List 21. Tečaj XXXII. spodarske ? obrtniške in narodne a*1 i.1 VP M tikvi T' V- • V 'Î A ** \ H'Stfli Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tis b ar ni ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 br četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 27. maja 1874. O b s e g: O pridelovanji sladkorne pese Kaj je storiti v vinogradu po mrazu (slani) ? Kmetijsko orodje in stroji (Konec.) nič druzega. Gospodarska novica. Nova postava o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Moj pès. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Interpelacije Gospodarske stvari t pridelovanji sladkorne pese (Po Činkelnovem „navodu".) Ni ga poljskega sadů, kateri bi rodil tako drag da Dl treba o tem več Pesa posebno koristi na dve stran i Zboljšuje zemljo. Zemlja se ne boljša samo z da se moćnim gnojem, ampak tudi še posebno s tem globoko in pridno obdeluje; da se jej odpravlja škodljivi plevél, ter da se pametno na njej vrsté sadovi in setve. Sladkorna pesa posebno zahteva paziti na vsa ta pravila umnega kmetovanja. da J« treba Toraj vidimo, da po tistih krajih, koder se pametno ter sadi sladkorna pesa, kmetijstvo napreduje in cvete ) da zemlja daje mnogo mnogo več pridelka. Sladkorna pesa toraj tudi II. množi bogastvo. Pridelovanje sladkorne pese novce naravnost in ne-naravnost množi; nenaravnost, kakor je bilo že rečeno y y s tem, ker potlej obilnejše rodí zemlja, katera toraj dobi tudi večo vrednost y ker se njena cena sodi po tem, kolikor daje pridelka; naravnost s tem da našim kmetovalcem daje nov sadež, iz katerega bode zmerom gotov denar. Cena, po kateri se pesa sploh prodaja in katero smo posebno mi trdno postavili, da bi se veselje do pridelovanja sladkorne pese tudi na Kranjskem zbudilo, mora gotovo imeti ta následek , da se sladkorna pesa po prvih poskušnjah začne pri nas redno in bolj pogo-stoma saditi, tako, kakor vsaka druga poljščina. Ako se to zgodi, potem bode tudi po Kranjskem kmetovanje v zvezi z obrtnijstvom. Neovržni dokazi potrjujejo in vednost priznava, da obširnih knjigah , katere razlagajo, v kakem razmerji je pridelovanje sladkorne pese k obrtu in kmetijstvu. Zanašamo se, da ta spisek doseže svoj namen. Splošna pravila 9 plod, kakor je sladkorna pesa. Sploh je dognana stvar koliko pesa koristi kmečkemu gospodarstvu. To so pa- paziti: metni kmetovalci in učitelji umnega gospodarstva tako obširno dokazali ter razložili govoriti po katerih se je ravnati pri pridelovanji sladkorne pese. Pri sladkorni pesi je poglavitno treba na to-le treba : Da se jej dá pripravna in močna zemlja; da se zemlja globoko obdeluje ; da se vsadi zanesljivo nemešano seme najboljše sladkorne pese; da se začne zgodaj saditi ; da se zemlja zgodaj skrbno očisti ter večkrat prerahljá. Zemlja. ' Da sladkorna pesa dobro rodi, temu je prva po- Pripravna zemlja. Izkušnje učé, da je za peso najboljša peščena apnéna ilovíca, toraj taka zemlja, katera se sploh imenuje, da je dobra, mehka, voljna in dobro ob- delana globoko ; ? prsti mora biti vsaj do i1/ 2 črevlja na pripravna tla pod površno prstjo Tla pod prstjo ne smejo biti nepremočljiva tolsta ilovica 5 ne smejo se prepozno ugreti y niti ne smejo preveč piti, ako je prst na njih tenka; zemlja se mora globoko izorati že za tišti sad, ki je bil pred peso na njivi, in prst se mora dovolj z rah 1 jati. Ako za sad, kateri je bil pred peso, zemlja ni dovolj globoko udelana, takrat je dobro, če se dve leti zaporedoma pesa vsadi na isto njivo, katero je treba vsako leto, če je mogoče jeseni, malo pognojiti z gnojem, ki je dobro udelan. (Dalje prihodnjič.) y ako ni Kaj storiti kmetijstvo nikoli ne pride do najviše stopinje zvezano z obrtnijstvom. Menimo toraj, da je naše obrtnijsko podvzetje v Ljubljani samo ud velike verige, ki se bode naredila in objela vse misleče in pridne gospodarje. Sledeči spis uči, kar je mogoče na kratko, vse po- glavitne stvari, katerih se je treba držati pri sladkorni tega razvitka tiče vinogradu po mrazu (slani) 1 pesi. Namen je samo ta, da bi Ijudje vsaj poskusili, to Gledé tega posla odločuje z ene strani način rezanja, ki je v navadi, z druge strani pa stopinja razvitka, v katerem je mraz na vinograd pádel. Kar se moremo omeniti, da so nam vino-alo pognali bili, ko jih je letošnji y gradi sreči še m peso saditi. Kdor želi kaj več izvedeti, najde nauk v mraz zadel 16« Kedar mraz še nejake in slabe trsove mladike ske močí dadó nadomestiti, nihče ne gleda, in to skoraj popari kakor letos, ter še niso začenjale v les iti, ta- krat se mladje osuši in ospe, ko ga nekoliko ur po- bi rekel iz zgolj nemarnosti in lenobe. Ni ravno zneje solnce ogreje! Vsled tega je v krajih 7 reže na glavo (Kopfscbnitt), odveč, da kjer potrebno, da bi moral imeti vsak posest- se nik travnikov mašino za senó grabiti in mašino kaj stori; kajti pri nekoliko ugodnejšem vremenu vinogradnik še travo kositi, ali zdrava človeška pamet in nagón za da ka- koršnega bodo v kratkem času nove mladike iz krmeljev ali spečih očes (schlafendes Auge), ki se na trsu nabajajo, in bodo namestile one mladike, ki so dobro rodile. člověk samega sebe ohrani, zahtevata, da imajo vsaj po pa letos žalibog ne moremo ucakati, poganjale večih krajih, ki leže po nižavah sine, ki in ravninah, take ma- je lahko vsi kmetovalci enega kraja rabijo. razstavi iste fabrike sem našel tudi „veri žaste gnojnične pumpe", ki imajo cév iz kovnega Kjer pa je dolga rez, katere si bodi vrste v na- železa ter veljajo 90 do 108 tólarjev, a to po dolgosti vadi kakor v n a š i h vinogradih, tam se pnporoca ) ke- dar je na rezniku (Zapfen) ali na dolgo rezani lozi vse mladje pozeblo, da se reznik ali loža odreže in premeru cevi. da Gnojnične pumpe z bakreno skornico in z zaklopno kroglo iz gume, ki imajo po 2 metra dolg se- liilUUJ V/ y VIM» UV A VUUIU VVA4 V4JV y "A O ŽD ? V 1 UiUbi a tako dobijo ali nove rodne mladike iz spodnjih oces, salni smrk in po 5 metrov dolg tiskalni smrk ali saj zdrava loza za prihodnje leto. 9 se Kjer so pa na rezniku ali na lozi dolgo rezani ni treba se ve samo nekatera očeša pozebla podrezovati, ker se tu po pravici moremo