\
Zelje mehiških katoličanov.
PRIČE HOČEJO RAZBREMENITI OBTOŽENO NUNO CONCEPTION
Katoliki hočejo odpraviti iz šol vse, kar je količkaj veri sovražno. — Prošnjo je podpisalo 140 katoliških lajikov. — Ločitev ne sme pomenja-ti sovraštva, pač pa prijateljsko sodelovanje.
MEXICO CITY, Mehika, 4. septembra. — Senatni odbor je začel razmotrivati o prošnji, katero je podpisalo stoštirideset jkaltoliških lajikov.
V prošnji zahtevajo izpremembo verskih postav. Po njihovem mnenju je treba uvesti v Mehiki popolno versko svobodo ter ločiti cerkev od države,
Najbolj značilne zahteve so naslednje: priznati je treba postavni obstoj raznih denominacij; cerkev in državo je treba ločiti in sicer na tak način, da ne bo smela država izdajati nobenih postav glede verskih zadev; ločitev ne sme uvesti nobenega sistema sovraštva, pač pa mora pospešiti prijateljsko sodelovanje.
Cerkev in država naj bosta neodvisni, in sicer država v posvetnih, cerkev pa v verskih zadevah.
Vse to se tiče tretjega člena ustave, katerega bo treba temu primerno izpremeniti.
Pouk naj bo prost. V državnih šolah naj se ničesar ne poučuje, kar bi bilo veri sovražno. . Pri izvajanju religije je sleherni prost in neodvisen.
Nadalje zahtevajo prosilci nazaj vse cerkveno P-rnoženje, katero je država zaplenila izza leta
MEXICO CITY, Mehika, 4. septen&ra. — V preiskavi glede umora novoizvoljenega predsed nika Obregona sta dve priči preklicali svoje prvotne izjave glede soudeležbe nune Conception pri
umoru.
To sta Eulogio Gonzales in senorita Maria Elena Manzano.
Oba sta najprej pričala, da je mati Conception prav dobro vedela za komplot, da je preskrbela strup in bombe, včeraj ju je pa naenkrat zapustil
spomin.
Oba sta doslednjo utajila svoje prvotne izjave.
EL PASO, Texas, 4. septembra. — "El Continental" je dobil iz Tule, država Tamaulipas brzo-jav, da je bil aretiran polkovnik Antonio Vas-ques, češ, da j? snoval zaroto proti vladi.
Aretirana sta tudi njegova dva pomagača, katolika duhovnika Cerritos in Guadalcasar.
Pri vseh so našli obilo kompromitujocih listin.
NAJDALJŠI PARNIK NA SVETU
je "Evropa"', ki so ga te dni »plovili v Neirieiji. Dolg je 937 čevljev, torej 30 čevljev več kot "Leviathan". Ima 46,000 ton.
PREDSEDNIK HINDENBURG POZIVA NEMŠKI NAROD K VZTRAJNOSTI
Državni predsednik von Hindenburg je dospel po zaključku svojih počitnic v Monakovo, da polo-ži vogalni kamen nove knjižnice. — Stari predsednik je bil povsod navdušeno sprejet.
Iz New Yorka v Chicago v eni noči.
•	CHICAGO, III.. 4. septembra. — Preknočna potniška služba iz Xexv Yojrka v Chicago bo otvorjena v aoiboto potom Universal Air Lines fciatema v rveei r. Grand Central dmlbo 1 *otniki 'bodo imeli pravico vzeti s s«»boj petindvajset funtov prtljage.
Značilna operacija.
I/OS ANCEL.E8, Ca L, 4. sop. — Probat no sr<vistvo. da zmanjša svojo tfv.o. j«» uporabila Mollv O'Da/; filmska ijrralka. Ker ji niso nič pomagal« vsa >,re«i«tva, da postane tapet vitka, ni je pustila z opera-cijo odstraniti par funtov masti.
Beograd bo protestiral.
•	BEOGRAD, Jugoslavija. 4. sep. Ofioijeino si* j,- -Jane« zaznalo, da bo zt>nanji urad protesrtiral proti itronanjti AJbtned Be/ Zoguja., kakorhitro bo dospelo iz Tirane <rf£
fiije&o obvertile. v -
MONAKO VO, Bavarska, 4. septembra. — Državni predsednik von Hindenburg je položil dane? vogalni kamen za knjižnico Nemškega muzeja. V svojem govoru je opozarjal na nujno potrebo vztrajanja pri ideji nemške enotnosti.
MRS. KNAPP
OBSOJENA
Prejšnja državna tajnica Mrs. Knapp, je dobila radi poneverjenja državnega denarja milo kazen tridesetih dni v zaporu.
ALBANY. N. V.'. 4. seeptešntrra. Prejšnja državna iajitica Mrs. Firence E. 8. Knapp. ki'je bila pred kratkim spoznana krivim veletat-vine po prvem redu, je bila danes obsojena na trideset dni ječe v o-krajni jetxiisnici v Albany.
ITHACA. X. Y , 4. septembra. Mrs. Florence E. Knapp, prejšnja državna tajnica, je morala danes biti predstavljena višjemu sodniku Galagrhanu, tla sprejme svojo sad-^bo. Kot znano, je bila spoznana junija meseca krivim veletatvine. I Razmetala je baje do*»ti javnega denarja, baje v znesku $1.200.000, določenih za ljudsko štetje leta 1925.
t)d tafcrat naprej je živela večinoma, v New Bedford, Mass., ali v Syracuse, N. Y., baje nepreKtano bolna ter v zdravniški oskrbi.
Jugoslavija še ni priznala albanske kraljevine.
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. sep. (Jugoslavija bo počakala, kaj bo-ista storili Anglija in Franci^.; Iprftdno ibo priznala albansko kraljevino.
Tozadevno izjave je podal miiii-atreki predsednik dr. Antos Kvro-
Očeta ubij z žogo.
I TI CA, N. Y\, 4. septembra. — William Burger je gledal, kako je njeprov sin igrral baseball. Kin je pa žogo ta previdno vrgel, -da je zadel očeta v sence. Odvedli so ga v bolnišnico. odkoder je pa proti večeru sam odšel. Domov prtšedši je untrl.
Prokibicija doda vela poraz v South W*le».
.SYDNEY. Avstralija, 2. septembra. — Z več kot dvema glasovoma proti enemu, je 4)Ha včeraj poražena prohibicija pri splošnem ljudskem glasova n ju. Glasovtfnjc je bilo oblijratorkvno. Zadnje številke so kazale 269,000 glasov za prohi-Weijo in 670,000 proti njej. j
Iz »tevfhiih ^krajev so biH »predloženi popolni vol Ani rezultati. Tudi glavno masto je glasovalo proti fynolt9»cijL ToBtv« »o potekle po-
. ;; jI"; —
VELIK NAVAL NA LABORrDAY
Posebni vlaki so prevažali tisoče nazaj v mesto. Vse ceste so bole polne vrača jočih se izletnikov.
Vsakoletni beg na Delavski praz aik, da se vrnejo vsi v mesto z morske -obali, dežele dn z gora, je bil vprizorjen v pondeljek od več kot enega anilijona moških, žemric in o-trok. ki so napolnili vse železnice, parobrode in ceste, da dosežejo svoj cifrj.
Izurjenost transportacijskih u-službencev, pridobljena tekom let izkušenj, je tako velika, da so prišle vse anase teh ljudi nazaj t mesto do pozne ure v pondeljek i2 vseh možnih krajev.
Cenilo se je, da je dospelo 150 tisoč potnikov na Pennsylvania postajo podnevi in da je bil dosežen višek krog osme ure zvečer.
iXa Grand Central postaji se je glasilo, da je vozilo 126 posebnih vlakov na New York Central glavni progi in da so imele stranske proge tudi svoj delež velikanskega prometa.
Nikakih definitivnih številk ni bilo mogoče dobiti glede števila oseb, 'ki so prišle v mesto skozi New York Central Terminal v pondeljek, zvečer, a cenitve so soglašale glede tega, da je bil promet 5 do 7 odstotkov težji kot pa je bil lansko leto.
Šest posebnih vlakov je prevedlo 5000 Belmont Park obiskovalcev v ponedeljek, -soglasno s pomožnim postajnim načelnikom Hei-serjem. ki je rekel, da so vsi Long Island vlaki vozili s tremi ali štirimi dodatnimi sekcijanni.
Isto velja tudi glede vseh ostalih črt.
Ob priliki tega slavja jcr plapolala danes prvikrat poleg bavarskih barv tudi zastava nemške republike.
V svojem govoru je rekel Hindenburg:
— To poslopje nemškega dela, nemške pregraditve in nemške bodočnosti naj vodi se, zaposlene pri »jej. k skupnemu geslu: — Yse za domovino.
Plrbivalstvo Monakova je kazalo pfaznično razpoloženje in kjer-koK *se je pokazal stari junak je bil sprejet z burinimi vzkliki.
Levinw so zaplenili aeroplan.
PARIZ. Francija. 4. septembra. Policija je danes v Cherbourgu zaplenila Charlesu A. Levimi novi Juifkerjev areopl'.n. ker ni plačal od njega potrebnega davka. Aeroplan je bil namreč zgrajen v Nemčiji ter ga je Levine ianporti-ral v Francijo.
K« bodo rešene vse formalnosti, bo poletel Levine proti Združenim držaivam.
Aeroplan bo uprajrljal slavni pilot Acosta.
Otvorjenje Evharistične-ga kongresa v Sydney.
SYiNDXEY. Avstralija. 4. sep. Tukaj se bo pričel v sredo Evhari-stični kongres. Včeraj je bilo alno otvarjeno glavno krilo katedrale in\icer -po p« pešk emu delegatu, kardinalu Cerrottiju. Navzočih je bilo 40 avstralskih škofov.
Velika katedrala je bila natlačeno pota*. 10,000 ljudi je čakalo
XUQ1J.
SIN ZAPUSTIL PREDSEDNIKA
Predsednik Coolidge in njegova žena sta potrta radi sinovega odhoda«-— Odšel bo najprej v Hartford k svoji zaročenki.
SUPERIOR. Wis., 4. septembra Stoječa pred definitrvnim odpoto-vanjera svojega sina, sta preživela predsednik in njegova žena žalosten DehiVJSki praznik v Cedaf Island Lodge.
John Coolidge je napravil več reservaeij včeraj zvečer na vlaku, da si poišče službo v velikih iztočnih mestih, odkoder je dobil nešteto ponudb izza časa. ko je po: stalo znano, da išče službo. Fant je zrl na to potovanje z naslado.
Mrs. Coolidge ni prikrivala včeraj svoje žalosti pri odhodu. Johna: Bila je v njegovi družbi ves dan; niu pomagala spravljati prtljago ter mu dajala nasvete glede tega aid onega. Hodila je ž nji po vrtu tekom jutra ter sedela i njim na pore« tokom popoldneva. Moral ji je obljubiti, da too pisal domov pogosto ter ji sporočil kako se mu •godi. Celo pri hmču v. navzočnosti «?ctetov si ni -prav nič prizadevala prikriti svojih čustev glede alo-vesa.
