AÑO XXXIII (27). No. (štev.) 38
ESI. O VENIA LIBRE
BUENOS AIRES
19. septembra 1971
Poživiti odrsko
KARDELJ Y MOSKVI
delovanje
Med raznimi vlogami, ki jih ima časnikarstvo v današnjih dneh je tudi ta, da kaže na napake ali pomanjkljivosti, da predlaga lažna pota za izboljšanje družbe in delovanja v njej. Tej, in sličnim vlogam ne more biti tuie naše izseljensko časopisje, čeprav je take vrste kritika v naših skupnostih najtežja, kajti vse delo na vzgojnem, kulturnem, organizacijskem in drugih polj ih sloni na čistem idealizmu, in vse kar se stori je že zaradi tega vredr.o pohvale.
Vendar naj nam bo dovoljeno to pot vsaj na hitro pogledati na eno izmed važnih področij, ki tvorijo kulturno življenje slovenskih skupnosti po svetu,’v tem primeru naše buenosaireške skupnosti. Gbvorimo o odrskem udejstvovanju, katerega pomen je izreden. In to ne lo iz običajnih zornih kotov; za nas, izseljence je to udejstvovanje važno tudi v jezikovnem pogledu. Dolgoletna praksa je namreč pokazala, da je med našimi mladimi ljudmi, kar se slovenskega jezika tiče, velika razlika v prid tistim, ki so se kdaj, čeprav vsaj za kratko dobo, udeleževali v kaki gledališki skupini. Lepota branja, čistost izgovorjave, celo boljše razumevanje raznih izrazov pride do izraza po požrtvovalnem delu režiserjev. Isto veljd za našo pesem.
Pred kakim mesecem smo s tega mesta pisali o sreči slovenske besede, sreči tistih naših fantov in deklet, ki živijo po raznih deželah sveta, pa poznajo lepoto slovenskega jezika in ga ljubijo. In marsikomu od teh je prav petje, ali odrsko udejstvovanje odprlo pot do lepote jezika. Z zaskrbljenostjo smo zato 'Ugotovili. dejstvo, da zadnje čase gledališče med nami hira. Medtem ko si razni -koncerti in pevski nastopi sledijo drug za drugim, pa sko.ro ni iger na naših odrih.
Dobro poznamo težave, ki so povezane z odrskim delom, zlasti kadar ta, kot med nami in sploh v emigraciji, sloni na idealizmu. Dolge tedne včasih mesece mora nastopajoči, po svojem poklicnem delu ali študiju, dobiti čas za vaje, katerim je treba prišteti vožnjo, in nato povratek pozno zvečer. Ves ta čas (in denar) le, da se igra dvakrat, največ trikrat predstavi na odru, in to včasih pred publiko, ki ne dojame popolnoma žrtev, ki so z odrsko predstavo združene. Morda bo kdo tudi dejal, da naši ljudje nimajo več toliko smisla, kot včasih, za teater. Treba bi bi bilo preučiti tudi’ ta činitelj. Vendar nikakor ni izgubjti zaupanja v občinstvo, ki je že večkrat znalo trumoma napolniti naše dvorane, in tudi večkrat pokazalo lepo hvaležnost nastopajočim.
če torej pregledamo ta zaostanek našega odra, se moramo resno zamisliti. Treba je v njem napraviti preokret, da se ne izgubi važen del kulturnega udejstvovanja in tudi, da ne zamre tako važna šola slovenske besede. Današnji položaj ni razveseljiv. Če je še pred desetimi leti (1964) naša buenosaireška skupnost doživela enajst odrskih nastopov (temu je prišteti še dva ljudska prizora na „taborih“), moremo beležiti za prvih devet mesecev letošnjega leta komaj tri nastope. In še od teh dvoje po okrajih. Za bodoče do konca leta je več napovedi, a v koliko jih bo mogoče vse izpeljati?
Naša skupnost iz prej naveden'n razlogov potrebuje cvetočega gledališčnega udejstvovanja. In prepričani smo, da bomo lahko ponovno pripeljali do viška naš teatrr.Vendar ne moremo tega dela prepustiti le majhni skupini požrtvovalnih ljudi, ki že vsa, leta žrtvujejo čas in moči za to. Celotna skupnost mora v to položiti s.voj namen in doprinesti svoj delež. Organizacije in domovi naj podpro v svojih območjih odrske nastope; pripravi naj se možnost, da bodo krajevne skupine mogle gostovati v čim številnejših okrajih, da ne bo sad tolikega truda le nastop dveh večerov; mladina naj se navduši, da bo rada priskočila na pomoč najsibo pri vlogah ali pri drugih delih; šolske igrice naj
Razmeroma malo je bilo registrirano -v mednarodnem časopisju o nenadnem obisku slovenskega in jugoslovanskega komunističnega veljaka Edvarda Kardelja v Moskvi. To potovanje, ki ima gotovo razne neznane vzroke, ih katerega posledice se bodo morda poznale na daljšo dobo (morda celo še oo Titovi smrti), je presenetilo tudi razne opazovalce jugoslovanskega razvoja, in tolmačenja dopisnikov so bila kaj različna.
Kakor znano, bi sovjeti želeli, da se še bolj izboljša razmerje do Jugoslavije, tako v državnem kot partijskem pogledu, Po želji Sovjetov naj bi prišlo do tesnejše koordinacije v obeh smislih. Zadnji vzrok, da je Kardelj tako nenadoma odšel v Moskvo, je bilo povabilo sovjetskega sekretarja Partije Brežnjo-va jugoslovanskemu državnemu in partijskemu vodji Titu. Ta pa kot je videti, nikakor ni hotel iti po stopinjah Giereka, Kadra ali Husaka. Poslal ;e na ta posvet Edvarda Kardelja, ,,nu-mero dve na hierarhični lestvi“, lo-mnevnega „prestolonaslednika“, kajti to mesto naj bi mu bilo rezervirano v posebni mašineriji vlade, s čemer je hotel podčrtati Kardeljevo internacionalno pomembnost.
Razni komentaristi tudi menijo, -ia je za Kardeljevo pot v Moskvo v: vzrokov. Najvažnejši naj bi' bil sovjetsko ponašanje v ciperski krizi, ki ni v 'skladu s samostojnim posredovanjem jugoslovanskega zunanjega ministrstva, ki se je rodilo iz sovjetskega predloga. To se: je pokazalo, ko je takoj nekaj ur po sovjetskem predlogu sledil v Atenah obisk jugoslovanskega poslanika Minica pri grškem ministru Mavvrosu. Jugoslavija hoče pri mednarodnem, posredovanju za Ciper imeti proste karte, dočim ima Sovjetska zveza drugačen cilj. čeprav so Sovjeti v položaju, da lahko izvajajo neke vrste pritisk na lu-goslavijo in je Beograd pripravljal o svojih načrtih o usodi ciprske krize razgovarjati se s Sovjeti, je vendar v dvomnem primeru Beograd odločen dati prednost svojemu načrtu, kar daje Jugoslaviji v mednarodni politiki njen ugled.
Vendar vzroki naj bi bili še druge vrste. Po mnenju Gustava Chalupke. dopisnika časopisa Kleine Zeitung, v dopisu z dne 5. septembra iz Beograda,
Moskva kritizira tudi marsikaj v jugoslovanskih partijskih in ekonomskih razmerah. „Jugoslovansko gospodarstvo,“ trdi, „je namreč od' kredita 580 milijonov rubljev, ki je bil odobren decembra 1973, izrabila šele komaj tretjino. Moskva očita Beogradu, da je nasprotno prosil za kredite pri ZDA in Zahodni Nemčiji, kar jo utegne pripeljati v odvisnost od zahodnih kapitalistov.
Pa tudi sicer jugoslovansko svojsko razmerje do razvoja svetovnega komunizma, kakor tudi razmerje do drugih komunističnih partij, ni vse po sovjetskem okusu. Tako se je Jugoslavija v zvezi s Poljsko ih Romunijo zavzemala za sklicanje evropske posvetovalne konference, v nasprotju, proti moskovski svetovni konferenci komunističnih partij, na kateri bi mogla biti rdeča Kitajska obsojena. Zdaj pa se zdi celo, da ima tudi pomisleke proti evropski 'on-ferenci komunističnih partij, ki naj bi mobilizirala evropske partije po sovjetskih želiah in ciljih. Ko se je letos v času počitnic mudil v Jugoslaviji poljski Gierek in se sestal s Titom, sta se v tem zedinila. Takoj nato je poljska KP razposlala vabila na celo vrsto prijateljskih partij. To še bolj komplicira položai. Na drugi strani pa to priča, da bi bila Jugoslavija pripravljena stopiti na take pogovore samo z garancijo podpore enakopravnosti, in po predložitvi šele do potankosti zdelanega programa. '
Če bi pa Moskva pod „zboljšanjem medsebojnega položaja“ razumela kaj drugega, bi mogla biti od samozavestnih voditeljev jugoslovanske komunistične partije drugače poučena. Zdi se tudi, da je obnovitveni re.itavra.cijsko-dogma-tični val v notranji politiki že v odlivi:, tako da se samostojne poteze jugosl. socializma kažejo že tudi v zunanji politiki Jugoslavije. Pod takimi okolnostmi je bil Kardelj v Moskvi podvržen mnogim razgovorom. Po natančnem izpraševanju pri članih političnega biroja Katuševu in Krilenku, se je sestal tudi s „smetano“ sovjetskih ideologov v Akademiji znanosti. Pokazali so mu tudi velike industrijske centre v azijski Rusiji, v Novosibirsku in Bratisku, ki naj bi sodelovali z jugoslovanskimi podobnimi ustanovami. Šele po vrnitvi od tam ga je sprejel Leonid Brežnjev.“
VRHOVNO VODSTVO JUGOSLOVANSKE KP
TRIJE SLOVENCI
Kakor je znano, komunistično Jugoslavijo vlada jugoslovanska KP, to pa njeno vodstvo, ki je sestavljeno iz treh organov: 1. Centralni komite KP; 2. Predsedstvo, ali kakor mu pravijo v komunističnem žargonu: Prezidij prej omenjenega Centralnega komiteja in 3. Izvršni komite, odn. odbor prej omenjenega prezidija.
To je vrhunska struktura jugoslovanske in sploh vseh komunističnih strank na svetu.
Ti vrhunski organi jugoslovanske KP pa štejejo:	,
1.	Centralni komite KP 166 članov.
2.	Prezidij Centralnega komiteja 39 članov.
' 3. Izvršni komite prezidija 12 članov
Glavni tajnik Izvršnega komiteja je 49-letni slovenski partijec, Titov trenutno najzvestejši privrženec Stajie Dolanc.
se še pospešijo, da otroci od mladega dobijo veselje za nastope.