nadjati da da dobé po 50 gold. Ker so gnojnične pumpe na Kranjskem zeló potrebne, so posebno te poslednje vsega priporočila vredne. Tlačilo za senó po Ingersoll-ovej sestavi je ^(UUlCiiUVan , i\ci oo iu piavivi uiuit/uiu uaujau ^ vic* £ ) jl íavxiu & a o c u u pu lugciouifuvcj OCOlavl Je bode močnejši razvitek in veča rodovitnost nepoškodo- izvrstno. Po nekaterih krajih Kranjske dežele se pri- •1 1 1 # I 1 A * 1 J 1 # I V 1 11 1 V t f • .1 # 1 w 1 vanih mladik nadomestila to, kar je mraz pokončal. Iz „Zagreb. sena; ako bi se to, kar Gosp. Lista". ga je odveč t s j tla- do- Kmetijsko orodje in stroji (mašine). (Konec.) delà odveč čilom primerno stlačilo in po železnici razposlalo bilo bi se gotovo lepega dobička. Taka tiskala za senó veljajo s prouteženimi škripci vred 105 tolarjev. Deteljno seme z roko omlatiti je pač zeló težavno , a omláceno seme z vevnikom izvejati in izčistiti da delo H. F. Eckert-ova fabrika za kmetijske stroje v je pa tudi tako primitivno in neprimerno opravilo, v*«, bil pač uže skrajni čas, da se kupijo mlatilnice za takimi mlatii- Berolinu je razstavila med drugim tudi nekoliko orodja, ki bi se dalo pri nas na Kranjskem s pridom rabiti, deteljo z rešetnim valjem (cilindrom). Naj tedaj omenim: nicami bi se prihranilo mnogo delavnih močí in dobilo Osipalnik z železnimi gredeljni, jeklenimi bi se tudi boljšega semena za prodajo. Mlatilnice za deteljo, kakor je sem tukaj omenil, se dobivajo po 120 deskami in jeklenimi lemeži; veljá 25 gold, in jako pripraven za našo deželo. bil Gonilniplug z amerikanskimi deskami in jeklenim dolbilom. Jekleno dolbilo stojí namesto leme- Hallersberga iz Oberleiba •r _ * a. * * v a ^ a a /—v % m. te a tolarjev v popřej omenjeni fabriki v Berolinu. Stroji za trenje lanú in konopelj od W. pri Mindenu na Pruskem ževe špice, ter se vselej , kedar se oguli, naprej po- imajo po 2 valjarja in so zeló prosto narejeni. Nadalje makne. Ta plug izvrstno reže na težki in lahki zemlji in veljá v Berolinu 25 gold. stroji ki imajo po 10 valjarjev, od F. W. Warnecka Plug s katerim se delajo rázori za iz Olešine v Sleziji. Obe vrsti teh strojev ste tako na rej eni, da jim je treba malo vode za gonitev; bili bi ker odtékán je vode na njivah. Tega pluga naši kme- tedaj za našo Kranjsko deželo tovalci še prav nič ne poznajo, a trebalo ga bode tudi manjkuje, vsega priporočila vredni. nam vode ne pri- kajti misliti si moramo, da ako Kakor znano ima Kranjsko žito, posebno izmla- pri nas kmalu vpeljati poljedelstvo po vseh delih svetá tako hitro napreduje, čena rž in pšenica, toliko raznovrstnega plevela sebno graščice in tudi naša Kranjska dežela ne bode in tudi ne sme zaostajati za drugimi deželami. Ozki in visoki razgoni s štirimi hrazdami morajo se vendar vže enkrat opustiti za Kranjsko žito. Pa tudi za domačo rabo je m oranje naj se spremeni v široke, prav široke gredé. > ljulike (Lolium temulentum) v sebi, da še celó ce3arske oskrbovalnice za vojake ne marajo sla-v kateri bejša moka kakor tudi vsaka druga moka, Visoki razgoni naj se delajo le na jako močvirnem zem- je mnogo tako imenovanih rožičkov (Mutterkorn, Se- ljišči, od koder se preobilna mokrota ne dá in tudi ne more tako lahko odpeljati; drugače pa so visoki in ozki razgoni le potrata zemljišč , ker v globokih braz- dah med dvema razgonoma ne raste nič. Da se voda cala cornutum) pomešanih, človeškemu zdravju jako škodljiva, posebeo ženam. Ta velika nadloga bi se morala tudi na Kranjskem odpraviti ) kar se prav lahko odpravilo sè čistil- odpelje iz mokrih zemljišč, naçejajo povsod po ravno nimi stroji, ki imajo nalogo, da čistijo in zbira jo izoranem polji ráz ore, po katerih se voda odteka. Ti žito škodljivega plevelnega zrnja razori se s popřej imenovanim razornim plugom in se morajo potem večkrat snažiti. Posebno pripravne čistilne stroje , ki Je človeška roka goni, razstavil je fabrikant Th. Pernolet iz Pariza ? gredé veliki važnosti, da se orje na široke in ravne ki je prodaja po 120 do 220 frankov. i kakor tudi o koristi rázorov za odpeljevanje Videi sem tudi čistilno pripravo (aparat), iz katere vode (to se vé, da niso ravno povsod potrebni) ne morem tukaj obširno govoriti, mesto za to. je vsipano žito pribajalo v spodej nastavljene vreče bijo pa tudi ni tukaj pripravno bilo je šest vrec — popolno izbrano in očišćeno. En sam čistilni stroj ima lahko 10 Kranjskih vaši Izvrstno sestavljene mašine, ki senó gr a- skupaj, tedaj ni treba, da bi imel vsak boljši posestnik samo enega konja potrebujejo in imajo sedež za svojo čistilnico. To se ve ) da je v tem obziru treba edinosti in sloge. Nadalje je razstavil omenjeni fabrikant tudi jako koćijaža. Take mašine za senó grabiti so Kranjskim gospodarjem še popolnoma neznane, akoravno so velika dobrota vsacemu posestniku travnikov ob onem važnem pripraven in prosto narejen stroj času, ko se senó spravlja. ki iušci liko od ko-nopelj (konoplje tare). Ta stroj je narejen tako, da ga Pri nas ljudjé eno mer javkajo in tožijo, da so človeška roka goni, veljá 240 frankov in je vsega pri-delavci dragi, a na sredstva, s katerimi se drage delav- poročila vreden. 1G5 Mlátil za deteljo od Friedlanderj m službo izprašanemu uradniku, kateri Franka na Dunaji (Zollamtsstrasse št in praktično narejena. Ravno tako so tudi njegove raz -lične mlatilnice vsega priporočiia vredne. Gosp. Lanc, fabrikant kmetijskega orodja v Man-heimu. razstavil ie tudi izboljšane ročne mlatilnice, ki Te prav dobro niji odkazal za začasno službovanje. se je okrajni sod- * . " --------"j---------- imajo neko posebno pripravo za „otresanj slame". zbolj mlatilnice se dobé po 178 gold Gospodarska novica. Petroleja ali kamnjenega olja je pred desetimi leti veljal še cent 25 gold.; zdaj pa se prodaja po 12 do 13 gold. cent. To Je očiten dokaz, koliko se ga dandanes več porabi od nekdaj. Z njim se kurijo peči, nekatera ognjišča so nalašč narejena za kurjavo s petrolejem , marsikaka rodovina si zajutrka ne kuha v kuhinji, nego v sobi s petrolejem. Postava o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig. (Dalje.) Lastninski list ima navajati lastninske pra-kakor tudi tište utesnitve , katerim je podvržen vice lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje s premoženjem. Razen tega se imajo razvidne storiti v lastninskem listu utesnitve, katere se morajo v bremenski list vpi-sovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran rav-nanja s celim zemljeknjižnem telom ali z enim delom. Bremenski li3t ima avajati vse stv pra vice, katere obremenavajo nepremičnino, kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, pred-kupne in rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpo-laganji s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom, katerim utesnitvam njene imovine. pod vsak lastnik obrem Iskalniki. 10. pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telih, v knjigi zapopadenih ; potem o Za vsako glavno knjigo se parceinih številkah , kakor tudi o osebah zoper katere so se naredili vpisi ) sa Đ. Zbirka pišem 11 Zbirka pišem se napravlja za vse gl knjige ene sodnije skupaj Za gl knjigo pa, katera obsega dežeinoknj epremičnine, se napravlja posebna zbirka pišem 3. Kako je postopati, kedar se napravljajo zemljiške knjige. 12 pod nadzorom predseď Organi. Napravljajo se zemljiške knjige neposredno sodnij prve stopnje ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katere so predsedniki predstojniki mestno njih namest ali po postavili, po okrajnih sodnikih delegiranih sodnij niso izključe H^BJHpBHMVVi Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izprašani za sodniško službo. Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih Tako isto more predsednik sodnije prve stopinje po svojem 8previdu enemu ali več sodniškim uradnikom naročiti, da naj napravijo namesto roestno delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knjigo za mesto, v katerem ima sodnija svoj sedež. v • 1 CliO Sodniški uradniki, katerim se je na ta način naro-napravljati zemljiške knjige , imajo samostalno iz-vrševati opravila, katera so po tej postavi odkazana okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom. 13. Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, privzame priseženega perovodjo. Pripravne uredbe. 14. V pripravo teh pozvedeb, katere se imajo za vsako katastersko občino posebej zbirati, se mora napraviti kar mogoče popolno kazalo vseh v katasterski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora priskrbeti posnetek kataterske mape. Ako se nahajajo v katasterski občini deželno knjižne nepremičnine, je o teh napraviti posebno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov kata-sterske mape, kateri obsegajo te nepremičnine. 15. Pozvedbe se imajo zberati v srenji, h kateri tudi na mestu spada katasterska občina, in ako treba, da se izvé, kako da je. Za začetek teh pozvedeb je postaviti dan in ga na-znaniti po oznanilu, katero se dene v deželni uradni časnik in se razglasi v vseh dotičnih in sosednih ob-činah. Oznanilo mora imeti to opombo, da smejo priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se po-zvedó posestne razmere, in da smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnenje in varovanje njih pravic. 16. Vsi znani posestniki tistih, v katasterski občini nahajajočih se nepremičnin, zarad katerih je treba posestno stanje pozvedeti, so posebno povabiti, da pridejo, in pozvati, da naj seboj prinesó pisma, katera se tičejo njih posestnih razmér. Pozivajo se posestniki, kateri bivajo v tišti srenji kjer se pozveduje, po županih. Zunaj te srenje bivajo-čim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, pismene pozive poslati in skrbeti za to, da se jim j katere in dostavijo v pravém času in zanesljivo. 17. Za posestnike, katere je povabiti ? ki niso samovlastni in katerih postavni zastopniki niso znani, kakor tudi za tište, katerih bivališče ni znano, in kateri niso postavili nobenega pooblašcenca, naj okrajna sodnija postavi zastopnika za obravnave, katere se vršijo ) t e d a j mora y o zadevah naprave zemljiških knjig. Ako katera pozvanih oseb ne pride ako to zahteva napredovanje pozvedeb, sodniški urad- kateri pozvedbe vodi, postaviti za njo nepristran- ? nik skega zastopnika. . 18. K pozvedbam je privzeti kot sodniški priči vsakikrat dve zaupni osebi izmed onih po občinskem zastopu zato izvoljenih. (Dal. prih.) Znanstvene stvari 30. odborové skupščine 6. maja 1874. leta. Dr. Costa prične sejo > ko so se bili sošli odbor- razmer kake okrajne sodnije, da "bi se zemljiške knjige niki: dr. J. Bleiweis, J. Marn, M. Močnik, Parapat ne mogle po okrajnem sođniku napraviti ugodno ali ne Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Sovan, Svetec, v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to Šolar, Tušek, Vilhar, dr. Vončina, dr. Zupanec, ter po- # V 1 i • 1 11 • . 1 1 1 • # i -i m i • 1 1 • 1 y 7 nalogo izročiti ? dokler Ie treba y drugemu, za sodnijsko zdravi najpoprej nove odbornike. * 166 le prašajo, kaj bo storila vlada, in so potlej površno še s tem, kar res stori, zopet zeló nezadovoljni, a ne da bi tudi le količkaj praktično pokazali, kaj bi se prav za prav storiti imelo, da se stori konec splošnim zadregam?" Narodi imajo res prav, da se jim zde te interpelacije prazno besedovanje. Narodi so tako pravični, da mislijo, da bi ministri, če bi vedeli prava sredstva pomoći, se nikakor ne mudili poslužiti se jib, da bi se k temu ne dali še le priganjati po opoziciji, da bi jo marveč prehiteli in jej tako orožje vzeli. Narodi so tudi toliko bistroumni, da vedó, da bi interpelanti ne prašali, če bi sami kaj pametnega vedeli, če bi tudi le mislili, da vedó pravo, timveč da bi v tem slučaji sami nasto-pili pravo pot, da bi dali dobre svete in s tem ne pokazali le, da so sitni parlamentaristi, marveč tudi dela-joči , pridni državljani. Narodi spoznajo in obžaluj ej o že to, da se parlamentarične interpelacije sploh in posebno one, ki se tičejo narodno-gospodarskih stvari, zlorabijo. Interpelanti sami dobro vedó, kaj hasnijo njihove interpelacije, oni dobro vedó, da ministri v takih stvaréh ne dajo odgovorov, s katerimi bi bilo vse zadovoljno, da ne morejo obljubiti čudežev. Interpelanti se vedó prav dobro v enacih sitnih rečéh misliti v