1H. Številka. ff Ljubljani, i sredo 6. julija ISZI. LIV. leto LOiEHSKI ■*4*l|s h rmmrmU t Prostor 1 mJm x 54 m/m sa male oglase do 27 m/m višine 1 K, cd 30 m/m viSine dalje kupGiild In uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, f odano, preklici, Izjave ta reklame 1 m/m Kj1-. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži znamka za odgovor. c*ravBtttvo '*«lov. Naroda" In „Narodna Tinkama" nlioa it lv prlttlcao. — Telefon it 104. Eaanava vsaja w MaMlaal ta pa neetti T laaaasaatvai celoletno . » • a polletno , - ^VTVS „aiavansal Mar od v Jagoslasifl s celoletno naprej plačan . K 300*— polletno.......m 150*— 3 mesečno »•»•-••■ 75**" 1 „ ......h 25- Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno no nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati. 3 mesečno . *♦*5* « K480 — »240«-„120-— i* 40 — Uradnlatvo „S1ot. Naroda1' Knaflora nUoa s?. 3, L nadstropja Toltlon itev. 14. ' & Dsplaa aorajasna la podplaane in zadostno irankovana. ajaF" Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velia 1#20 K Poitnlna platana v gotovini. Dr. Karel Lušicky (Zagreb): Ljubljanska medic* fakultetaa h. In vzemimo arhiv. Sedanjim kolegom je naravno težko publici* rati v srbohrvaščini, ker je ne ob* vladajo, ali bodoča generacija jo bo bolje obvladala kot danes nem* sčino, in popustimo na tem mestu, da bo arhiv in vsaj naša večja, va* žnejša literatura v srbohrvaščini, naj bo vendar autor in njegova pro* venienca v njej označena. Če ne iz drugih vzrokov, vsaj iz praktičnih, popustimo v tem pogledu v prilog Srbohrvatom. Da bi člankar dokazal za danes potrebnost tretje medicin, fakulte* te, navaja statistiko. On sam dobro ve, da je statistika mnogo* krat umetnost laži, ki sipa pesek v oči. Jaz sem v svojem članku rekel, da »gori navedene številke lažejo, ker prejudicirajo že narod na viso* ki stopinji civilizacije.« Mislil sem tu, da pride na 2000 ljudij po en zdravnik, ali da absolvira v Jugo* laviji letno 300 zdravnikov. G. na* sprotnik citira Francijo, Belgijo, Nemčijo, Švico. Da, per analogijam bi jih Jugoslavija morala imeti 8 in logično po člankar ju, bi morala na* ša država kreirati kar naenkrat 8 fakultet. Zakaj pa imamo v Slove* ni j i že leta in leta razpisane službe in se zanje nihče ne javlja? Rekel sem že, kdo bo mogel živeti ob ho* norarju, ki si ga bo prislužil od 2000 ljudij, pa gotovo ne med Bosanci ali Zagorci? Razpisana mesta v Sloveniji pa zavzemajo mnogo več* je teritorije, pa vendar ne najdejo kompetentov, ali jih pa dotični po kratkem poiskusnem roku ostav* Ijajo, ker se ne morejo preživljati. Da, v doglednem času, ko se narod nauči bolj ceniti svoje zdravje in se tudi vprašanje bolnic povoljno reši in se dvigne civilizacija v na* rodu, potem bodo šele veljale švi* carske ali nemške statistične števil* ke za nas. Pa vse to ni pri g. člankarju punctum saliens. Gospod kolega se bori proti torzu medicin, fakultete, hoče da forsira daljne semestre, in ker to ne gre čez noč, hoče imeti provizorije v sedanjih bolnicah in tu spominja na dunajsko medic, fa* kulteto, ki je bila svoj čas pod sil* no neugodnimi razmerami vendar atrakcija za ves medicin, svet. Gosp. nasprotnik, to je bilo za časa Škode, Bambergerja, Billroth*a in drugih, ali to spada v zgodovino, v ii ii iiifnn—m-~ one čase, ko najprej ni obstojalo toliko fakultet kakor danes, ko so se centralizirale na Dunaju najbolj* še sile, ki so predstavljale vsaka za* se svojo šolo. Ali časi se spreminja* jo. Danes so tudi te slavne klinike čisto drugačne; da obdržijo svoj renome je bilo potreba novih na* prav, krasnih institutov in bolnic. Ni res, in ni pravilno, kar trdite, da naj ima ljubljanski fakultet prak* tično zadačo. Klinika mora danes vzgajati tako praktičar je, kakor tu= di znanstvenike in pa specijaliste v pravem smislu besede. Sila, kapa* citeta pa se Vam ne zadovolji s skromnim aparatom, znanstvenik, ki ga hočete imeti, in ki da šele slo* ves dotični fakulteti, ne stavlja to* liko svoj osebni interes v ospredje, kakor pred vsem zahtevo, da more znanstveno delovati. Vem za du* najsko kapaciteto, mogoče za ene* ga od naj genialni jih sedanjih inter* nistov, ki se je izrazil, da je voljan takoj na jug, pa makar, da dobi sa* mo 20 postelj, pa zato laboratorij po svojem okusu. In če že računate z prof. Jagičem, on je bil za Za* greb velik — kunktator. Res je, da imamo profesorje in docente in še par usposobljenih moči j, a vsi ti so in bodo tako Zagrebu kot Beogra* du dobrodošli. Rekel sem Vam že, Ljubljana in Beograd imata profe* sorje brez inštitutov in ne da bi pre* davali, Zagreb inštitut, pa brez pro* fesorjev. imamo tri fakultete in zo* pet nobene, zatvaraj o se semestri v Zagrebu, kjer se je fakultet že med vojno otvoril, odslavlja se dijaštvo v 8 semestru v inozemstvo, ko niti ali komaj razumejo tuj jezik, da tam absolvira j o v dveh semestrih in ri* gorozirajo v tujem jeziku. Ko sc bodo vrinili po končanih študijah nazaj, se bode od njih zopet tu za* tevala ponovitev, t. j. nostrifikacija diplome. Mislite li, da se Ljubljani in Beogradu ne bo kaj sličnoga pri* petilo? Kdo torej trpi? Dijak, ki se upravičeno srdi na one, ki so ga zrriamili in morda niso besede pri* marija preostre, ko mi piše, da bo* de dijaštvo še klelo sedanje obože* vane učitelje. G. nasprotnik meni, da bo naj* bolje, da se normira za vsakega di* jaka vsaj po eden obligatoričen se* mester na vsaki univerzi izven ožje svoje domovine. To je nemogoče in nedopustno, ker mora biti svoboda študija in dijaka neograničena. Kar se pa tiče izmenjave profesorjev, bodo dotični pristali na to le takrat, če bodo dani vsi predpogoji za nji* hovo delovanje tudi na drugi fa* kulteti. Zato pa morajo biti moči tu in inštituti zanje. Skratka, ako rekapituliram: Me* ne ni g. nasprotnik s svojim odgo* vorom nikakor prepričal, pa da se stavlja na piedestal izkušenega pri* marija. Poznam zagrebške klinike in inštitute, poznam zlasti interno in kirurgiško kliniko od njihovega početka pa do danes, in so mi zna* ne neizmerne težkoče in dolgotraj* nost tega poroda, in zato pravim, da ne gre tu forsirati, vse baje zato, ker se hoče rešiti to vpraša* njo po formuli S.H.S. »Odličen zdravnik« je dobil v članku g. V. Mazi j a čist in stvaren odgovor gle* de okupacije gluhonemnice, mogo* če se bo še kak primari j sedanje de? želne bolnice uprl poizkusu, da se mu vzame oddelek, kjer že deluje leta in leta v prid narodu. In narod sam in predvsem zdravstveni činiš telji ne bodo smeli ostati pasivni, ko bodo hoteli neki krogi brez primerne odštete strpati sedanje od* delke deželne bolnice v pojedine higienske lokale Moj apel ostane isti: ne hitite, ker za danes ni potre* ben medicin, fakultet v Ljubljani, in ker je v modernem smislu za danes še ne mogoč. Glauns shupSSIna JiigoslBifensUtega SohDlshega Saveza u Osijeku. i. Ob priliki II. pokrajinskega zleta Jugoslov. Sokol. Saveza v Osijeku se je vršila tudi glavna skupščina Saveza. Da se omogoči skupščini predelati ogromno tvarino, je sklenilo starešinstvo pred skupščino zaupni sestanek vseh župnih delegatov. Na zaupnem sestanku se je obravnavalo narodno obrambno delo, ki ga ima vršiti jugoslo-vensko Sokolstvo, sestavila se je kandidatna lista starešinstva in izvršile so se predpriprave za rešitev zagrebške zadeve. V četrtek, dne 30. junija, ob 9. uri dopoldne otvori podstarosta Saveza br. dr. VI. Ravnih ar v dvorani meetnega vrta II. skupščino Jugoslov. Sokol ske-ga Saveza, na kateri je bilo zastopanih 22 sokolskih žup. Ko konstatira sklepčnost in pozdravi navzoče, se v toplih besedah spominja umrlih bratov, predvsem brata staroste dr. Oražna, člana starešinstva br. Mihe Verovška in velikega ljubitelja Sokolstva vojvode Zi-vojina Mišica. Skupščina se pokloni manom imenovanih s tem, da se dele-gatje dvignejo raz sedeže. Pozdravi zastopnika ČOS. br. Štepaneka iz Prage, povdarjajoč ozke vezi med češkim in jugoslovenskim Sokolstvom. V svojem nagovoru so spominja našega kralja Petra I. in Nj. Vis. kraljeviča Aleksandra, ki ga je usoda rešila pred zločinsko roko državnih razdiralcev. (Burne ovacije.) Zahvali se vladi, vojski in šoli ter časopisju za pomoč, ki so jo izkazali Sokolstvu. Nato v daljšem govoru razvija pomen sokolskih misli za narod in za državo. Vzgojiti čvrst in zdrav narod po duhu in telesu, usposobiti narod za eksistenčno borbo med narodi, to je naloga Sokolstva. Zato stoji Sokolstvo tako blizu armadi, naši narodni armadi, tej oboroženi organizaciji našega naroda samega. Sokolska vzgoja je najboljša priprava za bramb-no