Mr. Coolidge je opravil svojo redno poletno rutino, lovil ribe na enem privatnih jeztr ter stopil po telefonu srtik z ekselrativnimi ura di, da nve, fcatime mrvej« je treba pričakovat« f^&^i^,
- - -: v ;
MORNARIŠKI DOGOVOR OGROŽEN CHAMBERLAIN BI RAD ODSTOPIL
Angleški zunanji minister, ki je bolan, namerava odstopiti, kakorhitro bi našli naslednika zanj. — Dogovor z Briandom izpostavljen stevilnrxn napadom. — Listi vseh strank ga napadajo.
LONDON, Anglija, 4. septembra. — Sir Austen Chamberlain, minister za zunanje zadeve, ki se je oficijelno pogajal za angleški -francoski mornariški dogovor, je pripravljen umakniti se s politične pozornice, kjer je igral skozi številna leta tako važno vlogo.
Charberlain bo najbrž odstopil,« kakorhitro bo mogoče izbrati naslednika tzanj. To bo pa tožka naloga ker bo največje važnosti za vse sile, posebno za Združene države in Francijo, kajti pokazalo se bo, ee se bo nadaljevalo z angleško zunanjo politiko v smereh, katere je začrtal Chamberlain.
Določeno bo tudi, ee bo vzdržan mornariški dogovor, ki je vzbudil precej vznemirjenja v Ameriki.
Bolezen je bila priznana kot vzrok
umaknitve zunanjega miui-tra. Takoj nato ko je zapustil poslansko zbornico dne 30. junija, ko je 'brez vednosti zunanjega urada objavil mornariSki dogovor, je imel napad, visled katerega je njegova soudeležba pri zadevah države nemogoča.
Lord Cusrhendum/ poslujoči zunanji minister, se mora boriti z d.ema ovirama kot naslednik Chamberlaiina On ima sicer potrebne izkuSnje. a pripada skrajnemu krilu konservativne stranke, ker prevladuje splošno mnenje, da je tr^ba dati zunanji urad navadnemu človeku, ne pa plemiču.
Težkoča v konservativni »stranki je. da ni v poslanski zbornici ■sedaj nikogar, ki bi imel potrebna iisposobljenja.
Dragocen nakit zopet najden.
BEXETKE, Italija, 4. septembra. — Xakit, vreden tri milijone lir. ki je bil ukraden dvema sestrama v hotelu Excelsior. Lido, so zopet našli sest ur pozneje. Tatu so prijela.
OBSEŽNOST ANGLEŠKE AVIJATIKE
Kmau bo uvedeno sedem dni trajajoče potovanje iz Anglije v Indijo. — Vedno večji obseg zračne službe.
LOXDOW Anglija. 4. sep. A.ngletiko privatno zrakoplovstvo je proslavilo včeraj svoj devetletni obstanek. Pred devetimi leti se je smatralo še«za velik dogodek, če je poletel kak predelani aeroplan z dvema potnikoma v Pariz.
V pretklem mesecu pa je_ prevedla Imperial Airways kompani-ja 3000 Ijiidi na, ta način v Francijo.
,, V-naslednjem- letu hočejo vpri-zoriti nadaljni korak v razširje-valnem programu angleške avija-tike. I'velja vit i hočejo potniško službo v Indijo in nadaljno v Afriko. ■ A •
Tako sp bodo ngprimer iz Londona v Bazel uporabljali aeropla-ni. 7iotf>vali na to z nočnim eks-presnim vlakom v Italijo, vzeli letalne ("olne v Egipt, nakar bi zopet uporabili aeroplane.
Na slieen naein bo sestavljena tudi potna erta v Tndijo. Potovanje bo trajalo kakih sedem rini. a to bo mogoče* pozneje skrčiti na šest ali pet dni.
ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVEN8?I DKEVjSIK V ZD 3. DRŽAVAH.
■ > t - ' ' ' *' DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 ......r... $ 5.90
2,500 ....... % 45.75 " 200 .......... $11.50
6,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $18.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
" 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
Stranice, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamof da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3fo na 2J0.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30^— 60c; za $50 — $1; za $100 $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih n&ka-zHih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB ZA PBI870JBIN0 $1.—."
SAKSER STATE BANK
92 CORTLANDT STREET, . „	NEW Y0EK, N. T,
TKLZPHONK: CORTLANDT 4U7

GLAS NARODA
.
list šloVetiskih delavcev T Amerikt I If^SJ« 1
^S*™*1 _g°KTLAIfPT	W*Ur*A i> Saoomd Olai MatUr. Beptambar 21, 1908, at Iha PoalOffioa at Mmw York, g. Y^ mmdm Ad 9i O—§>f §t Marafc 1.1>7>	-TEfgSkTjOET^.iWif
Wgl208_"l^TEV 208	~	NEW YORK, WEDNESDAY, ggPTgMBEB 5, 1928 — SRZDA, 5 SKPTgMMtA 1928.	VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVj'
[N«jT«čji dmmU dnensak	j
▼ Združenih <h*mrmh '	' 1 V«||* m leto ... Z6.06 1
Zapoliefta . . . . . $3.00 8
Zm N«w York cdo leto • «7.00	I
Zrn ioMaortvo cmlo imto $7.00	I
I	The kmeet Slovenian Daily in	1
I	th* United States.	|
3	Issued every day except Sundays	S
I	and legal Holidays.	p
1	' 75,000 Readers.

•HERBERT C. HOOVER IN ALFRED E. SMITH
MES. KNAPP
Bivša državna tajnica Mrs. Knapp je bila načelnica zadnjega ljudskega štetja v državi New York.
Ker zahteva tako štetje dosti stroškov, je imela na razpolago dosti denarja, s katerim pa ni pošteno gospodarila. -	^ 11 ■ K j BI 5]
Proti nji sta se vršila dva procesa. Spoznana je biLa krivini; in včeraj jo je sodnik obsodil na trideset dni ječe.
Kazen procentualno nikakor ni prehuda, toda dovolj velika za žensko-političarko, ki je hotela v vseh ozirili posnemati svoje moške tovariše.
Značilno je namreč, da graftarji aridejo ponavadi brez kazni dočim so graftarici stopile oblasti na prste.
L
Ta dva seveda ne mislita kandidirati za predsednika, ampak navdušeno agitira za Hooverja oziroma -za Smith*. Oba sta pri prost a državljana v Glen Rock, Pa., ter se pišeta natančno tako kot predsedniška kandidata. Ni treba skoraj omenjati, da bo Hoover glasoval za Hooverja, Smith pa za Smitha.
Dopiši.
B pota.
' Iz naslednjega pregleda je raa-ljev spomenik db čam konvencije Vidno, kaj se je storilo za Vilhar-|J. S. K. J. na Ely, Minn.
HRVATSKA IN SRBIJA
Vesti, ki jih objavlja ameriško časopisje o položaju v Jugoslaviji, so j#ko pomankljive.
Če hočemo presojati tan^ošnji položaj, smo v prvi vr-fcti navezani na poročila starokrajskih listov, ki imajo pa to veliko slabost, da so preveč pristranska.
<41flsila deniokratsko-kmetske koalicije vale vso. krivdo na Beograd in srbske politike, dočim dolže glasila srbske vlade Hrvate veleizdaje.
Samo blatenje in sumničenje brez konca in kraja., *
Vs*k resnejši nesporazum, ki se pojavi v notranjosti meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je voda na mlin njenih sovražnikov, katerih je dovolj ter so močni in mogočni..
MusHolini si mane roke ip se smeji v pest.
Zdi se nam skoro, da nekateri jugoslovanski politiki nočejo ali ne znajo razlikovati med državo in vlado.
Vlade so lahko dobre ali slabe, mogoče jih je vsak dan sproti strmoglavljati, izboljševati ali izpopolnjevati, država je pa stalna — država je takorekoč vse, kar imajo zaenkrat Slovenci, Hrvatje in Srbje.
Kdor bi zakrivil kako dejanje, ki bi utegnilo škoditi ugledu ali pa celo obstoju države, je veleizdajalec.
V to kategorijo ljudi s sramotnim pečatom naj bodo pahnjeni vsi tisti, ki uganjajo politiko, katera je Jugoslaviji v Škodo, njenim sovražnikom pa v korist.
Slučaj Radiča in njegovih tovarišev je pomilovanja vreden.
Toda taki slučaji so se vedno dogajali posebno v državah, ki so snovale kako novo obliko, vlade.
Vrednost žirtve je treba vselej pretehtati in preceniti. ^
Če je na tehnici obstoj jugoslovanske države, mora stopiti vse drugo v ozadje.
TRAGEDIJA BE ZAVRŠUJE
Ves svet je upal, da se bo vrnil polarni raziskoval?« -Amuibdsen zdrav in veder v civilizacijo.
Večkrat se je ae namreč primerilo, da i« ostal počele tedne v polarnih divjinah ter ni bilo od njega nobenega
glMTL
Sedaj. pa. gine to upanje.
Bibiči so našli del njegovega zrakoplova. Tudi če bi f-e bil re»il na kako-ledeno ploščo, bi njemu i» njegovim opremljevalcem moralo že zdavnaj zmanjkati sredstev, tri so neobhodno potrebna za življenje.	s ■ • i
Proti Severn se je podal v najplemenitejšem namen« — svojemu bližnjemu na pomoč.
Ta njegov bližnji — Kofeife — J* režem Čk
ima .kaj
4M&i*, g* bo do smrti pekla, ker se je ob raznih prilikah
Dohodki:
Regalij prodanih ............................. .. $94.50
Suvenirjev prodanih............................$25.00
Eno kladivo z jednotinim imenom ^...............$ 5.00
/
Skupaj ... ^ I z d a t k i:
JEtegalije ............................................................................$38.50
Suvenirji ............................................................................$ 6.80
Monogramiranje...............................$ 8.18
$124.50
Skupaj . . .
Cisti preostanek ... /
Darovano:
Louis Prijatelj ................................................................$ 1.00
Dr. J. D. Bolte....................................................................$ .50
Društvo Prvi Majnik, S. X. P. J. ................$ 2.50
Društvo sv. Cirila in Metoda, J. S. K. J...........$10.00
Mrs. Joe Lopp.................................. $ 1.00
Mrs. F. Peternel.................................$ 1.00
Miss B. Matekovich ........................................................$ .50
Joe Kolar......................................$ 3.00
Joe Kolar za prodane Vilharjeve znake....................$ 2.00
John Nem gar..................................$ 1.00
M. Usnik ............................................................................$ .50
Mr. J. Koche-var................................$ 1.00
Mrs. Mary Champa ............................$ .30
N. N.. darovano................................................................$53.48
$ 53.48
$ 71.02
Skupaj darovano Skupni dohodki
$ 77.78
$148.80
(Rodoljubna hvala vsem kot tudi trgovcu t Slov ensko-iNa ro d 11 era Domu na Ely, SLLnn., ki je za čisti dobiček za Vilharjev spomenik prodal mnogo suvenirjev v svoji trgovini ob času 'konvencije J, S. K. J. Natančno poročilo o vsej akciji podam ob novem letu. Za danes naj lt toliko omenim, da manjka do $400 ter da je nabrani denar varno idt obrestonovno nabožen. To poročam za Vilharjev odbor.
