30. oktobra bodo spet zasedali zbori občinske skupščine Mandatarja nove vlade bomo volili v torek | Se en »NE« odlagališču j jedrskih odpadkov V torek so se zbrali v skupščinskih klopeh delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine in nadaljevali 2. oktobra prekinjeno zasedanje. Mnogi so pričakovali, da bo to zasedanje obrodilo dokončen razplet, a ni bilo tako. Začelo se je z glasovanjem o dnevnem redu. Izzid: nanj so uvrstili le točke, ki so jih s prejšnje seje preložili. Potrditi niso hoteli niti zapisnika prvega dela skupnega zasedanja, s tem pa je odpadlo tudi glasovanje o tem, da bi veljal sklep o določitvi cen do 31. oktobra. Odpadla je tudi obravnava analize in predlog smernic za delo izvršnega sveta na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Sicer pa so to gradivo ocenili kasneje (pod točko delegatska vprašanja) kot neprimerno in pridali tudi, da izvršni svet naložene naloge, da pripravi celovito oceno stanja na tem področju skupaj z ocenjeno škodo, ki je zaradi zamika veljavnosti novih cen, nastala, ni opravil. Zeleni niso prodrli s svojim predlogom: proučitvijo zakonitosti sklepov sprejetih na prvem delu te seje — razveljavitvijo odredbe IS o povišanju cen s 1. julijem. Skušali so dokazati, da so sklepi, ki so pogojevali nepreklicen odstop predsednika velenjske vlade, nezakoniti. Pismo s konkretnimi navedbami o domnevnih kršitvah poslovnika so naslovili predsedstvu občinske skupščine in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, a do samega zasedanja po besedah predsednika skupščine, strokovnih mnenj niso uspeli dobiti. Svoj odstop je predsednik velenjske vlade Todor Dimi-trovič še enkrat obrazložil in poudaril, da je bilo nezaupanje delegatov, ki so nasedli neargumentiranemu izsiljevanju sindikata, preveliko, da bi lahko zahtevno nalogo opravljal še naprej. Opozoril pa je tudi, da je nastala na * t 43 področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva zaradi tega tako velika škoda, da je ne bo mogoče pokriti. O odstopu predsednika delegati niso glasovali, saj poslovnik tega niti ne terja, dobili pa so še pojasnilo, da je pravzaprav s tem »padla« cela občinska vlada, ki pa mora svoje delo opravljati do izvolitve nove. Mnogi delegati so predlagali, da bi volitve uvrstili že na dnevni red tokratnega zasedanja, vendar se za to niso odločili. Ne bi radi spet kršili poslovnika. Ponovno zasedanje bo zato v torek, glavna točka pa volitev mandatarja nove občinske vlade. M. Zakošek I I I I I I I I I I I I Stališča Velenjčanov o odlagališču nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov na našem območju so jasna. S petnajsttisoč in več glasovi smo pred dvema letoma na Titovem trgu v Velenju jasno povedali: odlagališča nočemol Kasneje so sklep o tem sprejeli tudi vsi trije zbori velenjske občinske skupščine in ti so še vedno obvezujoči. Ponovno težo pa so jim dali delegati na torkovem zasedanju občinske skupščine. NE! še naprej velja. Pa še večjo vsebino je dobil. Ta NE prepoveduje komerkoli v občini, da bi o odlagališču jedrskih odpadkov na našem območju ali v naši bližini sploh razpravljal. Vsakršen sklep sprejet mimo tega je vnaprej zavrnjen in torej neveljaven. Med delegati pa je prevladalo tudi prepričanje, da na ozemlju Slovenije ni ustreznega prostora za odlagališče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov. (mz) Delegati razmišljajo... Najbolj pestra in vsebinsko bogata je bila na zadnjem zasedanju vseh treh zborov točka: delegatska vprašanja. Še bolj zanimivi bodo gotovo odgovori, zato o tem drugič, tokrat pa le nekaj razmišljanj delegatov: TRAMPUŠ, ZK SDP, seje skupščin so med delovnim časom, proučiti je treba možnost, kje dobiti denar za nadomestila OD. ATELŠEK, liberalec, v Velenju že imamo ekološko katastrofo, preprečimo ekonomsko! NATEK ZK SDP, Šoštanjčanom smo obljubili matični urad, kaj je s čistilno napravo, kaj z zmanjšanjem števila zaposlenih na občini? LEKŠE, zbor KS, nujno je, da naša skupščina sprejme delovni program, da se začnemo lotevati vsebinskih vprašanj. Pa še to: kaj je z odlagališčem komunalnih odpadkov, ki ima v KS Stara vas začasno lokacijo? JENKO, Zbor združenega dela: S svojim delom ne moremo biti zadovoljni, prav tako tudi ne z obnašanjem. Nujno je, da sprejmemo PRAVILA OBNAŠANJA POSLANCEV V SKUPŠČINI. OCEPEK, zbor KS, Pesje naj se zaradi mnogih problemov bivanja oprosti plačevanja prispevka uporabe stavbnega zemljišča. Zakaj ne objavimo spiska zahtev po denacionalizaciji premoženja in plač voljenih in imenovanih. In ker smo že »principielni« kdaj bomo' spremenili štampilko občinske skupščine? ŽLEBNIK, Zeleni, odlok o varstvu zraka je treba nemudoma spremeniti, na republiški izvršni svet pa nasloviti zahtevek, da plača odškodnino občini Velenje, ki jo bo imela, ko bomo pokurili 4,3 milijone ton premoga, kolikor so ga naročili na velenjskem rudniku. MEH, ZK SDP, potrebno je zagotoviti, da imajo lahko predstavniki vseh strank sestanke v prostorih krajevnih skupnosti, ne da bi imeli dodatne stroške. Treba je oživiti pobudo po ustanovitvi počitniške zveze. V tejle dvorani so tudi poroke — treba jo je obnoviti in pospešeno razmišljati o pridobitvi prave poročne dvorane. BUDNA, SSS: Nujno potrebujemo program dela, še zlasti pa moramo spremljati občinski ekološki program. Pospešimo aktivnosti za pripravo odloka o občinskih priznanjih in čim prej spregovorimo o razbremenjevanju občinskega gospodarstva ... Razmislimo, kako bomo izvedli javno razpravo o slovenskih ustavnih spremembah. Kdo, kako in na kakšen način je sprejel plačevanje za KRS, ki smo ga naenkrat vsi dolžni plačevati. DMITROVIČ, predsednik IS: število zaposlenih v občinski upravi se ni povečalo, žal pa nismo uresničili racionalizacije dela upravnih organov, saj je vlada predno naj bi do uresničitve prišlo odstopila. Plače funkcionarjev pa niso skrivnost: predsednik IS in skupščine po 20.000 dinarjev, podpredsednik 17, člani 16 tisoč dinarjev. Velenje regijsko središče Spremembe slovenske ustave so na dlani in več kot jasno je že tudi, da bo prišlo do velikih sprememb na področju delovanja občinskih skupščin. Na to pa se je treba temeljito pripraviti, menijo velenjski liberalci, soglašajo pa tudi predstavniki drugih strank, ki so njihov predlog podprli. Ustanovi naj se komisija za regijsko koordinacijo predvsem za področje velenjske, slovenjgraške, mozirske in žalske občine. Ta komisija pa naj bi poskrbela tudi za to, da bi se občini Velenje priključili tisti obmejni predeli, ki po vsej logiki bolj spadajo sem. Ustanovitev komisije so delegati občinske skupščine potrdili. (mz) 9. novembra 60 dni blokade žiro računa za Rudnik lignita Velenje Trenutna energetska kriza jim je v prid, pa vendarle... Gozdno gospodarstvo Nazarje Neizbežna likvidacija podjetja Zloglasni zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih, ki kljub vsem prizadevanjem še ni spremenjen, je najhuje v Sloveniji prizadel Gozdno gospodarstvo Nazarje, se pravi gozdno-gospodarsko območje občin Mozirje in Velenje. Gozdnega gospodarstva Nazarje praktično ni več, teoretično pa ga kaj kmalu tudi ne bo. V ponedeljek so ostali brez dela. Približno petina delavcev sicer še opravlja pogodbena in druga zaključna dela, tudi periodični obračun je treba še narediti, potem pa na cesto (340 delavcev). Ko so v oktobru na rudniku izplačali osebne dohodke, jim ni uspelo izplačati tudi obljubljenega poračuna, ki v bistvu pomeni uskladitev osebnih dohodkov rudarjev s poprečnimi osebnimi dohoči-ki zaposlenih v gospodarstvu Slovenije. Zaradi tega je prišlo, kot smo že poročali, do dveh krajših prekinitev dela. Vendar so rudarji delo nadaljevali takoj, ko so dobili od vodstva premogovnika zago- tovilo, da poračun, še ta mesec, bo. V kakšni obliki, pa prejšnji teden še ni bilo povsem jasno — v denarju ali bonih. Dejstvo, da se Rudnik lignita Velenje ta čas nahaja v precej zapletenih likvidnostnih težavah, pa ostaja. Dosedanje blokade žiro računa so s pomočjo vlade, tako slovenske kot velenjske, z. zamikom plačil prispevkov, uspešno premoščali, ludi osebne dohodke so redno izplačevali. Ta čas pa se spet bliža 60. dan blo- kade, kar se bo zgodilo 9. novembra. »Dodatna težava je v tem, da bo treba takrat zagotoviti tudi denar /a osebne dohodke za oktober. To pa pomeni, najprej zagotoviti približno 130 milijonov dinarjev za deblokado, potem pa še približno 70 milijonov za osebne dohodke. Če situacije /. žiro računom ne uspemo razrešiti, se lahko zgodi, da pride do stečajnega postopka. Skupaj s sekretariatom za energetiko, računamo pa tudi /a pomoč sekretariata za finance v republi- ški vladi, bomo v teh dneh skušali reševati zadevo,« pravi predsednik poslovodnega odbora rudnika Franc Avberšek. (Dalje na S. str ) ! riama VELENJE .. Telefonski nakup \V v Namll 8SJ7OO Po sprejetem moratoriju so pospešeno iskali možne rešitve, tudi z napovedano reorganizacijo podjetja, ki še ni bila vpisana v register sodišča in tudi ne bo. Zakon torej ni bil popravljen in nazarski gozdarji so skupaj z republiškim sekretariatom /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občinskim izvršnim svetom ugotovili, da je končna usoda Gozdnega gospodarstva možna le z rednim likvidacijskim po-stopkm, sc pravi z redno likvidacijo obstoječega sistema nazarskega gozdnega gospodarstva. To je seveda izhod v skrajni sili, ki je bil potrjen na vseli političnih in samoupravnih ravneh. Zakaj prav likvidacija? Gozdarji menijo, da nimajo moralne pravice, da bi ob ustvarjenem premoženju nadaljevali v neizogiben stečaj. Dodatno žalostno dejstvo je. da bi tudi ob morebitni spremembi zakona v zim skem obdobju prav tako poslovali z izgubo, kar spet vodi v stečaj. Od vseh slabili možnosti je najmanj slaba redna likvidacija. Pomeni sicer nasilno, vendar pravočasno preobrazbo Cio/dncga gospodarstva, obenem z.iv.i rovanje ustvarjenega premoženja in (morebitno) možnost nadaljevanja gozdarjenja \ novih razmera h'. (Dalje na str S.) velenje, 25. oktobra 1990 številka 41, cena 9 dinarjev ELKROJ SE REŠUJE Modni konfekciji F.l-kroj v zadnjem času težav ne manjka. Po vseh močeh jih skušajo premagati, pri čemer zunanjih ovir tudi ne manjka. Pred nedavnim so jih obiskali tudi direktorji japonskih tekstilnih tovarn, predvsem pa veliko pričakujejo od spremenjenega tečaja dinarja. STRAN 3 ŠTIPENDIJ VSE MANJ — Čeprav so potrebe vedno večje, pa je štipendij za izobraževanje vedno manj. Tako se breme izobraževanja prenaša na starše. Prednost tistih, ki živijo v izobraževalnih središčih, pa bo gotovo ostala samo še občutek. STRAN 3- DVOJNA ZMAGA — V Rdeči dvorani je bil v soboto dvojni rokometni spored, uspešen za dekleta in fante, saj so oboji zmagali. Po včerajšnjih gostovanjih bodo oboji spet v soboto igrali doma. STRAN 10 Opravičilo V prejšnjo številko Našega časa se nam je prikradla neljuba napaka. Ob 40-letnici Gorenja smo med imeni tistih, ki so zanetili plamenico Gorenja in jo ponesli v svet, izpustili tri sodelavce, in sicer Vinka Klinarja, Antona Orešnika in Zdrav-ka Satlerja. Prizadetim se opravičujemo. Tekmovali člani šolskih hranilnic Tudi v letošnjem oktobru je pripravila Ljubljanska banka Splošna banka Velenje številne aktivnosti, s katerimi skušajo razvejati mladinsko varčevanje. Med drugim so tudi letos razpisali nagrado za najboljše likovno in literarno delo. Natečaja so se udeležili učenci 14 šol Šaleške in Go-renjesavinjske doline, in sicer s 73 likovnimi in 24 literarnimi deli. Likovna dela: 1. Denis Oštir (OŠ Veljko Vlahovič), 2. Uroš Mag-dič (OŠ Veljko Vlahovič), 3. Simon Usar (OŠ Topolšica). Literarna dela: 1. Jerneja Kresnik (OŠ Paka), Branka Pocajt (OŠ Topolšica) in 3. Bojana Poličnik (OŠ Šmartno ob Dreti). Prvo zasedanje otroškega parlamenta Zdravo, varno, dobro otroštvo Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET PODJETNIKI Svetovno znana trgovska firma IKEA išče kooperante — zasebne podjetnike za proizvodnjo njihovega prodajnega asortimana. Zato vabi vse zainteresirane na ogled njihovega trgovskega centra v Gradec, Avstrija. Odhod avtobusa bo 3. novembra 1990 ob 7.00 uri iz Mozirja v Gradec, nato ogled trgovske hiše IKEA in kosilo, ter povratek ob 17.00 uri. Stroške ogleda in kosila plača firma IKEA. Vsak interesent lahko v trgovskem centru kupi vzorec proizvoda in na osnovi tega vzorca kasneje pripravi ponudbo za izdelavo izdelka. Predstavnika IKEA in pooblaščenega domačega zastopnika Gorenje Velenje bosta izbrala nekaj najboljših ponudnikov oziroma podjetnikov, s katerimi bo sklenjena dolgoročna poslovna pogodba. Firma IKEA je pripravljena tudi investirati v opremo, kar pa se lahko kasneje preoblikuje v nepovratni vložek, v kolikor bo pogodba, kvaliteta in količina skladna z dogovorom. Investicijski vložek se v tem primeru šteje kot vložek tujega poslovnega partnerja v proizvodnjo. Vse sedanje in bodoče podjetnike, ki so zainteresirani za sodelovanje s tujim partnerjem, vabimo, da se prijavijo za ogled trgovskega centra najkasneje do 26. oktobra 1990, oz. do popolnitve avtobusa na naslov: IZVRŠNI SVET SO MOZIRJE, telefon 831-511 - SAMARIN Bernar- /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje , SPREMEMBA PRIPISA OBRESTI PRI TEKOČIH RAČUNIH Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, d.d. obvešča imetnike tekočih računov, da bo od 1. oktobra dalje mesečno pripisovala obresti na sredstva na tekočem računu. O višini pripisanih obresti za mesec oktober bo-Alo imetniki seznanjeni s prvim rednim izpiskom v mesecu novembru. V izpisku bodo posebej navedene obresti na oozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo na vnovčenje po končanem mesečnem obračunu, se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem mesecu. Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki v mesecu oktobru koristijo limit — dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti. Z mesečnim obračunom in pripisom obresti vam banka zagotavlja boljši in spretnejši pregled nad poslovanjem s sredstvi na vašem tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem. VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELA VCEM ČESTITAMO ZA 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA mm^H Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije smo se v Ljubljani zbrali predstavniki vseh slovenskih občin na obisku pri gospodu dr. Bučarju, da bi na glas povedali o težavah, ki jih imamo mladi (predvsem osnovnošolci) v okolju po meri odraslih; v skupščini sicer kdaj pa kdaj govorijo o otrocih, nikoli pa z otroki ali celo otroci sami. Našo občino so predstavljali učenci: Dunja Koren z Osnovne šole bratov Mravljakov in Andreja Zapušek z Osnovne šole Gustav Šilih ter Rok Poles s Centra srednjih šol. Izpostavili smo predvsem problem evropskega delovnega časa in njemu (ne)prilagojene šole in drugih dejavnosti (padec učnega uspeha in razdor družine) ter se uprli možnosti postavitve odlagališča radioaktivnih odpadkov v naši že tako ekološko degradirani občini. Od »ta prvih« parlamentarcev so nas poslušali in nam sproti tudi kaj pojasnili: g. Peterle, g. dr. Bučar, g. dr. Plut, ga. dr. Boh, g. Zakrajšek, ga. Hribar, ga. Potočnik, G. Gošnik, g. Pahor, g. Ži-bret, pa najbrž še kdo. Zbor je dinamično in prijetno vodila ga. dr. Košir / asistenco g. Janija Kovačiča. Odločili smo sc: NA ŠOLSKEM PODROČJU šole naj vzgajajo in učijo predvsem za življenje, ne pa da dajejo razne informacije za včerajšnjo ali nikdaršnjo rabo želimo več novih knjig v knjižnicah — želimo si več ekskurzij - v šolah naj uredijo omarice za zvezke, da ne bomo več vlačili okrog težkih šolskih torb, ki nam krivijo hrbtenico — če lahko učitelji hodijo obuti v čevlje, bi lahko učenci tudi — šole naj dajo več znanja učencem, ki to želijo, ki jih snov zanima — zahtevamo bolj zdrave malice — zahtevamo, da nihče več ne eksperimentira z nami (učni program!) — učitelji naj iščejo znanje in ne neznanje — hočemo točne programe za nadaljnje šolanje in sprotno obveščanje o možnostih in perspektivah nadaljnjega šolanja — želimo si boljše pogoje de- la in več učnih pripomočkov in telovadnic — zahtevamo kompleksno spremembo časovnega delovanja v celotni republiki, ne pa, da delajo nekatere ustanove ali firme po evropskem, druge pa po »normalnem« delovnem času NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI — zahtevamo boljše ceste, nove oznake na cestah, semaforizi-rana križišča — zahtevamo zapornice na železniških progah oz. varne prehode čeznje — zahtevamo pokrite avtobusne postaje tam, kjer čakajo vozači NA PODROČJU EKOLOGIJE — želimo več košev in kontejnerje za različne odpadne surovine — deluje naj se predvsem preventivno (čistilne naprave) — kje ste zeleni? — zahtevamo čist zrak, čisto vodo za kopanje (reke, morja) in neoporečno pitno vodo — jedrski odpadki naj se odložijo v Republiki Hrvaški (Slovenija ima že samo elektrarno in rudnik urana!) ali naj jih odpeljejo čez mejo, na območja, ki so že kontaminirana (puščave) DRUŽBENOPOLITIČNO PODROČJE — želimo svoj program na TV čez del dan (informiranje o stvareh, ki so za nas zanimive) — hočemo imeti svoje predstavnike v vodilnih organih javnih medijev — klic v sili za otroke naj dela cel dan, nanje naj odgovarja živ človek, ne pa avtomatska tajnica — skupščina R Slovenije naj čim hitreje posveti svoj čas problemom v šolstvu, ki zahtevajo takojšnje reševanje — sredstva, ki varujejo življenje naj ne bodo obdavčena (npr. čelade za motorje) — želimo biti s svojimi predstavniki neposredno vključeni v delo občinskih in republiških skupščin, če obravnavajo probleme, ki zadevajo otroke. Drugo leto se bomo sestali in zahtevali od odraslih, da nam brez slepomišenja pokažejo, kaj so naredili za nas. ROK POLES, CSŠ Velenje OBČINSKI ODBOR VELENJE SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - VABILO 29. 10. 1918 smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo lastno državo in s tem dokazali, da se lahko uvrstimo med državotvorne narode Evrope. Slovenski krščanski demokrati Velenja vabimo vse, ki jim je Slovenija draga domovina, na SLAVNOSTNO AKADEMIJO, ki bo v torek, 30. 10. 1990, v celjskem Narodnem domu. V programu bo nastopil moški pevski zbor »Ivan Cankar«; Sonja Mlejnik in Peter Si- ___moniti pa bosta predstavila Maistrovo in Roševo poezijo. Slavnostni govornik bo predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar. VABLJENI! Aktivna politika zaposlovanja (4) Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistèma Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega «asa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. hbsbbbsmbbsbbsmbmmbmhhhh^^^HM^^B Pomoč pri reševanju presežnih delavcev Razlogov za nastajanje presežnih delavcev v podjetjih je iz dneva v dan več, eni so začasne, drugi trajne narave, vse pa je potrebno smiselno reševati v okviru zakonskih možnosti. Tudi Zavodi za zaposlovanje smo vključeni v razreševanje presežnih delavcev. Naše obveznosti določa Zakon o kriterijih in načinu sofinanciranja uresničevanja pravic presežnih delavcev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 30/90, v avgustu tega leta. Omenjeni zakon ureja: — sofinanciranje prekvalifikacij ali dokvalifikacij prevzetih presežnih delavcev, — povrnitev dela osebnega dohodka delavcem za čas čakanja na delo (t. i. »prisilni dopusti«), — sofinanciranje dokupa zavarovalne dobe ter — sofinanciranje zneska odpravnin. Organizacija oz. delodajalec, ki zaposluje oziroma bo zaposlil presežnega delavca lahko uveljavlja za delavca povrnitev: — do 50 % poprečni'- stroškov za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, določenih v Republiškem zavodu za zaposlovanje, — do 50 % z zakonom določenega najnižjega zneska nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na delo, za dobo do šest mesecev — do 50 % zneska za dokup največ treh let zavarovalne dobe — do 50 % zneska odpravnine, izračunane na podlagi določenega zajamčenega osebnega dohodka delavca. Eno od navedenih pravic lahko koristi delavec, ki je v delovnem razmerju vsaj dve leti. Za uveljavitev vsake posamezne pravice so izdelani zahtevki, ki jih dobite na Zavodu za zaposlovanje z morebitnimi dodatnimi pojasnili iri pomoč pri izpolnjevanju le-teh. K zahtevkom je potrebno priložiti izdelan razvojni oziroma sanacijski program, ki vsebuje tudi program kadrovskega prestrukturiranja, program razreševanja presežnih delavcev ter dokazilo o zagotovljenem preostalem deležu potrebnih sredstev. V dveh mesecih od uveljavitve zakona sta sredstva zahtevali dve podjetji in sicer za 31 odkupov zavarovalne dobe ter 3 prekvalifikacije. Priprava delavcev za zaposlitev Pojem priprava za zaposlitev pomeni pravico brezposelnih oseb, ki zajema oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja zanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Ta pravica je dana tistim iskalcem zaposlitve, ki jih zavod, na podlagi izdelanih kriterijev, pošlje v posamezno obliko usposabljanja (priuče-vanje, pridobitev izobrazbe, pripravništvo, prekvalifikacija, izpopolnitev strokovne izobrazbe) in jim prizna materialno pomoč pri tem usposabljanju. Višina materialne pomoči je odvisna od vrste napotitve, v poprečju pa ni nižja od najnižjega zneska socialne in materialne varnosti delavca (trenutno znaša 2.830,00 din) in ne višja od mesečnega dvakratnega zneska socialne in materialne varnosti delavca s prispevki iz BOD. Praksa iz preteklih let kaže, da so bila ta sredstva namenjena predvsem za priuče-vanje za enostavna, nezahtevna delovna opravila, zadnji dve leti pa se namenjajo predvsem sofinanciranju pripravništva, pridobivanju izobrazbe in prekvalifikacijam. Sofinanciranje pripravništva kot najpogostejša oblika priprave za zaposlitev je ukrep aktivne politike zaposlovanja s katerim stimuliramo zaposlitve, ki bodo mladim, strokovno usposoblje- nim iskalcem zaposlitve dale prve (ustrezne) delovne izkušnje. Zakon o delovnih razmerjih in zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja uvajata tudi institut volunter-skega pripravništva. Takšna rešitev^po naše, ne bi smela postati pravilo pri vključevanju pripravnikov. Pripravništvo je sicer tudi podaljšek izobraževanja, vendar hkrati delo, ki načeloma mora zagotavljati socialno varnost. Poglejmo si nekaj najpomembnejših kriterijev pri sofinanciranju pripravništva: 1. stroške pripravništva praviloma krijemo iskalcem zaposlitve, ki imajo strokovno izobrazbo od V. do VII. stopnje in ki še niso bili ustrezno zaposleni, 2. prednost pa imajo iskalci zaposlitve z daljšo čakalno dobo, 3. v stroške pripravništva se všteva kritje dela OD za čas pripravniškega usposabljanja in sicer v višini; — za V. stopnjo strokovne usposobljenosti 130% najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca z vsemi prispevki iz BOD, — za VI. stopnjo strokovne usposobljenosti 180% najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca z vsemi prispevki iz BOD, — za VII. stopnjo strokovne usposobljenosti 200 % najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca z vsemi prispevki iz BOD ter ostali materialni stroški iz naslova priprave za zaposlitev (zdr. in psihološki pregled, zavarovanje za primer nesreče pri delu, zaščitna sredstva, stroški prehrane med delom in prevoza na delo). 