i
(
{
h
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
NAŠI CILJI
Dasi smo neštevilno krat pojasnili ljudstvu, kak je namen tega lista in z javno besedo dokazali, da stremimo le za tem, da se bi ohranili goriški Slovenci v vsaki burji m viharju, srečavamo še vedno o-sebe, ki majejo dvomljivo z glavo, kakor Češ, da hočemo varati ljudstvo z mamljivimi besedami in obljubami.
Pred vsem bodi rečeno, da mi ne zastopamo nobenega političnega programa in ga tudi ne bomo zastopali, dokler se ne rodi na Goriškem nova politična organizacija čistih elementov, ki bodo znali razvozljati zamotani politični položaj na Goriškem v korist slovenskega prebivalstva.
V prepričanju, da pridemo nekega dne do tega, smatramo, da se mora omejevati naša današnja naloga na to, da bistrimo pojme našemu ljudstvu, da ga seznanjamo s strujami, ki se tvorijo V posameznih "krajih in državah, da mu o-brazložimo pomen današnjega socijalistič-nega gibanja in ga obvarujemo od uto-pističnih načrtov, ki mu onemogočajo trezno mišljenje in spoznanje realnega položaja, v kojem se nahaja danes go-riško slovensko prebivalstvo.
S tem je tudi dovolj jasno rečeno, da gledamo položaj s treznostjo, ki jo zahtevajo današnji časi. Baš ta treznost pa nam ne dopušča odobravati nikake misli in nikake akcije, ki se bi rodila iz bolestne prenapetosti, ki je lastna mnogim uglednim goriškim Slovencem.
Radi tega je naše stališče danes res težavno. Boriti se moramo proti domiš-'•avosti in vsem stafim predsodkom, ki
: umikajo le s težavo novim nazorom.
Toda mi ne obupujemo. Ne straši nas n-ijhujši nacijonalni šovinizem, ki nam bi rad podtikal postranske namene, ne strašijo nas težave, ob koje zadeva vsaka nova ideja, ampak straši nas le propad Soriških Slovencev bodisi V moralnem bodisi v gospodarskem oziru.
Naš cilj je zbuditi goriške Slovence iz Snu in spraviti jih na delo. Kedar bodemo enkrat na delu, bode Vsak uvidel česa nam je potreba, da se vzdržimo na življenju.
Iz tega namena bodemo podpirali z besedo in dejanjem vsako stanovsko organizacijo goriških Slovencev, vsako stremljenje po probudi kulturnega življenja, vsako akcijo po zboljšanju gospodarskega življenja, a pobijali bodemo brezobzirno hujskarsko politiko in perverzne ideje, ki zastrupljajo naše že itak izmučeno ljudstvo.
Vsak, kdor želi delati v prospeh goriških Slovencev, je naš zaveznik, vsak, kdor odpoveduje svoje moči svojim slovenskim sobratom na Goriškem ali pa skuša celo sejati spor med nami, je naš n9sprotnik.
Qlede. na današnji razvoj časa zasto-partio stališče, da se morajo vsi narodi Mižati kot enakopravni prebivalci te zemlje in bodemo vsled tega nasprotni Vsakemu stremljenju, ki bj skušalo povečati razdalje med narodi, kajti baš na ta način bi si goriški Slovenci najbolj škodovali. Za nas postaja od dneva do dneva večja življenska potreba, da se Prične naše ljudstvo udeleževati javnega življenja, kajti drugače nam žuga tudi Gospodarski polom.
Gledati stvari vedno iz idealnega Stavča je naravnost blaznost. Ravnokar se Janove posvetovalni odbori, ki bodo
°rali informirati Vladne kroge o naših potrebah in težnjah in upajmo, da se Soriški Slovenci ne bodo pustili zasto-Pati^ Po poverjenikih, ki niso zadostno Poučem o naših razmerah in ne morejo Vs ed tega pri vsi dobri volji nadomesto-Vab ljudskega zastopnika.
Skrajni čas je vsled tega, da gredo e jaki našega ljudstva v se in premislijo,
1 zamorejo še dalje prenesti težko odpornost, da niso o pravem času na-toiif Za blagor dežele, — ki je že itak o hudega pretrpela.
del i Smo tr£*no prepričani, da je velik na S 0Venskega prebivalstva na Goriškem
stop"98' .strani’ toda žeIeti bi bil0> da ipin'1-0 b e'ernenti iz reserve in sodeluje0 lavno.
Običajni izgovori, da se boje internacije, so jalovi, kajti pred vsem se je treba pomeniti glede programa in izzvati Vladno stališče napram programu. To nam pa do danes ravno manjka in radi tega nas navdaja nekak čut popolne negotovosti v vsakem pogledu.
