Št. 27. V Gorici, v soboto due 2. aprila 1904. Letnik VI. Izbaja vsa' tor^W .,. .ioliotoob 11. nii pn'dpoldrif* za mi'sto Uir oL 3. uri lop. za dcželo. Ako pad<> na ta ilncva praznik izidn dan prej ob <>. zvitčt«r. Staue po po.šti pri'jciiian ali v Gorici ua dom poäiljau cHoletno 8 '(, pol|<«lno 4 K in 6etrl.le.tno Ü K. Prodajase v Gorici v to- bakariian Schwarz v Solskih ulicah. Jell ersitz v Nunskili uliculi in L c- ban na Verdijeveiii trkaliSču po 8 vin. ITU IX1 \j1\ (Zjutranje ixdanje.) llredništvo in upravnistvo se nabajata v «Narodni t iskarni», ulica Vt'lturini h. št; 9. Uopise je nasloviti na urcdnižtvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo >üorice«. Oglasi se raČunijo po pclit- vrstali in sicer ako sc tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" .(odgov. J. Maruaič). Sprava nied Slovene! in Italijani. Razmere v dunajskem državnem zboru so postalo tako zmedeno in no- znosne, da ne more dolgo tako dalje trajati. Nač parlament je postal torišče, kjer se zabavlja, psuje, preti in razsaja, a resnemu delovanju tarn ni ve<3 mesta. Povod tem zdivjanim razrneram go dali razvajeni vladni Benjamini, Nemci, ka- teri niso mogli prenašati dejstva, da se je našla svoječasno vlada, katera je ho- tela pripomoči ludi Slovanom v.saj do nekaterih pravic. Oni so bili pa<5 od nok- daj vajeni gospodovati v državi in so smatrali druge narodnosti, osobito Slo- vane, ko* nekako pleme nižje vrste, ka- teremn je naloga hlapčevati. Niö jih ni bilo sram pri vsem svojem liberalstvu javno poudarjati, da jedni morajo biti kladivo, drugi pa naklo. Vzgojeni v lern duhu so kar zbesneli, ko so naleteli na vlado, katera je hotela biti proti nji- j hovi volji tudi drugim nenemäkih naro- | dom v Avstriji vsaj deloma pravična v < narodnem oziru. Začeli so v zbornici i razsajati in delati take Skandale, da se ' je zgražala nad njimi vsa Evropa; a kar je pri tem najbolj žalostno je to, da so ' dosegli 8vo,i smoter. Priälo je drngo mi- I nisterstvo, katero se je moralo ozirati na znane kričače, priäel je Körber, ka- ' teri je baje dal Nemcem besedo, da ne dovoli ne Genom ne drugim Slovanom | nobenih pravic brez nemäkega dovoljenja. ! Na ta način so postali Nemci v zbornici zopet gospodarji situaeije ter so začeli Čehom in drugim Slovanom rozati kruh po stari navadi. Toda Čehi so na- darjen narod in so se naučili pri Nemcih, kako je treba postopati, ako se hoče kaj doseči; menjali so uloge z Nemci in , začeli obstruirati, sicer ne na tako grd in kričeč iučin kakor Nemci, pač pa < tako izdatno, da se zbornica ne more i ganiti. ' iMemci so si pri tem zadovoljno j roke meli ter si mj8lili: dolga vojna — gotov pogin. In pes bi se bili Čehi utru- dili in konečno podlegli; a potem bi bili pnäli na vrsto drugi Slovani in — Itali- jani. To so spoznali tudi Poljaki, radi tega so začeli po8redovati med Cehi in Nemci, seveda brevzvspešno. Tudi Jugoslovani so sprevideli, da bi bil češki poraz tudi njihov poraz, zato so sklenili prihiteti Oehorn na pomor. Tako se je zbrala sedaj močna parla mentarna vojska, kateru se tako hilro ne utiüdi, in Nemci ne bodo dočakali po- raza skupne opozieije, zato se pa tudi jeze in prigovarjajo Poljakom, naj ne podpirajo Čehov, ker bi s tem ničesa ne dosegli, najvfič to, da bi začeli Nemci novo obstrakeijo, ako bi se zjedinjeni opozieiji posrečilo upogniti Kürberjevo vlado. Dokler so so Italijani zadovoljevali z ulogo, da so smeli zatirati Slovane v onih kronovinah, kjer žive ž njimi skupno, kakor v Utri, Trstu in na Goriäkem, so jim bili Nemci dobri prijatelji; a ko hitro so zahtevali od vlade jednake pra- vice z Nemci, ko so zahlevali italijansko vseučilišče, prišli so tudi oni do prepri- čanja, da od te