4. Pripravništva praviloma ne sofinanciramo pripravnikom s poklici, ki jih predvideva kadrovski načrt organizacije oziroma delodajalca in jih ta potrebuje za normalno kadrovsko reprodukcijo, razen v primerih, ko gre za podjetje, ki kader sicer rabi, pa ga zaradi motenj v poslovanju ne more zaposliti. 5. Pripravništvo sofinancirano le ob izpolnjenih pogojih za izvajanje, po programu kot ga predvideva Pravilnik o pripravništvu oziroma določila kolektivne pogodbe. Udeležba zavoda pri kritju stroškov pripravništva se na osnovi dogovora z delodajalcem oziroma organizacijo opredeli s pogodbo o medsebojnih obveznostih in pravicah. Lansko leto smo v dejavnost priprave za zaposlitev vključili 343 iskalcev zaposlitve. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo 189 napotitev, od tega je bilo vključenih v pripravništvo 126 iskalcev zaposlitve, 11 iskalcev je vključenih v pridobitev izobrazbe, 45 je bilo priučevanj na delovnem mestu in 7 izpopolnitev strokovne izobrazbe. Do konca leta nameravamo vključiti v te oblike okoli 300 upravičencev. Iskanje novih zaposlitvenih možnosti Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so usmerjeni tudi v iskanje programov za odpiranje novih delovnih mest. Nekaj se na zaposiovalskein področju že dogaja: omenjena je bila kapitalizacija denarnega nadomestila sofinanciranje pripravništva kot soinvestiranje v perspektivni kader, v katerem se obeta javni razpis za sofinanciranje »Tisoč novih delovnih mest«, nov zakon s področja zaposlovanja pa, po napovedih, prinaša stimulativ-nejše možnosti za odpiranje novih delovnih mest v naslednjem letu. Ker pa smo v celotnem kontekstu enkrat že omenili, da le s predlaganimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ni mogoče kompleksno in dolgoročno reševati problema brezposelnosti in jih je potrebno uporabljati vzporedno z ukrepi makro in mikro ekonomske politike, predlagamo, da lokalna skupnost čimprej razmisli o možnih konkretizacijah le-teh. Pripravili: Darja Lesnjak Darja Dvorjak Gorenje Glin Večjega povpraševanja niso uspeli v celoti izkoristiti I Štipendije iz združenih sredstev z zamudo, pa vendarle Tretjino štipendij željnih morali, žal, odkloniti Dijaki in študentje so nekako že vajeni, čeprav se je temu težko privaditi, da prvi mesec novega šolskega leta navadno štipendij ni takrat, ko hi morale biti, ampak se pojavijo v bankah .precej kasneje. Vsaj s štipendijami iz združenih sredstev je bilo tudi letos tako, naslednje mesece pa bo izplačilo normalno, 5. v mesecu. Letos je kasnitev kriva, vsaj delno, tudi množica vlog. Vsako posebaj je bilo treba temeljito pretre-sti. Enkrat več jih je bilo, kot ugotavljajo na velenjskem Zavodu za zaposlovanje tudi v regiji, kar 2000 novih kandidatov za to štipendijo se je pojavilo, od tega v Velenju 617 (lani v regiji nekaj čez tisoč, v Velenju nekaj čez 300). »Iz tega razloga je bilo tudi dosti več dela. Pa še ena posebnost se danes pojavlja, ki je sicer razumljiva, ker je kadrovskih štipendij _ veliko manj kot pred leti. Če smo imeli prejšnja leta veliko kandidatov, ki so že imeli kadrovsko štipendijo in so pri nas iskali samo razliko, je letos drugače — večina prijavljenih potrebuje štipendijo, zelo malo pa razliko,« ugotavlja Joža Jamar-Seme. Letos je bilo nekoliko drugačno tudi podeljevanje štipendij. Sekretariat oziroma izvršni svet Slovenije je imenoval posebno komisijo za podeljevanje štipendij, ki se je morala držati kriterijev določenih z razpisom, med drugim je bil to letos nekoliko nižji cenzus, pa uspeh in socialne razmere ... Prednostnih usmeritev za izobraževanje letos ni bilo možno upoštevati, ker so glede na gospodarsko situacijo, danes pač z vidika možnosti zaposlitve recimo, vsi poklici vseh smeri v bistvu ,neprednostni\ Na osnovi teh kriterijev so štipendije iz združenih sredstev podelili tudi v Velenju. Štipendijo bo v ,prvi etapi' od 617 kandidatov prejelo 42.1 kandidatov ali dve tretjini štipendistov. Od tega je 346 štipendij, 59 razlik h kadrovskim štipendijam in IX štipendij za nadarjene. Kaj pa ostali? »Ostali so bili že odklonjeni. Glavni razlog odklonitve pa presežen cenzus. Teh ki so bili odklonjeni prav iz tega razloga je bilo 150, ob njih pa je še 21 takšnih, ki bodo morali svoje vloge še dopolniti,« ugotavlja Seme-tova. (mkp) Seja zborov SO Mozirje Prevelika obremenitev, šola na Rečici,... T I I I I E I I I I I I I I E E E I E J V Modni konfekciji Elkroj so letos previharili precej viharjev, temni oblaki pa se vendarle razgrinjajo. Povsem jasno je, da na njihove težave vplivajo enaki razlogi, ki veljajo za vse ostale izvoznike. Zaradi nerealnega tečaja dinarja in še bolj nerealnih obresti izgubljajo ogromno denarja; pet milijonov dinarjev na mesec je to, ali netto plača za ves kolektiv in še deset odstotkov povrhu. Ne glede na vse so v septembru poslovali brez izgube, naročil iz tujine imajo veliko, več kot imajo zmogljivosti. Zato nameravajo v naslednjem letu in pol zaposliti novih 200 delavcev, predvsem so to mlade delavke, ki jih bodo poiskali na območjih občin Velenje, Žalec in Mozirje. Z novimi zaposlitvami bodo pričeli že v novembru, ko se bo iz velenjske občine poleg sedanjih 25 na delo v Elkroj pričelo voziti še 35 delavk. Dodatni obeti za boljše poslovanje so vezani na pogodbo z nemško firmo Mustang. Pogodbo z njo so sicer sklenili že pred letom dni. njeno uresničevanje pa sc je zavleklo zaradi pol leta čakanja na registracijo pri zvez- nih organih, delno pa tudi zaradi težke gospodarske situacije in notranjih razmer v Elkroju. Kakorkoli že, v Elkroju so prepričani, da je realna rešitev podjetja možna z (nujno) devalvacijo dinarja, saj 100-odstotne inflacije ob nespremenjenem tečaju dinarja, hudih obrestih in prav tako hudih družbenih obveznosti, praktično ne more zdržati nobeno podjetje. Drobtinice v oŠ liki izvoznih spodbud so vsekakor premalo, v vsakem primeru pa je to »butalska« politika zvezne vlade, menijo v Elkroju. Ob vsem tem jim tudi drugih težav ne manjka, o njih pa bodo podrobno spregovorili (in verjetno marsikaj odločili) 30. oktobra, ko se bodo na skupnem sestanku na pobudo predsednika izvršnega sveta in zahtevo stavkovnega odbora ob njih pa bodo podrobno spregovorili (in verjetno marsikaj odločili/ 30. oktobra, ko se bodo na skupnem sestanku na pobudo predsednika izvršnega sveta in zahtevo stavkovnega odbora ob njih sestali še člani delavskega sveta in vodstveni delavci Elkròjd. " (jp) nutku težko storiti, saj je marsikaj odvisno tudi od pričakovane zakonodaje in organizacijskih sprememb. Še bolj vroča je bila razprava o gradnji popolne osemletke na Rečici ob Savinji, sicer pete v mozirski občini. Problem se vleče že skoraj dve desetletji, odkar v tem kraju ni popolne osnovne šole. Krajani se čutijo izigrane in zahtevajo osemletko za vsako ceno. Za osvežitev spomina le na kratko: referendum za 4. samoprispevek v krajevni skupnosti Rečica prav zaradi te šole ni uspel, kasneje so izglasovali svojega in vsa sredstva namenili za gradnjo šole. V svojih utemeljitvah trdijo, da so v vseh prejšnjih obdobjih solidarno prispevali za vse kraje v občini in torej sedaj upravičeno pričakujejo njihov delež solidarnosti. Razprava je bila zares vroča, stališče izvršnega sveta pa ni dobilo podpore. Izvršni svet namreč meni, da takšna gradnja v teh časih finančno in strokovno ni utemeljena, tudi ne zaradi načrtovane nove organiziranosti šolstva in nove zakonodaje. Izvršni svet sicer gradnji ne nasprotuje, vendar denarja ne more obljubiti, ker ga preprosto ni. Večina razpravljal-cev je Rečičane podprla, skupno pa je bilo stališče, da denarja ni. Posamezni poslanci so posebej poudarili, da ne morejo najprej glasovati o zniževanju obremeni tev, nato pa se obvezati za dodatne prispevke, ki bi bili morebiti potrebni; vsi namreč vemo, v kakšnem stanju je gospodarstvo občine Mozirje. Veliko je bilo tudi besed o sedanji organiziranosti šolstva v občinskem prostoru, saj imajo na področju krajevnih skupnosti Rečica, Nazarje in Mozirje le eno popolno osemletko (Mozirje) in dve petletki (Rečica in Nazarje), v ostalem delu občine pa so še tri popolne osnovne šole. Rečica je torej dobila podporo za gradnjo osnovne šole, občinski izvršni svet in svet krajevne skupnosti Rečica pa morata do naslednje seje uskladiti predračun (22 ali 37 milijonov dinarjev) in opredelili vire financiranja. O tretji točki — ukinitvi Gozdnega gospodarstva Nazarje poročamo na drugem V nazarski lesni industriji gorenje Glin zadnje mesece ne dosegajo načrtovane skupne proizvodnje, in to navzlic dejstvu, da mesečne načrte prilagajajo razriieram pri oskrbi in proizvodnji. V mesecu avgustu so, na primer, dosegli in presegli načrtovano proizvodnjo v petih enotah. Vzroki za neizpolnjevanje avgustovskih planskih nalog v drugih enotah pa so bili: pomanjkanje hlodovine iglavcev (razrezali so jo 1000 m3 manj, kot so sprva računali), pomanjkanje pla-stificirane pločevine na Pol-skavi, zaradi pomanjkanja žaganega lesa so bile težave pri proizvodnji opaža itd. Dosežena pa tudi ni bila načrtovana skupna prodaja, saj je zaostajala za načrti za nekaj manj kot 7 %. Izvozna prodaja je bila za okrog 28 % nižja, kot so jo načrtovali, domača prodaja pa je bila za skoraj 3 % večja od načrtovane. V Gorenju Glin tudi v septembru niso dosegli skupnega mesečnega načrta proizvodnje; dosegli in presegli so ga le v treh enotah. Poglavi- tni vzrok za nižjo proizvodnjo je bila še naprej slaba oskrba s hlodovino iglavcev; namesto načrtovanih 6000 m3 so jo dobili le 3000 m\ Zaradi naročil, ki so prihajala med mesecem, so morali v posameznih enotah pogosteje spreminjati program. Sicer v tem Gorenjevem podjetju ugotavljajo, da bi lahko prejšnji mesec dosegli večjo prodajo kot so jo. Septembrska domača prodaja je bila za okrog 30 % nižja od načrtovane, izvozna pa še za odstotek več. Poudarjajo pa, da bi bili načrti lahko ne samo doseženi, pač pa tudi preseženi, če bi uspeli izkoristiti večje povpraševanje in nasploh izboljšano stanje na trgu- Plače na tekoči račun Tudi zaposleni v Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, bodo, kmalu prejemali plače na tekoči račun pri Ljubljanski banki — Splošni banki Velenje. Tisti delavci pa, ki že imajo tekoči račun pri drugih bankah bodo le-te zadržali. Če bi želeli biti zlobni, bi lahko napisali, da je bila tudi seja zborov skupščine občine Mozirje »končno« prekinjena. Končno zato, ker v mozirski občini ob volitvah in vse doslej niso imeli nobenih večjih zapletov pri delovanju skupščinskega sistema, ki so značilni za veliko slovenskih občin. Zapleta tudi tokrat ni bilo, enostavno je zmanjkalo časa. Po uvodnih dveh točkah so poslanci od 15. do 20. ure obravnavali tri zelo pomembne zadeve, zatem pa so se v nazar-skem delavskem domu morali umakniti ljubiteljem filmske umetnosti (če tamkajšnjemu sporedu lahko tako rečemo). Na dnevnem redu je ostalo še kakšnih osem točk, ponovno zasedanje pa so sklicali za sredo (včeraj). Med odložene točke sodi tudi informacija o zbranih zahtevkih za vrnitev premoženja, problematika nadaljnjega delovanja občinskega glasila Savinjske novice, predlog za ustanovitev komisije za raziskavo povojnih zločinov in podobno. V prvi od pomembnih točk je bil na vrsti pregled obremenitev delavcev, kmetov in obrtnikov. Razprava je bila seveda dovolj vroča, saj so podatki dovoli zgovorni, vsaka stran pa je imela jasne utemeljitve »za« ali »proti« ; razumljivo mnenja niso bila enotna. Dejstvo je, da je občina zmanjšala dajatve, ki so v njeni pristojnosti kolikor je bilo možno. Ti sedaj v celotnem znesku obremenitev (41,29) predstavljajo le 3,2 odstotka, na republiške pa seveda ne more vplivati. Ni sporno, da je obremenitev delavcev največja in v sedanjih gospodarskih razmerah že neznosna; kmetje imajo svoje ra- zloge za plačevanje nizkih prispevkov, med drugim so to cene kmetijskih pridelkov, obrtniki upravičeno trdijo svoje. Predvsem tisti, ki zaposlujejo večje število delavcev. Več kot 100-odstotna obremenitev ne omogoča novega zaposlovanja, prej obeta odpuščanje zaposlenih. Največji problem je, da svojega dela ne dobijo pravočasno plačanega, ob tem pa za zamude plačujejo visoke obresti. Izvršni svet SO Mozirje je zaradi tega že sklenil, da jim teh obresti za čas, ko dela ne dobijo plačanega, ni treba poravnavati, saj je redno plačevanje resnično kazen. Kaj bolj konkretnega je v tem tre- Modna konfekcija Elkroj Obetavno(?) razreševanje perečih težav Gorenje MGA Večja proizvodnja V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje so do konca septembra letos naredili več kot 1,366.000 malih gospodinjskih aparatov. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so proizvodnjo povečali kar za 40 %. Od nekaj več kot 1,366.000 malih gospodinjskih aparatov, izdelanih v obdobju januar -september 1990, so jih namenili dobrih 1,068.000 za prodajo na tuje trge. Letos so tako za izvoz namenili že kar 78 % vse proizvodnje, pred letom dni pa 58 %. Z izvozom so do konca meseca septembra ustvarili 15,896.000 dolarjev, kar je skoraj 100% več kot leto dni poprej. Na trge s konvertibilnimi valutami je odpadlo letos 93 % vsega izvoza Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. (ek) Mozirje Sejemskega odkupa klavnih konj ne bo Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, društvo konjerejcev in mozirski majevci so v soboto nameravali pripraviti sejemski odkup klavnih konj na sejmišču v Mozirju. Odkupa tokrat žal ne bo, ker je italijanski kupec iz objektivnih razlogov udeležbo odpovedal. V vsakem primeru bodo odkup prijavljenih konj opravili v novembru, datum in čas pa bodo pravočasno sporočili. Instor d.o.o. odpira Skladiščno prodajni center na Selah Instor, prvo zasebno podjetje v občini Velenje, se že lahko pohvali z mnogimi uspehi in poslovno uspešnostjo, ki se kaže v njegovi vse večji rasti. Sodelujejo s preko 300 poslovnimi partnerji, opravili so inženiring za preko 150 novih podjetij, za mnoge vodili investicijska dela, petintridesetim opravljajo računovodske servise, imajo pa 20 sodelavcev. Poleg poslovnih storitev opravlja Instor tudi trgovsko dejavnost in to na debelo in na drobno. Na Selah so uredili sodoben skladiščno prodajni center, preko tisoč kvadratnih metrov površin imajo. Tu še nudijo zlasti zadružnikom (v svoji sestavi imajo tudi stanovanjsko zadrugo Trnava) vse vrste gradbenega materiala, stavbno pohištvo, les, črno metalurgijo. So pa tudi solastniki firme, ki proizvaja okenske line »i« katerih ekskluzivni zastopnik so. Razširili so se tudi na zagrebško področje, kjer imajo svoj prodajni center. »Naše cene so najugodnejše,« pravita direktor In-storja Silvo Koprivnikar in direktor sektorja trgovina Srečko Vetrih. »Poleg tega pa se trudimo, da nudimo strankam še druge ugodnosti: dostavo na dom, daljše plačilne roke. Zadružnikom pa zagotavljamo še gradbeni nadzor, gradbeni inženiring in druga svetovanja.« Prednosti Instorja so: »VSE NA ENEM MESTU«, pa hitro, poceni in kvalitetno. V kratkem pripravljajo še eno presenečenje — maloprodajno trgovino v Šaleku z izbranim blagom. Vse informacije dobijo zainteresirani v novem skladiščno prodajnem centru na Selah ali na sedežu firme Instor na Efenkovi 61 (dom učencev CSŠ). Pokličete pa lahko tudi po telefonu 851-141 ali 853-250. SKOZI TEDEN rr . v- VELENJČANI POMEMBNI IZVOZNIKI (mz) Po podatkih narodne banke Slovenije smo Velenjčani v osmih mesecih letošnjega leta izvozili na tuje za milijardo 777 milijonov dinarjev izdelkov in storitev. To je dobrih 26 odstotkov več kot lani v enakem času. Na konvertibilnem področju nam je izvoz narasel za dobrih 22, na klirinškem pa'za 83 odstotkov. Uvoz je narasel za dobrih 7 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala z lanskih 112 odstotkov (v prvih osmih mesecih) na 124 odstotkov. Pozitivni saldo velenjskega gospodarstva znaša v osmih mesecih 322 milijonov dinarjev. To seveda pomeni, da smo Velenjčani veliki izvozniki, največji vpliv na takšne rezultate ima seveda Gorenje. Zato toliko bolj upamo, da se bodo napovedi predsednika slovenske vlade, da je treba izvoznikom dati dodatne izvozne stimulcije, čim prej uresničile. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA? (jp) MOZIRJE — Ob kritičnem položaju gospodarstva občine Moziije se je med drugim zelo zaostrilo vprašanje financiranja gospodarske infrastrukture. Mesečni prilivi so sicer zagotovljeni, gospodarstvo pa zaradi izgub sredstva refundira. Tako so izgubaši v letošnjem juliju refundirali sredstva za drugo tromesečje. To v skupnem znesku pomeni manj kot dva milijona dinarjev, ali le polovico sredstev glede na občinsko prispevno stopnjo. Podatek je sicer zastarel, pomeni pa veliko. Ob nenehnem slabšanju razmer v gospodarstvu je namreč zelo vprašljivo uresničevanje programov v posameznih dejavnostih na področju gospodarske infrastrukture, da o družbenih dejavnostih ne pišemo posebej. ZA NALOŽBE ZMANJKUJE DENARJA (mz) VELENJE — Gospodarska kriza se odraža v naložbeni dejavnosti, ki je tudi v občini Velenje iz meseca v mesec bolj šibka. Skupno je namenilo naše gospodarstvo in negospodarstvo za investicije v sedmih mesecih tega leta le 192 milijonov dinarjev, š tem da so v primerjavi z lani v velikem porasti negospodarske naložbe. Ker tudi teh v občini ni veliko, saj pravzaprav dokončujemo le že lani začeta dela, se vidi, kako siromašna je naložbena dejavnost v gospodarstvu. Večino sredstev za naložbe zagotovijo investitorji iz rednih sredstev, delno iz namensko izločenih, kreditov pa je le še malo, niti en odstotek ne predstavljajo v strukturi vseh občinskih naložb. REALNE PLACE PADAJO (mz) VELENJE — V občini Velenje smo julija povprečno zaslužili 6012 dinarjev. To je sicer preko 1300 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, realno pa kar 34 odstotkov manj. Realno so nam v občini Velenje v primerjavi z lani osebni dohodki precej bolj upadli kot povprečno v Sloveniji, kjer je bil padec nekaj več kot 28 odstoten. POVEČANA PROIZVODNJA PLASTIČNIH MAS (mz) VELENJE — V mesecu avgustu se je v občini Velenje proizvodnja v primerjavi z julijem povečala za dobre štiri odstotke. Najbolj je porastla predelava plastičnih mas, in kovin, več so naredili v elektrogospodarstvu, v proizvodnji gradbenega materiala, električnih strojev in aparatov, nekoliko višja pa je bila tudi proiz-/odnja premoga. Precej pod julijsko ravnijo pa so bili v proizvodnji tekstilnih izdelkov, usnja in krzna in v strojegradnji. Primerjajmo še doseženo proizvodnjo letošnjih osmih mesecev z lanskim obdobjem lani! Najbolj se je povečala predelava plastičnih mas (219), malenkost nad lansko ravnijo pa so bili še v elektrogospodarstvu, predelavi kovin, proizvodnjih električnih strojev in naprav, tekstilni in usnjarski industriji. Najbolj za enakim lanskim obdobjem zaostaja grafična dejavnost (le 63 odstotkov lanske višine dosegajo), pa strojegradnja (71 odstotkov), pa tudi proizvodnja premoga (92 odstotkov lanske višine). RUDARJI PO NAČRTU (mkp) Na Rudniku lignita Velenje kljub težavam z likvidnostjo v celoti izpolnjujejo proizvodni načrt; letos sicer v zmanjšani varianti (4,1 milijone ton). Tudi deponija jim ne dela več nobenih preglavic, ta hip je na njej naloženega 840 tisoč ton lignita. Iz proizvodnje med tednom tekoče oskrbujejo s premogom TEŠ, v dela prostih delih pa se deponija manjša. Konec leta bo deponija za približno 200 tisoč ton pod planom. VEČ BREZPOSELNIH (tp) VELENJE — V mesecu septembru je bilo v naši občini 1249 iskalcev zaposlitev, kar je 73 več kot mesec prej, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa kar približno 80 odstotkov več. Med podatki zaskrbljuje tudi Število tistih, ki niso bili še nikoli zaposleni. 