Vsi člani naše skupnosti pa naj se množično odzovejo, kadar se napove kaka igra na naših odrih. Zavejmo se, da bosta materializem in pa komodnost naša smrt. Kadar bo celotno naše kulturno udejstvovanje le še gledanje televizorja po naših družinah, in pa, v območju skupnosti, plesi ob zvokih raznih orkestrov po naših domovih, tedaj bo dokončno zamrl pravi slovenski duh v svetu. Postavimo torej naš oder na obnovitveno pot; danes je še čas.
e. t.
NAJBLIŽE TITU
Na 10. partijskem kongresu letos maja v Beogradu so partijski delegati vzklikali: „Tovariš Tito, prisegamo ti, da nikdar ne bomo zapustili tvoje poti !“ in „Mi smo Titovi, Tito je naš!“, gesla, ki jih je propagandni oddelek partije pripravil za priložnost.
Od že vnaprej od partije določenih članov 166 članskega Centralnega komiteja KP so bili „izvoljeni“ v 39 članski prezidij na 10. partijskem kongresu naslednji partijci: Roman Albreht, 53, Slovenec; dr. Vladimir Bakarič, 62, Hrvat; imre Balint, 44, Madžar; Džemal Bijedič, 57, musliman; Jure Bilič, 52, Hrvat; Stane Dolanc, 49, Slovenec; Ste-van Doronjski, 55, Srb; Rato Dugo-njič, 58, Srb; Kiro Gligorov, 57, Makedonec; Aleksander Grličkov, 51, Makedonec; Fadii Hodža, 64, Albanec; Edvard Kardelj, 64, Slovenec; Lazar Koliševski, 60, Makedonec; Todo Kur-tovič, 55, Srb; Krste Markovski, 49, Makedonec; Cvijetin Mijatovič, 61, Srb; Miloš Minic, 59, Srb; Dušan Petrovič, 60, Srb; Mirko Popovič, Srb; Dušan Ristič, Srb; Jože Smole, 47, Slovenec; Vojo Sržentič, 40, Črnogorec: Petar Stambolič, 62, Srb; Mika špiljak, 58, Hrvat; Veljko Vlahovič, 60, Črnogorec; Josip Vrhovec, 48, Hrvat; Jovan Vujadinovič, 53, Črnogorec; Vido-je Žarkovič, 47, Črnogorec; nadalje vseh šest predsednikov posameznih republiških Centralnih komitejev, dva predsednika provincijskih centralnih komitejev in tajnik vojaške partijske organizacije (skupaj devet), ki so: dr. Tihomir Vla-skalič, 51, Srb; Milka Planinc, 50, Hr-
Vayamos todos juntos
El país se encuentra en una encrucijada, provocada por grupos. extremistas que recurren a la violencia para lograr sus ocultos objetivos. Una violencia que no puede continuar, pues el pueblo quiere y necesita paz y orden, dos pilares imprescindibles para hacer realidad la meta de la . reconstrucción nacional.
Ningún justificativo pueden encontrar quienes secuestran, matan y destruyen. El pueblo ya eligió el camino a seguir; eligió un programa y un gobierno, y junto a él quiere caminar estos años decisivos. A esos postulados, a las pautas de institücionalidad han adherido también todos los partidos políticos de la oposición, una oposición que trabaja a la par del gobierno, que critica constructivamente, que también construye el futuro del país.
No hay pues elección posible, dado que los argentinos ya eligieron. Es prioritario entonces imposibilitar por todos los medios la acción de grupos extremistas, condensados ya por el pueblo, para que el pueblo pueda trabajar y progresar. Todos juntos debemos ir por ese camino, el único que asegura la grandeza da la Patria.
Koroški slovenski pevski v.hor Gallus v ZDA
im Kanadi
Slovenski pevski zbor Gallus iz Celovca na Koroškem je priletel gostovat v ZDA in Kanado ter je takoj s svojim prvim nastopom 27. avgusta t. 1. v Fairfieldu, Conn., navdušil vse, ki so ga poslušali.
Sličen uspeh je zbor dosegel s svojim koncertom v Washingtonu, D.C., 29. avgusta pred delno tujim občinstvom.
V Clevelandu, slovenski metropoli v ZDA pa-je zbor nastopil v dvorani Slovenskega narodnega doma na aveniji St. Clair. Koroške brate in sestre je prišla sprejet in poslušat vrsta slovenskih dušnih pastirjev « slovenskih župnij v Clevelandu in okolici; clevelandskega škofa je zastopal rev. F. Kosem, ker je bil sam zadržan.
Mesto Cleveland je zastopal sam župan Ralph J. Perk, ki je po kratkem pozdravnem govoru izročil pevovodji zbora Gallus prof. Jožku KbTacičuTclju-če mesta Clevelanda. Koncerta so se u-deležile tudi druge osebnosti ameriškega, javnega življenja, med njimi člani vlade države Ohio Edmund J. Turk ter vrsta slovenskih javnih delavcev in o-stalo občinstvo, tako da je bila velika dvorana doma nabita do zadnjega kotička.
Koroški zbor Gallus, ki šteje 52 pevk in pevcev, je nastopil v koroških narodnih nošah ter je izvajal v prvem delu programa: Debel jakovo Koroška budnica, Gallusovo Resonet in laudibus, Ciganovo (zdaj je pomlad; samo moški del zbora: koroško narodno) Dobar večer, ljubo dekle; Kernjakovo Je na Dravce mehva; ženski del zbora: Hartman-Tomčeve Uspavanko in Zaključil z narodno Potrkan pLs Nocoj pa, oh, nocoj, Majska noč ¡n Janičar. Solo je pel Janez Kampuš.
Dragi del sporeda je obsegal: mešani zbor Gorjanska serenada, Rož, Podjuna, Žila, dalje Pesem o rojstvu in Ta drumelca. Moški del zbora je zapel pesmi Tam čier teče bistra Žila, Kranjčičev Jurij in Juhe, pojdamo v Škofiče, zaključil pa je koncert mešani zbor s pesmimi O, ti preburna ženska stvar, Oj te mlinar, Nmav čriez izaro in Prisega.
Navdušenje je bilo toliko, da je zbor kljub pičlemu času nekaj pesmi pono-
vatica; Angel čemerski, 51, Makedonec, Franc Popit, 53, Slovenec; Branko Mi-kulič, 46, Hrvat (iz Bosne); Veselin Djuranovič, 49, Črnogorec; Dušan Alim-pič, 53, Srb (iz Vojvodine); Mahmut Bakalli, 38, Albanec (s Kosova); gral. Džemail šarac, 53, musliman (iz vojske) ter član št. 39: diktator Tito sam.
Novi Izvršni komite partije ima 12 članov (prej jih je imel 8) ter jih je bilo šest izbranih iz prezidija, šest pa med navadnimi člani Centralnega komiteja KP. Prvih šest članov Izvršnega komiteja nosijo naslov „sekretarji“ in sicer:
Stane Dolanc, glavni tajnik Izvršnega komiteja, Slovenec; Todo Kurtovič, Srb; Mirko Popovič, Srb; Vojo Sržentič, Črnogorec; Jure Bilič, Hrvat; Aleksander Grličkov, Makedonec; Dobrivoje Vidič, 56, Srb; gral. Ivan Kukoč, 56, Hrvat; Dušan Popovič, 53, Srb; Munih Me-(Nad. na 2. str.)
vil in dodal pesem „Lipa zelenega je! Ob zaključku so prinesli na oder in izročili pevovodji šopke cvetja, povezanega s slovenskimi trobojnicami, v imenu Pripravljalnega odbora in slovenskih društev ter klubov.
Zastopnik zbora se je prisrčno za hvalil za povabilo na gostovanje in za topel sprejem, ki so ga pevci povsod je podaril v imenu zbora Gallus posebno spominsko ploščo pesmi zbora, na-doživeli. članom Pripravljalnega odbora pravljeno nalašč za gostovanje, predsedniku Pripravljalnega odbora dr. Mateju Resmanu pa še posebni spominski album Slovenske Koroške.
Koncertnemu sporedu je sledil družabni večer s plesom, ko so se pevci in pevke pomešali med občinstvo in bili gostje pri posameznih omizjih, veseli in domači. Ustvarilo se je nešteto novih, osebnih-ostale žive- še-dcl-go po tem gostovanju. Mladi ljudje so tpkoj našli prirodne odnose in se spuščali v živahne razgovore o razmerah na Koroškem in v Ameriki.
Povezava pevcev in pevk je bila dosežena z domačini že s tem, ko so bili razporejeni po slovenskih domovih Velikega Clevelanda in bili povsod sprejeti kot mili rodni bratje in sestre.
Koroški slovenski pevski zbor Gallus je v nedeljo, 1. septembra navduš'1 s svojim koncertom do zadnjega kotička polno dvorano višje šole na Mt. Assi-ssia v Lemontu. Na koncert so prišli rojaki in rojakinje iz bližnjega Jolieta, iz Chicaga in drugih okoliških naselij, pa tudi iz Mihvaukeeja in drugih oddaljenejših krajev.
Zbor je obiskal tudi grob pokojnega ljubljanskega škofa, velikega koroškega Slovenca dr. Gregorija Rožmana in zapel ob njem svojemu pokojnemu rojaku tri pesmi.
Člani zbora so se nato odpeljali v Chicago in si ogledali njegove zanimivosti.
Po vrnitve v Cleveland sta Gallusu Belokranjski in štajerski klub 5. t. m. priredila družabni večer v farni dvorani pri sv. Vidu, v soboto, 7. t. m. pa je Gallus priredil koncert Slovencem v Torontu, v Kanadi.
Od Clevelandskih rojakov se je Gallus nato prišel poslovit v nedeljo, 8. t. m. popoldne na „Koroškem pikniku“ na Slivenski Pristavi.
Obisk zbora Gallus iz Celovca je bil za ameriške in kanadske Slovence, pa- tudi za rojake na Koroškem pomemben in velik dogodek. Kaže trdno povezavo ameriških in kanadskih Slovencev z rojaki na. Koroškem, poudarja zanimanje in odločno podporo ameriških in kanadskih Slovencev slovenski narodni borbi na Koroškem.
Obisk koroškega pevskega zbora Gallus je bil prav tako tudi izredgn kulturni dogodek za. ameriške in kanadske Slovence, saj je to prvikrat, da je prišel preko Atlantika gostovat v ZDA in Kanado celoten, številen slovenski pevski zbor iz domovine. Slovenska javnost v ZDA in Kanadi je razumela-izreden pomen tega gostovanja in je pokazala s svojo udeležbo, saj ni bilo zbranih v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue toliko ljudi že mnogo let.
