vemo, kateri je prikljucek št. 4 za potni ventil 1S1. Prim. Diagrami gibanj, Diagram pot-cas. Funkcijski nacrt Procesno orientiran prikaz kr­milne naloge, osnova za programiranje. Krmilno nalogo lahko prikazuje z bistvenimi lastnostmi /groba struktura) ali s potrebnimi podrobnostmi (podrobna struktura). Prikazuje lahko tudi ca­sovno odvisnost posameznih funkcij. Za izdelavo funkcijskega nacrta uporabljamo simbole v skladu z DIN 40900 ali IEC. E00 E01 A00 E02 E03 Iz funkcijskih nacrtov izdelamo ladder diagrame. Prim. GRAFCET. Funkcionalen Ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti, delovanju. -i nacrt vzdrževanja. -i nacin amortizacije: nacrt oz. nacin glede na upo­rabo oz. obrabo, npr. menjava motorskega olja glede na število prevoženih kilometrov. -a izome­ri.li!.: glej Izomerija. Funkcionalne skupine Funkcionalna skupina predstavlja vse atomske skupine v organskih mo­lekulah,razen mest, kjer so ogljikovi ali vodikovi atomi med seboj povezani z enojnimi vezmi. Pomen funkcionalnih skupin: -dolocajo fizikalno-kemijske lastnosti spojin -omogocajo razdelitev kemijskih spojin v skupine s podobnimi kemijskimi lastnostmi -predstavljajo reaktivna mesta v molekulah Funkcionalne skupine vplivajo tudi na farmakodi­ namicne lastnosti zdravila (agonist / antagonist). Najpogostejše funkcionalne skupine: 1. Nenasiceni ogljikovodiki: alkeni in alkini (neraz­vejani, razvejani, ciklicni). 2. Alifatske spojine s heteroatomi (npr. aliciklicne: barbiturati). 3. Halogenirani ogljikovodiki R-F, R-CI, R-Br, R-1. 4. Kisik vsebujoce funkcionalne skupine: hidroksil­na skupina -OH, alkoksilna skupina R1-O-R2, formilna skupina, karbonilna (keto) skupina, karboksilna skupina, kislinski halogenidi, npr. kislinski kloridi, estrska skupina, anhidridna skupina, fenolna skupina. 5. Dušik vsebujoce funkcionalne skupine: amina skupine R-NH2, imino skupina R1-N=R2, hidroksilamini, nitro skupina , N-oksidi , nitrozo spojine, amidna skupina, amidini, gvanidini, ciano skupina R-CxN, secnine, imidi, hidrazini, hidrazidi , hidrazoni, izocianati R-N=C=O, cia­nati, azo spojine R1-N=N-R2, azidi R-N=NxN. 6. žveplo vsebujoce funkcionalne skupine: tioli R­SH, tioetri (organski sulfidi) R1-S-R2, disulfidi R1-S-S-R2, sulfoni, sulfonske kisline , sulfonati, sulfamoilna skupina. 7. Aromatske strukture (benzen, naflalen, antra- Stran 21 cen, fenantren ... ). 8. Heterociklicne strukture (naštete pod posebnim geslom). Zdravilne ucinkovine pogosto vsebujejo vec funk­cionalnih skupin. V IUPAC nomenklaturi se pred­pisuje opozarjanje na funkcionalne skupine s predponami / koncnicami. Furnir V tanke plasti zrezan les za oblogo pohištva. Prim. Laminatna plošca. Fuzija Jedrsko zlitje; zlitje dveh lahkih atomskih jeder v stabilno težko jedro. Fužina Nekdaj topilnica železa, navadno s pre­delovalnico, npr. kovacijo. Prim. Metalurgija. G koda Najbolj splošno uporabljan CNC program­ski jezik,poznan tudi kot DIN/ISO programiranje. V osnovi gre za programiranje odrezavanja: • znana je želena koncna geometrija obdelovanca • dolociti je treba ustrezne poti orodja, ki obdelo­ vanec postopoma preoblikujejo v koncni izdelek Razen pri odrezavanju pa lahko G kodo uporabi­mo tudi pri orodjih za plasticno preoblikovanje. pri merilnih, rezalnih (laser) itd. orodjih. Najvecji uporabniki G kode so proizvajalci indust­rijskih krmilnikov: Siemens Sinumerik, FANUC, Haas, Heidenhain in Mazak. Kljub skupnemu standardu pa programi razlicnih proizvajalcev krmilnikov niso med seboj absolut­no kompatibilni. Osnovni standard (G koda) je enak, vendar: kar ni doloceno s standardom, pro­izvajalci dolocajo po svoji presoji. Na ta nacin na­stanejo G kode po posameznih proizvajalcih, npr. G koda Sinumerik, G koda Fanuc itd. Vecji proizvajalci omogocajo programiranje z G kodo predvsem za zunanje programerje, medtem ko so zase razvili svoj lasten, VIŠJI PROGRAM­SKI JEZIK -npr. Heidenhain programski jezik itd. Zgodovina: Leta 1972 se je iz ISO 1058 razvil DIN 66025. 1980 je bil ob dokoncni EIA reviziji odobren stan­dard RS274D, ki ga je 1982 povzel ISO 6983. Vsi trije poudarjeno-podcrtani standardi so G koda. Zgradba NC programa po G kodi: • znak za zacetek(%) in ime programa, npr.: %VAJA1 • zaporedje stavkov z ukazi in podatki, za pod­picjem lahko pišemo komentarje, npr. ; LUKNJA • znak za konec programa (line feed, nastane s pritiskom na tipko Enter -torej prazna vrsta) Vsak STAVEK je eden obdelovalni korak. Sestav­ljen je g posameznih besed, besede pa so se­stavljene iz naslovne crke in števila (vrednosti): BESEDA:N5 BESEDA: G90 T0505 M04 M08 M41 VREDNOST: 20 (ŠTEVILO) DO 3 M-UKAZI NASLOVNA CRKA: X (NASLOV, OZNAKA) MAX. 1 G-UKAZ V ENEM STAVKU ŠTEVILKA STAVKA: 5 Pomen posameznih oznak v programskem stavku po abecednem vrstnem redu, s primeri vrednosti: F 5 podajalna hitrost G 90 glavna programska funkcija (G funkcija) l,J,K osi pomožnega koordinatnega sistema pri krožni interpolaciji M o oznaka za pomožne programske funkcije N 3 zaporedna številka programskega stavka Q 1 O zaokrožitev vogala R 150 radius loka S 180 programirana vrtilna hitrost glavnega vretena T 25 oznaka ali koda orodja U, V, W pomik, vzporeden z X, Y, Z osjo X,Y,Z pomik v X, Y ali Z smeri Po namenu uporabe locimo 3 skupine besed: 1. G funkcije za opis gibanja orodja glede na ob­delovanec. Ferdinand Humski 2. M funkcije za dolocanje funkcij stroja. 3. Tehnološka in splošna navodila. Programske G FUNKCIJE povedo orodju: a) V kakšni OBLIKI bomo VNAŠALI PODATKE: odlocimo se za absolutne ali inkrementalne ko­ordinate, prestavimo lahko nicelno tocko, upo­števamo lahko korekcijo zaradi orodja itd. Odlocimo se lahko tudi PO KAKŠNI POTI naj se orodje premakne: linearno, krožno itd. b) KAM naj se pomakne. Trenutna tocka je znana. Pri tem uporabljamo naslednje oznake: X,Y,Z pomik v X, Y ali Z smeri l,J,K osi pomožnega koordinatnega sistema pri krožni interpolaciji U, V, W pomik, vzporeden z X, Y, Z osjo c) KAKO HITRO se bo orodje pomikalo, kolikšna bo rezalna hitrost ali vrtilna hitrost vretena. Crka G je kratica za geometry-related commands. PREGLED POGOSTEJŠIH G-FUNKCIJ: GOO, GO hitri premik orodja (pozicioniranje) G01, G1 delovni gib, linearna interpolacija G02, G2 delovni gib, krožna interpolacija v smeri urinega kazalca G03, G3 delovni gib, krožna interpolacija v nasprotni smeri urinega kazalca G04, G4 programiran zastoj orodja G17 izbira ravnine XY G18 izbira ravnine XZ G19 izbira ravnine YZ G40 izkljucitev korekcije poti orodja G41 korekcija poti orodja, orodje levo G42 korekcija poti orodja, orodje desno G54 prestavitev nicelne tocke G90 absolutne koordinate G91 inkrementalne (relativne) koordinate G94 konstantna hitrost podajanja [mm/min] G95 konstantna hitrost podajanja [mm/vrt] G96 konstantna rezalna hitrost G97 konstantna vrtilna hitrost vretena Dopolnilo G kodi so M FUNKCIJE. Pravijo jim tudi ukazi za vklop in izklop. pomožne programske funkcije oz. ostale funkcije. Primeri M ukazov: -vklop/izklop in smer rotacije vretena, -vklop/izklop hladilne tekocine, -zamenjava orodja, vpenjanje obdelovanca ipd. M je kratica za miscellaneous -razne funkcije. IZBOR M-FUNKCIJ: M0 programirana prekinitev programa M1 prekinitev programa, pogojna M2 konec programa M03 vklop glavnega vretena, desno M04 vklop glavnega vretena, levo M05 izklop (ustavitev) vretena M06 menjava orodja M08 vklop hladilne tekocine M09 izklop hladilne tekocine M30 konec programa G IN M KODA PO KLJUCNIH BESEDAH: Absolutne koordinate G90 Delovni gib, linearna interpolacija G01, G1 Delovni gib, krožna interpolacija, v smeri urinega kazalca G02,G2 Delovni gib, krožna interpolacija, v nasprotni smeri urinega kazalca G03,G3 Pozicioniranje G00,G0 Hitrost podajanja konstantna G94, G95 Hitrost rezalna konstantna G96 Hitrost vrtilna vretena G97 Interpolacija, krožna, v smeri urinega kazalca G02,G2 Interpolacija, krožna, v nasprotni smeri urinega kazalca G03,G3 lnkrementalne koordinate G91 Interpolacija, linearna G01, G1 Izbira ravnine XY, XZ, YZ G17, G18, G19 Izklop vretena M05 Izkljucitev korekcije poti orodja G40 Hitri gib G00,G0 Hladilna tekocina, vklop M08 Hladilna tekocina, izklop M09 Izklop hladilne tekocine M09 Konec programa M2, M30 Ferdinand Humski Konstantna hitrost podajanja G95 Konstantna rezalna hitrost G96 Korekcija poti orodja -izklop G40 Korekcija poti orodja, orodje desno G42 Korekcija poti orodja, orodje levo G41 Menjava orodja M06 Nicelna tocka -prestavitev G54 Orodje, menjava M06 Podajalna hitrost konstantna G94, G95 Pozicioniranje GOO, GO Prekinitev programa, programirana MO Prekinitev programa, pogojna M1 Prestavitev nicelne tocke G54 Programiran zastoj orodja G04, G4 Ravnina XY, XZ, YZ G17, G18, G19 Rezalna hitrost konstantna G96 Ustavitev vretena M05 Vklop hladilne tekocine MOS Vklop vretena desno M03 Vklop vretena levo M04 Vreteno desno, vklop M03 Vreteno, vrtilna hitrost G97 Vreteno izklop M05 Vreteno levo, vklop M04 Zastoj orodja (programiran) G04, G4 S TEHNOLOŠKIMI NAVODILI dolocamo: • pomik F (ang. feed), merske enote odvisne od uporabljene programske funkcije: [mm/min] za G94 ali [mm/vrt] za G95, npr.: N5 G95 S2500 FO, 1 M4 • vrtilno hitrost vretena S v [vrt/min] (ang. speed) • klicanje pozicije orodja T (ang. tool) -številka, ki sledi, doloca zasuk revolverske glave na tre­nutni položaj -relativni premik); ukaz ponavadi vnesemo skupaj z ustrezno korekcijo za posa­mezno orodje (D1-D9), npr.: N15 T4 D1 Med SPLOŠNA NAVODILA pa spada: • številka stavka, ki se zacne s cko N • za podpicjem ; napisane znake krmilnik ne upo­ števa -to je prostor za poljuben tekst (opombe) Prim. CNC -primer programa. Gabarit Skrajne mere nekega predmeta. Galuni Kristalinicni dvojni sulfati(VI) eno-in triva­lentnih kovin, npr. AIK(SO4b·12H2O (aluminij-kali­ jev galun oz. galun). Kristalizirajo z 12 molekulami kristalne vode. Uporaba: za barvanje, strojenje kož, klejenje papirja, impregniranje, kitanje, za grgranje, izpiranje oci, zaustavljanje krvi. .. Vse bolj ga nadomešca cenejši aluminijev sulfat Al2(SO4l3 -18H2O. Galvaniziranje Postopek, pri katerem elektrolit­sko prevlecemo predmete s plastjo kovine: ba­krenje, niklanje, cinkanje, kositrenje, srebrenje ... Skozi kovinsko kopel spustimo elektricni tok, ki povzroci razpadanje v kopeli vezanih kovinskih delcev. Delci sepod vplivom elektricnega toka usedejo na katodo,kjer so obešeni predmeti. Po galvanizaciji predmete izpiramo s toplo vodo in jih osušimo. Ce predmeti ne prevajajo el. toka, jih najprej. mažemo z grafitom, da nastane prevodna plast. Prednosti galvaniziranja:majhna poraba kovine, enakomerno debela plast, uporaba tudi pri kovi­nah z visokim tališcem, trdnost prevleke in eko­nomicnost. Pomanjkljivosti:vecja poroznost pre­vlek in natancno delo s kopelmi. Prim. Elektroliza, Elektropoliranje. + + KATODA PREKRI­VANJE s Cu CuSQ4 -Cu2 + + S042 ­ Na zgornji risbi je prikazana galvanizacija-bakre- Stran 22 nje v raztopini modre galice CuSo4 . Galvanski clen Vir enosmerne elektricne nape­tosti, ki spreminja energijo kemicne reakcije v elektricno energijo, po Galvaniju [1737-1798]. Za razumevanje je potrebno vedeti, da se tudi ko­vine v tekocini topijo, vendar ta proces zaradi nji­hove kovinske vezi poteka drugace kakor npr. pri topljenju kuhinjske soli: • sol enostavno razpade na ione Na+ in CI-, • površinski pozitivni kovinski ion pa odstopi v raz­topino, "njegovi" elektroni pa ostanejo kot višek v kovinski vezi trdne snovi. Oglejmo si, kako je izdelan polclen: KOVINSKA PLOŠCICA RAZTOPINA RAZTOPINA ZnSO, CuSO, z.l'(,ql, s0;1,ql C.(aq), so;(,ql Levo je cinkov, desno pa bakrov polclen. Polclen torej sestavlja kovinska plošcica in raztopina soli iz iste kovine kot kovinska plošcica. V našem pri­meru sta to raztopini ZnSO4 in CuSO4. Sedaj pa dva polclena združimo v galvanski clen: SMER GIBANJA ELEKTRONOV ANODA OKSIDACIJA Zn JE REDUCENT Cink reagira z raztopino, njegovi ioni Zn2+ zapusti­jo cinkovo plošcico, v kateri ostanejo prosti elek­troni. Podobno se zgodi tudi na drugi strani: baker reagira z raztopino in bakrovi ioni Cu2+ zapustijo bakreno plošcico, v kateri ostane višek elektronov. Vendar, na strani bakra je ta proces veliko pocas­nejši in manj intenziven -kajti, cink ima vecjo nag­njenost do oddajanja svojih elektronov. Pravimo, da je cink mocnejši reducent od bakra. Rezultat: zaradi viška elektronov se je na obeh plošcicah pojavil negativen elektricni naboj, ven­dar je ta naboj mnogo mocnejši (ima vecji elek­tricni pritisk, vecjo napetost) na cinkovi plošcici. Ce obe plošcici povežemo, se elektroni gibljejo od cinkove do bakrene plošcice. Na bakreni plošcici se poveca kolicina elektronov, ki privlecejo bakre­ne ione nazaj v plošcico. Da se bo proces nadaljeval, je sedaj potreben še elektrolitski kljuc -most iz neke solne raztopine, npr. KCI, NaCl, KNO3 ipd. Na obeh koncih elek­ trolitskega kljuca je polprepustna membrana, ki prepušca CI-anione v smeri proti Zn polclenu in K+ katione v smeri proti Cu polclenu. Na Zn polclenu Nastaja ZnCl2, nakar se iz cinkove plošcice spet lahko sprošcajo novi kationi Zn2+ in proces se nadaljuje. Na Cu polclenu pa nastaja K2SO4 , v raztopini pa ostaja višek kationov cu2+ , ki se spet nalagajo na bakreni plošcici in proces se ponavlja -dokler se ne porabi celotna Zn plo­šcica ali elektrolitski kljuc. Tako deluje primarna celica, ki je ne moremo po­novno polniti. Ko se izrabi, jo odvržemo. Celica, ki jo lahko ponovno polnimo, pa se imenuje sekun­darna celica. Pri galvanski celici je anoda negativna in katoda pozitivna (glej definicijo anode in katode). Raz­taplja se vedno negativna elektroda (tokrat ano­da), njen material pa prehaja v raztopino. Nape­tost galvanskega clena je razlika oksidacijskih po­tencialov dveh elektrod, potopljenih v elektrolit. Gantogram Graficni prikaz kapacitet v casu. KATODA REDUKCIJA Cu JE OKSIDANT Primer: razpored delovnih faz v casovno logicno zaporedje. Ker delovne faze pogojujejo tudi delovni cas strojev in delavcev, nam gantogram prikaže zasedenost teh kapacitet. Spremenljivka je samo cas, ki se nanaša na X os (absciso). Ponavadi z g. prikazujemo izkoristek delovnega casa delavcev in strojev: s polno cr­to oznacimo izkorišcenost (uporabo), praznine pa pomenijo neizkorišcenost ali zastoje. Dodatne oz­nake pa lahko pojasnjujejo razloge, npr. M -ni ma­teriala, E -ni energije itd. Gantogram se veliko uporablja pri operativni pripravi dela, za planiranje zmogljivosti (kapacitet). Prim. Spremljevalna do­kumentacija. Garnitura Vec predmetov oz. stvari, ki sestavlja­jo neko celoto in navadno niso fizicno povezani. Npr. ~ jedilnega pribora, vrtna ~ itd. Sin. set, kolekcija. Prim. Sklop. Gašenje Hitro ohlajanje z visokih temperatur, npr. v vodi, olju ali z zrakom oz. plini (N2, Ar itd.). Lahko je del kaljenja ali pa samostojna faza pri toplotni obdelavi, npr. ~ aluminija. Gašenje mocno legiranih nerjavnih austenitnih je­kel: najprej jih ogrevamo na 1 .000 in 1.150 ° C, na­to pa hitro ohlajamo v vodi. Po gašenju ima jeklo mikrostrukturo iz homogenega austenitaz najbolj­šo korozijsko odpornostjo, duktilnostjo in najnižjo trdoto. Prim. Kaljenje, Nerjavna jekla. Sin. raztop­no žarjenje. Nem. das Abschrecken. Gateway Strojna in programske opreme, ki je po­trebna za komunikacijo med dvema tehnološko razlicnima omrežjema. Gateway zagotavlja pret­vorbo protokolov iz ene omrežne arhitekture v drugo. Uporabniki imajo obcutek, da komunicirajo z enakim sistemom na drugi strani. Sin. prehod. V racunalniškem omrežju je gateway vozlišce v TCP/IP omrežju, ki služi kot dostopna tocka do naslednjega omrežja -pogosto povezuje krajevno omrežje z globalnim. Pogosto imajo naprave številko prehoda enako kot IP, le da je številka gostitelja enaka 1, npr.: IP je 128.253.154.32 Prehod je 128.253.154.1 Gaussova porazdelitev Glej Normalna poraz­delitev. Gay-Lussacov zakon Zakon, ki ga je leta leta 1802 prvi objavil Joseph Louis Gay-Lussac, v njem pa se je skliceval na neobjavljeno delo Jacquesa Charlesa, predvidoma napisano okoli leta 1787. Zato nekatere literature isti zakon poimenujejo tudi Charlesov zakon. Zakon povezuje prostornino in temperaturo ideal­nega plina pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku p = konst (pri izobarni spremembi): 11 Volumen in temperatura sta vedno sorazmerna: v = konstanta T Pri tem je treba upoštevati, da je merska enota za temperaturo Kelvin [K]. Prim. Plinska enacba. Gedore Nepravilen izraz, ce je tem mišljen natic­ni ali nasadni kljuc. Pravilen izraz za ime podjetja, ki med drugim proizvaja tudi nasadne kljuce. Gel Poltrdna ali trdna zmes, ki jo sestavljata vsaj dve snovi. Prva snov (koloid) tvori trodimenzional­no ogrodje,v katero se ujamejo molekule druge snovi, ki je ponavadi tekocina. Najbolj prepoznaven gel je želatina,ki se uporab­lja za sladke ali slane jedi. Izraz gelirati pa ima lahko dva pomena: • spreminjati neko snov v gel • preveci neko površino z gelom, npr. ~ nohtov Prim. Tiksotropija, Sluz, Sol, Sinereza. Generator Stroj ali naprava, ki kaj proizvaja. Naj­pogosteje se izraz uporablja za naprave, ki me­hansko energijo pretvarjajo v elektricno,npr. ~ v hidroelektrarnah, glej risbo pod geslom Elektrar­na. Prim. Agregat, Influenca. Velika vecina elektricnih generatorjev deluje na principu elektricne indukcije. Poznamo naslednje vrste elektricnih generatorjev: a) Enosmerni elektricni generator, glej Dinamo. b) Izmenicni elektricni generator: • enofazni, glej Izmenicna napetost • trifazni, glej Trifazna izmenicna napetost Alternator Magnetno polje pri manjših generatorjih zagotav­ljajo manjši magneti, pri vecjih generatorjih pa so bolj pogosti elektromagneti, ki pa potrebujejo do­daten vir toka za vzbujanje. Pri tem se lahko mag­netno polje vrti (rotor) ali miruje (stator). Simbol: ---®- Pri avtomobilu je generator majhna elektrarna, ki jo žene motor z notranjim zgorevanjem. S tokom oskrbuje vse elektricne naprave avtomobila in polni akumulator. Generator je lahko tudi racunalniški program, ki pretvarja vhodne podatke v neko specificno stroj­no kodo, npr. v G kodo. Generirati: porajati, ustvarjati. Generatorski plin Mešanica ogljikovega monok­sida in dušika. Dobimo ga tako, da CO2 dovajamo na razžarjeni premog ali koks: CO2 +C. 2CO Gre za mocan strup, potrebna je velika previd­nost. Ce pa se prek o ražarjenega koksa namesto zraka dovaja vodna para, dobimo vodni plin: C + H2O . CO + H2 Prim. Siemens-Martinova pec. Geometricne tolerance Dopustno odstopanje od teoreticne geometricne oblike ali lege. Razen pri strojegradnji so geometricne tolerance izjemno pomembne tudi pri DEFEKTAŽI in DIAG­NOSTIKI. NA tehniških RISBAH moramo razumeti: 1. Pomen simbola geometricne tolerance. 2. Na risbi moramo tudi znati poiskati referencni element (ce ga imamo). 3. Omejitve -vrednosti toleranc. 