Trajno se ta položaj ne vzdrži. Toda škode nam je že dosti napravil in želeti bi bilo vsied tega, da se naši veljaki o-jačijo in stopijo na površje. Saj so bili Goričani in Tržačani vedno vzor slovenskega ljudstva in so po svojih duševnih zmožnostih daleko nadkriljevali Kranjce in Štajerce. Radi tega nas navdaja upanje, da tudi v bodočnosti ne bode drugače, čeravno se nam zdi današnji položaj skrajno mučen.
-------------;---OrO-----------------
Italijanski nemiri.
Italijanski časopisi so prinašali zadnje dni vesti o težkih izgredih in nemirih v Italiji. Značilno je bilo pri Vseh teh nemirih, da so se skoraj nenadoma pojavili v Velikem razdalju in da so prvikrat skušali izrabiti to priložnost temni elementi, da bi prišli na površje in uvedli strahovlado.
Znano je, da vlada ne le pri nas, ampak povsod velika nezadovoljnost. Več ali manj je povsod pomanjkanje živil. Brezvestni špekulanti izrabljajo ta gospodarski položaj v svoje umazane namene, ki so nam posebno dobri znani izza dobe avstrijskih časov. Kdor ima blago, ga noče ne pokazati, ne prodati, ker čaka, da se bi cene zvišale. Tako se je zgodilo zadnji čas tudi v Italiji. Nobeden vladni cenik ni nič več pomagal. Trgovci so navijali za stavo cene blagu. Vrhu tega, se je tudi uvoz zadnje mesece zdatno zmanjšal, kar je špekulante še bolj opogumilo za višanje cen.
Bivša vlada ni znala priti v okom temu zlu. Ugibalo se je sicer na vse mogoče načine, toda kaj odločilnega ni znala storiti bivša vlada. Sedanja je pa še premalo časa na krmilu, da bi mogla popraviti pogreške prejšne vlade.
Ljudstvo je moralo z žalostjo konsta-tovati, da ne more od Vlade ničesar pričakovati in da ima denar Vsak dan manjšo Vrednost. Posledica je bila, da je pričela vladati velika beda med srednjimi in nižjimi sloji.
Tako se je ustvarilo vojevito razpoloženje, ki je buknilo najprvo kot stavke v znak protesta proti naraščajoči draginji, potem pa je zadobilo v nekaterih mestih značaj osvete nad brezvestnimi trgovci.
Glavni nemiri so izbruhnili prav v središču Italije, to je po Toskanskem, Ro-maniji in konečno tudi v Pijemontu. Središča so bila to pot delavske zbornice, ki so> proglašale stavke proti draginji in samolastno posegale v imetje trgovcev in^ bogatih kmetov, da nasitijo lačne meščane, V ta namen so se ustanovili po mestih posebni odbori za rekvizicije, ki so se skušali po nekod, kakor na pr. V Imoli blizu Bolonje, preleviti v prave boljševiske sovjete. Naravno je, da so se vsled tega pojavila nespo-razumljenja med istimi člani delavske zbornice in da je prišlo do pouličnih spopadov. V obče je pa povsod prevladal še vedno trezen razum, vsled česar ni smatrati teh nemirov za drugo kakor za energično akcijo, da se pride V okom draginji in izkoriščevalcem draginje.
Vodilna misel je bila, da se rekvirira zaloge živil in da se jih ceno razproda med potrebno prebivalstvo. Ko so trgovci in veliki založniki sprevideli, v kakem položaju se nahajajo, so znižali po večini cene za 50%-
V Florenci na pr. pa tudi to ni več zadostovalo. Razkačena množica je vdrla v prodajalne, jih oplenila in zažgala. V tem mestu je prišlo vsled tega do hudih spopadov med množico in karabinerji. Toda ko je zmešnjava prikipela na ver-hunec, se je posrečilo delavski zbornici ustaviti nemire in prepričati ljudstvo, da se vrne k svojemu delu.
Najhujše je bilo V Imoli, kjer je dobivalo gibanje obliko socijalne revolucije^ V spopadih s karabinerji je ostalo pet mrtvih in pet ranjenih. Sedaj se je povrnil mir.
Nevaren pobžaj je bil v Ankoni, For-liju, Faenzi in Speciji. Povsod je zaenkrat zopet zavladal mir, ker se trudi vlada, da bi ublažila položaj s primernimi naredbami, ki vrejujejo dovoz in razpečavanje napotrebnejših živil. Te naredbe se uveljavijo tudi v našem ozemlju. Pred vsem je znižana cena zmrz-lega "’esa na 5 L. 50 čent.
