računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel,: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 832-840, int. 215 ‘TCjasi dzy&uA vin álovertdÁci yemífa 'KfcU, (a (A¿a&á¿ átete finí (A PwMdtc frocetU ¿e doté; fio* «tjtá ylcuAa «te foU! leí.: 724-049 Branko ZOTTEL, s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-063 tel. & faks 71 5-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Caví Celje - skladišče D-Per III 5/1997 lil 5000004453.5 COBISS Leto XVIII - številka 5 - maj 1997 Polzelski košarkarji drugi v pokalu Minuli konec meseca je bil na Polzeli velik košarkarski praznik. Na finalnem turnirju za košarkarski pokal Slovenije je med štirimi ekipami, ki so se pomerile na zaključnem turnirju, košarkarjem Kovinotehne Savinjske Polzela po porazu z Olimpijo v finalu (72:60) uspelo osvojiti drugo mesto. Več na športni strani! Na sliki: Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela: čepijo od leve proti desni Udrih, Zaletel, Čmer, Rovšnik, Kobale, Ručigaj, fizioterapevt Babič, stojijo: dr. Polimac, tehnični vodja Ožir, igralci Jagodnik, Rituper, Cizej, Petranovič, Stavrov, Samanič, trener Zrinski in pomočnik trenerja Romih. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, ]>rl železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE U IMAMO MI: ** Trgovina in storitve nntex Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - 4-metrske tople pode in itisone, - 2-metrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren w - material za polaganje talnih oblog - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov - zavese standardnih mer in zavese po , posebnem naročilu z raznim okrasnim bbgom^^^JPP** - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture. Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom'in položimo. Razstava Anice Tamše Ta petek, bodo ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Polzeli odprli prvo samostojno razstavo likovnih del Anice Tamše s Polzele. Na tej razstavi se bo predstavila z 20 zadnjimi likovnimi deli v tehniki olje in akril. Razstava bo odprta do nedelje, 25. maja, vsak dan 11. in do 16. do 18. ure. T. T. 00 Ir. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradi» igra za nakup jj nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci enajstega kroga žrebanja: 1. nagrada: Mihaela Rotar, Trbovlje 2. nagrada: Štefka Antloga, Ložnica pri Žalcu 3. nagrada: Vinko Pirc, Male Braslovče 27/c Savinjčan Naslednja številka Savinjčana bo izšla 18. junija 1997 VABILO Koordinacijski odbor BRIGADIR MDB celjske regije vabi na SREČANJE BRIGADIRJEV OB 50. OBLETNICI GRADNJE CESTE CELJE -ŠEMPETER v soboto, 24. maja 1997, ob 11. uri na letališče v Levec. /HRANO PO NAROČILU MALICE 1 TURiSTIČNi MEN! SLOVESNE OBROKE SKUPINSKE OBROKE OHCET PO DOMAČE PICE SLADOLEDE, SADNE KUPE. SLADOLEDNE NAPITKE ŽIVO GLASBO - PRILOŽNOSTNO PRENOČIŠČA - POLPENZIONE GOSTISCE SLOVAN TROBEJ vransko 54 3305 Vransko Tel.&faks: 063/725 430 Attemsov trg 12 3342 Gornji grad Tei&faks: 063/843 006 Usklajen predlog proračuna sprejet Na 23. redni seji občinskega sveta, ki je bila 17 aprila, so svetniki končno le sprejeli letošnji občinski proračun. Občinske službe so po vložitvi 12 dopolnil svetnikov na predhodni seji pripravile nov predlog proračuna, ki so ga z vodji skupin svetnikov in predstavniki političnih strank nato uskladile že pred sejo občinskega sveta. Strokovne službe so pri pripravi novega predloga upoštevale večino od 12 dopolnil, o katerih smo pisali v prejšnji številki Savinjčana, zato jih je Franc Žolnir kot predlagatelj na tej seji umaknil. Anton Rozman svojega dopolnila ni umaknil, zato so svetniki sklenili, da sredstva za obnovo 700 metrov dolgega cestnega odseka Juteršek-Skafar-Se-lič v Gotovljah zagotovijo iz nerazporejenih sredstev za komunalo. Vinko Drča je prav tako umaknil svoje dopolnilo, glede porabe sredstev požarnega sklada pa je večina svetnikov menila, da morajo o tem odločati gasilci oziroma Gasilska zveza sama. Letošnji proračun občine bo imel predvidoma 2,084.300.000 SIT prihodkov in 2,144.400.000 SIT odhodkov. Predviden neto primanjkljaj bo znašal 60.100.000 SIT. Med prihodki največji delež pripada dohodnini (30 odstotkov), ki jo država vrača občinam; letos naj bi se tako v proračun nateklo 1.024.900.000 SIT. Izvirnih prihodkov občine bo predvidoma 62.400.000 SIT, za finančno izravnavo pa naj bi občina Žalec letos prejela 375.477 000 SIT. Poleg zagotovljene porabe naj bi se v letošnji proračun nateklo še 584.927 000 SIT. Med odhodki je 8,3% predvidenih za delo državnih organov, 24,9% za delo izvajalskih organizacij, 6% za socialne transferje, 2,6% za dotacije na področju družbenih dejavnosti, 3,4% za plačila na področju družbenih dejavnosti, 9,2% za plačila storitev ter subvencije in intervencije v gospodarstvu, 20% za tako imenovane druge odhodke (obresti, stroške plačilnega prometa, sredstva za krajevne skupnosti in druge javne potrebe), 25,1% pa za odhodke investicijskega značaja. 0,6% predvidenih odhodkov predstavlja oblikovanje rezerv. Letovanje na Debelem rtiču Občinska zveza DPM Žalec obvešča, da bo organizirala letovanje osnovnošolskih otrok na Debelem rtiču od 20. julija do 28. julija 1997 Otrokom bodo zagotovljene celodnevna zdravstvena oskrba ter razne športne in druge aktivnosti. Prednost pri prijavi imajo otroci z zdravstvenimi m socialnimi težavami. Starši prijavijo otroke na matični osnovni šoli. Obenem komisija za letovanje otrok obvešča, da potrebuje za spremljanje otrok na letovanje 8 vzgojiteljev in 2 učitelja plavanja. Kandidati za vzgojitelja oziroma plavalnega učitelja naj pošljejo pisne prijave do 10. junija 1997 na naslov: Občina Žalec, Občinska zveza DPM Žalec, s pripisom »Letovanje otrok 1997«. Pojasnilo_________________________________________________ V marčevski številki Savinjčana smo na 2. strani predstavili tri nove občinske svetnike. Pri tem smo za ljuba Žnidarja iz Ločice ob Savinji napačno zapisali, da je član SDS. Ljubo Žnidar je sicer res kandidiral na listi SDS, vendar ni njen član. K. R. Na podlagi 4. člena zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (Ur. I. RS 5/91), 12. člena statuta občine Žalec ter v skladu z odlokom o proračunu občine Žalec za leto 1997 Občina Žalec objavlja RAZPIS o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane v letu 1997. A) SPLOŠNE DOLOČBE I. Za uresničevanje ciljev, predvidenih z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijsko proizvodnjo in ponudbo hrane, se finančne intervencije v občini Žalec namenijo za: Oznaka Namen 453/016 Sofinanciranje osemenjevanja 453/070 Pomoč kmetijam 453/080 Regresiranje obresti. II. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe s sedežem oziroma prebivališčem v občini Žalec in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo gozdarstvu in kmečkemu turizmu (vlagatelji). Zahtevke za Izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo vlagatelji, to so upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma gospodarske družbe, finančne organizacije in zadruge za upravičence - fizične osebe, če jih te za to pooblastijo. III. Vlagatelji, ki sredstva po tem razpisu pridobijo za druge upravičence, morajo sredstva za vse ukrepe najpozneje dva delovna dneva po prejemu prenakazati neposrednemu upravičencu. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobijo za druge upravičence, morajo vlogi priložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili. IV. Vlagatelj ne sme pogojevati uveljavljanja ali izplačila interventnih sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega oziroma pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže. , V. Za uveljavljanje sredstev po tem razpisu, vključno s stroški finančnega poslovanja, sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati dejanske stroške, toda največ 1% od višine uveljavljenih sredstev. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisu, občina ne plačuje obresti. VI. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen, in predpisana dokumentacija. Vlagatelji zahtevkov s svojim podpisom jamčijo za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Obrazce se dobi pri: OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5, kamor vložite tudi zahtevke. VII. Nepopolni ali nepravočasno vloženi zahtevki se zavrnejo s sklepom v roku 15 dni po prejemu. Za nepravočasno vložene zahtevke se štejejo zahtevki, ki so bili vloženi po roku, določenem v posameznih členih razpisa. Vlil. Vlagatelj mora vso dokumentacijo shranjevati v originalu najmanj dve leti. Vpogled vanjo morajo omogočiti upravnim organom, prisojnim za kmetijsko inšpekcijo, ali občinski komisiji, ki jo za la namen določi župan. IX. Če vlagatelj ne izpolni obveznosti oz. kako drugače krši ta razpis, je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj mora vrniti vsa preplačila sredstev, ki jih je prejel po tem razpisu, skupaj z obračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi v višini, določeni v skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS, št. 45/95). X Občina Žalec izplačuje vlagateljem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se zahtevki v drugem roku ne obravnavajo. Če so zahtevki za drugi rok sredstva za določeni namen prekoračili, se vlagateljem zahtevki sorazmerno zmanjšajo. B) UKREPI XI. 453016 SOFINANCIRANJE OSEMENJEVANJA 1. Namen ukrepa: - spodbujanje večjega koriščenja umetnega osemenjevanja. 2. Pogoji in višina sredstev: - sofinanciran znesek je 500,00 SIT na prvo osemenitev plemenice. 3. Skupna vrednost sredstev, namenjenih za ta namen je 2.500.000,00 SIT. 4. Rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za pretekli mesec. 5. Način vlaganja zahtevkov: - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti seznam upravičencev. - zahtevku je potrebno priložiti račun. XII. 453070 POMOČ KMETIJAM 1. Namen ukrepa: - ohranitev kmečkega prebivalstva na obrobju Savinjske doline, kjer so pogoji za pridelovanje veliko težji. 2. Pogoji in višina sredstev - subvencija je namenjena kmetijam, ki imajo status gorske in strme kmetije - pomoč se dodeli enemu članu na kmetiji, ki je pokojninsko-inva-lidsko zavarovan - orientacijska vrednost subvencije je približno 15.000,00 SIT. 3. Skupna vrednost sredstev za ta namen je 8.400.000,00 SIT. 4. Rok za vložitev zahtevkov je 30. junij 1997. 5. Način vlaganja zahtevkov: - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti dokument o zadnjem plačilu (položnica) PIZ. XIII. 453080 REGRESIRANJE OBRESTI 1. Namen - sredstva se bodo dodeljevala za pokrivanje stroškov obresti za najete investicijske kredite. 2. Pogoji in višina sredstev - regresirajo se realne obresti za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji - vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o kreditiranju investicije s finančno organizacijo - lastna udeležba investitorja je najmanj 20% predračunske vrednosti investicije - regresira se za kredite, najete od vključno 1993. do vključno 1996. leta - regresira se realna obrestna mera (r) do 100%, če bodo dopuščala sredstva, namenjena za ta namen in če vlagatelj regresiranja obresti ni uveljavljal drugje. 3. Skupna vrednost za razpisani namen je 4.090.000,00 SIT. 4. Rok vložitve zahtevkov je 15. julij za prvo polletje, 15. oktober za tretje četrtletje in 15. december za zadnje četrtletje. 5. Način vlaganja zahtevkov: - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti: Investicijski program - finančna konstrukcija z dokumentiranimi viri financiranja in časovna dinamika financiranja - sklenjena kreditna pogodba s finančno organizacijo o odobritvi kredita - obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 1997, po četrtletjih - anuitetni obračun odplačil kreditne obveznosti po posameznih letih - mnenje kmetijske svetovalne službev XIV. Razpis se objavi v Savinjčanu. Predsednik odbora za kmetijstvo Vinko Drča Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj občine Žalec razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1997. I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe v gospodarstvu, umetnosti, kulturi, ekologiji, družbenih dejavnostih, športu in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETE OBČINE ŽALEC Plaketa občine Žalec se podeljuje za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter za dosežke na drugih področjih. Plaketo občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom ali delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. II. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo slovesno. lil. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko dajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika, - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel), s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga za priznanje. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema komisija za mandatna vpašanja, volitve, imenovanja in priznanja Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 30. maja 1997. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA O vojni zakonodaji_________________ Skoraj leto in pol je preteklo, odkar je državni zbor sprejel v paketu tri zakone s področja vojne zakonodaje, in sicer zakon o vojnih invalidih, zakon o vojnih veteranih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. Zakoni so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 63/95 in spremembe v Uradnem listu RS, št. 8/96, 44/96 in 19/97 V Upravni enoti Žalec so upravičenci pričeli vlagati zahtevke za priznanje posameznega statusa v januarju 1996. Po novem zakonu o vojnih invalidih je upravni organ po uradni dolžnosti pravice vseh upravičencev prilagodil novi zakonodaji. V upravni enoti je namreč 115 vojnih invalidov in 91 družinskih upravičencev, ki uživajo varstvo po zakonu o vojnih invalidih. V tem času so vsem že bile izdane prevedbene odločbe, potrdilo o statusu in izkaznica za brezplačno vožnjo. Zahtevo za status vojnega veterana po zakonu o vojnih veteranih je vložilo 864 upravičencev, od tega je bilo vpisanih v evidenco vojnega veterana 857 upravičencev, skupaj z družinskimi člani. Potrdilo o statusu vojnega veterana je bilo izdano 300 upravičencem, ostali bodo potrdilo prejeli v mesecu maju 1997 Vojnim veteranom s priznano posebno dobo od leta 1941 bo v mesecu maju 1997 po pošti poslana izkaznica za znižano vožnjo. Prevedba veteranskega dodatka pa bo za vse upravičence opravljena v drugi polovici tega leta. Posebno problematično je reševanje zadev s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja. V lanskem letu in do 30. 4. 1997 je bilo skupaj vloženih kar 970 zahtev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. V tem času smo izdali 433 odločb, od tega je bilo poslanih v revizijo 352 odločb, iz revizije je prišlo potrjenih 129 odločb. V postopku je bilo po 22. členu zakona o žrtvah vojnega nasilja izdanih tudi 66 odločb, ki ne zapadejo reviziji. Potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja je bilo izdano 195 upravičencem. V Upravni enoti Žalec prejema doživljenjsko rento 172 upravičencev, v dopolnilno zdravstveno varstvo pa je prijavljenih iz naslova zakona o žrtvah vojnega nasilja 195 upravičencev. V zadnjem času se glede nereše-vanja zadev pritožujejo družinski člani žrtev vojnega nasilja. Povedati moramo, da zahtev družinskih članov ne moremo reševati toliko časa, dokler ne bo državni zbor sprejel uskladitve zakona o žrtvah vojnega nasilja z zakonom o vojnih invalidih, ker je pravica družinskemu članu žrtve vojnega nasilja vezana na pravice družinskih članov vojnih invalidov. Ta dva zakona namreč nista usklajena, zato tudi zahtevkov ni mogoče reševati. Pri reševanju zadev s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja se v upravni enoti, glede na veliko število zahtevkov, srečujemo s kadrovskim problemom, ustreznimi prostori, pozno prejetimi navodili s strani pristojnega ministrstva in v veliki večini tudi z nepopolnimi zahtevki strank. Dražba za kulturni dom Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je zaprta za vse prireditve od 12. februarja letos, ko je zaradi večletnega zamakanja strehe s stropa dvorane na oder padla več kot 10 kilogramov težka mavčna plošča. Občina in Zavod za kulturo (izvajalec je Pluton) sta že lani predvideno obnovo strehe pričela takoj, ko je letošnje vreme to dopuščalo. Večino denarja za streho je zagotovil občinski proračun, projekt obnove stropa dvorane pa je šele bil izdelan. Pri zbiranju denarja so za pomoč prosili tudi slovenske akademske umetnike. Kar 37 akademskih likovnikov je prispevalo skupaj 51 del, ki so jih 25. aprila na dražbi v restavraciji hotela Žalec ponudili v na- malo resnih kupcev, tako da je ostalo precej umetnin neprodanih. Najvišjo ceno je dosegel pastel Jelice Žuža Tihožitje z ogle- Na sliki: Utrinek z dražbe. Sliko akademika Janeza Kneza so na dražbi prodali za 225.000 SIT. Foto: T. TAVČAR kup ljubiteljem umetnosti. Izklicna cena posameznih del je bila od 20 do 225 tisoč tolarjev, skupaj nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Dražbo je vodil Samo Premik, nadzorovala pa sta jo častni in gospodarski odbor. Prvemu je predsedoval župan Milan Dobnik, člani pa so bili Tanja Razboršek Rehar, Jelica Žuža, Milena Moškon, Marlen Pramšak in Ervin Fritz. Zavod za kulturo je s pomočjo pokroviteljev izdal tudi lep prodajni katalog vseh umetniških del, ki so bila naprodaj. Na dražbi je sodelovalo bolj dalom - 230.000 tolarjev, dražba pa je bila najbolj živahna ob prodaji Kapucinskega dvorišča Janeza Kovačiča in akrila S kitajskega zidu slikarke Huiquin VVang. Večina kupcev se je odločila za nakup olj na platno, ki veljajo v umetnosti za najbolj zanesljivo naložbo. S prodajo so zbrali 1,2 milijona tolarjev, tudi ostala dela pa bo verjetno še vedno mogoče kupiti. Med dražbo so nastopali učenci in profesorji glasbene šole Ri-sta Savina Žalec. K. R. Prvomajsko praznovanje Tako kot običajno so tudi letos na Celjskem organizirali številne prvomajske shode, ki so jih na predvečer 1. maja naznanjali kresovi. Tudi v naši občini so bila številna kresovanja in športno-rekreativne prireditve. Osrednja slovesnost na čast delavskemu prazniku pa je bila pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, ki tako ostaja priljubljeno zbirališče naših občanov ob tem prazniku. Na slovesnosti pri Šmiglovi zidanici je množici spregovorila predsednica Območnega odbora sindikata lesarstva Celje Jožica Cilenšek. Uvodoma je spregovorila o pomenu 1. maja, ki ga v svetu letos praznujemo že 107 leto. V nadaljevanju pa je spregovorila o aktualnih problemih slovenskega delavca, ki živi vse težje in je pod nenehnim pritiskom delodajalcev, nenehnim strahom pred stečajem njegovega podjetja in s tem iz- Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 717-333, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d. d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. gubo dela, ki tako postaja že privilegij, saj je vedno več tistih, ki se morajo vključiti v armado brezposelnih. »... Slovenija ne sme voditi politike poceni delovne sile. Delo v slovenskih podjetjih mora dati našemu delavcu nekaj več kot le plačilo za preživetje. Mi ne moremo tekmovati z vse nižjimi plačami Čehov, Poljakov, Ukrajincev... Na konkuriranje z nizkimi cenami so primorani samo tisti, ki nimajo znanja in ne morejo razviti zahtevnih in dobro plačanih proizvodnih storitev. Tekmovanje Slovenije v programih, ki jih lahko razvijejo države s 4-krat in 20-krat nižjimi plačami, pelje naša podjetja, zaposlene in lastnike v propad...,« je eno od sporočil Jožice Cilenšek, ki je še dejala, da bo morala država storiti mnogo več kot doslej, predvsem pa spoštovati pravne norme. Praznovanje pri Šmiglovi zidanici je tudi letos lepo uspelo, čeprav je bilo morda manj ljudi kot zadnja leta. D. N. Srečanje ob dnevu upora Slavnostna govornica Vera Kozmik V naši občini sta bili letos dve osrednji prireditvi ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. Prvo so v Domu svobode v Grižah pripravili ZZB NOB Žalec, Zavod za kulturo Žalec in Občina Žalec. Na proslavi je govoril predsednik Društva izgnancev občine Žalec Franci Vidmar, v kulturnem programu pa so sodelovali partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Francija Gornika in recitatorka Anka Krčmar. Pravo planinsko razpoloženje pa je bilo dva dni pozneje na Bukovici, kjer so v sodelovanju z borci iz LDS pripravili žalski planinci že tradicionalno srečanje ob dnevu upora. 42. občni zbor GZ Žalec Letošnji 42. redni občni zbor je Gasilska zveza Žalec pripravila v Drešinji vasi v sodelovanju s tamkajšnjim prostovoljnim gasilskim društvom. Občnega zbora so se udeležili mnogi gostje, med njimi predstavnica GZ Slovenije Marinka Sempre, poveljnik Savinjsko-šaleškega območja Darko Koželj, vodja žalske izpostave Uprave za obrambo Sonja Ramšak, pa tudi tajnik občine Peter Marinšek in predsednik požarnega sklada Ivan Fale. Posebni gostje pa so bili gasilci iz Križevcev. Ob desetletnici sodelovanja je Gasilska zveza Žalec hrvaškim gasilcem izročila kipec Kljub slabi vremenski napovedi seje pri planinski koči na Bukovici zbrala precejšnja množica planincev in drugih. Zbrane je najprej pozdravil predsednik žalskih planincev in član LDS Janez Meglič. Za njim je prisotne nagovorila direktorica Urada za žensko politiko in članica LDS Vera Kozmik. Dejala je: »Osvobodilna fronta, in danes smo se zbrali v spomin nanjo, je bila v novejši zgodovini prvo gibanje, ki je, ne glede na strankarsko prepričanje in pripadnost, doseglo politično ena- kost, enotnost in združila veliko večino naroda v boju za skupni cilj. Preživeti in ostati narod. Z osvobodilno fronto je slovensko ljudstvo prevzelo odločanje o lastni usodi. Tudi zaradi tistih časov živimo danes v svobodni in neodvisni državi. Nagonska širina, ki so jo takrat pokazale in dokazale Slovenke in Slovenci, je tista vrednota, ki je ohranila slovenski narod v najtežjih trenutkih in ki nas seveda obvezuje tudi danes. Dokazali smo, da smo enakopraven, samostojen in kulturen narod v družini drugih narodov. Po pravici povedano, danes ni malo tistih, ki ne vedo in ne želijo vedeti nič o takšnih zgodovinskih dogodkih, kot je 27 april 1941. Kot je rojstvo prvih slovenskih brigad v začetku leta 1942, kot je zbor odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 in ne, konec koncev, kot je prvi kongres slovenske protifašistične ženske zveze v oktobru istega leta in drugih pomembnih dogodkih naše narodove zgodovine. Ni malo tistih, ki ne samo, da sami pozabljajo, ampak zahtevajo tudi od drugih, da pozabijo na del svoje zgodovine. Toda, na srečo najbrž, se zgodovine ne da spreminjati. Ko enkrat nekaj postane preteklost, je ni več mogoče ukiniti, mogoče pa jo je pozabiti, predvsem pa je mogoče pozabiti njene izkušnje in spoznanja. Toda moderni narodi že zdavnaj vedo, in to jih pravzaprav ohranja kot narode, da zgodovine nikoli ne smemo pozabiti. Ne samo zaradi obujanja spomina na preteklost, ampak zaradi vsebine našega vsakdana in seveda prihodnosti. Moramo pa jo poskušati razumeti in zato tudi za vedno ohraniti...« V nadaljevanju svojega govora je govornica spregovorila o položaju žensk nekoč in danes. Med drugim je Vera Kozmik dejala, da se danes položaj žensk vidno poslabšuje, kar je posledica vse večje brezposelnosti, zmanjšanje njihovega vpliva v politiki, in to kljub vse večji izobrazbeni strukturi, ki pa ostane neizkoriščena, ker ni novih delovnih mest, ki bi lahko izkoristila njihovo znanje. Ob koncu pa je še dejala, da nas mora pogled nazaj navdajati z optimizmom in voljo po boljši prihodnosti. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali godbeni- ki pihalne godbe iz Zabukovice, planinski mešani pevski zbor in učenci OŠ Žalec. Za prijetno zabavo pa so nato poskrbeli planinci in narodnozabavni ansambel Planinski odmev. D. Naraglav svetega Florjana. Sicer pa je občni zbor s pozdravom pričel predsednik GZ Žalec Franc Oset, zbor je vodil Miha Bogataj, o delu zveze pa sta poročala podpredsednik Ivan Kotnik in poveljnik Franci Naraks. Lansko leto je zveza prvič delovala v skladu s podpisano pogodbo o opravljanju javne lokalne gasilske službe. Pri tem večjih težav ni bilo, razen nekaj administrativnih in finančnih. Predvsem so po tej pogodbi vsa društva dolžna redno oddajati polletna in letna poročila. Izdelana je bila nova kategorizacija društev, ki jo je potrdil tudi župan Milan Dobnik, tik pred sprejetjem pa je tudi novi točkovnik, po katerem bodo društva prejela drugi del dotacije. Posebno pozornost je zveza posvečala izobraževanju in preventivnemu delu. Med drugim je lani več kot 80 gasilcev opravilo tečaj za izprašanega gasilca. Želje po novih gasilskih vozilih so v društvih velike, vendar sedanji sistem financiranja tega ne predvideva. Kljub težavam so svetla točka v gasilstvu mladi, ki neobremenjeni v športnem duhu predvsem na tekmovanjih kažejo svoje znanje. V programu dela za naslednje leto so med prednostnimi nalogami izdelava načrta požarne ogroženosti, organizacija posvetov in strokovnega izobraževanja, tekmovanj in poročanje. Na občnem zboru o načrtu nabav požarnega sklada niso govo- rili, jih je pa poveljnik Franci Naraks na kratko seznanil z njim. Povedal je, da bi potrebovali na leto 35 milijonov tolarjev, če bi hoteli vsakih 15 let zamenjati orodna vozila in vsakih 25 let gasilske cisterne. Ker toliko denarja ni, poveljstvo predlaga, da se pripravijo ustrezna merila in pogoji, pod katerimi bo možna zamenjava vozil. Letos naj bi ta sredstva pora-beli predvsem za posodobitev sredstev zvez. Alarmiranje naj bi postopno prešlo na regijski center za obveščanje oziroma telefonsko številko 112. Center naj bi potem obveščal društva, ki naj bi odšla na požarišče. Za potrebe poveljstva naj bi nabavili tudi komandno vozilo. Marinka Sempre je opozorila, da resorno ministrstvo reže gasilcem pretanek kruh, zlasti zmanjkuje denarja za vzdrževanje gasilskih domov in nabavo opreme. Predstavila je pobudo za spremembo zakona o gasilstvu, ki naj bi ga uskladili 'z zakonom o zaščiti in reševanju ter zakonom o društvih. Darko Koželj je opozoril, da to pomeni ukinjanje poveljstva gasilske zveze in posledično v vseh društvih. Prav na področju operative pa imajo gasilci vedno več nalog. Na občnem zboru, na katerem je v kulturnem programu nastopil moški pevski zbor Petrovče, so podelili tudi več priznanj. Gasilska zveza Žalec pa je Gasilski zvezi Križevci podarila kipec svetega Florjana. K. R., foto: Tonica AL . HMEZAD Ak KMETIJSKA ZADRUGA [PdML PETROVČ E NAJCENEJŠA PONUDBA v KMETIJSKI PRESKRBI PRETR0VČE in KMETIJSKI PRESKRBI VINSKA GORA Telefon: 063/708-235 Telefon: 063/851-963 mineralna gnojila vse vrste semenske koruze ^1*4 j zaščitna sredstva / /tu**" i/ gradbeni material - ' kmetijska mehanizacija l (KLETARSKI KOTIČEK) Nv---vse za nego vina,.—^ opeka modul.............kom....................83,00 SIT motorna kosa Stihi FS 44....................49.000,00 SIT motorna kosa Stihi FS 36.................... 34.100,00 SIT stroj za pranje Stihi.......................39.000,00 SIT ugodno: motorne kose Stihi pelargonije, surfinije, petunije, bidens, vrbene, moljevci... paradižnik, paprika, zelje, ohrovt cvetača, jajčevci,... SAMOPOSTREŽBI PETROVČE Telefon: 063/707-410 ledeni čaj Radenska.......1,5 1..................156,00 SIT pralni prašek Ariel.......3,6 kg.................899,00 SIT mehčalec Lenor ultra...... 