Poštnina plačana v gotovini
m

Leto XIII. — St. 8f
V Ljubljani, BI. junija 1957
CENA IZVODA 26 DIN
izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr- čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« t Ljubljani — uredništvo m '.prava t Ljubljani — Urednlštvoi l.lkozarjeva uL 12, upravai Cankarjeva l. (pasaia Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni) uprava 21-281, urednlštvoi Sl-894 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina «00 din, polletna 200 din.
!š==l!ll=
Izredna skupščina Nogometne zveze Jugoslavije
Letos po starem
Beograd, 23. junija. Včeraj se je t dvorani OLO Beograd začela v prisotnosti 140 delegatov izr edina skupščina NZJ. »Usodna« skupščina, ki je biila dvakrat preložena, je potekala povsem miiirno. Po poročevalcu Brank« Pcšiou, predsedniku NZJ, je povzel besedo tovariš Niiko Tm-
Pohod ob žici
okupirano
Llubliane
to lovska družina
Prireditev uspešno prestala preizkušnjo O Pohod bo treba obdržati in izpopolniti O Dobra organizacija
Ljubljana, 23. junija. Končno je napočil težko pričakovani dan, 23. junij, otvoritveni dan zaključnega festivalskega tedna...
Ze zgodaj zjutraj so zaspane Ljubljančane predramili iz sna streli topov na gradu, proti 6. uri so se oglasile še godbe na pihala. Iz Ljubljane in vseh krajev Slovenije so se zbirali na startu udeleženci današnjega partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane.
patali, seveda pa ni manjkalo tudi navadnih pumparic in dolgih hlač.
Nekateri so prišli v goj.zericah in celo v škornjih. Jeseničani »o pripeljali celo »staro olimpijsko gar-
šala prehoditi ali celo preteči 35 km dolgo pot brez opreme, a kaj šele s puško in nahrbtnikom na rami. Mlad fant, verjetno študent, jie o-bra-,	v ča-l puško na razne načine, da bi
»Ste kaj trenirali?<, smo vprašali ugl(>tovii njeno težišče in da bi jo enega izmed lovcev, ki je nosil	i	,la hi hila »breztežna«,
startno številko 88. Na seznamu smo
Spet lahko ugotovimo, da je imel prireditelj z vremenom srečo. Včeraj zvečer so se nad Ljubljano podili temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Toda ponoči se je razvedrilo in zjutraj je bila Ljubljana zavita v meglo. Dobro znamenje — dežja ne bo! In res je le tu in tam nekaj kapelj namočilo zemljo. Sicer pa »o bile lede udeležencem partizanskega pohoda kar dobrodošle, saj je bilo že ob 8. uri na soncu pošteno vroče.
razbrali, da je iz Litije.
»Malo smo že, saj ves dan hodimo po bosti«, se je odrezal vprašani.
S pipo na startu
Nervoza na startu je vse bolj naraščala. Slišal si lahko različne komentarje. Eni so prerokovali, da bo
držal tako, da bi bila »breztežna«.
Toda že je starter klical prve ekipe na start. V presledkih po eno minuto so odhajali tekmovalci na 35 km dolgo progo, ki Ije vodila tam, kjer je med okupacijo žična ovira oklepala Ljubljano. Nekateri so se takoj s starta spustili v tek.
»Ne bodo prišli daleč. Kmalu jim bo pošla sapa«, smo slišali komentarje med gledalci in tekmovalci, ki so čakali na start. Spet dragi odšli
dolgimi, enakomernimi	1 i \	7	, -
Pisana druščina
•■T-
Ze ob 6. uri so se na Gospodarskem razstavišču zbirale ekipe, ki so tu dobile točna navodila in puške, nato pa so avtobusi prevažali udeležence do Tolstojeve ulice na Ježici, kjer je bil start moških ekip.
''red startno črto se je gnetla pisana druščina. Tu si videl tekmovalce JLA v lahkih dresih in športnih majicah, tam spet športnike v trenirkah in specialnih tekaških co-
do« — smučarje Knifica, Benedi- ______________ .____________________________________________________________
č-iča, Pogačnika in Pračka Cirila ter bo najboljši Odred, drugi so dajali so	* oOigiin , en ... . glet
alpinista Uroša Zupančiča To je več prednosti ekipi Ljudske milice,	Z	«stila ^ 04 prostora za gledalce
bila najbolj »semorska« ekipa, saj v kateri je bil znani tekač in smu- iovli. izv a ou j-e vseh pet udeležencev skupaj šte- čar Janez Pavčič, lo 208 let! Tam spet je čakala na »Jamez, kako bo? Boste vso pot start grupa znanih slovenskih alpi- tekli?«, smo vprašali Janeza, ki je niistov: Levstek, Govekar, Šara, Ku- sedel v trenirki na ograji. Skomignil je Z rameni, kakor češ, bomo videli, kako bo šlo na jarogi.
Nekaterim je povzročala preglavice puška. Seveda, pomislite, ni
vznemiriti in svoji pipici. 'Med glledalci volja im hudomušne opazke.
Nek
na ver in Mahkota. Pozornost so vzbujali tudi lovci s svojimi slikovitimi klobuki in ruševoevim-i krivci za trakom.
šaljivec je ob odhodu lovcev zakikirikal kot petelin in spravil navzoče v smeh.
»Poglej ga, tisti tamle pa miga (Nadaljevanje na 4. strani)
Mednarodno prvenstvo Beograda v atletiki
• V
palo iti v imenu delovnega predse d-, siva pozval delegate, naj razpravljajo o predlogu novega sistema nogometnih tekmova-nj, ki je biil delegatom dostavljen.. Po daljši razpravi je skupščina sprejela naslednje predloge o novem sistemu1 tekmovanja v nogometu, ki bodo začeli veljati šele leta 1958.
1.	prvenstvo mladincev se odvija ! v okrajnem merilu, to ie po pod-zve.zaih iin po dvojnem točkovnem sistemu z največ 12 klubi v 1 tekmovalni skupini. V bodoče se ne bo igralo za naslov prvaka republike in FLRJ.
2.	prvenstva podzvez so osnovna stopnja množičnega prvenstva, ti se bo odvijalo na teritoriju podzvez. Prvenstvo podzvez poiieika po razredih im skupinah po 12 klubov Pravico udeležbe imajo vs.i registrirani klubi Teritorije podzvez odreja upravni odbor NZJ.
3.	Consko prvenstvo se formira na 16 tekmovalnih teritorijih — conah, v katerem sodelujejo prvaki podzvez. Igra se po enostavnem cmP-,sistemu iin se z žrebom določajo pari ter mesto tekem. Dovoljeno je tudi tekmovanje po ligaškem sistemu, to pa ‘samo v conah, kjer nastopa joči klubi lahko v teku istega dne pridejo in se vrnejo s tekmovanja, o čemer bodo odločale republiške zveze.
4.	Prvenstvo zvezne lige: s 66 : 62 glasovi ie bil sprejet sklep, da bo v .zvezni ligi 12 klubov od tekmovalne sezone 1958/59 dalje. V tekmovan ju zvezne lige bodo lahko sodelovali samo tisti klubi, ki bodo imeli sledeče pogoje: I. igrišče za 10.000
ie lo-s po-
slači,linice za mo-sodinike, 4. kopalnico s toplo im mrzlo vodo ter ostalimi sanitarnimi napravami, 5. da sodeluje z 1 mlad inski ni moštvom v rednem prvenstvu in da imajo .najmanj 1 pionirsko moštvo ter zadostno število kvalitetnih strokovnih kadrov.
II. zvezna figa ima 2 skupini po 12 klubov. Obnavlja se iz conskih prvakov in prvoplasiranih klubov meddomskega tekmovanja, v kolikor ti izpolnjujejo pogoje, ki so že navedem!. Iz vsaike skupine izpadeta zadinjeplasirana kluba, na njuni mesti pa pridejo prvaki conskih in m-ed-con,sitih tekmovanj, ki izpolnjujejo potrebne pogoje.

MISLI
a&po&adu
Današnji pohod ob žici okoli okupirane Ljubljane je bil res festivalska prireditev v pravem pomenu besede. NI bila to samo športna manifestacija, temveč v še večji meri preizkušnja, ki je lepo pokazala delo in uspehe naših telesno-kultur-nlh organizacij, JLA, LM itd. na področju pripravljanja In dviganja obrambne" sposobnosti našega človeka. v festivalskem tednu bomo doživeli še nekatero lepo prireditev, dvomim pa, da bi se na njih lahko srečali s stvarmi, kot smo jih srečali danes. Sijajno premagovanje napora, vzdržnost, tovarištvo in medsebojna tovariška pomoč, vse to, združeno s pravim športnim , duhom, Je zapustilo vtis, ki bo ostal nepozaben, vtis, ki nam narekuje, da bo tak pohod v bodoče naša stalna prireditev. In če bomo- tak pohod prirejali stalno, to pomeni, da moramo v bodoče našega človeka pripravljati tako na prireditev, kot na to, da bo vsak trenutek moralno in fizično Pripravljen, če bo treba braniti domovino. Koliko naša društva to delo opravljajo z večjim in koliko z manjšim uspehom, o tem ne kaže razpravljati že danes, pač pa po končanem festivalu, ko bomo polagali obračun storjenega dela in delali načrte za bodočnost.
Prireditev je izvedla Zveza borcev akraja Ljubljana. Izvedla jo je lepo, v vseh ozirih dobro organizirano, skratka — glede na to, da je organizator Imel na razpolago parno meseca časa, boljše ni moglo blti. važno pa je še nekaj: Zveza borcev ni telesno-kulturna organiza-pač pa naša množična organi-2acUa, ki mora v našem človeku po-leS drugega gojiti in ohranjevati JVetl® partizanske tradicije. Naša te-esi*a kultura ne bo nikoli v resnici če ne ho izpolnjevala teh na-8 in Zveza borcev je včeraj z iz-^odbo te prireditve prevzela na sebe Te eno nalogo:	pomagati našim
eIesno-kulturnim organizacijam, da 0 hjih delo na področju dviganja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Važič — lepo presenečenje (3:47.6 na 1500 m)
Beograd, 23. junija. »Kaj mi je neki šinilo v glavo, da sem prišel v Beograd,« sem se vprašal, ko sem zapuščal stadion Partizana po IV. mednarodnem prvenstvu Beograda v atletiki; Za takšno tekmovanje je bilo dveh neprespanih noči res škoda In za bodoče sem se odločil, da bom zahteval od organizatorjev pismeno potrdilo vnaprej, preden me bodo zopet »našli« na takšno tekmovanje.
Sploh ne vem, kje nai
naj bi začel, kajti razveseljivega je bilo bolj malo, zato pa toliko več negativnega. Že začetek brez kakršnekoli svečane otvoritve in z dolgočasnim »ju-
imajo nekateri časopisi, ki so svoje članke o tekmovanju naslovili »Jedrno Lorger« ali pa »Pouzdahi Lorger in inepouz-dand Mugoša«. iNaš
_________________ ___u	_ rekorder je doslej res le redkokdaj
goslovamskim« skokom ob palici, ki odpovedal, kar o večini pltajih	.
ni obetal nič posebnega. Lukman boljših jugoslovanskih atletov »kd-	p
se je sicer zelo potrudil in celo raj ni mogoče trditi, naskakoval višino 4,37 m, torej nov jugoslovanski rekord, vendar brez uspeha.
Prvi višek tekmovanja je bil tek čez ovire, kjer naj bi prišlo do velike borbe med olimpijskima finalistoma Stoljarovom in Lorgerjem. Toda naš Stane je napravil kratek proces z Rusom, katerega j-e nekoliko prehitel že na startu, na prvih ovirah pa je svojo pred-
IZ LETALA NA START ~
Posebna poslastica za ljubitelje atletike bi naj (bil met Ikita-diva, toda tudi tu smo bili nekoliko razočarani. Evropski rekorder Kri-vonosov je nastopil in tudi zmagal z veliko prednostjo, zato pa smo pogrešali Račiča in Bezjaka, ki je
_	_	_	_	prispel na tekmovanje Sele v zad-
no-st povečal na približno tri metre njem trenutku neposredno % letalu tako je ostalo do konca. Škoda, lišča, kamor je priletel iz Milnche-da je tekmovanje oviral precej mo- na, kjer je zmagal na mednarod-čan veter v prša, sicer bi gledalci nem tekmovanju. Bezjak je tudi najbrž lahk-o ploskali rezultatu ve- tokrat potrdil govorice, da je na like mednarodne vrednosti. Prav velikih tekmovanjih dokaj neza-
Prehod čez pontonski most na Lj ub Ijanici
Hi£&; A \ >
Jeseničani so bili najstarejše moštvo — 5 tekačev je štele skupaj 208 let!
nesljiv, saj mu tudi tokrat ni uspe- opisati v obratnem vrstnem redu. lc> preseči 60 m. Tako tudi met kla- Rezultati nam že marsikaj povedo. diya ni bil noben višek tekmovanja. Svetovni rekorder Rozsavdlgyi ra-Isto velja tudi za vmesne (lisci- pidno napreduje v formi, saj je pline žensk in pa za met diska In znašal njegov najboljši letošnji re-skok v daljino pri moških. Na 100 m zul-tat doslej le 3:49.0. Lewandow-smo videli sicer olimpijskega fina- ski je opravičil pričakovanja, Grk lista na 200 m Rusa Tokareva, ki Consta-ntinidis pa je zopet enkrat pa v dokaj neugodnih pogojih (ve- v Beogradu dosegel rekord, i-s toč aster, vročina) ni pokazal ničesar po- no pa še v zadnjem metru prehitel sobnega. Lorger j-e bil očitno že ne- našega IMuigoš-os iki ;je prezgodaj)
S partizanskim pohodom »Ob žici okupirane Ljubljane« se je danes svečano pričel zaključni teden I. slovenskega festivala telesne kulture. Na zgornji sliki ekipa AK Odred, ki je dosegla od vseh moštev najboljši rezultat in je edina tekla pod 3 urel
koliko izmuče n po teku na 110 m ovire in. po predteku na 100 m. Tudi z-a 400 m lahko povenn-o zelo na kratko — nič posebnega.
Oglejte e-i najprej rezultate teka n* 1500 m To disciplino bi poskušal
položil orožje in bi vsaj tretje mesto lahko rešil. O Sokolovu ne moremo reči mič posebnega, saj je za svojimi najboljšimi rezultati nekoliko zaostal. Zato pa je tesno za (Nadaljevanje na 2, strani^
(e ne bi bilo Marjanoviča 71 smučarjev na VrŠiill
™	Kranjska gora, 21. jun. Na Plazu pri Koži niea Triglava iz Kranja, ki bi v skupni oceni
(Nadaljevanje s 1. strani) njim nehal Sirno Važič s presenetljivim rezultatom 3:47.6, s čemer se Je popravil za 3,6 sekunde in dosegel nov slovenski rekord. Vipotnik je imai med tekom krizo, ipo lastni Izjavi je že mislil na odstop, toda hrabro je vzdržal do cilja in dosegel soliden rezultat. Še nekaj podatkov. Po 400 m (50 sekund) je vodil Važič pred Mugcso in Vipotnikom, zmagovalec .pa je biil še daleč zadaj. Po drugem krogu (2:03.0) so tekli takole: Važič, Mugoša, Rozsa-vdlgyi. Kmalu za tern so pričeli favoriti napadati. Najprej Mad-žar, potem še Poljak. Tudi Rus in Grk niista hotela (mnogo .zaostajati im tako smo videli v zadnjem krogu splošen juriš na Muigošo, ki je pred večino tudi položil orožje. Važiča se vodilna skupina nikakor ni mogla »otresti jim tu je bil odličen rezultat. Finiš zmagovalca je bil nekaj edinstvenega. V trenutku je premagal nasprotnike in potem do cilja stalno povečava! svojo prednost. Mož bo, kot kaže, že letos zopet sposoben za rezultate okoli svetovnega rekorda.
DVAKRAT DVA METRA
Običajno skoki niso tako zanimivi, kot na primer teki. Tokrat to pravilo za višino ni v ciljalo. Odlični skakalci Marjanovič, Se ter, Bodo in Matejka so vodili ogorčeno borbo za častna mesta. Dolgo jih je spremljal tudi Miler, ki je kot prvi preskočil 193 cm (hrvatski rekord), kar so za njim v prvem skoku ponovili tudi ostali štirje. Naslednja višina 196 cm. V prvem skoku sta bila uspešna le Matejka in Seter. Našega Marjanoviča smo že odpisali, toda premagal je ne-le to višino, ampak nazadnje tudi v prvem skoku dva metra, kar je zadosto. valo za zmago,
800 m je bila domača zabava z edinim gostom Orywelom, ki je že na 150 m krenil naprej in pretekel prvi krog v dokaj skromnem času 56 sekund, pa vendar imel tedaj že 15 m prednosti.
Proti koncu so se tudi Jugoslovani zbudili in kazalo je celo, da bo Radišič morda celo ujel Poljaka. Ostalo pa je le pri željah.
Najdaljša (proga pa je končno prinesla tudi najlepše borbe. Po startni listi nismo smeli od teka na 5000 m kaj posebnega pričakovati. Toda veliki- favorit Černjavski ni bil toliko boljši od svojih nasprotnikov, da bi progo samo odtekel in odnesel nagrado. Precej časa je bila v vodstvu četverica Čerojav-ski, Štritof, Varga in PafSavasiliu. Kot prvi je odpade! Štritof, (naslednja žrtrv pa je bil Grk. Madžar in Rus sta vrtela svoje kroge sama in to enkrat hitreje, drugič pa zopet počasneje. Černjavski je na vsak način hotel pripraviti Madžara do tega, de bi vodil, toda ta je to hvaležno odklanjal. Prav očitno je Rus popuščal, toda kolikor počasneje je tekel on. tako tudi njegova senca Varga. Tako je šlo vse do zvonca, ki je naznanil zadnji krog. Tedaj pa sta pričela tekača teči mnogo hitreje, kot de bi ju nekaj zbodlo. Rus je bil za korak naprej do zadnje ravnine, kjer sta tekla ramo ob rami. Gledalci so bili na nogah, sai so res uživali v tej zagrizeni borbi. Malo pred ciljem si ie Varga z velikim naporom pridobil pol metra prednosti, toda to je bilo premalo. Černjavski
Vesti iz Maribora
Mariborska atletska podzveza je izvedla tečaj in izpite za atletske sodnike. Vseh 12 kandidatov je pokazalo prav lepo znanje, saj jih je 5 položilo izpit z odličnim, 6 s prav dobrim in le 1 z dobrim uspehom.
V okviru številnih športnih prireditev v času »Mariborskega tedna« bo organizirala Mariborska nogometna podzveza turnir mladinskih moštev Beograda, Keke, Ljubljane in Maribora.
Plavalci Branika mamljivo trenirajo na Mariborskem otoku. Verjetno bo v kratkem prevzel vodstvo njihovih treningov izkušeni Zdenko Mihovilovič iz Splita.
Na novem »centralnem« stadionu Branika v Ljudskem vrtu bodo v kratkem pričeli z montažo električne razsvetljave. Za svečano otvo-itev pripravlja upravni odbor MSB Branika pester spored.
Gojenci Branikove športne šole so pod vodstvom Braneta Elsnerja odšli na 3-tedensko letovanje na morje.
Boksarji Maribora so se te dni vrnili Iz Avstrije, kjer so v Celovcu z ll:» izgubili proti KAC, v Salzburga pa so proti ekipnemu prvaku Avstrije dosegli časten uspeh 10:10.
se je z zadnjimi silami pognal v cilj iin je pretrgal vrvico morda 10 cm pred Vargo.