*
Ti nemiri so prvič pokazali velik pomen stanovskih organizacij ali takozvanih sindakatov. Le ti so brezdvomno rešili položaj in ob enem tudi dokazali, da bode morala računati bodočnost na delavske organizacije kot državo Vzdržujoče ustanove, ki bodo dosti večjega pomena nego parlament sam. Kar niso mogli delavski sloji doseči V buržoazijs-kih parlamentih, dosežejo dandanes prav z lahka potom sindakatov, ki so se izkazali za najboljše zaščitnike stanovskih interesov. V sindakatih ali stanovskih organizacijah leži tudi bodoča zakonodaja, ki ni imela v današnjih parlamentih skoraj nobene podlage več.
Naredba
glede ureditve osvobojenega ozemlja.
Italijanski časopisi prinašajo sledečo za nas jako pomembno vest:
„S posebno naredbo, ki je v tisku, se organično preskrbi za postopen prehod sedanjega položaja V stalno aneksijo ozemlj, ki so se zasedla onstran stare državne meje. V središču, v neposredni odvisnosti ministerskega predsednika se ustanovi poseben urad za izvrševanje oblasti;: ki jih ima vlada pri splošni upravi teh ozemelj, kakor tudi po zaslišanju posameznih ministersteV za pripravo onih ukrepov, ki so potrebni za prehod iz starega v novi režim. To se izvrši s tem, da se tudi po izvršeni aneksiji združi in dopolni delovanje posameznih upravnih oblasti s posebnim ozirom na dejanski položaj in zakonodajo novih dežel. Pri osrednjem uradu se ustanovi posvetovalna komisija sestavljena po Večini iz krajevnih zastopnikov in razdeljena radi posebnosti predmetov na dve pokrajinski skupini, na jadransko in tridentinsko, ki bodo obravnavale snov v posebnih odborih S tem si zagotovi vlada dragoceno podporo za inicijative in navodila ter zadosti ob e-nem željam zainteresiranega prebivalstva.
Na periferijah se poskrbi za namešče-nje vojaških governatorjev skupno z izvanrednimi komisarji, ki bodo razpolagali s primerno oblastjo in ki bodo v neposrednem stiku z osrednjo vlado.
Imeli pa bodo gotovo začrtan delokrog nasproti poveljstvom okupacijskih čet. S temi vkrepi namerava Vlada rešiti hitro in racionelno zamotane in kočljive probleme, na koje se zadeva V zasedenem ozemlju na vsakem polju. Istodobno pa je tudi vlada prepričana, da je tako tudi najbolj ustreženo novim deželam in skupni koristi naroda.
*
„Corriere della sera“ od sobote dodaja tej uradni vesti sledeči komentar:
„Sklepi storjeni v ministerskem svetu dejanski odgovarjajo željam, ki so bile pred kratkem izražene v osvobojenem ozemlju, kjer gotovo ni gospodarski, od vojaške okupacije odvisni položaj, eden najboljših.
Deputacije iz Trsta in drugih osvobojenih mest so prišle tudi te dni V glavno mesto, da pospešijo vspostavitev normalnega življenja, ki se je v njihovih krajih tako zakasnilo vsled zavlačevanja mirovne konference. Dasi ima današnji sklep tudi gotov političen pomen, ne prehiteva odločitve mirovne konference. Za sedaj zadeva namreč le ona ozemlja, kojih priklopitev k Italiji je bila Vže priznana, in sicer Tridentinsko Benečijo do Brenerja ter Julijsko Benečijo do Trsta in okolice. Večje podrobnosti se zve, kedar bode objavljena tostvarna naredba kr. namestnika. Za sedaj je V-redno posebnega pozora dejstvo, da se imenujejo povsod civilni komisarji in da se odpravi popolnoma vojaško upravo“.
Kako sodijo Angleže Tittonijevo delo.
Iz Londona poročajo, da je dopisnik angleškega časopisa „Times“ naziranja, da se kljubu nadomestitve Sonnina s Tittonijem ni zboljšal položaj italijanske delegacije v Parizu in sicer kakor pravi dopisnik, radi nepopustljivosti v reškem Vprašanju, V kojem je Tittoni ravno tako trdovraten kakor Sonnino.
„Sicer pa“, nadaljuje dopisnik, „je važno opomniti, da se zdi Tittoni odločen ne slediti SonninoVe politike, koji se je zoperstavil Wilson. Tittoni priznava, da so bile angleška in francoska vlada pripravljene izpolniti dobesedno londonski dogovor, čemur se je pa zoperstavila amerikanska vlada in povzročila padec Sonnina. Tittoni se hoče ogniti posledicam neposredne opozicije proti načelom amerikanske politike in se bode vsled tega trudil, da olajša zaključek sprejemljivega sporazuma glede Dalmacije in jadranskega vprašanja sploh, toda glede Reke vzdrži trditev, da mora biti priklopljeno to mesto na podlagi samoodločbe Italiji in da drugačna rešitev ni mogoča.
Mir z 0 jersko.
V petek popoludne: se je pričela pečati parižka konferen ca z mirovnimi po-
goji, ki so naložiti Ogerski. Prišlo se je do zaključka, da se ne more skleniti miru s sedanjo vlado.
