STEmKft 4. APRIL 1926 LETNIK IV. VSEBINA 4. ŠTEVILKE: ®s®®®®®is®®®©@®@®@®®®@ OBRAZI IN DUŠE. XXXIII. - Melita Rojčeva. — (R»d. Vidmarjeva.) . . . Stran 97 POVEST MALE DORE. - (France Bevk.) - (Nadaljevanje.) ...... „ W V POMLADI. Pesem. - (Marijana Kokaljeva.).......... , 104 E SPOMINOV SOFJE ANDREJEVNE. ^ (Priredil I. Vouk.) (Nadaljevanje.) „ 1G6 lJUBEZNI RESNICA. Pesem. — (Vida M.)............ „ 112 MI MOGOČE. - Pesem. - (Maksa Samsova.)........... „ 112 KAZEN. (Marijana Kokaljeva.)................. , 112 VSTAJENJE.- Pesem. . (Aleksandra.).............. „ 113 ITALIJANSKI ZAKON O ŽENSKI VOLILNI PRAVICI. — (Dr. T.).......114 MED NAMI. - Pesem. - (Vera Albrechlova.)............ „ 115 OOSPODINISIVO KOT POKLIC. — (Maca.)..............116 SANJE UMIRAJO. - Pesem. (Srečko Kosovel.).......... „ 117 OTTO WE1N1NOER. - (Giov. Papini, posl. Joža Trdinova.)...... „ 118 EVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. - Higijena. Gospodinjstvo.— Kuhinja. — li naše skrinje. —........Stran 122, 123, 124, 125, 126, 127. Priloga za ročne dela. --UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. ——-—• ■yCMCI^I C\/PT ishaja prve dni vsakega meseca. - Za J u 0 o s i a V i J o leäMi AONJIVI O V L, t „ajojnina: 64 (s ifoj„o, prilogo); pollelna: Dfii. 32, NamSta in naročnino Je nasloviti na upravo ,ŽensItega Sveta", LJubljana, Kailovaa orala 20. UredaiStvD in uprava: Trst, posta centraie, pošfni predal äev. 384. — Izdaja „Zenskn dobrodelno udruženje v Trstu". Ti^a .TIskarna Edinost" v Trslu, Via a Francesco 20. Upravništvo v Trslu, ulica Torre bianca štv. 39/1. NOV ZOBOZDRAVNIK Med.univ. LOJZ KRAIGHER SPEQAUST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPITOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN Z080TEHN1SKA OPRAVILA v GORia NA TRAVNIKU ŠT. 20, L nad. r Popolnoma varno «taložite denar v r, a: o. -se. V Ljubajaaiš, NesfnS trs 6, ker Ima nađ 10,000.000 E^in.iamstvaiie giai^ralce Vioge na hranilne knjižloe in tekoći raöun obrestuje SMT najugodneje., , i Piazza San Giovanni štev. ■ ima v zalogi najrazftovrstnejše [ bminisfie in dnise Hišne S »a aluminija, steUla, lesa Sm emajUrasie jprstl. gaaBaaanaaBDBoaoaanaaaciBaaaiaiaaaaBaananaQDaDaDaaaoaaRa 8 ttms^ oBBi ......... MBt mm specijalna trgavsna vsa-1 - W wl ük ^^ kovrstnih živi sladliovoch g Idm Jb mm niit in svežih morskHi rib. g Na željo razpošiljamo vsako količino ludi izven Ljubljane. g I Mflpfgilitemiiiiilirili „RIBA" - J. OGRlNCg I Ljubllaua, Gradišće 7, g SnaBaoaaaaaaiiBnaaaoDaaaDaaiBiaDnaaaoaaaaDaaoaiiDDBaBaaiBea ŽENSKI sv Obrazi in duše. xxxm. MELITA ROJĆEVA. Med nami se je rodila, med nami je živela, med nami je delala odlična naša slikarica Melita Rojčeva, in vendar jo je večina ljudi bolj poznala potom njenih slik kot pa njo osebno. Živela je tiho življenje umetnice, ki posveča vse svoje stremljenje Le umetnosti in ki le v njej išče in najde vse veselje in zadoščenje. Rodila se je L 1878. v Gorici kot hčerka znanega in čislanega zdravnika dr.ja Aleksija. Vzgajala sta jo plemenita, veleizobražena mati in domači učitelj; zgodaj je že kazala veliko samostojnost duha in ljubezen do vseh lepih umetnosti, zlasti do slikarstva, katerega se je učila pri slikarici ge. Sanllovi, materi priznanih jugoslavenskih umetnikov Henrijete in profesorja Saše. stran 98. ^ ženski svet f.Etnik iv, Kmalu je začela ustvarjati sama; navduševali so jo ljubki motivi domače dežele, nje plodna in slikovita pokrajina, njeni ljudje. Razna in mnoga potovanja niso ostala Meliti brezpomembna za na-daljni duševni in umetniški razvoj, katerega si je še poglabljala s poseti raznih svetovnoznanih galerij in slikarskih razstav, s proučevanjem znanstvenih knjig ter v občevanju z visoko naobraženimi ljudmi. A ostala si je zvesta, ostala je vsa naša tudi v umetnosti, saj so vendar njena najboljša in najpomembnejša dela zajeta baš iz našega življenja; tako «Dekle s pečo», «Dekle, ki lupi jabolka», «Jožek z Bleda» itd. Svoja dela, — odlikovala se je najbolj v akvarelu — je razstavljala v Ljubljani, v Zagrebu, na Dunaju, v Monakovem. In povsod je žela mnogo priznanja pri najrazličnejših kritikih. Podcrtavali so vsi izredno jasnost in prozornost barv ter umetniški občutek, podan z veliko naravnostjo. Izraz njenih obrazov je res tako živ in ljubezniv, da ogreva vsako srce, in pogled na njena dela nudi lep užitek tudi nestrokovnjaku. Poteze njenega čopiča bo kakor domača pesem, ki je privrela iz mladega grla,.. Več slik je prinesel v dobri reprodukciji «Dom in Svet>>. Melita Rojčeva je bila vsestransko zelo nadarjena in naobražena. Bila je dobra muzicistinja, govorila je več jezikov. Kljub različnim zunanjim vplivom je Melita vendar najraje in najčešče govorila slovenski in da je bila naša v vsem, kažejo najjasneje njena najboljša dela, iz katerih vseh veje globoka ljubav do domače grude in do ljudstva, ki po njej hodi. Saj je tu tudi najraje zbirala razne spomine naše stare narodne umetnosti. Na Tolminskem, Vipavskem, Gorenjskem je njeno vešče oko iztaknilo marsikateri biser našega narodnega blaga. Svoj dom je krasila in polnila s pestrimi majolikami in starinskimi krožniki, z narodnimi vezeninami in z rezljanim vloženim starinskim pohištvom. Ljubezen do zbiranja umetnin sploh in starin v obče je menda podedovala že po svojih stariših; razvrstitev vseh teh dragocenosti po omarah, vitrinah in stenah pa priča o njenem velikem umetniškem razumevanju in izredno finem okusu. Njen dom je hram svetih spominov. Tiho in skromno je živela. Ljubezniva in živahna v občevanju, dobra napram vsakomur. Tiho in nepričakovano je odšla, — umrla je v Gorici po kratki bolezni 1. 1924. — in velika udeležba pri njenem pogrebu je pričala o spoštovanju, ki ga je gojilo do nje vse meščanstvo, zlasti naše narodno iensivo. Mi smo izgubili z njo ljubo rojakinjo in umetnico-slikarico, njen dom pa — dušo... RUD. VIDMARJEVA. letnik IV. ženski svet STRAN 99. Povest male Dore. (France bcvm (N„i«ije,e„je ne isti večer se je njeno stanje poslabšalo. Popadla jo je mrzlica, v tem napadu ni spoznala ne Dorice ne tete. Mislili so, da je to stanje hipno in se ji bo obrnilo na bolje. Proti jutru so morali iti po zdravnika. Zmajal je z glavo. «Kaj se je zgodilo'7» Dorica je v zaspanosti in iz motnih sanj komaj vedela, kaj se godi. Na dvorišču se je ustavil voz, ki je imel v notranjosti posteljo, prišle so ženske in _ JE'moški in odnesli mater skoro nezavestno. Dorica je jokala. Teta jo je držala ob oknu, da je videla še zadnjič bledi obraz, ki je izginil v odpritini voza. «Mama, mama!» Nihče se ni o'glasil. «Tiho bodi!» je dejala teta. «Mati bo ozdravela, zato jo peljejo.» Dorica je čutila, da sta laž in zvij aća za to besedo, a reči ni mogla ničesar, Ko so potegnili konji v počasnem tempu voiz in odpeljali mater z dvorišča, je nehala jokati. Nastalo je pusto v sobah in na dvorišču. Pri nji je spala teta, ki se vso noč ni prebudila. Iz njenega spanja so prihajali glasovi, ki so strašili. Dorica bi bila jokala, še jokati si ni upala. Dan za tem je bila teta v bolnišnici. Mati je bila pri zavesti. Njene oči so dobile neznano globino, njen pogled se ni mogel ločiti od Dorice, Ko je vstopila usmiljenka, jo je mati prosila, naj odpelje Dorico za trenutek, Usmiljenka je izpraševala Dorioo pred vrati, deklica je raztreseno odgovarjala. Njena misel je bila pri materi, uho je poslušalo. «Če umrem, skrbi za Dorico!» «Ne boj se,» je odgovarjala teta. Mati pa je zivišala glas:» Obljubi mi pri rajni materi, prisezi pri Bogu! Največja sirota bo!» Teta je bila ginjena. «Umiri se. Prisegam ti, če hočeš. Kakor'da je mo.ja, bom skrbela zanjo,» Dorioo so morali dvigniti do postelje, da jo je mati poljubila. Nato je zaprla oči in težko sopla. Ko se je Dorica vračala s teto domov, je vprašala: «Saj mama ne bo umrla?» «Ne», je dejala teta z zateglim glasom, kot ljudje, ki ne smejo izgovoriti resnice. Ko je tisti večer pozno v noč prišla spat teta, je Dorica še bdela. Njena misel je snovala, mnogokaj je bilo nerazvazljanega. Bdela je tudi še, ko je teta zaspala; strmela je v medlo svetlobo sten. Naenkrat se je zganila. Na steno je bilo udarilo s trikratnim udarcem in potihnilo. Dvignila se je in posluhnila. Ničesar več. Še koraka ni bilo čuti. stran 100. ženski sve'r letnik lil. «Teta, tefical» Teta se je samo zganila. Tedaj je popadla Dorico groza. Stisnila se je pod odejo. Čudno ji je plesalo pred očmi kot v tisti noči, ko je bila zablo-dila sama po hodniku in se srečala z materjo. Ni se upala dvigniti niti tedaj, fco je proti jutru nekdo potrkal na vrata. Teta se je dvignila in odšla. Dorici se je zdelo, da je slišala zategel jok. Nato je vstopila teta znova, odpirala predale in nekaj iskala... Dorica je zaspala. Prebudila se ni dolgo. Ko se je prebudila, je bil že dan. Čakala je, a ni prišel nihče. Slišala je, da je že zazvonilo poldne in ni mogla verjeti, Takrat je prišla teta. Bila je oblečena v črno, oči je imela objokane. Prinesla ji je kavo. Dorici se je ob pogledu na teto čudno stisnilo srce, pa jo je zmešala obljuba: «Bodi mirna! Popoldne greva obiskat maler!» Nato je prišla ženska, ki ji je pomerila oblekoi, «Sirotica!» ji je dejala. Nove obleke se je Dorica veselila. Želela si je sinje modro obleko z rdečimi cveticami. Ko so ji prinesli črno obleko, je bila razočarana. Vendar je molčala. Opravili so jo, v lase so ji deli črno pentljo, v roke so ji potisnili crnootrob-Ijen robec. Zdaj je Dorica zajokala, «Taka ne grem k materi! Taka ne grem!» Teti so se udrle solze, da je zbežala iz sobe. Tuja ženska ji je hotela dopovedati z zgovornostjo tolažečih: «Mamica je šla v nebesa. Prosila bo zate. Lepa, lepa je in nič več je ne boli.» Dorica ni hotela matere v nebesih, hotela jo je na zemlji. Zato ji je bila odvratna in priskutna ta tolažba. Vedela je, da je mati umrla, dasi ni razumela celotnega" pomena te besede. Vse ostalo se je zgodilo zanjo kakor v težkih sanjah. Skozi tenčico teh se spominja matere med svečami in cveticami na mrtvaškem odru. Še danes sliši tolažbe, ki so govorile v sladki besedi o angeljčkih in o nebesih in niso mogle najti prostora iv duši. Resnica je bila kruta in Dorica že toliko odrastla in razumna, da jo je zaznala in občutila v vsej nagoti. Nato črni mrtvaški voz, duhovniki, petje in venci. Dorica je sedela v kočiji, ki se je počasi pomikala po blatni cesti na pokopališče. Na grobu ji je teta dala grudo prsti v roko, naj jo vrže na krsto. Ni je hotela zagnati. Na mamo ne. Vendar so jo zasuli, kljub solzam in krčenju srca. Čez deset minut matere ni bilo več. Kup prsti se je bočil nad njo... 6. Dorica je bila prepuščena sama sebi in,pomilovanju sosedov. Teta je ob opravkih skoraj pozabila nanjo. Ob spoimimi na mater je bilo Dorici tesno pri srcu. Po hiši je bila praznota, praznota je visela po stenah. Po noči jo je bilo strah. Letnik Iv.