Slomšek pa Pestalozzi. Ali je ,,Blaže in Nežica" res plagijat? (Dalje.) Z druge strani je prišla ta priprava k učiteljstvu prihodnjim duhovnikom prav, ako so hoteli poučevati v vsakdanji šoli, kder je primanjkovalo posvetnih učiteljev. Slomšekova zasluga je torej, da so bili v njegovih časih duhovniki za tako imenovane ,,zasilne šole" bolje pripravljeni nego dan danes. Kar je pa Slomšek kot špiritual v Celovci teoretično pripravljal, to je kot vozeniški dekan in okrajni šolski ogleda praktično utrjeval in spopolnoval. Lehko rečemo, da je Slomšek kot previden in moder človek, ki pomaga tam, kder je potreba največa, večino svojega vspešnega delovanja v tem času uporabljal šoli v prid. To nam spričujo mnogi njegovi praktični spisi in knjige pedagogične vsebine, to nam naj lepše dokazuje imenovana knjiga »Blaže in Nežica v nedeljski šoli", o katerej piše Fr. Kosar: ,,Man muss sagen, dass dieses Werk die Krone aller litei'arischen Arbeiten Slomšek's bildet; und es ist nicht zu wundern, dass der Ruf dieses Werkes bald iiber die Landesgrenzen sich verbreitete und sogar nach dem fernen Moskau 80 Exemplare auf einmal bestellt wurden, nnd dass bereits drei Auflagen vergriffen sind". Ko smo tako spoznali povod nastanke te knjige, naj prestopimo še k njenej vsebini! Vender pa se mi zdi potrebno označiti še prej osnovo Slomšekove nedeljske šole, ki je zajedno tudi osnova knjige, koja se po pravici v letošnjem ,,Popotniku" str. 179. imenuje prva slovenska praktična metodika. Slomšekova nedeljska šola obsega dva razdelka: ,,prvošolce" in ,,drugošolce". Razdelek ,,drugošolcev" razpade zopet v dva oddelka: nslovenske drugošolce" in nnemške ponovlance". — ,,Prvošolci" so novinci, pravi začetniki. Nje poučuje gospod kaplan v čitanji in štetji, v šolo hodijo ob nedeljah popoludne pred službo božjo, pouk traja eno uro, starosti so različne, nahajajo se mej njimi celo poročenci. Prvi oddelek ,,drugošolcev" obstoji iz ,,prvošoleev", ki so v preteklem letu dovršili ,,prvo šolo" iz takih začetnikov, ki znajo uže čitati. Pouk se pričenja, kakor s ,,prvošolci", v novembru in traja do konca avgusta. Uči pa se čitanje, pisanje, računstvo in petje (krščanski nauk v cerkvi). Čas pouka je v I. polletji ob nedeljah pred veliko mašo, v II. polletji popoludne po večernicah. Pridni ,,prvošolci", ki uže dobro čitajo, prestopijo v začetku drugega polletja (o veliki noči) v ,,drugo šolo" (1. oddelek), ,,drugošolci" pa se v drugem polletji razdele. Pridnejši se prestavijo v nov oddelek, t. j. 2. oddelek ,,drugošolcev", Slomšek je nazivlja ,,nemške ponavlance"; oni se namreč poleg nadaljevanja učnih predmetov 1. oddelka (v I. polletji) uče še nemščine. Čas jim je določen zjutraj pred veliko mašo. Nesposobni učenci 1. oddelka ,,druge šole" ponavljajo ta oddelek v II. polletji skupaj se sposobnimi ,,prvošolci". To so ,,slovenski drugošolci". ,,Drugošolce" poučujeta g. učitelj in g. kaplan. Prvi se bavi bolj s poukom, a drugi bolj z vzgojo. Po tej osnovi se Slomšekova nedeljska šola razlikuje od navadne avstrijske. Ta je bila od nekedaj ponavljalna in nadaljevalna ter se je kot taka naslanjala na vsakdanjo solo. Slomšekova nedeljska šola je živela tudi brez te opore. Osnova nedeljske šole Slomšekove je — kakor rečeno — tudi osnova njegove knjige ,,Blaže in Nežica"; kajti kakoi* se sme trditi, da je knjiga spisana na podlogi dejanskih izkušenj, če ne neposrednjih (v poučevanji), pa posrednjih (v nadzorovanji), tako je tudi verovno, da je v knjigi