Odhod turških delegatov.
Villeneuve Saint Georges 4. Turška delegacija je zapustila grad Montediu v avtomobilu in je odpotovala ob 8.40 zvečer iz postaje V smeri proti Losani.
Grki in Turki v mali Aziji.
Iz Carigrada poročajo, da so morale grške čete izprazniti Aidin, potem ko so turški del mesta oplenile in zažgale. Mesto so osvobodile močne turške čete, ki so razpolagale s topovi in konjico.
Lansing odstopi ?
Iz Londona je došlo poročilo, ki se posnema po „Daily News“, glasom kojega odstopi Lansing, minister Vnanjih zadev Zjedinjenih držav, iz amerikanske delegacije. Dostavlja se, da je ta nepričakovan sklep- Lansinga zbudil osupne-nje po celi Ameriki in to tim bolj ker namesto, da se bi Vrnil z Wilsonom v Ameriko, je prišel V London in se najbrže ne povrne več v Pariz.
Pogovor Tittonija s Tardjcjem, . Simonom in Whitom.
Pariz 5. Obrazložbo programa italijanske delegacije je podal včeraj Tittoni potom razgovorov s posameznimi za stopniki Francije in Amerike. Tittoni je sprejel zaporedoma Tardjeja, francoskega pooblaščenca, Simona in Whiteja.
Razgovori s Simonom so bili gotovo v zvezi z italijanskim kolonijalnim programom vsled obnovitve italo-franko-angleške komisije, ki ima določiti Italiji kolonijalne odškodnine V smislu člena 13. londonskega dogovora. White je drugi amerikanski delegat s posebnim nalogom, ki zadeva vreditev italijanskih Vprašanj.
L’ „Eclair“, francoski časopis, izraža željo, da se bi Italija pridružila franko-anglo-amerikanski trozvezi, da se tako zopet vspostavi celi ententni blok, ki hi s svojo močjo zamogel zajamčiti svetovni mir, dokler se ne posreči „zvezi narodov“ ustaviti bratovstvo med nerodi.
Amerikanska finančna pomoč Empi.
Iz Washingtona dohajajo brzojavi, da je bi! neuradnd predložen bančnirn komisijam senata in poslanski zbornici načrt glede finančne podpore Evropi- Ra* bilo se bi nekako pet miljard za vspostavitev trgovskega prometa med Ameriko in Evropo. Amerika bi pošiljala surovine in.Evropa bi zopet eksp9rtirala dovršene produRte, s čemer se hi spravilo trgovsko bilanco, ki se nagiblje sedaj edino na amerikansko^ stran- v zopetno ravnotežje. V tekočem upravnem letu, ki je končalo dne 30. junija, je z našala vrednost amerikanskega eksporta v Evropi nič manj nego 34 miljard in 150 mi-Ijonov frankov, dočim je izvozila Evropa le za 18 miljard in pol.
Ako se bi v tem razmerju nadaljevalo, je jasno, da dobi ves evropejski denar v roke Amerika.
Večni nemiri na Nemškem.
Preko Švice dohajajo poročila, da Nemci še vedno stavkajo. Sodi se, da te stavke ne morejo prenehati, dokler se ne bode videlo pričetka socijalistične reforme ; tako se je izjavil neki govornik neodvisne socijalistične stranke pri nekem shodu delavskih sovjetov v Berlinu. Govornik je rekel, da vlada sama ne umeje novega pojmovanja, ki se je rodilo V revoluciji.
Kljubu temu se obrača na bolje položaj v Berlinu, v kolikor zadeva isti železničarsko stavko; slabše je v Franko-brodu, kjer je prenehal vsak promet ra-zun kakega vlaka z živili.
Dopisnik časopisa „Karlsruher Tageblatt“ brzojavi ja iz Monakovega, da postaja uporno gibanje vedno močnejše.
Berlinski časopis „Achtuhr Abendblatt“ govori zopet o gibanju za odcepitev Ha-noveranske od Prusije in misli, da stoji za tem gibanjem akcija, ki jo podpirajo u-gledne angleške osebnosti v svrho, da bi pomagali vojvodi Cumberland do njegovega starega prestola.
Drugi časopis „Fränkischer Kurier“ spodbuja Vihelma, da naj se pre stavi ententi. Kak vtis bi naspravii tak korak v Nemčiji in pri sodnem dvoru! Tožencu se ne bi moglo zabraniti, da si izbere najboljšega zagovornika in predstavi vse svoje razbremenevalne priče. Vest celega človeštva bi gledala na to, da se ničesar ne skrije. Ako se pa ne predstavi in ga k temu le prisilijo, zgubi Vse navedene ugodnosti. Seveda zahteva tak čin velikodušnosti.
Angleži hočejo nemškega cesarja poslati v pregnanstvo.