4. S katerim tehnološkim postopkom bomo do-segali predpisane geometricne tolerance. 5. Nacin kontrole geometricnih toleranc. PRI KONSTRUIRANJU pa moramo znati: 1. Najti prave geometricne lastnosti in refe­rencne elemente za izdelek. 2. Dolociti pravilne omejitve. Prevelike tolerance bodo pomenile slabe izdelke, prevec ozke tole­rance pa bodo podražile proizvodnjo. 3. Dolociti ustrezen tehnološki postopek izdela­ ve in izvajanja kontrole. Geometicne tolerance delimo na DVE SKUPINI: 1. Geometricne tolerance z NEODVISNIMI last­nostmi, ki se nanašajo samo na oznaceno po­vršino ali linijo in ne potrebujejo nobenega re­ferencnega elementa. To so tolerance OBLI­KE: premost (premocrtnost), ravnost, krožnost, oblika valja (cilindricnost), oblika linije in oblika površine. Tolerancni okvir vsebuje le dve polji: 2. Geometricne tolerance z ODVISNIMI last- Stran 23 ferencni element (površino, linijo) se nanaša­ jo. To so: tolerance SMERI: vzporednost, pravokot­nost, kalnost (nagib) tolerance LEGE: lega, koncentricnost in soosnost, simetricnost (somernost) tolerance TEKA: opletanje (preprosti tek), popolni tek Tolerancni okvir vsebuje tri polja: PREGLEDNICA SIMBOLOV: Tolerirana lastnost Simbol 1i . . ., . o .. u C:-" „ "'·­ai :C o . PREMOST - RAVNOST KRO1NOST OBLIKA VALJA OBLIKA LINIJE L7 o /:I r""\ OBLIKA POVRŠINE o . o . . o CII u c·c: "'CII .! . VZPOREDNOST // PRAVOKOTNOST ..l KOTNOST (NAGIB) L CII u C CII "' en qi .! o ­ LEGA KON CENTRICNOST in SOOSNOST SIMETRICNOST ­o --- CII C ra "'-" .! .i o ­ PREPROSTI TEK / POPOLNI TEK L/ Geometricne tolerance -zapis ZAPIS geometricne tolerance ZAJEMA: • TOLERANCNI OKVIR, ki opisuje tolerirano last­nost in vrednost tolerance, pri odvisnih toleran­cah pa tudi ime referencnega (primerjalnega) elementa • REFERENCNO PUŠCICO, ki kaže na tolerirani element • pri odvisnih geom. tolerancah moramo pokazati tudi na REFERENCNI ELEMENT PRIMER ZAPISA: referencna ušcica tolerancni okvir tolerirana lastnost vrednost toterance oznaka r,eferen,cn a elementa // 0.,02 Za format papirja A4: H = 7 mm in h = 3,5 mm. Referencna PUŠCICA kaže na tolerirani element in se obicajno nanaša na: nostmi potrebujejo tudi podatek, na kateri re- Ferdinand Humski a) KONTURO (površino ali rob) strojnega dela. Pušcica lahko kaže: direktno na konturo ali na pomožno kotirno crto, najmanj 4 mm stran od glavne kotirne crte rIT=J. . PUŠCICA_NA KOTIRNO CRTO PUŠCICA NA KONlURO 1 b) Srednjo OS oz. srednjo RAVNINO toleriranega strojnega dela. Pušcica lahko kaže: na srednjico, ce se tolerirana lastnost nana­ša na celotno os oziroma na srednjo ravnino celotnega strojnega dela direktno na koto, ce tolerirana lastnost velja le za del osi, ki pripada kotirani velicini stroj­nega dela; npr.: os zunanje površine valja s premerom 12 mm mora ležati ... Tolerancni OKVIR sestavljata najmanj dve polji: • tolerirana lastnost (simbol -glej preglednico) in • vrednost tolerance; ce je pred številko crka «j,. tedaj morajo izmerjene vrednosti ležati znotraj valja; ce je napisana samo številka, tedaj mora­jo izmerjene vrednosti ležati med dvema ravni­ma vzporednima crtama, med dvema vzporedni­ma ravninama, znotraj kvadra, znotraj dveh kon­centricnih krogov ali med dvema linijama Na toleriranem elementu lahko navedemo tudi vec tolerancnih lastnosti hkrati: 0,01 o 0,05 II AI Zgornji primer kaže, da oznaka referencnega ele­menta (A) ni potrebna pri geom. tolerancah z ne­odvisnimi lastnostmi. Desni primer pa prikazuje tolerancni okvir s štirimi polji, imamo dva referenc­na elementa (A in B). Referencni ELEMENT moramo oznaciti pri odvis­nih tolerancah. Prav tako kot referencna pušcica lahko tudi referencni element oznacuje površino, rob, srednjo os ali srednjo ravnino. Simbol za refe­rencni element sestavljajo: a) Referencni okvirz oznako ref. elementa. Za oznake uporabljamo velike crke abecede: A, B itd. b) Crta in referencni trikotnik, ki se dotika referenc­nega elementa (konture, osi, simetrale itd.) na enake nacine kakor referencne pušcice kažejo na tolerirani element (glej zgoraj). Ref. trikotnik je lahko poln ali prazen. Z dolocanjem referencnega elementa opozar­jamo tudi na to, kako se bo izvedla kontrolna meritev. Poglejmo primer: Ferdinand Humski / 0,02 A-B ---·----_;? D. u Zgornja gred ima na obeh straneh razlicna pre­mera. Kontrolo lahko izvedemo tako, da jo naslo­nimo na dve preizkusni prizmi ali pa vpnemo med dve konici. Isti primer pa lahko narišemo tudi tako: / 0,02 A . l'. Na tej risbi pa ni razvidno, kje senaj naša gred vležaji med izvajanjem kontrolnih meritev. Ceprav je po standardu dovoljen, je drugi primer risanja referencnega elementa v praksi neuporaben. V nekaterih primerih lahko tudi odvisne tolerance zapisujemo brez oznake referencnega elementa. Temu pravimo direktno referiranje: // 0,3 Enak zapis z direktnim referiranjemin z obicajnim zapisomodvisne lastnosti geometricne tolerance: II 0,2 A Odvisne tolerance lahko zapišemo brez referenc­nega elementa tudi v primeru, ko je referencni element ociten -glej geslo Lega, Primer 2. Konkretni primeri oznak geometricnih toleranc in pojasnila so zbrani pod posameznimi gesli (pre­most, vzporednost itd.). Prim. Merjenje. Geostacionarna orbita Orbita direktno nad Zemljinem ekvatorjem (0° zemljepisne širine) na nadmorski višini 35.786 km, pri cemer je obdobje rotacije enako Zemljinemu. Gledano iz Zemlje je satelit nepremicno nad nami, kar ima velik pomen za gospodarske subjekte, komunikacijske in vre­menske satelite. Ker pa Zemlja ni natancna krogla in nanj vpliva tudi gravitacija Lune, se satelit stal­no odmika od geostacionarne orbite, svojo lego pa popravlja z manevri. Vsi geostacionarni sateliti se morajo razporediti po samo eni orbiti, kar pomeni, da je lahko na njej le doloceno število satelitov. To je vodilo do sporov med državami, ki so si želele iste dele na geosta­cionarni orbiti. Ti spori se obravnavajo v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze. Geostacionarno orbito je prvic omenil Herman Potocnik leta 1928, ki se je pri izracunu zmotil le za nekaj 100 km. Geotermalen Nanašajoc se na temperaturo v notranjosti zemlje. Geotermika preucuje toplotne lastnosti površja in notranjosti Zemlje. Stran 24 Geotermalna energija: po vrtinah v jezeru ali reki se vbrizgava voda globoko pod zemljo. Tam se zaradi vrocine pretvarja v paro. Paro natp vodijo na površje, kjer ogreva domove in poganja elek­tricne turbine. Sin. geotermicen. Germanij Kem. element, simbol Ge, atomsko št. 32, povprecna relativna atomska masa 72,59. Krhka, sivobela svetleca polkovina, polprevodnik. Gostota 5,32 g/cm3, tališce 937,4°C. Na zraku je obstojen pri normalnih temp., šele pri mocnem žarenju v toku kisika nastane iz Ge germanijev oksid GeO2. V neoksidirajocih kislinah Ge ni topen. Zaradi polprevodniških lastnosti se uporablja za proizvodnjo diod, tranzistorjev in fotocelic. Gesipa klešce Klešce za kovicenje, glej geslo Kovicenje. Pogosto se ta naziv uporablja v pogo­vornem jeziku zato, ker je Gesipa ime podjetja, ki izdeluje kvalitetne klešce za kovicenje . GFCI ali GFI Ang. kratica za Ground Fault (Circuit) lnterrupter, glej FID. GFK Glasfaserverstarkter Kunststoff, glej SMC. Gibalna kolicina Vektor, ki je enak produktu mase [kg] in hitrosti [m/s]: G m ·v [kgm/s] = = lahko izpeljemo F = m · (v -v0)/t in dobimo: F·t m·v-m·v0 Iz drugega Newtonovega zakona (F m · a) pa = Merske enote: [N·s] = [kgm/s] Z besedami:sunek sile (sila x cas) je enak spre­membi gibalne kolicine. Gibalni vijak Vijak za prenos gibanja, npr. spre­minjanje vrtilnega gibanja v premocrtno (ravno): primež ipd. Poimenujemo ga tudi navojno vreteno, gonilo pa je vijacno gonilo: 1 1 ! 11,... GIBA LNII Vl1JAK , 1 h _ 1 a I V Gibka gred Gred, ki se uporablja za prenos vrtil­nega gibanja preko ovir. Prim. Bovden. Gibljiva prema Glej Obese, Prema. GIF Format za prenos slik za Web dokumente. Omogoca ustvarjanje in pošiljanje premikajoclih se risb (ne pa slik). Ang. Graphic lntercharge Format. Giljotinske škarje Glej Striženje. Gips Pogosto uporabljena pogovorna beseda za mavec. Izvor: nem. der Gips. Gipsni kamen: glej Kotlovec. Giroskop Glej Žiroskop. Gladek Ki ima površino brez izboklin(izbocin), lomov, vdolbin(vbocin). Ant. hrapav. Razi. zve­zen. Glajenje:opravljanje takega dela, ki naredi površino bolj gladko, manj hrapavo. Gladek rob Rob, ki nastane na prehodu iz zao­krožitve na ravni del konture. Ker je tudi na izde­lanem predmetu slabo viden: • ga na risbi rišemo s tanko crto B ali pa • . na risbi sploh ne rišemo. Pimeri v izom. projekciji, stranskem risu in tlorisu: GLADEK ROB GLADEK ROB Glajenje Glej Ravnanje. Glasnost Kolicina, ki podaja izdatnost obcutka v ušesih.Ce imata dva tona z razlicnima frekven­cama enako glasnost, tedaj vzbudita enak obcutek v ušesu. Obcutek v ušesu pa pada z vecjo jakostjo zvoka. Zvoka, ki ima stokrat vecjo jakost (nosi stokrat vecjo energijo), namrec ne slišimo stokrat glasne­je -saj bi se nam vendar zmešalo! Govorimo torej o obcutku, ki je subjektivna psi­hicna interpretacija Ue pri razlicnih ljudeh razlicen) in ga zato ne moremo natancno izmeriti. Lahko pa ga standardiziramo (normiramo)npr. po ISO 226. Poenotimo ga z neko krivuljo, ki je zelo podobna obcutku glasnosti vecine ljudi. Naše obcutke najbolje opiše logaritemska odvisnost. Glasnosti, ki izraža obcutek, povežemo s fizikalni­mi velicinami (ki jih lahko merimo) z enacbo: g = 10·Iog (j/j0 ) j -jakost zvoka [W/m2] j0 -slišna meja [10-12 W/m2 pri frekvenci 1 kHz] Slišna meja je najmanjša jakost, ki jo uho še za­zna. Odvisna je od frekvence v. Navedena vred­nost za slišno mejo (1 o-12 W/m2) se najpogosteje uporablja in je dolocena pri frekvenci v = 103 s-1. Glasnost izražamo s psevdoenoto fon, ki jo racu­namo za vsako frekvenco drugace -zato, ker je slišna meja j0 za vsako frekvenco drugacna. Ce pa iz slišne meje j0 naredimo konstanto in jo "fiksiramo" na 1 o-12 W/m2 (pri menjavi frekvence je ne spreminjamo), tedaj izražamo glasnost s psevdoenoto dB -decibel. Uhozaznava razlicnetone (frekvencezvoka) raz­ licno glasno.Slabo zaznava zelo nizke in zelo vi­soke tone. Za razliko od cloveškega ušesa pa merilni aparat te lastnosti nima -on enako mocno zaznava nizke, srednje in visoke frekvence. Da bi merilni aparat zaznaval glasnost na enak nacin kot cloveško uho, uporabimo frekvencni fil­ter,ki zmanjša obcutljivost aparata za nizke in vi­soke tone tako, kot jih sliši uho. Tak filter ima po mednarodnem dogovoru oznako A (ang. adjusted -prilagojen). Oznaka Ase doda oznaki za decibel in dobimo oznako dBA oz. dB(A). Orientacijske vrednosti za dBA: 120 -bolecinska meja, 115 -bližina letala, 90 -prag nevarnosti, 75 -avtomobilski promet, 60 -pogovor (sestanek), 45 -gospodinjske naprave, 30 -narava (ptice, veter ipd.), 10 -prag slišnosti. Pogosto imajo stroji glas­nost navedeno med svojimi osnovnimi tehnicnimi podatki, hrup je omejen s predpisi (za pralni stroj npr. 85 dBA). Prim. Bel, Decibel. Glavicar Zakovalno orodje, glej Kovicenje (risba). Glavni zavorni ventil Naprava, ki je sestavni del zracnih zavor. Naloge: • natancno odmerjanje prezracevanja in odzrace­vanja dvokrožne delovne zavorne naprave v vlecnem vozilu • krmiljenje priklopniškega krmilnega ventila • v nekaterih izvedbah je povezan z regulatorjem sile zaviranja (preobremenilni ventil), ki deluje v odvisnosti od obremenitve vozila Delovanje pri delnem zaviranju: • zavorna stopalka direktno deluje na drocnik in preko njega na dva zaporedno vezana ventila, ki usmerita stisnjen zrak na membranski valj in na vzmetni akumulator • podrobneje:pri aktiviranju zavore drocnik priti­sne na reakcijski bat, zgornji izpust se odpre in stisnjen zrak prehaja iz 11 v 21; zrak iz 21 pri­tisne na krmilni bat, ki odpre tudi spodnji izpust, da stisnjen zrak prehaja tudi iz 12 v 22; stisnjeni zrak iz preobremenilnega ventila 4 dodatno pri­tisne na krmilni bat in lahko pospeši pretok stis­njenega zraka iz 12 v 22 • ravnovesje je doseženo, ko je sila preko zavorne stopalke na drocnik enaka vsoti sil vzmeti in tlaka zraka, ki od spodaj pritiska na reakcijski bat DELNO ZAVIRANJE 4 IZPUST ZAPRT-.ct,:;1----1,..-VSTOP 12 ZAPRT . TLAK OKOLICE . DELNI TLAK . NAPAJALNI TLAK 3 ---- Delovanje pri polnem zaviranju: • zavorna stopalka je pritisnjena do konca in reak­cijski bat se premakne v koncni položaj • oba izpustna ventila (zgornji in spodnji) sta po­polnoma odprta in delovni tlak doseže svojo najvecjo vrednost SIMBOL Glavnik za merjenje debeline mokrega filma Uporaba glavnika izgleda tako: MOKRI FILM PODLAGA Glavnik moramo na podlago pritisniti pravokotno. Oba stranska nastavka glavnika sežeta do pod­lage, zobci 1, 2, 3, 4 in 5 pa so nastavljeni na tocno doloceni razdalji od podlage. V našem zgor- Stran 25 njem primeru se bodo z rdeco barvo obarvali zob­ci 1, 2 in 3, zobca 4 in 5 pa se ne bosta obarvala. Crna trikotnika nam pokažeta, kako odcitamo pri­bližno debelino mokrega filma: nahaja se med vrednostma 3 in 4. Ce so zobci precizno izdelani, lahko na zgoraj opi­sani nacin merimo zelo tanke debeline mokrega filma. V spodnjem primeru smo izmerili debelino med 50 in 75 µm: 25 SO 75 100 125 Da bo eden glavnik zajel cim širše obmocje me­ritev, se obicajno izdelujejo v obliki šestkotnika: Glavno gibanje Glej odrezavanje. Glazura 1. Steklasta snov za prevleko,zlasti na keramic­nih predmetih. Sin. posteklenina, lošc. 2. Strjen preliv na živilu. Glicerol Najpomembnejši trihidroksi alkohol. Bistra, nehlapna, brezbarvna, viskozna (gosto te­koca), higroskopna tekocina, brez vonja in slad­kega okusa. Z vodo in etanolom se meša v vseh razmerjih. Vrelišce: 290 ° C. Zaestren z mašcobnimi kislinami je sestavina živalskih in rastlinskih mašcob. Pridobivanje: pri izdelavi mil in svec, pri alkohol­nem vretju lesnega sladkorja. Uporaba: za antifriz, za proizvodnjo nitroglicerina. Zastarel izraz: glicerin. OH OH OH CH2 -CH -CH2 Glina Zelo drobnozrnata,za vodo neprepustna u­sedlina,predvsem iz silikatov in alumosilikatov (AI hidrosilikat -glinenec). Zrnatost sestavnih delcev je manjša od 1 /256 mm. Glino sestavljajo anion­ske plasti, ki jih povezujejo kovinski kationi. Med anionske plasti se lahko nalagajo molekule vode, kar povzroci nabrekanje.Zrahljane plasti prosto drsijo in mokro glinoje zato lahko oblikovati. Posebne VRSTE GLINE: • ilovica: glina, ki vsebuje veliko železovega(III) oksida. Iz gline ali ilovice izdelujemo opeko:stis­kanje, sušenje in žganje na~ 1.100 ° C, • lapor je glina, ki vsebuje veliko apnenca. Sušena glina zadrži svojo obliko, vendar postane ponovno plasticna, ce jo mešamo z vodo. Pri žga­nju pa se glina skrci, spremeni barvo, lahko taljive sestavine se delno talijo in sprimejo med seboj (sintranje), glina trajno izgubi svojo plasticnost. Žgana glina je zbita in ima visoko tlacno trdnost. Imenujemo jo keramika. VRSTE KERAMIKE: 1. Porcelan je najžlahtnejši keramicni izdelek, se­stavlja ga posebno cista glina (kaolin), kremen­cev pesek in kalijev glinenec. Porcelanasti iz­delki so enkrat ali dvakrat žgani, lahko tudi sin­trani: jedilna posoda, pribor, okrasni predmeti itd. Elektroporcelan je dober elektricni izolator. 2. Obicajno keramiko sestavljajo tudi manj ciste surovine. Uporablja se predvsem kot tehnicna keramika(gospodinjska, sanitarna, gradbena, Ferdinand Humski industrijska, dekorativna itd.). Glede na nacin izdelovanja jo delimo na: a) Glineno keramiko (temperatura žganja 900 ­ 1 .200 ° C), ki je porozna, prepušca vodoin jeklo jo razi.Npr.: zidaki, strešniki, drenažne cevi, ognjevarni izdelki iz šamota, loncarska keramika, cvetlicni loncki, keramicna posoda, sanitarna keramika (fajansaoz. polporcelan: umivalniki, školjke, bideji itd.), stenske obloge, klinker(opeka, žgana pri zelo visoki temp., skoraj ne prepušca vode) itd. b) Sintrano keramiko (temp. žganja 1 .200 ­ 1.500 ° C), ki je neporozna, neprepustna za vodoin jeklo je ne razi.Uporablja se za ke­mijsko in tehnicno zelo odporne predmete: plošcice, kanalizacijske cevi, izlive, oksidne trdine -keramicni rezalni materiali itd. Glinenci Skupina zelo razširjenih alumosilikatnih materialov (silikati), ki tvorijo vecino (do 60%) Ze­mljine skorje. Po barvi in pojavnih oblikah so zelo razlicni, npr. ortoklaz K[AISi308]. So vecinske se­ stavine granita in gnajsa. Sin. živec. Glinica Aluminijev oksid Al203, ki se pridobiva iz boksita, za izdelovanje AI. Prim. Aluminij, Korund. Globalen Celoten, bistven, splošen, površen, okviren, strnjen, širok. Tudi zaokrožen, svetoven, vseobsegajoc. Npr. ~ pogled: pogled od dalec, makro pogled; ~a spremenljivka: spremenljivka, dosegljiva iz vseh delov racunalniškega progra­ma.Na podoben nacin je definiran globalni koor­dinatni sistem. Prim. Makro. Ant. lokalen, podro­ben, mikro. Globina reza Glej Odrezavanje. Globoid Pogosto je polžasto gonilo izdelano tako, da je zaokrožena oblika polža, zaokroženi so lahko tudi zobje polžastega kolesa, zaokroženi sta lahko tudi obe obliki (oblika polža in zob na polžastem kolesu). Polž s takim gonilom se delno ovija okoli polžastega kolesa in obratno: globoid­no polžasto kolo se delno ovija okoli polža. Globoidna gonila boljše ubirajo od "ravnih" izvedb, saj delno ubirajo na vec mestih hkrati -to še pose­bej velja za dvojno globoidno polžasto gonilo: Globoki vlek Postopek plasticnega preoblikova­nja, ki se uporablja za izdelavo tub, plocevink, konzerv, gospodinjskih in drugih posod, pokrovov, pomivalnih korit, mnogih karoserijskih delov avto­mobila, luci itd., torej izdelkov v velikih kolicinah. Obicajen globoki vlek ne more izpolnjevati zahtev po vse bolj zapletenih oblikah izdelkov. Za zahtev­nejše oblike se je razvila tehnologija, ki se imenu­je hidromehanicni globoki vlek,dva postopka: • preoblikovanje z zunanjim tlakom, kratica AHU • preoblikovanje z notranjim tlakom, kratica IHU Kratek opis klasicnega postopka in glavnih se­stavnih delov stiskalnice: 1 -držalo plocevine 2 -pah 3 -pestic 4 -opora 5 -platina ali rondela 6 -vlecna matrica 7 -izme­tac 8 -mizna plošca 9 -valjasto vodilo (pinola) Ferdinand Humski Pah 2 potisne orodje navzdol (zgornja risba) in s tem naredi dvoje: • držalo plocevine 1 pritisne na rob plocevine z doloceno silo, s cemer preprecimo gubanje, • platino 5 povlece preko pestica v matrico in jo s tem deformira. Nato potujeta pah in matrica navzgor (spodnja ris­ba). Opora 4 odstrga preoblikovano plocevino s pestica 3, obenem pa jo tudi izmetac 7 izvrže iz vlecne matrice 6: Stiskalnice (preše) za globoki vlek so obicajno hidravlicne. Izvajajo 6 do 12 gibov v minuti, vlec­na hitrost pa znaša 200 do 300 mm/s. Držalo plocevine je pri globokem vleku skoraj nuj­no potrebno. Brez držala se plocevina naguba: BREZ DRŽALA Z DRŽALOM GUBE I MATRICA m [J [J Prim. Vlecenje. Risba orodja za preprosti globoki vlek se nahaja