OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 1 ] ji! 2 1 3 Osnutek proračuna v javni razpravi Daljši postopek pri prometu s kmetijskimi zemljišči str. 2 Končno nov zakon o društvih Zakaj ni nove šole? Kdo (ne) skrbi za stanovati jsko-poslovni center Kako živeti brez ledvic dr. Vekoslav Grmič - Moja misel Caví Celje - skladišče D-Per III 5/1996 5000003448.1 COBISS ® Leto XVI - številka 1 - januar 1996 Osnutek proračuna v javni razpravi Po oceni političnih strank tokrat gradivo dobro pripravljeno Ta teden se končuje javna razprava o predlogu proračuna občine Žalec za leto 1996 (prva obravnava). Osnutek proračuna je sicer sestavljen tako kot doslej po področjih oziroma dejavnostih, v gradivu, ki si ga lahko občani ogledajo na sedežih krajevnih skupnosti, pa so vse postavke - tako prihodki kot poraba -razdeljene tudi po krajevnih skupnostih. Prav vprašanje, ali naj bo letošnji proračun sestavljen tako kot določa zakon (po dejavnostih in so vsi prihodki skupni), po krajevnih skupnostih ali kako drugače, so prejšnji torek obravnavali na sestanku z županom in vodji občinskih oddelkov vodje klubov svetnikov in predsedniki političnih strank v občini. Koordinacijo je na osnovi sklepa z zadnje seje občinskega sveta sklical predsednik Franc Žolnir. Združena lista je svojo odsotnost opravičila, manjkal pa je tudi predsednik OO LDS. Vo- dja finančne službe Lojze Posedel je najprej obrazložil pripravljeno gradivo'in poudaril, da je prav vse odhodke proračuna nemogoče natančno razdeliti na krajevne skupnosti oziroma naj- TV programi z Gore Oljke V občini so trije samostojni televizijski kabelski sistemi, ki jih gradita dve podjetji - Kabel TV in Signal iz Ljutomera. Obe podjetji imata težave pri sprejemanju nekaterih televizijskih programov, zlasti avstrijskih, obe pa bi radi tudi povečali ponudbo, med drugim z novim programom POP TV, ki ga je sicer prek žalskega sistema že mogoče gledati. Boljši sprejem teh televizijskih programov naj bi omogočila sprejemna postaja na Gori Oljki, ki jo v kratkem namerava zgraditi Kabel TV; predvidoma se bo gradnja pričela naslednji mesec. S te postaje naj bi pošiljali televizijske signale tudi v preboldski, pol-zelski in velenjski kabelski sistem, vendar se o tem še dogovarjajo. Kakšna bo cena investicije, je po besedah direktorja Matjaža Arzenška še poslovna skrivnost. K. R. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING ras *LA Th I7J/? G d.o.o\ PREBOLD LAT KOV A VAS Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Poziv piibrežnim lastnikom Žled in obilne snežne padavine v zadnjih dneh so povzročili lomljenje vejevja, dreves in celo izruvanje celih dreves s koreninami vred. Rečna nadzorna služba NIVO sproti pregleduje stanje ob vodotokih in ugotavlja, da se nahaja v strugah in na brežinah vodotokov veliko število podrtih dreves in vejevja, ki lahko ob povečanju vodostajev kot plavine negativno vplivajo na vodni režim kot zamaški na posameznih delih strug ali kot plavine, obešene na mostove. Veljavna zakonodaja pribrežne lastnike obvezuje, da odstranijo vso zarast z brežin vodotokov, ki negativno vplivajo na vodni režim. Zato Občina Žalec in NIVO, vodno gospodarstvo Celje, d.0.0., pozivata vse pribrežne lastnike in druge uporabnike obvodnega sveta, da nemudoma pričnejo odstranjevati ovire z brežin, s čimer bodo preprečili možnost poplav in nastanek večje materialne škode. Odstranjevanje ovir bosta nadzirali rečno-nadzoma služba pri NIVO-ju in pristojna inšpekcijska služba, ki bo v skladu z zakonodajo neizvrševanje teh nalog tudi ustrezno kaznovala ti naslovnika v njih. Razdeljeni so po določenih ključih. Tako na primer izdelava prostorskih dokumentov, stroški skupnih zavodov (vodstva), stroški prehrane otrok (razdeljeni so glede na sedež vrtca in šole, ne pa kraj, kjer je doma otrok) in drugo. V gradivu so predstavljeni tudi podatki o prihodkih in porabi po krajevnih skupnostih za leto 1995. Iz njih je razvidno, da so nekatere krajevne skupnosti iz proračuna dobile manj, kot so vanj prispevale. Zaradi doslej dogovorjenega načina financiranja večjih projektov v občini, po katerem vsako leto kakšna krajevna skupnost dobi več denarja, naslednje leto pa zato manj, so samo podatki o enem letu lahko zavajajoči. Res pa so po besedah Lojzeta Posedela nekatere krajevne skupnosti lahko nezadovoljne. Prihodki občine so v gradivu prikazani po krajevnih skupnostih in hkrati po posameznih virih. Prav tako je na strani odhodkov za vsako področje opredeljena zagotovljena poraba. Razliko predstavljajo predvsem investicije. (nadaljevanje na 2. strani) ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC sporoča, da Je KONCERT VLADA KRESLINA PRESTAVLJEN z nedelje, 4. 2. 1996, na nedeljo, 21. 1. 1996, prav tako ob 18. ud. Obilje želja, snega in ledenih sveč Nič ni bolj zanesljivega kot čas, ki sicer mineva za nekatere nekoliko bolj počasi, za večino pa z vrtoglavo naglico. Tako je leto spet naokoli in kot vedno se je začelo s polno lepih želja, od takih, samo izrečenih, do zares iskrenih. In začelo se je tudi z obiljen snega, lomljenjem dreves, ledenimi svečami in električnimi mrki. Pa še tradicionalno neočiščenimi pločniki in parkirišči pred večino blokov in poslovnih lokalov. Za nekatere občane se je leto pričelo tudi boleče, s padci zaradi poledenelih poti. Zaradi slabega čiščenja In urejanja okolice ni bil kaznovan nihče, kajti med drugim občina še vedno nima komunalnega inšpektorja. Po manj kot mesecu dni od izida decembrske številke Savinjčana pa je že pred vami prva letošnja številka. Odslej bomo namreč izhajali vsako drugo sredo v mesecu. Kljub prazničnemu ozračju in veliko dela prostih dni smo zbrali dovolj zanimivih prispevkov in tem: Občinska zveza DPM Žalec se ob koncu akcije Veseli december 1995 zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k organizaciji prireditev in obdaritvi otrok^ posebej še: Občini Žalec, vsem krajevnim prganizacijam DPM v občini Žalec, MIK-u Prebold, Tovarni nogavic Polzela in VVZ Janka Hermana Žalec ter vsem posameznikom, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi akcije. Obenem vabimo k sodelovanju vse občane, da s skupnimi močmi poskrbimo, da bodo predšolski otroci obdarjeni tudi v letu 1996. Predsednica Vida Štingl Poškodovani tudi prometni znaki_____________ Obilne snežne padavine so poškodovale med drugim tudi cestnoprometno signalizacijo. V podjetju za vzdrževanje in varstvo cest, enota Latkova vas, so imeli delavci polne roke dela. Potem ko so odstranili podrto drevje, ki je zaprlo marsikatero cesto v naši občini, so prejšnji teden pričeli menjati in obnavljati prometne znake. Na sliki: Tudi na Polzeli so morali obnoviti kar precej prometnih znakov. T. T. Pisma o nameri Krajevni odbori SKD, SDSS, SLS in KS Vransko so pred dnevi županu in občinskemu svetu poslali dopis, v katerem opozarjajo, da iz osnutka proračuna občine za leto 1996 ni razvidno, ali bo 152,3 milijona SIT odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za avtocesto Vransko -Blagovica porabljenih izključno na prizadetem območju KS Vransko. Z omenjenim odsekom je prizadeta samo ta krajevna skupnost, zato zahtevajo, da se celotna odškodnina, ki je sicer prikazana kot skupen vir na strani prihodkov proračuna, nameni za Vransko. KS Vransko je že sprejela sklep o porabi teh sredstev, in to po njihovih trditvah ni v nasprotju z zakonom, ki določa porabo teh odškodnin. Za uresničitev te zahteve so pripravljeni uporabiti vsa sredstva, tudi protestno zaporo vseh dostopov na traso avtoceste Arja vas - Vransko. O tem so že obvestili ministrstvo za promet in zveze. V odgovoru na to pismo o nameri državni sekretar Marjan Dvornik piše, da je občina Žalec doslej prejela 521,7 milijona SIT nadomestil zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih lahko država oziroma občina kot pravni naslednici republiške oziroma občinske kmetijsko-zemljiške skupnosti uporabita ta sredstva samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč. Dars nima mehanizmov, s katerimi bi lahko občini Ža- lec določal uporabo odškodnine za spremembo namembnosti, pač pa lahko to nadzirajo ministrstvo za kmetijstvo, agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, računsko sodišče in ministrstvo za notranje zadeve. Zapora javnih cest do gradbišč ni primerna pot za zagotovitev zakonske porabe teh sredstev, ampak pomeni kršitev javnega reda in miru. V tem primeru bodo kršitelji predlagani v postopek sodniku za prekrške, pristojni organi ministrstva za notranje zadeve pa bodo nadaljnjo kršitev preprečili. Dars pri tem opozarja, da je povsem nedopustno dovoliti, da bi kdor koli dosegel kakršne koli koristi s protipravnimi sredstvi, to je z grožnjami in oviranjem gradnje avtoceste, je zapisano v odgovoru ministrstva za promet in zveze podpisnikom pisma o nameri. K. R. Osnutek proračuna v javni razpravi (nadaljevanje s 1. strani) Gradivo primerno za obravnavo V razpravi o načelih, po katerih naj se pripravi predlog letošnjega proračuna za drugo obravnavo, je prevladovalo razmišljanje, da sedanji način zajemanja prihodkov ostane enak in da se postavke proračuna pripravijo po področjih oziroma dejavnostih. Strinjali so se, da ostane tudi način financiranja večjih skupnih projektov enak dosedanjemu, na primer gradnja kanalizacije, občinska deponija komunalnih odpadkov, čistilna naprava. Tako Niko Rožič kot Vinko Drča sta med drugim predlagala, da občinski svet sprejme razvojni program občine oziroma investicij za določeno obdobje, v katerem bi bilo časovno opredeljeno, kdaj naj bi bila kakšna od teh večjih investicij izvedena, in v katerem bi lahko videle svoj interes vse krajevne skupnosti. Tudi če se bo občina delila, bodo namreč morale nove občine na območju Spodnje Savinjske doline te probleme in investicije reševati skupaj. V imenu krajevne skupnosti je Franc Sušnik poudaril, da Vranšani nikakor ne bodo pristali na to, da bi 150 milijonov tolarjev, ki jih bo občina v tem letu prejela kot nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za odsek avtoceste Vransko - Blagovica, postalo del integralnega proračuna, ampak mora biti ta prihodek v celoti porabljen na območju prizadete krajevne skupnosti Vransko, kar mora biti povsem razvidno tudi iz osnutka oziroma predloga proračuna. Med drugim je povedal, da se o predlogu porabe pravzaprav sploh ne bodo mogli pogovarjati, če se ne bodo v predlogu proračuna povečali prihodki. Tudi drugi razpravljalci so se strinjali, da bi bilo treba povečati prihodke proračuna, da bi lahko zagotovili pokritje najnujnejših potreb občine. Ker je zadolževanje proračuna zakonsko omejeno, je potrebno povečati prihodke, ki so v pristojnosti občine, tako razne takse in nadomestila. Se bolj pomembno pa je, da se zagotovi plačevanje teh obveznosti vseh zavezancev, krog zavezancev pa je potrebno razširiti. Takso za obremenjevanje okolja bi morali plačati tudi tisti, ki sicer niso priključeni na kanalizacijo in čistilno napravo ali niso vključeni v redni odvoz odpadkov, saj s tem . prav tako, če ne še bolj obremenju- jejo okolje. Prav tako so se zavzeli za to, da bi morale krajevne skupnosti bolj skrbeti za lastne prihodke, kot je na primer pobiranje prispevka za reklamne table in podobno. Po besedah Franca Žolnirja morajo pri večjih investicijah v kraju s svojimi sredstvi sodelovati tudi krajani sami, kar pa je sicer v večini primerov že običaj. Poleg denarja, na primer za vodovod ali cesto, krajani pomagajo predvsem s prostovoljnim delom. Po mnenju nekaterih svetnikov bi bilo treba spet uvajati samoprispevke, s katerimi so pred leti zgradili skoraj vse večje objekte v krajih. Po mnenju svetnikov za odklonilno stališče ljudi do samoprispevkov ni krivo nižanje njihovega standarda. - Nekateri razpravljalci, zlasti pa Franc Žolnir, so se zavzeli za varčevanje in za to, da se sprejme sklep, za koliko odstotkov je potrebno zmanjšati skupno porabo. S tem se je strinjal Niko Rožič, medtem ko so drugi menili, da to ne bi bilo primerno. Vodje oddelkov pa so poudarili, da so za vse postavke že zdaj predlagani najnižji možni zneski in da so zahteve porabnikov mnogo višje. Ob koncu sestanka so menili, da je gradivo primemo za nadaljnjo obravnavo v taki obliki, čeprav je Franc Žolnir predlagal nekoliko drugačen koncept. Na ravni občine naj bi se financirala vsa zagotovljena poraba in skupne investicije (čistilna naprava, deponija...). Znesek, ki je višji od zagotovljene porabe, pa bi razdelili na posamezne krajevne skupnosti glede na delež prihodkov, ki jih prispevajo v proračun. O porabi te razlike naj bi odločale krajevne skupnosti same. Predlagatelji proračuna so zagotavljali, da že zdaj o prednostih posameznih investicij odločajo porabniki proračuna sami oziroma tudi krajevne skupnosti. Sami namreč ob pripravi predloga porabe določijo, katere zahteve so najnujnejše, pripombe pa dajejo tudi v javnih razpravah. K. Rozman Pregled prihodkov in porabe na KS št. preb. prihodek v SIT rang poraba v SIT rang ‘‘predlog porabe 1996 v SIT Andraž 828 46.872 19 50.236 8 45.287 Braslovče 2517 49.092 8 38.999 16 47.408 Galicija 1649 47.816 16 53.662 6 46.315 Gomilsko 867 48.520 12 55.353 5 47.045 Optovlje 1454 47.676 17 36.773 18 46.122 Griže 2726 49.552 6 38.213 17 47.619 Letuš 665 49.235 7 36.151 19 47.773 Liboje 1600 47.905 15 39.640 15 46.384 Petrovče 2885 58.469 2 49.161 10 58.377 Polzela 4239 50.735 5 59.995 3 49.242 Ponikva 877 48.527 11 40.927 13 47.036 Prebold 3873 54.360 4 49.805 9 52.667 Šempeter 3069 55.464 3 47.375 12 54.088 Sešče 728 47.418 18 47.570 11 45.874 Tabor 1485 49.030 9 58.678 4 47.107 Trnava 558 48.194 14 65.139 1 46.704 Vransko 2467 48.411 13 53.049 7 46.813 Vrbje 611 48.690 10 40.847 14 47.283 Žalec 5583 66.946 1 60.945 2 64.587 38681 Novi prostori za državno upravo____________ Vlada Republike Slovenije je na seji 28. decembra obravnavala prostorsko problematiko državnih organov na lokalni ravni in sklenila, da bo prednostno reševala prostorsko problematiko na enajstih lokacijah. Med temi je tudi enota v Žalcu, ki bo tako še v tem letu dobila nove prostore. OBČINA ŽALEC razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih avtomobilov: -osebni avtomobil Renault R 4-GTL, letnik 1992/6, limuzina, krem barve, registriran do 1. 6. 1996, z izklicno ceno 496.000,00 SIT; - osebni avtomobil Maruti 800, letnik 1991/8, limuzina, bele barve, registriran do 12. 8. 1996, z izklicno ceno 235.000,00 SIT; -osebni avtomobil Zastava Yugo 45 Koral, letnik 1990/ 9, limuzina, rdeče barve, registriran do 24. 9. 1996, z izklicno ceno 232.000,00 SIT: -osebni avtomobil Škoda Favorit LX, letnik 1993/11, limuzina, hordo rdeče barve, registriran do 26. 11. 1996, z izklicno ceno 764.000,00 SIT. Prometni davek in morebitne druge stroške plača kupec. Interesent mora najpozneje eno uro pred licitacijo vplačati varščino, ki znaša 10% izklicne cene. Varščina se plača pri blagajni Občine Žalec ali na žiro račun št. 50750-637-56031. Prodaja se po načelu videno - kupljeno. Vse informacije o prodaji so na voljo v tajništvu Občine Žalec. Ogled avtomobilov je mogoč dan pred dnevom licitacije od 8. do 14. ure in dopoldan na dan licitacije na dvorišču občinske upravne zgradbe v Žalcu, Savinjske čete 5. LICITACIJA BO V PETEK, 26. JANUARJA 1996, OB 12. URI NA DVORIŠČU ZA OBČINSKO UPRAVNO ZGRADBO V ŽALCU, ULICA SAVINJSKE ČETE 5. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti na licitaciji s seboj pooblastilo za zastopanje. Kupnino je treba plačati v 8 dneh po licitaciji. OBČINA ŽALEC Daljši postopki pri prometu s kmetijskimi zemljišči Državni zbor je ob zaključku leta 1995 sprejel Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 70/95. Ta zakon med drugim omejuje promet s kmetijskimi zemljišči zaščitenih kmetij. (Zagotovljena poraba za leto 1995 je bila 35.000 SIT na preb.) “Ta izračun predloga porabe za leto 1996 upošteva 150 milijonov odškodnine za avtocesto Vransko-Blagovica kot skupni vir proračuna Glede na prej veljavni zakon to ni novost. Novost pa pri prometu zemljišč predstavljajo določila zakona, s katerimi so na novo opredeljeni kriteriji za določitev zaščitenih kmetij. Nova so tudi tista določila, ki določajo upravnim enotam, pristojnim za kmetijstvo, da morajo pri slehernem prometu s kmetijskimi zemljišči pred izdajo ustreznega potrdila preveriti, ali velja kmetijsko gospodarstvo stranke, ki zemljišče odtujuje, za zaščiteno kmetijo po novih kriterijih, oz. če pogojev za za- dr. lanez ZUPANEC, poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Vse javnomnenjske raziskave kažejo na dokaj slab ugled parlamenta v javnosti. Vprašanje je, kje tiči bistven vzrok za slab ugled. Je. to morda zares dobro poznavanje opravljanja dela vseh anketirancev, ki jih takšne javnomnenjske raziskave zajamejo? Ne verjamem. Ne verjamem, da so vsi utegnili prebrati vse akte, ki so bili sprejeti v parlamentu. Televizijskih prenosov je bilo malo, pa še takrat so bile na dnevnem redu interpelacije, kar je vsekakor priložnost za bolj divje nastope poslancev, in to so si gledalci dobro zapomnili, to vem. Ampak to je bilo kljub vsemu malo v primerjavi s številnimi urami, ki smo jih presedeli v teh treh letih v poslanskih klopeh. Na balkonu sejne dvorane poredko vidim obraz, ki ne spada med novinarje. Od kod torej takšna sodba? Nekaj resnice bo že v sodbi, ki jo je bil pred kratkim v nekem intervjuju izrekel predsednik državnega zbora Jožef Školč, ko je dejal: »Pa vendarle se ljudje v svojih težavah pogosteje zatekajo k parlamentu kot k drugim vejam oblasti.« Razočaranje, da poslanci ne izpolnijo vseh želja, bi že lahko bil resen vzrok za slabo sodbo o parlamentu. Vendar to ni edini vzrok. Morda pa so uspešna vztrajna prišepeto-vanja s televizijskih ekranov in časopisnih strani. Za dokaz bom uporabil misli iz članka v našem osrednjem časopisu, objavljenega po božičnih praznikih (imena novinarke ne bom navedel, za verodostojnost pa hranim članek, brez skrbi). Med drugim je zapisala: »Nedela jim namreč ni mogoče očitati... Žal pa s količino opravljenega dela ni izenačena tudi kakovost aktov, kar se kaže v obilici ustavnih sporov...