sposobnost našega naroda. Stik z armado pa ne pomenja militarizacije Sokolstva, ampak prej. če se smemo tako izraziti, sokoliziranje armade. (Odobravanje.) Tudi naučna uprava je iz državnih interesov priznala Sokolstvo kot važno kulturno institucijo. Sokolstvo ne pozna razlike med državno in nacionalno idejo v Jugoslaviji. Obe ideji sta v naši državi popolnoma skladni, zato se opirajo naš' državniki na Sokolstvo. ki je vedno in bo nositelj nacionalne misli. V nacionalni državi mora ta misel biti istovetna z državno mislijo. To je edina, ki jo sme gojiti Sokolstvo. Zato tudi ni namen Sokolstva, da se peča z nasprotnimi telovadnimi organizacijami, ker pomeni ta boj le negativno delo. Naše delo bodi koncentrirano v naših telovadnicah, krog naših sokolskih delavnic, ker prepričani smo, da je to delo pravično in dobro in da ostane zmagovito nad vsemi drugimi. Državne pomoči pa Sokolstvo ne sme smatrati kot vladno protekcijo ter se zavoljo te vdajati brezdelju. Sokolstvo in sokolska mi?el ne potrebujeta nikakršne protekcije. To smo dokazali v preteklosti in to hočemo dokazati v bodočnosti z našim intenzivnim delom, zakaj prišla je ura, da se razvije sokolska misel med narodom, odpadle so zapreke, ki so ovirale sokolsko delo, stremimo za tem. da nam sledi narod v telovadnice, da spozna naše, njego vi koristi služeče, delo in da se sam loti tena dela. Delo, ki z njim vzgajamo in izobražujemo vsakega poedinca, ga dvignemo telesno in nravno, mu vzbudimo samostojno mislečega duha, ga usposobimo za živ-lienski boj, to delo in sila. vstvarjena s tem delom, je naš spas, je naša bodočnost. Od tega bo imel koristi ves naš narod, z niim pa tudi naša država., in prav to mi hočemo. Zdravo! (Viharno odobravanje med delegati.) Overovateljem zapisnika imenuje br. dr. Lavša, dr. Košiča in Zahulo. Predno preide skupščina na dnevni red, izjavi br. podstnr-^ta, da hoče rešiti šo zasrebško zadevo. Starešinstvo je pozvalo na glavno skupščino tudi delegate Sokolskoga društva v Zagrebu, da se zadeva čira prej reši. Ker ie to društvo izdalo posebno spomenico in jo priobčilo že v časopisih ter sta fo odposlanca zagrebškega društva razdelila med župne delegate, so mu ne zdi potrebno, da bi 96 pročitala. Zastopnik zagrebškega društva izjavi, da soglaša z mnonir-m br. pmlstanosto in da nima pooblastila od društva za pogajanja, ampak tla predloži vso sklepe glavne skupščino društvenemu upravnemu odboru. Z ozirom na to predlaga br. podstarosta, da skleni skupšč.iua. da se odstopijo obdolzitve, ki jih navaja spomenica zagrebškega društva pod točko 1. do 3., Saveznemu razsodišču. Soglasno sprejeto. Glede na 1- točko omenjene spomenice, ki zahteva ustanovitev plemen-kih sokolskih zvez za Srbe, Hrvate in M »vene©, pa prečita br. podstarosta nastopno deklaracijo: Glavna skupščina Jugoslov. Sokolskoga saveza, dne 30. juniji L921, v Osijeku, izjavlja zaradi zagn bško zadeve, upoštevajoč' eklepe novosadskoga sabora in mariborske skupščine, sledeče: Sokolstvo naroda Srbov, Urv atov in Slovencev je smatralo po vojni aa svojo dolžnost, tla se ujedini, saio da uveljavi sokolska načela nravstvene in telesne vzgoje svojega naroda. Dne 16. januarja 1919 je bil v Za« grebu prvi se.-tanek za ujedinjene Sokolstva. Tu bo bili navzoči delegati vseh treh plemenskih sokolskih zvez. Ujedinjenje našega Sokolstva se je izvedlo soglasno na novosadskom sabo-iu dne 28. junija 1019, kjer se je ostvarila edinstvena organizacija: Sokolski Savez SHS. Mariborska skupina dne 30. av-gnsta 1920 je dala duška občnemu razpoloženju in splošni potrebi narodnega edinsrva, zato je soglasno določila. Savezu ime: Jugoslovanski Sokolski Savez. Držeč -o osnovnih sokolskih načel clede narodnosti in naroda, kakor jih jo razložil Tvrš, smo po-nli po evoluciji JngoslovenL Ob pogleda v bodočnost smo stali na stališču jugosloven-skega realizma, zato cnio in ostanemo Jiigosloveni. Jugoslovansko Sokolstvo je dvignilo zastavo Jugoslovenstva in jo nosi prod vsemi naprej. Mi Sokoli ume ramo realno JugOSlovenstvO v smislu dovršenega ujedinjenja in popolnega rn^ha-niškes^a pomešanja vseh obstoječih <*-niskih in nravstvenih prvin, da si ustvarimo homogeno narodno maso. Oziramo se no na pl^me. ne na vero, ne na stan, da ustvarimo v duhu napredka, demokrat i zma in socialne pravičnosti jugoslo venski tip kulture kot sredstvo za razvoj slovanske kulfcune na potu do človečanstva. Priznavajoč težkoče dnnašnjega razvoja in razimiha Jugoslovenstva. stopa jugoslovansko Sokolstvo naprej Alfonz Daudet: 27 Tartariti na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Sorli. — Pojdem pa jaz namesto vas, je žago* drnjal Excourbanies in sporočil to tudi brzo* javno z vsemi udi svojega telesa na vse strani. Kar se tiče Bezuqueta, nikakor in nikakor ni mogel pustiti lekarne same. Tu je šlo narav* nost za obstoj vsega mesta. Najmanjša vajen* čeva neprevidnost, pa je Taraskon zastrup* ljen in vsaj vsak deseti človek mrtev. »Oštja!« je vskliknil odbor in planil kvis sku kakor en sam mož. Da, to so razumeli vsi, da lekarnarja ne morejo utrpeti. Pač pa naj pošlje on sam Pa* scalona in Pascalonu izroče tudi zastavo — saj je je vajen bolj od vsakega drugega! Nato novi vskliki, nov izbruh »gonga«, po korzu pa takšna ljudska vihra, da se je moral Excourba* nies prikazati na oknu. Pa je to strašno tulje* nje res kmalu premagal njegov zmagoslavni glas. »Prijatelji! Tartarina smo spet našli! In sicer na poti do najvišje slave!« Tem besedam je dodal samo še vskhk: »Živio Tartarin!« iz vsega grla. Njegov bojni krik je za hip spet požrlo gromazensko upitje vse te množice pod drevoredom, ki se je gnetla in valila v oblakih prahu; po .vejah bo se zbudili škržati in so sprožili vse svoje rag* lje, kakor da ie beli dan. Costecalde, ki je bil z vsemi drugimi sto* pil k oknu, je videl in slišal vse to in je zdaj opotekajoč se stopil nazaj k svojemu sedežu — Co, kakšen je Costecalde! se je oglasil nekdo. Kaj mu je? Saj je rumen kakor---- Planili so k njemu. In že je strašni doktor Tournatoire potegnil iz žepa svoje nože, ko je puškar sredi vseh svojih bolečin in z groz? no spačenim obrazom odkritosrčno zamrmral: — Saj ni nič... Pustite me!... Jaz že vem, kaj mi je... o, spet ta vražja zavist! Ubogi Costecalde! Videlo se mu je, ko* liko trpi... Med tem, ko so se dovršile vse te reči, je sedel na drugem koncu Mestne poti, v lekarni na trgu, Bezuquetov vajenec, ter za mizo svo* jega gospodarja potrpežljivo lepil in sestav* ljal košček za koščkom ostanke pisma, ki jih je bil pozabil lekarnar na dnu koša. Toda mnogo jih je bilo teh drobcev, ki se kar niso dali spraviti v sklad, in evo je zdaj čudne in strašne uganke pred njim, še najbolj podobne zemljevidu osrednje Afrike s tistimi prazni* nami in belimi lisami «terrae ineognitae«, ki ji je z grozo hotela prodreti do dna fantazija ubogega zastavonoše: nor od ljubezni samovarč konserve iz Čikaga mi ne more iztrg nihilist v smrt strašen položaj zato pa njene Vi me poznate Ferd poznate mojo svobodomiselnost, toda odtod do smrti carjeve Sibirija obožujem prijateljsko rek strašne posledice obešen Ah! stisniti Tar jo Tar VTII. Nihilistovski salon. — Ali iščete mene, gospo* da? Hotelir Maver čudno sprejme taraskonsko odposlanstvo. Kakor vsi hoteli prvega reda v Interlaknu se dviga tudi hotel Jungfrau — lastnik Maver* na Hoehewegu, široki promenadi pod dvojnim orehovim drevoredom. Dobil je zelo lepo sobo z balkonom v pr* vem nadstropju. In ko se je zjutraj, kakor po svoji stari navadi, bril pred ročnim ogledalcem obešenim! na oknu, je bila prva reč, ki jo je za* gledal onstran žita, detelje in jelovega gozda — temnega kroga više in više stopnjujočega se zelenja — iz oblakov kipečo Jungfrau s svo* jim rogastim, s snegom pokritim, čudovito he-lim, od nevidnega solnčnega vzhoda obžarje? nim vrhom. In tedaj se je med tem rožna tobe? Hm grebenom in taraskonskim planincem raz* vil sicer kratek, a kaj veličasten razgovor. — No, ali bo kaj Tartarin? ! strogo vpra* ša Jungfrau* — Takoj, takoj! ... odgovori iunak s palcem pod konico svojega nosa in se podviza, da konča; potem nacjlo poejrabi svojo karirano turistovsko obleko, ki je te dni počivala, ter si začne, tiho preklinjajoč, natikati hlače: — Vražja rejč! Zastonj ti ne pravijo, da nimaš imena.... Toda tu se dvignil izza mirt v pritličju j a* sen, a tih glasek. — Dober dan! je rekla Sonja, ko se jc prikazal na balkon. Podvizajte se lenuhar^— voz že čaka! — Že grem, že grem! In v hipu je zamenjal svojo debelo volne* no s polikano srajco iz finega platna, svoje dokolenke pa s svojim kačjezelenim žaketom. s katerim je ob nedeljah v Taraskon it pri godbi mešal vsem damam glave. Konji so bili s kopiti pred hotelom, in Sonja je že sedela ob strani svojega kljub ugodnemu interlakenškcmti podnebju vsak dan bolj bledega in upadlega brata. Toda uprav, ko so se hoteli odpeljati, jc zagledal Tartarin, kako sta se dvignila s klopi v dre? voredu in se kakor dva medveda težko zibala bliže Rudolf Kaufmann in Kristijan Incbnit. sloveča vodnika iz Grindehvalda, ki ju je bi1 najel za svojo pot na Jungfrauo in ki sta prišla vsako jutro pogledat, ali je gospod že pri= pravljen. • Zaradi obilice aktuvalnih feljtonov In omejenosti prostora smo prisiljeni prevod od VII. pogl. dalje mestoma ^krajiatt. Uitaaištam. 