tudi pod geslom Matrica, Termicno preoblikovanje termoplastov. Glušnik Naprava, ki duši hrup, ki ga povzrocajo izpušni plini pri zgorevalnih motorjih. Tudi majhen valjast predmet, ki se za zmanjšanje hrupa privije v odzracevalne prikljucke potnih ventilov. GMAW Ang. kratica: Gas Metal Are Welding, kar je varjenje z zašcitnim plinom (MAG ali MIG). GmbH Glej Družba z omejeno odgovornostjo. GMP Ang. kratica Good manufacturing practices. Oznaka se nanaša na postopke pri proizvodnji in prodaji hrane, zdravil in farmacevtskih izdelkov. Podjetja, ki izpolnjujejo zahteve GMP, zagotavlja­jo visoko kvaliteto svojih izdelkov, potrošniki pa izdelke uporabljajo brez vsakega tveganja. GMT Zacetna (nulta) casovna cona, ang. Greenwich Mean Time. Gnajs Progasta in plastovita kamnina, nastala zaradi visokih pritiskov in temperatur. Je mešani­ca glinenca, kremena in sljude. Prim. Granit. Gnan Poganjan, ki se vrti, giblje, premika ali niha zaradi delovanja zunanjih sil. Prim. Gonilen, Pre­stavno razmerje. Gnetenje Tehnološki postopek, ki obsega vse vrste plasticnega oblikovanja: stiskanje, valjanje Stran 26 itd. Gnetljivost: plasticnost, glej Preoblikovalnost, Duktinost. GNU Oznaka za operacijski sistem, ki ga sestav­ljajo popolnoma svobodni programi (wholly free soflware) -GNU torej spoštuje absolutno uporab­nikovo svobodo.To pomeni, da uporabnik lahko uporablja, preucuje, kopirain spreminjasoftware. Pogosto se uporablja skupaj s kratico GPL (General Public License -GNU GPL). GNU ni takšne vrste kratica, kot smo jih vajeni -ni dobesedna kratica iz anglešcine ali okrajšava angleških besed. Povezana je z besedo GNOME, ki pomeni popolnoma prosto in odprtokodno racu­nalniško okolje. V pojasnilu kratice pa je besedna igra -povratna okrajšava GNU's Not Unix. Simbol: Soflware pod oznako GNU Lesser GPL ustvarja in razvija neprofitna organizacija FSF (Free Soflwa­re Foundation), ki ob tem upošteva tudi strogo Copylefl pravilo. Prim. Odprta koda. Goltni volumen Transportirani volumen, ki hi­dromotor zavrti za eden vrtljaj, oznaka Vv, merska enota [cm3/vrtljaj]. Je tudi pomemben podatek crpalke -iztisnina, glej geslo Crpalka. Gonilen Ki vrti ali kako drugace premika sosedne strojne dele. Povzroca, da se kaj giblje. Prim. Gnan, Prestavno razmerje. Gonilnik 1. Rac.: sistemska programska oprema,ki pove­zuje notranje in zunanje enote racunalnika. Ti programi povedo racunalniku, kako naj dela s strojno opremo,ki je nanj prikljucena. Tako omogocimo delovanje osnovnih naprav. Brez gonilnika praviloma ni mogoca uporaba dolo­cene strojne opreme. Ang. driver. Primer: gonilnik za tiskalnik pove racunalniku, kako naj shrani, pošilja in sprejema podatke, da bo tiskalnik pravilno deloval. Gonilniki za vhod­no-izhodne vmesnike pa omogocajo prenos po­datkov preko USB, RS232C itd. že pri nalaganju operacijskega sistema potre­bujemo gonilnik za maticno plošco, za posa­mezne kartice (npr. graficno kartico, krmilnik diskov) itd. Nekateri operacijski sistemi že vsebujejo bazo standardnnih gonilnikov -tako se olajša delo z dolocenimi napravami ali pa se pospeši inšta­lacija dolocenih naprav. Uporaba nezanesljivih gonilnikov, ki so na raz­polago na spletu, je klasicen vir okužbe z virusi. Prim. Soflware. 2. Str.: rotor pri pogonskih strojih. Tako kot gredi tudi gonilniki prenašajo vrtilno gibanje, zato je oba izraza vcasih težko razlikovati. Gonilo Del stroja, ki poganja: prenaša gibanje in energijo.Najpogosteje se prenaša vrtilno gibanje. Primer: bicikel je stroj, gonilo pa je sestav od pe­dal, rocice pedala z gredjo, ležaja, pogonskega verižnega zobnika in verige do gnanega zobnika, pesta in pripadajocih veznih elementov. Vsako gonilo sestavlja: 1. Gonilni del -pedale poganja clovek, 2. Gnani del, ki ga poganja gonilni del in 3. Oporni del (ohišje). Naloge gonila: a) Prenaša moc med pogonskim (gonilnim) in de­lovnim (gnanim) delom stroja. b) Izhodne velicine (vrtilni moment, hitrost, pomik itd.) prilagaja delovnim zahtevam.Zato je gonil­ni verižni zobnik pri kolesu vecji od gnanega. Primeri gonil: hidravlicno, planetno, polžasto, tor­no, verižno, zobniško ~ itd. Sin. prenosnik. Raz­likuj: mehanizem -ki ustvarja želeno gibanje, ni pa nujno, da karkoli poganja. Mehanicna gonila delimo: l. Po NACINU PRENOSA GIBANJA: a) Gonila z enakomernim prenosom gibanja. b) Gonila z neenakomernim prenosom gibanja. a.) b) II. Po medseb. geometricni LEGI CLENOV gonila: a) Ravninska gonila: moc se prenaša v eni rav­nini, npr. verižna gonila itd. b) Prostorska gonila prostorsko spreminjajo smer izhodne moci, npr. polžasta gonila itd. 111. Po NACINU PRENOSA MOCI. V osnovi lahko moc in gibanje prenašamo z gredi na gred § trenjem ali z obliko.Locimo: a) Gonila s posrednimmehanskim vlecnim ele­mentom:jermenska, vrvna, verižna, kroglic­na itd. gonila. b) Gonila z neposrednim dotikom: torna, zob­niška, vijacnaitd. gonila. IV. Po LEGI GREDI locimo naslednje možnosti: -a) Gredi sta vzporedni:jermenska, vrvna, veriž­na, nekatera torna gonila in gonila z valjasti­mi zobniki. b) Gredi se sekata:zobniška gonila s stožcasti­mi zobniki, nekatera torna gonila. a) b) Gonila IZBIRAMO glede na: 1. Funkcijo, ki jo mora opraviti pri zahtevanih po­gojih obratovanja: vrtilna hitrost, vrtilni moment, poraba prostora, možnost preobremenitve, lega gredi, temperatura itd. 2. Gospodarnost: nabavna cena; stroški trans­porta, montaže, obratovanja in vzdrževanja; ne­varnost izpada gonil in s tem povezani stroški (popravila, izgube v proizvodnji). Prim. Prestavno razmerje gonila. Gore-Tex Trgovska znamka umetne mase PTFE. Gorenje Glej Zgorevanje. Ferdinand Humski Stran 27 Gorilnik Grelna priprava, ki omogoca nadzirano gorenje plinskih ali tekocih goriv in tako oddaja toploto, npr. gorilnik za plamensko varjenje. Gorišce Opticna tocka, v kateri se po lomu (od­boju) zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni opticni osi lece, zrcala ali antene. Gorivne celice Nacin pridobivanja elektricne energije iz kemicne reakcije med kisikom in vodi­kom (zgorevanje, pridobimo vodo). Reakcija zno­traj celice je v bistvu obrnjena elektroliza vode. Mogoca sta dva nacina: hiter (zadeva eksplodi­ra) in pocasen (s katalizatorji), ki je zanimivejši. Konstrukcijsko je gorivna celica zelo podobna baterijam: dve elektrodi in med njima prevodna snov -elektrolit. Vendar: • baterije za pridobivanje elektrike porabljajo kovi-no (nikelj, cink, svinec ... ), ki je v njih, • gorivne celice pa porabljajo vodik in kisik. Na obeh elektrodah gorivne celice je katalizator,ki nadzoruje potek kemicne reakcije. Na anodo se dovaja vodik (gorivo), ki se razcepi na vodikove ione (protoni) in proste elektrone. Pri eni molekuli vodika (H2) dobimo dva prosta elektrona. Oddani prosti elektroni tecejo prek elektricne po­ vezave na kisikovo stran (nastane elektricni tok), ki jih sprejme in ustvari se negativna elektroda (katoda). Vodikovi protoni potujejo preko elektroli­ta in se na katodi s kisikovimi ioni združijo v vodo. Pri tem se sprošca tudi toplota. ELEKTRIKA - ELEKTROLIT KISIK - t. -\!J . • e ,. .... . • ­ -• . 8 ­ ...... VODIK -i: . 6) - VODA ANODA KATODA KATALIZATOR Gorivo Snov, ki se uporablja za pridobivanje toplote ali za pogon strojev. Gorljivi plini Med najpomembnejše gorljive pline štejemo gospodinjske pline (butan/propan, bu­ tan), avtoplin in pline za plamensko delo -spaja­ nje in razrez (metan, propan in acetilen). Za nadzorovano in varno delo je zelo pomembno POZNATI OSNOVE ROKOVANJA: 1. Montaža sestavnih delov v delujoco celoto.Sestavni deli naprav za gospodinjske pline: • plin za uporabo je lahko shranjen v: · Rezervoarcku s plinom, ki je obicajno inte­griran s porabnikom (npr. z gorilnikom).Rezervoarcek polnimo iz posebne kartuše za polnjenje plina. · Zamenljivi kartuši, ki je najpogosteje z na­vojem 3/8" direktno povezana s porabnikom plina (npr. z gorilnikom) ali v · Plinski jeklenki, ki ima praviloma levi navoj 3/4". pokonci in se ne sme shranjevati v zaprtihprostorih • regulator tlaka zmanjša nadtlak v jeklenki na 30-50 mbar; pritrdi se z levim navojem,predtem je seveda potrebno preveriti, ce je jeklen­ka z gorljivim plinom zaprta Poznamo vec izvedb regulatorjev tlaka za gospodinjske pline: brez manometrov (s stal­no nastavitvijo), z enim manometrom (za na­stavljanje tlaka plina na gorilniku) ali z dvema manometroma (za nadzor tlaka plina v jeklen­ki in za nastavljanje tlaka plina na gorilniku) • cev in gorilnik se namestita tako, da plamen ne bo povzrocal nevarnosti Pri plinih za plamensko delo potrebujemo še kisikovo jeklenko s posebnim regulatorjem tlaka (vendar desni navoj, da ne pride do zamenja­ve), varovalke na obeh jeklenkah, cevi z razlic­nimi barvami in gorilnik s plamenicami. Acetilenov regulator tlaka imenujemo reducirni ventil in se namesto z navojem pritrdi na jek­lenko s prižemo. Sestavni deli in prikljucki za gorljive pline so v razlicnih državah lahko razlicni. 2. Obvezen preizkus tesnosti: • zapremo ventil na gorilniku in odpremo ventilna jeklenki • z milnico (razmerje tekoce milo /voda= 1 :1) ins copicem, lahko tudi s sprejem za odkrivanje netesnosti, namažemo (pobrizgamo) vse se­stavne dele, ki bi morali tesniti pline • kjer se pojavijo mehurcki, odpravimo nepravil­nosti (pritegnemo matice, zamenjamo cevi,preberemo navodila za uporabo) 3. Ko je preizkus tesnosti uspešno opravljen, sledi nadzorovana in varna uporaba . Gorljivost Lastnost gradiva, da se lahko vname (gorljive snovi). Vecina kovin ima majhno gorlji­vost. Izjeme: kalij, natrij in magnezij -njihova temp. vnetišca je zelo nizka. Zaradi nizke temp. vnetišca so tudi umetne mase nagnjene h gorenju. Gospodarska dejavnost Vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu: nakup. prodaja, proizvodnja, razne storitve (prevozne, turisticne, gradbene, bancne, zavarovalniške ... ) itd. S tem izrazom je ponavadi mišljena pridobitna dejavnost, kar po­meni -ustvarjanje dobicka. Prim. Podjetje. Gospodarska družba Pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljucno dejavnost. Gospodarske družbe delimo na: • osebne družbe, pri katerih vsaj eden od druž­benikov odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem: k.d., t.d. in d.n.o. • kapitalske družbe, pri kateri družbeniki za ob­veznosti družbe odgovarjajo le z vloženimi sred­stvi: d.o.o. in d.d. Gospodarsko vozilo Vsaka vrsta vozila, ki je namenjena (oblikovana) za prevoz blaga. za. voz potnikov proti placilu ali vleki vozila. V to kategorijo spadajo tudi prikolice, ne spadajo paosebna vozila, ki imajo 9 ali manj potnikov skupajs šoferjem.Gospodarska vozila razdelimo na: • tovorna vozila • avtobuse in • vlecna vozila Gospodinjski plin Plin, ki se oznacuje tudi s kra­tico UNP (utekocinjeni naftni plin). To je lahko: • propan,ki se uporablja predvsem za ogrevanje • mešanica propan-butan; 35% propana in 65%butana se uporablja za kuhanje, za plinske sve­tilke -npr. kampiranje ipd.; doze (kartuše) splinom propan-butan se uporabljajo za polnjenjevžigalnikov in plinskih gorilnikokv (npr. za lota­nje, varjenje plastike ipd.) • propan -TF kompozit (TF -tekoca faza; kompo­zit pa je mešanica plinov), ki se uporablja zapogon vilicarjev Gostota Razmerje med maso in prostornino: m = temperaturo zmanjšuje. Razi. viskoznost. Ce ni posebej napisano, se gostota podaja pri 0° C in 1013,25 mbar. Na pamet je dobro poznati vsaj naslednje gostote: voda ~ 1,0 kg/dm3 , zrak ~ 1 ,3 kg/m3 in jeklo (železo) ~7,9 kg/dm3 . Gostote nekaterih kovin [kg/dm3]: AI 2,7; Cu 8,9; Hg 13,6; Zn 7, 1; Au 19,3; Ag 10,5 Gostote nekaterih tekocin [kg/dm3]: mineralno olje 0,90-0,96; plinsko olje 0,85-0,89; alkohol 0,79; bencin 0,70 -0,72. Gostote nekaterih plinov [kg/m3]: He O, 178; Ar 1,783; H2 0,089; N2 1,250; 02 1,429; CO2 1,429; CH4 (metan) 0,716; C2H4 (eten) 1,261; C2H2 (etin -acetilen) 1,170; C3H8 (propan) 2,011. Gostota elektricnega polja Velicina, ki je soraz­merna z jakostjo elektricnega polja: D=s,s0·E [As/m2] s, ... dielektricnost oz. relativna diel. konstanta [/] s0 ... influencna konstanta [8,85·10-12 As/Vm] E ... jakost el. polja [V/m] Gostoto elektricnega toka v praznem prostoru oz­nacujemo z D0 : D = s0 · E [As/m2] Sin. gostota elektricnega pretoka. Gostota elektricnega toka Razmerje med elek­tricnim tokom I in presekom S, skozi katerega te­ce tok. Oznaka je j, merska enota pa [A/m2]: 1 j=­s ... elektricni tok [A] S ... presek, skozi katerega tece tok [m2] Gostota magnetnega pretoka Vektorska fizikal­na velicina za opis magnetnega polja, oznaka B: ==rIJJI Sin. pritrjevalne klešce. Risba pod geslom Klešce. Tudi klešce za krimpanje so grip klešce. Grobi pogrešek Glej Pogrešek. Sin. ~a napaka. Grodelj Surovo železo, ki pride iz plavža. Od jekla se razlikuje po vecjem deležu C: grodelj vse­buje 2,06 -6,67% C. Glede na barvo prelomne ploskve locimo: a) SIVI ali livarski grodelj: C je ostal nevezan in izlocen v listicih grafita. V primerjavi z belim grodljem vsebuje vec silicija, ki pospešuje raz­pad Fe3C. Je osnovno gradivo za lito železo. b) BELI ali jeklarski grodelj: C je vezan kot ce­menti! Fe3C. V primerjavi s sivim grodljem vse­buje vec mangana, ki prepreci razpad Fe3C. Je­klarne ga predelujejo v konstrukcijska in kvali­tetna jekla. Zaradi velike trdote Fe3C je beli grodelj zelo krhek, zato se ne da obdelovati (razen z brušenjem). Pri grodljih z nadevtetsko koncentracijo ogljika (>4,3% C) se pri ohlajanju taline ogljik izloca kot primarni cementi! toliko casa, dokler preostala tali­na ne doseže evtetske sestave in se pri evtetski temperaturi strdi v ledeburit. Pri podevtetskih koncentracijah ogljika (med 2,06 in 4,3% C) se pri ohlajanju taline izlocajo najprej zmesni kristali železa y z ogljikom (austenit), nato pa se preostala talina strdi v evtektik. Stran 31 GRP Glass-fibre reinforced plastic, glej SMC. Grške crke Prvi poudarjeni znak je mala grška crka. Naslednji poudarjeni znak je velika grška crka. V oklepaju so navedene obicajne velicine ali enote, ki jih poimenujemo z izbrano grško crko. Sledi podcrtano ime grške crke. a (topi. prestopnost; linearna temp. razteznost, prosti kot pri odrezavanju, kotni pospešek) A alfa, J3 (kubicna temp. razteznost, kot klina pri odreza­vanju) B beta, y (cepilni kot pri odrez., specif. tan­gencialna deformacija, y0 je specif. elektr. prevod­ nost) r gama, o (rezalni kot, debelina, elasticnost vijaka, delni naboj pri polarnih molekulah), !;.delta, E (kot konice pri struženju in vrtanju, relativni raztezek pri Hookovem zakonu, dielektricnost) E epsilon, c; (koeficient lokalnih izgub -odpori toka v ceveh in armaturah) z zeta, 11 (dinamicna viskoz­nost, izkoristek, izkoristek elektrode) H eta, . (Celzijeva temperatura) e teta, 1 I jQ_tg_, ic (nastavni kot pri struženju, stisljivost), K kapa. '},, (toplotna prevodnost, nagibni kot pri struženju, valovna dol­žina, koeficient trenja v tekocinah) A lambda, µ (koeficient trenja, 1 /1 .000 .000, permeabilnost, faktor upornosti difuzije vodne pare -paropropust­nost, Poissonovo število) M mi, v (kinematicna vi­skoznost, frekvenca) N ni, E, s ksi, o o omikron, 1t IIpi, p (gostota; Po je specif. el. upornost; torni kot, pri katerem zacne breme drseti po strmini µ = tg p) P [Q, cr (normalna napetost) L (vsota) sigma, -c (kot zoženja pri odrezavanju, tangencialna nape­tost) T tau, u Y ipsilon, (premer) fi., x (specif. el. prevodnost, nastavni kot pri struže­nju, razmerje specificnih toplot) X (reaktanca) hi (pogosto to grško crko napacno poimenujemo: ka­pa), w 'I' (zožitek prereza, kot precnega rezila pri vijacnem svedru, relativna zracnost v ležaju) Pfil, ro (kotna hitrost, krožna frekvenca) o (enota za elektr. upornost, prostorski kot) omega. Grški števniki 1 mano-, 2 di-, 3 tri-, 4 tetra-, 5 penta-, 6 hexa-, 7 hepta-, 8 octa-, 9 ennea-, 10 deca-, 11 endeca-, 12 dodeca-, 13 trideca-, 14 tettares kai deca, 15 pentekaideca, 16 hekkaide­ca, 17 heptakaideca, 18 oktokaideca, 19 ennea­kaideca, 20 icosa-, 100 hecaton, 1000 chilia. Grund Licarski žargonski izraz za temeljni pre­maz, ki se nanaša z brizganjem direktno na pod­lago. Prim. Primer. Grundiranje Nanašanje prve, zacetne, osnovne oziroma temeljne plasti lakiranja, obicajno z briz­ganjem direktno na podlago. Ista beseda se uporablja tudi za zacetno barvanje lesa ali za osnovno barvanje platna pri slikarstvu. Beseda izhaja iz nem. grundieren = ang. prime, primer. Sin. temeljna plast, primer. Slika: Nalic (Reparaturno licenje, troplastni sestav). Kadar imamo luknjicasto ali vpojno podlago (les ipd.), se temeljna barva in primer razlikujeta: primer je prvi premaz, ki ga podlaga ne vpija. Temeljno barvo je treba izbirati tudi po stopnji luknjicavosti podlage, vpojnosti in tudi po opri­jemljivosti. Temeljni premaz ne sme tvoriti kožice na podlagi, ampak se mora vanjo vpiti. Nanj se morajo prijeti koncni premazi, ne da bi pri tem prišlo do reakcije ali do razgradnje. GSM Global System for Mobile communications -globalni sistem mobilnih komunikacij, najpopu­larnejši svetovni standard mobilnih komunikacij. Prvic je bil uporabljen leta 1991 na Finskem, leta 2014 pa je postal globalni standard za mobilne komunikacije. Prim. GPRS. Gubanje Glej Robljenje. Guma Elasticna snov, dobljena z vulkanizacijo kavcuka. Tudi izdelek iz te snovi. Gostota 1, 1 ­2,0 kg/dm3. Prim. Elastomeri, NR, SBR, Pnevma­tika -avtomobilska. Gumarstvo Proizvodnja gumijastih izdelkov, ki zajema predvsem dve tehnologiji: • stiskanje s polimerizacijo • brizganje v forme Gumarsko stiskanje s polimerizacijo zajema: 1. Priprava materiala, ki ga obicajno opravljajo Ferdinand Humski specializirana podjetja: • mešanje žvepla in izbranega osnovnega ma­teriala za izdelavo gume • valjanje zmesi v trakove ali plošce 2. Gumarji nato odkupijo ali sami zmešajo tako pripravljene trakove ali plošce. Sledi: a Razrez traku na velikost orodja in bVulkanizacija materiala v stiskalnici z orodjem (pri visokem tlaku in temperaturi). Orodje (pe­stic in matrica) se elektricno predgreje na 170 -200 ° C. Proces vulkanizacije ima svoj cas trajanja, zato ostane orodje nekaj casa zaprto -odvisno od vrste gume in od dimenzij izdel­ka od 1 O s pa celo do ure in vec. PESTIC POLNJENJE MATRICA IZMETALO----+11 Na podoben nacin se proizvajajo tudi izdelki iz silikonske gume. Prim. Stiskanje s polimeriza­ cijo. Posebnosti gumarskega brizganja v forme so opisane pod geslom Brizganje v forme. Gumijaste vzmeti Pri vozilih se gumijaste vzmeti ne uporabljajo na enak nacin kot osnovne vzmeti. Ker imajo veliko gibkost in visoko lastno dušenje, se uporabljajo za dušenje hrupa in za zmanjše­vanje vibracij z visoko frekvenco. NARAVNI KAVCUK Z gumijasto oblogo so obložene kolesne vzmeti in obese, vodila (npr. precno vodilo -roka), pa tudi dvomasni vztrajniki, jermenice ipd. Za preprecevanje prenosa nihanj razlicnih frek­venc z motorja na karoserijo se namesto obicajnih gumijastih vzmeti uporabljajo t.i. hidravlicni ležaji. To so dodatno hidravlicno dušene gumijaste vzmeti: DELOVNA KOMORA DUŠILNA ZASLONKA Gumijasta nosilna vzmet (zelena barva) prevza­me mehansko povezavo med motorjem in karose­rijo. Delovna in izravnalna komora sta napolnjeni s tekocino (rumena barva na risbi). Ko zaradi obremenitve naraste tlak hidravlicnega olja, se delovna komora stisne, izravnalna komo­ra pa se raztegne -olje pa med obema komorama prehaja skozi dušilno zaslonko. Dušilna zaslonka ovira prehod tekocine v izravnalno komoro in s tem dodatno duši nihanje. Pri razbremenitvi ležaja se olje vrne v delovno ko­moro, dušilna zaslonka pa spet ovira prehod olja. Dušilnike vrtilnega (torzijskega) nihanja pa upo­rabljamo, kadar želimo ustvariti cim bolj enako­merno vrtilno hitrost, brez sunkovitih sprememb. Spodnja risba prikazuje dva primera takih dušil­nikov pri jermenici za mikro jermen: Ferdinand Humski Podobni dušilniki se uporabljajo tudi pri dvomas­nih vztrajnikih. Gus Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Gur..), kar pomeni litina: lito železo ipd. Gyro sensor Glej Žiro senzor. H most Elektricni tokokrog, ki omogoca enos­mernemu elektricnemu motorju, da se vrti v obe smeri (naprej in nazaj). To vezje se pogosto uporablja v robotiki: v, H most sestavljajo štirje NO kontakti, pn cemer hkrati aktiviramo obe stikali A ali obe stikali B. Dobimo dve možnosti, pri cemer se v drugem primeru elektromotor vrti v nasprotni smeri kakor v prvem primeru: Pri H mostu moramo paziti, da kontaktov A in B nikoli ne aktiviramo (sklenemo) istocasno, saj s tem povzrocimo kratek stik. Hallov senzor Senzor, ki potrebuje napajalno napetost, obicajno 1 O -30 VDC (voltov enosmer­nega toka). Na izhodu daje elektricno napetost v odvisnosti od jakosti magnetnega polja: C /(C [ 1 1 1 1 1 POLJE ,,:: :i: r11 ill \\\.