1,0 1.................460,00 SIT vložki Always..............................167,00 - 271,00 SIT pralni prašek Ariel.......4,0 kg................. 752,00 SIT Omogočamo nakup na več čekov! Kmet preudarno kupuje, zato vedno v zadružni trgovini kupuje! V Žalcu še en bankomat Večja in boljša ponudba________________________________ Takoj po prvomajskih praznikih je Savinjska trgovska družba Žalec prijetno presenetila svoje kupce z Blagovnico na Polzeli, ki je opremljena z novo sodobno hladilno tehniko in novimi policami za prodajo sadja, zelenjave in kruha. Z obogateno ponudbo in z omenjenimi novostmi je naredila korak h kupcu. Preurejena pa je tudi druga etaža, kjer so povečali ponudbo tekstila in obutve. Na slovesnem odprtju je zbranim spregovoril direktor družbe Robert Čemažar, ki je dejal, da so vsa njihova prizadevanja usmerjena k zadovoljitvi kupcev in konkurenčnosti. Na sliki: trak v obnovljeno blagovnico je prerezala najstarejša uslužbenka blagovnice Stanka Gaberšek. T. Tavčar Savinjčan Po 12. zboru Banke Celje je vodstvo banke sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili poročilo in sklepe zbora delavcev, znižanje obrestih mer in nekatere novosti v poslovanju, med katerimi naj omenimo postavitev še enega bankomata v Žalcu. »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je Banka Celje v preteklem letu uresničila vizijo razvoja in v celoti dosegla zelo zahtevne cilje. Banka je lani prestopila regionalne okvirje in s svojo prisotnostjo v Ljubljani postala vseslovenska banka. Začetek poslovanja glavne podružnice v Ljubljani in oblikovanje bančne skupine s Hmezad banko Žalec sta pomembna dogodka preteklega leta. Sicer pa smo ob kvantitativnih ciljih dosegli tudi načrtovane kvalitativne cilje. Med najpomembnejšimi poslovnimi rezultati naj omenim povečanje bilančne vsote na 93,2 milijona SIT, tržni delež smo povečali na 5,1 odstotka, kar pomeni učvrstitev Banke Celje na 5. mesto med 30. slovenskimi bankami. Uspešna vizija dolgoročnih obveznic, zaključene aktivnosti za pridobitev posojila Svetovne banke, povečanje obsega plačilnega prometa s tujino in pridobitev pooblastila za izplačilo vlog varčevalcem Komercialne banke Triglav v stečaju so pomembni kvantitativni poslovni rezul- tati. Med kvalitativnimi dosežki naj omenim neto dobiček v znesku 1.030.365 tolarjev. Del dobička bomo porabili za dividende delničarjev v višini tisoč tolarjev po navadni ali prednostni delnici, kar predstavlja 12,5-odstotno dividendo na nominalno vrednost delnice. Naš cilj v letu 1997 je predvsem povečati kakovost poslovanja, kar je potrebno po hitri rasti v preteklih letih, zastavili pa bomo tudi strateške cilje za naslednje obdobje,« je med drugim dejal generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Na novinarski konferenci je pomočnik generalnega direktorja Dušan Drofenik povedal, da je Banka Celje v aprilu znižala aktivne in pasivne obrestne mere, ki so v skladu z medbančnim dogovorom. Za fizične osebe je zanimivo znižanje obrestnih mer za stanovanjska posojila, za podjetnike pa konkurenčna posojila za nakup deviz za plačilo v tujino. Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič je predstavila le- • tošnji program prenovitev likvidatur v dveh enotah in postavitev novih bankomatov. Med drugim so dodatni bankomat postavili tudi v Žalcu. j. K. ft (SAVINJSKA BORZNO- aM POSREDNIŠKA vrgli DRUŽBA, d.d. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNALAŠKO 2.500,00 SIT GORENJE 450,00 SIT KLASJE 550,00 SIT POTROŠNIK 750,00 SCT SAVAKRANJ 4.500,00 SIT CINKARNA 5.100,00 SIT in druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d.d. Smo člani Ljubljanske borze, d.d. Ljubljana in člani KDD, d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). polo majice samo 499,00 SIT majice kratek rokav že za 299,00 SIT vrhnje kratke hlače samo 150,00 SIT potiskane majice že za 599,00 SIT pižame samo 1.590,00 SIT body že za 279,00 SIT nogavičke samo 79,00 SIT DNEVI OTROKA OD 28. APRILA DO 24. MAJA VELIKA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL TER OPREME ZA DOJENČKE PO UGODNIH CENAH ZAVAROVALNICA MARBOR d.d 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 PODRUŽNICA CELJE tel.: 443-504 AGENCIJA AVRORA TEL.: 715-452 NA OTROŠKEM ODDELKU V "DNEVIH OTROKA" BO VSAK DAN EN KUPEC NAGRAJEN S PRAKTIČNIM DARILOM, NAJMLAJŠE PA ČAKA PRESENEČENJE Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA (PETER KOPRIVNIKAR - LOKOSTRELEC - SLOVENSKI OLIMPIJEC) „ZLATA NALOŽBA JE M VEC KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR 1. Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev! 2. Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani! 3. Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto! 4. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku! 5. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo! 6. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje! 7. Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno! 8. Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka! IN SE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ: 9. Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo del;i zavarovalne vsote! ZLATA NALOŽBA je vaša pot do zaklada, saj življenje ni pravljica! ■ JA ČISTA DESETKA“ 9tmmmWmšWmm- trgovska družben, Žalec v času od 12. do 24. maja oz. do razprodaje zalog bo potekala akcijska prodaja naslednjih vrst blaga: . / POLŽKI BARILA št 86 S00 gr. r 125,90 " FIŽOL RJAVI 800 gr. \ 114,90 namizno belo BIOKIL 855,00 DO 15. JUNIJA 1997vSMO ZA VAS PRIPRAVILI POLEG OSTALIH UGODNOSTI SE VELIKE GOTOVINSKE POPUSTE: * 8% popusta pri nakupu tekstila nad 25.000 SIT. * 8% popusta pri nakupu koles nad 24 col. * 5% popusta pri nakupu akustike nad 20.000 SIT. V zalogi imamo tudi bogato izbiro gorskih koles SCOTT, SCHWINN in DOUGLAS ter glasbenih stolpov GRUNDING, PHILIPS in MARANTZ. Obiščite nas v prodajalnah $M Savinjske trgovske družbe in se prepričajte o ugodnostih, ki vam jih nudimo! I NOT dfeY-'v ___________Jt 'jm. •' >fli i fmWM PRIBOR ZA KAMPIRANJE« VRTNE GARNITURE POPUST 5% PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 5.000,00 SIT. L \ ■k fra 4* l ■ ... i • f * A y étSU im % r - . |u|iK Kk • • VIGRADU, d. o. o. certifikat ISO 9001 Podjetje Vigrad, je pretekli teden na slavnostni podelitvi prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. Pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Celje Jožeta Zimška je direktorju Vigrada certifikat izročil direktor ISO Igor Likar. Podjetje Vigrad, d. o. o. je leta 1990 ustanovil Vidko Gradišnik. Prvi dve leti je podjetje imelo sedež v Žalcu, lani pa so se preselili v nov in sodoben objekt na Ostrožnem. V sedmih letih se je število zaposlenih povečalo z enega na osemnajst delavcev, zelo ugodna pa je tudi izobrazbena struktura, saj ima skoraj tretjina delavcev višjo ali visoko izobrazbo. Podjetje je lani ustvarilo več kot 500 milijonov tolarjev prometa. Dejavnost podjetja so trgovina, proizvodnja in posredovanje. Ukvarja se s prodajo in posoja- njem mobilnih VVC-kabin, prodajo vodovodnega materiala in montažo cevovodov, prodajajo komunalne koške, zabojnike in opremo za zunanjo ureditev. Letos pa je pričelo podjetje Vigrad ponujati tudi celoten servis za posebne odpadke, od zbiranja, odvoza do uničenja... Podjetje Vigrad, d. o. o. je eno redkih zasebnih podjetij, ki se lahko pohvali z mednarodno priznanim certifikatom ISO 9001, ki si ga je zanesljivo zaslužilo, saj si s svojo dejavnostjo prizadeva za čisto okolje. J. K. Oranje na strmih bregovih Tam, kjer se strmi bregovi naslanjajo drug na drugega, je kmetovanje še posebej naporno. A če so še donedavna redki kmetje hribovsko zemljo obdelovali ročno, se časi tudi za višinske kmetije spreminjajo. Morda na prvi pogled drobne inovacije so za hribovske kmete velikega pomena. Takšna je tudi inovacija Konrada Kosa iz Marija Reke, ki ga je svet krajevne skupnosti Prebold predlagal za inovatorja leta. Konrad Kos je bil zaposlen v Strojni Žalec, zdaj pa samo kmetuje. Že leta 1984 je izdelal prvi plug za oranje gorskih njiv. Pravi, da je idejo dobil takrat, ko so se pojavile traktorske gozdne vitle za vlačenje hlodov. Inovativno je priredil tip pluga, ki so ga uporabljali na dolinskih kmetijah, in s tem v celoti odstopil od do ta- prednje vodilo na dveh kolesih, s katerima se plug premika na začetek njive, pripravo za priključek vleke s traktorsko vitlo in napravo za natančno določanje globine orane brazde. Z dvobraz-dnim gorskim plugom se je za več kot dvakrat povečala hitrost oranja (6 km/h, 20 arov na uro), zemlje ne teptajo niti živali niti .-j«»" Konrad Kos na svojem gorskem plugu. Pinusova trgovina v Medlogu Pinusovo podjetje Aropi, d. o. o. Trgovina je v Medlogu odprlo novo kmetijsko prodajalno v prostorih Vrtnarskega centra. Na 60 kvadratnih metrih prodajnih površin ponujajo veliko izbiro sredstev za varstvo rastlin znanega proizvajalca Pi-nus TKI Rače, d. d. in tudi drugih proizvajalcev, gnojila in semena, čistila za higieno mleka, krmila in vitaminske dodatke, orodja, škropilnice in še marsikaj za kmetijstvo. »Za trgovino v Medlogu smo se odločili zato, ker želimo kmete oskrbeti z vsem potrebnim. Poleg bogate izbire sredstev za varstvo rastlin kupcem strokovno svetujemo, zanje pa bodo še posebej zanimive ugodne tovarniške cene. Brezplačno sprejemamo odpadno embalažo, kar je zagotovo pomemben prispevek k čistejšemu okolju in varstvu podtalnice,« nam je povedal direktor podjetja Aropi Boris Čekov. Če se boste odločili za nakup v trgovini Aropi v Medlogu, ne bo odveč še informacija, da je odprta vsak dan od Z30 do 17. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. E. p. krat standardnega enobrazdne-ga gorskega pluga, ki so ga vlekli konji ali voli. Dvobrazdni gorski plug je prirejen za oranje s pomočjo traktorske vitle. Ena bistvenih novosti tega pluga je smer oranja. Prej so kmetje orali ■vzdolž njive in vsako leto s tem spravljali zemljo malo niže. Tako je njiva na spodnji tretjini obrodila optimalno, v zgornjem delu pa poljščin skoraj ni bilo. Z gorskim plugom orjejo navpično v breg, s tem da traktor (biti mora dvoosni) zgoraj vleče plug navzgor. Nekajkrat orjejo na eno stran, nato na drugo. Kmetje pravijo, da njive tako veliko bolje obrodijo. Prototip tega pluga je bil leta 1986 razstavljen na celjskem sejmu, vendar Konrad Kos ni bil povsem zadovoljen z njim. Do lanskega leta je naredil še pet večjih izboljšav. Plug ima dvobraz-dno rezilo za obračanje zemlje s posebnim vodilom za razrez zemlje in usmerjanje gnojila, traktor, zaradi spremembe smeri oranja se je za 5 do 10 odstotkov povečala obdelovalna površina, zmanjšana pa je tudi potrebna delovna sila, saj z novim plugom lahko upravljata dve osebi. Tako izpopolnjen gorski plug je že postal standardno delovno orodje na savinjskih hribovskih kmetijah. Ne uporabljajo ga le v Marija Reki in okolici^ ampak so ga že posodili tudi v Črni Vrh, na Trojane in v Prapreče nad Trbovljami. Konrad Kos pravi, da ga z veseljem posoja drugim kmetom, saj tako spoznajo, da je mogoče tudi v hribih laže živeti. Poslal je ponudbe nekaterim tovarnam s kmetijsko mehanizacijo, da bi začele izdelovati takšne pluge. O odzivih je še prezgodaj govoriti, verjetno pa lahko najbolj zanesljivo prednost novega gorskega pluga ocenijo kmetje, ki so z njim že orali. In ti pravijo, da gre za eno največjih pridobitev za hribovske kmetije. K. R. KOTfllK IGOR KOTNIK, s.p. rNikole Tesle 6, Žalec 'tel.:/faks: 063/713-102, mob.: 0609 612-283 IZVAJAMO:. NOVE GRADNJE IN ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA • KLASIČNE IN DEMIT FASADE . PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJEN JE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO MIK, d. d. PREBOLD objavlja po sklepu direktorja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. šivalni stroj PFAFF 3334-25 (rigelčarka) izklicna cena: 45.000,00 SIT 2. šivalni stroj TEXTIMA 8515 (entlčarka) izklicna cena: 60.000,00 SIT 3. šivalni stroj PFAFF 142-720 (2-igl. z izklopom-raz-mak 6, 4 mm) izklicna cena: 90.000,00 SIT 4. šivalni stroj TEXTIMA 142 (slepi šiv) izklicna cena: 45.000,00 SIT 5. šivalni stroj RIMOLDI (2-igl. za pasnice) izklicna cena: 45.000,00 SIT 6. šivalni stroj PFAFF 120 - 720 (2-igl.) izklicna cena: 90.000,00 SIT 7. šivalni stroj DÜRKOPP 250 (specialni stroj za zadrge) izklicna cena: 90.000,00 SIT 8. šivalni stroj TEXTIMA 8410 (verižni šiv) izklicna cena: 45.000,00 SIT 9. šivalni stroj PFAFF 563 (NAVADNI Z ELEKTRONIKO) izklicna cena: 140.000,00 SIT 10. šivalni stroj PFAFF 563 (navadni z elektroniko) izklicna cena: 140.000,00 SIT 11. šivalni stroj TEXTIMA 8332 (navadni) izklicna cena: 45.000,00 SIT 12. šivalni stroj TEXTIMA 8332 (navadni) izklicna cena: 45.000,00 SIT 13. šivalni stroj PFAFF 3300-1/15 (gumbničarka) izklicna cena: 90.000,00 SIT 14. šivalni stroj PFAFF 3114-1/01/A (luknjičarka) izklicna cena: 90.000,00 SIT 15. šivalni stroj REECE (očesna luknjičarka) izklicna cena: 180.000,00 SIT 16. šivalni stroj PFAFF 120-6/2BS (2-igl. z izklopom igel) izklicna cena: 45.000,00 SIT 17. telefonska centrala ISKRA E PABX 32 izklicna cena: 50.000,00 SIT Javna dražba bo v četrtek, 22. 5. 1997, ob 12. uri v prostorih MIK Modna konfekcija, d. d., Trg 8, Prebold. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki plačajo varščino v višini 10% predlagane izklicne cene. Ogled strojev in plačilo varščine sta možna na dan dražbe od 10. do 12. ure. Stroji so naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Kupnino je potrebno poravnati takoj. Prometni davek plača kupec. Podrobnejše informacije po telefonu 063/724-114. ZEMELJSKA DELA GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDfTEV Priprava: cest, parkirnih dvorišč, tlakovanje, izvedba betonskih škarp, postavitev škarpnikov, robnikov Predstavitev Sipovih strojev Strojna industrija Sip Šempeter tudi letos pripravlja predstavitev dosežkov Sipovega razvoja in celotnega programa proizvodnje kmetijske mehanizacije. Prireditev pod geslom Sip z roko v roki s kmetijstvom se začenja danes, 14. maja, ob 10. uri na avtopoligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji. Prireditev bo posvečena varnosti v kmetijstvu. Krstili bodo nove Sipove stroje in predstavili novosti iz svojega proizvodnega programa. Na ogled bo tudi celoten program Sipovih strojev, možen pa bo tudi ogled tovarne SIR Ogled strojev bo tudi jutri, 15. maja, do 14. ure. K. R. Preslabo povezani gostinci Gostišče Savinja kmalu v novi preobleki Turizma si brez dobre gostinske ponudbe ne more iti še tako z naravnimi lepotami bogata dežela. Gostu - turistu sta dobra hrana in pijača, prav tako pomembni - ali morda še bolj - od okolja, v katerem preživlja svoj dopust. Še zlasti to velja za tranzitni turizem, ki je v naši občini najbolj uveljavljen. Gostišča, ki se ponašajo s kakovostno kulinarično ponudbo, so tako najboljši ambasadorji našega turizma. Nedvomno je največ naredil Zvone Štorman s svojimi gostišči. Nadvse pomembno pa je, poleg nekaterih drugih, gostišče Savinja, ki bo kmalu odprlo svoja vrata tudi kampistom. O tem, o gostišču in tudi o pogledih na turizem v naši občini smo se pred dnevi pogovarjali z lastnico gostišča Marinko Plevčak. Na vprašanje, kaj jo je pripeljalo v ta poklic, nam je povedala, da po osnovnem poklicu ni gostinka, ampak ekonomistka, ki je še pred začetkom gostinske dejavnosti ob Savinji imela kar precej opraviti z gostinstvom tudi v službi. Da sta se z možem Acem pred 12 leti podala na to pot, je bilo več vzrokov. Že prej je bil tam montažni gostinski objekt, ki so ga ljudje radi obiskovali in ga potem, ko je pogorel, zelo pogrešali. Zaradi tega, in ker je bila lokacija ob Savinji, v bližini ceste Celje - Ljubljana, zanimiva, sta se z možem odločila in zgradila novo gostišče, ki prav letos dobiva s kampom in spremljajočim objektom dokončno podobo. V vseh teh letih, kar deluje vaše gostišče, ni manjkalo težav, zlasti pri pridobivanju dovoljenj. Zagodla pa vam jo je leta 1990 tudi povodenj, ki je tako rekoč uničila okolico in že deloma urejen kamp. Kako pa je sedaj s tem? »Res je bilo veliko težav pri pridobivanju razne dokumentacije. Prej za gradnjo gostišča in pozneje za gradnjo kampa in potrebnega spremljajočega objekta. Sedaj mislim, da težav ne bo več, saj pričakujemo, da bomo v kratkem dobili še manjkajoče dovoljenje za uporabo objekta in kampa in tako tudi uradno odprli ta kompleks. Kamp ima prostora za 10 do 15 prikolic, odvisno od velikosti le-teh, in pa dodatnih šotorov. Pri tem moram povedati, da bomo v kamp sprejemali le goste, ki so resnično turistično usmerjeni. Pri nas nikakor ne bo prostora za razne prekupčevalce in druge, ki so nastanjeni v marsikakšnem kampu in s svojim delom, nekulturnim obnašanjem in kaljenjem miru motijo prave goste. Naš kamp je že dalj časa vnesen v turistične karte Ev- rope in Slovenije, tako da že povprašujejo po njem.« »Vaše gostišče se je specializiralo za pripravo in ponudbo morskih jedi in drugih specialitet. Tudi ta ponudba bo, ob drugi, bogati izbiri kulinaričnih dobrot, prispevala k ugodnemu počutju vaših gostov v kampu. Kaj pravzaprav vsebuje vaš jedilnik? »Vesela sem, da mi je ob prizadevnosti moža, hčerke in vseh ostalih uspelo dati gostišču dovolj prepoznavne lastnosti. Nedvomno ima za to zaslugo tudi pester jedilnik z morskimi dobrotami. Predvsem je to bela morska riba; od brancina, zobatca, orade, morskega lista do morskega psa, lignjev, pripravljenih na različne načine, luščenih školjk, gamberov in škampov, ki jih pripravljamo na žaru. Poleg morskih jedi ponujamo tudi postrvi, kot posebna specialiteta so še žabji kraki in polži, pripravljeni na hišni način in z zeliščnim maslom. Pozabiti ne smemo tudi na lososa kot na predjed s smetanovim hrenom in na vse ostale klasične mesne ponudbe od plošče Savinja do vsega, kar sodi v tovrstni jedilnik. Za posladek so vse vrste sladic. Za ljubitelje dobrih vin pa je na razpolago vrsta buteljčnih vin, odprto točeno vino beli pino iz Svečine in razna druga kakovostna stekleničena vina.« V gostinstvu in turizmu delate že dobro desetletje. Kaj bi po vašem bilo potrebno storiti, da bi bilo v tej dejavnosti še boljše - drugače? »Mislim, da so gostinci med sabo premalo povezani, veliko je nelojalne konkurence, ki nas morda še bolj ločuje. Vzroki za to nepovezanost so gotovo zavidanje, strah pred konkurenco in še kaj. Vsekakor je takšno početje neproduktivno in nespametno. Menim, da bi gostinci med sabo morali bolj sodelovati in tudi skupno nastopati na trgu gostinske ponudbe. Še pred tem pa bi bila potrebna dosledna kategorizacija gostišč. Na tej osnovi bi se lahko potem tudi cenovno usklajevali in skrbeli za skupno reklamo, ki bo po dokončanju avtoceste še toliko nujnejša. Ob tem pa seveda računamo na pomoč občine kakor tudi turistične zveze, saj bomo le s skupnimi močmi lahko pripravili popotnike, da se bodo ustavili tudi v naši dolini in pri nas preživeli ne samo uro, dve, ampak tudi del svojega dopusta.« Tako Marinka Plevčak, ki nam je ob koncu še povedala, da bo njihov lokal zaradi notranje prenove od 2. junija dalje, za kakšnih osem do deset dni, zaprt. Hkrati pa vse, ki so njihovi gosti ali pa to še bodo, vabijo v obnovljeno gostišče. D. Naraglav Morda veste; kj‘e je to? Izšle so Turistične informacije V nakladi deset tisoč izvodov je občina Žalec v sodelovanju z Upravno enoto Žalec izdala Turistične informacije. V prvem delu so predstavljeni večji turistični kraji, v drugem pa so zbrani podatki o kulturnih ustanovah, kulturnih in zgodovinskih spomenikih, naravnih znamenitostih, turističnih točkah, športno-rekreacijskih objektih, nastanitvenih zmogljivostih, gostinski ponudbi (podatki so zbrani po krajevnih skupnostih), planinskih domovih, turističnih društvih, turističnih agencijah, bankah in menjalnicah, zbranih pa je še dosti drugih zanimivih in za turiste pomembnih podatkov. Turistične informacije Spodnje Savinjske doline lahko dobite v turističnih agencijah. J. K. Opravičilo V podpisu k sliki smo v sestavku Občni zbor JD Šempeter napačno zapisali priimek predsednika. JANKU BOŽIČU se za neljubo napako opravičujemo. V prejšnji številki je bila na posnetku cerkvica sv. Matevža, ki stoji v kraju Šmatevž pri Gomiiskem. Izžrebali smo tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v tajništvu uredništva. To so: 1. MARIJA LUKNER, Šmatevž 25, Gomilsko 2. IVICA SREBOČAN, Glinje 11, Braslovče 3. JERNEJA ČUK, Polzela 75, Polzela. Tokrat pa vas sprašujemo, na katerem gasilskem domu je ta podoba sv. Florjana? Odgovore pričakujemo do 4. junija 1997. NOVO V VERIGI GOSTIŠČ ŠTORMAN %anč ‘Burger - Venise 063 - 832-029 832-129 VABIMO VAS, DA Z NAMI PREŽIVITE NEKAJ NEPOZABNIH TRENUTKOV! HOTEL ŠTORMAN ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO tel: 451-436 ŽANA MARKET SEL LETUŠ tel: 885-243 ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS tel: 702-314 PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS tel: 724-090 V PC LENA r86,10 SLATKA^ TAJNA 100 g ČOKOLADA KRALJESTVO ŽIVALI 80 g BOMBAŽNE MAJICE KRATEK ROKAV NAPOLITANKE BATONS NOUGAT 20-delni servis samo 3.197,70 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA vam ob 50.-letnici PODARJA 90 20% POPUST ^ KAMP Opp „^^pRosr, ^ s\\IELEBMc0lA & DO 24- « ■ OB OBISKU VAS ČAKA ■ PRESENEČENJE 1 AKCIJSKA PRODAJA VRTNIH GARNITUR IN BLAZIN S POPUSTOM DO 20% OD 15. 5. DO I 31. 5. 1997 , Licona(" AVSTRIJSKA KONFEKCIJA ZA UREJENE MOŠKE VRTNE KOSILNICE ŽE OD NAHRBTNIKI 5.990,00 DALJE H¿im PLINSKI KUHALNIK ŽE ZA SAMO ZA ŠOTORI OD ■‘i'Svrf1- <)nuji>irr¿ ŽANA MARKET ŽANA MANEL MARKET LATKOVA VAS 24. 5. 1997 SEL LETUŠ PRAZNOVANJE PRAZNOVANJE OBLETNICE OBLETNICE VAŠ OBISK BOMO NAGRADILI! 31. 5. 1997 Tri priznanja KS Tabor Taborčani praznujejo dan krajevne skupnosti v spomin na začetek enega večjih kmečkih uporov v 17 stoletju, ki se je začel pri gradu Ojstrica. Tudi letos so ob tem pripravili več prireditev. Osrednja proslava je bila 25. aprila v dvorani Doma krajanov v Taboru. V kulturnem programu so nastopili domači pevci mešanega in moškega pevskega zbora, otroci taborskega vrtca in učenci osnovne šole. O opravljenem v krajevni skupnosti v preteklem letu je sokrajanom in gostom poročala predsednica sveta Vida Slakan, Taborčane pa je pozdravil in jim zaželel še naprej veliko uspehov in medsebojnega sodelovanja tudi župan Milan Dobnik. Vida Slakan je podelila tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti. Kot eden najbolj aktivnih Vida Slakan, predsednica KS Tabor: »V Krajevni skupnosti Tabor smo v aprilu izdali zloženko z naslovom Krajevna skupnost Tabor, te poznam? Z njo smo se predstavili svoji občini in širši domovini in je začetek akcije za predstavitev naše krajevne skupnosti. Pod strokovnim vodstvom prof. Milana Nateka sva jo pripravili skupaj z učiteljico Ivo Leskovšek in njenimi četrtošolci. Sodelovali sta še študentka Polona Bergant kot lektorica in Magda Semprimožnik kot prevajalka, kajti zgibanka je izšla tudi v nemškem jeziku. Vsi omenjeni in še nekateri drugi smo delali iz veselja in ljubezni do domačega kraja, torej brezplačno. Zato je računica izdaje te zgibanke zelo kratka, kljub temu da je izšla v nakladi 12400 izvodov v slovenskem jeziku in 2000 v nemškem. Pokrovitelji, navedeni v zgibanki - le poglejte jo še enkrat -sov celoti krili stroške tiska. Res pa je, da smo izbrali najugodnejšega tiskarja, ki je svoje delo opravil zelo dobro. Tudi fotograf je posebno vezan na naš kraj in računa za fotografije še nismo prejeli. In končno je sama krajevna skupnost krila stroške poštnine za razpošiljanje zgibanke. Tako je: če se kaj hoče, se tudi naredi; toliko lažje, če se zbere skupina ljudi, ki je pripravljena delati in zna sodelovati.« A »&MPHO« d.o.o. •1 STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v maju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu maju 1997 9.852,03 SIT in je 201,36 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v maju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 741,55 SIT. PO SKLEPU KURILNEGA ODBORA bo v mesecu maju 1997 znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 90,35 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije v pretekli kurilni sezoni so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1996/97 bo v mesecu juniju 1997 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1996/97. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. krajanov, zlasti v športnem društvu Partizan, ga je prejel Marjan Natek (na posnetku). Prav tako sta priznanje dobila gasilec Jože Ribič, ki se je s svojo požrtvovalnostjo izkazal še zlasti med vodno ujmo leta 1994, in čebelarsko društvo Tabor, ki je po nekaterih virih staro že 100, najmanj pa 90 let. Ob prazniku KS Tabor so organizirali še tradicionalni nočni tek, v nedeljo pa že 6. Šentjurski sejem. V farni cerkvi je bila tudi slovesna maša ob Šentjurski nedelji, popoldne pa dobrodelni koncert Kamniških kolednikov. K. R., foto: T. T. Sveta maša za gasilce Somaševal naslovni škof Vekoslav Grmič Pri gasilskemu dom v Latkovi vasi, kjer stoji tudi lepa kapelica, je bilo v nedeljo, 4. maja, zelo slovesno. Gasilci gasilskega sektorja Prebold so namreč tudi letos slovesno proslavili dan svetega Florjana, zaščitnika gasilcev. njegovo širino in poglede na svet. Z vso spoštljivostjo se je zahvalil tudi gasilcem in drugim. Posebej pa se je zahvalil župniku Francu Serecu, za katerega je dejal, da je človek odprtega srca in rok, ki ne ločuje med vernimi in drugače mislečimi. Ob koncu svete maše pa je škof še blagoslovil avtomobil Vinka Goliča, na katerem je potekala sveta maša, in se nato podal med gasilce in se z njimi rokoval. Letošnjo slovesnost ob dnevu svetega Florjana so pripravili gasilci Latkove vasi, ki so potem tudi poskrbeli za ustrezen zaklju-' ček dopoldneva. D. N. V lepem sončnem vremenu se je pred kapelico zbralo lepo število krajanov, ki so z veseljem poslušali igranje pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold in si ogledovali parado gasilskega sektorja Prebold, ki vključuje sedem gasilskih društev. Vsi skupaj pa so nato spoštljivo prisluhnili sveti maši in maševalcem, domačemu župniku Francu Serecu, škofovemu tajniku in župniku Srečku Reharju in škofu dr. Vekoslavu Grmiču, ki je znova izkazal čast župniji Sveti Pavel in preboldskemu župniku Francu Serecu. Mnogim bodo ostale v lepem spominu tudi besede njegove pridige, ki je dokazovala Sveti Florjan tudi v Petrovčah Sveti Florjan je zavetnik gasilcev skoraj povsod po Evropi in severni Ameriki, pa tudi pri nas je bil do druge svetovne vojne razširjen običaj, da gasilci na Florjanovo nedeljo ali dan prej skupaj obiščejo mašo in nato pripravijo še veselico. Večina prostovoljnih gasilskih društev to tradicijo spet oživlja in PDG Dobriša vas - Petrovče je 3. maja florjanovo praznovalo že četrto leto zapored. Popoldne so se člani PGD Dobriša vas - Petrovče in sosednjih društev Arja vas, Drešinja vas, Levec in Liboje udeležili maše v petrovški baziliki. Nato so v povorki odšli do gasilskega doma, kjer so na pročelju pred dvema letoma obnovljenega doma odkrili zidno fresko svetega Florjana. Freska je delo akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja, prikazuje pa Florjana v oblačilih rimske vojske, kako zliva vodo na petrovško cerkev. Zbrane na priložnostni slovesnosti ob odkritju freske je najprej nagovoril predsednik društva Drago Pintar. Med gosti sta bila tudi župan Milan Dobnik in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks, ki sta gasilcem čestitala ob prazniku in jim zaželela še naprej tako uspešnega dela. Fresko je blagoslovil pater Miran Cocej. Kulturni program so pripravili mladinci in moški pevski zbor Petrovče, v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah pa so praznovanje - kot zahteva tradicija - zaključili še z gasilsko veselico. K. R. Vodovod iz Založ v Sevčnik Že nekaj let si krajani zaselka Sevčnik v KS Andraž prizadevajo, da bi prišli do zdrave pitne vode. Veliko lastnega denarja in prostovoljnega dela so že vložili v gradnjo vodohra-mov in vodovodnega omrežja po hribovitem predelu, kjer je zelo malo ali pa skoraj nič zemlje, ampak skalovje, v katero je bilo potrebno vklesati jarke za napeljavo vodovoda. Pri tem so jim pomagali občina Žalec, žalska komunala in KS Andraž. Da bi voda pritekla iz za to pripravljene vrtine v njihov vodovod, je potrebno še približno 25 milijonov SIT ali praktično nekajletno zbiranje sredstev. Ker pa je ravno v tem času že hudo pomanjkanje pitne vode v teh predelih in jo že morajo voziti iz doline, so s pomočjo strokovnjakov iz Komunale Žalec našli začasno rešitev. Namreč, povezali naj bi se z vodovodom Za-lože, kjer bi lahko v nočnem času prečrpavali vodo v vodohra-me v Sevčnik. O možnosti te izvedbe se že pogovarjajo režijski odbor krajanov vasi Žalože v KS Polzela in KS Andraž ter Komunala Žalec. Če bi v Založah primanjkovalo pitne vode, bi to prečrpavanje začasno ustavili. Da bi do pomanjkanja ne prišlo, se že dogovarjajo, da bi v naslednjem letu obnovili več kot 45 let star vodovod skozi Orovo vas, prek katerega se napaja vodovod Zalo-že. T. T. \ra c TRGOVINE MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamke: JVC, BLAUPUNKT, PHILIPS, PIONEER in CARTEHNIC; glasbenimi stolpi: MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS IN GRUNDIG, NOVO PANASONIC na 61 CD-jev komponentami: MARANTZ In NAD; televizorji: Gorenje, Samsung, Universum. telefonskimi aparati Najcenejši PHILIPS GSM in telefaksi Panasonic mobilni telefoni: ter zvočniki JAMO. CENA 59.999,00 SIT Posebna ugodna ponudba rolerjev od 6.000 SIT dalje. Komentiramo — 0 zgibanki »Krajevna skupnost Tabor, te poznam?