____ženski sVfii __________stran löi. Tetin ljubček je prihajal vsak večer. Teta ga je peljala v materino sobo, Dorici je ukazala, naj se gre na dvorišče igrat z golobčki. Dorici ni bilo do golobčkov, ali teta ni marala prič. Dorica je videla, kako je teta odpirala materine predale in brskala po predmetih; tih odpor proti temu se je pojavil v nji, Ko si je neke nedelje nadela teta materino ovratno verižico z demanti, Dorica ni hotela iti ž njo na izprehod, V kotu je stala in našobila ustnice: «Ne grem.» «Glej jo,» je pogledala teta svojega Ijvhčka, ki je imel debel vrat in široke ustnice, «Taka je kot mati, — Čemu ne grfeš?» «Tisto denite proč!» je pokazala na verižico. Teta je pobledela. Udarila bi bila otroka, da ni roka njenega ljubčka ustavila udarec. Teta ni odstranila verižice, Dorica je ostala doma. Godbenika ni marala. Tolst širok obraz se ji je gnusil, obilne gube za vratom so vzbujale odpor. Prinašal ji je bonbonov in slaščic; sprejemala jih je z nehvaležnostjo', «Poljubi me!» «Poljubi strica!» Ni ga hotela poljubiti. Kadar ga je zagledala, se je skrila pred njim. Mržnjo je kazala brez prikrivanja. Mesec po materini smrti so prišli tuji ljudje v hišo. Teta je predala gostilno in se je umaknila za kratko dobo v sobo na dvorišče. Ko so prišli veliki vozovi, in so možje naložili omare in postelje, so jih zapeljali na dvorišče velike hiše sredi mesta, Dorici je bilo prijetno. Na dvorišču, ki so ga obdajala okrog in okrog poslopja z mnogimi hodniki, se je igralo vse polno otrok. Komaj je stopila v mrak četverokota, jo je obdalo nešteto radovednežev; najdrznejši med njimi je pristopil k nji in jo je prijel za obleko. «Glej, da me ne umažeš,» mu je dejala. Deček se je preplašil in se odmaknil. «Cegava si?» Dorica je pomislila. Dejala bi bila, da je materina. Mati je umrla, kako naj bo njena? Zato je rekla počasi: «Tetina!» Ta označba ni bila jasna. Deček jo je pogledal in pomislil, nato jo je vprašal: «Kako ti je ime?» «Dorica.» «Meni je ime Dolfi,» je dejal. Gledal je Dorico od nog do glave, nato je predlagal: «Ali se greš igrat z menoj?» «Ne, Teta je rekla, naj pazim na voz,» se je opravičila. «Ali se ne boš nikoli igrala z menoj?» «Pač,» je dejala Dorica in merila dečka, «Kadar bom preoblečena,» Igrala se je še isti večer, V pospravljanju novega, ozkega stanovanja je bila na poti, zato je zaprosila: stran 102. ženski svE'r LETNIK lil. «Ali smem na dvorišče?» «Pojdi!» je dejala teta. Dolfi ja je prijel za roko. «Kaj boš igrala? Ali imaš obroč?» «Ne.» «Ali imaš vrtačko?» Spomnila se je, da jo ima. Bala se je iti ponjo, ker bi je teta ne pustila nazaj. «Pa pusti,» je dejal Dolfi. «Skrivali se bomo. Kje pa imaš mamo?» «Umrla je.» «Pa oče?» Tu je bil voizel. Napolnjevala jo je le daljna meglena predstava moža v kočiji in materina prepoved, naj ne govori o njem. Deček ji je bil simpatičen in ni mogla lagati, ne molčati, «Moj oče je v kočiji,» Deček se je zasmejal, da je deklico zabolelo v srce. «Kako si neumna!» V mislih, da je naredila s svojim odgovorom veliko neumnost, je popravila: «Jaz nimam očeta,» Deček je bil bister in je vedel več, nego je bilo za njegovo starost potrebno. Zasmejal se je znova; to pot zadirčnejše nego prej. «Vsak otrok ima očeta,» Dorica je obstala. Ne beseda, ki jo je deček izrekel, njegov smeh jo je nemilo zadel, da je zardela v obraz. «Ne bom se igrala s teboj, ne!» Obrnila se je in odšla po stopnicah z roko na obrazu. Deček je zrl za njov Naslednji dan je potrkal deček na vrata. «Ali je Dorica doma?» «Pojdi!» je dejala teta, Dorica je odmajala z glavoi «Ne grem,» V tistem hipu je zagledala za dečkom glasbenika, ki se je klanjal teti. To je v Dorici spremenilo sklep. Izmuznila se je skozi vrata in že je stala na dvorišču. Ni je vprašal Dolfi nič več ne o materi ne o očetu. Postala sta prijatelja, nerazdružljiva v igri, gospodarja dvorišča in se nista zmenila za druge otroke. 7. To dvorišče je bilo drugi Doričin dom. Nadomeščalo ji je mater in Vzgojo, Če je padal dež, se je stisnila pod stopnice in gledala z velikimi cčmi v deževne kaplje. Zdaj pa zdaj je vzela žogo in jo je metala ob tla, da je odskakovala nazaj v njeno roko. Štela je stokrat, dokler se ni pomotila... Šele kadar se je razlegnil na dvorišče glas: «Dorica!» je vedela, da je čas obeda, in jo kliče teta, LETNIK IN'. ŽENSKI SVfif___ŠTRAN lOl Vselej je pogledala skozi steklena vrata kuhinje, ali sedi pri mizi debeli glasbenik. Če ga je videla ob mali mizici pred krožnikom, strmečega z velikimi očmi v belo, z modrim izrekom vezana preprogo na steni, se je potuhnila na dvorišče ali pa je stala na hodniku, Čez čas je prišla teta in jo je s silo odvedla v kuhinjou Sedla je v kot, ki je bil za glasbenikovim hrbtom, da ga ni gledala v obraz. Glasbenik in teta sta se zavedala dekletove mržnje in se nista zmenila zanjo. Dvorišče, je vplivalo na dekletce, da je postala samoglavno in odljudno do ljudi, M U jim moralo biti najbližje, Vjela je besede: ■ «Kaj bo z njo? S seboj je ne moreva vzeti,» «To skrb prepusti meni,» je dejala teta in je Dorico pogledala po strani. Mislila je, da otrok ne sliši. Gledala je v krožnik juhe, a je slišala vse in razumela vse, «Ali ni vse to njeno?» Teta je premerila ljubčka s pogledom, nato je dejala: «In to nič ni, da ji dajem jesti in jo oblačim.» Tedaj pa je Dorica vzela žlico od ust in jo je položila na krožnik. Krožnik je dela na okno, izmuznila se je skozi vrata... Velik gnjus, ki se ji je na čuden način zapičil v njeno otroško zavest, je izviral od takrat, ko se je ozrla na izprehodu. Jemala sta "jo radi ljudi s seboj, dasi bi bila Dorica rada ostala na dvorišču. Bilo ji je lepo le radi tega, ker je morala obleči prazniškoi obleko. Vsakokrat jo je teta poslala naprej in ji prepovedala ozirati se. Če bi ji ne bila prepovedala, bi se ne bila ozrla. Velike oči tega človeka so imele nekaj neznanskega na sebi. Prepoved pa jo je mikala. Dražil jo je neprestano šepet, ki je prihajal od zadaj in ni hotel jenjati. Bala se je tete. Ni se ozrla. Nekoč se ni mogla premagati. Šepet za njo je utihnil. Prišla je do razpotja. «Pa porečem, da nisem videla kod iti,» je pomislila in se ozrla. Teta in glasbenik sta slala na sredi samotne steze in se poljubljala. Nista zapazila otroka, Dorica je naglo umaknila pogled, čudno je sprele-telo njeno telo do mozga. Ničesar ni razumela. Imela pa je jasen občutek ogabe v sebi, da se ga do danes še ni otresla. Zmešana je šla par korakov. Ni se mogla premagati, ozrla se je še enkrat. Nista se več poljubljala. Držala sta se za roko in se izpustila, ko je otrok obrnil glavo, «Čemu se oziraš?» je zapel tetin glas iz nevolje, Dorica je skoraj zajokala. Šla je naglo, da je bila daleč pred njima. Ko sta dospela med mestne hiše, je nista ugledala več. (Dalje prih,), stran 104 2enski svel LkTNlK IV V pomladi. (Marijana Kokaljeva.) 1. Nekoč,, , se pravljica začenja. Nekoč je vrtec bil cvetoč in v njem midva. Nekoč je vsahnil kras cvetenja, potihnil vrisk srca — in bila temna je polnoč. 2, Strune tvoje balalajke so brnele, so brnele, čudovite bajke duši moji pele. Samo srečo, same sanje si pripenjal vanje.,. Jaz sem strunam verovala, solze isreče sem jokala. 3. Pred podobo tvojo, razgrnila se je duša kot zavesa^ v zlatu je iskrila, bila je neskončno lepa kot v pomladi ruska stepa. Misli so po njej hodile, misli mehke, mile — • tebe so krasile, tebe 'SO ljubile. . . Pred podobo lučka je gorela, večna lučka — hrepenenje.. . Skozi okno v mojo sobo Vmesna je zapela in privela brez šuštenje. Vzplapolala je zavesa 32 cvetočih vej, prihitela k njej pomladanska so nebesa. 4. Poznala rada bi stezice, ■ kjer hodil bil si kot dijak, hotela biti bi cvetice, ki jih umoril bil je tvoj korak. Prisluškovala bi valovom, ki tebi so nekoč šušteli — in šepetala bi vetrovom, da tebi bi zapeli prelepo sanjo pomladansko, vso polno cvetja in dišav, da bi črez stepo velikansko prinesla z doma ti pozdrav. 5. O, brezdomec moj! Dušo svojo v ta pozdrav bi jaz vpletla kakor trak. ki trpljenje in- veselje veže med seboj.. . Tvoje želje bile bi žareči mak v žitu razcveten; moje — kalakolčik*) plav v stepi razcveten... Kalakolčik bi se klanjal, veter z njim bi ti pozvanjal čudoviti spev z tmlje, ki jo ljubi ti srce. .. Zemlja rodna, isveta tla, zemlja ruska — domovina, tvoja ljubav, solz doiina v cvetki tej se ti smehlja,. . O, ne kloni, kloni, Volga te ni pozabila, ne neskončna stepa.,. Pesem ima -silna krila, in v večeru mati kloni in za tebe roki sklepa. 6, Mati kloni, moli s solzami za sina, težko zlato je ,srce. . . O, v skrivnostni uri tej stepa plameni plameni tujina — ogenj je po zemlji vsej. In ob uri tej dekle tudi misli nate v boli.. . 7. Li veš, kako v nočeh, ko veter tuli besno, je v duši tesno, tesno? In v teh nočeh prinaša veter Vesno, a tebi je v očeh obup, solze, ,. Črez noč, priroda razcvete, vse polno cvetja je po tleh — še vedno solze te teže. . , Že " čujem šum potoka pod 'senco tihih hoj, zadivljena je loka in mehka noč nocoj. Kako je zvezdnato nebo, kako je v duši mi hudo, od tebe jemljem jaz slovol Več nisi liubi moj — samo — prijatelj moj. Že skoraj bo polnoč, poljubljam te jaz v boli. Nocoj — kako poljub je vroČ, nocoj, potem pa veČ nikoli. *) modri zvonček. letnik iv. ŽENSKI SVET stran 75. 9. Prijatelj, prisluškuj Pomladni slutnji prvi., . rijatclj, upaj in veruj, po mavrici bo kot po brvi i/: onkraj prišla sreča. Na srcu rana je skeleča in v duši so bolestni klici. . . Ta bol je v trudni ptici, v umirajoči je cvetici, v večerni zarji ^se žari in z jutrom mladim se zbudi. In val in gozdič gol šepeče isto bol... A zdaj žafran pokriva zemlji grudi. . . Prijatelj, stopi ven v pomladni dan, ozri se, čudi, in pomladanski sen bo stopil tebi tudi v dnu duše razbolene. , . Žafran, žafran, trobentice rumene in solnčni naismehljaj, kako lepo jc zdaj... 10. Glej, čudo pomladansko, skrivnosti spijo v njem, prijatelj, jaz pa grem v tišino samostansko, ?elim miru, miru,.. n. Si našla bom miru v zidovju starodavnem, . kjer veje hlad? Na oknu bodo mreže, na srcu bo okov, še Sum vetrov v te stene več ne leže. .. o, smrt je v gradu )slavnem. V samotni uri bom mislila na te, med blede lilije srce bom svoje trudno dala. Pričakovala bom noči naslonjena na duri. Pred durmi je pomlad, za durmi ni — več nad... 12. Prijatelj mili moj, pred durmi včasih le postoj in svežih cvetk natrosi na kameniti prag.. . O, še pred solncem v rosi pobrala bom cvetice te, pritisnila jih na srce — vsak cvet bo meni drag. 13, In v celici ne bode več temin, pomlad bo v njej in v cvetju — tvoj spomin! 14. Glej, težo vej, pri cvetu cvet teži, teži,. . Zdaj smrti ni, povsod je praznično zvonjenje Ic v moji duši ni, ^. in v logih, v dušah je vstajenje. O, solnčni svet, v krasoti tej prijatelj hodi. O, srečen, srečen bodi, isaj si neskončno moj! 15. N eskončno moj! In ti ne veš, Kako posluša O tožna duša, L jubljenec, tvoj korak. A ti le mimo greš, J az jočem, v meni je razdvoj. . . 16. Prijatelj, lilija čarobna v oltarju tihem zdaj cvete. Tišina v njej je grobna in čašice svilene in prašnike voščene in srebrno srce ima. .. In lilija je razcvetela, ne škodi ji ne solnce, mraz, in v njej ni smeha, isolz neba, oh, nikdar ona ni živela, umetna lilija — sem jaz. . . 17, Lilije umetne... Nje gojil ni bil vrtnar, svetil, ni jim solnčni žar, rose niso jih pojile, niso jih noči hladile, sape niso jim igrale, zvezde niso jim sijale, nje ljubile niso zarje, . . Nje so oživele škarje in pa roke spretne. 18, Pred durmi je stopinja, prijatelj moj, si morda ti? Vse tiho je, nič ni. . . Noč mehka se razgrinja in vse pokojno spi. . . Le lilija bedi in se prijatelja spominja. Če boš prišel kdaj truden pred vrata samostana, potrkaj in Liljana odprla bode ti. Položil boš glavo STRAN 106. ženski sve'r LETNIK lil. v naročje ji, otrla bridko bo solzo in dobro bode li. .. 20. In več ne bil bi truden, radosten bil bi kot nekdaj in meni bi dejal: Liljana, pojdi zdaj z menoj nazaj, pomlad že vriska črez zemljo, o, vedro zopet je nebo in zvonček že je vstal, žafran, trobentice rumene, , . O, pridi, pridi ti z meno), vse trate so zdaj razcvetene, glej, koliko je spet zelenja, ni več trpljenja — na isrcu mojem je pokoj. 21, In šla bi jaz s teboj črez prag ta kameniti in dal bi meni piti iz tvojih ust sladkost. Mladost, mladoist kot zarja v jutru bi vzplamtela, in jaz bi te objela vsa blažena in srečna. . . 22. Tako bi blažena in srečna jaz bila, o, prijatelj moj, kot lilija umetna, ki uzrla. je solnca prvikrat sijaj. . . Nazaj, nazaj med cvetne grede, med rožmarin, resede bi stopala s teboj.. . Prijatelj moj, od same sreče bi umrla — in v duši bil bi mi pokoj. .. ©S®©®© Iz spominov Sofje Andrejevne. Priredil Ivan Voult. (Nadaljevanje.) ^ začetku poletja 1. 