__. 11\H, ..-1// '-,..,.1111111. ... \ 1 .""'° -..1.11.1111\ '--,/ ///JI\\\'.----. -i Uporablja se za pozicioniranje predmetov (npr. pri elektronsko krmiljenih avtomobilskih brisalcih), za merjenje hitrosti (tudi vrtilne hitrosti) ipd. Simbol: Prim. Reedov kontakt. Stran 32 Halogeni elementi Elementi VII. skupine period­nega sistema elementov: fluor (F), klor (CI), brom (Br), jod (1), astat (At). Halogenska žarnica Žarnica na žarilno nitko, ki ji v stekleno bucko dodamo halogeni element,da: • s tem omogocimo povišanje temperaturežarilne nitke, kar izboljša temperaturo barvesvetlobe in poveca efektivnost(izkoristek) žarnice • podaljšamo življenjsko dobožarnice Najpogosteje je žarilna nitka iz volframa, halogeni element pa je brom. Delovanje: 2 UPARJENI e VOLFRAM BROM • • VOLFRAMOV BROMID • • -STEKLO • • VOLFRAM • 4 • • • • • 1. Ko žarnica ni prižgana, volframovo žicko obkro­žajo bromovi ioni. 2. Ob priklopu na elektriko volframova žicka zaža­ri in nekateri volframovi atomi se uparijo. 3. Brom se spaja z volframom v volframov bromid. 4. Ce temperatura steklene bucke preseže 250°C, se volfram ne odlaga na steklo, temvec se odla­ga nazaj na žarilno nitko. Ce bi se vsak uparjeni volframov atom odlagal na isto mesto, s katerega se je uparil, bi takšna žarnica delovala vecno. V realnosti se uparjeni volframovi atomi odlaga­jo nazaj na nitko slucajno, zato se doloceni deli nitke tanjšajo. V primerjavi z navadno žarnico z žarilno nitko ima halogenska žarnica v povprec­ju dvakrat daljšo življenjsko dobo. 5. Ce pa je temperatura steklene bucke nižja od 250°C,se volfram odlaga na steklo in se nikoli vec ne upari. Tega si ne želimo. Kljucnega pomena je temperatura steklene bucke: • imeti mora vsaj 250° C • previsoka temperatura bo stalila stekleno bucko Proizvajalci izdelujejo tanke halogenske žarnice, da bo steklo dovolj blizu (a vendarle ne preblizu) žarilni nitki. Obenem uporabljajo steklo, ki vzdrži zelo visoke temperature -tega stekla se ne sme­ mo dotikati z rokami,kajti znoj in soli lahko pov­zrocijo poslabšanje lastnosti stekla. Halogenske žarnice za avtomobilske žaromete se oznacujejo s kraticami,ki jasno definirajo uporabo in vrsto podnožja.Primer: halogenska žarnica H4 je dvožicna (uporabna za za kratke in dolge luci), 60/55 W in ima podnožje P43t. žARILNI NITKI f ZA DOLGE ZA KRATKE LUCI LUCI OPTICNA os Hamer Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Hammer), kar pomeni kladivo. Hardox ® Blagovna znamka švedskega podjet­ja SSAB za plocevino, ki je zelo odporna na ob­rabo in zato Hardox ® plocevino imenujemo tudi obrabne plošce.Hardox plocevina je še posebej primerna za delo v kamnolomih, za žlice bagra in kesone prekucnikov. Hardware Strojna oprema racunalnika. Hard­ware delimo na enote,enote pa na komponente: a) SISTEMSKA ENOTA -škatla brez pomnilnikov: • napajalnik,ki zmanjša in usmeri napetost, • maticna(osnovna) plošcaz razširitvenimi re­žami za priklop razširitvenih kartic, • CPU(centralna procesna enota, procesor, za­radi majhnosti tudi mikroprocesor), • razširitvene kartice:graficna, mrežna itd., • ostalo: racunalniška vodilain vmesniki(pri­kljucki), matematicni koprocesor, baterijaza napajanje, ko je racunalnik izklopljen itd . b)VHODNE IN IZHODNE ENOTE: Vhodne enote: tipkovnica, miška, opticni cital­niki, mikrofoni, trakovi, igralne palice, koordi­natne plošce, kamere, KVM switch itd. Izhodne enote: tiskalniki, zvocniki, monitorji itd. Vhodno -izhodne enote: touch screen moni­torji, graficne tablice, modemi, routerji, bralniki in zapisovalniki podatkov za: diskete, CD, DVD, USB, trakove itd. c) POMNILNE ENOTE: • notranji pomnilniki, direktno povezani s CPU: delovni RAM. predpomnilnik,bralni ROM, • zunanji pomnilniki: trdi disk(HOD), SSD,zgo­šcenka (opticne enote: CD, DVD), magnetni trak, kaseta, zunanji disk, USB kljucek itd. Vse enote razen RAM-a in predpomnilnika oh­ranijo vsebino ob izklopu -dolgotrajen spomin. VHODNE IZHODNE ENOTE ENOTE Za boljše razumevanje si oglej še risbo pod ges­lom PC -osebni racunalnik, ki prikazuje nacin delovanja racunalnika. HAREC Harmonizirani izpit za radioamaterje, ang. Harmonized Amateur Radio Examination Certificate. Harmonicno nihanje Glej Sinusno nihanje. Harmonicen:ubran, skladen. Hatchback Oblika zadnje karoserije avtomobila s poševnim zadkom. Ko se zadnja vrata odprejo, visijjo v zgornjem položaju in na ta nacin zagotav­ljajo preprost dostop do prtljage. Glej risbo pri geslu Zadnja karoserija. Hauba Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Haube -pokrov, die Motorhaube -pokrov motorja). HB Glej trdota (po Brinellu). Enaka oznaka lahko oznacuje tudi srednjo trdoto med 8H in 8B pri svincnikih: H = hard in B = black. H je oznaka za svetlejšo (tršo) barvo svincnika, mehkejša barva svincnika pa je temnejša. HBW Glej trdota (po Brinellu). HD Oznaka za televizijske sprejemnike,ki lahko sprejemajo in dekodirajo HO-signale prek kabla, satelita ali prizemne radiodifuzije. HO signali imajo bistveno višjo resolucijo kot tradicionalni televizijs­ki sistemi in tudi razmerje je drugacno (16:9). Nekoc so bili analogni in so se kasneje razvili v digitalno tehniko z uporabo video kompresije. Prim. DTV. Sin. HDTV. Ang. High-definition TV. HDD Hard Disk Drive. Glej Trdi disk. Ferdinand Humski Stran 33 HDF High Oensity Fiberboard, je v bistvu mocnej­ši MOF (mediapan). Gostota 0,8 -1,05 kg/dm3 , upogibna trdnost ~ 50 N/mm2 , strižna trdnost ~ 1,0 N/mm2 . Uporablja se npr. za talne laminate. HDMI HO vmesnik za prenos: • nekomprimiranih video podatkov in • komprimiranih ali nekomprimiranih digitalnih zvocnih podatkov od izvorne HOMI naprave (npr. krmilnik zaslona ­display controller) do kompatibilnega racunalniš­kega monitorja, video projektorja, digitalne TV ali digitalne zvocne (audio) naprave. Ang. High-Oefi­nition Multimedia lnterface. Prim. STB. HDPE High Oensity PE, glej PE -umetne mase. HDTV Ang. !::!.igh-Qefinition Iele.ision. Pomeni televizijo z višjo locljivostjo slike od standardneSOTV oz. SO. HOTV locljivost znaša od 1366 x768 do 1920 x 1080 tock, pa tudi višje. Razen sig­nalov so tej locljivosti prilagojeni tudi televizorji (OVB-T sprejemniki, razmerje 16:9) in tudi STB-ji. Hebel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Hebel), kar pomeni vzvod, rocica. Hematit Fe203, železova ruda. Ponavadi je kon­cni produkt transformacij ostalih oksidov, zato jeizredno stabilen. Je krvavordece barve, le kot kri­stal je crne do blešcece sive barve. Hidratiziran hematit je r_m. Prim. Železo, Wllstit, Magnetit. Hermeticni kontaktnik Glej Reedov kontakt. Heter-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nana­ša na drugo, drugacno, razlicno. Sin. hetero-, prim. Homa-, Multi-, Poli-, Mano-. Heterociklicne spojine Spojine, pri katerihso v obrocu poleg ogljikovih atomov vezani šeatomi drugih elementov, predvsem N, O in S(hetero -atomi). Nenasicene spojine tega tipa imajo (podobno kot benzen) aromatski znacaj, saj so prosti (nevezni)elektronski pari povezani z aromatskim n-elek­tronskim sistemom. Izjema je le piran. Tako hete­rocikli le neradi vstopajo v adicijske reakcije zvodikom ali s halogeni, relativno lahko pa poteka­jo nukleofilne substitucije. Sin. heterocikli, prim. Ciklicne spojine, Aromatski ogljikovodiki. Pregled heterociklicnih organskih baz: H H o o o o N o N o N (!1 N furan izoksazol oksazol pirol 1H-pirazol (1 ,2-oksazol) (1 H-1,2-diazol) H H H s N N, N, \\ \\ o (!/ N N_J/ l N-N /. 1 H-imidazol 1 H-1,2,4-triazol 1 H-tetrazol tiofen (1 H-1,3-diazol) N o s (1 s . N o (} (!l N lzotiazol tiazol 1,3-oksatiol 2H-piran (1,2-tiazol) (1,3-tiazol) 2H-1,3-oksazin c:) o o O r:, morfolin piridin piridazin pirimidin pirazin (1,2-diazin) (1,3-diazin) (1,4-diazin) oqo 1,3,5-triazin piperidin piperazin 2H-tiopiran 2H-1,3-tiazin co . 4H-oksatiin kinolin izokinolin kinazolin pleridin 1H-indol N H N rr-·y . CCN N.N 1 H-izoindol 9H-purin Poimenovanje heterociklicnih spojin: Za vecino obrocev z N, O, S najpogosteje upo­rabljamo trivialna imena. Pri sistematicnih poi­menovanjih pa ima vsak heteroatom svojo pred­pono: aza ... za N tia ... za S oksa ... za O Predpone postavimo pred ime ustreznega karbo­ciklicnega ogljikovodika. Ce je v obrocu vec razlicnih heteroatomov, velja vrstni red O, S, N. Npr.: piridin = azin furan = oksan pirazol = 1,2-diazol Oštevilcenje atomov za poimenovanje substi­tuiranih spojin v obrocu poteka pri heterociklih z enim heteroatomom tako, da dobi heteroatom številko 1. Ce so v obrocu še drugi heteroatomi, štejemo v taki smeri, da imajo heteroatomi cim nižje številke. Heteroatom, ki je zraven hetero­atoma s številko 1, dobi torej številko 2. Pri tem ima O prednost pred S, ta pa pred NH in ta pred N. Primera: H N 1 .1 5 . :1 CI N /; Q CH3 3-kloropiridin 3-metilpirazol Ki je iz delov ali sestavin raznih last­ Heterogen nosti oz. razlicnega izvora. Sin. raznovrsten, raz­noroden. Prim. Homogen, Nehomogen. HF Glej Radijski valovi. Hibrid Križanec, tudi potomec dveh razlicnih sort ali pasem. Pod nazivom hibridni pogon pa imamo v mislih vozilo, ki ga poganjata dva razlicna motorja, npr.: • dizelski motor za daljša potovanja • elektromotor za vožnjo brez izpustnih plinov (npr. po mestih) ELEKTROMOTOR GONILO AKUMULATORSKA BATERIJA Preklop iz motorskega pogona na elektricni je možen tudi med vožnjo. Pogonski elektromotor napajajo akumulatorske baterije, ki jih polnimo prek omrežja z napetostjo 220 V, deloma pa se polnijo tudi med vožnjo z dizelskim motorjem Hidrant Naprava v vodovodnem omrežju za od­vzemanje vecjih kolicin vode. Prim. Požarni znaki. Hidravlicna energija Skupna energija gibajocih se tekocin. Sestavljajo jo: 1. Energija lege oz. potencialna energija, ki jeodvisna le od višine tekocinskega stolpca (glejHidrostaticni tlak): Wp = m·g·h Hidravlicne napravave s podrocja industrijske in mobilne hidravlike praviloma ne dosegajo veli­kih višin (do 20 m), obicajna gostota za mineral­na olja pa znaša p = 870 kg/m3 . 2. Tlacna energija WT = V-p Je osnovnega pomena za podrocje industrijske in mobilne hidravlike, za delovanje se najpogo­steje uporabljajo tlaki od 160 do 320 bar in vec. 3. Hitrostna (kineticna) energija: WK = m·v2/2 Hitrosti pri tem praviloma ne presegajo 1 O m/s. Hidravlicna orodja za ravnanje To so hidrav­licni valji, hidravlicne tlacilke, visokotlacne cevi, podaljški, vlecne verige, vodilni (ravnalni) kotniki, karoserijske prižeme, palice za zasidranje, vlecne rocice, vlecni trakovi itd. >,, w (.) <( z >(.) <( ...J ­ 0 o (/) > .w ,uS! wc::: ...JW >> Tlacenje na odprtino vrat Popravilo vbokline z orodjem za razpiranje Karoserijske prižeme Palice za sidranje, vlecne rocice, vlecni trakovi lV I RA karoserijska . prižemka INAROBEI 1 PRAV 1 Ucinek sil na vlecno prižemo Hidravlicna podobnost Teorija, ki obravnava pogoje, pri katerih sta dva toka tekocine hidrodi­namicno podobna -ponavadi primerjamo objekt (ki ga konstruiramo) in model. Poskusi na objektih dejanskih razmer bi bili pre­dragi, zato opravljamo preizkuse na pomanjšanih Ferdinand Humski modelih. Nato pa uporabimo zakone, ki povezuje­jo velicine na modelu z velicinami na obljektu. Brez hidravlicne podobnosti si torej ne moremo zamišljati konstruiranja in gradnje vodnih turbin, kompresorjev, ventilatorjev, crpalk, ladij, letal, avtomobilskih karoserij itd. Hidravlicna podobnost zajema geometrijsko, kine­maticno in dinamicno podobnost. Geometrijska podobnost je zagotovljena, ko so vse mere modela v enakem razmerju z izmerami na objektu. Kinematicna podobnost pomeni, da sta si hitrost in pospešek v ustreznih tockah modela ter objek­ta v enakem razmerju. Dinamicno podobnost pa dosežemo, ce so vse sile, ki delujejo na tekocino pri obeh tokih (teža, trenje itd.) v enakem medsebojnem razmerju. Hidravlicna roka Glej Dozer. Hidravlicna tlacilka Naprava, ki ustvarja dovolj visok tlak hidravlicnega olja, da lahko uporabimo za ravnalne naprave, stiskalnice ipd. Najpogosteje uporabljamo: • rocne hidravlicne tlacilke • pnevmaticno hidravlicne valje • elektricno gnane hidravlicne tlacilke • bencinske hidravlicne tlacilke Hidravlicne cevi Glej Hidravlicni vodi. Hidravlicne delovne komponente Naprave, ki pretvarjajo hidravlicno energijo v mehansko delo. Glej Hidravlika -osnovne naprave in elementi, SEKUNDARNI PRETVORNIKI ENERGIJE. Hidravlicne ravnalne naprave To so speciali­zirane naprave za ravnanje vozila: • dozer (konjicek, hidravlicna roka) • ravnalni dvižni oder (ravnalna miza) • ravnalni stolp Hidravlicne tekocine Delovne tekocine, ki oprav­ljajo naslednje NALOGE: • prenašajo tlacne obremenitve od crpalke do iz­vršilnega clena in signale za krmiljenje ventilov • mažejo gibljive dele (bate, drsne ploskve itd.) • odvajajo toploto, ki nastane zaradi tlacnih izgub • dušijo vibracije, ki nastanejo zaradi tlac. sunkov • šcitijo proti koroziji • odstranjujejo izrabljene delce in odnašajo neci­stoce v filter oziroma v rezervoar • omogocajo izlocanje zraka in ne ustvarjajo pene Zahtevane LASTNOSTI tlacnih tekocin so: • cim manjša sprememba viskoznosti glede na spremembo temperature in tlaka • fizik.-kemijska stabilnost in korozijska obstojnost • dobre mazalne lastnosti • ne smejo se peniti • ne smejo se mešati z vodo v vodno emulzijo • dobra odpornost proti staranju • nizka cena • cim manjša gorljivost • omogocati mora prenos signalov Po DIN 51524 in DIN 51525 so hidravlicna olja razvršcena v tri razrede (H -hidravlicno olje): • HL (L-legirano proti penjenju in z antioksidanti) • HLP (P -visok pritisk+ ucinkovitost proti obrabi) • HV (V -vecja neodvisnost viskoznosti od temp.) Primer oznake hidravlicnega olja: HLP 68 LP-vsebuje dodatke za povecano korozijsko ob­stojnost in dodatke za zvišanje obremenljivosti 68 -viskoznostno število po DIN 51517 V zahtevnejših pogojih obratovanja se uporabljajo težko vnetljive sinteticne tekocine -HF tekocine: HFA, HFB. HFC -vodne raztopine, emulzije HFD -tekocine brez vsebnosti vode V hidravlicnih napravah se uporabljajo tudi visoko kvalitetna motorna olja: • mobilna hidravlika na prostem (hladnejša obmo­g_g_) uporablja olja razreda SAE 5 W, • naprave z normalnimi temperaturami SAE 1 OW, • naprave v zaprtih prostorih z visokimi tempera- turami pa SAE 30W. Viskoznost hidravline tekocine vpliva na: • tesnilne izgube, ki so vecje pri nizki viskoznosti • izgubo tlaka, ki je vecja pri višji viskoznosti Manj viskozno olje ima prednost, kajti manjše izgube tlaka pomenijo vecjo moc. Stran 34 Kinematicna viskoznost hidravlicnih olj znaša od 1 O do 750 mm2/s, obicajno se podaja pri 40 ° C. Obicajna delovna temp. olja je okrog 50 ° C. Za de­lovne temp. nad 80 ° C se uporabljajo sinteticne te­kocine (silikonske, polisilikonske). Vse pogosteje se uporabljajo tudi okolju prijazne, biološko razgradljive hidravllicne tekocine (predvsem pri mobilnih hidravlicnih agregatih). Ce takšne tekocine uhajajo, ni nevarnosti za ones­naževanje okolja. Hidravlicne zavore Spodnje risba prikazuje dvokrožno hidravlicno zavorno napravo: ­ :::, ....1 o z o::: o Zavorne cevi se morajo na vsaki strani robiti, da lahko nato z vijakom ustvarimo razstavljivo zvezo -glej geslo Robljenje. Hidravlicni agregat Glej Hidravlicni pogonski agregat. Hidravlicni akumulator Hidravlicna naprava, katere osnovne naloge so naslednje: a) Shranjevanje tlacne energije in nato oddaja­njg_ te energije, ko jo sistem potrebuje. Hidravlicni akumulator predstavlja rezervno ko­licino olja pod tlakom in zato lahko uporabimo crpalko z nižjo iztisnino tudi pri vec uporabnikih. Ce pride do okvare, predstavlja hidravlicni aku­mulator pomožni agregat, ki omogoci, da lahko koncamo delovni ciklus. Hidravlicni akumulator tudi kompenzira lekažo. Pri zaprtih sistemih kompenzira spremembo prostornine olja zaradi temp. sprememb. b) Deluje kot dušilni elerment (blažilnik nihanj). Zmanjšuje hidravlicne tlacne udare in nezaže­lena nihanja tlaka. c) Deluje kot hidropnevmaticni vzmetni element. Pri tem izkorišca energijo zaviranja. Konstrukcijske izvedbe hidr. akumulatorjev: 1-akumulatorji z utežmi 2-akumulatorji z vzmetmi 3-plinski akumulatorji z batom 4-plinski akumulatorji z mehom (balonom) 5-plinski akumulatorji z membrano Veliko se uporabljajo akumulatorji z mehom, ker jih odlikuje absolutno tesnenje in velika odzivnost. Simboli: 1 -z utežjo, 2 -z vzmetjo, 3 -z batom, 4 -plinski akumulator, 5 -akumulator brez vgradnih ovir, 6 -splošni simbol za akumulator Zaradi varnosti se vecji hidravlicni akumulatorji p [bar]· nazivni volumen [I] > 1000 redno preglejujejo: na 2 leti zunanji pregled, na 5 let notranji pregled in na 1 O let tlacni preizkus. Primeri uporabe: glej geslo Hidropak, Potopna crpalka, Hidropnevmatsko vzmetenje, Hidrostatic­ni tlak. Hidravlicni akumulator se uporablja tudi pri avtomobilskih klimatskih napravah,za preprece­vanje morebitnega hidravlicnega udara. Pri pnev­matiki ima podobno vlogo tlacna posoda, pri cen­tralnem ogrevanju pa tlacna (ekspanzijska, raztezna) posoda. Sin. hidravlicni shranjevalnik. Hidravlicni cilindri Hidravlicne delovne kompo­nente, ki pretvarjajo hidravlicno energijo v premo­crtno gibanje. Imenujemo jih tudi linearni motorji. Delimo jih na dve skupini: -enosmerni cilindri -dvosmerni cilindri ENOSMERNI CILINDRI -uporabljamo jih takrat, ko potrebujemo hidravlicno delo samo v eni sme­rLgibanja. V praksi jih uporabljamo za dviganje. vpenjanje, spušcanje ipd. Delovni gib je izveden s tlakom hidravlicne tekocine, povratni gib pa z vzmetjo ali z zunanjo silo: 1. 