ORGANIZACIJA PA TAKA
Z marsičem na tem tekmovanju nismo bili zadovoljni. Nedvomno je bilo mnogo slabše, kot dosedanja. Tujci so le deloma predstavljali kvaliteto in njihova razporeditev po disciplinah tudi ni bila posrečena, kajti sicer se nam ne bi moglo dogajati, da bi se resnično dolgočasili. Ponekod so bili namreč naši mnogo boljši, drugod pa gostje, le izenačenih borb skoraj ni bilo. Urnik je bil le na papirju, tudi predstavljanje. tekmovalcev in p rog! a-sanje zmagovalcev je zelo šepalo, svoj delež pa je prispeval tudi slab napovedovalec, ki nam niti rezultatov ni v redu posredoval, kaj šele ostalega. Velika pomanjkljivost je bila tudi odsotnost mnogih najboljših Jugoslovanov.
Rezultati: 100 m Tokarev (SZ) 10.8, Lorger 10.9, Pecelj 11.1, 400 m Wiesenmayer (Rom) 48.4, Proške (Polj) 49.0, Grujič 49.4, Sabolovič 50.1, 800 m Orywal (Polj) 1:52.8, Radišič 1:53.3, Hočevar 1:54.3, kneževič 3:55.1, 1500 m Rozsavblgyi (Madž) 3:44.4, Lewndowski (Polj) 3:45.8, Constantinidis (Gr) 3:46.0, Mugoša 3:46.0, Sokolov (SZ) 3:47.4, Važič 3:47.6, Vipotnik 3:49.8, 5000 m Černjavski (SZ) 14:23.4, Varga (Madž) 14:23.4, Štritof 14:46.0, Fapavasiliu (Gr)
14:59.4, 110 ovire Lorger 14.6, Stoljarov (SZ) 14.9, Petrušič 15.0, Savel (Rom) 15.3, višina Marjanovič 200, Bodo (Madž) 200, Matejka (CSR) 196, Seter (Rom) 196, Miler 193, daljina Miler 7.06, Radovanovič 6.96, palica Lukman 4.30, Milakov 4.20, Skupek 4.10, disk Radoševič 51.43, Valent (CSR) 51.39, kladivo Krivonosov (SZ) 62.56, Bezjak 59.65, Popov (Bolg) 56.58.
aa Gozdu pod Vršičem so se daocs pomerili med seboj smučarji r slalomu, in sicer na 250 m dolgi progi z višinsko razliko !00 in in. 36 vratci. Skupno je nastopilo 71 tekmovalcev, od tega 15 članic in mladink. Proga je bila v odličnem stanju, trasirnl pa jo je Marjan Megušar. Le v drugem teku je precej nagajal dež. Pripomniti moramo, da je zelo dober rczuliaf dosegla Slavica Zupančič, čia-
Tek na 1500 m. Vodita Vipotnik in Važič, prav na koncu teče zmagovalec le discipline Roszaviilgyi
zasedla 2. mesto za Krmeljem. Mulej je bil diskvalificiran, ker je prezrl vratca.
Rezultati:	članice:	Zupančič (T)	1:19.3,
Praček (j) 1:42.2, mladinke: Rutar (T) 1:44.6, Zdovc (Prev) 2:28.9, Arih (Plan) 2:52.7, mladinci: Frantar (Jes) 1:30.9, Zajc (Enot) 1:31.1, LimovŠek (Plan) 1:34, Člani: Krmelj (Ljubelj) 1:15,7 Lakota (Jes) 1:21.0, Jamnik (T) 1:24.5, Jemc D. (Enot) 1:24.9, Klinar (Jcs) 1:25.1, Jemc (Enot) 1:26.6, Rozman (T) 1:31.4, Bernik (E) 1:41.9, Švab (Ljub) 1:33.4, Rakovič (T) 1:33.7, starejši člani (nad 35 let): 1. Dornik Jože (Ljub).	Inž. Dernič
AVSTRIJA : JUGOSLAVIJA 2:0
. Na Dunaju sta se danes v tekmi za evropski pokal v hokeju na travi pomerili reprezentanci Jugoslavije in Avstrije. Domačini so za« služeno zmagali z 2:0 (0:0).
Najboljši rezultati z mednarodne* ga atletskega tekmovanja v Rey-kyaviku na Istondu: 100 m Germar (Nem) 10,5,	1 milja Ricbtzeiihadn
(V. Nem.) 4;04.2, palica Preussger (V. Nem.) 4.36, krogla Cibu-lenko (SZ) 16.07, kopje Cibulenko (SZ) 75.22.
V	Liverpoolu je plavalna reprezentanca Zahodne Nemčije premagala Anglijo s 102:84 točkami.
V	kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno- prvenstvo je reprezentanca Kanade danes v Torontu premagala izbrano moštvo ZDA s 5:1 (2:1).
Dvoboj Ljubljana : Dunaj v dviganju uteži
Seja upravnega odbora Hokejske zveze Jugoslavije
Dunajčani Spet o umeinih drsališčih
so odšli premagani
Ljubljana, 23. junija. Včeraj zvečer *o na GR v okviru I. slovenskega festivala telesne kulture nastopili ljubljanski dvigalci uteži proti Izbrani ekipi Dunaja. Na vsaki strani Je nastopilo po sedem dvigalcev. Za Ljubljano so med drugimi nastopili Dolenc, Colarič, Rozman ln Karalič. Zmagali so odlično razpoloženi domačini z 1604.5 kg proti 1582 kg. S tem rezultatom so postavili nov državni rekord. V težki kategoriji Je Dolenc izboljšal kar dva državna rekorda in sicer v sunku z 129 kg ln v olimpijskem triatlonu s 330 kg, kar je za 2.5 kg boljše od prejšnjega rekorda. V obojeročnem po-
tegu pa je z dvigom 10C kg izenačil svoj rekord, torej več, kakor smo ta večer od njega pričakovali. Colarič je v sunku dvignil 140 kg in s tem izenačil državni rekord v tej kategoriji. Rekord je skušal popraviti, pa žal ni uspel. Tudi Fe-stator je slavil uspeh, saj je s 305 kg dosegel svoj osebni rekord.
Rezultati:	Ljubljana Jenko 260 kg,
Jamšek 272.5 Rozman 317.5, Pestator 305, Karalič 325, Colarič 355, Dolenc 330.
Dunaj: Punda 280, Hutter 270, Kampe 320, SchSrf 307.5, Brtichl 287.5, Relsinger 325, HBlkel 407.5. Ekipno: Ljubljana : Dunaj 1604.5:1583 kg.
Ljubljana, 23. junija. Danes je bila v .prostorih, SZS seja upravnega odbora Hokejske zveze Jugoslavije. Govorili eo o problemih, kd tarejo naš drs-alini din hokejistki š-ponC, o umetnih drsališčih in -končno tudi o tekmovalnem sistemu za .prihodnjo sezono. Seja nam je pokazala speit stare probleme, ki jih bo vendarle treba enkrat spraviti z dnevnega reda. Predsednik Zveze tovariš Krese je obljubil, da se bo Zveza zavzela z,a to, da bo razvoj drsalnega im hokejskega športa žel hitreje navzgor kot doslej:
Za festival telesne kulture
Posebno poročilo od Miloša Kosca za »Polet« iz ČSR
PREMAGALI im CEHE!
Po petdnevnih pripravah, ki so jih imeli naši odbojkarji na Paliču pri Subotici, je odpotovala pomlajena državna reprezentanca na turnejo po Poljski, CSR in Madžarski. Tov. Kosec Miloš, ki je potoval z reprezentanco in ki je bil določen za pomočnika trenerja, nam je iz Prage poslal krajše pismo, ki nas je zelo razveselilo. Premagali smo češko moško reprezentanco, kar je prav gotovo izreden uspeh naših odbojkarjev. Pa berimo raje, kai više tov Kosec.
»Prvo tekmo smo igrali s Poljaki in jo izgubili z 1:3. Vzrok poraza je bila velika utrujenost in pomanjkanje rutine mladih igralcev. Po 31-urni vožnji smo morali ie isti dan nastopiti s poljsko reprezentanco — takoj po prihodu vlaka. — Poljaki pa so se za to tekmo pripravljali 14 dni. Drugo tekmo na Poljskem smo odigrali z reprezentanco Wro-clavva. Vodili smo že z 2:0 in imeli edinstveno priložnost, da zmagamo s 3:0, ko se je sreča nasmejala domačim. Zaradi napačne taktike smo končno izgubili tudi to srečanje. Poljaki so nas prisrčno pogostili in nas na vsakem koraku pozdravljali.
PREOBRAT NA ČEŠKEM
Zc takoj p oprihodu v Olomouc smo opazili, da nas Cehi podcenjujejo. Za začetek smo odpravili reprezentanco Olomouca s 3:0 (16:14, 15:8, 15:8). Igrali smo prav dobro. Treme ni bilo več opaziti, zaigrali smo borbeno in vigrano. Drugo tekmo smo igrali v Brnu. Tudi tu smo zmagali s 3:t) (13:13, 15:8, 15:8). Naši mladi reprezentanti so igrali v velikem slogu. Po teh dveh zmagah so Cehi videli, da morajo nekaj ukreniti. Kar na hitro «0 zbrali svoje reprezentante v Karlovih
Varih, ki jib je vodil popularni Laznička. In glej, premagali smo rudi reprezentanco CSR s 3:2. (15:12, 15:8, 16:18, 6:15, 15:6)! To je najpomembnejši uspeh v zadnjih letih. Laz-r.ička je bil najboljši na igrišču, naši pa so bili kot celota boljši. Z malo več sreče bi jih lahko »nažgali« celo s 3:0! V tretjem nizu so Cehi-vodili s 13:6 in 14:8, nakar so naši izenačili in celo vodili s 15:14! 2e to pove, da je bila naša borbena zavest vzorna. Peti set
pa je bil pravi tuš za Cehe! Ves niz je bil v znamenju, premoči naših igralcev.
Menda še ni bilo na Češkem moštva, ki bi brez poraza nadaljevalo naporno turnejo. Najboljši na vseh tekmah je bil inž. Skerbinjek, poleg njega pa še Milosavljevič, ki se je šele v zadnjih tekmah »ogrel«. In kdo so ostali igralci? To so odbojkarji, kandidati za državno reprezentanco, ki so doslej na vseh tekmah na klopeh opazovali izbrano šesto-lico. Ti so Krešič, Bojič in Petrovič.
Ostanemo še v Pragi; jutri, 20. t. m. pa bomo nadaljevali pot na Madžarsko, kjer nas čaka težka turneja. Lepe pozdrave vsem slovenskim Športnikom in bralcem »Poleta« — Miloš Kosec.«
Dvoboj v judo športu Ljubljana : Milnchen
—
Uspeh domačinov
LJUBLJANA : MONCHEN 31:17
Ljubljana, 23. junija. — V okviru festivalskih prireditev so imeli ljubljanski judoisti v gosteh judoiste iz Mtinchena. Vsako mesto je bilo zastopano s šestimi seniorji in šestimi juniorji. Obe ljubljanski ekipi sta zmagali, seniorji z 18:6, juniorji pa s 13:11, skupno je zmagala Ljubljana z 31:17. Med lj ubij a n-
-fSa&e
Marjanovič je bil prav dober — 2 m v višino
skimi tekmovalci so bili vsi nosilci šolskih pasov. Gostje, ki niso nastopili v najmočnejši postavi, so imeli v svoji sredi nemškega prvaka, nosilca drugega mojstrskega pasu in enega najboljših v Evropi, Unterburgcrja. V prvem kolu je imel Unterburgei\ za nasprotnika Pogačnika, nosilca oranžnega pasu. Pred borbo srno imeli za favorita Unterburgcrja, že po prvih prijemih pa se je videlo, da Pogačnik ne bo igral podrejene vloge. Unterbur-ger je verjetno podcenjeval nasprotnika. Pogačnik pa ni mislil na poraz in Unterburgev je bil ob zmago in ob dragoceni točki. Zanimiva in lepa je bila tudi borba med Schmu-dejem in veliko mlajšim Macarolom. Tudi tu je zmagal Macarol.
Rezultati: J. kolo: juniorji Merkel (M) ; Perme (Lj) 0:2, Stoki (M) : Andcrlc (L;) 0:2, Liebel (M) : Ocvirk (L) 2:0. PolJinger (M) : Sterk (Lj) 1:1, Singer (M) : Gale (Lj) 2.0. Bran del (M) : BLda (Lj) 0:2; seniorji: Radell-mayr (M) : Škraba (L) 2:0, Seli mu de (M) ; Macarol (Lj) 0:2, Kimpfer (M) : Cesar (Lj) 0:2, Kobler (M) : Maček (Lj) 1:1, Gilch (M) : Jakhel (Lj) 1:1, Vnterburger (M) : Pogačnik
(Lj) 0:2.
11. kolo — juniorji: Merkel : Anderlc 1:1, Stoki : Perme 2:0, Liebel : Sterk 1:1, Pollin-ger : Ocvirk 1:1, Singer : Bida 0:2, Brandl : Gale 1:1; seniorji: Radcllmavr : Macarol 0:2, Schmude : Škraba 0:2, Singer : Maček 0:2, Kobler : Cesar 0:2, Gilch : Pogačnik 0r2, Unterburger : IJakhel 2:0.
Ptuj, 23. jun. 760 tekmovalcev iz ptujskega okraja je pripravljenih za nastop na I. festivalu telesne kulture v Ljubljani. V pripravah je zelo živahno, največ zanimanj* kažejo podeželska društva.
Strelsko prvenstvo pripadnikov predvojaške vzgoje Gorenjske
Med tednom je bilo v Škofji Loki strelsko prvenstvo pripadnikov predvojaške vzgoje Gorenjske in je med moštvi zmagalo moštvo Jesenic z 232 krogi pred Škofjo I»oko 222, in Iskro iz Kranja 217. Med posamezniki je zmagal Černe iz Kranja s 115 krogi od 150 možnih.
Lep rokomet v Ljubljani
LJUBLJANA : TRBOVLJE 18:11 (8:4)
Z današnjo igro ljubljanske reprezentance, katero so sestavljali igralci Odreda, Svobode in Partizana Krim, smo bili prijetno presenečeni. Kljub temu, da je bila letošnja tekmovalna sezona v velikem rokometu zelo pičla je današnja izbrana enajstorica zaigrala prav dobro. Kljub temu, da v klubih igrajo večinoma cono v obrambi so ljubljanski reprezentanti zaigrali od.prto in s skrbnim kritjem nasprotnih napadalcev pogosto že v kafli zaprli nasprotnikove akcije. Zal je proti koncu tekme igralcem pošla sapa, kar so izkoristili borbeni Trboveljčani in nekoliko zmanjšali rezultat. Tudi napadalci so izvedli nekaj zelo lepili kombinacij po zaslugi prav dobrega tria Šerbec, Sever, Petrovič. Igralci iz Trbovelj, ki so bili okrepljeni a tremi igralci celjskega Kladivarja, so bili ves čas igre podrejeni, zlasti v taktičnem, oziru. Njihov najboljši igralec, ki je bil tudi najboljši mož na le renti je bi: mladi Celjan Je-žovnik, k! je navdušil gledalce z nekaj izrednimi starti,
LJUBLJANA : PTUJ 4:4 (2:1)
Tudi ženska tekma je gledt: na to, da letos skoraj ni bilo ženskih tekem v velikem rokometu, kar uspešno izglodala. Ptujčanke so bile hitrejše in borbenejše, domače igralke pa so bile boljše v lehniki in taktiki v kolikor o slednji na tej tekmi sploh lahko govorimo. Precej razburjenja jc na tekmi povzročil tretji gol, ki so go dosegle Ptujčanke, pri katerem po mnenju domačih igralk in gledalcev žoga ni bila v golu, vendai je straosk1 sodnik vztrajal pri svoji odločitvi-Tudi v tej igri so domače igralke krile vsaka svojo nasprotnico, medtem ko so gostje igrale cono. 'laka obramba je Ljubljančankam, ki so na momente dajale precej utrujen videz, nikakor ni ustrezala.
Connollv 65.90 v kladivu
V D«ytonu sc je pričelo teioiujc prvenstvo 7.DA v atletiki. Najboljši rezultat prvega du< tekmovanja je 65,90 m, ki »b je v metu hladiva dosegel svetovni rekorder Harold Con nolly, To je najboljši letošnji rezultat svotu. Ostali pomembnejši rezultati:	i
King 9,7, 6 milj Klil 29-22,8, 111 >} coire O1' hotni 14,2, 110 y oni: v Davis 50,9. višina mas 20S, krogla Nieder 18,75.
Zvezna nogometna liga
Sarajevo in Lokomotiva sta $e posloi
Levačič — novi državni prvak Republiško košarkarsko prvens Ivo za mladince
LJUBLJANA novi prvak
Kranj, 23. junija. Včeraj in da-(tos je bilo v Kran ju repuibiliištkio ko-žar.kansiko prvenstvo za mladince. Največ j e presenečenje je pripravil Triglav, kii je premagal Maribor z 59:37. Končni vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Olimpi ja, 3. Bralnik, 4. Od-tod, 5. Maribor, 6. Cel je, 7, Triglav, 8. Svoboda, 9. Medvode.
Odired : Ljubljana 33:59, Triglav : Maribor 39:37, Ljubljana : Med-
vode 57:31, Medvode : Branik 57:31. Celje : Olimpija 64:62, Olimpija : Svoboda 49 : 29, Triglav : Branik 32:48, Odred : Maribor 57:44. Branik : Ljubljana 50:64, Triglav : Medvode 20:0 brez borbe, Medvode : Odred 23:42, Svoboda : Celje 44:47, Triglav : Svoboda 56:42. Celje : Odred 31:69, Svoboda : Medvode 30:31, Maribor : Celje 60:39, Branik : Olimpija 33:48, Ljubljana : Olimpija 46:40.
Padla je zavesa... Utihnila je sodniška piščalka in moštva, ki so se v trdih borbah borila za razvrstitev na prvenstveni lestvici, gredo na odmor. Tako razburljivega prvenstva, ali točneje zaključka kot je bilo v letošnji sezoni, menda še ni bilo po osvoboditvi. Samo »zgornji dom« kamor prištevamo Crveno zvezdo. Vojvodino, Hajduk in Partizan je mirno pričakoval Zaključek letošnjega prvenstva. Vsi drugi in teli je bilo kar lepo število, pa so do zadnje minute trepetali z.a svoj obstoj. Od nedelje do nedelje se je spreminjal vrstni red na repu lestvice, dokler ni danes dobil svoje pravo obličje. In to obličje skorajda ni nihče pričakoval. Medtem Iko smo za Sarajevo vedeji dalj časa, da se bo teško izmotal iz nevarnih voda. se je prav za zaključek pripetilo naj večje zlo tudi zagrebški Lokomotivi, kar skorajda ni nihče pričakoval. Današnja tekma z Radnički m jo je dokončno pokopala. Lokomotiva je katastrofalno odšla poražena z igrišča in Radnič-ki se je temeljito oddahnil. Kako tudi ne, saj je ostal v družbi naj-
boljših. Z nestrpnostjo smo pričakovali tudi srečanje med Crveno zvezdo in Vardarjem. Na papirju je bila favorit Crveua zvezda, toda ker je Vardarju tekla voda v grlo je bilo pričakovati presenetljiv rezultat, In doživeli smo ga. Vardar je odnesel točko iz Beograda in s tem preprečil najhujse zlo: izpad iz lige. Tudi Sarajevo je bilo danes uspešno. Premagalo je Hajduk kar s 3:0, vendar so bili vsi napori zaman, saj Sarajevčani dajejo slovo. Druge tekme niso bile »življenjskega pomena«. Zanimivo je potekal dvoboj med Vojvodino in Partizanom v Novem Sadu. Partizan je v prvem polčasu vodil kar z 2:0, toda kaj pomaga ko tekma traja 90 in ne samo 45 minut. Končni rezultat tega srečanja je bil 5:2, s čemer je Vojvodina spet potrdila svojo visoko formo. In še ena tekni a . ki ni odločala obstoja v ligi. BSK je premagal Veleča, kar mu je pomagalo, da se je uvrstil takoj za najboljšimi pri vrhu.