strani nimajo ničesa pričakovati. To jih je osupnilo. Začeli so sami misliti, ali bi ne bilo bolj parnetno pogoditi se s Hosodi ter ž njimi vred go- spodovati v lastni hiši. Osobito pa iz lta- lije sem so čuli glas, kateri jim je 8Ve- toval, naj napravijo mir s sosedi-Jugo- slovani. Ali so doli v Italiji manj strastni nego njihovi sorojaki v Primorju, ali pa imajo tarn doli druge namene, to vpra- äanje je še nerešeno; izvestno pa je, da je med Slovani in Italijani v Dalm&ciji na- stalo neko premirje, da so postali istrski Italijani mirnejši, nego so bili, in da tudi tržaški nekaj razmiäljajo. Tudi med državnimi poslanci slo- vanske in italijanske narodnosti so se pričela pogajanja za spravo, katera pa niso äe dovedla do cilja; ta pridemo pa v poätev v prvi vrsti mi Slovenci in Hrvatje v Primorju. Mi smo bili vedno za spravo z našimi sosedi italijanske narodnosti in stojimo tudi danos na istem stališču, toda le na temelju jednakoprav- nosti, jednakih pravic in jednakih dol- žnostij. Da bi se nas pri tej spravi meni niČ tebi niö kar preziralo ter na milost in nemilost prepuščalo Italijanam, to ne sme biti; v tem imamo mi prvo in odlo- čilno besedo. Zaradi tega je sklicalo po- litično društvo „Edinosta v Trstu v ne- deljo dne 27. marca javen shod, na ka- terem se je to vpraäanje razpravljalo tor ge je soglasno v^prejela reaolucija, ka- tero Brno uže v zadnji ätevilki objavili in kateri se s svojega staliäca povsem pridružujemo. Šo enkrat na so /oloznice. [ Namera železnižke zveze od Ljub- Ijane <5ez Sv. • Lucijo do Vidma vzbuja liki kamen, vržen v mirno vodo, valovje, ki se vedno bo!j širi. Najprej se je oglasil gospod veleindustrijalcc Holzer ter pove- dal svoje nazore o tej in drugih zvezah Ijubljanskega mesta s Furlanijo in Italijo; ža njim se jo oglasil predsednik poseb- nega odseka tržaške kupčijske zbornice, gospod Gesare de Gombi, ter razložil svojo zolezniäko učenost najprej označenemu odseka, a zalcm celi kupčijski zbornici. Prvemu in ponredno ludi zadnjemu od- govarja pa rezko g. Pico iz Vidma v po- sebni brošurici, ki je izšla sredi meseca februvarja v Vidmu in nosi naslov: „La ferrovia Gividale - Podresca - Ganale e le comunieazioni serroviarie Ira Udine e Labiana". Opomniti moramo najprej, da ni- mamo doslovneg a besedila „uöene" Combi- jeve razprave pred seboj; a kolikor je priälo do sedaj o nji v javnost, je tako površno in plitvo in deloma tudi aro- gantno, da se moramo čuditi, kako je mogoče s takega mesta objaviti lake du- ševne proizvode. „UčeniM Gombi je poročal — kakor posnetek njegovih ätudij pravi — teme- ljito in popolno o vseh zelezniäkih zve- zah, ki so za Primorsko splošne važnosti, in odsek je odobroval z živahnim pritr- javanjem njegove nasvete in tozadevne nazore. V svojih „temeljitih" ätudijah je spoz- nal, da bi biJa äkodljiva trzaäki trgovini vsaka zveza. ki bi peljala <5ez južno že- leznico proti Gorici in ima svoj začetek ( bodisi na Vrhniki, v Logatcu ali Postojni, kar je najlepši dokaz, da bi bilo to go- riškemu mestu v korist. Ako zahtevajo katerikoli oziri, vo- jaäki ali drugi, tako zvezo — tako mo- druje dalje „učeni"g. Gombi — mora dr- žava vse zelezniäke tarife na taki erti tako dvigniti, da ne bode imel Trst uo- bene materijalne škode od jedne ali druge označenih prog. To je za goapoda pred- sednika temeljno načelo, od katerega ne sme trzaäko mesto nikdar odstopiti, <5eä, ves svet se suče le okolu tega mesta in vsa dežela se mora pokoriti njegovim intere80m ter se odreči vsem morebitnim prometnim olajäavam, katere bi ji nove proge lahko donaSule. Taka zahtova je paö jedina svoje vrste in se more roditi le v glavah razvajonih vladnih Benja- rninov. Stoje na tem temeiju bi bilo potem