Časopisu „Corriere delia Sera“ poročajo iz Londona, da je napravilo na prebivalstvo globok vtis naznanilo, da se bode sodilo nemškega cesarja v Lon-
donu. Časopisi povdarjajo svečanost te sodbe V mestu, o kojem je gojil nemški cesar upanje, da ga zasede na čelu svojih čet. V obče se misli, da bi Lloyd George, kaj takega ne naznanil javno, ako ne bi imeli zavezniki zagotovila od Holandske, da jim izroči cesarja, kojega bodo tekom sodne obravnave zaprli v zloglasni londonski stolp, kjer ni bil v modernih časih zaprt še nobeden vladar.
Edini slučaj je bil oni Marije Štuart, ki je bila na smrt obsojena. Sicer pa ne nameravajo obsoditi na smrt nemškega cesarja, marveč potem, ko bode njegova krivda svečano dokazana, se ga obsodi v pregnanstvo na kakem samotnem o-toku, kakor svojedobno Napoleona.
Sodni dvor bode sestojal iz zastopnikov petero velevlasti: Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske.
Stavka mednarodnih socijalistič-nih organizacij.
Francosko in italijansko vodstvo mednarodnih socijalističnih organizacij je sklenilo stavkati 20. in 21. t. m. v znak protesta proti vojevanju entente v Rusiji in zatiranju ruskega bolševizma.
Francoski žasopis „Humanite“ objavlja * izvleček nekega časopisa v Havru z dne 29. junija, v kojem se naznanja, da je bilo naloženih na finski parobrod „Ceres“ več napadalnih vozov sistema Rehault, ki so bili namenjanj za arhangelsko fronto. Pristaniški delavci, „ki so že pred kratkem poškodovali neke parke ruskega rudečega križa, ki je imel isti namen, so bili razhujeni, ker niso dobili nikakega jasnega in odločnega povelja, naj se o-menjeno pošiljatev zabrani“, informator je dostavil še razne podrobnosti, kakor na pr. da je ^dne 23. junija odrinilo iz Havra proti Črnemu morju 2000 vojakov 82. lovskega polka, in sicer na uradno povelje in proti lastni volji.
Nekemu delegatu metalurgične zveze, ki jih je izpraševal po njihovih namenih, so odgovorili vojaki, da gredo do ruske fronte, toda da nočejo ne streljati na ruske vojake, ne napadati jih. Rusi, ki so prisostvovali odhodu teh vojakov, so imeli solze v očeh.
Tako opravičujejo mednarodni socijalisti svojo napovedano stavko za dne
91.-t en.
Anglija odpokliče svoje čete iz Rusije.
Agencija Reuter objavlja : „Zagotavlja se, da predno nastopi mrzlo vreme, se odpokličejo vse angleške čete iz severne Rusije, izvzemši prostovoljne misije. Iz-praznevanje Rusije je vže pričelo. To ne pomenja, dostavlja objava, da je nastopila prememba V Vladni politiki, kajti izpraznitev Kavkaza in odpoklic čet iz severne Rusije, je bil vedno namen vlade.
Bolševiška armada za hrbtom generala Denikina.
Iz Helsingforsa poročajo, da stoji glasom „Pravde“ 40.000 mož močna bolševiška armada za hrbtom armade generala Denikina V pokrajini donskih kozakov. Bolševiške čete so baje zasedle mesti Trapse in Rejkop.
Vojska med Kitajci in Japonci.
(Lavoratore). Francoski časopis „Ve-rite“ piše: „V kratkem bi lahko izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko. Delegati Kitajske na mirovni konfenci so poVprašani slobodno izjavili, da bi morala vrniti Japonska Kitajski vsa ozemlja, ki jih drži zasedana in sicer brez vsakih političnih ali gospodarskih servitutnih pravic, ako nima slabih namenov in želi sporazuma s Kitajsko. Ako ne stori tega rade volje, bodo primorani jo oficijelno k temu pozvati in tako riskirati nov vojni požar.
Monopol na kavo se odpravi.
Po zadnjih vesteh iz Rima je opustila italijanska vlada svoj prvotni načrt, da se bi monopolizirala trgovina s kaVo. Na pritisk trgovskih krogov je obljubi! sedanji ministerski predsednik, da se o-pusti državni monopol na kavo.
Bratianu se je vrnil v Bukarest.