Prvenstveno tekmovanje je končano in moštva bodo odšla za nekaj mesecev na odmor. Morda bo
izpad iz lige Lokomotive spremenil tudi imena udeležencev v prvi coni. Vsekakor precej ne všečna zadeva, z dalekosežnimi posledicami.
KONČNA LESTVICA ZVEZNE l.IGE
Crvena zvezda
Vojvodina
Hajduk
Partizan
Diinamo
BSK
Zagreb
Radnički
Bud ucnost
Vel ež
Vardar
Spar tak
Sarajevo
Lokomotiva
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
67:22
64:%
45:21
51:45
51:51
41:47
59:45
41:47
38:47
44:57
30:43
44:46
38:52
44:63
BSK : Velež 1:0 (1:0)
Sarajevo : Hajduk 3:1 (5:0) Vojvodina : Partizan 5:2 (0:2) Zagrel) : Budučnost 0:0 (0:0) Crv. zvezda : Vardar 2:2 (1:2) Lokomotiva : Radnički 0:8 (0:4)
Tota golov v mrežo Subotice
Lep nastop v Velenju
Velenje, 23. junija. Mlado ielesno-vzgoj.no društvo »Partizan «-Rudar, Jelcin je je danes pred števiilinim ©b-či.nsrtvom pokazalo obračun svojega dela. Na krasnem stadionu je bil Uspel telovadni nastop, združen z 61 letsik i.m tekmovanjem in športni mi 'granit. Nastopu sla poleg ostalih 6n:isoi«it v-ovala predsednik Okrajne *)eze »Partizan«-Celje, tovariš An-u,-k in .predsednik obči n sike Komisije tdlesno vzgojo, direktor rudnika tovariš Žgan k. Po otvoritvi je pričel Uastoip, na katerem so z zle im.; mi jami nastopili mladinci in mladinke in pionirji ter pionirke i;z društev šoš‘?inj, Šmartno ob Paki, 2atec. Mnziirie in Velenje. Zlasti mo-jamo pohvaliti druŠLvo »Partizan«-dudar Vetomie, ki je dalo od 560 Upslo.pain,f'h kar 3SO .svojiili pripadnikov. Tndi L festivala telesne kuil-bire v T,Tubljami se bo udeležilo 350 Ptipednikov. V drugem delu so tek-riova'i pl i n i r i t in mtodinei v a tleski in dosegli sledeče rezultate:
MISLI ^ od po&O.du
(Nadaljevanje s 1. strani)
®6rambne sposobnosti čim Širše in '■U uspešnejše.
dejstvo, da so tekmovali včeraj eKniovalci iz najrazličnejšili društev: ■Sortnih, planinskih, gasilskih in ^^rtizanskih, družno z aktivi Narod-milice, vojske, Ljudske mladine to priča o tem, da je možno to J*'0 Opravljali v najrazličnejših ob-lka|i in povojih. Prireditev je lepo p”kazala, da v naših društvih in or-6ahizacijah že v veliki meri preha-^too iz starih, togih, preživelih oblik Življenjskim. Brez tega včerajšnja i,reaitev ne uspela.
^ °6od oh žici okupirane Ljubljane c,°ra ostati naša stalna manifesta-, a; Organizatorji bodo morda pri-Vh^tvl koristili, če jo bov> presta-U 1 Ua ugodnejši termin, morda na lja’1,aL na praznik osvoboditve Ljub-Prireditev bo tako pridobila Jlt*n»ožičnosti, zlasti še ker maja „ . ^a tudi vročina tekmovalcem ne to tako, kot jim je danes.
zamisel o okupirani Ljubljani ljat) aza,o razširiti. Proga okoli Ljub-lje * zahteva res temeljito priprav->	" ljudi, zakar pa vsakdo nima
mladinci 100 m:	Kovač (Ž)	11.3,
Tramipuiž (V) 12.6, dal jii.na Kotnik (Ž) 5.49, Trampuž (V) 5.41. višina Kovač (Ž) 172. 4X100 m Velenje I. 51.2, 1000 m Soli er (Ž) 2:56.2, pionirji — 60 m: Zager (Š) 8.2.
V tretjem delu so se v košarki pomenili zastopniki »Partizana«-R udarja Vel e n ie iin Šoštanja. Zmagali so domači 41:23, nogometna tekma proti Fužinarjui iz Raven se je končala pra v fa.ko z zmago domačih s 3:0 (0:0). Gole so dosegli Huda r in, B:lai in Javornik. Pri gostih je po-hvalliiti vratarja, pri domačih pa Legvarta.	Kočar
Ljubljana, 23. junija. Za začetek ie-stivalskih dni je bila po nogometni »liniji« sprva sicer napovedana tekma med reprezentancama Brna in Ljubljane. Organizatorjem je to spodletelo in zato so povabili v goste reprezentanco Subotice, ki so jo v glavnem sestavljali igralci prvoligaša Spartaka.
Dokaj huda sopara in zbirajoči se oblaki niso obetali kaj dobrega, zato se je na stadionu ob Titovi cesti zbralo
HRVATSKA : SLOVENIJA 7:3 (1:1, 3:0, 3:2)
Ljubljana, 25. junija. Srečanje najboljših hokejistov na kotalkah iz Hrvaitsikie im Stove-nije nam je pokazalo lepo iin razburljivo igro, ki jo že dolgo nismo videli v Ljubl jani,
Mladinsko prvenstvo Slovenije v odbojki
Kropa ima dobre mladince
»r,
^°rda bi zato bilo dobro ob-8 pohodom okoli Ljubljane
^S*1*2*1^* tudi kraj^? pohode skozj °’ n* Pr. okoli partizanskih tl-od
javke do Javke itd. uu še tole: v okupirani Ljubljani V,o; marsikaki akciji igrali veliko 6Tav° pionirji in pionirke. Zdi se ml tej *	se drugo leto srečali na
jib prireditvi tudi z njimi. Seveda liee 6 bi Poslali po dolgi poti okoli paC Pa bi lahko tekmovali v
J^tših
Ha 7* skuPinah skozi mesto n. pr. Ih	akcijah, trošenju lističev
8e, P®dol)no. Vrsta takih prijemov je bodo prireditev poživili in mi

_ Prirediteljem prihodnjega po-»ajjj ®a t>i s pridom izkoristili dahi, j * tokušnje in ustvarili v bodo-lfl ueha), kar ho dajalo trajen naši telesni kulturi. D. S.
Kamnik, 23. junija. Včeraj im danes je bilo mladim,siko prvenstvo Slovenije v odbojki, ma katerem so zmagala borbeni igralci iz Krope. S Kammiiikom so imeli najbolj dra-majično borbo, kjer so domači še vodil,i s 14:8 (!), z defenzivno igro pa so domačimi izgubili s 17:15. Ostali vrstni red: Fužin ar I (Ravne) Branik, Fužin ar H. Zlasti je razočaral večkratni slovenski prvak Branik, ki letos ni bil niti senca svoje nekdanje slave. Rezultati: Kropa : Fužinar II 3:0, Branik : Fužin ar I 1:3, Kamnik : Kropa 2:3, Fužinar IT : Branik 0:3, Branik : Kamnik 0:3, Fužinar I : FužiilnaT II 3:0, Kropa : Branik 3:0. Kamnik : Fužinar I 3:1. Fužinar I : Kropa 0:3, Fužinar II : Kam n'k 03,
BRANIK IMA ODLIČNE KOŠARKARICE
Na igrišču Odreda je danes bilo mladinsko prvenstvo LRS v košarki za mladinke. Tudi letos so mladinke mariborskega Branika osvojile naj višji naslov. Druge so mlade igralke ljubljanskega Odreda, tretje pa mladinke Jesenic. Škoda je, da se je prvenstva udeležilo majhno število ekip. Samo tri ekipo je premalo za slovensko prvenstvo. Funkcionarji slovenskih klubov naj razmislijo o tem.
Rezultati: Branik : Odred 34:25 (19 :10), Brani,k : Jesenice 59 : 17 (34:7), Odred : Jesenice 97:18 (47:14)
le okrog 2000 ljudi. Le-ti pa so bili danes presenečeni nad dobro igro ljubljanske reprezentance, ki so jo sestavljali igralci Ljubljane, Odreda in Krima. Posledica te igre je bila katastrofalen poraz Subotičanov, saj so goli v njihovo mrežo kar deževali!
Ljubljana : Subotica 6:0 (3:0)
Na igrišče sta pod vodstvom sodnika ing. Skalarja in mejnih sodnikov Zajca ter Krušnika prišli naslednji enajsterici:
Subotici:	Prvulovič, Tapiška, Čopič,
Bogešič, Kilijanovič, Jenovai, Ognjanov, Marovič, Prčič, Leškov, Tonkovič.
Ljubljana:	Mozetič, Medved, Pirc,
Gruden, Berginc, Klančišar, Žižek, Kranjc, Blaznik, Dolenc, Hacler.
Moštvi sta začeli precej oprezno, nato pa se je razživela najprej ljubljanska reprezentanca. Napad za napadom se je valil proti obrambnemu prostoru Subotice in Subotičani so imeli kaj dosti dela. Mimo tega v začetku ljubljanski napadalci niso bili preveč točni pri strelih. Toda domači so začeli vse bolj in bolj prevladovati. To je seveda rodilo dobre sadove v obliki golov. Prvega je v 21. min. dosegel Blaznik, ki je pametno prevariI vratarja Prvuloviča. v 24. min. je zaradi prekrška na Klančišar-jem izvajal Hacler prosti strel, odlično pomerjeni udarec pa je zatresel mrežo 2:0. V 43. min, so gostje zagrešili prekršek nad Kranjcem in enajstmetrovko ,1e spremenil Gruden v 3:0. Mimo tega naj omenimo še sijajen strel Kranjca v prečko ter nekaj zamujenih priložnosti in rezultat polčasa bi bil lahko večji.
V drugem polčasu je postala igra
mnogo živahnejša in še zanimivejša, kajti tudi Subotičani so začeli ostreje in nevarneje napadati. Sledili so usodni trenutki, ko je Blaznik v 43 in 53. min. zamudil zelo lepi priložnosti za dosego gola. V "4. min. so tudi gostje streljali v prečko. Živahnost igre se je vse bolj in bolj stopnjevala in v 56. min. je sodnik oškodoval goste, kajti prisoditi bi moral enajstmetrovko zaradi prekrška Pirca nad Tonkovičem v kazenskem prostoru. V 61. min. sta Blaznik in Kranjc izvedla lepo akcijo, Zumbar pa je podano žogo streljal preko gola, V 66. min. je bil spet strelec Hacler, ki je po reijanem kotu z nenadnim strelom presenetil vratarja gostov — 4:0. V 83, min. je sledila akcija Gruden—Zumbar— —Blaz-ik. Le-ta je preigra! obrambo in že petič potresel mrežo gostov, kmalu za tem pa je Zumbar po lepi akciji, ki jo je pripravil Blaznik, dosegel končni rezultat 6:0.
DOBER NAPAD IN SOLIDNA OBRAMBA
Subotičani niso igrali tako, kot bi od njih pričakovali, na drugi strani pa so jih Ljubljančani prisilili s solidno igro h kapitulaciji. Soliden je bil ves napad z izjemo Žižka in kasneje Zumbarja, Tudi Dolenc je nekoliko zatajil, Zelo dobra je bila krilska vrsta in prav tako obramba, še posebej pa se je z nekaj zelo uspešnimi posredovanji izkazal Krimov vratar Mozetič, ki je vsekakor spadal v reprezentanco. Imel je navsezadnje tudi precej dela z Medvedom, ki je nekajkrat poizkušal »akrobacije« r nevarnim podajanjem žoge nazaj.
T. B.
1.	Branik
2.	Odred
3.	Jesenice
93:42	4
122:52	2
35:165 0
Mladinske kvalifikacijske tekme za prvenstvo LRS
Premoč Rudarja
RUDAR (Trb) : BRANIK 3:1 (1:1) Trbovlje, 23. junija. Kvaliifukacij-»ka nogometna tekma za republiško mladinsko prvenstvo je imela dva različna polčasa. Gostje so že v prvi minuti po zaslugi Naraglava dosegli avtogol, nato pa prevzeli pobudo in ostro napadali. V 27. minuta ie izenačil Šober z lepim strelom pod prečko. Domači so imeli v tem delu samo še eno priliko za povišanje, vendar Majcen ni zadel v črno. V drugem polčasu so domači prevzeli pobudo in ves čas igrali na polovici gostov. V 60. minuti je Valant dosegel vodstvo. 7 minut kasneje pa so domači streljali kot, zaradi nesporazuma pa sta Brauiikova branilca dosegla avtogol. Stanje 3:1, koti 7:2 za Rudarja.	Inž. Petrič
TRIGLAV (LJUBLJANA 6:7 (2:0) Kranj, 23. junija, — V polfinalu tekmovanja za mladinsko prvenstvo Slovenije v
nogometu sta se danes srečati v Kranju mo žtvi Ljubljane in domačega Triglava. Po zeli dobri Igri domačinov v prvem polčasu i tudi nekaj časa v drugem, so Kranjčani 1 minut pred koncem pri vodstvu 3:0 popol nonia popustili, tako da je uspelo gostom it enačiti. Dvakratni podaljšek po 15 minut tud ni prinesel odločitve. Pri streljanju enajst metrovk pa so Ljubljančani dali štiri gole Kranjčani pa tri, tako da so zmagali Ljub ljančani s 7:6.
Part. Škofja Loka : Jesenice 4:1 (3:0)
Pionirji — Ljubljana : Triglav 1:1 (1:0) NAMIZNI TENIS
hkra : Standard-Telefon (Dunaj) 4:5
P kvalifikacijski tekmi svetovnega noga metnega prvenstva je v tretji južnoamerišk skupini reprezentanca Paragvaja v Bogoti premagala Kolumbijo s 3:2 (1:1).
Trg Revolucije se je začel od srede naprej izpreminjati v cvetoč paradiž. Organi TNZ Ljubljana, in iličniki-študentje in mnogi drugi so pripravili vse potrebno za današnjo množično pionirsko prireditev v okviru festivala — za tekmovanje v prometni vožnji s skiroji, dvokolesi in avtomobilčki.
Danes zjutraj se je že navsezg odaj zbrala množica tekmovalcev (našteli smo jih okrog 400 z različnimi vozili), med njimi pa mali pionirji -prometniki »leteča milica«, ki so jo prav tako sestavljali pionirji, specialna radio služba in seveda še starejši miličniki, ki so pazili, da je šlo vse skupaj po določenem načrtu.
Ocenjevali so ekipe in posameznike prometnikov, kjer je med ekipami zmagala šola iz Bežigrada z 8.4 točkami, med posamezniki tudi Be-žigrajčana Jana Slapničarjeva in Radojevič, ki sta prejela vsak po 10 točk. Pri vožnji med kolesarji je zmagala ekipa Centra, med posamezniki pa je bil najboljši Jerkovič (Pride) z 72 točkami. Med vozači na skirojih je zmagala šola Center II, z 2090 točkami, med posamezniki pa Prah (Center II.) s 264 točkami.
Zakaj le 5 ekip?
Ljubljana, 23. junija. Na igrišču prod Cekinovim gradom je bilo danes žensko mladinsko prvenstvo LRS v odbojki. Sodelovalo je samo pet ekip, kar nas ne zadovoljuje. To število je vsekakor premajhno. Kje so drugi, ki imajo svoje ekipe v državni oziroma republiški ligi? To se vprašujemo že nekaj let. Zakaj nista nastopili ekipi Branika in 01yrupije?
Rezultati: Maribor : Jesenice B 2:9, Maribor : Jesenice A 2:0, Maribor : Ljubljana 2:0, Maribor : Vrhnika 2:0, Jesenice A : Ljub-
ljana 2:0, Jesenice A : Vrhnika 2:C Jesenice A : Jesenice B 2:0. Ljub lija na : Jesenice B 2:0, Ljubljana Vrhnika 2:0, Vrhnika : Jesenice 1 2:0. Vrstni red: Maribor, Jesenice A Ljubljana, Vrhnika. Jesenice B, Odbojka moški: Partizan Podpeč : Partizan Log 3:'
Part," Zelena jama : Part. Vrhnika 3:2

Druga dirka za državno prvenstvo v kolesarstvu
ZMAGOSLAVJE
vzdržljivosti in tovarištva

(Nadaljevanje s 1. strani)
Volčič novi državni prvak — Šebenik
Mladi Pokupec nima
najboljši Slovenec (4. mesto) konkurence
s svojo zadnjo platjo kakor Ma-ry-Lin Monroe«, se je spet oglasil mlad duhovitež in znova poskrbel za vedro razpoloženje.
Ljubljana, 23. junija. Ko »o s« po končani dirki zbrali sodniki o Odredovi pisarni, da bi zračunali končne rezultate, je glavni sodnik tov. Prion še posebej pohvalil vzorno organizacijo in tudi dirkače, ki so se požrtvovalno in vzorno borili. Ta pohvala ni bila izrečena tjavdan, saj je včerajšnja dirka vsestransko
uspela. Zadovoljni so bili dirkači, še streho dirko brez večjih nezgod.
bolj pa organizatorji, ki so spravili pod
Točno ob 13. uri (kdo bi pričakoval tolikšno točnost!) so se odpeljali člani izpred Narodnega doma. Bilo jih je nekaj več kot 30, toda že pri startu smo d v odlili, da bodo tudi vsi pripeljali na cilj. Nismo »e zmotili, .prevoziti 180 km pač ni lahka stvar, najmanj pa za tiste, ki so precenjevali svoje moči in ki ceste niiso poznali. Nas so zanimali oni tekmovalci, za katere smo vedeli, da bodo težko vzdržal do konca.
Rojaki vzklikajo Bajcu
Prvi pobegnejo,
»Težek je kolesarski kruhek«, je vzdihnil bivši dirkač tov. Starman, ki dobro pozna vse dobre, še bolj pa slabe strani tega športa. Tam nekje pred Postojne je namreč nestrpno pričakoval prve tekmovalce, ker je vedel, da se lahko že do tu marsikaj zgodi.
»Ušli so trije, samo na vem, kdo so,« je pristavil spet eden izmed navdušenih pristašev kolesarskega športa, ki je bil očividno zelo razburjen.
Ia spet tretji je »strokovno« ugotavljal: »Kar naj pobegnejo! Kje je še Ajdovščina? Se dolgi so kilometrčki iz Ajdovščine v Ljubljano ! t
Takšne komentarje smo slišali, ko se je trojica odtrgala in pospeševala hitrost. Kdo 9® torej ti trije junaki? Pri Logatcu so se odlepil od glavne skupine. Perne, Šebenik in Zagrebčan Novak, ki so se počasi odmikali favoritom. Bodo vzdržali? Preuranjeno je bilo karkoli prerokovati, ker je bilo pred dirkači Še več kot 100 km, favoriti Valčič, Petrovič, Bajc in drugi pa so tudi imeli svoje načrte. Toda ta trojica, kakor da je ne zanima, kaj misli glavna skupina, se je vedno bolj oddaljevala in tam pred Vipavo imela že skoraj štiri minute naskoka . . .