« Pa smo tam, čisto blizu negativnega sklepa: samo delajo se, da delajo, sploh se ne potrudijo, da bi bila vsebina sprejetih aktov kvalitetna. Zapisala je tudi naslednjo trditev: «... in zato se najbrž ne bi dosti zmotili, če bi med osnovne vzroke za skromen ugled parlamenta v javnosti prav vedenja poslancev... Poslanci so bolj domači med seboj, pa je temu primerno tudi vedenje, saj je včasih že kar preveč domače.« Ni mi čisto jasno, kaj pravzaprav novinarka pričakuje, morda to, da se ne bi sploh več pogledali med seboj, se srečevali brez pozdrava? Prav gotovo tega usodno napačnega obnašanja javnost sploh ne vidi in ne pozna. Žarne pa je biser njena naslednja misel:«... to pomeni, da si v poslanskih klopeh prizadevajo predvsem za svoj in za ugled stranke, ki jih je kandidirala, veliko manj pa mislijo na državljane...« Naj mi kdo pomaga razložiti, kako skrbim za ta ugled v naslednjem primeru: na eni strani pritiska name gospodarstvo, da so dajatve previsoke (upravičeno), na drugi strani pa upokojenci, ki jim je odmerjeno premalo (upravičeno), jaz pa lepo skrbim za svoj ugled in ugled svoje stranke med tema dvema interesnima sferama? Takih misli, ki zavajajo, je še na tisoče. Nevednost ni nikomur v korist. Na naslednji, 37 seji bomo končno obravnavali predloga zakona, ki sem ju v želji, da bi bil aktualen, že davno napovedal: predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju in strategijo gospodarskega razvoja. Če bi bilo po moje, bi ju že davno obravnavali. Sem tudi za to kriv? Mislil sem na svoj ugled? ščito ne izpolnjuje. V posameznih primerih bo potrebno ugotavljati tudi, ali se lahko med zaščitene kmetije uvrsti kmetijsko gospodarstvo stranke, ki pridobiva zemljišča. Nove kriterije za določitev zaščitene kmetije vsebuje 2. člen zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki se glasi: »Zaščitena kmetija po tem zakonu je kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Za 1 ha primerljive kmetijske površine po tem zakonu se šteje: -1 ha njiv ali vrtov ali - 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 ha pašnikov ali - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali zemljišč ali - 8 ha gozdov ali - 5 ha gozdnih plantaž ali - 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin. Kmetije, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, sestavljajo pa jih izključno gozdovi, se ne štejejo za zaščitene kmetije. Kot zakonca po tem zakonu se štejeta tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, zara- di katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.« Pri preverjanju pogojev za vsak posamezni primer prometa z zemljišči se bodo glede lastništva uporabljali podatki zemljiške knjige pristojnega sodišča. Glede površin in kultur posameznih zemljišč pa se bodo uporabljali podatki pristojne geodetske službe. Zaradi vseh navedenih novosti strankam ne bo mogoče izdati potrdila takoj po vložitvi zahtevka, kot smo delali do sedaj, ampak šele potem, ko bo upravni organ izvedel postopek v skladu z določili novega zakona in zakona o splošnem upravnem postopku. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. P Delo, Tisk časopisov in revij, d. d., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. 1ü duhovnike V žalski občini so tudi letos pripravili srečanje občinske vlade z duhovniki, Srečanje je bilo prejšnji teden v žalskem hotelu. Z njimi so bili žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik občinskega sveta Franc Žolnir s sodelavci. Udeležence je pozdravil župan prof. Milan Dobnik. Duhovnikom je zaželet veliko uspehov na delovnem in duhovnem področju ter dobro sodelovanje z občinskimi in krajevnimi organi. Tudi Franc Žolnir upa, da bodo še naprej tako plodno sodelovali. V imenu duhovnikov se je občinskemu vrhu za pozornost zahvalil žalski dekan, sicer župnik v Cotovljah, Branko Zemljah. Obkozarcu vina in prigrizku so se v sproščenem pogovoru zadržali nekaj časa. * O Albertu Repniku s Polzele, ki je edini se živeči Maistrov borec v naši občini in bo 2. februarja dopolnit 97 let, smo obširneje pisali že v decembrski številki. Za praznike pa sta ga obiskala predsednik občinske organizacije borcev Janko Cvikl in predsednik krajevne organizacije Polzela Avgust Palic Srečanje je bilo prijetno, Albert Repnik pa je dokazal, da je kljub visoki starosti še vedno kar dobrega zdravja in bistrega duha. Gostiteljema se je zahvalil za darilo in pozornost; njemu pa so zaželeli predvsem še veliko zdravja. Na sliki; Albert Repnik ter Janko Cvikl in Avgust Palir. TJ. OLJA: Castrol, elf, valvoline, OMV - Maribor VELJA OD. 15. JANUARJA do 15. FEBR. visoko kakovostni Letna skupščina združenja borcev Leto praznovanja zmage nad fašizmom Letos končno sprejeta tudi nova zakonodaja o vojnih veteranih Zaradi mnogih prireditev ob 50-letnici konca druge svetovne vojne je bila letna skupščina občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Žalec namesto maja šele konec decembra v Grižah. Na njej so pregledali več kot enoletno delo, se seznanili z novo zakonodajo o vojnih veteranih, izvolili dva nadomestna člana izvršilnega odbora, skupščino pa zaključili s prijetnim družabnim srečanjem ob koncu leta 1995. O delu občinskega združenja borcev in udeležencev NOB od letne skupščine maja 1994 je poročal predsednik janko Cvikl: »Tudi to obdobje je bilo za našo državo obdobje utrjevanja novega političnega in gospodarskega sistema, za katerega smo se odločili ob osamosvojitvi. Smo država v tranziciji in če povzamem ugotovitve, ki jih objavljajo naši mediji, ko komentirajo izjave drugih državnikov, smo bili pri tem še kar uspešni. Naj nam to še naprej tako uspeva. Smo pa predvsem starejši večkrat zaskrbljeni jn razočarani, ko opazujemo razprtije med strankami v parlamentu in med strankarskimi veljaki. Takšnega načina demokracije si verjetno marsikdo ni predstavljal in nehote se potrjuje Cankarjeva misel o Slovencih, kakšni smo in za kaj smo rojeni.« V poročilu je Janko Cvikl med drugim povedal, da so bili stroški za delo občinskega združenja v letu 1994 pokriti iz občinskega proračuna, v lanskem letu pa je bila v proračunu samo še postavka grobovi in grobišča. Poleg tega je bila polovica teh sredstev porabljena za zamolčane grobove, minimalna sredstva za delovanje združenja pa je zagotavljalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V javni razpravi o letošnjem proračunu si bodo prizadevali, da bi vsaj del materialnih stro- škov vendarle zagotavljala občina. V lanskem letu je bil obnovljen spomenik NOB v Andražu. Sicer pa je bilo združenje v preteklem letu precej obremenjeno s prireditvami ob 50-letnici konca II. svetovne vojne. Udeležili so se prireditev na Poljani na Koroškem, v Ljubljani, Topolšici, na Ljubelju, občinska proslava pa je bila 27. maja v Žalcu, ko je koncert dva člana izvršnega odbora združenja borcev, Jože Jeram in Jože Aubreht. Namesto njiju so v odbor^ izvolili Janka Kraševca iz Žalca in Rada Cilenška iz Griž, ki je postal tudi podpredsednik združenja. Na decembrski letni skupščini so delegati 15 krajevnih odborov sprejeli tudi programske usmeritve za delovanje združenja v letu 1996. Delavka referata za borce in vojne invalide upravne enote Žalec Pavla Gostečnik je predstavila novo zakonodajo o vojnih veteranih in poročala o varstvu borcev v letu 1995. Povedala je, da je po stari zakonodaji v letu 1995 prejemalo stalno priznavalnino 310 upravičencev, v skupni vrednosti 27 milijonov tolarjev. Enkratno denarno pomoč pa je prejelo 132 upravičencev v višini od 25 do 35 tisoč tolarjev, za kar je bilo skupno porabljenih 5 milijonov tolarjev. pripravil Partizanski pevski zbor. Tradicionalno srečanje borcev ob občinskem prazniku je bilo letos v Trnavi, zelo dobro obiskano pa je bilo tudi srečanje na Čreti. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Žalec je imelo 30. novembra lani 1138 članov. Od maja 1994 do decembra lani je umrlo kar 150 članov, 33 pa je bilo novih članov. Povprečna starost članov je 76 let. Lani sta umrla tudi Med drugim je v njih zapisano, da se bo združenje odločno zavzemalo za povračilo vojne škode in rešitev odškodninskih zahtevkov nekdanjih internirancev, nudilo posameznikom potrebno pravno pomoč in sodelovalo pri oblikovanju ustrezne zakonodaje. Prav tako si bo prizadevalo za objektivno zgodovinsko vrednotenje NOB. K. Rozman VSE VRSTE ZAVAROVANJ AHriatil' Agencija AZUR ŽALEC nillMIlu ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD S DO Tl URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO; Zoran Arsovič, Vransko 95/d, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ Tabor, nedelja od 9. do 12. ure Alojz Janžovnlk, OjstriSka vas 4 b, tel.: 726-579 BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA- Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, lel.: 721-128 KZ Polzela, četrtek od 8. do 11. ure PREBOLD: Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, Marija Reka 71, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19, ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, Podlog 9/c, tel.: 701-650 Nevenka Muškotevc, Ločica ob Sav. 51/i, Bojan Pustlnek, Podvin 1, Polzela, mobitel: 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88/e, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10; tel.: 713-168 GALICIJA: Marija Studnlčka, Podvin 216, tel.: 712-734 PETROVČE, LIBOJE: Stanko Plantak, Arja vas 34/b, tel.: 707-163, Marko Fužir, Dobriša vas 3/b, tel.: 707-281 VINSKA GORA, PONIKVA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 -ŽALEC Šlandrov trg 11, tel: 063/715-250 SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z AVTOMATERIALOM V naši bogati založeni trgovini vam nudimo kompleten program: FILTRI: ZA VSA EVROPSKA IN JAPONSKA OSEBNA VOZILA SVEČKE: BOSCH, CHAMPION, NGK - za vsa osebna vozila BRISALCI: BOSCH - navadni in s spojlerjem za vsa osebna vozila AV I UUtLI; RENAULT Kupci prejmete pri nakupu nad 5000,00 SIT kartico AVTO ROMI, kar vam omogoči pri vsakem naslednjem nakupu 5 - odstotni popust AKTUALNO Končno nov zakon o društvih . Čas za preregistracijo je dve leti Kar dolgo je nastajal nov zakon o društvih, katerega je državni zbor končno sprejel 5. oktobra lani, objavljen je bil 20. oktobra v Uradnem listu RS št. 60, veljati pa je začel v novembru. Po tem zakonu se bodo morala vsa društva - v občini jih je ta čas na seznamu upravne enote 295 - registrirati na novo, ker pa še manjka interni pravilnik ministrstva za notranje zadeve o registraciji, do sedaj po novem še ni bilo registrirano ali preregistrirano nobeno društvo. Te postopke vodi upravna enota Žalec oziroma oddelek za upravne in notranje zadeve, več o spremembah, ki jih prinaša zakon, pa v pogovoru z vodjem oddelka Miranom Krajškom. Savinjčan: Ali prinaša zakon veliko sprememb za organizacijo in delovanje društev? Miran Krajšek: »Nov zakon o društvih na novo ureja predvsem pristop k organizaciji društev in v bistvu rešuje samo nekatere probleme, ki so se v zadnjem času pojavljali pri organiziranju društev, to sta zlasti registracija in zastopanje. Še vedno pa zakon podrobneje ne opredeljuje enega ključnih problemov, to je financiranje društev. Postavlja samo okvire in hkrati določa, da morajo ustrezni organi še posebej opredeliti način financiranja, česar zdaj še ni.« Savinjčan: Kakšne so, na kratko, določbe novega zakona o društvih? Miran Krajšek: »Splošne določbe novega zakona se v bistvu ne razlikujejo od starega zakona o društvih, razen v členu, ki pravi, da je društvo pravna oseba zasebnega prava. Društva so torej pri poslovanju izenačena z vsemi ostalimi pravnimi osebami zasebnega prava, kot so na primer podjetniki posamezniki, in nimajo več javnega značaja. Nameni ustanavljanja društev ostajajo enaki, tudi po novem zakonu se društvo lahko ustanovi prostovoljno za izvajanje določenih aktivnosti. Še vedno velja, da ga lahko ustanovi deset polnoletnih ljudi, pri čemer so tujci skoraj izenačeni s slovenskimi državljani, kar je novost. Posebne določbe zakona se nanašajo na uporabo imena Republike Slovenije, v skladu z zakonom o uporabi državnih simbolov. Zakon seveda ne govori več o socialistični morali in nadzoru SZDL, katerega soglasje je moralo društvo predložiti ob registraciji. Društva so torej povsem nepolitične organizacije ljudi. Temeljni akt je še vedno pravilnik, ki ga društvo določi samo, mora pa biti v skladu z zakonom. To pomeni, da mora imeti društvo osnovne organe, opredeljen mora biti način njegovega delovanja in registracije. Ustanovi se lahko na občnem zboru, pravno pa začne veljati z registracijo pri pristojnem organu za notranje zadeve na upravni enoti.« Savinjčan: Torej pri vas tudi preverjate skladnost pravilnikov društev z zakonom? Miran Krajšek: »Tako je. Pregledamo pravilnike in statute, če so v skladu z zakonom, in v tem primeru izdamo odločbo o vpisu v register društev. Prav pri registraciji pa je bistvena novost, to je registracija zastopnika. Do sedaj je bilo tako, da so se ob ustanovitvi društva napisala imena predsednika in članov drugih organov društva, ker pa so se ti pozneje menjavali, registrski organ ni imel podatkov, kdo vodf društvo. Nov zakon pa določa, da je potrebno tudi spremembo predsednika, ki je uradni zastopnik društva, obvezno registrirati na upravni enoti, kjer je bilo društvo registrirano. Prav tako je novost obveza, da predsednika imenuje najvišji organ društva, to je občni zbor. Do sedaj je bilo večinoma tako, da je upravni odbor predsednika izvolil sam, in sicer enega izmed svojih članov.« Savinjčan: Kako pa je s financiranjem društev? Miran Krajšek: »Društva še vedno lahko pridobivajo finančna sredstva za svoje delovanje na enake načine kot doslej: s članarino, lastnimi viri, lahko so to tudi sredstva iz javnih virov, darila in prispevki pokroviteljev, prav tako je še vedno dovoljena lastna gospodarska dejavnost. Vendar pa opravljanje te ne sme biti primarnega značaja, na kar smo pri registraciji društva še posebej pozorni. Dogaja se namreč, da nekateri ustanavljajo društva izključno z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pa zaradi nekih potreb po skupnem organiziranju. Čeprav ima gospodarska dejavnost za društvo postranski pomen, pa se lahko opravlja izključno na podlagi predpisov, ki sicer veljajo za posamezno gospodarsko dejavnost. Na primer - če želi nekdo v okviru društva opravljati gostinsko dejavnost, mora imeti gostinski obrat društva vsa dovoljenja in izpolnjevati vse predpise za delovanje gostinske dejavnosti. Imamo precej primerov, ko so društva lastniki planinskih domov in celo gostinskih lokalov. Ti bodo verjetno v prihodnje bolj nadzorovani kot do sedaj. V nobenem primeru pa ta dejavnost ne bo okrnjena.« Savinjčan: Ta nadzor bodo opravljale inšpekcijske službe ali upravne enota? Miran Krajšek: »Inšpekcijske službe. Finančno poslovanje pa bo preverjalo računsko sodišče, kot velja za državne organe. Še vedno pa bodo društva odpirala žiro račune pri agenciji za nadzor plačilnega prometa.« Savinjčan: Kako je z lastnino društev? Miran Krajšek: »To je eden od problemov, ki še ni povsem podrobno opredeljen v tem zakonu. Predvsem je nedorečeno lastninsko preoblikovanje družbenega premoženja. Če je društvo dejanski lastnik neke nepremičnine, vpisan v zemljiško knjigo, je zadeva jasna. V primerih, ko ima društvo samo v uporabi javno premoženje, pa s sprejetjem tega zakona še ne postane absolutni lastnik, ampak bo za to potrebno prej sprejeti dodaten zakon. Pri nekaterih društvih, predvsem gasilskih, pa je to že urejeno. Zakon o gasilstvu je namreč določil, da so gasilska društva, ki so v času sprejetja zakona uporabljala določene premičnine in nepremičnine v družbeni lasti, avtomatsko postala njihovi civil-no-pravni lastniki.« Savinjčan: Kaj se zgodi z lastnino društva, ki razpade oziroma preneha delovati; si jo razdelijo člani? Miran Krajšek: »Že v pravilih društva mora biti natančno opredeljeno, kam gredo v primeru razpada vsa finančna sredstva oziroma vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva. Zakon pa določa, da se morajo vsa sredstva, ki so bila pridobljena iz javnih virov, torej iz proračuna, vrniti v ta proračun. To je varovalo, tako da se javni kapital ne more seliti v zasebne roke. Obenem pa zakon tudi izrecno prepoveduje, da bi se premoženje delilo med ustanovitelje in člane društva. To v nobenem primeru ni mogoče. Premoženje mora društvo prepustiti sorodnemu društvu oziroma dejavnosti, lahko tudi občini ali krajevni skupnosti. Če na primer preneha delovati neko kulturno društvo, pa se na istem območju ustanovi novo društvo, ki se prav tako ukvarja s kulturo, potem ta sredstva preidejo na novo društvo. V nobenem primeru pa se društveno premoženje ne more deliti. Ta varovalka je vključena tudi zaradi procesov lastninjenja, ki trenutno potekajo pri nas, da ne bi premoženje, kot so na primer kulturni domovi, prešlo v zasebne roke. Toliko o premoženju. Zakon pa v enem od členov pravi, da bo način materialnega in finan- čnega poslovanja društev še posebej opredelilo ministrstvo za finance. Načela pa so jasna. Glede ukinitve društva bi povedal le še to, da mora sklep o tem sprejeti najvišji organ, ta sklep pa mora vsebovati tudi ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega po istem zakonu, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje.« Savinjčan: Se morajo zdaj po novem zakonu vsa društva registrirati še enkrat? Miran Krajšek: »Vsa društva se morajo preregistrirati v roku dveh let, kar pomeni, da je časa še dovolj. Registrirati morajo svoje poverjenike in uskladiti akte. Moram reči, da so nekatera društva že pohitela in pripravila nova pravila, vendar pa naše ministrstvo še ni izdalo navodil oziroma pravilnika o registraciji, zato po novem še ni bilo registrirano nobeno društvo. Predvsem hitijo gasilska društva, ki imajo že nekaj časa veljaven tudi nov zakon o gasilstvu. Ravno med tema dvema pa obstaja določeno neskladje, ker je bil zakon o društvih sprejet kasneje. Treba bo najti skupno točko, kajti gasilci želijo organizirati po zakonu o društvih tudi nekatere gasilske organizacije, ki nimajo statusa društev. To so predvsem gasilske enote in ekipe, pri čemer so vezani na Gasilsko zvezo Slovenije.