2om= A 4 A 3. A . A 1 -valj s plunžerjem (potopni valj); bat in batnica sta iz enega kosa, povratni gib pa se izvede zaradi zunanjega bremena (npr. sile teže) 2 -enosmerni valj z vzmetjo, povratni gib se izvr­ši s pomocjo vzmeti 3 -teleskopski valj 4 -enosmerni valj z enostransko batnico, povrat­ni gib se izvrši s pomocjo zunanje sile Plunžer (plunger) izvedba izgleda tako: DVOSMERNI CILINDRI Tlak tekocine deluje na bat izmenicno z obeh strani, kar omogoca delovni gib bata v obe smeri. Dvosmerni cilindri imajo dva prikljucka, izvedeni pa so lahko z enostransko ali dvostransko batnico. 1 -cev, 2 -bat, 3 -batnica, 4 -zadnji pokrov, 5 -prednji pokrov, 6 -tlacni obroc bata, 7 -tesnilni ob­roc bata, 8 -tesnilo batnice, 9 -vodilo za batnico, 1 O -brisalni obroc za posnemanje umazanije t POllSKAN!JE VLEOE!N!JE i NHAN!JE PRilllS KAN!J E i Simboli dvosmernih cilindrov: ­ 11 f------.----.----------: l : 1 1 1 : 1 l1 DIFERENCIAL DVOSTRANSKI CILINDER CILINDER .DleER PRETVORNIK TLAKA z nastavljivim koncnim dušenjem na eni strani 1 1 f--------------: 1 ­ 1 1 1 1 1 1 : TANDEM CILINDER Pri diferencialnem cilindru z ene strani deluje tlak olja na celotno površino bata, na drugi strani pa le na kolobar okrog batnice. Zato je izvlek hitre­jši kakor uvlek. Razmerje med vecjo in manjšo površino je -­ II V napeljavah je posebej nevaren hidravli cni udar, ki nastane zaradi sunkovitega zapiranja ventila cevovoda, v katerem imamo velik pretok tekocine: a) Hitrost tekocine v trenutku pade na nic, kar pov­zroci porast tlaka. Tlacni udarni val se širi v nas­protni smeri gibanja tekocine, izražen je z enacbo: Lip= p·C·V0 Porast tlaka pri udaru (Lip) je odvisen od gostote tekocine (p), hitrosti širjenja zvoka v tekocini (c) in hitrosti gibanja tekocine neposredno pred zau­stavljanjem (v0). Hidravlicni udar lahko poškoduje hidravlicni si­stem. Deluje zelo kratek cas, povzroci pa okvare na cevovodih, ventilih in posameznih elementih tesnenja, zato se tem problemom posveca velika pozornost. Zato hidravlicni sistem vsebuje: a) Varnostni ventil, ki mora pravocasno reagirati, da udarni tlak ne naraste do velikih vrednosti. Hidravli cnemu udaru se lahko izognemo tudi . pretocnim ventilom, pri katerem se del tekoci­ne preliva v rezervoar, glavnina pa se pošilja z zmanjšanim tlakom k potrošnikom. b) Hidravlicni akumulator, ki blaži tlacna nihanja. c) Tlacno stikalo, ki vkljuci ali izkljuci elektricni tokokrog glede na velikost tlaka v sistemu. Pojav hidravli cnega udara lahko tudi izkorišcamo sebi v prid -glej geslo Crpalke -posebne vrste in nameni, hidravlicni oven. Hidravlicni vodi Poznamo tri razli cna hidravli cna tlacna obmocja: nizkotlacne cevi do 30 bar, ki so obi cajno gu­mijaste, lahko z ojacitvami (tkanina, jeklena spi­rala -da se cev pri podtlaku ne stisne,zunanji kovinski oplet) in z razlicnimi prikljucki ; dodamo lahko tudi zašcitno mrežo (da cev ne škropi okoli sebe, ce pušca) visokotlacne cevi do 200 bar visokotlacne cevi do 700 bar so lahko tudi 4 x armirane (z žico, s tekstilom), imajo razlicne pri­kljucke glede na vrsto tesnenja in hitre spojke Gibke cevne povezave uporabljamo predvsem med gibljivimi gradniki in so praviloma vecplastne: VRHNJA NOSILNA PLAST PLAST NOTRANJI DEL CEVI Toge kovinske cevi so šivne(za vodovod) in brez­šivne (za hidravlicne sisteme). Brezšivne cevi so standardizirane -premer in debelina cevi sta odvisna od tlaka. Pri izbiri cevi moramo paziti, da ne prekoracimo maksimalnih hitrosti pretakanja,ki so odvisne od obratovalnih tlakov: do 50 bar -do 4,0 m/s, do 100 bar -do 4,5 m/s, do 150 bar -do 5,0 m/s, do 200 bar -do 5.5 m/s, do 300 bar -do 6,0 m/s. Zelo pomemben dejavnik pri izbiri cevi je tudi tem­peratura -obicajne cevi so namenjene temperatu­ram od -40° do +150°C. Obstajajo tudi grelne cevi,ki se elektricno ogrevajo. Pri vgradnji hidravlicnih cevi moramo biti pozorni na to, da cevi cim manj obremenjujemo: u . ,lali. . . o Hidravlicne cevi so z napravami povezane preko cevnih prikljuckov. Osnovne štiri vrste prikljuckov: Z ZUNANJIM NAVOJEM S CEVNIM NASTAVKOM Z MATICO S PRIROBNICO Vrste cevnih povezav: RAVNI NAVOJNI VRTLJIVI NAVOJNI RAVNA SPOJKA PRIKLJUCEK PRIKLJUCEK KOTNI NAVOJNI T -NAVOJNI KRIŽNI NAVOJNI PRILJUCEK PRIKLJUCEK PRIKLJUCEK Cevne zveze: ZAREZNI TESNILNI OBROC VIJACNI PRIKLJUCEK Z ZAVIHKOM VIJACNI PRIKLJUCEK VIJACNI OBROCEK S Z O -OBROCKOM TESNILNIM KONUSOM HITROVEZNA SPOJKA Hidravlicno dvigalo . Hidravlicno pretvarjanje sil Hidravlicno pretvarjanje sil Zamislimo si poso­do po spodnji risbi. V dve odprtini sta vgrajena dva bata razlicnih premerov z možnostjo gibanja. Dobili smo dva valja: z indeksom 1 oznacimo tlac­ni valj. z indeksom z. pa delovni (dvižni) l@].i. Na bat z manjšo plošcino A1 deluje sila F 1, ki pov­ zroca v posodi nadtlak p1: POVRŠINI A2 A1 FLUID Ker se po Pascalovem zakonu tlak širi enakomer­no na vse strani, deluje enak tlak tudi na površino vecjega valja: = = in torej FiA1 FiA2 Ce poznamo F1, A1 in A2, lahko izracunamo F2: p1 p2 A2 = F2 F1· A 1 Sile na batih so torej premosorazmerne z njihovi­mi plošcinami. Zaradi zakona o ohranitvi energije mora biti delo na valju 1 enako delu na valju 2: = = W1 W2 . F1·s1 F2·s2 Ugotovimo, da je gib prvega (manjšega) bata s1 daljši od giba drugega bata s2: s1 F2 A2 -=-=­s2 F1 A1 Delovanje hidravlicnega dvigala ali stiskalnice bo­mo tehnicno dovolj podrobno razumeli, ce na zgornji risbi z vzvodom povecamo silo F1, dodamo dva enosmerna ventila, zapirni ventil in rezervoar: OBDELOVANEC DELOVNI SESALNI VALJ VOD ZAPIRNI VENTIL REZERVOAR Prim. Pretvornik tlaka. Hidravlika 1. Nauk o mehanskih lastnostihvode in drugih tekocinter uporabljanje teh lastnosti v tehniki. 2. Mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekocinah,gr. hidor (voda) in aulos (cev) -ne­koc se je za ta namen uporabljala predvsem voda z dodatki proti koroziji. Glavna gesla: • hidravlika -prednosti in slabosti • hidravlika -osnovne naprave in elementi • vzdrževanje hidravlicnih naprav • hidravlika -odzracevanje Hidravlika -krmilniki poti Krmilne komponente, Stran 37 ki v hidravlicnem sistemu omogocajo odpiranje in zapiranje pretocnih poti. Simbolicni prikaz krmil­nikov poti je podoben kot pri pnevmatiki, zato si bomo osnovna pravila pogledali pod geslom Potni ventili. Karakteristike krmilnikov poti: 1. Simbolika PRIKLJUCKOV, DELOVNIH POLO­žAJEV (stanj) in FUNKCIJ krmilnika poti. 2. Simbolika NACINOV AKTIVIRANJA krmilnikov poti. Aktiviratipomeni spremeniti stanje -pre­klopiti iz osnovnega v delovno stanje. 3. Velikost prikljucnih odprtin. Pravila pri simbolicnem prikazu krmilnikov: • kvadrat pomeni posamicni vklopni položaj • pušcice kažejo smer gibanja hidravl. tekocine • precna crtica oznacuje zaprte prikljucke • kratke crtice oznacujejo prikljucke • lekažni prikljucki so narisani s crtkano crto in so oznaceni s crko L • položaje krmilnika oznacujejo crke a, b ... od leve proti desni; mirovni položaj je oznacen z O Pri hidravlicnih krmilnih elementih poznamo veliko vec vklopnih položajev kot pri pnevmatiki. Neka­teri tipicni vklopni položaji krmilnikov poti (pri pnevmatiki so to funkcije potnih ventilov), ki se le redko ali izjemoma uporabljajo pri pnevmatiki: 1 2 3 4 []..a 5 6 7 8 1 -prikaz pretocne poti s pušcico v kvadratku 2 -zaprti položaj 3, 4, 5 -smeri dveh pretocnih poti v enem delovnem položaju, 6 -dva prikljucka sta povezana, dva pa zaprta, 7 -trije prikljucki so povezani, eden je zaprt, 8 -vsi prikljucki so povezani Krmilnike poti delimo na: a) Digitalno delujoce, ki imajo le doloceno število (2, 3, 4 ... ) vklopnih položajev. b)Analogno delujoce, ki imajo poleg koncnih po­ložajev tudi vmesne položaje. Znacilnosti vmes­nih položajev: • njihova lega je odvisna od vhodnega signala, npr. od položaja krmilne rocice, • od lege pa je odvisen dušilnimi ucinek. Primer uporabe analognega krmilnika poti: z eno samo krmilno rocico lahko spreminjamo tako smer kot tudi hitrost hidromotorja. Analogno delujoci ventili so lahko proporcional­ni ventili in servoventili,ki imajo feedback. Oznacevanje prikljuckov na krmilniku poti pred­pisuje DIN-ISO 1219 (CETOP) standard. Kratice: P -prikljucek crpalke (pump) T -prikljucek rezervoarja (tank) A, B, C -izhodni prikljucki krmilnikov poti X, Y -krmilni prikljucki Razporeditev prikljuckov je enaka kot pri pnev­matiki -pri tem prikljucek T zavzema enak položaj kot pnevmatski prikljucek R (S). Pri hidravlicnih shemah se prikljucki le izjemoma številcijo. Za krmilnike poti je pomembna pretocna karak­teristika (odvisnost pretoka od padca tlaka). Nacini aktiviranja krmilnikov poti so: vW[..cz[. z vzmetjo z rocico hidravlicni z elektro-pnevmaticni nacin magnetom nacin centriranje z vzmetmi, sicer elektromagnetno aktiviranje Najpogosteje uporabljeni krmilniki poti so 2/2, 3/2, 4/2, 5/2 in 4/3: Ferdinand Humski . 212 . p p Simbol spodnjega krmilnika poti gotovo ne bo težko narisati: DESNI POLOžAJ p T Hidravlika -osnovne naprave in elementi Ce želimo spoznati hidravlicne sisteme, moramo naj­prej narediti strnjen pregled preko vseh naprav, ki jih imenujemo tudi enote, komponente, delovni ali krmilni cleni, gradniki, sestavine, elementi itd. Hidravlicne naprave in elemente lahko razdelimo na naslednje skupine: 1. NAPRAVE. KI USTVARJAJO IN SHRANJU­JEJO HIDRAVLICNO ENERGIJO. Crpalke, pretvorniki tlakain hidravlicnipogoni (hidravlicni pogonski agregati) so primarni pretvorniki -pretvarjajo mehansko delo v hidravlicno energi­jo. Hidravlicni akumulatorjipa shranjujejo hid­ravlicno energijo. 2. ENOTE ZA PRIPRAVO HIDRAVLICNIH TE­KOCIN: filter -hidravlika, hidravlicni rezervoar, naprava za hlajenje in gretjehidravlicnih teko­ Ferdinand Humski cin, hidravlicne tekocine. 3. ENOTE ZA TRANSPORT. MERJENJE. VARO­VANJE IN NADZOR: -cevi za hidravlicno omrežje (hidravlicni vodi) in hidravlicni cevni prikljucki (cevne spojke, razvodi, razdelilniki ali spojni elementi, kole­na, reducirni nastavki, hitre spojke itd.), Pii.: kljucni blok (obicajno integriran v hidravlicni pogonski agregat), -merilne naprave (merilniki tlaka -manometri), -naprave za varovanje in nadzor: tlacna stika-@, varnostni ventili, odzracevalni vijaki in av­tomaticni odzracevalni ventili -glej Odzrace­vanjeipd. -pribor: hidravlicna tesnila, rezervne hidravlic­ne tekocine itd. 4. NAPRAVE ZA UPRAVLJANJE. To je SIGNAL­NO KRMILNA skupina (ventili): a) Krmilniki poti (potni ventili). Po konstrukciji razlikujemo sedežnein drsniške ventile, glej geslo Ventili -konstrukcijski principi. b)Zapirni ventili c) Zaporni ventili, npr. protipovratni ventil. d)Tokovni ventili, npr. povratno dušilni ventili. e) Tlacni ventili: varnostni, redukcijski (glej Hidravlika -ventil za znižanje tlaka) in ventili za regulacijo razlike tlaka. 5. IZVRŠNI DEL oz. HIDRAVLICNE DELOVNE KOMPONENTE (aktuatorji oz. sekundarni pret­vorniki energije -hidravlicni motorji), ki pret­varjajo hidravlicno energijo v mehansko delo: -hidravlicni cilindri oz. delovni valji za Q.@.: mocrtna gibanja, -hidromotorji za krožna (vrtljiva) gibanja, -hidravlicni zasucni cilindri (motorji) oprav­ljajo nihajna gibanja za dolocen kot rotacije, Mehansko energijo pa lahko najprej pretvorimo v hidravlicno in nato nazaj v mehanicno: -hidrostaticni prenosniki moci, -hidrodinamicni prenosniki moci. V spodnji shemi so narisani hidravlicni elementi v prerezu, ob njih pa je z rdeco barvo oznacena šte­vilka skupine, v katero spada naprava: ---HIDROMOTOR 5 __ VALJ 5 - = --___ DUŠILNI VENTIL 4 - -----PROTIPOVRATNI 4 VENTIL ;;;;--POTNI VENTIL 4 (KRMILNIK POTI) ___ VARNOSTNI VENTIL 3 IJ?4ipj,..--f_---i! --+-.--=:1r.. CRPALKA 1 -FILTER 2 ,----n----f:-i------A----' 1 -REZERVOAR 2 Ista shema, narisana s hidravlicnimi simboli: c,'> HIDROMOTOR 5 ___ VALJ 5_ -----. _ _ DUŠILNI VENTIL 4 _ _ _ __ __ k PROTIPOVRATNI 4 __ VENTIL POTNI VENTIL 4 ____ _---­ (KRMILNIK POTI) VARNOSTNI VENTIL 3 --__ CRPALKA 1_ FILTER 2---- REZERVOAR 2 Pri enosmernem dušilnem ventilu (4) je potrebno povedati še naslednje: ker je tekocina nestisljiva, je primarno dušenje enakovredno sekundarnemu Stran 38 dušenju (glej geslo Tokovni ventil). Varnostni ventil 3 na zgornji shemi je obenem tudi tlacno omejevalni ventil, ki nastavlja najvecji do­voljeni tlak v hidravlicnem sistemu. Ce želimo na­staviti še delovni tlak, tedaj pa dodamo še eden tlacno omejevalni ventil -glej spodnjo shemo, ki prikazuje dva tlacno omejevalna ventila: A za nas­tavljenje najvecjega dovoljenega tlaka in B za nastavljanje delovnega tlaka olja: /0 ·7 1 i Prim. Hidravlicni sistemi -odprt krogotok, Hidravlicni sistemi -zaprt krogotok. Hidravlika -prednosti in slabosti PREDNOSTI 1. Visoki pritiski (350 bar in vec) omogocajo pre­našanje ZELO VELIKIH SIL na MAJHNEM PROSTORU. 2. Zaradi majhne stisljivosti olja je možno na­tancno premikanje !pozicioniranje ± 1 µm), ena­komerno gibanje, mehko delovanje in eno­stavno spreminjanje smeri delovanja sile. Ena od pomembnih prednosti je možnost PRENOSA MOCI V OV INEK: mehanska gonila (zobniški, verižni, jermenski, kardanski itd. pre­nosniki) obicajno zahtevajo veliko prostora in zaradi leda pogosto ne pridejo v poštev. Možno je brezstopenjsko nastavljanje hitrosti. 3. Tekocina ne absorbira nobene energije, temvec jo samo prenaša. Prenos tlaka je skoraj brez izgub, zato so majhni tudi stroški dela. 4. Hidravlicne elemente lahko obremenimo tudi pri mirovanju. Hidravlika lahko prenaša obre­menitve tudi, ko se ustavi. SLABOSTI 1. Zaradi visokega tlaka olja obstajajo nevarnosti nesrec.Morebitno pušcanje olja lahko povzroca nevarnost požara in onesnaženja okolja. 2. Zaradi delovanja crpalk in pri preklapljanju na­staja hrup. 3. Hitrosti batov so nižje kot pri pnevmatiki. V primerjavi s pnevmatiko so nujne tudi povratne cevi. 4. Slabost je tudi visoka cena hidravlicnih naprav. Hidravlika -primeri uporabe DVIGOVANJE BREMEN Bat je povezan s potujocim škripcem, ki vlece vrv ali verigo in na ta nacin dviguje breme. V praksi lahko imamo tudi vec škripcev (2-5) na eni osi: POlUJOCI 1 ŠKRIPEC 1 -rezervoar, 2 -crpalka, ki jo poganja dizelski motor, 3 -krmilnik poti, 4 -delovni cilinder, 5 -vzporedno vezan ventil za omejitev tlaka, 6 -filter Pogon vozil pri gradbenih in kmetijskih strojih, npr. BAGER: Brizganje v forme Stiskalnice Dviganje in prijemanje Primeri uporabe hidravlike v avtomobilizmu: elek­trohidravlicni sistem za odpiranje in zapiranje stre­he na kabrioletih. Hidravlicna orodja: hidravlicni prebijac plocevine (tudi rocni, za vecje luknje), hidravlicno razpiralo (glej geslo Razpirati). Hidravlika -varnostni ventil Hidravlicna zašcita tlaka -varuje pred previsokim tlakom v hidrav­licnem sistemu. Do premera prikljucka 1 O mm so varnostni ventili direktno upravljani: Ce tlak na vhodu ventila naraste preko dolocene vrednosti, tedaj F olja premaga silo vzmeti F v, bat se odpre in omogoci pretok olja v povratni vod (rezervoar). Ventil je odprt toliko casa, dokler tlak olja ne pade na nastavljeno vrednost. Simbol: Fiksen (levo) in nastavljiv (desno) varnostni ventil Razlicni simboli za varnostni ventil: Indirektni (predupravljani) varnostni ventili: GLAVNO KRM[LJENJE IP.EDKRM[LJENJE 11 Dovoljeni maksimalni tlak v sistemu nastavljamo s privijanjem vzmeti v predkrmiljenju. Vstopni tlak vpliva na celno ploskev glavnega bata in skozi ze­lo majhno izvrtino doseže dušilko (bat) na pred­krmiljenju. Dokler tlak ne premaga silo vzmeti na predkrmiljenju, se dušilka ne odpre in se tudi olje ne pretaka v rezervoar. Previsok tlak pa odpre du­šilko in nekaj olja stece v rezervoar. V tem trenut­ku tlak na desni strani glavnega bata pade. Razli­ka tlakov na levi in desni strani glavnega bata pov­zroci, da se glavni bat pomakne na desno, olje pa se brez omembe vrednega upora (vecji pretok) pretaka v rezervoar. Indirektni varnostni ventil to­rej omogoca pretok olja v dveh stopnjah. Simbol: p 1 1 I_ Sin. ventil za omejitev tlaka, tlacno omejevalni ventil. Hidravlika -ventil za regulacijo razlike tlaka Ventil, ki dovoli pretok hidravlicne tekocine do iz­hoda 2 šele tedaj, ko vhodni tlak 1 premaga silo vzmeti nad batom 3. V bistvu je to varnostni ven­til, pri katerem izhod 2 povežemo s hidravlicnim cilindrom, namesto da bi olje odteklo v rezervoar: 3 1----.2 Z vgradnjo takšnega ventila v hidravlicni sistem lahko uravnamo nihanja tlaka 1 in tudi nihanja tlaka zaradi spremembe obremenitve na izvršilnih komponentah (cilindrih, hidro-motorjih). Simbola za direktni in indirektni ventil za regulacijo tlaka: B B [.xw Sin. pretocni oz. prelivni ventil. Hidravlika -ventil za znižanje tlaka Ventil, s katerim lahko nastavimo tlak na izhodu iz venti­la. Obstajajo razlicne izvedenke. Izhodni tlak lahko nastavimo s privijanjem/ odvijanjem vzmeti: NASTAVITEV IZHODNEGA TLAKA .... .... VHO.IZHOD V hidravlicnem sistemu z eno samo crpalko ti ven­tili omogocajo, da lahko razlicne potrošnike napa­jamo z razlicnim tlakom. Poznamo direktnein indi­rektneventile za zmanjšanje tlaka: g. A, A Vcasih uporabljamo poenostavljene simbole: 6.r6# V1itbar Z ventilom za znižanje tlaka pa se ne izognemo hidravlicnemu udaru. Prim. Regulator tlaka. Hidro-Prvi del zloženk, ki pomeni: nanašajoc se na vodo ali na hidravliko. Hidro postaja Po Tehnicnem pravilniku o jav­nem vodovodu: objekt z napravami za dvig tlaka. Hidro postaje za posebne namene so: protipožar­ne crpalke, fekalne postaje (kjer fekalna odpadna voda ne more z naravnim padcem odtekati v ka­nalizacijo) itd. Prim. Hidravlicni pogonski agregat. Hidrobar Hidravlicni avtomatski podajalnik pa- Stran 39 lic. Naprava, ki dodaja material v obdelovalni stroj, obicajno v CNC stružnico (skozi vreteno). Deluje na principu strocnice. 