»Sijajno Šebenik! Izvrstno Perne! »Tako so vzklikali gledalci, ko so spoznali ubežnike. Ustavili smo se v Ajdovščini. Dirkače je pričakovala velika množica gledalcev, saj so v tem kraju vsi zanimajo za kolesarski šport.
»Kje je Bajc? Ali je zaostal?« V množici gledalcev se je neko dekle živo zanimalo za Bajca.
»Veste, Lojze je naš človek in tu doma, pa menda ne l-o osramotil svoje rojstne vasi in vozil med zadnjimi!«
Čim bolj se je skupina, ki jo je vodil Petrovič, bližala Ajdovščini, tem večja je bila nestrpnost. Do tu se je že marsikaj spremenilo. Šebenik, Perne in Novak so prvi obrnili in se znova pognali Vipavi nasproti. Takoj za to trojico pa sta vozila Jugo in Levačič. Toda kje je Petrovič? Kje sta Valič in Bajc? Samo trenutek smo počakali in vsa trojica je v divji vožnji privozila v Ajdovščino, za njim pa seveda ostali, ki so hoteli na vsak način nadoknaditi zamujeno prednost.
so ujeli »nesrečnega« Perneta in bili prepričani, da bodo dohilteli tudi ostale ubežnike. Začela se je dirka v pravem pomenu besede. Prvi trije so imeli precejšnjo prednost, skorajda tri in pol minute, toda favoriti so upali, da jih bodo do Ljubljane zanesljivo ujeli. In v tem znamenju je potekala dirka vse do Ljubljane. Res je sicer, da »o zasledovalci zmanjšali časovno razliko* vendar jo bila prednost prvih treh tolikšna, da je ni bilo mogoče nadoknaditi.
Kdo bo najboljši?
Levačič zmaga v finišu
Pernetova smola
Vipavski klanec je bil usoden za Perneta. Najprej je zaostal Novak, Šebeniku in Pernetu pa sta se pridružila Jugo in Levačič. Zanimalo nas je, kaj se je zgodili o Pernetu. Tam nekje na sredi klanca med Razdrtim in Vipavo je Perne za trenutek okleval — pre-menjal prestave — in Šebenik je ostal sam, toda samo za nekaj minut. Jugo in Levačič sta prehitela Perneta in na čelu je bila nova trojica: Levačič, Jugo in Šebenik.
Favoriti Valčič, Petrovič in Bajc so sedaj vedeli, da je prišel njihov čas. Pospešili so hitrost in začeli loviti ubežnike. Med potjo
Boksarsko prvenstvo Slovenije za posameznike
Poceni so prišli v finale
Ljubljana, 23. junija. Včeraj zvečer se je v Domu Železn ičar jev v okviru I. slovenskega festivala telesne kulture začelo XI. republiško prvenstvo posameznikov v 'boksu. Nastopilo je le 27 tekmovalcev im sicer samo klubski prvaki v posameznih kategorijah, ker je BZS in nerazumljivih razlogov omejila pravico udeležbe n,a tekmovanju, čeprav je naš bolks že itak boilj na šibkih nogah.
Pred Narodnim domom je bila ogromna množica gledalcev. Po zvočnikih je bilo slišati, d& se bližajo cilju Levačič, Jugo in Šebenik. Kdo od teh treh bo zmagal? Večina je bila prepričana, da je Šebenik od vseh treh najboljši sprinter. Spet drugi pa so bili mnenja, da si bosta Levačič in Jugo bratovsko, segla v roke in tako prelesičila Šebenika.
To se je tudi zgodilo. Levačič je bil najboljli in tudi zasluženo zmagal ▼ finišu. Za, njim je bil Šebenik, nato Jugo. Nismo dolgo čakali, ko so- se pojavili pred Narodnim domom še ostali štirje tekmovalci s Valčičem na čelu. Čeprav je Levačič tokrat osvojil prvo mesto, je Valčič kljub temu osvojil državno prvenstev za posameznike v letu 1957. Nabral sl je 33 točk, kar je zadostovalo za najvišji, naslov.
Pri mladincih je hit najboljši Pokupec iz Zagreba. Prevozil je progo od Ljubljane do Postojne in nazaj v dveh urah in 31 minutah, in s tem še enkrat dokazal, da je trenutno med mladimi kolesarji največji talent. Ne smemo pa mimo odličnih rezultatov kolesarjev mariborskega Branika, ki niso dosti zaostajali za zmagovalcem.
Rezultati: člani — Ljubljana—Ajdovščina Ljubljana (180) km) 1. Levačič (Virje) 3;00:15 (20 točk), 2. Šebenik (Rog) 5;00:l6 (17). 3. Jugo (Rijeka) 3;00:23 (15) 4. Valčič {Ul) 5;03:08 (13), 3. Petrovič (Part) 5;03:08 (11), 6. Bajc (O) isti Čas (10) 7. Perne (O) isti čas (9), 1. Bajlo (Zadar) (8), 9. K rabelj 10., Paranos itd.; mladinci: — Ljubljana—Postojna—Ljubljana (100 km) 1. Pokupec (Zgb) 2;51:30, 2. Vrbovšek (Branik) 2;52-00. 5. Bajle (Zadar), 4. Ce-rič, 5. Polenik (oba Branik) 6. Cajhen (Rog), 7. Dolinšek (Branik) itd.
Generalni plasma za državno prvenstvo: 1. Valčič 33 točk, 2. Levačič 31, 3. Petrovič 28, 4. Šebenik 23, 5. Jugo 20, 6. Bajc 20, 7. Flajs 15, 8. Vuksan 15, 9. Rak 12, 10. Perne 9 itd.	L. M.
Naša pot je sedaj vodila na Tržaško cesto, kjer smo hoteli prestreči prve ekipe, ki ao iz Ježice zavile skozi Dravlje in ob Večni poti proti Barju. Ko smo prišli do nekdanje mitnice na Tržaški cesti, so nam povedali, da je ekipa Ljubljane, v kateri »ta tekla tudi znana atleta Lesizza in Špacapan, že mimo. »In še prav sveži so bili«, so nam pojasnili.
Potem so se izza vogala neke hiše prikazale prve postave v belih majicah. Aha, ekipa JLA. Odlično gredo. Kmalu so mili tekači pri naa. Vsi so bili potni, vendar še polni sil. Nekdo se je celo ustavil in zanimal, kako je z drugimi udeleženci. Seveda, ta vprašanja so vsem neprestano vrtala po glavi: kdo bo boljši? Kdo ll>o laosegel najboljši Čas? Ali nas je že kdo prehitel? Ali smo mi koga prehiteli?
najbolj važnih panog In v našem teles-novzgojnem življenju posvečamo tej panogi še vse premalo pozornosti.
Vojaki prečijo cesto ln se požene v hrib, navkreber v Golovec. Pogledam« na ure. Dobro Jo režejo.
Cez nekaj minut spet nove postave V daljavi. Tokrat v modrih dresih. Ekipa LM, v kateri Je Janez Pavčič. Tudi oni so izmučeni, mokri od znoja. Janee jih vzpodbuja ln nosi dve puški. Ob hi# mu dajo vrč vode, poliva tovariš« IB sebe. »Minuto naskoka Imate pred ekip« JLA«, jim še zakričimo spotoma.
Potem se prikažejo Odredovcl. Okoli čela imajo ovite robce. Cveto Pa včli teče zdaj spredaj, zdaj zadaj, priganja, vzpodbuja, pomaga, nosi dve puški. Svetina ln Tratnik sta znana atleta, toda ekipa Ima tudi dva tekača, ki sta nekoliko šibkejša: Klančar in Majcen. Njima je treba pomagati. Vseeno pa ugotovimo, da Ima Odred pred vsemi *• 5 minut prednosti.
Troboj Odred : JLA : LM
Spet smo sedli ▼ avto ln pognali na Dolenjsko cesto. Ze od daleč smo opazili velike slavoloke z zastavami, ki so opozarjali, da gre tod mimo partizanski pohod.
Sonce je že precej pripekalo, čeprav je bilo šele pol devetih. Spet so nam povedali, da je moštvo"Ljubljane že mimo. Radovedno smo čakali na ostale, predvsem pa na ekipe Odreda, JLA ln LM, med katerimi se je začela borba za prvo mesto.
Zdaj I Izza ovinka se prikaže 5 belih postav. Moštvo JLA.. . Vsi borci so potni, kot bi jih polival z vodo. Toda tečejo vztrajno ln zagrizeno. Kot strojil Ze dobrih 15 km so pretekli, še enkrat toliko Jih bodo morali. Nekateri omagujejo, toda močnejši tovariši jih vzpodbujajo. Tisti, ki so vzdržljive)ši, nosijo kar po 1 puški. Tu velja zakon: vsi za enega, eden za vse. Posameznik'ne pomeni nič, celota vse. Tako Je moralo biti tudi v partizanih. Dolgi pohodi po 30, 40, 50 km in še več. Včasih je bilo od vzdržljivosti ln hitrosti pomikanja te alt one enote lahko ogromno odvisno. Nedvomno je tek za našo Armado ena
Najprej so bife na sporedu polfinalne borbe in sicer samo v muha., peresu olahiki, la luki, polvveilter, polsrednji m poiltežiki kategoriji. Ker so bili pri javi jeni za nekatere kategorije samo 3 tekmovalci, je srečam j e v polfinalu odločal žreb ln tako so nekateri brez borbe prišli v finale. Tisti pa, ki jih je žreb določil, so si -sit o p v finale, ki bo danes zvečer, morali šele priboriti. Tudi to ni najbolj dosledno, ker bodo pač v finalu nastopiti .nekateri boksarji spočiti, p roti svojim že iz polfinala »stolčenim« nasprotnikom.
Borbe so bile precej povprečne, med lepše -a moramo vsekakor uvrstiti dvoboj v lahki kategoriji med Ljubljančanom Ščurkom in Odiredovcem Slavičem. Precej trda in izenačena borba je bila tudi v ■peresmolahiki kategoriji med Meškom (M) in Černeličem (Br). Odločno je izstopil od ostalih tekmovalcev Bitenc, ki v svoji kategoriji pravzaprav nima konkurence. Prireditev je obiskalo veliko število gledalcev, žal pa je prekinitev elek-
tričnega toka precej vplivala na nemoten potek tekmovanja.
Rezultati polfinala — muha: Tomažič (M) : Tivadar (O) 2:0,.v finale gresta Drobne (O) in Tomažič (M), peresna: Černelič (Br) : Meško (M) 0:2, Zupanič (Lj) : Logar (Ol 2:0, v finale gresta Meško im Zupanič, lahka: Ščurk (Lj) : Slavič (O) 2:0, v finalu Zorman im Ščurk, po!welfer: Kous (Lj) : Aljič (Jcs) 2:0, polsrednja: Bitenc (O) : Trampuš (M) 2:0 t. ik. o., poltežka: šofer (O) : Haus (Jes) 2:0.	T. B.
OŽ ANIC najboljši
okoli Tabora
Ljubljana, 23. junija. Med številnimi prireditvami I. slovenskega festivala so to pot poželi rekord obiska tekmovalcev vsekakor naši kolesarji. Že včeraj se je na cilju
INVALIDI-FLAVALCI za festival
Ljubljana, 23. junija. Včeraj in diames so v okviru festivala tudi invalidi na kopališču Kole zija tekmo vali v plavanju in \vaterpolu. Na prireditvi bi morali nastopiti tudi gostje iz Avstrije, vendar iz neznanih vzrokov niso prispeli v Ljubi ia-no. Kljub temu pa se je n,a startu zbralo preko 70 tekmovalcev iz Srbije in BiH, v maj večjem številu pa •je bila zastopana Slovenija. Vsi tekmovalci so plavali na 50 m. razdeljeni pa so bili v 7 skupin po stopnji invalidnosti. Tekmovalci so pokazali veliko izurjenost, saj so nastopili nekateri težki invalidi, tudi z dvojno amputacijo udov. Najbolj je prav gotovo presenetil Vil, ki je z amputacijo noge nad kolenom preplaval 50 m v ča.su 33.4. Zmagovalci posameznih skupin so bili: I. (slepi) Mušer 1:04.0, II. (am-
putacija obeh nog) Vižintin 52.0, III. (amputacija .noge nad kolenom) Vil 33.4, IV. (amputacija roke nad komolcem) Živec 1:00.2, 'V. (amputacija noge pod kolenom) Vidmar 41.0, VI. (ostale poškodbe nad 50 % invalidnosti) Fajdiga 39.1, VII. (poškodbe d o, 50%) Ketber 30.9.
V štafeti 3X50 m je Slovenija zmagala pred Vojvodino, v štafeti 7X50 pa Ljubljana pred kombiniranim moštvom Koper—Celje. V vaterpolu sta nastopili ekipi Ljubljane in Maribora. Prvi dan se je tekma končala neodločeno 3:3, d rugi dan pa je zmagala Ljubljana 5:2.
Teniški drobiž
Kegljaški četveroboj moških in ženskih reprezentanc
Dvakrat za Ljubljano
Ljubljana, 23. jun. Dva dni je bilo na kegljišču Gradisa zelo živahno. Včeraj so najprej nasto-pili v četveroboju kegljači Sarajeva, Kranja, Celja in Ljubljane, danes pa so se pomerile med seboj članice Maribora, Kranja, Novega mesta in Ljubljane. Borba je bila zelo ostra, zlasti pri moških, ki so dosegli dokaj izenačene rezultate. Ljubljančani so' slavili zmago pred reprezentanco Kranja, kar je seveda pomemben uspeh. Med vsemi tekmovalci se je najbolje izkazal Grom z 881 podrtimi keglji.
Pri ženskah moramo zabeležiti presenetljivo lep uspeh Mariborčank, ki so se uvrstile na drugo mesto, pustile pa so za seboj reprezentanco Kranja. Dominirala je spet Ljubljana, ki verjetno še nekaj časa ne bo imela konkurence, niti ▼ reprezentančnih tekmah in
tudi ne v klubskih nastopih. Tokrat je znova zablestela Erjavčeva z najboljšim rezultatom med ženskami 429 kegljev. Četveroboj je bil organiziran zelo dobro, zmagovalne ekipe so prejele pokale, vsi udeleženci pa spominske značke I. slovenskega festivala telesne kulture.
Rezultati — moški: repr. Ljubljane 5121 (Martinšek 7^6, Stefe 862, Lotrič 837, Grom 881, Mlakar 878, Likovnik 847), Kranj 4976 (Valentar 812, Martelanc 864, Turk 837, Starc 848, Debeljak 777, M. Ambrožič 838), Celje 479? (Zagorc 821, Gerdina 784, Cafuta 735, Lubej 804, Marinček 831, Vanovšek 822), Sarajevo 4629 —- ženske :	Ljubljana 2146
(Smrajc 394, Klemenčič 383, Ruparčič 381, Gorjan 395, Piirc 374, Erjavec 429), Maribor 2196, Kranj 2114, Novo mesto 2022.
Festivalski teniški turnir bo dobro zaseden. V ponedeljek, torek in sredo bodo pod Ceikilnovim gradom igrale reprezentance Vojvodine, Hrvaitsike, Slovenije A in Slovenije B.
Spored je naslednji: ponedeljek — Hrvaitsika : Slovenija B, Vojvodina : Slovenija A, to^ek — Slovenija A : Hrvatsika, Vojvodina : Slovenija B, sreda — Slovenija B : Slovenija A im Hrvatska : Slov en -ni j a B. Tekmovanje bo vsak dan ob 9. in 16. umi.
Za Hrvaitsiko bodo igrali: Rizvan-begovie, Keretič, Šerfezi in Bahovec, za Vojvodino Miletič, Filipovič, Curie in Kovač, slovenske barve pa bodo ^zastopali: A — Škulj A., Suhar, Čebular in Pucihar, B —Žero-vec, Škulj B., Toš, Ogrin, Horvat in Bergant.
Minuli teden je bil v Kamniku propagandni teniški turnir, ki so se ga razen domačinov udeležili tudi Kranjčani in Ljubljančani. Zmagal je član Olmpije Ogrin, vendar pa so tudii ostali udeleženci turnirja pokazali liep napredek.
Edinstveni podvig Svetine
Spet skočimo v avto, naš cilj Je Hrušica pri Fužinah. Tu znova ugotovimo# da nam je ekipa Ljubljane spet pobegnila. Potem pridejo mimo tekači JLA« LM, Jeseničani in Odredovcl. Toda kal je to? Moštvo Odreda šteje samo 4 osebe!? Janez Pavčič nekaj pojasnjuje funkcionarju na kontrolni postaji. Kaj se je neki zgodilo?
Na vrhu Golovca je ekipa Odred* tekla mimo kontrolne postaje in ko a* prišli do naslednje kontrole — ob vsej poti je stala vršita kontrol, ki je vsaki ekipi potrdila na listku, da je šla mlm* — so ugotovili, da nimajo potrdil* prejšnje kontrole. Kaj sedaj? Ekipa šteje 3 oseb, vse kontrole morajo biti označene, sicer bo ekipa diskvalificirana. & tako se je moral Janko Svetina obrniti in teči 1 km nazaj na vrh Golovca P* podpis kontrole, potem pa spet za svoj* ekipo. Zares, edinstven podvig. Do cilj* proge je svoje moštvo dohitel, čepra* je moral zaradi te zamude nadoknaditi vsaj 3 minute. Na koncu je še nesel dve puški, ker je en tovariš njegove ekipe omagal.
Vzorno tovarištvo
pred Narodnim domom zbralo več tisoč gledalcev, danes pa skoraj enako število na kriteriju oksJti Tabora. Nastopili so člani in mladinci, in sicer prvi so prevoziti 60, drugi! pa 40 krogov. Zal ne mbr-emo biti preveč zadovoljni z udeležbo, saj s-e razen včerajšn iega zmagovalca na diinkii, Levačiča, niso udeležili kriterija Valčič, Jugo lin še nekateri znaimi kolesar ji.
Rezultati — člani: Ožainiič (L) 51 točk. Rožnik (O) 45, Ovčjim (BSK) 33, Omerze! (R) 30, Bogovič (Z) 10 itd., mladinci: Cajhen (R) 42, V. Novak (R) 33, Cilkoviič (Torpedo) 24, Steblovnik (Ilirija) 11, Jurman (Koper) 4. Organizacija ie bila dolbra, gledalci pa zelo nedisciplinirani.