« Savinjčan: So gasilska društva sploh prava društva, saj imajo javni, ne zasebni pomen, opravljajo javno gasilsko službo? Miran Krajšek: »V zakonu o društvih je prav tako opredeljeno, da lahko društva opravljajo javno službo; predvsem gasilska, kulturna, lovska društva, Rdeči križ, lahko imajo javni pomen. Ta status se društvu podeli na predlog pristojnega ministrstva. Društva, ki imajo zdaj to vlogo, jo bodo imela tudi vnaprej. To pa ne pomeni, da bodo zaradi tega drugače organizirana, ampak da jih mora v tem primeru financirati tudi država oziroma lokalna skupnost. Včasih smo imeli društva, ki so bila bolj neobvezna, in družbene organizacije, ki so imele javni pomen. Zdaj so vsa organizirana enako, javni interes pa se posebej opredeli s sklepom ministrstva. Glede imena bi še dodal, da ni nujno, da bi morala biti v njem prav besedica društvo, lahko je klub, ali ima povsem drugačno ime. Pomembno je, da izpolnjuje določbe zakona o društvih, če je registriran na njegovi osnovi.« Savinjčan: Kakšen status bodo poslej imele razne zveze društev? Miran Krajšek: »Zveze so posebno vprašanje, ki ga prav tako ureja ta zakon. Zveze se ne organizirajo več tako kot doslej na osnovi akta o ustanovitvi, ki so ga sprejela društva in je bila nato zveza za vse obvezna. Vsa društva, ki želijo ustanoviti zvezo, morajo to storiti s podpisom pogodbe. Tudi pri tem se nekoliko razhajamo z gasilci. Gasilska zveza bi namreč morala biti organizirana kot zveza društev po zakonu o društvih, s pogodbo, je pa ustanovljena z aktom oziroma z zakonom o gasilstvu. Po tem zakonu je gasilsko društvo obvezno vključiti se v zvezo, po zakonu o društvih pa ne. Enake probleme bodo imeli lovci oziroma vsa društva, katerim bo država podelila koncesije in bodo zato obvezne določene organizacijske oblike. Zakon o društvih pa izrecno pravi, da je ustanavljanje in delovanje društev neobvezno. Društva javnega pomena bodo zato verjetno morala poleg osnovnega zakona o društvih izpolnjevati še pogoje iz področnih zakonov.« Savinjčan: je enako z zvezo kulturnih organizacij? Miran Krajšek: »Enako, s tem da pri kulturi zaenkrat teh problemov nimamo, ker zakon o ljubiteljski kulturi še ni bil sprejet, njegov predlog pa je že bolj usklajen z zakonom o društvih. Po tem predlogu naj bi se zveze kulturnih organizacij preoblikovale v sklade za ljubiteljsko kulturo, katere bo ustanovila in zanje skrbela država. Kulturna društva pa se bodo lahko organizirala v zveze ali pa ne. Sklad pa ne bo organiziran kot društvo.« Savinjčan: Za konec še povejte, kaj bo z društvi, ki se ne bodo na novo registrirala v dveh letih? Miran Krajšek: »Med 295 društvi, ki so trenutno registrirana Kdaj smo zadnjikrat videli sonce? So hribi okrog Doline samo temnosive barve in nedoločno daleč stran v umazani oblačnosti? Sploh še vemo, kakšno je do robov razsvetljeno zvezdnato nebo? In da sneg potemni, se zasmeh takoj po tistem, ko zapade - se nam to ne zdi več moteče? Zaradi česa smo razbarvali prvobitnost, za kakšno nadomestilo smo zamenjali potrebo po čistosti in lepoti, po naravnem vpletanju samih sebe v okolje, ki nam da vodo, zrak, toploto, hrano in duha, vse, kar potrebujemo in kar smo? Skoraj me je strah pomisliti, da je to pločevinasti, betonski, plastični in papirnati ništrc, s katerim smo se obdali in zavarovali pred neudobnostjo in na ljubo majhnim slabostim telesa. Pisatelj Alojz Rebula je nekoč zapisal, da je Savinjska dolina slovenski Kanaan, torej slovenska obljubljena dežela: plodna in radodarna, zasuta s sadovi zemlje, bogata in gostoljubna, željena in cenjena. Sumim, da ji je laskavo primerjavo izrekel tudi zato, ker je ne pozna in ker se mu zdi eksotična, slikovita zaradi hmelja in bujnih zelenih ravnic. Ali pa jo je poznal drugače, takšno kakršno so domačini brez slabe vesti pozabili ali jo pridno zatajili - in se ne more sprijazniti z dejstvom da je današanja Dolina zgolj ostanek, ogrizek srečnejše, bolj zadovoljujoče preteklosti. Kaj se je tako bistvenega spremenilo v ljudeh, da so zatrli v sebi smisel za srečno življenje in se v rastočem nezadovoljstvu ter nepotešeno-sti maščujejo svojemu okolju? Posledice so zazidanost s sivimi stanovanjskimi kolosi, grdimi tovarniškimi dvoranami, samo-graditeljskimi zmazki turobnih škatlastih oblik, tako imenovanimi proletarskimi graščinami, betonskimi marofi in na najbolj občutljive točke dolinskega obrobja izplunjenimi počitniškimi krstami za konec tedna: posledice so vse gosteje razpredene lovske ceste, ki prinašajo hrup in umazanijo v vsak gozd do vsakega travnika in k vsaki hiši; posledica je zrak, ki smrdi in ga je težko dihati, je rjavkasto siv in ima okus po h meljskih škropivih, silaži in naftnem izgorevanju; posledica je pomanjkanje vode in njena oporečnost, pa poplave po drugi strani in stisnjenost vslaboumno ravno zasekana in obzidana rečna korita; posledice so odtujenost, tolažba v podivjani porabniški mrzlici, nestrpnost polnjenja osebnostne praznine z lahko pozabljivimi idoli iz športa, butasta glasba za široko uporabo, ceneni filmski in televizijski našemljen- na naši upravni enoti, je veliko takšnih, ki sploh ne delujejo. Za vsa društva, ki se v roku dveh let ne bodo preregistrirala, bomo izdali sklep o izbrisu iz registra, v sklepu pa bo navedeno tudi, kam bo prenešeno morebitno premoženje takšnega društva. Pri tem bomo še posebej pozorni, ker že imamo nekaj primerov poskusa prelastninjenja premoženja, predvsem premoženja nekdanjih društev Partizan, ki večinoma niso več aktivna, še vedno pa imajo precej premoženja. Sicer pa načrtujemo, da bomo po sprejetju vseh pravilnikov sklicali zastopnike društev po posameznih področjih in jim tako skušali pomagati pri preregistraciji. Svetujem tudi, da nam društva pred sprejetjem novih pravil lete pokažejo, da jih opozorimo na morebitne pomanjkljivosti in nejasnosti. Tudi odpravo teh bo namreč potrebno pred samo registracijo še enkrat potrditi na občnem zboru.« K. Rozman d; posledice so sintetična omaka, napadalen in zavračajoč, hladen (cool) odnos do družbe in njenih prvin, in navsezadnje površen, slabšalen, porogljiv, poniževalen in zatajevalen odnos do široke in bogate kulturne nadstavbe lastnega naroda, do njegovih prvin, njegovega jezika, njegove dediščine in konec koncev njegove snovne identitete, torej zemlje in vsega, kar je na njej slovenskega. Vse to in še marsikaj so posledice sodobne nespameti, naglice in omejenosti - toda kje so vzroki, kdo in kaj je v slabega pol stoletja razdejal in uničil slovenski Kanaan, kako to, da se uničevanje nadaljuje kljub strahovitemu padcu kulture bivanja? Sumim, da je takšen odnos do okolja posledica slovenske majhnosti in ozke usmerjenosti ljudi, ki se čutijo varne za toplo pečjo in v tesno zamejenih provincialnih mejah; v slaboumni oblastnosti, s katero človek dru-gači naravno okolje, prepričan, da je njegova popolna last in suženj; zagotovo tudi v politiki, ki v iskanju kakršnega koli gospodarja spregleduje človeške, kulturne in naravne značilnosti in potrebe svojega izhodišča; ter seveda v porabniški miselnosti, ki jo podpihuje naveza industrije in trgovine. Da rešimo in popravimo, kar se še da rešiti in popraviti, moramo predvsem spremeniti našo miselnost, utišati pohlep po materialni navlaki, omejiti kulturno revolucijo, ki nam jo ponuja an-gloameriška industrija kiča in primitivizma, in ustvariti mehanizme, ki bodo neprimerno strožji ob takšnih in drugačnih posegih v naravno in kulturno okolje. Mar se nikomur ne zdi čudno, da bolj kot smo snovno bogati, bolj smo duhovno, estetsko, kulturno in konec koncev odgovornostno revni? Ni zaradi tega nikogar sram? Zato se Dolina duši, kašlja v umazaniji, si reže zeleno vejo obdelovalne zemlje, se utaplja v škropivih in si jemlje razgled z betonom, podira drevesa in vrača smeti. Teh navad se je s časom vse težje otresti. Kaj vse bomo še sprejeli? To, da v Dolini ne bo več niti dvajset res čistih in jasnih dni na leto, da se otroci ne bodo več smeli igrati zunaj, da namazani z zaščitnimi kremami ne bomo več smeli na sonce, da se bomo dokončno ugreznili v plazu pločevine? Ali pa se bomo dejavno zavedli, da je nikogaršnji okoliški svet naš in da smo odgovorni zanj? Za dovolj bistre vas imam, da veste, kaj vse bi morali storiti, da se očistimo. »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 63310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/713-121, Faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu januarju povečale za 8,87%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 1996 6.492,47 SIT in je 132,70 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se bodo v naslednjih mesecih povečevali v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu januarju 1996 povečale za 1,64%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 712,48 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu januarju znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate pri naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. in ob petkih od 7. do 13. ure. OBVESTILO Vse lastnike, ki že imajo zavarovano stanovanje prek SIPRO ŽALEC, obveščamo, da bomo podaljšali zavarovanje za leto 1996. Pozivamo pa tiste lastnike stanovanj, ki še nimajo sklenjenega zavarovanja prek SIPRO Žalec,, da lahko v našem podjetju podpišejo izjavo o zavarovanju do 31. 1. 1996, saj je takšno zavarovanje bistveno cenejše, kot če stanovanje zavarujete sami. _____________ a. Mare Cestnik «UtO našem ,â*% nikogaršnjem svetu Samostojni podjetnik Igor Kranjc Podizvajalec plinifikacije Žalca Z dobrimi priporočili in konkurenčnostjo do novih poslov Samostojni podjetnik Igor Kranjc iz Žalca sodi med uspešne podjetnike v naši občini, saj lahko nemalokrat opazimo njihovo blagovno znamko, Kranjc VNG, pri izvajanju posameznih investicijskih projektov. Trenutno je njihovo najpomembnejše delo plinifikacija Žalca. Sicer pa so Igor in njegovi sodelavci uspešno opravili že precej del, ki se Sločnikc delih, s katerimi so si pridobili kažejo v kilometrih cest, pločnikov, parkirnih površinah in dobra priporočila. S sodobnimi stroji ter kakovostjo storitev, pa tudi s konkurenčno sposobnostjo, si zagotavljajo dovolj dela. Vse to pa so bili razlogi, da pobliže predstavimo njihovo delo tudi v Savinjčanu bolje vnovčiti. Tej odločitvi so seveda botrovale tudi ugodnejše razmere za zasebnike, ki so jih prinesle družbene spremembe. Začela sta skupaj s prijateljem, po letu dni (1991) pa se začenja za Igorja povsem samostojna pot. Prednost nizkim gradnjam »Na začetku smo mislili izvajati tako visoke kot nizke grad- le tako lahko postali dobri in konkurenčni izvajalci. Naš prvi posel je bila gradnja pločnika, krajšega odseka ceste in parkirišča na Polzeli. Sledila je cesta od Pari-želj do Braslovč, nato ureditev železniške postaje v Žalcu, pa križišče Garant na Polzeli, cesta Rizmal - Gotovlje, v minulem letu pa cesta Grajska vas - Tabor in cesti v Marija Reki. Ob tem seveda ni manjkalo mnogih drugih del, kot so parkirišča, kanalizaci- Z Igorjem Kranjcem smo se srečali v njegovih poslovnih prostorih, ki jih ima v nekdanji upravni zgradbi Hmezada. Razvil se je zanimiv pogovor, ki nas je še bolj prepričal, da imamo pred sabo podjetnika, ki ve, kaj hoče in zmore. Z izkušnjami na samostojno pot Igor Kranjc prav gotovo sodi med tiste podjetnike, ki so dobro premislili, preden so se odločili za samostojno pot. Marsikoga so nove družbene spremembe zavedle, da je menil, da se bosta sama od sebe cedila med in mleko. Ta lahkomiselnost je že marsikoga precej stala in mu naredila sive lase. Igorju jih seveda ni, saj se je s predhodnim znanjem in izkušnjami znal lotiti dela, tako da je sposoben zagotavljati delo svojemu 15-članskemu kolektivu in drugim, ki, kadar je potrebno, sodelujejo kot podizvajalci. Igor Kranjc je po izobrazbi gradbeni tehnik. Znanje in izkušnje je po končani šoli nabiral v Vegradu, kjer je delal predvsem pri nizkih gradnjah. Po- - Sanacija enega od plazov. Brez dobrih strojev in usposobljenih strojnikov se takšnega dela ni mogoče lotiti. zneje je delal v Obrtni zadrugi v Mariboru, kjer je koordiniral delo in iskal posle za obrtnike. Ob tem je tudi spoznal, da se bi dalo dobljeno znanje in izkušnje še nje, vendar sem se pozneje odločil za specializacijo nizkih gradenj, kjer sem nekako tudi najbolj »doma«. Sedaj vem, da je bila ta odločitev pravilna, saj smo je in sanacije plazov. Če uporabim številke, potem smo v tem času pripravili za asfaltiranje že prek 30 km cest, uredili prek 15.000 m kanalizacij, naredili naj- manj toliko kvadratnih metrov parkirišč itd. Sedaj pa smo že pri gradnji plinovoda v Žalcu...,« pravi naš sogovornik Igor Kranjc, ki bo s svojimi delavci in sodobnimi stroji kot podizvajalec zgradil 50 km plinovodnega omrežja v žalski občini in deset kilometrov v Hrastniku. Veliko dela pa bo še s sekundarnimi vodi in priključki, tako dajim dela res ne bo manjkalo. V Žalcu plinifikacija dobro napreduje, čeprav so morali zaradi obilice snega in praznikov delo prekiniti. Dobra strojna oprema Igor Kranjc se zaveda, da je za uspešno delo in zagotavljanje izvedbenih rokov ter kakovost storitev potrebno imeti brezhibne stroje, na katere se lahko zanese. Prav zato posveča temu posebno pozornost in nenehno posodablja opremo, kar je seveda tudi velik strošek. »Brez tega žal ne gre, saj si ne znam predstavljati, kako bi se lahko lotil kakšnega posla, če ne bi bil prepričan, da imam za to na razpolago zanesljive stroje in seveda delavce, ki z njimi upravljajo. Razpolagamo s tremi ba- gri, dvema rovokopačema, buldožerjem, valjarji in vsem drugim, kar še potrebujemo. Skratka z vsem, kar potrebujemo za nizke gradnje. Dovolj velik strojni park nam tudi omogoča, da lahko istočasno sodelujemo pri več projektih. S tem pa lahko vključimo tudi naše kooperante, zlasti avtoprevoznike, brez katerih tudi sicer ne bi mogli prevzemati večjih poslov. Seveda pa teh ni mogoče dobiti kar tako, ampak s prijavo na razpis. Da te investitor izbere, je odločilnih več dejavnikov. Najpogosteje sta to cena in kakovost storitev. Konkurenca je neizprosna, vendar mislim, da sem lahko kar zadovoljen, saj dela, ki jih dobimo, kažejo, da nam investitorji zaupajo...« In še res je, bi lahko rekli, saj Igor in njegovi prav gotovo ne bi tako pogosto dobivali del na javnih razpisih, kjer je tudi do deset ponudb konkurenčnih firm. Za konec morda še naš namig. Če se lotevate kakšnih investicij, ki vključujejo nizko gradnjo, potem se velja spomniti na Igorja Kranjca in njegove sodelavce. EP HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p. o. 63310 ŽALEC, Žalskega tabora 1, telefon.: (063) 715-211, 715-249 telefax: (063) 714-309 HKS KZ Savinjske doline Tolar na tolar za zemljo in razvoj Pogovor z direktorico mag. Lilijano Ježovnik- Jančič Savinjska prestolnica vse bolj postaja zanimivo poslovno in trgovsko mesto. Dokaz za to so številne poslovne'banke in druge podobne inštitucije. V tej družbi zavzema posebno mesto Hranilno-kreditna služba kmetijskih zadrug Savinjske doline Žalec, ki nadaljuje tradicijo nekdanje zadružne posojilnice in hranilnice ter ohranja navezanost na slovensko zemljo. Za podrobnejšo predstavitev HKS KZ smo obiskali direktorico mag. Lilijano Ježovnik - Jančič, diplomirano ekonomistko ki je nedavno opravila magisterij. Da gre za ambiciozno, trdno in zaupanja vredno finančno ustanovo, pa govorijo o tem tudi številke in nenehna rast bilančne vsote kapitala. Začetki hranilno-kreditne službe segajo v leto 1988, ko je Kmetijska zadruga Savinjska dolina zaradi enkratnih velikih izplačil kooperantom iskala čim bolj ugodne vire za izplačilo denarja za hmelj. Porodila se je ideja o zbiranju denarja pri samih kooperantih z uvedbo obračunskih knjig v zadrugi, tako da so hmeljarji dobili za takraten čas največje možne obresti za svoja sredstva v višini 100% R, za zadrugo kot kreditojemalca pa je bil to najce- nejši vir za izplačila, saj ni bil obremenjen z visokimi obrestmi oz. ceno kapitala, ki so jo takrat nudile poslovne banke. »V letu 1990 je tako prišlo do ustanovitve hranilno-kreditne službe kot bančne organizacije, ki v osnovi zbira hranilne vloge kmečkega in ostalega prebivalstva na območju celotne Savinjske doline in usmerja zbrana sredstva v kmetijstvo. Kot samostojno podjetje sedaj poslujemo še štiri leta. Iz male hranilno-kreditne službe smo se v teh letih razvili v hranilno-kreditno službo z bilančno vsoto v višini 1,2 milijarde tolarjev. Sedaj opravljamo vse bančne dejavnosti, razen deviznih poslov. V poslovanju pokrivamo vso Savinjsko dolino, predvsem kmečko prebivalstvo,« je povedala moja sogovornica mag. Lilijana Ježovnik - Jančič. V hranilno-kreditni službi KZ Savinjske doline opravljajo veliko storitev. Zbirajo hranilne vloge občanov in pravnih oseb, vodijo žiro račune in tekoče račune občanov in civilno-pravnih oseb, opravljajo plačilni promet za občane in civilno-pravne osebe, najemajo kredite in dajejo kredite ustanoviteljicam, občanom, civilno-pravnim in pravnim osebam. Poleg tega opravljajo še denarne in kreditne posle v imenu in za račun ustanoviteljic, denarne in kreditne posle v imenu in za račun bank in drugih finančnih organizacij, menjalniške posle in druge posle v skladu s posebnimi predpisi. Tolar na tolar Pri oblikovanju svoje prihodnosti (Tolar na tolar za zemljo in razvoj kmetijstva in Ohranjamo tradicijo, skrbimo za razvoj) zanima HKS seveda predvsem denar. Skrbi za likvidnost, ohranitev in povečanje sredstev in virov sredstev, za trajno plačilno sposobnost oz. sposobnost financiranja, cilji delovanja podjetja pa so racionalno financiranje, optimalna likvidnost in čim manjše tveganje. »Ža presojanje ciljev uporabljamo merila, kot so solventnost, likvidnost, rentabilnost, ekonomičnost, seveda odvisno od elementov, ki jih med sabo merimo. Hranilno-kreditna služba na trgu kapitala ne sodeluje, zavzema pa precejšen delež poslovanja na trgu kredita. S povpraševanjem in ponudbo sodelujemo na finančnem trgu, kjer nastopamo kot posredniki. Prevzemamo viške denarja fizičnih in pravnih oseb. Tveganje pri uvrščanju sredstev zmanjšujemo s prvovrstnimi zavarovanji. Iz osrednjega cilja podjetja kot de- javnosti za trg (z uresničevanjem vseh interesov udeležencev: varčevalcem čim višjo ceno kapitala in večji