Matija Pogorele. Glestfiejd, H. T.
Tukaj v tej puščavi na Top HiUa imamo Se vedno vroče dneve. Kraj vsi imenujejo Top Hill, ker bi »i [mislil človek, da bo solnce lahko z rdko prijeL
Gozdarske razmere so vedno enake. Drugega ni, kot- da človek dela in gara samo za kapitalista. Ce pa zahtevaš, da ti plačajo, te pobijajo od Judeža do Kajfeža, da W ti najraje «e tisto vwli, kar imaš. Saj ha morali biti tudi goz-iarji malo organizirani.
Vsak mesec ti premeri drva aJi
" '	■• • I? Ml 1
jima^ umkui
m	ali Botortft*
My "^vT^
YillJy K»proa.J ▼ «nk lAarmak.
karsibodi, potem pa čakaj 2 do 3 tedne za ti^sti ubogii zaslužek.
Jaz ne svetujem, da bi kdo sem prišel za delom, ker tukaj se bo še delalo dva meseca, potem bo pa spet sneg do 15. maja. Delo se dobi tudi na žagi. Plača je bolj pičla, za 10 ur $3.75: Zdaj so šli tudi že nekateri s kontraktorji od tukaj, ker so imeli 'slabo -delo.
PowJrav vsem zavednim gozdarjem in Petru Zgagi.
John Marsič.
POZDRAV!
Predno se vkrcam na pa mrk, pozdravljam svoje brate ▼ Cleveland]! ter bratrance na s es trie ne po Ameriki. Pozdrav tudi bratu Jožetu, id je nekje v Mehiki. Upam, dm se mu sedaj boljše godi kot se mu je prva leta.
" Martin Telieh, , 101 George Street, N. S. W.,
Sidney, Avstralija • *
Pred odhodom v staro domovino t parnftrom "Paris", pozdravljam Irumšao JMeie in družino Lriakačič r Barbertonu ter dražbe Špiler, Prelc in Žfeleznik v Cleveland, O.
Anton K&hiia.
" - ......... - ~
Neki nemški v se učili ki profesor se je voosil v Trst. Na poti je govoril s kraškim domačinom, ki mu je orisal Kras in njegovo prebivalstvo. Profesor: "Slišal sem že mnogo o Krasu. Ni na njem veličastja divje prrrode, ni mehkobe, ni lepih partij, ni lesa, zemlje, t*>de, ali navzlie temu vidim razmeroma velike vasi in lepe hiie. Kako živi to ljudstvo ? Kje črpa sredstva za •preživljanje?" Kraški domačin mu •je- vse to pojaeniL Vstopilo je ne Tcoj kraških kmetov, katere je ne premično motril.
"Recite mi, ali so vsi Kračevci tako zgovorni in živi 7 In ta koščena telesa in mišice, kakšno soglasje s prirodi
Kraški domačin: "Kakor je videti Kraaovee malo Okoren, tako je v svoji notranjosti lahek. Duševno je prožen, dostojen napredku, razsoden, čustven. Vnet je za svojo narodno in umetno pe««n. Po vojni so se razmere spremenile, ljudstvo je tečko prizadeto-in preživlja dobo .trde preizkušnje, toda kljub temu tli v njem dobra volja. Poglejte samo našo mlekari-co: s težkim jerbasom v mesto in večbrat s težo proti domu ali s časopisom v roki.	i
Profesor: - "Ta ki ljudje lahko kljubujejo še težjim udarcem in ne morejo izumreti".
BI^hhhh
O slovenski trobojnici v Hruševju.
V Hruševju, kjer je sedež občine Hrenoviea, gospodari podeštati Gilibreti, ki je dal seveda na ob-' čiuske stroške sezkla-ti lepo novo občinsko poslopje na katerem se blesti bronasta tabla s fašijem in z njegovim imenom. Pred mesecem dni pa so neko nedeljo zjutraj za-, pazili na tabli barve slovenske tro-| bojnice. Hitro so bili karabinerji na licu mesta in so sknšali zakriti j jo s papirjem. Pa ni šlo in ni šlo,; veter je'preprečil to nakano. Medi ljudstvom pa se je raznese! glas.J da se bo kmalu vršilo odkrit je slovenske zastave na občinski hiši. Prihiteli so zastopniki vseh oblasti in policijski agentje iz Postojne. Vse je bilo na nogah. Sum je padel baš na odslovljenega občinskega uradnika Ludvika Jereega. Zaslišali so ga ponovno in končno odpeljali v zapor.
Istočasno so aretirali v Hruševju trgovca Hočevarja. V Postojni pa so aretirali trgovca Kraigherja in krojača Pahorja. Čez teden dni pa so morali vse izpustiti iz zapora. ker ni bilo nič obtežilnega proti njim.	.
Hočevarju so takoj odvzeli pošto, ki jo je ti pravi jal v Hruševju in ipozvali so ga na odgovor v Trst. češ, da se je siln^ nekorektno ve-
SLUiuBO DOBI STAm
ki zna staviti na stroj in delati forme.
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St., New York, N. Y. t
del pri aretaciji. Obdolžujejo ga* tudi, da je občeval le z protidržav-nimi in protiitalijanskjmi elementi. Vso zadevo ima sedaj poseben tribunal v Rimu, ki bo končno odločil o postopanju proti osumljencem.

ČEH08LV0A&KA IN ČIKASKA SVETOVNA RAZSTAVA LETA 1933.
Napisal Joaeph Trinar,
tajnik čehoslovaške sekcije v odboru za čikaško svetovuo razstavo.
GosikkI Triner je predseduj Joseph Triner Company, ki izdeluje znamenito Tri-nerjevo Grenko Vino.
Namen čehoslovaške republike, da se udeleži črkaške svetovne razstave, je v*abncBrl veliko zanimanje med čehoslovaškim narodom ter tifdi med Amerikanei. Oehoslovaki hočejo pokazati svetu, kako <0 napredovali v izdelovanju stekla, glinaste posode, veziva itd.
Pred vojn« je bila ČebosLovaška (•Bohemia) del avstro-ogr»ke monarhije. Češka je bila industrijal-no središče tega eesarstva, toda ves njen napor, produkcija in kontri-bucija. we to se je skrivalo pod imejiom Avtro-Ogrske.
Sogla-sno z versaillskim dogovorom je postala Čohoslovaška neodvisna republika ter je v zadnjih desetih let tako napredovala da se ne more primerjati ž njo nobena druga država v Evropi.
Redna razstava v Pragi, glavnem me'stu Čehoslovaške. ki se vrši dvakrat na leto. prikazuje industrijalcem vrednost razstave ter jih -sili, da razstavljajo v Lipskem, Panizu, Lvonu. Ljubljani, Brux.el-lesu itkl. Prijateljsko -sosedo van je z drugimi državami se je izkazalo ^"kot velike važnosti. , Na čikaaki svetovni razstavi bodo zastopane vse države. Umevno je, da bo tudi Čehosl-avaška zastopana s svojimi najboljšimi iz-deFki.
NAZNANILO.
Od 1. oktobra 1928 bo naslov generalnega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chicago, IN., naslednji:
Consulate General of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, 840 North Michigan Ave., Chicago, HI.
Nova živahnost! I
Ixnebite se občutka "po-	18
trtosti". Premagajte ner-	II
voznost «!i izgubo teka s	II
Severa'» ^aorka, ki vam	B
pwnaga jesti boljie, spati	II
boljše in se počutite bolj.	II
ie. Dobite danes pri le.	II
karnurju steklenico^	Iv
S6VEI»A's M
esorka B
K. J. Natančno poročilo o vsej ak-jbi tudi na žagi. Plača je bolj pičla.
ZAKAJ SO NAŠE P0ŠHJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? ker je m mm največji in kis so nase
zveze v stakes kkaju najbolje vpeljane
^^OTl^^ja	Is jllllTlBii f TCttCB M,
mr m ene pri na ^jTMpris^i^ ali n^ldMn fMtoti Vai« ■fcwin vkvriHjt t Mew York.
11 ■ ■	Sarac CT^ to i!
toj^^jjSl^fa^X' r LCTMILib L
N* m 11 ilijirUnt Amm, i.	lintf.
MHMBI ^JtoI . 9 iferMričmf bnM Ntv 'llitl)
r -_> ''JŽ _ \	''' , -v ^ r i	- Z r- "t _. -1	" V .
rt .	n'^i.lt/:.■ ■'■.y'O^A • * ^r'/f - -.'-I^j- s"..'." >»• .■. .•■»
T^o ta rečem, dragi rojak, da je ženili a box ji dar, če je količkaj vredna.
Ti se pa vedno pritožuješ in preganjaš revo, če ti v naglici pozabi kak gumb prišiti, ča je večerja za pet minut prekasno na mizi ali če kima z glavo, ker ti dosti prehitro gine vino v kleti.
To je erna nehvaležnost. Prijatelj, ti še ne veš, kaj je hudobna žensika.
Tole prečitaj, tole poročilo iz Prage:
—	P<o vesteh iz Cernovic je romunska policija aretirala neko Ksenijo Varlen. na eije stanovanju so našM devet parov človeških u-šes. Pri zaslišanju, je V ur! e nov a priznala, da je v zadnjih štirih letih zvabila v svoje stanovanje devet. molkih, ki jih je umorila ter njihova trupla ra-zrezala na kose.
Torej roja'k. če se za vsako malenkost na ženo jeziš, le pomisli, kaj bi počel, če <bi te dobila kaka Varlenova v kremplje.
V	božjo voljo se ndaj in bodi zadovoljen s tistim, kar imaš.
In na nobeno drujro, ^mo na-Var-
lenovo v čas i pomisli.
*
Nekdo je razpisal $25,000 nagrade za najboljši načrt, kako bi bilo mogoče uveljaviti prohibicijo.
Recimo, da bi kdo sestavil tak načrt in nagrado dobil. Takoj bi razpisali butlegarji trideset tisoč dolarjev nagrade za načrt, kako se je mogoče temu načrtu izogniti.
¥
Poljedelski department je ugotovil, da bodo ameriški vinogradniki letos pridelali nad dva milijona osemsto peti rtš tir kleše t tisoo ton rozin.
Grozdje že prihaja v velikih množinah iz Californije.
Nazadnje je res postranska stvar, kdo bo izvoJjon, — Hoover ali Smith.