408 je bilo takšnih septembra, veliko (233) brez poklica, pet jih je imelo prvo stopnjo zahtevnosti, 22 drugo, 57 četrto, peto 81, iskalcev zaposlitev z višjo šolo je bilo 8, dva med njimi pa celo s končano visoko šolo oziroma VII. zahtevnostno stopnjo. In prav slednjfm ne gredo nikakršne pravice za pridobitev stalne oblike družbeno-denarne pomoči. Zaposlovanje pri obrtnikih Obljube razmer ne bodo izboljšale Hotel Paka Velenje Kmalu A kategorije? Kadarkoli spregovorimo o turizmu v naši občini, se obregnemo ob hotel Paka. Že več let zapored poudarjamo, da nam siva stavba sredi mesta ne more biti v ponos. Prav nasprotno. Prizadevanj, da bi bilo ogledalo naše dnevne sobe, kakor pravijo turistični delavci hotelom precej drugačno, je že bilo, a vse brez uspeha. Kot kaže tokrat pa bodo naposled vendarle obrodila željene sadove. Mesto Velenje bo sredi prihodnjega leta »dobilo« nov hotel, pravzaprav obnovljen hotel. Novica ni radostna le za delavce gostinskega podjetja Paka Velenje, ampak tudi za občane da ne omenjamo poslovnih in tujih gostov, ki so sedaj iskali prenočitvene zmogljivosti drugje. Gradbena dela naj bi začeli izvajati že I. marca 1991, nekje v mesecu juliju pa na široko odprli vrata posodobljenega hotela A kategorije. V prvi fazi bodo uredili predvsem nočitvene zmogljivosti hotela in tako odpravili veliko pomanjkljivost sedanje ponudbe. Ob zunanjem izgledu bodo deležni sprememb tudi re-ceptorski del, sanitarni vozel in aperitiv bar. »Hkrati si prizadevamo še za dodatno ponudbo, programe, ki bodo pritegnili pozornost J < * ......... gostov ter zadovoljili želje zahtevnih poslovnežev. Dodatna ponudba naj bi povsem spremenila namembnost nekdanjih prostorov kegljišča,« poudarja direktor gostinskega podjetja Paka Velenje Franc Košak. Žal, zaenkrat v prvi fazi obnovitve ni vključena celotna ureditev restavracijskega dela. Za prej omenjeno po- "T ™ '-*> Jpfe >S,,;,: t I i» ' \ I i im H« L ■m Bo ta podoba hotela kmalu za arhiv? sodobitev so namreč finančna sredstva že zagotovljena, za slednjo pa se sedaj dogovarjajo s tujimi sovlagatelji. Vprašanje lastništva hotela pa je še odprto. Skupina vrhunskih domačih strokovnjakov za področje gostinstva in turizma, ki vodi celotno naložbo, v predlogu obnovitvenega načrta dopušča več možnosti: kredit, delnice ali ustanovitev mešanega podjetja. Hkrati z obnovitvijo potekajo v podjetju tudi druge aktivnosti, sploh na področju kadrovske politike. Spoznanje, da na področju turizma in gostinstva odigra pomembno vlogo dober strokovno usposobljen delavec, se v teh tržnih razmerah vse bolj in bolj potrjuje. »Kakovost hotela še ni vse, prav tako ne uvožena oprema. Pomemben je človek, ki bo tu delal. In zato moramo pri kadrih narediti velik, vè-lik korak naprej,« je sklenil pogovor Franc Košak. tp Drobnega gospodarstva ne uvrščamo samo med vzvode, ki naj bi pripomogli k boljšim poslovnim rezultatom, ampak naj bi bila ta dejavnost tudi ena od zlatih jam za zaposlovanje nove delovne sile ali tovrstnih viškov. Na žalost lahko vsem obljubam navkljub ugotavljamo, da kam dlje od teh še nismo prišli. Vsaj tako zatrjujejo na velenjskem obrtnem združenju, vzroke za svojo trditev pa so našli v precejšnjem zmanjšanju števila zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela v tem letu. (Lani so obrtniki naše občine zaposlovali kar nekaj čez 1000 delavcev, letošnji podatki pa so precej nižji.) Po besedah sekretarke združenja Sonje Jamnikar so tudi v tej dejavnosti gospo- darske razmere — zmanjšanje obsega poslovanja in likvidnostne težave obrtnikov — naredile svoje. To vprašanje naj bi v bližnji prihodnosti dorekli skupaj z občinsko davčno upravo ter Zavodom za zaposlovanje, in sicer na osnovi posebnih kriterijev. Neplačilo storitev ob sicer povečanem poslovanju obratovalnic pa je pri tem poglavje zase. Razmerje med osebnim dohodkom zaposlenega delavca ter drugim delom zaslužka, ki ga mora obrtnik odvesti v skupno občinsko blagajno, je že nekaj časa jedro nezadovoljstva nosilcev samostojnega osebnega dela pri nas. »Prispevki močno bremenijo osebne dohodke in k reševanju tega vprašanja bi morali pristopiti precej bolj sistematično. S tistimi, ki imajo kakršenkoli vpliv na to, se sedaj poskušamo dogovoriti o sistemu razbremenjevanja za vsako novo zaposlitev in tudi za tiste, ki bodo na pot obrtništva stopili prvič, pač po vzoru rešitve tega v sosednjih občinah. Vsekakor pa bo potreben radikalen poseg v družbeno nadgradnjo,« meni Sonja Jamnikar. Poleg iskanja možnosti, kako del prispevkov namenjenih za izobraževanje, socialno in zdravstveno zavarovanje dobiti nazaj za obratovanje v delavnici, so na obrtnem združenju občine Velenje, vsaj kar se zaposlovanja pri obrtnikih tiče, šli korak dalje. Imenovali so namreč projektno skupino, ki bo proučila pogoje za razcvet obrtništva in s tem tudi zaposlovanja v treh smereh — znižanje občinske prispevne stopnje za novozaposlene in obrtnike, drug predlog temelji na izenačitvi plačilnih pogojev za komunalne prispevke za definicitarne in nedifi-citarne dejavnosti (sedaj je razmerje 1:6 v korist slednjih), več pozornosti pa naj bi namenili usposabljanju obrtnikov in njihovih delavcev za uspešno poslovanje — povedano z drugimi besedami sanaciji finančnega stanja. Precej pa pričakujejo tudi od sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva, ki naj bi vse dosedanje dogovore pomagal spraviti od besed v življenje. T. P. predpise, ki omogočajo kakovostno in količinsko prodajo zamrznjenih rib. Takoj po otvoritvi obnovljene ribarnice so nekateri kupci imeli nekaj pripomb, predvsem zaradi nepreglednosti prodaje zamrznjenih rib, ki so odslej v pokritih zamrzovalnih koritih. Prav o tem nam je direktor KK Ptuj — Tržnica Velenje Franc Vovk povedal: »Ta nova oprema sicer res onemogoča kupcem vpogled v celotno ponudbo zamrznjenih rib, vendar je to edini pravilni način shranjevanja zamrznjenih rib po vseh veljavnih predpisih. Ribo je namreč treba imeti popolnoma zmrznjeno do njene uporabe. Stari način prodaje je namreč omogočal, da je kupec videl celotno ponudbo zamrznjenih rib, toda te ribe je bilo nemogoče obdržati v takšnem stanju, kakršen je predpisan. V Tržnici se bomo potrudili in opremili zamrzovalna korita s prozornimi pokrovi, ki bodo kupcem omogočili pregled nad ponujenimi ribami, obenem pa zadostili predpisom. S tem želimo ustreči našim zvestim kupcem in drugim, da bodo lažje izbirali želje-no blago. O teh novih pokrovih, ki bodo na koritih le v času prodaje, se prav sedaj pogovarjamo s projektantom. Vedeti je namreč treba, da ribe od prve zamrznitve do uporabe ne smemo odmrzniti. In še to. Kupcem velja nasvet — ko ribe odmrzujemo, jo moramo dati v mrzlo vodo. Ne smemo pustiti, da odmrzne na zraku«. V velenjski Tržnici so nam še povedali, da se bodo trudili in si prizadevali, da bodo vsak dan na zalogi ratlične vrste zamrznjenih rib, ob sredah in petkih pa bodo ponudili pestro izbiro svežih morskih rib. Ribarnica je odprta vsak dan od 8. ure naprej in sicer ob ponedeljkih do 12. ure, ob torkih in četrtkih do 15. ure, ob sredah in petkih do 17. ure in v soboto do 13. B. Mugerle TržnicaVelenje Posodobili ribarnico V razvojnem programu Kmetijskega kombinata Ptuj — Tržnice Velenje so imeli med drugim zapisano, da bodo posodobili ribarnico, edino v našem mestu. Obljubo so uresničili, septembra pričeli z obnovitvenimi deli in jih sklenili v predvidenem tednu dni. Glede na to, da je to edina tovrstna prodajalna v Velenju, sta veterinarski in sanitarni inšpektor kljub izrabljeni in neustrezni opremi in pomanjkljivim sanitarnim pogojem, dovolila, da je ribarnica obratovala do prenove, vseskozi pa so inšpektorji opozarjali vodstvo Tržnice na nujnost prenove. Prostor ribarnice je ostal enak kot prej, so pa menjali celotno opremo po projektih projektivnega biroja LTH iz Škofje Loke, ki jo je po naročilu tudi izdelal. Pri izdelavi omenjene opreme in pri obnovitvenih delih so upoštevali vse zakonske Čeprav Ivana Atelška Ve-lenjčanom najbrž ni treba posebej predstavljati vseeno nekaj besed o njem — bil je dolga leta prvi mož današnjega Koncema Gorenje. Danes je poslanec v zboru občin skupščine republike Slovenije, delegat v družbenopolitičnem zboru velenjske občinske skupščine, član ZSMS — liberalne stranke, predsednik krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, človek, ki nikoli ne miruje. Niti takrat, ko je doma v Šmartnem ob Paki, kjer med drugim neguje tudi vinograd. Dolg čas je največji sovražnik človeka, je njegov priljubljen izrek. »Tisti, ki dela in se zaposli pozabi na tegobe, na bolezni. Pozabi na vse. Trgatev je letos dobro uspela, vinček bo zelo dober, tudi pri meni v Šmartnem ob Paki,« je rekel za uvod. • Ker pravite, da je dolgčas največji sovražnik človeka, gotovo veliko delate? Ivan Atelšek: »In rad delam, tudi fizično. Tudi kot poslanec imam precej dela. Ukvarjam pa se tudi z drugimi stvarmi, gospodarskimi recimo, kajti vsi ti posli — poslanski, delegatski... so zelo nerentabilni. Zdaj bo kdo rekel, zakaj si pa silil tja? Silil sem, ker lahko morda s svojim znanjem in svojo upornostjo kaj prispevam k nadaljnjemu razvoju te Slovenije.« 6 Precej pogovorov je med ljudmi o osnutku slovenske ustave. Kaj o tem mislite vi? Ivan Atelšek: »Ustava je osnovni zakon, zato bi morala biti v prvi vrsti razumljiva slehernemu človeku, v drugi vrsti pa mora postaviti osnovne rešitve neke državnosti. Drugi del je dvodomni parlament, da bi bili lahko zastopani predstavniki regij, in da ne bi bilo tako kot zdaj, ko je šestdeset odstotkov poslancev iz Ljubljane ali njene okolice. In še druge zadeve, vse tja do demilitarizacije Slovenije, kjer pa liberalci ne mislimo, da bi bili čisto brez orožja. Mislim, da bo razprava o ustavi, ki jo imamo tudi v Velenju na skupščini v kratkem, prinesla deželi, občina, krajevnim skupnostim svoje. Vendar tudi ustava še ni dorekla organiziranosti občin, služb, kajti nekatere bodo neposredno sodile pod republiko, medtem, ko bo občin več. Menimo, da bodo v Velenju najmanj tri — Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, kjer pa seveda ne bo ne vem kakšnega administrativnenga aparata, ampak ho šlo predvsem za razreševanje problemov, ki jih imajo ljudje, za krajevne, komunalne in druge zadeve. Gre za to, da bi bile občine racionalno organizirane, da bi čim manj stale in čim bolj koristile ljudem.« 9 Vam delo poslanca v republiški skupščini vzame veliko časa? Se s kom v Velenju posvetujete o zadevah, ki se sprejemajo v zboru občin? Vam je pri odločanju v ospredju interes občine? Ivan Atelšek: »Zelo široko je to področje. Sodelujem pa pri tem od izvršnega sveta občine do predsedstva občine, predsednika občine dp nekaterih gospodarskih področij. Ker me pa že sprašujete — seveda je moj odsev življenje Velenja tudi v skupščini, tako kot tudi sama Slovenija. Sam sem pozoren zlasti na gospodarskem področ- ju, kjer trdim, da je nemogoče, da dolgo zdržimo na tej osnovi. Pri tem sem večkrat sprožil razpravo s predlogi in zahtevki, naj vlada pove kaj je storila in kaj namerava storiti pri reševnaju gospodarske problematike, predvsem pa izvozne industrije. Delavcem, ki izvažajo država krade denar iz žepa, kajti dinarje nerealen. O tem sem se celo pogovarjal s podpredsednikom vlade dr. Mencingerjem. Zdajle se pripravljajo sicer nove rešitve, vendar je vprašanje koliko bodo pokrile vse to, kajti izgubljenega je ogromno. Drugo je vprašanje sprejemanja določenih zakonov. Jaz sem jim očital, tudi celi Demosovi garnituri, da ne moremo zakona o gozdovih sprejemati kot leta '45, brez da se ozremo na delavce, ki so danes zaposleni v gozdarstvu in lesni industriji in nič krivi, da je bilo to nacionalizirano. Tu smo precej na ostrino. Kljub temu so zakon sprejeli, posledice so tu, škoda je velika, vprašal sem na zadnji seji, kdo bo to škodo plačal, kdo jo bo nosil in kdo je zanjo odgovoren. No, zdaj je ta zakon popravljen.« • Z vami smo se nameravali pogovarjati tudi o domačih stvareh, teh iz velenjskih logov. Pa najprej, ker je to blizu nam in še bolj vam, 40 let koncema Gorenje. Kako kot nekdanji dolgoletni prvi mož gledate na ta leta? Ivan Atelšek: »Lepa doba je to, posebno za tak kolektiv kot je Gorenje, za katerega se da reči, da je samorastniški. S svojim znanjem in svojim prizadevanjem je ustvarilo to. Nihče jim ni nič podaril, kvečjemu kaj vzel, jemlje jim še danes. Delavci, ki so tam zaposleni, to so pravi delavci. Sam še nisem srečal takšnih, vsaj do takrat, ko sem šel iz tega Gorenja, kajti zdaj imam malo manjši vpogled v to. Vseeno pa mislim, da je vse breme tega Gorenja in njegovega nadaljnega razvoja na njegovih ramenih. Še hitreje pa menim se bodo morali obračati v razvojnem smislu, razvoj prinaša denar, trenutna substanca je pokrita, kolikor je, nadaljnje povečevanje dohodka pa je v razvoju.« • Mnogim fotoreporter-jem, ki so bili za«dnjič na 40. obletnici Koncema Gorenje v Lajšah je bil zanimiv kader, ko vi tako vneto nekaj dopovedujete vladnemu predsedniku Peterletu. Vas smem vprašati kaj sta se pogovarjala? Ivan Atelšek: »Govorila sva predvsem o gospodarskih zadevah. Rekel sem mu, da se prepočasi odvijajo stvari z zvezi s položajem naše izvozne industrije, da smo že ogromno izgubili samo s tem, ker je tečaj dinarja nerealen. Usmeritve pa bi morale biti take, da bi bil interes slovenske industrije, da izvaža. Drugi segment o katerem sva se pogovarjala je razvoj te Slovenije. Tudi predsednik Peterle je rekel, da sloni razvoj Slovenije na približno štiridesetih segmentih, ki jih bo treba upoštevati v vseh planih in razvojnih projektih, ker bodo razvijali ostali slovenski del. Rekel sem mu tudi, da bi bilo v strankarskem smislu v Sloveniji treba zmer-neje voditi dialog eden proti drugemu. Recimo, kadar gre za ustavo, tako kot tokrat, bi morali vsi težiti k temu, da pridemo do najboljše ustave. Kadar pa gre za iskanje boljših rešitev je treba dopustiti konfrontacijo in iz tega vleči najbolj idealne rešitve. Zato' je tukaj opozicija, drugače bomo imeli tak sistem kot prej — eden si je izmislil, izvedel, izdelal, pokasiral in vse je bilo v redu, pa je bilo to dobro ali slabo, nihče ni odgovarjal«. • Kako pa gledate na velenjske vladne težave, na krizo, ki je nastala, kaj si o tem mislite? Ivan Atelšek: »Škoda je, da se premalo zavedamo, da se oblast ne more iti iger brez meja. Oblast je resna zadeva in zaradi tega že trpi del usmeritev v tem Velenju. Aktfvnosti, takih kot bi morale biti, ni. Mislim, daje treba prepustiti izvršnemu svetu tisto, kar so njegove kompe-tence. Drugo, generalno pa je, da mora Velenje čim prej dobiti gospodarsko dispozicijo za prihodnost. Mi pa se ukvarjamo sami s seboj, ljudje nas bodo počasi imeli dovolj. Pa bo nekdo mora) odgovarjati. Pravim, da je najbolj neumestno, da zdajle menjamo predsednika izvršnega sveta, ki ima sorazmerno dober team, namesto da bi mu nalagali odgovornost in ga spraševali ali je kaj do danes naredil in kaj bo jutri ter mu pomagali pri reševanju problematike, s ciljem — boljše v Velenju.« • Veliko dela imate, tako doma, kjer pravite radi delate tudi fizično in kot poslanec, kot delegat v velenjski občinski skupščini, pa kot predsednik krajevne skupnosti kjer živite. Ivan Atelšek: »Kot sem že rekel bi rad še kaj prispeval k nadaljnjemu razvoju te Slovenije. To me vleče tudi v občinskem merilu in tudi v Šmartnem ob Paki. Povem vam, tam, kjer je razvoj, tam, kjer gredo stvari naprej, tam so ljudje najbolj zadovoljni. To se je videlo konkretno v Šmartnem ob Paki, ko smo delali vodovod, urejali ceste, zdaj smo pričeli graditi telefonsko centralo ... Potem bomo imeli vse pogoje za nadaljnji razvoj malega gospodarstva in ljudje ne bodo več živčni. Moram vam reči še tole — ljudje v Šmartnem ob Paki zelo zaupamo drug drugemu. Resno vam to govorim, kajti lagati v politiki, gospodarstvu ali kjerkoli drugje, je največji greh. Na laži se človek zelo hitro ujame in zelo težko jo pozabi. Ime se ga dolgo drži«. • Zaključiva pogovor s Slovenijo v celoti? Ivan Atelšek: »Ja, postaviti se je treba na svoje noge. Slovenci smo sposobni na svojih nogah dobro stati, dobro teči in tudi sami sebe preživeti.« Milena Krstič-PIaninc Občni zbor Šaleškega ekološkega društva »Še naprej ostajamo budni« Uprava za varstvo okolja Kdo pravi, da premalo dela? Upravi za varstvo okolja pri skupščini občine Velenje so udeleženci petkovega občnega zbora Šaleškega ekološkega društva očitali, daje doslej malo naredila za to, kar bi pravzaprav morala. Peter Rezman, vodja te uprave, se je izzivu seveda odzval in udeležence seznanil z vsemi dosedanjimi akcijami. Teh od imenovanja dalje ni bilo malo. Delavci omenjene uprave pripravljajo spremembo občinskega odloka o varstvu zraka, iniciativa za ustanovitev komisije za deponijo pepela je tik pred realizacijo, skoraj povsem na novo bodo v kratkem izdelane tudi osnove občinskega ekološkega sanacijskega programa. Odziv uprave za varstvo okolja glede najnovejših dogodkov na ekološkem področju (možni odlagališči jedrskih odpadkov, in sicer v Arnačah ter Bevčah) pa je bil prav tako hitrejši kot ostalega dela občinske uprave. Kaj slabo je kazalo v petek zvečer, da bodo lahko člani Šaleškega ekološkega društva izpeljali občni zbor oziroma seznanili širši krog občanov, kaj so v minulem letu postorili pri varovanju okolja, narave,... Obisk je bil namreč nadvse skromen. Vendarle se je naposled le zbralo toliko (dovolj) tistih, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živijo, kakšen zrak dihajo,... Da Šaleška dolina živi na robu ekološkega propada, ve 320 članov društva zelo dobro. Zato ni prav nič presenetljivo, da so v minulem letu namenjali vso pozornost največjim ekološkim onesnaževalcem velenjske občine. S svojimi pobudami, stališči so se vključevali tudi pri vseh tistih vprašanjih, kjer je vsaj malo »dišalo« po ekologiji, bodisi na občinski ali republiški ravni. Z okroglimi mizami, sestanki po krajevnih skupnostih, z objavami člankov v tedniku ali v radijskih oddajah pa poskušali prispevati svoj delež k večji ekološki osveščenosti. Potrošniški način življenja pomeni trgovanje s človeškimi življenji, je med drugim v svojem poročilu poudarila sedanja predsednica Šaleškega ekološkega društva Marija Šavor. Pretežko breme in prevelike žrtve je že doslej naložila naša družba velenjski občini, zato še večjega (jedrskega odlagališča) ne more sprejeti. Po izčrpanem rudniku in z morebitno bližino »ekološke bombe« se turizma pač ne moremo iti. Industrijski revoluciji bo morala slediti ekološka, v njej pa se človek ne bo boril samo za osnovne življenjske potrebe, ampak tudi za čisti zrak in vodo. Kje se danes na področju varstva narave, okolja, voda, zraka, nahajamo, vemo. Bolj zaskrbljujoč in strah vzbuja- joč je odgovor na vprašanje, kaj bo jutri. Toliko bolj zaradi še vedno prisotne brezbrižnosti strokovnjakov (ocena razpravljalcev), ki živijo brez misli na jutri. Delovni program Šaleškega ekološkega društva za prihodnje leto je okviren, kajti težko je predvideti vse tiste probleme, ki jih bo zaznalo budno oko ekologov. Sicer pa je že brez nepredvidljivih dogodkov ta kljub temu dokaj obširen. Vanj so med drugim zapisali osveščanje občanov, predvsem strokovnjakov in politikov, spremljanje občinskega sanacijskega programa, podatkov o vsakodnevni onesnaženosti zraka v občini, zakonodaje s področja ekologije, kjer grozi nevarnost tujega kapitala, potekanje sanacije največjih občinskih onesnaževalcev. Več pozornosti kot doslej pa nameravajo nameniti kmetijskim onesnaževalcem. Trenutno seveda vso pozornost namenjajo možnima lokacijama za jedrsko odlagališče v velenjski občini. Sicer pa so ekološka vprašanja današnjega dne v pisani besedi dovolj zgovorno predstavili recitatorji, ki so občni zbor začeli. Kot rdeča nit se je med vrsticami vleklo naslednje sporočilo: Smisel življenja ni le v denarju, ampak v zdravem življenju. Če se tega ne bomo slejkoprej zavedali vsi, »bo nastopil čas tope sivine, čas onemoglosti, čas, ki se lepega dne izgubi v kamen in rekel amen.