donos, kreditojemalcem pa čim nižjo ceno kapitala, podjetju večji dobiček) izhaja tudi poslanstvo podjetja v zbiranju hranilnih vlog in kreditiranju zadrug kot ustanoviteljev in kmetov - članov zadrug ter ostalih komitentov. Hranilno-kreditna služba kot finančna oseba na finančnem trgu torej zbira hranilne vloge predvsem kmečkega prebivalstva in jih oplemeniti, hkrati pa prosta sredstva nalaga v razvoj kmetijstva,« je še poudarila direktorica HKS. Temeljni cilji HKS Hranilno-kreditna služba kot pravni subjekt deluje na finančnem trgu. Za oplemenitenje prejetega denarja oz. za vodenje in upravljanje financ uporablja zbrane hranilne vloge, kapital lastnikov - vložena sredstva lastnikov, zmožnost, podjetnost, ustvarjalnost, okolje HKS, kot so ugled, zaupanje, konkurenčnost in samofinanciranje v smislu obdržanih rezerv in sredstev amortizacijskega dobička. Temeljni cilji HKS so varnost, likvidnost, rentabilnost in rast HKS. Najpomembnejši cilj in s tem vsakodnevna naloga hranilno-kreditne službe je zagotavljanje varnosti naložb. Dejstvo je, da splošno gospodarsko stanje, čas denacionalizacijskih postopkov in lastninskega preoblikovanja še povečujejo stopnjo tveganja. Glede likvidnosti velja povedati, da je HKS imela v letu 1995 dnevne presežke (dnevna plačila kmetom na hranilne knjige), ki jih je uvrščalo na trgu pod ugodnimi pogoji. V medbančnem poslovanju in poslovanju z drugimi je bila ves čas neto up- nik. Prezreti ne gre tudi bilančne vsote, ki odraža močno povečan obseg poslovanja. Konec leta 1993 je bila bilančna vsota 360 milijonov tolarjev, konec lanskega leta pa je že presegla 1,2 milijarde tolarjev. Najugodnejši pogoji varčevanja HKS vam kot prava hranilnica nudi mesečni pripis obresti, opravljanje plačilnega prometa za občane, vodenje žiro računov za občane (kmete, obrtnike), nakazila pokojnin na hranilne knjige ali tekoče račune. Poleg tega vam nudi še varčevanje in kreditiranje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenjenimi obrestmi. »Posebno ugodno kreditiramo razvoj kmetij in podeželja, kreditiramo tudi proizvodnjo, mehanizacijo, gradnjo nasadov in ostalo. Pravo poslovno odločitev pa prinaša tudi HKS-PLA-ČILNA KARTICA, saj je plačevanje s kartico preprosteje in plačilo računov odloženo. Vsekakor je že uveljavljena na vseh prodajnih mestih v Savinjski dolini,« je zaključila predstavitev HKS njihova direktorica Lilijana Ježovnik - Jančič. Za konec še povejmo, da so poleg matične HKS s sedežem v Žalcu (v dvorani Hmezad) poslovne enote še v Braslovčah, Gotovljah, Grižah, Petrovčah, na Polzeli, v Preboldu, Šempetru, Taboru, Trnavi in na Vranskem. Povsod so na sedežih Kmetijskih zadrug in tam lahko dobite tudi vse potrebne informacije in opravite želene finančne posle. EP Zakaj ni nove šole? Pogovor s sekretarjem OO LDS Žalec Gregorjem Vovkom Osnovna šola Žalec je že dalj časa pretesna, saj mora kar okrog 300 otrok nižje stopnje svoje znanje nabirati v nekdanji stari osnovni šoli, kjer so tudi prostori Delavske univerze. Že gred časom je prišlo do pobude za gradnjo II. osnovne šole Žalec, ki bi bila v Gotovljah. Žal ni bilo prave volje pri tistih, ki bi ta projekt tudi lahko izpeljali, vsaj tako trdi sekretar občinskega odbora LDS Žalec, ki je bil tudi predsednik komisije za gradnjo te šole pri takratnem izvršnem svetu. Prisluhnili smo njegovi nedokončani zgodbi o šoli, ki je ni. »Gradnja II. osnovne šole Ža lec, ki bi se kot prizidek gradila ob sedanji podružnični šoli v Gotovljah, je žal vsaj za sedaj potisnjena na stran. Kot predsednika komisije za gradnjo te šole me sedaj pogosto ustavljajo ljudje na ulici ali drugod in me sprašujejo kaj je z gradnjo. Žal jim moram dati negativen odgovor. So pa tudi taki, ki za nerealiziran projekt krivijo mene, kar je čisti nesmisel, saj so škarje in platno imeli v rokah ljudje na občini na čelu z županom.« Kje se pravzaprav začenja ta zgodba in zakaj ni prišlo do uresničitve te ideje? »Če preskočimo vse predhodne aktivnosti, potem z ustanovitvijo posebne komisije pri izvršnem svetu, v kateri so bili poleg mene tudi štirje, zaposleni na občini: Košenina, Posedel, Debelak in še eden, ki pa pozneje ni več sodeloval. Na te seje so hodili tudi predstavniki KS Gotovlje, med njimi tudi gospod Anton Rozman, ki se je na zadnji javni seji delal, kot da o tem nič ne ve. Tak- šnih sprenevedanj pa bi lahko registrirali še bistveno več. Osnovni razlog, da se projekt ni uresničil, pa je v nekandidiranju na razpis ministrstva za šolstvo. Neposredni krivci za to so občinski ljudje, ki so skrbeli za šolstvo, vključno z županom. Predhodno smo se sicer že dogovorili, da iz proračuna sfinanciramo idejni projekt idejnega osnutka in na natečaju smo izbrali kot izvajalca del SCT Ljubljana. To smo pripravili do poletja minulega leta, potem pa se občina ni prijavila na omenjeni razpis, s tem pa se je vse skupaj tudi ustavilo. Bili smo med šestimi občinami, ki tega niso storile, in če se ne prijaviš, tudi nimaš kaj pričakovati.« Ali mislite, da bi denar dobili, če bi bilo drugače, kot je sedaj? So za to obstajala kakšna zagotovila? »Uradnega zagotovila ministra res ni bilo, imeli pa smo zagotovila vseh poslancev LDS, ki so bili na obisku in na ogledu te podružnične šole, da bodo ta sredstva zagotovili. Praktično pri tem ni bilo večjih problemov, saj je vsakdo, ki je kandidiral, ta sredstva dobil. Eden od pogojev, da si ta sredstva dobil, pa je bila soudeležba občine pri izpeljavi načrtovanega projetka. Prav v tem pa jaz vidim glavni problem, da do realizacije ni prišlo. Drugi problem pa je najverjetneje ta, da občina ni bila nikoli resno pripravljena zagrizniti v to kislo jabolko, da bi poskrbela za večjo investicijo, kot je gradnja II. osnovne šole v Žalcu oz. Gotovljah. Da je ta šola res potrebna, pa čivkajo že ptički na drevesih...« Sedaj je, kot je, vendar s tem ni nič rešeno. Ali obstaja možnost, da se projekt vendarle nadaljuje? »Ta možnost verjetno obstaja, vendar le, če bo za to več posluha na občini in seveda več resnosti, saj se ne prijavljamo tudi na 130-letnica rojstva Lavoslava Schwentnerja Lavoslav Schvventner ima prav gotovo veliko zaslug za razvoj slovenske moderne. Kdo ve, če bi lahko svoja dela izdajali slovenski umetniki, kot so denimo Cankar, Kette in Murn, pa še cela vrsta jih je bila. Schvventner se je rodil pred dobrimi 130 leti na Vranskem in tam že pripravljajo slovesnost, s katerimi se bodo spomnili rojstva tega zaslužnega človeka. Na Vranskem so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so povedali marsikaj zanimivega o življenju in delu Schvventnerja, hkrati pa predstavili tudi program prireditev, ki jih bodo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili 10. februarja. Ob tej priložnosti bosta na njegovi rojstni hiši odkrila spominsko ploščo predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. France Bernik, in minister za kulturo Sergij Pelhan. Prireditev pa bo še več. V osnovni šoli bodo predstavili življenje in delo tega pomembnega Slovenca, zbranim pa bo govoril akademik, Dušan Moravec. Izšla bo posebna publikacija, posvečena Lavoslavu Schvventnerju, na ogled bo nekaj razstav, učenci vranske osnovne šole pa so zbrali tudi mnogo pričevanj in spominov nanj. Pri nastanku publikacije o Schwentnerju so sodelovali mnogi ugledni slovenski akademiki, ki so poleg predstavnikov političnega življenja tudi člani častnega odbora. V tem odboru so še predstavniki Gospodarske zbornice, Cankarjeve založbe, žalski župan Milan Dobnik, krajan Štefan Kočar, ki ve veliko o Schvven-tnerjevem življenju, in drugi. Na tiskovni konferenci sta o tem zaslužnem človeku slovenske moderne govorila Milan Natek, profesor, sicer pa savinjski rojak, ki ima mnogo za- slug za to, da tudi mlajši Savinjčani veliko vedo o zgodovini svojega kraja, ter Janko Križnik, vranski rojak. Križnik je tudi predlagal, da bi bilo prav, če bi tudi v slovenskih mestih poimenovali kakšno ulico po zaslužnem Vranšanu. Spomine na založnika Lavoslava Schvventnerja je že leta 1983 objavil takratni Savinjski občan. Prispevek je pripravil Štefan Kočar. V naslednjih dneh bo priložnosti za obujanje spominov še dovolj. In kaj se bo 10. februarja še dogajalo na Vranskem? V osnovni šoli bo po odkritju spominske plošče kulturna prireditev, na kateri bo slavnostni govornik akademik Dušan Moravec, učenci in učitelji bodo predstavili projekt o znanem Vranščanu, kulturniki pa se bodo na pogovoru srečali še v prostorih krajevne skupnosti. Janez Vedenik -©■ AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975 \ ...# Ä5' CORSA Eco in Swing ASTRA 3, 4 ali 5V ASTRA CARAVAN TIGRA 1.4 in 1.6 - 16V motor OMEGA in FRONTERA POPUSTI OD 90.000,00 SIT DALJE ZA VOZILA OPEL IZ ZALOGE Vaše rabljeno vozilo vzamemo v račun. NA ZALOGI IN V PRODAJI NOVA OPEL VECTRA Vabimo vas na ogled in testne vožnje. Na zalogi rabljena vozila, možnost kredita do 5 let. Pooblaščeni servis, kleparskoličarske usluge, avto-alarmi, dodatna oprema... SE PRIPOROČA POOBLAŠČENA AVTOHIŠA JAKOPEC ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO. razne druge razpise, kot na primer na razpis ekološkega sklada, na razpis za gradnjo socialnih stanovanj in še česa. Dokler bo tako, tudi mi, navadni državljani, ne moremo ničesar storiti. Mislim, da velja še povedati, da sem po volitvah županu pomagal, da ustanovi neko delovno telo — komisijo, kar mu omogoča tudi zakon, ki bi bila nadaljevanje komisije, ki je prej delovala pri izvršnem svetu Žalec. Župan je takrat tudi rekel, da ga to zanima, vendar, da se mu zdi; da je vedno manj otrok in da mora videti, kako smo ekonomsko sposobni projekt uresničiti. Dejal sem mu tudi, da bomo ta denar iz republike zagotovili, jaz pa bom v tej komisiji deloval le pod pogojem, če bo občina podpisala, da bo svoj obvezni delež pokrila. Žal od takrat ni bilo več nobenega glasu o tej. komisiji. Videti je, da se je vse skupaj nehalo pri denarju, ki bi ga morala zagotoviti občina, zato se mi zdi skrajno neumno, da se odgovornost za nekaj neizvršenega prenaša na pleča nekaj ljudi, ki smo se trudili kot neprofesionalci. Tako ravnateljica šole kot jaz in gospod Pinter iz KS Gotovlje smo v komisiji delovali kot občani. Ne glede na to, kar se pogovarjamo v medijih, sem tudi še sedaj pripravljen pomagati, vendar le, če bodo za to dani pogoji. Vsekakor pa smo prvi vlak že zdavnaj zamudili. Kdaj bo prišel drugi, pa se ne ve. D. N. Zlata zapestnica za Silvo Vidic_____________ Zlatarstvo Imex trade, ki ima že tretje leto svojo poslovalnico na Mestnem trgu v Žalcu, je v mesecu decembru pripravilo za svoje kupce novoletni popust in žrebanje za zlato zapestnico. Za zanimivo nagrado se je potegovalo več kot petdeset kupcev, hčerka lastnika poslovalnice pa je srečo namenila Silvi Vidic iz Letuša. Na posnetku zgoraj žrebanje, spodaj srečna nagrajenka, t.t. L / .1 « äJjx 11 B Zima zasnežena Za zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti v pretekli zimi skoraj 11 milijonov Zadnji dve zimi sta s snegom skoraj preveč radodarni, vsaj glede na načrtovana proračunska sredstva za zimsko vzdrževanje cest in zahteve občanov, da morajo biti vse ceste, tudi lokalne ceste in javne poti, splužene takoj po sneženju. Kako uspešne so bile pri izvajanju zimske službe krajevne skupnosti, ki so odgovorne za čiščenje lokalnih cest in javnih poti, lahko najbolje presodijo krajani sami, kolikor je bilo za pluženje doslej namenjenega denarja iz občinskega proračuna, pa sta povedala vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Slavko Šketa in strokovni delavec Sandi Semprimožnik. Lokalnih cest, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti, je v občini 141 km, javnih poti pa 644 km (največ kilometrov ima KS Vransko — 70 km javnih poti). V pretekli zimi (1994/95) je bilo iz občinskega proračuna za pluženje javnih poti namenjenih 6,3 milijone SIT, za lokalne ceste pa 2,8 milijone SIT. Ker so bili stroški višji od načrtovanih, je bil opravljen še poračun v višini 1,8 milijona SIT. Za letošnjo zimo (1995/ 96) so načrtovali prav toliko denarja kot lansko leto, kar pa skoraj gotovo ne bo zadoščalo. Krajevne skupnosti so za prvi del letošnje zime do konca decembra že dobile prvo aktontacijo v skupni višini 4 milijone SIT, in to iz proračuna za leto 1995, koliko pa bo sredstev za zimsko vzdrževanje v letošnjem proračunu, še ni jasno. Glede na zadnji dve hudi zimi bo verjetno treba ta sredstva glede na lanski proračun povečati. Krajevne skupnosti same sklepajo pogodbe z izvajalci zimske službe, tako da je tudi cena pluženja različna. Oddelek za okolje in prostor prizna vsem enako ceno, glede na kilometre cest, ki jih morajo vzdrževati. Za javne poti oziroma nekategorizirane ceste je predvidenih 10 pluženj v letu, občina prizna stroške pluženja v nižinskem delu 9.000 SIT/km, v višinskih predelih pa 12.000 SIT/km. Za lokalne ceste je predvidenih 20 pluženj, kar po dolini znaša 18.000 SIT/km, v višinskih predelih pa 24.000 SIT/km. Višina tako imenovane traktorske ure je bila lani 2.250 SIT. Nekatere krajevne skupnosti pa to uro plačujejo tudi po 4.000 SIT, predvsem tiste, ki imajo pluženje urejeno prek strojnega krožka. Razliko morajo pokriti iz sredstev za redno vzdrževanje cest. Večjih težav z zimskim vzdrževanjem cest ni bilo, se bo pa potrebno po besedah Slavka Šketa odločiti, kako visok standard pri tem hočemo imeti. Zakon o cestah in pravilnik predpisujejo 4 prednosti pri pluženju, ki so odvisne od kategorije cest, gostote prometa, dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, geografske lege in ekonomičnosti zagotavljanja prevo- znosti. Razvrstitev cest po prednostih določata skupaj investitor ceste in organizacija, ki ceste redno vzdržuje. Res pa kategorizacija lokalnih cest in javnih poti naši občini ni povsod ustrezna, saj je bilo mnogo javnih poti v zadnjih dveh letih asfaltiranih. Sicer pa imajo prednost avtomobilske in druge ceste s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4000 vozil. Te ceste morajo biti stalno prevozne, promet je lahko ustavljen največ dve uri, in še to ponoči. V času pluženja višina snega na teh cestah ne sme biti višja od 10 cm. Druge prednostne so magistralne, regionalne in lokalne ceste, po katerih poteka javni linijski prevoz potnikov. Plužijo jih predvsem ponoči in v dela prostih dneh, najpozneje pa takrat, ko je višina snega na cestah 15 cm. Te ceste morajo biti z uporabo verig vedno prevozne. Tretje prednostne ceste se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zaprejo za promet. Zapore teh cest so dovoljene do dveh dni oziroma odvisno od krajevnih razmer. Na zadnjem mestu pa so ceste v višjih legah in z malo prometa, katerih vzdrževanje prevoznosti je zaradi plazov nevarno ali iz drugih razlogov neekonomično. Te ceste se pozimi ne vzdržujejo in se z novoza-padlim snegom zaprejo za ves promet. K. R. BRASLOVČE Projekt ob 190-letnici šolstva Učenci osnovne šole Braslovče so ob 190-letnici šolstva v Braslovčah pripravili odprti dan za starše. Delo je bilo pestro in zanimivo, saj so učenci v tem projektu ustvarjali po interesnih skupinah na področju kulture, zgodovine, športa, naravoslovja in prometa (šport skozi čas, šola bo imela rojstni dan, press center, pot v šolo, Meta Rainer, gospodinjstvo in ročna dela, nemščina, biološke dejavnosti, glasbena delavnica, mladi dramski umetniki, šolska kronika pripoveduje, tehnične dejavnosti). Ob tej priložnosti je bila slavnostna otvoritev razširjene čitalnice in knjižnice, Marjan Marinšek iz Velenja pa je pripravil razstavo Moje prvo berilo. Na njej so prikazana berila od Primoža Trubarja do današnjih dni, na ogled pa bo še ves mesec januar. Sredstva za knjižnico in čitalnico so prispevali Pohištvena industrija Garant Polzela, ZISD Žalec in šola Braslovče. Več kot 400 ur prostovoljnega dela so opravili krajani Braslovč, delavci Garanta in šole. Vsem se je na slovesnosti zahvalil ravnatelj šole Emil Ribič (na sliki). Ob tej priložnosti so pripravili tudi poseben kulturni program. Osrednja prireditev ob 190-letnici šolstva V Braslovčah pa bo marca letos. T.T. Programski svet za C AT V Prebold_____________ Kabelsko televizijsko omrežje v Preboldu gradi signal iz Ljutomera, njegovi lastniki pa so vsi naročniki. Za upravljanje s sistemom so zato ob koncu lanskega leta naročniki na zborih po vaseh izvolili 9-članski programski svet. Člani sveta so: Ivi Lipičnik in janez Brglez iz Lat-kove vasi, Janez Cukjati iz Soseske Prebold, Andrej Brinar in Dušan Fric iz Prebolda, Jože Škorjanc iz Dolenje vasi, Marjan Burkelc iz Kaplje vasi, iz Svetega Lovrenca je bila do zbora naročnikov začasno imenovana Marta Pintar, član sveta pa je tudi predsednik KS Prebold Franc Ku-kovnik. K. R. KMtPnefoUtčevU-ta. cOi. Jl&ifetur &-pHolec 6 fa let* J 995 tc* %*ditc Vnedetd t* 4e m* f*6& TOYOTA ¿ÊÊÊ mobitel: 0609 616 436*1¡Í| Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil TOYOTA za celjsko regijo. Za nakup novih in rabljenih vozil vam uredimo kredit ali iizing do štirih let Sprejemamo prednaročila z 10-odstotnim pologom za vsa toyotina vozila. Informacije od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, po tel.: 063/726-064, ob sobotah, nedeljah In praznikih od 9. do 15. ure, po tel.: 063/443-585. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231 VAS ZEBE? • peči • gorila • bojlerji, kombinirani • izolacije, novoterm in tervol • radiatorji KORADO • keramične ploščice • sanitarna keramika Možen nakup na obroke. 1 • |:| . j ~T I £ ... . *■.