*
Ameriški državni tajn»k je sestavil načrt, kojega namen je \t-jlrebiti oziroma preprečiri vse vojne.
Njegovo pogodbo so že podpisale . razne evropske države.^
■Navzlic temu se pa ameriški državni tajnik zavzema za večjo in močnejšo ameriško mornarico.
Z drugimi beseidami rečeno:
—	Kellogg namerava zakopati bojno sekiro. Toda predno jo za-
jkoplje, jo hoče še dobro nabru-siti.
*
V	Ohicagu je nekdo igral trideset ur neprestano saksofon ter dobil prvo nagrado.
Po mojem skromnem mnenju so nagrado -zaslužili tisti, ki so ga poslušali.
*
Evropski abstinenti in proti-al-kohoHki bodo imeli svoje prihod nje zborovanje v Varšasvi,
Odbor varšavske mestne občine je t« ^klep z veseljem pozdravil.
Obenem pa prihaja iz Varšave poročilo, da je produkcija vodke strahovito narasla.
Ali ni čudno, da je povsod tako, ne saimo rv Ameriki, namreč, da je pijača naj-bolj zvesta spremljevalka vsakega prohibicijskega gibanja.
*
Časopisje je danes objavilo naslednje- poročilo:
Neptune City, -N. J., 4. sep. — Policista Daniel Gouldy in Henry A. Walton sa 'bila včeraj obtožena, da sta prodajala alkoholno pija-vo. Starvljena sta bila j»ai varščino petsto dolarjev.
Taka. poročila so nekaj tako vsakdanjega, (te bi jih ne bilo ha objavljali med dnevnimi novicami.
Kajti iaea uveljavljenja prohibicijo so vsak dan na dnevnem redu-.
*
Ladja, a katero se jfr podal commander Bjrd proti jtiži>en»u- tečaju, se imenuje "City of New York'*.
Na lad&> so naložili t»ož galon rama, poetskega in sherry vin»> ter faaipMljMkr t. t	jst ,, 'j
Mir ki mo tafcft flN^vdw t CHty oi Nase Torb,
GtASNARODA |
(SLOVENE DAILY)
- -	• 1
Owned and Published by	'
8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation^
Frank Sakeer, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of bosmM ot the oorpo*»tion and addreaaee of above- offioers: 32 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
■"■	■ ■ ... ■ ■ i 11 .—r - — ■ ■■	---'—,—
" Gli AS NARODA "
(Voice of the People)
___Issued Every Day. Except Sundays and BoUday^ _._
Za oelo toto velja list ta Asmriho Za New York ea cel0 leto .„.$7.00
in Kanado ......................$6.00 Za pol leta —.—...................$450
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za četrt leta ............................$1.50 ZU pol leta ..........................w.$g.5Q
_Subscription Yearly $6.00__
Advertisement on Agreement.__
"Gla* Naroda" izhaja vsaki dan ievzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja n a ročni-hov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876_


Ž A - iS —T A V , E
r OEM NAaoDA,-g M5pr»28_
imtm KREDENTA
■
KRATKA DNEVtfA ZGODBA
• - ..i. i ■■■■. , , , , , ,., . It . , ■_^_—»1
MOJ LlCAN 1.
Ne morem pozabiti njegovega zagorelega obraza, polnega zdravja in samozavesti, in njegove preprosta govorice, ki .se je tako nehote koneavala z bratovskim "zna-jei". Zdi i>e mi, tla sem videl v njem ves ta narod, ki trpi na trdih skalah krsne Like in odhaja v svet, ker mu domovina ne da kruha. Gledal »eni ga z navdušenjem in občudovanjem in zdelo se je, kot da govori naša zemlja iz njega....
Vozil sem iz Ljubljane v Split Na ljubljanskem kolodvoru sem poiskal direkten voz. in ko sem stopi! v coupe, sem zagledal napis: za vojnike. Toda on je že sedel na svojemu mestu v kotu in nad njim je bila na polici velika b^la skrinjica. Malo je bil v zadregi, ko sem se mu vsedel nasproti in je nemirno gledal skozi okno, ker je nekdo zunaj opozarjal, da je tcf vagon za vojake. Že je hotel vstati in oditi v drug vagon, ker je mislil, da je napačno vstopil, pa sem ga ustavi!:
"Kam se pa peljete?"
"Nn Vrhovi ne."
" To je na liški železnici. "
"Da, blizu Plitvičkih jezer."
"No, potem je dobro. Kar ostanite!"
"Pa pravi, da je za vojake."
"Saj ni vojakov — to je direkten voz."
" E, pa dobro — saj sem pla-eal."
Vročina je bila liuda in moj Ličan se je brisal z belim robcem, dasi so bile njegove roke žuljave in ilil d a ne, da je robec izginil v njih kakor krpica. Vstopil je starejši if0«pod, častitljivega obraza, in se-riel v drugi kot.
"Ali je to tretji razred," je prasal Lirah nemiren.
"Je, je, kar sedite.... vsi hp volimo v tretjem razredu," sem ga pomiril. Gospod s častitljivim o-brazom je odložil prtljago in se nasmehnil. "Nismo niti mi milijonarji." je rekel z glasom, ki je bil prikupen.
Vlak jo zažvižgal, vagoni so zaškripali -— in vozili smo se.
"Od kod se pa vozite?" sem vprašal l&kega sopotnika, ki je vidno kofaaj čakal, da bo začel razgovor o sobi in svojih zadevah."
"Iz Francije."
"Kaj? Iz Francije."
"Da, delal sem tam tia železnici."
Na rokah se mu je poznalo, da ie bilo to težko delo.
"A kako, da ste šli v Franci-io."	,	j -
"Od nas je tam mnogo ljudi. Kaj hoče, da zemlja doma pre- < nslo rodi.**
41A tam — se dobro zasluži."
"Prej&ija leta se je dobro za-|i
i služilo — a leto«, je bilo slabo. E,
-	zamerila se mi je Francija."
-	"Pa potujete sami?"
"Imel sem prijatelja iz bližnje
-	vasi. Zbolel je in sem ga pripeljal : domov. Do Ljubljane sem. ga še i spravil — tu mi je onemogel. Odpeljali so ga v bolnico. Jaz — Bo-
-	ga mi — ne bi prosil, a zanj sem i »bral na kolodvoru sto dinarjev. , Ni prinesel ničesar s seboj, razen
bolezen. Malo, da mi ni umrl na poti."
"A kako ste se razumeli z ljudmi ?"
"E, kakorkoli. Vozim se že tretji dan."
Videlo se je, da ga vsled vročine zmaguj^ spanec, a razgovor ga je oživljal.
"Imam doma ženo in tri otroke, zna ješ, je nadaljeval, (ta "znaješ" mu je ušel kar tako), "pri nas zemlja slabo rodi. E. da bi imeli doma dela — a tako mora vsak oditi, da zasluži poleti za zimo."
"A kako, da v Francijo?"
"Pred štirimi leti so rabili delavce za železnico in .smo šli."
"A kako ste izhajali z jezikom."
"E. bilo nas je več in potem smo se navadili. Delali smo progo. Ta* krat se je še dobro zaslužilo — o-stalo mi je tudi trideset dinarjev na teden...."
Trideset dinarjev na ted^n! Uboga naša zemlja ! Tn ti nimaš dela, da bi dala delaven ta zaslužek!
"Letos je bilo slabše. Francozi so dobri ljudje — a zviti za sebe. Tired il i so vse tako, da delavec nič ne prihrani. Kolikor zasluži, toliko porabi."
Imel je na sebi nove rujave delavske čevlje.
"Koliko, mislite, da stanejo ti čevlji?"
"Pri nas bi stali I2P Din."
Pogledal je resno.
"A jaz sem dal našega denarja 140 dinarjev."
Videlo se je, da ga je to zelo vznemirilo. Nas človek opravlja tam najtežje delo, a plača je slaba. Niti dvajset dinarjev nisem, mogel prihraniti na teden. — A povejte, mi, zakaj pri nas ne gradimo železnic, da bi imeli dela?"
Gospod, ki je v kotu.čital časopis, je pogledal izza naočnikov.
"Slabo gospodarstvo. Doma ni dela in tožimo o slabih č^gih."
Ličan je vzel iz žepa kos trdega kruha in začel jesti.
"Jaz, znaješ. imam hišo in malo polja, a ne rodi. Santa skala in suša. Pri nas je povsod teko. Imam tri brate, vsi trije smo bih' v vojni — a, lepo sms prešli v.si trije.' Mislil sem, da ne bo treba več I služiti — ja so me prijeli in spra- 1 vili v Pirot. Služil sem še celo le- ^ to. Boga mi — težko je bilo žara-
1
di žene in otrok. Žena dela doma, *---—-——— .„
a če mož ne zasluži, ni kaj jesti, UbQga naša Lika! Veste, kje sc Vrhovine. Še tri ure od Vrhovic e imam do doma. Deca se bo raz-il veselila. O polnoči bom doma. E, e zamerila se mi je Francija." I- ll>ogi Ličan! Koliko sile in zdravje je bilo v -tem utrjenem teti lesu, teh močnih rokah! In obraz tako lep, naš, zagorel, izrazit! In i misel tako jasna, beseda resna, vo-a lja do življenja in dela tako velika ! Sto in sto drugih bi obupalo — z ti se držiš svojih skal, in če ti ne dado kruha, ga iščeš po svetu, kjer
-	izrabijo tvoje sile do skrajnosti, da moreš poslati domov par dinarjev!
? Onemel in posurovel bi človek od i trpljenja, postal bi neumen in o-mejen — ti pa si bister in dober, , prevdaren in zgovoren, da te je ' vsak vesel in se čudi tvoji naravni
-	misli!
i Gledal in občudoval sem tega i Človeka, ki ni imel ene besede pritožbe.
"Jaz sem zadovoljen," je rekel ■ z jasnim pogledom, "doslej sem i-mel vedno srečo, samo letos se mi ' je Francija zamerila," t Zdelo se mi je, da imam pred seboj edinega zadovoljnega Jugo-slovena. Spomnil sem se na rusko pravljico, kjer so iskali srajco srečnega človeka, in ko so tega človeka našli, — ni imel srajce. In ia ubogi Ličan, ki ima doma ženo >n troje otrok, pa mu ne rodi zemlja toliko, da bi jih preživel, je zadovoljen in ima "vedno srečo", če zasluži s trdim delom vsaj 30 Din na teden. Ali ni to zlata vreden človek, če pomislimo na vse nezadovoljne in nesrečne ljudi- našega časa. Od kod izhaja ta življenski optimizem? Kaj bi se dalo doseči a takim narodom, ko bi .mu doma dali kruha in dela! Kakšno narodno bogastvo leži v tej zdravi, preprosti narodni duši!
V Novem mestu si je Liean o-skrbel vode in jo pil z velikim u-! žitkom — hvalil na vse pretege in blagroval Kranjce, da imajo tako "dobro vodo".