Zahodna Evropa v meddohju
PREHOD V 21. STOLETJE
Na političnem potovanju po Zahodni Evropi opazovalec na prvi pogled ugotovi, da se mnogim zahodnim Evropejcem pojavljajo dvomi nad učinkovitostjo lastnih ustanov, zlasti odkar je tudi Zahodno Evropo zajela 'naraščajoča inflacija. Ugotavljajo, da od 2. svetovne vojne sem svobodne države še nikdar niso bile tako odvisne druga od druge, kakor so prav danes, da pa je tudi skoro nemogoče zanikati, da bi bile kdaj prej po letu 1945 bolj nacionalistične kakor so danes.
Irska je n. pr. najbolj dramatičen in tragičen simbol tega dejstva. Geografsko in gospodarsko je nujnp navezana na Anglijo in na Evropo, a od njiju je ločena po zgodovini. Povrh vsega je zapletena v neke vrste versko vojno konec 20. stoletja, kjer večino versko brezbrižnih ljudi terorizirata skupini ekstremistov.
Tudi ostala Zahodna Evropa ni mnogo na boljšem. Njeni stari imperiji odhajajo, odn. jih ni več. če bo ostala v sebi ločena, bo ostala vedno slabotnejša. Ge se bo združila, bo prednjačila Severni Ameriki, Sovjetski zvezi, Kitajski in latinski Ameriki v prihajajočem 21. stoletju.
Trenuten položaj je vse drugačen.Od zahoda proti vzhodu je naslednji :
Irska sovraži britansko vojsko v Ulstru pa se obenem boji, da bi jo London umaknil, ker bi potem morda prišlo do prave državljanske vojne.
Španija se s težavo prebija iz
'avtoritarnega Francovega režima v monarhijo.
Francija se je skoro slučajno z Giscardovo zmago izognila režimu tkzv. ljudske fronte socialistov in komunistov pod vodstvom Mitte-randa.
Italija je gospodarsko in politično tako na tleh, da sedaj celo za-hodnonemški in fancoski politiki menijo, da koalicijska vlada, vključno s komunisti, morda ne bi bila slaba rešitev za njo.
Grčija sc je tako zapletla s Ciprom, da se je skoro spopadla s Turčijo in se je, kakor Francija, vojaško umaknila iz NATO.
Turčija pa po prvih uspehih n i Cipru sedaj ne ve naprej in se njena vlada nahaja v težki notranji krizi.
Opazovalci se sedaj sprašujejo, kaj bodo novi politični veljaki, ki so v zadnjih mesecih na Zahodu prišli na površje — Ford v Washingtonu, Giscard v Parizu, Schmidt v Bonnu, Wilson v Londonu — storili, da bo' Zahodna Evropa prebrodila to nekakšno meddobje v svoji zgodovini.
Smer sta deloma nakazala Giscard in Schmidt, ko sta se pred kratkih sestala v Parizu. Govorila sta o nadaljnjih poskusih čim hitrejše politične in gospodarske integracije svobodne Evrope. Ge jima bodo sledili ostali politični vodje — in to bodo morali, če bodo hoteli ohraniti svoje narode še naprej varne in svobodne, potem se bo Zahodna Evropa srečno prebila skozi zadnjo četrtino tega stoletja v 21. vek.
ČILE IZZIVA ZSSR IX KUBO
Na proslavah prve obletnice zrušitve marksističnega Allendejevega režima v Čilu, ki so se jih z navdušenjem udeležile ogromne množice čilskega prebivalstva, je sedanji predsednik gral. Pinochet presenetil Moskvi in Kubo ter vstale komunistične režime z izzivom ki je žel silovito odobravanje nad 700 tisoč gl:ivo množico, ki -ne je 7-braht pred vladno palačo v Santiago, da bi poslušala njegov govor.
Gral. Pinochet je predlagal Moskvi in Havani, da bo izpustil vse marksistične politične pripornike v Čilu in jim dovolil izhod iz države, če bosta Brež-njev in Castro izpustila na svobodo in dovolila izhod iz ZSSR in s Kube prav tolikemu številu pripornikov v obeh komunističnih državah. Vsa ta akcija pa se mora izpeljati pod nadzorstvom Mednarodnega rdečega križa.
Gral. Pinochet je tudi pozval vse
ljudi, kjer koli na svetu, ki vedo za imena političnih pripornikov v ZSSR in na Kubi, naj jih takoj začno sporočati Mednarodnemu rdečemu križu v Ženevo, da bo ta imel sestavljen seznam preganjancev, ki naj bi jih Moskvo in Havana osvobodili. Oba, ZSSR in Kubo je gral Pinochet imenoval državi,-’Krista „pTavi“- ječi. Nekaj nad 2000 političnih pripornikov, kolikor jih imamo v Čilu, je malenkost proti stotisočem političnih pripornikov v ZSSR in na Kubi, ki sta pravi ječi.“
V Moskvi in Havani molčijo. Ves svet nestrpno. čaka, kakšna -bo reakcija v obeh komunističnih prestolicah in kdaj bo prišla. Vsekakor bi bilo prav, če bi tudi druge svobodne države postavljale takšne in podobne predloge in pogoje komunističnim režimom tudi po drugih satelitskih državah, med njimi jugoslovanskemu.
MeilražiP®cIsaI teafess
V MOSKVI je minulo nedeljo sovjetska policija z buldožerji in vodnimi curki pregnala slikarsko razstavo na prostem, ki sta jo skupno z drugimi slikarji organizirala Oskar Rabin in Jevgenij Ruhin na nekem trgu v Moskvi. Policija je podrla razstavo in slike zmetala na tovornjak, ter jih nato zasula z blatom. Množico ljudi, med njimi tuje diplomate in dopisnike, je s silo razgnala, ker „se dela . teh slikarjev ne strinjajo s socialistično stvarnostjo“.
ARABSKE PETROLEJSKE DRŽAVE, med njimi Saudijeva Arabija, so objavile, da bodo spet podražile petrolej. Sod petroleja bo od 1. oktobra t. 1. iz teh držav dražji za 33 amerišk i! centov.Najmanj je ceno ■ zvišala Saudi-jeva Arabija, in sicer za 13 ameriških centov za sod.
ABESINSKA VOJSKA je odstavila 82-letnega cesarja Hajle Selasija ter ga zaprla v blatno kuco in obtožila milijonskih dolarskih kraj. Nekateri zahtevajo, da postavijo bivšega cesarja pred vojaško sodišče, drugi predlagajo, naj bi bil izgnan iz države. Vrhovni poveljnik abesinske vojške se je sedaj proglasil za predsednika države.
ASTRONOMI so iz slik Pionirja X. ugotovili, da \je planet Jupiter skoro povsem v tekočem stanju, brez trdega površja. Notranja temperatura znaša 12.200 stopinj Celzija^ na površju pa 9.330. Njegovo magnetno polje je večje in močnejše, kakor so predvidevali ter je planet vir izžarevanja velike energije, kot edino nebesno telo poleg sonca v sončnem sistemu.
ŠPANSKE STRANKE, ki so organizirane v ilegali, se niso pridružile tkzv. demokratični junti, ki jo v Parizu vodi komunist Carillo. Stranke izjavljajo, da hočejo ostati neodvisne od komunistične nezanesljivosti.
„Če bi moral predelati svojo knjigo „Genij krščanstva“ bi jo napisal čisto drugače: namesto da bi spominjal na dobrote in ustanove naše vere v preteklosti, bi pokazal, da je krščanstvo misel bodočnosti in človeške svobode; da je ta odrešilna misel edini možni temelj družbene enakosti, in da je ta misel edina, ki more vzpostaviti enakost, ker postavlja ob njej zahtevo dolžnosti. Zakonski red ni zadosten, da drži ljudi nazaj.-.. Morala je talna: ima svojo moč v sami sebi, ker izvira iz.nespremenljivega reda-samo ona more jamčiti stalnost.“
Francoski pisatelj Chateaubriand (1768—1848
Dve partiji v Jugoslaviji
MOSKVA V OZADJU
Slovensko in ostalo jugoslovansko javnost v komunistični Jugoslaviji je pretekli četrtek, 12. t. m., presenetil govor, ki ga je imel jugoslovanski komunistični diktator Tito na Jesenicah, na Gorenjskem v Sloveniji.
Že. večkrat se je ponovilo, da se je diktator Tito v okoliščinah, ki niso bile zanj in za njegov komunistični sistem prijetne, zatekel v Slovenijo, kakor da se tam počuti najbolj varnega. To je storil tudi tokrat in izbral Jesenice za svoj napad na ..maihno skupino disidentov“, kakor je trdil, ki da je poskušala ustanoviti „lastno partijo z namenom, da ga vrže z oblasti“.
Diktator Tito je nadaljeval: „Ti ljudje — kakih 30 — so sedaj postavljeni pred sodišče in bodo gotovo obsojeni.“
Diktator Tito je sedaj prvič priznal da v jugoslovanski komunistični partiji vre in da upor prihaja iz vrst, njegovih starih partijskih pajdašev, ki se jih je bil z raznimi čistkami znebil v tridesetih letih svoje diktature. Proces proti obtožencem se je namreč začel v črnogorskem mestecu Peč ter so vsi obtoženi „zarote proti državi in proti ljudstvu“
Medtem ko je bilo Titovo javno priznanje partijskega razkroja presenečenje za povprečnega jugoslo-
vanskega državljana doma, pa za protikomunistične emigracije v Zahodni Evropi, obeh Amerikah in drugih kontinentih zadeva ni nova, ker so že dolgo prihajala v svobodni svet poročila o nezadovoljstvu zlasti starih partijcev proti Titu in njegovi partijski politiki.
Za vso zadevo seveda poleg dru-' gih partijskih in nepartijskih ekstremistov stoji tudi Kremelj, ki nestrpno čaka na Titov konec. Partijci, ki bodo za Titom pograbili oblast v Jugoslaviji, bodo to mogli storiti samo s pomočjo in privoljenjem Moskve, ki bo preko njih spet speljala stalinizem nad jugoslovanskimi narodi. Doma ljudje s strahom pričakujejo razvoj in j d treba znova in znova pribiti, da za posledice takega razvoja nosijo odgovornost izključno Tito in njegovi partijci, kot danes edini nosilci oblasti v državi.