položaj ministrov in si na tihem pravijo: „Mi bi tudi ne vedeli druzega." Toda zarad vnanjega svita hočejo, da bi se o njih mislilo, da so kaj storili, ker so interpelirali. Prašati je pač zmiraj lože nego odgovarjati. Cim 03trejših besedi zoper ministra je interpelacija, Čim bolj se nravno hu-duje, s čim več ljudoljubnimi frazami je osoljena, tim veči je domišljevani junaški čin. Pa narodi na to nič več ne držé. Strankarski časniki res s takimi interpe-lacijami delajo, kakor da bi bile Bog vé kako važne, pravijo, da so pomenljive dogodbe dneva, tedna, morda celó vsega zasedanja poslancev. A sami tega ne ver-jamejo, dobro vedó, da niso nič vredne, toraj tudi ne morejo ničesar doseći. Prvi po neposrednjih (direktnih) volitvah nabrani državni zbor Dunajski je storil za zboljšanje narodno-gospodarskih razmer toliko ko nic, čeravno so različni veljavni možje svojim volilcem takrat, ko so se jim po-nujali, čudeže obetali. Tarnje brez konca in kraja, graje, a ne pravih oseb, resolucije brez vspeha, neizpe-Ijivi predlogi — druzega nic! Pač! saj je parlament pritrdil temu, da so se ustanovile državne založnice ali posojilnice; a o teh ni skoro ničesar slišati, kar nikakor ni ugodno. Dovolil je tudi podporo za boj proti hroščem po Českem gozdu. Pa še več, dělil je in deli še kar na kupe dovoljenja (koncesije) za zidanje železnic, katerih bo sicer vsaka sama na sebi koristna, kar je sploh vsaka železnica, a skoro nobena izmed njih se ne bo dolgo, morda celó nikoli splačala. Za veča narodno-go-spodarska delà mu ni bilo dosti casa, ker je imel čez glavo opraviti z verskimi postavami. Te postave pa so najvažnejša stvar, najpotrebnejše delo, kajti ž njimi se po mnenji liberalcev in tudi naših „svobodo-miselnih" slovenskih (?) poslancev tolažijo žalostni, sitijo lačni, napajaj o žejni, oblaci jo nagi; sploh bo po teh postavah v Avstriji kmalo vse dobro! Pa ne, da bi se kdo smejal! 1. Pri zapisniku 29. odborové skupščine popravlja tiskarsko pogreško prijatelji v pisatelj i; potem se ta zapisnik in zapisnik 9. občnega zbora potrdita. 2. Prof. dr. Krek v Gradcu piše, da zavolj mnogih opravil ne sprejme za prihodnja tri leta odborništva. Odbor sklene, naj se piše prof. dr. Kreku, da vrne Matici St. Vrazovo zapušcino in drugo narodno blago, ter da se naprosi prof. Žolgarja, ki je za izvoljenimi od-borniki dobil največ glasov, da prevzame odborništvo. 3. Poročilo pregledovalcev društvenih računov se vzame na znanje. 4. Tajnik prof. Tušek poroča potem o Matičnem delovanji od 9. občnega zbora do danes. Kakor je zapisano v poročilu 9. občnega zbora 4. marca t. 1., bila je takrat poslednja številka Matičnih udov 2772; danes je pa 2789. — Odbor sprejme vse te med Matičine ude. Med poverjeniki so se dogodile nekatere spre- membe, in sicer: a) Vrhni ka: Ker je Bonner umrl, bil je letos naš poverjenik g. Kotnik, vprihodnje bo gosp. dekan M. Šli bar; b) Maribor: dr. Ribič je umrl; prof. Majciger bo vprihodnje poverjenik za vse Mariborske Ma- tičarje ; c) Gradec: Ker dr. Muršec zavoljo starosti ne more več opravljati delà, smo naprosili g. Mola, duhovna v delavnišnici, da je prevzel poverjeništvo za Gradec; d) Gornji grad: Ker » se je g. Škoflek na Vran- sko preselil, nam je zdaj tam poverjenik g. učitelj Preširen; e) Cerknica: Mesto pokoj nega Janežiča je zdaj poverjenik g. kaplan Končnik; f) Crnice: Mesto v Lokavec preselivšega se And. Juha nam je tam zdaj poverjenik g. Simen Gafa erš čik, župnik v Ajdovščini; g) Trnovo: Mesto g. Mlakarja, ki se je preselil v Mirno pec, bil nam je letos poverjenik g. Legan v Nadanjem selu.-Na prošnjo nekega gimnazijalca v Mariboru sklene odbor darovati mu nekatere knjige, katerih imamo pre- več, ali tako, da jih bo dobil iz poverjenikovih rok. Gledé prošnje društva „Vendije" v Gradcu, naj bi slov. Matica založila „rad Vendije", izreče odbor, da ne more nič skleniti o tem, dokler nima rokopisa. (Dalje priliodujič.) Politične stvari. Interpelacije — nic druzega! Stara pesem je že, da je našemu parlamentarizmu ta- in unkraj Litave v narodno gospodarskih in denar-nih vprašanjih v obče spodletavalo. Vendar se ta pesem vedno ponavlja in narodom, katerim se pripeti, poka srce. Ta- in unkraj Litave so se godile stvari, ki so daleč krog sebe širile pogubo, in še zdaj prêté velike nevarnosti; al ne tù ne tam ni pomoci, celó ne ene pametne misli ne, kako bi se našla kaka pomoć. Vrhunec, do katerega se parlamenti spnejo, so resolucije in interpelacije. Toda te resolucije pa so zopet le bolj ali manj trdne izjave, da se nekaj, in sicer kar najboljše mogoče, storiti mora; al kaj in kako se mora to storiti, tega nobena resolucija še ne omeni ne. Interpelacije so namreč le gola prašanja: ali misli ministerstvo sploh kaj storiti in kaj misli storiti? Al tudi narodi pošljejo svoje interpelacije in sicer: „Cemu li so nam parlamenti, če za nas ničesar ne storé, će celó ne vedo, kaj bi se moralo storiti, timveč vedno * Globus ali zemeljna krogla. Pri Mariboru se je v neki šoli med drugimi učnimi pripomočki tudi „globus" kupil, ki je natisnjen v Berolinu. Čudno pa je pri tem „globusu" to, da — ne najdeš „Avstrije"! Po deželah Avstrijskega cesarstva je narisano z debelimi črkami imé: „Deutschland!" Je mar res novodobna šola vzre- jevališče za Nemčijo do Adrije? * Kakosen je bil mesec maj (veliki tráven) v pre-teklih letih, najdemo zapisano v starih kronikah. Mrzli s e 1 j a umel y y maj je sicer ugoden polju in travnikom; al tak kakor sami lotili se tega pogovora prožiti očetu govor o Minki; vsak bo tudi raz-da mi ni bilo nikakor ljubo, ko so oče zvečer je letošnji skor povsod bil, je velika nesreća kmetij- stvu na vse strani. Leta 1740 je zima trajala do srede ljala yy Si že stvar na tanko premislil? Kdaj se bova pe Ol Y U UOi voc ouauli ucta j. « i\/ j uiu-ic* uojaia uu dicuo ijaict. tj o , da SI ] 0 tildi J ~<\£a Uglt meseca maja; leta 1512 je sneg celó na Laškem ležal po stari šegi ocetu prva beseda ogledam ? Saj veš y da gre do maja; leta 1430 je mraz pomoril trto po vsem Nem- „Oče, y škem najmrzlejši maj, o katerem se vé, je bil leta 1187 pu3tiva to še nekoliko časa pri miru Jo