Na današnjem pohodu — pravzapra« je bil to tek — smo bili priča številni'0 prizorom izrednega tovarištva in P0" žrtvovalnosti. Težko bi našteli vse t* primere, težko bi rekli, kaj nas Je bolj pretreslo in zapustilo glob ji vtis. 2« samo dejstvo, ■ da je večina preteki* 35 km dolgo pot, s puško in nahrbtnl-kom na rami, terja, da izrazimo vser° udeležencem polno priznanje. In k*J porečete k jeseniški ekipi »veteranov«* Ali veste, da sta Uroš Zupančič in B«” nedičič stara 47 let, pa sta vendarl* zmogla to naporno poti Ali pa brat* Pavčiča in Svetina, ki so »garali kot #* Vine«. Videli smo mnogo primerov, so teLači nosili po dve puški, samo so pomagali slabejšim v ekipi. MnoS* tekači so svoje sotovariše v teku P°“' pirali ali vlekli za roke. Moštvo LM # Maribora je svojega tovariša, ki Je P9" šal, vleklo na posebnih jadro vi nasti^ pasovih. Takih primerov bi lahko 0 šteli še precej.
k«
d*
Kratka ocena in pripomb6
kratko ocenimo današnjo P1**
n*
SJ°®
a*
Tehnični rezultati — mladinke: 1. SK Enotnost (Glavan, Borčič, Kristan, Grin-tal, Prah) 1:;04:0, 2. LMS VII. gimnazija
—	Ljubljana 1:09:55 — članice: 1. SD Fužinar (Savine S., Savine B., Savine M., Hecel, Komar) 0;56:55, 2. SD »Usnjar«
—	Kamnik 1;02:20, 3. Sindikalna podruž-
nica Cinkarne Celje 1;05:47, 4. SD »Bine Grajzar« 1;08:37, 5. SD »Vida Pregare« 1:08:45,	6. PD LJubljana-matiea 1:08:55
itd. — ekipe ZB: 1. ZB Šentvid I. (Mrhar, Kovič, Snedec, Marij on, Vrhovec) 1 ;13:30, 2. ZB Šentvid II. 1;30:05.
Ce
reditev, lahko ugotovimo, (Ja J« sploh uspela. Organizacija je bila °“ lična, tako oznaka proge, kontrolne P^ staje, zveza med posameznimi postal*^ mi, zdravniška služba itd. Manj bili zadovoljni i udeležbo gledalcev cilju. Med potjo smo opazili med bivalstvom veliko zanimanja za to reditev in ljudje so živahno razpr8 ljali o vseh podrobnostih. Udeležba j bila tudi razveseljiva (skupno 74 eoJ s 370 tekmovalci), če upoštevamo, je bila ta prireditev prvič. Pač pa sta. pričakovali, da bo organizacija zan« kaj več prispevala, saj sta bili startu le 2 partizanski jruštvl. Ce prišli na start celo lovci, šolarji.
d* 5
ninci, delovni kolektivi itd., bi
Člani: I. AD Odred (Svetina, Pavčič, Tratnik, Majcen, Klančar) 2;56:5, 2. VP Ljubljana 2574 3;08:51, 3. LM Ljubljana 3;10:56,	4. SD Fužinar 3;15:2S, 5. Sola
DSZN Slovenije 3;27:58, 6. Cinkarna — Celje 3;28:07, 7. VP Ljubljana 2667 3;30:32
—	mladinci: 1. LMS gradbena šola (Les,
Zamljan, Miklč, Knaplč, Brajer) 3;32:58, 2. VP Šentvid II 2143 3;36:10, 3. VP Ljubljana II 2667 3;39:50, 4. VP Ljubljana I 2667	3;44:31,	5.	»Partizan«	Brezovica
3;55:30, 6. SK Enotnost 3:56:18, 7. Taborniški klub »Orion« 4;I6:57 — ekipe ZB:
1.	Okrajni komite LMS Ljubljana (Poljšak, Repič Horvat, Turk, Kavčič) 4;25:02,
2.	ZB Domžale 4;47:07, 3. ZB Vhrnika 4;59:08, 4. ZB Zgornja Šiška 5;11:00 — mešane ekipe: 1. ZAK Ljubljana 3;11:09, 2. Sind. podružnica gasilcev Ljubljana 4;34:48, 3. Lovska družina Litija 5;17:55,
—	starejši člani:	1. Jesenice (Knific, Pogačnik, Praček,	Benedičič,	Zupančič)
3;55:53, 2. Cikarna — Celje 3:59:23, 3. Zveza rez. oficirjev	Maribor.
.Paril;,
n*
»o
p‘*:
»Partizan« kot naša osnovna In množična telesnovzgojna organiz*c vsekakor prispevati kaj več.
še enkrat: Prireditev je usP® ve°«* razvj uve*"
— množičn*
Torej,
zamisel tega pohoda je odlična, jo bo treba v bodoče nekoliko in spremeniti. Morda bi kazalo -	,
'ne*
dva razreda
predvsem
z nekoliko ia«.jv pt vgu m ^ v, kjer bi startale tudi najboljše ln°zecyj ske ekipe. Treba pa bo start 1® ^ pomakniti v sredino mesta, da ^ segla prireditev tudi večji propaSaI1 učinek.	t
Prešern
Naročajte se	v
NA POLt[
.K9JL
KOLUMBIJA : URUGVAJ 1:1 ,
V prvi kvalifikacijski tckntf po« južnoameriške skupine sta _se ju0j»
goti pomerili reprezentanci »■
bije in Urugtaja.
Oh partizanskem pohodu oh žici Ljubljane
/
Dva spomina
Partizanski pohod >Ob ži-ci {okupirane ljubljane«, ki g a je letos prvikrat organiziral Okrajni odbor ZB Ljubljana, je za nami. Nobenega dooma ni, da se bo ta prireditev lahko v bodoče razvila v eno najpomembnejših šporino-političnih manifestacij. Že sam značaj prireditve — partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane — daje tej športni tekmi močan političen, patriotski pečat. Kdo se ne bo ob tej prireditvi spomnil tistih težkih let, ko je bila cela Ljubljana eno samo odporniško gnezdo, neštetokrat zatirano, a nikoli zatrto. Mesto, ki je bilo sicer okoli in okoli obdano z bodečo žico, reflektorji, bunkerji in strojnicami, a so vendar partizani in ilegalci odhajali in prihajali vanj, kadar so hoteli. Trasa te športne prireditve poteka ob številnih točkah, ki so vsaka zase celo poglavje v naši ljudski revoluciji:	Urh, gramozna
jama, ilegalna tiskarna »Podmornica« in še in še. Kdo bi našteval vse kraje, kjer so pošiljali skozi žico na teren borcem orožje, obleko in obutev, kraje, kjer so bili ilegalni sestanki itd. itd.
Ob tej priložnosti smo obiskali dva tovariša, ki sta med okupacijo delala kot ilegalca v partizanskih tiskarnah. Tov. Barič Rudi-Buro in njegov tovariš C. S. sta nam povedala mnogo zanimivega. Po njunem pripovedovanju priobčamo nekaj kratkih odlomkov iz življenja v dveh ilegalnih tiskarnah.
*
Ilegalna tiskarna »Podmornica« je bila ena prvih tiskarn, ki jo je naše vodstvo organiziralo v Ljubljani po prihodu okupatorja. Tam n« Viču, komaj sto metrov od kraja, kjer je nekdaj potekala žična ograja bi so patruljirale fašistične straže, si Ltliko še danes ogledate to tiskarno. Seveda, danes je videli pravzaprav vse tako preprosto in enostavno. Toda takrat, ko so za vsakim Vogalom čepeli karabinjerji in fašisti, takrat je bilo vse drugače. Prelagati je bilo treba nič koliko ovir jn težav. Najprej je bilo treba poiskati primeren prostor, ki bi bil dovolj konspirativen. Potem je bilo beba najti tiskarske stroje, jih pripeljati v tiskarno, jih tam montirati, Organizirati dobavo papirja, barve in drugih tiskarskih pripomočkov itd. Rd. To se danes sliši zelo enostavno,
? tedaj je že eno samo od teli de-18nj zahtevalo izredno mero drznosti j n požrtvovalnosti.
Predstavljajte si 3.15 m dolgo, 2.20 ni etra široko in 1.90 m visoko betonirano »izbo«! To je bila notranjščina »Podmornice«. Toda tesen pro-flnr, to ni bila edina težava. Huje je nilo to, da je voda neprestano vdihala v notranjost in močno otežko-cala delo. Ob deževnih dnevih je Voda stala v tiskarni do 60 cm visoko. Treba je bilo dvigniti tiskarski sboj in ga podložiti, tako da so bili T*9i za tiskanje važni deli na su-ncin. Delavci v tiskarni so nosili vlivke gumijaste škornje nad kolena a*i pa so se kretali na hoduljah. Seveda pa je razumljivo, da je bilo -jo v takih okoliščinah vse prej kot Prijetno. Že ozek, tesen prostor, ki * bil slabo zračen, ni prijetna stvar, a kaj šele voda in vlaga, s katero so c morali delavci boriti noč in dan. ”b suhem vremenu je še nekako šlo, deževnem pa je bilo neznosno, oprav so vodo odnašali, je niso gSM nikoli »ukrotiti«. Tovariš C.
' Pa nam je povedal, da je bilo , »Podmornici« tako vlažno, da je ki ga je dobil ob 7. uri zjutraj, .Poldne postal ta;ko moker in cmo-ash da ni bil več užiten, kiljub tem skrajno težkim okolišči-jja|v? Pa so v »Podmornici« oprav-Dtt svoje delo. Nekaj desetin me-nad tiskarno je ležal borov go-•cek, vanj so prinašali terenci pa-f*c, in drug material, ki je bil po-ehen za tiskanje. Terenci so pri-^esh material v gozd in ga skrili pod o Pom nasekanih vej, ob mraku pa ' je nekdo splazil iz tiskarne in a?el izpod kupa nov material, natis-jeno ilegalno literaturo pa je pustil is k	kamor so jo spet prišli
je n1 ^renski delavci. In vse to se lil Qo§®..jalo komaj sto metrov od Rabat 'v- s*ra^> ki 80 noč in dan ruljirale ob žični oviri! jn 6v®da pa ni šlo vse tako gladko si, preprosto,- kot se danes bere. Maric^ -J 80 nastali kritični položaji, iz ten • } so se ilegalni delavci in te-sutnl ,. kko rešili le s skrajno pri-k(,|-?stjo duha in hladnokrvnostjo. krijj krat so Italijani marsikaj od-in ’ a vendar niso nič »zavohali« ljUr,Sumili, ker so jih znali naši C, spretno speljati na led. Tov. vanj na,n jo tudi med pripovedo-ko j1 omenil, da se mu je nekoč, Date • ?revaižal s kolesom tiskarski karab' -’ pdprla torba ravno pred tnzsi„/riieriem in se je vsebina torbe nap,r a tleh. »Mirno sem peljal pri«, t’ fot da se ni nič zgodilo,« ie nisem'6 - V®!. »Delal sem se, kot da Prestr .v.*Aei Padca torbe. Če bi se bi L as'! in pognal s kolesom v beg, Zorei)rap ?ier prav gotovo postal poklic^" J ako pa me je le mirno po-izguv ..nazaj in mi pokazal, da sem ga[	Potom mi je še poina-
sla Ir nvati vsebino, ki se je raztre-6odix,x-.eh.« Takih in podobnih do-Vrsto Cln lahko našteli še dolgo
Iala tik ob glavnem sovražnikovem brlogu, ob glavni italijanski policiji v Šubičevi ulici. V njej je delal tudi tov. Bulič Rudi skupaj s pokojnim Srečkom Pleškom. Fašisti so dolgo iskali to tiskarno, a niso je našli, kajti še na misel jim ni prišlo, da je Fronta ustanovila ilegalno tiskarno komaj 20 m od njihove policije. Februarja 1943 pa je ovaduh izdal tiskarno. Toda oba delavca, ki sta bila takrat v njej, tov. Burič in P lesko, sta se z drznim begom rešila. Okupator je našel tiskarno prazno. O tem dogodku je tov. Burič pripovedoval naslednje:
»V noči od nedelje na ponedeljek, preden so fašisti vdrli v tiskarno, so me prebudili čudni šumi, kot da bi nekdo praskal in kopal s krampom okoli bunkerja. Napeto sem čakal kaj bo. toda kmalu je vse utihnilo. V ponedeljek zjutraj, ko so prišli delavci v knjigoveznico, ki je bila nad tiskarno, sem povedal o lem ropotu, toda pomirili so me, da v knjigoveznici ni bilo nikogar.
Ob osmih zjutraj je prišel tov. Ple-ško. Komaj pa so se za njim zaprla vrata bunkerja, se je zasvetila rdeča luč.
Nevarnost! Fašisti so odkrili tiskarno!
Splazil sem se k linici in zaslišal iz knjigoveznice trde korake in italijansko govorico. Ni bilo dvoma, izdana sva. Edina rešite” je bila v begu. S tov. Pleškom sva se šepetaje začela razgovarjati o možnostih bega.
Tov. Pleško je \ zel dva revolverja, nato pa sva potiho zlezla v gornji prostor nad bunkerjem. Skozi okno tega prostora se je videlo na dvorišče, preko katerega je vodila edina pot v svobodo.
Toda to ni bilo tako enostavno. Na dvorišče so bila obrnjena številna okna italijanske kvesture. Kaj sedaj? Spodaj so Italijani preiskovali knjigoveznico, zato je bil beg skrajna nujnost. A vendar, tudi na dvorišču naju lahko opazijo...
Odločila sva se, da takoj pobegneva za vsako ceno. Ura je bila devet zjutraj in megla se je že začela dvigati.
Že sva se vzpela na okno in se pripravila za skok na dvorišče, ko zagledava na cesti ob dvorišču dva kvesturina s policijskimi psom. Torej, spet nazaj in čakati! Megla, ki bi nama olajšala beg, se je vse bolj redčila.
Kvesturina sta polagamo odkorakala ob ulici navzdol in že je pnsoi ugoden trenutek za beg. A prav tedaj je prišla na dvorišče neka služkinja stepavat preprogo. Spet nič. Z žalostjo sem moral gledati, kako megla, najina zaščitnica, vse bolj izginja.
Točno ob 10.45 je gospodinjska pomočnica odšla.
Zdaj! Prvi sem se spustil skozi okno jaz, za menoj pa Pleško.
Zdaj sva bila na dvorišču in morala sva še preko ograje, drugje ni bilo izhoda, ker so bili vsi prehodi zastraženi. Oba kvesturina sta stala s hrbtom obrnjena proti nama in gledala vsa zaverovana svojega, psa, ki je lajal na neko mačko. Izkoristila sva to priložnost. Prvi je splezal čez ograjo Pleško, za njim jaz. Pes je lajal in se zaganjal v mačko, kvesturina pa sta bila tako zaverovana v ta prizor, da še pomislila nista, da sta 30 m za njunim hrbtom pravkar pobegnila dva ilegalca iz tiskarne.
Ko sva oba po daljši poti skozi mesto prišla na varno in so naju skrili dobri prijatelji, je nastopila živčna reakcija. Ker sem spoznaj, da sem na varnem im rešen, so se živci, ki so bili prej napeti do skrajnosti, sprostili in tresel sem se po vsem životu. Temu pa je sledilo veselje nad rešitvijo. Nisem bil rešen samo jaz in moj najožji sodelavec, rešenih je bilo še veliko število članov OF, ki so bili povezani s to tiskarno. Tov. Pleško je vse znance takoj obvestil. tako da Italijani, razen enega tovariša, niso nikogar dobili v pest. Dobili so samo prazno tiskarno, vsi važni dokumenti im ljudje so bili rešeni!«
Te dni je naša založba izdala knjigo »Rekord na Himalaji«, ki sta jo spisala Raymond Lambert in Claude Kogan. Avtorjev knjige menda ni treba predstavljati, saj je švicarski alpinist Lambert eden najbolj znanih »himalajcev«, prav tako pa tudi Koganova. Knjiga popisuje vzpon švicarske odprave na Co Oju, ki pa ga Švicarji ne morejo zavzeti, ker so bile naravne sile premočne. Strašen vihar in mraz sta Lamberta in Koganovo prisilila k umiku le tri sto metrov pod vrhom. Zaključna borba za Čo Oju je popisana z dramatično silo.
Vsak ljubitelj gora bo prav gotovo segel po tej lepi knjigi, ki obsega 184 strani in jo krase številne fotografije z odprave švicarskih alpinistov. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah in v upravi Založile »Polet«, Ljubljana, pasaža nebotičnika (Cankarjeva ul. 4).
Kaj smo izvedeli od popularnega kolesarskega delavca tovariša Podmiljščaka

»S fanti sem zadovoljen«
6a;l>W
tjmJf °d vseh ilegalnih tiskarn v Jami najbolj znana, saj je de-
*
tiskarna
»Toneta Tomši-
Brez Franceta Podmiljščaka se kolesarski šport v Mariboru ne bi tako razvijal kot se že ves čas po osvoboditvi. Ta mojster kolesa je dobrih 20 let uspešno »krotil železnega konja«, in je v tem času nastopil na okrog 500 tekmah, kjer je častno zastopal klubske barve Branika, Slovenije in tudi države. Sedaj je opustil nastopanje in se posvetil vzgoji mladine. Da je njegovo delo res uspešno, dokazujejo mladinci Branika, ki so si prejšnjo nedeljo priborili republiško prvenstvo in se tudi med posamezniki uvrstil na najboljša mesta.
France je mesar in zato smo ga poiskali na njegovem službenem mestu v klavnici, kjer je pravkar »slačil« lepega vola. Kar takoj sva bila v živahnem pomenku.
»Z našimi mladimi fanti sem zelo zadovoljen,« je začel pripovedovati tov. Podmiljščak, »saj so se pošteno zagrizli v delo.«
»Kakšen pa je vaš trening?« je bilo naslednje vprašanje.
»Trenirajo redno dvakrat na teden. Prevozimo 100 do 120 km na cestah proti Celju, Rogaški Slatini, Ormožu ali pa proti Koroški. Fante spremljam na motornem kolesu, pa ne mogoče zato, ker ne bi zmogel vožnje na kolesu«, se je veselo nasmejal, »temveč zato, ker jih tako laže nadzorujem.«
Zanimalo nas je, koliko je pri Braniku zbranih mladincev.
»Trenutno imamo 7 mladih dirkačev v starosti od 17 do 19 let. Ti so Gerič, Dolinšek. Gosak. Jan, Pe-lenčak, Puhar in Vrbovšek. Vsi so navdušeni za kolesarski šport, povrhu pa še resni in disciplinirani fantje. Od njih lahko še mnogo pričakujemo...«
O Mariborčanu Žižku smo že večkrat zapisali pohvalne besede. Zanimalo nas je, kako je z njim in kdaj bo spet začel nastopati.
»V kratkem bo odslužil vojaški rok v JLA, kjer tudi trenira in spet se bo .pojavil na naših cestah. Toda nekaj drugega naj še povem. Imamo celo vrsto odličnih turistov, ki se bodo razvili v prav dobre dirkače.«
Slišali smo tudi, s kakšnimi težavami se borijo Branikovi kolesarji. Tov, Podmiljščak nam je povedal, da se odbor s tov. predsednikom Karamanom na čelu nenehno trudi, da potekajo treningi v naj lepšem redu. Tudi s financami imajo težave. Že trikrat so odpovedali dirke na stadionu v Ljudskem ^vrtu zaradi deževnega vremena. »Živimo le od različnih »iznajdb« naših odbornikov'. Prepričan pa sem, da bo ko-
lesarski šport dosegel že v bližnji bodočnosti velike uspehe,« je končal popularni Podmiljščak.
Za zaključek razgovora nam je simpatični France pripovedoval še o svojih doživetjih in dirkah. Izračunal je, da je na tekmah prevozil nad 60.000 kilometrov, na treningih pa takole okroglo 300.000’km. Če nič drugega, zasluži naš France, da ob vsakem Srečanju z njim dvignemo klobuk.	E. B.
Ob 70-letnici kolesarskega športa v Sloveniji
Žčllilimlntmliiiiiial
Ne samo širina, tudi kvaliteta!
Tekmovanje v posameznih republiških odbojkarskih ligah je v glav-1 nem zaključeno. Odigrali bodo le posamezne tekme, bodisi zaradi protestov, ali pa zaradi tega, ker tekme niso bile odigrane v določenih rokih.