šelc preiskovati, katera teh črt bi bila Trstu najmanj škodljiva, in le taka bi se morala graditi. Sicer pa bi po Gombi-ju nobena teh zelezniäkih prog ne služila svetovnemu ne mednarodnemu prometu, marveö vse le krajevnemu. To je pač preveč tobaka za naäo deželo in tudi za goriäko mesto, katero bi moralo potemtakem podrediti vse svoje koristi onim tržaškega mesta. Gombi ima sicer namen podpirati Holzerjevo nazi- ranje o naäih železnicah; radovedni smo, ali ae bodo on in Goričani zavedali, kako breo jim je prizadel — to mogoče ne- vede — njih tržaški pristiž s to izjavo. Razumljivo je lahko pri takih na- zorih, da ne pozna g. Cesare de Gombi v svoji „globoki temeljitosti" važnosti že- lezniäke zveze Ljubljana-Vrhnika-Ajdov- äcina-Gorica-Mestre, ki bi nekako ne slu- žila le krajevnim interesom, marveč bi bila železnica prve vrste, ki bi vezala ves orijent z Italijo in naobratno; umljivo je tudi, da bi ne imela zanj tudi proga I Ljubljana -Idrija-Sv. Lucija-Čedad-Videm nobenega drugega pomena nego lokalni. Da bi pa za vse svoje tozadevne trditve doprinesel tudi stvarnih dokazov, to mu ! niti na um ne pride; vsaj vsa njegova razprava je pisava le in udum Delphini. Italija ima vsled pogodbe z dne 3. oktobra 1. 1866 najboljäo zvezo proti se- vero-vzhodu z našo državo po železnici čez Pontebo in nima potrebe iskali še ! druge zveze po widealniw progi <5ez Ko- barid in Sv. Lucijo do Ljubljane. Ako bi pa pri vsem tem — tako pravi Gombi — hotela imeti še posebno zvezo z Ljub- Ijano, ji zadostuje zveza po bohinjski Že- leznici z Gorico in od todi po južni že- leznici skozi Videm ali pa skozi Tržič- Portogruaro v Meatre, osobito pa tedaj, ako bi se zgradila äe po GoriČanih zaže- Ijena proga Gorica-Červinjan. No, to je pač le prepisal Gombi iz E. Holzerjeve broäurice, in kakor ni zadnji navedel najmanjäih dokazov za to svojo trditev, ni se tudi prvi potrudil, da bi s števili dokazal to, kar trdi. Tudi gledš stroškov železniške proge Vrhnika-Čedad-Kopriva posnema povsem LISTER. ! Svoji k svojim. I Češki: Karolina Svštla. (Dalje.) Ko je začel Julček bolje razumevati nemščino, spoznal je, da so mu njegovi součenci zelo malo naklonjeni. Njegovih ' nepovoljnih uspehov niso pripisovali pra- I vemu vzroku t. j. njegovi borüi l - j- jaanini jezikom; sodili so le, da je ne- ' sPosoben v obče. In ta nesposobnost da Je 8ploh Ia8tna češk(imu plemenu. In I povedali so mu kar v obraz, da je ta "arod nüji od nemškega. In kadarkoli je 1 a prilika, vselej so začeii razgovor o e&)) in ga grdo zasraehovati. On jim je sicer ugovarjal, ves srdit, ali pri tem je i k i ' Jn l0mil l° '*rozno nemščino ter 8fe«l a težavo dok.-Azov, da bi podrl nji- ove trditve. Ali rii jih prepričal, in zato fie mu zopet poöeli posmehovati. Tudi njegovi učitelji so postopali njim, kakor njegovi součenci. V svojih klkn ?'80 imeli drUgega na umu' ne«o ™ bi opisovali z najsvjajnejäimi bar- | vami duševno, nravno in naučno nad- | moč Bvojega naroda nad vsemi drugimi, pa tudi neštevilne prednosti njegovega značaja, pa ono posebno lepoto, s kojo se ponaäa njih domovina. In dokazovali so se stotinami vzgledov in opomb: kako da počiva bodočnost človeštva samo v I rokah Garmanije. Njo da je pozvala sama l božja previdnost, naj vodi druge narode ( i se svojim zgledom vedno vise, do samega , \ vrhunca resnice, ki ga ožarja solnce spo- ; | znanja. In z istcf zgovornostjo so obsojali I tudi slovanski narod na večno poddanost | in hlapčevanje. Bil je — so rekli — ! ! pozvan k življenju le za to, da vräi ulogo ( prostega delavca pri sestavi krasnega . hrama vesoljne omike. Najjasneji dokaz , temu daje: ker nima takega duänega j vzleta, pa ne tako globokega značaja, pa j ne one žive