« Dobra zamisel, dobra uresničitev Veter nove šentjurske županje polni prava jadra. Vida Slakan ni le ženska z že skoraj neverjetno energijo in organizacijsko domiselnostjo, ampak tudi s srečno roko pri izbiri ljudi, ki so pripravljeni delovati v prid svojega kraja. Le-takšni zavesti se slabšalno reče lokalpatrioti-zem, v primeru taborske zgibanke pa se čuti predvsem ozemljena ljubezen do doma in njegove subjektivne ali objektivne enkratnosti. Zgibanki manjkata kvečjemu samo izvirnejši, vablji-vejši naslov, in natančnejši zemljevid - kajti na natisnjenem je šentjurska fara skprajda večja kot sama prebela slovenska prestolnica. Ampak to pretiravanje ne škodi. Besedila, ki opisujejo vasi v tem lepem žepku Savinjske doline, so ravno pravšnja mešanica znanja, domačnosti, neposrednosti in nevsiljivosti; podobno velja za razmeroma obsežno pohodniško vabilo na Črni Vrh. Podatkom lahko mirno zaupamo, saj jih zagovarja profesor Milan Natek: brez slabo razumljivega akademskega šopirjenja, z ljudskostjo domače učiteljice in osnovnošolskih otrok, ki so sooblikovali zgibanko. Kar se oblike tiče: fotografije so sončne ¡nepregledne, zgibanka lepo oblikovana in tisk domiseln. Žal pa tudi tukaj ni šlo brez reklam, najhujše kožne bolezni, ki jo mora prenašati papir. Kakšen dvom več bi se ponudil pri sporočilu, ki ga zgibanka ponuja. Taborsko okolje je zagotovo še kako vredno ogledovanja in raziskovanja, toda vprašanje je, ali se krajevna predstavitev spogleduje tudi s tehniziranim, množičnim turizmom. Brez dvoma je takšen turizem predvsem uničevalec duha, samobitnosti in okolja ter praviloma na koncu vselej pripelje do uničenja tistega, zaradi česar je neko okolje postalo vabljivo. Požre sam sebe. Veseli me predvidevanje, da je Tabor z okolico turistično zanimiv predvsem za tiste, ki potujejo iz vedoželjnosti in potrebe po spoznavanju velikih malih lepot -in ne za polslepe človeške horde, ki zahtevajo samo poceni in lahko prebavljivo zabavo. Ustvarjalci zgibanke se morajo zavedati, da je potrebno ohraniti takšno okolje, kakršnega predstavljajo. Dobro bi bilo, če bi se tega zavedali tudi graditeljski skrunilci kulturne krajine, kovinostrugarji, ki se gredo moderno kmetijstvo, in vsi tisti, ki bi jim morali temeljito omejiti uporabo motornih žag. Ampak to je snov za daljše in bolj poglobljeno razmišljanje. Vida Slakan, Iva Leskovšek, profesor Milan Natek in Polona Bergant so svoje delo odlično opravili. Po njih bi se lahko zgledovali neprimerno bolj blagoslovljeni »turistični« delavci in priročniški pisci. Mare Cestnik Invalidi v novih prostorih Društvo invalidov obične Žalec je, po oceni občnega zbora, v preteklem letu delovalo uspešno, po dolgih letih pa se jim je uresničila želja, dobiti primernejše prostore v pritličju, do katerih bi imeli dostop tudi invalidi na vozičkih. Kot je povedal predsednik Vlado lager, so v lanskem letu svojim članom razdelili več kot 60 enkratnih pomoči, desetim članom pa omogočili zdravljenje v zdraviliščih in ob morju. Svoje člane redno obiskujejo v domovih in v bolnišnicah. Kljub prizadevnosti pa so ob nekaterih problemih nemočni, zlasti glede zdravstvenega varstva in arhitektonskih ovir, zaradi katerih žalski invalidi med drugim še vedno ne morejo na občino, pošto in na sodišče. ^ ^ Blagoslov Florjana na Gomilskem Na Florjanovo nedeljo so se skupne maše udeležili tudi gasilci sektorja Gomilsko. Ob pol osmih so se v uniformah zbrali pri Domu krajanov na Gomilskem, ob osmih je bila maša, uro pozneje pa so v paradi odšli do gasilskega doma, kjer so blagoslovili sliko svetega Florjana. Krajani ingostje so si nato lahko ogledali novourejen gasilski dom in gasilsko orodje, saj je prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko organiziralo tudi dan odprtih vrat. K. R. Zasebno zdravstvo da - ob enaki dostopnosti storitev Javna tribuna o strategiji razvoja zdravstva v občini Žalec - Občina odhoda zdravnikov v zasebništvo še ne bo omejevala V žalski občini že nekaj časa delujejo zasebni zdravniki in zobozdravniki, podeljene so tudi tri koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, je to dovolj, potrebujemo še več zasebnih ambulant, ali naj se tudi zdravstveni dom preoblikuje v združbo zasebnikov? To je le nekaj odprtih vprašanj, s katerimi se srečuje občina, ki je pooblaščena za podeljevanje koncesij na področju zdravstva, oziroma oddelek za gospodarske in negospodarske zadeve, ki vodi te postopke. Da bi bilo odgovorno odločanje o koncesijah nekoliko lažje, bodo občinske službe pripravile strategijo razvoja zdravstva v občini Žalec, ki naj bi jo jeseni obravnavali in potrdili tudi občinski svetniki. In da bi bila ta strategija čim bolj v skladu s strategijo razvoja na državni ravni (ta je v parlamentarni proceduri), predvsem pa z željami uporabnikov zdravstvenih storitev, je oddelek za gospodarstvo in negospodarstvo občine Žalec pred časom v dvorani gasilskega doma organiziral javno razpravo. Javne razprave se je udeležilo bolj malo občanov, predvsem so prišli zdravstveni delavci, tudi iz drugih občin. Med njimi so bili skoraj vsi zasebni zdravniki, ki imajo ta čas zasebne splošne in specialistične ambulante v naši občini, tudi nekateri zasebni zobozdravniki. Razpravo, predvsem stališča gostov javne tribune, povzemamo v tokratni temi meseca. Javno razpravo je vodila vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar, glavni razpravljala' pa so bili: državna sekretarka ministrstva za zdravstvo Dunja Piškur Kosmač, podsekretar dr. Tone Košir, predstavnik zdravniške zbornice dr. Miha Demšar, direktor območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj in avtor brošure Koncesijsko razmerje v javni zdravstveni službi Marjan Česen, tajnik lekarniške zbornice dr. Ivan Remškar in direktor Javnega zavoda Zdravstveni dom Žalec dr. Franjo Velika-nje. Javne razprave so se udeležili tudi predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, tajnik občine Peter Marinšek in predsednica Ženskega foruma ZLSD Sonja Lokar. Izhodišča za razpravo je najprej povzeja Tanja Razboršek Rehar: »Namen te javne razprave je, da bi v žalski občini prišli do strategije razvoja zdravstva, da pa je ne bi oblikovali le strokovni delavci občinske uprave skupaj z vodstvom zdravstvenega doma, ampak tudi uporabniki storitev. Odgovoriti želimo zlasti na dve vprašanji: Ali nadaljevati z zasebništvom v zdravstvu, kako in na katerih območjih? In kaj bo z zdravstvenim domom -naj ostane takšen, kot je - javni zavod, ali morda razmišljati o združbi zasebnih zdravnikov. Občina Žalec je od leta 1993 do danes podelila 10 koncesij na področju zdravstva. Leta 1994 sta dobila koncesijo dva splošna zdravnika, leto pozneje je bilo podeljenih kar nekaj koncesij v zobozdravstvu in ena za opravljanje dejavnosti fizioterapije. Lani smo po kar nekajletnih pripravah podelili tudi tri koncesije za lekarniško dejavnost in še eno na področju stomatologije. V naši občini pa delujeta tudi dva specialista, katerima je glede na pristojnosti podelilo koncesijo ministrstvo za zdravstvo, to sta specialist okulistike in specialistka ginekologije in porodništva. Izkušnje z zasebništvom torej imamo.« Stališča ministrstva Dunja Piškur Kosmač: »Na ministrstvu za zdravstvo sem zaposlena že štiri leta in čeprav nisem nikoli delala v osnovnem zdravstvu pokrivam kot državna sekretarka prav to področje. To področje dela na ministrstvu je zelo pestro in težko. Naj povem za primerjavo: ustanovitelj bolnišnic je država in vse v zvezi s pravnimi potmi in ustanoviteljstvom se lahko dogovorimo na ministrstvu. Zdravstveni domovi in osnovna zdravstvena dejavnost pa so v pristojnosti lokalnih skupnosti in probleme v zvezi z njimi smo najprej reševali z določenim številom občin, po novem zakonu o lokalni samoupravi pa s kar 148 občinami. In kot kaže, jih bo v kratkem še več. To sicer otežuje naše delo, vendar pa lahko na splošno rečem, da smo tudi z novimi občinami našli dovolj dober stik. Nismo pa na ministrstvu vedno mogli urediti zadev tako, kot so želeli predstavniki občin, dokler nismo imeli zakonske osnove. To zdaj ima: mo, ministrstvo pa bo prek vlade državnemu zboru predlagalo še nekatere spremembe zakonov na področju zdravstva, predvsem da bi imela država oziroma ministrstvo večjo vlogo na lokalni ravni. Sedanjega ministra Jereba večkrat sprašujejo - tako kot so že prejšnjega ministra Voljča - do kam zasebništvo v Sloveniji. Nikoli nismo mogli dati prave številke, kot so zahtevali od nas -ali je to 20,25,30 ali celo 50 odstotkov. V načrtu zdravstvenega varstva oziroma v nacionalnem programu, katerega predlog je zdaj v parlamentu, smo ponovno tehtali, ali bomo to številko zapisali ali ne. Odločili smo se tako: še naprej razvijati zasebništvo, vendar v takšni obliki, da ne bo zmanjšana dostopnost do zdravstvenih storitev za paciente. To je edina omejitev, ki smo jo zapisali v predlogu strategije. Pri vodenju zdravstvene politike se oblikujejo različni interesi: interesi zdravnikov v javnih zavodih, že zasebnih zdravnikov, občine, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je predstavnik zavarovancev, in seveda državne politike, ki jo v našem skupnem prostoru zastopa ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo mora zastopati javni interes, to je - zagotoviti, da zdravstvena služba deluje in da so s tem delovanjem zadovoljni javni zavodi, zasebniki, pacienti in navsezadnje vsa država. Ministrstvo je lani po sprejetju zakona o lokalni samoupravi organiziralo 58 sestankov z zastopniki vseh teh različnih interesov, kako naprej razvijati osnovno zdravstvo v Sloveniji in kako rešiti sporne probleme. Za primer omenjam le zadnji sporen problem, za katerega smo se dogovorili, to je osnutek koncesijske pogodbe, ki ga je pripravilo ministrstvo in naj bi ga uporabljale občine pri sklepanju koncesij. Zdravniška zbornica je imela glede osnutka veliko pomislekov, zato smo se dogovorili, da bosta ministrstvo in zbornica skupaj pripravila nov predlog. Kar pa zadeva prihodnost zdravstvenih domov - mislim, da moramo prednosti zdravstvenega donia kot inštitucije ohraniti, vendar morda v drugačni obliki. Tudi v tujini namreč ustanavljajo združbe, ki so podobne našim zdravstvenim domovom, v teh zdravstvenih domovih naj bi imeli prostor tako zdravniki oziroma osebje, ki so v javni službi, kot zasebniki. Predvsem pa je treba ohraniti to funkcijo zdravstvenih domov, da lahko pacienta obravnava več zdravnikov in da je tako zelo dobro oskrbljen.« Zakaj sploh v zasebništvo Marjan Česen: »V zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se srečujemo z zasebnimi zdravniki že takrat, ko zaprosijo za koncesijo za delo v omrežju javne zdravstvene službe. Moram reči, da dajemo pozitivno mnenje izključno tistim zdravstvenim delavcem, ki zapuščajo javne zdravstvene zavode. Še vedno namreč velja zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki nasprotuje širjenju zdravstvene mreže. To je naša poglavitna naloga. Vsako leto se v okviru te mreže dogovarjamo o obsegu zdravstvenih programov in s posameznimi izvajalci teti programov sklepamo pogodbe. Vendar pa bi rad v zvezi z zasebništvom v zdravstvu poudaril nekaj drugega. Pri nas uvajamo zasebništvo v zdravstvu, ki je bilo v prejšnjem sistemu izrecno prepovedano. Razumljivo je, sploh na začetku, da še vedno nimamo temeljnih odgovorov na vprašanja, kaj pravzparav želimo z zasebnim delom? Če povzamem, kar v svetu pričakujejo od zasebne dejavnosti, od tako imenovane privatizacije javnih služb, potem moram najprej povedati, da je temeljno pričakovanje javnega sektorja pri prenosu proizvodnje javnih storitev v zasebni sektor cenenost izvajanja. To je temeljni interes. Če ne dosežemo, da bi zasebni izvajalci ceneje opravljali zdravstvene storitve kot javni zavodi, je prenos te dejavnosti v zasebni sektor praktično nesmiseln. Seveda pa se zdaj postavlja vprašanje, ali se to v praksi resnično dosega. Izkušnje tistih držav, ki so podobno kot pri nas uvajale zasebno zdravstvo, so v prvi fazi negativne. Pri tem moramo strogo ločevati med zasebnim delom v javni zdravstveni službi in lastninjenjem oziroma odprodajo državnega premoženja. Države, ki so praktično prek noči uvedle zasebno delo, kot neko čarobno palico za rešitev vseh problemov, so zdaj zelo razočarane. Nekatere - med njimi na srečo ni bilo naše - so se lotile reforme zdravstvene službe izključno zato, ker so zdravniki iskali boljši ekonomski položaj. Zgodilo se je, da v teh primerih zdaj država praktično ne nadzoruje sistema zdravstvenega varstva niti sistem zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji se nismo prek noči odločili za rešitve, ki bi lahko spodkopale naš sistem zdravstvenega varstva. Danes smo tako sredi procesa gradnje mešanega javnega in zasebnega sistema - v javno zdravstveno dejavnost vključujemo zasebno delo in v obvezno zdravstveno zavarovanje uvajamo prostovoljno zavarovanje. Slovenija na tej poti ni zašla in upam, da tudi v prihodnje ne bo. Sicer pa velja ugotovitev, da je dobro samo tisto zdravstveno varstvo, ki deluje. Samo to je pomembno. Ali je to javni zavod ali so zasebni izvajalci, sploh ni pomembno. Vendar pa mora država nadzorovati razvoj in delova- nje te dejavnosti. Po mojem mnenju je dobro, da smo začeli z zasebništvom najprej v osnovnem zdravstvu, čeprav bi nekateri želeli poseči tudi po večjih javnih zdravstvenih zavodih oziroma bolnišnicah. Pri nas torej ne moremo biti nezadovoljni s sedanjim prehodom iz javnega v mešani javno-zasebni sistem zdravstva. Tisto, kar je zdaj potrebno, pa je ugotoviti, kje so prednosti in kje slabosti zasebništva in javnega zdravstva. Nobena oblika namreč nima samo dobrih ali slabih strani. Ravno pri teh odločitvah so v največjih stiskah občine kot koncidenti, kar se kaže v pogovorih, na katere me vabijo predstavniki občin. Moram povedati, da je Slovenija zelo razdrobljena, zdravstvo pa je enovita dejavnost, opravljamo jo povsod z enakimi zmogljivostmi, enako in enakimi sredstvi. Izdaja koncesij za zasebno delo v mreži javne zdravstvene službe je nadvse odgovorno delo in upravni delavci resnično nimajo na voljo jasnih odločitev zdravstvene politike, kako naj ravnajo. Teh odločitev nima nihče na svetu, največ se bomo naučili iz prakse. Seveda pa je učenje na lastnih napakah zelo drago, zato je prav, da pogledamo izkušnje drugih držav. Treba je reči, da nikjer več niso navdušeni nad brezglavim prehajanjem v zasebno delo in da se v skandinavskih državah celo spet vračajo k javnemu delu oziroma javnim zdravstvenim domovom. Država po svojih zmožnostih zagotavlja sredstva za javno zdravstveno službo in zdravstveni delavci potem opravijo neko delo, za katerega se skupaj dogovorimo. Kdor v tem delu išče dobiček, ne more koristiti javnemu zdravstvenemu interesu. Po drugi strani je jasno, da je prav dobiček glavni interes vsakega, ki se loti zasebnega dela. Zato javni sektor zasebnikom omogoča le tako imenovani razumni dobiček. Če dobiček preseže razumno mejo, se v nepravni državi pojavijo takšne stvari, kot so doplačevanje, korupcija, čakanje in podobno. Zato moramo vzpostaviti takšno zdravstveno oblast, ki bo nadzorovala prehod iz javnega v mešani sistem zdravstva. Ali bo ta prehod potekal hitreje ali počasneje, ni tako pomembno kot to, da zadržimo relativno visok zdravstveni standard.« Dr. Miha Demšar: »Zdravniška zbornica podpira prehod v zasebno prakso, predvsem zato, ker vidi v zasebnem delu boljši položaj zdravnika. Zbornica brani interese zdravnikov, obenem pa skrbi za njihovo strokovnost, izobraževanje in jim na osnovi tega vsakih nekaj let podaljšuje licenco oziroma ima pristojnost, da jim to licenco tudi vzame. Kako z zdravstvom v žalski občini naprej, težko rečem. Ker sem direktor zdravstvenega zavoda v Novi Gorici, lahko povem, kako je pri nas. Od 48 zdravnikov, zaposlenih v našem javnem zavodu, sta se samo dva odločila za zasebništvo, poleg njiju še nekaj specialistov in stomatologov. Težko rečem, zakaj samo dva, verjetno pa se tako počutijo varnejše in ne čutijo potrebe po samostojnem delu, čeprav o tem razmišljajo in se bodo v prihodnje še odločali. Tudi sam kot zdravnik razmišljam o tem, da bom odšel med zasebnike, vendar ne vem, kdaj, tehtam slabe in dobre strani takšne odločitve. Če je zdravstveni dom dobro organiziran, lahko zdravniku veliko ponudi. Mislim, da mora biti prehod v zasebništvo dobro premišljen in načrtovan, da se ne bi pojavile nevšečnosti kot ponekod, kjer so na vrat na nos šli v zasebništvo. Mislim tudi, da je prav, da se zasebna praksa odvija v prostorih zdravstvenega doma. Zato je zasebnikom treba omogočiti, da dobijo te prostore po zmerni najemnini. Tako zdravniki laže sodelujejo in se tudi nadomeščajo.« Dr. Franjo Velikanje: »Osnovni motiv, zakaj zdravniki iz zdravstvenih domov odhajajo v zasebno prakso, je res v največji meri samostojno delo in za opravljeno delo kulturnejše plačilo. Kot direktor zdravstvenega doma se zavzemam, da bi načelno prišlo do spremembe zakonodaje tako, da se zdravnikom ne bi bilo treba ukvarjati poleg zdravstva še z vsem drugim delom - ekonomijo, računalništvom, davkarijo... - ampak da bi se lahko ukvarjali s pacientom. Zdaj se morajo zasebniki ukvarjati z vsem tem. Poudaril bi zlasti dve usmeritvi v predlogu strategije delovanja zdravniške zbornice: zastopanje interesov vseh zdravnikov v javnem zavodu in drugo - spremeniti delovno-pravni položaj zdravnika in ga definirati kot glavnega in odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ter tako omogočiti realnejši način nagrajevanja na osnovi količine in kakovosti opravljenega dela. Prepričan sem, da bi mnogi zasebni zdravniki in tudi zobozdravniki raje ostali v javnem zavodu, če bi bilo to mogoče doseči. Glede zasebništva v žalski občini moram povedati, da v zdravstvenem domu samemu odhodu zdravnikov v zasebništvo načelno in tudi v konkretnih primerih nikoli nismo nasprotovali. Tudi nismo nasprotovali temu, tako kot na primer v Ljubljani, da zasebni zdravniki še naprej opravljajo svoje delo v prostorih javnega zavoda. Mi smo to dovolili in mislim, da je samo en stomatolog zaradi svojih razlogov odšel iz naših prostorov in si uredil svojo ordinacijo. V Preboldu pravkar poteka postopek lastninjenja - občina bo kot lastnik prostorov zasebnemu zobozdravniku odprodala del prostorov zdravstvene postaje, to je paviljon ob zdravstveni postaji, v katerem je bila prej lekarna. Lani sta želela v zasebno prakso še dva zdravnika iz zdravstvene postaje Žalec. Mi smo se s tem strinjali, vendar smo enemu od njih ponudili lokacijo v Preboldu, kjer je mesto za dva zdravnika. V tem primeru bi prišlo do spremembe, ki bi jo občutili pacienti. Vendar smo se držali tukaj že omenjenega načela cenenosti v smislu obvladovanja stroškov in pa tega, da se izogibamo izgubam v javnem zavodu, kajti vse izgube bi morala pokriti občina kot ustanovitelj. Sugestije ministrstva za zdravstvo so, da naj bi zasebni zdravniki najprej prevzeli lokacije, ki so bolj oddaljene in ki javni zavod finančno bolj bremenijo, medtem ko za zasebnika ne predstavljajo večjih stroškov. Zdravstveni dom v Žalcu kot upravnem središču z veliko dnevno migracijo naj bi ostal center koordinacije in razvoja kontinuiranega zdravstvenega varstva, center koordinacije služb in nujna kadrovska rezerva za nadomeščanje zdravnika med odsotnostjo. Moram opozoriti na še nerešen problem specializacij zdravnikov, ki po eni strani finančno bremenijo javni zavod, problem pa predstavljajo tudi zaradi odsotnosti zdravnika v času specializacije. Načeloma je bistveno, da nekdo želi v zasebništvo, ne pa da ga potiskamo v zasebništvo. Za to, kaj naj bi ostalo v javnem zavodu, so bili kriteriji že izdelani, nejasno je še glede medicine dela in športa, ki bo morala počakati na sprejetje zakona o zdravju delavcev. Naslednje so nekdanji protituberkulozni dispanzerji, ki jih praktično v Sloveniji nimamo več. Gre za specialistično ambulanto, ki pri nas še deluje, vendar jo bomo v bodoče oddali ali zasebnici pulmologinji ali pa eni od bolnišnic. Naslednje področje je zobozdravstvo. Pri odraslih pospešujemo odhod v zasebništvo oziroma to omogočimo, če kdo za to zaprosi. Takšen primer imamo zdaj na Vranskem. Enako je pri zobotehnikih. Seveda nikogar ne odganjamo, ne delamo pa problemov. Prostore javnega zavoda smo vedno namenjali enaki dejavnosti. Glede najemnine za te prostore: višine najemnin so po Sloveniji različne. Svet zavoda je na priporočilo ministrstva za zdravstvo in po kriterijih občine Žalec določil višino najemnine, in sicer 10 mark v tolarski protivrednosti na kvadratni meter, na Polzeli in v Preboldu 9, v Libojah in na Vranskem pa 8. Poleg drugih stroškov. Odkar sem direktor zdravstvenega doma, vsa štiri leta poslujemo pozitivno. Občina je prispevala samo za zakonsko obvezno mrliško ogledno službo, posebej se moram zahvaliti za njen prispevek za urgentno službo v Celju. V skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju mora občina zagotavljati tudi sredstva za investicije, mi smo se ves čas trudili, da občini ne bi bilo treba financirati naših izgub ali investicij. Sicer pa poslujemo tako, da 71 odstotkov prihodka zagotovimo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 29 pa iz drugih virov.« dr. Tone Košir: »Žalska občina je ob reformi lokalne samouprave ostala enovita, kar je dobro, saj je v občini s toliko prebivalci mogoče zelo dobro organizirati zdravstveno službo. Kjer so se občine razdrobile, je problem zdravstva res velik. Kot drugo pa je treba zelo jasno povedati, kaj se bo zgodilo, ko bo odhajanje v zasebništvo preseglo tisto mejo, ko javni zavod v sedanji obliki ne bo mogel več delovati. Opozoril bi na določilo v nacionalnem programu, da bo zdravstveni dom organiziran bodisi kot enovit javni zdravstveni zavod bodisi kot zasebni zavod ali zdravniška zadruga oziroma kombinacija javnega zdravstvenega zavoda in zasebnih zdravstvenih delavcev koncesionarjev. Prav ta čas iščemo konkretne oblike, kako organizirati zdravstvo tam, kjer javni zavod resnično ne more več delovati in zelo moramo pohiteti, saj so nekateri zdravstveni domovi po Sloveniji že na robu obstoja. Pojavlja pa se vprašanje, ki ga bo zagotovo potrebno razčistiti: ali je smotrno obdržati javni zavod samo za to, da bi organiziral dežurno službo in nujno medicinsko pomoč, vse ostalo pa bi odšlo v zasebno delo. Če povzamem -zdravstveni dom ja, vendar v drugačni obliki. Glede specializacij - strinjam se, da bomo morali nujno urediti financiranje specializacij v osnovnem zdravstvu in reševanje tega problema se je že začelo. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo začetek nazadovanja strokovne ravni delovanja zdravnikov. Nove oblike organizacije iščemo tudi na področju zobo-tehnične dejavnosti, tako da bodo posamezni zobotehniki v nekem zobotehničnem laboratoriju lahko postali zasebniki, pa še vedno ostali skupaj v laboratoriju. Do sedaj je bilo tako, da je eden prevzel laboratorij in zaposlili ostale tehnike. Povsod pa to ne gre. Ce omenim še najemnine - zagotovo je razlika, ali najameš prostor v središču ali na obrobju. Imamo primere, ko je občina prostore uredila, dobila zdravnika in od samega zadovoljstva, da sploh ima zdravnika, zaračunala izjemno nizko najemnino za te prostore. To je seveda nemogoče v središčih, kjer je možnost ustvarjanja dohodka veliko večja, kot v neki majhni in odmaknjeni zdravstveni postaji. Višina najemnine torej ne sme biti določena enotno za vse zasebnike v občini.« Izkušnje zasebnih zdravnikov V razpravi so sodelovali tudi trije zasebni zdravniki. Dr. Janez Cukjati je povedal, da kot zasebnik dela v istih prostorih in z istimi ljudmi kot prej že 25 let. Za zavod za zdravstveno zavarovanje je njegova zasebna ambulanta precej cenejša, saj mu po njegovih trditvah za opravljeno plačajo manj, povrhu pa plačuje poleg stroškov elektrike, vode, ogrevanja in telefona še precej visoko najemnino za prostore. V treh letih od tega denarja ni prišlo rtič za opremo njegovih prostorov. Zato bi bili zasebniki pripravljeni odkupiti te prostore. Je torej več razlogov, ki govorijo proti zasebništvu, med-njimi tudi veliko dela s papirji, hkrati pa je nekaj močnih argumentov za. V socialističnem sistemu zdravstva namreč ni bilo pomembno, koliko je zdravnik delal za enako plačo in nekateri so bili vlečni konji celotnega zdravstvenega doma. Dr. Cukjati je bil med tistimi, ki so imeli največ pacientov, poleg tega pa so mu nadrejeni nalagali še veliko dežurstev. Plačo je imel enako kot tisti zdravnik, ki skoraj ni imel pacientov, nadure niso bile plačane, prav tako ni bila pomembna kakovost dela. »Zdaj je drugače. Zdravniki imamo svoje paciente, za katere moramo skrbeti. Nihče ob prehodu v zasebništvo ni računal s tem, da bo obogatel, si pa sam svoj gospod, sam skrbiš za svoje paciente, za izpolponje-vanje in vse drugo. Tudi zasebni zdravniki dežuramo, s tem da javni zavod nekoliko mačehovsko gleda na nas. Dežuramo ravno tako kot prej, celo več, opravljamo neke kompenzacijske ure za tiste ure, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje ne plačuje. Če pa gremo zasebniki na dopust, moramo sami poskrbeti, da nas bo v tem času kdo nadomeščal, čeprav prav v času dopustov delamo več, ko nadomeščamo druge zdravnike na dopustu. Tu bi moralo biti več solidarnosti in o tem se bomo morali še pogovoriti. Ni pa nobene bojazni, da bi zaradi zasebništva javno zdravstvo razpadlo, kot se govori. Javni zavod naj ostane koordinator, zlasti za področje preventivne dejavnosti, obrobne zdravstvene postaje pa naj se dajo v najem. Vsak koncesionar pa se mora obvezati, da bo sodeloval v dežurni službi«. Dr. Djurič je povedal, da je bil tudi on eden od tistih zdravnikov, ki je imel največ pacientov. Strinjal se je z dr. Cukjatijem, da so najemnine za prostore previsoke, prav tako pa tudi s tem, da javni zavod v neki obliki še ostane. Kot izvejo na raznih seminarjih, naj bi v zasebništvo odšlo približno 35 odstotkov zdravnikov, trenutno pa naj bi jih bilo v Sloveniji 25 odstotkov. Tudi dr. Marjan lrman je poudaril, da motiv za njegov odhod v zasebništvo ni bil finančni. Po njegovem mnenju v tržnem gospodarstvu stvari delujejo tako, kot delujejo, država mora zagotoviti predvsem normalne pravne osnove. »Če smo se odločili za drugačen sistem, potem moram verjeti, da bo dober. In če govorimo, da nam na Zahodu zavidajo naše zdravstveno varstvo, potem je treba reči tudi, da pri minimalnem vlaganju v zdravstvo kakovost dela sloni povsem na plečih zdravstvenih delavcev,« je med drugim povedal dr. lrman. Glede najemnine je Tanja Razboršek Rehar pojasnila, da brez nje ne bo šlo. Namenjena je izključno za investicije v same prostore, ne pa za opremo, in četudi bi občina skrbela za vse investicije, bi potrebovala denar, ki se zbira z najemnino. »Če skušam povzeti nekaj zaključkov z dosedanje razprave - pri zobozdravstvu ni dileme, še naprej bomo podeljevali koncesije, če bo za to interes, dogovoriti pa se še moramo, kaj bo z mladinskim zobozdravstvom. Prav tako se še nismo dogovorili, ali bomo privatizirali samo zdravstvene postaje ali vse, za kar se pojavi interes. Zdravstveni dom bo moral kmalu povedati, kje so tiste meje, ko se lahko deluje kot javni zavod. Za državno sekretarko pa še vprašanje, ali v naši občini še lahko zaposlujemo zdravnike. Informacije območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje in številke, zapisane v nacionalnem programu, se namreč razlikujejo. Ali lahko pričakujemo, da bi dobili tudi še kakšnega specialista, morda internista, in opremo za ultrazvok. Razvoj zdravstva v naši občini ni bil takšen, kot bi lahko bil. Tudi skrb za zdravje žensk po mojem mnenju ni na dovolj visoki ravni.« •Dr. Dunja Piškur Kosmač: »Vednp se na podobnih pogovorih, kot je današnji, ministrstvo kot predstavnika vlade dolži, da ni dovolj ukrepalo in naredilo. Ministrstvo je odgovorno, da sistem v državi deluje, da pripravlja enotna izhodišča in da s'tem sistemom zagotavlja visok zdravstveni standard ob seveda zadovoljstvu delavcev v zdravstvu. Naše vodilo je bilo, da je bila v vsej državi enaka dostopnost do zdravstvenih storitev za vse skupine prebivalcev. Čeprav je Slovenija majhna država, je zelo raznolika. Konkretno za žalsko občino - število prebivalcev je 38.665. V bistvu je to zelo mlada populacija, saj je manj kot 10 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Imate zelo malo zdravnikov, saj jih glede na naše normative manjka kar četrtina. Zobozdravnikov je ravno dovolj, premalo je medicinskih sester. Se pravi, da bi bilo glede na državne standarde še možno zaposliti določene zdravstvene delavce.