R svojim marksizmom so Jugoslavijo in njene narode po koncu druge svetovne vojne vrgli v naročje Moskvi in državo že vseh 30 let ohranjajo v sovjetskem območju. S svojo ideološko zagrizenostjo, ki se kosa z nacifašistično, pripravljajo jugoslovanskih narodom novo okupacijo, tokrat azijsko sovjetsko, namesto da bi se ti narodi, med njimi naš slovenski, razvijali v zahodni . krščanski civilizaciji, ki ji že več kot tisoč let pripadajo.
življenja in dogajanja v Argentini
Anton Jobsi — 8@-letnik
Pred tednom dni, 12. t. m. je skl.j-datelj Anton Jobst obhajal svoj SO. rojstni dan. Leta 1894 je v koroški vasici Brdo pri Šmohorju v ziljski dolini zagledal luč sveta, v družini oče a' kmeta in podeželskega orglarja in matere iz rodbine poznanih Grafenauerjev. Trije fantje so se jima rodili, srednjemu so dali ime Anton.
Že kot otrok je slavljenec imel smisel za glasbo, oče pa pravilno vzgojo, da je pomagal Antonovemu talentu. Sam mu je bil prvi učitelj glasbe. Kot šestnajstleten je Anton prišel v Ljubljano na orglarsko šolo, kjer je bd ravnatelj in skladatelj Stanko Premrl. Študij je v dveh letih dovršil z odlik ). Tudi po končani šoli mu je bil proh Premrl glasbeni mentor in svetovalec. Seznanjal ga je z novejšimi glasbenimi prijetni, zato je skušal hoditi, po pod nove smeri. Poglabljal se je še naprej v teorijo glasbe, študiral orgle in klavir.
Oktobra 1912 je prišel v, Žiri v Poljansko dolino pogledat svoje prvo službeno mesto. Če ne bi naletel v Žireh na zbor pevcev, bi se bil Jobst vrnil. Toda zbor ga je pritegnil nase in Anton Jobst je ostal povezan z glasbeno in drugo zgodovino Žirov vse do danes, tako da se navadno pozablja, da je Jobst Korošec.
Kot skladatelj je Anton Jobst siln! plodovit talent. Njegovih cerkvenih pesmi je bilo izdanih šest zbirk (postne, Marijine, mašne, pesem sv. Treh kraljev), veliko pa tudi svetnih. Poznamo nad 30 njegovih skladb, nekaj pa se jih je med vojno zgubilo.
Kot glasbenik se Anton Jobst prav
tako odlikuje v neumornem delu. Sodeloval je na neštetih prireditvah in koncertih, bil učitelj in vodja številnim zborom. V Žireh so bili pod njegovo roko vodeni vsi zbori v zadniih 40 letih, od otroških do mešanih, od moških do ženskih. Poučeval je klavir na osnovni šoli in na gimnaziji,. bil je nekaj časa tudi kapelnik mladi godbi na pihala. Mogočne orgle v župnijski cerkvi v Žireh so pod njegovimi prsti donele in bučale pri številnih slavnostnih mašah, Bogu v čast in vernikom v religiozno spodbudo.
V Žireh, kjer Antona Jobsta meščani smatrajo za svojega najslavnejšega člana, letošnje leto posvečajo njego d 80-letnici. Tako mu je tamkašnji mešani pevski zbor priredil koncert že v aprilu, žirovski slikarji pa so pripravili v počastitev njegove 80-letnice razstavo svojih del. Razstavljene so bile slike 'in plastike Gluhodedova, Jožeta in Konrada Peternelja ter Marjana Jere-
ba.
Ker je Anton Jobst kot skladatelj in glasbenik poznan po vsej Sloveniji in tudi onstran meja domovine, je za slavje pokazala zanimanje tudi RTV Ljubljana, ki je z barvnim snemanjem Žirov in okolice ter tamkajšnjih treh šolskih zborov, mešanega in moškega zbora posnela tudi del tistega, kar je slavljenec ustvaril v svojem'plodovitem življenju.
Slavljenčev jubilej iri zadovoljstvo delijo z njim njegova soproga Minka, hčerki Verena in Mojca ter sinova Niko in Vital, ta zadnji v Buenos Aire-
su.	Slavljencu želi tudi Svobodna Slovenija še mnogo zdravih in srečnih let!
Težak položaj, v katerem seL Argentina nahaja zadnje čase-zaradi ojačenega delovanja levičarske gverile in drugih podtalnih skupin, se je zadnji teden še poslabšal. Te dni (16. «eptembra) je bila ponovno obletnica (19.) odkar je Osvobodilna revolucija leta 1955 strmoglavila tedanjega predsednika generala Perona. Za obletnico so se še ojačili teroristični, napadi, tako da ie v noči med 15. in 16. septembrom bilo pod-. stavljenih ok. 60 bomb, prav tako pa naslednjo noč.
Poleg tega ojačenega, terorizma, pa. so je nadaljevalo tudi medsebojno obračunavanje, ki ga opravljata skrajna levica in ¡desnica. Žrtev nenapovedane in prikrite državljanske vojne je bil v ponedeljek, 16. t. ra., / bivši cordobski podguverner Atilio Lónez, ki je bil do nedavnega tudi vodja cordobskega sindikata trans-portistov. Kot znano, je Atilio López ("nrav kakor guverner Obregón Cano-) odstopil po policijskem udaru. Od tedaj ima Córdoba zveznega komisarja.
Atilio López je bil znan kot levičarski. sindikalni vodja, čeprav v peronističnih vrstah. Umor je zato
VODSTVO JUGOSLOVANSKE KP (Nad. s 1. str.)
sihovič, 46, musliman: Ali suknja, 55, Albanec in Dragoljub Stavrev, 42, Makedonec.
166 članski komite iugoslovanske KP je po narodnostih sestavljen takole: 46 Srbov, 25 Hrvatov, 22 Slovencev, 22 Črnogorcev, 18 Makedoncev, 13 Albancev, 11 muslimanov, 4 Madžari, 2 Vojvodinca, 1 Romun, 1 Slovak, 1 Turek.
V partijskem Prezidiju in Izvršnem odboru pa je razmerje med narodnostmi naslednje: 14 Srbov, 8 Hrvatov, 6 Makedoncev, 5 Slovencev, 5 Črnogorcev, 3 muslimani, 3 Albanci in 1 Madžar.
Hrvatom trenutno vlada v partiji ženska, 50-letna Milka Planinc, Slovencem pa 53-letni Franc Popit. Poleg Kardelja je nedavno Tito visoko dvignil 60-letnega Sergeja Krajgherja, ko mu je z ženo Jovanko priredil slavje za njegov rojstni dan ter mu napil kot „enemu od največjih Jugoslovanskih in slovenskn komunističnih vodij“ in dodal: „Naši mladi kadri imajo ogromno zaupanje in spoštovanje do Krajgherja.“ Tako se okoli Tita sučejo trije slovenski partijci: Kardelj, Krajgher iri Dolanc.
stavi mir ter odpravi tako skrajna levico kot skrajno desnico, presenetil politične opazovalce, zla- Na drugem polju je pretekli testi ker-se ie po zadnjih sindikalnih— den Senat dokončno izglasoval zakon
volitvah, na katerih je izgubil vodstvo cordobskih transnortistov, nekoliko umaknil iz političnega delovanja. Preteklo nedeljo, 15., je prišel v Buenos Aires na nogometno tekmo ; po niej so ga neznanci ugrabili iz hotela, kjer je stanoval, ter ga, skupaj s Juan José Vargasom, tudi. bivšim kordobskim funkcionarjem, odpeljali neznano kam. V ponedeljek dopoldne pa sta dva otroka v okolišu Canila del Señor, v provinci Buenos Aires videla, kako ie pet neznancev ubilo dva moža. Ta dva sta bila ugrabljena kordobska funkcionarja. Ubili so jih z brzostrelkami, kajti truplo Lóneza je imelo rane od 35 krogel. Kot protest proti umoru in v priznanje mrtvemu je v torek, 17., od 12 ure dalje bil ustavljen ves transport. Med tem se opazovalci sprašuieip, kdo bo naslednja žrtev teh nenehnih ubojev, in kam bo to medsebojno obračunavanje pripeljalo. Vedno pogostejši so pozivi, ■naj vlada nastopi s trdo roko in vpo-
o delavskih pogodbah. Ta zakon okrepi položaj delavcev napram delodajalcem. Vsebuje marsikako novost v socialni zakonodaji. V svojih 300 točkah v glavnem zagotavlja „dostojanstvo delavca“ in s tem povezane odtenke.
Univerza pa je še nadalje uganka. Minister za vzgojo dr. Ivanisse-vich je sicer pretekli teden v svojem nagovoru dejal, da bo vlada vposta-vila red. Vendar je v istem govoru, zlasti ko je govoril o učiteljih in njihovih zahtevah, pa tudi glede znanstvenega dela na univerzi, naredil toliko napak, da so mu razne nasprotne skupine zelo uspešno odgovorile, To je ponovno zavleklo celoten postopek vladne intervencije na' univerzitetno polje. Poleg tega so levičarski sektorji na univerzi začeli protiofenzivo. — Dr. Ivanissevi-chu so odgovorili tudi predstavniki radikalne stranke in sicer v najbolj ostrem napadu na kako vladno osebo, odkar je maja lanskega leta nastopila peronistična vlada.
Koncert „Kariloških pevčkov44
Človek, ki se po daljših presledkih vrača v Buenos - Aires, morda še bolj otipljivo kot drugi opaža spremembe v tukajšnjem kulturnem življenju. Saj’ poleg številnih domačih upodabljajočih umetnikov še vedno naideš po razstaviščih znane tuje umetnike, pa tudi kolektivne razstave z raznih delov sveta. Tudi gostujoče tuje gledalhške ali baletne skupine ie še najti, toda tisti časi, ko si v istem tednu mogel gledati izbrane slike ali kipe iz držav vzhoda in zohoda, ko si mogel poslušati Francosko komedijo, teden dni kasneje kak italijanski teater in nato spet grški — se zdi, da so zaenkrat mimo. Edino izdajanje knjig, domačih in tujih avtorjev, se zdi, da teče nemoteno naprej in pa — glasbeno življenje. Na raznih odrih — ne le v Colonu — še vedno nastopajo izbrani pevci in instrUmentisti najrazličnejših narodnosti.