7111 Hidrocentrala Nepr. izraz za hidroelektrarno. Hidrodinamicna zavora Glej Retarder. Hidrodinamicni prenosnik moci Naprava, ki omogoca prenos moci med dvema rotirajocima gredema, ki imata razlicno vrtilno hitrost. Na spodnji sliki motor z notranjim zgorevanjem poganja vodno crpalko. Crpalka nato preko cevi crpa vodo v vodno turbino, na katero je pritrjen ladijski vijak. Na ta nacin smo dosegli, da pogonska in gnana gred nista togo povezani -vhodno moc prenaša­mo brez prenašanja morebitnih škodljivih sunkov. Risba prikazuje, da lahko crpalko in turbino pove­žemo v novo enoto na 3 nacine: • hidrodinamicna sklopka • hidrodinamicna zavora • hidrodinamicni pretvornik moci. Hidrodinamika Veja fizike, del mehanike fluidov, veda o pretakanju nestisljivih tekocin. Zajema predvsem naslednje pojme: • kontinuitetna enacba • hidravlicne energije (Bernoullijeva enacba, Ventourijeva in Pilotova cev) • trenje in tlacne izgube • hidravlicni tok in njegove zakonitosti (lami­ narni in turbulentni tok, viskoznost) Hidroelektrarna Glej Elektrarna. Hidrofilen Ki se veže Ue združljiv) z vodo ali jo privlaci, v vodi topne spojine. Razi. polaren(glej polarna molekula). Polarne molekule so pogosto tudi hidrofilne, vendar polarnost in hidrofilnost nista vedno sinonima -npr. kloroform CHCl3 je polaren in ni hidrofilen. Sin. lipofoben. Hidrofoben Ki se ne veže z vodo, v vodi netop­ne spojine.Sin. lipofilen. Prim. Nanotehnologija. Hidrofor Avtomaticna crpalka, ki zagotavlja konstanten tlak potrošne vode. Vklaplja se pri ne­kem minimalnem tlaku in se izklaplja pri podanem maksimalnem tlaku. Crpalko poganja elektromo­tor, voda iz crpalke pa se zbira v rezervoarju. REZERVOAR VODA Prim. Hidropak. Hidrofor uporabljamo povsod, !sifil ne moremo na drugacen nacin zagotoviti kon­stantnega tlaka potrošne vode, npr.: -na predelih, kjer se voda koristi iz vodnjakov, Ferdinand Humski -za oskrbo višje ležecih prostorov, kjer je pomanj­ kanje pritiska, -kjer ni ali še ni vodovoda -za razna precrpavanja iz vodnih zbiralnikov: za zalivanje vrta, pranje avtomobila itd. Beseda izvira iz 19. stoletja, ko so bili hidroforji gasilske rocne batne crpalke z rezervoarjem. Hidroforming Glej Hldromehanicni globoki vlek, AHU, IHU. Hidroksilna skupina Funkcionalna skupina, ki se nanaša na atomsko skupino -OH. V IUPAC poimenovanju se uporablja predpona hidroksi-in koncnica -ol. Sin. hidroksi skupina. Prim. Alkanoli, Alkoholi. Hidroliza Razcepitev spojine z vodo. V en del se vgradi hidroksilna skupina, v drugi del pa vodik: A-B + H-O-H . A-H + B-OH Npr.: hidroliza estrov v kisline in alkohole, trsnega sladkorja v grozdni in sadni sladkor itd. S hidrolizo mašcob v bazicnem mediju nastanejo mila. Hidromehanicni globoki vlek Postopek preob­likovanja, ki je primeren za izdelavo plocevinastih delov z zapletenimi in mocno izbocenimi oblikami. Locimo dva postopka: • preoblikovanje z zunanjim tlakom, kratica AHU • preoblikovanje z notranjim tlakom, kratica IHU Pojasnila in slike poglej pod gesloma AHU in IHU. Sin. hidromehansko preoblikovanje, hidroforming, ang. hydroforming. Hidromehansko preoblikovanje Glej AHU, IHU. Hydroforming Glej Hidromehanicni globoki vlek. Hidromotor Naprava, ki pretvarja hidravlicno energijo fuida v vrtenje (vrtilni moment) in s tem v mehansko delo. Sestavljen je iz ohišja ter enega ali vec rotorjev. Uporaba: za pogon transportnih naprav, vitlov, delovnih strojev -sploh v železarst­vu, strojev za predelavo polimerov itd. Hidromotorje delimo po: a) Smeri delovanja: enosmerni in dvosmerni (sprememba smeri gibanja hidravlicne tekocine menja tudi smer vrtenja hidromotorja). a) Nastavljivosti:nastavljivim hidromotorjem lahko nastavljamo iztisnino (goltni volumen), prepoz­namo jih po simbolu, ki je precrtan s pušcico. b) Uporabnosti. Uporabnost kot crpalka pomeni, da ga je mogoce uporabljati tudi kot crpalko, ce preko svoje gredi sprejema vrtilni moment. Hidromotorji so konstrukcijsko praviloma identicni hidravlicnim crpalkam, le da imajo pri posameznih vrstah dolocene omejitve glede vrtljajev, tlakov, izkoristkov, šumnosti itd. Simboli: Ferdinand Humski Z enosmernim Z dvosmernim delovaniem: delovanjem: r+--'h r+--'h S konstantnim v y pretokom ';::::!:' HIDROMOTORJI Najpomembnejši podatki hidromotorja: iztisnina, najvecja in najmanjša vrtilna hitrost, najvecji mo­ment, izhodna moc, najvecji tlak, najvecji pretok olja. Prim. Pnevmaticni motor, Turbina. Hidronijev ion Glej Oksonijev ion. Hidropak Hidrofor s tlacno posodo (hidravlicnim akumulatorjem), s pomocjo katere ustvarja še dodaten pritisk (do 4 bar). Zaradi tega se hidropak ne vklaplja za vsak deciliter vode, ki jo porabiš. Vklopi se, ko pade pritisk na 2 bara (pri 3 barih pa se spet izklopi). A MEMBRA.OLJE PRIKLJUC.:J-. :ENTILA ZA TLACNO OLJE BAT VOZILO VOZILO Hidravlicni simbol in primer sheme za hidropnev­matsko vzmetenje: fO,,, IELEKTROIIAGNEliNI 161 VENTIL DUŠILNI ELEMEINT (PIPA) IIDRA VLICNI /IKUMULATOR Stran 40 Uporaba: v osebnih vozilih (Citroen), za amorti­zerje, celo pri kolesih (biciklih). Hidrostaticni paradoks Glej Hidrostaticni tlak. Hidrostaticni prenosnik moci Naprava, ki jo sestavljata crpalka in hidromotor, ki sta povezana obicajno v zaprtem tokokrogu. Na ta nacin spre­minjamo vstopno vrtilno hitrost (crpalka) v iz­stopno vrtilno hitrost (hidromotor), temu ust­rezno pa se spremeni tudi moment. CRPALKA HIDROMOTOR POGON 1 -crpalka 2 -hidromotor 3,4 -hidravlicne cevi (do­ vod, odvod) 5 -pogonski motor 6 -krmilnik poti Pogosto se za ta namen uporabljajo aksialne bat­ne izvedbe crpalk in hidromotorjev. Obicajno ima crpalka konstantno iztisnino in enosmerno delo­vanje, so pa poznane tudi drugacne izvedbe: o$ 00 $ cb. $ o ep$ Q(p $ q, Hidrostaticni tlak Tlak mirujoce kapljevine,ki ga povzroca teža kapljevine: + P =Po p·g·h [Pa] -tlak okolice h [m] -višina nivoja kapljevine p [kg/m3] -gostota kapljevine g -zemeljski pospešek = 9,81 [m/s2] Po Nadtlak zaradi višinske razlike fluida: Ph = p·g·h [Pa] Hidrostaticni tlak ni odvisen od oblike posode: Zamislimo si, da je dno posode zatesnjeno s ce­pom, na katerega pritiskamo s tolikšno silo F, da tekocina ne iztece. Tekocina je natocena do višine h. Ne glede na obliko posode bodo sile F1, F2 in F3 enake F1 = = F3, ce bodo enake tudi površi­ F2 ne cepov A1 = A2 = A3. Ta pojav imenujemo hidro­staticni paradoks: .s:: VODNI STOLP HIDRAVLICNI AKUMULATOR (p = 3 bar) Hidrostatika Veja fizike -del mehanike fluidov, ki preucuje mirujoce tekocine. Zajema predvsem naslednje povezane pojme: • vzgon (Arhimedov zakon, Kartezijev plavac) • hidrostaticni tlak (hidrostaticni paradoks) • Pascalov zakon -sifon -nacelo hidravlicne stiskalnice -nacelo pretvarjanja tlaka Higrometer Vlagomer, priprava za merjenje vlage v zraku. Deluje na principu raztezanja mate­rialovv odvisnosti od vlage. Taki materiali so npr. živalska dlaka, nekatere vrste gum itd. > Prim. Vlažnost, Psihrometer. Higroskopen Ki nase veže vodo -kemijsko ali fizikalno, z adsorpcijo ali adsorpcijo. Npr. silicijev dioksid Si02, kalcijev klorid CaCl2, kobaltov klorid CoCl2, brezvodni etanol, žveplova(VI) kislina H2S04, glicerol, sorbitol. Sin. higroskopicen. Higroskopna voda Voda, ki je adsorbirana na površini kristala. Hilzna Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (die Hlllse), kar pomeni puša, tulec, votlica ipd. Hiperboloid Geometrijsko telo, ki nastane, ce zasucemo hiperbolo okrog njene glavne ali stranske osi. Hiperboloiden: podoben hiper­boloidu, npr. ~ zobniška dvojica. Hipertekst Glej Hypertext. Hipocikloida Glej Cikloida. Hipoiden Beseda izvira iz predpone hipa-, ki izraža, da je cesa manj, da je kaj spodaj, nižje. V strojništvu se izraz najpogosteje uporablja v zve­zi z zobniki: hipoidno ozobljenje je takšno ubira­ nje stožcastega in krožnikastega zobnika, pri ka­terem sta osi obeh zobnikov v razlicnih višinah (os stožcastega zobnika se nahaja nižje od osi krožni­kastega zobnika). Vsa kotna gonila z diferenciali v avtomobilih so praviloma hipoidni, ker ob enakih dimenzijah omo­gocajo vecje prestavno razmerje. Hipoidno olje: olje za hipoidne zobnike. Hipoteza Nepreverjena, zgolj verjetna trditev ali domneva, ki se skuša preveriti z razmišljanjem, opazovanjem ali eksperimentiranjem. Sin. podme­na, domneva. Prim. Teorija, Znanstvena metoda. Histereza Pojav, da je kolicina, ki meri kakšno lastnost snovi, odvisna od tega, kaj se je prej dogajalo s snovjo. Npr.: 1. Elasticna~: telesa se po razbremenitvi povrne­jo v prvotno stanje šele po nekem casu. 2. Magnetna~: pojav, da je gostota magnetnega polja v feromagnetni snovi pri dani jakosti zuna­njega magnetnega polja odvisna od prejšnje jakosti magnetnega polja. 3. Histereza pri premeni iz a v y železo: tempe­ratura premene je odvisna od tega ali železo ohlajamo ali segrevamo. Hitra spojka Pnevmaticni ali hidravlicni priklju­cek, sestavljen iz vtikaca in vticnice,ki hitro in za­nesljivo povezuje cevi ter naprave. Sin. hitrovezna spojka, hitra sklopka, avtomaticna sklopka: ffi.-E. OBOJESTRANSKI PROSTI IZHOD 1 ) 1 ( 1 . E IZVOR OB RAZSTAVLJANJU TESNI OBA PRIKLJUCKA TESNITA Poznamo veliko razlicnih izvedb pnevmaticnih ali hidravlicnih spojk, npr.: Najpogostejši NACIN DELOVANJA hidravlicne hitre spojke:oba prikljucka vsebujeta nepovratni ventil z vzmetjo, ki preprecuje izhajanje fluida. Konstruirana sta tako, da se oba ventila odpreta, ko ju spojimo. Prikljucka pri tem zaskocita zato, ker vzmetni zunanji obroc ženskega dela pritiska kroglice v utor moškega dela ter na ta nacin vzdr­žuje položaj. Ce potegnemo obroc, sprostimo kroglice in prikljucka lahko spet razstavimo: Stran 41 VZMETNI OBROC ZA KROGLICA ZA RAZSTAVLJANJE PREPRECEVANJE CEVI RAZSTAVLJANJA UTOR ZA TESNILNI VZMET KROŽNIK VTICNICA VTIKAC (ŽENSKI DEL) (MOŠKI DEL) Obstajajo tudi pnevmaticne hitre spojke s podob­nim nacinom delovanja. Vzdrževanje: da bi preprecili težave pri sklaplja­nju in razstavljanju, je potrebno tako moški kakor tudi ženski del obcasno namazati. Tudi nekatere izvedbe pnevmaticnih cevnih prik­ljuckov so neke vrste hitre spojke, le da v tem primeru nimamo vtikaca -v prikljucek vtaknemo kar cev direktno. Na podoben nacin kot hitra spojka deluje avtoma­ticni odzracevalni ventil pri hidravliki. Prim. Pnev­matika-osnovne naprave in elementi, Pnevmaticni cevni prikljucki, Razvod. Hitroodzracevalni ventil Glej Zaporni ventili. Sin. hitroizpustni ventil. Hitrorezno jeklo Mocno legirano orodno jeklo, ki ima visoko trdoto tudi pri povišanih temperaturah. Zato se rezalna sposobnost orodij iz hitroreznega jekla ne zmanjša, tudi ce se orodje segreje do 500° C. Tej lastnosti pravimo termalna in popustna obstojnost. Kratica: HSS (High Speed Steel). HSS vsebuje do 2.06% C in do 30% legirnih ele­mentov: vsaj 18 % volframa W, kroma Cr in mo­libdena Mo. Boljšim vrstam je dodan še vanadij V in kobalt Co. Našteti elementi, razen Co, tvorijo karbide, ki povecujejo obstojnost jekla proti obra­bi. Predvsem Co pa vpliva na visoko tempera­turno obstojnost. Ce HSS vsebuje vsaj 4,5 % Co, ima tako HSS jeklo zelo dobro temp. obstojnost. Tehnologija izdelave hitroreznih jekel: Poznamo lita in sintrana hitrorezna jekla. Litje: med strjevanjem taline v kokili pride do izce­janja. posledica cesar je nehomogena mikrostruk­tura litega hitroreznega jekla. Nehomogeno mikrostrukturo odpravimo s sintra­njem. Talino razpršimo s curkom inertnega plina v drobne kapljice, ki se takoj strdijo -tako pridobimo prah. Prah nato nasujemo v kapsule in ga stis­nemo pri visokih temperaturah (do 1.300° C) in tla­kih (~ 100 M Pa). Temu postopku pravimo izostat­sko stiskanje -HIP, Hot isostatic pressing. Dobimo popolno kemicno homogenost in enakomernost mikrostrukture, zato so sintrana hitrorezna jekla boljša od litih. Sledi poseben postopek poboljšanja.Legirne ele­mente in njihove karbide je potrebno v jeklu cim­bolj enakomerno razporediti in spraviti v trdno raz­topino. To zahteva kaljenje pri visokih temperatu­rah 1.200 do 1.300° C, popušcanje pa pri 550° C. Zaradi visokega odstotka ogljika in posebnih legur imajo HSS ledeburitne karbide. Trdota sicer ni tako visoka kot pri karbidnih trdinah, zato pa imajo HSS vecjo žilavost in odpornost proti udarcem. Uporaba: Karbidne trdine so mocno izpodrinile HSS. Skoraj izkljucno ga še uporabljamo pri vrtanju (svedri, navojniki)in sorodnih postopkih (stružni in sko­beljni noži, žage)ter pri frezanju (frezala). Sin. HSS, brzorezno jeklo. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Hitrost Kolicnik med potjo s, ki jo opravi telo in casom potovanja t: s - t SI enota za hitrost je m/s, ostale enote pa so km/h, m/min, km/s, vozel itd. Prim. Pospešek. Hitrost dol Glej Download. Hitrost gor Glej Upload. Hitrosticni prikljucek Pnevmaticni prikljucek, ki: v= Ferdinand Humski • cevi povezuje tako, da plasticno cev enostavno potisnemo v prikljucek • cevi razstavimo s pritiskom na obrocek,ki se na­haja na prikljucku SPAJANJE TESNILO ALI RAZSTAVLJANJE .... " STROCNICA ZA RAZSTAVLJANJE PRlilSNEMO NA OBROCEK Starejše izvedbe hitrih prikljuckov zagotavljajo te­snenje z zunanjim prstanom,ki stisne strocnico z zunanje strani. Samozaporna izvedba pa ima vgrajen enosmerni ventil, ki ne prepušca zraka, ce na eni strani ni prikljucena cev. Ta enosmerni ventil se odpre ko v prosti prikljucek potisnemo plasticno cev. Samo­zaporne izvedbe hitrih prikljuckov potrebujemo za zagotavljanje stisnjenega zraka cim bliže delovne­mu mestu. Simbol: Delovanje samozaporne izvedbe: PRED VSTAVLJANJEM PLASTICNE CEVI VENTIL PO VSTAVLJANJU PLASTICNE CEVI 'CEV · PEZ!>1 Vcasih je potrebno s pomocjo pnevmaticnih cev­nih prikljuckov povezovati trde in gibljive cevi, mo­ške (vijak) in ženske (matica) prikljucke ipd.: GIBLJIVA GIBLJIVA GIBLJIVA CEV CEV CEV TRDA TRDA GIBLJIVA CEV CEV CEV (MOŠKI DEL) (ŽENSKI DEL) Hitrovezna spojka Glej Hitra spojka. Hladilne naprave Naprave, ki proizvajajo ali uporabljajo temperature, nižje od okoliških. Po­ Ferdinand Humski Stran 42 znamo razlicne hladilne postopke, najpogostejši nanaša na enako, podobno. Prim. Heler-, Multi-, je proces kompresorskega hlajenja: Mano-. Homogen Sestavljen iz enakih delcev, iz sestavin z enakimi lastnostmi. Pogosto je uporaba izraza TOPLOTE CXMDENA REBRA 1 1 1 1 1 l ____ ,_ ,----- 1 homogen / nehomogen odvisna od povecave, s katero opazujemo. Merila opazovanja: KONDENZATOR -makroskopsko merilo (ce npr. opazujemo zrna v DUŠILNI kovinskih gradivih) in VENTIL -mikroskopsko merilo, (ce npr. opazujemo struk­ !: UPARJALNIK : turo v kovinskih gradivih) -----+ 1 Lep primer je primerjava meda) in b): : HLAJEN f QDOVEDENA : Rdeci pušcici oznacujeta smer prenosa toplote -od tega je odvisno ali so rebra vroca ali hlajena. Modre pušcice pa oznacujejo smer pretoka hladil­nega sredstva. Hladilno sredstvo mora izpolnjevati naslednje po­goje glede spreminjanja agregatnega stanja: a) Pri nizkih temperaturah in nizkih tlakih je nJ.in. b) Pri višjih temp. in visokih tlakih je tekocina. Kot hladilno sredstvo se lahko uporablja amoniak NH3 ali freon. Nekoc široko uporabljana freona R12 in R22 sta danes prepovedana in ju zamenju­je ozonu manj škodljiv R134a. Delovanje kompresorskega hlajenja: Najprej kompresor stiska plinasto hladilno sredst­vo, povecata se tlak in temperatura. Komprimira­na para potuje v kondenzator, kjer para odda top­loto (se ohladi) in se zato utekocini (kondenzira). Kondenzator je vedno vroc. Tekoce hladilno sredstvo vodimo prek dušilnega (ekspanzijskega) ventila, kjer ekspandira (se raz­širi) v uparjalnik. V uparjalniku je tlak nizek, zato se hladilno sredstvo tam uparja(tekocina se spre­minja v plin). Zaradi uparjanja hladilno sredstvo sprejema toploto iz okolice (iz hladilnega prosto­ra), zato temperatura v hladilnem prostoru pade -uparjalnik je vedno hladen. Plinasto hladilno sredstvo nato potuje do kompre­sorja in proces se ponovi. Pomembno vlogo pri hladilnem procesu ima oljni izlocevalnik, glej istoimensko geslo. Prim. Toplotna crpalka. Simbol za hladilnik (hladilno napravo): Hladilo Splošno: predmet, ki hladi. V hladilnih napravah pa je hladilo tekocina, ki: • kroži po ceveh zaprtega krožnega toka • med kroženjem oddaja ali sprejema toploto, pri tem pa spreminja svoje agregatno stanje (tekoce -plinasto) Hladna svetloba Glej Luniniscenca. Hladno varjenje s stiskanjem Za zvaritev je po­treben samo pritisk. Specificni pritiski znašajo 250 do 500 N/mm2 pri AI in 500 do 1 .000 N/mm2 pri Cu. Varivost je najboljša pri mehkih kovinah in se zmanjšuje z narašcajoco temperaturo tališca in trdoto. Najvažnejše je cišcenje površine (brušenje, pes­kanje, šcetkanje in podobno) neposredno pred zavaritvijo. Zvari so lahko soležni ali prekrovni in lahko dosežejo trdnost osnovnega materiala. S tem postopkom je možno tudi zvarjanje razlicnih kovin med seboj. Hlajenje Glej Hladilne naprave. Hlebcek Majhen ingot. HLP Kratica za hidravlicna olja s povecano zašci­to pred izrabo. Glej geslo Hidravlicne tekocine. Holandec Cevna zveza, vezni vijacni spojnik z navojem (matica, npr. pri vodovodu). Omogoca spajanje brez sukanja cevi. Risba pod geslom Mufa. Hologram Fotografski posnetek svetlobnega polja, ki prikazuje popolnoma trodimenzionalno sliko nekega predmeta, brez uporabe specialnih ocal ali katerihkoli drugih pripomockov. V licarstvu pa je hologram sled ki nastane po poliranju. Homo-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj njem dosežejo dovolj enakomerno porazdelitev vseh sestavin (razlicnih zrn) po volumnu (glej geslo Homogenost), torej opazujejo strukturo. Pravimo, da je taka zmes homogena v makro­skopskem merilu. b) Evtektik prav tako vsebuje razlicna zrna, ki so dokaj enakomerno porazdeljena po volumnu ­pa vendarle ga strojniki definiramo kot hetero­geno zmes, saj se zrna med seboj razlikujejo! Evtektik je torej heterogena zmes, vendar y_ mikroskopskem merilu. Sin. istovrsten, istoroden, enoten, enovit. Ant. he­terogen, nehomogen. Prim. Homogenost. Homogeniziranje Postopek, s katerim dosežemo homogenost: a) Metalurško je homogeniziranje difuzijsko žarje­&-To je izenacevanje sestave kristalov, tudi odprava izcej (ki so pogoste pri legiranih jeklih in neželeznih kovinah). b) Homogeniziramo tudi suspenzije in emulzije, da bi jim povecali stabilnost. Majhni in enakomer­no porazdeljeni delci povecajo obstojnost in zmanjšujejo težnjo, da bi se faze sistema locile. Homogenost Enakomerna porazdelitev vseh sestavin po volumnu: da je delec A obdan z del­cem B in obratno, ne da bi se sestavine A ali B pri tem kemijsko / fizikalno spremenile. Sin. istovrst­nost, umešanost (pri zmeseh). Homokineticni zgib Gredna vez, ki omogoca prenos vrtilnih momentov pri medsebojno nag­njenih gredeh. Za razliko od kardana pa je izstop­na vrtilna hitrost pri homokineticnem zgibu QQ.'L: sem enakomerna (sinhronizirana), zato taka gred­na vez med delovanjem povzroca bistveno manj vibracij. tudi pri odklonih do 45 ° . Bistven prenosni element so jeklene kroglice, ki se gibljejo v utorih med pestom in obrocem. Uporaba: pri pogonih avtomobilov. Homokineticni zgib potrebuje izdatno mazanje z mastjo in ne more delovati odprt. Zaradi tega je vsak homokineticen zgib zaprt z manšeto, ki ga šciti pred zunanjo umazanijo in preprecuje izgubo masti. Prim. Sinhroni, Kardan­ski zgib. Nepr. ~ zglob. OHlšJE KROGLICE OBJEMKA VODILNA GUMIJASTA KLETKA MANŠETA Homologacija Postopek pod nadzorom države, ki je zahtevnejši od certificiranja. Obsega: a) Priprava in izvajanje meritev oz. preizkusov na osnovi merilnega protokola. b) Vrednotenjerezultatov meritev (preizkusov). c)Izdajanje potrdil. Beseda homologacija se pogovorno zelo pogosto napacnouporablja, še posebej za pregled homo­logacijske dokumentacije pri posamicnih vozilih. Homopolimer Polimer iz ene same vrste mono­merov. Razi. kopolimer. Honanje Posebni postopek fine obdelave z odre­zavanjem, podoben brušenju -vlecno brušenje: a) Kadar farmacevti mešajo razlicne snovi (npr. praške), je zanje zmes homogena, ce z meša­ . ______ JQ.QI.