"Pri -nas je skala, zn&jes, a jaz sem zadovoljen — samo da imam dela. Ali ne veste, kje se bo gradila kaJ-p nova železndea?"
Gospod s. Častitljivim obrazom — izkazalo se je, da je Karlovean— je začel razlagati našo železniško politiko, pri čemer se je izkazalo, da je veren Jugosloven, ki pozna sicer vse naše napake in težave, a ne zabavlja po nepotrebnem. Ličan ga je zvesto poslušal in se .razgovoril o lepih progah in cestah, ki jih je videl v Franciji.
"l>a imamo pri nas take," je rekel, "pa tn bili vsi zadovoljni. Koliko je naroda, Jki- bi hotel delati, samo da mu dajo dela."
Dospeli smo na Gorjance in onstran Kolpe so se pokazali daljni
kraji.
"Evo me kod kuce," je dejal Eacan, "ob osmih smo v Karlov-cu, o polnoči v Vrhovia^l:."
"Da, ali iz Karlovca gre brzo- ' vlak."
"To se mora doplačati?'* Mali se je zamislil. Bog ve, kako bi brio bolje. Rad bi bil dane* doma — a denarja, j« škoda. | "Boljše je, če pridem danes — ■ .ob treh po polnoči bi stopil v hišo, .■ otroci bi imeli veselje." | V prijetnem razgovoru smo, se 1 'pripeljali do Karlovca, kjer se je poslovit Yidel sem ga. kako . je !l Hcdel na peronn na svoja skrinjici < in premišljal. Našel je svoje vrste i 3judi in se razgovarjal.... Ali bi do- < plačal?	. . .- -
Ko smo se odpeljali s bnorto- ( kom, ga ni bilo videti — a na i Vnhovinah je stopil sredi noči 8 i pvojo skrinjico iz vlaka, In jaz sem | ie dolgo ghdal v- temno noč, ki je j ležala nad liftimi skalami, i»r uem, premišljal o tea* nadovolj»«m« člo* 1
more. ji * titlim jrioB Mstafiti
'	v J>	k, u.
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrsisni,
I .il : . . 11, j 11 ■ * *,U {	't Li ,ef'.!
ker ao prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja,
ker lahko s istim razpolagajo, kadar ga f>otre-bujejo,	""f
ker prejemajo xa vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je,
. vi	t e'
si Je izbralo veliko število rojakov po vseli Združenih drštfvah m svoj
GtAVki STAN
v vseli bančnik poslih ~ v i DOMAČO	—
-J
! k spremlja commanderja Kicharda Bvrda (na levi) na njegovi ekspe-diciji proti Južnemu tečaju.
I-—- —;:--—--
Fantastični doživljaj s kačami.
Nemec Bernhard Sehroeder-Wi-borg je eden izmed naštetih, ki jib beda ali želja po nenavadnih doživljajih na. pot i v široki svet onkraj velike luže. Prebil je mnogo let v. deželi bodočnosti, ki jo spoznavajo čim dalje bolj tudi ljudje našega jezika iz lastne izkušnje, zlasti oni, ki jih trgajo nevzdržne razmere pod fašističnim jarmom z rodnih tal, v deželi Argentini ji; preživljal se je kot izscljenee. s trdim delom se je boril do boljše eksistence, uato se je vrnil v domovino'. Te dni je izdal v Berlinu knjigo, v kateri opisuje svoje vseh mogočih avantur polno življanje Bil je delavec na plantažah, letalec, lovec, živinorejec in v neštetih drugih poslih.
Štirinajst dni se je potikal po Buenos Airesu brez dela, ko ga je zvali upravitelj velikanskega kompleksa zemlje v notranjosti dežele, da se mu je udinjal kot poljedelski delavec. V takšnih slučajih! premamijo ljudje, ki so sami za' čeli iz malega in končali v boljšem položaju, Človeka v stiski kaj • radi z velikimi obljubami, pa jim sledi. Večina obljub se potem po i navadi nikoli ne izpolni. Tndi i Schroeder-TViborg ve o t^m mnogo povedati iz lastne izkušnje. Zemlja, na katero je prišel, je bila še čisto neobdelana, puxtinja in goščava, s sekiro, lopato in ognjem jo je bilo treba spremeniti v kulturna tla. Od vsepovsod so prežale na človeka nevarnosti in mu stregle za življenjem, divji rodovi, zverine, komarji, mrzlica in — kače. Te so bile morda največja nevarnost, ker nisi nikoli Vedel, kje se te bodo lotile. Bilo jih je toliko, da se je vsako minuto kje kaj zganilo. Tedaj si moral hitro udariti z najbližjim orodjem, da si rešil pred njihovim strupenim ugrizom svoje življenje in življenje svojih tovarišev. Posebno nevarne so bile ponoči, ko so se priplazile do spečega človeka.
Neke noči se je Sohroeder vzbudil in je opazil ob svitu mesečine dolgega modrasa, ki je stegoval svoj strnpeni- gobec proti nekemu njegovemu tovarišu, za dlan oddaljen od njegovega obraza. Takoj »e pograbil pali«o in žival ubiL Tovariš se je prestrašen vzbudil, potem pa je menil hladnokrvno,, da.
' ' ""	.um » ■■■ i u i1 * J
Ljenje in je zadovoljen tudi tedaj,' te mu tujina da trdozaslnženega bruha, da more daleč skrbeti za ' jvojo uboga zemljo.
Se danes vidim pred seboj nje-[i fovo zdravo lice In udelane . difim njegov glas in pametne K-iede, vmes pa ta Čudno veseli po-plad na svet: "Jaz sem zadovoljen, laz imam vedno areco!....,, Vodnik je pri o 'Zadovoljnem
fcwnjen — i* jaz H pel « ^^ ***** ™
|se modrasi spečega človeka ne lotijo. Morda bo res, ker nekoč se je pripetilo Schroederju samemu, da se mu ie strupenec v spanju ovi okoli vratu. Te živali iščejo veno-, mer toplote. Tudi ta avantura je potekla brez hujše nesreče, a od tistega dne je nosil Schroeder vedno nekaj čebule s seboj, ker je bil slišal, da čebulni duh kače od-ganja.
Takšnih slučajev doživiš lahko vs? polno, tudi drugod, ne samo v Argentini. Edini svoje vrste pa je slučaj, ki ga je pripovedoval neki kuhar Schroederju: "Pred leti, ko sem bil na neki estanciji (farmi) v Boliviji, mi je padlo v oči, da ne daje neka krava nič mleka, čeprav se je bila kratko prej ote-lila. Nekega dne je izginila in so jo našli šele po tednu dni. Zaprli so jo v ograjen prostor. Zvečer nas je prebudilo njeno mukanje. Pohiteli smo ven in smo opazili 15 m dolgo, čudno kosmato kačo s pasjim gobcem in dolgimi uhlji. Ko se je vila preko ograje, je krava hipoma utihnila. Zdelo se je, kakor da je bila ona pozvala zmijo, ker je ostala čisto mirno ko se je približala njenemu vimenu in pričela sesati. Čez časa. ko se je kača napila mleka, se- je hotela odplaziti. Dvignila je glavo nad o-grajo. tedaj je počil strel iz naše srede. Slišali smo, da je zazvenelo kakor ob železo in pošast se je plazila mirno naprej. Bili smo kakor otrdeli; čeprav smo imeli vsak svojo puško v roki, se ni drznil nihče streljati. Drugega dne pa je krava spet izginila. Bržkone je bila sledila kači, ker je nismo našli navzlic vsemu iskanju po pragozdu."	~
Se dobro počuti po 6-letni bolezni.
$est let je bolehal Mr. Emery B. Shank,
Harrisburg-, Pa. Bil Je nerv<ywn, pod-
vrčen prehlajenju, izčrpan, ni iinel moči Jn ne teka. do Jedi. On nam piš*: "Odkar sem začel Jemati Nuna-Tone. ae. 10-pet dobro počutim po Šestletnem trpljenju. Sedaj lahko triki* t na dan jem. !n sem se precej zredil
NnBa-Tone je .^ud^in^ pomagalo tisočim možem in ž?aarr. kateri, ao trpeli na slabem teku, nepr^čavnosU, napetosti in plinih v želodec, glavobola, omotici. nespečnosti, potrtosti, in splotoi. Or
slabelosti. Nuga-Tone je zajamčen, da i
--popolnoma, za^ov/.ji, ako ne, vacn
denar povrni Kupite še dane* enp steklenico pri vaSem lekarnarju, toda pa*
site, da dobile N ura-Ton«, ker aoiut-
redbe »o n!C vredne. _	—Adv't
. I—
Pozor abit^ju
Opozorite trgpirce. h ohKtmkir fMdlMtorib lnifmjote ali nfnftite ! in ste z »jih poolbrd^o zadovoljni, &
ro^V & ft«« 1mte1
,%Tnr>ivii Ttfaa WkwJL1 f;
, '■<•» \Z •	i . " i-. 4, v ;
HftBARADŽmUDBEZEN
Pred meseci smo poročali, da .se je indijski maharadža Tukoji Rao Iz Indore poročil z mlado Američanko Millerjevo iz Chicaga, s katero se je seznanil v Švici. Ori-jentalski mogotec se je takoj na prvi pogled do uaes zaljubil in, kmalu je svojo izvoljenko zasnubil; Kot praktična Američanka se je Millerjeya najprej informira, la o njegov Hi premoženjskih razmerah. Ko je žvepla, da ima ]>o-Iftg množice krasnih avtomolijov tudi poljubno število slonov in naravnost kraljevske dohodke, je sprejela njegovo ponudbo. Prestopila je v njegovo vero in je z možem zelo zadovoljna.
To pa ne velja o bivših ženah zaljubljenega maha rad že. 'Američanka je namreč zahtevala, da mora Tukoji Rao zapustiti vse bivše žene in ljubiti samo njo. Maharadža je ustregel njeni želji in poslal obe svoji ženi v pokoj. Seveda sta bili obe ogorčeni in da nista tako pobožrr. bi bili f-egli po -samomorilnem orožju. Prva po i-menu Reni Indirabi živi zdaj popolnoma ločeno od sveta in raz -nršlja o minljivosti vsega, zlasti moške ljubezni in zvestobe. Druga, po imenu Tshandsrawatibai, ima - sina, ki študira zdaj v Oxfordu in bo prevzel po očetu vladarsko posle v Indori. Ta prireja zdaj verska predavanja in organizira v Indiji ženski pokret, ki bo skušal zboljšati položaj indijskih žen. Tshandrawatibai dobiva od maha-radže mastno pokojnino, ku znaša okrog 2,500,000 Din letno. Reni Inarabi" dobiva samo 1.500,000 D. Poleg ega je dobila vsaka od ma-haradže kot spomin na njegovo ljubezen krasno palačo. Maharadža pa potuje po Evropi. Njegova tretja žena porabi baje za toaleto in nakit toliko, kolikor sta porabili obe bivši ženi skupaj. Poleg teh zakonskih žen je imel Maharadža še poln harem ljubic, ki jih pa ni odslovil, dasi je Miller jeva energično zahtevala, naj razpusti harem. Maharadža se je hotel najbrž za vsak slučaj zavarovati. Zelo verjetno je, da se bo lepe Američanke naveličal in da se vrne k svojim odaliskara, ki ga že nestrpno pričakuiejo.