In vendar je gostovanje „Bariloških pevčkov“ dogodek. Tudi za našo skupnost. Res je, kakor je že bilo napisano, da se slovenski ljubitelji lepe pesmi ustavijo ob teh koncertih tudi še zato, ke.: čutijo ta zbor bliže, kakor pa če bi bil iz Cordobe ali Mar del Plate. Ta zbor vu-
di naša rojakinja, v njem nastopajo tudi naši otroci — skoraj petina barilo-škega zbora sestavljajo „slovenska grla“ — in ni koncerta, na katerem ne bi slišali kakšne narodne ali koga od naših klasikov. A tudi ko tega ne bi bilo, bi bilo vredno napisati nekaj vrstic ob gostovanju teh pevčkov, ki jih vodi Lučka Kralj-Jermanova. To pot tudi zato, ker smo lahko prvič slišali kak mladinski zbor, ki hi ga spremljala znana Camerata Bariloche.
Koncert svetne glasbe (6. sept., Aula Magna Medicinske fakultete) se jo pričel z Bachovim Koncertom v D-molu. Že prvi stavki so pokazali, da Camerata povsem upravičeno uživa tak sloves po svetu. Ruben Gonzalez ni le dovršena prva violina, videti je, da je duša teh šestnajstih mojstrov. Pevski del večera so pričele renesančne skladbe: Jubilate Deo (di Lasso), O bone Jesu (kakor da že z onstranstva prihajajoča večno lepa Palestrinova harmonija), My , bonny Lass (Morley) in Awake sweat love (Dowland). Ubranim glasovom so se pridružili kdaj tudi zvoki kvarteta flavt. Sledile so tri božične: prisrčen, v „severnjaškem ritmu“ mojstrsko iz-
WPkü!®VlC©
LJUBLJANA -7— Vsi .upokojenci imajo od 1. septembra na vseh železnicah Jugoslavije popust. Polovična vozna cena za upokojence je doslej veljala le na področju železniškega gospodarstva Ljubljana in Železniškega transportnega podjetja Sarajevo. Od li septembra pa so ta popust sprejela tudi ostala jugoslovanska podjetja. Prav tako imajo enak popust tudi vse osebe, staj-' nad 65 let, čeprav niso upokojenci. Popust velja le za potniške in brze Vinice* Oe pa za ekspresne in specialne poslovne vlake, prav tako ne velja v mesecih juliju in avgustu.
MEŽICA — V rudniku cinka :n svinca v Mežici so odkrili nova bogata nahajališča rude. Te rezerve cenijo na
1,625.000	ton, kar zagotavlja najmanj —■ 20-Ietno visoko rentabilnost rudnika. Zato pa so tudi začeli z modernizacijo rudnika in s koncentracijo celotnega transportnega sistema in naprav za drobljenje rude. Zaradi modernizacije rudnika bodo do leta 1977 zmanjšali število zaposlenih rudarjev za 177. Odvečno delovno silo iz jame bodo zaposlili v novi tovarni akumulatorskih ška-telj v Mušeniku pri črni.
MURSKA SOBOTA — Prekmurske štorklje so se prve dni septembra poslovile od svojih številnih gnezdišč in poletele na deset tisoč kilometrov dolgo pot v Južno Afriko. Njihovo potovanje traja skoro tri mesece, ko se selijo preko Balkana in Bližnjega vzhoda še na jug. Računajo, da je bilo letos okrog 300 mladih štorkelj, ki so se prvič podale iz sveta ob Muri na to dolgo pot.
LJUBLJANA — Po najnovejših cenitvah, ki jih je objavilo Delo 29. avgusta, je v Sloveniji zaposlenih približno 140.000 delavcev iz drugih jugoslovanskih republik. To pomeni, da je vsak peti delavec iz drugih delov Jugoslavije. Dobri dve petini teh delavcev sta iz Hrvatske, tretjina pa iz Bosne in Hercegovine. Iz ankete centra za raziskavo javnega mnenja 'je videti, da 65% teh delavcev prihaja na delo v Slovenijo s podeželja; 68% jih 'je z nedokončano ih končano osemletno osnovno šolo, 20% je takih, ki imajo končano šolo za učence V gospodarstvu, 9.3% ima končano srednjo šolo, 8.3% pa ima višjo ali visoko izobrazbo.
BRESTANICA — Brestaniška kombinirana plinsko-parna elektrarna je nekoliko zakasnila; po načrtu bi prci del — plinska elektrarna morala začeti s proizvajanjem električne energije že 1. septembra. Toda dela so se zakasnila in predvidevajo, da bo elektrarna le začela delati čez kak mesec. Drugi de1 — parna elektrarna bi morala steči 1. decembra. Pri tej pa je zamuda nekaj večja. Razen zamude pa so se tudi stroški gradnje povišali za 25%, prvotno so bili preračunani na 439 milijonov dinarjev.
CELJE — Na dan je prišlo, da so se po potresu na Kozjanskem okoristili z nesrečo razni popisovalci škode na poslopjih. Skupna škoda, ki jo je povzročil potres kljub popisovanju ni znana, prav tako pa ne škoda, ki so jo povzročili „popisovalci“. Ti so „temeljito izkoristili stisko in nepoučenost
pèljan Carnavalito de Nochebuena (Gutierrez del Barrio), Angyalok és pâszto-rok Kodâly) in mehka francoska Le sommeil de l’enfant Jésus. Če je francoska pesem dala čutiti nežnost svete noči, je madžarski skladatelj dal poudarka božičnemu slavju. Skupina narodnih je zaključila ta' del koncerta: argentinska Vengo del sauce tendido, avstrijska Wenn der Kuckuck schreit; ruska Kozaška uspavanka — ta v priredbi Bratuža-Sočenka ; naš Zeleni Jurij v priredbi Matije Tomca, pesem, pri kateri smo verjetno tudi mi sami, vsaj po večini, odkrili malce manj p -znani del naše folklore, poln primitivne vitalnosti; čilenska Rio, rio in pa dve črnski duhovni: Were you there ter Set down, Servant!, ki sta obe, ena s počasnim druga z razgibanim ritmom človeka naravnost pretresli.
V tretjem delu smo slišali zbor in Camerato v Laudate pueri (Michel Haydn), v prvem stavku Solerjeve Sta-bat Mater in v Noël Vallon, francoski anonimni melodiji, prirejeni za zbor in instrumente.
Številna publika je burnimi aplavzi izražala svoje občudovanje mladim pevcem, ki so po končanem koncertu, skorajda viharno pozdravljam, dodali še nekaj pesmi.
Nedeljski koncert (8. IX) je bil po-
aar
SLOVENC! V ARGENTINI
Kozjancev“ in so za smešen denar kupovali od ljudi ali pa od njih sprejemali za darila starinske ure, lesene nabožne kipce, panjske končnice, skratka, različno dragoceno etnografsko blago. Popisovalci so torej Svoj poklicni položaj „uspešno“ porabili za svojo osebno korist. Te škode, ki so jo povzročili, seveda ni mogoče ugotoviti s številkami, pa bi tudi podatek sam nič ne pomagal, ker so vse predmete dobili čisto po „legalni poti“.
LJUBLJANA — V Stari šoštanjski termoelektrarni je 22. avgusta «len merilnih transformatorjev eksplodiral in je pri tem prišlo do kratkega stika, ki se je razširil še na merilne transformatorje novih šoštanskih elektrarn. Zaradi tega je prišlo do‘ izpada skoraj polovice zmogljivosti slovenskih termoelektrarn. Kljub temu pa ni prišlo do redukcij, ker so takoj avtomatično izpad krile ostale jugoslovanske elektrarne. Vendar pa je bilo .treba kasneje ie nekoliko zmanjšati porabo in tako so v nekaterih krajih Slovenije bili več ur brez elektrike. • * 82
Umrli so od 26. avg. dj 5. semptembra
LJUBLJANA — Jožefa Theuers-chuh;; Matija Štrajnar, up. cestni nadzornik; Julcijana Černigoj r. Pregelj; Lea Košič; Ivan Mehle; Anton Hafner; Josipina Mešič; Ivan Mikulin, up.; Marta Vodin, up.; Amalija Trelev r. Brcar; Franc Krušič, skladiščnik; Ivan Star-čnik; Aleš Hočevar, gradb. inženir, prometna n.; Andrej Žagar, 79, up.; Jože Teran, up. žel.; Ana Perat r. Verbič, up. tobačne tovarne; Franc Hafner, 75; Julijana Kukoviča up.; Marijana Srakar r. Semrajc (78); Franc Marc up.; prof. Dr. Bogo Skalicki ginekolog; Antonija Gruden r. Tehovnik up.; Adolf Avsec žel. inšp. v p.; Matija Kottar
(82) up.; Marija Mervar r. Šimenc; Ivan Papež up.; Milan štumberger vodov. inšt.; Tončka Požek r. Nered.
RAZNI KRAJI — Marija Majce r Naglič, Kamnik; Antonija Močilnik, upok., Celje; Ivan Zabasu, up., Razbor; Marija Zazvonil, r. Kaltenekar, Tržič; Kristina Bizjak r. Papež, analitik, Kranj; Egon Vizin, Postojna; Frančiška Dolenc, Mantovska mama, Vrhnika; Ivan Doberšek, Dobropolje; Ivanka Žitko,. Tast: Feliks šeni ca, 70, -Straža; Marija Nagode r. Jerina, Vrhnika, Franc Sršen, duhovnik — Salezijanec. Zabukovje pri, Sevnici; Anton Anžiček, up. žel., Novo mesto; Radovan Slane, Tržič (prom. nesreča v Srbiji) ; Alojz Glazer, Podkraj pri Velenju; Pavie Rihtar, klobučar, Domžale; Jože Hribovšek, Trbovlje; Jernej - Novak, up. tkalski mojster, Domžale; Ivanka Kušar r. ' Mulhar, perica, Bizovnik; Vida Rozman, Staneziče; Marjan Rus, dipl. phil. solist.dunajske državne in ljudske opere, Kranj; Andrej Koritnik, upokojenec, Kranj; Lojzka škoda, Zaplaz; Mirko Satler, rudar-kopač. Trbovlje; Anton Repovš, up. rudar, Poljinik; Jakob Matičič, Grčarevec; Marica Gabrič r. Hoh-rijec, Celie; Marija Rozman r. Tršar, Tacen; Alojz Hren, up., Novo mesto; Marija Ipavec r. Bučar, Šentvid; Tvan Kotnik (76) kor. borec,'Topolšica; Valter šume, Slovenj Gradec; Janez Kern pos. (82), Komenda; Ludvik Škabar, Renče; Angela Malenšek, Brod; Ivan Tobias, odvetnik, Ptuj; Mirko Šmit, Trbovlje; Jože Lisac, up., Zagorje; Marija Nefima r. Osterc, Kamnik; Leopold Rainhofen (88), Brežice; Valentin Vogelnik, up., Radovljica; Janko Zagormk, delovodja, Stari trg pri Slovenj Gradcu; Anton Babnik, žel. up., Dravlje; Ferdinand Praznik (83) udeleženec španske. revolucije, Prebold.