V prvi republiški ligi je osvojila prvo mesto Ljubljana, za petami pa ji je novomeški »Partizan«. To sta tudi najbolj v igrani ekipi z izkušenimi igralci. Pohvaliti moramo Jeseničane, ki iz leta v leto napredujejo in Li se ob dobrem trenerju prav gotovo razvili v kvalitetno moštvo.
Pri ženskah je nekoliko drugače. Novorneščanke so daleč pred vsemi, saj so brez prave konkurence osvojile spomladansko prvenstvo.
Lestvica L moške lige
Bilo je med 1890 in 1895. letom, ko so naši prvi kolesarji prirejali pogoste dirke. Ne glede, na okorno izdelavo koles so nastopali tudi na progah do 300 kilometrov! Ceste so bile blatne in prašne, zato je bila vožnja takrat težka in dirkači so bili deležni burnih ovacij. V to dobo moramo prišteti tudi dirko na cesti Zagreb—Celje—Ljubljana. Junak te dirke je bil Viktor Bohinc, ki se je od vseh še najbolj izkazal.
Kako je bilo s to dirko? Start je bil v Zagrebu na Jelačičevem trgu ob 6. uri zjutraj. Nastopili so Slovenci in Hrvatje, ki so vozili preko Sotnbora, Krškega, Zidanega mosta, Celja in Domžal v Ljubljano. Dirkača so se kmalu razdelili v skupinice in prihajali v posamezne kraje po eden ali dva skupaj. V Celju jih je čakala ogromna množica gledalcev. Prva sta privozila dva Zagrebčana. tretji pa je bil Viktor Bohinc. Za njimi je privozil v Celje še en dirkač iz 7,agreba, ki je hotel oči vidno dohiteti oba ubežnika iz Hrvatske .Toda tudi Bohinc je mislil isto in skupaj sta jo ubrala za prvima. Kmalu ju je zagledal, kako sta se drug drugega na klopi masirala. Bohinc je samo pogledal oba kolesarja in pognal svoje kolo naprej proti Vranskemu, kjer je bil viharno pozdravljen. Tu se. je tudi o-krepčal, saj je bilo do Ljubljane še polnih 50 km. Poslovil se je od
navdušenega občinstva in ker je bil za vožnjo po klancih dobro pripravljen, je veselo pognal kolo proti Trojanam. Na vrhu klanca je spet počakal nekaj trenutkov, da se je nekoliko opomogel od naporne vožnje in z novimi močmi odpeljal proti Domžalam, Ježici in se pripeljal v Ljubljano kot prvi na tej dirki. Ogromna množica gledalcev ga je zasula s cvetjem. Mimo nagrade je Viktor Bohinc prejel tudi naramni trak z napisom: »jugoslovanski prvak«, kar pa tedanji vladi na bilo po godu in je ta naslov prepovedala. Ideja jugoslovanskega prvenstva se je torej obujala že v tistih starih časih.	Mr.
Ljubljana	5 5	0	13:6	10
N. mesto	5 4	1	14:7	8
Jesenice	5 3	2	12:10 6
Olimpija	5 2	3	10:12 4
Poštar	5 1	4	7:12 2
I liri ja	5 0	5	4:15 0
	Ženske:		
N. mesto	5 5	0	15:2	10
Ljubljana	5 3	2	10:7	6
P, Krim	5 3	2	10:8 6
Kamnik	5 2	3	6:9	4
Ilirija	5 2	3	8:11	4
Papirničar	5 0	5	5:15 0
Usenikovn
14.81 v krogli
O odličnem rezultatu Stanka Lorgerja na tekmovanju v Pragi poročamo na drugem mestu. Sedaj smo končno zvedeli tudi rezultat Userni-kove v metu krogle. Od redova metalka je 'dosegla odličnih 14.81 m in s tem osvojila drugo mesto. Ostali rezultati: 100 m Foik (Poli) 10.7, 400
m Trousil (CSR) 47.8, S00 m Andersen (Nor) 1:50.8, /500 m ]ungwirt (CSR) 3:43.4, 5000 m Graf (CSR) 14:06.2, Bolotnikov (SZ) 14:10.0, Za-topek (CSR) 14:12.0,	110 m ovire
Lorger (J) 14.3, Kinsella (Ir) 14.3, 400 m ovire Kotlinski (Pol j) 52.0, troskok Malcherczyk (Polj) 15.64, krogla Plilial (CSR) 16 89, Sosgornik (Polj) 16.81, disk Merta (CSR) 54.60, kopje Danielsen (Nor) 76.22, kladivo Tkačev (SZ) 58,41.ženske — 800 metrov Muller (CSR) 2:10.0. 90 m ovire Kobler (VN) 11.1, višina Balas (Rom) 164, krogla Tiškevič (SZ) 15.75, Usenik (J) 14.81, disk Mertova (CSR) 51.31, kopje Figrver (Polj) 52.64, Za tope k (CSR) 48.06.

Zaključni festivalski teden mmm
v fotografiji in besedi
Odbojkarji imajo zelo obširen program. Od torka do sobote je na sporedu medmestni turnir Zagreb : Beograd : Praga : Ljubljana
.Na glavnem festivalskem nastopu, ki se bo pričel ob 16. uri na stadionu Odreda, bo s prostimi vajami nastopilo nad 18.000 pripadnikov vseli partizanskih društev
Prišli bodo z godbo!
Na glavnem festivalskem nastopu bomo videli tudi izbrano slovensko telovadno vrsto, v kateri bo seveda prav posebno briljiral naš državni prvak Miro Cerar
Partizansko društvo o Gornji Radgoni je eno najboljših o Sloveniji. Lani se je uvrstilo v ocenjevanju društev za pokal »Ljudske pravice< na častno drugo mesto. Vsekakor zelo lep uspeh. Seveda je razumljivo, da takšno društvo ne more kar tako 7,zaspati*. V Radgoni se že precej časa resno pripravljajo za festival.
Pred dvema tednoma je bil v Radgoni' sektorski nastop treh sosednjih društev — Radgone, Apač in Radencev. iz vseh treh društev je prišlo na nastop okoli 800 telovadcev. Prejšnjo nedeljo so imeli v tern predelu Slovenije še eno sgeneralko« za festival, namreč v Apačah, kjer je najboljše partizansko društvo.
In koliko telovadcev bo šlo iz Radgone na festival v Ljubljano? Društveni načelnik tov. Topolovec, ki je neumorni načelnik že dolgo vrsto let, še izza časa vfizkulture«, pravi, da bodo zbrali okoli 180 telovadcev in
Slaita, litin, Oiorilieiiif, Musarjeva
in slovenska elita na startu
, Med festivalskimi prireditvami bo \Plavailinu zveza Slovenije organizirala medrepubliški dvoboj v plavanju in vaterpolu med Srbijo in Slovenijo. To bo letos prva večja plavalna prireditev pri nas, pa tudi v celotni Jugoslaviji, na k a (pri bodo nastopili nekateri najboljši jugoslovanski tekmovalci. Reprezentanco Srbije bodo sestavljali trije lanski državni prvaki (Nikin 100 m prosto 58.8, Djordjevič 1500 m prosto 19:53.5 in Matekalo 200 in prsno ženske 3:06.9). Poleg omenjene trojice pa bo letos srbsko reprezentanco močno ojačal državni rekorder na 100 m hrbtno Boris Skanata, ki je v letošnji zimi prestopi! iz splitskega Mornarja k beograjskemu Partizanu in tako prvič nastopa za barve srbske republike. Srbi imajo v svojih vrstah še eno državno reprezentantko, mlado plavalko crawla iz Zrenjanina. Dušanko Mežnar, ki je lani na 100 m prosto zabeležila rezultat 1:11.5.
Že teh nekaj imen, ki smo jih sedaj našteli, zgovorno priča o močni ekipi gostov. Slovenska reprezentanca bo večji del sestavljena iz plavalcev Kranja , in Ljubljane, v kateri bodo imeli prvo besedo Goršič, Brinovec, Poljanšek, Pelc. Zrimšek, Koncilja, Horvatova, Tominškova, Vukičeva in drugi. Težko bi bilo danes prognozi ra ti izid tega dvoboja, saj ne vemo niti za rezultate naših tekmovalcev, kaj šele gostov. Ce bi sklepali po lanskih uspehih, bi morali dati nekoliko več prednosti reprezentantom Srbije; ta prednost pa se lahko še poveča, če upoštevamo, da so imeli beograjski plavalci možnost neprekinjenega treninga v beograjskih zimskih bazenih. Seveda že danes lahko trdimo, da naši reprezentanti ne bodo igrali podrejene vloge in prav z zanimanjem pričakujemo, kako se bodo srečali na primer Djordjevič, Goršič in Brinovec na 400 m prosto, Mat ek a lova in Tominškova na 200 m prsno. Despot OM-
Plavalci imajo v okviru festivala na sporedu zelo kvaliteten dvoboj ined reprezentancama Slovenije in Srbije
vic, Pelc in Zrimšek na 200 m prsno,
Mežnarjeva in Koncilja na 100 m prosto itd.
Ta prireditev, ki bo verjetno tudi -največja letošnja plavalna prireditev v Ljubljani, bo po dolgem času prirejena zopet na kopališču Ilirije, s čemer želi PZS privabiti čim večje število gledalev in zopet vzbuditi med ljubljanskim občinstvom zanimanje za plavalni šport. V petek 28. t. m. ob 4. popoldne bomo tako priče lepe plavalne prireditve, ki bo obenem tudi pokazala perspektive naših plavalcev za letošnjo sezono.
M. P.
VOJVODINA Z MADŽARSKIM TRENERJEM
Poročali smo že, da namerava dosedanji trener Vojvodine Lehner zapustiti ta klub. To se je tudi zgodilo in po zadnji tekmi s Hajdukom je prevzel treniranje Vojvodine madžarski trener Antal Lika. Lehner bo verjetno prevzel treninge pri zagrebškem Dinamu.
telovadk vseh oddelkov. Številka je prav visoka, če pomislimo, da šteje radgonski »Partizan« nekaj nad 220 aktivu ih pri padnikov.
- kaj pa kroji in denar za vožnjo? Nimate težav?*, smo vprašali načelnika.
Povedal nam je, da je za to že poskrbel Svel za telesno kulturo pri Obč. LO, ki je društvu nakazal za festival pomoč o znesku 130.000 dinarjev. Sploh kažejo oblastni in družbeni organi za telesnoDzgojno dejavnost o Radgoni zelo veliko razumevanje. Letos je Svet za telesno kulturo nakazal društvu 300.000 dinarjev za gradnjo stadiona, ki se razprostira za lepo in moderno telovadnico. Igrišči za odbojko in košarko sta že zgrajeni, v gradnji pa je še nogometno igrišče ter atletska steza, dolga 333 m. Ko bodo te naprave dograjene, bo imel »Partizan« Radgona zares idealne pogoje za delo, saj ima danes o novi stavbi dve lepi dvorani, eno večjo in eno manjšo, ki sta namenjeni izključno za telovadbo ter dobro opremljeni z vsem orodjem.
V čem pa je »skrivnost« te naklonjenosti, ki jo uživa radgonsko društvo. Prvi razlog je v tem, da je društvo doseglo lepe uspehe pri vzgoji mladega rodu in si je s tem pridobilo naklonjenost in zaupanje vseh forumov in organizacij. Razen tega pa je društvo dobro povezano z organi ljudske oblasti in množičnih organizacij Predsednik društva, tovariš Strenšak, je podpredsednik Obč. LO, pa tudi predsednik Obč. LO, tov. Zadravec, je aktiven društveni član in se udeležuje vseh nastopov in drugih prireditev, ki jih organizira 2 Partizan-' Radgona.
Za konec pa še nekaj: radgonski »Partizan« bo prišel na festival z lastno godbo na pihala, ki šteje 33 godbenikov, le dve leti vodi to godbo tov. Irgolič in menda je to edino, ali pa eno izmed zelo redkih partizanskih društev v Sloveniji, ki ima lastno godbo na pihala.
Ali že veš...
■ da bo v soboto (29. t. m.) ob 12, uri poseben vlak pripeljal iz Pulja 600 pripadnikov Jugoslovanske vojne mornarice, 'ki bodo s svojo točko nastopili na nedeljskem glavnem festivalskem nastopu. Vsi
V sredo, 26. t. m., si bodo ljubitelji spodarskein razstavišču dvoboj med
rokoborbe lahko ogledali na Go-reprezentancama Slovenije in BiH
V četrtek in petek imajo namiznoteniški igralci četveroboj Slovenija : Hrvatska : Srbija in BiH
mornarji bodo tudi v soboto p o poide sodelovali v festivalski paradi;
■	da bodo udeleženci festivala iz vseh predelov Slovenije prišli v Ljubljano s posebnimi vlaki, ki jih bo 14;
■	da bo v festivalski paradi sodelovalo 17 godb na pihala;
H da bosta v petek in soboto (26. in 29. t. m.) na sporedu dve akademiji, prva na Taboru, diruga pa na letnem telovadišču v Tivoliju. Na prvi akademiji bodo sodelovali izključno pripadiniiki partizanskih društev, za drugo pa bodo prispevali program »Partizani« in športniki. Obe akademiji se boste pričeli ob 20. turi;
■	da bo poleg partizanskega društva Gornja Radgona še eno društvo pripeljalo svojo godibo na pihala, in sicer Murska Sobota;
® da ie organizacija prehrane in prenočitve vseh udeležencev izve® Ljubljane pripravljena do vseh P°' drob nosili. Vsaik okraj bo dobil točen razpored prostorov, kjer se bodo hranili itn prenočevali telovadci;
> da je pri organizaciji festival® veliko pomagala tudi JLA, ki bo omogočila pripravljanje hrane Y svojih poljskih kuhinjah. Pira,na b° sicer preprosta, vendar izdatna i® okusna, pri sestavljanju dnevni h Obrokov hrane so sodelovali pole# številnih strokovnjakov tudi zdravniki;
H d,a že nekaj tednov snemal® festivalske prireditve na ozikotračim film. ki bo predvsem dokumentarnega značaja, izdelan pa bo tu«1 normalno! ra čni barvni film, ki bo posnelo podjetje VIBA film z režiserjem tov. Dušanom Povhom na čelu.
FORMIRA zmagal v Švici
V četrtek je bila zaključena leto§' nja kolesarska dirka po Švic.i PrV mesto je osvojil povsem zaslužen italijanski dirkač Pasquale Fornato Rezultati:	VI. etapa:	Luzern "Ti
Lugano (212 km):	1. Graf (Svl
6:1:05, 2. Junkermann (N) isti cad VII. etapa: Lugano—Vaduz (204 krnr. 1. Cassano (It) 6:11:19, 2. Wiist (Sv)' zaostanek 4 sek. VIII. etapa: V —Ziirich (192 km): 1. Miiller to' 5:30:51, 2. Sorgeloos (Belg) isti ca. Končni vrstni red: 1. Fornara d 44:32:16, 2, Šorgellos (Belg) zaos nek 1:21, 3. Moresi (švi) 1:42, 4. J kermann (N) 2:14, 5. Friedrich d 2:45. V tekmovanju za gorsko n grado je prav tako zmagal Farna'
Parada, v kateri ho sodelovalo okoli 10.000 »Partizanov«, športnikov in pripadnikov sorodnih organizacij, se bo pričela v soboto, 29. t. m. ob ob 17. uri in se bo razvila po Erjavčevi, Prešernovi, Gosposvetski in Titovi cesti na trg Revolucije
Te Uto zagrizena borba
za vsako fočko posebej
Čez štiri dni bomo torej vendar pričakali dvoboj atletskih reprezentanc Ljubljane (beri Slovenije) in Budimpešte, ki bo ob 17. uri na stadionu Odreda ob Titovi cesti. Dokončno postavo odlične madžarske ekipe smo že objavili, danes pa vas bomo seznanili še z reprezentanco Slovenije.
Naše moštvo bo nastopilo nekoliko okrepljeno s tremi odličnimi zagrebškimi tekmovalci — Brankom Milerjem, Milko Babovičevo in Ljerko Jing. Belo-bela reprezentanca je sestavljena takole: moški — 100 m Lorger, Boršt n ar, 400 m Zupančič, Korošec, 800 m Vipotnik, Ingolič, 5000 m Vazic, Svetina, 110 m ovire Lorger, Puc, višina Miler, Brodnik, daljina Miler, Pokorn, palica Lese k. Kolnik, krogla Penko, Kronic, disk Peterka, Golc, kopje Kopitar, Brodnik, 4 X 100 m Lorger, Pokorn, Milunovic, Borštnar, zenske — 100 m Sikovec, Babovič, 200 m Šikovec, Škrjanec, 800 ni Slamnik, Knez, 80 m PD-re Stamejčič, Babovič, višina Jug, Kač, daljina Stamejčič, Lubej, krogla Usenik, Hudobivnik, disk Čeleš-Jik, Hudobivnik, kopje Pristovšek, Skarabot, 4 X 100 m Sikovec, Stamejčič, Babovič, Lutre j.
Sedaj pa smo si lahko privoščili "dj /e »papirnati« dvoboj, saj poznamo najboljše rezultate gostov in Paših predstavnikov. Račun je pokazal, da se bo pri moških razvila Ogorčena borba za zmago, saj je
prednost Madžarov na papirju le malenkostna — 68:60. Težje pa bo pri ženskah, kjer je podoben poskus pokazal veliko premoč Madžark v razmerju 68:38. K temu pa naj ie pripomnimo, da je mnogo rezultatov gostov iz Budimpešte doseženih tudi lansko leto. dočim smo se pri naših omejili izključno na letošnje, kar bo prineslo zanesljivo zopet nekaj točk v našo korist. Zato nas ne bo prav nič začudila tudi zmaga naše moške reprezentance, poraz žensk pa bo vsekakor tudi mnogo nižji.
Nikomur ne bo žal, če si bo v četrtek ogledal atletski dvoboj Ljubljana : Budimpešta, kajti to tekmovanje ne bo zanimivo le zaradi nastopa Številnih odličnih jugoslovanskih in madžarskih atletov, ampak tudi zaradi velike izenačenosti v posameznih disciplinah in celoti, kar zagotavlja zanimive borbe in napetost od začetka do konca.
Finale ekipnega prvenstva Italije v atletiki je prineslo nekaj odličnih rezultatov. Naslov prvaka je osvojilo moštvo Fiamme Ono iz Padove pred Fiamme Gialle in Fiatom iz Torina. Najpomembnejši rezultata: 100 m Gatbiati 10.6, 400 m Panciera 48.0, krogla Meceni 17.41. disk Con-solini 52.69, 4 X 100 m Fiamme Oro (Padova) 41.3.