« Dr. Piškurjeva je tudi povedala, da kot vodja pogajalske skupine za sklepanje pogodb z zavarovalnico za letošnje leto zelo dobro pozna sistem financiranja v zdravstvu in da so javni zavodi in zasebni zdravniki glede plačil za opravljanje storitve letos že povsem izenačeni. V zvezi s samim nagrajevanjem dela zdravnikov se je tudi državna sekretarka strinjala, da sedanji plačilni sistem za zdravnike ni primeren, in povedala, da ministrstvo pripravlja zakon, v katerem bodo opredelili, kaj so posebnosti zdravniškega dela in kakšen je standardni obseg dela. Kdor ga bo presegel, bo za to tudi primerno nagrajen. Dr. Velikanje je povedal, da naj bi imela žalska občina po priznanih normativih zavarovalnice 17 zdravnikov in še enega za polovično delo, ima pa jih trenutno 20. Zasebni internist v Žalcu bi lahko bil, če bi ga v bistvu dobili iz Celja. Sicer pa je opozoril tudi na dejstvo, da bo po podatkih sindikata zdravstva in socialnega zavarovanja ukinjenih 3000 delovnih mest v zdravstvu. Vprašal se je tudi, kdo je danes pravzaprav odgovoren za zdravstvo v občini - včasih je bil samo javni zavod oziroma zdravstveni dom, danes pa to ni jasno. Državna sekretarka je vztrajala pri podatku, da v žalski občini manjka še 7 zdravnikov. V razpravi je sodelovala tudi predsednica ženskega foruma ZLSD Sonja Lokar. Tudi ona se je strinja- To dejstvo je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik društva Rajko Vrečer, nato pa je spregovoril župan Milan Dobnik. Omenil je, da stanovanjski problem mladih ni nekaj novega, saj se je tudi sam srečal z njim. Osnovni problem je v tem, da so stanovanja glede na standard predraga. Stroški gradnje stanovanj so tako visoki, da preprečujejo normalno stanovanjsko gradnjo, medtem ko je gradnja stanovanj v tujini ena najbolj varnih naložb denarja. Nizke najemnine, velike pravice najemnikov in splošna miselnost Slovencev so nadalje vzrok, da je veliko stanovanjskih hiš praznih, saj jih lastniki niso pripravljeni oddati v najem. Dodal je tudi, da pomanjkanje stanovanj verjetno ni edini razlog, da se ljudje ne poročajo in nimajo otrok, saj so v preteklosti veliko večje družine živele v mnogo slabših bivalnih razmerah. Gre torej tudi za drugačen način življenja. Tudi v žalski občini so, kot verjetno povsod drugod, zelo različna mnenja o tem, za kaj je najpomembneje porabiti proračunski denar. Po besedah Milana Dobnika bi bilo lepo, če bi svetniki kdaj s kakšnim amandmajem dali več denarja za stanovanjsko gradnjo, vendar se je do sedaj zgodilo prav nasprotno. Kakšen je ali naj bi bil nacionalni stanovanjski program, je povedal pomočnik direktorja stanovanjskega sklada RS Jani Vogelnik. Že leta 1991 sprejet stanovanjski zakon je predvidel, da bo vlada izdelala nacionalni stanovanjski program in da bo ustanovljena stanovanjska hranilnica. Nacionalni stanovanjski program do leta 2000 je vlada pripravila, ker pa je bilo potrebno opredeliti tudi vire financiranja tega programa, je dokument obležal v parlamentarnih predalih. Program med drugim določa sistemske spodbude za stanovanjsko gradnjo. V tržnem gospodarstvu si namreč le redki državljani uspejo sami priskrbeti stanovanje, zato mora država prevzeti aktivnejšo vlogo in zagotoviti dovolj različnih neprofitnih, socialnih in lastniških stanovanj. Pri tem ima na voljo neposredne ukrepe (zakonodajni, organizacijski in finančni) in posredne (npr. davčni in prostorski ukrepi). Po predlogu nacionalnega programa naj bi v Sloveniji vsako leto zgradili 2000 socialnih stanovanj, 2500 neprofitnih najemniških, 500 profitnih najemniških in 5000 lastniških stanovanj. Seveda pa morajo biti ta stanovanja finančno dostopna tudi mladim. Stanovanjske hranilnice, ki bi omogočala namensko varčevanje, v Sloveniji še ni, precejšnjo vlogo pa imajo stanovanjski skladi. Republiški stanovanjski sklad je na do sedaj 18. razpisih obravnaval 26 tisoč vlog posameznikov, pripravil pa je tudi 4 razpise za neprofitne stanovanjske organizacije, ki so zgradile 1200 stanovanj. O denarju od kupnin za prodana družbena stanovanja je Jani Vogelnik povedal, da so bila večinoma porab- la, da Slovenija ne sodi med države, ki so uničile prejšnje zdravstvene sisteme, niso pa ustvarile nq,vih, vendar pa so tudi pri nas ženske, otroci, ostareli in socialno najšibkejši sloji prebivalstva vse bolj zapostavljeni. Reforma zdravstvenega sistema je bila potrebna, da bi se zdravstvo pocenilo. Toda nekateri so v reformi videli le priložnost za zaslužek in to predvsem na račun zdravnikov začetnikov, bolniškega osebja, revnih bolnikov in preventivnega dela v zdravstvu. S hitrim preho- Ijena namensko. Občine pa bi morale vsako leto pridobivati sredstva za gradnjo socialnih stanovanj, in sicer vsaj 1*1% bruto, osebnega dohodka zaposlenih, s čimer bi se letno zbralo v državi približno 10 milijard tolarjev. Eden zelo hudih problemov pa je tudi nezmožnost občin, da zagotovijo zazidljiva, komunalno opremljena zemljišča. Predsednik upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada Peter Gominšek je povedal, da na socialna in neprofitna stanovanja v žalski občini trenutno čaka 300 prosilcev. Letos bo v občini na voljo le 10 stanovanj, saj sklad nima dovolj virov, da bi zagotovil več stanovanj. Sredstev kupnin od prodanih stanovanj je vsako leto manj, tudi občina iz proračuna namenja letos še manj denarja kot lani - 20 milijonov, lani 23 milijonov tolarjev, sredstva od najemnin pa se porabljajo predvsem za popravila in vzdrževanje objektov,' ne pa za gradnjo novih stanovanj. Za stanovanjsko gradnjo je letos predvidenih samo 80 milijonov tolarjev. Predstavnik gradbenega podjetja Vegrad Velenje Ivan Kroflič naj bi sicer predstavil sistem gradnje stanovanj za mlade družine, vendar je takoj povedal, da na žalost pri nas takega sistema ne poznamo. Če je Vegrad nekdaj zgradil do 700 stanovanj na leto, jih v zadnjih letih samo od 10 do 20, kar se je zgodilo z ukinitvijo stanovanjskega tolarja. Investitorjev za stanovanjsko gadnjo ni, kar je škoda tudi z gospodarskega vidika, saj gradnja stanovanj zagotavlja delo več panogam. Cena stanovanj je pri nas tako visoka zaradi dejanskih stroškov gradnje. Vendar pa izključno gradbeno-obrtna dela predstavljajo le 67% cene stanovanja. 15% cene predstavljata nakup zemljišča in komunalno opremljanje, 10 do 12% zunanja ureditev in sprememba namembnosti, projekti, nadzor in gradbeno dovoljenje pa približno 6%. Še sprejemljiva cena stanovanja bi bila 1.000 do 1.200 DEM za kvadratni meter. To bi bilo mogoče doseči, če bi občina zagotovila zemljišče, država ugodne kreditne pogoje, izvajalci pa ugodne cene. Pri nas interesa za stanovanjsko gradnjo ni, ker je denar predrag. Ob posojilu s temeljno obrestno mero plus 3% bi marsikdo vlagal v gradnjo stanovanj. O psiholoških vidikih pomanjkanja stanovanj za mlade je govorila psihologinja Milena Terazič Šele-kar, podžupan Kurt Kindlhofer pa je menil, da mora občina temu problemu posvetiti večjo pozornost, in sicer na posebni seji občinskega sveta. Sicer pa je društvo akademske mladine pripravilo tudi peticijo, s katero državo in občine poziva k pospešeni gradnji stanovanj za mlade družine. Država naj bi občinam predpisala, da morajo 10 odstotkov svojih proračunov nameniti za gradnjo stanovanj, žalsko občino pa so pozvali, naj prva sprejme takšen sklep in spremeni že sprejet letošnji proračun. K. R. dom v zasebništvo so največ pridobili zdravstvena zavarovalnica, zdravniki in pa proizvajalci zdravil. Industrija zdravil pri nas ustvarja največ dobičke. Zdravniki so poskrbeli za svoje plače, ne pa tudi za plače ostalih zdravstvenih delavcev. Ni torej več dileme - javno ali zasebno zdravstvo, govoriti je potrebno o preventivi in zdravstveni oskrbljenosti ljudi. Čeprav so tudi lekarne del os- novnega zdravstva, ki prav tako prehajajo v zasebništvo, je na tem področju očitno najmanj težav. Med razpravo o njih skoraj ni bilo govora in tudi tajnik lekarniške zbornice Ivan Remškar je ugotovil, da v žalski občini lastninjenje lekarn poteka brez težav. Dodal je, da je lekarniška mreža primerna, da bi dodatno lekarno morda potrebovali le še v seve-ro-vzhodnem delu občine. K. R. do°-PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Laikova vas 84, Tel:. 063/702-250, 3312 Prebold Faks: 702-251 OD OPEKE... DO STRESNIM -in še mnogo več. JU Po izredno ugodnih cenah vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: «* ŠE POSEBNO UGODNO V MESECIH MAJU IN JUNIJU *** - TLAKOVCI US (šestoglati) - TLAKOVCI BARVNI HS (šestoglati) - ROBNIKI, 5, 8,12 in 15 cm - PRANE PLOŠČE, 40x40, 50x50 - TRAVNE PLOŠČE - VINOGRADNIŠKI STEBRI - VRTNA PLETIVA, 1 m, 1,25 m in 1,50 m (pocinkana) - POCINKANA ŽICA 1,6 nun do 3,1 mm - JUPOL, 3, 8,15 in 25 kg Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM. ZA PLAČILO Z GOTOVINO NUDIMO 5 -ODSTOTNI POPUST BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT. Obiščite pravi naslov in izkoristite ugodne cene! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SAM D.O.O. PRODAJNI CEINTER, TEL: 702-250 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo RAZGLAS V skladu z drugim odstavkom 2. člena in 3. točko 3. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. I. RS, št. 82/94), morajo Imetniki Izvajati ukrepe za preprečevanje oz. zatiranje pojava škodljivih organizmov (živali, rastline, glive in mikroorganizmi) na zemljiščih, ki jih imajo v lasti oz. jih obdelujejo ali uporabljajo, in sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije. Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oz. podivjanega hmelja, morajo lastniki oz. obdelovalci zemljišč v katastrskih občinah: Andraž, Braslovče, Črni Vrh, Dobrič, Gomilsko, Gorica, Gornja vas, Grajska vas, Gotovlje, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Ločica, Male Braslovče, Miklavž, Ojstriška vas, Orla vas, Petrovče, Podvrh, Podvin, Polzela, Pongrac, Ponikva, Prebold, Prekopa, Sp. Gorče, Studence, Šempeter v Sav. dolini, Šmatevž, Tešova, Trnava, Velika Pirešlca, Vransko, Zabukovica; Zalog, Založe, Žalec in Železno najpozneje do 15. junija 1997 nekemično ali kemično uničiti divji oz. podivjani hmelj - samorasle hmeljne rastline izven hmeljišč. Stranke se lahko za potrebno strokovno pomoč pri izvajanju ukrepov obrnejo na Institut za hmeljarstvo In pivovarstvo Žalec, Žalskega tabora 2, 3310 Žalec. Tudi pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se hmelj z njimi ne more razmnoževati. Kdor ravna v nasprotju s tem navodilom, se kaznuje z mandatno kaznijo 50.000 SIT. Razglas je izdan v skladu z odlokom o obveznem uničevanju češmlnovega grma ter divj eg# oz. podivjanega hmelja (Ur. I. SRS št. 20/78) in navodilom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. 321-13-97/97. Mladi ne morejo do stanovanj Eden od osnovnih pogojev za samostojno in srečno življenje mladih je poleg službe tudi stanovanje. Ker imajo le redki zagotovljen lasten kotiček oziroma dovolj denarja za nakup stanovanja ali gradnjo hiše, mora država zlasti mladim družinam priskočiti na pomoč. To je le ena od ugotovitev javne tribune, ki joje prejšnji petek organiziralo Društvo akademske mladine Štajerske regije, ki ima sedež v Žalcu. Stanovanje je za mnoge mlade pogoj, da se sploh odločijo za otroke, družine z otroki pa so pogoj za obstoj vsakega naroda. Razsodba o tožbi za popravilo strehe Župan Milan Dobnik, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Tanja Razboršek Rehar in v. d. direktorice Zavoda za kulturo Anka Krčmar so pred dnevi pripravili novinarsko konferenco, na kateri so poleg priprav na dražbo javnost seznanili s potekom tožbe za popravilo strehe Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in potekom obnove strehe in stropa dvorane. Aprila 1984. leta je tedanja Občinska kulturna skupnost Žalec oddala, GIP INGRAD Celje - tozd Gradbena operativa Žalec pa prevzel gradbena, gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela pri gradnji kulturnega doma Žalec. Projekt za ta objekt je izdelal Projektivni biro Región Brežice, nadzorni organ pa je bil Zavod za načrtovanje Žalec. Že prvo leto po no izbrana in izdelana streha (brez prezračevanja), nepravilna izvedba izbrane kritine (tegula-bi-tumenske skodle) in nepravilno narejeno odvodnjavanje padavinskih vod. Po devetih letih je decembra lani okrožno sodišče v Celju razsodilo, da so obtoženi dolžni občini in Zavodu za kulturo (sedanji upravljalec) poravnati toženi zahtevek, in sicer v vi- Razkrivanje stare strehe. končani gradnji je začela skozi streho zatekati meteorna voda, zlasti nad dvorano in zaodrjem. Takratni upravljalec doma KUD Svoboda Žalec je izvajalca in podizvajalce večkrat opozoril na to, vendar ti očitanih napak niso odpravili. Zato sta občina kot investitor in upravljalec doma po dveh letih oktobra 1987 leta vložila tožbo zoper GIP Ingrad Celje - tozd Gradbena operativa Žalec (pravni naslednik je GIP Ingrad KONCERN Celje), PB REGION Brežice in podizvajalca krov-skih del iz Dola pri Hrastniku. Več strokovnih izvedencev je ugotovilo, da so vzroki za puščanje strehe predvsem: nepravil- ,kovni konferenci Krčmar povedala, asu zaprtja kul-|, doma v Žalcu ni kinopredsta\. Primerna dvorana je sicer v žalskem ¡Iškem domu, vendar hi posamezno kino-or» ti stavo ogledali vsaj ljudi, da bi pokrili vse tke, tudi najemnino, ud j kakovostne pred-filmskega abonmaja šini približno 27 milijonov tolarjev. Seveda pa zahtevek občine ni upošteval dotrajanosti stropa in stroškov v zvezi z njegovo rekonstrukcijo, ki so postali jasni šele ob razkritju strehe. Vse tožene stranke so se pritožile na sodbo, ker pa občina čim prej potrebuje denar tudi za obnovo stropa, bo skušala doseči izvensodno poravnavo. Sicer pa se je občina lani končno lotila nujne obnove strehe. Projekt je izdelal projektivni biro Arhitekt dipl. ing. Valter Ernst d. o. o. iz Celja. Streho medtem obnavljajo in večji del kulturnega doma je že prekrit z bakrom. Za baker so se, po besedah župana, odločili na predlog gradbenega odbora in nadzornika, ker je dolgoročnejša rešitev, pa vendar le malo dražja od ostalih možnosti. Na razpis za izvajalca je prispelo pet ponudb, vendar le tri popolne, izbran pa je bil Pluton d. o. o. Prebold z izvajalcem krovsko-kleparskih del Vilijem Debevcem. Pred začetkom obnove in pridobitvijo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo strehe je bilo potrebno dom še vrisati v zem-Ijško knjigo, jeseni pa je začetek obnove prehitelo slabo vreme. Februarja letos je malo manjkalo, da zaradi padca mavčne plošče s stropa ni prišlo do tragedije, zato so dvorano zaprli za javnost, delati pa pričeli marca. Vrednost sanacije in rekonstrukcije strehe bo po sklenjenih pogodbah približno 32 milijonov tolarjev. V to pa ni všteta obnova stropa, za katero je bil izdelan poseben projekt s popravljeno izvedbo prezračevalno-ogrevalne-ga sistema v dvorani, razsvetljave in akustike. Z obnovo stropa nekoliko zamujajo, vendar pa naj bi bila obnova strehe in stropa le končana do konca tega meseca, ko naj bi dom spet odprli za prireditve. K. R Gomilsko na razstavi Alpe-jadran Na gradu Podsreda je od 17. aprila do 18. maja na ogled razstava Transformacija vasi v deželah Alpe-jadran. Mednarodna razstava je že bila na ogled na Madžarskem (od tam pobuda zanjo) in v Italiji, na njej pa je predstavljen razvoj vaških in trških jeder skozi zgodovino v posameznih krajih Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Kot primer razvoja slovenske vasi je bilo izbrano Gomilsko. Projekt Transformacija vasi Gomilsko sta pripravila Zvezdana Koželj z ministrstva za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino in Vito Hazler s Filozofske fakultete Ljubljana - oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v sodelovanju z Milanom Natekom z Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU - Geografskega inštituta Antona Melika. Gomilsko je predstavljeno na petih panojih. Na prvem je prikazana temeljna razpoznavnost vasi in okolice. Gomilsko je deloma gručasto, deloma obcestno središčno naselje v zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Prvič je bilo omenjeno 1347 leta. Preteklo podobo vasi osvetljuje karta Franciscejskega katastra iz leta 1825. Na drugem panoju je upravni in demografski prikaz, sledi prikaz spremembe strukture obdelovalnih površin. Na četrtem panoju so predstavljeni pozitivni posegi v vasi in okolici. Po mnenju avtorjev urbanistični dokument z omejitvijo pozidave nadaljuje smiselno logiko skrbnega varovanja obdelovalnih površin. Razvoj tako tudi do sedaj ni okrnil podobe kraja, razmeroma dobro so ohranjene struktura poselitve in stare stavbe ter posamični objekti etnološke dediščine. Na zadnjem panoju o Gomil-skem so predstavljeni negativni posegi, to pa so zlasti hitra cesta in regulirana struga potoka zaradi številnih poplav. To je povzročilo nove nevšečnosti, kot sta znižan nivo podtalnice in osušitev vodnjakov. Zaradi posodabljanja vasi so porušili etnološki spomenik, avtorji pa kot primer neustrezne interpolacije ob južnem robu vasi predstavljajo dom krajanov. Povezovanje ritmično-duhovnih ansamblov______________ V Sloveniji deluje približno 30 skupin, ki igrajo rit-mično-duhovno glasbo. Skupine so med seboj slabo povezane, čeprav se srečujejo s podobnimi težavami. Niso namreč zgolj cerkveni ansambli, pa tudi v ljubiteljski kulturi vedno ne najdejo razumevanja. Skupina Dominik je že nekaj časa samostojna sekcija kulturno-umetniškega društva Svoboda Žalec in pred dnevi je ob pomoči kulturnega društva Petrovče v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah pri-, pravila srečanje ansamblov ritmično-duhovne glasbe. Kot je povedal Boštjan Čuvan, je bil namen srečanja medsebojno spoznavanje skupin in priprave na 2. festival rit-mično-d#hovne glasbe jeseni v Žalcu. Na srečanju so predstavili tudi idejo o gibanju, ki bi združevalo tovrstne skupine. Bistvo te ideje je v nesebični medsebojni pomoči, razmišljajo pa, da bi se imenovalo Pesem našega sonca. Srečanja se je udeležilo manj članov skupin, kot so pričakovali organizatorji. Poleg predsednika KD Petrovče Ivana Arzenška je bil prisoten tudi predsednik društva akademske mladine štajerske regije Rajko Vrečar. V svojem govoru je poudaril, da je ena glavnih nalog društva pomoč mladim pri izvedbi različnih projektov. 2. festival ritmično-duhovne glasbe v Žalcu je eden od projektov, za katerega obstaja velika možnost, da ga podpre tudi društvo akademske mladine. ___________________K. R. K. R. I I I s I FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke... • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov • vse fotografske storitve • fotokopiranje • ekspres izdelava fotografij za dokumente * BOTRI PRIMERNO DARILO ZA PRVOOBHAJANCE I i Í Utrinek s premiere Krapi. Premiera I Gledališka skupina iz Galicije se je ob besedilu Antona Ingoliča Krapi zbrala natanko pred tremi meseci. Režiserka Jožica Ocvirk iz Žalca, ki je s to skupino pripravila predstavo tudi pred letom dni, je delala po zastavljenem terminskem programu in odgovornost sodelujočih je poma- i gala izpolniti željo, da so premiero pripravili zadnjo soboto v aprilu in igro ponovili 10. maja. Nič ni bito prepuščeno naključju, dogovori so bili sproti izpolnjeni. Za odlično organizacijo dela je poskrbe! predsednik društva Ivo Lindič. Četudi je večina sodelujočih mladih in brez resnih odrskih izkušenj, so likom uspeli vdihniti aktualnost in pravo vizualno podobo (gre za poslance, načelnike, župana, župnike, siromake..,). V komediji nastopajo: Ivo Lindič, Roman Žagar, Peter Vipave, Mateja Potočnik, Oto Kuder, Stanko Pečnik, Amadej Jazbec, Vida Lindič, Robi Turnšek, Alojz Lešnik, Petra Ramšak, Simon Arnšek, Alojz Golavšek, Tomaž Brežnik in Nataša Dolar. T. TAVČAR Ob dnevu knjige Srečanje z Ervinom Fritzem Pesnik Ervin Fritz se zadnje čase pogosto vrača v kraj svoje mladosti in v dolino zelenega zlata. Človek bi dejal, da z leti naraščata hrepenenje in potreba po vračanju v gnezdo, ki ga zaradi življenjskih poti zapustimo. Morda se to dogaja tudi Ervinu - Preboldčanu - Hauzarju. Vsekakor pa se zelo rad odzove povabilo, ki prihaja iz kraja, kjer je preživljal lepa leta svoje mladosti. Ob dnevu knjige se je na povabilo vodje VVZ Prebold Marije Jager prvič v svojem življenju srečal s predšolskimi otroki, kar je bilo zanj nekaj neobičajnega, in kot je dejal, nepozabnega. Bil je to izziv, ki ga je prvič postavil v situacijo, ko si ni znal predstavljati, kako bo potekalo. Negotovost so že takoj na začetku odgnali mladi nadebudneži s pesmijo in nato z vprašanji, ki so mu omogočila razviti prisrčen pogovor in porušiti neviden zid. Pedenjpe-di - mali šolarji so v živo imeli pred sabo človeka, ki je tudi zanje napisal nekaj lepih pesmic in zgodb. Z velikim zanimanjem so poslušali njegovo pripoved, kako nastaja knjiga. Pokazal jim je rokopis knjige Desetnica, ilustracije in končano knjigo, ki jim jo je nato tudi podaril in s tem obogatil njiho- vo knjižnico. Kmalu zatem je doživel prijetno presenečenje, saj mu je Petra, ki stanuje v tako imenovanih Hauzah, kjer so tekla tudi njegova mladostna leta, podarila veliko risbo te sta- novanjske stavbe, ki so jo že pred drugo svetovno vojno zgradili za potrebe vodstvenih delavcev preboldske tekstilne tovarne. V spomin na ta dan pa se je v rokah pesnika znašlo še več drugih risbic in predmetov. Za konec so mu zaupali še nekaj pesmic in ga povabili, naj si ogleda njihovo razstavo risbic, knjig in drugih izdelkov, ki so jih ustvarili. D. N. 16. srečanje tamburaških orkestrov Predzadnjo soboto v aprilu so v Libojah igrale tamburice. Organizator 18. revije tamburaških orkestrov je v Liboje privabil številne domače in zamejske tamburaške orkestre. Revija ni bila tekmovalna, temveč je bilo njeno bistvo izmenjava notnega materiala, ki ga v Sloveniji za to zvrst igranja primanjkuje. Med nastopajočimi so bili kar trije tamburaški orkestri s Ptuja, in sicer iz Cirkovc, Cirkulan in Gorišnice, dva ansambla iz Reteč pri Škofji Loki, ansambel iz Bistrice ob Sotli in s Polzele. Posebna poživitev večera pa so bili Krapinski tamburaši ter seveda domačini. Nastopajoči so prejeli spominska priznanja in plaketo. A. T. J. Letos tudi miš maš po domače Na občnem zboru DPD Svoboda Griže je svoje delovanje v preteklem letu predstavilo vseh osem sekcij, sprejeli so nov program dela in prireditev, izvolili pa tudi novega predsednika. Vodstvo griškega kulturnega društva je ponovno prevzel Miran Krajšek Bili smo v lužni Ameriki Če se dve nasmejani študentki medicine podata na pot in trosita radovednost in smeh, kamorkoli se obrneta, potem sta to gotovo Eva Šoster iz Žalca in Petra Prodan iz Celja. Izbrskati in izvedeti znata marsikaj takšnega, česar ne vemo vsi, pa bi radi vedeli. Tako smo klepetavi popotnici povabili v Občinsko matično knjižnico v Žalcu. Nazadnje sta se potepali po Peruju, Boliviji, Čilu in Argentini. Skupaj smo še enkrat prepotovali pot in spoznali Inke, indijansko življenje na visoki planoti, plavajoče otoke na jezeru Titicaca, bolivijski pragozd in... naše poti kar ni hotelo biti konec. Vsak popotnik ima svojo noto pripovedovanja in ta je tista, ki najbolj privlači. S številnimi diapozitivi in sočnim pripovedovanjem sta nam približali nikoli dosanjanje sanje tistih, ki si želimo v daljne dežele. Poskrbeli pa nista le za dušo, ampak tudi za okus, saj sta na koncu zbranim postregli z okusnimi, doma pripravljenimi polnjenimi žepki. I. Š. Knjiga ni hrana, je postat poslastica Ne rečem, da knjiga ni več orožje, ki naj jo vzamem v roke, kot smo govorili. A bolj miroljubno in mirovniško se sliši, če jo vzamem v roke kot poslastico. Kot tisto nekaj, kar ti na koncu vseh vrst vsakodnevnih solat zadiši v dušo. Dan, ko so nam knjige na vsakem koraku dišale s pultov, z improviziranih stojal na ulici in še od kod, je bil 23. aprii, dan knjige. Letos že drugič. Po občutno znižanih cenah so se razprodajale sladokuscem, ki so jih kupovali za prijatelje, znance in zase. Tudi sebi je prav prijetno podariti knjigo. Tudi v Občinski matični knjižnici v Žalcu smo letos v bukvami razveselili z lepim številom knig. Mnogi so ta dan odhajali zu dvema kupčkoma knjig iz knjižnice: z izposojenim in s prav poceni kupljenim. Pa še nekaj jim je žarelo v očeh. Nekatere knjižnice v Sloveniji so se odzvale naši prošnji, da nam letos, ko bodo nekoliko pristrižena sredstva za nabavo knjižničnega gradiva, podarijo nekaj knjig. Knjige, ki so nam jih podarili, že imamo, zato smo se odločili, da jih ponudimo kupcem v bukvami, z izkupičkom pa kupimo nekaj novih z letošnjo letnico izdaje. Akcija lepo uspeva (še vedno namreč segajo po ponujenih knjigah), kupci so zadovoljni. Morda bi si pa le dovolil kdaj vzeti knjigo v roke tudi kot orožje, saj se je z njo prav prijetno prebijati prek miselnih ovir, finančnih zank in skozi zid. Irena Štusej Občni zbor ZKO v Letušu Letošnji redni občni zbor Zveze kulturnih organizacij Žalec je bil prejšnji petek v dvorani kulturnega doma v Letušu. O delu zveze je poročal predsednik Stanko Novak, sprejeli so program dela in finančni program ZKO za to leto in med drugim podelili letošnja odličja. Program prireditev v Grižah tudi letošnjo sezono ostaja že tradicionalen. Pozno pomladi in poleti bodo izvedli najbolj odmevne prirediteve. V nedeljo, 8. junija, bo 11. Miš maš, v soboto, 14. junija, pa Miš maš rock žur. Obe prireditvi bosta v letnem gledališču Limberk, v primeru slabega vremena pa bosta prestavljeni za teden dni. Miš maš pa bodo letos organizatorji dopolnili še z eno prireditvijo, ki jo že ves čas obljubljajo. V nedeljo, 22. junija, bo Miš maš po domače. Popoldne in proti večeru bodo v Limberku gostili domače ansamble, ki se jim bodo seveda pridružili tudi humoristi. Sicer pa tudi letos na Miš mašu pripravljajo razna presenečenja, novosti, predstavilo se bo nekaj novih ansamblov, tako da bo uživalo čim več obiskovalcev. Nedeljski Miš maš se bo pričel ob 10. uri, nastopilo pa bo približno 20 pevcev in skupin, kar je nekoliko manj kot lani, ko je bil program skoraj preveč natrpan. Tudi letos v sodelovanju z osnovno šolo pripravljajo oder sramežljivih, otroci bodo lahko ustvarjali v likovni delavnici, predstavila se bodo druga društva v kraju, lovci bodo pripravili razstavo, taborniki bodo prikazali svoje veščine, ljubitelji starih motorjev si bodo lahko prav tako ogledali zanimivo razstavo. Na Rock žuru bodo nastopile standardne skupine, kot so Šank rock, Don Mentoni band in Pero Lovšin z ansamblom. Predskupina bo iz domačih logov. Organizatorji so se povezali tudi z mnogimi lokalnimi radijskimi postajami. Program prireditev bodo v Grižah nadaljevali 6. julija z 12. Zlatimi citrami, ki bodo v Limberku, v primeru slabega vremena pa v dvorani Doma svobode. Griže bodo ponovno gostile več znanih slovenskih citrarjev, nastop pa bodo popestrili še s kakšno drugo glasbeno točko. Sicer pa bo finale državnega tekmovanja citrarjev spet naslednje leto. Že v maju pa bo na Homu prav tako že tradicionalni seminar za citrarje, in sicer 24. in 25. maja, ki ga pripravljajo Grižani skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Seminar bosta vodili Cita Galič in Mateja Ferenčak, 25. maja pa bodo imeli udeleženci seminarja nastop v cerkvi sv. Magdalene na Homu. Sicer pa se bo v tem letu zvrstilo v Grižah še več kulturnih in drugih prireditev. Zelo uveljavljeni so šahovski turnirji. V goste bodo povabili tudi gledališke skupine in poleti naj bi v Grižah gostovali tudi preboldski gledališčniki z Razvalino življenja. Sicer pa se bo griška Svoboda predstavila tudi v oddaji Dobro jutro, Slovenija na POP TV. Še naprej bo skrbela za svoje prostore. V preteklem letu so obnovili pročelje Doma, v katerem so zdaj banka, prostori krajevne skupnosti in poslovni prostor domačega podjetja. Na občnem zboru so sklenili, da se mora obnova nadaljevati, zlasti obnova ostrešja in stropa nad dvorano. V kratkem bo izdelan projekt. Želja Grižanov pa je, da bi v prostore doma in s tem v Griže pripeljali tudi zdravnika. K. R. V ZKO Žalec je bilo lani vključenih 22 krajevnih in 19 šolskih kulturnih društev, kar žalsko občino uvršča med občine z izredno bogato ljubiteljskokulturno dejavnostjo. Med letom so bila ustanovljena tri društva. V občini deluje prek 30 odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, do 24 zborov se redno udeležuje občinskih revij, samostojni pevski društvi pa imajo v Šempetru in Taboru. Aktivne so tri godbe na pihala, mladinski pihalni orkester Žalec pa je lani prenehal delovati, v ZKO so vključeni tudi dva tamburaška orkestra, skupina rogi--stev, citrašev, ansambel ritmično-duhovne glasbe in več domačih ansamblov in harmonikarjev. Folkloristi so aktivni samo v Šempetru, kjer imajo starejšo in mlajšo skupino. V Plesnem ateljeju Sava deluje 5 skupin, na likovnem področju pa polzelska in šempetrska likovna skupina. Šest gledaliških skupin je lani igralo sedem iger in prikazov, doma in na gostovanjih so imeli skupaj 43 predstav. V šolskih kulturnih društvih so se učenci lotili prek sto različnih kulturnih tem. K. R. MITA - TRAPE, d. o. o. Oživitev nekdanje sušilnice hmelja Odprtje prodajalne Nika v Grižah Sprememba družbenega sistema je na široko odprla pot podjetništvu. Kot po tekočem traku so se ustanavljala nova podjetja, mnoga sicer le na papirju, in s tem se je močno tudi spremenila podoba naših vasi, mest in ulic. Mnogi novodobni podjetniki, zlasti tisti, ki so mislili, da bodo na hitro obogateli, so propadli, drugi, ki so podjetništvo vzeli resno in »trezno«, danes lahko z zadovoljstvom gledajo na prehojeno pot in rezultate, ki jih dosegajo pri svojem delu. Med te podjetnike lahko z gotovostjo uvrstimo tudi Milana Zupanca iz Griž, direktorja firme MITA, katero predstavljamo v pričujočem sestavku. Podjetniška zgodba Milana Zupanca se začenja pred sedmimi leti, zadnji njegov uspeh pa je odprtje trgovine s tekstilom Nika v Grižah. Že v lanskem avgustu pa je slavil s slovesno otvoritvijo trgovine Brglez, kar je hkrati pomenilo uspeh podjetja MITA in Milana Zupanca kot njegovega direk- torja. In zakaj? Odgovor na to je nekdanja sušilnica hmelja, ki se je iz zanemarjene in zapuščene zgradbe spremenila v objekt, ki je lahko v ponos kraju. To pa je na otvoritvi trgovine Nika, ki jo vodi Milan Zupanc mlajši, zelo nazorno povedal tudi župan občine Žalec in sosed prof. Milan Dobnik, ki kot Milan Zupanc ml. Milan Zupanc krajan Griž in sosed dobro ve, kakšno je bilo poslopje nekoč in kakšno je danes. Podjetje za prodajo tekstila Notranjost trgovine z oddelkom za šport in mladino MITA, d. o. o., je veleprodajno trgovsko podjetje s tekstilom, ki se je v vseh teh letih, odkar deluje, močno uveljavilo na domačem in tudi na tujih trgih ter si pridobilo zaupanje kupcev. »Sprva je vse naše poslovanje potekalo v hiši, v kateri živimo in v kateri smo se odločili za ustanovitev podjetja in leta 1993 tudi za nakup nekdanje sušilnice hmelja. Danes sem vesel, da smo se tako odločili, mislim pa, da tudi krajani, saj je podoba tega dela naše krajevne skupnosti sedaj bistveno lepša. Vesel sem tudi, da sedaj objekt ni le polepšana stavba, ampak da smo ji vdihnili življenje, da zadovoljuje krajane z bogato trgovsko ponudbo trgovine Brglez in našo ponudbo v trgovini Nika, ki jo vodi sin Milan, »je na začetku našega pogovora de- Poslovno-skladiščno poslopje podjetja MITA-TRADE, d. o. o., na dan otvoritve trgovine Nika. jal direktor firme Mita, Milan Zupanc. V nadaljevanju je še povedal, da je na začetku njihova firma montirala oljne gorilnike, ki jih je uvažal Hmezad Žalec. Danes so zaposleni štirje in primarna dejavnost podjetja je uvoz in prodaja tekstilnih izdelkov. V glavnem prodajajo na trg izdelke iz Španije, Češke in Makedonije. V letošnjem letu naj bi v posel vključili še Slovaško. Razlog, da so se odločili tudi za maloprodajo teh izdelkov v lastni trgovini, pa je po besedah direktorja predvsem v tem, ker imajo za to primeren prostor in ker s tem omogočajo občanom, da robo, ki jo je sicer oni na veliko prodajajo po Sloveniji, pod ugodnejšimi pogoji kupijo v Grižah. Široka ponudba -zadovoljni kupci Prostorna in lepo urejena prodajalna Nika ima svoje prostore v prvem nadstropju nekdanje sušilnice, nad trgovino z živili Brglez. In kako nam je predstavil trgovino in ponudbo njen vodja Milan Zupanc mlajši? »Trgovina ima okrog 90 kv. metrov prodajne površine. Razdeljena je na tri dele. En del je namenjen športnemu, mladinskemu programu, kjer je široka izbira jeansa Tiffany v modnih niansah (črte, karo itd.), velika je izbira srajc Tiffany. V nadaljevanju se trgovina pre- plete v oddelek moške konfekcije, kjer ponujamo široko paleto srajčnega programa, predvsem znamke Časa moda. Temu sledi oddelek s hlačami in suknjiči. V drugem delu trgovine pa se nahaja oddelek ženske konfekcije s široko ponudbo ženskih bluzic, kostimov, .kril in drugih izdelkov. Skratka, trgovina je namenjena moški, ženski in športni konfekciji. Vsekakor pa je naš moto cenovno ugoden, kakovosten in prijazen nakup, ki potrošniku prinaša čim večje zadovoljstvo. V naši prodajalni vas pričakujemo vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Če želite kakšne informacije, nas lahko pokličete v času obratovanja po tel. 715-909. Z veseljem pa vas vabimo k nakupu v tem mesecu, saj so nakupi zaradi posebne prodajne akcije še ugodnejši.