marsikaj, kar se ni nikedar dejansko izvelo, pa tudi ob kratkem opomnjeno, kar metodično izobražen učitelj blagodejno razširi. Po vsebini je knjiga razdeljena v 52 odstavkov. Prva 2 oziroma 3 odstavki so pisani v pripovednej obliki, ter imajo namen pripravljati pot šolskemu obiskovanju Blažeta in Nežice, delati torej nekak prehod z doma v šolo. Tii se pripoveduje, kako sta Blaže in Nežica, uboga in vzgledna otroka Mlinaričeva, otela smrti učenca Lojzeka, Kamenskega gospoda simi, kojemu se je drsajočemu se led udrl, da je padel v vodo, in kako je hvaležni Kamenski gospod pregovoril stariše^da dade Blažeta in Nežico v nedeljsko šolo, rekoč: ,,Od nog do glave ju bom oblekel, pa jima vsega omislil, česar za šolo potrebujeta". Naprejšnjih 40 odstavkov je metodiČHi navod, kaj in kako je treba v nedeljski šoli poučevati. Ozira se skoro izključljivo le na ,,drugo šolo". To se utegne novodobnemu metodiku čudno videti, a kedor se prestavi v tedanje Slomšekove čase, najde to prav na mestu. ,,Prvošolci" so se učili le čitati (pa nekoliko šteti), in kedor je bil priden, navadil se je čitanja v petih mesecih. Slomšek je hotel ta kratek čas uporabiti le za čitanje, vedoč, da je čitanje potrebnejše nego pisanje, ter da bi za oboje skupaj ne zadostoval ta čas. In prav ta kratek čas (po zimi) je privabil v šolo marsikaterega nemarneža, kateri bi se sicer ne bil naučil še eitati. Vsebino teh 40 odstavkov nam podaja Slomšek sam v besedah, koje je g. dekan kot šolski ogleda govoril pri izpitu konec leta zbranej šolskej mladini, starišem in drugim odraslim ljudera, rekel je: ,,Slišali so lehko vsi vaši tovarši in starši in cela fara, da vaše stopinje, ki ste jih v šolo storili, niso bile zastonj. Prvošolci znajo skoraj vsi zlagati; kar jih je boljši glave, znajo brati natis in pis, dobro šteti po eni, po dve — do desetih; poznajo številke neinške in rimske, vejo koljko je dni, tednov in mesencev v letu, tudi kako se imenujejo. Drugošolci berejo gladko in razločno, pišejo za silo, in naredijo domače rajtenge iz glave, kakor na tablo, naj si bo doštevati ali odštevati, poštevati ali razštevati. Tudi nemškega branja so se toljko naučili, da se lehko nemščine lotijo, ako bo komur potreba. Človek ne ve, kamor še pride". 21* ,,Posebno hvale vredno je, da ste slišali, kako se ljudem in živini v sili pomaga. Koliko je starih ljudi, ki tega ne vejo. Poznate domače reči, škodljive in dobre; pa tudi dežele in ljudi, kteri krog vas živijo. V cerkvi pri keršanskem nauku sem posebno zadovoljn. Blizo se je tudi vašim staršern in gospodarjem dobro zdelo, kako ste gladko in čvrsto odgovarjali. Za te mesence, katere ste v šolo hodili, se že zajde, kar znate. Pa nikar ne mislite, da je zadosti; le začetek nauka je to, ne pa konec. Sami se morte zdaj gnati in poskušati, kar ste se v šoli učili". S temi besedami ne označuje Slorašek zelo ob kratkem le vsebine poučnega dela ,,Blažeta in Nežice", ampak tudi svrho svoje nedeljske šole. Njerau je nedeljska šola začetek, ne pa nadaljevanje ali konec pouka. V teh besedah najdemo tudi povod sledečim (zadnjim) desetim knjiginim odstavkom. V teh odstavkih nam opisuje Slomšek nadaljnje življenje Blažeta in Nežice. Temu življenju je postavil dva glavna smotra. Pokazati je hotel v dejanskem življenji, da Je mladini najbolj treba modre šole za srečno življenje", in da je slovenskim otrokom treba v šoli le -toljko naučiti se nemškega branja, da se lehko neraščine lotijo, ako bo komu potreba".*) (Konec prih.)