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. julija !92i. MS vodstvom Jugoslov. SokoL Saveza tu so ne ozira no na levo, ne na desno In ne nazaj. Zvesto zgoraj označenim načelom no pozna nikakih kompromisov in stoji na stališču: Kdor Sokol, ta Jugoslovan! Zaradi tega izven Sokolstva — uvrščenega v Jugoslov, Sokol. S a vem — ni in no moro biti v našem narodu nikakega drugega Sokolstva. Deklaracija je bila že med Čitanjem prekinjena na mnogih mestih s vihar* nim priznavan jem, po preči tanju pa ploskanje in soglasno pritrjevanje ni hotelo ponehati. Brat starosta konšta-tnje, da je bila deklaracija soglasno ln z velikim navdušenjem sprejeta ter da sta svoje soglašanje izrazila tudi dele- £ata Sokolskoga društva v Zagrebu. S km jo zagrebška zadeva v glavnem rešena, ostalo točka pa resi Savezno razsodišče, ki so mora v teku 14 dni sestati in mora v toku enega meseca predložiti starešinstvu končne sklope. Zastopnik zagrebškega društva lell, da skupščina obravnava tudi ostalo točke. Brat podstarosta izjavi, da je materijal tako obsežen, da ga skupščina ne more v enem dnevu predelati, zato predlaga, da sprejme skupščina njogov predlog. Predlog brata podstarosto je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. PolitiCne uestl. as: Vladna akcija proti komunistom. Beograd, 4. julija. »Tribuna« poroča* da namerava naša vlada napraviti prt avstrijski korake, da se razpusti centralna komunistična organizacija na Dunaju, ki vodi teroristično akcijo na Balkanu in katera je tudi inscenirala atentat na regenta. Ta diplo-matični korak bo imel prijateljski značaj. Praga in Bukarešta sta v tem vprašanju edini z našo vlado. Glede komunističnega gibanja namerava vlada tudi vsem vladam predložiti primerne predloge za konvencija slično oni proti anarhistom. = Pašič odide v Inozemstvo. Ministrski predsednik g. Pašič bo v kratkem odšel na odmor v Inozemstvo. Večina poslancev ie zapustila Beograd razen nekoliko demokratov In radikalcev, ki so tam še ostali radi nekaterih poslov, ki se morajo Še opraviti. = Nov! minister saobraćala. Na seji ministrskega sveta dne 3. t. m. se Je končno sprejela ostavka ministra saobračaja dr. Velizara Jankovi Ča. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim sa Imenuje za ministra saobračaja Joca Jovanovič. = Prod velikimi dogodki? Nedeljska »Samouprava«, glasilo radikalne stranke, priobčuje uvodnik, naslovljen »Pred novimi dogodki«. V tem članku piše med drugim: »Na predvečer velikih dogodkov, kakor se zatrjuje v politični hkrogih, smo uverjenl, da se bodo v ogromnih državnih poslih našle vse naše politične sile in vse parlamentarne skupine, katerim je na srcu pravo delo in napredek naše domovine. Skrajni Čas je, da naša država že vendar enkrat dobi zakone, po katerih se bo povsodi enakomerno upravljalo v duhu sodobne demokracije. Taki zakoni morejo biti samo rezultat vseh skupin v parlamentu, rezultat vseh smeri in vseh velikih Intelekruelnih ln moralnih sil« Kakšni so ti veliki dogodki, na pragu katerih se baje že nahajamo, list ne pove. = Sprememba volilnega reda za narodno skupščino. V »Samoupravi« čitamo: »Volilni zakon, po katerem so se vršile volitve za ustavotvorno skupščino, se je pokazal kot eden najbolj svobodoumnih zakonov svoie vrste. Toda imel je tudi vrlo veliko napako, ki je bila na škodo velikih volil-skih mas, a na korist manjših skupin. Tako se je dogodilo, da so prišle v ustavotvorno skupščino še pomnožene one skupine, ki bi po številu svojih vo-lilcev morale biti mnogo maniše. Zakonodajalec novega volilnega zakona mora imeti na umu tudi interese večine volilcev ter jim zasigurati njihove svete pravice. V tem smislu se nadejamo, da bo novi volilni zakon v popolnoma svobodomiselnem duhu, kakor ga sicer predvideva rudi naša ustava, mnogo boljši kakor volilni red, po katerem |e sestavljena današnja skupščina. Dolžnost zakonodajalca ie, da v volilnem zakonu uveljavi izraz volje večine našega naroda, ker se mora v današnjih razmerah resno misliti na to, da se ohranijo narodne pridobitve in da se zasigura današnja država, proti kateri se dvigajo .sovražni duhovi zunaj in znotraj. Ne smemo pozabiti, da bodo nove volitve neke vrste državni plebiscit, a s tem plebiscitom morajo biti zagarantirani vsi pogoji na korist države, katera nam mora biti svetinja.« Iz izvajani radikalnega glasila je razvidno, da se namerava sedanji volilni red, ki favorizira predvsem male stranke, korigirati v tem smislu, da bo volja večine prišla do čim največjega izraza. = Zbeganost med komunisti. Beograd, 4. julija. Od komunističnega atentata dalje je nastopilo v komunističnih poslanskih krogih veliko razburjenje in zbeganost. Nekateri poslanci so naznanili strankinemu vodstvu, da nimajo ničesar skupnega z atentatom in da ne odobravajo nasilne taktike. = Kako se je pripravlja] atentat na regenta. Beogradska »Politika« piše med drugim: Takoj po vukovar-skem kongresu je pričelo prihajati bolševiško zlato in kurirji Iz Vame. Boljševiška centrala za Bolgarsko je kmalu postala podružnica za našo državo. Agenti naše vlade, ki so pogosto potovali v Varno, da upoznajo metode sekci'e, ki je bila v zvezi z našimi komunisti, so poslali par zanimivih poročil. V zadnjem poročilu se naelasuje začetek teroristične akcije, atentatov in požigov. Na eni zadnjih sej centralnega komunističnega veča Bolgarske se je sklenilo, da se mora z vsemi sredstvi pomagati začetek odločilne borbe jugoslovenskih komunistov, ki ima?o največ izgleda na uspeh tudi z ozirom na notranje razmere v Jugoslaviji. Na kongresu bolgarskih komunistov je izjavil ugleden komunist: Ako propade pokret v Jugoslaviji, bi bila zaman .tudi naša borba. V. vsakem slučaju bomo videli koncem junija moč jugoslovenske buržuazije. — Poleg Bolgarov so bili madžarski iredentisti najlskrencjši zavezniki naših komunistov. Komplot v Barču in Baranji, ki ie bil naperjen proti regentu, ie rezultat sporazuma med našimi komunisti In Madžari. = Dr. Koroščeva trgovska politika. Beograd, 4. julija. Ministrski svet Je sklenil za 60% ceneje prodati vse ono blago, katero ie bil še dr. Korošec naročil v inozemstvu. To blago je popolnoma slabo. — Iz demokratskega kluba. Demokratski klub \e na svoji zadnji seji sklenil, da izda 6vojim volilcem proglas, v katerem obrazloži vse sv/oje dosedanje delovanje. r= Konce kluba muslimanov iz južne Srbije. Predsednik kluba muslimanov iz Južno Srbije Kurbcgovic Je podal ostavko kot predsednik kluba, ker je klub prenehal obstajati. Od 12 članov tega kluba jih je osem, ki so prej pripadali radikalnemu klubu, sklenilo, da se vrnejo v radikalni klub. Glede ostalih štirih poslancev se še no ve, kako stališč© bodo zavreli v zakonodajni skupščini. Za enkrat izgleda, da bodo ostali neodvisni, da pa bodo podpirali demokratski klub. = »Secolo« o jugcslovenski ustavi. »Secolo« posveča poseben članek novi jugoslovenski ustavi. Pravi, da po dolgih mesecih burnih razprav, polemik, spletk, bojev, kriz je jugosloven-ska ustavodajna skupščina v Beogradu končno odobrila ustavo kraljevine. List omenja težave, s katerimi se ie boril Pašič. da ie dal državi enotno ustavo. Končno »Secolo« izvaja: »Mlada kraljevina poj de najbrže skozi serijo neprijetnih kriz, ali ne dvomimo o tem, da vendar izide iz njih zmagovita in s časom pooravi. kar je morda umetneoa in prisiljenega v tem njenem prvem in težkem poskusu. Tudi Italija je imela velike težave z vsemi svojimi pokrajinskimi spori. Končno je vendar našla pot k svoji edinosti in skupnosti, toda hotelo se je 50 let dela, ki Da še nI popolnoma dokončano. Jueoslavfa je na nogah komaj dve ali tri leta, bilo bi torej čudno, ako bi se jej bilo posrečilo nafti takoj pravo pot in hoditi že zjedinjeno in složno. = Bilinski glavni krivec ultimata Srbiji? V >Oesterr. Rundschau« piše bivši avstrijski zunanji minister grof Otokar Czemin: >V zgodovinski seji ministrskega sveta, ki sklenil ultimat (proti Srbiji), najodločilnejši in edini faktor, ki je zahteval vojno brezpogojno, je bil g. pl. Bilinski — ta Bilinski. ki je bil v Baurjevem času poljski minister, zaveznik antante in soobtožitelj dunajske poli tke.