« Tako Milan Zupanc mlajši, mi pa še povejmo, da bo ob tem objektu še enkrat slovesno, saj naj bi v prostorih poleg trgovine Brglez v bližnji prihodnosti odprli še gostinski lokal. S tem naj bi po besedah direktorja Milana Zupanca, bila tudi zaokrožena ponudba njihovega poslopja. SAVgAN______________ Devetletna osnovna šoia - najprej analize Starši, ki imajo otroke v vrtcih, so pred kratkim dobili drobno knjižico, katere naslov je Nova devetletna osnovna šola. Izdalo jo je ministrstvo za šolstvo in šport, uprava RS za šolstvo, v njej pa je nekaj osnovnih informacij za starše o novem sistemu osnovnošolskega izobraževanja. Prve šole naj bi devetletko uvedle v šolskem letu 1999/2000. Katere šole v žalski občini bodo to, bo pokazala analiza, ki jo je naročila občina, največ možnosti pa imajo zaenkrat na Polzeli, v Preboldu in Šempetru. Državni zbor je lani sprejel zakon o osnovni šoli. Bistvena novost tega zakona je uvedba devetletne osnovne šole. Devetletka, v katero bodo otroci vstopili s šestim letom starosti in bo trajala do njihovega petnajstega leta, bo postala obvezna jeseni leta 2002. Poskusno naj bi jo na nekaterih šolah začeli postopno uvajati jeseni leta 1999. Po besedah ministra dr. Slavka Gabra je potrebna temeljita priprava na začetek devetletnega osnovnega šolanja. Šole potrebujejo za uvedbo devetletke ustrezne zaposlene (izobraževanje že poteka), primerne učne prostore in opremo, začela pa se je tudi že prenova učnih načrtov. Nov zakon poleg novosti predpisuje tudi nekatere do sedaj že preizkušene rešitve, kot je opisno ocenjevanje, še ena učiteljica v prvem razredu, nivojski pouk pri posameznih predmetih. Zelo burne pa so razprave glede predmetnika nove osnovne šole. Stališča strokovnjakov glede števila predmetov, deleža področij in ur za posamezen predmet si zelo nasprotujejo, snovalci prenove osnovne šole pa razmišljajo tudi o vsebinah predmetov, zato ministrstvo z začetkom obvezne uvedbe devetletke ne hiti preveč. Prenovo osnovne šole vodi nacionalni svet za prenovo progra- mov, tako imenovani kurikularni svet. V njem je 23 strokovnjakov s področja humanistike, družboslovja in naravoslovja. Svet je imenoval področne in predmetne komisije, ki bodo pripravile predmetnike in opredelile vsebino pouka v posamičnih razredih osnovnih in srednjih šol. V teh komisijah sodeluje več kot štiristo strokovnjakov iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, univerze in zavoda za šolstvo. Nekatere komisije so že pripravile osnutke učnih načrtov, ki jih bodo nato obravnavali učitelji v študijskih skupinah. Kot osnova za delo komisij je že bil pripravljen prvi predlog predmetnika. V večini evropskih držav se začne obvezno izobraževanje otrok pri šestih letih, na Danskem pri sedmih, v Angliji pri petih, v Luksemburgu in na Nizozemskem pa celo pri štirih letih. Tudi za Slovenijo vstop v šolo s šestimi leti pravzaprav ni novost, saj je to predpisoval že zakon Marije Terezije iz leta 1774. Obvezna priprava na šolo, ki je bila uvedena leta 1980, nekako že uvaja devetletno šolanje. Z uvedbo devetletke ne bo več obvezne priprave na šolo leto dni pred vstopom v prvi razred. Sedanja šola se deli na razredno in predmetno stopnjo. Prehod je za mnoge učence zahteven, saj se na predmetni stopnji zelo poveča število predmetov, vsak predmet poučuje drug učitelj. Devetletka bo imela tri triletja, prehod med njimi pa naj bi bil postopnejši. V prvem triletju število ur pouka ne bo presegalo 22 ur na teden. V vseh treh razredih bo praviloma učil isti razredni učitelj, v prvem razredu pa bosta polovico časa skupaj poučevala razredni učitelj in vzgojitelj, lahko pa tudi dva razredna učitelja. Učenci si bodo v tem času pridobili temeljna znanja in osnovne navade ter spretnosti, metode in pristopi bodo prilagojeni njihovi starosti. Tako naj bi bilo na primer daljše opismenjevanje. Njihovo znanje bodo učitelji ocenjevali opisno na za to pripravljenih obrazcih. Ob koncu prvega triletja bodo nacionalni preizkusi znanja slovenskega jezika in matematike, kar pa naj bi bila le povratna informacija o doseženem znanju in ne bo vplivala na šolski uspeh učenca. V drugem triletju bo največ 26 ur pouka na teden. Ob razrednem učitelju bo vsako leto več predmetov poučeval predmetni učitelj. Pri vsakem predmetu bodo učitelji med letom znanje ocenjevali opisno in številčno, ob koncu šolskega leta pa le številčno. Pri nekaterih predmetih (matematika, slovenski jezik, tuji jezik) bo delo pri pouku organizirano kot temeljni in nivojski po--uk. To pomeni, da bodo učenci večino časa pri teh predmetih preživeli skupaj v matičnih oddelkih, kjer bodo predelovali temeljno učno snov, pri največ četrtini ur pa bodo ločeni v skupine, v katerih bo pouk potekal na različnih zahtevnostnih ravneh. Ob koncu drugega triletja bodo nacionalni preizkusi znanja slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, rezultati pa prav tako ne bodo vplivali na šolski uspeh. V tretjem triletju število ur pouka ne bo presegalo 30 ur na teden. Poučevali bodo predmetni učitelji. Število predmetov bo večje, novost pa bodo predmeti, ki jih bodo učenci izbirali glede na svoje interese, sposobnosti in nadarjenost. Vsak učenec bo moral med izbirnimi predmeti izbrati najmanj tri. Šola bo morala ponuditi najmanj šest predmetov, verjetno pa bo v večini šol ponudba izbirnih predmetov precej večja. Ocenjevanje znanja bo številčno, v 8. in 9. razredu bo pri slovenščini, matematiki in angleščini potekal nivojski pouk (učenci bodo pri teh predmetih pri vseh urah ločeni praviloma v tri skupine; med šolskim letom bodo prehajali iz ene skupine oziroma zahtevnostne ravni na drugo, v 9. razredu le na osnovi ocen). Ob koncu zadnjega triletja bodo nacionalni preizkusi znanja iz slovenščine, matematike, tujega jezika, enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta po izbiri učenca. Rezultati teh preizkusov znanja bodo vplivali na zaključne ocene pri omenjenih predmetih v enakem deležu kot ocena učitelja. Izbirni predmeti v 7, 8. in 9. razredu so del programa osnovne šole, s katerim bo šola učencem omogočila, da si oblikujejo svoj predmetnik. Pri tem mu bodo pomagali starši in učitelji, vsako leto pa bo lahko spremenil svojo izbiro. En predmet pa mora imeti najmanj eno in največ tri leta. Obvezni, skupni predmeti za vse učence bodo: slovenščina, tuji jezik, zgodovina, zemljepis, etika in družba, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna, športna, tehnična in glasbena vzgoja ter gospodinjstvo. Po zakonu bo morala šola med izbirnimi predmeti obvezno ponuditi tuji jezik, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki in retoriko. Kurikularni svet šolam priporoča, da med izbirnimi predmeti ponudijo tudi predmete s področja umetnosti (glasbeno in likovno vzgojo, nekateri drugi izbirni predmeti pa so lahko tudi tehnologija, logika, računalništvo, gospodinjstvo, športna vzgoja, seveda pa predmetne komisije še pripravljajo predloge in učne načrte izbirnih predmetov). Glavne novosti v predlogu novega predmetnika so: večje število ur slovenskega jezika v prvem triletju, tuji jezik že v prvem obdobju šolanja oziroma v 4. razredu pri starosti 9 let, novost sta predmeta naravoslovje in tehnologija. Likovna in glasbena vzgoja bosta tako kot slovenščina, matematika in športna vzgoja v vseh razredih. Šole bodo morale organizirati tudi razširjeni program dejavnosti, v katere se bodo učenci vključevali prostovoljno in so že zdaj vpeljane na večini šol: podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in šola v naravi. In kaj bo odločilno za poskusno uvedbo devetletke na posameznih šolah? Predvidoma naj bi v šolskem letu 1999/2000 naj- več 10 odstotkov šol imelo dovoljenje ministra za šolstvo za začetek preizkušanja prenovljenega programa za 1. in 7 razred. V naslednjih dveh šolskih letih se bodo v ta preizkus vključili 2. in 3. ter 8. in 9. razred. V ta preskus naj bi bilo postopno vključenih vse več šol in otrok. Šola bo potrebovala dovoljenje ministrstva za šolstvo, izpolnjevati pa bo morala več pogojev: imeti bo morala zadostno število prijavljenih učencev (soglasje staršev), ustrezno izobražene kadre (učitelj in vzgojitelj v novem 1. razredu bosta morala imeti opravljen ustrezen program izpopolnjevanja za poučevanje približno leto dni mlajših otrok) in ustrezne prostorske razmere. Če bo poskusno uvajanje uspešno, se bo v šolskem letu 2002/2003 začel v vseh šolah izvajati prenovljeni program za vse učence, ki bodo tedaj vstopili v 1. razred, in za tiste, ki bodo takrat v 7 razredu. V šolskem letu 2006/ 2007 se bo predvidoma prvič v vseh razredih osnovne šole izvajal prenovljeni devetletni program. Da bi bile vse osnovne šole v žalski občini enakopravno obravnavane pri začetku uvajanja devetletke, so se ravnatelji šol strinjali, da občina naroči analizo za prehod na devetletno šolanje v žalski občini. Ta naj bi pokazala, kakšno je stanje na šolah ter kdaj in na katerih šolah najprej uvesti poskusno devetletko. Največ upanja imajo zaenkrat v Preboldu, Šempetru in na Polzeli, vendar pa v Preboldu in Šempetru najprej potrebujejo primerni telovadnici. K. R. ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Nedolgo nazaj je ministrstvo za šolstvo in šport razdelilo lične brošure, v katerih je podrobneje predstavljeno bodoče devetletno osnovnošolsko izobraževanje, ki ga poznajo v mnogih državah Evrope. Kmalu naj bi ga poskusno začeli uvajati tudi v Sloveniji in s tem tudi v eni ali več osnovnih šolah naše občine. Ker gre za novost, ki vnaša v osnovnošolsko izobraževanje precejšnje spremembe, se postavlja vrsta vprašanj. Na nekaj od njih smo želeli odgovoriti tudi s pričujočo anketo. Našim anketirancem smo postavili predvsem vprašanje, kaj menijo o tej reformi osnovnošolskega sistema. Jožica Ocvirk: »Če se prav spomnim, smo o devetletki govorili že v času mojega osnovnega šolanja. Sedaj, kot je videti, bo do tega prišlo. Nimam povsem jasnih predstav, kako bo to videti, a če bo ta reforma sama sebi namen, potem je zanjo škoda časa in denarja. Res, da ni nikoli preveč izobrazbe in znanja, vendar, če to pomeni še večjo odtujenost staršev in otrok, še večjo obremenitev šolarjev, ki so že sedaj mnogokrat v stresnih situacijah zaradi strahu pred oceno, potem nikakor ne podpiram teh sprememb. Ob tem pa ne morem mimo učiteljev, ki so po moje problem zase. Večina med njimi ni zadovoljna s svojim položajem in razmerami, ki vladajo v vzgoji in izobraževanju, vendar vse to ne bi smelo vplivati na učence. Ne nazadnje pa se mi zdi, da bi bilo potrebno tudi preverjati kakovost in uspešnost posameznih učiteljev. Vsekakor pa se morajo učenci preveč učiti samo za ocene. Če bo v devetletki drugače, potem sem zanjo.« Andreja Vidmajer: »Hodim v sedmi razred osnovne šole Žalec. O devetletni osnovni šoli ne vem ravno veliko, sem pa vesela, da ta reforma ne bo vplivala na moje osnovnošolsko izobraževanje. Kako bo to sploh funkcioniralo, pa bo vidno šele če? leta. Upam pa, da bo novi način izobraževanja prinesel prihodnjim osnovnošolcem manj obremenitev, saj bi se snov in učni načrt lahko bolj porazdelila. V sedmem razredu je snovi res veliko; če bo tako tudi v prihodnjem sedmem razredu, potem mislim, da devetletka ni tisto, kar si jaz predstavljam. Bomo videli, kako bo. Tatjana Jezernik: »Kolikor toliko poznam program devetletne osnovne šole. Kot vse kaže, bo tudi moj otrok vključen v tovrstno izobraževanje. Predstavljam si, da bo devetletna osnovna šola v bistvu zajela program dosedanje male šole. Če bo res tako, potem mislim, da ima ta reforma pametne poteze, saj bodo otroci že na začetku izenačeni. Sedaj so nekateri zajeti le v skraj- šane programe. Predstavljam si, da bo tudi učni program počasnejši in ne bo tako intenzivno potekal kot sedaj. Predvsem pa upam, da bo devetletka razbremenila otroke, ki se mi včasih že kar smilijo, tako so okupirani s snovjo in učenjem. Če se bo to z devetletko spremenilo, potem z vsem srcem podpiram te spremembe.« Katja Basle: »Pravzaprav še premalo poznam te spremembe, ki se obetajo na področju osnovnošolskega izobraževanja. Če bo tako, kot pravijo, da bo prvo leto zajemalo program sedanje male šole, potem sem vsekakor za to novost v šolskem sistemu. Ob tem pa predvsem upam, da ne bodo prehitro začeli ocenjevati. Pritiski za ocene otrokom marsikdaj pobijajo samoiniciativno voljo do učenja. Učijo se le zaradi bojazni pred slabo oceno, kar neugodno vpliva na njihovo psiho. Ob tej devetletni šoli pa si kar težko predstavljam prvošolčke s tako velikimi torbami, kot jih imajo sedaj, saj bodo še leto dni mlajši. Menim, da bi vsaj na začetku moralo biti več igre kot pravega učenja, saj so to vendarle še majhni otroci, ki jim z devetletko vzamemo eno leto njihove brezskrbne otroškosti. Se zlasti, če bo drugače, kot si jaz in mnogi drugi zamišljamo to prihodnjo šolo. Na kratko bi rekla, da sem za devetletno šolo, a le tedaj, če bo to pomenilo počasno navajanje na šolo, razbremenitev otrok, izgubo strahu pred ocenami in še kaj.« Uroš Privšek: »Vem, da se pripravlja uvedba devetletne osnovne šole. Tudi moj otrok se bo, če bo tako, kot se predvideva, šolal po novem sistemu osnovnošolskega izobraževanja. Ne vem sicer, kako bo to videti v praksi. Zaenkrat sem bolj pristaš tistih, ki pravijo, da bi bilo bolje, če bi ostalo kar tako kot doslej. Programa res še ne poznam dovolj, zato se morda tudi motim. Rečem pa, da bom z odobravanjem sprejel to spremembo, če bo to vplivalo na boljše počutje otrok, ki so sedaj marsikdaj prekomerno obremenjeni in zasičeni z učnimi programi in drugimi šolskimi obveznostmi. Marsikaj je odvisno tudi od samih učiteljev, zato sem tudi pristaš tistih, ki se zavzemajo, da bi morali preverjati kakovost učenja učiteljev.« D. Naraglav TRGOVINA J A S H, s. p. Šlandrov trg 20/a, tel.: 715-645 Ponujamo vam: -CAMCORDER JVC 96.900,00 SIT 12 X ZOOM VHS-C -TV GRUNDIG 37 38.900,00 SIT -VGRADNI OJAČEVALNIK ZA PC 2 X 20 W 9.000,00 SIT -VIDEOREKORDER PHILIPS 42.900,00 SIT 2 glavi, avtomatsko čiščenje glave Možnost plačila na 12 obrokov. Se priporočamo! O. O. išče dinamične, ambiciozne osebe za naslednja delovna mesta: 1. VODJA GRADBIŠČA (dve delovni mesti) - izobrazba: višješolska, gradb. smer - opravljtn strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj v operativi - izpit B-kategorije - vlogi je potrebno priložiti reference. 2. DELOVODJA (tri delovna mesta) - izobrazba: delovodska šola ali tehniška šola, gradb. smer - 10 let delovnih izkušenj - izpit B-kategorije - vlogi je potrebno priložiti reference. Pisne prijave pošljite v petnajstih dneh na naš naslov: PLUTON, d.o.o., Gornja vas 32, 3312 Prebold SmaN Kako smo preživeli prvomajske praznike? Letošnji prvomajski prazniki so bili za nekatere dolgi kar dober teden. In kako so prvomajske praznike preživeli naši anketiranci oziroma gostje turistične agencije Potepuh? Marija Dolinar, turistična agencija Potepuh: »Z našo agencijo je letošnje prvomajske praznike preživelo prek tisoč ljudi. Organizirali smo več avtobusov za Dunaj, Salzburg, Solnograško, več za Švico z ogledom cvetličnega otoka Me-inou in tudi več za Nizozemsko. V tem programu potovanj pa seveda ni manjkal Cardaland z ogledom Benetk in Verone ter Riminija, San Marina in zabaviščnega parka Mirabelandia. To so tudi najpomembnejše smeri naših potovanj. Moram pa reči, da smo letos za praznike prodali tudi precejšnje število aranžmajev za letovanje na morju. Lahko bi rekla, da kar presenetljivo več kot prejšnja leta. Naše stranke so največ letovale v Kvarnerju, nekaj pa tudi v Dalmaciji. Na letovanju ob morju so bili pretežno ljudje iz celjske regije, nekaj pa tudi iz Ljubljane, ker imamo svojo poslovalnico tudi v tem mestu. Udeleženci izletov pa so bili tako rekoč iz raznih krajev Slovenije. Večina le-teh je bilo razpisanih, tako da so se prijavili z vseh koncev države.« Mirsad Džopič: »Prvomajske praznike sem s še dvema drugima Sir prijatelje- mi ma preži-SfSr « vel v An-IM®# .« k a r a n u . Nastanjeni smo bili v hotelu Oljka. Bilo je res prijetno, čeprav se še nismo mogli kopati. Toplo sonce je zadnje tri dni v nas zbujalo željo po skoku v morje, vendar je bila voda še zelo hladna, tako da smo se temu raje odpovedali. Smo pa dneve preživljali prav tako prijetno. Še zlasti pestro je bilo ob večerih, ko ni manjkalo zabave in plesa. Škoda, da je tako hitro minilo.« Alenka Šketa: »Na prvega maja smo se udeležili prvomajskega zborovanja na Šmohorju, kjer je govoril Srečko Čater. Kljub temu da vreme ta dan ni bilo najboljše, je bi- lo vseeno zelo prijetno. Sicer pa smo tudi ostale dni v glavnem preživeli v hribih. Bili smo tudi na Raduhi, Veliki planini in na drugih prijetnih planinskih točkah. Z možem sva velika ljubitelja narave in planin, tako da nama ni težko sprejeti odločitve, kako preživeti proste dni. Če je vreme lepo, tako kot je bilo v dneh po prvem maju, pa je seveda to še toliko lažje, saj te kar vleče v naravo. Kar se dopustovanja tiče, pa tudi najraje kampiramo.« Jože Ribič: »Moram reči, da so bili tudi zame prvomajski prazniki kar pestri, da ne rečem že kar prijetno utrudljivi. Začelo se je s kresovanjem, ki se je potegnilo kar daleč v noč. Domov sem prišel le malo pred polnočjo, tako da lahko rečem, da sem ujel zadnje minute aprila. Prvega maja smo šli na Šmiglovo zidanico, kjer smo že po tradiciji vsako leto. Po končanem programu smo se podali še na Reško planino, kjer smo v domu preboldskih planincev še nadaljevali prijeten prvomajski dan. Tudi ostali dnevi so bili dokaj pestri. Še zlasti v nedeljo, ko so v naši vasi gasilci slovesno praznovali praznik svetega Florjana. Sicer pa bo natrpan s programom ves mesec maj, saj imamo preboldski upokojenci v programu več aktivnosti.« Nuša Turk: »Prvomajski prazniki so 1 H! zame obi- čajno polni lepih in prijetnih doživetij. Letošnji žal niso KISRHMMi bili tako pestri in aktivni, ker je bil mpž pred kratkim operiran na nogi, jaz pa sem bila tudi precej prehlajena. Ne glede na to sva bila z možem 27 aprila v Ptujskih toplicah, 1. maja pa na Šmiglovi zidanici, kjer sem tudi zaradi moževe zaposlitve pri sindikatu vsako leto. Vsekakor pa mi 1. maj veliko pomeni in sem rada v naravi in med veselimi ljudmi. Če je vreme lepo, je še toliko bolj prijetno. Kar žal mi je za lepimi dnevi prvega majskega vikenda, ker jih nisem mogla užiti tako, kot bi jih sicer, če bi bilo zdravje boljše. Upam, da bo prihodnje leto bolje.« D. Naraglav STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŽALEC na podlagi 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Ur. list RS, št. 64/93), 3. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 26/95) in sklepa 12. seje upravnega odbora z dne 14.4.1997 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA Stanovanjski sklad občine Žalec razpisuje 4 neprofitna stanovanja, ki bodo vseljiva predvidoma do 31.8.1997 in sicer: - 2 stanovanji v Preboldu, - 2 stanovanji v Žalcu. Stanovanja bodo odkupljena iz sredstev kupnin od prodanih stanovanj in najetega posojila pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Najemnina za neprofitna stanovanja se bo oblikovala v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnine v neprofitnih stanovanjih. II. POGOJI ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Upravičenci so: 1. državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Žalec in na tem območju tudi dejansko bivajo, 2. državljani, katerih dohodki na družinskega člana presegajo mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja 100. člen stanovanjskega zakona in 26. člen zakona o socialnem skrbstvu in niso presegali naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v letu 1996: - za 1 člana gospodinjstva 80% - za 2 člana gospodinjstva 50% - za 3 člane gospodinjstva 20% - za 4 člane gospodinjstva 5% - za 5 ali več članov gospodinjstva - največ do povprečne plače. Povprečna neto plača v državi je v letu 1996 znašala 81.830,00 SIT. 3. Na razpisu ne morejo sodelovati: - lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določbah stanovanjskega zakona, - lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, - tisti, ki jim je bilo do uveljavitve nove stanovanjske zakonodaje že dodeljeno družbeno stanovanje, pa so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. III. NATEČAJNI POSTOPEK Zainteresirani vložijo vlogo za pridobitev stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 2.6. do vključno 18.6.1997 vsak delovni dan od 11. do 15. ure, ob petkih od 10. do 13. ure v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, pisarna št. 8/I (pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak, kjer dobijo tudi potrebne obrazce). Vlogi je potrebno priložiti še naslednja dokazila: - potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, ki ga izda Upravna enota Žalec (na potrdilu mora biti vpisan podatek o lastništvu avtomobila, če ga poseduje prosilec ali katerikoli družinski član, in letnik izdelave avtomobila), - fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca in zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, - najemno oziroma podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva udeleženec in njegovi družinski člani, - spričevalo, diplomo ali katerikoli drugi dokument, s katerim se dokazuje dosežena najvišja'stopnja šolske izobrazbe udeleženca razpisa in zakonca, - potrdilo o dohodkih in prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov za leto 1996 (bruto in neto - predpisan obrazec) - izda delodajalec, za upokojence potrdilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS ali 12 potrdil o pokojnini, - potrdilo o zaposlitvi, delovni dobi prosilca in zakonca oziroma potrdilo Urada za delo Žalec, če gre za nezaposleno osebo, - izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če gre za trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, - izvid in mnenje pristojne komisije, če gre za nesposobnost za delo, telesno in duševno motnjo, - izjavo prosilca, da sam ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše (tudi hiše vgradnji ali parcele) ali počitniške hišice in o eventualnih drugih dohodkih izven delovnega razmerja. Prepozno vložene vloge bodo zavrnjene. IV. SPLOŠNE DOLOČBE Po opravljenih ogledih in izvedenem točkovanju bo izdelana prednostna lista upravičencev do neprofitnih stanovanj. Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni s sklepom. Prosilce, ki bodo vložili vloge in ne bodo dosegali dohodka za upravičenost do neprofitnega stanovanja, bomo vključili med socialne upravičence v okviru razpisa za pridobitev socialnih stanovanj, ki bo objavljen v Savinjčanu, ki izide v mesecu juniju 1997 Žalpr a c 1007 STANOVANJSKI SKLAD Žalec, 6. 5. 1997 OBČINE ŽALEC 5. junija delna zapora magis Društvo oškodovancev ob avtocesti Arja vas - Vransko bo v četrtek, 5. junija, organiziralo opozorilno polovično zaporo magistralne ceste M-10 na odseku Latkova vas - Šentrupert. Zapora bo trajala od 7 do 13. ure, razlog zanjo pa je odgovor kabineta predsednika vlade oškodovancem, da zaenkrat ni možno vlagati zahtevke investitorjem za plačilo odškodnine za razvrednotenje nepremičnin in zmanjšano kakovost bivalnega okolja. " Planinska cesta 5 I 8290 Sevnica Tel./faks? 0608/ 82 800' g U POSL ŽALEC projekt;; PROJEKTIVNI BIRO SEVNICA v lil: talcev 3 Tel./faks: 063/ 714 175 713 .188 v — ;S;.\—— dj 0 POSL. TREBNJE Baragov trg?1 Tel.: 068/ 45 609 Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. Dve banki sta se odločili za tesnejše sodelovanje in povezovanje, da bi bili skupaj uspešnejši. Nastala je nova bančna skupina. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. * | banka celje hmezad K banka Velik košarkarski praznik na Polzeli Zadnjo soboto in nedeljo v aprilu je bil na Polzeli velik košarkarski praznik. Na finalni tekmi so košarkarji Smelta Olimpije (tretji v Evropi) premagali Kovinotehno Savinjsko Polzelo in petič postali pokalni zmagovalec Sloveniji. Smelt Olimpija je na finalnem Smelt Olimpija gladko, z 81:56, turnirju na Polzeli dokazala, da letos na domačih igriščih nima nobene konkurence, saj je brez večjih naporov osvojila naslov pokalnega zmagovalca Slovenije '96. Ljubitelji košarke so lahko v teh dveh dneh resnično uživali. Štiri tekme si je ogledalo več kot 4000 gledalcev. V soboto sta bili dve polfinalni srečanji. V prvi tekmi, ki jo je prenašala TV Slovenija, so Polzelani gladko premagali ekipo Idrije s 94:77 in se jim oddolžili za poraz v prvenstveni tekmi rednega dela državnega prvenstva. V drugi tekmi pa je odpravila Maribor Ovne. V tekmi za tretje mesto so nato v nedeljo v prvi tekmi Maribor Ovni premagali Idrijo s 96:79. V finalni tekmi, ko so ljubitelji košarke napolnili polzelsko dvorano do zadnjega kotička (2000 gledalcev), pa je Smelt Olimpija ugnala Kovinotehno Savinjsko Polzelo z 72:60. Polzelani so se le v prvem delu enakovredno kosali z košarkarji Smelt Olimpije. Do sredine polčasa so celo vodili, nakar je pričela Olimpija prevzemati vajeti v svoje roke in na koncu so košarkarji Smelt Olimpije brez težav zmagali in si tako petič v svobodni Sloveniji priborili pokal za prvo mesto. Domači trener Boris Zrinski je po tekmi dejal: »V drugem delu smo padli v mlin ostre Olimpijine obrambe, ki je pokazala, zakaj imajo Ljubljančani tretje najboljše moštvo v Evropi. Boljši je zmagal, seveda pa smo z uvrstitvijo v finale pokala zelo zadovoljni. V naslednji sezoni nas čaka nastop v evropskem pokalu.