--. v v Orodje za honanje lukenj sestoji iz brusnih seg­mentov, ki jih lahko nastavljamo rocno ali hidrav­licno. Lahko jih vpnemo tudi elasticno, da vzmeti potiskajo brusne segmente navzven. Za mazanje uporabljamo posebno olje za honanje. Med honanjem je potrebno veckrat meriti obdelovanec, da ne bi presegli želeni premer obdelovanca. Razlika med honanjem in brušenjem: -hitrost glavnega gibanja je precej manjša -orodje se dotika obdelovanca na veliki površini, zato so pri honanju pritiski manjši -odrezki se pri honanju segrevajo le neznatno -struktura površine obdelovanca se ne spremeni -posebnost honanja je tipicna KRIŽNA OBLIKA SLEDOV obdelave, ki je zelo ugodna za dobro mazanje valjev Honamo na posebnih strojih, lahko pa tudi: -na vrtalnih strojih, ki se pocasi vrtijo, -na stružnici (lahko tudi vodoravno), -na frezalnih strojih. Zrno brusilnih kamnov je za grobo honanje 80 do 180, za srednje kakovostne površine 220 do 230, za najbolj ravne površine pa 400 do 600. Honanje je bilo prvotno namenjeno obdelavi va­ljev motorjev z notr. zgorevanjem, ker križna obli­ka sledov omogoca dobre mazalne lastnosti. Danes honamo luknje, cepe. gredi in druge dele. Tako izboljšamo površino ter drsne ploskve, prav tako pa lahko izdelamo zelo kvalitetne tesne ali druge Q.llifill§ dveh delov. S honanjem dosegamo natancnost mere nekje do 5 µm, težko pa popravljamo natancnost oblike -zato morajo bili izvrtine pred honanjem obdelane z brušenjem. Dosegamo razred hra­pavosti obdelane površine N2 do N5, dodatek za obdelavo pa znaša 0.03 do 0.05 mm. Hookov zakon Normalna napetost crev preizku­ 1 Ferdinand Humski šancu, ki je v elasticnem podrocju obremenjen s Stran 43 ali oznake 'v. silo F. je linearno sorazmerna z raztezkoms: Hrapavost lahko približno ocenimoiz tabele, ce cre1 = s·E [N/mm2] poznamo obdelovalni postopek: E ... modul elasticnosti [jeklo: 2, 1·105 N/mm2] OBDELAVA Ra Nekdanje s ... relativni raztezek Lil/L0 [/ ali %] oznake wml Podobno kot pri normalni napetosti velja y_ elasticnem podrocju linearno sorazmerjetudi pri Rocna 0,8 N6 -N12 tangencialnih napetostih: obdelava 200 7 -14 . = y·G [N/mm2] (piljenje) Waliv' . ... tangencialna napetost [N/mm2] Litje, 1,6 N7 -N12 y ... specificna tangencialna deformacija [/ ali %], kovanje 400 8 -14 je v bistvu kot [rad], ki se poenostavi v nagib, Waliv' podrobneje pod geslom Napetosti Valjanje, 0,2 N4 -N12 G ... strižni modul ueklo: 0,81·105 N/mm2 N/mm2] struženje 100 5 -14 Hookov zakon velja le za majhne relativne raztez­ke.Tudi raztezek vzmeti je v tem obmocju premo v'W, W,v' sorazmeren z velikostjo sile F: Peskanje 12,5 N4 -N12 F = k·x 100 5 -14 F ... sila [N] v'W, W,v' k ... prožnostni koefic. (konstanta pr.) vzmeti [N/m] Skobljanje 1,6 N7 -N12 x ... raztezek vzmeti [m] 200 8 -14 Prim. Strižni modul, Poissonovo število, Notranje Waliv' napetosti. Frezanje 0,4 N5 -N12 HOS Glej VOC. 50 8 -13 Host Angleški izraz za racunalnik ali kakšno drugo napravo, ki je prikljucena na internetno v'W, W,v' omrežje. Vrtanje s 6,3 N9 -N12 Hostaform Komercialno ime za POM. HP Kratica za konjsko moc (ang. horse power). Po definiciji Jamesa Watta: konj lahko dvigne bre­ me z maso 33.000 funtov v eni minuti en cevelj svedrom 100 10 -14 Waliv' Povrtavanje 0,2 N4-N9 6,3 5 -10 v'WaliW Brušenje 0,1 N3 -N11 visoko, 1 hp = 745,69 W. Razi. PS. HPL Ang. High Pressure Laminate, glej Laminatna plošca. ..v/ 25 4 -12 Hrapavost Skupek neravnin (izboklin, vboklin), Za velikost papirja A4 velja: ki tvorijo relief (nagubanost) površine. Hrapav:ki ni gladek. Najpomembnejša parametra hrapavosti sta: 1. Srednje odstopanje profilaRa. 2. Najvecja višina profila R2. Za razumevanje parametrov je potrebno najprej razumeti pojem srednja linija profila, ki jo imenu­jemo m: to je crta, ki seka profil po sredini -koli­kor je izboklin, toliko je tudi vboklin. Natancneje: vsota kvadratov razdaljvseh tock profila od linije m je enaka minimumu. Srednje odstopanje profila Ra je parameter za nagubanost profila [µm]. Dolocimo ga tako: -najprej vse vbokline prenesemo preko srednje linije m na pozitivno stran in dobili smo samo izbokline -aritmeticna sredina tako nastalih izboklin je Ra +y "' . +-++-+->-+--1-Hµ_,.+++-+-+-"-.<-+-+>"--"-++>'--'-++-f-l'--'--"+-x Najvecja višina profila R, [µm] je razdalja med najnižjo in najvišjo tocko profila: +y R, predpisujemo le takrat, ce lahko hrapavost me­rimo, ne moremo pa kontrolirati R3 . Med srednjim odstopanjem profila in najvecjo viši­ no profila obstaja približna povezava: R, ss 4·Ra Razen parametrov Ra in R, uporabljamo še: • najvecja višina izbocin profila RP: razdalja od najvišje tocke profila do srednje linije m • najvecja globina vbocin profila Rv: razdalja od najnižje tocke profila do srednje linije m Hrapavost merimo s posebnimi merilniki (pro­ filometri, npr. s safirno iglo, s svetlobo), ki tipajo površino obdelovanca, profil površine pa se pre- = 3,5 mm in h2 = 8 mm. Za A3 in A2 pa velja h1 = 5 mm in h2 = 11 mm. Odprta kljukica: površina je lahko obdelana s poljubnim postopkom. Zaprta kljukica: površina naj bo obdelana z odvzemanjem materiala. Kljukica s krogcem: površina naj bo obdelana brez odvzemanja materiala. DODATNE OZNAKE ob osnovnem simbolu: h1 a ... osnovni parameter hrapavosti Ra ali R, [µm] b ... drugi param. hrapavosti Ra ali R, , RP Rv [µm] c ... postopek obdelave d ... orientacija hrapavosti e ... dodatek za obdelavo [mm] ZNAK za hrapavost površine NARIŠEMO: 1. Ce je le možno, direktno na crto, ki ponazarja površino. Vedno ga narišemo . tiste strani, . katere poteka obdelava. 2. Na pomožno kotirno crto. 3. Na kazalno crto, ki se konca s pušcico na crto ali s pušcico na pomožno kotirno crto. Znak za hrapavost lahko na risbi POLJUBNO OBRACAMO -torej, ne velja enako pravilo kot pri kotiranju (kotirno mero za navpicne mere lahko pišemo le tako, da se nagnemo na levo). Hrapavost -obdelave Zaradi poenostavitve so površine kovinskih proizvodov glede na hrapavost razdeljene v 14 osnovnih razredov. Višji razred pomeni dvakratni koeficient Ra oz. R,. Starejše oznake uporabljajo oznake N1 do N12 za stopnjo hrapavosti, številke 1 do 14 za razred hrapavosti VVVV-v' Poliranje 0,025 N1 -N6 3,2 2-7 VVVV,VW Honanje, 0,025 N1 -N7 lepanje 1,6 2-8 VVVV-W Superfiniš 0,012 N1-N3 0,1 1 -3 vvvv Obdelava 0,2 N4-N11 navojev 25 5 -12 v'W, W,v' Izdelava 0,2 N4-N8 zob 3,2 5-9 v'WaliW HRB Glej Trdota (po Rockwellu). HRC Glej Trdota (po Rockwellu). Hrup Glej Glasnost. HS Glej Trdota (po Shoru). HS -licarstvo Ang. High Solid, slovensko povi­šana vsebnost suhe snovi. Temelji, predlaki ali laki s to oznako imajo povecan delež (~65%) trdnih (nehlapljivih) delcev v laku ali v polnilu, ki ostane­jo, ko topilo (20-30%) izhlapi. Takšna polnila imajo veliko polnilno moc -nanašamo lahko debelejše plasti, potrebnih je manj nanosov z brizganjem. Obenem pa se na ta nacin prihranijo zdravju in okolici škodljiva topila. Prim. MS. HSC High Speed Cutting -visokohitrostna obde­lava VHO, obdelava pri zelo visokih rezalnih hit­rostih (obicajno preko 1.000 m/min,pri trdih mate­ rialih pa 150 m/minin podajanje O 05 mm/vrt). Izdelovalni casi so krajši, boljša je kvaliteta izdel­ka, obicajno je bistveno manjša cena izdelave. Vrtenje glave: od 10.000 vrt/minnaprej. Postopki HSC so: visokohitrostno frezanje HSM, visokohitrostno struženje, vrtanje, povrtavanje, stružilno frezanje itd. HSM Visokohitrostno frezanje, ang. High Speed Milling. HSS . Hitrorezno jeklo, ang. High Speed Steel. HT cevi Nemška okrajšava za Hochtemperatur­rohr, kar pomeni cev za visoke temperature. Te cevi so obicajno sive barve, so iz PP, obstojne so do 95 ° C in so odporne tudi na soli, kisline ter luge. Ferdinand Humski HTHS Najmanjša viskoznost olja v mPa·s pri 150°C in strižni hitrosti 106 s-1. Uporaba: pred­ vsem pri SAE oznakah olj za motorje z notranjim zgorevanjem. Ang. High Temperature High Shear Viscosity. HTML Programski jezik za oblikovanje zaslonskih slik po standardu ISO/IEC 15445, ki se uporablja kot osnova spletnih dokumentov. Avtor jezika HTML je Tim Berners-Lee, leta 1989. Pomen kra­tice: HyperText Markup Language. Želeno zaslonsko sliko ustvarimo tako: • pripravimo HTML datoteko, npr. index.html • datoteko je nato treba še prevesti(compile, pro­gram je compiler) in izvajati(execute) -oboje naredi spletni brskalnik, mi mu moramo v osnov­ni vrstici napisati le pot do datoteke indec.html, npr. tako: file:///0:/SpletneStrani/index.html file:/// -ukaz, ki pove, da bo brskalnik iskal datoteko na konkretnem PC-ju D:/SpletneStrani/index.html -pogon, pot do datoteke in ime datoteke Vse naštete stvari lahko izvaja tudi HTML Editor, ki je zelo primeren za ucenje jezika HTML. VSEBINA HTML PRIKAZ V DOKUMENTA BRSKALNIKU lndex.html 1 PREDSTAVITVENA 1 \ STRAN I< ! DOCTYPE html> -0, <:meta charset="utf-8"> My Title Hello Warld ./1-, SPLETNA "v-' STRAN HTML datoteko izdelamo v preprostih urejevalni­kih besedil kot npr. Beležnica (Notepad) v Win­dows, TextEdit v Mac, KDE v Linux itd. Napredni urejevalniki besedil (npr. Microsoft Word, Open­Office itd.) pa ustvarijo datoteke, ki jih brskalniki ne znajo prebrati, zato jih ne uporabljamo za izdelavo HTML in CSS dokumentov. Prim. Markup. Prim. Hypertext. HTML editor Racunalniški program za prijazno (user friendly) urejanje HTML datotek. Vecina HTML editorjev dela tudi s CSS, XML, JavaScript, ECMAScript itd. Nekateri HTML editorji pa omo­gocajo tudi komunikacijo z oddaljenimi serverji preko FTP ali WebDAV. HTML editor Racunalniški program za prijazno (user friendly) urejanje HTML datotek. Vecina HTML editorjev dela tudi s CSS, XML, JavaScript, ECMAScript itd. Nekateri HTML editorji pa omo­gocajo tudi komunikacijo z oddaljenimi serverji preko FTP ali WebDAV. HTML editorji so praviloma brezplacni. Odjemamo (download) jih iz spleta ali pa kar uporabimo splet­no stran, ki vsebuje HTML editor. Ker omogocajo hitro preverjanje HTML datotek, so zelo primerni za ucenje oblikovanja spletnih strani. HTML znacke Ukazi (markup indicators oz. tags -oznake, zaznamki), ki se uporabljajo v HTML progr. jeziku. Nahajajo se znotraj konicastega oklepaja <> (ang. witckets ali angle brackets). Glede na obliko zapisa jih delimo na: a) Samostojne znacke, ki ne potrebujejo zakljuc­ka. Med ukazi jih oznacim s crko S, med pojas­nili pa napišem besedilo in ukaz, npr.
. b) Zacetno-koncne znacke, kadar je pomembno vedeti, kje se ukaz zacne in kje konca. Med ukazi oznacimo znacke s kratico ZK, med po­jasnili pa obicajno navedemo primer markupa, npr.: Besedilo. Zacetni znacki (npr. ) pravimo tudi opening tag, koncni znacki (npr. ) pa closing tag. Po vrsti ucinka poznamo znacke: • z izkljucno vidno vsebino, ki imajo svoj vpliv na izgled predstavitvene strani • znacke, namenjene za vhodne podatke, ki jih vnese uporabnik • z nevidno vsebino, ki se na predstavitveni stra- Stran 44 ni ne izpiše -komentarji, informacije ipd. Dodatki to so dodatna pojasnila, ki dopolnjujejo znacke -osnovne ukaze (ang. attributes). Med ukazi in med pojasnili jih oznacujemo s crko D. HTTP Komunikacijski protokol med strankami in strežniki, glavna metoda za prenos informacij na spletu: HTTP stranka, ~ strežnik, ~ zahtevki, ~ povezava itd. Ang. HyperText Transfer Protocol. Hub Spoj. USB hub je razdelilnik: eden USB pri­kljucek razširi na vec USB prikljuckov. Ethernet hub je naprava, na katero je možno prikljuciti vec UTP prikljuckov (v ec naprav) in jih je nato možno v omrežju prikazati kot eden segment. Hupa Zvocna signalna naprava pri motornih vozilih. HV Glej Trdota (po Vickersu). HVLP Ang. High Volume Low Pressure, kar po­meni velik pretok zraka in majhen tlak zraka v primerjavi z visokotlacnimi brizgalnimi pištolami. Pretok stisnjenega zraka znaša 15 -26 CFM, kar pomeni 420 -740 L/min, nadtlak zraka v klobucku pa znaša do 1 O psi, torej do 0,7 bar. Obstajajo tudi preurejene HVLP pištole (HVLP conversion guns), ki uporabljajo vstopni tlak stis­njenega zraka 20 -80 psi (1 ,4 do 5,6 bar), ki ga v svoji notranjosti pretvorijo v nizek tlak. Nastavitve HVLP: • za brizganje baze se HVLP nastavi na 26-29 PSI (1,8 do 2,0 bar) • za brezbarvni lak je za boljšo atomizacijo potreb- no dvigniti tlak za 2 -3 PSI (O, 15 -0,2 bar) Pri 40 PSI (2,8 bar) je poraba zraka približno 1 O ­14 CFM (280 -400 L/min). HVLP tehnologija se je prvic pojavila pri brizgalnih sistemih brez dovoda stisnjenega zraka -elektric­na brizgalna pištola deluje tako, da zajema zrak direktno iz okolice: Pnevmaticna HVLP brizgalna pištola deluje na podoben nacin, le da dovaja stisnjeni zrak skozi rocaj pištole: Za uporabo v avtolicarstvu se je najbolj uveljavil sistem z zunanjo pripravo curka, podobno kot pri vseh ostalih vrstah brizgalnih pištol. Glej geslo Brizgalna pištola. Prim. LVLP, RP. Hydroforming Glej Hidromehanicni globoki vlek. Hypertext Tekst, ki vsebuje povezave z drugimi teksti. Prvi je idejo uporabil Vannevar Bush, 1945: Hipertext nam omogoca podobno organiziranost informacij kot jo imajo naši možgani: ko prejmemo informacijo iz interneta, lahko s klikom na hyper­textove kljucne besede skacemo iz enega vira na drugega -na ta nacin pridobivamo nove pove­zane informacije ... Hypertext je postal standard našega vsakodnev­nega življenja. Sin. hipertekst, nadbesedilo, sidro, ang. anchors. Hz Oznaka za hertz, glej Frekvenca. IARU Mednarodna radioamaterska organizacija, angl. lnternational Amateur Radio Union. lbercug Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine. Der Oberzug pomeni prevleka, vendar to ni pravi pomen te popacenke. Gre v bistvu za delov­no obleko, ki se prevlece preko osebnega oblaci­la. Najboljši prevod: delovni pajac. ICMP Internet Control Message Protocol. Ta pro­tokol se pri internetnih napravah uporablja za pre­verjanje, ce je zahtevana storitev na razpolago. IDE Glej ATA. Ang. lntegrated Drive Electronics. ldent Številcna oznaka, s katero natancno dolo­cimo (identificiramo)sestavni del, material, obde­lovanec, polizdelek, sklop, garnituro ali koncni izdelek. Eden ident oznacuje samo eno vrsto iz­delka in obratno: eni vrsti izdelka pripada samo eden ident, medtem ko je lahko risb vec (in s tem tudi vec številk risb za isti izdelek). ldenta torej ne zamenjujemo s številko risbe! Predvsem za potrebe trgovcevje prirejeno sve­tovno številcenje izdelkov s crtno kodo EAN, pub­likacije in knjigepa se v svetovnem merilu ozna­cujejo z ISBN kodo. Prim. Kosovnica. Identifikacija Strojniško: nedvomno in natancno prepoznavanje naprave, sestavnega dela, materi­ala itd. Npr. ~ pnevmaticnega elementa: potni ventil 3/2 NC, aktiviranje s tipko in vracanje v osnovno stanje z vzmetjo. V splošnem identificiramo tudi osebo, žival, rastli­no itd. Sin. istovetenje, ugotavljanje istovetnosti. Ideogram Graficni simbol, ki predstavlja idejo ali koncept, ne glede na posamezen jezik, besedo ali frazo. Najpogostejša ideja pri ideogramih je NE -ki se prikaže z rdece precrtano crto. Pogosto se uporabljajo skupaj s piktogrami, glej sliko pod ges­lom Piktogram. Razi. logogram. IEC Mednarodna komisija za elektronske napra­ve, ki izdaja tudi standarde. Kratica: lnternational Electronic Committee. Standard za elektrotehnic­ne graficne simbole je IEC 60617, ki je prevzet tudi kot SIST EN 60617. IGES lnitial Graphics Exchange Specification, iz­govor ajdžis, *.iges ali *.igs. Je izhodišcni format za delo v CAD, ki opiše samo lupino modela (votli model). Omogoca izmenjavo podatkov med raz­licnimi CAD sistemi. Prim. STP, STL. Format IGES je nastal v ZDA 1980, urad za stan­dardizacijo. Vse ostale CAD datoteke (npr. Solid Edge, Catia itd.) se lahko prevedejo v IGES dato­tecni format, z ukazom Export ali Save as, uvažajo pa se z ukazoma lmport ali Open as. IGFET tranzistorji Kratica IGFET pomeni lnsulated Gale FET, torej FET z izoliranimi vrati. Podrobneje glej geslo Tranzistorji -unipolarni. IGTB tranzistorji lnsulated Gale Bipolar Transistor -bipolarni tranzistor z izoliranimi vrati. Ima veliko vstopno impedanco in zmožnost preva­janja velikih bipolarnih (krmiljenih) tokov. Podrob­ neje glej geslo Tranzistorji -unipolarni. IHU Nemška kratica, ki pomeni lnnenhochdruck­umformung, po slovensko preoblikovanje z notra­njim tlakom (hidromehansko preoblikovanje), ang. hydroforming. Ta postopek je primerljiv s preob­likovanjem votlih delov iz umetne mase s pihan­jem, glej geslo Napihovanje v kalup. Pri oblikovanju z notranjim tlakom se plocevinasti profil vloži v dvodelni kalup, ki se z valjem zapre in nato napolni s tekocino. Sledi obojestransko osno stiskanje obdelovanca, tekocini pa dvignemo tlak na okoli 1700 bar.Zaradi nastalih sil se plocevi­nasti obdelovanec spravi do tecenja, se preobliku­je in prilagodi notranji obliki orodja. Pri tem nasta­nejo zelo natancni in lahki vgradni deli z ekstrem­no visoko trdnostjo. S tem postopkom je možno izdelati izdelke z zahtevnimi oblikami in z minimal­no težo: POZICIONIRANJE ZAPIRANJE CEVI ORODJA POLNJENJE OBOJESTRANSKO OSNO STISKANJE ---...... ........... IZMETAVANJE PREOBLIKOVANJE IZDELKA CEVI POD TLAKOM Prednosti postopka: • obdelovanec je lahko izdelan iz razlicno debelih plocevin (Tailored Tubes) • manjša teža izdelkov ob visoki torzijski in upo­gibni trdnosti plocevinastih profilov • izdelek je obicajno narejen brez preklopnih spo­jev in prirobnic ter optimalno prilagojen na pred­videno obremenitev • nekateri zahtevnejši izdelki se lahko izdelajo v enem samem koraku, število sestavnih delov je manjše, prihranjeni so dodatni varilni postopki • visoka natancnost izdelkov ob nižjih izdelovalnih stroških Kljub velikim zacetnim stroškom je danes avtomo­bilska industrija glavni uporabnik IHU postopka. Na ta nacin se izdelujejo razlicni votli profili, odbi­j_g_g z veliko zmožnostjo absorbcije energije, oken­ski okvirji, strešni nosilci, S-stebricki,komponente voznega podstavka (precna vodila obes), razlicni (tudi mocneje obremenjeni) deli aluminijaste ka­roserije itd. IHU tehnologija je v mnogih primerih stroškovno ugodnejša od izdelkov iz karbonskih vlaken.Uporaba profilov s tehnologijo IHU: \! .iiilll.'ll PREREZ A-A i y Jr"..IQI. PREREZ\l 1 B-B y \J PREREZ C-C '.v Prim. Hidromehanicni globoki vlek, AHU. llmanit