KDOR IŠČE, NAJDE
Neki slavni zdravnik je imel pa-oijentinjo, sitno starko, ki pa jo bila zelo 'bogata. Toda imela je 'to bolezen, da si je venomer izmišljala nove bolezni, radi katerih je hodila k zdravniku po nasvete. Da se je vsaj za nekaj časa rešil, ji zdravnik p red prše dvomesečno zdravljenje v toplicah.
—	Ali ste tako prijazni, — ga naprosi starka, — in mii napišete priporočilno pismo za tamkajšnjega najboljšega zdravnika. V pismu, prosim, mu natanko opišite mojo bolezen.
Zdravnik ji zaprošeno pismo napiše. Ko .pa pride starka domov, ne more premagati silne radovednosti iin odpre pismo. Malone da ni padla vznak, ko je prečitala sledeče vrstice:
—	Dragi prijatelj! Pošiljam ti staro debelo gos. Ko jo boš dobi*o oskubil, mi ja pošlji nazaj.
ADVERTISE IN GLA8 NAEODA
Pratik in
Koledarjev
imamo to nekaj t zalogi. Pratika stane 25 cento*. Koledar pa 90 eeatoT. Solato letos izredno -sanimivo vsebino! razprave, po- , vesti, alike, Sala, sspharwosti itd. , Blaanikoea Prsgka jenafim roja , kom laka priljuMif** Ss v sta. , cm kuj« so ja bul vajeni in ie | tod! tukaj morsfe P^W. < Naroiito takoj.
BpY SCOUT PAUL §IPJL£
OIxAS NABODA, 5. SEP. 1928
~ v^zr— • ■ ■ - ■■.»i.■ Ameriška operna pevka
MUiav sttx£M, w«*H.» c. v
Mary Garden, ki se bo v kratkem »poročila s francoskim dramatikom Pierre plessisom
PRIPOROČILO
V Cleveland, Ohio je odpotoval
Mr. Jože Zelen«,,
ki bo pobiral naročnino za Gla Na-roda, sprejemal naročila za knji ge itd.
Rojakom ga toplo priporočamo Iz Glevelanda se bo podal tudi po drugih slovenskih naselbinah, kar bo pravočasno objavljeno.
Uprava Glas Naroda. , - - i , "» ROJAKI, NAROOAJTB BK HA "OLAS NARODA", HAJVEČJZ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH:
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajn« velikega vojvode,
roman .................. JI
Čebelica ....................
Iz dežel potresov, Baukart. .79 Izbrani spisi Hinko Dolenc il Knjiga o lepem vedenjn, g«, vorjenjo in saaebncn iiv-ljenjn. Bon ton ..........Ugf
Liberalizem..... ......... .71
Materija in Energija, ČermeJJ
.75
Otroci Solnem. Pregelj, t L— Predhodniki in idejni atemal^ telji ruskega realizme —
(Prijatelj) .............iju
Pravo in revolucija, —
Leo Pitamlo M
Sosedje, Cehov ..........
TlgTovl zobje, M a uric« Le-
blanc .................. M
Vojska na Tarikem ...... JSS
Pesmi v prosi. 49, t t. ... M
Sodnikovi. Stritar, ........ M
Tri legende s razpelo, s
Zeyer, t. v...............St
Vladar.....................SS
Večerna pisma. Kmetova . j M Uvod v Filozofije, Teber .. 3,—
Znanost in Vera, Tedoelcrrna Študija, Veber ......... 1___
Zbrani mM FT. Maselj Pad.
llmbaraki ..............tU
ftrtrop Vr. ZhiHaHf. povest
1QB11 Owpe s morja,
Ign ▼ 6. dejanim ..... .V Lokalne ieleznlea,
v 3. dejanjih ............ Ji
Pepetuh, narodna pravljica, O. dejanj ..............- M
Skapnb, komedija ▼ 6. d«Ja-
njCt ......i............ M
Vrtinec, drama ▼ 8 dejanjih .m
Vekj* drama V 8 dejtnjlk M
ttQiLAB MABODA'5 •2 CSortiandt Bt^ H«w York
- •
F PRAV VSAKDO — i
K kdor kaj iščeT kdor 1 i kaj ponuja; kdor kaj I [ kupuje; kdbr kaj pro* t F 'dajal prav ysakdp f I priznava* da imajo I I čudovit uspeH — 1 Z I MALI OGCASI f f v'G fas Naro3«iu I
i -	ro", v» " -». t -	- W
S@—MONT ORIOL—-jI
^	lomv.	w
Spdaal Qnj d« Ktapunai — Za O. N. prMfi O. P.
59	(Nadaljevanje.)
t	j*1'.' >;'	"si -'.'■-•	'' M I
—	Ti ni nam povzročila dosti sk^bi od včeraj naprej. Nevarnost pa je	minuta in sedaj rmava fjub-ko, malo hčerkico. Brzo-jttvil sem naii prijateljici, mada-mi Ieardon ter jo pro*?!, naj pride semkaj, a o>na je pri nevaku, ki je bolan, a škrlatici. Ti pa ne smeš ostati ^ama, bre/. kake ženske, ki je kolh'kaj prijazna in |K>frtrežna. Neka dama tu'kaj j«* ponudila, da skrbi -zate ter ti dela druščino celi tion in, pri moji veri. jaz sem jwmidbo sprejel. To je madama Ho-norat.
Kristijana je naenkrat sfKmimla, kaj ji je rekef dr. Black. I'maknila se je ter rekla:
—	O. ne nje, ne nje!
William ni razumel tega ter nadaljeval:
—	Sedaj poslušaj! Jaz veni, da je zelo ordinarna. a tvoj bra< jo ima zelo rad in ona mu je zefo [»omagala. Nato pa pravijo, da je bita preje bolnmka strežnica. > katero se je Ifonorat seznanil, ko je skrbela za nekega iunvalida. (V je ne boš marala, jo »bom odpustil naslednji dne. Poskusiva vsaj. Naj »pride enkrat ali dvakrat!
Ležala je mirno ter raztšljala. Čutila je veliko hrej>enenje. da izve resnico, čisto resnico in vsled tega je odgovorila :
—	Pojili, pojdi hitro ter jo preskrbi takoj!
Tej onodoljivi želji, da ve vso resnico, se je pridružila druga, čudna, da trpi še bdlj, da se valja po trnih svoje bede — ona čudno želja mučenrka, ki jKizdravlja v ekstaai trpljenje.
Nato pa je pričela zopet omahovati:
—	Da, jaz sem popolnoma pripravljena. Privedi madamo Hono-ra<t k meni!
Povsem naenkrat pa je čutila, da ne more čakati niti trenutka dalje, ne da bi bila prepričana -in vprašala je z glasom, ki je bil tako lahek kot dih :
—	Ali je res. tla se bo Monsieur Bretignv poročil? J
On je odvrnil mirno:
—	Da. resnica je. Povedal biti že poprej, če bi mogli govoriti s le-boj.
Ona pa j-e nadaljevala :
—	S Šarloto?	*
—	Da, s Sarloto.
William pa je imel sedaj tu<H fiksno klejo, ki ga ni nikdar zapustila: — Svojo hčerko, komaj živo, katero je šH ogledovat vsako minuto. Bil je ogoreen, tla niso Lile |»rve besede Kristijane, da vpraša za svojega otroka in v tonu rahlega očitanja ji je rekel:
—	Ti nrsi niti vprašala za malo! Ali ne veš, da se zelo dobro počuti ?
Stresla se je, kot da se je dot-aknil odprte rane, a morala je iti skozi vse postaje te Katlvarije.
—	Prinesi jo rtemkaj k meni, — je rekla.
Izgini* je ob vznožju postelje za zaveso, nakar se je vrnil in celi obraz je blestel od ponosa in sreče, ko je držal nerodno v svojih rokah majhen zvit (Ac platna.
Položil je ta zvitek na belo posteljo, tik poleg glave Kristijane. Vsa v z hivena je hita <wl razburjenja, ko je rekel:	• «
—	Poglej, kako lepa je!
Ona .se je ozrla.
Potegnila je nazaj z dvema prstoma mehke tančice, ki so pokrivale tnali rdeči obraz.
Menila si je, ko se je sklanjala nad lo liočeujajoče se človeško življenje:
—	To je moj« hčerka. To je — ^o je —- moja hčerka!
Odpor proti temu otroku, kojega rojstvo je tako kruto ra-ztrga-i lo njeno sree, je »zginil. Sedaj je zrla nanj s palečo in mučno radovednostjo Lti 7. globokim začudenjem, z začudenjem živali, ki zre na svojejza prvo-rojenopa.
Andermatt je pričakoval, da bo ona strastno poljubila otroka. Bil je zo»pet presenečen ter vprašal:
—	Ali.je .ne boš poljubila?
Sklonila se je zelo nežno proti malemu, rdečemu čelu. Ko je položila svoji ustnici na čelo otroka ter čutila vlažno gorkoto, gorkoto svojega lastnega življenja, se ji je zdelo, da ne bo mogla nikdar odmakniti svojih ustnic od meWkega otroškega mesa in da bodo ostale za vedno tam.
Nekaj jo je popraskalo po licu. Bila je brada njenega moža, ko se je sklonil navzdol, da jo poljubi. Sedaj je hotel s svoje strani poljubit! hčerko in iztegnjenimi ustrni ji je dail nežen majhen pritisk na rosek.
Kristijana, koje sree se je trgalo vspričo te nežnosti, je zrla na cba -poleg sebe. na svojega otroka in njega, — njega!
Kmalu nato je hotel odnesti svojo hčerko nazaj v zibelko.
—	Ne, —je roki a ona. — Pusti jo par minut dalje, da jo bom čutila blržje svojega lica. Ne govori ve"č, ne hodi naokrog, pač pa naju pusti ter čakaj.	*
Sla je s svojo roko preko majhnega telesca, skritega v plenice,] položila svoje čelo tik poleg potnega obraza, zaprla .svoje oči teT ležala, ne da bi mislila na kaj.
Po preteku par minut, pa <se je William dotaknil njene rame ter rekel nežno:
—	Pojdi, moja draga, hiti moraš razumna! Nikakega vzhičenja, nikakega vzh£enja!
Nato je odnesel proč svojo hčerko, koje mati jima je sledila z oemi. dokler nista izginila za zaveso.