« Trener Zmago Sagadin pa je dejal: »O zmagi sta odločala obramba in skok, v napadu pa tokrat nismo blesteli. Do razlike smo prišli s hitrimi protinapadi.« Ob koncu tega zapisa pohvalimo vse, ki so kakor koli pomagali, daje Košarkarski klub Kovinotehna Savinjska Polzela odlično pripravil ta finalni turnir na Polzeli. Stisk rok in pozdrav pred finalno tekmo Kovinotehna Savinjska Polzela : Smelt Olimpija. Žalski župan prof. Milan Dobnik je na srečanju vsem štirim ekipam podelil grafiko akademskega slikarja Rudija Španzla. Na sliki vidimo župana, ki grafiko podeljuje direktorju KK Kovinotehna Savinjska Polzela Danilu Se- 1 TONE TAVČAR Tek po mejah KS Liboje Na letošnjem teku po mejah KS Liboje, ki je bil 26. aprila, se je med seboj pomerilo kar 40 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bila tudi imena, ki so se pojavljala že med zmagovalci. Tekmovalci so premagovali nekaj več kot 15 km dolžine in 600 metrov višinske razlike. Progo so ocenili kot precej zahtevno, a zelo dobro pripravljeno. Lanski rekord proge je bil izboljšan za skoraj dvajset minut, kajti že po dobri uri sta skozi cilj, z roko v roki, pritekla Marjan Krempl in Lado Urh, ki sta si tako razdelila denarno nagrado za najboljši čas v moški konkurenci. Med ženskami je bila najuspešnejša Silva Vivod iz Maribora. Rezultati po kategorijah: Ženske: 1. Silva Vivod, Maribor (11758.32); 2. Hedvika Kotar, Trbovlje; 3. Anica Hribar, Brežice. Moški do 20 let: 1. Boris Der- mota, Laško (1.25.32.52), 2. Sašo Ki-tek, Kasaze; 3. Martin Šalamon, Pondor; moški do 30 let: 1. Matej Krebs, Gornji grad (1.08.10.95); 2. Lucijan Tominšek, Andraž; 3. Aleš Kitek, Kasaze; moški do 40 let: 1. Lado Urh, Ljubljana (1.06.54.99); 2. Jože Mori, Muta; 3. Milan Zupanc, Mislinja; moški nad 40 let: 1. Marjan Krempl, Poljčane (1.06.54.99); 2. Milan Kirn, Hrastnik; 3. Stane Bar-ber, Velenje. Žal pa je bil tudi letos povsem nerazumen namen nekaterih mladoletnikov, ki so se udeležili pohoda (isti dan je bil pohod na isti pro- gi), saj so si prizadevali, da bi uni- da so ustavili enega izmed mlajših čili čim več markirnih količkov in tekmovalcev in ga nekaj časa za-trakov, ki so označevali progo, kar drževali in ustrahovali. Ob tem je povzročalo nekaj zmede med nam ostane samo razmišljanje, tekmovalci. Privoščili so si celo to, J. Ž. Šahovske vesti iz Griž Šahovski klub Griže je priredil ciklusni šahovski turnir v pospešenem šahu. Nastopilo je 28 šahistov iz Slovenije. Turnir so odigrali po švicarskem sistemu 2 x 15 na igralca. Odigrali bodo še osem ciklusov turnirjev v pospešenem šahu. Igralec mora sodelovati vsaj na petih turnirjih, če želi prejeti nagrado. Drugi turnir bo predvidoma 31. maja ob 16.30 v gostišču Mija v Grižah. Zmagovalec prvega turnirja je bil MK Milan Lesjak iz Petrovč -sedmi, pred Milanom Matkom iz Velenja. Vrstni red pa je bil naslednji: fide mojster Dani Vombek iz Griž s šestimi točkami, sledijo F. Brinovec, Dušan Brinovec in prof. B. Pipal - vsi iz ŠK Žalec s sedmimi točkami, J. Štorman iz Šempetra, Rajkovič iz Velenja in Plahuta iz Šentjurja pa imajo 5,5 točk. Najboljši in najmlajši udeleženec je bil pionir Hržica iz Prebolda. Jože Grobelnik Uspešni rod mladih košarkarjev_____________________________________________ V prejšnji številki smo poročali o uspehu mladih košarkarjev osnovne šole Žalec. Na finalnem turnirju pionirskega košarkarskega festivala, ki je bil v Žalcu, so namreč osvojili odlično četrto mesto. Tudi v preteklih letih so bili v svoji kategoriji med najboljšimi v Sloveniji. Pod vodstvom trenerja Mitja Turnška in njegovega pomočnika Dareta Medveška raste torej nov rod mladih košarkarjev v Žalcu. J. K. V prvi vrsti z leve: Aleš Košec, Aljaž Bratkovič, Marko Klugler, Dejan Lukše, Toni Alatič, Klemen Senič; V drugi vrsti z leve: pomočnik trenerja Darko Medvešek, Gašper Rumpf, Franci Šarlah, Jernej Žagi ligoj, Vasja Knez i šek, trener. Krajnc, Tilen ar, Sergej Švi-n Mitia Turn Kvalifikacijski turnir v rokometu v Žalcu V telovadnici športnega centra v Žalcu bo 6. 7. in 8. junija kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo v rokometu za mladinke - tretja skupina. Nastopile bodo reprezentance Madžarske, Cipra, Nizozemske in Slovenije. V petek, 6. junija, in v soboto, 7. junija, bodo tekme ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10. in 12. uri. Zmagovalna reprezentanca se bo uvrstila na svetovno prvenstvo, precej možnosti ima tudi Slovenija. Organizator kvalifikacijskega turnirja, rokometni klub Ju-teks Žalec, vabi ljubitelje rokometa, da si zanimive tekme ogledate v čim večjem številu. Trnava Za memorial Mirana Rotarja V krajevni skupnosti Trnava so minuli mesec praznovali krajevni praznik. Z njim se spominjajo gradnje šole v Orli vasi, ki sojo odprli 10. aprila 1898. leta. Drugo leto bodo torej slavili 100-letnico šole, ki jo sedaj nadomešča nova, sodobna v Trnavi. Da je veselje šolarjev in krajanov še večje, sedaj ob njej stoji tudi telovadnica. V okviru tega praznovanja so že letos v šoli in vrtcu pripravili najrazličnejše prireditve. Tako kot že običajno je bila znova nadvse delovna športna sekcija. Tako so 19. aprila pripravili turnir v namiznem tenisu za posameznike. Pri mladincih je prvo mesto osvojil Uroš Breznikar, pri članih pa Igor Ramšak. V znamenju tenisa je bil tudi petek, 25. aprila. Takrat so se pomerile ekipe vasi, ki tvorijo KS Trnava. Zmagali so tekmovalci Šentruperta pred Orlo vasjo in Trnavo. Športna je bila tudi sobota. Omeniti velja zlasti šahovsko tekmovanje za memorial Mirana Rotarja, nekdanjega krajevnega aktivista in peka, ki je veliko svojega časa in tudi denarja namenjal kraju in športu. Danes tradicijo nadaljuje njegov sin Vanek, ki je tudi vsakoletni pokrovitelj tega memoriala ter hkrati prizadevni športni in krajevni aktivist. Na že tradicionalnem šahovskem tekmovanju so se ponovno najbolje odrezali ša-histi Šentruperta in tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Tekmovanje je tudi letos vodil znani šahist Stanislav Skok, za kar se mu šahisti KS Trnava še pose-beno zahvaljujejo. Memorial Mirana Rotarja je lepo uspel in kot so dejali, bo tudi v prihodnje tako. Enako pa velja tudi za ostale športne panoge. D. H. Pokalna tekma karateistov__________________________ V odlični organizaciji Karate kluba Žalec je Karate zveza Slovenije pripravila v telovadnici žalske osnovne šole prvo pokalno tekmo v borbah in katah za mladince in mladinke. Nastopilo je kar 132 udeležencev iz 32 slovenskih klubov. Pri mlajših mladinkah je bila v borbah Hajškova (Žalec) tretja, pri starejših mladinkah nad 55 kg je Zlatorek (Žalec) prav tako osvojila tretje mesto. Pri mlajših mladincih do 75 kg sta brata J. in B. Skok (Žalec) osvojila drugo in tretje mesto, nad 75 kg je bil Pader (Žalec) drugi. Pri starejših mladincih do 75 kg je bil Končina (Žalec) prav tako drugi in nad 75 kg je prvo mesto osvojil Jančič (Žalec). V katah pri mlajših mladinkah je Pešečeva (Petrovče) osvojila drugo mesto. T. T. A □ KURILNO OLJE 1 LIBOJE ; h " KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! Na pohodu 400 udeležencev Planinsko društvo Liboje je pripravilo 15. tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in ob spomenikih. Pohod, ki se je pričel ob 9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah, je trajal 4 ure, zaključek pa so pripravili pri planinski koči na Brnici. Letošnjega pohoda se je udeležilo okoli 400 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Na sliki: Utrinek s pohoda. T. TAVČAR Športni dosežki mladih lokostrelcev Naši mlajši člani LK Žalec, v kategoriji dečkov do 14 let, so dosegli odlične rezultate na tekmah za slovenski pokal in na šolskem državnem prvenstvu. 1. šolsko državno prvenstvo INDOOR - 18: Mitja Veler 4. mesto, Jure Veler 4. mesto, Uroš Uratnik 5.' mesto, Matevž Urat-nik 5. mesto. 2. slovenski pokal INDOOR -18: Uroš Uratnik 2. mesto, Mitja Veler 3. mesto, Jure Veler 8. mesto, Matevž Uratnik 10. mesto. 3. slovenski pokal AH 12 + 12 tarč - Baza 20, Kočevje: Uroš Uratnik 3. mesto. 4. slovenski pokal AH 12 +12 tarč - Ilirska Bistrica: Uroš Uratnik 2. mesto, Mitja Veler 6. mesto. Leon Uratnik Nagrada za gostoljubnost Povsod po Sloveniji se po končanih prireditvah praviloma gostijo samo organizatorji in funkcionarji, tu pa se predvsem tekmovalci, nam je po slovesni razglasitvi rezultatov Z nočnega teka za pokal KS Tabor »ukazal« Hinko Jerčič, veteran iz Velenja, ki je v svoji karieri štartal že na neštetih tekmovanjih doma in po svetu, šestkrat (!) celo na slovitem newyorš-kem maratonu. Takega gostoljubja še nisem doživel... Da so bili Taborčani na predvečer svojega krajevnega praznika in dneva upora proti okupatorju vse prej kot »Savinjčani«, pa niso dokazovale le bogato obložene mize, temveč tudi privlačne praktične nagrade za najboljše, ne nazadnje pa še »premija« 300 DEM v tolarski protivrednosti za absolutno najhitrejšega udeleženca. Nič čudnega tedaj, da sta se na startu petkilometrske proge Loke - Ojstriška vas - Tabor med 54 izbornimi tekmovalci pojavili celo tako sloviti imeni slovenske atletike, kot sta bila reprezentanta Stane Rozman in Romeo Živko! Njun dvoboj je bil kajpak vrhunec večera: dobil ga je Živko, Rozmana pa je na vzponu tik pred ciljem prehitel še Kamničan Urh. Odlična »dirka«, si je po tekmovanju zadovoljno mel roke Viki Urankar, pred leti izvrsten dolgoprogaš celjskega Kla-divarja, zdaj pa gonilna sila tovrstnih prireditev pri TVD Partizan Tabor, in med družabnim srečanjem s predsednikom Marjanom Natekom kajpak že koval načrte za prihodnje le- to... Zmagovalci drugih kategorij: st. dečki: Strouhal; st. deklice: Gračner, mladinke: Turnšek, članice: Živko, člani do 30 let: Barborič, veterani: Jerčič. Damjan Križnik GflR/INr pohištvena industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA ★ ★****■*•****★**★★★***** ** dodatno znižanje vseh zakonskih spalnic ** omare z drsnimi vrati v barvi: jesen bela, jesen črna in hrast 85, dvodelne - 23.061,00 SIT, tridelne - 29.133,00 SIT ** delavniške omare v barvi: bukev, zelena enodelne - 10.794,00 SIT ** SAMSKA SPALNICA LEA ZAKONSKA SPALNICA CE^A- 47 507,00 sit, \/CMC7iA z dodatnim VtNtzlA elementom za knjige CENA: 103.459,00 SIT, 65.974,00 SIT, barve: barva: hrast, bela jelša, beli jesen REGALNIK v dveh barvah - samo 46.187,00 SIT ************************ BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: DNEVNIH SOB * OTROŠKIH SOB * PREDSOB; SEDEŽNE GARNITURE * JEDILNICE * POHIŠTVO IZ MASIVE * PISARNIŠKO POHIŠTVO * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ in ŠE in ŠE * UGODNA PONUDBA KUHINJ V IZVEDBI HRAST Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petelc od 8. do 18. ure, sobota: od & do 12. ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel: 063/720-020 VABLJENI! MOTO CENTER TOGI VINSKA GORA preteka 21 b) Velenje Tel/faks: 063/853-471 Kawasaki SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESAl LETNIK 1997 CACIVA YAMAHA Husqvarna - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN VETZELER * ČELADE: tvotn/v MOTORNA OLJA: RA besedah predsednika Edvarda Potočnika nastal predvsem iz nerazumevanja z Aeroklubom Celje, ki ni bil zainteresiran za ultralahko aviacijo in s tem tudi ne za potrebe in želje imetnikov tovrstnih plovil. Edvard Potočnik, ki ima nedvomno tudi največ zaslug za ustanovitev kluba in ureditev vzletišča, je še povedal, da imajo trenutno 24 članov in dve plovili, ki sta v zasebni lasti. S prireditvijo, s katero želijo okolico opozoriti nase in ji predstaviti svoje delo, pa se začenja tudi akcija zbiranja denarja za klubski ultra lahki avion. V soboto ob 15. uri bodo najprej odprli svoje vzletišče. Po programu bo nato na vrsti pred-savitev posameznih tipov in vrst ultra lahkih plovil. Predstavili se bodo tudi ljubitelji radijsko vodenih modelov. Opravljen naj bi bil tudi krožrn prelet z ultra lahkimi plovili. Če bo vreme lepo, se obeta res prijetno in zanimivo popoldne, za kar pa bodo pozne- Predsednik Aerokluba Prebold Edvard Potočnik je, po končanem programu, poskrbeli tudi člani priznanega ansambla Fantje z vseh vetrov. Na prireditvenem prostoru ob Bolski se bodo obiskovalci prireditve lahko zabavali ob srečelovu, plesu in družabnih igrah. Bodite med njimi tudi vi! D. N. NOVO * NOVO * NOVO TRGOVINA PRI CERKVI, PETROVČE ( Prijazne cene: ) - KONZERV - KOZMETIKE - ČISTIL - GALANTERIJE in VSEH VRST SLAŠČIC... UGODNO * UGODNO * UGODNO Se priporočamo! HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p. O. Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC, Telefon: 063/715-211, 715-249 VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU MAJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 1-odstotno letno obr. mero za a vista vloge, T - temeljno obr. mero za vezane vloge nad 15 dni, T+4% letno obr. mero za vezave nad 31 dni, T+4,5% letno obr. mero za vezane vloge nad 90 dni, T+5% letno obr. mero za vezane vloge nad 180 dni, T+6% letno obr. mero za vezane vloge nad 1 leto. Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed poslovnih enot po Savinjski dolini. OHRANJAMO TRADICIJO. SKRBIMO ZA RAZVOJ. V prostorih krajevne skupnosti Prebold so imeli pred prvomajskimi prazniki ustanovni sestanek mladi, ki so se odločili, da prek mladega foruma uveljavljajo interese mladih in tako tudi sodelujejo pri procesih soodločanja, ki zadevajo njih same in družbo kot celoto. Za ženskim forumom, ki so ga pri območni organizaciji ZLSD Žalec ustanovili novembra lanskega leta, seaaj z zadovoljstvom sprejemajo medse tudi mladi forum, ki ga vodi Mojca Kapus iz Latkove vasi. In kaj je mladi forum? »Mladi forum ZLSD je avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje znotraj (in zunaj) stranke ZLSD. Ustanovljen je bil leta 1990, združuje pa mlade ljudi, predvsem v starosti od 15 do 27 let. Članom in članicam so blizu ideje evropske socialne misli in zato želimo delovati na levi in levosredinski strani slovenske politične in družbene scene. Organizirani smo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Pri tem velja reči, da Mladi forum ZLSD ni klasičen podmladek stranke, ampak je široka organizacija, skozi katero lahko vsak mlad človek uveljavlja svoje interese, se druži s prijatelji in soodloča o problemih in vprašanjih, ki se tičejo mladih. Organizacija je torej odprta za vse mlade ljudi, ki sprejemajo naš program in pravila, članstvo pa ni pogojeno s članstvom v stranki in obratno. Mladi forum je tudi polnopravni član IUSY- Mednarodne zveze socialistične mladine, pridruženi član ECOSY - Organizacije socialistične mladine Evropske zveze ter ustanovni član Mladinskega sveta Slovenije. Ker smo hkrati mladinska in politična organizacija, pripravljamo obojestranske aktivnosti. Na področju družabnosti se organizirajo razna družabna in izobraževalna srečanja, razni seminarji, tečaji in predavanja, organizirajo se poletni tabori in obiskujejo se razne prireditve doma in v tujini. V sklop našega dela pa so vključene še razne kulturne prireditve in koncerti. Na področju političnih aktivnosti pa se kaže naše delo v organi- zaciji raznih okroglih miz in javnih tribun, v pogovorih z znanimi politiki, organizaciji političnih seminarjev in tečajev, razpravah o aktualnih družbenih dogodkih, sodelovanju pri delu stranke in poslanske skupine in udeležbi na seminarjih in statutarnih aktivnostih mednarodnih organizacij po celi Evropi,« nam je po končanem ustanovnem sestanku povedala predsednica Mojca Kapus. Dejala je, da je vesela, da je ustanovni sestanek uspel in tako upa, da bodo delali uspešno in s tem tudi uveljavili njihovo organizacijo v prostoru, ki ga pokrivajo. Predvsem pa si bodo prizadevali za boljše življenjske in delovne pogoje mladih, za brezplačno šolanje, za boljši dijaški in študentski standard ter večjo socialno varnost mladih delavcev, za pogoje, ki bodo mladim družinam omogočili dostojno in človeka vredno življenje, za razreševanje stanovanjskih težav mladih, za brezplačno in učinkovito zdravstveno varstvo za vse prebivalce Slovenije... skratka, za socialno in pravno državo, ki bo spoštovala človekove pravice in demokracijo. Ob tem pa ne bodo pozabljali na družabnosti članstva in krepitev medsebojnega prijateljstva in tovarištva. D. N. Mojca Kapus 112,00 SIT Z DOSTAVO 30 let garancije VRTNA KOSILNICA 4-TAKTNA 26.987.00 SIT CISTERNA ZA OLJE, 2000 I 3&987,00 SIT HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA TEL/FAKS: 063/722-055 Bsis MBKM STREŠNIK AKCIJSKA CENA 722S055 Ne pozabite! Delovni čas: pon.-petek: 7.30 do 17. ure, sobota 7.30 do 12. ure. Prvomajski kres tudi v Vrbju Tako kot v večini krajev v naši dolini so letos tudi v Vrbju na predpr-vomajski dan zakurili kres. Mladi gasilci prostovoljnega društva Vrbja so kljub deževnemu vremenu uspeli postaviti kres. Z nekaj napora je kres v celoti tudi zagorel, kar si je ogledalo veliko krajanov. K. Janc PEKARNA -TRGOVINA UDUČ tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Maj je mesec zelenja, ljubezni, mladosti. Mesec, ko vse dehti, cveti, oznanja življenje In napoveduje, kako bogata bo jesen. V naši pekami in trgovini pa je jesen vsak dan v tednu. Če ne verjamete, se prepričajte! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč 3302 GRIŽE NALOŽBA* HMELJARSKA ULICA 3 TELEFON: 063 715 602 TELEFAKS: 063 711 180 PRODAMO: V kompleksu AGRINE v Žalcu prodajamo proizvodne in skladiščne površine: * dve garaži, skupaj 112 m2, * proizvodno-skladiščno halo s pisarno, sanitarijami in skladiščem, površine 233 m2, z zunanjo nadstrešnico in dvoriščem, * skladiščno halo (530 m2) z nadstrešnico (223 m2) in asfaltiranim dvoriščem (840 m2). PRODAJA SE PO ENOTAH, LAHKO PA TUDI PO DELIH. Vse informacije in dogovor za ogled na sedežu družbe ali po tel.: 0631715-602. Roman Brglez pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel: 725-104, slaščičarna Žalec, tel: 712-105, pekama Velenje, teL 854-181 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. REZULTATI IZŽREBANIH KUPONOV: VRANSKO: 1. nagrada: 10486 8. nagrada: 16666 2. nagrada: 6244 9. nagrada: 17353 3. nagrada: 18021 10. nagrada: 13161 4. nagrada: 4547 11. nagrada: 10415 5. nagrada: 16053 12. nagrada: 13883 6. nagrada: 14725 13. nagrada: 10830 7. nagrada 16842 14. nagrada 12077 in 15. nagrada: 3522 GRIŽE: 1. nagrada: 53211 4. nagrada: 54104 2. nagrada: 54665 5. nagrada: 51186 3. nagrada: 55203 6. nagrada: 52804 in 7. nagrada: 51183 kolektiv pekarne, trgovin, slaščičarne in bistroja BRGLEZ Rok Robič (V.) Mehika - nadaljevanje Teotihuacan je bilo eno od najpomembnejših azteških mest. V letih 700 n. št. je štelo več kot 100.000 prebivalcev in je bilo največja naselbina v Mescomerici. Beseda teotihuacan pomeni »mesto bogov«. Najvišjemu azteške-mu božanstvu Quetzalcoutlu je posvečena ena od manjših piramid, medtem ko sta najpomembnejši posvečeni Soncu in Luni. Piramida Sonca je visoka 63 metrov, po obsegu pa je zelo podobna tistim v Egiptu. Ko sem se povzpel rta vrh, sem se z lahkoto vživel v vlogo poglavarja, s pogledom na celo mesto z okolico. Med ogledovanjem piramid so nas, turiste, obletavali številni prodajalci drobnih spominkov in nakita. Najbolj vztrajen je bil starejši možak s polno vrečo kipcev iz obsidiana. Obsidian je bil eden najpogosteje uporabljenih materialov za izdelovanje orodij in nakita v času Aztekov - zelo je podoben žadu. Najprej mi je ponudil velik kip s podobo Quetzal-coatla za 400 pesov (1 peso = 18 SIT). Povedal sem mu, da sem študent z malo denarja in si pač ne morem privoščiti tako dragega spominka. »Ni problema; kaj pa tale?« je dejal in mi pod nos ponudil nekoliko manjšega. Tudi ta je bil zame predrag, sicer pa sploh nisem imel namena kupiti ničesar. Potem je sledilo še nekaj manjših verzij, dokler ni prišla na vrsto najmanjša, za katero, je zahteval 65 pesov. Da bi se ga znebil, sem mu dejal: »15 pesov,« in se odpravil naprej. Možakar je vpil za mano: »60, 50,40,30,20,« in končno, »OK, 15«. Tako sem sprejel ponudbo, ki je bila izredno ugodna. Verjetno sem bil tisti dan njegov prvi kupec. Tako je po navadi videti barantanje v Mehiki in kar nekajkrat se mi je pripetilo, da sem kupil stvari, ki jih sprva sploh nisem nameraval. V naslednjih dneh sva si s prijateljico Tejo, ki se mi je pridružila na potovanju za dober mesec, ogledala nekaj znamenitosti Mexico D. E: - antropološki muzej, v katerem je predstavljena zgodovina Majev, Aztekov in drugih plemen pred prihodom Kolumba, - Xochimilco - mehiško verzijo Benetk, le da je vse skupaj veliko bolj domače. Skupina prijateljev ali družina po navadi najame barko z glasbeno skupino, ki igra glasbo mariachi. Poleg tega se veliko pije, je, poje in zabava. - Naredila sva dva enodnevna izleta v arheološki mesti: Tula in Xochicalco. V Tuli sva uprizorila pravi »shopping« in nakupila toliko spominkov, da sva jih komaj nesla. Poleg tega mi je uspelo vratarja prepričati, da sva uboga študenta iz Slovenije ter se izmuzniti plačilu vstopnine. Nekaj časa je gledal študentsko izkaznico, jo obračal naokoli, potem pa končno dejal: »Pasa, pasa.« Zadnji dan pred odhodom iz Mexico D. F. proti polotoku Juka-tan je bil namenjen počitku. Pravzaprav česa drugega sploh nisva bila sposobna; glavobol, bolečine v trebuhu, slabo počutje, pomanjkanje apetita... Verjetno so bili razlogi za to sprememba prehrane, onesnaženost zraka in velika nadmorska višina 2.240 m; ali pa močna energija azteških bogov v arheoloških mestih. Po desetih dneh »počivanja« v Mexico D. E sem ponovno pospravil del prtljage na motor, drugo polovico pa pustil v hotelu. Vožnja z motorjem po največjem mestu na svetu je prava mora. Tri - ali štiripasovnice, semaforji vsakih nekaj minut, prehitevanje, luknje na cesti, trobljenje... poleg tega pa še Teja na zadnjem sedežu. Dve uri sva potrebovala do predmestja in tam se je šele začela slaba cesta. Pozno popoldne je pričelo še deževati, kar je vožnjo še upočasnilo. Vsa utrujena sva zvečer namestila v hotelu nekje sredi hribov. Vozila sva se skoraj cel dan in naredila 250 km. Naslednji dan sva prispela do mesta El Tajin - prve prave postaje. El Tajin je bilo nekoč pomembno mlajevsko - azteško mesto z vplivi drugih indijanskih plemen. Najpomembnejša piramida v mestu je zelo lepo obnovljena - vanjo je vgrajenih 365 »oken« v sedmih nadstropjih, ki predstavljajo število dni v letu. Druga zanimivost v arheološkem mestu so številna igrišča za igro z žogo (več kot 10). Indijanci so to igro imenovali »pok-ta-pok«. Igralci, oblečeni v posebne kostume, so poskušali žogo iz gume (kavčuka) spraviti skozi obroč visoko na steni. Pri tem je bilo dovoljeno uporabljati celoten trup in boke, vendar brez rok, nog in glave. Včasih so igrali skupaj po 5 ur, rezultat pa je bil še vedno nič. Igra ni bila zgolj šport, ampak je imela tudi pomembno ceremonialno vlogo. Za današnje Indijanci Lakadonke v preprostem belem oblačilu. ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, POMIVALNE STROJE, BOJLERJE. BELA TEHNIKA; PRALNI STROJI * PS 1112 (regulacija obratov od 400 do 1100) PS 1201 (regulacija obratov od 400 do 1200) PS 1512 (regulacija obratov od 400 do 1500) HLADILNIK 50 x 85 cm /< sé. ft 74.106.00 SIT 75.072.00 SIT 81006.00 SIT 31.005.00 SIT AKUSTIKA: VIDEOREKORDER SV 30 X SAMSUNG BTV, 37 cm, ORBITER BTV, 51 cm, TTX VOJAGER 39.900.00 SIT 36.872,90 SIT 44.840.00 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km. Trgovina na debelo in drobno LATKOVA VAS 51,3312 PREBOLD Latkova vas Marelica Dolenja vas tel.: 702-314 tel.: 724-090 ŽIVILSKA IN AGROTEHNIČNA TRGOVINA MARKET V LATKOVI VASI in MARELICA V DOLENJI VASI veliko izbiro blaga za vaš dom in vrt. Ob prvi obletnici odprtja prodajalne ŽANA MARKET MANEL se vsem iskreno zahvaljujemo za zaupanje in vas ponovno vabimo, da nas obiščete. ZVESTOBA SE NAGRAJUJE... ŠE POSEBEJ OB JUBILEJU... Z veseljem vas bomo postregli v prodajalnah Market Latkova vas in Marelica v Dolenji vasi. Kolektiv Mane! SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,s P Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * * HÍTRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * k Informacije: 0609-621-475 Voladores - indijanski letalci z vrvjo privezani okoli nog se spuščajo na tla. dni nerazumljiva je bila nagrada zmagovalcem: bili so žrtvovani bogovom. Seveda je bila usmrtitev (žrtvovanje) v čast bogovom v tistih časih poseben privilegij. Bogovi so namreč vedno dobili najboljše. Poleg arheološke cone sva si ogledala še t. i. vodni ples, ki pa nima nobene povezave z vodo. Štirje »voladores« - letalci oz. In- dijanci so z vrvjo privezani okoli nog in visijo z visokega stebra. Počasi se sučejo, vrtijo v krogu in se ob spremljavi preproste glasbe piščali spuščajo proti tlem. Celotna predstava ne traja več kot 15 minut. Zame je bil največji heroj igralec na piščal, ki je stal na vrhu stebra približno 20 metrov nad zemljo, ne da bi bil varovan ali privezan. TEHNIČNA TRGOVINA Hmeljarska c. 11, 3312 Prebold * Tel.&faks: 063/724-764 Spoštovani kupci! Tudi v maju vas vabimo v našo trgovino, kjer boste našli bogato ponudbo izdelkov široke potrošnje, koles, vrtnih kosilnic, glasbenih stolpov, telefonov... NAJ BO VAŠ NAKUP ZADETEK V POLNO! 3302 GRIŽE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT Cesta žalskega tabora 1, Žalec, v stavbi Hmezada HKS Tel.: 063/715-410, 712-238, popoldne 715-480 mobitel: 0609/616-750 Ponujamo vam: - lamelne zavese - žaluzije - plise zavese - roloje - senčila screen tpočeg tega oprav [jamo tudi prevoze s fiamioni in kombijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. INTER TIMEX borzno posredovanje, d.o.o. 1000 Ljubljana, Tivolska 50 tel.: 061 13 28 222, faks: 061 13 33 006 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE (PIVOVARNE LAŠKO, CESTNEGA PODJETJA, ETOLA, TOVARNE KRMIL ŽALEC, SAVE J IN DELNICE PID-ov: MAXIMA, TRIGLAV, KBM-INFOND, PROBANKA, AKTIVA, CAPINVEST, DIVIDA V VSEH ENOTAH HMEZAD BANKE v ŽALCU, CELJU, ŠENTJURJU, ROGAŠKI SLATINI, SLOVENSKI BISTRICI in LAŠKEM DODATNE INFORMACIJE VAM POSREDUJEMO PO TELEFONU ŠTEVILKA 063/715-602 NA HMEZAD BANKI in 061/132-82-22 na sedežu družbe v Ljubljani, kjer vam opravimo tudi vse __________storitve pri prenosu lastništva vrednostnih papirjev_ Družba INTER TIMEX ima dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji s strani AGENCIJE za trg vrednostnih papirjev in je član Ljubljanske borze in Klirinško depotne družbe Ljubljana. Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. url. PREBOLD tel. & faks: 724-243 V MAJU vam po ugodnih cenah ponujamo: * GRADBENI MATERIAL * BARVE, LAKE * UMETNA GNOJILA * BITUMENSKA STREŠNA KRITINA KANADESEIKO Pedenjped se predstavi SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA slovenska naftna družba, d.d., Ljubljana TEO CELJE, Gaji 30, Celje Pod tem naslovom so se v kinodvorani Prebold prijetno in zanimivo predstavili vsi oddelki VVZ enote Prebold, vključno z malimi šolarji, ki bodo letos septembra prestopili prag »zaresne« šole. Kinodvorana je bila tako kot vsakič, kadar nastopajo otroci, tudi tokrat nabito polna. Prav prijeten je bil pogled na oder in sceno, ki so jo z veliko navdušenja pripravile vzgojiteljice vrtca. Nadvse prisrčni pa so bili tudi nastopi otrok, ki so prepevali, plesali, deklamirali... Posebno pozornost so si prislužili pedenjpedi, ki so igrali na inštrumente, in mali šolarji, ki so z nastopi dokazovali, da so že kar veliki mojstri plesa, glasbe in petja. Svoje sposobnosti pa so prikupno predstavili tudi mlajši pedenjpedi, ki niso veliko zaostajali za starejšimi. Prireditev je uspela in gotovo nikomur ni bilo žal za čas, ki so ga preživeli med pedenjpedi. Za prijetno prireditev pa so zaslužne zlasti vzgojiteljice, ki so otroke pripravile na nastop. D. N. V Preboldu smo 12. aprila odprli nov lokal - BISTRO ANTONIO, nahaja pa se v poslovnem centru MIK TRADE v Preboldu. Ponujamo vam vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tople sendviče za sladokusce, za vroče dni pa pestro izbiro sladoledov. Vaše počutje bo prijetno tako na letnem vrtu kot v notranjosti našega bistroja. Vabimo vas, da se o naši ponudbi in dobrem razpoloženju, ki vam ga bomo ponudili, prepričate in verjemite, da ne boste odšli razočarani. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 22. ure, ob nedeljah pa od 8. do 22. ure. Vabljeni v BISTRO ANTONIO KIV TRADE do. POLEG KOMPLETNEGA „ Vransko 66 PROGRAMA KIV-ovih PECI: 3305 VRANSKO TEL.: 063/725-110, FAKS: 063/725-012 Ž.R. 50750-601-190643 - vam ponuja vse, od peči do radiatorja, - ponuja projektiranje in montažo, - kupljeno blago dostavimo na dom, - najugodnejši gotovinski popust za takojšnje plačilo, - ponujamo možnost nakupa na več obrokov, - krediti od 1 do 4 let z najugodnejšo obrestno mero - nizkotemperaturnih kotlov NTK na plin ali olje, - kotlov NTK - PB z vgrajenim bojlerjem - plin, olje, - kotlov na trdo gorivo LK-35, - emajliranih BOJLERJEV sanitarne vode - KIV CISTERNE za kurilno olje Za Anjo Hudobreznik V prejšnji številki Savinjčana smo pisali o življenju in težavah, ki pestijo malo invalidko Anjo Hudobreznik iz Andraža. Humanitarna akcija dosega svoj cilj. Ljudi, ki dobrosrčno skrbijo za sočloveka, je okoli nas in med nami veliko. Torej vsem tistim, ki ste že pomagali, hvala. Akcija zbiranja sredstev še ni zaključena. Pred zaključkom redakcije je bilo, po podatku Centra za socialno delo, na žiro računu 1,031.000 tolarjev. Za vse tiste bralce Savinjčana, ki še želite prispevati svoj delež, da bi bilo življenje Anje lažje, ponavljamo št. žiro računa: 50750-603-36264 - sklic na št. 00 2970-1, s pripisom za Anjo Hudobreznik. M. C. Na fotografiji: Pedenjpedi - mali šolarji iz oddelka, ki ga vodi Damjana Hramec, so zapeli, zaplesali in uprizorili borbo pedenjpeda Torera s polžkom. Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 TUDI V MESECU MAJU VELIKA AKCIJSKA PRODAJA SVETIL. Poleg že tako ugodnih cen so le-te «iwie še za 10% NE VERJAMETE - Mm m. ITE ! ! ! Vsak nakup nad 40.000 SIT pa se še dodatno nagradi. Prodaja na čeke vam omogoča večji nakup, prijazno svetovanje pa bo vtis o trgovini še dopolnilo. VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE. TO, KAR IŠČETE VI, PONUJAMO Ml! PONUJAMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: - plinske peči HYDROTHERM - radiatorje AKUMAT in OCEAN, - švedske gorilce BENTONE, - črpalke GRUNDFOS, - in vso ostalo opremo za kateri koli sistem vašega ogrevanja: BAKER, ALUMPLAST, KLASIKA SPOŠTOVANI KUPCI KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO Sporočamo Vam, 'da smo za Vas pripravili posebne posezonske popuste (nižje cene, ugodnosti pri prevozu) z možnostjo obročnega odplačevanja. . — -te nas ne» • 063 33-931, SKLADIŠČE CELJE 31-796 - vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure, sobota do 14. ure; IZJEMNO UGODNA PONUDBA KAKOVOS KURILNEGA OLJA JE ČASOVNO ZATO NAS POKLIČITE ŠE DANES! GA Se priporočamo! NOVO V ŠEMPETRU odpira vrata nove AGRO-AVTO HIŠE (bivša bencinska črpalka pri SIP-u) tel. 702-510, tel./faks: 702-610, GSM 041/672-300 PRI NAS BOSTE LAHKO KUPOVALI: AVTOMOBILE (pooblaščeni prodajni agent za prodajo vseh tipov vozil znamke FORD). Še posebej želimo opozoriti: na novi MONDEO s paketom: klimatsko napravo, kovinsko barvo in avtoradiem za samo 1000 DEM ter na novi atraktivni FORD KA. Izkoristite ugodne kreditne in lizing pogoie. DODATNO OPREMO ZA AVTOMOBILE REZERVNE DELE - večinoma dobavljive v 24 urah. MOTORJE SKUTERJE IN DODATNO OPREMO PIAGGO, ITALJET, PETERSON. TRAKTORJE (pooblaščeni prodajalec traktorjev ZETOR). Zaloga še po starih cenah. KMETIJSKA MEHANIZACIJA Traktorski priključki, motorne žage, motorne kosilnice in drugi kmetijski stroji priznanih proizvajalcev po ugodnih cenah. VRTNO ORODJE Rotacijske parkovne kosilnice in orodje ter pribor za vrtičkarje ter vrtne mreže-ograje. MOBILNI TELEFONI GSM: NOKIA ŽE ZA 68.000 SIT OBIŠČITE ALI POKLIČITE NAS IN UGOTOVILI V "'"A BOSTE, DA PRI NAS ZA SVOJ DENAR DOBITE NAJVEČ. .............................. .. PRAVA PONUDBA NA PRAVEM MESTU AGRO-AVTO HIŠA ŠEMPETER PRODAJA NA ČEKE, GOTOVINSKI POPUST! PRODAJA RABUENIH VOZIL DACA d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 ODKUP RABUENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DAUE ( TRENUTNO V ZALOGI 1 VW GOLF JXB L 88 7.400 DEM OPEL KADETT, 1,6 D L 87 6.700 DEM ALFA ROMEO 33, 1,3 L 91 9.200 DEM FIAT TIPO 1,6 I ESK L 94 12.800 DEM FORD FIESTA FUN, 16 V VW GOLF VARIANT L 96 L 94 18.900 DEM 17.200 DEM CITROEN AX 1.1 TGE AUDI 100, 2,4 D L 88 4.200 DEM VW GOLF, 1,4 BON JOVI L 96 24.500 DEM KARAVAN L 92 25.900 DEM 'Odprto: od 7. do 15. ure sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. Za vsa rabljena vozila možen kredit DELOVNI ČAS DELAVNIK: od 7. do 21. ure NEDELJA IN PRAZNIK: od 8. do 12. ure V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ŽALEC-VELENJE) Tel., faks: 063/707-250 Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo. sirup za mešanje z vodo, 3 lit 689,00 sladkor, 7J\ 1 kg 124,00 olje zvezda, 1 lit 169,90 bučno olje Petovar, 1 lit 599,00 syncal za pomivanje posode, 1,5 lit 199,90 WC račka, 750 ml 219,90 ariel, 3,6 kg 899,80 miksal, 3 kg 3.499,00 riž splendor, 1 kg 134,90 napolitanke Kraš - lešnik, 1 kg 469,90 čokolešnik, 200 g 189,80 Plačilo je možno s kartico ACTIVA, EUROCARDS, VISA, HKS, Diners Club International, AMERICAN EXPRESS Pri plačilu s čeki je zamik plačila 15 dni (2.000 SIT do 3.000 SIT), 30 dni (nad 3.000 SIT). CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG! študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 713-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN !!! NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE !!! A 4-FORMAT II! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !!! samo 8 SIT Del. čas - ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 7.30 do 15. ure, torek: od 7.30 do 17. ure (malica od 10.30 do 11 ure) Obujanje spominov Na osnovni šoli v Grižah so se ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda spomnili tega pomembnega dogodka naše polpretekle zgodovine. V goste so povabili nekaj borcev, aktivnih udeležencev narodnoosvobodilne borbe, ki so mladim s svojimi spomini predstavili strmo in težko pot slovenskega naroda v času štiriletne okupacije naše dežele. Vodstvo šole pa je pripravilo ob glasbeni spremljavi zvočne posnetke - recital spominov na narodnoosvobodilno borbo. Vse, kar je bilo v tem kratkem času z mladimi povedanega, je izzvenelo kot pravljica. Vendar to ni bila pravljica, to so zgodovinska dejstva, ki ne morejo in ne smejo nikdar v pozabo. Na to nas opozarja prek 1500 žrtev vojnega nasilja samo v naši občini. Za to srečanje borcev s šolsko mladino gre vsa pohvala ravnatelju šole in vsemu učiteljskemu kolektivu, ker se zavedajo, da je treba našo zgodovino očistiti lažne politike in ji dati mesto, ki ji pripada. Alojz Kotar Duatlon v Žalcu Tekmovanje v duatlo-nu za osnovne ter srednje šole Slovenije in duatlon za vsakogar. Organizacija: Triatlonska zveza Slovenije, Društvo Triatlet Celje, Občina Žalec. Informacije: Dejan Glavnik, Breg 61/b, 3313 Polzela, tel.: 720-760. Kraj in datum: Žalec, 25. maj 1997, ob 10. uri. Prijave: prijave z imenom in priimkom, let. rojstva, naslovom ter klubom oz. šolo, ki jo zastopa, pošljite na naslov: Dejan Glavnik, Breg 61/ b, Polzela - do 23.5.1997 “k OŽINA 3 'ERVIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. SERVIS BELE TEHNIKE TER SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV, BOJLERJEV in SUŠILCEV. SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Potezo bralcu! Dragi bralec, informacijsko oblegan, kulturno podcenjevan in človeško prizadet, je nemara opazil, da sta me marčevska in aprilska številka tega časopisa pustili manjkati. Vzrokov za to je - kot vedno - več, toda v grobem bi jih mogli stlačiti pod en sam pokrov: nesoglasja. Tistega, čemur hočem približati svoje pisanje, resnice torej, nima rad nihče, če ni lepo in prijazno zavita in če so njeni kritiški robovi preostri. Takšne nezadovoljne jezljivosti se rad otrese tudi gospod urednik, čeprav me je prej velikodušno kot skopo pripustil k svojemu in vašemu časopisu. Navsezadnje tudi on živi od kruha in ne od kamnov, ki padajo s srca zanesenega podeželskega kolumnista - in ki poleg vsega, o moj bog, celo nehvaležno švrka po ne-doživetih časih in čaščenih imenih! Ni članka, ni pisanja, ki se ga ne bi dalo nadomestiti z reklamami, naj je to snovalcem časopisa všeč ali ne. Ker ne verjamem, da sem manj vreden od reklam, lokalnih člankov in skupinskih fotografij vseh mogočih društev, sem hotel jezno potegniti črto - in se dejansko brez zamer umakniti nazaj v varno savinjsko brezimnost, na kateri gradi svojo srečo drobno provincialno pridobitništvo z vsemi svojimi strahovi in slabostmi vred. Tudi zato ne nazadnje, ker ne verjamem več v politično in ideološko neodvisnost občil, sem hotel dvigniti roke in se intenzivneje preusmeriti v širše izpovedne kanale. A uredništvo je - naj se temu še tako čudim -proti mojemu odstopu, sam gospod urednik me nagovarja za nadaljevanje sodelovanja. Naj si, češ, vsaj nekdo upa (zabo-ga, z ničimer se ne hvalim in postavljam!) biti kritičen in neposredno kažoč s prstom. Vsekakor nisem prepričan, da je to moja prva in osnovna vloga, saj bi veliko raje pisal o lepih, prijetnih rečeh in silil bralce v neobremenjen smeh. Tudi zato se z uredništvom nisem mogel dokončno dogovoriti. Naenkrat pa me je spreletela odrešujoča misel: vprašajmo bralca, on more, sme in mora odločiti! Sem samo ustvarjalni posredovalec že domišljenih in že izrečenih znanj in urednik samo mehanični člen v verigi oblikovanja informacije. Oboje bi bilo popolnona mesmiselno in prazno brez bralca, prejemnika. Če bo torej bralec rekel, naj molčim, bom molčal, če pa me bo spodbudil, naj govorim, potem bom govoril brez koristoljubnih zadržkov in preračunavanja. Tako je najbolj pošteno, tako bi vselej morali vprašati že na začetku. Bralcu torej ponujam naslednji »obrazec«: Pisanje Mareta Cestnika v časopisu Savinjčan je: zaželeno nezaželeno Ime in priimek:............................... Naslov:...................................... Vljudno ga naprošam, naj obkroži njemu ustrezni odgovor. Kupon naj izreže in ga v pismu ali na dopisnici pošlje na uredništvo. Veljalo bo tudi, če pride osebno ali pošlje svoj glas po telefonu, tajnica Marija bo kupon rada izpolnila namesto njega. Za vse navedene načine pa velja, da bralec izda svoje ime in naslov samo v primeru, če hoče sodelovati v nagradnem žrebanju - avtor namreč tri izžrebane ne glede na izid glasovanja in njihovo glasovalno opredelitev vabi na večerjo in pogovor k sebi domov. Kaj lahko storim še več? Mare CESTNIK ZAHVALA SM SAVINJSKI TRGOVSKI DRUŽBI, D. D. ŽALEC se vsi izžrebanci prisrčo zahvaljujemo za prelep in nepozaben izlet, ki ste nam ga pripravili. Zvesti kupci MESARSTVO Alojz VALAND Mesnica - Poslovni center Žalec tel.: 714-178 PONUJAMO VAM: DNEVNO SVEŽE MESO in MESNE IZDELKE IZ LASTNE PROIZVODNJE po ugodnih in akcijskih cenah. Možnost nakupa s kartico AKTIVA in VISA-kartico. Odprto: torek-petek od 8. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. Obiščite nas - odšli boste zadovoljnil * basal IZDELAVA IN MONTAŽA jSMMBB IZPUŠNIH LONCEV 1» v ALUMINIZIRANE ■fcJB PLOČEVINE za: osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA VLADIMIR MARN, basaldb Vransko 18, tel.: 725-106 IZPOD PERESA MLADIH MA) 1997 - STRAN 27 Smreka in Javor Prizorišče: gozdna telefonska govorilnica in odpad sredi mesta, (javor na odpadu z zarjavelo telefonsko slušalko v roki in Smreka v gozdni telefonski govorilnici. Smreka pritisne nekaj gumbkov in čaka. Oglasi se Javor.) Smreka: Zdravo, jaz sem, Smreka. Kako se kaj imaš? Javor: O, pozdravljena, imam se zelo slabo. Smreka: Ali res, zakaj? Javor: Včeraj je prišel neki deček in s pipcem zarezal vame svoje ime. Bolelo me je in še zdaj me skeli rana. Mislim, da se ne bo nikoli zacelila! Smreka: To je pa res hudo! Javor: Ampak to še ni vse! Neki voznik, ki je očitno zadnji hip vstal, se je peljal mimo mene z veliko hitrostjo. Izpustil je toliko izpušnih plinov, da kar naprej kašljam, kiham in -aaačih - še grlo me boli. Kako je tebi lepo sredi gozda in živali lahko opazuješ. Kar zavidam ti. Smreka: Takšne stvari seti dogajajo? Javor: ja. včeraj je bilo zelo veliko prometa, ker je v bližnjem mestu sejem. Skoraj sem se zadušil. Smreka: Veš kaj, Javor. Predlagam, da prideš poleti k meni na počitnice in si malo opomoreš. Javor: Misliš resno? Tega sem resnično vesel in tudi potreben. Hvala za prijazno povabilo. Pozdravljena! Smreka: Adijo!! Neža Pogorelčnik, 5. e OŠ Žalec Potok Konjščica Za našo vasjo potok žubori, katerega ime se Konjščica glasi. V njem nekoč ribe so lovili, danes pa o tem lahko bi le govorili. Vse nas mlade pa le to skrbi, ker življenja pravega v potoku ni. Želim si le to, da bi nam bilo ob potoku spet lepo. Ana Leskovšek, 3. r. POŠ Tabor Tabor_______________________ Tabor je res kraj lep, tam se zdravo da živet. Šola prima tam stoji in nas vsak dan kaj nauči. Dom pa tam stoji zato, da ljudje kulturni so. Okrog veliko hribov je, ki za turiste šopirijo se. Cerkveni zvonovi zvonijo in celo faro budijo. Tabor ima veliko naravnih lepot in domače obrti, ki jih je vredno ogledati si. Tadeja Gržina, 3. r POŠ Tabor Pasji ples__________________ Vsi vaški psi in tudi iz sosednje so prišli, plesali in skakali in se veselo igrali. Psičke so se vkup zbrale, da bi malo pokramljale, mladički so se lovili in za žogico podili. Jedače in pijače je dovolj, plesa pa tudi. Utrujeni so vsi, domov spat bodo šli. Sara Medvešček, 4. a OŠ Petrovče Ljubezen____________________ Ljubezen je povsod doma, čisto vsak jo že pozna. Nekatera srca zdaj žarijo, nekatera pa doma žalostno sedijo. V šoli je čas za to, zato lica rada pordo. Povedati nas to je sram, zato nepodpisane listke pošiljamo simpatijam. Po klopeh listki letijo, samo da jih učiteljice ne dobijo. Na listih marsikaj piše, včasih pa kdo tudi kaj nariše. Maja se običajno to dogaja. Rok Povše in Grega Štorman, 5. c OŠ Polzela Turistični festival v Zrečah_________________________ Tako kot prejšnja je tudi to leto turistični krožek žalske šole tekmoval na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je bil sedaj že enajstič. Udeležilo se ga je deset učencev, med njimi tudi jaz, in tri naše učiteljice. Tema je bila naslednja: Ohranimo preteklost, stopimo v prihodnost. Člani krožka smo se skrbno pripravili, zbrali stare predmete, pisali nalogo in vadili igrico na to temo. Tekmovanje je potekalo v Zrečah, s pričetkom ob 9. uri. Nastopajoči smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali tja. Najprej smo uredili razstavo starin ter na pano obesili nekaj slik s pripisi. Tekmovalo je štirinajst skupin iz celjske regije. Ko je žirija ocenila naša dela, smo imeli malico. Kmalu zatem smo odšli v dvorano, kjer smo čakali na nastop prvih sedmih šol. Moram dodati, da so vsi imeli zanimive igrice in da je bilo ocenjevanje zares težavno. Po prvem delu je bilo deset minut premora, da smo se zamenjali. Prvih sedem je odšlo med gledalce, ostali pa smo odšli v garderobe za odrom. Napetost v nas je vse bolj naraščala, saj se je nastop nezadržno približeval. Prišel je čas, ko smo tudi mi morali stopiti na oder. Hitro smo si postavili sceno in čakali... Zavese so se odgrnile in zaslepila nas je svetloba reflektorjev. Pri priči, ko smo vzpostavili prvi stik z gledalci, je začela trema v nas izginjati. Nastop smo opravili brezhibno in dvorana je bučno ploskala. Kmalu za nami so nastopili še ostali. Potem smo odšli na kosilo in zatem na razglasitev rezultatov. Roke so se nam potile, srce je močno utripalo, vsi smo si želeli čimboljše uvrstitve. Gospod Smrdelj je slavnostno razglasil prvo in drugo mesto, ki sta ga zasedli Dobrna in Luče. Ostali smo osvojili bronasta priznanja. Po podelitvi smo pospravili razstavo in se odpeljali v Žalec. Čeprav nismo bili prvi ali drugi, smo vedeli, da smo imeli kakovostno predstavitev. Veseli smo se odpravili vsak proti svojemu domu. Iztok Caglič, 7 a OŠ Žalec Bolska nekoč______________ Moj stari ata, jože Završnik, ima prijatelja Drolčevega Franceta. Večkrat sedita v naši vrtni uti in modrujeta o starih časih. Ker sta bila oba doma ob potoku Bolska, sem se odločila, da ju povprašam, kaj jim je pomenila ta rečica ali bolje potok. Ob pripovedi sta kar oživela, saj sta se vrnila v stare čase, ko sta pomagala Francetovim staršem na žagi. Francetovi starši so se pisali Drolc, toda domačiji se je reklo Pri Govc, Na Pjetru žag ali Na žag. Imeli so žago za hlodovino na en list, ki se je imenoval »ve-necianka«. Žagali so deske in late. Trikrat na dan so morali brusiti list, in sicer s pilo fisher. Naenkrat so lahko odrezali le eno desko. Ker je bil Žagn Peter zelo priden in iznajdljiv mož, so mu rekli kar »tauzentkinsler«: stroje je naredil in vzdrževal kar sam. Delal je tudi preprosto pohištvo. Imeli pa so tudi mlin za žito. Mleli so belo in črno moko, na »belem in črnem« kamnu. Žito so tudi stopali, in sicer ajdo: dobili so ajdovo kašo, ječmen: dobili so ječmenovo kašo za ješprenj, proso za proseno kašo. Le-to so jedli skoraj vsak večer, kuhano na mleku (mlečna kaša, mati naša -so rekli). Delali so tudi različna olja, največ iz sončnic, tudi iz buč. Zanimivo pa je bilo orehovo olje, ki so ga stiskali v manjših količinah iz orehov. Ko so stisnili olje, je v stiskalnici ostal »kolač« ali »trd«, ki so ga otroci žvečili namesto žvečilnega, ki ga niso še poznali. »Kolač« ali »trd« je zelo lepo dišal, saj je bil to ostanek sončnic, buč ali orehov. Žago, mlin in stiskalnico je poganjalo veliko vodno kolo, ki je ležalo v strugi. Le-ta je bila na tem mestu zajezena in zato globlja. Sem so se hodili kopat bogati Vranšani. Stari ata se je spomnil, da je imela pri žagi ob jezu žena vranskega notarja kopalno kočico, v kateri se je preoblačila. Hišica je bila zelo majhna, zeleno pobarvana, na polknih je imela izrezane srčke, pokrita pa je bila z okroglo streho. Kočo je napravil Franceljnov ata Peter. Pri tej vranski gospe je služila Keni-kova Tereza, ki še danes živi na Mavti. Gospo je morala varovati, ko je le-ta čofotala po vodi, saj plavati tako ni znala. Stari ata in stric Francelj sta mi povedala, kje vse so bili mlini in žage. Mlini na Bolski: Črni mlinar (pod Trojanami), Konškov mlin (Zajasovnik), Mlinarčkov mlin (Ločica, danes Papinutti), Gvovčev (Drolčev) mlin, llovški mlin (Vransko - Ilovica - imel je tri kolesa, beli in črni kamen, stope), Druškovičev mlin (Brode, to je bil valjčni mlin za fino belo moko, takšnega ni imel takrat nihče) in Mlinarjev mlin (Dobnik, v Čepljah). Žage na Bolski: Konš-kova žaga (pred ovinkom Baba), Drolčeva žaga (Vransko), Mlinarjeva žaga (Brode) in Cenova žaga (Čeplje). Ugotovila sem, da so bili potoki okoli mojega domačega kraja zelo pomembni in da so preživljali mnogo domačij. Katja Završnik, 5. b OŠ Vransko V filipinskem podzemlju XV« Kaplj ICI Solze sreče in veselja Čas vse hitreje teče in tudi naše bivanje na otoku Camigu-inu je kar prehitro minilo. Tudi zato, ker smo bivali v okolju, ki že precej na široko odpira vrata turizmu. Temu se prilagajajo tudi prebivalci, infrastruktura in vse, kar sodi k eksotičnemu turizmu. Iskreno rečeno, če bi imeli možnosti, bi marsikdo med nami prav rad izbral ta otok, in Filipine nasploh, za preživljanje dopustniških dni. Lepe plaže, čisto morje, obilo sonca, razne naravne znamenitosti, dobra hrana, prijazne, vedno nasmejane Filipinke in še marsikaj drugega, vključno s ceno, so dovoljšnji razlogi za odločitev, preživeti dopust v teh oddaljenih krajih. Mi smo bili tokrat le turisti s karbidovkami in smo zaužili ta utrip le za pokušino. Mogoče pa ga bomo kdaj pozneje zajeli z večjo žlico. Kdo ve? Vozimo se po obalni cesti proti na naselja in hiše, ki kljub skro- Nekega vročega dne se je kapljica iz Slovenije usedla na kamen. Otožno je gledala svoje sestre kapljice, kako so plesale po strugi. Nekaj časa je gledala, potem pa rekla: »Kaj bo z nami! Vsako leto smabolj umazane.« Te besede je slišala kapljica iz Namibije, ki je ravno pripotovala v Slovenijo. Počasi se je približevala kapljici na kamnu. Ko je prišla do nje, je rekla: »Bodi vesela, da si tukaj.« Kapljica na kamnu se je zelo prestrašila. »Kdo pa je?« je zacvilila. »Jaz sem, kapljica iz Namibije,« je rekla kapljica, ki je stala pri kamnu, na katerem je sedela kapljica iz Slovenije. »Ti, pogovoriva se, zakaj naj bom vesela.« Ves dan sta se pogovarjali, zvečer pa je kapljica iz Slovenije vprašala: »Ti praviš, da pri vas v Namibiji zaradi vročine umre ogromno kapljic. O, potem sem pa res lahko vesela, da pri nas ni tako. Ampak, zakaj nas ljudje onesnažujejo, saj je zato njim slabo. Oni to vodo pijejo.« »Ne morem, ti odgovoriti,« je zamišljeno rekla kapljica iz Namibije. »Sedaj pa zaspiva, utrujena sem. Lahko noč!« »Lahko noč!« Karmen Sedebšak, 3. a OS Vransko vasici Benoni Wharf, kjer se bomo vkrcali na ladjo, ki nas bo popeljala nazaj v Jagno. Še zadnjikrat naše oči opazujejo obcest- Sonce me je vzelo s sabo________________________ Nekega toplega jutra, ko še sonca ni bilo, sem odšel na teraso in zazehal. Usedel sem se na tla in si prepeval. Sredi pesmice pa sem zaslišal glas: »Pojdi, pridi z mano.« Zabliskalo se je in zraven mene je stalo sonce. Iztegnilo je roko in ponovilo: »Pridi z mano.« Zatisnil sem oči, si jih pomel in spet pogledal: »Saj to ni res!« sem vzkliknil. »Sonce je na naši terasi? Naj me putka brcne, če je res,« sem se zasmejal. Prav sem imel. Sonce je bilo na naši terasi. Prijel sem ga za roko in odšla sva. Povzdignila sva se visoko v zrak, v oblake. Nekaj časa sva potovala, nato pa pristala na velikem oblaku. Na tem oblaku je imelo sonce svoj grad. Obdan je bil z velikim jarkom vode, v katerem pa so prebivali morski psi. Grad je imel velika dvižna vrata, bil je velik in močan. Vrata so se spustila in vstopila sva v notranjost. Sam nisem mogel verjeti svojim očem. Po stenah so visele velike in lepe slike, tla pa so bila pobarvana z barvami. Na vsaki strani so bile stopnice in stražarji. Odšel sem za njim po stopnicah, ki so vodile v veliko sobo. To je bila jedilnica. Sredi jedilnice je bila postavljena dolga miza, za katero je sedel sončev oče. Pozdravil me je in me vprašal: »Kako ti je ime, mladenič?« »Aljoša,« sem mu rekel. Poklical je služabnike in jim rekel: »Prinesite mladeniču pečeno kokoš in malo tople juhe bi se mu tudi prileglo.« Z veseljem sem posrebal juho in zagrizel v sočno kokoš. Ko sem se najedel, sva šla s soncem dalje po gradu. Videl sem sobo za goste in njegovo sobo. Odšla sva v klet, kjer so imeli zlata na tone. Sonce mi je reklo: »Če kaj želiš, si kar vzemi, če bo težko, pa samo zažvižgaj.« Nakopal sem si veliko stvari in se začudil šele takrat, ko sva prišla v sobo, ki je imela vse predmete iz zlata. Ulegel sem se na posteljo in ga vprašal: »Koliko zlata pa imate?« »120.000 ton zlata, 100.000 ton srebra, kositra, diamantov, biserov in draguljev pa 4.000.000 ton.« »Ali imate kaj sovražnikov?« sem ga spet vprašal. »Nobenega«, mi je odgovorilo. Odšla sva naprej po sobanah. V veliki dvorani so imeli predstavo, ki se je imenovala Romeo in Julia. Ker sem bil utrujen od hoda, sem ga vprašal: »Ali imate morda kakšno sobo, da si lahko odpočijem?« »Seveda, mi je reklo, nato pa me odpeljalo v sobo. V sobi sva se začela pogovarjati. »Koliko si star in kako ti je ime?« sem ga vprašal. »Star sem 11 let, ime mi je Miha.« Tako sva se pogovarjala do večera, ko sem se spomnil, da moram domov. Vzel sem stvari, se mu zahvalil in odšel. Doma sem se ulegel na posteljo in premišljeval. V sobo je stopila mama in mi rekla da imamo večerjo. Pri večerji sem ji povedal, kako lepo sem se imel in kaj sem dobil. Nato pa me mami vpraša: »Kje pa si bil?« »Sonce me je vzelo s sabo!« Aljoša Anzelc, 5. c OŠ Polzela mnosti dokazujejo, da prebivalci posvečajo veliko pozornosti čistoči in urejenosti svojega bivalnega okolja. Ne manjka številnega cvetja, okrasnih grmičkov in drugega zelenja, ki ga dopolnjujejo različno pobarvani bambusovi plotovi. Zanimivo je celo to, da se po barvi ograj ločijo kar cela naselja ob cesti. Tako so na primer eni plotovi kombinacija modre in rumene barve, drugi zelene in bele barve ali kako drugače. Skratka, to je menda kar posebnost tega otoka in je tudi prava paša za oči, tako kot je zanimivo gledati peteline, ki so nepogrešljiva žival tako rekoč slehernega filipinskega gospodinjstva. Pomenijo jim svojstveno zabavo; lastniki jih vzgajajo in pripravljajo na borbe, bojevniki pa lahko ob zmagi prinesejo lastniku kar lep kupček denarja. Vsekakor pa so dobri tudi za v lonec, če »e ne izkažejo v ringu. Smo v pristanišču. Sonce močno pripeka in vsak si skuša najti vsaj malo sence. Okrog nas je polno otrok, ki nas z zanimanjem ogledujejo in ogovarjajo. Med njimi so tudi tri deklice, stare od 5 do 9 let. Zelo so zgovorne. Najprej okupirajo neko Švedinjo nato pa mene. Vprašajo me, kako mi je ime. Jaz jim v šali rečem, da sem Santa Člaus (božiček). S tem jim naredim nepopisno veselje, saj so zaradi moje brade menda kar verjele, da sem dobrotnik, ki jih obišče ob božiču. Da bi bil še bolj prepričljiv, jaz najprej podarim nekaj čokoladnih bonbonov, zatem značke odprave in nekaj pesosov, ki so za njih predstavljali že kar pravo bogastvo. V njihovih očeh se lesketajo solze sreče in veselja. Še potem, ko smo že na ladji, se nenadoma znajdejo ob ograji in se mi zahvaljujejo za dobljeni denar. Še enkrat sežem v denarnico in dam vsaki še po pet pesosov. Ker daje ladja signal za odhod, mi stisnejo roko v pozdrav in mi zaželijo srečno vožnjo. Z neverjetno spretnostjo splezajo prek ladje, ki je zasidrana ob naši, na pomol. Se dolgo potem, ko izplujemo, stojijo tam, mi mahajo v pozdrav in kličejo: Santa Claus... Vrnitev v Tagbilaran Po štirih urah vožnje smo znova v Jagni, v hiši žensk, kjer nas čaka še pakiranje opreme, saj se zjutraj začnemo vračati proti domu. Po obratnem vrstnem redu, kot smu prišli na Bohol. Naša kuharja in ženske za slovo pripravljajo pravo pojedino. Na velikanski mizi se ponujajo raznovrstne dobrote filipinske kuhinje. Jemo, pijemo in se zabavamo, kot se doslej na Filipinih še nismo. Celo Boris se preda plesu tako, da nastane že prava hišna veselica, ki bo nam, veliki družini Silmaro in drugim ostala v nepozabnem spominu. Na nas jih bodo spominjali tudi predmeti, ki smo jim jih pustili. Med temi je tudi nekaj prtičkov Tekstilne tovarne Prebold. Z veseljem si spravljajo v svoje torbe tudi naše že nošene majice in druga oblačila. Jaz sem kuharju Luxu Nadigu, mlademu 21-letne-mu fantu, pustil visoke vojaške čevlje, kapo in kup majic, kar sem mu obljubil že v Batuanu. Bil je zelo srečen in ponosno si je obul škornje ter z njimi odšel med svoje sovrstnike pred cerkev, kjer so igrali košarko. Da so Boholanci med najrevnejšimi Filipinci, zgovorno dokazuje ravnanje našega vodiča in učitelja Dollyja, ki je spravil v svoj nahrbtnik prav vse, kar smo mu dali oziroma smo nameravali zavreči. Noč je bila kratka. Pred nami je vožnja proti Tagbilaranu. Še prisrčno slovo, stiski rok, skupinski posnetek za spomin, zarose-ne oči na eni in drugi strani in odhod. Vse naselje nam maha v pozdrav. Vozimo se po nam že znani cesti. Spotoma se ustavimo pri dveh najstarejših cerkvah na Boholu. Ena letos praznuje svojo 400-letnico in je spomenik Špancem, ki so trajno zasejali krščansko vero v tem delu sveta. Po prihodu v Tagbilaran se ponovno nastanimo v centru za napredek kmetijstva, ki je kot nekakšna oaza sredi glavnega mesta Bohola. Tu bomo ostali do 2. marca. Se pravi štiri dni. V tem času naj bi dokončali vso potrebno dokumentacijo, na otoku Pan-glavu raziskali še kakšno abrazijsko, morsko jamo, imeli dve poslovilni večerji in se pripravili na vrnitev v domovino. Čaka nas še nekaj zanimivih dni. D. Naraglav (se nadaljuje) MSA CELJE Šempeter 21 a tel.: 063170 20 31 faks: 063170 20 65 Vhod poleg trgovine TUŠ nad gostiščem Rimljan. telefonski aparati od 3.150 SIT dalje telefonske centrale od 15.900 SIT dalje GSM mobiteli od 55.900 SIT dalje telefaksi od 39.990 SIT dalje tiskalniki od 26.120 SIT dalje Največja izbira telefonov in faksov na Celjskem! .'.'.'BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE.'.'.' .'.'.'BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI.'.'! Cene so brez prometnega davka. Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Savinjčana: PEDIKURA KANA, ZDRAVSTVENI DOM, CELJE, GEHVVOL KREMA, NOŽNA KOPEL, FRIZERSTVO ŽALEC, JOD. Izid žrebanja: 1. VIKA ČULK, Vransko 89, 2. DORA KOVAČEVIČ, Gubčeva 5, Žalec, 3. IRENA BARDORFER, Griže 20. Nagrajenci se oglasite v uredništvu, kjer boste prejeli potrdilo, s katerim boste lahko izkoristili storitve v PEDIKURI KANA Žalec. Pokrovitelj majske številke križanke je JUTEKS ŽALEC. Vrednost nagrad je 5000, 3000 in 2000 SIT. Rešitve - gesla iz označenih polj s puščico, pošljite izključno na dopisnicah na naš naslov do 4. junija 1997 PREDSTAVLJAMO MREŽO ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ OBČANOV, PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV Ker življenje potrebuje varnost Na območju občine Žalec sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov, kmetov in obrtnikov naslednji zastopniki Zavarovalnice Triglav d.d., Območne enote Celje: Srečko POTOČNIK, organizator prodajne mreže za območje Upravnih enot Žalec in Velenje, rt 441 321, int. 1441 Alenka VODEB, vodja predstavništva Žalec PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC: Mestni trg 6, rt 716 630 rt in faks 715 565 Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek 7.