razumnosti, pa ne zmožnost j za vstrajno preiskovanje. S tem da se , odlikujejo pred vsem Nemci, in poleg njih tudi drugi narodi, ki so označeni z imenom svetnih narodov. i Kako nasprotno si je bilo to, kar je slišal nekdaj v cibelifiki soli in kar se je predavalo zdaj v neusberški učilnici! Kje je torej resnica? Ali so se njegovi sedanji učitelji varali, ali pa so govorili nalašč, česar niti sami niso verorali? Ali pa se je motil njegov prvi učitelj, ko je govoril svojim učencem ono, kar je imel ves ostali svet za laž, ali vsaj za zelo smešno domišljijo? Zelo pogostoma Julij ni vedel, kaj naj si inisli o vsem tern, česa naj se loti, česa naj se ogiba. In večkrat se je zgodilo, da je zaspal z vzdihom na ustnicah, z nekim odmevom materinih besedi: „0 Bog, o Bog ! Zakaj sem se rodil kot Oeh, ko ti Gehi niso ni^, da — prav nič ] Zakaj si sploh ustvaril tak narod v svoji brezkrajni dobrotljivosti in pra- vičnosli?" V. Ali gospa Dora zdaj ni mislila več tako pogostoma na sina in nemäko äolo, kakor v prvih časih, ko ga j« bila pri- peljala v Neusberg. Zdaj so jo trie druge velike bridkosti in skrbi. Ni ae je godilo bolje, nego tedaj, ko je hotela po sili na- praviti iz sina dim prej pravega Nemca — v njegovo blaginjo, svojo radost in slavo vse rodbine. Gibeličani niso niti dobro opazili, ko jim je napravil gospod Adam Müller še mlin in pekarijo, kajti dozidaval je vedno «e kaj novega pri svojej tvornici. In če je vendar kdo to opazil, mislil je, da zopet ne nameruje nič drugega, nego kak nov poskus v obrti, s katero se je strastno bavil. Ali gospod Müller je začel prav resno tudi mleti v svojem novem mlinu, in peči v svojej novi pekariji. In neko soboto so dobili vsi njegovi delavci na račun svojega zaslužka nakaznice za moko, kaSo, kruh itd. Pristavek se j& glasil: kdor s tem ni zadovoljen, naj. odide, od danes, da se ne bode plačevalo, drugače. Tedaj pa so zaceli malo dru- gače gledati oni, ki se jih je to tikalo, n. pr. mestni mlinar, nekateri mokarji, Kolnik in äe dva druga manjäa peka. Prej. so označevali to kot neko öudno „muhoM — ali zdaj so postajali vsak teden bolj^ resni in zamiSljeni. (Dalje pride.) g. E. Holzer-ja, in zdi se, da ma niso znani o tej črti podatki, katere je objavil Emil Pico. Poročevalec Combi peča so tndi s progo Štanjel-Postojna, katero žele vo- jaäki krogi, in trdi, da bi ta skrajäala zvezo med Postojno in Gorico za 40 km. Ker ni mogoče po njegovem mnenjn za- prečiti zgradbe te črte, je treba delati na to, ^ se ta načrt popravi in dopolni. Zato .-uQteva, da se mora delo tako iz- veati, da bode proga ila tudi skozi Seno- žeče (Senosecchial!) ter da se zveže zadnja občina po posebnej črti z Divaöo, 9 či- mur bi se odstranila äkoda. katero bi inače ta proga Trata proazročila. Da bi ta zadnji projekt podprl, navaja tudi, ko- liko vagonov piva in dragih pridelkov bi se prevažalo po tej črti na leto. Z ozirom na svojo „uöeno" razpravo stavi pet predlogov, katere naj bi trgov- ska zbornica predložila c. kr. železniakemu ministerstvu, in sicer: 1. Zahteva se, da tarifni zneski na morebitnih črtab čez Vrhniko, Postojno ali Logatec ne smejo biti nikdar nižji, nego oni, katere daje prevoz skozi Trst. 2. Izjavlja se, da črta Vrhnika-Sv. Lucija-Čedad je škodljiva in protivna interesom tržaakega mesta. 3. Namesto te zveze naj se izvede rajäe črta Poatojna-Štanjel-Gorica, katero žele vo- jaäki krogi. 4. Zadnja proga se mora tako izveati, da pojde vsekako mi mo Senožeč, ter naj se zgradi črta do Divače. 