« Mimogrede naj zapišemo še to, da so na petkovem občnem zboru izvolili tudi nov 15-članski izvršilni odbor društva. Drugi del petkovega shoda so udeleženci namenili novici o možnih lokacijah za jedrsko odlagališče v občini. Kaj mislimo občani okrog tega, smo dovolj jasno povedali že pred tremi leti. Zato je ogorčenje ob izničenju protestnega shoda ob ponovnem odpiranju tovrstnega vprašanja toliko večje. Da ni nevarnosti? Potem bi ga lahko postavili kamorkoli. Je dekret grožnja v času demokracije? Puščava ni primerna za jedrsko odlagališče, je morda gosto naseljena vas? Takšnih in podobnih vprašanj je bilo v razpravi veliko kot tudi bojazni, da nevarnost, ki preži, ogroža človeka v dveh smereh — ekonomski in ekološki. Misel, da bodo rente za odškodnino in socialni problemi naredili svoje, najbrž ni odveč. Zato so se zavzeli za osveščanje že pri šolskih otrocih ter poudarili, da je odgovorom na vprašanje, kako naprej, treba pridjati al- ternativne rešitve. Vsekakor pa je treba že danes širši slovenski javnosti povedati, da se občani velenjske občine ne damo podkupiti, in da se bomo z vsemi silami zoperstavi-li kakršnimkoli oblikam nadaljnjega zastrupljanja. S petkovega ekološkega shoda pa so na ustrezne republiške organe naslovili tudi protestno noto. T. P. Nihče v občini ne more sprejemati odgovornosti niti o pogovorih, kaj šele pri kakršnihkoli odločitvah glede jedrskih odlagališč v občini, so bili odločni v razpravi udeleženci občnega zbora oziroma ekološkega shoda. Abanka d d Ljubljana Z DENARJEM POSLUJEMO PODJETNO! Letne obrestne mere za vezane dinarske vloge občanov nad 3 mesece 25% nad 6 mesecev 26% nad 12 mesecev 27% nad 24 mesecev 28% nad 36 mesecev 29%o Dinarske hranilne vloge na vpogled 10%o Tekoči in žiro računi občanov 9% Vplačilo delnic Denar lahko naložite v nakup delnic. Prednostna delnica A BAN K E vam prinaša dobiček ki je 4% večji od obrestne mere za nenamenske vloge\ vezane nad 1 leto. Redna delnica vam daje pravico do dela dobička banke in možnost upravljanja vaše banke. plačilna kartica abanka visa Sodoben način življenja zahteva sodobno poslovanje. Kartica ABANKA VISA vam omogoča brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev na številnih prodajnih mestih doma in v tujini. dežurni telefon Naša bančna ponudba je tako obširna, da je ne moremo predstaviti v enem oglasu. Obiščite nas, ali pa pokličite dežurni telefon 061 311 926 in 062 27 174 kjer vam bomo od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 in v soboto od 7.30 do 12.00 odgovorili na vsa vprašanja o našem poslovanju. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI Velenje, Efenkova 61 tel: 851 141 in 853 250 fax: 851 141 PONUDBA PODJETNIKOM Trgovini na debelo Podjetja, ki želijo opravljati dejavnost TRGOVINA NA DEBELO morajo med ostalimi pogoji izpolnjevati pogoj, da posedujejo najmanj 150 m' skladiščnih prostorov. (Ur. list RS št. 23/90). Ta pogoj podjetje izpolnjuje tudi v primeru, da ima sklenjeno pogodbo o skladiščenju s podjetjem, ki take storitve opravlja. Vaš problem lahko skupno razrešimo. Nudimo vam storitve SKLADIŠČENJA BLAGA v skladiščno prodajnem centru Selo. V kolikor ste interesent za sklenitev pogodbe nas pokličite. (Ko-privnikar, Vetrih) Nudimo vam tudi druge storitve: — računovodski servis za mala podjetja, — finančni inženiring (pridobivanje kreditov) — računalniški inženiring, — gradbeni inženiring in gradbeni nadzor, — storitve pri ustanavljanju podjetij in organizacijskih ter lastninskih transformacijah, — druge podobne storitve V naši trgovini na Selu lahko kupite po ugodnih cenah vse vrste gradbenega materiala. Naši poslovni prostori so na Efenkovi 61 (Dom učencev). (več kot plesna Sola) V HOTELU PAKA VELENJE Tel.: 853-351 Informacije, rezervacije, vpis: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure Vabimo k vpisu v plesne tečaje: - OTROKE od 4. do 14. leta — DRUŽABNI PLES za ODRASLE — tečaj J AZZA — tečaj AEROBIKE IN V TEČAJ AKROBATSKEGA ROCKN ROLLA. AVTIST 5Rd.o.o. Koroška 28. Velenje ORGANIZIRA: — enodnevni izlet v TRBIŽ 17. novembra — cena 150 din — tridnevni izlet v RIM, VATIKAN, NEAPELJ in SOLFATARO od 19. do 22: novembra cena 1.500 din Prijave: — v ponedeljek in četrtek v hotelu Kajuh v Šoštanju od 15.30-17.30. — v torek in petek v A banki od 15.30 do 17.30. Telefon: 063/856-450. Zasebna trgovina »PRIMA» Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 857-319 S široko ponudbo uvoženega in domačega metrskega blaga in volne! Posebna ponudba: — žamet (dvojna širina) meter 108 din — industrijski ostanki za plašče, jakne (dvojna širina) meter 120 din Priporoča se PRIMA! GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ d.o.o. Partizanska 12 VELENJE če imate idejo za zanimiv nov tržni proizvod ali storitev, če imate ambicijo ustanoviti novo podjetje, potrebujete nasvet, potrditev svoje ideje ali pomoč pri ustanovitvi podjetja, pokličite nas. Gorenje Raziskave in razvoj nudi pomoč pri razvoju podjetništva in ustanavljanja malih podjetij. Nudi vam: — ustanovitev podjetja — izdelavo ustanovitvenih aktov do vključno registracije — izdelavo poslovnih načrtov — pomoč pri zagotovitvi potrebnega kapitala — finančno-računovodski servis — administrativni servis usluge s področja: • trženja • tehnologije • pravnih zadev • kadrovanja • organizacije • standardizacije ter označevanja v poslovnih procesih • INDOK CENTRA - dostop v podatkovne baze po svetu, bibliografije, strokovno knjižnico • ind. lastnine — patentne informacije in zaščite • prevajanja vseh vrst tekstov • oblikovanja — industrijskega, prostorskega, grafičnega pridobivanja atestiranja znakov. in To in še mnogo več vam lahko ponudimo. To boste ugotovili, če nas boste poklicali na telefon 063 855-641. Veseli bomo tudi vašega obiska. Jamčimo za tajnost informacij. Začetne informacije in svetovanja so brezplačna! RAČUNALNIŠKI | ^ INŽENIRING EFENKOVA 61 ^ VELENJE H) NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI V MESECU OKTOBRU POSEBNA PONUDBA SAMO V OKTOBRU ! CKARD i. 2. 3. Laserski tiskalnik HP Laser Jet III..............samo 33.950,00 din Scaner HP Scan Jet plus, interface..........samo 31.950,00 din Laserski tiskalnik HP Laser Jet IIP........samo 19.950,00 din SMO POOBLAŠČENI DISTRIBUTER FIRME HP IN DAJEMO 3 LETNO GARANCIJO Nudimo preko 80 različnih vrst YU fontov za vse pomembnejše programske pakete lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll» SiSlM!—, r ? PONUDBA MESECA ! ACER 1125 CÌ00 PC računalnik ......... samo 75.950,00 din 80386 / 25 MHz CACHE system, 2 MB RAM, 1,2 FD, 100 MB HD, ACER disk controller, ACER VGA, ACER 7015 multiscanning color monitor 800 X 600, 2 serijska in 1 paralelni pori, tipkovnica, miš, MICROSOFT DOS, WINDOWS 386 in dokumentacija sistema ACER 1133 C100 PC računalnik .......... samo 85.950,00 din 80386 / 33 MHz CACHE system, 2 MB RAM, 1,2 FD, 100 MB HD, ACER disk controller, ACER VGA, ACER 7015 multiscanning color monitor 800 X 600, 2 serijska in 1 paralelni port, tipkovnica, miš, MICROSOFT DOS, WINDOWS 386 in dokumentacija sistema ACER 7015 multiscanning color monitor samo 9.990,00 din £ TREND, Računalniški inženiring d.o.o., Efenkova 61, PP 110, 63320 Velenje Tel: 063 851 610, Fax: 063 856 794 j Kozmetični in frizerski salon vl z arici Kardeljev trg 10 NUDIMO VAM: — celotno nego obraza z uvoženimi materiali — odpravljanje celulitisa s celutronom in cosmomed — vse frizerske usluge NOVO NOVO NOVO COSMOMED M VOLI FT Strokovno preizkušen aparat, ki rešuje skoraj vse ženske tegobe. Uspešno odpravlja gube, strije, akne, celulit itd. Naročila in dodatne informacije sprejemamo osebno ali po telefonu 853-569. SAMV ! THÜRS Avtobusni prevozi doma in v tujino 63320 Velenje, Foitova 10, telefon: 063/854-129 Šamu Josip, dipl. ing. OBVEŠČA UČENCE iz: — Rečice ob Savinji — Radmirja — Gornjega Grada — Šmartnega ob Dreti — Nazarja in — Mozirja da bodo v primeru zadostnega števila prijav organizirali šolsko linijo, ki bo prilagojena dopoldanskemu pouku na Centru srednjih šol Velenje. Informacije in prijave na tel.: 854-129, v večernih urah. Komemoracije ob dnevu mrtvih Bliža se 1. november — Dan mrtvih. Na ta dan počastimo spomin vseh, ki so nam bili dragi, še posebej pa se spomnimo padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja. Krajevne organizacije Zveze borcev pripravljajo komemoracije ob vseh spomenikih NOB, kulturne programe pa pripravljajo šole. V Velenju bodo osrednje komemoracije: Torek, 30. oktobra ob 17.30 TITOV TRG V VELENJU Sreda, 31. oktobra ob 15.30 POKOPALIŠČE PODKRAJ Sreda, 31. oktobra ob 16.15 SPOMENIK TALCEV NA PARTIZANSKI CESTI V STAREM VELEN I' t Sreda, 31. oktobra ob 17.00 POKOPALIŠČE V ŠMARTNEM PRI VELENJU Krajevne organizacije Zveze borcev NOV v občini pripravljajo tudi svoje komemoracije ob Dnevu mrtvih. V torek, 30. oktobra ob 16. uri bo komemoracija v Topolšici in pri spomeniku 5. padlim borcem VDV v Sembricu, v sredo 31. oktobra ob 16. uri pa pri spomeniku v Škalah. Kome-morativne svečanosti pa bodo pripravili tudi drugod. Vabimo vas, da se komemoracij udeležite v čim večjem številu. Občinski odbor ZZB NOV Velenje Gorenje ob 40-letnici Ob jubileju tudi kulturne manifestacije Slavje ob 40-letnici Gorenja spremljajo tudi nekatere pomembne kulturne manifestacije. Znano je, da je bilo Gorenje pokrovitelj Mednarodne poletne violinske šole profesorja Igorja Ozima, ki je bila v Velenju. Gorenje je bilo prav tako pokrovitelj slovesnosti ob odkritju skulpture francoskega pesnika Guillama Apolli- naira, ki jo je podaril Ossip Zadkin Slovenj Gradcu. Priložnostna slovesnost je bila v torek v okviru osrednje proslave ob 45-letnici Združenih narodov. Slovesno bo tudi v ponedeljek, 29. oktobra v Ljubljani. Najprej bodo predstavniki Gorenja predali Narodni galeriji delo Franceta Kavčiča »Dekle reši Mesenijca Ari- stomena iz ujetništva«, za nakup katere je večji del denarja prispevalo Gorenje. Ob tej priložnosti bo spregovoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski, nastopil pa bo tudi Slovenski oktet. Pozneje pa bodo v Mestni galeriji v Ljubljani odprli razstavo izbranih del iz likovne zbirke Gorenja. (an) Iz muzeja Velenje Zgodilo se je .... 25. OKTOBRA Leta 1876 je na današnji "dan novi okrajni zastop (tedanja občinska vlada) šoštanjskega okraja imel svojo prvo sejo »in pri tej priliki izvolili novega načelnika, namestnika in dva odbornika. »Načelnik je postal g. Gašpar Skaza, trgovec v Velenju, njegov namestnik je g. Miha Golob, gostilničar v Šoštanju, odbornika sta g. Franc Skubic, zdravnik v Velenju in g. Vincencij Dov-nik, usnjar v Škalah. G. Golob je bil poprej okrajnemu zastopu načelnik in je pri novih volitvah dobil razen 1 vseh 32 glasov, kar dovolj spričuje, koliko zaupanje mož uživa pri svojih sodržavljanih. Med okrajnimi zastopniki je (še) č. g. dr. Lipoid, župnik pri sv. Martinu pri Šaleku, in g. Jožef Rak, gostilničar v Velenju — oba vrlo narodna moža.« Omenjeni članek je torej zanimiv vpogled v narodnostne razmere v šoštanjskem okraju in omogoča več zanimivih sklepov. Okrajni odbor je bil tedaj, tako kot ves čas avstrijske parlamentarne dobe, povsem slovenski in šele v začetku 20. stoletja je na volitvah zmagala nemška stranka, vendar le v sami šoštanjski mestni občini medtem, ko je okrajni odbor ostal slovenski. Drugo pomembno sporočilo članka je v tem, da so v tistem času politično življenje v Šaleški dolini obvladovali velenjčani in ne šoštanjčani, saj so v šestčlanskem odboru kar štirje Velenjčani. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da se v okrajnem odboru še niso odrazila slovenska strankarska nesoglasja. Leta 1876 je bilo slovensko politično prizorišče že vsaj dve leti ostro polarizirano na klerikalce in liberalce, ki so prav v tem času po slovenskem časopisju vodili najostrejši »kulturni boj«. Tudi na volitvah so slovenski politiki nastopali ločeno. Znaki resnega razkola slovenskega političnega gibanja so se kazali vsaj že od konca šestdesetih let prejšnega stoletja. V šoštanjskem okraju do ostrih in odkritih prelomo^rned klerikalno in liberalno strujo očitno še ni prišlo. To je očitno ker sta v odboru skupaj bila izvoljena velenjski župnik dr. Lipoid in deklarirani liberalec Jožef Rak. Rak je bil že leta 1867 izvoljen v štajerski deželni zbor, kjer je veljal za radikalnega liberalca. Slovenski gospodar, št. 45, Maribor, 2. novembra 1876, str. 5; Leta 1955 je mariborski Večer na današnji dan naznanjal, da bodo v Šoštanju dobili sodobno trgovsko hišo. Postavili naj bi jo na prostoru sedanje Šmigovčeve hiše na Trgu svobode, da bi ta trg dobil arhitektonsko urejen videz. V spodnjih prostorih nove stavbe bi bile trgovine in lekarne, v nadstropjih pa poslovni prostori in stanovanja.« Omenjena hiša še danes stoji, »sodobno trgovsko hišo« pa so šoštanjčani dobili mnogo kasneje v neposredni bližini. Večer, leto XI, št. 251, Maribor, 25. oktobra 1955, str. 2; Pripravil Jože Hudales Gorenje-Servis Razstava del Karla Pečka V razstavnih prostorih Gorenja je od 18. oktobra do 5. novembra na ogled razstava del akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Pokrovitelj razstave je Go-renje-Servis, Milena Zlatar pa je ob njej med drugim zapisala: »Pečkova zamisel je polno zaživela, vznemirja nas s svojo lahkotnostjo in ubranimi barvami, pretehtani barvni akcenti pa nas pritegnejo. Pred nami se odigrava ter prepleta resničen in umišljen svet, svet prividov in večnih resrtic, ki ga zmore ustvariti le umetnik.« Anekdota za vas Grethe Weiser (1903-1970) je bila priljubljena nemška gledališka in pozneje filmska igralka. Ko je bila na začetku kariere še fyaletka, je pokvarila vso vajo, ko se je zmotila in odkorakala na levo namesto na desno. Režiser je zavpil nanjo: »Ali ne znate ločiti desnice od levice?« Wieser je skomignila z rameni in vzvišeno pripomnila: »Za politiko se ne zanimam.« — HAHAHA, ZGREŠILA! Okrogla miza Staro Velenje danes in v prihodnje Prihajajo za Staro Velenje novi, lepši časi? Kar nekaj Pake je že preteklo od takrat, ko je velenjska občinska skupščina sprejela zazidalni načrt Starega Velenja skupaj z njegovo oživitvijo ali revitalizacijo kot se temu reče bolj nobel. Vsi so od tega veliko pričakovali, po tistem, ko so se že navadili, da jih vsi oblastniki in tisti, ki bi lahko kaj postorili, puščajo bolj ob strani. Kot bi se zamerili že prvi oblasti, ki je prišla v Velenje in ni bila do tega dela prav nič sentimentalno razpoložena, in kot bi ta zamera potem prehajala iz novih na nove oblasti. Nekdo je rekel, da ga je že pet oblastnih garnitur zanemarjalo in da bi bil zdaj že čas, da mu katera vsaj malo prizanese. Morda bo to prav ta? • STARO VELENJE DANES IN V PRIHODNJE Začetek vsekakor je. Pred tednom dni je Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora pri Skupščini občine Velenje skupaj s krajevno skupnostjo Staro Velenje začela vsaj z nečim — pripravila je okroglo mizo na temo >Staro Velenje danes in v prihodnje.< Verjetno je nekoliko bolj živahno dogajanje na tem področju sprožil tudi >samobudnik za adaptacijo Starega Velenja F. S.,< ki je s svojimi predlogi, zahtevami in energijo, moral kje vsaj kaj premakniti. No, kakor koli — okroglo mizo je za pozdravit. Že zato, ker je v Staro Velenje pripeljala tudi eminentno velenjsko zasedbo, od katere bi lahko kai bilo. To se ie videlo po udeležencih iz Starega Velenja — bil je župan, bilo je skoraj polovico velenjske vlade, bili so urbanisti, arhitekti, spomeniški varstveniki, predstavniki vseh, ki imajo v lasti ali najemu v tem delu Velenja kakšen poslovni prostor in naj nam oprosti, ker smo koga gotovo še zgrešili. In ti bi v-bistvu morali spoznati — svojo napako ali pa napako prejšnjih generacij, ker so v nemar puščali staro trško jedro Starega Velenja in pustili, da zaostaja za drugimi deli mesta in občine. »Osnovni namen te okrogle mize pa je bil spoznati staro mesto, ki je že leta in leta nekako odrezano od Velenja, ki je raslo s svojim tempom, medtem ko je njegov stari del ostajal na obrobju dogodkov. V teh novih časih, pa so tudi krajani začutili, da lahko izkoristijo svojo priliko in stvari so se začele odvijati,« pravi direktor Uprave za varstvo okolja in urejanje prostora Marjan Kac, ki je četrtkovo okroglo mizo tudi vodil. bi že začeli pripravljati idejni projekt za cesto; na sekretariatu za javne gospodarske zadeve pa bodo proučili možnosti oziroma vire sredstev za obnovo kanalizacije in nekaterih pomembnejših objektov v Starem Velenju. »Ugotovili smo, da pa posebnih zadržkov pri obnovi fasad recimo, ali streh v okviru urbanističnih po- • STARO VELENJE JE DEDIŠČINA VELENJA Še ena ugotovitev je bila pozdravljena ob tej okrogli mizi — ta namreč, da je Staro Velenje dediščina Velenja, in da naj se to odloči kaj bo naredilo z njo, tako kot se vsak dedič o tem odloča sam. Čeprav je bila osnovna želja seznanitev enih in drugih o potrebah in željah, pa tudi možnostih, je okrogla miza le prišla do nekaterih zaključkov, ki bodo koristili pri nadaljnjem delu. Če jih po telegrafsko zabeležimo, gotovo pa bodo kje v kakšnih zapisih dobili še popolnejšo obliko: ustanovitev odbora za obnovo; preureditev prometa; zazidalni načrt naj za stari del ostane, medtem ko naj bi v njem za zahodni del vzpostavili nek nov odnos; delovne organizacije, ki imajo objekte oziroma delovne prostore v tem delu mesta naj bi tudi prišli na dan z obnovo, v okviru možnosti stavk, ki jih določa zazidalni načrt ni. Posebaj smo se dotaknili vile Bianke, kjer bi apelirali na rudnik, da nadaljuje z začeto zamislijo postopne preselitve prebivalcev in obnovo objekta,« pravi Kac. • OBNOVLJENE FASADE ŠE NISO REVITALIZACIJA Še nekaj je bilo večkrat poudarjeno, predvsem s strani urbanistov in arhitektov, to namreč, da revitalizacija pomeni tudi komunalno infrastrukturo, ceste, kar bo pogojevalo adaptacije, in da ad hoc barvanje fasad še ni revitalizacija. Pomembno je, da se mesto celovito obnovi, razumljivo pa, da so tisti, ki so spremembe v tem delu mesta čakali leta in leta veseli vsake, še tako drobne spremembe. Predvsem je ta vidna in zgovorna, pove namreč, da se nekaj dogaja, da se nekaj oživlja. M. Krstič-Planinc Staro Velenje sicer ni kulturni spomenik je pa dediščina, za Velenje zelo pomembna. Počasi se že lepša, živahnejše postaja. Tudi obiski prihajajo vanj. Pomembni, taki, ki prebivalcem dajejo upanje. Občina Velenje Amaterski kulturniki in njihovo delo Ne smemo se sicer v mestu Velenje pritoževati nad pomanjkanjem kulturnih dogodkov, takšnih in drugačnih. Toda, žal jih v veliki meri zapolnjujejo tuje kulturno-umetniške skupine. Po mrtvilu v obrobnih krajevnih skupnostih sodeč se torej na področju amaterske kulture pri nas nič ne dogaja. Menda pa naša ocena ne bo povsem držala, vsaj tako zatrjujejo na zvezi kulturnih organizacij naše občine. Tako so na primer likovniki pridno ustvarjali celo poletje, tudi nekateri zbori niso bili »brez dela«, člani plesnih skupin GIB in Media se nadvse vestno že dalj časa pripravljajo na nastop v Vidmu v Italiji sredi prihodnjega meseca, in sicer naj bi sodelovali v okviru prireditev Mir v svetu oziroma na srečanju partnerskih mest. V tednu otroka pa se je izkazala še gledališka skupina iz Škal, ki je otrokom žalske občine svojo Moj- co Pokraculjo zaigrala kar desetkrat o delu preostalih pa — počitek. Počitek pred novo sezono, ki že trka na vrata. Kaj bodo amaterskt kulturni delavci Šaleške doline pripravili zanjo, bo znano sredi prihodnjega meseca. Po napovedih pa kulturnih dogodkov ne bo malo ne v Zavodnjah, Belih vodah, Šmartnem ob Paki, na Konovem, Šentilju, .. Pa o teh več torej kouec novembra. Trenutna energetska kriza jim je v prid, pa vendar... (Nadaljevanje s 1. strani) Na rudniku bi seveda vzeli kredit za plačilo obveznosti do republike, s tekočim dohodkom pa poravnali osebne dohodke, a kaj, ko kreditov ni možno dobiti. Prav to bo najverjetneje tema o kateri se bodo pogovarjali v vladnih sekretariatih v teh dneh. Sicer pa naj bi po informacijah, ki prihajajo iz Ljubljane, bil velenjski lignit spet najcenejše gorivo merjeno v dinarjih na giga Joul, kar zaposlene navdaja z upanjem, da so možnosti dela in razvo- ja v naprej povsem realne, /daj na kratek rok pričakujemo, da bomo uredili trenutne težave z osebnimi dohodki, da jih bomo v naslednjem mesecu uskladili z gospodarstvom, premostili likvidnostne težave in vendarle prišli do rešitev, ki bodo omogočile normalno poslovanje. Potrebna pa bo velika mera strpnosti, pošten odnos do drugih in sebe, predvsem pa bo treba misliti tudi na prihodnost. Pred kolektivom ie ta hip velika odgovornost, da zaradi kratkoročnih interesov ne pokvarimo dolgoročnih,« pravi Avberšek. Poslovodni^ odbor velenjskega premogovnika meni, da je postopna sanacija podjetja, za kakršno so se odločili, realna, predvsem pa za zaposlene manj boleča. Stečajni postopek, do katerega lahko pride 60. dan blokade, pa lahko povzroči hitrejše odpuščanje delavcev, 400 do 500 (ne samo v skupnih službah, kot menijo nekateri, ampak tudi v proizvodnji), pa čeprav trenutna energetska kriza dela v njihov prid. Milena Krslič-Planinc Neizbežna likvidacija podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) Predlog redne likvidacije so sprejeli torej vsi, tudi TOK Gozdarstvo Šoštanj in TOZD Jelka Šoštanj, ukrepi tako veljajo za celotno gozdno-gospodarsko območje. Z dnem, ko bo sodišče ugotovilo, da so dani pogoji za pričetek redne likvidacije, to se pravi, da ni več naravnih in drugih pogojev za delo, bo na cesti 340 delavcev. Teh pogojev pa zaradi omenjenega zakona o moratoriju in zaradi popolnega ne-spoštovanja trenutno še veljavnega zakona o gozdovih (odkupa iz zasebnih gozdov praktično ni), na našem področju že ni več. Seveda z likvidacijo ne nameravajo napraviti dodatne škode. V času postopka likvidacije bodo gozdarji nadaljevali z nujnimi koristnimi deli, kar velja za pogodbene in druge obveznosti, skušali bodo nadaljevati z odkupom lesa iz zasebnih gozdov in opravljali različne storitve, z manjšo skupino nadaljevali z delom v Nemčiji, poskrbljeno pa bo moralo biti tudi za strokovni del. Republiški organi se v tem času pač morajo odločiti kaj in kako bo vnaprej z gozdarsko službo. V Nazarjah računajo, da bo republiški izvršni svet zagotovil sredstva in opredelil obveznosti za uresničevanje javne funkcije gozdarjenja. S tem bi že v tem prehodnem obdobju predčasno nastal zametek bodoče javne gozdarske službe. Kakšna bo je seveda odvisno od republiškega izvršnega sveta in njegovih odločitev; vsekakor zanjo mora biti poskrbljeno in se ji bodo morala tako ali drugače prilagoditi tudi ostala slovenska gozdna gospodarstva. Pa to za gozdarje na našem področju ni nikakršna tolažba. (JP) Sekretariat za javne gospodarske zadeve Obračun stanarin novembra in decembra V minulih dneh je bilo veliko povedanega in napisanega okoli plačevanja stanarin in komunalnih storitev v občini Velenje. Dejstvo je, da so občani zadnje mesece zelo različno plačevali stanarino; eni po starem, eni po novem, tretji celo kombinirano. Sedaj predvsem tiste, ki so že od 1. julija dalje plačevali višje cene stanarine zanima, kako jih bodo poračunavali in kdaj, če bodo upoštevali obresti. Za odgovor smo zaprosili sekretariat za javne gospodarske dejavnosti občine Velenje, sekretarja Mirana Gmajnerja: »Na sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti Velenje ugotavljamo, da je odredbo o višjih cenah stanarin in komunalnih storitev s I. juli- jem upoštevalo okoli 68 odstotkov občanov in da so ti dejansko plačevali omenjene storitve po novi ceni. Kot vemo je skupščina podražitev stanarin premaknila od 1. julija na 1. oktober in tako je dejansko prišlo pri nekaterih občanih do predplačila stanarine. Ker v oktobru enostavno fizično nismo zmogli opraviti obračuna razlike plačila stanarine po starem in novem, bomo to storili v novembru in decembru. Predplačane zneske za stanarine in komunalne storitve bomo tudi obrestovali s pozitivnimi zneski. Pomeni, da bomo obresti obračunavali kot pri zamudnih plačilih in enako kot velja za bančne vezane vloge nad enim letom brez namena.