Ko se je vrniKnato na-zaj, je rekel:
—	Torej je dogovorjeno, da ti pdšljein madamo Honorat jutri zjutraj, da to dela druščino.
—	D«, moj drag', lahko jo pošlješ k meni jutri zjutraj
Iztegnila se je v jwstelji, izmučena, izčrpana, — a mogoče manj nesrečna.
Njen oče in hrat sta prišla zvečer, da jo obiščeta ter ji sporočila novice kraja: nenadno ocfcpotovanje profesorja Cloche, da poišče 6V<*jo hčerko, ugibanje glede bivališča vojvodinjf de Rama«, katere ui nikdo videl in ki je odšla najbrž, da poišče Mazellija. Gontran se je smejal tem pustolovstvom ter sčrpal razveseljivo moralo iz teh dogodkov
INjtiriMMI.) f
^ • ......-. -v -v.*; • ••	— -.....-t
Irving Berlin (na desni) je sklenil pogodbo z J. M. Schenkom (na levi), da bo komponiral par pesmi za govoreči film. Irving Berlin je prišel v to deželo kot ubog ruski priseljenec, pa je kmalu zaslovel po svojih skladbah. Pred par leti se je poročil s hčerko predsednika Xewyorake Telefonske Družbe in sicer proti volji njenih starišev.
Kako je bil umorjen car Pavel 1.
V času, ko se ves kulturni svet spominja tragične smrti zadnjega ruskega carja iz vladarske rodbine Romanovih, bo čitatelje zanimalo, da je doletela slična usoda tudi carja Pavla I. L. 37^6 je umrla slavna Katarina T., ki jo je nadomestil na prestolu njen sin Pavel I., in sieer samo zato, ker je Katarina umrla nagle smrti tako, da ni mogla izključiti sina od pre-stolonasledstva v prid svojemu nečaku. Spočetka je vladal Pavel I. dobro in modro. Skrbel je za red in mir v državi in t ud? napram Poljakom je bil popustljiv Odpravil je tlako in resno si je prizadeval pomagati nižjim in srednjim slojem. Toda usoden je bil njegov nemh-ni duh. ki je gnal earja ee-sto v nasprotno smer. Pavel T. je bil suženj trenotne??a razpoloženja in raznih fiksnih idej. Zato je izdajal često odredbe, ki so si bistveno nasprotovale tako, da je zavladal v notranji politiki popoln kaos. Spočetka je bil še dokaj priljubljen, kajti tlačanr-mužiki so vedeli,, da hoče izboljšati njihov položaj. Pa tudi vojaki so ^ imeli radi, ker je ravnal z njimi tako. kakor s častniki. Kmalu so ga pa začeli vsi sovražiti. Položaj kmetov se je še bolj poslabšal, trgovci so trpeli zavoljo njegove zunanje politike, vojaštvo je trpelo pomanj-, kanje, a dvorni krogi so komaj čakali, da se carja odkrižajo. Višji krogi, ki so prihajali- z njim v stik so se ga bali in se po pravici tresli pred njim. kajtr car je često tako besnel, da dvorni krogi niso1 bili varni življenja. Mnogi so pobegnili z dvora in se zatekli ra svoja veleposestva, da bi bili vsaj nekaj časa varni. Ni bilo-skoraj dneva, da bi car kar na lepem ne spodil tega ali onega dostojanstvenika z dvora in ga za nameček še prav pošteno ozmerjal. Niti člani vladarske rodbine niso bili varni pred njim.
Največ sta trpela njegova sinova Aleksander in Konstantin, da o nesrečni earici sploh ne govorimo. Vicekanoelar grof Nikita Pa-nin. mož širokega obzorja in redke uvidevnosti, učenec Katarine Velike. je prišel prvi do prepričanja, da je treba napraviti neznosnemu despot izmu. konec. Hotel je earja enostavno odstraniti. Pan in je bil vnet pristašAnglije in zato je carja še' bolj sovražil. Zdaj je znano, da je angleška diplomacija spretno izrabila nezadovoljstvo in odpor proti Pavlu T., da je bil z njeno -pomočjo car odstranjen. — Pavel I. je namreč sklenil pogodbo z Napoleonom in zato ga Anglija ni mogla trpeti na prestolu. Pa-nin je najprej dokazoval carjevi-ču, da mora postati v interesu države in ljudstva očetov sovladar, toda Aleksander se je dolgo branil. Slednjič ni je dal dopovedati, kajti oče ga je na vse načine ponižal in sramotil. Proti pričakovanju je pridobil Panin za svoj načrt tudi vsemogočnega ministra po MM«*** Petra Jelena, ki g«
je car neprestano zmerjal in mu opetovano celo pretil, da ga ubije. Da pridobe tudi carjevo gardo za prevrat, so zarotniki poklicali iz pregnanstva zadnjega Katerinin"-Iga Ijubčka M. Zuboba, ki je imel ! neomejen vpliv med gardisti. Garda'je bila takoj pripravljena odstraniti earja. Med gardnimi čast-' niki se je kmalu javno govorilo o zaroti in dvornem prevratu. Zategni čuda, da so prišle te govorice tudi do carja. Njegova druga žena mu je stala nad 20 let zvesto ob . strani, ko je pa zvedela, da jo njen j car vara z dvorno damo Zapuki-j novo. je prepustila moža njegovi u-^sodi rn se pridružila zarotnikom tem bolj. ker je bila zelo častihlepna in ker je sama reflektirala nj! prestol.
AH je carica Marija Fedorova vedela^ kakšna nevarnost preti j njenemu možu? Vedela, toda zaroto sr je predstavljala drugače. Mislila je. da se ji posreči obnoviti slavno vlado Katarine I. s tem, da bi zasedla prestol namesto nedo-letnega in slabotnega Aleksandra. Car se pa za svarila zvestih dvorjanov ni zmenil. Zanašal se je na prerokovanje, da bo vladal srečno in dolgo, če pojde prva leta vladanja vse po sreči. Dvorni vohuni so mu povedali, da snuje rodbina zaroto in da ga hoče celo umoriti, toda car se za to ni zmenil. Odločilni korak so zarotniki dolgo odlašali po krivdi careviča Aleksandra, ker se ni mogel odločiti za nastop proti očetu. Slednjič je ear sam pospešil svoj konec. Ko je prišel na carski dvor v posete lSletni princ Eugen Wuertemberški, se je carju tako priljubil, da ga je hotel določiti za prestolonaslednika, oba sina in ženo. pa vtakuik v zapor Car ni prikrival, da bodo morale pasti glave nekaterih dvornih dostojanstvenikov. V ta namen je poklical iz pregnanstva brutalnega Arakčeva. Panin je končiio pregovoril eareviča. ki Mi ugovarja) odstranitvi krutega očeta, toda samo pod pogojem, da se carja nihče ne dotakne.
Pahlen je najel za umor carja generala Benningsena. Hanover-čand, ki ga je car nekoč kruto razžalil. 22. marca 1801 je car pooblastil ministra policije, da lahko pto svoji uvidevnosti aretira vse dvorne dostojanstvenike, pa tudi oba velika kneza in earico. Tedaj je Pahlen odredil, da mora biti car še isto noč'odstranjen. Zvečer so se zarotnik? temeljito okrepčali. Zlasti gard^t častniki so imeli po bogati pojedini pošteno pod kapo.i Da so bili trezni, bi se najbrž ne odločili za umor carja. Car je stanoval z rodbino v Miha j lovski palači, obdani z globokim jarkom, polnim vode. Toda njegov poboc-nik- je bil sam zarotnik in tako so morilci lahko vdrli v carjevo palačo. Najprej so ubili nedolžnega ko-zaka, ki je stal v predsobi carjeve spalnice na .straži. Nato je general Benningsen odprl vrata spalnice, da hi mogel Zubov s it irimi_g*rd v. • • ' . iVc X'>.
ninti častniki vstopiti. Stopil je k postelji, ki je pa bila prazna, kaj ti car je slišal ropot v predsobi in se je skril v sami srajci za špansko steno. Bennigsen mu- je sporočil da ni več car in da- je aretirat:. Morda bi bilo ostalo pri tem, da se ni skušal car rešiti. Ker je slutil da mu preti smrtna nevarnost, j5 hotel pobegniti v sosedno sobo. Bennigsen je pa zagradil pot carju, ki je skušal pahniti pijane čast»v\e od vrat in pobegniti. Klical j ^ ua pomoč in ko s? ga častniki zgraM je napel vse-sile. da se jih o-fre&e. Y prerivanju s knezom Jež-vilom. je car padel. Zubov g'i ' je pivi udaril z zlato dozo po sencih. To ie hita zrarmenj« za.iiippr. Gar.l-ni kapitan Skeretin je od ve zal še-rpo in zadrgnil z njo carju vrat. Tako so Pavla J. zadušili, ne da ti drugi zarotniki vedeli, kaj s-; ;e ?S.od:lo.
Benningsen je bil ta čas zuaaj. Kjer se je nenadoma začul rop-1. Ko -e je vrnil, je bil ear že mr (o Poklical je lakaje in jim spe-roMl. da je earja zadela kap. Pre t risani Pahlen se je skrival ».-zadju in je bil pripravljen aretirati eareviča in zarotnike, če bi se bila zarota izjalovite. Take bi^biF v ear-jevih očeh rehabHitiran in boga-a nagradar ;za žvešfbbo-hi mtf ne tisi a. Dal je poklicati earico, toda preden je. prišla,je, Zubov že sestal." s craevicem, ki je takoj podpisal proglas na narod, v katerem pravi, da se je odločil deliti prestol z očetom. V tem je pa službujoči častnik sporočil careviču, »;a je njegov oče že mrtev. Aleks?tira je ta vest globoko pretresla. Pla-kal je, dočim ga je dvorna straža pozdravljala kot carja Aleksandra. Z bratom Konstantnom je odšel takoj v kapelico carske palače, kjer je ves bled in objokan sprejemal prisego višjih uradnikov in generalov.
Tudi carica je odšla v palačo v nadi. da se bo Ijudst /o zavzelo za njo in da zasede prestol. Toda po-vsiod je naletela na hladen sprejem in mirno je- morala gledati, kako so zarotniki posadili na prestol Aleksandra. Čim se je raznesla vest o prevratu, je zavladala med ljudstvom nepopisna radost. — Ljudje so se pozdravljali in poljubljali, kakor da se že dolgo niso videli. Za vdovelo carico se ni nihče zmenil. Aleksande.* jp moral hočeš nočeš izgnati vse čaitnik^ki so sodelovali pri umoru njegovega očeta. Kmalu je odstranil z dvora tudi Pahlcna in Zubova. Samo spretni Nemec Bennigsen se.je obdržal na krmilu in je hitro napredoval, ker se je znal prikupiti častihlepni vdovi-carici.
Tako je končal blazni despot, suženj svojih strasti, ki je kot vsemogočni beli car zdaj plakal in ja-dikoval zdaj zqpet besnel in moril.
Pozor, rojaki!