5. Naj se podaljša — ako potreba — čez Raz- drto skozi Bukovje proti Vrhniki. — Tako modraje „učeni" Combi. Temu in Holzerju odgovarja pa Pico v posebni broäurici, a o tem — o priliki. VieiUfliBu vprašanje in vprasaiije sprave med Slovani in Italiiaii. Na javnem sbodu političnega društva „Edinosti", ki se je vršil zadnjo nedeljo pri sv. Ivanu pri Trata in ki se je bavil z vprašanjem ustanovitve italijanskega vseučiliača in s vprašanjem aprave med Slovani in Italijani, je označil govornik dr. Rybaf stališče političnega drnätva „Edincst" gledč omenjenih vpraSanj v jako primernera govoru, s katerim se mi popolnoma ojemamo in ga zategadelj tudi doslovno ponatisnemo iz „Edinosti". Go- vor se glasi: Še nikdar, odkar žive Slovenci v sosedstvu z Latinci, se niso nahajali v tako čudni in težavni poziciji, kakor se nahajajo sedaj. Stoletja so se borili za svojo ekziatenco prcti večnemu nepri- jatelju. Sk'vi stoletj« so bili zatirani, tla- čeni. Oni, ki so nekdpj seaali tja v fur- lansko planjavo, do laškega Vidma, so se morali umaliniti do kraških skal, A tudi umakniväi se, so se morali dalje boriti za svojo ekzistenco, kor neprijatelj sili dalje tudi na ta naäa tla, da bi zagospo- daril tudi to. In zagospodariti hoče tudi v Istri, da bi se Djegovo gospodatvo raz- tezalo do druzega morja na vztočni obali lstre, da bi se tako uresničilo proroko vanje Dante-ja: tam naj bi bil mejnik Ita- lije. Večateletni boj ni äe končan, le orožje v tem boju se je menjalo. Boj se vräi. sedaj na političnem, gospodarskem in socijalnem polju. Da, ta boj ni le na- roden in političen, ampak tudi eminentno gospodarski boj. V Istri se morajo boriti tlačeni proti tlačiteljem; reveži, delavci, mali gospodarji se morajo boriti za svojo gospodarsko ekzistenco proti premoči ka- pitaia: proti nadvladju veleposestva in onih, ki imajo trgovino v svojih rokah. A sedaj, potem, ko smo skozi sto- lotja sliäali le bojne klice, sedaj nam je zadonel nenadejano, kakor iz viäih sfer, glas o miru, o spravi. Opuatimo naj boj in p°i e domenimo za mir, Čea, saj smo vsi bratje, vsi ustvarjeni po božji podobi! Bolje da bo za naa vse, ako živimo v miru med seboj in ako se zložimo za skupno obrambo proti tretjemn, proti - Germanu. Čuli smo glas, da naj nam Ita- lijan ne bo več zatiralec, arapak zaveznik. Odkrito moram priznati — je vsklik- nil govornik — da me je ta glas prijetno iznenadil in v nas vsoh je gotovo naäel Biropatičen odziv, Saj to gotovo ui pri- jetno, da moramo vedno stati na straži, kakor so stali nekdanji graničarji v prejä- njih časih proti tnrški nevarnosti, da mo- ramo stali vedno na straži in porabljati vse avoje moči le v to, da si ohranimo svojo ekzistenco. Kako koristno bi bilo za nas, ako bi te sile mogli porabljati za kulturelno in gospodarsko povzdigo naäega naroda! Pa tudi za Italijane bi bilo koristno, ako bi priälo do miru, ker ona premoč, proti kateri se borimo, tlači tudi italijansko Ijudstvo. lzjavljam torej, da radostno pozdravljam idejo pomirjenja, ker ta ideja je lepa in vredna, da raz- miäljamo, kako bi se Uiosuičila. Ali prva dolžnosl politika je, da se ne daja zavajati od momentar.lh utisov, in da se ne prenagli v svojih sodbah in Bklepih. Politiku treba res navdušenja, ker brez tega bi le prchitro obnemogel v tGžavnem boju; ali navduäenje za kako idejo ga ne sme zavajati do prenagljenih ukrepor in korakov. Vsikdar mora dobro premi8liti in preračunati, da li bo to, kar misli storiti, koristno, in — da-li je možno?! Tako moramo misliti in računati tudi ozirom na idejo sporazumljenja z Italijani. Ker se s to idejo bavijo novine, javnost in poklicani faktorji, si moramo tudi mi povedati lice v lice, kako sodimo o pomirjenju žnjimi, s katerirai imamo opraviti sleberni dan. Prva naäa dolžnost je, da se vpra- äamo: kdo je za spravo, kakov bodi nje cilj in pod katerimi pogoji bi mi hoteli privoliti v sporazumljenje, a kaki so po- goji od strani drugih?! Ideja