LORGER prvi v Evropi
Ko srno brali rezultate mednarodnega atletskega tekmovanja v Varšavi, in ugotovili, da je bil naš rekorder Stanko Lorger na visokih ovirah šele drugi za Rusom Mihaj-lovorn z dokaj skromnim časom 14.6, nismo bili preveč presenečeni, saj se nam je dozdevalo, da je ta rezultat pač tisto, kar trenutno Stanko zmore. Njegovi letošnji rezultati niso namreč obetali še ničesar posebnega. Zato nas je tembolj presenetila in razveselila vest, da je v Pragi na memorialu Rošickega zmagal in dosegel odličen rezultat 14.3, kar je enako slovenskemu in državnemu rekordu. Naš Stanko je zopet enkrat dosegel svojo rekordno mejo in ker se je letos zgodilo to dokaj zgodaj, upravičeno upamo in pričakujemo, da se bo njegov rezultat ob koncu sezone glasil še nekoliko drugače kot 14.3. Sicer pa je zaenkrat ta rezultat zlata vreden v evropskem merilu. Za dokaz naj služi trenutna razvrstitev najboljših:
14J Lorger (J)
14.3	Lauer (Nem)
14.3	Kinsella (Ir)
14.4	Schottes (Nem)
14.4	Mihajlov (SZ)
14.5	Stol ja rov (SZ)
14.5	Kotiinski (Polj)
14.6	Lesava (SZ)
14.6	Regin (SZ)
14.6	Dohen (Fr)
Lešek je svoj državni rekord zopet popravil za 3 cm, vendar mu to ni prineslo kakega višjega mesta na evropski lestvici. Mladi skakalec iz Celja je še vedno na sedmem mestu. Ko gledamo rezultate zadnjih tekmovanj, ne smemo pozabiti Milene Usenik. Naša metalka krogle je na tekmovanju v Varšavi zmagala z rezultatom 14.16 m, s čemer je za 1 cm premagala Poljakinjo Klima j. Rezultata iz Prage zaenkrat še ne vemo. S svojim najboljšim letošnjim rezultatom 14.44 m je Milena med boljšimi vr Evropi in na svetu, saj ie letos le 11 metalk sunilo kroglo dlje. V zadnji številki smo objavili lestvico najboljših metalcev kladiva. V zadnjih sedmih dneh je prišlo do številnih sprememb in ta lestvica, ki je za nas posebej zanimiva zaradi odličnih rezultatov Bezjaka in Račiča. je sedaj naslednja: 64,94 Hall (ZDA), 64.?3 Bezjak (J), 64,36 Tka-čev (ŠZ), 63.12 Connol;ly (ZDA), 62.32 Račič (J), 61.73 Csennak (Madž), 61.64 Rascanescu (Rom), 61.10 Ne-našev (SZ), 61.08 Sam«:vetov (SZ), 60.88 Rut (Polj), 60.88 Zsivopky (Madž).
V Stockholmu je gostovala skupina ruskih atletov. Posebnih rezultatov ni bilo, zato omenjamo le najboljše: J000 m KSlevagh (Sv) 8:09.8, 400 m ovire Lit uje v (SZ) 51.7, višina
Kaškarov (SZ) 201, daljina O va nesi,an (SZ) 7.39.
Na mednarodnem tekmovanju j Helsinkih je bil najboljši Poljak Sidlo, ki je vrgel kopje 80.28 m.
Italijanska vlada je te dni prepovedala vse avtomobilske in motorne dirke po cestah. Hitrostne dirke bodo dovoljene odslej le na dirkališčih. Prepoved ne zadeva različnih ocenjevalnih voženj.
Od torka do petka bomo občudovali borbe košarkarjev Tatrana Mor. Ostrave, Crvene zvezde, Olimpije In Ljubljane
Ali ste že poravnali
naročnino?
pletov,eki°b
Pripadniki partizanskih društev imajo na sporedu celo vrsto republiških prvenstev (28. in 29. t. m.), in sicer v odbojki, košarki, rokometu, atletiki, plavanju, nogometu, kolesarstvu, streljanju, namiznem tenisu in vajah na orodju. Razen tega bodo telovadci skupaj s - športniki izvedli dve akademiji, prvo na Taboru (28. t. in.), drugo pa v Tivoliju (29. t. m.), obe s pričetkom ob 29. uri
17. uri bomo na stadionu Odreda videli elito slovenskih
Ze-TT- ki se bo pomerila z izbrano reprezentanco Budimpešte. Raki ije6a pa bodo najboljši atleti sodelovali tudi na glavnem nastopu, preJ ,v nedeljo, 30. t. m., prav tako na stadionu Odreda, Na sliki vam kor(i,, . Jamo večkratnega slovenskega in državnega mladinskega ^re-rja Boruta Ingoliča, ki utegne v ostri konkurenci spet izboljšati svoje rezultate
Kotalkarji se bodo v ponedeljek pomerili na odprtem prvenstva
Ljubljane
Deseteroboj in ovire
Tekmovalci v deseteroboju imajo običajno med 10 disciplinami tudi nekaj disciplin, kjer so še posebej močni. Zelo redki pa so primeri, da je soecialist v deseteroboju tudi svetovni rekorder v tej ali oni disciplini. Takšen primer smo dobili nedavno . Miltonom Campbellom.
24-letni črnec iz Kalifornije je bil na olimpijskih igrah v Helsinkih drugi, v Melbournu pa prvi v deseteroboju. Že vsa leta je tudi zelo dobro tekel čez visoke ovire, čeprav ni sodil prav v vrh svetovne elite. Sedaj pa je tudi tu dokončno stopil na čelo. Skupaj z mladim Gilbertom je izenačil svetovni rekord na 110 ra ovire, ki ga drži njegov rojak Jack Davis. V istem teku je bil olimpijski zmagovalec na ovirali, Calhoun, z desetinko sekunde slabšim časom šele tretji. Campbell je študent, visok 190 cm in težak 94 kg, torej idealne postave za deseteroboj. Za tek čez ovire pa je nekoliko pretežak, kar pa ga ni motilo, da ne bi dosegel svetovnega rekorda. Njegova prednost je njegova velika višina in pa hitrost v teku na 100 m, ki jo je v letošnji sezoni tudi popravil na 10.5.
O 19-letnem Elliasu Gilbertu, prav tako novem svetovnem rekorderju na visokih ovirah, ne vemo mnogo. Mladi atlet je študent, z atletiko pa se ukvarja že nekaj let. Letos se je postavil tudi z rezultatom 22 8 na 220 y ovire, kar je najbol jši rezultat, dosežen v tej disciplini. Ne absolutno najboljši rezultat (ta znaša namreč 22.2), ampak najboljši rezultat, dosežen v teku na 220 y v ovinku. V lanski sezoni je na 120 y ovire zabeležil rezultat 13.8.
Stran 7 Štev. 29 LETU XIII,
V r’reluki so deževali rekordi — Hitrost strojev naglo narašča
Ali bo šlo v bodoče še hitreje...?
Prikupno opatijsko obalo v Kvarnerskem zalivu menda poznate, ali ne? Vsako leto	je	polna tujih in	dirkač Boris Oblak — ki	se sicer
domačih gostov,	znana pa tudi po	dobro uveljavlja tudi na	parketu
»solidno« visokih turističnih cenah, kot plesni učitelj — z novim Ducat-Minulo soboto	in	nedeljo je bila	tijem 125 ccm. Ni dolgo tega, kar ga
spet polna ljudi	iz	različnih krajev"	je pripeljal iz Italije prav	zato, da
tudi iz inozem-po turistični
naše domovine, pa stva. Toda tokrat ne »liniji«, temveč zaradi avto-moto športa. V Preluki, ki je skoraj na pol poti med Opatijo in Reko, so bile oba dni na sporedu ostre borbe za »Nagrado Jadrana«, ki so bile letos že kar »divje«. Ljudi se je zbralo na teh dirkah nič koliko, da Jih skoraj ni bilo moč prešteti. Takole približno smo ugotavljali: oba dneva nad 60.000 gledalcev.
Atomska vročina!
Morda ste že kdaj pekli mladega prašička na ražnju? To je prav prijetno opravilo, pri čemer se vam cedijo sline... Že v soboto in še bolj v nedeljo pa so bili taki »odojki« na ražnju vsi tisti, ki so obiskali te dirke. Sonce je začelo že navsezgodaj neusmiljeno žgati in kdor je bil količkaj nepreviden, je prav v kratkem času postal rdeč kot kuhan rak. Iskali smo sence, pa je je bilo premalo. Bolj ko so se bližale diirke, huje je žgalo. In na koncu smo ugotovili, da je živo srebro skočilo celo v senci na 57 stopinj Celzija. Kaj žalostna ironija: vode. kolikor je hočeš, toda za žejo ne. Zato se je ljudstvo drenjalo okrog edinega vodovoda, pa še okrog bifeja, kjer bi prodali, vse, kar je teklo, samo da bi se ljudje odžejali...
Motorji zagrmijo...
Medtem ko so se mnogi gledalci predajali božajočiim valovom toplega morja — žal zaman z željo, da bi se ohladili — je v parku za tekmovalce oglušujoče ropotalo. Mehaniki so še zadnjič preizkušali motorne stroje, mi pa smo kar pomilovali od glave do peta v usnje oblečene tekmovalce, ki jih je čakal naporen boj.
Že dolgo pred napovedano uro «0 je okoli 6000m dolge proge zbrala pisana množica več deset tisoč gledalcev. Nestrpni so bilii, poskušali so si zakrivati obličja pred žgočimi žarki in znoj je tekel po razgretih telesih kot po naročilu.
Okrog tribun je bila množica funkcionarjev, fotoreporterjev, sodnikov. In že »o se začele borbe. Preden smo sc zavedli, se je spustila velika skupina junakov železnih konj po dokaj nevarni in zahtevni progi...
Smola pa takšna!
Kategorija je sledila kategoriji, vse točno po določenem načrtu, seveda pa z običajnimi časovnimi zamudami, kot da bi te pri opatijskih dirkali na noben način ne mogli preprečili. Prav zaradi tega so se dirke tudi močno zavlekle in so bili ljudje dokaj nestrpni.
Poleg številnih inozemskih dirkačev so sta rta !i tudi mnogi Jugoslovani, med njimi lepo število Slovencev. Vsi dokaj dobro pripravljeni, vsi z največjimi željam« za dober uspeli. Med njimi je bil tudi znani
bi z njim nastopal. Že v četrtek pri treningu pa mu je stroj postal nezvest. Doživel je prav krepak padec — k sreči brez poškodb — in, ko so mu v nedeljo motor popravili, je znova startal v mednarodni kategoriji. Toda že v prvem krogu je ponovno doživel smolo: motor mu je »zablokiral« in obstal na cesti kot trmasta mtila, on pa je obležal in moral iskati zdravniške pomoči. Vsekakor razočaranje, zlasti, ker je od novega motorja veliko pričakoval.
Smolo pa je imel tudi naš znani strelec in motorist Delorenzo, ki je nekako »posnemal« Oblaka in ga je njegov »Guzzi« tudi razočaral. Kot da smo z Italijani še sedaj skregani ali pa vsaj dirkači, ki imajo stroje njihovih znamk...
»Tomos« na pohodu
Reklame tudi v Opatiji ni manjkalo. V odmorih med posameznimi kategorijami so po zvočnikih oglašale različne tvrdke ponudbe za svoje proizvode: za motorna kolesa, avtomobile, olja in goriva, največ reklame pa si je tokrat privoščil Tomos iz Kopra. Pred začetkom dirke, oba dni, so se podali na progo v sprevodu vozači na mopedih, rolerjih in motorjih z zastavami ter transparenti Tomosa, vrh tega pa smo se iz zvočnikov kar na pamet naučili različne tipe Colibrijev in Galebov Tomosa iz Kopra. Seveda je ta reklama zaenkrat skoraj odveč. če pomislimo, da je treba za takšno vozijce seči zelo globoko v žep in še tedaj je na dnu obupna praznina, sline pa se ti zaman cedijo ...
lUdijani — »profesorji«
»Nagrada Jadrana« je letos pripadla ekipi Italije, ki so jo sestavljali dirkači Montanari, Mandolini, Rocchi ter še Nemec Riedelbauch. Za Čehe torej ni bilo »kruha«. Toda Italijani so bili letos pravi »profesorji« na teh dirkali. Navdušila nas je njihova zanesljiva in prav flegmatična vožnja, s katero so presenečali ne samo gledalce, temveč tildi svoje konkurente. Medtem ko je v kategoriji motorjev 125 ccm zmagal letos Čeh Malina, so v vseh ostalih kategorijah solo motorjev zmagali Italijani in sicer Rocchi v kategoriji 250 ccm," Montanari pa v kategoriji 550 in 500ccm. Njihov uspeh pa je hkrati tud« uspeh njihovih tovarn, kajti tokrat so zablesteli molorji znamke »Guzzi«.
Stasing »samo« rekorder...
Lanski zmagovalec opatijskih dirk, František Stastny, je imel letos »čudovito« smolo. Vsi so pričakovali, da bo tud« tokrat triumfiral. Nastopil je v kategoriji 550 in 500 ccm. V začetku obeh dirk je kazalo, da se bosta z Italijanom Montana rijem »klala«, kar se da. Vozila sta kot nora in mnogokrat nam je ob njuni vožnji zastal dih. Pri dirki motorjev
550 ccm je Stastny v sedmem krogu prehitel Montanari ja. Takoj za tem pa je dobil okvaro v motorju. Brž je odpravil napako in se znova divje pognal v borbo. Že v naslednjem krogu pa je moral pred višjo silo spet kapitulirati. Tako je v tej kategoriji zasedel osmo mesto. Smola pa se ga je držala tudi v kategoriji 500 ccm. Spočetka je bil več krogov v vodstvu. V tretjem krogu mu je uspelo doseči tudi absolutni rekord proge s 126.600 km/h ...! V desetem krogu pa je spet obtičal pri mehaničnem servisu... Brž so mu popravili okvaro in Stastny — bajd naprej, prav divje in noro. Časome-rilci pa so spet zabeležili enak rezultat — že drugič je tolkel rekord proge, to pa mu je pomagalo, da se je z osmega prebil na častno tretje mesto, kaj več pa le ni mogel doseči.
Žetev rekordov
Letošnje dirke v Opatiji nam zgovorno d-okazujejo, da brzina motornih vozil iz. leta v leto narašča. To je pokazala tudi prava žetev rekordov skoraj v vseh kategorijah motorjev. V kategoriji 125 ccm je bil lami rekord 105.065 km/h, letos ga je Čeh Malina izboljšal na 109.100 km/h. V kategoriji 250 ccm je Italijan Montanari izboljšal lanski rekord od 107.900 km/h na 117.500 km/h, v kategoriji 500 ccm pa je najprej Italijan Montanari popravil lanski rekord od 125.150 km/h na 125.600 km/h, nato pa ga je potolkel še Stastny dvakrat s 126.600 km/h. Prav tako je potolčen lanski rekord v kategoriji s prikolico do 500 ccm 112.950 km/h z letošnjim novim 118.200 km/h.
Fantastični Hillebrandt
Če vzporejamo diirke v posameznih kategorijah po kvaliteti in zanimivosti. lahko rečemo, da sta bili vožnji v kategorijah solo motorjev in motorjev s prikolicami do 500 ccm najbolj dramatični. Zdaj zdaj smo čakali, da se bo ta blazna naglica končala morda z nesrečo. Do tega pa kljub divji vožnji vseh tekmovalcev k sreči ni prišlo. Dirke so se letos zaključile izjemoma brez žrtev.
Kot so nas navdušili Italijani in Stastny v ostalih dirkah, pa je bil
Nemec Hillehrandt s sovozačem Gri-masom naravnost fantastičen. Ta svetovni prvak, za katerega udeležbo so morali organizatorja najbrž odšteti prav težke denarce, je bil zares središče pozornosti. Ne glede na to, da je bil v tej kategoriji pravzaprav brez konkurence, je vozil progo tako dovršeno in s takšno eleganco, da bo vsem obiskovalcem ostal dolgo v spominu. Toda še več: možak je iz kroga v krog povečaval brzino in tolkel rekorde svoje kategorije. V drugem krogu je dosegel nov rekord 116.100 km/h, v tretjem krogu 116.750 km/h, v četrtem krogu 117.650 km/h m končno je v petem krogu »pristal« pri novem rekordu 118.500 km/h. Ali je kaj čudnega, da je ta človek svetovni prvak brez konkurence. K temu pa mu veliko pripomore njegov do skrajnosti »sfriziran« motor, ki doseže 25 km/h povprečne brzine več od ostalih motorjev. Omenimo naj še. da se je v tej kategoriji izkazal tudi Jugoslovan Snajder, vendar pa so delali zanj nekoliko preveč reklame, češ, podžigajmo ga, česar pri ostalih jugoslovanskih dirkačih nismo. zasledili.
Preluka je zamrla, razšli smo,se, in v prihajajoči mrak so se na vse strani razvile dolge kolone več tisoč vozil, letošnje dirke pa nam bodo, kljub raznim pomanjkljivostim in hudi vročini, ostale še dolgo v spominu.	Tone Banfič
Intervju s trenerjem nogometašev mariborskega Branika
Mariborski Branik je letos prav zanesljivo osvojil naslov prvaka mariborsko- varaždinsko-celjske nogometne lige. V 22 tekmah je zbral 57 točk in dosegel sijajno razliko v golih 102:27.
»Oborožil« sem se z nekaj vprašanji in poiskal simpatičnega trenerja mariborskih belo-črnlh, tov. Slavka Kodrnjo. »Napadel« sem ga tik pred treningom mestne reprezentance Ma-libora za nastop proti bjelovarski reprezentanci. Bil je sicer redkobeseden, vendar je povedal vse, kar nas trenutno zanima.
»Čemu pripisujete uspehe moštva?«, šem začel.
»Marljivi prizadevnosti igralcev in klubskih odbornikov!«
»Ali je Branik v resnici toliko napredoval? Ali ni bila morda konkurenca v tej ligi slaba?«
»Nihče ne more zanikati, da je Branik napredoval, posebno v kolek-
tivni igri in tehniki, kar je prava »Ahilova peta« slovenskih nogometašev nasploh. Priznam pa, da je bila kvaliteta naših nasprotnikov v ligi nekoliko slabša.«
»Kaj si obetate od nastopa v I. conski ligi?«
»Upam. da se bomo s požrtvovalnim prizadevanjem uvrstili nekako v sredi lestvice,« je kratko odvrnil tov. Kodrnja.
»In če ne bo več conskih lig? Ali bo Branik konkuriral za nastop v neamaterski ligi?«
Brez premisleka je odgovoril:
»Po mojem mnenju, da, saj ima za to vse potrebne pogoje!«
»Kakšne pa bodo vaše priprave za pri h odnje tek mo v a n j e ?«
»Trenirali bomo, kot doslej, trikrat tedensko, tudi preko zime. Na dopust bomo šli čimprej, takoj po medmestnih tekmah, ki jih ima na programu mariborska nogometna pod-
zveza. Seveda bi bilo najprimerneje, če bi odšli na dopust skupaj, kar pa iz objektivnih razlogov ne bo moč izvesti.«
»Kakšno moštvo boste imeli v conski ligi?«
»Na odsluženje vojaškega roka sta odšla Gluk in Habuš, v avgustu pa se vrnejo Najmiler, Pandur, Čekov in Donko. K nam je pristopil tudi nekdanji Odredovec in sedaj igralec Kladivarja Belcer, tako da bom imel precejšen kader dobrih igralcev.«
»In kakšno mesto zavzema Branik v Sloveniji?«, sem ga še na koncu previdno potipal.
»Vsekakor eno najvišjih,« je spet kratko in zelo diplomatsko odvrnil trener Kodrnja, ki sedaj že tretje leto uspešno trenira enajsterico Branika. S tem je bil najin razgovor —j kratek in jedrnat, a vendar zanimiv — zaključen.
Evgen Bergant st.