« = Poltika grofa Sforze in nacionalisti. »Idea Nazionale« konstatira predvsem simpatije francoskega časopisja za grofa Sforzo in svari italijansko časopisje pred zunanjim vplivom z ozirom na končno rešitev vladne krize. Nadalje pravi, da parlamentarna desnica nikakor ne sme pripustiti nadaljevanja zunanje politike grofa Sforze. Pariški dopisnik Usta »Idea Nazio-nale« poroča o nezadovoljstvu pariškega časopisja radi odstopa grofa Sforze, ki je zlasti v gornješleškem vprašanju podpiral francosko politiko. Dopisnik pravi dobesedno: Ako bi v Parizu vedeli, iz kakšnih vzrokov je grof Sforza tako Čuvstvoval s Poljaki! V rimskih krogih ie namreč razširjena govorica, da so . politiko grofa Sforze napram Poljski vodili sentimentalni odnošaji. = Kitajska proti obnovitvi angleško - japonske zveze. »Dailv Herald« v Londonu objavlja brzojavko, ki mu Jo jo poslal predsednik kitajske republike: »Kitajska je dežela delavcev, od 450 milijonov brebivalstea je 90% delavcev. Delavec pa ima po našem socijalnom redu višjo stopnjo nego trgovec. Prijateljska pomoč angleških delavcev bo v krizi, ki se pripravlja posebno dobrodošla. Posledice obnovitve angleško - japonske zveze bodo grozne, ker bi nova zveza udušila vsa prijateljska čustva Kitajcev do Anglije in bi povečala nevarnost oboroženega spopada na Daljnjem vzhodu. V slučaju obnove zveze bo sledil na Kitajskem bojkot angleškega blaga in Japonska bo nadaljevala, svojo politiko zakupovanja proti Kitajski, pa če ima ta njena politika izzvati tudi vojno. = Mirovno stanje med Ame* riko, Nemčijo in Avstrijo. New York, 2. jul. Predsednik Hardingje podpisal sklep kongresa, s katerim se izjavlja, da preneha vojno sta* nje z Nemčijo in Avstrijo. Spominjajte se Družbe sv. Cirila m Metoda. Telefonsku hi brzo! REGENT ALEKSANDER V ZA. GREBU. — Zagreb, 4. julija. Danes ob 8. zvečer je dospel regent Alcksan« der na tvojem potu v Pariz s sprenv stvom Inkognito v Zagreb. Z avto» mobi lom se je za četrt ure odpeljal v bansko palačo na Markovem tr* gu, kjer ga je množica takoj spoz* nala. Priredila mu je spontane iskre* ne ovacije. Tudi na povratku proti kolodvoru so regentu prirejali ova* cije in dijaštvo je med pevanjem himne Karagjorgjevičev preredilo po mestu manifestacije. DALMATINSKA MANIFESTACIJA ZA REGENTA. — Split, 3. julija. Naže mesto jf priredilo veličastno manifestacijo, ki je dokumentirala naso privrženost regenti. Aleksandru in naši narodni dinastiji. To je bil spontani in ponosni izraz radosti nad spašenim življenjem nsJega kraljeviča. V morju svetiobe Je plavalo mesto, posebno krasno sliko pa je nudila morska obal. Z daleka se jo videla velika črka >A«, sestavljena iz električnih žarnic. Velikanska povorka, v kateri so bili vf>i sloji našoga mosta, vsa društvu, je šla po mestu, neprestano navdušeno je bilo klicanje kralju Petin, regentu Aleksandra in Jugoslaviji, VMea pa so donoli ogorčeni klici: »Dol s komunisti, dol s sovražniki državo!« Pred vladnim poslopjem je govoril župan dr. Tartaglin, rekoč med dragimi: >Split je danes sročen, ker je ostal živ naš svetli kraljevič, simbol našega ujedinjenja in osvobojenja* Vsi smo združeni v ljubezni do naše domovine in do naše dinastije. Pred nevarnostjo, ki nam preti od sovražnikov države, treba da pozabimo na strankarske razlike ter da se vsi združimo v narodne falanejec. Imenom nacijonalne omladine jo govoril maturant Toma Me, povdarjajoč. da ie novi poskus zločincev pripravil nas do tega, da se zopet zaklinjamo za ju-fcoslovonsko idejo in za vladarje narodne dinastije. Lahko to storimo, ker imamo čisto preteklost in samo oni, ki jo nimajo, se boje bodočnosti. Podpredsednik vlade dr. Desnica je izvajal, da naša velika in široka slovenska duša ni mogla biti Stroga proti nikomur. CARNEGGI UMRL. — d Pariz, 2. julija. Iz Pitsbur* ga javljajo, da znaša zapuščina Carneggija samo 2r> mili ionov do* larjev. Rajni »jekleni kralj« jc v svojem življenju več kot 350 mili* jonov dolarjev izdal za dobrodelne organizacije. BOLGARI IN FERDINAND. — d London, 4. juli;a. »Dailv Telegranh« objavlja dne 2. t. m. odgovor bolgarskega poslanika Stančeva na članek diplomatskega dopisnika omenjenega lista ter po; bija njegovo trditev, da je Bolgari* j a v zvezi s kemalisti in komunisti ter da stremi po povratku Ferdinan* da. Stančev pravi, da ne razume motivacije dopisnika in predlaga listu, naj odpošlje svojega posebnega dopisnika v Sofijo. NEMŠKI KANCELAR O ZGOR* NJI ŠLEZUL — d Nauen, 4. julija. Na eni od včerajšnjih gornješlezijskib pros slav je izjavil državni kancelar dr. \Virtii, da nemški narod razen tež* lah vojnih ran nosi na sebi še dve krvavi rani: Eno na Renu, kjer so se vkjub sprejemu ultimata uvedle takozvane sankcije, drugo pa v Gor Šleziji. Te rane bi se mogle zaceliti, kadar bi namesto ideje sile in ško= do vanj a nemškega naroda oživele one misli, ki bi mogle nc s silo, tem* več s pravico vzpostaviti srečo Ev* rope. Gornješlezijsko vprašanje ni samo evropsko vprašanje, temveč je postalo vprašanje vsega sveta. Gre za demokratsko načelo samo? odločbe narodov. KONFERENCA MED AMERIKO JAPONSKO IN ANGLIJO. — London, 4. julija. »Dailv Chronicle« poroča, da se je v včeraj 1 r yr snji seji cirzavn konference zopet j razpravljalo vprašanje o konferenc j ci med Ameriko, Japonsko in An* Razprave se bodo nadaljevan tflijo. vdušenih govorov. Lepe besede so se čule tudi iz ust raznih svečenikov. >Dali smo nreveč svobode, misleč, da ! Prevala menijo, da optJO razboritost in narodno čustvo prevla- Zjedmjene države, da narašča raz, data pri vseh. da bi ?e tako vsi ndele- J položen je za dogovor med lmfeno* zevali dela pri notranji ureditvi. Varali \ vanimi tremi silami. Misel medna« smo se. črni elementi so izrabili nafio i rodnega dogovora glede Tihega dobroto za rovarenje proti naši svobo- ! morja so razpravljali državniki /c di in jedinstvu, sedaj so dvignili roko | poprci ali doslej se ni bil tozadevno celo na sijajno glavo kraljeviča Alek- j ^ obrnil ne do Japonske in r.lra;^K^r°d Seie I ne do Amerike, pa tudi ni bilo do, vrsto, pretvoril v eno sree m eno dušo, . . - , 'K . . . , da brani domovino in dinatijo Kara- slej se nobenega konkretnega pred, frjorsrjevićev, ki je najboljše jamstvo iOga. svobode in življenja Jugoslavije.* Na j KAREL OSTANE V S VICI? Narodnem trgu ie govoril predsednik J - . . nacijonalne omladine dr. Potkovi«, po- i -7 ™™» 4- J™!*- »iemps« polziva joč vse na obrambo narodnega in j roča iz ženeve: Kakor se kaže, ne državnega Jedinstva. — Vidov dan je { bo dobil bivši cesar Karel bivali= proslavila Dalmacija, na svojem Kof^o- i šča ne v Angliji, ne v Španiji pa tu* vem na jako sijajen način. Tu se je na- i di ne vGrčiji. Zato sc pričakuje, da gromadilo občinstvo v ogromnih mno- j mu bo ^^0^ zvezni svet dovolil žicah in čulo se je obilno lepih m na. j fa nadalje azil v švici, samo nalo, I žil mu bo jako stroge rezerve. ALBANSKO VPRAŠANJE. — d Skadar, 4. julija. Albanska vlada v Tirani je podala ostavko. — d Pariz, 4. j uli i a. Senator E. Constant objavlja v »Matinu« od= prto pismo, v katerem zahteva, naj zveza narodov ne prepusti rešitve albanskega vprašanja posameznim vladam in naj sama prevzame to misijo. BOLJŠEVIČKI NEUSPEHI V EV: ROP IN AMERIKI. — Pariz, 4. julija. V zadnjih se« jah moskovskega izvrševalnesza od; ce; pošta in brzojav Giuf frida; I bora je prišlo do močnega prereka* osvojeni kraji Reineri. Do pri? ! nja med Sinovjevom. vodireliem hoda markija Della Torrette ! propagande v Evropi in Ameriki in prevzame Bonomi začasno zunanje j Buharinom. ki vodi propagando v Aziji. Komisarijat za propagando v I Aziji je izdal poročilo, ki ugotavlja, da propaganda v Evropi in Ameriki NOVO MINI* ITALIJANSKO STRSTVO. — d Rim, 4. julija. (Uradno) Novi kabinet je sestavljen takole: predsedništvo, notranji posli in in* terimistične zunanji posli B o n o * mi; kolonije Girardini; pravo* sodje Rodina: finance Soleri zaklad N a v a; vojna G a s p a r o * 11 o; mornarica Bergamasco; prosveta Čorb ine; javna dela M i h e 1 i; poljedelstvo M a u r e; industrija in trgovina B e 1 e 11 i; de* lo in socialno skrbstvo B e n e d u * ministrstvo. KONFERENCA V PORTOROSE ODGOĐENA. d Rim, 4. julij-v Večina držav, ki se