-14.30 sreda 7.-17.00 petek 7.-13.00 Matej AŠENBERGER, Železno 5/a, Žalec, rt 728 070, za okolico Žalca Branko BIZJAK, Šmartno ob Paki 101/a, rt 886 065, za Polzelo Rihard DERŠEK, Dobriša vas 4/a, Petrovče, » 708 037, za Žalec Jože DOBRNIK, Latkova vas 237, Prebold, « 701 951, za okolico Prebolda Aleš DOLŽAN, Dobriša vas 52/b, Petrovče, « 707 184, za Liboje - Levec Immm Stanko KOLENC, Gotovlje 106/e, Žalec, rt 715 338, za Griže Drago KOS, Prapreče 15, Vransko, » 725 055, za Vransko & A/ ~ * Henrik KRAJNC, Ložnica pri Žalcu 26/d, Žalec, » 712 866, za Žalec - Gotovlje Jože PODBORNIK, Sp. Roje 11, Šempeter, * 702 538, za Prebold - Šešče - Roje Uroš PRISLAN, Parižlje 63, Braslovče, rt 063 720 387, 041 613 451, za Braslovče Toni RAMŠAK, Podvrh 110, Braslovče, * 720 753, za Gomilsko - Tabor Dejan URANKAR, Šempeter 138, * 041 664 131, za Šempeter Karl ZUPAN, Dobriša vas 11, Petrovče, « 707 357, za Petrovče - Vrbje PREMIJA JE NALOŽBA V GOSPODARSKO VARNOST. Mas. Franjo Velikanie, dr. med. Bolezni belih krvnih celic Pretekli mesec smo se posvetili določenim boleznim rdečih krvničk - eritrocitov, tokrat pa poglejmo, kaj se lahko dogaja z belimi krvničkami - levkociti. Levkociti potujejo po krvi in varujejo telo pred okužbami in se tudi borijo proti okužbam, če pride do njih. Poznamo tri glavne vrste levkocitov, ki imajo pri čuvanju organizma vsak svojo nalogo. Kadar pride do okužbe, se število levkocitov pomnoži - pri okužbi z bakterijami, pri virusni okužbi pa število belih krvničk v krvi pade. Tu gre za normalno reakcijo zaradi bolezni organizma in ne bolezni samih krvničk. Pri okužbi, kjer se poveča število levkocitov in pride tudi do »borbe« teh krvnih celic s povzročitelji okužbe, v tem predelu pride tudi do povečanih bezgavk, npr. pri infekciji na roki se povečajo bezgavke v pazdušni jami. Število levkocitov se poveča tudi v čisto normalnih pogojih - pri večjih fizičnih naporih, po hujšem razburjenju, v nosečnosti, po porodu, pa tudi pri nekaterih kadilcih. Levkemija - rak belih krvničk Levkociti nastajajo v kostnem mozgu. Ko dozorijo, se pojavijo v krvnem obtoku, kjer različne vrste živijo različno dolgo - nekatere nekaj ur, druge nekaj dni, nekatere celo do 10 let. Vse je seveda odvisno tudi od pogostosti pojavljanja različnih bolezni pri posameznem ^človeku. Če v kostnem mozgu levkociti nepravilno rastejo, se namnožijo in razsejejo po vsem kostnem mozgu, prehajajo v kri in nato v druge organe, kjer motijo delovanje drugih celic: to imenujemo krvni rak ali levkemija. Predvsem prepojijo te nenormalne celice jetra, vranico, bezgavke, moda in možgane. Pri tem je pomembno tudi to, da take nenormalne celice »zavzamejo« kostni mozeg in preprečujejo nastajanje normalnih belih in rdečih krvnih celic, kar dodatno okvarja celoten organizem. Poznamo več vrst levkemij - glede na hitrost poteka bolezni in glede na vrsto belih krvničk, ki se nepravilno razmnožujejo. Akutna levkemija Levkociti se pri tej obliki raka nebrzdano razmnožujejo, širijo po telesu in okvarjajo delovanje nekaterih organov. Letno v Sloveniji zboli za to boleznijo nekaj deset prebivalcev. Pogosteje se pojavijo naslednji znaki: - krvavitev iz dlesni zaradi pomankljivega nastajanja trombocitov v kostem mozgu; - glavobol nastane zaradi slabokrvnosti (preštevilni levkociti izpodrinejo nastajanje eritrocitov) ali kopičenja ne-nomalnih belih krvničk v možganih; - povečane bezgavke najdemo zaradi kopičenja rakastih celic v teh predelih, prav tako najdemo lahko tudi povečana jetra, vranico ali moda; - anemija nastane, ker levkociti preprečujejo nastajanje eritrocitov, - občutljivost kosti - ker je kostni mozeg v dolgih kosteh nabit s preštevilnimi belimi krvnimi celicami, to povzroča bolečino in občutljivost; - podplutbe - že pri neznatnih poškodbah nastanejo zaradi manjšega števila trombocitov in s tem motenega strjevanja krvi; - okužbe nastajajo pogosteje kot v zdravem organizmu, ker bolne krvničke ne preprečujejo več zboleva-nja, ampak ga zaradi motenja delovanja drugih organov še pospešujejo. Ugotovitev bolezni Bolezen zaradi težav, ki jih navaja bolnik, ugotovijo v laboratoriju z natančno preiskavo tkiva - kostnega mozga - ki ga dobimo pri punkciji, običajno iz prsnice. Ta preiskava nam da natančne podatke o vrsti levkemije. Sum na to bolezen pa nam da sama preiskava s štetjem levkocitov v krvi, saj je število običajno močno povečano. Zdravljenje poteka zelo intenzivno - z zdravili, ki uničujejo rakave celice, in z visokimi dozami antibiotikov. Kronična levkemija Značilnost te oblike bolezni je počasen potek, pogosto dobra možnost preživetja, ni pa ozdravljiva. Zdravljenje poteka enako kot pri akutni obliki, v novejšem času pa so jo pričeli zdraviti tudi s presaditvijo kostnega mozga. T I K A W*t Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 Šentjur, Drofenikova 16 tel.: 740-152 - KONTROLA VIDA - VELIKA IZBIRA KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČAL Delovni čas: od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ugodni plačilni pogoji! ZA JASNEJŠI POGLED OPTIKA SIMONA SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC, d o. o 24 UR Tel.: 063/716-733, 716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure. 1. Vsaka Infekcija lahko ima hude posledice. Zato takoj povprašajte za nasvet vašega zdravnika, če opazite vnetje ali ranico. 2. Umivajte ali kopajte vaša stopala vsak dan (maksimalno 3 do 5 minut pri 30 do 35 °Q ter skrbno posušite kožo; med prsti je najbolje, da kože ne drgnete, temveč le narahlo obrišete. 3. Obstaja nevarnost, da se opečete. Nikoli ne uporabljajte grelne blazine ali kakšnega drugega grelnega telesa. Temperaturo vode za kopanje preverite s termometrom in poleti se varujte vročega asfalta ali vročega peska. 4. Dnevno namažite stopala z mastno kremo (n.pr. GEH-VVOL med Schrunden-Salbe/ krema proti razpokam/). 5. Dnevno preglejte vaša stopala, če so se morebiti pojavili Pogovarjamo se z Nado Mulej Kritika: udarec po glavi ali darilo? Nekoč sta v neki odmaknjeni vasi živela oče in sin. Njuno življenje je teklo po ustaljenih tirnicah in brez pretresov, vse dokler si sin ni nekega dne zaželel zapustiti svojega doma in si ogledati svet. Oče ga je svaril, naj raje ostane doma, češ da je svet pokvarjen In ljudje hudobni, sin pa je vztrajal pri svojem. Nazadnje je pregovoril očeta in skupaj sta se odpravila na pot. S seboj sta vzela osla in oče ga je zajahal, sin pa je vodil žival za povodec in pešačil. Ko sta prišla do neke vasi, sta zagledala na polju kmete, ki so ju kritično opazovali in slišala sta, kako so se pogovarjali med seboj: »Tale oče je pa res brezsrčen, lepo sedi v sedlu, ubogi otrok pa mora pešačiti.« Popotnika sta pomislila, da imajo ljudje prav, zato je oče razjahal osla, v sedlo pa je sedel sin. Tako sta nadaljevala pot. Prišla sta do naslednje vasi in spet srečala ljudi, ki so delali na polju. Ko so ju srečali, sta zaslišala, kako se pogovarjajo: »Taka je ta mladina, sin lepo v sedlu, ubogi oče pa kar peš! Kakšna brezsrčnost!« - Ko sta to zaslišala, sta morala priznati, da imajo ljudje tudi tokrat prav. Zato sta se zdaj odločila drugače. Oba sta zlezla na oslov hrbet, tako da se je ta komaj vlekel naprej pod veliko težo. Ko sta prišla do naslednjega kraja, so ju ljudje spet kritično ocenili: »Kakšna krutost! Uboga žival!« Tudi zdaj sta morala priznati, da imajo ljudje prav, zato sta razjahala osla, mu zvezala noge in vtaknila kol mednje ter si ga zadela na rame. Tako sta nadaljevala pot z oslom na ramenih. Ko sta prišla do naslednje vasi, pa sta doživela novo neljubo presenečenje. Mimoidoči so se spogledovali, posmihali in rekli: »Ljudje, poglejte dva osla, ki neseta osla!« Ta zgodba nam zanimivo prikazuje, kako smo ljudje odvisni od mnenja in pričakovanj drugih in kako težko je oboje izpolnje- vati. Pa vendar si vse življenje prizadevamo, da bi ugajali, da bi bili »pridni«. S tem si namreč prislužimo naklonjenost, ljubezen in priznanje staršev, sovrstnikov, učiteljev, sodelavcev, nadrejenih... Najbrž nam je ravno zaradi strahu pred izgubo ljubezni In naklonjenosti tako težko sprejemati kritiko. Čeprav radi rečemo, da je kritika pol uspeha, je le malo ljudi, ki bi kritiko sprejemali z nasmehom na ustnicah in z zahvalo. Vsi smo globoko v sebi ranljiva in pozornosti potrebna bitja, kritika pa nam navadno dokazuje nasprotno. A je vendarle potrebna. Naša osebnost se je izoblikovala tako, da jo sestavljajo različni deli. Eden od njih je tak, da se ga jasno zavedamo sami, znan pa je tudi drugim ljudem - to je tisti del, ki je »javen«, npr. neka sposobnost, po kateri nas poznajo in se je tudi sami dobro zavedamo. Drugi del v nas je tisti, ki bi mu lahko rekli zaseben ali intimen, ker je znan le nam samim in nikomur drugemu, ker ga ne razkazujemo navzven. Tretji del je tisti, ki je neznan tako drugim kot nam samim - je nezavedno. Četrti del naše osebnosti pa je tisti, ki ga drugi ljudje poznajo, ker nas lahko opazujejo od zunaj, z določene razdalje, sami pa ga ne vidimo in je neke vrsta »slepa pega« v naši osebnosti. Je pa pomemben, saj nam mnenja drugih ljudi o njem pomagajo, da o sebi izvemo kaj novega in se ob tem učimo. To je seveda tisto, kar izvemo, kadar nas drugi presojajo in zaradi česar se velikokrat počutimo slabo. Problem pa ni toliko v vsebini tega, kar po mnenju drugih delamo narobe, temveč v načinu, kako nam drugi to sporočijo. Oglejmo si dva zgleda kritike in presodimo, kako bi se počutili, če bi bili sami takole kritizirani. Predstavljajmo si tajnico In šefa Janeza, ki je pravkar prebral poslovni dopis, ki ga je treba poslati stranki. V dopisu je našel nekaj grobih napak in zdaj bo svoji tajnici to povedal, ker je potrebno dopis popraviti. »Gospa Sonja, tole je torej vaš izdelek? Pravite, da imate srednjo šobi Veste, ob tem dopisu tega ne verjamem. Vem, da ste površni in da ne obvladate pravopisa, ampak to je pa že preveč. S prejšnjo tajnico nisem imel nikoli problemov, vi pa nenehno delate napake. Ne vem, kdo vam je dal diplomo. Če še enkrat napišete takole skrpucalo, si lahko iščete službo drugje, kjer sprejemajo take nesposobneže!« Zdaj pa se preselimo v pisarno šefa Andreja, ki je ugotovil podobne napake, vedar je svojo kritiko izrazil takole: »Dobro jutro, gospa Sonja! Vidim, da ste dopis, ki ga moramo danes odposlati, že prepisali. Vesel sem, ker naloge vedno opravite sproti in na vaši pisalni mizi ni odvečnih papirjev. Stranka bo tako pravočasno dobila našo ponudbo. Prebral sem dopis in pri tem opazil, da je v njem nekaj pravopisnih napak. Morda jih lahko sami najdete? Poglejte... Direktorjev podpis je na levi strani dopisa. .. Je to ustrezno? Veste, kadar se zgodi, da odpošljemo dopis z napakami, imam slab občutek, ker tako pisanje slabo vpliva na ugled našega podjetja. V javnosti se želimo predstaviti kar najbolje, zato se mi zdijo pravilno napisana besedila zelo pomembna. Prosim, da napake popravite. Ker vse delo opravite sproti, vem, da boste to naredili in da bo pismo pravočasno odposlano. Prosim, če to lahko naredite do desetih, potem pa bom besedilo še enkrat prebral. Hvala lepa!« Kako bi se kot tajnica počutili ob obeh vrstah kritike? Ob katerem primeru bi se bili še pripravljeni učiti in spreminjati? Zgleda nam kažeta, da je pri kritiki KAKO res pomembnejši od KAJ. Američani imajo pregovor, ki pravi, da je dobro izrečena kritika »hrana zmagovalcev«. Kakšna so pravila za dobro oblikovano kritiko, ki jo bo naš sogovorec sprejel kot darilo, ne pa kot udarec s kladivom po glavi? To je tema, ki jo bomo nadaljevali v prihodnji številki. Pediker svetuje Stopalo diabetika mehurčki, ranice, praske in vnetja. Uporabite pri tem tudi ogledalo, da boste lahko natančno pregledali tudi jjodplate In mesta med prsti. Ce sami niste več dovolj gibčni ali pa ne vidite več dobro, prosite za pomoč svoje domače, prijatelje ali pedikerja. 6. Preglejte vaše čevlje, če niso morda že poškodovani in se tako lahko pojavijo mesta, ki tiščijo ali žulijo. Z Pri nakupu čevljev bodite pozorni, da je zgornji del Iz mehkega materiala in brez dodatnih šivov ter da čevelj nima pretankega podplata, notranjost pa naj bo dobro podložena. Konlčati čevlji In takšni, ki jih morate šele »uhoditi«, naj bodo za vas tabu. Pri motnji živčevja, še posebej če gre za neobčutljivost na dotik ali bolečino,'pa nosite rajši posebne čevlje za diabetike. 8. Vsak dan obujte sveže nogavice, ki se dobro prilegajo stopalu. Nogavice z debelimi šivi ali zašite nogavice ne sodijo na vaša stopala! 9. Ne nosite čevljev brez nogavic. 10. Na prostem nikoli ne bodite bosi, doma pa le, če ste prepričani, da ste varni pred koničastimi predmeti. 11. Nego kurjih oči in trde kože prepustite vašemu pedikerju, najbolje tudi nego nohtov. 12. Povejte vašemu pedikerju, da ste diabetik. (prevod Journal '97) Izdelke za nego nog GEH-WOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel.: 717-305 in 715-686, in v pedikuri Celje (Zdravstveni dom), tel.: 434-314. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, INN d.d.o. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju. ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK Marija Akerman Zunaj sije sonce, ptički pojejo, vse se prebuja - le mi lezemo skupaj od utrujenosti, brezvoljnosti in odvečnih kilogramov. Čez zimo se je v našem telesu nabralo veliko strupov in kilogramov. Naredimo temu konec, očistimo svoje telo, preženimo pomladno utrujenost in znebimo se odvečnih kilogramov. Izkoristimo bljižnjico do zdravja in še danes obiščimo ZELIŠČNO DROGERIJO PUR v Žalcu, na Mestnem trgu 4, tel.: 715-691 mi bomo sončni prepevajoči. MALI OGLASI ODDAM ŽARNI GROB v Žalcu. Informacije po tel.: 708-212 §^injčaN cvetličarna NA POKOPALIŠČU V ŽALCU tel.: 063/716-800 ali 715-466 Po ugodnih cenah vam ponujamo: * REZANO CVETJE * * LONČNICE * * VENCE, CVETJE, UREDITEV VEŽICE ZA POGREB * * SADIKE ZA GROBOVE * AVTOPREVOZNIŠTVO Anton Otavnik , s.p. PREVOZ LESA Na Zelenici 17, Prebold/ tel.: 724-121 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE -OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC organizira KRVODAJALSKE AKCIJE in ZBIRANJE RABLJENIH OBLAČIL V maju bo območna organizacija Rdečega križa Žalec s pomočjo krajevnih organizacij, organizirala tri krvodajalske akcije: ŠEMPETER: 8. 5. 1997, OD 7. DO 12. ure, v OŠ Šempeter; ŽALEC: 16. 5. 1997, OD 7. DO 13. URE, Mestna skupnost Žalec; GRIŽE: 29. 5. 1997, OD 7. DO 11. URE, Dom Svobode. Akcija zbiranja oblačil in obutve: 23. maja - od 14. do 17. ure KS Prebold (po vaških skupn.) 23. maja - od 15. do 18. ure KS Gotovlje 28., 29. in 30. maja - od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Zbirno mesto bo v GASILSKEM DOMU ŽALEC, kjer oddajte čista, uporabna oblačila in obutev. Če jih sami ne morete dostaviti, to sporočite po tel.: 716-616, 28. maja 1997, da bomo prišli ponje. AMON MARJAN, s.p. Slatina 9/a, 3201 Šmartno v Rožni dolini Tel.: 063/777-157, mobitel: 0609 611-087 Izdelujemo: NAGROBNE SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE IN TLAKE IZ NARAVNEGA - MATERIALA. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 6. DO 14. URE. oiÄA a. m ROPOTAR Šempeter 112a 3311 Šempeter telefon: 063/701-433 mobitel: 041 /613 -269 Delovni čas od 24. do 0. ure. Zahvaljujemo se za zaupanje. Vse na svetu hitro mine, v prah, pepel se spremeni, truplo hladna zemlja krije, duša večna le živi. ZAHVALA V lepem pomladnem dnevu je v 90. letu starosti zatisnila trudne oči naša draga sestra in teta TEREZIJA PERNOVŠEK iz Zabukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrečena sožalja. Prav posebno se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Planincu za obiske na domu, opravljen obred in darovano sveto mašo. Hvala govornici Valčki Gnus za tople besede slovesa, pevcem za ganljivo petje, zdravnici Katji Bončina, patronažni sestri Jasni, godbi iz Zabukovice za odigrane žalostinke, zastavonošem ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 88. letu je prenehalo biti plemenito srce našega dragega očeta, dedka in pradedka JOHANA GROBELNIKA iz Zabukovice Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, .sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nudili kakršnokoli pomoč ter ga z dobro mislijo pospremili k večnemu počitku. Iskrena zahvala g. župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred ter darovano sv. mašo in govornici Valčki Gnus za spoštljive in ganljive besede slovesa. Hvala pevcem iz Petrovč za odpete žalostinke, godbi iz Zabukovice, zastavonošem ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi SCRVIS GOSPODINJSKIH APARATOV BELA TEHNIKA HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE BOJLERJI MALI GOSPODINJSKI APARATI... Aleksander DRAGAR s.p. Ul. H€ROJfi STRNCTfl 6, 3310 ŽRLCC Til.: 063/713-817, GSM: 041/666-521 KNJIGOVODSKI SERVIS VIR TABOR, Ojstriška vas 36/C sprejema nove stranke za VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN OSTALIH KNJIGOVODSKIH EVIDENC PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA. Informacije po tel.: 727-222 Ne ječite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in zeta ANDREJA FONDE iz Laikove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k mnogo prezgodnjemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Posebno se zahvaljujemo Trgovskemu podjetju Žana Žalec, gostišču Štorman iz Šempetra ter Agrini Žalec za vso izkazano pomoč. Posebej velja zahvala vsem poslovnim partnerjem za vsa izrečena pisna in ustna sožalja. Prisrčna hvala Gasilskemu društvu Latkova vas, njegovim pevskim prijateljem MPZ Prebold za zapete žalostinke, pihalnemu orkestru TT Prebold, govornikoma g. Ajdiču in g. Hermanu ter g. župniku Francu Serecu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Helena, hči Polona, sin Luka, brata Tone in Janko z družinama in ostalo sorodstvo Draga mama, v tišini in miru ostala si sama. Tudi mi smo brez tebe sami -otožni, a večno hvaležni za vse, kar si delila z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANGELE JEZERNIK roj. SATLER s Ponikve pri Žalcu (11.4.1909 -2. 5.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala vsem v Domu Nine Pokorn Grmovje, ki ste ji zadnja leta življenja lajšali njene težave in trpljenje. Prav tako hvala osebju bolnišnice v Topolšici, kjer je v njihovi negi preživela svoje zadnje dneve. Prav posebna zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem s Ponikve za občuteno zapete žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala iz srca nosilcem praporov, pogrebcem in Kristjanu za ganljivo odigrano TIŠINO. Zahvalo izrekamo tudi KS Ponikva in še prav posebej delavcem pogrebne službe Ropotar iz Šempetra, ki so resnično z izjemno pozornostjo opravili vsa zaupana dela do zadnje ureditve gomile. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Milka, Darinka, Zofka in sin Franci z družinami ¡i1 pogrebna oprema - pogrebne storitve H ureditev pokopališč - dobava spomenikov i) dobava cve(ja % Vrečerjeva 2 ‘Td: 063/715-605, 716-Slo ti 3310 Žalec ¡Moßitd0609 635-717 POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 Savinjčan Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega EDVARDA KELNERJA z Brnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo Mileni Rotar, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani in nam nesebično pomagala. Žalujoči: sestre Fanika, Jožica in Anica z družinami ter brata Ivan in Dušan ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija VINKA TURNŠKA iz Braslovč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, dr. Cukjatiju in patronažnim sestram ZD Polzela za nesebično pomoč ob njegovi bolezni in gospodu župniku Zidanšku za opravljen cerkveni obred. Hvala kolektivu in govorniku Garant Polzela, kolektivoma Gorenje notranja oprema in Tehnos Žalec ter vsem ostalim za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Milka in sinova z družinama ZAHVALA Prezgodaj nas je v žalosti zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, svak in zet FRANC ROTAR iz Kaple (25. 2. 1953-29. 4. 1997) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. dekanu za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Ropotar in osebju nevro oddelka I. Bolnice Celje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Marjana, hči Polona, vnuk Urh, mama in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE JELEN iz Tabora se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in sveče ter izrazili sožalje. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Vransko. Še posebej pa se zahvaljujemo g. govorniku, g. dekanu za pogrebni obred, pogrebcem in pevcem. Vsi njeni ' ilvT* lil Po dnevih težkega trpljenja si v cvetju letošnje pomladi zapustil nas in svoje ljube čebelice. IJj ZAHVALA fS, ~ , Ob boleči in prerani izgubi dragega moža. očeta in starega očeta ŠTEFANA GOJZNIKARJA iz Tabora se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in dobrodelna sredstva ter vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje. Zahvala tudi čebelarjem za slovo, obema govornikoma: g. Uranjeku in g. Rozmanu, duhovnikoma in pevskemu zboru iz Tabora za zapete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Vera in hčerka Štefka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedka. ALOJZA ŠKRUBEJA se iskreno zahvaljujemo, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku, zastavonošem, pevskemu zboru in godbi na pihala. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena, hčerki z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedek ERNEST JURKOVIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala družini Kuder za nesebično pomoč. Hvala Krajevni skupnosti Griže, g. župniku, gasilcem Griž in Zabukovice ter lovcem Lovskih družin Griže in Prebold. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Erna in Marija z družinama V SPOMIN 26. maja bo minilo leto žalosti, bolečine in trpljenja, odkar je nehalo biti plemenito srce našemu nadvse dragemu in ljubljenemu možu, atiju, atu in bratu IVANU-IVIJU DOBOVIČNIKU z Brega pri Polzeli Ne solze ne čas nas ne morejo potolažiti, saj se vedno znova sprašujemo - zakaj? V spominu, dragi Ivi, te bomo ohranili takšnega, kot si vedno bil: moder, preudaren, pošten, pravičen in skromen. Prisrčno hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Mineva leto dni, kar lučka ti v spomin gori. Ne bo te več nazaj. Ostaja nemo vprašanje, zakaj? V SPOMI N 15. maja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi MIRKO MAČEK iz Prebolda. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi Kje si, ljuba mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje so zlate roke tvoje, ki skrbele so za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice TEREZIJE PEČNIK fz Velike Pirešice 31 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvala pogrebni službi Strahovnik, g. župniku za cerkveni obred, g. Verhovšku za poslovilni govor, pevcem Lastovka s Polzele za odpete žalostinke. Mestni skupnosti Žalec in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Posebna zahvala sosedu Gregorcu in patronažni sestri Cvetki za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njeni Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata MILANA CADEJA st. iz Zagrebena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter sveče. Zahvaljujemo se kolektivoma Agrine Žalec in Kovinotehne Celje, g. župniku Planincu, g. Mlinariču, godbi iz Liboj ter rudarjem iz Liboj in Zabukovice za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Grabner iz Griž za vso pomoč. Žalujoči: žena Justina, sinova Bojan in Milan ml. ter hčerka Sonja z družinami ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dedek RUDOLF NAVODNIK iz Letuša 11/a. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, lovskim družinam, posebno še domačim lovcem, in vsem ostalim za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodu Zidanšku za opravljen obred, govorniku Lovske družine Braslovče, rogistom in pevcem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: snaha Francka in vnukinja Magdalena Zaman je bil tvoj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in tasta FRANCA DIVJAKA iz Zaloga 1 /a pri Šempetru (15.11.1921 - 17. 4.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili tol(ko lepega cvetja, sveč, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalja. Lepa hvala g. župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, ga. Ivanki Ropotar za poslovilne besede, prav tako pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala dr. Petru Strouhalu, patronažni sestri Tatjani Valenčak za obiske na domu in nesebično pomoč. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Bolnice Topolšica za zdravljenje in lajšanje bolezni v zadnjih urah. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli počastili spomin na našega ata, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Micika, hčerki Milena in Cvetka z družinama *) Nova kapela v Grčah Minulo nedeljo popojdne je bilo v zaselku Grče v KS Šempeter še posebej slovesno. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je ob pomoči večjega števila duhovnikov blagoslovil povsem novo kapelo, zgrajeno v čast lurški Mariji. Krajani tega zaselka so kapelo zgradili v enem letu s številnimi udarniškimi urami in prispevki donatorjev. Kapela je zares lepa, tako da bo v ponos kraju, vse mimoidoče pa bo spodbujala k spoštovanju do lurške matere božje. T. T. Ščuka, da te kap Ribič Zvone Živec iz Migoj-nic je iz Slivniškega jezera za 1. maj potegnil na suho kar 96 cm dolgo ščuko. Trofeja je bila vredna posnetka, ki ga objavljamo v Savinjčanu. Savinjska trgovska družba je na zanimiv enodnevni izlet povabila nagrajence novoletne nagradne igre in nagrajence še nekaterih drugih nagradnih iger njihovih trgovin. Pot jih je najprej vodila na Ptujsko goro in na grad Ptuj, v Ormožu pa so si ogledali vinsko klet in poskušali izbrana vina. Razpoloženje je bilo - ne le zaradi dobre kapljice -zelo veselo in prijetno. V popoldanskih urah so si v Veržeju ogledali edini delujoči mlin na Muri, lončarsko obrt v Filipovcih in Plečnikovo cerkev v Bogini. Na posnetku: Udeleženci izleta. 'a-. ■,. > '. . (Foto: Andrej Blatnik) Izlet za nagrajence Tečaj za gasilca__________________________________________ Gasilski sektor Polzela, ki zajema sedem gasilskih društev, in sicer Letuš, Polzela, Ločica ob Savinji, Braslovče, Dobrovlje, Andraž in Parižlje-Topovlje, je pripravil osnovni tečaj za gasilca-gasilko. Trajal je tri mesece, zaključno slovesnost pa so pripravili v Braslovčah, kjer je Lado Košec, višji gasilski častnik, 43 tečajnikom podelil diplome o uspešno opravljenem izpitu. Na sliki: Novopečeni gasilci skupaj s svojimi predavatelji. T. TAVČAR Z Agri no v 20. pomlad V dneh praznovanja 20. pomladi je bilo v Blagovnici Agrina zelo živahno. Prodajne akcije z zanimivimi popusti so privabile številne kupce. Sobotno dopoldne pa sta obogatili tudi citrarki, mati in hči Heričko iz Maribora. j. K. 35 let po osnovni šoli Pred dnevi so se na Rinki zbrali nekdanji učenci žalske osnovne šole. Po 35. letih so na srečanju obujali spomine na brezskrbna osnovnošolska leta. To je tudi generacija, ki bo letos praznovala Abrahama. (Foto: V. Rizmal) Novo znamenje v Vrbju_______________ Štefan in Marija Štorman iz Vrbja sta pred časom obnovila svojo hišo, nato pa se odločila, da želita imeti ob njej tudi nabožno znamenje križa. Križ so tik ob hiši in cesti proti Rojam postavili pred nekaj več kot mesecem dni. Prejšnjo nedeljo ga je blagoslovil pater Viktor Arh iz Žalca. V nagovoru Štormanovim je med drugim povedal, da je župnija vesela vsakega novega znamenja križa, še zlasti, ker mnoga nabožna znamenja propadajo. Ob blagoslovu je bilo prisotnih veliko Vrbenča-nov, zapeli pa so tudi pevci iz Petrovč. ,, _ Brez zadržkov Verjetno ste že sami opazili, kako nam znajo ponagajati tiskarski škratje. Tako so v intervjuju s komunalno inšpektorico Simono Bolarič na 10. strani prejšnje številke Savinjčana zapisali kot njeno izjavo: »Naš cilj je organizirati reden odvoz odpadkov za vse občine,« namesto za vse občane. »Ni problema,« je menda komentirala zapisan stavek inšpektorica - »najprej bomo poskrbeli za občine, nato pa še za Evropsko zvezo.«