Silvin Sardenko: Pred poroko. Silvin Sardenko: Sklep. 327 blizu pornografije. P. Luis Coloma si je zastavil nalogo, da ovrže to trditev; njegove z najzdravejšimi načeli prepojene povesti, z nravstveno blažilnimi težnjami, morejo tekmovati s spisi najslavnejših mojstrov našega domačega in inozemskega realizma." In tako je pisal Rodriguez o Colomu, še preden so zagledale beli dan „ Malenkosti". Iz navedene ocene razvidimo, kateri šoli prištevajo patra Coloma. Prištevajo, pravim; ker sam je odločno zatrdil, da ni pristaš nobene posebne šole, temuč da piše kakor mu prihaja od znotraj iz duše. Umevno je, da si je tak mož hitro pridobil veljavo tudi pri drugih narodih, ki ga pridno prevajajo v svoje jezike. Od njega se morejo mnogo učiti tudi naši pisatelji. Pater Coloma ima sedaj petdeset let. Upati smemo, da bo obogatil pripovedno slovstvo še z marsikaterim sadom svojega bistrega uma in plemenitega srca. Tukaj se poslavljamo od izrednega moža z iskreno željo, da mu Bog utrdi rahlo zdravje in ga še dolgo ohrani na nenavadnem misijonskem polju. Da, misijonar je Coloma. Sam pravi: Aunque novelista parezco, soy šolo misionero" (Četudi se zdi, da sem novelist, sem vendar le misijonar) Pisatelj s takimi zmožnostimi in s tako plemenitimi nazori je velik dobrotnik človeštva. Lepa, a dandanes nesrečna Španija se sme pred svetom po pravici ponašati ž njim! Pred poroko. „Dekle, oj, deklica" —- sladka beseda, „dekle, oj, deklica" — torej zares danes za vselej zaklicem ti „z Bogom" kakor veselju mladostnih nebes! Mamica, kadar na novem bo domu sapica k meni prišla vasovat; mislila bodem, da misel je tvoja, naj bo pozdravljena tritisockrat. Ce pa bi bila molitev goreča, naj mi bo zdrava desettisočkrat. Ali še nosijo mo kamor se ganejo, Ali še pelin na g mar ste za doto Ko pa ti sama pozdravit me prideš: s tvojim naj moje se sklene srce, — kakor se sklenejo roke pobožne, kadar zahvalnice v duši kipe . . . Pa mi boš morala vse razodeti, kar na domačih dogaja se tleh : Ali še očka katerikrat pravi lepe povesti o bisernih dneh .. . Ali še hodi v nedeljskih večerih tiha ljubezen po mehkih vrteh . . . je družice, radost s seboj... redi vam rase — ga dali z menoj! — — — Silvin Sardenko. Sklep. Poslej ne bom več stezal rok za mirom oljikinih vej, in lovorih listov šum ne bo me motil več poslej. Po trnjevem robidovju brez vzdihov hodil bom naprej; a Če bo tekla gorka kri, nikomur klical: bratec glej! dokler mladike palmove ne sprejmem iznad sinjih mej. Silvin Sardenko.