bodo udeležile konference v ni dosegla nikakih uspehov. Zahte= va se, da se vse propagandno delo* vanje koncertrira na Aziio in skraj: Portorose, je pritrdilo predlogu an* » ni Orient. zlasti pa na Turkestan, gleške vlade, da naj se konferenca Afganistan in Malo Azijo. Na ta v Portorose vrši šele koncem polet j a. Dan začetka konference se bo ob j avil. ANEKSIJSKA SLAVNOST V POSTOJNI. —Postojna, 4. julija, Fasistovsko aneksijsko slavje v Postojni je v nedeljo končalo brez vsakega incidenta. Naš narod je tiho. mirno in s ponosom preziral vsa izzivanja, preziral je vso slavnost V Postojno se je naklatilo nekaj temnih elementov, ki pa so kmalu utihnili, ko so videli, da je l/udstvo proti njim odločno in vztrajno. Ves slavnostni program so izvajali zelo klavrno. Slavnosti ee js udeležilo vojaštvo v polni bojni opremi. Fašisti so tupatam nastopali 2 velikim hrupom in truščem. Splošno je bila slavnost velik finsko, zlasti v moralnem oziru. Naj-markantnejčo jo dejstvo, da naša revna deca ni hotela sprejemati >branll-ničnih knjižic«, katere so dobili po večini v Postojno doseljeni otroci železničarjev in drogi h državnih uslužbencev. Vea dan v nedeljo je bila Postojna, kakor izumrla, kajti v»e zavedno, a preprosto ljudstvo je odšlo iz mesta, nekateri v gozdove, drugi v bližnje okoličanske vasi. Te |e bil najboljši odgovor« t način se hoče direktno vplivati na zapadne sile. IZ SOVJETSKE RUSIJE. — d Moskva, 4. julija. Na tret* jerri kongresu tretje intemacionale se bo nadaljevala razprava o Rad* kovem poročilu glede komunistične taktike. — d Moskva, 4. julija. Včeraj je bil tu otvorjen prvi intemacion^l* ni kongres strokovnih organizacii. Prisotnih je 200 zastopnikov iz 20 držav. Na dnevnem redu so sledeča poročila: Rossmcr: Poročevalna služba mednarodnega sveta strokov* nih organizacij; Buharin in Lesov* ski: Svetovna gospodarska kriza in naloga in taktika strokovnih orga* nizacij; Sinovjev in Rossmer: Stro* kovne organizacije in stranke in mednarodna strokovna organizaci* in komunisti; Hedschkert: Zveze strokovnih organizacij, tovarne in prometni odbori. Drugi referati se nanašajo na kontrolo produkcije, na delavce in nezaposlene, pozneje pa se bodo določili referentiza vpraša* nje: mednarodno udruženje stro* kovnih organizacij In Industrije, Te* soakij bo predaval xuCi vprašanju organizacije. Na korcu dnevnega i cua so Volitve. — d Moskva, 4. : lija. Ljudski komisar ra zdravje Semalko je iz-uivil, da se ImvIo jesc:-.* v nekdanjih carskih in plemiških n.>! ičab otvorili novi sanatoriji zi 85.000 bolnikov. Semaško biva sedld na Krimu, ka* mor prihajajo bolni delavci iz vseh ruskih mest. Nu neke ni grOrOvskem posestvu so otvorili sanatorij za književnike vtega sveta. Sanatorij bo nosil Toltstcga ime. — d Moskva 4. julija. »Izvcs-ja« objavljajo ncmvV.o^ruskl dogo* vor. — d Moskve 1 :uliia. V petrom gradski kovalniei b< do začeli kova* ti Srebrni denar. Z VSEH KONCEV SVETA. — d Washinj:ton, 4. {ulfla* V ščlto rurtcri:'ili državljanov so v I Trni- Združen i igralci države SHS, zbrani na kongresu v Ljubljani izražajo 6vojo globoko udanost in veselje, da jo obvaroval bog Njega Visočanstvo nagega visokega protektorja pred pretečo nesrečo.« Za tem je bil z vzklikom izvoljen sledeči prezidi j kongresa: predsednik g. Danilo-Cerar, I. podpredsednik g. Vojničič in II. podpredsednik g. Cvija-nović, za tajnike gg. Janko Vjekoslav, Stevanovič Vlastiniir in Zvonimir Tkalac. Kongresu po bila na to podana tajniška in blagajniška poročila: o delovanju centrale so je mestoma razvila zelo živahna debata. Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov: 169.031 D 70 k in izdatkov 10.897 D 75 p, tedaj 158.133 din. 95 p čistega prebitka* Kongres zboru}© daljo in bo v treh eekeijah razpravljal o vseh gmotnih in kulturnih vprašanjih, ki zanimajo Udruženje, razpravljal bo tudi o osnovi novega, modernega gledališkega zakona. Dimne nesli. V Ljubljani, — Regent na potu skozi Ljub* ljano. Danes ponoči ob trieetrt na eno je dospel regent kraljevič Ale* ksander s svojim spremstovm v ori* entekspresu v Ljubljano ter po krat* kem odmoru nadaljeval pot v Pa* riz. Na glavnem kolodvoru sta rc* genta pozdravila predsednik dežel* ne vlade dr. Vinko Baltič in general DokiČ. Ob 2. uri 24 je regent zapu* stil našo mejo pri Rakeku. — Regentova zaroka z and les ško princeso. Inozemsko časopisje priobčuje iz Beograda brzojavko, da se bo regent Aleksander v Lom donu oficijelno zaročil s princeso Mary, hčerjo angleškega kralja, — Zahvala ministrskega pred= sednika. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je dobil iz vseh krajev domovine mnogoštevilne čestitke povodom sprejetja ustave. Ker ne more na vse čestitke osebno odgo* voriti, izjavlja ministrski predsed* nik g. Nikola Pašić tem potom vsem svojo zahvalo. (Iz kabineta predsednika ministrskega sveta.* — Kdo bo kraijev namestnik v Sloveniji? Kot naj resnejša kandi* data za dostojanstvo kraljevega namestnika v Sloveniji se imenujeta sedanji deželni predsednik dr. Vilko B a 11 i č in naš poslanik Ivan H r is barv Pragi. Hrvatski listi javljajo, da je poslanik Hribar sam prijavil svojo kandidaturo za to mesto* kar pa ni točno, pač pa je istina, koli* kor smo informirani, da se ga je z vladne strani vprašalo, ako bi evens tualno reflektiral na to mesto. Kas kor vse kaže, je najresnejši kandi« dat za to mesto dr. Baltič. — Ministrski predsednik Pasić ne pride na Bled. Pretekli teden so poročali listi, da pride ministrski predsednik Nikola Pašić na oddih na Bled in da je v to svrho najel VVindischgraetzovo vilo. Dotične vesti niso bile resnične. Kolikor smo informirani, g. Pašić ni vzel v za* kup Windischgraetzove vile. Po po» ročilih iz Beograda odpotuje mini* strski predsednik Pašić v možem? stvo. Ustavi se najbrž v Pragi in od* ide na to na večtedensko bivanje v Karlove vari. Pač pa prispe že te dni v Slovenijo minister notranjih del g. Milorad Draškovic, ki se nastani za nekaj tednov po priporočilu zdravnikov v kakšnem gorskem kraju na Gorenjskem. — Naše uredništvo sta danes posetila dobra naša prijatelja gg. dr. Boža Markovi ć, univerzitetni profesor iz Beograda, in Gliša Elezović, profesor iz Skopi j a. G. dr. Boža Marković je član zako* nodajnega sveta ministrstva prav* de, ki zboruje od 3. t. m. v Ljubi j a* ni. Po končanih konferencah osta* ne g. profesor na letovišču v Slove* ni j i, ali na Jezerskem ali v Kranj* ski gori Lani je bil vse poletje na Bledu. — G. Gliša Elezović je bil še pod turškim gospodstvuml pros fesor v Skoplju, kjer se je seznanil z našim urednikom. Doma je iz Vu* čitrna na Kosovem. — Iz pravosodne službe. Bivši poverjenik za pravosodje Josip Fon je imenovan za dvornega svetnika v V. čin razredu preko si* stemiziranega stanja pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Državna podpora 2« ljub? Ijanski velesejem. Iz Beograda po? ročaj o da je vlada dovolila na pred* log ministrov dr. Kukovca in Puclja za ljubljanski velesejem, ki se ima vršiti mesca avgusta, podporo v izs nosu do 150.000 dinarjev. — Razpust nemškega društva* Prnatrte ^eutspae* 5. julija 1921. Gottschee je razpusceno iz državnih o žiro v. — Začasna delavska zavaroval* niča zoper nezgode v Ljubljani. Minister za socijalno politiko je j drja. Bogdana 2 u ž k a, podravnas telja okrajne bolniške blagajne v I Ljubljani, imenoval za upravitelja ; Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani ter mu pridelil sosvet, v katerem so: An* ton R o j i n a, tvomičar v Ljub* I ljani; Avgust Heinrichar, rav* natelj trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani; Fran D u b o* k o v i č v Jelši kot zastopnik brodo* lastnikov; Ivan T o k a n, strokovni tajnik v Ljubljani; Florian Maj* d i č, rudar na Tereziji v Trbovljah; Anton B 1 a ž e v ič, kapitan, kot zastopnik pomorščakov. — Iz sodne službe. Pravni praktikant dr. Josip G o d n i č je imenovan za avskultanta. — »Kolo jugoslovenskih se* ster« v Ljubljani in »Splošno slo* vensko žensko društvo« sta daro* vali penzijskemu fondu Udruženja jugoslovenskih igralcev po 400 K namesto vencev za spomenika Borštnika in Verovška, — Radi mariborskih demonstracij. Posvetovalna zbornica okrožnejra sodišča v Mariboru je izdala novinarju K. Franju Pireu zanimiv sklep, glasom katerega se mu priznava pravica do odškodnine za prestani preiskovalni zapor za dneve od 18. oktobra do 21. oktobra 1920. G. Pire je imel povodom manifestacij 13. oktobra 1920. pomirje- j valen govor, kljub temu so ga ovadili, i da je hujskal množico k izgredom pro-j ti Nemcem. Po