1863. nas je obiskal fet v Jasni Poljani, ko se je Lev Nikolajevič vnelo zanimal za čebelorejo in je po cele dri«ve preživel v čebelnjaku, tako da sem mu morala nesti tja včasih celo zajutrek. Zvečer smo po navadi tam čaj pili.' Vsepovsod po travi so se svetlikale kresnice; Lev Nikolajevič je ujel dve, ju šaljivo položil na maja ušesa in rekel; «Obljubil sem ti smaragdne uhane, no torej, aH bi mogel dobiti lepše, kakor so ti?» Po svojein odhodu mi je pisal Fet pismo v stihih, ki so se tako končali; d-rastlih. Igrali smo klavir, gosli in cela peli smo. Nekega poletja se je vsa mladina ukvarjala s poljskim deJom in skupaj z Levom Nikolajeivičem, je spravila pod streho žetev ubogim vdovam. Takrat, v šestdesetih in sedemdesetih letih, se je že čutila izprememba v njegoad notranjosti, tista težnja po preprostem, zgolj duhovnem življenju, težnja, ki ga ni več ostavila do smrti. Tedaj je bil z dušo in telesom udan pravoslavni cerkvi; cenil jo je kot neko skupnost z ljudstvom. Polagoma pa se je od nje oddaljeval, kakor dokazujejo njegovi poznejši spisi. Težko je ugotoviti, kdaj in kako se je izvršila la izprememba v Levu Nikolajeviču. Imela sva že devet otrok, in čimbolj so doraščali, tembolj zamotana je postajala njih vzgoja. Oče se jim je vedno bolj odtujeval, ni hotel prav nič več sodelovati pri njih vzgoji, ker je smatral za škodljivo, če se vzgoja vrši po programu in dogmah. Kaj mi je bilo storiti? Vrniti se na deželo in vse opustiti? Kaj takega ni hotel niti sam Lev Nikolajevič. Proti moji želji je kupil v Moskvi hišO', s čimer je dal našemu mestnemu življenju stalnost. Nesporazumljenje med menoj in mojim možem ni nastala morda od tega, da sem se jaz od njega duševno oddaJjeiviala. On je bil, ki se je oddaljeval, toda ne v resničnem življenju, ampak samo v svojih spisih. Jaz par nisem čutila dovolj moči, da bi sledila njegovim naukom. Najini osebni odnošaji so ostali isti, ljubila sva se kakor prej, vsaka ločitev nama je bila težka... V meni se je vzbudilo ljubosumje, ko sem proti koaicu najinega življenja morala dožilveti, da se je duša mojega soproga, ki mi je bila toliko let odprta, pred menoj zaprla, a se je odprla oddaljenemu, tujemu človeku, in to za vedno in brez pravega vzroka.") Tri otroke nama je smrt ugrabila. Nalezla sem se od njih oslovskega kašlja in sem istočasno nevarno obolela za vnetjem rebrnice, čegar posledica je bil prezgodnji porod, ki me je spravil na rob groba. Ali so ti dogodki tako vplivali na Leva Nikolajeviča, ali so bili kakšni drugi vzroki, vsekakor je njegovo nezadovoljstvo z življenjem in iskanje resnice zavzemalo vedno ostrejše oblike. Iz njegove «Izpovedi» in drugih spisov je znano, da je takrat imel celo samomorilne misli, ker ni našel zadoščenja. Nisem se mogla čutiti tako srečna kakor v prejšnjih I Pri tem misli na Čertkova, ki «e je v I. 1883. seznanil s Tolstojem. t.htnik iv. ženski svlii stran 109. časih, če jc moj mož grozil, četudi ne odkrito, da si bo vzel življenje, kakor mi je pozneje grozil s svojim begojn. Težko je bilo najti vzroke njegovega obupa in sploh vanje verjeti. Naše družinsko življenje je bilo vedno enako dobro in normalno, toda njega ni več zadovoljevalo; islcal je svojemu življenju drugi zmisel, iskal je vero v Boga, pri mislih na smrt se je zgrozil in nič ni mogel najti, kar bi ga moglo z življenjem spraviti in pomiriti. Zdaj se je pogovarjal z, Bobrinskim') o Radstockoivem") nauku, zdaj s knezom S. S. Urusovim') o pravoslavjii in cerkvi, zdaj z romarji in raznoverci, pozneje z nadškofi, menihi in duhovniki, toda nihče in nič ga ni moglo umiriti. Duh zamkovanja obstoječih veroizpovedi, napredka, znanosti, umetnosti, sploh vsega, kar si je človeštvo v teku stoletij pridobilo, ta duh zanikoivanja je vedno bolj nadvladoval Leva Nikolajeviča in postajal je vedno mračnejši. Bilo je, kakor da je njegov notranji pogled mogel videti samo še zlo in človeško trpljenje in da je vse veselje, dobro in lepo izginilo s tega sveta. Nisem si mogla predstaviti, kako je mogoče živeti s takimi nazori, prestrašila sem se, vznemirjala in žalostila. S svojimi devetimi otroki se vendar nisem megla vrteti kakor vetrnica v vse mogoče duhovne smeri, v katere se je moj vedno izpremenljivi mož izgubljal. Pri njem je bilo to goreče, iskreno iskanje, pri meni bi bilo zgolj brezumno! posnemanje, ki bi samo škodilo družini. Poleg tega se nisem mogla ne hotela po svojih globokih čustvih in po svojem prepričanju odreči cerkn, v kateri sem bila že iz otroških let vajena opravljati svoje molitve. Lev Nikoilajevič sam je bil v prvih dveh letih svojega iskanja najbolj pravoslaven in držal se je vseh predpisov in postov, v čemer je bila vsa družina z njim s.oglasna. Kdaj se je med nama razdrla notranja vez, ne vem, in bi tudi ne mogla povedati, v čem so pravzaprav obstajala nesporazumi jem j a. Po zatajitvi cerkve in pravoslavja se je Lev Nikolajevič nenadoma izjavil za srootrenost in modroist Kristusovega nauka, ki je bil po njegovem mnenju nezdružljiv s cerkvenim naukom. Kar se mene tiče, ni mogel biti evangelij vzrok najinega razdora, ker ga smatram za temelj pravoslavne vere. Ko ga je Lev Nikolajevič proučil in si prizadeval po njem živeti, je začel vnovič trpeli zaradi našega takozvanega razkošnega življenja, ki ga pa jaz nisem mogla razumeti, čemu bi morala jaz izpre-minjati razmere, ki jih nisem ustvarila. Če bi bila razdala vse svoje premoženje kakemu neznancu, bi padla v revščino z vsemi svojimi deve-, timi otroki, kako bi mogla potem delati za družino, kako bi jih bila mogla vzgajati brez vsakih sredstev?") Lev Nikolajevič je bil po poklicu in po Prometni minister Aleksej Pavlovič Bobrinski, Radstock je bil neki angleški pridigar iz sedemdesetih let, ki je imel v petro-grajskem plemstvu velik uspeh. Sergej Semjonovič Urusov, pose.stiiik, bližnji prijatelj Leva Nikolajeviča. Primerjaj dramo «In luč sije v temino». V osebi Marje Ivanovne je predočena Sofja Andrejevna. (Pripomba nemške prevajalkel- stran 0. ŽENSKI SVE'r letnik lil. nagnjenju ustvarjen samo za pisanje. Saj se je večkrat odpeljal iz Moskve v Jasno, da bi tam živel v samoti, pisal in premišljeval o svojih delih. Silno težka mi je bila ločitev od njega, toda zdela se mi je nujno potrebna, toliko v dobro duševnega dela mojeiga soproga kakor tudi z ozirom na mir, ki ga je potreboval. Kar se mene tiče, so me zunanji in notranji zapletljaji mojega življenja silili, da sem, čimbolj sem se starala, tem resnejše razmišljala o vprašanjih našega bivanja; kakor v zgodnji mladosti sem se torej zatekla, k filozofiji, k modrosti velikih mislecev, ki so živeli pred menoj. Takrat, med 1881. in 1882. letom je neki bližnji znanec in večkratni naš gost, knez Leonid Dmitrijevič Urusov, prestavil v ruščino «Misli Marka Avre-lija» in nam je dal čitati to delo. Misli tega cesarskega modreca so zelo vplivale name. Pozneje mi je Urusov prinesel Senekova dela v' francoskem prevodu. Sijajni slolg, bogate misli tega filozofa so me tako navdušile, da sem njegove, spise dvakrat prebrala. Izmed filozofičnih s'pisov Leva Nikolajeviča sem imela najrajši «O življenju» in s poinočja Tastjenjeva sem delo prestavila v francoščino. Prevod mi je šel zelo težko od rok, ker sem tedaj pričakovala zadnjiega otroka Vanječko. Še dveh del se spominjam, ki mi jih je Lev Nikolajevič izročil v prepis. Bili sta dve prestavi: ena iz nemškega: «Nauk dvanajstih apostolov», ki jo je potem predelal, in driigo iz angleščine «O sekti .Behaistoiv». Če ima kateri mojih spisov kakšno stvarno vrednost, tedaj je lo sedem debelih, nevezanih zvezkov, ki nosijo naslov: «Moje življenje»'), v katerem je opisana dolga doba mojega življenja do 1897. Ko so mi po smrti Leva Nikolajeviča prav neopravičljivo zabranili vstop v Zgodovinski muzej v Moskvi, kjer sem imela shranjene vse listine, dnevnike, pisma, moje in mojega soproga zapisne zvezke, nisem mogla zaradi pomanjkanja snovi nadaljevati svojega dela, in tako sem izgubila tri leta svojega že itak pojemajočega življenja. In kdo hi poanal življenje Leva Tolstoja več in bolje od mene? Te papirje sem leta 1894. nesla najprej v Rju-mjancev muzej; ko so ga pa prenavljali, so prišli v Zgodovinski muzej, kjer ostanejo:, dokler bo sodišče odločilo o njih nadaljni usodi.') Poleti 1884. je Lev Nikolajevič mnogo delal na polju, po cele dneve je kosiJ z mužiki, in ko se je zvečer truden vrnil dcmov, je sedel tu in mrmral, nezadovoljen z življenjem, kakršnega je živela njegova družina, in z vsem, kar ga je mučilo in žalilo, ker je nasprotovalo njegovemu nauku. Nekaj časa je sanjal o tem, da bi vzel k sebi kako delavko, rusko '■) Od teh so bili objavljeni spisi; «Ženiiev Leva Nikolajeviča», «Moč teme» in «Obisk v Optini Pustinji», ') Gre se za znani spor z Aleksandro L. Tolstojevo; Solja Andrejcvna pa je še pred svojo smrtjo izročila ličerki vse rokopise brez pridržkov. letnik iv. ženski svet stran 111. kmetico, in bi z njo sfaivaj pobegnil ter bi, kakor mi je sam priznal, s skupino naseljencev začel novo življenje. Po brezpomembnem prepiru z menoj zaradi nekih konj je kancno hiše rekoč, da gre 'za vedno, morda v Ameriko^, in da se več ne povrne, hiše' rekoč, da gre za vedno, morda v Ameriko, in da se več ne povrne. Med tem so se pri meni začeli po^javljati porodni popadki. To' počenjame mojega moža me je spravilo v obup, moje duševne in telesne muke so bile neznosne. Prosila sem Boga, naj mi pošJje smrt. Ob štirih z)utra) seje Lev Nikolajevič vrnil domov, toida ni prišel k mem, ampak je legel »podaj v svoji delo^vni sobi na divan. Vkljub svojim hudim bolečmam sem hitela doli k njemu, toda bil je mračen in ni izpregovonl besede. Ob sedmih zjutraj je prišla na svet najina hči Saša. Nikoli v živi,en,u rasem pozabila tiste strašne, jasne julijske noči! , lorn Še enkrat je Lev Nikolajevič nameraval pcbegniti, m sicer i. O tem pa ni nihče nič vedel. Napisal mi je pismo, ki so mi ga pa na njegovo željo izročili šele po njegovi smrti. Toda tudi tedaj ni šel proc. Jeseni istega leta mi je Lev Nikolajevič izročil pooblastilo za upravo vseh premoženjskih zadev vključno tudi izdanje njegovih del. Dasi brez izkušeni in brez kcpejke denarja, sem se odločno začela baviti z gospodarsko znanostjo,, da bi mogla urejevati izdajo in prodajo del svo|ega soproga. Morala sem se ukvarjati s posestvi in z vsemi takimi zadevami. Kako težko je bilo to v tako, veliki družini in brez izkušen,! VecKrat sem .e morala s cenzuro boriti in v ta namen napraviti več poti v Petrograd. Nekoč me je Lev Nikolajevič poklical v svojo delovno sobo m me prosil, naj prevzamem vse njegovo, premoženje z njegovimi avtorskim, pravicami vred. Vprašala sem ga, zakaj se mu zdi to potrebno, ko sva si vendar tako blizu in je vse najina skupna last. Odgovoril mi ,e, da ,e ,metje greh in noče nič imeti. - «In ti hočeš naprtili ta greh mem, ki sem ti najbližja?» sem vzkliknila' in .olze so me oblile, «Nočem m ne sprejemam». Premoženjsko stanje mojega moža mi je ostalo neznano, vodila pa sem gospodarske zadeve na temelju po-oblastda m sele crez vec let sem dala svoje privoljenje za splošno delitev, pri kateri ,e on sam kot oče določil, kaj gre meni in kaj najinim otrokom. Svojim avtonomnim pravicam se je popolnoma «drekel, v okolikor je šld tu za dela, k. so nastala po 1, 188L Za dela iz prejšnjih čas,c,v si je obdržal pravice do svoje smrti. Delitev se je izvršila 1, 1891, in Jasna Pol,ana ,e pripadla meni in najm-lajšemu sinu. ^ ®(iD©®®® stkan 112. ženski svet letnik iv. Ljubezni resnica. (Vida M.) Kaj čitaš, dete? O ljubezni, mati, O tej prečudni, razkošni lepoti, ki vsa te prevzame, dušo in srce ti objame v neskončno sladkotrpeči okov. Dele, pusti to snov! Prezgodaj je še. Ljubezen je neizmerno trpljenje, duše križanje, nje vstajenje, neizbrušen še kristal. Mati, čemu potem Bog nam srce je dal? Čemu? Da ga očistimo, izkristaliziramo in skrbno čuvamo, da ko pride mož, mu sredi krvavordečih rož mladosti, hrepenenja šepetajo -ustna: «moja ljubezen brezmejna te prosi, naj bodem Na tako ljubav, dete, pride blagoslov božjih rok, mati tvojih otrok. Vse drugo je laži Ni mogoče. (Maksa Samsova.) Ko bi se mogla v nič izpremeniti, izginili neznano kam v brezmejnosti kot jutranja se megla razpuhfeti, Veliko srečnejši je orel v zraku izginiti v trenotne globočine, srečnejša riba v vodi je globoki' v višino poleteti preko orla, Teh strašnih spon potrgati ni moči; pogrezmti se v dno morja globine,, priklenjena na revno to sem zemljo! S®©fš©® Kazen. (Marijana Kokaljeva.) Sloveči pisatelj, filozof in človekoljub Tolstoj, je rekel: «V svetu, ki se sam imenuje praktičen, v svetu, ki nima za pametno to, kar je pametno, ampak to. kar je praktično — v tem svetu pustite, da si prisvajajo ljudje pravice do pokorščine in kaznovanja. Toda naš svet otrok, svet priprostih in odkritosrčnih bitij, bi morali obvarovati hinavščine, strahovanja^ zločinstva. Otrok naj bi bil prost teorije, da je maščevanje pravično, kakor hitro ga imenujemo — kazen. Kazen vzbuja najnižje instinkte. Otrok, ki je kaznovan, zasovraži onega, ki ga je kaznoval; one, ki se mu smejijo. On trpi, sram ga je ponižanja in takrat nalaga v svojo dušo upornost, trmo, mržnjo do vzgoje, lepote in ne veruje več v pramcnosl; njegov človečanski čut je ranjen. Drugi se radujejo nad njegovo nesrečo m mu jo privoščijo. Kje je tu kazen kot svetlo vzgojno sredstvo? Tolstoj je poznal otroka in njegovo dušo, saj je bil dober oče in učitelj na jasnopoljanski soli. ' «Kazen je krivica in omalovaževanje človekovo,r, meni Tolstoj, ki je s posameznim otrokom vzgajal človeštvo. Izgnal je bil palico, nekdanjega vzgojitelja, ucitel,a, metodo - /z šole, doma in postavil mesto nje svojo veliko ljubezen m pravičnost, Kaznujmo malo in milo. Pravični ne moremo biti nikdar, ker ne moremo poznah otrokovega duševnega razpoloženja v trenutku, ko je, zagrešil. ®®®®®® letnik iv. ženski svet stkan 113. Vstajenje. (Aleksandra.; Kot da bi cvetje padalo iz liji, sladko dehti v . aprilsko jutro zvonov pobožna pesem iz daljni; «Gospod je vstal» Šepeče sveža rosa ranih ur po cvetkah travnikov in polja, hiti škrjančev jasni vrisk v azur; «Goispod je vsiaL» Drhtijo mlade njive tihi spev, šuštijo tajnostno gozdovi, odzivlja sveže brstje jim odmev: «sGospod je vstal.» Po cerkvah praznični sijaj žari, lestencev blesk in vonj kadila, molitev tisočerih src kipi: «Gospod je vstal.» Ta dan na polja, v meista in vasi Zveličar gre in blagoslavlja--- Mu rdeča roža belo dlan krasi. — ©©®fMi© Fr. Büek: KRIŽEV POT. Deveta postaja. stran 114. ženski svet i.etnik iv. Italijanski zakon o ženski volilni pravici. (Dr. T.) Kaj pravi zakon? Zakon, ki daje ženi aktivno in pasivno volilne pravico (pravico voliti in biti izvoljena) pri občinskih in pokrajinskih volitvah, ali, kakor jih Italijani imenujejo, «upravnih» volitvah, ni nič drugega kot spremenjen občinski in pokrajinski zakon od 4. februarja 1915, Člen 24. tega se je do 9. decembra 1925. glasil takole: «Ženske ne morejo biti vpisane v imenike za upravne volitve in ne morejo biti izvoljene na mesta, označena v tem zakona.» Po tem starem zakonu je bila torej žena izključena od upravnih volitev. Ni imela pravice me voliti, ne biti izvoljena, ne torej aktivne in ne pasivne volilne pravice. Ta določba je bila z novim zakonom kratkomalo odpravljena in ženi je bila pravica, katero ji je stari zakcin zanikal, pripo-znana, toda le pogojno. V tem oziru se da novi zakon razdeliti na tri dele. Prvi del zakona določa: Katere žene smejo voliti? PoVemoi takoj, da se tu dela velika razlika med moškimi in ženskami. Dočim je predpcgoi za to pravico enak za moške in ženske, to je oba morata biti italijanska državljana z državljanskimi pravicami, so drugi pogoji različni. Čeravno dosežeta moški in ženska po državljanskem zakoniku polnoletnost z 21. letom, lahko moški doseže volilno pravico pri upravnih volitvah obenem s polnoletnostjo, ženska pa tega ne more, kajti njej daje zakon o upravnih volitvah to pravico še-le, ko je dovršila 25. leto, oziroma ga dovrši tekom 31. maja v onem letu, ko se vrši revizija volilnih imenikov. V drugi vrsti se pri moških za aktivno volilnoi pravico ne zahteva pismenost, dočim daje nc^vi zakon nepismenim ženskam volilno pravico le v izrednih slučajih, to je; če so odlikovane v vojni, ali za civilne zasluge, ali če so matere ali pa vdove v vojni padlih vojakov. Za druge zahteva zakon ne samo pismenost, temveč — če so rojene pred letom 1894. — dokaz, da so z uspehom dovršile 3. razred ljudske šole in — če so rojene po letu 1894. — dokaz, da so z uspehom dovršile zadnji razred v svoji občini obstoječe šole, ali pa končno za oboje poseben izpit. Le v izrednih . slučajih (če n. pr. izivršujejo očetovsko oblast, ali so skrbnice, ali plačajo v občini, kjer hočejo voliti, najmanj 100 lir davka), zadostuje samo pismenost. Vidimo torej, da je zakon — in nedvomno v mnogo slučajih tudi po pravici — mnogo bolj strog za ženske kakor za moške. Le-ti imajo aktivno, in v nekaterih izrednih slučajih tudi pasivno volilno pravico, tudi če ne znajo niti citati in pisati, dočim je pri ženskah, razen par omenjenih slučajev, toliko aktivna kolikor pasivna volilna pravica brez pismenosti, oziroma gotove izobrazbe izključena. letnik iv. ženski svet stran 1-115. Drugi del zakona določa; Katere ženske ne smejo voliti. Tu Drihajajo v poštev iste zapreke kakor pri maškili, naštete v čl. 25. obč in pokr. zakona, kakor; slaboumnost, navzkrižje s kazenskim zakonikom radi zločinov, beračenja, pijančevanja, če kdo živi na breme uboznic ild K skupnim zaprekam za mcške in ženske pa postaja ludi tuka, se ena posebna zapreka za ženske. Izključene so namreč od volilne pravice ženske iz j.avnih hiš in tem podobne. Tretji del zakona določa; Na katera mesta smejo biti ženske izvoljene. Tukaj dela zakon tudi veliko razliko med moškimi in ženskami. Dočim so lahko moški izvcljeni pod gotovimi pogoji na vsa mesta, se predvideva v občinskem in pokrajinskem zakonu, da ženske ne morejo biti izvoljene; ne 1.) za župana; 2.) za predsednika pokr, odbora ali za po.kraj, poslanca; „ 3.) za člana pokrajinskega upravnega odbora; 4 1 za člana nabornega sveta; komisij za revizijo konj; za revizl,o liste poriHnikov, za člana pokrajinskega vodstva drž. strelskih tečajev, ne za člann gozdneija odbora. Zakon vsebuje še nekatere druge manj važne določbe, med drugimi tudi to da bodo ženske volile ločeno, v posebnih sekcijah, če jih bo vpisanih v občinski volilni imenik najmanj 50. V nasprotnem slučaju bi seveda nicrale voliti skupno z moškimi. * * s ' Kakor omenjeno je zakoniti rok za vpis v volilne imenike zapadel dne 8. marca. Vendar pa se sprejemajo prijave še do 31. marca m se bodo eventuelno tudi vzele v poštev. Rok za pritožbe proti neupravičeni izključitvi iz volilnih imenikov pa zapade 12. aprila. Objavili smo tako le glavne obriste noviega zakona, kajti natančne pojasnilo tega zakona, ki je, kakor omenjeno, le izpremenjen cbč. in pokr. zakon, ni mogoče zaradi preobširnosti v eni številki našega lista. Upamo pa, da smo čitateljicam ugodile tudi s temi kratkimi vrsticami. ©oeso® Med nami. (Vera Albrechtova.) Ko že med nami govore pogledi, da bi zaklade tajne izkopali, ko te pozove On, v poslednji uri. ko misel se je z mislijo prelila, ko «jaz» in «li» sta v eno se združila, cmo vendar tujci si v človeštva sredi; ker ločijo nas temne, težke duri, najlepši čari ž njimi zakopani, a svetu niso še grobarji dani. STRAN 116.______ženski svet i.ETNIK IV. Gospodinjstvo kot poklic, (maca.) 1 a, gospodinjstvo je poklic, in sicer težaven, skrbi puln poklic, katerega težkoče in važnosti ne priznaiva nihče, najmanj pa možje. To se razume samo ob sebi, to pride kar tako samo od sebe, si misli, kdor prihaja v urejeno, pospravljeno stanovanje, sede k pripravljeni mizi in je vsak dan nekaj drugega ali vsaj drugače pripravljenega. Kdo bi si mislil, s kolikimi skrbmi je sestavljen tudi najskromnejši vsakdanji obed! Saj mora osobito gospodinja srednjih slojev skrbeti, da potroši čim manj, a da zadovolji vse — včasih mnogoštevilne člane rodbine, da ustreže raznim oku-som in mladim, vedno lačnim želodcem. Navadno si še mora od vsote, ki jo dobi za gospodinjstvo, odtrgati, da obleče in obuje sebe in deco, da kupi za hišo to in ono, kar se je potrgalo, porazbilo in uničilo tekom let. Kaj čuda, če računa, ko se zbudi, ko gre po cpravkih, ko obrača v mislih doma in zunaj svoj tako skromno odmerjeni denar! Mož ji da, kolikor more, ko si pridrži za svoje privatne izdatke: tobak, gostilno in kavarno. Pa delaj, žena, čudeže, on ti ne more dajati več. In mimo ter brezskrbno odprawlja mož svojo službo, svoje navadnoi le dcpoldansko delo, dočim nima njegova žena ni ene same brezskrbne ure, ni najkrajše brezdelne dobe v vsem božjem dnevu Kjer je gospodinja, ki se je izučila gospodinjstva pri modri in pridni materi ali v kaki praktični gospodinjski šoli, še izhajajo, če tudi z veliko težava v teh kritičnih časih. Kjer je pa dekle stopilo v gospodinjski poklic brez vsakega praktičnega pouka, brez vsake priprave, tam je gorje njej in njenim domačim. Ako ni nikoli razpolagala z denarjem, kako naj si uredi izdatke, da bo dana ji vsota zadostovala za ves mesec? Ali ni v nevarnosti, da se pregreši kakor toliko in toliko gospc-dinj, ki začetkom meseca privoščijo sebi in svojim vsega dobrega v obilici, a jim zmanjka denarja že sredi meseca? Ako ni videla taka mlada gospodinja, n, pr, mesa nikoli drugače kot že pripravljenega, kako naj se razume pri nakupovanju? Ali je ne bo cgoljulal vsak mesar ter nevednici potisnil v roke, česar ne bi mogel nikdar izurjeni in poučeni gospodinji? Vsakdo bo gledal, da jo odpravi s slabim blagom, saj se na prvi pogled uveri o njeni neizkušenosti in nevednosti. Tudi služkinje bodo znak izkoriščati neizkušenost svoje gospodinje ter se bodo poismehovale in norčevale iz njene nevednosti. Dekleta, ki vedo, da jim ne bo treba izvrševati težkih hišnih del, da si bodo zato lahJto najele druge moči, morajo vendarie znati, kako se opravilja vsako hišno delo. Gospodinja, ki sama ne pozna dela, ga tudi ne bo znala odmerjati. Nalagala bo služkinjam danes premalo, jutri preveč ter ne bo mogla presojati njihovega dela. Vsaki, še tako' bogati ženi se pa lahko zgodi, da ostane nekaj časa navezana sama nase t.ETNlK IV. ŽENSKI SVET STRAN 117. in da mora delati dela, katei'a opravlja navadno služkinja. Kako težko in mučna bo zanjo, če ne zna, in kako smešna bo. v svoji nespretnosti za druge! Zato skrbite, matere, da bodo smatrale vaše hčere gospodinjstvo kot važen poklic, na katerega se je treba pripravljati prav tako in celo še bolj nego na vse drugo! s: ^ ^ Na Češkem in baje tudi drugod se poteguje ženstvo med drugim tudi za to, da bi dobivale gospodinje za svoje delo moževim dohodkom primerno plačo. Namignili so mi, da bi o tem odprla debato tudi med Slovenkami. Ne bojim se niti posmehovanja niti sovraštva nagega moškega spola, da bi. zagovarjala to opravičeno zahtevo, vendar je moje mnenje o tej stvari malo drugačno. Poznam inteligentne može, ki zaupajo preudarnosti svoje žene ter polagajo smjo plačo na gotovo mesto v predal, odkoder jemlje žena za vsakdanje potrebe. Izredne stroške pretresujeta z možem skupno ter si urejata tako, da nabavita za dom, otroke in obleko od meseca do meseca zdaj to zdaj ona, po najnejši potrebi. Žena ni v ničemur prikrajšana, ker prihaja prav tako tudi ona na vrsto s svojimi potrebami. Videla sem tudi to lepo navado pri nekaterih priprostih ljudeh-delavcih in silno mi je ugajalo. Tu se ni treba ženi-gospodinji potegovati za nikako plačo, saj ve, da ji mož ne more dati nič več, ona ve, kaj in koliko imata na razpolago. Poznam pa večino inteligentnih moških, ki odpravljajo svoje žene vsakega prvega v mesecu s skrajno omejeno, določeno vsoto, ki zadostuje za samo golo hrano. Žena ne ve svoj živi dan, koliko ima prav za prav mož dohodkov. Za vsak par nogavic, za vsako vretence sukanca mora prositi posebe; čuti se ponižano in če je občutljiva, ne zahteva zase ničesar. Zanemarjena po zunanjosti hodi žalostna okrog. Prav tako se godi tudi po večini v delavskih rodbinah, kjer je žena pravcati suženj brez trohice pravice, dasi se ubija z delom in skrbmi noč in dan. Kako odpomoči takim revicam? Težko vprašanje! Ženina zahteva po plači bi spremenila že itak peklensko življenje v še hujši pekel. In vendar se mora srečnejše ženstvo potegniti za pravico svojih bednih sester. — Kako? O tem naj se oglašajo naše čitateljice! Sanje umirajo. (Srečko Kosovel.) Sanje umirajo — ne kot ljudje — A vse se pomakne v prosiranosi dvoran o, še imajo odprle oči, Ivojih spominov, in hlađen kip o, še bije ljudem srce, poslane, kar ljubil si sredi sanj, dekle, ki sem sanjal jo, še živi. in srcu okameni uirip. ®®®®®a stran 118. ŽENSKI SVET i.etnik iv. Otto Weininger. (Giovanni Papini'). - Poslov. Joža Trdina.) če sc nc motim in molil bi se rad — nihče ni niti clalinil ob izdaji italijanskega prevoda Weiningerjeve knjige Spol in značaj. Sramota. Ali so naši recenzenti res tako obzirni, da nimajo poguma izpregovoriti o tem, kako kritikujc Weininger žene? Prevod je slab, in ti.skovne napake so šc najmanjši pogreški. Prevajalec, nc vem zakaj, ni povedal niti besede o življenju in o duSevnosti nesrečnega Avstrijca, kakor da se sramuje, da je prevedel v Bcatričin jezik nesrečnežcve antileministične kletve. Toda ta izgovor bi ga ne opravičil pri trdovratnih kritikih: literatura o Weiningerju je v Nemčiji zelo .