Ministerski predsednik Bratianu je zapustil parižko konferenco in se podal zopet v Bukarest, da odloži čast ministerskega predsednika in pusti svojemu nasledniku rezko nalogo skleniti nečasten tiuT-	. I
Bratianu je zapustil pred vsem Pam, ker ni mogel uveljaviti pogodb |
1910 in ker ne upa podpisati mirof pogodbe z Avstrijo, ki vsebuje meč r' gim obvezo, da sprejme Rumimijs bodoče klavzule, ki jih določijo ve glede varstva narodnih manjšin in vinske svobode. Podrobnosti teh d( niso še znane in rad/ tega se zd muncem skrajno poniževalno, dati p« na bel papir, kakor kaka prelagan ž a V3
Položaj v Rumuniji je danes jake motan. V Dobruži, od koder so se rale umakniti vse rut»1 unske oblasti velikanska bulgarska agitacija, v silvaniji zahteva;0 nemške skupme .
«GORIŠKI SLOVENEC»
novitev malih avtonomnih držav in V Besarabiji so si v laseh rumunski elementi in sovražniki rumunske vlade.
Sedaj manjka le še bolševiška vstaja pod vodstvom Bakovskega in potem ima zapadna Evropa čas gledati, kako „izumre“ bolševizem na vzhodu.
To so posledice mirovne konference in Wilsonovega programa za ustvaritev trajnega miru na svetu.
Vladni vkrepi proti draginji.
V očigled divjim dogodkom, ki so se odigravali v posameznih mestih Italije, se je ponovno sestal ministerski svet, da bi sklepal o Vkrepih proti naraščajoči draginji. Ideja, da bi nakupovala država živež, je bila popolnoma ovržena. Odločilo se je za nekak mešani režim, to je, nakup se poveri posebnim zadrugam, sestoječim iz producentov in importerjev pod pogojem, da nadzoruje država kupčijo in razpečavanje gotovih najvažnejših živil, kakor je žito, svinskö meso, volovje zmrzneno meso, sladkor, polenovka ton, sir in drugo. Za vsako skupino živeža se ustvari posebno zadrugo, v koji bodo delovali največji trgovci na debelo in največji konsumenti, kakor so cele občine, zadruge, zastopstva in drugi. Predsednika imenuje vlada. Ta zadruga I bode nakupovala v sorazmerju domače potrebe živež in ga dajala na razpolago osrednji razdelitveni komisiji, ki bode imela svoj sedež v Rimu. Država zagotovi zadrugi primeren dobiček za izpostavljeno glavnico in mali priboljšek za pokritje splošnih troškov. Ta osrednja komisija bode kontingentirala živež (kakor svojedobno v Avstriji), to je porazdelila med posamezne dežele pod nadzorstvom posebnega uradnika, ki bo stal na čelu deželne posvetovalne komisije in ki bode razpečaval blago po nabavni ceni med Vse prekupčevalce določivsi seveda vsakemu živežu ceno, ki ne bode smela presegati 10°/otnega dobička. Na ta način pride konsument do potrebne množine in kakovosti živeža na lahek in cen način. Predvideva se, da se bode posrečilo znižati občutno vse cene navedenim živilom posebno pa tonu, polenovki, mleku in konservam.
Te vkrepe komentira „Secolo“ talo-le: „Na učinek včerajšnih ministerskih v-krepov bode treba še dolgo čakati. V bistvu je namreč še vse z nova vstva-riti; prejšne ministerstvo je sicer zapravljalo čas s težkimi vprašanji aproviza-cije, toda rešilo ni nobenega vprašanja. Minister za aproVizacijo Crespi je bil celo odpoklican v Pariz za obravnavanje drugačnih sporov. Načelnik vlade Orlan-u,- jo t neumnim optimizmom škodoval domovini, je celo izjavil, posnemaje Franceta 1., da zna sicer Italija prenesti lakot, toda nikoli ne sramote. Drugi so zopet vrgli V svet geslo : „Italija si bode sama pomagala“. Tako je hotelo vladiti bivše ministerstvo s praznim), neokusnimi frazami, danes pa Plujemo neprevidnost in pogreške pre-
Dalje pravi „Secolo“, da so ti izgredi le hipna odpomoč proti draginji. Ako se P> 'melo to plenjenje nadaljevati, pridemo kmaje do tega, da bodemo stali pred praznimi jasli, kajti pogrešek ne leži toliko v draginji, kakor v vzroku draginje, ki je pomanjkanje produkcije in potemtakem vsake konkurence. Poživlja vsled tega socijaliste, naj ss drže svojih programov, ki postavljajo povsod na čelo produkcijo.
„Resto del Carlino“ vidi v teh homa-tijah socijalni preobrat, ki odpira proletarijatu pot do vlade. Vidi rešitev v so-cijalističnih organizacijah, koje treba dobro ločiti od „tujih in neodgovornih elementov, ki skušajo podžigati izgrede da vstrežejo interesom, ki so V nasprotju z opraVicnimi italijanskimi težnjami“.