se je porodila v deželnem zboru dalmatinskem, a sedaj se trudijo za nje oresničenje sosebno zastopniki čeakega naroda. Pa tudi italijamki Trentinci bi radi videli, da pride do pomirjenja med Italijani in Slovani. (Pride äe). Dop isi. Iz gorlške okolice, 24. marca 1904. (Konec). — Kako straäansko je ta pol. razkol nam äkodoval, to ve menda pri nas že vsak političen otrok, in to veä tudi ti. Ti pa tudi veä, da je ta razkol le spočetek možganov dveh oseb, tebe in tvojega sodruga, da je ta razkol eksistiral v prvem začetku le v vajinih bojnih načrtih, da sta pričela njega praktično izvajanje v javnem življenju popolnoma sama, brez zaveznikov, brez stranke, prava generala, brez armade; ti n a dalje veä, dabi bilo pri tem tudi ostalo, ako bi ne bila imela „Soče" na razpoluRO, da je torej glavno delo razkola prevzola v zmislu vajinega boj- nega načrta äe le „Soča", ko je pričela z onirni znanimi rovolver- žurnalističnimi spisi, Članki, noticami, polnimi osebnih napadov, obrekovanja, zmerjanja, zasramovanja, hujskanja, äun- tanja, natolcevanja, laži, surovosti, in kakor ae že to nepoäteno orožje imenuje; t i n a d a 1 j e v e S, da se je äe le s tem pričel nabor vajine «tränke, v katero so ustopili najprej ljudje, kateri menijo, da tiči viäek rodoljuba v kričanju: živio narod, živeli Slovenci! ljudje, katerim pikantna pisava posebno imponira, ljudje, kateri čitajo, pa ne mislijo, ljudje, kateri so iz Časlihlepnosti do- tedanje narodne voditelje zavidali, ali jih iz kakega drugega vzroka mrzili in črtili, ljudje, kateri so bili zarad čisto pri- vatnih zadev in ozirov nasprotni sta- novom ali strankam (posebno po vaseh) prijaznim dotedanjim nar. voditeljem ; t i n a d a 1 j e veä, da se je vajina stranka v začetku imenovala dosledno potrebi, ka- tera jo je iz raznih elementov združila, „Soöina" stranka, in da sta ji äe le pozneje začela iskati drugo ime, najprej „liberalno", in ko se je tvoj sodrug začel norca delati iz „liboralizma", si jo ti prekrstil v „naprednjaäko" ; t i, prijatelj, vse to veä in dobro znaä, koliko utraäanskega truda in napora vaju je stalo snovanje te stranke, katere ni gpočela ne narava, ne potreba, ampak zgoij vajina kaprica. Potemtakem seveda ni čudno, da imaä srce, imenovati razkol in strankarski boj potrebnim. pri tem ti pa nekaj vendar ne gre skopaj. Če je bil ta razkol, kakor ti praviš, res potrebon, potem je moral tudi roditi sadove in poaledic.1, ki to potrebo opravičujejo, ki so tej potrebi opomogli, ki so narodu koristili. Ali prijatelj moj, o teh dobrih in koristnih sadovih in posledicah raz- kola ne veä ti niö povedati. Ne le to, ampak ti celo razkolove sadove in po- sledice grajaä, bicaä, mrcvariä ter slikaš v n ijtemnejäih barvah. In s tem, vidiš prijatelj, bijeä sebe straäansko po zobeh. Saj veš, da imam jaz tu v mialih naäe politično stališče v deželi in posebno v doželnern zboru. Naša delegn^ija v de- želni hiäi je paö kljuö vsega nažega na- predka, kar se po drugih potih doseže, 30 le malenkosti, ki ne pridejo tako hitro do veljave. Vajin razkol je imel torej naravno v prvi vrsti pred očmi naäo pozicijo v deželni hiäi. Zdaj pa povej mi, prijatelj, kaj je dosegel ? Nič in niö, ali äe manj kot nič. Vrgel nas je nazaj v ono dobo, ko so imeli naäi laäki sosedje veliko večino v del. zboru in niso mogli naäi poslanci nič doseči razen s svojo proänjo in miloätjo laäkih tovariäev, Kaj nam pomaga polovica poslancev, Če ta polovica ni jedina, če je v nje sredi nekdo, ki si na skritem bolj želi nje neuspehov in se jih bolj veseli nego Lahi sami! Kaj nam pomaga polovica poslancev, če so razdeljeni v dva kluba,katerih večjisene morepovspeti do nobenega odlocilnega koraka, ko se ne more nič zanesti in ne more zaupati onemu nekomu iz nasprotnega slovenskega kluba! In to vedo laäki poslanci, to ve dr. Pajer prav dobro in vsi skupaj izkoriäcajo to žalostno razcepljenost naäih poslancev na vse pretege. To, prijatelj moj, je ona neizmerna äkoda, katero nam je prinesel tvoj in tvojega sodruga razkol, to so sadovi vajinega „narodnega" delovanja. Ni čuda, če smo priäli v deželnem zboru z dežja pod kap, narod, katerega sinovi imajo več zinisla za malenkostne Btran- kar8ke u^pehe nego za njega celokupnost, ne more pričakovati boljäe usode. 