pričah je bilo potem i dokazano ravno nasprotno tako, da mu \ je sedaj sodišče priznalo pravico do \ odškodnine. — Odmevi oktobrskih mariborskih izgredov. Okrožno sodišče v Mariboru je odstopilo kazenske spise proti Dragotinu Ščekiču okrajnemu sodišču, ker je z ozirom na znesek škode po najnovejši naredbi slednje sedaj pristojno. — Revizija stanovanj v Mariboru. I Stanovanjski urad v Mariboru je pričel j s strogo revizijo stanovanj in pisar en. i Mnogim milijonarjem bo zaseženih več I stanovanj, ker se branijo zidati nove • hiše. Zaseženih bo tudi več pisarn, ta-| ko odvetniku dr. Jurltschu, ki ima ve-\ like pisarniške prostore. —• Za vraten umor. V nedeljo do-\ noči sta dva doslej nepoznana zahrbt-j na napadalca na cesti v Lescah pobila sina edinca Frana KunČiča ml. iz Lesc. J Udarila sta ga tako močno s kolom za i tilnik, da je takoj mrtev obležal na mestu. — Drzna tatvina v Mariboru. V ponedeljek med opoldanskim odmorom je nezn?n vlomilec izvršil drzno tatvino v prodajalno tvrdke P'Mar, naslednika šoštariča. Iz blagaine je odnesel 5000 K. — Poroka. Danes se je poročil mag. oficiial Anton Rupnik z mag. uradnico Fanči Bajtovo. Bilo sreč* no! — — Smrtna kosa. Na Krki pri Stični na Dolenjskem je umrl 54 let star g. Franc M a g o v a c, gostilni* čar in posestnik. Pogreb bo jutri v sredo ob 10. dopoldne. — V Leoni* šču v Ljubljani je umrl po kratki hudi bolezni g. Josip L a v r ič, trg. sotrudnik pri firmi Anton Krisper. Zapušča vdovo in dva mladoletna otroka. Pogreb bo iz Leonišča jutri v sredo popoldne ob pol 6. uri — V Leonišču v Ljubljani je davi umrl trgovec in posestnik v Mari* boru g. Anton Strausgitl. Truplo prepeljejo v Maribor. — Bodi jim blag spomini — Nov list »Vpokojenec« in vpokojenci južne železnice. Prejeli smo in priobčujemo: S 1. julijem t. j 1. je začel izhajati v Ljubljani nov t M ^Ppkpjenegs J katerim pa ni* ■ ma društvo vpokojencev južne že* leznice niti najmanjšega stika. — Predsedstvo. — Velika tatvina. Dne 1. ali 2. julija okoli 15. do 19 se je priplazil k hiši Ivana Kramarja v Matenji neznan storilec, odprl zadnja vrata in šel skozi kuhinjo v spalno sobo, kjer je vzel iz stenske omare ključe, s katerimi je odprl omaro. Nato je vzel iz predala 300 amerikanskih dolarjev v bankovcih po 50 dolar= jev in 3000 jugoslov. kron v ban* kovcih 7 po 400 K in 200 K drobiža, ter veliko zlatnine. — Izgnan iz naše države. Trgovski pomočnik Viktor llener^er, rojen v Sarajevu, pristojen na Dunaj, jo> kot državnim interesom nevarna oseba za vedno izgnan iz našo kraljevine. — Na potu v domovino se je i/*ru-bila. Neka Ema Miklavčic, uradniška hči, ki jo v zadnjom ča?u Stanovala v Klosterneuburgu, je pred kratkim odpotovala s svojimi starn na ozemlje bivšo Kranjske, o kateri pa ni sledu. Eventuelni podatki naj so naznanijo poveri on i itvu za notranjo zadevo. — Pobegnil Je od doma iz št. Vida pri Lukovici 11 let star deček Jožef Mlakar, bos, sologlav, okroglega obraza, brez telovnika. Kdor kaj ve o njem, naj to prosimo naznani policiji. — Christofov učni zavod v Ljubljani, edini oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico jzda'anja veljavnih izpričeval, vpisuje za šolsko leto 1921 1922 od 27. junija 1921 naprej vsak dan dopoldne in ponoldne na Domobranski cesti št. 7. Vpisnina S dinarjev. Šolsko leto prične 3. oktobra 1921 oh 8. zjutraj. — Krojaška zadruga v LJubljani naznanja, da se koncem tega meseca vršijo pomočniške in mojstrske nreizknšnje. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje za pripustitev k preizkuSniam. le vložiti pri načelstvu zadruge, Gosposka ulica 5, najkasneje do 15 julija t. 1. — Razpisani službi. V >TTnulneTn Listu« štev. 75 sta razpisani z:\eas-na popodbena služba duhovnika v blaznlei na Studencu {do dne 31. julija) in elužba upravitelja oboo javne bolnieo v Brežicah (do dno 15. julija). — Položnica smo danes prilo* žili vsem onim naročnikom, katerim je potekla naročnina, in prosi? mo prijazne vposlatve, Drnlfciene vest L — Jupof^ovanska Matica in Ciril Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici priredita v nedeljo 10. julija ob treh popoldne narodno veselico na Prevojah pri Kotniku. Igrala bode godba, pevci iz Št Vida in Krasnje bodo peli, veseli ljudje se bodo sukali po taktu godbe, vmes bo srečolov s posebno lepimi dobitki, šaljiva pošta itd. V paviljonih "bodo gospe in gospodične nudilo izvrstna vina, pivo in razne jeetvine prav po zmerni ceni. Vstopnina 6 K. Rodoljuhci, udeležite po obilno! — Češka obec v Ljubljani po* rada ve stfedu dne 6. t. m. v 8. hod. večer v Narodnim dome členskou schuzi. Na programu referat o schu* zi v Os jeku. — Pozor zobotehnikom! Društvo slov. zobotehnikov prosi gospode kolege iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost, ali je včlanjen ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na tačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. — Ker je zadeva za vsakega kolega velike važnosti, se prosi naslov takoj odposlan". — Odbor. Gospodareč usesti. BORZE. —d Zasrreb, 4. julija. Devize. Be-rolin 203—203.50, Italija 736—738. T^n-don 5G4—565. Novi Jork (kabel) 150 do 151, (čok) 148.50—149, Pariz 1205 do 1210, Praga 202.50— 203.50, Švica 2515—2525, Dunaj 20.40—20.50, Budimpešta 56.75—57.30. Valuta Dolarji 146.40—147, avstrijske krono 22.50 do 23. carski rublji 32—38. francoski franki 1190—0. napoleondoH 195—497, nemfcko marko 20n—210, romunski leii 225—226, italijanske lire 732—735, bolgarski levi 0—162. češkoslovaško krone 205—206. —d Cnrih, 4. julija. Devize: Bero-lin 8.10, Holandija 195.25, Novi Jork 593, London 22.17. Pariz 47.60, Milan 89.15, Bra?e!j 47.40, Kodanj 99. Stock-hohn 130, Kristijanija 83.37, Madrid 76.50, Buenoe \ires 175, Pra^ra 8.10, Varšava 0.30, Zagreb 3.95. Budimpešta 2.20. Bukarešta 9, Dunaj 0.95, avstrijske krone 0.79. — d Dnna|. 4. iuliia. Deviza: Amsterdam 24550—24650. Zagreb 483.50 do 467.50- Beograd 1932—1952, Berlin 1014.50—1020.50, Budimpešta 276.50 do 279.50, Bukarešta 1107.50—1117.50, London 2760—2780, Milan 3600 do 3G20, Nevvork 712—746, Pariz 5935 do 5975, Praga 998—1004. Sofija 700 do 710. Varšava 40—42. Curih 12590 do 12640. Valuto: dolar 736—740, bolgarski levi 685—695, nemške marke 1014 do 1020. angl. funti 2740—2760, franc. franki 5905—5945, hol. goldinarji 24450 do 24550. Hal lire 3577.50—3597.50, dinarji tisočaki 1918—1938. poljske marke 42—44, rom. leji 1098.75—1108.75, Svic. franki 12550—12600, coikoelov. krone 1000—1006, madžarske krone 278—281. — £ Prepovedana prodala letošnje žetve. Minister za socijalno politiko je s svojo odredbo z dne 23. t. m. prepovedal vsako porabo zelenega žita. Taka odredba je veljala tudi za mM* tetj. Kultura, — Remec Alojzij: Učiteljic« Pavi3. Drama v Štirih dejanjih. V Maribor*k««a kulturnem vestniku »Zrnje« čitamo očrt Reemćeve bogirafije: narodil se je I. JUttl v Trstu, odrasel na deželi, dovršil gimnazijo v Trstu, potem je< prebil tri leta v goriški bogoslovnici, nato absolviral juri-dične študije ter je danes odvetniški kor>-cipijciit v Ljub'jani. »Zrnje« poroča, tudi, da je kot pesnik pel lirske pesmi, napisal zgodovinski romali »Velik! pmiU (l'W), zgodovinsko novelo »Anno DommJ (1910) in povest iz graikega življenja venskih akademikov »Skrjančki« — vse to je priobčil v »Dcmu in Svetu«. Drama »Učiteljica Pavla« je nastala že 1. 1909., po-pravljeno in razširjeno so igrali dijaki 1. 1912. v ljubljanskem Ljudskem domu«, znova predcJano je uprizorilo minuli mesec v Mariboru BasIOdno >r'eda'i.*če ta sno-či smo jo videli v dramskem gledališču v Ljubljani. Lahko izjavljamo, da smo »Učiteljice Pavle« veseli: dokaz ie, da smo našli v Remcu msega dramatika veTil ambicij. Remec je fcčenec Cankarjev; dikcija spominja nanj pa tudi razni značaji. »Učiteljica Pavla« ima seveda Se vse znake prvenca: KOStotJM&ednost, ponavljan |a. nemotiviranosti, pretiranosti, neverjetno-sti. Dramaturg bi moral opetovano upor;;* biti svinčnik in energično krajšati. Dejanje se vrši dandanes v malem trgu, kjer ra sr> razmere še čisto vašhe ter vladajo v tem trgu nazori, ki so iztirili že pred 30 leti celo iz vsake večje vasi. Učiteljica Pavla prav Izjemno inteligentna in temperamentna lepotica, se jo hotela po vsi sili omo-žiti; postala je metresn veleposestnika Gruntarja, brutalnega mogočnika. Bil ji je radodaren kavalir, fcf je Pavlo in njeno skoraj slepo mater podoiraT, a — čudno! — namerava! Pavlo celo poročiti. Pavla pa se čuti su/njo, hoče se ji svobode, zaljubi se v ledicinca Ogradnika ter se spre z zaročencem Oruntarjcm. Ta jo za eno noč zamc-nja s cfrkoško pV alk"> Carmen: toda na vse zgodaj jo pride piian poni;^ i in javkajoč prosit, nai bo zopet njegova. Pavla Gruntarja odbije in veleposestnik JI zr.grozi maščevanje, in res, na prvi seji krajnesa šolskega sveta predlaga Grunta r disciplinarno preiskavo in kazen za Pavlo, ker ga je Pavla poni/nla pred tržani. Torej vrtiljak na vseobče zgražanje trianov. In mož kar odkrito pove, da zahteva knzrM. ker ga je Pavla ponižala pred triani. Torej osebno maščevanje odstavljenega ljubimca. Pridruži se mu tudi šolski vodja, stari Meden, ki je tudi zalezoval učiteljico, a dobil košek. Na sejo pridrvi medicine: Ogradnik, jo brani ter izjavi, da je Pavla njegova ljubica ter da in hoče poročiti. Njegov stric, župnik, ie tega sklepa \'ese1. češ, potem ni nobenega pohujšanja t?r priporoča šol. vodji odpu.