številna in spisi Rappaportovi, Luckeževi in Swobodovi, nam podajrajo zadostne beležke o duševnosti in življenju tega nestvora, ki se je obsodil na smrt, star dvajset tri leta, potem ko je bil poslal v svet kruto mojstrsko delo. Spol in značaj ni popolna knjiga, ni klasična razprava, ni lirična pesnitev, temveč je resnično in pravo mojstrsko delo. Po zadnjih Nietzschejevih knjigah ni Nemčija iz-dala tako pomembnega teoretičnega dela, tako krutega v svojem miru, tako strastnega v svojem racijonalizmu, tako bolestnega v svojem lastnem upanju. Če bi ne bil naš sodobnež — z nami jute starosti — dvajsetleten dijak in če bi listine in priče ne bile povsod tako dobro znane, bi bilo težko verjeti, da je napisal tako debelo in trpko knjigo, polno novih opazovanj o človeškem življenju, prepojeno z resničnim in slavnostnim filozofskim zanosom. In vendar, letnice govore jasno. Otto Weininger se je rodil na Dunaju dne 3. aprila leta 1880. in prva izdaja knjiga Geschlecht und Charakter je iz leta 1902. Kot deček je kazal izredne nadarjenosti. Na vseučilišču se je bavil zlasti z vedami in filozofijo: Plato in Kant sta bila njegova bogova. Zakaj je začel razmišljati o seksualnih vprašanjih, ne vemo natanko. Za svoje diplomatsko delo je zbral najgloblje filozofske odlomke iz svoje knjige. Ko jo jc nato izdal, pomnoženo z več novimi poglavji, je ugajala le globljim mislecem, ki so brez • predsodkov, kakor Strindberg in Kraus. Potem ko je knjiga izšla, je šel v Italijo, kjer sta mu Rim in Sirakuza napravili večji vtis kot vsa mesta, ki jih je doslej prepotoval. V Sirakuzi je spisal večji del svoje druge in zadnje knjige: O poslednjih stvareh. Ko se je vrnil na Dunaj 3. oktobra leta 1903., je odšel z doma, ter najel sobico v hiši, kjer je umrl Beethoven; naslednje jutro se je usmrtil z revolverskim strelom v prsa. «Neue Freie Presse» je naznanila njegov samomor podlo in neumno: «Včeraj se je usmrtil O. Weininger, ki je izdal knjigo zoper žene ter je upal, da bo zato postal docent na dunajskem vseučilišču. .le pač čudno, da inapiše dvajsettrileten mladenič knjigo zoper ženo!» Čudno, za dunajske časnikarje, seveda. Zakaj Weiningerjev samomor ni bil kar tako navaden samomor, ni imel tolikih človeških vzrokov, kakor jih imajo samomori, ki se dogajajo dan za dnem. Podoben je bil Mainlenderjevemu ali iiovejšim: Steinerjevemu, Calejevemu, Michelstaedterjevenni, bil je to nekak «Metafizičen samomor,», neka zavestna odpoved življenju radi duševnih razlogov. Preden je fizičen samomor», neka zavestna odpoved življenju radi duševnih razlogov. Preden je pisca..! Izbral je sebe. Zakaj? Pravi vzrok dejanja ni jasen. Ali se je bal, da se resno zaljubi, potem ko je preveč globoko spoznal ženo? Ali ga je bilo strah, da bo moral «di seksualnosti preklicati krute teorije, ki jih je z bolestjo stvoril njegov razum? Ali je spoznal, da mu ni mogoče več živeti potem, ko je obsodil polovico človeških bitij ter dobršen del druge polovice? Ali pa so bili v njem resnično, kakor je menil sam, nagoni k slabemu, z njegovo nepopustno moralo, nasprotni? Nekaj dni preden se je ustrelil, je napisal: «Usmrtil bom samega sebe zato, da nc bom usmrtil koga drugega.» ") Giovanni Papini je eden izmed najbolj znanih sodobnih italijanskih pisateljev. Zaslovel je s svojo knjigo «Storia di Christo». Piše duhovito, škoda le, da premalo skrbno; njegovi spisi so takorekoč kar zmetani na papir. Prevod o Weiningerju je iz knjige «Stroncalure», Koga drugega? ženo, moža, idejo? T.ga ne bomo izvedeli nikdar, lahko pa trdimo, da ie bilo njegovo življenje čisto, . , , ;„ ,£ t 5Ä 'T 't" si? S : p^ Hbo» od .i.....Ki«"» M- tudi njegova mora. ... Ne le njegova. Kdorkoli čita knjigo do konca, ne da bi ga premotila aJl prepodila prostodü na' lnstvena terminologija, strog kantizem aU absolutno PO-^ r':.!"' Lvanja napram boginji - ženi, ki radi neke meäanice opoUkos i, ; ™er ter dobre in slabe literature težko najde nejeverneže, se cut, potem ko ,e dospel zadnjih strani Spola in značaja, izredno pretresenega m zmedenega. Kakor je bilo že videti, je bil Weininger prvi, ki ga je užalostilo njegovo ,spoznan)e. Na dnu vJie dule on ni naladen sovražnik žen, ki si oddahne s_ tem da. izusti neka, zbadljivk aH strupenih izrekov. Ko pride čitatelj Spola J",; davia najde tam, gotovo ne brez presenečenja, sledeče besede. «Ta kn iga ,e na,več,e feXje. 'ki je bilo' sploh kdaj izkazano ženam.. Kdor to čita, ne da ^^ ^aven mno mi.1,1, bo rekel, da je ta trditev nesramnost ali sarkastična. Kdor _ pa ,e_ prodrl bhze Weiningerjevi misli, no tako: «Tudi napram ženam se mora moz obešati mo alno izvajati ne sme ne seksualnosti ne ljubezni, zakaj obedve sta pripomoček za tu, cll, skušati mora razumeti jo. Večina mož trdi teoretično da spostu,e zeno v Praksi pa jo zaničuje,tem bolj,» Kakšen greh ima mislec, ki se odkritosrčno trudi, da bi razumel, najde pa le brezbrižnost in revnost namesto duše m velicme. Menim, da bo marsikoga zanimalo izvedeti, kaj je dovedlo dunajskega san^morilca do tega, da je več ko polovici človeštva odrekel vse vrednote V neka, -- goče razložiti knjige, ki ima štirkto velikih strani, kjer ,e skoro v vsakenr odstavk kaka nova intuicija ali sugestivno zopetno zbližanje, Kar največ zmorem ,e to, da bom poizkusil naslikati ogrodje in da bom izklesal iz vsebine temel,ne zvrsetke Ne moremo sicer prav natanko reči, kako so v knjigi «Spol in značaj» razvrščena poglav,a, vendar pa jo lahko delimo v tri precej ločene dele: v uvod, ki je znanstven, biološki m psiho-loški, kjer je omeniti zlasti predlog o novi metodi v psihologi,. - o metodi «tipov.,^ o karaklerologiji; to je osnovni del, kjer navaja zdržema in na brezsrčen nacm anali^.0 o ženi, primerjajoč jo neprenehoma s popolnim možem; morda bi rekli, da ,e ta dei postranski, če bi ne bil tako potreben, da razumemo poglavja o geni,lll ter ono o Judih in o Angležih. O tem zadnjem delu ne morem govorili ničesar, čeprav ,e med najlepšimi in najbolj globokimi v vsej knjigi, in o ,irvem bo zadostovalo le neka, opazk. Weininger kritikuje zlasti resnično naravno razliko med možem in ženo. ter to utemeljuje le po vnanjih in dobro vidnih znamenjih. Tako imamo tore, razne stopn,e med možem in ženo, skoro v vsakem možu je nekaj ženskih elementov m v väaki -zeni nekaj moških elementov. Emancipirane žene ali one, ki hočejo biti emancipirane in ki so talentirane, predstavljajo moške značaje, so pa zopet možje, na katerih opazimo preveč ženskosti. Mož se torej imenuje ono bitje, v katerem prevladujejo moški znaki, Iizieni ali duševni, žena pa ono, ki ima več ženskih znakov. Torej imamo može, ki nosi,o dolge lase in krila, ter žene z brkami in hlačami. Ker jc torej v bistvu nemogoče popolnoma ločiti oba spola, si pomaga Weininger na sličen način kakor Plato v svoji ideji, namreč s «tipom». Poslužujoč se ekstremnih elementov, ki mu jih nudijo človeška bitja, napravi abstraktno dva lipa, namreč popolnega moža in popolno ženo, ki ju ne najdemo v življenju, ki pa sta lahko znan- STRAN 120.____ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. Stven objekt, zakaj dejstva, ki ju sestavljajo, so vzeta iz življenja in jih najdemo testo polarizirana v obeh nasprotnih spolih. Potem, ko je določil to, začne Weininger meriti znamenito «sfingo brez skrivnosti»; najprej pa §e pove ženam obtožbo, ki je zanje omalovažujoča — to je, da šc nikdar ni žena dobro obdelala ženske psihologije, ter izvaja iz tega, da se žene ne opazujejo ali pa, da lih je sram izpovedati se. Njegovo prvo odkritje je sledeče: mož je seksualen m še nekaj — žena pa fe samo seksualna, «Mož ima zmožnosti, da je s svojo lastno seksualnostjo v neodvisni zvezi; če hoče, ji zastavi meje ali pa ji pusti, da svobodno Jzbruhne, lahko jo zanika ali pa jo podpira; lahko je Don Juan ali pa svetnik; treba mu je le izbrati.» Ženi pa ni mogoče izbirati; seksualnost jo prevzema popolnoma Iz teh temeljnih nasprotij tipičnih nosilcev obeh spolov izvaja več ali manj direktno sto deistev, ki si jih ne upam ponoviti s svojimi besedami. Zato bom !e navajal — opozarjam pa, da so posamezni stavki izvršetki sodb in teorij in ne morda brce ali brutalni izbruhi brez motivacij. «Misliti in čutiti pomeni pri ženi eno in isto, pri možu pa to vedno lahko ločimo, -Ud genijalnosti... je -žena aboolutno izključena. - Kjer se je treba držati stroge forme, niso žene proizvedle še nikdar ničesar, ne v glasbi, ne v arhitekturi, ne v plastiki, ne hlozoflji. _ Pobožnost in čednost sta izrecno moški. - Strah pred smrtjo imajo žene m mozje, a le med slednjimi najdemo željo po nesmrtnosti. __ žena ni logična — žena je amoralna, — Bitju liakor ženi, ki nima logičnega in etičnega čutenja, je nespametno, da bi mu prisodili dušo,,. Popolna žena ne pozna nekega «jaza» _ osebnosti in individualnosti; razumen «jaz» in duša, volja in razumen značaj pomenita isto, in to ima edino le mož, ženi manjka popolnoma.» ^^ Žene ne znajo misehjo delati in presojati; če store kaj dobrega na znanstvenem polju, «e imaio zahvaliti le možu, «Mnogo bolj ko cherchez la femme o možu, velja o ženi cherchez Ihomme,» žene ne znajo niti govoriti, «Imajo pač dar govora, a govoriti ne znajo Žena se zabava, besediči, a govoriti ne zna. Najnevai-nejša pa je, kadar molči, zakaj s tem pogosto premoti moža, ki si je v svesti, da ne govoriti pomeni često tudi molk,» Ženam primanjkuje tako popolnoma duša, da ne morejo biti niti hudobne, «Ne trdim, da je žena hudobna ali nemoralna, nasprotno, tega niti ne zmore; ona le le amoralna,» Weininger gre še celo tako daleč, da zanika žensko sramežljivo,st- in res, zene so rade nedekoletirane ter se razkrivajo med seboj brez pomislekov, .žena ki nima sramežljivosti, je morda videti sramežljiva, ker v njej sploh ni sramežljivosti, ki bi 10 bi o možno žaliti,» Flozof nadaljuje: žene nimajo časti, temveč samo telesno nicemumost. «ženska ničemurnost obstoji v vednem obziru do drugih; žene ne žive drugače kot v mislih na druge.» žena hoče, da je lepa, ljubljena, zavidana, «Moža pa je sram, da ga kdo ljub. ker meni, da dobi s tem nekaj v dar, da je pasiven, vezan; nasprotno pa; dat., b,ti delaven in svoboden. On tudi ve, da ni vreden ljubezni... žena pa se ponaša s tem, da je ljubljena, baba se pred drugimi, da bi jo zavidale, razvifT-'- "Tt'f"" ■"."'^'''f nesocijalna. «Nagon goljufije je mnogo bolj azvit pn ženah , kakor pri možeh,» še več: «Kdor nima značaja, tudi nima prepLanja Tela nijr' '' ^riti-n duh in protestantizma sploh ne razume,» z več n b T'^'p"' P" znamenite slučaje individuov z vec osebnostmi, «Popolna žena je deljiva,,, agregat je in zato nedružabna!» Gotovo ni ■ d^ ie žena sfinga, «Mož je mnogo bolj zagoneten, neprimeroma bolj kompliciran,» P" ^^^ nadvladujoča tipa, M e oLob ' \r " - s kruto temeljitostjo kli ie llbt, ° Platonovem problemu Po n eJ^vel ^T" I kot banalna, resničnost, ni druge ljubezni kot je plafonična. Mož ljubi v ljubezni samega sebe ter -LbTNlKlV. ...........ŽENSKI SVET_________STRAhU?!