Osebne novice
Krščeni so bili v Slivenski cerkvi Marije Pomagaj:
Dne 14. sept.: Sonja Marija Černič, hči Jhneza in ge. Marjane roj. Pipp. Botra sta bila ga. Breda Križ roj. Černič in Janez Pipp. Krstil je delegat monsgr. . Ant,on Orehar.
Dne 15. sept.: Marcel Vodnik, sm Matevža in ge. Ivice Bečan. Botra sto bila ga. Mkrinka Žnidaršič, roj. Vodnik in g. Janko Žnidaršiči Krstil je rec. Ajarjan Bečan.
Dne 15. sept.: Monika Dobovšek, hči ing. Jerneja Dobovšek in prof. Ja je Peternel. Botrovala sta Jože Dobovšek in Maria Magdalena Peternel. Krsti je rev. ‘Jure1 Rode.
MATEVŽ VIDMAR
UMRL
V torek, 3. septembra t. 1. je v Buenos Airesu zadet od srčne kapi, u mrl rojak Matevž Vidmar. Pokojni je bil ro-jen na Pre-bačevem pri Kranju in sicer 5. ok tobra 1909. Od zgodnjega je bil zaposlen kot mehanik v tovarni lntex v Kranju. Poleg svojega poklicnega dela pa se je tudi sicer udejstvoval v javnem življenju. Ustvaril si je družino s Tončko Ajdovec. Pa je prišla vojna in revolucija in pokojnega Matevža ter njegove prizadela, kot vse slovenske družine Postavljen pred izbiro, ki jo je rodila komunistična revolucija, pokojni ni premišljeval in se je odločil za svobodo. Bil je v vrstah slovenskega domobranstva in se, ločen od družine, leta 1945 podal na Koroško. V Vetri-nju se je družina zopet srečala. Živeii so težka leta begunstva, in končno iz Avstrije emigrirali v Argentino. Tu se je pokojni z vso družino naselil. Vse sk >/.i je bil zaposlen v tovarni Inta.
Pogreb je- bil v sredo, 4. septembra. Udeležilo se ga je lepo število pokojnikovih ririjateljev in znancev, ki so ga spremili na zadnji poti_ na pokopališče Flores. Matevž Vidmar zapušča ženo, tri poročene otroke in pet vnukov. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje.
BUENOS AIRES
Poklonitev spominu dr. Bogdana
Halajčuka
Minuli petek, 13. t. m., je bila v cerkvi Marije Pomagaj, na R. Falconu 4158, Buenos Aires, maša zadušnica za pok. dr. Bogdanom Halajčukom, direktorjem humanistične fakultete ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu, filiale v Buenos Airesu, ki ji je pridružen tudi slovenski oddelek.
Mnogo bivših in sedanjih slušateljev fakultete kakor tudi številni pokojnikovi prijatelji in znanci so se udeležili maše. zadušnice, -ki jo je, daroval direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar. Berili sta brala v zastopstvu profesorskega zbora dr. Vinko Brumen, v zastopstvu bivših in sedanjih slušateljev lic. S. Jerebič.
Po maši je bila v predavalnici slovenskega oddelim fakultete v Slovenski hiši Icra tka poklonitev pokojnikovemu spominu. Univ. prof. dr. Tine Debeljak je pozdravil direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Antona Oreharja, člana Narodnega odbora za Slovenijo Pavla Fajdigo, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariho, ukrajinska profesorja dr. Romaniuka in N. Wasilika, slovenska prifesorja dr. V. Brumna in dr. M. Kremžarja, ukrajinske in slovenske slušatelje ter ostalo občinstvo. Nato je v zgoščenih obrisih
svecen religiozni glasbi. Pričel se je z gregorijanskim petjem v(Alleluja: A-ssumpta est Maria) in s prav tako srednjeveško Cantiga de Sta. Maria (Št. 58). To je spremljal kvartet flavt. Sledil je osemgilateni Gallusov motet Haec dies, vzor preproste velike umetnine, prozorno čisto zapet (bodisi v spevu, bodisi v „odmevih“). Motet Psa llite cantantes (Bianciardi, 1572—1607) je bil na tem koncertu prvič izvajan argentinski publiki in je skupaj z Ver-bum caro est (anonimni avtor iz Španije, XVI. stol.), prvi z zapletenimi motivi, drugi s preprostostjo izraza pokazal, kako je srce lahko ubrano na različne strune. Tri črnske duhovne (Any how, L tl us break bread together in Set down, Servant!) trije biseri iz bogate, v trpljenju nastale črnske zakladnice, so zaključile ta del večera. (Zadnja pesem nam je pokazala, da je Aula Magna res akustična, da pa je cerkev San José naravnost idealno resonančna.
V drugem delu so zbor spremljale orgle (Mario Videla) ter razni solist1 Camerate. Slišali smo stari motiv, ki ga je Bach uporabil za koral, Ein Kind geborn zu Betlehem, nato pa celotno Stabar Mater katalonca Antonia Soler-ja, ki je lani v Bariločah doživela svojo prvo izvedbo v Ameriki, to pot pa v Buenos Airesu. Zbor, sopranski del, pa
soli in dueti, so skupaj z instrumenti podali to melodično bogato, kdaj mrko spet razigrano, komaj pred nekaj leti odkrito kompozicijo. Prva odlika vsakega instrumentalnega spremljevalca — diskretnost — je, bila na tem koncertu naravnost vzorno pričujoča. Slavnostni akordi in vabeči glasovi v Laudate pueri so zaključili koncert, kateremu so seveda pevčki ob burnih aplavzih spet morali dodati nekaj pesmi.
Dva lepa praznika lepe pesmi. Številno občinstvo — mednjimi mnogi Slovenci, in kar je še bolj razveseljivo: mnogo naše mladine, ki sama goji in tudi zna ceniti lepo pesem — je moglo občudovati ubranost glasov, izšolanost mladih gr!, predvsem pa ekspresivnost izvajanja, kakršnega dandanes le še redko srečamo. Ploskanje je izrazilo čustva občudovanje pa tudi hvaležnosti tako mladim pevcem kakor mladim flavtistom in seveda dirigentki, ki je srce vsega.	u
Mi bi samo želeli, da bi po drugi LP plošči „Bariloških pevčkov“, ki bo prav te tedne izšla (božične pesmi raznih narodov ter nekaj narodnih, med katerimi je Pio vi, plovi v Simonitijevi priredbi) vsaj izbor iz teh dveh koncertov bi mogel biti posnet. Tako bi jih mogli slišati vsi, ki jim je lepa pesem pri srcu, tudi drugod po svetu.
P/S.
prikazal življenje in delo dr. Bogdana Hajajčuka, podal pregled njegovih del s področja mednarodnega prava, kjer je bil mednarodno priznan in znan strokovnjak ter omenjal njegove napore in zasluge, za ustanovitev ukrajinske fakultete v Buenos Airesu, s posebnim sodelovanjem s Slovenci, s katerimi je navezal znanstvene in prijateljske stike že od dobe ustanovitve- sovjetološkega inštituta na pravni fakulteti Katoliške univerze v Buenos Airesu, ki, je bila tudi njegova zamisel.
Tako ukrajinska univerza kakor tudi druge ukrajinske organizacije, ki jim je bil v vodstvu ali pa njih član, so s smrtjo dr. Bogdana Halajčuka utrpele hud udaree, slovenska emigracija pa je izgubila tudi dobrega in iskrenega prijatelja, ki ji je pripomogel do naj višje učne ustanove, slovenskega oddelka na buuiosaireški fakulteti ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu. V analih visokošolskih in znanstvenih naporov slovenske protikomunistične emigracije v Argentini bo ime dr. Bogdana Halajčuka ostalo za vedno zapisano.
MLADINSKI DNEVI Slomškcv dom v Ramos Mejia
Zadnjo avgustovo nedeljo je bil v Slomškovem domu mladinski dan. Udeležilo se ga je lepo število mladine pa tudi starejših. Temu dnevu je bila posvečena tudi sv.' maša v domu, katero je aaroval in tudi v pridigi nanj navezal misli g. Jože Škerbec.
Kot je že navada, so se ta dan odigrale razne tekme v odbojki. Pokal so si prisvojili , fantje iz Ramos Mejia, de kliški pokal pa je pripadel Šan Justa.
Popoldan je bil v domu prosvetni de’ dneva. Predsednik krajevnega fantovskega odseka, Boštjan Kocmur, je nagovoril zbrano mladino- in odrasle in v svojem izvajanju podal razne misli o vlogi in mestu, ki pripada mladini v skupnosti, o namenih in dolžnostih mladih do skupnosti in slovenstva.
V imenu zveznih odborov pa je navzoče pozdravil predsednik SFZ Franci Žnidar.
Sledili so nastopi, ki so imeli letos bolj glasbeni pečat. Najprej sta občinstvu zaigrala Helena (kitara) in Ciril Loboda (harmonika). Za tem je sledilo izvajanje s kitaro (Jaka Kocmur) in
končno lep nastop kvarteta Finkovih, ki so zapeli več pesmi. Vsi nastopajoči so bili deležni hvaležnega priznanja ob-. čipstva.
Po krajši odrski sliki, ki je vzbudila pozornost med gosti, se je razvil družabni del večera, ob prijetnih 'zvokih orkestra.
Naš dom
San Justo
Mladinski dan je bil v nedeljo, 8. sept. Začel se je v sanjuški farni cerkvi z mašo, katero je daroval g. dr. Alojzij Starc.
V	cerkvenem govoru je razvil misel o potrebi zakoreninjenosti, in vire in temelje, na katerih mladina v družin:, dobri družbi in v Kristusu po Cerkvi.
V	opoldanskih urah so odigrali kegljači iz R. Majic in San Justa ter ke-gljačice iz Morona in San Justa kegljaški turnir. Oba pokala sta si priboirda fantovski odsek' in dekliški krožek 'z San Justa.
Popoldanska prireditev se je začela ob 5 popoldne.
Napovedovalki: Marinčič Anica in Urbanija Marija sta pozdravili navzoče in po odpetju argentinske in slovenske narodne himne pozvali predsednico Zveznega odbora SDO Martino Koprivnikar-jevo, da povzame besedo. V kratkem pozdravnem govoru je prosila starejše, da priskočijo mladini na pomoč pri posredovanju kulturnih vrednot iz roda v ‘•’od.