« B. M. Gorenje Koncern Izvoz večji od lanskega za 21% Izvoz in z njim povezano poslovno potrjevanje na najzahtevnejših tujih trgih sta, kot poudarjajo v koncernu Gorenje že nekaj let, stalnica in edina alternativa nadaljnjega razvoja tega koncema. To stalnico pa nenehno potrjujejo tudi v praksi. Zadnji dokaz za to so podatki o letošnjem devetmesečnem izvozu koncema Gorenje. Na tuje so do konca septembra prodali na tuje za 215 milijonov 300 tisoč dolarjev izdelkov in storitev, ali za 21 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Več kot 95 % vsega letošnjega Gorenjevega izvoza pa odpade na trge s konvertibilnimi valutami. Še naprej je na vrhu lestvice izvoznikov koncema Gorenje podjetje Gorenje Gospodinjski aparati. V prvih devetih mesecih letos je prodalo na tuje za 144 milijonov 237 tisoč dolarjev velikih gospodinjskih aparatov — štedilnikov, pralnih strojev in hladilno-zamr-zovalnih aparatov. Na Gorenje Gospodinjski aparati je odpadlo ob koncu septembra 67 % vsega izvoza koncema Gorenje. (an) Paški Kozjak Prebivalci nezadovoljni zaradi nove ceste Rudnik Velenje je zaradi širitve kamnoloma v Paki in zaradi varnosti tod naokoli pred približno tremi leti pričel graditi nov odsek avtoceste dolge okrog štiri kilometre od Pake do kmetije Blažič. Po tej cesti lahko pridemo tudi na Paški Kozjak in promet se že nekaj časa tudi odvija. Vsi, ki so se po tej cesti že vozili, predvsem pa domačini, najbolje vedo povedati v kakšnem stanju ie. Zlasti se je po njej zelo težko in zelo nevarno voziti po močnem dežju, saj voda gramoz s ceste zaradi pomanjkljivega in neustreznega odvodnjavanja enostavno odplavi. Le malo je ob cesti kanalov, poševnih prekopov z ustreznimi oporami čez cesto sploh ni. Tudi sam sem se prepričal, kako je voziti po tej cesti po dežju, ko sem se na Paši 0,10 0,56 0,05 0,43 0,01 0,02 0,00 0,01 0,01 0,05 0.18 0.50 0,03 0,19 Zavodnje 1 2 0,13 0,90 0,08 0.51 0,09 0,46 0,03 0,11 0,02 0,31 0,03 0,22 0,02 0,08 Velenje 1 2 0,02 0,19 0,02 0,15 0,01 0,02 0,01 0,01 0,02 0,10 0,01 0,01 0,00 0,01 Graška g. 1 2 0,03 0,40 0,25 1,62 0,03 0,20 0,01 0,05 0,07 1,13 0,01 0,03 0,00 0,01 1 = povprečna 24 urna koncentracija SO; v zraku (v mg/m') 2 = maximalna I/2 urna koncentracija SO: v zraku v dnevu (v mg/ m1) Polurna koncentracija 0,75 mg SO:/m' zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 15. 10.' Zavodnje 10.00-11.30 ure 16. 10. Graška gora 4.30— 7.30 ure 19. 10. Graška gora 5.00— 5.30 ure Topolšica 12.30-14.00 ure P. S. V zadnjem stavku prejšnjega poročila (18. 10. do 14. 10. 1990) je prišlo do napake, ki jo popravljamo: TEŠ je ukrepala na način, da je v času povišanih koncentracij SO: v zraku zniževala emisijo SO: v zrak za okrog 10 % (ne na okrog 10 0/o). Posebno priznanje z 10. Plitvičkega maratona Redna vadba tekov naravi je osnovna aktivnost članov tekaške sekcije, ki deluje pod okriljem oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost podjetij Gorenja v Celenju. Ob stalni tedenski vadbi, ob torkih in petkih, ko se zberejo v Topolšici in po teku gredo še v termalni bazen ali savno, se že nekaj let zapored udeležujejo tudi množičnih rekreativnih tekov, ne le v Sloveniji, temveč tudi zunaj nje. Tako so samo letos bili med najštevilnejšimi na tekih v Trakoščanu, v Radencih, na Muti, v Slovenj Gradcu, v Ljubljani, Mislinji, ob Bohinjskem jezeru, pa ob Klopinskem Baškem in Vrbskem jezeru, v Mežici, na Pohorju in nazadnje na Plitvicah. Prav na 10. jubilejnem plitvič-kem maratonu, kjer so bili najštevilnejša ekipa iz Slovenije in tudi uspešni s 5 kolajnami, so jim organizatorji izkazali posebno pozornost in priznanje. Tekaška sekcija Gorenje je namreč na jubilejnem maratonu v Plitvicah prejela monografijo Plitvic s priznanjem za dolgoletno sodelovanje in populariziranje plitvičkega maratona. Člani Tekaške sekcije Gorenja na 10. plitvičkem maratonu Poleg tega pa velja omeniti, da so se tudi sami, brez kakršnekoli zunanje pomoči, izkazali kot prizadevni organizatorji množičnih tekov. Po štirih tekih republike in petih novoletnih tekih so letos vzorno in s posebno pozornostjo do tekmovalcev (za 50 dinarjev štartnine so prejeli priznanja, najboljši nagrade, imeli kopanje ali savnanje, večerjo in družbeno srečanje, na katerem so prav med vse udeležence z žrebom razdelili prav toliko nagrad, kot je bilo tekmovalcev!) organizirali prvi mali maraton za pokal Gorenja. Sedaj pa so že začeli s pripravami na 6. novoletni tek, ki bo predvidoma predzadnjo nedeljo v letu 1990. // Jerčič Odprt odgovor M. J. Vljudnost pa taka! Nedelja zvečer. Takrat se večina študentov vrača v kraj svojega šolanja s takšnim ali drugačnim prevoznim sredstvom. Sama konkretno z vlakom. Tu pa človek naleti na cel kup težav. Te niso od včeraj, žal pa ni nikogar, ki bi jih rešil. Stojim pri okencu z namenom, da bi kupila karto. Čakam in čakam. Ker se zame nihče ne zmeni, čeprav je bil moj prihod dovolj glasen, potrkam po okencu. Na tablici namreč piše ODPRTO. Nekdo se mi oglasi, da pride takoj. Tisti takoj je trajal kar precej časa. Ko se oseba vendarle pojavi, mi namesto vprašanja, kaj hočem, neprijazno pove, da je do odhoda vlaka še pol ure, in da mi ne bo dal karte. Ko ga vprašam, zakaj ima na tablici potem napisano ODPRTO (v slovenščini in angleščini), brez besed tablico obrne na ZAPRTO in odide. Menim, da je to skrajna nesramnost in nekulturen odnos do stranke na delovnem mestu, kjer naj bi primerno vedenje in prijaznost ne bila »tujca«. To se je zgodilo že velikokrat in menda nisem edina, ki je to doživela. Karte začno prodajati pred samim prihodom vlaka, ko se nabere dolga vrsta, za nameček pa ti potem še vlak odpelje. Na zavodu za zaposlovanje, prepričana sem, čaka veliko naših ljudi na kakršnokoli delo in ni treba, da zaposlujemo ljudi, ki neodgovorno opravljajo svoje delo ali pa ga sploh ne! Si G. Neurejeno pokopališče Spoštovani gospod M. J.! V prejšnji številki Našega časa ste mi zastavili nekaj javnih vprašanj, na katera Vam v skladu s svojim razumevanjem odgovornosti do javnosti z veseljem odgovarjam. Povsem prav imate, da sem se v času svojega službovanja na občinskem sindikatu precej ukvarjal z občinskim stanovanj-sko-komunalnim gospodarstvom in predvsem s cenami. Pohvalim se lahko, da so bile prav zato velikokrat sprejete nižje cene, kot so to želeli stanovanjsko-komu-nalni gospodarji in njihovi sekundami. Toda moji postopki (in s tem postopki sindikata) so bili vedno legalni in zakoniti. Nikoli se ni zgodilo, da bi uporabili argument fizične moči, nikoli nismo člane sindikata nagovarjali, da z javnimi in organiziranimi protesti pomagajo izsiliti odločitev, ki bi bila v njihovem interesu. Vedno smo skratka nastopali z argumenti (izračuni) in zakonitimi postopki. Takrat, ko nismo uspeli, smo to preprosto vzeli na znanje. Zaradi tega sem bil seveda venomer tarča hudih napadov in celo zahtev, da me vržejo iz službe, in tukaj se pojavi prva zanimivost: nekateri takratni mogočneži, ki so z veliko vnemo zagovarjali visoke (in po moje neupravičene) podražitve in na sindikat pošiljali zahteve, da me vrže na cesto, so se danes postavili na nasprotno stran. Naenkrat so postali strokovnjaki za zniževanje cen. Njihovih imen na tem mestu namenoma ne omenjam, da ne bi po nepotrebnem posegal v njihov mir; če boste želeli, bom storil tudi to in vse skupaj opremil z dokumenti. O takratnih konfliktih in nezakonitih postopkih Vam bi lahko veliko povedali moji sodelavci, predsednik sindikata Ciril Gre-benšek, družbeni pravobranilec samoupravljanja Edvard Centrih in mnogi drugi. Druga zanimivost je povezana z zadnjo podražitvijo, ki jo je sprejel Izvršni svet in (nezakonito!) preklicali delegati občinske skupščine. Zanimivost je v tem, da se v tem primeru nisem niti enkrat opredelil do (ne)upravičenosti podražitev, saj se s tem nisem ukvarjal. Kot delegat ZELENIH sem nenehno opozarjal le na (nezakonitost postopkov. To ste, spoštovani gospod M. J., očitno spregledali, poudarili pa ste, da Odločno Odločno NE, se je enoglasno izreklo blizu dvesto prisotnih v sredo, 17. 10. 1990 zvečer v skoraj premajhni dvorani doma krajanov v Šentilju. Šentilj je mejna krajevna skupnost občine Velenje. Zaselek Šentilja so tudi ARNAČE. Tisti, ki sledite člankom v dnevnem časopisju, ste lahko pred dnevi videli, da so bile Arnače skupaj z še enim »ZAHODNIM DELOM VELENJA« na zemljevidu Slovenije označene črno. To pa pomeni, da je v Arnačah po ne vem čigavi in kakšni logiki možno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Precej ogorčenosti in hude krvi je ta novica povzročila ne samo med nami v Šentilju. Tudi prebivalci sosednjih krajevnih skupnosti: Vinske gore, Andraža nad Polzelo, Ponikve in Bevč. Posebej so ogorčeni krajani Bevč, saj je tudi pri njih možna lokacija. Domačini iz Šentilja in prej omenjenih sosednjih krajevnih skupnosti smo bili enotni v naslednjem. Poleg odločnega NE, v tem primeru ne poznamo in priznamo občinskih in krajevnih mej. Strnili bomo vrste in po potrebi moči, da se temu groznemu namenu upremo. Uprli se bomo s pomočjo vseh pristojnih institucij občine Velenje, Žalca in Celja. Na našem protestnem zboru so bili prisotni vodilni možje občine Velenje, predstavniki strank, ekologi in precej članov sedme sile. Spraševali smo se ZAKAJ? ZAKAJ ravno pri nas, saj vemo, da je pri nas v Šentilju ena redkih zelenih oaz v naši občini. To lahko preverite sami z obiskom pri nas. Zelena polja in travniki, obdelana zemlja. In vse to naj bi bilo uničeno. Uničeno po zaslugi tega norega in uničujočega znanstvenega izsledka — jedrske energije. — Kje so sedaj »pravi spor ne bi smel biti v zakonitosti ali nezakonitosti nekega sklepa, temveč v upravičenosti ali neupravičenosti predlaganih povišanj cen ...«. Tu pa se popolnoma razhajava. Niso po naključju prav vse stranke v predvolilnem času z izjemno vztrajnostjo volilce prepričevale o tem, da se bodo zavzemale predvsem za PRAVNO DRŽAVO. Nesreča je v tem, da so nekatere to takoj po volitvah gladko pozabile. Govoriti o tem, da je važna vsebina (v tem primeru cene), ne pa forma (spoštovanje zakonov in predpisov) pomeni pristajati na nadaljevanje družbenega kaosa in ohranjanje principov revolucionarnega prava (»zakon, to sem jaz«). Vidimo, kam nas je to pripeljalo! Razumljivo je, da sem s svojimi postopki ostal trn v peti »zdravim silam«, ki bi želele še naprej ribariti v kalnem. Dokaz za to je tudi obrekovanje, ki so ga v zadnjem času sprožile v bulvarskem rumenem tisku zoper mojo osebo. V ozadju je seveda strah, da bodo končno in zares izgubile privilegije, prigrabljeno družbeno moč in bogastvo. Tudi za to smo se navsezadnje pred volitvami zavzemali skoraj vsi, mar ne? Kaj se vam, gospod M. J. ne zdi prav nič nenavadno, da razprava o cenah stanarin in komunalnih storitev na zadnji seji skupščine NI BILA uvrščena na dnevni red, pa so o tem kljub temu razpravljali IN ODLOČALI v okviru potrjevanja zapisnika prejšnje seje? In da so to počeli na skupni seji zborov, čeprav je takšno odločanje v pristojnosti posameznih zborov? Kaj bi rekli, če bi Skupščina Republike Slovenije pod točko »potrjevanje zapisnika prejšnje seje« sprejela sklep o zaplembi premoženja vsem bivšim DPO? Prav gotovo bi bili po pravici razburjeni, razočarani in razoroženi! Upam, da se zdaj bolje razumeva. Ker pravite, spoštovani gospod M. J., da ne poznate mojega naslova, kar da Vam preprečuje neposredno občevanje z mano, Vam ga z veseljem sporočam: Vane Gošnik, Tomšičeva 25, Velenje. Pričakujem, da mi bo to razkritje kmalu omogočilo potrditi domnevo, da se za inici-alkama skriva pokončen in bister mož visokih moralnih načel. Z lepimi pozdravi! Vane Gošnik - NE! tisti, ki so to zakuhali? Kje so tisti, ki so v Sloveniji sploh dovolili gradnjo NEK. Ali so že takrat, če so že bili toliko pametni, pozabili, kam čez leta z odpadki te nore tehnike? Ali so pozabili, da bodo s tem dejanjem uničili že tako majhno in lepo SLOVENIJO? Kdo so, in kje so danes ti »VELMOŽJE«? Mogoče kdo izmed takrat najbolj odgovornih še vedno varno sedi v stolčku. Ni mu mar, kako bomo čez leta živeli. Živeli v strahu pred počasno in pošastno smrtjo. Ni mu mar, ko bo kmalu videl ob sebi počasi umirajoče otroke, živali, rastline. Verjetno veste za že uničena področja v naši občini. Ali naj se tem umirajočim področjim pridružijo še nova? NE. Še enkrat pravim NE! Ne bomo dovolili, da o našem življenju odločajo nekateri. Pa ne samo o življenju naše generacije. Vsi poznamo grozovite posledice Črnobila. Grozovit je pogled na nedolžne a za vedno pohabljene otroke, ki trpijo posledice sevanja. Solzne so oči že ob misli na te tragične ostanke napredka. Zastonj so prepričevanja o varnosti odlagališča. Nihče mi ne more zagotoviti 100% varnosti. NIHČE. Niti najbolj pameten in. inteligenten znanstvenik. Na našem protestnem shodu je bilo tudi veliko mladih. Veliko jih je še, ki v nas upirajo žalostne, prestrašene in solzne oči, polne negotovosti.Te oči prosijo. NE DOVOLITE TEGA! Pustite nas, da živimo v zdravem okolju. Prosimo usmilite se nas. POMAGAJTE NAM! Glasno smo jim zagotovili, da lahko računajo na nas. Če bo treba, bomo njihova mlada in nedolžna življenja branili s svojimi. NE bomo dovolili, da si bi kdor koli drznil posečftpo teh mladih in nedolžnih bitjih. NE! Zavedam se, da odlagališče nekje mora biti. Slišali smo tudi nekaj o izvozu odpadkov. V Sloveniji je že do^volj uničenih po- Že dolgo me preganja misel, da bi napisala par besed o našem pokopališču. Škalčani se zelo trudimo, da bi bil naš kraj kar najbolje urejen in takšen, da bi vsem kar najbolj ugajal, zato vsak po svoje ureja svojo okolico. Prav tako pa naj bi bilo tudi na našem pokopališču, vendar tega ni. Sama sem namreč velikokrat na pokopališču, saj imam tam pokopane starše, zato me motijo nekatere stvari. Da si vsak uredi grob svojcev kar najbolje je lepo, da pa so tudi taki, ki odsluženi šopek sicer pospravijo z groba, do kesona pa je že predaleč in ga odložijo kar tik ob vodovodu. Mislim, pa, da je keson tam postavljen za odlaganje odpadkov in da vodovod ni primeren kraj za to. Nekateri smo zelo hvaležni, da smo dobili lepo urejen vodovod, kar tudi naj bi bil, drugi pa se spet obnašajo zelo brezbrižno in izlivajo v odvod tudi pesek in zemljo in tako se vse skupaj zamaši. Mnenja sem, da ne moremo postaviti nekoga, da bo tam dežural in za takimi »packi« čistil svinjarijo, ki jo tam pustijo. Naj mi pogrebna služba Ve- Neki odstopni ki ga je napisal Nande Korpnik in objavil v našem času 18. oktobra Arhitekt Nande Korpnik samostojni kulturni delavec je odklonil sodelovanje v Odboru za urejanje prostora pri Izvršnem svetu občine Velenje. Na začetku 2. seje odbora je prebral izjavo, povedal prisotnim, da je poslal izjavo še IS in medijem javnega dročij. Poiščimo te in ne uničimo novih. Vsem odgovornim v občini bomo preko našega delegata prepovedali vsakršne pogovore in dogovore v zvezi odlagališča. Še enkrat pravim, problem naj rešijo tisti, ki so ga zakuhali. Pa ne za ceno naših življenj in naše še čiste okolice. Najodločneje podpiram tiste, ki zahtevajo zaprtje NEK. Vemo, kje in na kakšnem področju stoji. NE ŽELIM SI SLOVENSKEGA ČERNOBILA. Zato še enkrat v svojem imenu in imenu krajanov ŠENTILJA in BEVČ, v imenu naših najdražjih -- OTROK — kličem in KRIČIM: NE in še enkrat NE — PUSTITE NAS ŽIVETI DRAGO Kolar kos-a preveč ne zameri, če se dotaknem nekaterih stvari, ki bi jih morda lahko spremenili. Na primer: pripomočke za izkop jam, bi morda lahko spravili na primernejši kraj kot je ob vodovodu, ali pa, da celo ležijo razne deske razmetane po celem pokopališču. Za te stvari bi lahko našli prostor v gozdičku ob kesonu. V Skalah že tako in tako ne moremo imeti tako urejeno pokopališče kot je v Podkraju, posajeno s cipresami in urejenimi potmi, ker pač že od začetka ni bilo tako zasnovano. Vendar pa bi pot, ki pelje preko pokopališča do vodovoda, morda le lahko uredili tako, da ne bi bilo treba dobesedno gaziti po pesku, ki ga vsako leto nasujejo tja za prvi november in se že vsiplje v nekatere grobove. Ne vem, kdo bi temu lahko bil kos, vendar mislim, da bi se s skupnimi močmi le dalo kaj napraviti, saj tudi Škalčani prav tako plačujemo najemnino za grobove kot v Podkraju, zato si želimo imeti vsaj kolikor toliko urejeno pokopališče, kar se tiče Ve-kos-a, krajanov samih pa prav tako. Anica REPNIK obveščanja, potem pa zapustil sejne prostore. Arhitekta Korpnika sem osebno seznanil z delom oziroma pristojnostmi Odbora preden je pristal na delo v odboru, nakar ga je imenoval IS kot drugih 8 članov. IS ima po (še vedno veljavnem) zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor vrsto pristojnosti. Ker pa je del teh pristojnosti povsem strokovne narave je smiselno uporabil določila svojega poslovnika in imenoval Odbor za urejanje prostora, ki mu pomaga pri določenih zadevah urejanja prostora s strokovnimi ocenami, mnenji in tudi samostojnimi pobudami. Urejanje prostora ni domena samo ene stroke, je interdisciplinarno proučevanje posegov v prostor. Tudi vsebina dela v odboru je temu ustrezno široka. Dnevni red oziroma točke 6. 