*čenje In toleranco. Vsekakor originalen župnik: vzlic raznim »aferam in afericam*. kakor govore, vzlic dveletni »zaroki« z Gruntarjem, je župnik zadovoljen, da mu nečak poroči Pavlo. Toda Oruntar in Meden izvedeta svoje maščevanje; medicincu odnreta oči, kaj vse Je Pavla že doživela in io disciplinarno preženeta v hribe na Golobrdo. Medicinec se ohladi in pride Pavli povedat, da mu ie bila njena ljubezen le -cvet trenutka, blesteč nasmeh du*e<: da o poroki re more biti več govora, ker ie med njima še tisoč pretežkih, preglobokih vprašanj. Pavla Je kot lSIetna devojka ob Ko'pi idealno ljubila avskultanta Grudna ter se -1 nJim ob luninem svitu shaialn. A Omdcn ie umr'. Nato je padla Gruntarju v roke, se hotela ob Ogradnika zopet dvigniti: toda svet tega ne pusti in — kakor Macharjova Magdalena— ubožica mora osiati, kar Je. padla ženska. Tako so vsi ti mo/je šniti. edino mlad učitelj in župnik sta idealista, ki vse odpuščata. I delanje je najbolje: začetek bi se lahko izdatno črtal: III. dejanje v šoli je skrajno neverjetno In tehnično nespretno: začetek in konec tega dejanja ie secnično čisto isti. IV. dejanje je dogodkov ubogo In dolgovezno zgovorno. Zanimala nas ie gdč. Podgorska v glavni ulogl. AMado, temperamentno dek e simpatične zunanjosti, zanimivega obraza, v igri sigurna, tople govorice, ki je le včasih, žal, preveč lina in v hftrici ne liiva. Mnogo obetajoč talent, ako je vse kar je podala, res le nično in ne !e r r: -učeno, izdresirano. Vsekakor ie sposobna igralka. V ostalem se je za naš okus vob-če preveč kričalo: da bi se morala že vsaka beseda izigrati*, z mimiko, gesto podcrtavati, je zastarela metoda. Zato ic bilo za nas tisto neprestano kimanje, zma-jevanje ramen, sklanjanje, zivo micanje z očmi, z rokami in nogami, tisto glasno vzdihovanje, hropenje, sikanje, prskanje, grabljenje za prsi in za glavo — gotovo vse zelo Študirane — prav nepriietno, ker ni naravno, nego le teatrsko. Življenje je umirjenejše, štedljivejše. diskretne) še. Rusi bi igrali vse to čisto drugače. Glavne uloge so imeli gg. Skrbinšek, N u-čič, Povhe, Grom in Rasberger. Zelo obžalujemo, da je bilo gledališče slabo obiskano; zlasti lo2e so zijale od praznote. Večer Je bil prav zanimiv, in so tako igra, kakor igralci zaslužili dosti več pozornosti ljublj. publike. Prisotno občinstvo pa je sodelujoče odlikovalo opetovano. —t— — Narodno gledališče. Danca v torek v operi »Ženitba« (Zagreb). V hotelu Tivoli se vrši koncertni večer s sodelovanjem prvih oper* nih pevcev. Sodelujejo: Gdč. Se* stricka (Zagreb), g. Mezgec (Mari* bor), g. Camcrotta (Zagreb), g. Ši* mene (Maribor), g. Rotnano\vsky (Ljubljana), g. Pavič (Zagreb), mo* ška zbora iz Zagreba in Ljubljane, gledališki orkester. Klasične plese proizvajaj"o g. Vlček, gdč. \Visia* kova in Vavpotičeva. Nase občin* stvo se naproša, da polnoštevilno poseti ta večer. Vstop prost. a NADALJM REZULTATI PREISKAVE O ATENTATU NA REGENTA, —d Beograd, 4. julija. Tekam današnjega dne Sta preiskovalni sodnik AnjcielkoviĆ in načelnik policije Laza-r i/ od h korrrrontadlO fcomttrt-stičnih poslancev z atentatoriiflL Novih podatk$y prič kuj [o z velikim zanimanjem. Govore, da bo veliki čtiran v Vukova rit. fej • t ^ le n I toagrci komunistov podal novih pojasnil. Njegovo poročilo bo obsvetl do tudi nove strani lajno komunistične organizacite kof tudi samoti a:cnt:itorja. Panea so zakQučili svoje delo g. Reis in pdf« krvnika .V Viel in Stoj a novic, ki so v kemičnem laboratoriju preiskali rten-1 torjeve bombe, Bonil>a. ki je eksnlo-dirala, je nemškega f/vrra in ie bila Jajčaste oblike. Bomtra je bila terrrnma na 5 sekund. Atentator e v trenotka. ko ie namerava] zagnati bombo, no-gledal okrog sebe, ril g-i kčn onazufC Tako fe izgubi! pravi čas in ie b ^nba- eksplodirala že v zr ku. Ako bi bil vrgel francosko bombo, katero ie imel pri sebi, bi bil provzr »čil strašne /rtve. Danes dopoldne je bHo arctfranceni izročeno zaporno povelje. C isa imair* 2\ ur, da se pritožijo« 1'opolduo so začeli atasBsavati vse osebe, ki so tih rrivedli iz Novega Sada. Dalje so poklicali k preiskavi o*ebe.. ki so bile * njimi v zvezi. Olavna preiskavi .se br> izvršila danes in jutri, Piicakuicfo rezultata zasledovanja, k! tra *e oblast uvedla zoper voferja Mnrinkovica vb Beograda in Miloša Zlatarja iz \TovcdoliPk<*rn monteru Karlsburjg. S vednosti so ude* letet zastopniki mrlo antHnta. italijan cki kralj Viktor Fmnnurl. ipanafcf kralj Alfnn:-o in francoski ministr^Jd, pred- ed n ik B H a nd. SENZACr.TONrTLNO ZNANSTVENO ODKRITJE. — Dunaj, 3 julija. Ki f0efSlov. Naroda«. Pošten najditelj dobi dobro n nerado. — Zgubila se je v nedeljo zvečer zlata bro:*ft s 3 rdečimi kamni v obliki deteljice od Narodnega doma po Prešernovi do VVolfovo ulico. Pošteni najditelj »e prosi, da jo odda proti nagradi pri tvrdki J. Grobelnik, Mestni trg. Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: 1L stran. ■6LOVENSK! NAKUtT, doc 0. jmija srtv. rf?y. beli 5 mesecev stari pgl ipfol se prodajo. Vprašanja na Itadler t Vlinji 4610 Proda se ii s trgovino v Prelogu, žel. postaja Kraljevac-Prelog. Pojasnila daje gostilna I. Mlklavo, Komonskega ulio« 36. 4609 V olvetnBKo pisarno M eprelme boljša pisar nlika moč. tudi kondpijent - začetnik. Ponudbe dm. S. Majaron«, odvetnike v Ljnbl|anl. 4622 S60.000 do 100.000 R želim pristopiti z aH brez sodelovanja h kakemu podjetju. Ponudbe pod .Družabnik 4654" na upravo Slovenskega Naroda. 4654 Stavbna tvrdka Villem Treo naznanja tužno vest, da je njen pridni in marljivi uradnik, gospod Oton Krainer atavbeni tehnik dne 2. t. m. nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin! V LJUBLJANI, dne 5. julija 1921. Karo Una Magovao naznanja v svojem in v Imenu svojih otrok, da je njih ljubljeni in dobri soprog, oče in zet, gospod FRANC MAG0VAC gostilničar In posestnik danes, dne 4. t. m. ob pol 12. uri dopoldne, previden s sv. zakra" menti, v 55. letu starosti v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v aredo, dne 6. jnll|a ob 10. ari dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Krki pri Stični. Priporočamo ga v blag spomin In molitev. Karolina Magovac, soproga, Franc, Ivan, Anton, Manca, Karollna, Albina, otroci, Ivana Magovac roj. Hočevar, svakinja. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Josip Laursž trg. sotrudnlk tvrd k o A. Krisper v LJubljani po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, včeraj dne 4. t. m. ob pol 7. uri zvečer preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 6. julija 1921 ob pol 6. uri popoldne iz sanatorija „Leonišče" na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. julija 1921. 4623 Viktorija Lavrlft, soproga. — Josip Lavric, sinček. — Ljubka Lavričf hčerka. — Val oatall sorodniki. Brci poteklega rtvatila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, Kijateljem In znancem prežalostno vest, da je na5 iskrenoljub-tnl, predobri in skrbni oče, brat, stric in svak, gospod Anton Strausgitl trgovec In posestnik e Mariboru v torek, dne 5. julija t. L ob 8. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v sanatoriju .Leonišče* v LJubljani mimo v Gospodu zaspal. „ Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Maribor, kjer te bo vršil pogreb v četrtek, dne 7- julija ob 4. uri popoludne z južnega kolodvora. Ljabljana-Maribor, dne 5. julija 1921. 4624 Globoko žalujoči ostali. Chrfsfofov učni zavod za stenografijo in strojepisje v LJubljani •Pisan vsak taa ta Danabraaskl casU 7. — vpisala« 9 ea, lablsa SS dia. — Zatstak ioLItta S. akt L I. ob 8. url zjutraj. Uradnik dobra konceptna t in pisarniška moč, zna tudi strojepisje, iiče službe za popoldan. Ponudbe pod »Popaldaa/ 4602« na upravništvo Slovenskega Naroda. 