leta 1305 je meseca maja padlo veliko snega ; moram vendar sam še prej malo bolj na tanko spoznati y 17. maja je padlo snega še na debelo, in mraz je trajal do in opazovati, kakor mi je bilo do zdaj mogoče „No, no y Je tudi (i meseca rožnika. Tako daleč segajo naznanila iz starih pozneje že marsikog prav f kronik. Od leta 1775 y to ]e kar so začeli na Dunaji mudi peki Ženitev na vrat na nos je Par mesecev se še ne vreme natanko opazovati, je bil najmrzlejši maj po sredni Par mesecev! Toliko časa utegne trajati preiskava t # • ^ « a ^ « A * meri toplote leta 1871, vendar njegov mraz ni Škodoval, in nevesta bi bila zeló iznenađena, če bi ženin precej Vsem nam v spominu pa je gotovo mesec maj 1866, ko je 23. maja hud mraz veliko škodo naredil in je više kraje zeló toča pobila. ; * Ameriki so našli mnogo okamnelih predpo-topnih živali, med njimi tudi kostišče konja, ki je moral po svatbi moral pod ključ sodnijski! Teh svojih misel, se vé da, očetu nisem razodel marveč začel sem govoriti o drugih stvaréh. Prihodnji dnevi so bili pusti za-me. Pès je bil sicer kmalo zopet domá, toda moja jeza se je bila popolnoma komaj tolik biti, kakor je navadni mesarski pes; raz- ohladila; saj sem bil sam kriv, da me ločil pa se je od sedanjega konja po tem, da Je imel parklje tri krat preklane. sem ga pa seboj vzel! JQ izdal čemu Da se malo raztresel y vzame m puško m grem Zabavno beriio. na lov. Pa tudi tu nimam sreče, marsikaka žival vteče mojemu svincu. Grem toraj zamišljen svojo pot in predno se prav zavem, zagledam pred seboj znani gra- Moj pès die; dasiravno nisem prav pri volji, sklenem vendar oglasiti se, posebno ker so me bili otroci že zagledali. Sm.ešnica, spisal J. Alešovec. . (Dalje.) Vse mi je bilo jasno, ko se podam k sodniji. Zvem , da je bil izdajavec — moj pès. Svetovaiec Na vrtu najdem mater z otroci in Minko, katera zagle- davši gre naproti in me nagovori: me, postane rudeča ko pirih. Mati pa vstane, mi No. gospod, že dolgo vas nismo videli ! Mislili smo mora U W f I ker sta naj u namrec ga je bil namreč zapazil, si mislil: kjer je pes, biti tudi gospod, in policija je potem, ko ji ga je na-tančno popisal, kmalu zvedela, čegav je, srečala, kakor sem omenil, dva policaja. Svetovaiec je bil res obdolžil nas silnega napada, razžaljenja njegove osebe in rogoviljenja po mestu v ponočni uri. Zarad tega sem bil tudi tožen, in pre- skoro, da ste nas pozabili. a yy Res da, dolgo vas ni bilo nič nam (( y pristavi Minka. Jaz se izgovarjam materi, kakor vem in znam Minko pa prašam: „Ste me li pogrešali, gospodičinaV" Minka mi sicer z besedo ne odgovori nič, pač pa mi je njena zmešanost in zadrega, v katero so jo spra- iskalni sodnik je hotel od mene zvedeti imena sokriv- vile moje besede, dovolj jasen odgovor. In ko mati z nikov mojih, katerih pa jaz nikakor nisem hotel izdati, izgovorom , da gre otrokom pripravit južino, z otroci rekoč, da sem bil dobro vinjen in se ne spominjam spra-bom nicesar. Ko sodnnik vidi, da iz mene ni druzega vred odide, sva sama. bilo na srcu, in tudi Minka Zdaj mi izkipí to y kar mi je viti, me spusti; da ne , ne več v stanu prikrivati svoja čutila, se nagne mi ihteca se na prsi in jaz sem najsrečnejši člověk na svetu. Pozabíjena je preiskava, Od sodnije grem naravnost domů; kajti pri krč- pozabíjeno je vse drugo, ko se moja usta dotaknejo šel daleč od toda obljubiti mu moram teče preiskava. doma, dokler marju, kateri je izdal oglasiti. nad Jeza policiji moje ime, se nisem hotel me zene, kakor soparica hlapon y in sicer pèsom, brez katerega bi ne bilo sodniji tako pisati tako ne dá.... njenih devičnih ustnic. Kdor je občutil kdaj kaj tacega se pa dosti jasno po- ta me bo že razumil, neizvedencu jeza lahko izvedeti mojega imena. Le čakaj y se! kdor hoče. pošast y veselí Pa kak ropot je to! Ali je moj pès zdivjal y ali Da mi priđeš v pest, potem naj ti bo milostljiv y ka li? Tako, kakor v tem hipu y ga nisem slišal se ni- Pri tem sucem palico, kakor da bi pes bil ze pred kdar lajati in razsajati ! Minka se mi iztrga iz rok, skoči kvisko in teče proti gradiću. Pa kako, da tako zdaj je treba še druzega; treba je pomisliti, obledi? Ali se sploh pèsov tako boji? Jaz jo hočem menoj kako se bom pri očetu izgovoril y kajti resnice jim ne povedal za nobeno ceno. Premišljevajočemu se mi ohladi vroča jeza nekoliko in ko očeta vidim tik vhoda na vrt, sem že bolj podoben člověku, ki je doživel kaj smešnega, kakor člověku, katerega kaj skrbi. Ni čuda petelina in se bližam pomiriti in kličem pèsa, al ona je že predaleč in predno se prav zavem, mi zgme v gradiču. Le čakaj, Atila, zdaj bova naredila skupni račun za vse tvoje grehe," si mislim y kraju, od koder napnem ves razsrden se sliši vedno še toraj vem da mi tudi oče verjamejo, ko jim s smehom po- lajanje, zdaj zmešano s Človeskim glasom, ki ga skuša y spoznali da so že prvi hip y ko sem y da jaz vstopil y pri sodniji pomiriti nisem Memo njih grem v hišo, pravi y in me koj zopet spustili, jem pri znaném mi že smrečji, napeto puško stopám dalje in ko se zavi- kaj zagledam ! ! Člověka se preoblečem, med tem pa mi mladih še let v gosposki obleki, ki se s palico brani zopet pride na misel pes, kateremu prizanesti me ni pèsa, kateri se zaganja va-nj nikakor volja. Prašam toraj hlapea po njem , a ta mi - pové, da ga danes ves dan ni bilo videti. (Dal. prih.) „No, ne bo!" Vsak přišel bo že," si mislim, „in pnzaneseno mu Naši dopisi. Gorici 23. maja Po vsem resnično je y y kdor je bil že v takih razmerah ali si jih sem poslednjikrat pisal o kaplanu Fr. Z. y da so kar ga vé vsaj misliti, bo razume!, da nisem imel pravega ve- vze v vojake. Puške — se vé da — ne bo nosil y tolažili so ga, da bode le brambovski poljni kaplan, ali tudi to ne diši nič kaj po postavi. Nadejamo se, da postavo razlagati ima oblast tudi še kdo drug v Av-striji, a ne samo gg. udje nabiralne komisije. Čuditi pa se je vsakako gospodu „rekrutu kaplanu", da ne zná svojib pravic varovati. Sicer pa je bila komisija ž njim velikodušna; ni zahtevala, da bi se bil slekel, in tudi prisegel je v drugi sobi, posebej , in ne z drugimi no-vinci vred. Toliko bodi