- skuša projicirati na lepo bitje to, kar so mu zdi duäevno vredno ljubezm, to, iesat sam nima, «Ljubezen je aajgloblji i.ra., ki je moöncjäi od voJ,e stremeii po vismi.. v njej se pokaie kakor nikjer drugod na svetu resniöno bistvo-ćloveka, ^ ,e obso,en, da mha med duhom in telesom, med seksualnostjo in moralo, to ,e med božanstvom in živalsko surovostjo... Ljubiti pomeni nakopičiti na gotovo bit,e vse to kar bi b,l človek rad- sam, kar pa ne more nikdar biti, tako da mu potem bit|e predstavlja njegov ideal» Toda v nobenem možu, tem manj ženi, ne najdemo ude|stvene popolnost., zato so vse ljubezni nesrečne. In ljubezen sploh je nizkotna in sramotna; zaKa, moz si predstavlja popolnost dovršeno v neki drugi osebi, namesto da bi |o skusal uresničiti sam v sebi, tako se često moti in goljufa, ljubkovan od seksualnosti, odvračajoč se od resnega dviganja lastne osebnosti. Zato je ljubezen docela nemoralna - često postane celo zlobna, divja, zločinska - in to ne vsled vzrokov, ki si jih ljudje na- vadao mislijo. ^ , ., ... „ Kakšno je torej bistvo žene in kakšna je njena naloga po tako krutili zanikanjih? Weiningerjev odgovor je še strožji od vseh ostalih; bistvo žene je vedno nekako posredovalno, pa bodisi, da se ona sama tega zaveda, aU ne. Njena vodilna naloga je, da pospešuje zase ali za druge, z mislijo aH z dejanjem telesno združenje. Njena prvotna pasivnost, njena seksualnost in brezosebnost se izražajo v njenem stalnem m izrednem značaju. Tako kruto in le v temeljnih stavkih izražena, misel nekak odpor; če pa čitamo opazovanja avstrijskega filozota prav natančno, kaKo opisuje žensko življenje z raznih vidikov, in če pomislimo, da ne govori tega o resničnih bitjih, temveč o ekstremnih modelih, o idealih, ki si jih je sam stvonl, tedaj se blaži telesno presenečenje, s katerim sicer vržemo knjigo v roke kakemu rožnatemu ali sinjemu madrigalistu. , . Nikdar ne smemo pozabiti, ko čitamo to strašno knjigo, da Weminger zatrjuje b, ponavlja, da nimamo ne popolnih mož ne popolnih žen, da je v vsakem možu nekaj ženskega in v vsaki ženi nekaj moäiega. Tudi ne smemo pozabiti, da spaja on v tipu popolnega moža vse one lastnosti, ki jih najde najbolj povdarjene v višjih možeh, v genijih — to so osebnost, zavednost, spomin, ustvarjajoča sila — in ker izvaja iz tega konsekventno, zanika te lastnosti, nasprotnemu bitju, ki ga on precej svojevoljno imenuje popolno ženo, ki je mnogo bolj sUčna res živečim ženam, kakor pa genijem. Po tem predgovoru in teh pojasnilih je Weiningerjevo stališče videti bolj jasno m bolj razumljivo. Ce je v vsakem možu nekaj žene in če je v dosti možeh mnogo ženskega, potem veljajo vse kritike o ženi največ možem - in nasprotno. Poleg moških žen m ženskih mož moramo, kakor piše Weininger, omeniti še Jude, ki so nasprotja popolnemu možu, in Angleže, ki so zelo podobni Judom, potem hudodelce m tako dalje. Če napravimo izvleček, lahko vidimo, da pomeni Weiuingerjeva moralna in metafizična sovražnost zoper ženo globoko nezadovoljnost z večino človeštva, ne oziraje se na spol. Od svojega pregnanstva izvzame le genije, velike poete, velike filozofe, veliko svetnike, V primer z njimi je skoro vsak navaden mož žena. Zato, po moj^em mnenju, Weiningerjevo delo ni naperjeno zoper ženo, temveč zoper človeštvo sploh, izjema so - le nekateri možje, ki so radi svoje silne veličine vzvišeni nad spoU in nad navadnim človeštvom. «Podomače občevanje zakoncev mora povečati zaupanje, ne sme pa zman,-šati spoštovanja in ljubezni. Prostaške duše pa delajo ravno nasprotno: <•"« i^ec časa žive skupaj, tem manj se spoštujejo in razumejo.^' (Tommaseo.) laka družina gotovo ni vzgojna šola za otroke. Uboga družina.' Nesrečni otroci! Krščanski mož, občaj s svojo ženo vedno s spoštovanjem in ljubeznijo, potem te bo spoštovala tudi ona in vsi, ki so okrog tebe. Nikoli, niti v šali ne rabi zaničljivih besed! (Iz tržaško-koperskega pastirskega lista,) ŽTfiAN 122. ŽENSKI SVET LETNIK IV, IZ VEST JA PO ŽENSKEM SVETU. izpričevalo. Marsikatera bi se bila prija-Vpisovanje žen v volivne imenike " 'i strašila misel na izpit; rieka- V Italiji s® "O'® vpisati, ker so se mahoma Poročale smo že, da je italijanska " Z""" "f^Ž« pMitičnega vlada deloma izpolnila obljubo, katero I"'" ' " ^'"c^j Prical, je dal Mussolini pred dvema letoma T^t ß^P^'P^l"^'^"? mednarodnemu ženskemu zborovanju v 1° """" državi,ansko nalogo. Rimu. Po novem zakonu so namreč do- Skoro lahko rečemo, da se je naša bile italijanske državljanke volivno pra- najprva zavedla, kajti uradno vico. Voliti bomo smele pa le pri občin- poročilo pravi, da je do zadnjega dne skih in pokrajinskih volitvah, državno- " predpisanem roku (S. marca) prišlo na zborske so nam še zabranjene. Žene tržaški magistrat 500 prijav, med temi bodo pa tudi lahko izvoljene na nekatera urada slovenskega volivnega od- mesfa v občinskih zastopih. Na drugem °°ra. Prefekt je takoj podaljšal rok za mestu objavljamo natančnejša pojasnila vpisovanje do konca marca in naslednje o tem novem zakonu. dni so prinesli italijanski volivni uradi Zadnji dan februarja t. t. so časopisi "ad 3000 prijav. Istočasno pa poro-nenadoma objavili županski poziv, naj f"'"' ^^ PrijavUo v Milanu, ki se vse volivne upravičenke vpišejo v vo- ^^eje tri in polkrat več prebivalcev kol livni imenik, in sicer je bil čas za to od ^rst, le 5800 volivk. Če pomislimo, da 1. do 8. marca. Nepričakovano je prišel predstavlja Milan najživahnejšo kulturno ta poziv in rok je bil silno kratek. Itali- gospodarsko točko Italije in ima ven-jansko ženstvo se doslej ni mnogo zani- dar tako malo feminističnega zavednega malo za feministični pokret, in vest, da. zenstva, pač ne moremo pričakovati iz je bil sprejet ta volivni zakon, ni našla drugih mest večjih številk. Morda se mnogo navdušenja. Kar nekako neopa- ^°do Tržačanke še najbolj odlikovale, ženo je prešla preko običajnih časopis- „ _ nih beležk. žene v Italijanski akademiji. V Italiji U':5ta- Kolikor nam je doslej znan izid vpi- n^'i^io pn zgledu Francoske akademije sovanja v volivne imenike, ni bilo poseb- '".ä'J'l^sko akademi)o,>. Časopisi že ugib-neOn ii^nehn V Trcin cn /ni«; kateri učenjaki m književniki bodo nega uspeha. W J rstu so se tako/ prve ■ ^j^ko odlikovanje. Neka- dm marca osnovah voUvm odbori, k so Urf listi so celo otvorili javno vprašanje, prirejah propagandne shoae, sirih ulične a) More li Akademija sprejeti tudi ženske lepake in otvoriU urade, kjer so odbor- članice? b) Katere Italijanke naj bodo prve nice posredovale in pomagate ženam pri sprejete v Akademijo? Z malimi izjemami sestavljanju in opremljanju volivnih pri- '"'O vsi od^sovori za sprejem ženskih članic. jav. Tudi Slovenke so si v naglici osno- prvimi pa imenujejo Ado Negri, Mar- vale tak odbor, ki sicer ni mogel imeti Sarfatti, Grazijo Deleddo in Flavijo tako obširnega delokroga in takih sred- stev kot italijanski, a je vendar dosegel . Italijanska pisateljica Margerita Sarfatti precejšen uspeh. Splošno pa so ugotovile j?, odlikovanje Častne legije. Sarfat- Italijanke in tudi me, da je bilo veliko '''I"" Pn^t^y^'J'' med najboljše in najmarlji- !e doslo lZ srednj h m visjih krogov le teljica revije «Gerarchia». Poleg leposlovja mato prijav. Značilno ,e tudi dejstvo, da piše tudi izvrstne kritike in časopisne ni politično anevno časopisje poka. članke. zalo nikakega zanimanja za stvar, in «Sploäno žensko društvo» v Ljubljani je da je z omalovaževanjem ali celo z iro- i^elo 28. februarja t. 1. svoj redni občni nijo beležilo urdni poziv in morebitna Glavni društveni program za minulo poročila o poteku vpisovanja. I"''" pripravljalno delo za razstavo Vpisovanje samo je bilo združeno s «Slovenska žena. ki se bo vršila od 26. ju-precejšnjimi težkočlmi^ Malokatera je Ri^st^t^ž^kaN^'S jeÄala imela krstni list pri roki, se redkejše so Slovenka v slovenskem slovstvu, v znano-bile one, ki so imele na razpolago šolsko .rti, žurnalistiki, v upodabljajoči in gledali- ^£tn1k iv. žemški svet _stran 125.^ ški umetnosti, v glasbi in plesui kaj je sto- tem z njeno pomočjo ustvarila kinemato-rila kol dobrotnica naroda, kot prosvetna žratsko vlogo «Madame fJubarry». ^ in narodna delavka, kako se je kvalificirala Skladatel,a Massenet "i Buet »mata na kot obrtnica in trgovka. — 17. junija m, 1. vesti mnogo ženskih solz brez bolesti, fn-ie društvo sodelovalo pri prireditvi impo- ljubljeni severni skladatel) vpliva na zname-zantnega ženskega shoda proti morebitne- nito rusko igralko Nazimovo, Plesi brvinga mu razširjenju sedanjega srbskega zakona Berlina, iskrajno modernega ameriškega đlede prava tudi na sloven, pokrajine. Prati glasbenika, ima)o tako moč, da ganejo le-uvedbi davka na telesno delo je poslalo potico Mae Murray do obupnih solz. resolucijo fin. ministrstvu in sloven, poslan- Modernim umetnikom se odpira novo po-cem. Odbor je v tekočem društvenem letu trebno polje; glasba naj sega v srce tako dokončal dobrodelno akcijo za ljubljansko globoko in s tako silo, da mora poslušalec javno žensko bolnišnico in je s pohištvom plakati. in instrumenti docela opremil ambulMco, ohrani moževo ljubezen, kjer dobe siromašne žene brezplačna zdrav- y nekem nemškem krožku so predlagali, niško pomoč, Dalje je priredil ciklus de^tih ^^ n^graJa listi ženi, ki bo znala javnih predavanj cO negi dojenčka». Ura- ^jjijoijie odgovoriti na vprašanje; štvena javna knjižnica šteje okoh 5000 knjig. Kateri način je najboljši, da Na predlog M. Govekarjeve priredi novi ohrani ljubezen svojega odbor v jeseni in pozimi ciklus predavan) ^ ^ j ^ 9 pod naslovom «Žena». Predavajo naj samo p^ ^^ prihajali najrazličnejši odgovori žene o ženi v preteklosti in sedanjosti pri ^^ drugim; nas in drugod. _ Ljubezen? — (Ljubezen se ohrani z Kako se igralke jokajo na odru. Na- ljubeznijo. , ■ . . vadno pravijo, da je dober igralec oni, ki — Ljubezen se ohrani s tem, da se vzbudi se zna tako vživeti v svojo vlogo, da pred- v možu ljubosumnost. , , ^ r stavlja radost in žalost odrske osebe tako — Ljubezen si ohrani žena takrat, Ico živo, kakor bi bili ti občutki resnična nje- streže možu v bolezm. gova doživetja. V resnici pa se igralci ne — Ljubezen si ohrani ona zena, ki prenaša trudijo, kako bi se sami vživeli, v pisatelje- njegove napake in slabosti. vega junaka, nego si le prizadevajo in štu- _ Ljubezen si ohrani žena, ki zna zapreti dirajo, kako bi najbolj resnično in učinko- eno oko--^ če ni drugače, tudi obe! vito podali občutek, katerega flngirajo. Po- _ Ljubezen si ohrani ona žena, ki se zasebno težko je igralcu privabiti si solze v nima za moževe posle. oči in najtežje je to filmski igralki, ki mora — Ljubezen si ohrani žena, ki rodi možu za pripravljanje poedinlh slik ločiti solze, vgako leto sina. ne da bi imela prej priliko, da bi ;se vto- Nagrado pa je dobila neka odločna pila v zahtevano bol. Umetnice so si poma- ki je slovesno izjavila: «Um die gale na razne načine; duhale so čebulo aH Lj^jj^. Mannes zu erhalten, muss man njuhale tobak, lica so si mazale z vazeh- ^^^^ Tier» gut ernähren! (Da ohraniš Ijube-nom; marsikatera igralka se je po cele ure ^^^ «živino» dobro hraniti!») zapirala v kabinet in se poglabljala v naj- ^ .j^ Svetovno znano ameriško stavili dva nova ženska kipai tako je sedaj Tako je bilo seveda v začetku kinemato- g slavnih žena, katerih spomin časti grafske umetnosti; danes pa so napredovali vscučlliški zavod. Zadnja dva kipa predstav-tudi v tem in .igralke so spoznale, da je Henrijeto Beecher Stowe, pisateljico . autosugestija še najuspešnejše sredstvo za ^^^ne «Stric Tomove koče», in Sarloto prisiljeni jok. . Cushman, veliko dramsko umetnico. Svetovne umetnice: Diana Karenne, Nor- Kraljice v republiki. Grška republika ima ma Talmadge in Mary Picktord si lahko kar štiri še žive kraljice, ki so sicer izgu-tako isilno domlšljujejo jok, da jim pridejo bile prestol, a jih znani almanah iz Gothe solze, kadarkoli hočejo. Nekatere igralke vendar šteje med kraljice: lahko ravnatelj sam spravi v plač. Toda Kraljica Olga, velika kneginja ruska, žena najuspešnejše sredstvo, ki se vedno bolj grškega kralja Jurija L, je vdova od 1. I^IJ. razširja, je glasba. Slavna Poljakinja Pola Kraljica Zofija, sestra zadnjega nemškega Negri zaplače takoj, čim zasliši zvoke na- cesarja in žena grpega kralja Konstantina, rodne poljske pesmi «Poslednji vzdihljaji». je vdova od 1, WZl. Ko je Opustila moža in dom ter je šla v Marija Mayos, morgana icna zena gr kega Berlin, je ,slišala to pesem iz neke male ob- kralja Aleksandra, "mrlega vsled ugriza mejne gostilnei tako jo je ganila, da je po- opice, je vdova od 1. IVii. STKAN 124. ŽENSKI SVET LEINIK (V. Kraljica Elizabeta, prlnceiinja rumunska, Najpripravnejša posteljica za novorojeni, se je pred dvema letoma poročila z odstav- ka je košara, nekateri imajo kar dva stola l,enim kraljem Jurijem II, skupaj postavljena. Pri nekem