„Sicer pa“, nadaljuje isti časopis, „se ne more razumeli, česa si morejo tuji podpihovalci pričakovati od javnega odpora: ali mislijo morda, da pogjde italijanski narod? da pozabi naš narod na pretrpljene krivice? da prepusti naše Vojaštvo, raztreseno Vsled stavk, sovražnikom in njihovim plačanim četam jadranske, azijske in afrikanske dežele?“ Glede delavskih sindakatoV trdi, da so se izkazali tako disciplinirane, da se mora odslej vlada nanje opirati in jim izročiti ves preustroj buržoagijske države. Nekdaj tako buržoagijski časopis zaključuje svoj članek: „Vsi naj imajo isto zaupanje vanje (t. j. v delavske sin-dakate) kakor je imamo mi in kakor je imela vlada prošle dni in ne bodo se varali!
*
Zadnja poročila se glase, da se je gibanje razširilo tudi po drugih italijanskih pokrajinali. Trgovine so bile oplenjene Torinu, Milanu, Livorni, Modeni in 'ran, Povsod se nižajo cene blagu ali pa se jih rekvirira in da na občinstvu. Posebno resni so emiri v Torinu, toda ugotovilo se so vprizorili te nemire zločinski ele-; kojimi nimajo socijalistične stran-■ es ar opraviti. Na vladno povelje stavljajo povsod posebni odbori, ki ■ejo cene.
izgredi na Reki.
" a „Era nuova“ prinaša vesti o ■ med italijanskim in francoskim vo n na Reki.
Spopade se baje povzročili trije pijani francoski vojaki, na koje je šla od strani Rečanov kaka šaljiva opazka. Francoski Vojaki pa niso umeli nikake šale in so oddali nekaj strelov rta množico. To je privedlo neko italijansko patrulijo, ki je hotela francoske vojake aretirati. Ti so pa začeli streljati na to patruljo, ki je seveda odgovorila takoj z ognjem. Dva Francoza sta bila ranjena, tretji jo je pa ubrisal, toda na begu ga je smrtno zadela krogla. Tudi prva dva ranjenca sta umrla v bolnišnici.
Isto dobno se je pričelo streljati tudi iz dveh ladij. Francoski mornarji na „Sakalavi“ so otvorili ogenj na bližnjo italijansko iadijo „Dante Alighieri“. Hkratu so pričele streljati iz proste luke tudi francoske kolonijalne Čete, dočim so se izkrcali italijanski mornarji kr. ladije „Emanuele Filiberto“, da jih obkolijo in in prisilijo k položitvi orožja. Tedaj je prišlo do pravcate bitke. Italijanskim oddelkom se je posrečilo prisiliti francoske čete k udaji, toda objokovati je mnogo žrtev. Med množico je nič manj nego 40 ranjenih in jeden mrtev. Francozi imajo 5 mrtve podčastnike in dva vojaka kolonijalnih čet. Italijani nimajo mrtvih, Vendar pa dosti ranjencev.
Tudi Trst se pridruži italijanskemu gibanju.
Kakor posnemamo iz tržaškega „La-Voratore“ z dne 8, julija, se poda posebna komisija h kr. governatoratu z zahtevo, da se uveljavijo tudi v Trstu Vkrepi, ki so bili storjeni v glavnih mestih kraljestva, in «icer da se zniža od danes naprej cene vsem neobhodno potrebnim blagom izvzemši one, ki se prodajajo na izkaznice, na 50% dosedaj zahtevanega zneska.
Oni trgovci, ki ne nameravajo več držati odprte trgovine, morejo odstopiti svojo trgovino občini, ki jo da preceniti po izvedencih in jo na to izroči organizacijam konsumentov ali delavski zbornici.
Istodobno se zahteva odpravo sedanjega občinskega odbora, ki ne odgovarja zahtevam sedanjega časa.
Cene jedem in pijačam v kavarnah in gostilnah se morajo znižati za 40% in izvažanje blaga iz mesta je pod strogo kaznijo prepovedati.
Odklanja se vsako sodelovanje z „la-žikomisijo“, ki jo je imenoval kr. gover-natorat, ker se ne zaupa v njeno resnost, četudi ni sestavljena po večine iz oderuhov in požeruhov.
Domače vesti
Prvi italijanski funkcijonar za naše dežele. Bivši isterski deželni poslanec Salata je imenovan načelnikom osrednjega urada za nove italijanske pokrajine.
To imenovanjeje vzbudilo nezadovoljnost tudi med najpoštenejšimi Italijani naše dežele, ne govorimo pa o tem, kako težko bo Slovencem priti do svojih pravic, ako bo načeloval Salata vsem Italiji na novo priklopljenim ozemljam.
Goriški Slovenci morajo gledati na to, da drže svoje interese sami v svojih rokah. V bodoči številki spregovorimo o tem par besedi
Posestnike avtomobilov in osebe vspo-sobljene za avtomobilna vožnjo pod bivšo avstrijsko vlado vabi civilni komisar za goriško okolico, da se zglasijo v njegovem uradu na Travniku v II nadstropju štev. 3) kjer zadobč nekatera njihove interese zadevajoča pojasnila.