1» ti, pri- jatelj, ki sisokrivec te žaloatne nar. usode, ti ne najdeä v svojem srcu niti sočutja in usmiljenja, ampak to usodo äe le prav izkoriäcaä! Razpor si napravil ti, ali njega pogubnih posledic, po tvojih trditvah, nisi kriv ti, ampak možje, ki so se na vbo moČ trudili in se trudijo, da bi te posledice omejili. Tvoj razpor nas je na milost in nemüost izročil v oblast Lahom in njih načelniku dr. Pajerju, toroj razpor je provzročil, da se vedno bolj kažejo sloven- ščini vrata v dož. uradih, ali tega, po tvo- jih trditvah, nisi kriv ti, ampak naäi po- slanci, ki se ne morejo nasproti laäki prv)O- blasti ganilil Ali ni to klasična logika! Ti vezeä človeku noge, potem pa upijeä nanj, zakaj ne teče! Ker ne morojo naäi poslanci čudežev delati, da bi popravljali kar ti in tvoj sodrug kvarita, zato jim dcliä najsočnatojše psovke, jih blatiä, sumniciä, dolziä tajnih zvez a Pajerjem itd. Jeza mi stiaka pero v roki, da bi ti zubru pa opo- zarjamo p. n. gg. čitatelje na daiiaönji oglaa »MestiM» I e k a r li e< v Zagrebu, Markov t r g, na 4. atr-ini. • Yabilo na 6. redni obcni zbor „Hranilnice in posojilnice" regi8trovane zadruge z neoin. zavezo v Solkanu, ki se vräi dne 17. aprila 1904 po bla- goslovu v šolskih prostorüi, s siedečim dnevnim redom: 1. Poroöilo načelstva ; 2. Odobritev računa za 1. 1903; 3. Volitev načelstva ; 4. Volitev nadzorstva; 5. Prememba pravil; ß. Slučajnosti. Nacelstvo. Zahvala. Prav iskreno se zahvaljujem sl. zavarovalnici za življenje ^Janus^ na Dunaju oziroma podružlliei V Trstu za tako hitro in točno iz- plačilo zavarovalne glavnice s pri- padki po svoji sestri Luciji Valič, katera je bila malo časa zayarovana. Priporočam torej toplo vsakemu to zavarovalnico, ter se hraležno podpisujem Marija Kodric. Skrilje, dne 26. marca 1904. Odlikovana kanmOHeSka delavnica Janeza Culot se zalogo nagrobnlh 8pomenikov, marmor- natih podob, fotogra- fij na porcelanu, raz- nlh del za cerkve ltd. preselila se jeizulice Koren v ulico SV. Allto- na his. štev. 16 pri cerkvi. Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate Vydrove žifne — kave. — Pokuslte I Postnaökg po- äiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žltne kave Praga VIII. ^akob Miklus, trgovec z lesora in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjakega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišedši od Soäkega mosta proti Gorici v hiši g. Fo- gar.ja h. št. 42. V dolavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in poatrežba z lesom po najnižji ceni. — Anton Kuštrin Gosposki uliCx h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgoyino jedilnega bJaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-, rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. VeČ vrst riža. Miljsveče prve in druK'e vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba Bv. Cirila in Metoda. Moka \i Majdičeveg inlina v Kranju in z Jochrnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Anton Pečenko Vrtna nlua 8 (iOlUi A Via Giardino 8 priporoča pristna bela *b+i?r brisklh, dal- in čvna vina nMJjJMf j .natinekih in «z vipa» sskih, T*B^ isterskih v f - furlanskih, ^w nogradovi Doatavlja