- ‘ S. \ 1 : S «*] 1 ' ÏÏ & KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM SPOŠTOVANI ETAŽNI LASTNIKI NUDIMO VAM: Najkvalitetnejše skupinsko zavarovanje Vaše zgradbe, stanovanjsko in vlomilsko zavarovanje: ZAVAROVANJE ZGRADBE ZA ETAŽNE LASTNIKE je aktualna oblika skupinskega zavarovanja. Če ste postali lastnik stanovanja, vam namreč pripada tudi delež skupinskih prostorov, ostrešja, fasade, instalacij, naprav za centralno ogrevanje, dvigala... Vse te dobrine v Zavarovalnici Maribor učinkovito zavarujemo proti požaru, eksploziji, viharju, streli, toči, izlitju vode iz vodovodnih cevi, poplavi, plazu, strojelomu skupnih naprav in instalacij in proti lomu stekla v skupnih prostorih. Ker sedaj sami odločate o tem, kako boste svoje imetje ohranili oziroma preprečili, da bi propadlo, je najceneje, da na osnovi medsebojnega dogovora stanovalcev pravočasno sklenete zavarovanje, ki vam omogoča hitro odpravo posledic morebitnega škodnega dogodka. STANOVANJSKO ZAVAROVANJE Ljubo doma, kdor ga ima! Ljudje se moramo marsičemu odreči, predno sl ustvarimo in uredimo prostor, v katerem bomo prebivali, zgradimo hišo ali kupimo stanovanje. Vložiti je treba mnogo truda, dela in denarja, da se v svojem domu počutimo prijetno in varno. Stanovanjsko zavarovanje je eden izmed načinov zagotavljanja varnosti vašega imetja. Z njim lahko zavarujete stanovanjsko opremo, premičnine, kot so gospodinjski stroji In aparati, stekla, talne, stropne in zidne obloge, stvari na podstrešju, v kleti, lopi, garaži, na balkonu ali na vaši terasi. V Zavarovalnici Maribor vam dodatno omogočamo tudi zavarovanje vaših dragocenosti - umetniških slik oziroma predmetov, nakita, vrednostnih papirjev in gotovine. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe bo vaše premoženje zavarovano proti nevarnosti požara, strele, toče, eksplozije, viharja, izlitja vode, poplave, padca letala, manifestacije in demonstracije, zemeljskega in snežnega plazu, lomske tatvine in ropa, razbitja stekla, odgovornosti za škode, ki jih povzročite drugim, ter nevarnosti okvar električnih strojev in aparatov. Tako boste v primeru škode zaradi katerekoli od naštetih nevarnosti deležni odškodnine, iz stanovanjskega zavarovanja pa se vam bodo krili tudi stroški, ki bi nastali zaradi čiščenja ali odstranjevanja uničenih ali poškodovanih stvari, in stroški, povzročeni na zgradbi z vlomom. VLOMSKO ZAVAROVANJE Vlomske tatvine so postale v Sloveniji ena najbolj razširjenih oblik kriminala. Število vlomov in ropov ves čas narašča. Posledice teh dejanj lahko uspešno preprečite z vlomskim zavarovanjem. Z njim zavarujete svoje premoženje, tudi denar, vrednostne papirje in dragocenosti proti vlomu, ropu, ali poskusu teh dejanj v hišo, stanovanje ali počitniško hišico. Ob doplačilu premije si v Zavarovalnici Maribor lahko zagotovite še povrnitev stroškov popravila, če je bila z vlomom povzročena škoda na sami zgradbi. Vknjižba etažnega lastništva v okviru poslovnega sodelovanja prek firme PREMIUS pod najugodnejšimi pogoji. Vsem zavarovancem ZAVAROVALNICE MARIBOR, ki bodo sklenili stanovanjsko zavarovanje ali zavarovanje zgradbe za etažne lastnike, nudi firma PREMIUS d.o.o. Celje, ki je specializirana za pravno-premoženjske zadeve, vknjižbe etažnega lastništva skladno z novim zakonom in prodajo nepremičnin, posebni 5% popust pri vknjižbi etažnega lastništva za Vaše stanovanje. S strani ZAVAROVALNICE MARIBOR pa bomo priznali pri sklenitvi predmetnega zavarovanja 10% komercialni popust vsem zavarovancem, ki bodo vknjižbo etažne lastnine zaupali firmi PREMIUS. Nova ugodnost, ki je ne kaže prezreti! Za vsa vprašanja v zvezi z vknjižbo etažnega lastništva pokličite podjetje PREMIUS, Stanetova 16a, Celje, tel.: 063/21-455, 442-720. Z veseljem Vas bodo sprejeli. Pričakujemo Vas v novih poslovnih prostorih v poslovnem objektu GLAZIJA ob Ljubljanski cesti. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! trgovska družba d.o.o. Žalec poli klobasa 1 kg 584,00 SIT kompot ananas koščki 850 tune v olju 185 gr. 119,90 SIT ptujska posebna 1 kg 499,00 —1—■—— ■■■■— olje Zvezda riž Splendor 1 kg AKCIJSKA PRODAJA V JANUARJU od 15. do 30. januarja, oz. dokler je blago na zalogi bonboni sadni v pločevinkah Solea krema 60 gr 126,90 SIT čokolada Milka višnja 100 gr. gel za tuširanje 49,990,00 SIT i.peč na petrolej RCA 880 BTV-vojager 51 TTX peč na petrolej SKH 232 peč na petrolej RCA 37 za gotovino 5-odstotni popusti Seznam izžrebancev nagradnega žrebanja SM kluba dne 10.1.1996 ■■■ /itJ| Številke kartice: 900423, 901002, 900933, 903011, 903372, 900227, 900101, 905376, 906104, 902790. Vsem izžrebanim čestitamo! Vsem kupcem se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje, nagrade pa dobite v Blagovnici Savinjka do 29. februarja 1996. Rezultati žrebanja prednovoletne nagradne igre Štev. nagrade Ste». kupona Štev. nagrade Štev. kupona Ttei nagrade Štev. kupona Štev. nagrade Štev. kuoona 4 000S61 38 009727 6 016781 59 033380 3 000639 54 009994 57 016970 20 038044 29 000931 17 010776 58 017089 8 038788 50 001098 11 010987 36 017821 27 040896 31 001268 63 011420 81 025850 43 a 041378 23 003894 16 012088 48 027021 41 041958 46 003970 5 013840 18 027961 25 041962 46 '* 004780 44 014078 24 028436 2 041966 31 006711 30 014323 1 028470 56 043243 12 008171 21 014796 85 028806 22 044830 14 008310 10 014843 49 029851 .42 046643 28 008879 19 014966 37 029973 38 045911 32 009413 13 018733 40 030723 60 047474 33 ? 009437 52 015886 39 030724 7 047683 47 009690 26 016378 16 032636 9 047695 Vsem kupcem se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje, nagrade pa dobite v Blagovnici Savinjka do 29. februarja 1996. Matjaž Šuster - karateist Osvojiti vsaj eno kolajno j Že v prejšnji številki Savinjča-| na smo na kratko "poročali, da | je Matjaž Šuster na študentskem 1 evropskem prvenstvu v Franciji f osvojil odlično tretje mesto med J posamezniki, prav tako tretje | mesto pa je osvojil z reprezen-| tanco Slovenije. Zato smo se v I redakciji odločili, da tega odlič-I nega karateista KK Žalec pred-| stavimo. Obiskali smo ga in mu | postavili nekaj vprašanj. | Nedvomno je zate najpo-1 membnejši šport karate. Kdo | te je zanj navdušil in kdaj si | se sploh pričel s tem športom | resneje ukvarjati? | »Karate je bil meni, tako kot | vsem mladim fantom, všeč že | od mladih nog. V žalski karate | klub me je povabil prijatelj, ki :• je že prej treniral, bil pa je kriv | tudi tega, da sem začel še jaz. | Prvo leto je bilo najbolj mučno', | potem pa je kar šlo, tako da lah-| ko rečem, da karate treniram seli daj že šest let, bolj resno pa se | z njim ukvarjam zadnja štiri le-I ta.« Ta šport zahteva veliko ča-| sa. Kdaj in koliko treniraš? | »Treniram približno petkrat | tedensko, večinoma med ted-| nom, in hodim na priprave, ki | so po navadi ob vikendih. Sedaj j ko sem kot študent v Mariboru, I so pogoji za trening zelo dobri, | saj imamo zelo sodobno opremil Ijeno telovadnico za borilne j športe ter vsakodnevne termine | za trening. Med tednom trenili ram v Mariboru, konec tedna v | Žalcu, med vikendom pa, če ni I priprav, treniram doma.« Kateri so tvoji največji | uspehi in kaj si še želiš v tem | športu doseči? Uspehov se je v teh letjh na-| bralo že kar dosti. Tako sem že j tri leta zapored državni prvak v j mladinski konkurenci, ekipno j smo bili že trikrat državni prva-| ki, lani smo z Vrbaničem in Hu-| dovernikom osvojili naslov član-| skih ekipnih prvakov, zmagal | sem na več turnirjih. Največja | uspeha pa sem dosegel lansko leto na Univerzitetnem evrop- | skem prvenstvu v Bansky Bys- | trici na Slovaškem, in sicer dru- | go mesto z državno reprezen- j tanco in tretje mesto posame- I zno v težki kategoriji. Največji | uspeh pa je tretje mesto ekip- | no z reprezentanco Slovenije f na drugem evropskem študent- | skem prvenstvu v Sloveniji.« 1 Načrti za prihodnje? »Načrtr za prihodnje so kar I veliki. Najprej vsekakor čim I boljša uvrstitev ali potihem ce- f lo medalja ob ugodnem žrebu I na evropskem prvenstvu mla- f d inčev, ki bo 10. in 11. februarja f v Istambulu v Turčiji, drugi cilj f pa je svetovno prvenstvo za čla- | ne konec leta v Sun Cityju. Vse- | kakor je eden mojih glavnih d- | Ijev v dveh letih doseči meda- | Ijo na evropskem ali svetovnem | prvenstvu, poleg tega pa seve- | da tudi biti ves čas član držav- | ne reprezentance.« Kaj te poleg karateja in se- | veda študija še zanima in s | čim se še ukvarjaš? »Res je, da je trenutno moja | prva skrb šola, toda čas za osta- | le športe še vedno ostane. Po- I leg košarke, deskanja na snegu | in ostalih športov me zadnje ča- | se vse bolj privlači jahanje. Ne f vem zakaj, ampak imam obču- f tek, da bom dosti časa namenil | temu športu.« T. TAVČAR | > _....| Črni dan za Olimpijo na Polzeli Dvorana premajhna za vse ljubitelje košarke V 19. kolu moške slovenske košarkarske lige A-1 so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela doma premagali vodilno ekipo na prvenstveni lestvici Smelt Olimpijo z 79:77 Derbi tega kola državnega prvenstva je bil na Polzeli, kjer so gostitelji po večletnih željah končno premagali tudi Smelt Olimpijo. Številni ljubitelji košarke, ki so si želeli ogledati to do sedaj najlepšo in najbolj razburljivo tekmo sezone na Polzeli, so dvorano napolnili že pol ure pred pričetkom, kar veliko pa jih je ostalo zunaj, saj dvorana ni mogla sprejeti vseh navdušencev. Dvorano na Polzeli bodo res morali kmalu povečati. Prve minute srečanja so bile izenačene, rezultat je bil v osmi minuti 8:8, kar osem osebnih napak pa so si prislužili gostujoči igralci. Hauptman je kar štirikrat zgrešil za tri točke, zato je trener Ljubljančanov Žarko Djurišič, ki je kot trener prvič vodil ekipo, po minuti odmora zamenjal nekaj igralcev, vendar ni našel prave peterke, ki bi se lahko kosala s Pol-zelani. Prvi del srečanja se je končal z 41:37 V drugem delu so gostje zaigrali precej bolje in v 23. min. izenačili na 4545. Od 29. do 34, minute je bil rezultat kar šestkrat izenačen, gostje pa so vmes celo vodili za šest točk. Proti koncu, ko je vse kazalo, da bodo Pol-zelani zmagali, je bil pri prostih Matjaž Cizej, ki ima veliko za- slug, da so Polzelani premagali Smelt Olimpijo in Satex v Mariboru. metih neuspešen Petranovič, kar se mu pri prostih metih le redko zgodi, vendar pa je bil tokrat Cizej odličen in tako so Polzelani dosegli pomembno zmago. V 20. kolu so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele v nedeljo zvečer gostovali v Mariboru in po dveh podaljških premagali ekipo Satexa z rezultatom 107:99. V 21. kolu bodo Polzelani v soboto, 20. januarja, doma igrali z ekipo Idrije. Srečanje se bo kot običajno pričelo ob 19.30. T. TAVČAR Mladi tekmovalci, člani Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, se v zadnjih letih lahko pohvalijo z vrsto lepih uvrstitev na različnih tekmovanjih. Uspehi niso prišli čez noč, temveč so rezultat jasno začrtane poti, po kateri stopajo v tem klubu. O prvih začetkih, njihovi pestri dejavnosti, težavah in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom kluba Frančkom Pungerči-čem. Kakšni so bili začetki organiziranega smučanja v Savinjski dolini? Prihodnje leto bb minilo dvajset let, odkar je priznani žalski smučarski delavec in eden redkih, če ne kar edini mednarodni smučarski delegat Vlado Veber zbral okoli sebe nekaj smučarskih zanesenjakov. V šoli in okolici je zbral nekaj mladih smučarjev ter s pomočjo staršev in ostalih začel redno trenirati, kar pomeni tudi začetek organizirane smučanje v Žalcu. To je trajalo nekaj let, potem je zaradi pomanjkanja denarja prišlo do manjšega zastoja v delovanju kluba, smučanje pa je še vedno živelo v okviru šolskega športnega društva. Pred približno 15 leti je delo kluba ponovno zaživelo. V tistem času je bilo tekmovalno smučanje morda malo zanemarjeno, vse sile so bile usmerjene v gradnjo smučišča na Gozdniku in tudi ves denarje bil namenjen vzdrževanju tega smučišča. Pred leti smo se potem ponovno odločili, da začnemo skrbeti za tekmovalno smučanje in osnovno dejavnost, to je izvajanje smučarskih tečajev za otroke in odrasle. Do kluba so imeli v žalski občini ves čas mačehovski odnos; dolga leta nismo imeli prostorov, ko smo jih končno dobili, smo kmalu spet ostali na cesti. Kasneje smo z veliko pomočjo krajevne skupnosti Žalec in tamkajšnje šole dobili sedanje prostore pod tribunami na teniških igriščih v Žalcu, ki smo jih potem uredili s prostovoljnim delom in lastnim zbranim denarjem. Danes pa tudi ti prostori postajajo pretesni, ker imamo v njih organizirano še servisno dejavnost. Tekmovalno smučanje je zahtevno delo, kako ste se ga lotili v vašem klubu? Resnično je bilo težko. Pravih zim praktično ni bilo, ni bilo šolskih prvenstev, tudi tečajev ne, tako da smo umetno sestavili skupino otrok, ki je začela trenirati. Ko se je glas o naši dejavnosti razširil, so otroci začeli prihajati sami. Trenutno v klubu trenira 31 otrok v dveh, treh skupinah, ki so v lanskem letu dosegli že kar lepe rezultate. Otroke trenira 8 vaditeljev z dolgoletnim stažem, izraz trenerji morda ne bi bil primeren, ker v smučariji pač obstaja določena hierarhija. FVeusmeritev v tekmovalno smučanje je bila mogoča šele potem, ko smo smučišče na Gozdniku dali v upravljanje krajevni skupnosti Griže oziroma tamkajšnjemu Partizanu. Zadnji dve leti je to smučišče zaprto in tudi letošnjo zimo ne bo odprto. Ljudje so sicer vložili veliko truda v to smučišče, vendar so počasi obupali. Vzdrževanje je izredno drago, zaradi milih zim v zadnjih letih prihodka od smučarije ni. Če hočeš smučišče in vlečnico usposobiti, je treba na začetku sezone vložiti najmanj milijon tolarjev, česar pa si nihče ne more privoščiti. Razmišljam o tem, da bi bilo morda pametno, če bi vlečnico z Gozdnika prestavili v Liboje, čeprav bo takšen predlog najbrž naletel na ostre reakcije, gledano dolgoročno pa je to najbrž edino smiselno. Libojsko smučišče je namreč bolj dostopno, v bližini je voda, tako da bi lahko na smučišču naredili umetni sneg, in s to vlečnico bi lahko smučišče podaljšali za približno 100 do 150 metrov. Preseči je treba ozke lokalne interese, seveda pa brez pomoči občine takšnega projekta ne bi mogli uresničiti. Kakšni so po vaši oceni rezultati, ki jih dosegajo mladi tekmovalci, člani kluba? Kot sem dejal, trenira v klubu 31 otrok, to so mlajši dečki in deklice, čeprav so se v nekaterih drugih klu- bih pojavile želje, da bi se nam priključili tudi starejši otroci. Toda za vse to je potrebno veliko denarja in za vsako novo tekmovalno skupino, ki dela v okviru kluba sta potrebna trener, poseben kombi, denarja za to pa ni. Treniramo v glavnem na Rogli - z ljudmi tam izredno dobro sodelujemo pa tudi na Golteh. Med našimi tekmovalci bi omenil Nejca Lovca, ki je bil lani v kategoriji cicibanov regijski prvak, bil je prvi zmagovalec pokala Roka Petroviča, za se- Franček Pijngerčič, zadnjih šest let predsednik kluba in eden tistih, ki je s svojim prizadevnim delom zagotovo vtisnil pečat Smučarskem klubu Gozdnik Žalec. boj ima tudi vrsto drugih uvrstitev in velja za zelo perspektivnega slovenskega smučarja. Omenili bi še Mitjo Rančigaja, ki je prav tako obetaven smučar, iz Velenja je to sezono k nam prišla Barbara Tominc, potem so tu še Tinca Klep, Anja Zakovšek, v mlajši skupini pa moram omeniti Aljaža Ramšaka in Žigo Šmida, pa še cela vrsta obetavnih mladih smučarjev je med nami. Treningi in priprave na tekmovanja pa so samo en del dejavnosti kluba. Res je. Poleg tekmovalne alpske šole smučanja je za nas zelo pomembna organizacija tečajev. Mislim, da smo poskrbeli za kar dober vtis z našo šolo smučanja v času šolskih počitnic. Že nekaj let vozimo dva avtobusa otrok na smučišča na Golteh ali Rogli. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Poleg tega organiziramo tečaje za predšolsko mladino oziroma za otroke od štirih do desetih let, ki ne obvladajo smučarskih veščin. Ti tečaji so v glavnem v Libojah, če je le dovolj snega. Letos nam je načrte žal pokvarilo slabo vreme. Poleg tega naši vaditelji in učitelji sodelujejo z osnovnimi šolami pri organizaciji šol v naravi. V klubu namreč menimo, da morajo otroke tudi v šoli v naravi učiti vaditelji oziroma vodniki smučanja, skratka ljudje, ki obvladajo smučanje in so seznanjeni z novostmi na tem področju. Včasih je bila namreč praksa, da so v teh šolah učili neprimerni vaditelji brez pedagoškega in smučarskega znanja, zato se tudi otroci v teh šolah niso naučili toliko, kot bi se sicer lahko, če nam bo letošnja zima v dolini naklonjena, načrtujemo posebne tečaje smučanja z vrtci. Imamo namreč dve prenosni vlečnici, ki jih lahko postavimo tudi v bližini mesta. Zelo pomembna dejavnost kluba je nadalje organizacija raznih smučarskih tekmovanj. Vsako leto organiziramo vsaj eno regijsko prvenstvo cicibanov in cicibank, šolska prvenstva za posamezne šole ali celotno občino, potem tekmovanja podjetij oziroma posameznih skupin, na primer gradbincev, tekstilcev in podobno. Pomagali smo tudi pri organizaciji novinarskega prvenstva pred leti na Rogli, bili smo eden od organizatorjev mladinskega sve- tovnega prvenstva v snovvboardu na Rogli. Letos ponovno oživljamo idejo o tekmovanju za pokal Vlada Vebra - to tekmovanje je pred časom že bilo - razmišljamo pa o drugačni obliki, morda bo to odprto prvenstvo žalske občine za pokal Vlada Vebra. Še ena zanimiva dejavnost sodi v sklop našega kluba, to so meritve na konjeniških tekmah. V klubu dela edina specializirana skupina ljudi v Sloveniji, ki opravlja meritve na skoraj vseh konjeniških prireditvah v Sloveniji, na tem področju smo si ustvarili dobro ime. Vsako leto pripravimo še sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki prav tako zahteva veliko dela in ljudi, s tem da ljudje vse delo opravijo prostovoljno. Vsako leto pripravimo tudi vsaj en obnovitveni tečaj za vaditelje, učitelje in trenerje smučanja, skupaj s celjskim Snežakom. V klubu dela tudi servis, ki je bil najprej namenjen zgolj članom kluba, danes pa se čedalje bolj uveljavlja pri servisiranju opreme za ostale občane. Če bi imeli ustrezne prostore, bi lahko imeli resnično kakovosten servis v žalski občini. V klubu pa deluje tudi zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki povezuje kadre v klubu in tudi uspešno deluje. Kako je s pridobivanjem ustreznih ljudi v klubu? Temu posvečamo izredno veliko pozornost. Vsako leto poskušamo izobraziti dva do tri nove vaditelje, poskušamo izobraziti učitelje, sodnike, skratka ljudi, ki jih potrebujemo pri naši dejavnosti. Trenutno imamo v klubu 16 vaditeljev, 4 učitelje, 15 sodnikov, ki lahko sodijo na državnih in nekateri tudi na mednarodnih tekmah, trije naši člani pa so letos dobili licenco za delegata. Tako razvejana dejavnost zahteva veliko denarja, kako se klub financira? Večino denarja za našo dejavnost-zberemo sami, bodisi s servisem, organizacijo sejmov, propagandno aktivnostjo. Seveda