V	imenu sanhušgega dekliškega krožka je predsednica gdč. Mari Groznik pozdravila goste in preostale in prosila pomoči, tokrat v obliki ustvarjanja mlad. knjižnice, kakor tudi v vseh drugih ozirih. — Predsednik fant. odseka Franci Štrubelj je podčrtaval prave krščanske lastnosti in poudaril zahvalo staršem, od katerih črpa .mladina svojo moč in usmerjenje.
Dekliški pevski zbor je pod taktirko Andreja Selana zapel: Slovenska. dežela, Moj očka in Dekle na vrtu.
Otroci so pod vodstvom gdč. \ui Mehle zapeli: Fantje po polj gredo in Zeleni gozd.
Folklorna skupina je pod vodstvom gdč. Tinke Urbančič in gdč. Mirjam Jereb zaplesala belokranjsko kolo in kar 10 parov koroški folklorni ples.
Pod vodstvom gdč. Stelle Maris so izvedli plesalci Slovenski ples in Cesarski valček.Dvorana je zabučala od ploskanja,
Za dobro razpoloženje večernih ulje poskrbel orkester „Duc in altum“.
SLOVENCI
PISMO IZ ZDA
Iz Bridgeporta nam je poslal ob-• širno pisma naJTroJak in zvesti bralec Svobodne Slovenije Frank Žele, ki bo prihodnji mesec obhajal, že 85 let življenja. Iz njegovega pismo prinašamo sledeče novice:
Po dolgem času se zopet oglašam v Sv. Sl. Čeprav je na svetu več slabih novic kot dobrih, bom danes omenil nekaj veselih dogodkov, katerih smo bili deležnih v zadnjih mesecih. 30. junija je naš g. župnik Alojz Hribšek praznoval srebrni jubilej mašništva. To je bilo za našo faro v Faierfieldu veliko doživetje. Udeležba je bila izredna. Škofa je na slavnosti- zastopal vikar Bernard Scanton. Somaševalo je več duhovnikov; med nami je bil tedaj tudi indijski misijonar Stanko Podržaj. Srebrflomašm pridigar je bil nam znani g. Jenko iz New Yorka. Po končani maši smo imeli v veliki restavraciji slavnostno kosilo, katerega se je udeležijo okoli 400 faranov. Tu je bil glavni govornik škofov vikar. Prikazal je vrline g. župnika, zlasti njegovo prizadevanje, da se je postavila nova lepa cerkev sv. Križa v Faierfieldu, namesLo one, ki ie bila od mestne občine podrta v Bridgeport!;. Srebrnomašniku smo farani želeli božjega blagoslova v njegovem duhovniškem poklicu.
Drug vesel dogodek je bil v juliju. Tokrat je prišla k nam na obisk hčerka Bernarda s svojo hčerko Ano Marijo. Snidenje je bilo ganljivo in prisrčno. Tri tedne pozneje je prišel tudi vnuk Zvonko, starejši sin moje hčerke Marije iz Tiger. Ob našem odhodu iz Argentine je bila vnukinja stara tri leta ; danes je že odraslo dekle; vnuku je bilo 12 let, sedaj je star 27,
Sin, pri katerem živiva z ženo, j > imel dopust, pa je sestro in nečaka in nečakinjo vozil na ogled po zanimivih krajih po ZDA. Najprej so se podali na ogled velikih slapov na ameriško-kanadski meji, od tam pa v Kanado na na obisk k prijateljski družini Deličevi. Tudi pri Deličevih je bilo veselo snidenje; bili so deležni velike gostoljubnosti.
Po vrnitvi iz Kanade jih je Ivan 'peljal v Washington. Ravno ob njih prihodu se je bivši predsednik Nixon po svojem odstopu poslavljal od množice ljudi, ki je stala pred Belo hišo. Po ogledu Bele hiše so obiskali Kapitol, državno palačo. Dalje so sq peljali čez veliko reko Potomac v Virginio in tam obiskali veliko vojaško pokopališče Arlington. Bili so na grobeh bratov Kenne-dyjev. Ob povratku v Washington so si tam ogledali veliko božjepotno katedralo Brezmadežnega spočetja Marijinega in v njej slovensko kapelo. Bila je posvečena pred tremi leti in takrat smo bili vsi navzoči. Vsako nedeljo je v kapeli slovenska maša.
Pred odhodom nazaj v Argentino jih je peljal Ivan tudi v New York. Ogledali so si največji nebotičnik, osmo čudo sveta (Empire State). Visok je 444 m. Ima 6500 oken, katere čistijo dvakrat na mesec; za to delo je v službi 200 žensk. V nebotičniku' je 102 nadstropij, ima 1860 stopnic, a jih uporabljajo le če odpovedo dvigala, kar se pa redko zgodi. Z vrha stavbe se vidi 49 milj da-
P O
SVETU
leč na morje. Razgled je lep po vsem New Yorku in daleč v štiri sosednje
- -drsave: - New—Vil	i Vini i jo, l Io-
ni» ctitud in Massachusett. V nebotičniku je zaposlenih 16.000 ljudi, v njem so razni uradi in trgovine. Dnevno si stavbo ogleda 13.000 obiskovalcev. Vsak kdor pride v New York, želi videti to osmo čudo sveta.
Prišel je čas, ko so se naši gostje morali vrniti, nazaj v Argentino. Vse, kar so tu v kratkem času doživeli, se jim je zelo dopadlo. Slovo je bilo žalostno. S solzami v očeh smo sc poslovili od svojih dragih.
27. avgusta pa je bilo tudi za nas, farane sv. Križa, veselo snidenje š koroškimi pevci in pevkami. Koroški pevski zbor Jakob Petelin-Gallus je imel v naši. cerkveni dvorani koncert. To je bilo prvič, da smo kaj takega doživeli. Veseli smo bili obiska naših bratov in sester. Zapeli so nam 21 narodnih pesmi in bili deležni velikega odobravanja vseh navzočih.
Zadnje čase Sv. Sl. zopet prihaja z zamudo, eno številko tudi pogrešam. Tu se- vidi zanikarnost pošte. Pismo, katero mi je pisal prijatelj Lado Blaznik, je romalo dva meseca, predno me je doseglo. Sam sem bil štiri leta v službi na pošti pod Avstrijo, Pri nas se ni kaj takega dogajalo.
Lepo pozdravljam hčerke in njene družine, prijatelje in znance, pa vse pr: Svobodni Sloveniji.
Frank žeie
JAKOB ŽAKELJ — umrl
Ob zaključku lista smo sprejeli sledeče sporočilo: V sredo, 11. t. m. je zadet od srčne kapi umrl v Gorici Jakob Žakelj iz Clevelanda, ki je bil na obisku v Evropi. Nenadna smrt ga je doletela med zajtrkom v navzočnosti brata Vinkota, ki je izseljenski duhovnik na Nizozemskem. Naj počiva v miru!
ZAKASNITEV
Zaradi stavke prevoznih sredstev v torek 17. in sredo 18., ki je mnogim o-nemogočila dohod do delovnih mest, se je zakasnil tudi tisk pričujoče številke našega lista. Naročnike prosimo razumevanja.
ZWORYKIN in TELEVIZIJA.— Osemdesetletni Vladimir Zworykin, izumitelj televizijske cevi, je ob praznovanju svojega jubileja izjavil, da mu je pri televizijskem aparatu najljubša naprava — spreminjevalec sprejema Zworykin, ki živi v Los Angeles-u, je izjavil, da si je televizijo drugače predstavljal — kot posredovalko kulture —, sedaj pa največkrat sliši, ko odpre .televizijo, le streljanje; on bi najraje poslušal in gledal kake politične debate, koncerte in dokumentarne filme. Takih programov pa je v sedanje*! televizijskem programu po vsem svetu prav malo.	■ ... .:*;*TWIT
Exposlov 74
Med rojaki se vedno več govori o prvi razstavi slovenske podjetnosti, ki bo zadnje dni v oktobru. Da moremo našim bralcem nuditi več podrobnosti o njej, smo obiskali poslovodjo SLOGE, Marijana Lobodo. Malo je bilo treba počakati, da je odhod zadnje stranke zaključil njegovo uradovanje, potem pa nas je prijazno povabil na „kofetek“, ob katerem se je razvil naslednji (morda ne ravno dobesedni) pogovor.
Kdaj in kako se je porodila misel na to razstavo?
Pred slabim letom sva s prijateljem Jerebičem rešetala razne možnosti in načrte, kako bi mogla SLOGA malo vidnejše proslaviti dvajsetletnico svojega obstoja in med drugim je padla tudi beseda: Kaj pa če bi priredili razstavo? V prvem trenutku je ideja izpadla nekako naivna ali predrzna, a ko sva se pri ponovnem srečanju spet vprašala: Kaj pa razstava?, se nama je stvar zazdela že bližja. Ko sem na zadružni seji zadevo omenil, sem takoj naletel na splošno odobravanje, čeprav dvomov seveda ni manjkalo. Naloga, ki smo si jo nameravali nadeti, je bila pač zelo velika.
Spominjam se SLOGInega prvega o-glasa, ki je vabil naše podjetnike k prijavi. Kakšen je bil odziv?
Veliko boljši kot smo pričakovali. Če se'dobro spominjam, se je v prvem hipu oglasilo blizu trideset interesentov. To nam je seveda vlilo novo ko-raižo in sklicali smo prvi sestanek. Ku 1— 'o Ivi zanimiv! Padali so vsemogo" v - ' v' iz katerih je bilo razvideti, da : vaši podjetniki žele povezave, staln.li r' kov, ■■kupnega nastopa. Ideja o raz-
ivi j ■ bila, z navdušenjem potrjena. 'ir.vv.cc so izbrali pripravljalni odbo-, katerega vodstvo je prevzel gospod Stanko Jerebič, na pomoč so mu pa priskočili gospodje Franci Holozan, Prane Horvat, Stanko Marinček, Jože ’Mikl.č, Tone Oblak, Stane. Snoj, Marijan Šušteršič, arh. Jure Vomebergar in pa moja malenkost. Prav gotovo vse te gospode poznate in veste, da je bila stvar izročena v izkušene in pridne roke.
ZgiLuJ Jz*


Se vam ni zdel kakšen drugi prostor primernejši?
Brez dvoma je sanhuški dom zelo reprezentativno urejen. Površina, ki nam je bila ponudena, in razdelitev prostorov — velika dvorana, šolska dvorana, novi mladinski prostori pod njo in prostorno. dvorišče — odlično odgovarjata naši zamisli, da ne omenim lepega,. slovensko urejenega gostišča. Po-
leg tega pa malenkostna odškodnina za uporabo prostorov ter vsestranska pomoč in dobra volja odbora in članov Našega doma. Mislite, da se nismo pozanimali, če bi se moglo razstavo prirediti kje v mestu? Padale so astronomske 'šetvilke za najemnino. Še tako . se je marsikdo ustrašil stroškov in si premislil.