7. in 8., ki so po njegovi izjavi sodeč, glavni razlog njegovega odhoda, je predlagal I. Gaber, član IS pristojen za področje varstva okolja in urejanja prostora. Namen je bil pridobiti mnenja, pobude in predloge o zadevah, ki že imajo oziroma bodo imele večje in daljnosežnejše posledice DejaVu Pretekli teden sem se dvakrat prepričal, kako prav smo nekateri imeli pred leti ob ugotovitvi, da so ekološka vprašanja politična vprašanja par exellence. Zainteresirani smo predvsem zaradi rešitve ekoloških vprašanj najprej nezavedno, kasneje pa organizirano pristopili k ustanovitvi stranke, ki se danes imenuje Zeleni Slovenije. Prvi dogodek, ki me je ponovno prepričal, je protestni shod, ki javljenim območjem za odlaganje NS RAO v velenjski občini, drugi pa občni zbor ŠED, ki je bil dva kasneje v Šmartnem ob Paki. Kadar kje rečem, da danes zaradi sedanjih raziskav za odlagališče NS RAO ni potrebna panika imam v mislih dvoje. Najprej me vedno preveje občutek, da ljudje niso več tako naivni in nevedni, da bi jim lahko kakšni strokovnjaki na dvorišče navozili vse, kar bi komu pasalo. Da je temu res tako, me prepričuje sa-moorganizacijska sposobnost, ki so jo pokazali tudi Šentiljani, ki so bili vsaj kar se ekologije tiče na videz na obrobju dogajanja in morda tudi zaradi tega »izbrani«. Po torku mi je pač jasno, da tam odlagališča ne bo, razen če ne bi prišlo do fizične prisile, v kar pa po volitvah in ukinitvi enopartijskega sistema, ne verjamem več. Drugi argument, zaradi katerega vsaj mene ne preveva panika pa je v razliki kvalitete informiranja o odlagališču NS RAO. Pred leti so bili vsi podatki pridobljeni v glavnem z detektivskimi sposobnostmi posameznikov. Zaradi tega je ob vsem, kar se je dogajalo, bila permanentno navzoča tudi masa dezinformacij. Danes pa smo nuklearce vendarle pripeljali do točke, ko ne morejo ničesar več delati na skrivaj, od tu naprej pa jim moramo samo še preprečiti politične aktivnosti med prebivalstvom in jih ograditi na tisto s čimer se vedno postavljajo. Na strokovnost! Ravno to pa zdaj počenjamo in po moji oceni dokaj uspešno. Danes ni več dvotirnosti in skrivnosti, vse kar je, je pred nami in da je temu tako, zagotavljajo Zeleni Slovenije v vladi! Zato se mi je zdel prav smešen poziv enega od socialističnih frontma-nov v Šentilju, ki je pozival Zelene Velenja in tudi podpredsednika republiške skupščine, da naj pozovemo republiške Zelene, ki da so bojda pred volitvami obljubili, da odlagališča za NS RAO ne bo nikjer. Tu je šlo preprosto za nabiranje političnih pik pri Šentiljčanih. Šlo je za politično demagogijo in vulgarno poenostavljanje političnega programa Zelenih, ali pa za nerazumevanje istega. Zeleni se namreč nismo nikoli sprenevedali okrog tega problema, ampak čutimo vso njegovo težo tako zelo, da preprosto ne vidimo drugega izhoda, kot zaprtje NEK! Odlagališče, za katerega vsi opravičeno trdimo, da zanj v Sloveniji ni prostora, preprosto že imamo! V Krškem, začasno, prislonjeno na elektrarno! Za te odpadke na- v urejanju prostora občine (poseganje v del mesta Šoštanj, ki je na rušnem polju in širitev pokopališča v Podkraju, sprememba zazidalnega načrta Za gradom). Res to niso zadeve povsem po meri arhitekta in nihče ne zahteva od prisotnih na seji, da se zavezujejo s kakršnimi koli sklepi ali celo materialno odgovornostjo. Do kot pa sega političnost teh zadev pa je stvar druge presoje oz. je pristojnost skupščine. Arhitekta Korpnika in rudarskega strokovnjaka Franca Av-beršeka, ki ga je IS imenoval za predsednika odbora, sem tako kot 7 drugih članov predlagal IS za sestavo 9-članskega odbora. To nalogo mi je zaupal IS kot direktorju Uprave za varstvo okolja in urejanje prostora. Prvega sem predlagal kot strokovnjaka in poznavalca, urbanista in arhitekta in drugega kot strokovnjaka in poznavalca problemov pridobivanja premoga kot poseganja v prostor. Po merilih strokovnosti in delovnega področja in nenazadnje krajevne zastopanosti je sestavljen ves odbor, v katerem so trije arhitekti-urbanisti arhitekt ureja- mreč gre, ne za kakšne imaginarne, ki bi jih pripeljali z Lune. Študija, za katero smo dosegli, da je p"rišla v javnost pa kaže grozljivo dejstvo! NEK in odlagališče za NS RAO ob NEK stojita na delu Slovenije, ki zaradi potresne ogroženosti ni primerno niti za odlagališče, kai šele za NE! In tega pred tremi leti še nismo vedeli! Zato si je licemersko zatiskati oči, kajti zaradi tega je ogrožena najmanj vsa Slovenija, ne zgolj Krško, Haloze, občina Velenje, ali Arnače. Predvsem Zeleni, ki so v vladi se bodo na vse kriplje prizadevali, da NS 'RAO odpeljemo iz Slovenije. Da jih izvozimo pod okriljem OZN, ali da jih zaradi recipročnosti prevzamejo Hrvati. V zakup pa je treba vzeti tudi možnost, da ne enega, ne drugega ne bomo uspeli. V tem primeru je najmanj, kar moramo storiti to, da takoj zapremo NEK, in prestavimo ves ta radioaktivni gnoj toliko, da ne bo več na pretesno ogroženem območju! To so gola dejstva, tukaj se konča politični marketing. Za državljane in državo Slovenijo gre, ne pa za glasove volilcev, ki v primeru katastrofe ne bodo nikoli in nikjer več nikomur nič pomagali! Če sem bil ob izkušnji v Šentilju pomirjen, pa me ni bogve kako prevevalo zadovoljstvo po obisku občnega zbora ŠED. Škoda se mi zdi, da je društvo ujeto v t. i. osveščanja, ki ga deklarativno postavljajo pred politično angažiranost. Pri tem so žal spregledali, da uporabljajo eksplicitno politične metode, ko predstavljajo ekološke probleme ljudem. V nekem trenutku se je društvo odreklo političnosti in se, kot nekateri danes izrazijo, postavilo v pozo nadstrankarstva. V resnici pa so tudi to na nek način požrli, saj so izjemno aktivno sodelovali na »levi in na desni«, ko so stranke iskale ekološki suport v svojih predvolilnih obljubah. To da šedovci zanikujejo politično delo, v resnici pa ga opravljajo, seveda ni nič slabega. Nasprotno! Na ta način so dali svoj prispevek k prodoru spoznanja o ekološki ogroženosti v širino. Kljub temu pa bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi tudi šedovci rekli bobu bob, ne pa da jih danes formalne stranke bolj, kot za reševanje ekoloških težav, rabijo v glavnem kot tiho (strokovno?) opozicijo Zelenim Velenja. Prepričan sem, da se bo moral ŠED slej ko prej politično obarvati, drugače se ne bo samo lovil v osveščanju. ampak bo vse bolj postajal orodje v rokah drugih. Žgolj kot res dobronamerno opozorilo, bi jim v potrditev tega povedal, da je po mojem občutku kar nekaj gostov iz Šentilja nezadovoljnih zapuščalo njihov občni zbor. Preveč je bilo dekla-rativnosti in slab občutek ob nekaterih govorcih, ki se s preveč ekološkega masla na glavi po potrebi obarvajo tudi zeleno. Tako si tudi danes, oktobra 1990, ne morem kaj, da ne bi ugotovil pravilnost spoznanja, da se morajo tisti, ki si res želijo lepšo, prijaznejšo, ekološko primernejšo prihodnost, politično organizirati. Komunistični voditelji so v štiridesetletni vladavini zasvinjali tudi Slovenijo. Zeleni bomo po svojih močeh pomagali kidati gnoj, ki so nam ga pustili. Peter Rezman nja krajine, profesor zgodovine — kustos, ekspert za poslovno gospodarske sisteme in magister medicine — pneumolog. Delo v upravi za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je eden od občinskih upravnih organov, (še vedno) določajo veljavni zakoni o državni upravi in urejanju prostora, za področje varstva okolja pa jih (še) nimamo. Arhitekt Korpnik sicer ve kaj je red kaj je naše delo (in odgovornost) in kako smo plačani zanj, pa tako najbrž tudi ve koliko nas je zaposlenih. Jaz pa bi bil nadvse zadovoljen, če bi bili vsi člani odbora zaposleni v naši upravi oz. na občini in bi si delo (in odgovornost) delili 8 ur na dan. Prav nič drugače ne mislim o arhitekturi kot arhitekt Korpnik piše v odstopni izjavi. Pa vendar: povabljen je bil k delu v odboru za urejanje prostora. In to ni samo arhitektura. In če si je premislil, zakaj je potrebno z lastno pomembnostjo obremenjevati javnost? Marjan KAC Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora Napačne trditve V Našem času št. 40 z dne 18. 10. 1990 ste v članku VSI SO PLAČALI VODO! ZAKAJ? zapisali, da so stranke v objektu Cankarjeva 5, Šoštanj morale poravnati prekomerno porabljeno mrzlo vodo, zaradi grožnje TOZD-a Toplotna oskrba, da jim v nasprotnem primeru ne priključi ogrevanje. Obvestilo stanovalcem objekta, da niso poravnali obveznosti do TOZD-a Toplotna oskrba (položnic za ogrevanje) ne smemo enačiti s problemom prekomerne porabe mrzle vode. Na obvestilu je izrecno pisalo, za kakšno oskrbo objekta gre in kdo so neplačniki te oskrbe v njihovem objektu. S podobnim obvestilom so bili seznanjeni tudi drugi stanovalci družbeno stanovanjskega fonda v občini Velenje. Obvestila so bila izdana zaradi velikih problemov, s katerimi se srečuje naša delovna organizacija z neplačevanjem občanov za storitve toplovodnega ogrevanja. Tehnični vodja v.d. direktorja Ervin Miklavžina, str. inž. Majda Jeram, oec. Če si star, ubogaj svoje otroke. Japonski pregovor Bolje sosed onstran plota kot brat onstran-morja Albanski pregovor izjavi na rob ali odgovor na odprto pismo ČETRTEK 25. oktober PETEK I SOBOTA | NEDELJA 26. oktober I 27. oktober I 28. oktober PONEDELJEK 29. oktober TOREK 30. oktober TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 1.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Grizli Adams, 28. del ameriške nanizanke 9.00 Šolska TV — oddaja za učitelje 9.40 Pustolovščina slikarstvo: Nevidni svet 10.10 Muzzy, angleščina za najmlajše, 6/20 10.20 Alpe Jadran 10.50 Zakon v Los Angelesu, 21. del ameriške nanizanke 11.35 Video strani 15.15 Mozaik, ponovitev 16.00 Sova ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — oddaja za učitelje, ponovitev 17.20 Pustolovščina slikarstvo: Nevidni svet, ponovitev 18.00 Spored za otroke in mlade — Teleski 90 — pripravimo se na smučanje 18.30 Alf, ameriška nanizanka, 1/24, ponovitev 18.55 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 3/6 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova — Vse razen ljubezni, 8/13, Max Headroom, ameriika nanizanka, 2/14, 23.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 Regionalni programi TV Slovenija — studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kako je nastala oddaja Senik z godci — Musikantenstadel. 20.15 Senik z godci Musikantenstadel, posnetek zab. oddaje. 21.45 Danes v skupščini. 22.30 Borštnikovo sreóanje. 23.20 Goli z evropskih nogometnih Igrišč. 23.15 Svet na zaslonu. HTV 1 9.15 Poročila. B.20 Tv koledar. 9.30 Smrkci, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 18.50 Poročila. 18.55 Smrkci, nanizanka za otroke. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Ekološki kompas, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zelena ura, zaba-vno-ekološka oddaja. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program plus, nočni spored. 0.40 Poročila. HTV 2 17.40 Tv koledar. 17.50 Celovečerni film. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Svojega telesa gospodar, jugoslovanski film. 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava. 21.40 Eurogol. 22.10 Kolo sreče. 22.40 Šahovski komentar. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s bat 1. 8.35 Sosedje, Ladjajjubezni, Zdravje. 10.05 Te- leshop. 10.30 Železna devica, angleška komedija. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Perrine, Kuhajte, Ladja ljubezni, Naslednji prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska družinska serija. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Lutkar, francoska komedija, 1980 (J. P. Belmondo, Michel Galabru). 22.35 Poročila. 22.45 Peklenski krog strahu, serijska kriminalka. 23.35 f. J. Hooker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 15.55 Murphyjev zakon. 10.45 Tvegan! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 21 Jump Street, nova angleška serija v 55 delih. 20.15 Moja teta, tvoja teta, nemška komedija, 1955. 22.00 Poročila. 22.15 Prekleti Amsterdam, nizozemski akcijski triler, 1987. 0.15 Echo Park, avstrijska komedija, 1985. SPO 5.00 Sky World. 6.0#"Za otroke. 8.30 Namizni tenis. 9.30 Eurobics. 10.00 Konjeništvo. 11.00 Rokomet, Švedska. 12.00 SP v padalstvu. 12.30 Polo. 13.00 Namizni tenis. 14.00 Snukerji. 16.00 Tenis, y?on Open. 16.30 Dirkalni čolni. 19.00 Športne novice. 19.30 Novice. 20.00 Košarka SP za mlade. 21.00 Rokomet. 22.00 Tractor Pulling. 22.30 Nogomet. 0.00 Mednarodni šport. l.OONovice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak, jutranji spored. 8.30 Financial Times. 9.00 Novice. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00_Mohawk, ameriški ve-rop-2.15 Gromska strela, ameriški gangsterski film, 1929. stern, 1956 (Rita Gami. 21.30 Evropski magazin. 22.00 Poročila. 22.1 PRO 7 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.55 Lou Grant. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hard-castel in McCormick. 20.10 Willi bo poujčkal otroka, nemška komedija, 1971. 21.40 Hawai 05. 22.40 Balada o Mary Phagan, prvi del ameriške drame, 1987 (Jack Lemmon, Richard Jordan). 0.45 FBI. 8.50 Video strani 9.00 Delfin Flipper, 11. del ameriške nanizanke 9.25 Musikantenstadel, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 11.10 Pogum za tveganje — pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/5 12.10 L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 1/6 13.00 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Svet na zaslonu, ponovitev 15.35 Soba, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade — Gradovi: Kako so živeli na gradovih, 7/13 18.40 Hov, angleška nanizanka, 5/11 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 5/12 21.15 Zakon v Los Anglesu, ameriška nanizanka, 24/42 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Sova — Družinske vezi, ameriška nanizanka, 8/22, Megla, ameriški film 0.20 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev 36. oddaje. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ex Libris. 21.25 Veliki dirigenti — MIlan Horvat. 22.55 Borštnikovo srečanje, kronika. 23.15 Vprašajte Zis. 0.15 Satelitski programi — poskusni prenosi. 9.15 Poročila. 9.20 Tv program. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.10 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program ptus. 10.50 Poročila. 10.55 Kulturna zapuščina. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Taxi, filmska nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijo-ni, filmska nanizanka. 21.05 Rock koncert iz Rotterdama. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Alice, evropski kulturni magazin. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. 1.10 Poročila. 1.15 Ekstra program plus. RIL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva 11.10 Tvegano!. 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Zdravje. 15.20 Ljudje in živali. 15.40 Poročila. 15.55 Murphyjev zakon, seriia. 16.45 Tvegano!, nagradna igra. 17.15 Cena je vroča, nagradna igra. 18.00 Santa Barbara. 18.4!» Poročila. 19.15 Boragora, serija. 20.15 Hiti in zvezde. 21.05 Loterija. 21.15 Zvezde in podelitev levov. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Overkill, peklenski strah, ameriški akcijski film, 1987. 8.20 8.30 9.00 9.15 9.30 9.45 10.10 10.25 10.50 11.20 11.55 12.25 14.25 15.10 15.55 16.25 17.00 17.05 18.40 19.10 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.10 Video strani Nemščina, 18. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 5/20 Radovedni Taček: Sladkorček Lonček kuhaj: Krompirjevi hlebčki ZBIS: N. Maurer: Jesenski veter Čebelica Maja Alf, ameriška nanizanka, 1/24 Zgodbe iz školjke, 30. lekcija Klic v sili, dokumentarna oddaja o nasilju nad otroki Naša pesem Omizje, ponovitev Video strani Videogodba, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Ciklus filmov W. Disneys: Stari bevskač, ameriiki film Zdravila, 7., zadnji del izobraževalne oddaje Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Ona + on Tv dnevnik 3 Sova — Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 8/25, Max Headroom, ameriška nanizanka, 3/14, Cariani in kur-tizane, angleiki film Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd. 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice, Kritična točka, ameriški film. 21.45 Svetovni pokal v športni gimnastiki. HTV 2 17.05 Tv koledar. 17.15 »Nicca«, ameriški film. 18.45 Risanka. 18.55 Znaki Zodiaka. 10.30 Dnevnik. 20.00 Mixer »M«. 20.45 Poročila za oškodovane s sluhom. 21.00 Izgubljena pripadnost, filmska nanizanka. 22.00 Noč jugoslovanskega filma. SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max (Don Adams). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije anglečki za Chariija. 21.00 Zlato Sama Cooperia, italijan-sko-nemški vestem, 1966 (Van Heflin, Klaus Kinski). 22.50 Poročila. 23.00 Ljubezen, nemški film, 1973 (Holger Bernhardt). HTV 1 9.25 Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 12.25). 12.30 Televizijski družinski magazin. 14.30 Sonce se rojeva, film o psu Lassieju. 16.00 Operne zgodbe. 16.55 Poročila. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Kukavičja ulica, dramska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Le Gitan, francoski film. 21.50 Dnevnik. 22.05 Športna sobota. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program Plus, nočni spored. 0.40 Poročila 0.45 Ekstra program plus. HTV 2 13.10 Tv koledar. 13.20 Kako biti skupaj. 13.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.00 Periskop, oddaja za otroke. 17.00 Športni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.55 Tv feljton. 22.20 Glasbeni večer 21.30 Poročila. 21.35 Tv feljton. 22.20 Šahovski komentar. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s sat 1. 8.30 Trije angelčki za Chariija. 9.25 Horoskop. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Zlato Sama Cooperia, italijansko-nemški vestem. 12.50 Tenis, Stockholm Open. 14.50 Horoskop. 14.55 Laž ima lepe noge, avstrijska komedija, 1956 (Doris Kirchnerj. 16.30 Žnanost. 16 .40 Kino. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Oddaja s Frankom. 20.00 Stingary, serija (Nick Man-cuso). 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Halo, Berlin (Ursula Monn). 22.30 Ob sedmi zori, ameriški vojni film. 1964 (William Holden). 0.35 Tenis. 7.35 Klack. Tammv. 10.15 Gadget 8.,00 Za otroke. 9.35 10.45 Promet. akcijski 1 Zasebne afere Bel Amija, ameriški film, 1947. 5.20 Kapitan Power. i: nzn 11.00 Za skednjem je zmaj, češki mladinski film, 1983. 12.35 He-man. 13.00 V deželi Sauririev. 13.25 Ring Raider, nova serija. 13.50 Želvice, serija. 14.15 Raggazi. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Tenis, ženske, Brighton. 17.45 Sledge Hammer. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Šef, serija. 21.05 Knjižni klub. 22.15 Vse ali nič. 23.15 Krčmarica rada piha v trobento, nemški erotični film, 1969. 0.55 Nočno tavanje, ameriška komedija, 1985. 2.20 Candy, ameriški film, 1970. 3.50 Tokijska policiia. 5.00 Sky World. 6.00 Za otroke. 8.30 Namizni tenis. 9.30 Eurobics. 10.00 Košarka. 11.00 Kolesarstvo. 12.00 Padalstvo. 12.30 Polo. 13.00 Namizni tenis, The U. S. Open. 14.00 Snukerii. biljard. 16.00 Tenis Lyon Open. 18.30 Dirkalni čolni. 19.00 Tedenski pregled. 19.30 Novice. 20.00 Ritmična gimnastika, SP, Bruseli. 22.00 Moto šport, ciprski rally. 23.Ù0 Trax. 1.00 Eurosport News. nun EEn a 7.00 Daybreak. 8.3Ü Pogled v Azijo. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Poročila. 20.00 Coca Cola Eurochart. 20.30 Max Headroom. 21.00 Spandau Ballet, koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Flip CD. 23.15 Nočni koncert. 0.15 Poročila. PRO 7 17.25 Barney Miller. 18.00 Bitje srca, zdravniška serija. 18.50 Tom in Jerry. 19.20 Hardcastle in McCormick. 20.10 Marijine kaprice, francoska komedija, 1970 (Marthe Keller, Philippe Noriet). 21.50 Max Headroom, serija. 22.45 M. A. S- H. 23.10.Mary Pagan, drugi, del filma. 1.15 Hawai 05. 2.05 Apaci, vestem. 1952. 6.00 Morski greben. 7.00 Za otroke. 9.00 Namizni tenis. 10.00 Nogomet. 10.30 Novice 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Golf, rokomet, rugby: Britanija—Avstralija, kolesarstvo. 18.45 Jadranje. 19.00 Moto šport. 19.30 SP v Mimični gimnastiki, Bruselj, prenos. 22.00 Wrestling. 22.30 Boks. 0.30 Golf, Volvo Open, Spani ia. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Kri na soncu, ameriški film, 1945 (James Cagney). 17.00 Video moda. 17.30 Kapitan Power. 20.35 Josh. 21.00 O nečem prepevati, ameriški film, 1937. 22.50 Cona somraka. 23.50 Maria Galante, ameriški film. 1934. PRO 7 16.50 Patrolni čoln. 17.55 Ne pozabi na ljubezen, ameriški film, 1985 (Joanne Woodward), 19.45 Bill Cosby. 20.10 Železna maska, francoski film, 1962 (Jean Maraisj. 22.05 Cesta San Francisca. 23.05 Madame (Ju-dy Länders). 23.30 Apačn vestem. 1.00 Max Headroom. 7.45 Video strani 7.55 Otroška matineja — Živ žav 8.45 Hov! angleška nanizanka, 5/11 0.10 Gradovi: Kako so živeli na gradovih, 7/13 9.40 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 4/10 10.30 Alo, alo, angleška nanizanka 11.00 Kmetijska oddaja TV Sa 12.00 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 1/10 12.20 Video strani 12.35 Prisluhnimo tišini 13.15 Titanic, ponovitev 14.45 M. Brautigam: Rosowski, nemška nadaljevanka, 6/6 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Gospodična Popolnost, ameriiki film 17.55 Šanson Rogaika 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 B. Odalovič: Zakaj si žalosten, drama TV TG 21.00 Jesenski 3x3, prenos iz Radencev 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova — Dr. Doogie Howser, ameriika nanizanka, 9/13 0.05 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.00 Domači ansambli — ansambel Lojzeta Slaka. 13.30 Športno popoldne. 