na dom in razpoa.ij^ ~o 2eU»z .lici nti vac kraje avstro-i'gwrake nionarhije v aodih od 6fi litrov naprej. Na zantevo podilja tudi uzorc*1. Cene zmerne. Potfrsiba poitena. Gostilna „pit Jims»J«" I tik nove postaje na Blančah, toči vedrco naravna doma- ča čriza in bcla vina. JKuhiixja je preskrb- Ijerxa vcdno z gorkimi irx mr^Iimi jcdili. Cene zmerne. Priporoča se zaobilen obisk iz meata in dežele. Krojaška zadruga (3[oriea, Qosposka uliea 7? naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in Ietni Cas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočik konkurenč- nih in stalnik cenah. Vzovc'i najnovejše izbeFe se nazaktevanjepošiljajo brezplaö- no in poStnine prosto. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma1. m^r* Zdravje je uajveeje bogiiHtvo! "Tpff Te glasovilo in 11«» nadkriljivn kapljict* sv. Murka si» uponibljajo /.a notranjc in zunanjc bol»>zni. roscbni) odstninjujejo trganjc po kosU'h, nogah in rokali t<>r ozdrav«jo vsak gluvobol. One dclujcjo nodosogljivo in spasonoHtio pri Žolodčnih bolcznih. ublažujcjo katar in izmcüek. odpravijo nadubo, bolcdiiu' in krčc, pospt-šujcjo in zboljšujcjo prcbavo, Üistijo kri in čreva. 'J1*' prcžonojo vt'like in male glint«; tor bolrčinc po 10I1 provzročene. Tudi doluji^jo izborno proti bripavosli in prohlajonju. LoČijo vsc; bolczni na j«'trili in slczili ter „koliko'1 in söipanjc v žulodcu. Odpravijo vsako mrzlii-o in od ti> izvirajoöc bolcsli. IV kapljice so najboljsp srodstvo proti bolczni na niaternici in „niadronu1', in zdto in* bi sinclc manjkati v nobcrii nu^čanski in kmečki hiši Dobivajo s(> sanu» v „Nlestni lekarni v Zagrebu". Naro^ujf hc »'•lino in tucuo Ic pod nasloveni: „Mostna lokarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. Di.'nar se po.silja naprcj ali papovzaine. Manj kot en ducat (12 stcklcnic) sb ne pošilja. Cena ji' naslt'ilnja in siciT franko na vsako pošto: 1 du,at (12 NtekhMiiO K 4;- h 4 ) K u.w h 3 „ (30 „ ) „ 11-- „ ö " (bü " > » 17 " Priznalnih pisem imam na tisoße, da jili ni mogoČe vsch tukaj pona- ti.Hiiiti, zato navt'dem imuna lo nckatcrili gospodov, ki so a posohnim vspchoin uporabljali kapljice sv. Marka, ter popo- nonia ozdravili: Iv. harenlmüSiö, u<5itelj Janko Kišur, kr. nadlogar; Stefan Baröic župnik; llija Manič, opanöar; Sofija Vu- helič, šivilja; Jožef Seljanič, kniet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. i^^ Vstanovljena I. 1360. ~W Kapljice sv. Marka. -^ Pri svetem Antonu Padovanskem y NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in iieštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetihiic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna'izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, ^v^-----w^^w>>----w--*-v ¦—**~—w-^-wv—^.^^-v pn Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. W0T Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^H Z odličniin spoštovanjem Anton J. VogriČ. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnik poslopij, preiulčiiiu in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživelje in zasnirt, jednostavna zavarovanja za slufaj smrti, na doto in rento, Ijudska zavarovanja z mesečnim % plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddolku „Rentna hranilnica" deželne za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vaakovrstnim nezgodam (teleanim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aavarovalnica sprejema stavarovanje pod toko ugodnitnipogoji, da se lahL mcris vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajc spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zaviirovalcem - popolno varno«t. ======= iMT Svoji k svojim! -^8 Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!