pa brez izjemno velikega prispevka staršev ne bi bilo uspehov. Smučanje je drag šport in na to že kar na začetku opozorimo vse starše otrok, ki trenirajo v klubu. Zaenkrat ta problem skupaj s starši uspešno rešujemo, v dogovoru s starši, ki so obljubili, da bodo svoje obveznosti redno poravnali, smo v letošnji sezoni najeli dva in pol milijona tolarjev bančnega kredita, kar sicer ni pogosta praksa športnih klubov. Na ta način smo staršem olajšali nakup potrebne športne opreme. Z žalsko občino je pa tako, da ima sicer dokaj dober pravilnik o odnosu občine da športne dejavnosti mladih, v praksi pa se uresničevanje pravilnika zatika zaradi pomanjkanja denarja. Moramo pa posebej omeniti pomoč občine, konkretno Lojzeta Posedela, pri organiziranju tečajev med počitnicami, saj nam povrnejo stroške prevoza. To znaša približno 3.500 tolarjev za vsakega udeleženca, zaradi česar je cena tečaja nižja. Izredno dobro pa sodelujemo tudi z žalsko osnovno šolo še zlasti z ravnateljem Adijem Vidmajerjem. Že lani smo se dobro ujeli tudi z Žano, Savinjsko trgovsko družbo, NT RC in številnimi drugimi podjetji ter zasebniki, ki nam pomagajo pri naši dejavnosti. Kakšni pa so načrti za prihodnje? Razmišljamo o novih prostorih, kar bo nedvomno velik zalogaj. Poleg tega si želimo vsaj še en kombi, kupiti želimo novo merilno aparaturo in pa razno drugo potrebno opremo. Želje in načrti so veliki, njihova uresničitev pa bo seveda odvisna od razpoložljivih finančnih možnosti. Novoletna turnirja Tudi letos sta šahovska kluba Žalec in Savinjčan-Šempeter že drugi dan v novem letu izvedla tradicionalna novoletna nagradna hitropotezna turnirja za posameznike. ŠK Žalec je turnir pripravil s pomočjo pokroviteljev v prostorih Arkade v Žalcu. Udeležilo se ga je 14 šahistov, med njimi pa je prepričljivo zmagal dr. Stevo Dordevič (12,5 n točke). Drugo mesto je osvojil Jože Zorko (10,5), tretje Dušan Brinovec (10), četrto in peto mesto pa sta si razdelila Karli Turk in Franci Brinovec (oba 9,5 točke). Med pionirji je bil najboljši Boštjan Šumiga. Vsi so člani žalskega kluba. Na tradicionalnem šahovskem turnirju v Šempetru pa je sodelovalo 11 šahistov; prvo mesto sta s z 9 osvojenimi točkami razdelila Stane Skok in Jože Štorman. Tretj je bil Aleš Kopač, ki je zbral 8 točk J. B n Naj športnica, športnik in ekipa v občini Žalec Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Pedikura Kana Žalec in jih prejmejo: PETER MIKLAVC, Polzela 143/f, Polzela, MAJA GOLEČ, Petrovče 195, Petrovče, GREGA JANČIČ, Šentrupert 41, Gomiisko. Nagrajenci dobijo nagrade v uredništvu Savinjčana. Meseca decembra so dobili največ glasov: Jožica Emeršič (sledita ji Vanja Dolar in Tinca Klep), športnik meseca decembra je karateist Matjaž Šuster (sledita mu Veljko Petranovič in Nejc Lovec). Med ekipami je dobil največ glasov Karate klub Žalec (sledita Kovinotehna Polzela in SK Gozdnik). Akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem mesecu, glasovnice pa nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 5. februarja 1996. SAVNČlN Za najuspešnejšo športnico Za najuspešnejšega športnika Za najuspešnejšo športno ekipo Moj naslov: L. .J Savinjčan Tisti, ki bolj natančno spremljate rubriko izpod peresa mladih, ste verjetno opazili, da so večino prispevkov napisali učenci samo nekaterih osnovnih šol v občini. Čeprav se morda na prvi pogled zdi tako, pa to ni posledica uredniške politike, ampak predvsem pridnosti posameznih šol oziroma učencev in mentorjev. Pa ne pridnosti pri pisanju, ampak predvsem pošiljanju prispevkov. Res, da vsi ne morejo biti objavljeni, sploh pri temah, ki se ponavljajo, želeli pa bi, da bi nam bolj redno pošiljali prispevke o tem, kaj se dogaja na vaših šolan. Ta poročila morajo biti čim bolj aktualna, zato nam jih pošljite čim prej, skoraj gotovo pa prej, preden jih objavite še v vašem šolskem glasilu. Lahko tudi po faksu! Uredništvo Če bi bil dedek Mraz___________________ Če bi bil dedek Mraz, bi vsakemu otroku prinesel enako veliko darilo. Prišel bi tako tiho, da me otroci ne bi slišali. Potem bi pogledal skozi okno, če so bili darila veseli. Kdor ne bi bil zadovoljen z darilom, bi mu ga vzel in ga dal tistim, ki bi ga bili veseli. Daniel Ivšič, 3. c. OŠ Žalec Kako bom ravnal, če bo sin dobil cvek______________________ Šola, kako težavna stvar! To sem si mislil, ko sem hodil še v osnovno šolo. Nikoli se nisem zavedal, kaj je to učenje in kako mi bo izobrazba prav prišla v življenju. Sedaj imam otroka, ki ravno tako misli o šoli. Na žalost in na moje precejšnje razočaranje je on v šoii precej slabši. Nič kaj mu ni do učenja, zato seveda tudi uspeh ni briljanten. Ocene, ocene, kako le-te strašijo učence, posebej slabe! Sin kar naprej domov nosi zadostne in dobre ocene. Še kar dobro, bi človek dejal, a bojazen, da bi dobil cvek, je velika. Pred dvema dnevoma mi je dejal, da bodo pisali test iz matematike. Nič kaj vesel nisem bil, saj je prejšnjega pisal slabo, za las je ujel dvojčico. Sedaj je prepozno, da bi ga opomnil, naj se uči. Cela dva dneva sem bil na potovanju, seveda službenem, on pa še knjige ni vzel v roke, kaj šele zvezek. Malce grem brskat po njegovih stvareh. Odprem predal in se začudim: »Le kaj se mota temu otroku po glavi? Same oslarije!« sem si mislil. Končno sem našel matematični zvezek. O ti smrkavec, nikoli ne dela nalog, samo dve strani v enem mesecu. Tako mu jih bom napel, da bo pomnil, kdaj se ni učil. Na govorilnih urah mi je učitelj dejal, da se mora moj sin zelo potruditi, če hoče uspeti. Kako je lahko pri matematiki tako slab, ko je treba le poslušati razlago. Sam sem delal po tem načinu in nisem bil slab pri tem predmetu. Kar stopal sem po sobi in nisem vedel, zakaj in kam. Samo zaradi neznanja mojega sina, da bi le dobil zadostno! Če pa bo dobil cvek, naj se pazi. Ko bo stopil skozi vrata, ga bom vprašal, najprej po ovinkih, kako je bilo v šoli. Če bo kazal slab izraz, torej da je slabo pisal, ga bom pa jaz popravil. Najprej mu bom za malenkost napel ušesa, samo toliko, da bo pomnil, potem ga bom premagal po čustveni plati. Spomnil ga bom, zakaj se uči, da brez učenja ne bo prišel nikamor. Moj sosed je bil slab v šoli, ker mu ni bilo do učenja, sedaj pa dela v tovarni, za tekočim trakom. To, to mu bom povedal! Sploh se mu ni treba učiti, če hoče, da bi dosegel tak poklic v svojem življenju, ki si ga piše in kuje le on ¡n nihče drug. Spoznal bo, da je šola vendarle zanimiva in koristna. Aha, ura je dve, čas za prihod sina. Je že zacvilila kljuka. Aha, tu je! Nekako skrem-žen obraz ima, najbrž bo to, kar sem z bojaznijo pričakoval. Na vprašanje, kako je bilo v šoli, je le nekaj zamomljal In odšel v svojo sobo. Tako se pa ne bova šla! Pocukal sem ga za ušesa, potem pa sem mu pridigal. Niti do besede ni prišel, tako izvrstno sem to storil. Take sem mu povedal, da so mu iz oči pritekle solze, tiste od srca. Ko sem le končal, mi je povedal, da je matematiko, proti mojemu pričakovanju, pisal dobro zanj, to je trojko. S to dobro, zanj odlično oceno, pa je dobil veselje do učenja. Čelo popoldne se je učil, posledice pa so bile pozitivne. Po dveh letih je kot po čudežu pristal na odlični, tudi v realnosti odlični oceni. Mogoče pa je k temu pripomogla tudi moja pridiga o učenju in šoli. Njegove tedanje probleme pa sem spoznal šele sedaj. Kriva je bila zaljubljenost, ta stvar, ki je obenem dobra, po drugi strani pa človeka spravi v prepad in slabost v znanju. Sin pa je k sreči spoznal, da je bolj pomembno učenje, ostalo pride samo od sebe. Spomini na to, kako sem s strahom pričakoval slabo oceno, so ostali, a težava in strah jih je obujati. Iztok Pižorn, 8. b. OŠ Polzela Oh, ti starši IL vozi avtobus in ima opraviti z različnimi osebami. Ko to pove doma mami, se v pogovor vpletem jaz in pride do prerekanja. Da pa ne boste mislili, da se kregam samo z očetom. Z mamico se prepirava, ali naj ji pomagam v kuhinji ali ne. A kaj mi pomaga, sedaj sem pa sam in še oče je pred nekaj dnevi spremenil mišljenje. Na koncu sem hudo poražen kot Napoleon na ruski fronti. V naši družini, tako kot drugod, prihaja do sporov, ki so na koncu rešeni. Tako smo vsi srečni. Klemen Senica, OŠ Žalec Najstniške težave Puberteta je grozen čas, to' priznam, pa čeprav tega ne opazim sama, ampak mi z obupnim glasom to povedo starši. Še najbolj grozno pa je zame jutro. Zjutraj zgodaj vstanem iz tople, mehke postelje in si vključim radio. Hitro odprem omaro in skoraj vedno ne. vem, kaj naj oblečem. Čas hitro teče, zato se moramo na koncu hitro odločiti za najprimernejše oblačilo, ki naj bi ga nosila ta dan. Z radiom me pozdravi tudi polica z dišavami, ki so nepogrešljive. S hodnika že zaslišim obupan glas moje mamice: »Pridi, pohiti!« Jaz pa sem šele na začetku in pred mano je še najbolj dolg postopek v kopalnici. Pogledam se v ogledalo in kar ne morem verjeti svojim očem: »Kakšna frizura, kakšni lasje!« Na koncu me vedno rešita samo še gumica in čop, ampak s takšno frizuro sem jezna nase, saj mi čop sploh ne pristoji in si tako pričesko še neštetokrat popravim. Ko si končno uredim lase, že opazim na obrazu velik mozolj. Kako naj ga skrijem? Prava groza je, ko ugotovim, da ga ne morem in tako sem vedno besna na puberteto. Ob vseh teh skrbeh si šele na koncu umijem zobe. Končno sem gotova, hitro stečem po stopnicah in že sedim v avtu, kjer se še velikokrat pogledam v ogledalo. Takšno je moje pubertetniško jutro. Čeprav z mnogimi težavami, ga imam vseeno rada. Mateja Hleb, OŠ Žalec Naslov, ki sem si ga danes izbral, mi je pisan na kožo. Sem namreč v letih, ko so za vse težave krivi drugi. Že nekaj let sem namreč v družini in okolici glavna točka pogovorov. Seveda o meni ne kroži dober glas. S starši se razhajamo v mnogih pogledih na ta svet. Vse se začne pri pričeski, ker si jaz želim imeti kratke lase, po očetovem mnenju pa mi bolj pristaja »Prešernov« slog. Do skupne točke ne pridemo, a pri frizerju po navadi obvelja maje. Tudi obleke so velikokrat povod za prepir. Oče je bolj konzervativen, zato ga s sestro pogosto spraviva v slabo voljo. Obleke mi kupuje mami, ki je bolj popustljiva. Pred nekaj dnevi smo se razhajali glede bulerjev. Obveljala je najina z mamico, ker je bil oče v manjšini. Spori pa nastanejo včasih tudi zaradi drugih ljudi. Oči Ob zaključku projekta 100 let filma na OŠ Griže Ko smo se v zadnjem tednu avgusta učitelji zbrali na družboslovnem aktivu in delali plan kulturnih dni, nam ni bilo težko najti teme za osrednji kulturni dan. Kot naročena je bila namreč 100-let-nica filma, čeprav smo se bali, da se bodo tako odločili tudi na drugih šolah. Delo je steklo kar takoj v začetku septembra. Razdelili smo si teme, se dogovorili za zadolžitve, v projekt so bili zajeti vsi učenci in vsi učitelji. Pobrskali smo po Mlinčku prostega časa in si izpisali, kaj na to temo že obstaja. Za začetek je nekaj bilo, jasno pa nam je tudi postalo, da bo treba večino dela opraviti z učenci. Prvi so začeli delati učenci 6. a razreda, ki so se odpravili v Ljubljano v Cankarjev dom na kulturni dan z naslovom FILM in glasba. Po prihodu v šolo so strnili vtise in začeli samostojno delati. Za razstavo so pripravljali zvočno kuliso. 8. 11. je učence 4. razreda obiskal g. Vitan Mal. Skupaj z njimi si je ogledal film Sreča na vrvici in se nato pogovarjal o filmu, filmskih trikih, svojem pisanju... Učenci so si nato še sami ogledali slovenske mladinske filme in naredili plakate. Učenci 5. a in 5. b razreda so se 10. novembra odpeljali v Maribor na ogled razstave Strip in risani filmi Mikija Mustra. V šoli pa so pri LV sami naredili stripe. Učenci 8. razredov so se razdelili v več skupin in šli 14. novembra 1995 v Ljubljano. Sodelovali so na filmski delavnici, obdelali zgodovino slovenskega filma, ogledali so si studio na TV Ljubljana in obiskali filmski arhiv Slovenije. 28. 11. seje skupina likovno uspešnih učencev odpeljala v Ljubljano na obisk h g. Bojanu Jurcu, akademskemu slikarju in priznanemu animatorju. Tam so spoznali osnove animacije in se sami poizkusili v animaciji, kar je g. Jurc posnel tudi na videokaseto. Z obiska so učenci prispeli navdušenj in polni lepih vtisov. Učenci Z a in 7 b. razreda so šli Z 12.1995 v Celje v kino Union. Ogledali so si film Pocahontas in spoznali delo kinopodjetja. 12. 12. 1995 smo imeli na šoli obisk. Učence 6. b razreda je obiskal igralec Zvone Hribar in jim pomagal pri obdelavi njihove teme - filmski igralec. Z njim so preživeli dve šolski uri in uživali v pogovoru z njim in v njegovem igranju. Svetovalna delavka je spregovorila o vplivu filma na .mlade, izvedla anketo in jo tudi obdelala. Delo na nižji stopnji je potekalo predvsem zadnjih štirinajst dni in v šoli. Učenci so gledali risanke, jih ilustrirali, pisali zgodbice, označili junake risank, izdelovali lutke, si ogledali lutkovne filme... Vabila za zaključno prireditev je pripravila ga. Marija Vaš, gospa tajnica je pomagala povsod pri organizaciji, prav tako kot tudi g. ravnatelj. Zaključek projekta smo načrtovali za 14. december. Po šoli je vrvelo od napetosti, dela, še zadnjih priprav, v kulturnem domu seje kar 25 nastopajočih »potilo v premrzli« dvorani, čas je tekel vse hitreje. Zunaj pa je snežilo, snežilo, vse več učencev je obležalo v posteljah pod težo virusov in strah nas je bilo, da bo bolezen zdesetkala tudi nastopajoče. Pa ni bilo tako. Tudi visok sneg staršev ni odvrnil od namere, da se odzovejo našemu vabilu. V preddverju je nastala bogata razstava, ki je pospremila učence naše šole na 1. prireditev oz. glavno generalko, ki je bila ob 11. uri. Zavesa se je odprla, ob klavirski spremljavi je gledalce pozdravila silhueta Char-lija Chaplina. Začetek. Malo treme, nato je steklo. Predstava je dobro uspela. Bolj kot druga popoldne za starše, ko je zatajila tehnika. Moramo pa povedati, da je besedilo za zaključno prireditev avtorsko delo treh naših tovarišic, ki jim je peresa usmeril s svojim predlogom g. Vitan Mal. Za to prijaznost se mu toplo zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi mentoricama za prijetno glasilo, v ka- terem je strnjeno naše delo, in tudi vsem ostalim učencem, učiteljem in delavcem šole, ki niso posebej omenjeni, bi pa brez njihovega dela projekta ne bilo. Ko končujem to poročilo, mi je kar žal, da je projekt končan. Mnogo dela je bilo opravljenega, veliko novega smo spoznali, veliko dela pa je še ostalo. Predvsem - film, ki bi predstavil našo šolo. Ali bomo imeli možnost, da bomo naredili še to? Žal se vedno ustavi pri denarju. Poiskali bomo pokrovitelje in poskušali uresničiti tudi ta cilj. Janja Ramšak Obiskal nas je Vital Mal_________________ V sredo, 8. 11.1995, nas je obiskal mladinski pisatelj Vitan Mal. Na njegov obisk smo se pripravljali nekaj dni. Pa tudi pogovarjali smo se o njem in brali knjige. Ko je napočil dan obiska, pa se je zgodilo... Bila sem pri krožku, ko je naša razredničarka prišla v razred in me vprašala, pa tudi sošolca, če bi malo prišla v razred. Seveda sem odšla in tam sem naredila plakat o Vitanu^Malu. Tovarišica mi je potem še dala besedilo, ki naj bi ga prebrala za uvod. Vzela sem besedilo in si ga ogledala. Zdelo se mi‘je malo dolgo, ampak... dobro. In začela naprej delati plakat. Ko sem končala, sem pogledala na uro in ura je bila osem. Sošolci so prišli v razred vsi tako lepo oblečeni in počesani in... Ko sem videla, kje sedi Maruša, sem se usedla zraven nje in začeli sva bla, bla - malo čvekati. In potem je minila kakšna urica in reditelji so odšli po malico. Pripravili smo si prtičke in šli v kolono. Moram pa povedati, da smo bili ta dan brez miz in smo jedli bolj kot majhni cigančki. NO, ampak po resnici povedano, je bilo super jesti tako zato, ker... zato. Medtem ko smo se basali, sploh nismo opazili, kako čas beži. Ko „ sem pogledala na uro... pa KAJ!? Še pol ure. Sploh nisem mogla verjeti. In še brati bom morala! V-meni je od strahu kar zakuhalo. Ampak tako je. Kaj kmalu pa je prišel Vitan Mal. Najprej smo ga lepo pozdravili. Nato še malo njegovih besed in uf! tisto besedi- lo. Saj v resnici ni bilo hudo, sem si govorila, ko sem prebrala. In se usedla. Nato pa sem že slišala: Tjarararam in tako naprej so peli pesmico. Sreča na vrvici. Nato pa je nastopil film Sreča na vrvici. Trajalo je in trajalo in trajalo. In minila je urica in več. * Ko je bilo filma konec, je tovarišica ugasnila televizijo, na vrsti je bil pisateljev govor in vprašanja. Vitan Mal nam je povedal ogromno stvari, kako snemajo film in drugo. Čas je hitro tekel, tako kot prej, in Vitan Mal je odšel. Ko sem vstala, sem si noge malo otresla, ker so me bolele od dolgega sedenja. No, ampak ni bilo tako hudo. Saša Drugovič, 4. r. OŠ Griže Narobe promet Če križišče stoji na semaforju, če muca se pelje na motorju, če promet usmerja policista, če pes povozi avtomobilista, če avtobus vozijo šolarji, če po cesti se moraš voziti z rolo, če prometni znak gleda voznika, če avion se po železnici pomika, če kolo poganja Špelo, če tako bi obnašali se v prometu, bilo bi veliko manj nas na tem svetu. Urška Jauševec, 5. e. OŠ Žalec Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 (Simonu cffiCodvi-n i.fr. Šentjur, Drofenikova 16 v novem letu vam želimo jasen pogled, zato ga testirajte v optiki- pod strokovnim vodstvom specialista okulista. Ker je zima, vam nudimo kakovostna smučarska očala z UV-zaščito in možnost testiranja. Obiščite nas in videli boste bolje! Delovni čas: od 8. do 12. in »od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo. K & K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Latkova vas 203, 63312 PREBOLD Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenje. Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Priporočamo se za obisk in se vam zahvaljujemo. Nagradna križanka ovtor JANEZ KORENI RAČUNALNIKAR IN NOVINAR MARTIČ SLAB IZDELEK "PLANET DANICA, VEČERNICA ESTONEC TELESNI IZLOČEK, POT NEKD, ENOTA ZA SILO LUKA NA SICILIJI PLANOTA NA VIPAVSKEM risbo KIH GORA V ČRNI GORI CUHRAJ CRIGORIJ DRŽAVA V BRUSNI KAMEN START MOTORJA MESTO V SRBIJI SP. SPOLNIK STADION V BUDIMPEŠTI CAS ŽALEC GOSPODINJSKA PRIPRAVA ZAHVALA CAS ŽALEC ŽILA DOVODNICA POGORJE V SAUD. ARABIJI POLJSKI SATIRIK (JERZY) DALM. Z. IME POKRO- VITELJ KRIŽANKE > MESTO V MAKED. DEL OBRAZA NAS PISATELJ (GIMNA- ZIJKA) CAS ŽALEC > BELEŽNICA ZAJEC EDVARD TRENER KALAN SL. SLIKAR (NIKOLAJ) FR. PISA-TEIJICA HERCE- GOVEC ALKALOID V IPEKA-KUANJI REKA NA Škotskem vojaki CARSKE „RUSIJE PLAČILNO SREDSTVO POMIRILO STARO- GRŠKI NOVEC NAPRAVA ZA USTAVLJANJE VOZILA CESTNI ZAVOJ JUNAKINJA FLAUBERT. ROMANA (MADAME) IGRALEC BATES OBED, JUZlNA PEVKA GOLAVSEK VERDU. OPERA OSSIP ZADKINE ODRSKO BESEDILO FOTO- APARAT BRENCELJ EVA LONGYKA GIMNA- STIKA CAS ŽALEC FR. PISEC (NANA) KOPU- LACIJA ARHITEKT MIHEVC > SODNIK V GR. POD-zemlju BIVŠA VJATKA POLETNA NADLOGA ZADNJICA (KNJIZ.) JAJČNIK (V ANATJ IGRALKA NIELSEN LESENO PIHALO PTICA UJEDA KANON SL. MATEM. (ZVONIMIR) KRAJ V SAVINJ. DOLINI RIMSKI BOG LJUBEZNI IT. RTV SAVINJČAN BORILNI SPORT GORA V KARAVANKAH GOTOVINA ENICA JEDRSKO GORIVO SLADKO- VODNA RIBA STAROJUD KRALJ AVGUST ČERNIGOJ JOSIP IPAVEC SVOD NAD NAMI IGRALKA MACCRAW KOREJ. SKLAD. (ISANC) OBRICA VRTNA HIŠICA PLOSCICA NA PRSTU ANG. _MJME_ PODOBA GOLEGA TELESA ZADETEK PRI KOŠARKI ANG. SVETLO PIVO EVROP. VELETOK IRIDIJ AVSTRIJ. DRŽAVNIK (JULIUS) VRSTA HROŠČA SELEN LANTAN CAS ŽALEC O CAS ŽALEC > SKAND. M. IME ZAPREKA RAJ, PARAOlZ RIMSKI CESAR KOŽNA BOLEZEN, ERIZIPEL Mu GfflMNr pohištvena Industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 VELJKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 14 12 do 20.1 1996 Gotovinski popust za programe; VEGA, COMPO, spalnice NIVES, LARA - 28% Možnost obročnega plačila * petdelna spalnica NIVES 105.685,00 SIT * petdelna spalnica LARA 111.961,00 SIT Izjemne cene za gotovino; * omare z drsnimi vrati v treh barvah dvodelne 27.113,00 SIT tridelne 34.178,00 SIT * samska spalnica HALA . 43.559,00 SIT * šestdelna spalnica NATALIE 134.550,00 SIT * vzmetnice različnih dimenzij od 10.626.00 do 23.184,00 SIT, sedežne garniture, jedilnice, masivno pohištvo, pisarniško pohištvo in še in še. Za vsak nakup nad 40.000,00 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 23. 11996. Razdelili bomo 50 bogatih praktičnih nagrad OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Tel.: 063/720-020 VABLJENI! KOŠARKARJEM KOVINOTEHNE SAVINJSKE POLZELA ČESTITAMO ZA BLEŠČEČO ZMAGO PROTT SMELTU OLIMPIJI. NAGRAJENCI DECEMBRSKE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Jože Glasit, Vrbje ?6/a, Žalec 2. nagrada: Breda Fr«, Graščinska 20, Prebold 3. nagrada: Mitfa Koprivc, Šlandrov trg 10, Žalec Nagrajenci dobite nagrade v uredništvu Savinjčana Hkrati vas obveščamo, spoštovani bralci oz. reševalci križanke, da ste nam poslali precej nepravilnih rešitev, iz križanke ste večinoma izpisali le eno geslo, kar je seveda premalo, saj je bilo potrebno Izpisati dve gesli, in sicer enega, ki je Izhajalo iz slike, In drugega, ki je izhajalo Iz oštevilčenih polj. Pri žrebanju smo upoštevali le tiste, ki ste izpisali obe gesli: ŠIROKA POSLOVNA MREŽA IN PONUDBA TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIMO. POKROVITELJ JANUARSKE KRIŽANKE JE MESNICA, DELIKATESA, MESNA PREDELAVA ČAS IZ ŽALCA, Savinjska cesta 73. Vrednost praktičnih, predvsem pa dobrih In okusnih nagrad je 5000 SIT, 3000 SIT In 2000 SIT. Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana najpozneje do 5. 2. 1996. lezero ali cesta Te podobe skoraj gotovo še ne poznate, kajti tale, vsega spoštovanja vredna reka je nastala šele pred kratkim, in sicer na odseku trase bodoče avtoceste Orla vas — Zakl. Izvajalci so nameravali izkopano zemljo zasuti z nasipnim materialom, vendar jih je prehitela podtalnica, ki je pravzaprav še pravi čas pokazala, kakšnim naravnim silam se bo morala upiratI avtocesta. K. R., foto T. T. MARKETING, d.o.o. Polzela 38, telefon: 063/720-592 063/720-614 PE Velenje 063/854-391 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL; NOVO - NOVO - NOVO SUBARU JUSTY J 13 STANDARD 3V4WD Krediti: R+9,5% FIAT PANDA 4X4 Kred». R+9,5% 22.000 DEM 17.490 DEM SUZUKI - krediti že od R+7,5% SWIFT 1,0 GC 5D 14.990 DEM SWIFT 1,3 GX 5D 15.990 DEM BALENO 1,3 GL ECO 16990 DEM Popusti - SAMURAI - VITARA 3V - VITARA 5V 1000 DEM 1500 DEM 2.000 DEM 24.390 DEM 34.700 DEM 39.700 DEM Mag, sc. Franjo Velikanje, dr med. Boleči sindromi v hrbtenici Pred tremi mesečimi sem podrobneje opisal ravmatoidni artritis, pogosto obliko številnih bolezni, ki jih v domačem jeziku najpogosteje imenujemo revma. Tokrat bom predstavil več obolenj hrbtenice, ki jim pravimo običajno bolečinski sindromi (sindrom= skupek znamenj bolezni nekega področja, ki se pojavljajo istočasno), ker največkrat vzrok bolezni ni točno znan. Najpogostejši vzroki so majhne poškodbe, ki jih ob nastanku nismo niti zaznali ali nanje takoj pozabili, neprimeren položaj telesa pri delu ali tudi pri počitku, propadanje določenih tkiv — hrustanca in veziva med posameznimi kostmi zaradi staranja organizma. Boleča vratna hrbtenica Težave — bolečine v predelu vratne hrbtenice — se pojavljajo zelo pogosto, vzrok pa je največkrat propadanje hrustančnih ploščic med vretenci vratne hrbtenice. Pogost vzrok je tudi poškodba, predvsem zaradi hitrega giba glave, npr. pri naletu avta v drug avto vozniku in sopotniku v prednjem avtu zaniha glava nazaj in naprej. Strokovnjaki opisujejo pri teh težavah tri oblike bolezni: — cervikalni sindrom — pri tem so težave omejene na področje vratne hrbtenice; pojavljajo se bolečine v mišicah in ob vratni hrbtenici, zato je tudi močno zmanjšana gibljivost vratu:' — cervikocefalni sindrom— bolečine izvirajo iz zgornjih delov vratne hrbtenice, kažejo se z glavobolom, bolečinami v zatilju, mravljinčenjem v zadnjem delu glave, šumenjem v ušesih in vrtoglavico; — cervikobrahialni sindrom — bolečine se pojavljajo v vratu in sevajo v eno ali obe zgornji okončini, vzrok pa je draženje živcev, ki potekajo iz vratne hrbtenice, ker nanje pritiskajo delci propadajočih hrustancev medvretenčnih ploščic. Poleg pekočih bolečin v zgornjih okončinah se kažejo težave tudi v obliki mravljinčenja in mrtvenja prstov rok. Težave se značilno pojavijo v jutranjih urah zaradi nepravilnega položaja glave in vratu pri spanju. Zdravljenje: — Najpomembnejša je pravilna lega glave pri počitku — na trdem ležišču z nizkim vzglavjem ali brez njega. Pomagajo tudi vzglavniki, ki so prilagojeni ukrivljenosti vratne hrbtenice. S tem med počitkom razbremenimo vratno hrbtenico. — Pri bolečinah čez dan razbremenimo vratno hrbtenico z ovratnico, ki prenaša težo glave na prsni koš in preprečuje nenadne premike glave, ki lahko poslabšajo stanje. — Zdravljenje z zdravili — tabletami in injekcijami proti boleči- nam in vnetju v. mišicah — je učinkovito pri hujših težavah, vendar je jemanje zdravil vedno nevarno, ker lahko povzroči težave na drugih organih, npr. vnetje želodčne sluznice. — Fizikalna terapija — medicinska fizioterapija je učinkovit ukrep zdravljenja in preprečevanja ponovnih poslabšanj že okvarjene hrbteni- Preventiva: Strokovnjaki priporočajo predvsem stalno — enkrat do dvakrat dnevno — razgibavanje vratnih mišic, saj jih tako krepimo in preprečujemo okvare v vratu. Zdravo je tudi vsaj enkrat tedensko plavanje v pri-mermo topli vodi in tudi ustrezna gimnastika v bazenu. Pri delu, ki se opravlja v stalni in prisilni drži glave, je treba paziti na ustrezen stol, primerno višino delovnega pulta, pravilno oddaljenost predmetov dela od oči in občasen aktivni odmor — pri delu si vzamemo občasno nekaj minut časa za razgibavanje »otopelih« mišic zaradi prisilne drže na delovnem mestu. Boleči križ Menim, da ni odraslega človeka, ki ga še ni bolel križ. Številni nezdravi načini življenja pogojujejo te težave. Pogosto opravljamo najrazličnejša dela v prisilni drži hrbtenice, nepravilno dvignemo bremena, več ur presedimo v avtu, kjer mišice vzdolž hrbtenice »lenarijo« ali pa so (npr. mišice vratu) prekomerno napete. Bolečine se lahko pojavijo samo v križu — pravimo mu lumbago, lahko pa se bolečina vije vzdolž zadnje strani spodnje okončine — ene ali obeh — takrat to imenujemo lum-boishialgija ali pa po domače išias. Lumbago se pokaže običajno kot bolečina in otrdelost v križu brez širjenja v druga področja. Nastane običajno nenadno pri nepravilni obremenitvi pri delu ali tudi pri nenadni ohladitvi ledvenega predela hrbtenice. Na rentgenskem posnetku običajno ni vedeti bolezenskih sprememb. Zdravljenje Pogosto zadošča nekajdnevno mirovanje, jemanje zdravil proti vnetju in bolečinam. Če to ni dovolj, je priporočljiva ustrezna fizikalna terapija. Preventiva Pri ljudeh, ki že vedo za lumbago, je potrebno redno vaditi in utrjevati mišičje ob ledveni hrbtenici. S tem se preprečujejo novi napadi lumbaga. Pri delu pa je priporočljivo dvigovati težja bremena »s pametjo«. Dandanes je malo težkih bremen, ki jih je treba dvigovati ročno; če pa je to že potrebno, naj se tega loti več ljudi in naj dvigajo iz počepa in nikoli ne iz predklona. Lumboishialgija (išias), je okvara ledvene hrbtenice, ki ima svoj vzrok v okvarjeni ali poškodovani medvretenčni ploščici. Taka ploščica rada pritiska na izstopajoči živec in bolečine sevajo v eno ali obe spodnji okončini. Težave so lahko zelo hude. Tudi tu pogosto rentgenski posnetek ne pokaže spremembe, potrebno je posebno slikanje, imenovano mie-lografija. Zdravljenje Ko je bolezen jasno prepoznana, je potrebno zdraviti najprej z mirovanjem, zdravili proti bolečinam in vnetju, pomaga pa tudi, in to zelo dobro, ustrezna fizikalna terapija — kontrolirano raztegovanje hrbtenice. Če to ni uspešno in so težave prevelike je potrebna operacija. Pri tej kirurg razbremeni živec, na katerega pritiskajo okvarjene medvretenčne ploščice. Pri tem pa postane ta del hrbtenice manj gibljiv. Pri obremenitvah po operaciji se tako obremenjujejo drugi deli hrbtenice, kar pa je treba preprečevati. Preventiva Priporočljiva je predvsem redna rekreacija in s tem vzdrževanje kondicije mišic, ki potekajo vzdolž ledvene hrbtenice. Pri delu se kaže izogibati prisilnim položajem hrbtenice, dviganju težjih bremen, predvsem iz sklonjenega položaja. Uspešna pomoč so lahko tudi različni pasovi. Volneni pasovi pomagajo ščititi pred prehladom — nenadno ohladitvijo in napadom lumbaga, podporno razbremenilni stezniki pa pomagajo pri težjem delu, ker z zunanje strani mišicam pomagajo fiksirati hrbtenico, včasih, pri čisto določenih okvarah, pa jih predpisujejo tudi ortopedi. Mag, sc. Primož Florjane, dr. vet, med. Veterinarski inštitut Slovenije V članku Organizacija veterinarske službe v Sloveniji po novem zakonu (Savinjčan 11/95) smo govorili o dejavnostih, ki jih na področju javne veterinarske službe opravlja izključno država. V prejšnji številki smo na hitro preleteli dejavnosti enega od obeh novoustanovljenih zavodov, ta je Veterinarskega zavoda Slovenije (in ne Zavoda za veterinarstvo, kot je bil v članku Reorganizacija veterinarske službe napačno imenovan). Veterinarski zavod Slovenije opravlja poleg zasebnih klinik specialistično ali tako imenovano sekundarno dejavnost, vrhunsko specialistično ali terciarno dejavnost pa opravljajo inštituti. Tudi na terciarnem nivoju so dejavnosti veterinarstva razdeljene na dejavnosti javnega interesa, ki jih opravlja izključno samo država prek svojega drugega zavoda, ki se imenuje Veterinarski inštitut Slovenije. Dejavnosti Veterinarskega inštituta Slovenije so tesno vezane na sodelovanje z Veterinarskim zavodom Slovenije, inštitut pa z delovanjem pokriva celotno državo in nima izpostav. Dejavnosti za področje celotne države so spremljanje in proučevanje epizootiološkega stanja, zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije ter oplojevanja živali, ekologije, higiene ter zdravstvene ustreznosti surovin in živil. Inštitut sodeluje pri organizaciji in vodenju preprečevanja, zatiranja in izkoreninjanja živalskih kužnih in parazitarnih bolezni ter sodeluje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in ple-menišč čebeljih matic. Pripravlja strokovne podlage za načrtovanje in za sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali ter posredno rešuje vprašanja varstva zdravja prebivalstva, živinorejske proizvodnje in tehnologije ter pripravlja strokovne podlage za svetovanje. Veterinarski inštitut Slovenije v sodelovanju z VZS zagotavlja priprave za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. Veterinarski inštitut tudi organizira in vodi veterinarsko razsvetljevanje, organizira in vodi strokovno izobraževalno in publicistično delo na področju veterinarske dejavnosti. Najpomembnejše dejavnosti Veterinarskega inštituta Slovenije pa so vsekakor opravljanje vrhunskih preiskav na področju patomorfolo-ške diagnostike (ugotavljanje vzroka pogina) in ugotavljanja živalskih kužnih in parazitarnih bolezni ter opravljanje vrhunskih laboratorijskih preiskav zaradi zagotavljanja higienske neoporečnosti in zdravstvene ustreznosti materiala in živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode, zemlje, zraka, krme in dodatkov, odpadkov in odplak. Veterinarski inštitut Slovenije preverja rezultate laboratorijskih preiskav, usklajuje metodološke postopke in sodeluje pri izdelavi sistema medlaboratorijske kontrole. Inštitut razvija in uvaja nove laboratorijske metode za diagnostiko živalskih kužnih bolezni in za anaiitiko ostankov onesnaževalcev okolja in veterinarskih zdravil ter za druge preiskave surovin, živil in krme. Inštitut opravlja poseben nadzor nad zdravili in spremlja ter ugotavlja učinkovitost in ustreznost posameznih sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, ki so namenjena preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Inštitut tudi uvaja, razvija in vzpostavlja enoten informacijski sistem v veterinastvu Republike Slovenije. Za zgoraj navedene dejavnosti zasebni veterinarski inštituti ne morejo pridobiti koncesij, ker so to dejavnosti, ki so javnega pomena za vso državo. Poleg teh dejavnosti pa obstaja še vrsta vrhunskih specialističnih dejavnosti, ki pa jih prav tako opravlja Veterinarski inštitut Slovenije. To pa so na primer razvijanje in uvajanje novih kliničnih laboratorijskih metod za diagnostiko in zdravljenje kužnih bolezni, ki ne ogrožajo vse države, organskih, presnovnih, vzrejnih in drugih bolezni, bolezenskih stanj in poškodb živali, posredovanje novih veterinarskomedicin-skih dosežkov, novih postopkov in metod strokovnega dela in strokovno pomoč pri osnovni in specialistični veterinarski dejavnosti, izobraževalno in strokovno publicistično delo v veterinarski dejavnosti, raziskave s področja varovanja okolja in podobno. Pediker svetuje Stopinje v snegu Z dobro kondicijo v zimske dni »Vreme ni slabo, so samo slabo oblečeni ljudje!« S primerno opremo je lahko tudi v hladnem letnem času bivanje zunaj prijetno. V veselje in zabavo nam niso samo smučanje, drsanje ali sankanje, temveč lahko tudi na sprehodu v bližnjem mokrem gozdu čudovito doživljamo naravo, samo če smo toplo in primerno oblečeni. Najpomembnejši kriterij pri izbiri zimske obutve je, da ne sme biti premajhna. Če so stopala utesnjena, vpliva to na prekrvavitev, posledica pa je občutek mraza in neprijetno počutje. Ko kupujete obutev, mislite na to, da boste v zelo hudem mrazu želeli obuti še kakšen par debelih nogavic. Tudi potem morajo imeti stopala še dovolj prostora. Proti mra- ^"center SANA11^ prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov svetovanje pri negi in nega stom vse za inkontinenco f Na vašo željo vam pripomočke 'N j V pripeljemo na dom.__________________/ • • Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, * v soboto od 8. do 12. ure. • Žalec Šlandrov trg 21 tel.: 715-610 Celje Razlagova 13 tel.: 26-035 V drogeriji CHARLIE v poslovnem cenlru Vrtnica v Celju smo za vas odprli KOZMETIČNI SALON. V njem vam ponujamo vse, kar sodobna ženska ali moški potrebuje za nego in sprostitev: • nego obraza in telesa, posebno mlade in problematične kože, • termo - in limfo sistem za odpravljanje celulita ali za hujšanje, • pedikuro, • solarij, • testiranje kože, • ličenje za razne priložnosti, • masažo telesa ali delno, • upoštevamo vse želje naših strank. Da boste z uslugami res zadovoljni, skrbijo strokovnjaki, ki na tem področju delajo že vrsto let. Kupci v naših prodajalnah v Celju ali Žalcu imajo 5-odstotni popust. Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o kvaliteti storitev. Lahko se naročite po telefonu: 443-423. VABI VAS KOLEKTIV DROGERIJE CHARLIE. zu, ki prihaja iz tal, pa nas ščiti debel podplat, ki naj ima primeren profil, da bo naš korak v snegu in snežni brozgi varen. Ali je primernejše dobro namaščeno usnje ali pa modernejši material, je stvar okusa. Oboje preprečuje vstop vode. Da bo zima za Vas minila brez posledic, pa lahko sami storite še več. Stopala in noge pozimi največkrat ves dan prekrivajo hlače, nogavice in škornji. Koža dobi tako bistveno manj kisika kot poleti. Posledica pa je suha, pogosto utrujena in siva koža. Da bodo vaše noge in stopala ostali lepi in odporni proti neprijetnostim zime, redno masirajte kožo, s čimer spodbujate krvni obtok. Kremo ki jo boste nato uporabili — GEHVVOL FUSSKRAFT blau (modra), bo koža dobro vpila, kar pomeni, da bo postala izsušena koža zopet elastična in voljna. S primerno obutvijo in pravilno nego lahko zimo doživljamo veseli. In na koncu se tudi doma počutimo tako prijetno in udobno. Če pa bodo stopala vendarle postala premrzla, uporabite nežno kopel — GEHWOL FUSSKRAFT topla kopel, ali pa si enkrat za spremembo po sprehodu privoščite obisk v savni. S tem boste krepili vaš obrambni mehanizem in se izognili prehladu. Na koncu pa vendarle ne pozabite dezodorirati stopal in jih zaščititi pred glivičnimi obolenji — GEHVVOL FUSSKRAFT zeliščni losion. Dolgi zimski večeri nas kar vabijo, da sebi in drugim kaj privoščimo. Toliko je stvari, za katere sedaj lahko vzamemo čas, na primer za prijeten večer z domačimi ali prijatelji ali za dobro knjigo. Zraven pa morda še vroč čaj ali punč, še topla pečena jabolka in sveče na mizi. Zima je lahko zares lepa! (jOURNAL 95) Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 715-686 in 711-305, in na Dobrni — pedikura, tel. 778-110 Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji, Pur, INN d. o. o. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK. Marija Akerman Novosti v fizioterapiji V zasebni fizioterapiji na Prešernovi 1/a v Žalcu ponujamo pacientom poleg splošne fizioterapije tudi: * ročno masažo celega telesa, * terapevtsko delno masažo kot dopolnilo k fizioterapevtskemu zdravljenju, * ročno limfno drenažo, * wrapping metodo. Vse metode pospešujejo prekrvavitev telesa, pospešen je odtok venske krvi in limfe ter s tem izločanje odpadlih metabolnih produktov (čiščenje telesa), zmanjša se edem in izboljša trafika tkiv. Masaža deluje tudi protibolečinsko, zato je zelo priporočljiva kot dodatek pri fizioterapevtski obravnavi bolečinskih stanj. Ker z masažo odstranjujemo des-kvaminirane celice epidermisa, povečujemo aktivnost znojnic in lojnic, povečujemo turgor in elastičnost kože, dosežemo tudi pomemben kozmetični učinek. Priporočamo jo po preboleli kapi, po sanaciji poškodb, pri bolečinah v hrbtenici, pri slabše pokretnih ljudeh, ljudeh, ki se premalo gibljejo na delovnem mestu in tudi sicer, revmatikom. Masaža pa je tudi učinkovito sprostilno sredstvo. Za vse informacije se obrnite na ZASEBNO FIZIOTERAPIIO METKA MOČNIK KOŠENINA, tel.: 063/715-525. SE PRIPOROČAMO! > Prošnja brezbrižnemu vozniku Z Mestne skupnosti Žalec so nas poklicali in prosili, da javno pros tovornega i ožila CE-G3-392, naj umakne vozilo s parkirišča, ki je n osebnim vozilom. AH vozilo namerava kar prezimiti na tem mestu ali znik enostavno zapustili Odgovora na to vprašanje nismo uspeli izbn kori ščiti tovrstne podatke. Ker pa tudi na steklu nismo opaziti policiji bo tovornjak mirno lahko prezimil v Trubarjevi ulici. kstnim i je vo-saj za-lističa, o: T. T. Občina Žalec obvešča vse lastnike gozdov, sadnega drevja in ostale, ki sta jim žled in sneg v minulih dneh povzročila škodo, da škodo v gozdovih prijavijo na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenija v Žalcu, Savinjska c. 59, ostalo škodo pa na Občini Žalec, tei.:715-3l3, interna 265, ga. Potočnik. Škodo je potrebno prijaviti najkasneje do 24. januarja 1996 pogrebno, oprema ureditev pokopališč ‘bne storitve ta spomenikov dobava cvefja Tel: 063/715-605.714-686 Mobitel 0609 635-717 VreCerjeva 2, 63310 Žalec. m NIKA- ŽALEC ALBINA CIZEJ Savinjska 9 a, Žalec (tržnica) Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. MODNA OBLAČILA TER IGR AČE ZA VAŠE OTROKE OSH-KOSH CHICCO MINI-CLUB ! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. j Nade Cilenšek, 63310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC: od 7. do 15. ure. POGREBNA SLUŽBA IVAN ROPOTAR ZAHVALA Nenadoma in tiho se je poslovila od nas draga mama FRANČIŠKA TAVČAR iz Podloga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, za cerkvene potrebe ter za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku Škofleku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi, g. Dolerju za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame CECILIJE GORIČAN iz Sela pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Turineku, pevcem, pogrebcem, g. Pavliki Felicijan in g. Piklu. Hvala tudi krajevni skupnosti, osebju Zdravstvenega doma Vransko in Zvezi borcev. Žalujoči: sin Miha z družino in hči Marjana z družino Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 Iz policijske beležnice Župnijski urad Svetega Pavla v Preboldu vabi na Pavlovo nedeljo, 2t januarja 1996 ob 9. url k sveti maši. Somaševanje bo vodi! Vekoslav Grmič. OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO: ❖ kompletne pogrebne storitve, ♦> vse vrste prevozov doma in v tujini, ❖ izkope in zasipe grobnih jam, ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev, ❖ povračilo pogrebnine, <• vse opravimo hitro in spoštljivo ter po izredno ugodnih cenah. Zahvaljujemo se za zaupanje! Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel.: 063I701-433 MALI OGLASI PRODAM ali zamenjam trisobno stanovanje (78 m2) in gradbeno-komunalno urejeno parcelo (2200 m2) za stanovanjsko hišo, staro do 20 let v Žalcu ali okolici. Informacije: 063/712-391. PRODAM večjo količino domače slivovke po 850 SIT. Tel.: 715 - 441 SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev. Več nesreč, manj mrtvih V začetku vsakega leta navadno objavljamo takšne in drugačne statistike za preteklo leto. O tem, kakšno je bilo leto 1995 z vidika prometne varnosti in kriminalitete, bodo v kratkem izdelane policijske statistike, prvi podatki pa kažejo, da je število nesreč sicer glede na prejšnje leto naraščalo, vendar pa je število umrlih na cestah manjše. Ta padec je še posebej izrazit na območju policijske postaje Žalec, saj je lani na naših cestah umrlo 11 ljudi, leto poprej pa 26. Brezvestni voznik Zaradi lomljenja vej in podiranja dreves je bilo v prednovoletnih dneh in v prvih dneh tega leta največ težav na magistralni cesti Velika Pirešica - Velenje, ki je bila nekaj dni celo zaprta. Zapore niso upoštevali vsi vozniki, zaradi česar se je zgodilo več manjših prometnih nesreč. V ponedeljek, 8. januarja, pa je bil v prometni nesreči huje ranjen občan iz Velenja. Z osebnim avtomobilom sta se okrog 4. ure zjutraj po magistralki peljala občana iz Velenja. V Studencih sta na cesti naletela na podrto drevo, pravočasno ustavila, izstopila iz avtomobila in skušala odstraniti oviro. Takrat pa je pripeljal z osebnim avtomobilom še neznani voznik, ki pred oviro ni uspel ustaviti, ampak se je zaletel v drevo, ob katerem je stal Velenjčan. Ta je bil hudo telesno poškodovan. Voznik po trčenju ni ustavil. Manj pokanja petard Tudi žalski.poiicisti so bili kar nekoliko presenečeni nad uspehom akcije ministrstva za notranje zadeve Petarde - lepše je brez vas. Na sam božič in Silvestrovo je bilo še vedno precej pokanja, vendar manj kot pretekla leta, policisti pa so v vseh prazničnih dneh prejeli samo dve prijavi zaradi petard, pa še od tega je bila ena lažna. Akcija se je zaključila to nedeljo, občani - predvsem mladina - pa so od konca decembra na žalsko policijsko postajo prinesli približno 450 kosov petard in »pasjih bombic«. Sami so jih uničili v vodi in v zameno dobili simbolična darila. Te so prispevali različni pokrovitelji, nekaj sredstev, s katerimi so kupili sladkarije, pa je dodala tudi občina Žalec. Brez samomora Po številu samomorov in poskusov samomora naša občina ne izstopa iz žalostnega slovenskega povprečja, je pa razveseljivo dejstvo, da med bo-žično-novoletnimi prazniki žalski policisti niso obravnavali nobenega poskusa ali samomora. Fotoaparat z zabave Na prvi dan letošnjega leta so žalski policisti obravnavali eno prometno nesrečo z materialno škodo, eno kršitev javnega reda in miru ter eno tatvino. Do slednje je prišlo med silvestrsko zabavo v enem od stanovanj v Kidričevi ulici v Žalcu. Osumljenca, ki naj bi odnesel fotoaparat, so policisti že odkrili. Prvi letošnji požar Prvi so letos morali na po-žarišče žalski gasilci, in sicer že v torek, 2. januarja. Zagorelo je v podstrešnem stanovanju v Pečnikovi ulici v Žalcu. Stanovalka Valerija A. je čistila peč na trdo gorivo, pepel oziroma žerjavico pa je odložila v pločevinasto posodo. Vnela se je lesena stena, požar pa je k sreči kmalu opazila soseda, ki je tudi takoj pričela gasiti. Dokončno so ogenj pogasili gasilci. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO plačilo takoj POGREBNA SLUŽBA MORANA, tel.: 063/720-003, 720-660, 720-662 Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a praznega Tvojega prostora v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene BARBARE ŽERJAV rojene Kopriva, 28. 10. 1919-28. 12. 1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečene besede sočutja. Posebna hvala osebju bolnišnice Topolšica, primariju dr. Polesu in dr. Manci Žerjav. Hvala Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, mešanemu pevskemu zboru, oktetu Oglarji iz Vinske Gore ter gospodu Tonetu Kraševcu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz in sestre z družinami ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila draga mama in stara mama FRANČIŠKA VESELKO iz Kasaz Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, g. Mlinariču za besede slovesa, g. župniku iz Griž za opravljen cerkveni obred ter pihalni godbi iz Liboj. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: vsi njeni V 73. letu starosti nas je zapustila draga botra FANI RAMŠAK iz Prebolda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo odpete žalostnike ter osebju doma upokojencev Polzela, ki so lepo skrbeli zanjo v zadnjem letu življenja. Žalujoči: Elica z družino ZAHVALA vsem, ki ste imeli radi ANICO MORL jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev Polzela in vsem, ki ste počastili njen spomin; duhovniku, govorniku, pevcem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Vsi njeni Opravičilo V prejšanji številki Savinjčana je bila na 39. strani objavljena zahvala ob nenanadni izgubi mame in stare mame MARIJE DOBRIŠEK iz Malih Braslovč. Pri navedbi žalujočih je prišlo do napake. Namesto sin Milan z družino bi morali pravilno zapisati sin MIHA Z DRUŽINO. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo Ko čas pokrije vse poli, ostaja žalost, ki boli, solze, bolečine, vzdihi in spomini. Nežni, tihi... (Valter Verhovšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCETA CINKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in predstavnikom ZZB NOV, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali vence in cvetje, sveče in za dobrodelne namene ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju ZD Žalec za pomoč med večletno boleznijo, zlasti gospe Tončki Sitarjevi in fizioterapevtki gospe Metki Košenina. Zadnje tedne so mu lajšali trpljenje na intenzivnem internem oddelku bolnišnice Celje in na pljučnem oddelku bolnišnice Topolšica, hvala vsem. Zahvaljujemo se Mestni skupnosti Žalec, pogrebni službi Strahovnik, duhovniku, pevcem in govorniku gospodu Valterju Verhovšku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega JOŽETA POLŠAKA iz Gotovelj 190, Žalec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Faniki Vihernik in Iviju Viherniku, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegoyi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Stanetu Pintarju za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: Branka, sin Denis in tast Slavko Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljene mame IVICE ŠPINDLER roj. Kolenc s Polzele se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in sveče. Hvala g. župniku Kovačecu za opravljen obred, pevcem, g. Jeršiču in g. Pungartniku ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hčeri Stanka in Ema z družinama, sin Srečko ter bratje in sestra Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA 3. januarja smo se poslovili od naše mame, stare mame in babice MARIJE VASLE roj. Štefančič iz Založ. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Cukjatiju, gospodu Kovačecu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku gospodu Pungartniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka ANTONA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in zabukovškim rudarjem za poslovilne besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. govorniku Rudiju Hermanu za poslovilne besede in vsem ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marica in Žalika ter sin Karel z družinami ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas draga mama, stara mama, tašča, babica in prababica TEREZIJA ADRINEK iz Liboj Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč g. doktorju Džuriču v njenih zadnjih urah življenja. Hvala tudi govorniku g. Mlinariču, g. duhovniku iz Griž za opravljen cerkveni obred, sindikatu Gorenje HZO ter pihalni godbi iz Liboj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni večjega gorja kot je ločitev srca od srca ZAHVALA Ob boleči izgubi sina in brata SLAVKA AMBROŽIČA iz Rakovelj pri Braslovčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala kolektivu Tovarne nogavic Polzela, vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam ter govorniku. Enaka zahvala kolektivu Tehnos Žalec. Hvala pevcem, gospodu župniku Zidanšku za opravljen cerkveni obred. Hvala intenzivnemu oddelku interne bolnišnice Celje za nego in lajšanje bolečin. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali in boste našega sina in brata ohranili v lepem spominu. Žalujoči: ati, mami in brat Izidor ZAHVALA Ob izgubi moje sestre TEREZIJE MAROVT po domače Matičkove Zinke se iskreno zahvaljujem za pomoč v času njene bolezni sosedi Nadi Uranjek, sosedom Krulčevim in osebju nevrološkega oddelka celjske bolnice in doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter za svete maše, kolektivu Mesnine Celje za darovanp cvetje in sveče, govorniku Ivanu Uranjeku za poslovilne besede in župniku g. Miranu za opravljen obred. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: brat Stanko z ženo Marijo Arja vas, 19. decembra 1995 :l " J mmmm Praznični novoletni Žalec Poleg novoletne razsvetljave, ki je bila letos v Žalcu zopet bogatejša, je k prazničnemu ozračju in lepi naravi svoje prispevala tudi snežna odeja, kakršne ne pomnijo že nekaj let. Mestna skupnost in turistično društvo, meščani, trgovci in gostinci si za takšno urejenost mesta, ki so si ga ogledali tudi mnogi od drugod, resnično zaslužijo priznanje. foto: Toni ca 90 let Olge Repnik V soboto je bila na PoTzeli v gostilni Cizej gostja svojih nekdanjih tečajnic šivanja Olga Repnik, ki je praznovala devetdeseti rojstni dan. Pred štiridesetimi leti je ta Polzelanka vodila tečaje šivanja na Polzeli, v Andražu in Braslovčah. V takratnem času je bilo zelo pomembno, da je gospodinja znala tudi šivati, saj je lahko krpala, iz ostankov blaga in ponošenih oblačil pa naredila nova. Kot je nekoč organizirala tečaje šivanja Pepca jelen, ki je bila predsednica aktiva kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Polzela, tako je tudi to srečanje organizirala ona. S tem so se nekdanje tečajnice želele jubilantki zahvaliti za njeno delo. Na sliki: Olga Repnik s šopkom, okrog nje pa tečajnice šivanja. T. TAVČAR .t~ JP Koline, koline Dandanes koline sicer niso omejene tako strogo na zimski čas, kot so bile nekoč - zamrzovalne omare rešijo težave s previsokimi temperaturami, vendar tisti, ki želijo imeti suhe klobase, salame in druge dimljene in posušene dobrote, vedo, da je zdaj zadnji čas. Sicer pa roko na srce, kaj je boljšega od dobre domače klobase ali salame! Zato večina prašičev, ki ne gredo v klavnice, svoje življenje zapusti od novembra do januarja. Tudi Deberškovi na Polzeli so svojega prašiča skrajšali za glavo pred dnevi (na sliki). T. T. Snežaka velikana Pri Germadnikovih na Polzeli so že lani naredili ogromnega snežaka, letos pa so lanski rekord še presegli in postavili kar pet metrov visokega snežaka. Da pa mu tako visoko ne bi bilo dolgčas, so mu naredili še družico. Tako pred domačo hišo že ves teden gostuje snežni par, ki privablja tudi veliko radoved•• nežev. Seveda je bilo veliko dela, tako da so Ger-madnikovim prišli na pomoč tudi sosedje. S slovesom ne bo toliko dela, kljub njuni velikosti ju bo krepka odjuga kaj hitro pobrala. T. T. Saj bomo postali še vraževerni, ampak tako je bilo. Takoj ko smo črno na belo natisnili v Savinjčanu, da pitne vode primanjkuje tudi zaradi hude suše, je začelo deževati in močna odjuga je skoraj v hipu ves sneg spremenila v vodo. K sreči je le nekaj dni pozneje zapadlo obilje novega snega. Tako smo imeli za Silvestrovo dovolj snega in vode. Volk sit in koza (zaenkrat še) cela. ’ m* 'r - " ^ " 11 \ ~ \ Policisti so precej ponosni na akcijo Petarde, lepše je brez njih. Letos se med božično-novoletnimi prazniki na Celjskem ni nihče poškodoval zaradi njih, pa tudi pokanja je bilo precej manj kot prejšnja leta. Kar pa na žalost ne velja za blokovno naselje Soseska v Žalcu. Tam so nekateri stanovalci doživljali prave majhne živčne zlome zaradi petard in raket. Ker pa zakon vsaj načeloma in z mnogimi izjemami pokanje petard od 26. decembra do 2. januarja dovoljuje (čeprav med drugim ne v strnjenih stanovanjskih naseljih), so bili občani toliko strpni, da kršiteljev policistom niso prijavili. Lep dosežek ob koncu leta, ki je bilo posvečeno boju proti vsem oblikam nestrpnosti. Najbolj nov dan v letošnjem letu smo torej pričakali lepo pokriti s snegom. Če se Zalčanom dopoldne še ni ljubilo sprehajati po mestu, pa so popoldne mestne ulice le nekoliko oživele. In še kar lepo očiščene so bile. Sprehod je bil torej prijeten, a nekoliko dolgočasen. Niti eden, še tako majcen bistrojček ni bil odprt, da bi otroci lahko popili sok (saj veste, da so vedno preveč žejni, da bi zdržali do doma), odrasli pa morebiti kavico. Že res, da tudi gostinci, zlasti po silvestrski noči, potrebujejo počitek, res pa je tudi, da jih je toliko, da bi se prav lahko dogovorili - morebiti za dežurstvo. Kakšnega pretiranega dobička sicer ne bi imeli, pa vendar - nekaj bi pa lahko naredili tudi za samo mesto. *** Ob vhodu v stavbo, kjer ima prostore naše uredništvo, že nekaj časa namesto rumenega visi siv poštni nabiralnik. V njem poštariji puščajo pošto za Savinjčana in pisem iz njega ne odnašajo več s sabo. Nekateri Žalčani tega očitno še niso opazili, zato bo precej njihovih božičnih voščilnic na pravi naslov prišlo nekoliko pozneje. Ob tem opravičilo tistim, katerih voščilnice so bile žrtev petarde. Neznanemu napadalcu sporočamo, da jo je naš poštni nabiralnik odnesel nepoškodovan, še vedno pa ne vemo, komu je bila petarda pravzaprav namenjena. Pa menda ja ne božjim podobicam... Srečanje z občinskim vodstvom V ponedeljek je mestna skupnost Žalec pripravila srečanje gospodarstvenikov z občinskim vodstvom. Predsednik sveta Janez Kroflič je najprej predstavil delovni načrt mestne skupnosti, nato pa je Lojze Posedel predstavil predlog občinskega proračuna. V razpravi so največ govorili o nujnosti sprejetja ureditvenega načrta za mesto, problematiki odlagališča na Ložnici, gradnji plinifikacije, obnovi kanalizacije in trga ter o investicijah v družbenih dejavnostih. Obnova trga je za mesto še posebej pomembna, z gradnjo plinifikacije je namreč smotrna tudi obnova ostale komunalne infrastrukture, kajti mestu vedno bolj primanjkuje parkirnih prostorov. jk