4602 Proda se zbirka minerali j, postelja z zimnico nočna omarica, omara za obleko In 10 kg žime. Ogleda se od 10—12 ure dopoldne. Ulica stare pravde it 4589 Proda se temnorjava skoro nova konjska mreža (za Doppelponi). Ogleda ae od 11.—1. ure Pred Škofijo 15/111. 4590 Kokosovo preproga, Se nova, iz predvojne, 3*65 X 1.26 za 1200 K naprodaj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4591 Žensko kolo se produ, dobro ohranjeno. Zalokarjeva ulica 13, pritličje, deiaa, za Glubonemnieo. 4592 Proda se moško kolo, znamko .Premier", skeraj novo, dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4598 Surovooljnl motor 8 HP, 350 obratov, kompleten, v najboljšem stanju, predvojni materijal, sa proda za 5000 din. Proda se tudi porcelanast valjčni stelec za 3000 din. — Dopisi na nadstroinika pii opekarni Lajtersberg pri Mariboru. 4595 Proda se: ugodno kompletna salonske garnitura malo rabljena obstoječa iz 15 komadov, mahagoni metur, prve vrste delo, potem pa tudi 3—4 trde spalnice kompletne pri Ivann Andlovlen, mizarju, Eollzej. flosposvetske ceat* 13, vrata 38* 4569 Uradnika sprejme Delniške pivovarne Lesko. Prošnje na ravnateljstvo, vstop takoj. 4583 Jzvežbanegi vodjo pisirne in spretno tipkarico išče odvetnik dr. Faro Mfiller, Maribor. Nastop po počitnicah. 4607 Na prodal ie velika postelja z mrežo, nočna omarica in miza. Spodnja Šiška, Knezova ulica 261 priti. 4605 Na novo opremljena RESTAVRACIJ A. na meji mestnega rkoliša v Maiboru (2 h»5i z velikim vodnjakom, vrtom za goste, verando) ter z v posrednji bližini spadajočim posebnim rentabilnim dohodkom en ceno prode. Ponudbe pod .restavracija 4617" na anončnl zavod J. Snsntk, Maribor, Slovenska fll. IS. Prodam posteljo z enim modrocem in zplavniso ter nočna omara 1200 K. Om*ra za perilo Iz trdega lesa s 4predaM (Schubiad-kasten) stelafa za kuhinjo lOOO K Visoka omara za obleko, tri oljnate slike 1000 K, zraven Se 2 lepa klekliana peta 4000 K. Naslov pove upravniš'vo Slov. Naroda. 4593 Za štirinajstletno krepko deklico licem pri boljSl rodbini |brez malih otrok. — Plača postranska stvar. — Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4606 Drva bukova posamezne vagone franko ljubljanske kolodvore po 50 K za 1C0 kg. Naročila sprejema M. Uodlc, Novo mesto. 4601 Kompanjon za špedicijsko podjetje v Postojni se išče. Biti mora strokovnjak s potrebnim kapitalom; koncesija in potrebne zveze z Bel g i adom, Zagrebom in Ljubljano predvidene. Jenko Stbenlk, Postojne (Itell|a). 45*6 Elektrik se sprejme samostojen in izurjen v montiranju in popravljanju elektromotorjev, zmožen vseh vrst električnih napeljav in verziran v vseh varnostnih predpisih. Razen prostega stanovanja, kurjave, razsvetljave in in vrta dobro plačo po dogovoru. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe in osebni obisk pri šentjanškem premogokopu And. Jakll, Ermolli (Dolenjsko). 4584 i Narodna zaloiba je pričela z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Jules Verneovi potovalni romani so mladini v veliko pobudo, odraslim v lahko zabavo in poduk. ft I. svesefc obsega deli Mojster Caharija In Drama zraku", •9 ki etanola broširani 15 K, vezani K 20. Dobiva se v Naroda! kaUgaral v L|nbljaal, Preser-neva nI. ste v. 7. dati Zahvala. Vsem onim, ki so mojemu ljubljenemu sinu KM tali izkazali zadnjo čast, mojo najpresrčnejšo zahvalo. Anny Tauzher-Papež, 4616 Proto se hiio v sredini mesta z vinotočem čez ulico, verando in električno razsverllavo. Naslov pove uoravnfttvo Slovenskega Naroda. 4612 Radi selitve se po ngedni leiU prUUđ vosiesk le harao nlka. Pojasnila daje gostilna J. Ml-klavc, Kom enak »9a aL 3«. 4608 In portlondcement tako i dobavno 160 vagonov, po ceni od K 160 za 100 kg. Prodaja samo na vagone franko postaja v Sloveniji. Za prvovrstno blago garantira tovarna! Vreče se posodijo za 60 dni ! Pismena vprašanja pod .Portland 46211 na uprav. Slov. Naroda. 4621 TMMi stenski aparat. skoro nov, na prodaj za R 2000'— Na ogled pri Aloma Companv d. i o. x. LJubljane, Kongresni trg 3. 4636 Arhitekt zelo 2mo2en prevzema privatna dela. Ponudbe pod .Zanesljivo 4570' na upravo Slov. Naroda. 4573 3. dobi kdor preskrbi mirni stranki (3 osebe) stanovanje obstoječe Iz kuhinje in 1—2 sob za takoj aH do 1. oktobra. Pismene ponudbe na upravo Hrta pod .3000 K — 4653'. 4653 Proda se v Ptuju hiša, vrt in stavbiiče ob glavni cesti, blizu kolodvora. StavbiSče [e pripravno za tovarno, skladišča itd. — Posredovalci se odklanjajo. Pojasnila daje In ceno pove .Posojilnica", Narodni dom, Ptuj. 4460 Bled. Pension. Vilo Svoboda. — Lepo sobo. Zelo dobra domača kabin]a. Velik vrt. Vse na razpolago. Cona ugodna. 4484 Tivoiski pomožnih, mlad, agi len in trezen, ae sprslflM ta kol v *e obstoječo Špecerijsko trgovino na Gorenjskem v ugodnem slučaju postane tudi lahko družabnik. Ponudbe pod >vDelo 156" postao leteće Lfnbljsna. 4481 Na prodaj dobra gostilna v Celja, tudi mesarija, sobe za tujce, centrum mesta, velik promet — Naslov: Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 3. 4458 Prodam hišo s trgovino na zelo prometnnm kraju s celim inventarjem. Kupim malo hišo s trgovino, gostilno in ne kaj posestva zraven. Ponudbe pod .Takoj 4622' na upravo Slov. Naroda. 4622 Prodajalka, samostojna, v prodaji popolnoma izurjena, z večletno praks j se sprejme proti dobri plači. Znanje zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe je poslati na F. Čnder, Prešernova ulica 1. 4566 Več pleskarskih pomočnikov za pleskanje železniških mostov sprejme Sroti dobri rlači tvrdka Josip Jug, Umska cesta 18. 46Ć4 Valvasor dobro ohranjen, se proda. Naslov v uprav. Slov. Naroda. 4618 Mesečno sobo za takojšnjo vselitev I5ce soliden železniški uradnik. Ponudbe pod „Soba takoj 4615* na upravništvo Slovenskega Naroda. 4615 Stanovanje zastonj! Soba s kuhinjo in vporabo vrta boljSi stranki brez otrok, pol ure od tramvaja — pod ugodnimi pogoji — brezplačno za eno leto. Naslov pove upravnišHvo Slov. Naroda. 4611 Zamenjam sobo v sredini mesta s sobo na periferiji v Ljubljani. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4659 Hrastov les okrogel 175 m, 3 In 3 50 m dolžine, 20—30 cm debeline, kupim vsako va-gonsko množino za takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cene po m3 na Ivan Srebotnjak, Sv. Peter, Sav. dolina. 449^ Parna opekarna na Viču . taielomli, stavbenik. Ljubljana, Rimska cesta St 2. Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. 4170 Naprodaj velik krasni hotel in kavarna na Hrvat-vatskem. Veliko ključavničarstvo, krasna posestva v mestu. Trgovina z gostilno In pekarno na deželi pri Celju. Kmetijska posestva od 8 do 50 oralov z inventarjem. Lepa trgovina In 6 oral zemlje na prometnem kraju. Potem mlini, gostilne, hiše, vile, obrti, gozdi in dr. Naslov Karal Brezni*, Celje, Dolgo polje 3 Jadransko morsko kopališče otok Grade! (Gredo) pri Trstu, najlepSe obrežje Italije. Veliko kopališke In 1400 obalnih šotorov. Prvovrstni hoteli, penzijone, privatne hiše, kavarne. Pojasni ia: Adriafeader-RDSkanftszeDtrale Wien1.. merili 6 in KuTkomission Grade Sezija april-oktober. Hiša! Stanovanje! V Ljubljani aH bližini litem (event. kupim) enodružinsko hUo ozir. primerno stanovanje v stari ali novi stavbi. Podrobnosti z označbo termina pod .Čimprej pod domačo streho 4594* na upravo Slov. Naroda. 4594 Najnovejše sredstvo za vzgojo las le „LAS0L" ki je najboljše sredstvo za umivanje las, vporabljivo za dame, gospode in otroke. Zahtevajte g s po vieh lekarnah, drogerijah le brivnlsek. Dobiva se samo na debelo pri: I. jouiulov. Moratoriji JBOT L|nM]aaa, Umska o. 21. 20 hI najfinejše slivovke se prode po zmerni ceni. Alojiit Sckloker, imarfeta ob Pesnici« 4596 Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo na Kongresnem trgu se semenja za primerno stanovanje. Dopisi pod a. T. postno leteče, Ljubljana. 4597 Ugoden nakup! Radi preureditve trgovine razprodajam veo galanterijsko Ia man ufa k. turno blago t sukanec, bel trak (Kop-perband), ktoboke pod dnevnimi cenami. Še priporočam O. ĆertaJIĆ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 4604 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnice: LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke rairedne loterije. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Split, Celovec« Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo- rovlje, Ptuj, Brežice. Telet. štev. 261 in 413. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi N K 45,000.000 fWI Lastnina In tisk ^Narodne tfstorae* Zaioseratoi del odgovoren Valentin Kopi tar. 14