14.55 Bruselj: SP v športni gimnastiki, prenos. Zaključek akcije RTV: Brazde vzdržljivosti, EP v latinskoame-riških plesih, posnetek iz Helsinkov. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kako so snemali Čudežna čutila, 7., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 20.30 Preživeli Št. Jurij v Podkumu, dokumentarna oddaja. 21.10 Borštnikovo srečanje, kronika. 21.30 San Remo 90, zabavno-glasbena oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.35 Reportaža z nogometnih tekem. 0.10 Horizonti, oddaja v madžarščini. 9.30 Poročila. 9.35 Ewoxy, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik. 12.00 Musicum Panopticum, oddaja resne glasbe. 13.00 Daktari, filmska nanizanka. 13.50 Poročila. 13.55 Garsonjera za četverico, ameriški film. 15.45 Švet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 16.40 Kulinarični kotiček. 16.45 Harlow, ameriški film. 18.45 Ewoxy, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Nori dnevi, jugoslovanski film. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Program plus, nočni spored. 0.50 Poročila. 0.55 Ekstra program plus. HTV 2 7.40 Tv koledar. 7.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 10.00 Nedeljski mozaik. 12.00 Rezerviran čas. 13.00 Športno popoldne. 15.00 Bruxelles: SP v ritmični gimnastiki: državno prvenstvo v košarki: Cibona— Partizan; Dubrovnik: prvenstvo Evrope v judu. 15.30 Tv dnevnik. 20.00 Velike avanture, dokumentarna nanizanka. 20.50 Poročila. 20.55 Ekran brez okvirja, program iz kulture. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Za otroke. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte. 9.30 Kino. 10.00 Šport. 10.30 Potovanja. 11.00 Laži imajo lepe noge, avstrijska komedija. 12.40 Kremenčkovi. 13.10 Batman. 14.00 Sejemski žurnal. 14.10 Prosti čas, Glava. alavicar14.45 Tenis, Stockholm. 17.15 Zlomljen, ameriški vestem, 1953 (John Payne). 18.45 Poročila. 19.05 Hawk. 20.00 Gospodična Nitouche, franco-sko-italijanska komedija, 1953 (Pier Angeli, Fernandel). 21.35 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Španski vrtnar, angleški lilm, 1956 (Dirk Bogarde). 0.45 Hawk, ponovitev. RTL PLUS 6.00 V deželi Saurirjev. 7.30 Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Mallyjeva obala, angleški film. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Sledge Hammer 13.00 Mojoče vesoljec. 13.25 Mun-sterievi. 13.50 Ultraman. 14.15 Daktari. 15.10 Tenis, ženske, Brighton. 16.20 Sledge Hammer. 16.45 A-team, serija. 17.50 Kilometer 330. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Lep je svet, nemški domovinski film, 1957. 21.50 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.45 Tutti Frutti. 23.45 Kriminalistične zgodbe. 0.35 Pulaski. 1.20 Munsterje-vi, ponovitev. 7.00 Religija. 8.00 Za otroke 10.00 Nogomet. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje. 13.00 Golf. Volvo Masters, ritmična gimnastika, SP v Bruslju. 19.00 Moto sport. 20.00 Nogomet. 22.00 Ritmična gimnastika, SP v Bruslju. 0.00 Golf. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 11.00 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F 17.00 Mix. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica 19.00 Reportaža. 19.30 Video moda. 20.00 Flip'CD. 21.00 Keyhole, satira 21.30 Tanger, ameriška kriminalka (Ronny Cox). 8.50 9.00 9.15 9.40 10.10 10.25 14.00 10.55 11.15 15.25 15.35 17.00 17.05 18.40 18155 19.15 19.30 20.05 21.05 22.40 23.00 0.20 Video strani Miti in legende islamskih ljudstev — Mohamedova smrt, 6/13 Mačkon in njegov trop MPF Celje 83: Mešani mladinski zbori Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Tv mernik, ponovitev Borštnikovo srečanje, kronika Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Jesenski 3x3, ponovitev Radovedni Taček: Opica Čebelica Maja: Maja in ličinka v dežju, 9/18 Risanka Tv dnevnik 2 Borštnikovo srečanje, prenos iz Maribora D. Jovanovič: Zid — Jezero, predstava SNG Ljubljana Tv dnevnik 3 Sova : Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriika nanizanka, 9/16, Max Headroom, ameriika nanizanka, 5/14 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Bili Odie v raju, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/3. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Karavana zapravljivčkov, Ptuj, zabavnoglasbena oddaja. 22.05 Omizje — NOB ali državljanska vojna na Slovenskem. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 9.45 Idi tja, ne ve se kam, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus 16.50 Poročila. 10.55 Sodobni ples. 17.25 Hrvatska danes. 10.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 10.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dušan Jovanovič: Sonce za dva, drama TV Slovenija. 21.20 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Program plus, nočni spored. 0.25 Poročila. 8.50 Video strani 9.00 Zgodbe Iz ikoljke, 31. oddaja 9.30 Šolska TV — Človekovo telo, 3/12 10.00 Boj za obstanek: Življenje ia-kalov, angleška pojudnoznan-stvena serija 10.25 Nemščina, 20/26 10.55 Sedma steza, športna oddaja 11.15 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina, 20/26, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — Človekovo telo, 3/12, ponovitev 17.35 Boj za obstanek: Življenje šakalov, angleika poljudnoznanstvena serija, ponovitev 18.05 Lonček kuhaj: Biskvitna rola-da 18.20 Ex libris, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Nespodobno vedneje, angleika nadaljevanka, 4/4 21.00 Srečanje v Izoli, zabavnoglasbena oddaja 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Sova: Dekameron, slovenska č/b nanizanka, 9/14, Max Headroom, ameriška nanizanka, 6/14 23.25 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Satelitski programi — poskusni prenos 10.40 Svet športa, oddaja HTV. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija. Studia 2, Koper. 10.00 Iz po-letn. festivala: Renu Bassi v plesih iz Indije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi: Kdo je živel na gradovih, 8/13. 21.05 Umetniiki večer — Novi slovenski videoprojekti. HTV I 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.50 Poročila. 18.55 Naši likovni ustvarjalci: Ivan Ranger. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Postal bom oče, filmska nanizanka. 20.50 V velikem planu, kontaktni spored. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Program plus, nočni spored. 0.55 Poročila. HTV 2 18.45 Tv koledar. 10.55 Sedmi čut, ponovitev. 17.05 Velike avanture, dokumentarna oddaja. 17.55 Ekran brez okvirja, program iz kulture. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 21.00 Kinoteka: Ponos Yenke-ejev, ameriški film. HTV 2 14.25 Maribor: Jugoslavija—Avstrija, nogometna tekma mladih reprezentanc. 18.15 Rezerviran čas. 16.55 Tv koledar. 17.05 Znaki Zodiaka: Lev. 17.35 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila. 21.10 Cityzen's Band, ameriški film. SAIEUTSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Gospodična Nitouche, francoski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.50 Kazimir, Gospodinjstvo, Ladja ljubezni Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 10.05 Daniel Boone, serijski vestem. 17.00 Poročila 17.10 Sosedje 17.35 Narava 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21X0 Vse bo še dobro, nemški film, 1957 (Johanna Matz). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Pričakovanja in odločitve, angleški film, 1981 (Tony Pitts). SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Vse bo še dobro, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop.. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston. 18.45 Poročila. 20.0Q Narodna TV. in). 23 23.50 V-zunai?emeljski. Spiegel RTL PLUS 6.00 Halo. Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 13 "" »■— «• — - • Barbara. uwi",. ■ • .wv iityaiiv: ■ liuu v^cild je vroča. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Cena moči, serija. 15.40 Poroči- 14.55 Cena moči, serija. 15.55 Potnika v času. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara 18.45 Poročila. 19.15 A-team, seriia. 20.15 Airwolf, serija (Jan Vincent). 21.10 Dr- žavnih tožilcev ne poljubljamo, ameriški film, 1986 (Robert Redford, Debra Winger). 23.10 Poročila. 23.25 Kulturni magazin. 23.50 Magazin za moške. 0.25 Wrestling. 1.00 Set. la. 15.55 Buck Rogers. 10.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 10.15 Knight Rider. 20.15 HeL morilec, angleška kriminalka, 1964. 21.55 Politični magazin. 22.45 Poročila. 23.00 Dva na avtocesti, ameriški akcijski film, 1981. 0.25 Osamljeni so hrabri, ameriški vestem 1962. mn-m-H. U'N.HJ.H, 6.00 Sky World. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 11.00 Snukerji, EP v Lvonu. 13.00 Tenis, Lyon Open. 15.30 Tenis, Pariz Open. 18.30 Dan na plaži. 19.30 Novice. 20.00 Baseball. 21.00 Snukerji, biljard. 23.00 Ameriški študentski nogomet. 0.30 Formula ena v Veliki Britaniji. 1.30 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Reportaže. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, stari klipi. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.15 Unesco. 22.45 Perspektive. 23.15 Turistični magazin. 6.00 Sky World. 6.3D~Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 panski News. Moto šport. 11.00 Snukerii. 13.00 Tenis, Pariz Open Bercy. 19.00 Š| nogomet. 19.30 Eurosport 20.00 Kolesarstvo. 21.00 Umetnostno drsanje. 22.00 Wrestling. 23.00 Moto šport. 0.00 Dan na plaži. 1.00 Formula ena v Italiji. 2.00 Novice U'I^HIM1 PRO 7 12:30 Dusty, avstralski film. 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba, beli lev. 15.35 Potepuh 16.00 Richmond. 16.50 Družinske vezi, serija. 17.15 Muprhy Brown (Candice Bergen). 17.50 Velika dolina 18.45 Tom in Jerre. 19.15 Hardcastle in McCormick 20.10 Bra-zgotinec. angleško-avstralski filmv 1985 (Anthony Andrews. Helmut Gri-em). 21.55 Kitajska plaža 22.50 Številka ena sem jaz. francoski film. 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport, vrhunski triatlonci. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport. PRO 7 6.00 Ljubezen, laži, Kimba, Tom in Jerry, Richmond Hill, Potepuh, Shiloh ranč, Velika Dolina, Družinske vezi, Murphy Brown. 11.35 Hardcastle in McCormick. 12.25 Brazgotina, angle-ško-avstralski film. 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Kimba 15.40 Potepuh. 16.05 Tarzan (Ron Ely). 16.55 Družinske vezi. 17.20 Alice. 17.55 Simon Templar. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Poganska pesem, nemški domovinski film, 1956 (Antje Weisgerber) 21.50 Mannix. 22.50 Padla zvezda, nemški film (Werner Kraus). 0.45 Kitajska plaža. SREDA 31. oktober TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 g.oo 9.50 11.20 12.10 14.55 15.05 15.35 17.00 17.05 17.45 18.20 18.40 19.10 19.30 20.05 21.05 22.55 23.15 0.20 TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.0S Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik, ponovitev. 1/10. 18.25 Londonski doki, dokumentarna oddaja. 18.45 Beograd: Nogomet — kvalifikacije za EP 92, Jugoslavija :Avstrija. 20.50 Žarišče 21.20 Operne zgodbe: Tosca, 5/10. 22.15 Svet poroča. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau, nanizanka za otroke. 10.10 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 10.50 Poročila. 16.55 Hanibal Lucie in njegov čas. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Letna roža vetrov, dokumentarna nanizanka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Druga žena, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Program plus, nočni spored. 0.20 Poročila. HTV 2 17.50 Tv koledar. 18.00 Postal bom oče. 18.55 Kvalifikacijska nogometna tekma za prvenstvo Evrope Jugoslavija—Avstrija. 20.55 Športni spored. 21.05 Poročila. 21.10 Scientia Yugo-slavica SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Rusi prihajajo, Rusi prihajajo, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza, 14.05 Veter, Ladja ljubezni, Naslednji, Brosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori ivji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Planet opic, serija, 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer, serija (Stacy Keach). 21.00 Riffifi v Amsterdamu, italijanski-špan-ski film, 1966 (Roger Browne). 22.30 Poročila. 22.40 Skozi pekel, italijanski vestern, 1968 (Tomas Miliari). 0.15 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 : Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Cena moči, serija. 15.40 Poročila. 15.55 Chips, serija. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 19.10 Grad ob Vrb-skem jezeru. 20.10 Nogomet: Luxemburg— Nemčiia. 22.15 Stern TV. 22.50 Poročila.23.00 New York Connection, italijanska kriminalka, 1985. 1.00 Šef. EUROSPORT 6.00 Sky World. 6.30 Poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Umetnostno drsanje. 11.00 Baseball. 12.00 Tenis, Paris Open. 19.30 Eurosport News. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Umetnostno drsanje iz ZDA. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet. 0.00 Formula ena na Portugalskem. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 DaybreaK. 8.30 Hello, Austria. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaža. 20.30 Pogled v Azijo. 21.00 Ruska enajstica serija. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Reportaža. 22.45 Pogled v Azijo. 23.45 Financial Times. PRO 7 5.55 Ljubezen, laž, Kimba, Tom in Jerry, Tarzan, Shiloh ranč Simon Tem-plar, Družinske vezi. 11.00 Alice. 11.30 Hardcastle in McCormick.12.15 Poganska melodija nemški film. 13.55 Shiloh ranč, 15.05 Kimba. 15.30 Potepuh (Megan Follows). 15.55 Naša hiša. 16.5Ü Družinske vezi. 17.15 Herry-jeve sodbe, 17.50 Hardcastle in McCormick (Brian Keith). 20.10 Hudič v belem, ameriška kriminalka, 1983 (Lauren Hutton, Ben Murphy, James Farentino). 22.00 FBI. 23.00 Plen, ameriški film, 1966 (Anthony Quinn, Martha Hyer). 0.40 Mannix. Prireditve t; ; ■il«IIB Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav D. Jovanovič: Zid — jezero, predstava SNG Ljubljana Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 4/4 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Preživeli Št. Jurij v Podkumu, dok. serija Po sledeh napredka ZBIS: P. Voranc: Levi devžej Križem kražem, oddaja TV Skopje, 2/6 Risanka Tv dnevnik 2 Pogledi: Znamenja na Slovenskem Film tedna: Postaja Termini, kanadski film Tv dnevnik 3 Sova: AH, ameriška nanizanka, 9/24, Max Head-room, ameriška nanizanka, 7/14, Zgodba o Hollywoodu, angleška dok. serija 5/10 Video strani O ® GLASBENI ABONMA Nocoj ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole v Velenju koncert. LJUBLJANSKEGA OKTETA, ki ga vodi Igor Švara. Na sporedu so umetne in slovenske narodne pesmi ter pesmi drugih narodov. Pojejo: Tone Anžlovar, Igor Smolič, Tone Pucihar, Janez Drašler, Damjan Švara, Boris Bobek, Aleš Lajovic in Aleksander Sila. Vstopnice 100 din. Popusti! GLEDALIŠKI ABONMA V petek, 26.- oktobra bo v Velenju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo JUNAK Z ZAHODA. Režija Eduard Miler. Igrajo Eduard Miler. Igrajo: Milan Štefe, Mirjam Korbar, Srečo Špik, Ev-gen Car, Jože Mraz, Silvij Božič, Marjana Klanšek Jaklič, Zlatko Šugman, Vesna Lubej, Darja Reichman, Nataša Barbara Gračner in Tanja Dimitrievska. Ob 17.00 bo predstava za gledališki abonma I (bel krogec na izkaznici), ob 19.30 pa za gledlaiški abonma II (zelen krogec na izkaznici). Izjemoma je predstava za oba abonmaja v istem dnevu, ker MGL ni moglo zagotoviti drugih terminov. Vstopnice 100 din. Popusti! MLADINSKI ABONMA Še vedno vpisujemo v ta abonma namenjen učencem ŽIVIO!! V prejšnji številki sem vam obljubil, da bom napisal nekaj vrstic o »fešti«, ki je bila srednjih šol in višje stopnje osnovnih šol. Program: 1. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: BUTALCI (F. Milčinski) 2. Slovensko ljudsko gledališče Celje: KABARET (S. Makarovič) 3. GREENTOWN JAZZ BAND, Ljubljana 4. Ansambel Terlep: OD MIKLAVŽA DO TREH KRALJEV Pričakujemo vas v domu kulture Velenje, soba 53/1, vsak delovni dan do 14.00. v sredini tega meseca v AMSTERDAMU. Pa sem se vendarle odločil, da še malo počakam, kajti nimam še zbranega vsega slikovnega mate-rijala, zato bom to zadevo prestavil do nadaljnjega. ... YO ... duo PET SHOP BOYS je izdal datum, ko naj bi izšel novi LP pri gramofonski hiši EMI in ta je: 22 Oktober. Album se imenuje »Behaviour«, vsebuje pa uspešnico »So Hard« in zanimiv komad »How Can You Expect To Be Taken Se-riously?«, ki bo verjetno tudi novi hit. Producent vsega kar lahko slišimo na plošči je znani HAROLD FALTERMAYER . . . YO ... Angleški raper REBEL MC se je končno odločil nastopati v živo. Zbral je petčlansko skupino in odšel na turnejo imenovano REBEL MC TOUR... (lì (D 0 ili (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 99,00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170 00 din Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Gralična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 26. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.10 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.10 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 28. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 29. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 31. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje kaj; 17.00 Pogovor z velenjskim županom (s predsednikom skupščine občine Velenje Pankra-com Semečnikom boste lahko poklepetali po telefonu 855-963); 18.00 Nasveti vrtičkarjem. 1 1 M M M I 1 J YO ... Zanimivo je tudi sodelovanje ADAMSKEGA in ELTONA JOHNA v pesmi »Medicine Man«, predvsem zaradi skorajda iste zunanjosti... YO ... Dolgo dolgo je bilo treba čakati, da se je KEVIN SAUNDERSON ex INNER CITY prebudil in izdal res dober single »That Ma-ny« po drugi strani pa je MICA PARIS pevka projekta INNER CITY izdala pri gramofonski hiši ISLAND svojo prvo ploščo »Contribution«. Kar dve muhi na en mah ... YO. . . Pred koncem naj omenim še tri izredno zanimive albume, ki si vsak po svoje zasluži najvišjo oceno. To so: ADAMSKI: Dr. Adamski's Musical Pharma-cy, MONIE LOVE: Down To Earth, CARON WHE-ELER: Uk Black. Ce se odpravljate v tujino jih nikakor ne prezrite. Še vedno pa vas vabim v naš DJ Service (prostori video. Tomy — bližina doma učencEv) kjer poteka razprodaja Maxi plošč. Toliko za danes, preden se odpravite ven se dobro oblečite. Mi pa se beremo spet naslednjega četrtka HAVE A GOOD TIME!!! KINO »DOM« MOZIRJE 25. 10. — VOAYER, ameriška trda erotika 27. in 28. 10. - KACA IN MAVRICA, ameriška grozljivka KINO »JELKA« NAZARJE 27. in 28. 10. - KARATE KID III, hongkonški karate 31. 10. - NITI VIDI, NITI SLIŠI, ameriška kriminalka KINO »LJUBNO« 26. 10. — POHOD NA MERLIN, ameriška trda erotika, NOČNI KINO 27. in 28. 10. - POLICIJSKA AKADEMIJA II, ameiška komedija KINO VELENJE REDNI KINO Četrtek, 25. 10. ob 18. uri ter petek, 26. 10. ob 10., 18. in 20. uri ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški, komedija. Vloga: Tom Hanks Sobota,_27. 10. in nedelja, 28. 10. ob 18. in 20. uri HIŠA NA POTI — ameriški, akcijski. Vloga: Patrick Swayze Ponedeljek, 29. 10. ob 18. uri ter torek, 30. 10. ob 18. in 20. uri IZSILJEVANJE — ameriški, akcijski. Vloga: Garry Swanson Sreda, 31. 10. ob 18. in 20. uri KRI NI VODA - AMERIŠKI, kriminalni. Vloga: Jeffrey Fahey NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 25. 10. ob 20. uri, petek, 26. 10. in nedelja, 28. 10. ob 22. uri NOČNA POTOVANJA — ameriški, trda erotika Sobota, 27. 10. ob 20. uri ter ponedeljek, 29. 10. ob 20. uri BERAČICA IZ BEVERLY HILLSA - ameriški, trda erotika KINO DOM KULTURE Četrtek, 25. 10. ob 20. uri — PULA PO PULI 90' DO KONCA IN NAPREJ - slovenska komedija Režija: Jure Prevanja, vloge: Matjaž Tribuša, Janez Hočevar ZLATA ARENA V PULI 90' za KOSTUME in SCENOGRAFIJO. Barbara Lapajne Življenjska zgodba (komična) slovenskega razbojnika Toneta Haceta. Ponedeljek, 29. 10. ob 20. uri - NOVI HITI SHIRLEY VALENTINE — ameriški, drama (namesto: Zadnji izhod za Brooklyn) Vloge: Pauline Collins, Tom Conti Uspeh ženske, ki se je dvignila nad vsakdanjost! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 28. 10. ob 19. uri ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški, komedija Ponedeljek, 29. 10. ob 19. uri HIŠA NA POTI - ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. 10. ob 20. uri HIŠA NA POTI — ameriški, akcijski KAKO SMO VPISOVALI ABONMAJE Med razpisanimi abonmaji 1990/91 sla najbolj uspela gledališki in dunajski abonma. Slabo pa sta vpisana Mozarto. in mladinski abonma. ■GLEDALIŠKI ABONMA (I. in II.) je vpisalo 55® abonentov, Gorenje ( 155), CeS srtd-šol (119), Osnovne šole (38), Vegrad (31), REK (20), Skupščina občine Velenje (15) in Zdravstveni center Velenje 03). Med a bollenti je tudi 38 upokojencev in 19 študentov, ki ■■RbEM ABONMA je I vpisalo WabonentOY. Med or- Center srednjih šol (25), Glasbena šola (20), Osnovne šole (10). Upokojencev je 13, študentov H. Iz REK se je prijavila samo ena oseba. DUNAJSKI ABONMA je vpisalo 77 abohento*. Poleg tega je zasebna posredovalnica v Gorenju, Čas Ingebor«, v Celje prijavila 21 oseb. LUTKOVNI ABONMA je vpisalo 125 abonentov, MO- risa »Ä MA 197 abonentov. Vpis v ta abonma še vedno pričakujemo. Skupno je » vseh abonmajih vpisano 1178 oseb. snali/ oy&Cibi Tel. št.: 853 451 _855 45(L MLADE TIGRASTE MUCKE, oddamo, podarimo. © 881-270. OTROŠKI STOLČEK CHICO in prenosno torbo za dojenčka, prodam. © 857-523. V STUDENCIH PRI ŽALCU prodam vikend s 1300 m2 zemljišča. © 858-364, od 18. do 19. ure. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE, za večje. ©852-001. NOVO KAMERO, Sony video 8, CCD-TR 55 E, tehta 750 g, snema lahko LP 3 h. SP 1,5 h, prodam za 3000 DM. © 882-828. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah in izvedbah, izdelujemo in montiramo. © 24-296 OSEBNI AVTO RENAULT-12 v voznem stanju, prodam za 2000 DM, tovorni avto Hano-mag, nosilnosti 2380 kg, v voznem stanju za 5000 DM, regal, sedežno kotno garnituro, štedilnik 2 plin 4 elektrika, zamrzovalno omaro, glasbeni stolp z dvema kasetama znamke Samsuing ter predsobno omaro, prodam. Vsi zainteresirani naj se oglasijo na naslovu Dedič, Kersnikova 15. III. nadstropje, doma smo ves dan. ZA PRODAJO VOLNE, kozmetike, knjig itd . .. rabim več terenskih prodajalcev. © 857-319. MLADA DRUŽINA IZ OKOLICE CELJA nujno išče stanovanje v Velenju. Ponudbe pod šifro Zima. FIAT UNO 45 FIRE, ugodno prodam. 5 prestav z ekonom metrom. Informacije 063-854-908. R-4 GTL, letnik 1987, prevoženih 28.500 km, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. © 850-979. AVTOMEHANIČNA VW DELAVNICA, Janka Vrabiča 10 A, strokovno in po ugodnih cenah popravlja avtomobile VW. Telefon 855-935. ZASTAVA GTL-55, prodam. © 857-352, od 17. do 19. ure. PSA, NEMŠKEGA OVČARJA, brez papirjev, starega leto in pol, prodam. © 853-005. KOZO MLEKARICO, PRODAM. © 853-005. KARAMBOLIRAN JUGO 55/60/65, star do 4 leta, kupim. © 888-223. LEŽIŠČE IN JOGI 190 x 190, likalni stroj in star pralni stroj, prodam. © 856-665. ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do januarja, prodam. Cena po dogovoru. © 853-537. PROSTOR ZA MIRNO OBRT ali pisarno v središču Velenja, dajemo v najem. © 857-518. RADIO KASETOFON metho do, na 4 kasete, iz uvoza, zelo ugodno prodam. Informacije Skledar ali na naslovu, Ljubljanska cesta II, Velenje. DOBRO OHRANJENO KUHINJO GORENJE PE Hrast, prodam. Cena po dogovoru. © 858-083, popoldan. OKREPČEVALNICO »TINKA«, prodam (kiosk), Prešernova, Velenje. BELO OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, prodam za 1.000 din. © 857-898, zvečer. PARCELO, VELIKOSTI 600 m2, s stanovanjsko hišo v Mozirju, prodamo. Alojz Janko, Na trgu 39, Mozirje, © 831-646. PRILOŽNOST! Ciprese za mejo, zelo ugodno prodam. ©711-929 ali 711-936. JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 856-282, zvečer. ZARADI PREUREDITVE stanovanja prodam mizo s stoli, regal za dnevno sobo in garderobno omaro. © 856-178, zvečer. TELICO, VISOKO BREJO, sivo rjavo ali friziko, prodam. ©881-059. PEČ NA TRDO GORIVO, Ca- lorex, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Ažman, Gorenje 14, Šmartno ob Paki. POTREBUJEM SOBO. © 858-056, dopoldan. JUGO 45 AX, 12/87, garažiran, lastnica ženska, prodam. © 856-026, popoldan. OLJNI GORILEC Z AVTOMATIKO, prodam. © 857-721. PRIKOLICO NOSILNOSTI 500 kg s cerado in streho, prodam za 8.500 din. © 853-600. POHIŠTVO DNEVNE SOBE, prodamo. © 858-444. PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI Gorenje--Gorica št. 3665. Vladimir Cajnkar. Bistro JO NOVI DOM D.O.O. Telefon 856-899 INFORMACIJE od 8. do 11. ure POSREDUJEMO PRODAJO: Stanovanjske hiše v Pesju s 600 m2 funkcionalnega zemljišča. Visoko pritlično hišo v Šaleku pri Velenju, možno na kredit, Vikend hišo v Skornem pri Šoštanju s 500 m2 zemljišča. Vikend hišo v Velenju s 1000 nr zemljišča. Vikend hišo v Gavcah s 3600 m2 zemljišča. POSREDUJEMO ODDAJO V NAJEM: 60 m2 ogrevanega poslovnega prostora za določen čas v Velenju, 60 m2 skladiščnega prostora za določen čas v Velenju, garažo na Lipi v Velenju za določen čas. KUPIMO: — Enosobno ali dvosobno stanovanje ali starejšo hišo v Velenju. NAJAMEMO: Stanovanja, sobe ali garsonjere ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Ivanke Koselj iz Šoštanja 14. 5. 1912-15. 10. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ji kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in gospodu Pribožiču za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI, KI SO JO IMELI RADI. Tam. kjer si li, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pradedka, brata, strica Adolfa Oš t ir j a (upokojenca) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, KS Stara Vas, DO ESO, DO PO, ki ste mu darovali cvetje in vence in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala govorniku tov. Podlesniku, častni straži rudarjev, borcev, krajanov, pevcem in rudarski godbi. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Nada, Ina in Irena z družino. DEŽURSTVA / V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 25. oktobra — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Vrabič in dr. Pirtovšek Petek, 26. oktobra — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. O. Renko in dr. Jonko Soboto, 27. oktobra in nedeljo, 28. oktobra — dr. D. Popov in dr. Mijin Ponedeljek, 29. oktobra — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Rus in dr. Bezlaj Zobozdravnica: V nedeljo, 28. oktobra — dr. Vesna Pupič-Gaberšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju : Od 26. oktobra do 2. novembra je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, tel.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju : Do 28. oktobra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 29. oktobra do 4. novembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar. Ljubi ja, tel.: 831-219. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Milan Grudnik, roj. 1965, Okonina št. 48 in Lea Miklavc, roj. 1968, Velenje, Cesta na Vrtače št. 17, Janko Lihteneker, roj. 1964, Ravne št. 12 in Simona Meža, roj. 1965, Podkraj pri Velenju št. I9/a, Branko Novak, roj. 1965, Železno št. 3/a in Veronika Potočnik, roj. 1970, Ponikva št. 26/a, Aleksander Gola-všek, roj. 1968, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 6 in Sonja Plešnik, roj. 1968, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 6, Bernard Lesnik, roj. 1967, Topolšica št. 116/a in Vera Podvratnik, roj. 1971, Skorno pri Šoštanju št. 51, Janez Zacirkovnik, roj. 1965, Gavce št. 49/a in Barbara Zupane, roj. 1970, Gavce št. 28, Franc Rose, roj. 1961, Velenje, Šalek št. 82 in Kristina Kline, ß nama- Namin kotiček TA TEDEN ZA VAS V NAMI Tekstilni diskont: — moške trenerke — moški in ženski puliji — bombažne mikice Oddelek kozmetike: — moške ure — uvoz — damski vložki uvoz Italija 1/20 — damski vložki uvoz Italija 1/40 — šampon uvoz Italija 1 1 Oddelek papirja: * — knjige in priročniki za LJUBITELJE NARAVE Oddelek posode: — keramični servis vino Otroška konfekcija: — pletene rokavice Moška konfekcija: — srajce uvoz Italija — mikice s kapuco — uvoz 182,00 din 141,00 din 59,00 din 451,20 din 22,90 din 43,90 din 66,20 din od 50,00 din dalje 106,80 din od 13,00 din dalje 238,00 din od 302,60 din dalje Ženska konfekcija: NOVA OKTOBRSKA KOLEKCIJA Samopostrežna trgovina: — sirgauda I. kv. Poljska kg — rum Apis 1/1 — bonboni Pionir 400 gr. Diskont: — olje 1/1 — namizno belo vino 1/1 LEONA - 49,00 din 54,20 din 25,60 din 16.50 din 12.00 din roj. 1964, Velenje, Šalek št. 82, Roman Kavšak, roj. 1970, Za vodnje st. 11 in Andreja Atelšek, roj. 1966, Lokovica št. 26, Cvetko Glinšek, roj. 1963, Škale št. 73 in Ismeta Burekovič, roj. 1970, Škale št. 73. Smrti: Franjo Habat, roj. 1949, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 5, Ivana Koselj, roj. 1912, Šoštanj, Koroška c. št. 16/a, Alojzij Herman, roj. 1923, Tratna pri Grobelnem št. 2/c, Jožefa Šrot, roj. 1902, Velenje, Ul. Pohorskega bataljona št. 13, Ivana Knez Teržan, roj. 1907, Velenje, Stantetova ul. št. 6, Marjeta Belcer, roj. 1907, Celje, Škvarčeva c. št. 16, Kristina Valand, roj. 1901, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 7, Frančiška Čvan, roj. 1904, Rečica ob Paki št. 40. Občina Mozirje Poroke: Janez REBERŠAK, 1967, delavec iz Lepe njive 44 in Štefka FAJDIGA, 1972, tekstilna kon-fekcionarka iz Lepe njive 43; Jože KORENJAK, 1964, telefonist iz Lepe njive 48 in Marija KO-PUŠAR, 1965, upravni tehnik iz Šentjanža 58; Alojz PREDOV-NIK, 1963, avtomehanik iz Radegunde 10 in Dragica MER-ZELJ, 1960, delavka ia-Radegunde 10. SPOMINU POKOJNIH Sožalnice dobite na pošti in v NAMI, prispevek pa je vračunan v ceni. se namesto z vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA TITOVO VELENJE Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC PROSTA DELA IZ ŠIFRANTA IN NALOGE DEL. NČ ROK IZK. DČ P. OD St. DEL Občina Mozirje MONTAŽNA GRADNJA čistilka SMREKA čiščenje delovnih prostorov Im NC OS 3.500,00 1 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ivanka Knez iz Velenja Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so se pridružili naši bolečini in pospremili našo predrago mamo na poti do njenega zadnjega počivališča. Hvala za trud dr. Polesu, Maroltu ter vsemu ostalemu zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica, ZC Velenje, dr. Kralju in patronažnemu oddelku. Enako zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujemo se za darovane sveče, spominske maše, izrečeno sožalje in cvetje, ki je obogatilo zadnji dom naše mame. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami, vnuki in pravriuki ter ostali sorodniki. »Če nam dobrega ni nihče prinesel, naj nam tudi slabega ne nosi!« Če Šentiljčanom sam od sebe ni nihče nič prinesel, če pa je že nosil, je bilo tega bolj malo, dobrega pa sploh, potem tudi slabega nočejo, je bilo rečeno na protestnem zboru krajanov Šentilja, ki so prejšnjo sredo do zadnjega kotička napolnili dvorano doma krajanov. Jedrsko odlagališče ME', je bilo s preprosto roko, ki pa ve kaj hoče, napisano tudi na lističih, na katere so se podpisovali prisotni in s svojim pečatom potrdili, da so proti kakršne-mukoli odlagališču jedrskih odpadkov v njihovem kraju. Kot gotovo veste, se kot ena od možnih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Velenjski ob- /V/ do zadnjega kotička polna dvorana dovolj zgovor- na r zbor vodil. Sicer pa je bilo tistih ki so hoteli tako ali drugače pojasniti svoje stališče, zakaj so proti, zbranih v dvorani veliko. Skupno Pod Jedrsko odlagališče NE' so se podpisali vsi, ki so bili tisti večer na protestnem zboru. čini prikazujejo Arnače, druga pa naj bi bila vzhodno od Velenja. »Strategi odlagališč so sicer predvideli, najverjetneje, določene čustvene reakcije ljudi, ki živijo v krajih mogočih odlagališč. Upam, da ta zbor v Šentilju ni čustvena reakcija, ampak začetek organiziranih aktivnosti, da preprečimo to,« je rekel Dušan Janežič, ki je protestni sporočilo s tega zbora (že v petek mu je sledil skupaj s Šentiljčani in Šaleškim ekološkim društvom tudi protestni shod v Šmartnem ob Paki) je bilo — ne samo, da se ne želimo pogajati kot kraj kjer bi bila možna lokacija, nas tudi pogovori, ki jih ljubeznivo ponujajo predstavniki Elektroprojek-ta, ne zanimajo. Nas to ne zanima! Ne zato, ker odla- gališča ne sme biti, ampak ker ga ne bo! Drugače pa, če razprave povzamemo: krajevne skupnosti, ki jih mori to tiš-čanje jedrskih smeti v njihovo okolje, pa tudi sosednje občine, ki so proti, naj se povežejo. Tako bodo lahko enotno nastopali proti kakršnim koli poskusom glede odlagališča. Delegata v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje so zadolžili, da skupščini predlaga sprejem sklepa, po katerem prepoveduje komurkoli in kakršnokoli pogajanje o jedrskem odlagališču; od republiškega izvršnega sveta terjajo poročilo o tem, kaj je narejeno pri iskanju odlagališč za te odpadke izven Slovenije; na ravni občine pa so predlagali, naj se organizira služba za nadziranje ,početja' na terenu. Razumljivo je, da so ljudje, ki živijo v teh krajih razburjeni, zato so nekateri, kot so rekli pripravljeni tudi na fizičen upor. M. Krstič-Planinc B. Mugerle Tik pred dokončno ekološko sanacijo? Za centralno čistilno napravo smo v prejšnji številki našega tednika zapisali, da je rezultat večje ekološke osveščenosti. Krivični bi bili sedaj, če tega ne bi trdili tudi za reševanje tovrstnih vprašanj v šoštanjski tovarni usnja. Sicer pozno, vendar bolje kot nikoli. Od 4. oktobra dalje se iz visokih dimnikov tega onesnaževalca ne vali več gost črn dim in uničuje zdravje Šo-štanjčanov ter okoliških krajanov. Od tega dne dalje je namreč tudi ta delovna organizacija priključena na toplovodno omrežje. Zaenkrat obratuje poskusno, trenutno pa odpravljajo pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu. Do konca tega tedna naj bi povsem zaprli vratca kurilnih kotlov. Tudi tistega, kjer sedaj še »pridobivajo« paro. Upajo namreč, da bodo do 1. novembra dobili nujno potreben del iz uvoza. Za odpravo tega ekološkega vprašanja je šoštanjska tovarna usnja namenila okrog 6 milijonov 800 tisoč dinarjev predvsem lastnih sredstev. Sedaj se »pogajajo« z občinsko vodstveno strukturo o njihovi obljubljeni pomoči plačila prispevkov. Po besedah direktorja Ratka Stevančeviča, bo odslej kolektiv plačal za energijo — po sedanjih cenah toplovoda — 32 odstotkov več kot če bi imeli lastno kurjenje. S tem ekoloških vprašanj, ki zadevajo tovarno usnja Šoštanj, še ni konec. Čistilna naprava za odpadne vode bi prav tako že morala obratovati. »Za kasnitev nismo krivi mi, ampak izvajalec gradbenih del. Reklamacija zaradi tesnosti bazenov za odpadno vodo namreč še ni ugodno rešena. Milijon 300 tisoč dinarjev, kolikor naj bi plačali za napako izvajalca, pa nimamo.« Rešitve se nadejajo v Nič več tako ? teh dneh, pri tem pa jim bo pomagal Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane. Tudi za to naložbo bodo odšteli osem do devet milijonov dinarjev. Do novega leta naj bi torej v omenjenem kolektivu odpravili vse črne ekološke točke. Če zaradi drugega ne, bomo občani Šaleške doline smelo stopili v leto 1991 vsaj zaradi enega močnega onesnaževalca zraka in reke Pake manj. Ji bodo kmalu sledili tudi drugi? T. P. Pojasnilo V prejšnji številki našega tednika smo pisali o čistilni napravi za Šaleško dolino in v naslovu zapisali, da poskusno obratuje od septembra dalje. Nič ni bilo narobe zapisanega v tekstu, nič lažnega v naslovu, vendar pa je ta povzročil precej polemike in nejevolje.. Zakaj? Zato, ker poleg občanov mesta Velenje, ki je že priključeno na centralno čistilno napravo, plačujejo prispevek za čiščenje odpadne vode tudi krajani Pesja, Šoštanja, Metleč in Pohrastnika, čeprav kanalizacija omenjenih naselij nanjo še ni priključena. Na Vekosu pojasnjujejo, da to zato, ker pri kasnejši priključitvi kanalizacijskih priključkov na teh omrežjih lastniki ne bodo imeli dodatnih stroškov. Naslov pa naj bi bil sporen tudi zaradi tega, ker tisti, ki so že priključeni na centralno čistilno napravo in tisti, ki še niso, plačujejo prispevek za čiščenje odpadne vode od avgusta dalje, torej mesec prej od začetka poskusnega obratovanja. »Razumljivo je, da je bila pred tem dogodkom potrebna vrsta aktivnosti, od enomesečnega suhega preizkusa delovanja čistilne naprave do nastavitve in ustrezne prekvalifikacije delavcev. To pa stane in zato plačevanje prispevka za čiščenje odpadne vode mesec prej,« poudarjajo na velenjskem Vekosu. Bo tole pojasnilo »zgladilo« slabo voljo sedanjih in bodočih koristnikov tovrstne Vekosove usluge? Vsekakor pa je ob tem vmesno tudi vprašanje, od kod takšno nezaupanje. To pa je najbrž predmet razprave za kakšno drugo priložnost. . . : . . " H WA : — v' À MILIČNIKI SO ZAPISALI / ZALETEL SE JE V BETONSKO KORITO Po Tovarniški poti v Šoštanju, namenjeni le za hojo, se je 21. oktobra nekaj po 20. uri pripeljal voznik kolesa z motorjem, tridesetletni Franc Konečnik. Pripeljal je hitro in spregledal betonsko cvetlično korito. Zaletel se je vanj in se pri tem hudo telesno poškodoval. ZBIL JO JE Približno ob pol šestih zjutraj, 22. oktobra letos je pripeljal z Ljubljanske ceste v Stari trg voznik osebnega avtomobila, devetinštiridesetletni Ciril Kemperle. Vozil je povsem po desni strani cestišča in spregledal sedemnajstletno Vesno Ne-zirovič, kije hodila po robu cestišča. Zbil jo je in jo lažje telesno poškodoval. IZSILIL PREDNOST Po Celjski cesti je peljal proti Velenju 17. oktobra malo pred 19. uro voznik kolesa z motorjem, devetindvajsetletni Ju-ril Teršak. Pri bencinski črpalki je zavil levo, pri tem pa zaprl pot vozniku osebnega avtomobila, osemintridesetletnemu Martinu Veganu. Kljub temu, da je ta močno zavrl, trčenja ni mogel preprečiti. Zadel je Teršaka in ga lažje telesno poškodoval. VOZIL BREZ LUČI Po Cesti talcev je peljal 17. oktobra malo pred šesto zjutraj voznik osebnega avtomobila, triintridesetletni Luka Bun-gič. Mimo kolodvorske restavracije je zapeljal naprej in nameraval zaviti levo na parkirišče EKO. Pri zavijanju pa je spregledal voznika kolesa z motorjem, osemnajstletnega Petra Postružina, ki mu je pripeljal nasproti, vozil pa je brez luči. Čeprav sta oba voznika močno zavrla, sta vseeno trčila, Peter Postružin pa seje pri tem hudo telesno poškodoval. STEKLA ČEZ CESTO Šestindvajsetletni Srečko Zibret je pripeljal z osebnim avtomobilom 16. oktobra malo pred poldeseto uro po Tomšičevi cesti. V križišču z Jenkovo mu je ob prehodu za pešce stekla čez cesto sedemletna Klavdija Glušič. Voznik je zavrl, a deklico vseeno zbil po cestišču. Hudo se je poškodovala. PADEL Z NADSTREŠKA Arhitektonske zablode Kardeljevega trga, ki jih mnogi sicer nočejo priznati, so spet terjale nesrečo. Z nadstreška pokritih parkirišč na Stantetovi cesti je padel približno pet metrov v globino triletni Zlatan Jahič. Fantek se je skupaj s še drugimi otroki igral na nadstrešku. Med igro mu je spodrsnilo in padel je v globino. Kardeljev trg — »strokovno« zasnovana soseska z največjim številom otrok, je zares polna pasti. ZALOTILI SO GA MILIČNIKI D. Č. je vse natanko predvidel. Preko ograje TEŠ je iz skladišča Vegrada preko noči zmetal železne palice. Proti jutru, 18. oktobra seje pripeljal k ograji, jih naložil in ravno, ko seje hotel odpeljati, seje pripeljala patrulja miličnikov. D. Č. jim je bil sumljiv, pregledali so avto it. našli železje. D. Č. je bila to gotovo dobra šola, ki pa ga bo veliko stala, zagotovo več kot če bi šel v trgovino in železne palice kupii. NEZAKLENJEN AVTOMOBIL Savo O. svojega avtomobila 19. oktobra v času med peto in 13. uro na Kidričevi cesti ni imel zaklenjenega. Nekdo je to izkoristil in mu odnesel 1000 dinarjev, čeke in dokumente. IZ ARHIVA POMIVALNO KORITO Nekdo je bil sila spreten, tako da ga lahko kar občudujemo. Iz arhiva Vegrada na upravi Prešernove 9 je mimo vratarja odnesel 16. oktobra dvodelno pomivalno korito. OSTALA BREZ DOKUMENTOV Še dva vloma v avtomobile so zabeležili velenjski miličniki pretekli teden. V noči na 20. oktober je nekdo iz avtomobila parkiranega pred stanovanjsko hišo na Ulici 11/28 odnesel črno denarnico z nekaj gotovine, last Mojce Z. K. in dokumente. Niko L. pa je ostal 18. oktobra popoldne brez radijskega sprejemnika. Svoj avtomobil je imel, medtem ko je opravljal popoldansko delo, parkiran na parkirišču EKO. IZ SODNIH KLOPI / Je šlo v primeru Meh za silobran? Za Jožeta Meha iz Skor-nega pri Šoštanju (roj. 1922) je bila pritožba na Višje sodišče v Celje uspešna. Prvostopenjsko sodišče v Velenju mu je namreč očitalo storitev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izzidom, ga spoznalo za krivega in mu sredi junija izreklo zaporno kazen — pet let zapora. Višje sodišče, kamor se je Jože Meh pritožil, pa je zadevo videlo drugače. 2. oktobra so sodbo velenjske enote Temeljnega sodišča Celje razveljavili. Obenem pa je to sodišče Jožetu Mehu odpravilo pripor, zadevo pa vrnilo v ponovno obravnavo prvostopenjskemu sodišču. Prvotno je obtožnica Jožetu Mehu očitala, kot že rečeno, povzročitev hude telesne poškodbe s smrtnim izzidom. Jože in njegova žena Frančiška sta se večkrat prepirala, pogosto je med njima prihajalo do nespora- zumov in agresivnosti. Tudi lanskega 18. decembra je bilo tako, vendar se je tokrat prepir in pretep končal tragično. Med prepirom naj bi žena moža vrgla po tleh, on pa naj bi potegnil kuhinjski nož in jo zabodel v bedro. Vbodna rana je bila globoka 10 centimetrov. Mož je potem ženi rano sicer obvezal, vendar zdravnika ni klical, žena pa je zaradi izkrvavitve naslednji dan umrla. Višje sodišče ob preklicu obsodbe med drugim pravi, da se obdolženec ni mogel »rešiti< žene, ki naj bi ga pri tem, ko ga je vrgla po tleh, stiskala za vrat. Tako je bil prisiljen v silobran. Zdaj je od javnega tožilca odvisno, kaj bo predlagal naprej. Mogoče je celo, da bo obtožnico umaknil. Če se ne bo odločil tako, pa bo velenjsko sodišče moralo ponovno ovrednotiti vse obstoječe dokaze. (mkp)