Spojina (FeTibO3, ki se uporablja za ilmanitne elektrode (podobne rutilskim) pri rocnem oblocnem varjenju. Ilovica Glej Glina. IMAP Vrsta protokola za prihajajoco pošto pri internetu, ang. kratica za Internet Message Access Protocol. Razen IMAP obstaja tudi POP3 protokol za priha­jajoco pošto, glej POP3. Stran 45 Tudi strežniki se locijo po protokolu, ki ga uporab­ljajo, zato namesto o protokolu obicajno govorimo kar o IMAP strežniku za prihajajoco pošto. lmbus Nepravilni izraz, glej lnbus. Imenska mera Na risbi predpisana dimenzija elementa. Sin. nazivna mera. Prim. Dejanska me­ra, Toleranca. Impedanca Upornost izmenicnega toka -pos­plošitev na primere, ko se elektricni tok in nape­tost razlikujeta v fazi (fazni zamik). Izraz je leta 1886 skoval Oliver Heaviside. Absolutno vrednost impedance lahko izracunamo na osnovi izmerjenih velicin: uef Z=-[V/A = Q] le1 Ue1 -efektivna izmenicna napetost na porabniku (merjeno z voltmetrom za enosmerni tok) in let -efektivni tok skozi porabnik (merjeno z ampermetrom za enosmerni tok) Impedanco pa lahko zapišemo tudi kot komplek­sno število, ki je sestavljeno iz realnega in imagi­narnega dela: Z= R + i·X Rje elektricna upornost [Q], imaginarni del X pa je reaktanca.V elektrotehniki se za imaginarno eno­to navadno uporablja oznaka j namesto i. Poznamo dve vrsti reaktance: • konduktanca -reaktanca kondenzatorja, prispe­vek zaradi njegovega elektricnega polja = Xc ­- co·C • induktanca -reaktanca tuljave (dušilke), prispe­ vek zaradi njene induktivnosti XL co·L = co -krožna frekvenca [rad/s] co = 2·n·v, v je frekvenca [s-1, Hz] C -Kapacitivnost [F As/V] = L -induktivnostj [H = Vs/A] Zamislimo si zaporedno vezavo omske upornosti, ter induktivne in kapacitivne jalove upornosti: R )u Xc Ce poznamo podatke o omski upornosti, konden­zatorju in tuljavi, lahko absolutno vrednost impe­dance tudi izracunamo: z2 = R2 + (XL -Xcl2 Pri vzporedni vezavi omske upornosti,ter induk­tivne in kapacitivne jalove upornosti pa izracu­navamo prevodnosti: R Y = . G2 + (Bc-BL)2 Y ... navidezna prevodnost -admitanca G ... ohmska (delovna) elektricna prevodnost BL ... induktivna jalova prevodnost Bc ... kapacitivna jalova prevodnost Sin. navidezna oz. kompleksna upornost. Prim. Ferdinand Humski Kazalcni diagram, Reaktanca, Jalova moc, lnduk­tanca, Kapacitanca. Impliciten Ki je vsebovan, pa ne dolocno izražen. Npr. ~a logika, kritika. Mat.: ~a ali nerazvita funk­9@, npr.: a ·x + b·y + c = O Sin. vkljucen. Prim. Ekspliciten. Implozija Nasprotje od eksplozije, porušenje vot­lega telesa samega vase zaradi premocnega zu­nanjega pritiska. Prim. Kavitacija. Impregnirati Prepojiti predmet, da se doseže: • zašcita (npr. protikorozijska), • odpornost proti vlagi (proti vpijanju vode, ust­varjanje nepremocljivosti), • odpornost proti ognju, plesnobi ali proti živalim (moljem, crvom), • povecanje trajnosti ali tesnenja. Tekocina za impregnacijo je lahko raztopina, emulzija ali z impregnacijsko olje. Primeri: impregniran les, papir (npr. za pokrivalna licarska dela), tkanina, železniški pragovi, sod za vino itd. Impregniramo tudi porozno ali razpokano snov (odlitek, kamnino), celo hitrorezno jeklo -za povecanje trdote:nanos 2,5 do 8 mm plasti WC (volframov karbid), ki prodre 8 do 13 mm globoko. Impulzni rele Rele, ki za preklop kontaktov potrebuje le kratek tokovni sunek. Ko tokovni sunek preneha, ostanejo kontakti v preklopljenem stanju. Razlikujemo dve vrsti impulznih relejev: 1. Impulzni rele, ki aktivira kontakte -ang. Coli Latch (Set). Ta rele sklene delovni kontakt in razklene mirovni kontakt. To je v bistvu obicajen rele v samodržni vezavi z NO kontaktom. 2. Impulzni rele, ki vraca kontakte v osnovno sta­nje -ang. oil Unlach (Rese!). Ta pa razklene delovni kontakt (ce je bil pred tem sklenjen) in sklene mirovni kontakt (ce je bil predhodno razklenjen). Primer: 0 f f 1152 STARTE­ E­ 1 K1 Ce pritisnemo in spustimo 1 S2, vklopimo impulzni rele K1, ki je tipa 1. Zato se kontakt K1 trajno skle­ne in enosmerni delovni valj se izvlece. Nato pri­tisnemo in spustimo tipko START, s tem vklopimo impulzni rele K1, ki je tipa 2. Zato se kontakt K1 trajno razklene in delovni valj se uvlece. Tipki START in 1 S2 lahko povežemo v eno samo tipko z menjalnim kontaktom. V tem primeru dobi­mo impulzni rele,ki z eno in isto tipko vkljuci ali izkljuci neko napravo: Ferdinand Humski Stran 46 K1 Take tipke imajo široko uporabo: za vklop/izklop luci, elektronskih naprav (npr. monitor) ipd. Vsak impulzni rele lahko nadomestimo z ustrezno samodržno vezavo. Sin. preklopni rele. Prim. Re­le, Samodržna vezava. ln­ 1. Predpona v sestavljenkah za izražanje naspro­1@, zanikanja: inkontinenca. Prim. De-. 2. Predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navznoterali stanja znotraj cesa: invaginacija. Prim. Eks-. lnbus Vijak z valjasto glavo in notranjim šestro­bom. Podjetje Bauer & Schaurte je prvo proizvaja­lo take vijake: (ln)nensechskantschraube (B)auer (u)nd (S)chaurte. Pogovorno se pogosto uporab­lja nepravilni izraz imbus. Prim. Tori<. Indeks 1. Kolicina brez dimenzije, navadno razmerje dveh vrednosti. Sin. indikator, kazalec. Prim. Koeficient. 2. Seznam,kazalo. 3. Knjižica za vpisovanje opravljenih študijskih obveznosti. 4. Pisana oznaka ki dopolnjuje.pojasnjuje, opo­zarja, npr. uporabljena posebna oznaka za opombo tiska, manjša in nižje zapisana številka za razlikovanje podobnih spremenljivk itd. Indiferenten Nevtralen, nedejaven, neaktiven, neškodljiv. Npr. trdi parafin, smukec, vazelin. Indigo Modro barvilo za tekstilne izdelke, tudi prepisni papir. Indikator 1. Snov,s katero se doloci prisotnost kake druge snovi v sistemu ali sprememba sistema. Lahko je barvilo, katerega barva je odvisna od raz­merja med produkti in reaktanti kemijske reak­cije (barvni preskok indikatorja, npr. med kislim in bazicnim medijem). Del.: kovinski~,~ pH, ~ vlažnosti (npr. kobaltove soli, glej Kobalt), kislin­sko-bazicni ~, obarjalni ~, adsorpcijski ~, redoks ~. 2. Kazalec, pokazatelj. indeks (npr. ~ uspešnosti zdravljenja, ~ tlaka itd.). Ang. indicate: pokazati. Indikacija:prikaz, opozarjanje. Indikator obrabe zavor Sistem, ki vozniku motornega vozila sporoca, da je treba zamenjati zavorne plošcice. Indikatorji uporabe zavor so uporabni tudi v industriji. Spodnja risba prikazuje možne namestitve na diskastih zavorah: -f E 4 C 1 utor 2 vgrajeno telo z dvema locenima kovin­skima žickama 3 plocevina za povzrocanje hrupa 4 žicka senzorja A zavorni kolut (disk) B zavorna obloga C zavorno sedlo D bat E zavorno olje F pozicijski senzor G nosilec zavorne obloge Nacini delovanja so razlicni: 1. Ocesni pregled: v zavorni oblogi je do neke glo­bine vrezan utor 1. Ko ta utor vec ni viden ali kmalu ne bo vec viden, je treba zavorno oblogo zamenjati. 2. Dodatna kovinska plocevina 3 je ukrivljena tako, da zacne pri doloceni obrabi zavorne ob­loge drseti po zavornem disku A in na ta nacin povzroca hrup. Hrup opozarja voznika, da je treba zamenjati zavorno oblogo. 3. V zavorno oblogo je vgrajeno telo z dvema lo­cenima kovinskima žickama. Pri doloceni ob­rabi zavorne obloge se preko zavornega diska med žickama ustvari kontakt in zato se prižge indikatorska lucka na na armaturni plošci: Lucka opozori voznika, da je treba zamenjati zavorno plošcico. 4. Pozicijski senzor F, ki pošlje signal, ce je raz­ dalja med A in G premajhna. Indikator pH Barvilo, ki ima v kislem mediju dru­gacno barvo kot v alkalnem. Uporablja se za oceno pH. Indikator tlaka Naprava, ki pokaže, ali je v si­stemu stisnjen zrak. Najpogosteje se v primeru zadostnega tlaka prikaže rdec znak: Za razliko od indikatorja pa manometer tudi meri tlak v sistemu. Indirekten Posreden, preko posrednika, nasprot­no od direkten. Indirektno krmiljenje aktuator­ifil[: glej Posredno krmiljenje aktuatorjev. Indukcija 1. Pojav nastanka elektricne napetosti s pomoc­jo magnetnega polja -elektromagnetna indukci­ja. Glej slike pod geslom Elektromagnetna in­dukcija ali Napetost -elektricna. 2. Sklepanje od posamicnega (konkretnega) pri­mera na splošno pravilo. Ant. dedukcija. 3. Spoznavanje novega (ucenje) preko cutnega zaznavanja: bolje razumemo tisto, kar vidimo, tipamo, slišimo itd. Ant. dedukcija. 4. Sproženje kakega procesa nasploh, zacenja- n.[§., uvodna faza. Npr. ~ narkoze. Indukcijska konstanta Pojasnilo pod geslom Permeabilnost. Sin. magnetna poljska konstanta. Indukcijski motor Glej Asinhronski motor. Indukcijsko kaljenje Glej Lokalno kaljenje. lnduktanca Glej pojasnilo . Impedanca. Induktivni senzor Senzor, ki je obcutljiv samo na kovine. Uporabljamo ga lahko tudi kot induktivni mejni signalnik. Prikljucimo jih lahko na AC ali DC z upoštevanjem navodil proizvajalca. Uporabljamo jih za signaliza­cijo prihajajocih obdelovancev, zaznavanje gibov naprav, merjenje vrtilne hitrosti ipd. Induktivni senzor za merjenje vrtilne hitrosti: 1 2 3 1 trajni magnet 2 ohišje induktivnega senzorja 3 ohišje motorja 4 kotva 5 indukcijsko navitje (tulja­va) 6 reža 7 vrzel med zobniki Magnetni tok tuljave je odvisen od tega, kaj se nahaja nasproti senzorja: zob ali vrzel (praznina). Praznina oslabi magnetni tok, zob pa ga povecu­je. Sprememba magnetnega toka se kaže na pre­miku kotve. Dajalec impulzov je torej kar zobati venec na vztrajniku motorja. Število zob na zobatem vencu je merilo za vrtilno hitrost ali za položaj motorske gredi. Glavni sestavni deli induktivnega senzorja y_ splošnem:oscilator, prožilno vezje in ojacevalnik. Delovanje: oscilator ustvarja visokofrekvencno polje. Ce pride v to polje kovinski predmet, odvza­me oscilatorju energijo. Zato pade napetost na oscilatorju, to zazna prožilno vezje, ojacevalnik pa poveca signal. Zgradba in simbol: CILJNI OBJEKT VISOKOFREKVENCNO POLJE NAVITJE OSCILATOR PROŽILNO VEZJE OJACEVALEC 1 Induktivnost Velicina, ki pove, kolikšna napetost se inducira v tuljavi, ce se tok skozi tuljavo v 1 s spremeni za 1 A. Sorazmerni koeficient L med elektricnim tokom skozi porabnik 1 [A] in magnet­nim pretokom 1 koža tam hladnejša od okolice) • astronomi dobijo podatke o temperaturi planetov SllKALO oksidov (FeO, Fe2-glej Hematit, Fe3-glej 03 04 LUtZVGRAJENIM STIKALOM IN VARNOSTNA LUC • zaznamo vlomilca KRIŽNO SllKALO )=( X Magnetit) in zato težje rjavi, npr. valjani profili. Tak • ocenimo toplotno prevodnost skozi stene hiše sloj Fe oksida lahko dosežemo tudi umetno, ce lngeo Trgovsko ime za PLA. Inštitut Samostojna ustanova ali del ustanove, predmet žarimo na 800 do 900 ° C v oksidacijski ki opravlja znanstvenoraziskovalno delo. Ingot Blok ulitega jekla, aluminija ipd. za nadalj­ atmosferi. Predmet dobi temnorjavo prevleko. lnštruktažni list Dokument, ki ga izdelamo njo predelavo s kovanjem, valjanjem ali vlece­na Zašcitni ucinek je omejen in ga lahko izboljšamo z podlagi operacijskega lista. Izdelamo ga le njem. Ima kvadraten presek, ki se postopoma za naknadno obdelavo v olju ali vosku. Postopek zapletenejše tehnološke operacije -pri tem zmanjšuje, tako da ima ingot obliko odsekane pi­so uporabljamo predvsem za svetlo jekleno valjano navodila za izvajanje posameznih stopenj zelo ramide -nekoliko konicasta klada za nadaljnjo ob­ plocevino in manjše predmete, orodja, npr. za podrobno opisana. delavo. Prim. Srama, Blum, Cagelj. Slika: svedre. Sin. modro žarjenje. Prim. Bruniranje. Integrirati Povezovati, združevati, vkljucevati. Valjanje. Inovacija Novost, uvajanje novega, prenovitev. Nelocljiv, lasten, ki že vsebuje, npr. Integriran -vsebovan, vkljucen v neki vecji celoti. lnherenten Ang. innovation. Prim. lntelekt. Lastnina. Integrirano vezje: glej Vezje. Integral -celota, ~a regulacija. Prim. Neinherenten, Koherenten. lnox Nerjavno jeklo, izraz izvira iz francoske skupnost. Integriteta: celotnost, popolnost, sklad­ Inhibitor Snov, ki zmanjša ucinkovitost korozije, besede inoxydable. Sin. rostfrei, prokron. nost. a ne reagira s kovino. To so npr. kovinske in neko­ lnstant Trenutek, takoj, nujen, direkten. Intelektualna lastnina Lastnina, ki je nastala kot vinske prevleke. Ant. pasivator. Inštalacija Napeljava,npr. elekticna inštalacija, rezultat ustvarjalnega intelektualnega dela (raz­ Inicializacija Zacetno nastavljanje, npr. racunal­ vodovodna, pnevmaticna, hidravlicna itd. Inšta­ mišljanja, zapisovanja, izpopolnjevanja). Najpogo­ nika. Je tudi zagon (booting) racunalnika. lacija pa je lahko tudi storitev,npr. nacrtna name­ steje nastane iz raziskovalnih in razvojnih idej. Inicialka: zacetna crka. Iniciativa: pobuda, za­ stitev, postavitev oz. montaža žic, cevi, naprav za lntelekt: razum, um. cetno navdušenje. lniciator: pobudnik, zacetnik. doloceno delovanje, zlasti v stavbah. Intelektualno lastnino DELIMO NA: lnicirati: zagnati, sprožiti. ELEKTRICNE inštalacije v grobem delimo na: 1. Avtorske pravice, glej Copyright, Copylefl. TM lnjektor Naprava za vbrizgavanje, npr. goriva v nizkonapetostne, (trgovska znamka) motor. Ang. inject: vbrizgati. Sin. vbrizgalnik. elektroenergetske:za moc in razsvetljavo, 2. Industrijsko lastnino, ki zajema: Injekcija: vbrizg, vbrizgavanje. informacijske: telefonija, protivlomna zašcita, Ferdinand Humski a) Patente kot zašcita izumov, do 20 let. b) Modele kot zašcita oblike. c) Znamke kot zašcita znakov. Nima omejitev glede trajanja. Prim. Avtor. lnter-Predpona v sestavljenkah za izražanje položaja, obstajanja cesa med cim, vstavljanja v kaj, razmerja med cim. Prim. Ekstra-. Interakcija Medsebojni vpliv. Interaktiven Vzajemno delujoc. Najpogosteje je mišljena sprotna (takojšnja) izmenjava informa­gj med racunalnikom in uporabnikom. Interen Notranji, ki se nanaša na notranje organe ali na notranjost telesa. lnterface Glej Vmesnik. Interferenca Pojav, da nastane pri sestavljanju koherentnih valovanj ojaceno ali oslabljeno valo­vanje. lnterkalacija Dodatek, vrivek, dopolnilo. lnter­kalaren: vmesen, vrinjen (npr. ~ obresti). lnterka­lacijska kemijska vez se pojavi med plastmi grafi­ta, glej Litij-ionska celica, Kemijska vez. lntermediat Spojina, ki se v kakem kemicnem procesu tvori in se v njem tudi naprej pretvarja ter je kljucna za nastanek koncnega produkta tega procesa. Praviloma je to kratkoživ vmesni pro­dukt. Sin. intermediarni produkt, vmesni produkt. lntermitirati Zacasno (se) prekinjati. lntermiten­ca:relativna vklopna doba; razmerje med traja­njem obremenitve v ciklu in trajanjem cikla. Internet Strojna in programska oprema, ki sku­paj podpira medsebojno povezavo vecine obsto­jecih elektronskih komunikacijskih omrežij.Je og­romno racunalniško omrežje, v katerega se vklju­cujejo nova in nova omrežja. Kakor da bi neka hobotnica imela milijon lovk, na katere bi nato natikali nove in nove hobotnice, na katere spet natikamo nove itd. Internet mnogi imenujejo tudi omrežje omrežij. Kako se uporabniki prikljucijo na internet: (prikljucek na internet) / Brezžicne napra <:) Internet podpira razlicne nacine uporabe, t.i. sto­ ritve: elektronska pošta, FTP, Gopher, splet itd. Pri preverjanju delovanja internetnega omrežja testiramo dostopnost (glej Ping) in hitrost prenosa podatkov (glej Bitna hitrost). Glede na razsežnost omrežja locimo: • širokorazsežno omrežje WAN • privatno omrežje intranet • domace (lokalno, krajevno) omrežje LAN Po nacinu prenosa podatkov pa locimo kabelsko (žicno, Ethernet) in brezžicno (WLAN) omrežje. lnterpolirati Racunati vrednost funkcije v neki tocki znotraj intervala, ce so znane njene vredno­sti na koncih intervala. Prim. Ekstrapolirati. lntersticijska trdna raztopina Zlitina, pri kateri se atomi legirne komponente vrinejo v kristalno mrežo osnovne kovine (intersticij: medprostor, praznina). Atomi legirne komponente so pravilo­ma manjši od atomov osnovne kovine (npr. C v kristalni mreži Fe). Sin. trdna raztopina z vrinjeni­mi atomi.Prim. Substitucijska trdna raztopina, Zmesni kristal. Npr. austenit, ferit. Intervencija Ukrep, s katerim se (odlocilno) vpli­ va na potek nekega dogajanja, .-Npr. inter­vencija policije, gasilcev, zdravnika, na tržišcu, Stran 48 kirurška ~, vojaška ~. Je tudi vmešavanje v za­deve druge države. Prim. Vzdrževanje. Interventno vzdrževanje Glej Vzdrževanje / kurativno vzdrževanje. Intima 1. Notranja plast stene, najpogosteje žile (npr. inti­ma aorte, vene), lahko tudi cevi. 2. Clovekovo osebno, custveno življenje, doživ­ljanje. 3. Prijetnost, domacnost. lntra-Notranjost, glej Endo-. Intranet Notranje omrežje, ki je namenjeno pre­našanju informacij v okviru neke organizacije (npr. med pisarnami), ne pa tudi širši javnosti. Deluje podobno kot internet, le da je manjši po obsegu. Lahko je povezan z internetom. LAN je lahko del intraneta. Intuicija 1. Nagonsko, neposredno dojemanje, zaznavanje bistva. 2. Navdih. lnvar Zlitina 36% Ni, ostalo je Fe. Njegov razte­zek je pri temp. 0-200 ° C skoraj enak nicli -7,5 krat manjši od jekla, a 1,6·10-6 K-1. Zato ga uporab­ = ljamo za merilno orodje, peresa pri urah, raztez­nostne regulatorje, termo bimetale. Prim. Kovar. lnvertirati Obrniti, preusmeriti. lnverter: • naprava, ki pretvarja vhodno enosmerno nape­tost v izhodno izmenicnonapetost -deluje "obratno" kot usmernik • tudi varilni inverter deluje "obratno" kot klasicne elektro varilne naprave: trifazno izmenicno na­petost najprej usmeri in šele nato transformira (glej Varjenje z inverterjem). lnvertirajoci ojacevalnik: glej Ojacevalnik. Inverzen Obraten, preobrnjen, nasproten. Npr. inverzna funkcija. Investirati Uporabiti denar za povecanje premo­ženja: vložiti, naložiti. Investicija: naložba. Prim. Vzdrževanje -vrste (preventivno investicijsko vzdrževanje). Inženiring Organiziranje in opravljanje vseh del od nacrta do koncne usposobitve (npr. objekta, podjetja) za delovanje. Ion Elektricno nabit atom ali atomska skupina. Ion nosi enega ali vec pozitivnih ali negativnih nabojev. Delitev: anioni (negativni ioni) in kationi (pozitivni ioni). IUPAC poimenovanje: glej Kationi ali Anioni. Prim. Radikali. Ionizacija Nastanek ionov z odcepom ali vezavo enega ali vec elektronov na nevtralen atom ali molekulo. Prim. Disociacija, Oblok, Elektronka. Ionska implantacija Glej PVD. Ionska vez Kemijska vez, pri tvorbi katere eden od partnerjev odda ali sprejme enega ali vec elek­tronov (npr. NaCl), pri cemer nastanejo ioni (elek­tricno nabiti atomi). Med nasprotnimi ioni deluje privlacna sila. V snoveh z ionsko vezjo ni posameznih molekul, temvec ionska kristalna rešetka.Tako so praviloma spojene soli.Raš. kemijska vez. Na• Ct" NATRIJEV ION KLOROV ION (KATIONI (ANIONI , NATRIJEV KLORID NaCl Prim. Elektronegativnost. Ionska žarnica Glej Razelektritvene žarnice. Ionski produkt vode Protolitske reakcije po­tekajo tudi med samimi molekulami vode: H2O + H2O tt OH-+ H3O+ Nastavimo enacbo za ravnotežno konstanto: [H3O+]·[OH-] K = [H2O]2 Števec definiramo kot ionski produkt vode f