v „Novicah" zabilježeno in perpetuam rei memoriam. — Smejati sem se moral vče-raj nekemu dopisu v nekem Ljubíjanskem listu govo-rečemu o prihodnjem Tominskem taboru, katerega bi imel „dovoliti" — okrajni glavar Winkler. Gosp. W. se je, kakor je tukajšnji „Glas" enkrat pravil, že pred 6y2 meseci poslovi! od Tominskega glavarstva ; njegov následník, g. Schemerl, je že od prvih dni t. m. v Tominu, W. po sklenitvi drž. zbora že nekaj časa v Trstu službuje, in sicer ne opravlja šolskih reči, za katere je bil namenjen, kajti včeraj je přinesla „Wiener Ztg." imenovanje novega administrativnega in ekonomičnega referenta. Novi referent je dosedanji okr. glavar v Paznu, g. Franc Schwarz, kateri je postal ob enem namestništen svetovalec. — Ali pride naš baron Ceschi za namestnika v Ljubljano, ali ne, o tem pri nas nič ne vemo. — Slišal sem, da tukajšnji „Pettine" ne bo več izhajal; umanjkalo mu je denarne sape. — Přetekli teden je umrl tukaj 87 let star visok gospod slovenskega rodů, iz Medane v Goriških Brdih domá , kateri je dospěl vsled svoje zmožnosti na jako visoko stopinjo v državni službi. Bil je predsednik nek-danjega sodnijskega senata v Veroni in dvorni svetovalec. Ta mož je Jožef Zucchiatti. Narodne (slovenske) zavednosti, se ve, da ni imel; še govoriti slovenski ni skor več znal, tem boljši slovenski narodnjaki pa so njegovi bratranci na starem domu. Rajnki ni bil oženjen. Zapustil je čez 40.000 gld. premoženja, katero pride po odbitih nekaterih volilih in po smrti neke bra-tranke-vživalke starému domu v last. — V pondeljek so peljali skozi Gorico 4 nove zvonové za tukaj šn jo s v. Goro (vliti so v Samasa-ovi zvonariji v Ljubljani); najveći tehta blizo (33 centov in je tedaj najveći na Slovenskem. — Ziva duša se pri nas ne spominja tako požne slane, kakor je bila letos 17. maja. Največ je škodovala po vseh krajih fižolu, po nekaterih tudi krom-pirju, kateri si pa vsaj po večem spet opomore. Grozdja ni — razen nekaterih krajev — veliko posmodila. V Brdib, na priliko, ni že 20 let tako lepo kazalo, kakor letos. Vse drugo tudi lepo kaže, da bi le ne bil přišel spet dež in hlad. Undanji mraz je, kakor sadeže, tudi sviloprejke močno zadržal. Spargeljni, ki so bili že prve tedne po 12 —14 soldov funt, so vsled mraza poskočili na 26—30 s. — Slednjič, — da ne porečete, da ne znam nič vec „politike" — naj še povem, da bo 28. dne t. m. letni občni zbor „dr." *) (ne doktorja, ampak društva) „Gorice". Razen voljenja novega odbora je na dnevnem redu prav važna stvar, predlog namreč, „kako bi se dalo plačevanje bolnišničnih stroškov občinam po-lajšati." — Ne vem, kje sem čital, da misli društvo „Soča" povabiti „Gorico" k udeležitvi pri Tominskem taborju. Je li to šala ali resnica , bode se v krátkém moralo pokazati. To pa, kar zdaj tu zarad železnice Predelske (ki se ima na Tom. taborju obravnavati) povem, naj ima vsakdo le za — šalo. Da se ne bo nobeni stranki, ne „starim", ne „mladim", in zlasti no-benemu državnih poslancev, ni živih ni mrtvih, niti Tomanu ali Costi, niti Crnetu ali celó Winklerju, očitalo, da so Predelsko železnico — zakřivili, napravi naj *) Tako sem namreč videi okrajšano besedo „društvo". Pis. se na Goriškem, ali kjer si bodi, še kako tretje ali četrto društvo, ali pa izmed obstoječih društev tretja, četrta itd. stranka in kak načelnik novega društva ali novih strank naj ostane in nasvetuje tako-le : „Ne na Loko, ne čez Predel, ampak čez Matajur ali Krn (pa čez najviši vrh) naj se nadaljuje Rudolfova železnica". Potlej bomo vsi ž njo zadovoljni! Iz Trsta 25. maja. — Znano je sploh, da se slovenski kmet posebno rad pravda in svoje krvavo zaslužene krajcarje mnogokrat s tožbami zapravi. Taka je žalibog tudi pri naših okoličanih. Te dni sem bil zopet v okolici in po naključbi slišal grenke pritožbe zoper učitelja Bonin-a; nategnem ušesa in zvem, daje neki revi zarajtal en forint za spisanje prošnje, po kateri je iz ubožnice dobila pomoč celega enega forinta! — Pripovodujejo se reči vsake baže od tega člověka; on je ob enem tudi „capo distrettuale", kar je prav za prav glasoviti F eri u ga, ki ni zmožen rešiti nobene vloge, ki spada v njegov delokrog; zato pa pušča Boninu „carta bianca" s svojim podpisom. Tako izdeluje „alter ego" Ferlugov razna pisma, testamente, ženit-vanska pisma, pritožbe itd., pa računi, kolikor potřebuje za svoje potrebe. Ali bi ne bilo pač stokrát pa-metneje, da bi okoličani ne poslušati tega zakotnika, ampak hodili rajši v mesto k gospodu Bizjak-u, ki jim bo vse pošteno, prav in pravilno napravil in morda manj računi! kakor oni doktor skaza! Naj bi gosp. Na-bergoj v mestnem zboru te napake v razpravo prinesel na korist svojih okoličanov, zato pa tudi se nadjamo, da prijazna ta beseda ne bo glas vpijočega v puščavi. Ravno v prihodnji seji se bo o „capi distrettuali-h" govorilo, tedaj lepa priložnost, gospod poslanec ! — Slavni magistrat namerava tudi volilni red ali štatut predru-gačiti in okoličane z mestom stopiti, tako da bi okolica še teh 6 poslancev zgubila, ker meščani bi že skrbeii, da bi se nikdar ne volil noben okoličan ne v mestni ne v državni zbor. Pazite tedaj, gospodje poslanci, da elaborat, ki so ga naredile neke prebrisane glavice in bo te dni na dnevnem redu v mestnem zboru, ne dobi većine glasov, kajti to bi bil grob okolici. Za lečo pomoci (sussidio) pravico volitve izgubiti je grenka. — Razen tega za danes moram še prav neugodnega, de-ževnega vremena omeniti. Tri dni in noči skoraj za-poredoma dežuje in Dunajčanov, kojih je bilo navadno za binkošti vse polno, je le malokje katerega videti. Tudi društva: „Societa umanitaria" ne smem pozabiti, ki nameruje javna spavališča napraviti. Res, preblaga ideja! Kakor v vsakem velikem mestu je tudi v Trstu veliko, veliko revežev, ki nimajo kam spat iti in se potikajo po hlevih, po kanalih , po dvoriščih in Bog sam vé, kje še, kar je strašno škodljivo njihovemu zdravju, nespodobno , pa tudi nevarno drugim ijudém, ker priložnost naredi tatú. Pač velika dobrota bo to ubogemu ljudstvu, da se bode moglo za 2 do 3 krajc. na gorki postelji spočiti ! Iz Koroškega 25. maja. — Po Pliberškem okraji v Junski dolini so se, kakor že pred nekoliko leti, pokazale stekle lesice. — Z našimi državnimi poslanci nismo tu prav nič zadovoljni. Naj bi bili vzeli v roke davkarski zapisnik in po tem delali kake postave; ka-tekizem pa naj pusté pri miru, razen če se ga hočejo bolj naučiti, kakor so se ga naučili v šolah. Iz Kočevja. — Pri novi volitvi me3tnega županstva je bil za župana zopet izvoljen Jožef Braune, apotekar in deželni poslanec, za 1. županijskega svetovalca trgovec Jurij Rothel, za 2. trgovec Franc Bar-the Ima, za 3. pa okrajni kirurg Anton Treitz. Iz Novega mesta 23. maja. (Nasledki letosnjega mraza.) Gotovo bo bralce „Novic" mikalo zvedeti, kako stojí z letino pri nas in okoli nas. Kar sta pustila 28. 