Tako da bo razstavlalcev manj kot trideset?
Na EXPOSLOVu bo čez štirideset razstavišč. Kajti če je kdo odpadel, sta na njegovo mesto stopila dva nova pri-javijenca. Razveseljivo je bilo opažati kako. so se prijavljala tudi podjetja, kjer družabniki niso sami Slovenci Pač znak spoštovanja, ki ga imajo domačini do naših rojakov. Seveda bo kljub vsemu manjkalo nekaj podjetnikov, ki bi po mojem mnenju morali b>-ti navzoči pri tej mogočni slovenski ma nifestaciji, a kaj hočemo. Nekaj se jih je že stopilo z novim okoljem, drugi sc. dvomili 6 važnosti razstave, nekaterim njih napačni osebni ponos ne dopusti sodelovati, marsikdo pa verjetno zaradi prezaposlenosti ne najde časa za pripravo. A zagotavljam vam, da bo EX-POSLOV 74 edinstveni dogodek v naši skupnosti!
Bo res toliko videti?
Počakajte do oktobra! Potem me pa le primite za besedo, če boste mogli!
Mhhm . . . bi še lahko še kdo prijavil?
Dvomim, da bi tehnični vodja T. Oblak našel še kakšen prostorček. Več jih je čakalo do zadnjega, a prostora na žalost ni več.
Vprašanje, ki bi Vam ga moral staviti pravzaprav na začetku najinega razgovora: Kakšen je pa namen EXPO SLOV a?
Ekonomsko močna in povezana emigracija omogoča kulturo, versko in narodnostno delo. Domačinom hočemo pokazati, kaj slovenska podjetnost more v petindvajsetih letih ustvariti iz nič! Naši mladini hočemo predočiti dimenzijo našega ekonomskega potenciala. Sami sebi hočemo pokazati kaj imame. Hočemo se povezati med seboj. EXPO-SLOV 74 je praktična aplikacija gesla: Gradimo boljšo bodočnost! To pa na način, ki nam ga SLOGIno geslo ob njeni dvajsetletnici narekuje: V SLOGI JE MOČ!
Predstavljam si, da razstavni stroški niso majhni. Jih boste mogli kriti? Bo vstopnina visoka?
Vsak razstavljalec je poleg časa, dela in stroškov prispeval tudi v denarju
Šolski odsek Zedinjene Slovenije vabi v soboto, °8. septembra, ob 4 popoldne v Slovensko hišo
na
SLOMŠKOVO P ROSE A VO
Najprej bo sv. maša za vse žive in pokojne učitelje, nato pa igra, ki jo pripravlja 'šola F. I. Barage iz Slovenske vasi:
Tinček med živalieami
Nastopajo: Tinček, dedek, čarovnik, duh, čmrlj, pikapolonica, pajek, čebela, kobilica, muhec, kresničke in vila.
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
v nedeljo, 6. oktobra, popoldne
Glavni dobitek: najmodernejši televizijski
aparat
za skupne izdatke. Te dni pričenjamo akcijo za „pozdravno sodelovanje“ (ad-^hesion) vseh tistih, ki ne morejo razstavljati in pa vseh trgovcev, svobodnih poklicev in posameznikov, ki žele zadevo podpreti. Pričakujemo veliko dobre volje in sodelovanja, kajti več bomo imeli, več bomo lahko nudili. Vstopnine za Slovence ne bo. Vsakdo bo mogel dobiti brezplačno v naši pisarni ali v naj bi izjem skupnem domu vabilo za vstop. Veliko poudarka pa polagamo na organiziran obisk naše šolske' mladine.
Natakar je začel ugašati luči. Poslovila sva se v upanju, da bova pred razstavo mogla še kdaj spregovoriti.
Po športnem svetu
Pomlajeno, rokometna jugoslovanska reprezentanca je avgusta na te-kmova-nju v Ozdu za pokal Kohas osvojila drugo mesto. V prvi tekmi je Jugoslavija premagala ČSSR z 21:16; tekmo z Nemško demokratsko republiko so zaradi naliva pre! inili kmalu po začetku in jo registrirali z doseženih rezultatom 3:1 za Jugoslavijo. V finalni tekmi pa so Madžari premagali Jugoslavijo z 19:13, Tretje mesto je zasedla NDR, ki je premagala ČSSR šele v .drugem podaljšku z 21:19 (18:18, 19:19),
Slovenski dar: na Matterhornu je bil
14.	avgusta, ko se je na vrhu Zermatr-skega leva znašlo kar 50 planincev iz Slovenije, .čudovito, goro, ki jo je menda kot prvi Slovenec „osvojil“ znani slovenski alpinist duhovnik Janko Mlakar pred kakimi 50 ieti, so „množično“ preplezali planinci iz Celja, Domžal, Jesenic, Kranja, Dovjega, Bohinja in Medvod.
Na veliki mednarodni prireditvi v Bad Aussee v smučarskih skokih na 70-metrski plastični skakalnici se je 25. avgusta pomerilo 46'skakalcev iz ČSSR, SZ, Švice, Avstrije in Slovenije. Prvo mesto je zasedel Korošec Millonig z 227.3 točkami in s skokom 67 in 66 m. Drugi je bil Kašejev (SZ), tretji Wanner (Avstrija), četrto mesto pa je zasedel Slovenec Dolhar z 211,5 točkami in s skokom 63.5 in 66. Za njim se je uvrstil svetovni prvak Švicar Steiner in precej drugih znanih tekmovalcev. Norčič je zasedel 10. mesto, Pudgar 24, Prelovšek
25.	Gorjanc 32, Blaznik 34, Rakar 36, Zupan 37, Cuznar 39.
Na Brezovici pri Zagrebu je bilo
28.	avgusta zaključeno III. evropsko prvenstvo v lokostrelstvu, ki je obenem veljalo tudi za TV. svetovno prvenstvo. Nastopilo .je 77 tekmovalcev. Najbolje pri (n- zanju, ki gaje oviral zelo močan veter in dež,' odrezali tekmovalci iz ZDA in Kanade, kjer se ta šport najbolj uveljavlja. Kljub temu pa se je med prvake vpisal tudi Šved Rerggen, ki je zmagal v streljanju z lokom brez merilne naprave.
Za dobro voljo
Čudno je, da so ljudje bolj zaskro-. Ijeni, če jim bo ostal prazen želodec, kot pa če jim ostane prazna — glava.
SKAD
vabi na sestanek, ki bo v soboto,
5.	oktobra, ob 20 v Slovenski hiši. Predava
dr. Milan Komar
M. JUAN JESUS REÀSNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Juse E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-418»
Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20
■■■■■■■••■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•i
: c.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air«*. Pta. baja, ofíc. a

RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS BE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo

OBVESTILA
SOBOTA, 21. septembra 1974:
Spomladanska mladinska prireditev
v Slovenskem Romu v San Martinu ob 20
NEDELJA, 22. septembra 1974:
Mladinski dan v Slovenski vasi v L anusu.
SOBOTA, 28. septembra 1974:
V	Slovenski hiši ob 4 popoldne Slomškova proslava. Najprej sv. maša nato-pa igTa Tinček med živalieami.
NEDELJA, 29. septembra 1974:
V	Slomškovem domu proslava blagoslovitve obletnice s celodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 5. oktobra 1974:
V	Slovenski hiši ob 20. uri sestanek SiKAD-a. Predaval bo dr. Milan Komar. Lepo vabljeni!
NEDELJA, 6. oktobra 1974:
Velika sanmartinska tombola.
S BO Sun Martin SFZ
SPOMLABANSKI MLABINSKI VEČER
v soboto, 21. septembra ob 20. v ¡Slovenskem domu
v.	San Martinu
■J Sodeluje Disc Jockey Woodstpck
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor;
Miloš Stare, Pavel ' Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavim«;- Batagelj . in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N' 577K
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 382,*
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 2.233.341
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) •—• pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-skpi pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. ■ Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 'Buenos Aires. T. E. 33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja bo zadnjo sredo v Septembru (25) v Slovenski hiši. V.J, ki poučujete lepo vabljeni!
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo 27. septembra ob 20. uri v društvenih prostorih.
SB©
SLOVENSKA VAS
Vas vabita na
SFZ
24. MLADINSKI DAN
NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 1974 Program :
•	9.30	Mladinska sv. maša
•	10.30	Odbojka SDO
•	12.30	Kosilo
®	13.30	Nadaljevanje tekem
®	14.00 Nogometna tekma SFZ Slovenska vas/ proti moštvu osta-
lih. domov
® 16.30 Zeleni Jurij pride v Slovensko vas
NASTOPI, TELOVADBA, PESMI IN NARODNI PLESI TEE ' ŠALJIVE TOČK E
Doslej še ni prišel med nas v Argentini. Mladina 'vseh starosti ga bo v razposajenem sprevodu pripeljala. Ptički bodo prepevali, pastirji trobentali, deklice veselo rajale. Zeleni Jurij pa bo s svojim spremstvom vsem voščil srečo in blagoslova. Stare kolednice in stare viže^ boste slišali. Stare plese ioste videli
« * Zato pa pridite praznovat pomladanski praznik v Slovensko vas. Pustite piknik za drugo nedeljo.
•	18.00 Prdsta zabava ob domači godbi in razdelitev pokalov
Vsi prav prisfcno vabljeni. Ne bo vam žal!
sodeluje orkester DUC IN ALTUM
Pod geslo:an Žene — varovalke naših svetinj
bo cb obletnici blagoslovitve ¡Slomškovega doma v nedeljo. 29. septembra, v Ramos Mejiji tradicionalno
Z E G N A N J E
s sledečim sporedom:
Ob 10.—■ : zbiranje šolske mladine, narodnih noš in gostov;
10.30: dviganje zastav in p.ozdrav;
11.	—: sv. maša za vse žive in umrle dobrotnike doma;
12.	—: skupno kosilo; med opoldanskim odm.orom nam bo igrala Mladinska
godba.
16.—: Popoldanski nast,opi Slomškove šole, folklorne skupine, telovadne točke in mladinska gpdba itd.
Delovali bodo dobro založeni štanti. Na razpolago bo rujno mend,oško vino.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Kdor morda še ni dobil vabila za pozdravno sodelovanje pri razstavi (adhesion), naj se o njem čim prej pozanima pri Slogi.