Is ndovi m Ust«, tolitm
prejemata. J« raifkllute, kdaj iTam J« naročnina poBa. Ha Sakajta tort], da aa Vat opominja, touiTii tbnoTita naročnino ali dlrcktoo, tU pa prt hm Bladiftfli naiik tMtopnftor:
CAUPORNU FMtan, A. Hocbevmi. Bap Fiwlin, Jacob Lamia.
COLORADO Daw, J- Schatta. PaaMa, Peter Call«. 3ata Germ It. Janmfc, A. SaftHL MHa Louis Oootetl*.
WiIiwIwl ML J. BaraE
INDIANA la^apA, Loafei
ajjNW
Amn, J. TrnMek CM gaga: Jowjph Bll-H J. BavflA Hn. F. Laattek-Cleera. J. VaMaa. 9a Pm, iidnv gpiiiar MM) A. Aamic, nary BaaMea Zalctd. Joha Ktmu J«*tpfe Brant La SaHa, J. BpeUek. M......... rmak Aagaalla
at^^L	. A
ntlMI VSWMpmli ABM MW
Wnhman. f^^MMi^ KANSAS
Kama* Ctty, frtik Upf PlU^wg. Jaha Bepovflk
MAKTLAND jya^J. Owaa. .
mcnoAN
It Kaba
GLAS VABODA, 5. SEP. 1928
ZNANI KOMPONIST
- BŠMmAmmamM^ m mmmIIi ■ ■ h <|*LIm ■■ I«, ■■ - ftlmuM -
pirvuiHt parni kov •» yuppm^ Rfwi
«. Mpttmbra:
11« 4«. France. Havr« (1 A. M.) . JiMfOTic. ChtofboyrE UfBB«wa«ks, Cherbcrur* P(itnlan4, Cherbourg Albert- Bafltn, Chrrbmir®, Himlmrg Columbus. Cherbourg. Bremen Cob t« Grande. Napoll Genova Ito^terdam.'SautffiM »ur Mer. Rot terdatn
lir Mptembra:
Aqultania. Cherbourg Pw». - RoMfveK, ^ Cherbourg 1«. taftUmbra:
Republic. Cherbourg, ami—a '
15. Wttmbrl: •Franc; Havre (1 A. U) Majestic.-Cherbourg " .lapJatid, Cherbonrt* Antwerpen
New Turk. .Cherbourg. Hamburg l-*TiUmn. Cherbourg Augustus. Kapoli. Genova. (PrvlC -' *ov parnlk.)
1«. septembra:
.Orinoco. Hamburg, direktno
1».. septembra i
■	Berengai Cherbo-.-g. Bkupoo po-- ' tov&nje. *
■	George Washington. Cherbourg. Bremen
septembra:
" Stuttgart, firemen . Culombo, Palmer j. NapoH, Geneva St. septembra: Saturnla, Trst
septembra:'
Paris. Havre (1 M ) Olympic, Cherbourg - Arabic,. Cherbourg, Antwerpen Mlnnetoiika, dhe'rbourg Deutschtand. Cherbourg, Hamburg . Berili), .Cherbourg, Bremen
Volendam,' Boul6ght sur Mer. Rotterdam . , . 2Š -'sspt^mbrs:
Reltnace, Cherbourg, Hamburg 2a /Mptembra: lta\j re tenia Cherbourg '
-septembra: -; - i D^ešden. Chefbourg. Bremen it.: eeptc'mbrtf: '
America. Cherbourg, Bremen 2*. septembra: -
»e-Tte Frarwe, Havre (1 A. M.* . "Homeric, Cherbourg	•
BOgenlan'd. Cherbourg. Antvrer-pen ,.. ,. Conte Grande, Nap'oil, o nova ♦Veendalu, Boulogne, šur Mer. Rot-terdarh
MINNESOTA .
Chleboba. frank Oonle. A, Fanlat PwbkFueelJ.
Bj. Joa. J. FmDcL Tr. SeinUa lv«Mk Lonta Omike
Ollhcrt. Lonta VetMel " HibMnc, John P neap. Tlrgiafa. Frank Hryauih
M8BOUKI m. Mala A. Nabrvnl..
MONTANA Wtta. Joha R Bom WaSiwey l. Cbuipa.
NEBRASKA
Oaah% p. Broderlek.
NEW SOU -
Gswania, Karl Stanf** a.
IJlUa hU)«. mak M kila. OHIO
Barbtrtta. )ohu Balut Jot HltL
Oevelaad. Anton - Robek. Charle* Karllacpr, Louis Rndman. Anton Sipa <*leh. it■ tli. Slapalk
KorUd, F, Bajt. . Glrwi. Anton Nagode. Larate. Lonla Balant In J. Knala NUttr Frank Kogorfek.
Warren, lira. r. Rnchar. Tounrstown, Anton Klkeli. • ' t * • OKEOON Oniw Chr. J. Kotu*.
PENNSYLVANIA AabrMfe, Frank JakAa
■cmcmt, Loali 'Hrttmr. Braddsck, J. A. Qcfa BraiKtw, Anton Ipcvee. Claridsa, Fr. Tushgr. A. Jerlng. CMWaiA J. Brexotec. J. Pike 7. Bovaaitk.
Ortttw, Fr. Mach^u. Export. G. Pravte, Loala SnpanOa 4. Sterlt
hrMfl. Jtrry Okoir ; r«m 017, Math. Kami*
Onewfcsn. Frank Norak.
■•aa Cky la. okailoa. Frank Fa rcocback.	. ti
. ■ • . - . • * Inrta. Mlkt Paotbek. .
,0l>B Polaae* Mmrtt» Ko
Krara. Aat TaaMj Laatrmb An too Oaofealk. M—it: Fr. btMte. Mtaitw I Mil, J. KopHtM MMNraf, Joha 2ost M»— Wtmm.' Fr Podaallltok Plllrtaifh. Jskflhe. I«. Magtet«? Fine. Art ta U. Jakoblch, J. Gam i. Poaaear.	^
Pratk S. Dtnabar. Ewtjafc J. Pmdira
WtF Ma. h ihilik J. likata. Fr Mbttrtr. 5ftt Nowtoa, Japepb form mfmšL J5 PttaraM
,	s -
OVA1 '
Wear, it. Kim wiMmw :
mirnmXm, Jamsfe Tratalk «■ Joe
Korea.	-T
W«M Allia, Frank Hkok.
mrolknue
Baft 8priaga» Loala Taaebm, nuMigiima A. .E. iim
V«tk aartopafk Mia potrdilo m ara t*, katera |a mJtL P^Mtoalka raj* kan topla priporočaš*
NaraMaa aa Hlu lliroM* nip
^^^ ■	_ as., .^'^-/i.. L-
r. oktobra:
Pres. Wilson. Trst,
Resolute. Cherbourg. Hamburg
Aqultania,^Cherbourg
Pre-s. Harding, Cherbourg. Bremen
t. oktobra:
Fraace, Havre (1 A. If ) Majestic. Cherbourg. Penniand. Cherbourg, Antwerpen Mlnnewaska, Cherbourg . - * Hamburg, Cherbourg, Hamburg * Leviathan, Cherbourg, Bremen Columbus. Cherbourg. Breme?. Itoma, Xanoll. Genova
10. oktobra:, Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt. .Cherbourg, Bra-men. 1
13. oktobra:
Paris Havre (1 A. M.> 01>-mpic. Cherbourg £apiand. Cherbourg .lApland, Cherbourg Albert HaJlin, -Cherbourg Hamburg
■	Conte Orantj, NapoH. Genova. < Rotterdam, Bolougne sur Mer, Rotterdam
17. oktobra: Mauretaoia, Cherbourg ■ Gecrge Washi.-gton, Cherbourg. Bremen 80. oktobra lie de France. Havre (1 A. M.) Homrelc. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Mlnnetonku, Cherbmira	* v
New Tork Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg.. Bremen . Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Napull, Geaova Nek Amsterdam, Boulogne our Mer Rotter&am ~
23. oktobra: .	...	. *
ReMahče. Cherbourg, Hambftrf •" 2V.- oktobra:	•
Aquitnpia. CherbQurg	. . -
C.e<*iathan, Cherbourg. Bremen 25. .ofttobra:
Dr<fs3en. Cherbourg, Brameo " 27.'oktobra:
■	FVa'nce, Havre (I A. -M.1 Bafurnia. Tmt
. Majestir, Cherbourg __ • * ;• DevtechJand, Cherbourg, " Hamburg Volendam, Boulogne aur Mrfr.'Rotterdam	x . 31. .oktobra: - / Berengaria, Cherbourg	.
Pres. Harding. Cherbourg. Bren^en
k-ONI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot to potovanja na ogromnih oarnlklh:
Tle de France 7. sept.; 28. sept. France — 14. sept. — 5. okt. Paris — 21. sept; — 12. okt,!
( • <Ob polne«!.) -NajkrajSa pot po CeleznlcL, Vaakdo Jo ▼ posebni kabini s vsemi moder-nJmi ijdtfbqoetl. — Pijana In b'stdj franco«ka kuhinja. Iaredno alakt - . •• _ ...
Jl. Vprašajte katere*~koll ■' ESv poobtaaaaeegaagsat* ap
^ FRENCH UNEi
1 I; u v*1*
MmK. W«w York H- T-
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati ▼ ata-rl kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vuled naše dolgoletne ia-
kuSuje. Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila . in prii»oročamo^ vedno le prroTrstne brzoparnlke.
Tudi nedržarljapl zamorejo p^to-.
Tati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo- dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati proSnjo ▼saj en mesec pred odpotovanjem in to naravnost v Washington. D. C., na generalnega naseinlSkega komisarja.
Glasom odredbe, k! jfe »topila v veljavo 3L julija 1926 se nikomur več tae pošlje permit po-poŠti, ampak ga mpra iti Iskat vsak prosilec oseb-. no, bodisi v najbližji naselnlSkl: tira d ali pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem,. kakor kdo ▼ proNiiji naprosi. Kdor pptuje ven bre« * dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGtA KRAJA
Od. prvega julija Je t veljavi nova' ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ime-flBkl dr^ivljani dobiti avoje žent ln neporočene otroke izpod 21. lei^t ■ ter ameriSke driarljanke svoje mc-«e a katerimi eo bile pred 1. Jnni-4 Jem	leta porodene. izTen kv^to.
Jugoslovanska kvota , znaja Bo rodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stari« ameriSklh državljanov, mož J s ameriških državljank, ki so ie pd 1. junija 1028. leta poročili in po> ljedelci, odroma tene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih me-državljanov, ki so bili postavno pripuSfeni r to deSelo* za stalno; bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres veqke prednosti v Isti, pa ae ne »Prejema nifakfh proženj tm. amo-rikanske vizeje.
SAKSER
■ sai.ma.. a	■^•m m^m 11 a	—^ - .. «. ^^^
. - - ■ i: . ^^