Zakon glede kolekov je na vpogled občinstvu pri kr. civilnem komisarju za goriško okolico in sicer v sobi štev. 3 pri gosp. Cav. Empedokleju Biancorosso.
Predujmi občinam. Vlada naznanja, da se dä vsem občinam zasedenega ozemlja na razpolago 1 % miljonski kredit za VrediteV občinskih financ. Najdaljši rok za odplačilo zajetih posojil znaša 50 let.
Občine zamorejo zaprositi, po kakovosti in visokosti potrebščin primerno posojilo, da vredč enkrat svoja gospodarstva.
Krediti napram bivši Avstriji. Izšla je zopet naredba, glasom koje je treba prijaviti do meseca septembra morebitne kredit? napram bivši avstro-ogerski monarhiji. Ker je ta odredba Velike važnosti za naše prebivalstvo, ki po večini ni niti prijavilo teh svojih kreditov, spregovorimo v bodoči številki o načinu, kako je treba napraviti tozadevne prošnje in ka teri krediti so zapopadeni v tozadevni objavi tržaške komisije.
Svetujemo pa prebivalstvu naj ne čaka brezbržno in se gane, dokler je še kaj upanja, da se dobi kako odškodnino za hudomušna poškodovanja in rekvlzizicije bivše avstro-ogerske soldateske.
Matura na državni višji realki v Idriji.
Dne 1. julija t. i. so maturirali na državni višji realki v Idriji štirje kandidati z odličnim vspehom, ostalih 10 pa soglasno z dobrim uspehom. Odliko'so dobili : Kacin Anton, Poljanšek Alojzij, Poniž Vaclav in Vončina Edgar.
.Soglasno z dobrim uspehom so napraviti zrelostni ispit: Burnik Vladislav, Didič Josip, Helmich Vaclav, Jalen Vinko, Kattnig Davorin, Kogej Mirko, Primožič Fran, Vdovč Anton, Vončina Albin in Želko Josip.
TEDENSKI KOLEDAR
9. julija Sreda, Anatalija.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Četrtek, Amalija.
Petek, Pij 1. Pap.
Sobota, Mohor in Fontunat Nedelja, 5 pob. Marjeta. Pondeljek, Bonaventura, Just. Torek, Henrik I, Vladimir.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Juch v Gorici.
r
Naznanilo
Podpisana naznanja Slavnemu občinstvu iz mesta in dežele, da je zopet odprla Hotel in restavracijo pri «Treh Kronah» s hlevom in garažo za avtomobile. - Domača kuhinja in izbrana vina. Postrežba točna. Priporočuje se za obilen obisk.
S spoštovanj en
udane
Liza Vdova Trobltz.
^	J
TvrHIra iČPO IfrniOPO P‘ača se dobm. Več Ifllmd lobe MUjdbG. pove uredništvo, kamor se je obrniti za nadaljna pojasnila.
|nnp np Ap nekoliko dobro ohranjen Harmo-lobu oG oG nium. Ponudbe na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi G. Primas
Gorica, Ulica Teatro št. 18

išče potovalnega agenta v usnju.
Neobhodno potrebno je poznanje Slovenskega jezika. Oglasiti seje pri upravništvu lista
Velika tvrdka v Vidmu
išče spretne strojarje.
Več se zve pri upravništvu tega lista
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4.
Mnogo kt asistent pri Dr. PIKI
Zobozdravniški atelj» Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
|ji. ßuniin
CORSO G. VERDI 34.
Najstrarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a h barv i. t. d. ■ ■
SLOVENSKE KNJIGE.
Zaloga edine italijanske slovnice za Slovence: „Italijanščina za Slovence" sp. V. Bandelj. Slovarji italijansko-slovenskii in slovensK0 italijanski. - Slo-B fl venska postrežba a e
se dobi v papirni trgovini
ANTONA PERTOT
GORKA - Via Municipio 4 - GORICA fiijalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
!BAZAR!
I
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
a a B
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
BBC
Prodaja se vse na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „ibadie“
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rastello 8
g	Velika	zaloga	vsakovrst-	z
■	nih ur,	verižic	in zlatenin	■
m	a
m	mr Najnižje	cene	*
B	B
BBBBBHUBBBBflBBBflBBB
IS
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št, 4
Zaloga manufaktiirnega blaga na debelo
""«äF ZMERNE CENE TPC
UL
i ü!
L_J ■■BBI3BS19HESHS
mmmmummmmm
9
lBj
m
GENTILUX ROSSfiTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
m m
ZASTOPSTVO v Sv. Luciji in Tolminu
ima Alojz Slamic
Bogata zaloga vsakovrstnega stavbenega materij ala
Med tem tudi Cement PORTLAND
B
0
a
B
B
a
:::a