delavcu-sem foleg teh ima Grška se peto kraljico _ pa videla, kako je napravil za tisti čas pri-kraljico dolarsko. To je prmcezmja Ksenija, prosto ograjico okoli kratke široke klopi; ki se je pred tremi leti poročila z nekim ko je bil otrok večji, je pa 2 klopi z nask,; ameriškim miljardarjem in je edina grška „jalom zbil in posteljnjak je bil'prav pri-kraljica, ki živi re.s v kraljevskem sijaju. praven, >11" Prav pn Priseljevanje žen v Ujedinjene države. Kako naj bo postlana otroška posteljica? Znano je, da dovoli ameriška vlada vsaki Spodaj naj ima zimnico ali mehko slanmico evropski državi določeno število oseb, ki (lepo in drobno razcepljeno koruzno lickaše smejo vsako leto naselili na njeno ozcm- nje). Nato se pogrne nepremočljivo platno Ije. lo število — kvota — pa je jako nizko ali debela, zložena plahta, ki vsrkava vodo z ozirom na število prebivalstva, katero bi da, se postelja ne premoči, se rado izsehlo, in osebe, ki hočejo poto- Preko platna položi pod rjuhico še kako vati v Ameriko, morajo včasih po več let .slabo debelo pleničko, ki vpije nekaj mo. čakati, predno pridejo v kvoto. Njujorški krole, da ne leži dete kar v luži, če se ne poslanec Bloon je vložil pred meseci v dr- zbudi o pravem času, da bi ga mati previla, žavnem zboru zakonski predlog za olajšanje Blazinica pod glavo naj bo prav nizka ali k izseljeniske odredbe Zahteval je, naj se pa sploh treba ni. Dete leži najbolj ravno, dovoli naseh ev v Ameriko vsem omm ev- ako ima glavico kar na zimnici. Novorojen-'^«.ob^fio. da bodo ček mora biti dobro pokrit, seveda le do služile kot služkinje vsa, 3 leta. To število „atka. Po zimi naj ima pernico, naj bi bilo neomejeno. Za večjo deco je najpripravnejša železna, MaTP MCTl 7r\ l^ikirana ali pa medena posteljica. MAinKlINblVU. Lesene niso priporočljive, ker se v njih Otroška posteljica. Vsako dete mora rada zaredi polazen. imeti lastno posteljico, nikoli naj dva otroka Kje naj stoji posteljica? Njeno mesto naj ne ležita skupno. Ako pa kdaj nanese po- "o tako, da ne bo gledal otrok naravnost v treba, da morata spati v isti postelji, tedaj okna in tudi ne med vrati in oknom, ker je naj dbbi vsak svojo blazino, rjuho in odejo, tam vedno prepih. Splošen istrah pred preče tudi to ni mogoče, potem naj mati skrbi, pihom je skoro vedno neutemeljen ali vsaj da bosta obrnjena drug od drugega, da ne Pfetiran, kajti prepih nikakor ni tako škod-bosta dihala drug v drugega, in da se ne Ijl^, kakor dokazujejo ljudje, aH dete je pokrijeta preko glave. Sploh naj se nikdo treba le varovati. P, nikoli ne pokriva črez usta, da lahko vdi- ' hava čist zrak. Pod odejo se telo kolikor HlfillFNA toliko poti, kar kvari zrak. Pa tudi hlapi, 1 llulJI-lNtt. ki jih človek ,sam izdihava, vsebujejo po- O negovanju las pišejo neprestano, kvarjen, škodljiv zrak. Sicer pa se je treba ® '''"'k svetuje svoje. ravnati po pravilu; po noči bodi do vrata Francoski zdravnik dr, Guelpa je že pred dobro pokrit — pozimi namreč — a glavo desetimi leti napisal v «Revne» članek o imej vedno na hladnem, nos in usta na laseh, pleši in prezgodnji osivelosti. Na prostem. podlagi svojih izkušenf in poizkušenj je Otroška posteljica naj ne bo nikoli v ma- učenjak dognal, da razna antiseptična umi-terini postelji. Ponekod imajo matere novo- vanja kakor tudi različne vode za lase, ki rojenčka prve dni pri sebi, da se ni treba vsebujejo alkohol, pospešujejo osivelost, iz-materi predaleč .sklanjati pri dojenju, in da padanje las in plešo. Ker si možje češće je otroku bolj toplo. Dete bi nikoli ne smelo umivajo glavo nego ženske, osive prej. Ker ležati pri materi, najmanj pa prve dneve po ''' ženske redkeje umivajo glavo, obdrži nji-porodu, ko se materino telo samo še čisti bova koža in lasje svojo maščobo, ki je nein se tudi vsled onemoglosti ne more dovolj obhodno potrebna za raščo 'in ohranitev umivati in preoblačiti. Ako iz kakega važ- t^s. Navadno osivi možem kmalu za lasmi nega vzroka ne morejo napraviti dojenčku tudi brada, ki je vendar vsaj 20 let mlajša, posteljice poleg materine po.3telje in res ni Francoski zdravnik meni, da je to zato, ker druge pomoči, nego da mora dete ležati po- brada umiva z milom vsaj po enkrat na leg matere, tedaj je treba dati otroku vsaj tako je znano, da osive obrvi lastno žimnico (cuhico), ki naj bo položena n=Wrej iz istega vzroka, tako, da leži dete višje od matere. Imeti i^dktor Guelpa odsvetuje skoraj vsako mora seveda svoje rjuhice in odejico ter ne antiseptično umivanje las ter priporoča, sme imeti nič skupnega z materjo in se je ohranijo mastni in naj se koža ne sme nikjer dotikati. Mati pa mora pa- ™asira. Maca. žiti, da nima glave preblizu otroku in da ni- Ne pihaj v vroie jedil Marsikatera kuharica koh ne diha vanj, ima slabo navado, da piha v mleko ali kavo, letnik iv. ženski svet STRAN 1-125. Pe ii hoče izkipeti. Se slabšo navado pa leišo izbo. Tu prebijemo tretjino svojega Lio matere, ki pihajo v žlico jedi, katero življenja, zato mora b.ti v n,e, mnogo svet-daiejo otrokom. Nobena ne pomisli, kako lobe m mnogo zraka. je to lahko škodljivo. Kadar namreč piha- Zaresljiv in najcenejši vremenski prerok mo izdihavamo sapo, ki nam prihaja iz je jelkin češarek, ki naj se obesi na suhem ust! V tej sapi so pa bolezenski bacili, to prostoru. Pred lepim, suhim vremenom od-so male, nevidne glivice, ki povzročajo bo- pre svoje luske, dočim jih pred slabim in lezni. Bacili pridejo v hrano, po njej v deževnim vremenom zapre. Navadno se to otrokova usta in želodec ter okužijo njego- dogaja po 24 ur prej. vo telo, da zboli, Nijreba, da je oseba, ki Sadno drevje potrebuje toliko mokrote, piha, bolna, Saj je znano, da ima vsak člo- kakor malokatera druga rastlina. Da sadje vek bacile, le da je nekateri lako močan, predčasno odpada, je večinoma vzrok poda se ga ne more bolezen lotiti. Vendar pa manjkanje vode. Kadar je premalo dežja, se njegovi bacili lahko okužijo drugo osebo_. mora sadno drevje zalivati. Še bolj pa je seveda pihanje nevarno pri KoJutovino očistiš prav lepo na sledeči bolnem človeku. — Stare mamice so imele jj^jgi^, y vodi kuhaj navadno milo toliko še hujšo navado: žličko jedi ali kruh, kate- j^ztopi. Raztopino precedi rega so mislile dati otroku, so najprej dale p^.^ jj^ jg ^j^poj ohlajena, pomakaj sebi v uista, zgrizle in pomešale s svoio simo [jožuhovino in vselej prav rahlo ožmi. in potem dale otrokull Prjiv tako pomakaj v kapnico ali dežnico. Izobražen človek ne piha niti lastne jedi; Kožuhovinp posuši na zraku,^ potresi jo z kdor si pri mizi piha prevročo juho, kaže, zdrobljenim škrobom, potem jo pa še izkr-da ne pozna vseh pravil olike. Če je juha t^ü in izpraši z lahkim jermenom, ali kava prevroča, jo smeš kvečjemu po- gj^j^^ obleke se odpravi tako; najprej časi malo premešati z žlico. , ^ pustimo, da se blato popolnoma posuši; Vsaka gospodinja ve, kako rado ji izkipi „^fo ga izmencamo in temeljito izkrta-mleko, pa kar nehote zapiha, ko ga hoče tačimo iz blaga. Potem prerežemo surov rešiti. Nekatere celo smetano odpihavaio, krompir črez pol in dobro drgnemo z npin namesto da bi jo z .žličko odstranile, .kadar po blagu. Tako izgine madež popoliioma in nočejo, da se odlije z mlekom. Vse te na- blago je čisto. __Slava. vade je treba odpraviti; to zahtevata higi- - jena in olika. In kuharica, ki neče verovati K(]H1N1A v škodljivost in nevarnost pihanja, naj tega , ', j. , y, ne dela vsaj zato, ker ni dostojno. Pazi na). Cenen ocvirkov štrudelj. Naredi vlečeno da ne piha vpričo gosta, kajti s tem njemu testo iz moke, enega beljaka m slane mlačne zagnjusi jed, sebe pa pokaže v luči neved- vode. Ko se testo počije, vzemi skodelico nosti in neolike. smetane in jo razmaži po razvlečenem tc- Vroče ledi lahko silno škodijo želodcu, stu in bolj na redko potresi z ocvirki. Ako pa tudi zobem. Ker nas jed v ustih peče, ,e se zalile Strudel,, preden se da v peč, z ne prežvečimo dobro, nego jo hitro po- mlekom, ]e mehak m okusen, vžijemo. Pri tem se hrana ne pomeša dovolj keksi. Pripravi % kg moke, '/, kg s slino, zato je ne more želodec dobro pre- „lasti, lahko zmešano, H kg slad- baviti. Čim več sline pride namreč s hrano jjorja, 5 celih jajec, 1 pecivni prašek, 1 va-V želodec, tem lažje jo želodec predela m ^jjjjjj^ zavitek, malo limonove lupine. To do-pripravi za prehod v črevo, odkoder gre pjegneti, zvaljaj in zreži. Ako si želiš potem v kri in meso. Vroča jed pa tudi )gpgiij, pomaži jih z raztepenim jajcem in opeče želodčne stene; saj včasih prav ču- „otresi s isesekljanimi orehi. I. L. tirno, ko povžijemo vročo jed in nas zapeče , i - n t a ter iim v želodcu. Značilno je. da imajo vsi tisti, Dober kolac. Raztepi 4 lloft^r ki jih boli želodec, tako radi vroče jedi. S pr meša, toliko .surovega »f io navado so si namreč nakopali želodčno ^ cela ,a,ca, »sto tezo sladkorne sip^^^^ bolezen, ki se večkrat razvije celo v raka. ravno toliko presekane moke f ir 1 . v. . 1. J »» napravi sneg, katerega zmešaš z navedeno dl " " t'' t v%rlu Namkži nato' pekač z maslom ter du5l s tem da se mu )e kaj ustavilo v jr u, ^^^ ^^^^^ enakomerno. Po vrh« na, se močno prime za nos, s tem se pnsill, ^azpolovljene češplje (v zimskem času da diha skozi usta. Ko se drži za nos, na ali kako drugo času primerno sadje,- .nirno in globoko diha. S tem ,e nevarnost "osuješ s sladkorno sipo. Nato ođstran,ena. _ Slava. ^ ^^ ^eiena. razreži P"ivo v podolgaste rezine, katere razvrstiš GOSPODINJSTVU. primeren podstavek ter jih še dobro posu- Za sprejemnico ali takozvani .salon upo- , , , i^ZL« rahljaj vefeo le najmanjšo sobo, dočim imej Polpelon. H k| lepega mesa (žove,eg« za spalnico vedno le največjo in najsvet- ali telečjega) ter 5-10 dkg slanine seseklia. stran 126. ženski svet i.etnik iv. na drobno, Namoči v mleku 1—2 koščeka tepejo se v cerkev in takoj, ko čujejo ime kruhii (približno 1 žemljo) ter ^a dobro deteta, tekmujejo med seboj, kdo bo prri zmečkaj. V ponvici razcvri na maslu 'sesek- pritekel povedat ime materi in ostalim na Ijano čebulo in sesekljanega peteršilja ter dom. Najbolji brzopetec, kateremu se po-primešaj k mesu. Osoli, nekoliko opopraj, sreči prehiteti vse ostale, dobi v dar no-prideni sesekljanega majarona, nekoliko gavioe; ako je dekletce, dobi šemijo (ruta nastrganega muäkatovega oreha, 1 ali 2 do- za na glavo). Po končanem obredu odne-bro strta stroka česnika in 2 jajci ter vse sejo dete domov. Mati in oče obdarujeta skupaj dobro premešaj. Zvrni zmes na ploh, kuma z domačimi nogavicami, z žepnimi katerega si prej dobro posula z moko, robci. Ako je kumica, dobi svileno vezeno vmešaj zmesi nekoliko moke ter jo izofaliči šamijo in nekoliko žepnih robčičev.' V ožjem v veliko klobaso. V podolgaslem modlu rodbinskem krogu se po krstu pogoste in razbeli žlico masla in masti ter položi va- napijajo na zdravje deteta in starišev. njega pripravljeno klobaso in speci v pečici, , Biti «venčani kum» znači v Makedoniji ako imaš štedilnik, ako ne, pa na ognjišču ^i^i velik prijatelj in član rodbine. Ako se v pokriti posodi, Z žlico ali zajemalko po- prijateljstvo pomoti ter se med tem rodi livaj klobaso od časa do časa z zabelo in ^ zakonu, s katerim je kum sprt, ga ko je na spodnji istrani rumeno, obrni na preko vsega povabijo za botra (tu se več-drugo stran. Ko je na obeh straneh lepo pozabljajo spori in jeza). Odbije li po- rumeno, vzemi polagoma z dvema lopati- vabdo, tedaj^ si je nakopal smrtne sovraž-cama ali širokima nožema ven iz zabele. V iskati drugega kuma znači za to deni I žlico moke ter i4 na drobno se- Mak^edonca največjo nesrečo in žalitev, sekljane čebule, da se zarumeni. Zalij to z Zgodilo se je celo, da je neka babica ta-juho ali vodo, v kateri si raztopila žličico užaljenega vnuka sla v cerkev s pri- paradižnikove mezge, nekoliko osoli in opo- , Preklinjajoč kuma, na) mu praj ter nastrgaj nekaj muškatovega oreha. ™ kolena vse pomre m naj nima nikdar Deni na to «polpeton» zopet notri, da ise še ® g^?'