169 in 29. april po vinogradih, po vrtih in po polji, vzela sta 16. in 17. maj. Sadja bomo tedaj komaj pokusiti dobili. Fižol in koruzo je bilo treba v drugiÓ saditi ; malo bolja se je godila krompirju, ki so ga tudi sèm ter tjè v drugič sadili. Stajarsko deteljo so že pokosili, rž je večidel, ječmen pa po nekaterih krajih belkast ; celó trava je na koncéh posmojena. Strah lakotě je tedaj splošen. Iz Ljubljane. — Sl. ministerstvo kmetijstva je te dni naši družbi kmetijski iz državne podpore za letošnje leto poslalo za nakup go ve je živine 7000 gold., za Ruski lan 300 gold., za vino- in sadjerejo in pa vrtnarstvo 800 gld. v posebni ta namen, da se pod-pirajo vinske družbe in pa naprava šolskih vrtov. Obljubljeno pa je družbi proti poročilu, kako se podpora porabi: za zbolj sanje zemljišč 1500 gold., za mašine 600 gold., za planinska gospodarstva in s ira rije 1000 gld., za napravo vodnjakov 1000 do 2000 gold., za nakup ovác in prešičev 1000 gold., za ôbelorejo 400 gold., za svilorejo 600 gold, s pristavkom, da se podpira Metliška svilorej-ska družba, če skaže, da je podpore vredna, in ravno pod tem pogojem za Ljubljansko vrtnarsko družbo 1000 gold. — C. k. gozdni nadzornik pa je za pospeh gozdoreje prejel 3000 gold. — Po vsem tem tedaj zopet zdatna podpora Čez 20.000 gold, za Kranjsko. — (Pojasnilo g. Solmajerjevega poročila o zbirki podkev ^v Ljubljanski kovaski in Živinozdr avniški soli.) Gosp. Solmajer pripoveduje v poročilu o Dunajski raz-stavi, katero je ponatisnila „Laib. Ztg." 22. t. m., med drugim tudi o mnogovrstnih, od Stuttgartske živi-nozdravnišnice razstavljenih podkvah in svetuje, naj bi naša kmetijska družba pri sl. ministerstvu subvencije prosila, da bi kovaška šola zamogla iz gipsa narejenih podkev za izgled dobiti, po katerih bi se potem dale tukaj originalne izdelati in tako našo majhno zbirko v živinozdravnišnici dopolniti. — Jaz sem Dunajsko razstavo obiskal, sem tudi videi to lepo zbirko podkev Stuttgartske živinozdravniške šole, al našel nisem no-bene podkve tamkaj, katere bi v naši zbirki ne imeli, pogrešal pa sem nekatere važne podkve v razstavi, katere se pa pri naši zbirki originalno vidijo. Ako bi bil g. poročevalec našo domačo zbirko podkev tako natanko ogledal, kakor je na Dunaji ptuje občudoval, — bi moral priznati, da je naša zbirka za poduk v podkovanju zdravih, napačnih in bolnih kopit; zato imamo nad 50 sort mnogovrstnih podkev, katere smo večidel jaz in pa ućenci naše podkovijske šole brez kake subvencije naredili. Ko bi bii g. poročevalec izvedenec v podkov-stvu, lahko bi bil primirjaje Stuttgartsko in pa našo zbirko rekel, da v naši ne ena podkev ne manjka, ki je potrebna za teoretični nauk in za praktično rabo. P. Skalè, učenik podkovstva in živinozdravilstva. — (Iz seje deželnega odbora 22. maja.) Poročilo deželnega glavarja o komisijskem posvetovanji 20. t. m. zarad razdelitve državne podpore 30.000 gold, med uboge Dolence vzelo se je na znanje. — Prošnja žu-panstva vDobličah za poplačilo stroškov iz deželnega zaklada, ki so občini narastli za k on jača pri goveji kugi , se je s priporočiiom izrocila deželni vladi. — Prošnja zastopstva Crnornaljske občine, da bi se zarad goveje kuge, ki se več ne pokaže, vpeljana za-prtija odpravila, izrocila se je deželni vladi. — Prošnja podobčine Dolenji Zemon za razdelitev soseskinih zemljišč se prošnikom vrne z ukazom, da pojasnijo pravne razmere dotičnih zemljišč, ter da dokažejo, ali je soseska pri dotičnem sklepanji postavno ravnala in ali je dotični sklep postavno razglašen. — Vloga občine Zagorje v Litijskem okraji v zadevi volitve novega občinskega zastopstva se izroči deželni vladi, ker spada v njeni delokrog. — Sklenilo se je, da se predloži pri-hodnjemu deželnemu zboru načrt deželne postave o po-biranji davščine od zapuščin za šolske potrebščine po izgledu dotične deželne postave za Moravsko. — (Razpis.) C. k. telegrafsko vodstvo v Trstu naznanja, da bo potřebovalo za napravo telegrafa od Ljubljane do^Trebnjega 645 kolov, in sicer v Trebnjem 45, pri s v. Stefanu 100, v Radokovi vasi 215, na Hudem 121, v Višnji gori 117 in v Dolenjem blatu 47 kolov. Biti morajo iz debla, 25 čevljev dolgi, zgorej 5y2 do 6 palcev debeli, obsekani, obeljeni, spodej ravno odža-gani, zgorej pa okroglo obsekani . in dvakrat belo z oljem namazani (poštrihani). Pripeljati se morajo v času 4 tednov po naročenji v gori omenjene kraje. Kdor hoče pre vzeti vse ali le kak del, naj se oglasi s kole-kovano (štempljano) ponudbo, v kateri je naznanjena cena posamesnih kolov s črkami, pri c. k. telegrafskem vodstvu v Trstu do konca tega meseca. Vse druge pogodbe izvé pri omenjenem vodstvu. — {Prve y se zelo medle češnje Goriške) so Vipavke letos prinesle v Ljubljano še le 19. maja, pozneje tedaj ko druga leta, čeravno smo aprila meseca mislili, da že prve dneve maja bodo zorili cele koše češinj. Pa naj si bodi to ! da le krasne naše Vipavske doline ni zadela nesreča mraza (slane). In res ni dozdaj nobene škode ondi. Se ve da od cvetja trte do bendime je še dolga pot; če ne pride druga nesreča, nadjajo se Vipavci dobre vinske letine. Po takem pač ne bode treba, kakor se nekaterim „premodrim možakom" sanja, Slapški vinski šoli iz vode vina delati. Kar se je Vipavska dolina pospacapanila, je res vsa zbegana: „vere ni treba nobene", in „iz vode delati vino" —taki glasi se čujejosém ter tje v