. , , , nekoliko pokuha v tej omaki, potem ga Štirideseti dan po porodu gre žena v vzemi zopet ven ter ga položi na podolgast =Pr^™stvu babice v cerkev. S prižgano krožnik in polij z omako, nareži ga na kose, fv^čo moli svečenik nad n,o molitev hvala pa ostanejo skupaj. K polpetonu serviraš TT^ f''™ " makarone ali druge testenine -a- ' ® «^'l. ^a le po- stala mati. tz cerkve gre obiskat najprej svo-o mater ter ostane tu na kosilu. Vso pot 17 NASF Qf^RINlF o spremlja žena, katera je bila pri njej IC INrtSC äKKUNJt. kot babica. Žena ne sme iz hiše štirideset Makedonski običaji. Pf f celo ne, ' l-'o štiridesetih dneh sname trak sebi in (Nadaljevanje.) detetu ter počne normalno življenje. Česlo V i se detetu nrišije na kapico po eden ali več n ■ J J J \ .. r, zobov kakih domačih živali, strok česna in Usm dan navadno dete krsli|o. Boter, v preluknjano srebrno ali zlato paro (star pravoslavju kum, |e vedno oni, kateri je turški denar). Zobje čuvajo dete pred uro-porocil starise novorojenca. On odločuje za kom, česen pred glistami, denar pa je vse otroke, kateri se rode iz tega zakona, okras otroku. Un )im daje m izbira imena. Obično dajo Nezakonskih otrok Makedonija skoraj ne. detetu ime umrle babice ali deda, večkrat pozna. Že sama misel na to zgrozi mojo da kum svoie ime; ce udi starišem ni po pripovedovalko, simpatično in inteligentno volji se vendar pokore kumovi odloki. Kum staro ženico. Na vprašanje: da li je sploh all kumica )e vedno samo ena oseba. Ku- bil tak slučaj, mi je odgovorila, da odkar mica je ona, katera )e bila materi kot ne- ona pomni, se v njenem mestu nikdar ni vesti družica na svatbi. Ako )c kum od- to zgodilo. Pač pomnijo o kaki vdovi ali isoten, je treba n|ega vprašati koga pred- ženi malo vroče krvi, dekletom se pa kaj laga za svojega namestnika m kdo lahko takega ni nikoli zgodilo. Če pa je tudi bilo, nese otroka h krstu. Strog običaj je, da se nezakonski otrok ni smel rodili; zato posije kum, ako je odsoten, krstno svečo, so skrbele razne ciganke, katere so opravka era mora biti iz čistega voska, in platno, Ijale - pa še sedaj opravljajo _ poleg katero sluzi^ novorojencem za krstno oble- gledanja na dlan tudi razne druge nečiste ko m pokrivač. Se pred nedavnim časom posle. Za turške dobe je mogla mati tudi ro- ■ „ ■ • « .1 _ J -rt '.....v."—.. jc iien.uuh-i> laKin siucaiev. jen m e bil še pred 20 leti na vrhuncu Se to se ni moglo reči z gotovostjo in se je umetnosti. JNovorojenčevo ime je do kon- saino sodilo. Vse javne žene se rekrutirajo čanega krsta kumova tajnost. To priliko iz vdov in tujih propadlih žen, a deklet e izrabijo otroci od osem do devet let, na- malo med njimi, letnik iv. ženski svet __stran 127. Svatba, Ii oni dali dekle. Ako dajo povoljen od- Makedonci se ženijo jako rano, tako n. pr, se odpravi takoj na fantov dom spo-se dekleta (udajo) poročijo žc s petnajstim ro^it. kar je izvedel. Seda) šele pnde na letom ali pa še'prej Fant e se ženijo od 17, vrsto prava snubitev d. prosev.na,, ženmov do 20, leta. Po selih se ženijo že s 14, letom, »ce vzame bodočega kuma s sebo,. Ker )e moški in ženske, ako tako zahteva po- ze popre) sporočil na nevestm dom, _kda) treba pri gospodarstvu. V najnovejšem času pncaku)e snuboke nevestin occ m pa se dogaja to vedno bolj poredko, Sedaj se starejši brat. Seda) se določi vse: dan dekleta poročajo od sedemnajstega leta, ^atbe ,n deveri; dekle ,e izproseno (zaro-raoški od dvajsetega leta dalje, zlasti po «.no). Na nevestinem domu tako pnpra-trgih in manjih me,3üh. vi,o malo gosti)o, na kateri nikdar ne „ , , . , , , . , ■ manjka ciganske muzike. Po oddaljenih va- Selo, to )e makedonska vas, se se seda, ^^^ ^^ ^ bobnom objavijo zaroko. Po ne-drži starih običajev, kar je do gotove meje koliko dneh pošlje ženin nevesti prstan ali zelo dobro za moralo-in tudi za pravilno najčešće zlat dukat. Za dekle pravijo: «Svr-zdravo spolno življenje. Kakor povsod, kjer g^na je» (zaročena), za fanta; ,n. ki ie äirok pol metra jL naklr se vsi vraSaio, prepeva oč in nekoliko metrov dolg ter omotan preko rtne narodne pesmi! Tudi nUest^a se mora £rnih hlaa iz domaČe volne (b^M- »l^^f -[fveier okopati, nato se pa začre oblate- odzdolaj ozke zapete s črnimi gumbi ter nie Ženin se ne obleče, dokler mu ne- se širiio proti pasu. Telovnik le črn, ob-vesta ne pošlje vse^a perila, siajco, spod- roblien s črno svileno proSo. Pokrivalo ,e nfe blale nogavice rutico itd. Skupno s podobno črnogorskim čepicam samo malo Um poäi ; še podarek (dar) taSči in tastu, äirje in vigje je. Za pasom, nos, -ile« (svekre in svekrva]. Dar za taščo sestop ali platnen robec, katen, le na vogalih ve-iz ene srajce, nogavic in šamije, tast pa zen z drobnim zlatim m srebrnim okras-dobržepno rutico, nogavice in tobak. Vse kom. ženin ga vtakne za pas vedno tako, to nosi nevestin brat ali sorodnik, žemn da se vidijo vsi vogali. To ,e obica,no ses'nn pošlje nevesti čevlje, po vaseh opanke, k. dar. Deveri, kum m stan svat so ozal §am morajo biti kolikor mogoče lepe. Kakor sem z belimi brisačami (peskm), ravno tako veže rekla, oblečejo nevesto dekleta. zemmi na obeh straneh. Ko je vse to dodelano, se gredo kum in Ako moraio iti po nevesto v drugo vas, deveri domov preobleč. Nato gredo godci so vozovi, komi ali osli m mule okincam z z nevestinim bratom aH očetom najprej po bršlianom m cvet|em, a kont z belim pe- starega svata ali kuma ter ga odpeljejo na škirom. V cerkvi zdruzita kum m stare,Š1 nevestin dom. Od tod gredo po starejšega riever mladi par ter ga ođpel|eta pred ott^. devera, potem po mlajšega ter oba prive- Predno vzame ženin nevesto za roko, ga dejo v spremstvu fantov in sorodnikov na njen brat nol)ubl m reče (ako m brat, oče dom ženinov. Tako so okoli poldne zbrani ali sorodnik): «Dali smo ti naibolie, nailepšc vsi svatje s strani ženina na njegovem do- iz hiše.>, nato ga udari po desnem m levem mu, z nevestine na njenem domu. Pri bo- licu ter mu zopet reče; «Ako pozahjs, da gatih imajo na obeh straneh svoje godce, smo sedaj ena rodbina, te to čaka», nakar ki spremljajo vsak svojo stran svatov. Pri se znova poljubi-o in brat sune sestro na vsaki svatbi, naj bo na selu ali v malem ženinovo stran. Ako so novoporočenci vsak trgu, ima človek vtis, kot bi se ženilo celo iz svoje vasi, se mnogokrat šele tu prvjc selo oziroma trg. Še posebno dopoldne. Ka- vidiio. Običaj je, da se nevesta brani pu- dar se svatje zbirajo v cerkev, gre vsaka sti« bratovo roko, a jo dever nagovana, partija zase. Pred odhodom v cerkev vlada slikajoč ji v«e sladkosti zakonskega živlie- na nevestinem domu prava žalost, mlada nia. Po solzah in vzdihih se oklene roke se poslavlja od matere, očeta, bratov in bodoceüa moža. Združeni svatje zanojo pe- sester itd. Ob tej priliki pojo dekleta sva- sem; «Kakor se črešnia in trta od korenine tovsko pesem: «Poslavljaš se od rodne ti sadi in presadi, da obrodi sladek sad, tako majke, od otca in bratov, od milih sestra, se vzame tudi dekle ter oresadi v dnigo Kako hočeš tujo mater imenovati majka zemljo, da oplemeniteno rodi zdrav in kre- moja, klicati oče moj, tuje sestre imeti za pak rod.» mile sestre, tuje brate za svoje brate?!» V tem pride nop (duhovnik), nakar se Na dvorišču čakajo godci in prejievajo začne noročni obred (venčanie). Dever in dekleta. Tedaj vzame kum nevesto pod kum prižgeta sveče ter dasta eno niei, dru- ruko in kadar trikrat prestopi prag z desno njemu. Svečo dobi tudi mlaiši dever in nogo (da gre srečno od hiše), jo odpeljejo stari svat. Ka nevestini strani stoli kum ali k bratu. Onadva jo vzameta v sredino ter stari svaf. na ženinovi stareiš« in mlaiši d^- popeljeta na čelu povorke.. Za njimi gredo ^(.r. Med časom pororneifa obreda nosinlje sorodniki, bližnji in daljni, ter dekleta iz mladi nar z ovsom in slaščicami fznači cele vasi. Nevestina obleka je po vaseh „loden in srečen zakon). Ko je izrečen usode- vedno narodna noša: iz belega platna, bo- poln «da» ter poniieta Pašo vina, se konča- gato okrašena z vezenino ob dolnjern robu, vaio zadn'e formalnosti. Leninovi svatje okoli rokavov, na ramenih in prsih. Šamija, ■ vzameio nevesto v svojo sredo, kum in sta- katera ji danes pokriva celo glavo, je od reiši dever jo peljeta na čelu tiovorke v najfinejšega domačega platna z resami, novi dom. M.ira Hneova. ravno tako bogato vezena. Povrhu šamije Dalje prih.). imajo ponekod še svež venec iz poljskih in domačih rož. Okoli vratu in pasa nosi dekle Ponravek. Na sfr. 112. se ie v pesmi „Lju- ali nevesta cel niz srebrnih ali zlatih par, bpzni resnica" vrinilfl tiskovna pomola : druga povrhu bele obleke nosi nevesta črn bar- in iretfa vr.sia od spodaj sta namreč zame- žunast aH suknen jelek (telovnik), vezen z njani. Konec pesmi naj se lorej glasi: zlatimi aH imitiranimi biseri. Uhani so iz , . ,___,__ turških zlatih lir aH so starega dela, veči- P™'^'' "»J noma zelo veHki. Slično so oblečena tudi "»ali ivojjh olrok. vsa dekleta na svatbi. Ženin je ravno tako Na lako ljubav, dele, pride blagoslov v narodni noši; Ima snežno belo srajco iz božjih rok. — domačega platna z vezenimi rokavi in prsi Vse drugo je laž ! Važno za vsakogar! POMEN „JUHANA" za prehrano in zdravje. Zle delg« se splošno občuti polrebnosl in pomanjkanje mogočno krepčllnega pripo-«••uka 1 prehrani človeka. Naponwsli sedanjega življenja ne zadošča več navadna fert^ ki slafeega pač nesiti, moči mu pe ae daje- Redilni ekstrakt JUHAN" omo-flosa z malim stroSkom dobro, zdravo in izdatno se hraniti. - Za stroSek kot 1 dinar na dan dobavi JUHAN- Islesu loUko rediinc vrednosti iz žiahi-™ be^akovin, mesnih tn rastlinskih, da postane s iem pripomočkom najpripro-steiSa hrana izdatna in slastna. .JfUHAN* krepča tudi prebavo in preganja ^d^ slei^. — .JUHAN" se vživa aa način, da se vlije v navadno juho ali öan fcrop ali v priknhe. Mesni jnhi da nepopisno okusnost in redilnost, bret mesa pa napravi ist kiopa izvrstno prsvo juho. «JlIKAN« je oživljajoča in bres primere zdrava hrana. Stori iSki-veka dobro raspoloäenega, rejenega in močnega. Za sfsibotne otroke, boleime, medle in nervozne ljudi pa je .JUHAN" naravaost čn^odelna hrana. »jUHAN" se dobi v vseh boljših prodajalnah živil Olavna prodafa: Lfubljana, Gradišče 13 ima le äivalai stroj „STOEWEI?«, katerega latüto 7. enoslavnim premikom rabile za šivanje ali veienje (stopanje). V različnih opremah (pogrezljlv, v omarici itd.), za rodbinsko rabo, alvilje in kroiače. — Dobite le pri LUD. BARAGA, Ljubljana Šelemburgova ulica 6, L nacist. Naznanjam, da sem otvoril moderni damski salon Izvršujem moderno striženje ias ä la garSonnc (Bubikopt), ondulacije raarscel, pranje s shamping-om, barvanje in mani-kuro. - Postrežba toćna in čedna. - Poseben vhod. Za obSlen obisk se priporoča «MflR ZflTTER, ftrilfK la «BsaliM, P^itatea pia&ma « sotsvini. MHn ntesii niša. igania In Ukerjeg Jakob Perhauc ustggimliena leta 1S78 Trst, Via Xidi^, Telaf.2-36 Vedno v ralogi in po cenih izven *5«ke kon- , karcnce t pristna isir^ki iropinov«c, kraški bri-Dievec, b kranjski slivovec. — La«ni Izdelki: S«m«ča vini, šainpaafec, šameii istrski retoik, Lacriow Gristi in droga. - SpeciiHteta: Jaififi ^ konjak in Crcma maršala ter raznovrttni likerji. « UNDERWOOD PORTABLE i Obrnite se zaupno v UOSPOQinie 1 trgovino jestvin, kolonija!, tin likerjev V ULICI GlULIA 29. Postrežba točna. — Priporoča se udani VEKOSLAV PLESNICAR. Neobhodno potreben v vsaki hiš!. Nojboljäi spremljevalec na potovanju, zelo praktičen v vlaku In na parniku. Opremljen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrtino i slane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vršuie isto delo. - Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajS»ve. C. fl. MOHOVICH. Trst VIA HAZZIHl 17 Za vsako Sprejemno ceno prodajam kiobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke MSNKA HORVAT, modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10/11. UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENIE MILENA ZOR-JEŽEK LIUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 7 III. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOGRAM!, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTELJNI PRTt. - LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. ZOBOZDRAVMIK ^ Di D. SARDOC ^edjalist za cstae im zobne holczsi. perfekc. na diuiaieki kim^ J imasvoi^ambulatorij i v^TRSTU, Via M. R. ImbrianiJtSlŽl vb S. (SoviBiii)