St. Vidu, Trgu itd. Ljudje, ki v brezverstvu iščejo „omiko", „napredek", zdaj Slapški šoli celó moč pripisujejo iz vode delati vino in jej prilastujejo Čudež, po katerem je Kristus v Kanani iz vode naredil vino ! ! — Pamet ! kje si ! — (Gospod Jurij FleiŠman), dobroznani skladatelj slovenskih pesem, je po dolgi bolezni 23. dne t. m. v 55. letu svoje starosti umri. V iznajdbi lepih melodij prav v narodnem duhu bil je tako srečen, da marsika-tera njegovih pesem bode živela, dokler bode slovenskega naroda kaj. Naj v miru počiva! — („Probatum estu.) Tišti jud, ki je v Souvanovi hiši nasproti kazini za pol leta štacuno najel za prodajo svoje robe „po 27 krajc.", že jo je iz Ljubljane popihal. Ker je več domaćih štacunarjev judovsko „kunšt" posneío, prodajati, kar je po 22 in 23 soldov vredno, po 25 ali 27 soldov, so tujci malo kupčije imeli in — ne bode jih več. Kar znajo tujci, to znajo lahko tudi domači. — „Novicam" je došla neka listnica, v kateri naznanja nekdo , da zadnjic omenjeni krojač Kune ni iz „rajha", ampak iz Logaca domá. Po tem pojasnilu se moramo še tem bolj čuditi, da napravi g. Kune na Slovenskem „razprodajo" tistih idej, za katere že Nemci več ne marajo. Al je tista stara šara, ki jo v „rajhu" zavržejo, za slovenske delavce še zmiraj dobra? Ce tedaj g. Kunc tudi ni iz „rajha" domá, je gotovo njegovo blago iz „rajha", kajti v Logacu se še ni nikdar prodaj alo. — (Slovensko gledalisče.) Po sklepu shoda prijateljev slovenskega gledališča so se poslale nabiralne pôle za doneske, da se pokrije deficit 1200 gold., katerega ima letos dramatično društvo, vsem g£. poverje-nikom društva in tudi drugim domoljubom. Posamezne doneske sprejema blagajnik dramatičnega društva gosp. 170 y ^ Z a gar. Treba je , da vsak domoljub po svoji moči lišča. Zarad tega strašno i Al to selj bilo selj v taboru ustavovercev kratko ,Jsajti ko se je to zvědělo pripomore, da obranimo slovensko gledališče katero nam je le z materijalnimi žrtvami izdržati mogoče (Izlet šolske mladine iz tukajšnje c. kr. ljudske Šole (vadnice) in pa učiteljskih kandidatov na Roznik mogočé, odbili posojiio in "začeli se pogojevati^s staro 20. dne t. m.) pod vodstvom s. vodie in 2. učiteliev cehi. Ustavovercem pa je splavala najbolji _ ; vprlo se je vse prebivalstvo Česko, zlasti po mestih, in vstavilo vso drugo podporo in tako so mladočehi, spre-vidivši, da bi bilo to početje brez narodne podpore ne- bil je na vse straní jako vesel, pa res tudi na čast uči- po vodi teljem in učencem, ki so kazali, da znajo korajžno de- nada HrvaŠko. klamovati, lepo peti, pa tudi pravilno telôvaditi "se. Celó poslanca Pavl Iz Zagreba se sliši, da sta državna in Vit čmerni maj se je smejal to jutro. — (Ceschi), zdaj vládni namestnik v Trstu, je ±smi nedavno v Ljublj ani, kjer si je ogledal poslopje deželne stane resnica bil ezic prišla v Zagreb v razgovor s političnimi prvaki Hrvaškimi zarad zdru-ženja Dalmacije s Hrvaško, da potem še ? Iz tega so sklepali nekateri, da ima on postati vlade. Auerspergov naslednik. Kakor se pa zdaj zopet sliši y bila prazna fraza Ogersko imé „trojedn kralj a ) po- ki je dozdaj t Delegaciji ste končali svoje delovanjt, nima Ceschi nobenega upanja do te stopinje in najbrže in sicer Avstrijska 22., Ogerska 23. t. m. Ministerstvo dobomo Kranjci za deželnega predsednika moža, kate- ne bo nič kaj zadovoljno ž njima, kajti od 95 milijo- je bilo uuwumu axachjjw £jc* yj i ^ vto t/ vi ui i\ da Francosko tako nesrečno , da si razbije glavo, iz katere pogiedajo možgani; botra pa je tudi zeló ranjena. Pri takih pri- ministerstvo likah bi morali vozniki pač na vso moč previdni biti. po modri __lil Moralo Broglie, ker vlade ng postave in potem Novičar iz domaćih in ptujih dežel. vanih dveh zbornic nove vlade poverjen odstopiti konservativno ni hotela narodna skupšeina jpred v pretres vzeti nove v o- postavo o sostavi nasveto- zgornj in G o u i ard pod nj sostavljenjem pnvrženec monar Iz Dunaj Tudi tretja verskih postav (samo- hične stranke. Vladin pad je zakřivilo 53 poslan stanska postava) je zadobila potrjenje cesarsko. Vip ki „svobodnjaki kateri so potrjenima prvicna posta skrajne d poprej do ) ki menda mis > monarhične ustavne vlade da přidej To daj vama eselj nekoliko funtov strelneg streljali, imajo toraj zopet priliko sežgati pomota 9 ker bodo je grozna praha ljem ne pa monarhisti publikanci z novo vlado na bo Spletke pa délai in se delà Prvi dve postavi ste stopili isti dan, ko ste bili Thiers, kateri je bil ravno pred letom kot prvosednik glašeni, v ljavo, in že isti dan ji je deželni šolski publike odstranj svèt Avstrijanski poskusil nad škofom Poltavi in dvema katehetoma", ki ništa hotela izpraševati učencev vpričo se kato- N/ posvetnega šolskega nadzornika iz veronauka Toraj Žitna cena nam je nadejati strabovanj , rubljenja, zaperanj liske duhovščine prav kmalo. Slišati je, da se imajninisterstvo premeniti. Kot novi ministri se imenujejo: Smerling predsednik, Taaffe minister notranjih zadev, Arneth minister nauka, Tinti poljedelstva, Plener denarni, Horst vojni minister. Nam se zdi ta sestava neverjetna v Ljubljani 23. maja 1874. Va^án v novem denarji : pšenice domaće 7 â. 20. banaške 7 fl. 80. turšiee 5 fl. 10. soršice 4 fl. 20 rli 5 fl. ječmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 5 fl. ovsa 3 fl. 90. Krompir 3 fl. 40. Ministerstvo kmetijstva je 16. dne t. m silo stan ogradov, vrtov m polja ; iz tega gl Kursi na Dunaji 22. maja se 5cL metaliki 69 razvidi, da je na Ogerskem in Hrvaškem od maja do 16. nekako bolje, v druzih deželah našega cesarstva pa žalostneji. Al ta razglas je ob resnico zato, dnevu tega meseca je nastalo veliko 0 fl. 15 kr. Narodno posojilo 74 fl. 40 kr. Ažijo srebra 105 fl. 70 kr Napoleondori 8 fl. 92 kr. ker še škode 16 Loterijne srećke: Česko Mladočehom je bilo vsled posredovanj v Trstu v Linču 23. maja 1874: 72. 74. 54 30. 50. . 86 45. 26. ministerskega predsednika dovoljenih 200.000 gold, po sojila iz nemške hranilnice za zidanje narodnega gleda Prihodnje sreckanje v Trstu 6. junija. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blazaifeovi dědici v Ljubljani.