Trgovsko podjetje
V
LJUBLJANA, VVoifova u«. 1
s poslovalnicami:
VOLNA - Nazorjeva ulica 1 SUKNO - Stritarjeva utica 4 BLED - Čopova utica 10 KOROTAN - Celovška cesta 71 ŠT. VID nad Ljubljano 18
V naših prodojalnoh vam nudimo največjo izbiro tekstilnega blaga vseh iugos'ovansk>h tovarn, kakor tudi uvožene tekstilne izdelke
»NE ŽELIM VEČ IGRATI V DINAMU, KER ...«
Nogometaši zagrebškega Dinama so odpotovali na turnejo v Južno Ameriko. Z njimi pa niso šli stalni elani ligaškega moštva Lackovič, Matuš in Kurtovie Razumljivo je. da je to vzbudilo v Zagrebu precejšnje komentarje. Vsi trije igralci so izjavili, da pri Dinamu ne bodo več ostali: Laokovič namerava prestopiti v nek drugi zagrebški klub, Matuš bo po vsej verjetnosti prenehal igrati nogomet, Kurtovie pa je dejal: »Nočem več igrati pri Dinamu, kar zanje, kot kaže, nič ne veljam!« Vztrajal je prj svoji izjavi tudi tedaj, ko so mu funkcionarji Dinama obljubili plačilo dnevnic ki bi jih prejel, če bi odpotoval v . Ameriko in celo motor. Za vse skupaj se je zahvalil in bo bržkone odšel v JLA.
Roymond Lombert:
Vzpenjali se bodo v smeri Nangpa Laja. Njihova prva etapa bo Lunak, druga Zasenba, tretja pa sloviti Nangpa im.
Kmalu pričakamo glavnino naše ekipe. Istega dne pride Franz Loehmaiter, tak kakor vedno, poganjajoč se sklonjen glave naprej. Brez ovinkov se spravi nadme, češ da sem slabo označil pot.
Prav dobro sem jo bil razložil šerpam, toda pred njimi je šel po isti poti Zimmermann in pustil v snegu napise, ne da bi vedel, kaj sporoča ter tako zmedel Jugea in Lochmatterja.
Zato so oklevali in izgubili cele ure, preden so končno našli sedlo. No slednjič se vse uredi, pride Juge, nato še Zimmermann in vsa ekipa kulijev razen peščice, ki bo ostala še ves naslednji dan pri Stan-gelinn.
Povem jim, da sta Koganova in Denis Bertholet že odšla proti Nangpa Lajn, da vnaprej določijo etape, mi pa bomo odrinili z vso ekipo iz Chule jutri 10. oktobra in sledili prvima v razmaku enega dne.
Toda Jean si je zlomil zob in Loehmaiter ga grdo mesari, ko mu poizkuša izdreti uporno korenino. Po taborišču kar odmeva od pacijentovega rjovenja. Injekcije, s katerimi razpolaga Franz, niso dovolj močne, da bi uspavale zobne živce in tako mora Juge prenašati mučenje več kot poldrugo uro.
Do vrha sem sit mučnega prizora in s sirdarjem liričnem organizirati odhod. Bolnik in zdravnik pa nas dohitita proti večeru v taborišču pri Lunaku.
Pa tabor nas spet privede na višino 4800 metrov. Material nam sledi in končno prideta še Juge in Loch-matter. Juge je precej bled, saj je zelo trpel in ni posebno dobro razpoložen.
Ležemo k počitku. Taborišče se koplje v luninem svitu. Kuliji leže zleknjeni v majhnih kamnitih barakah okoli taborišča. Tu zleze iz svojega šotora Jean Juge. Slišim razločen pogovor med njim in enim izmed šerp, Ang Namgjalom. Govora je o jakih, o Nam-če Bazarju, o rupijah in podobno. Juge, ki ni dobro razumel, se vrne v moj šotor in mi o tem pridiga nekaj, česar pa sedaj jaz ne razumem. Ang Namgjal naj bi odšel jutri v Namče Bazar, kjer je baje naprodaj jak. Ta odločitev se mi zdi čudna. Ang Namgjal nam je potreben in ne vidim, čemu naj bi hodil v Namče Bazar.
Zdaj zlezem tudi jaz iz šotora in stopim malo po taborišču. Približam se kočam, kjer kramljajo kuliji in šerpe.
Ko me vidijo prihajati, pridejo ven in brž opazim, da so pregloboko pogledali v steklenico s čan-gom. Vsi so malo »v rožicah« in se mi opotekaje se bližajo ter mi s pijanimi glasovi razlagajo, da so pravkar hoteli kupiti jaka od Tibetanca, ki je ta večer tu in ki mora jutri s celo čredo jakov čez Nang' pa La.
Ker sem že nekajkrat govoril o tem, da bi kupil kakega teh prežvekovalcev, je moj sirdar že kar pričel z razgovori. Torej pripeljejo predme imenitno žival, za katero pričnem barantati. Končno privolim odriniti zanjo dve sto nepalskih rupij, to je kakih sfo do stodvajset švicarskih frankov.
Kupčija je ugodna. Vzrok dolgemu pregovarjanju pa je v tem, da bi bilo treba tovorno sedlo živali, ki smo ga hoteli uporabiti, da spravimo naše stvari do izhodiščnega taborišča, vrniti v Namče Bazar, češ tla ni všteto v kup. Pozneje mi je postalo jasno, da ni Juge teh razlag prav nič razumel." Sklenemo kupčijo-plačamo za jaka dve sto rupij, sedlo pa naj se vrne v Namče Bazar.
Na mestu ulove šerpe ob luninem siju žival in j° privežejo s trdno najlonsko vrvjo na skalo. Odslej je jak — sicer le za kratek čas — član odprave. Po tej trgovski zmagi grem spat.
Naslednje jutro otovorimo žival, toda pred odhodom pride do debate, še več, skoraj do majhne revo-
DUSTRIJA PERILA
NOVO MESTO
Preizkusite enkrat naše kvalitetno perilo in vedno boste zahtevali samo izdelke
INDUSTRIJE PERILA v Novem mestu
Minuli teden je odšla iz Jugoslavije na razstavo grafične industrije d Lausanne delegacija zastopnikov grafičnih podjetij iz Slovenije in Novega Sada. V Švici so srečali zastopnike tovarne tiskarskih strojev Nebiolo iz Torina in le-ti so jih povabili na dvodnevni obisk in ogled tovarne — iz razumljivih razlogov, zaradi reklamnih interesov.
■	'V:
Madžarski koledar .preobremenjen1?
Ne glede na to, da ima jugoslovanska nogometna reprezentanca letos nekaj zelo pomembnih nastopov v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, so se predstavniki NZj ob sestanku komiteja za Srednjeevropski pokal dogovorili z madžarskimi nogometnimi funkcionarji za nekaj nastopov Jugoslovanov z njihovimi nogometaši in sicer z A in B reprezentancama ter moštvom mladih in mladincev. Ta dogovor je NZJ že potrdila, te dni pa so Madžari sre-
IM še i Ele...
...da zapušča svoj dosedanji klub Spar tak v Subotici trener Bane Sekulič, ki bo po vsej verjetnosti odpotoval v Švico k nekemu klubu.
...da je reprezentant Miloš Milutinovič, ki je pred kratkim odšel na odslužen ja vojaškega roka v JLA — dodeljen je v tankovsko enoto — že igral prvo nogometno tekmo za svoj garnizon minuli četrtek v Banja Luki. Moštvo garnizona je premagalo enajsterico Ljubič iz Prnjavora s 4:1 (3:1), vendar Milutinovič ni dosegel nobenega gola.
• ‘..da je bil vratar beograjskega Partizana, Stojanovič, pred nedavnim teže poškodovan. Pa ne na pravi nogometni tekmi, temveč na dopustu v Osijeku. Minulo soboto je s svojim svakom igral za šalo nogo-Uiet z majhno žogo. V skoku za žogo $ta trčila z glavami skupaj, kar je Povzročilo pri Stojanoviču močno krvavenje in je moral iskati zdravniško pomoč. Zdravniki so ugotovili, da ima lahek pretres možganov.
■••da je Krivokuči, vratarju jugoslovanske B-reprezentance, Ovene Zv,’Z(ie že dovolj. Zaprosil je za izpisnico, menda zaradi tega, ker ne dobi v Beogradu orimernega sta nošnja in ker se pri klubu čuti za pojavljenega.
v • • ■ da bo Toplak verjetno po dalj-s*m bolezenskem odmoru spet na-s*opil v moštvu Crvene zvezde. Z okrevanja v Sloveniji se je vrnil v j"1 ograd. Po vsej verjetnosti bo ta et*en že začel s treningom, njegova Prva ponovna tekma pa bo pribo,d-njo nedeljo v Beogradu proti češke-11111 prvaku Dukla. ki se bo pomeril 8 Črve no zvezdo v tekmovanju za
srednjeevropski pokal.
Čanja odpovedali. Vzrok? V pismu zatrjujejo, da imajo »prenatrpan« koledar mednarodnih prireditev in predlagajo, naj bi se vse reprezentance srečale med seboj v letu 1959.
Verjetno pa ta »preobremenjenost« ni glavni vzrok odpovedi. Madžari se bržkone bojijo razočaranja ob dvoboju z Jugoslovani, ker so njihovi igralci trenutno v precej slabi formi.
LJUBLJANA IN ODRED NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO
Ta leden se je zaključilo mladinsko prvenstvo NPL, o katerem smo poročali že v prejšnji številki. Prvenstvo je dokončno osvojila Ljubljana s precejšnjo prednostjo 5 točk pred Odredom in z odlično razliko v golih.
Ta obisk je omogočil tudi nam, da posredujemo našim bralcem nekaj kratkih vrstic o zanimivem srečanju direktorja tiskarne »Toneta Tomšiča«, tov. Šege, z našim popularnim trenerjem Blagojem Marjanovičem — »Mošo« sredi Torina.
»Ko smo prišli v Torino, so se naši vojvodinski kolegi takoj zanimali za to, da bi obiskali Mošo,« nam je pripovedoval tov. Šega. »Zastopniki tovarne Nebiolo so nam to srečanje omogočil i in v petek 14. t. m se je Moša odzval vabilu. Vojvodinci in Moša . .. Ali je kaj čudnega, da je razgovor takoj začel teči o nogometu. Vprašanja so kar deževala in Moša se je sprostil in nam povedal marsikaj zanimivega.«
Na vprašanje, kako je z njegovo pogodbo z nogometnim klubom Torino, je Marjanovič povedal, da namerava še nadalje ostati pri tem klubu, ker razgovori z Romo zanj niso bili povoljni. Povedal je, da je za prestop v FC Torino dobil okrog 14,000.000 lir. seveda ne iakoi vsega
na roko, temveč v obrokih. Na vprašanje, kako se počuti v novem okolju, je povedal tole:
»Jezika sicer ne obvladam, to pa mi ne dela težav, ker me igralci kljub temu zelo dobro razumejo in ubogajo. Na razpolago imam same mlade nogometaše, s katerimi delam iz tedna v teden po svoji zamisli. Predvsem moram poudariti, da se vodstvo kluba ne vtika popolnoma nič v moje delo in imam povsem proste roke. Zdaj vidim, da jugoslovanski nogometni funkcionarji grešijo, ker hočejo s svojimi sugestijami vplivati na delo trenerjev.
Z igralci malo razpravljam. Vsi pa me cenijo in izvršujejo naloge tako, kot si jih zamislim. Dela imam kar dosti, saj treniram z moštvom vsak dan Poskrbeti sem moral glede privatnega življenja igralcev in uspel, da so postali solidni. V klubu imam tudi nekaj profesionalcev, vendar mi ne prizadenejo nobenih težav. Naj povem samo en primer: ni dolgo tega, kar se je Južnoameri-
Ljubljana	22	18	2	.2	112:28	38
Odred	22	17	1	4	92:20	35
Slovan	22	16	3	3	99:26	35
Klim	22	15	3	4	.88:28	33
Domžale	22	11	3	8	68:52	25
Papir niča r	21	8	1	.12	48:66	17
Ilirija	22	8	0	14	44:67	16
Grafi čar	22	6	3	13	46:72	15
Mengeš	21	7	0	14	35:83	14
Sava	21	4	5	12	34:75	13
Litija	21	4	3	14	39:79	11
Medvode	22	4	0	18	25:144	8
Svoboda (izv.).	24	12	1	11	65:42	25
T e k s t 1 1 n
tovarna
GROSUPLJE
O	priporoča potrošnikom ter obrtnim
O	in industrijskim podjetjem	svoje
®	priznane izdelke, ki slove po	svoji
®	odlični kvaliteti
;Aw?.
KUJ BO S PLAVANJEM NA VRHNIKI?
Vrhnika ima idealne pogoje za razvoj plavanja. Moderen plavalni bazen je dolg 50m in širok 20 m ter vedno poln tople vode (okoli 25 stopinj Celzija), ki priteka iz bližnjega toplega vrelca. Kljub temu pa na Vrhniki ni nikakršne organizirane plavalne aktivnosti. Pred leti je »Partizan« dobil iz Ljubljane trenerja. ki je razvil veliko zanimanje med mladino za ta šport. Okoli 50 plavalcev je redno obiskovalo treninge, nekateri so dosegli že prav dobre rezultate. Potem pa je trener odšel in vse delo je spet za-ni rlo.
Letos pa kaže, da se bo obrnilo na bolje. Profesor telesne vzgoje na gimnaziji in načelnik »Partizana« tov. Beslič ima precej načrtov za razvoj plavanja. Kmalu bo članstvo odšlo na taborjenje ob morju, kjer bodo organizirali plavalno šo-
lo za pionirje, najboljši pa bodo nato doma trenirali pod vodstvom trenerja, ki ga je žc ponudila Plavalna zveza Slovenije. Razen tega bodo tudi doma organizirali še eno plavalno šolo. Sezona je sider že nekoliko pozna, vendar Vrhničani za letos še ne računajo na kakšne vidne uspehe in tekmovanja; letošnja sezona bi bila le priprava za prihodnost. Prav bi bilo, da bi Vrhničani svoje zamisli v celoti izvedli, saj je zanimanja za plavanje, ki je eden najbolj koristnih športov, med mladino dovolj, pa tudi občinstvo je zelo naklonjeno temu športu, pred leti se je na tekmah vedno zbralo veliko število gledalcev. Upajmo torej, da krasni vrhniški bazen ne bo več sameval, saj je bil zgrajen zato, da si bo v njem mladina krepila telesa in uživala v tem lepem športu.	K. T.
kanec Arce pri neki tekmi poškodoval. Imel je bolezenski dopust, toda ko je okreval, se mu še ni dalo igrati. Izgovarjal se je na poškodovano nogo. Takoj sem sklenil, da ga še nekaj tekem ne bom postavil v moštvo. V tem času je enajstoriea kljub njego i odsotnosti dosegla prav take uspehe kot prej in to je Arcea ozdravilo. Sedaj me uboga, kot vsi drugi igralci.«
V tem času, kar Marjanovič živi v Italiji, je dokaj dobro spoznal tudi navade pri italijanskih klubih in precej napak v italijanskem nogometu. E.ia takšnih napak je bila doslej izrazito obrambna igra z dvema napadalcema. To je bilo tipično zlasti m' Torinu, ved ar je on s takšno prakso takoj prekinil in uvedel predvsem napadalno igro. Poizkusil je celo tako, da je nekaj obrambnih igralcev premestil v napad in uspehi so se pokazali:	prav novi sistem
igre, ki ga je Moša uvedel, je Torinu pomagal k tako hitremu vzponu,.,
»V začetku sem imel pri sestavljanju moštva precej težav zaradi tega, ker so italijanski nogometni funkcio-
narji zelo konservativni,« je nadalje omenil tov. Marjanovič. »Pri njih prevladuje mnenje, da igralec, ki je mlajši od 21 let, ni sposoben nastopati v ligaških moštvih, čeprav pokaže za igro zelo dober talent in se odlikuje. To je pa tudi eden od vzrokov, da trpi splošna kvaliteta italijanskega nogometa. Igralci začno prestari nastopati v kvalitetnih moštvih, namesto da bi klubi težili za mladimi nogometaši in z njimi red-no_ izpopolnjevali svoja moštva.«
Se in še je tekel razgovor o nogometu in vmes je Moša povedal, da italijanske klube vzdržuje predvsem mecenstvo. FC Torino je klub tovarne »Fiat«, ki ga vzdržuje, kajti od vstopnin se klubska blagajna slabo polni. Klubi so grozotno zadolženi. Sto milijonov dolga pri nekem nogometnem klubu sploh ni nobena posebnost. Zalo je tudi še odprto vprašanje, ali bosta Bobek in Horvat uspela, da bi se vsidrala pri nekem klubu, medtem ko je Vukas končno vendarle uspel dobiti svoje mesto. To pa ga je kljub dokaj visoki vsoti denarja, ki ga je prejel za prestop, precej stalo, saj bo moral plačati advokata, ki je nastopal kot nekakšen menažer. Menda bo izplačal celo kar eno tretjino od prejetega dohodka.
Naši obiskovalci so dobili vtis. da se Marjanovič ne namerava za stalno angažirati v Italiji, temveč, da se bo čim prej vrnil domov. Iz razgovora pa so tudi videli, da bi s svojim sedanjim delom pri FC Torino rad našim nogometnim strokovnjakom dokazal, kaj zmore trener, če se nihče preveč ne vtika v njegovo delo in mu »strokovnjaško« ne meša računov.
Ob koncu tega slučajnega srečanja je še naročil, naj pozdravijo ljubitelje nogometa v Jugoslaviji z željo, da bi jugoslovanski nogomet v svetovnem merilu žel boljše uspehe, kot jih je doslej.	T. R.
Med 4555 udeleženci »Pole to v ega« nagradnega natečaja št. 3 imajo po 10 pravilnih rešitev: Tominšek Anton — Trbovlje, Nasipi 36, Cencič Alojzij — Ljubljana. Pereeva 9, Ju-van JdlllM> — Zagorje ob Savi, Koren Fram c — Ljubljana. Hrenova 17. Vsak prejme po 7 500 din.
Hajduk ; BSK	l
Vardar : Lokomotiva	1
Partizan Zagreb	2
Radnički : Sarajevo »	1
Velež : Vojvodina	x
Budučnost : Sparfak	1
ČSR : Vzh. Nemčija	1
Kolumbija : Urugvaj	x
Tricstina : Atalania	2
Spal : Padova	x
Palermo : T.a/io	2
Torino : Udi nese	1
Roma : Bologna	2
Genoa : Na poli	j
In ter : Sampdoria	t
VSEM REŠEVALCEM »POLETOVEGA« NAGRADNEGA NATEČAJA!
Ker so trenutno prekinjena vsa nogometna tekmovanja pri nas in tudi v Evropi, smo začasno prenehali objavljati odrezke našega natečaja. Takoj ko se bodo tekmovanja spet pričela, bomo »Poletov« nagradni natečaj znova uvedli.
vu^tje: kuliji hočejo ostati tu in si kak dan odpočivati, es da nimajo dovolj hrane.
Pokličem na pomoč vso svojo diplomacijo in jim Vložim :
j .^Ce ostanete še en dan tu, ne bo čez dva dni no-Jenih živil v e c, ker ni možnosti, da bi jih oskrbeli.« . Po dolgih pogajanjih le pristanejo na to, da odri->n zapuste lunaški tabor.
Sprva je steza udobna.
i Sloviti jak koraka s šestdesetimi kilogrami na en t.U’ sPremUa ga Pa Ang Namgjal, ki ga priganja k le a*"0ll|erni hoji bodisi z lučanjem kamnov zdaj z ve zdaj z desne, da menja smer, bodisi z žvižganjem
uho.
in v^n '*ak gre naprej in se vzpenja, njegove spretne Zlyahne noge pa si utirajo pot čez kamnite morene. Pred nami gre čreda jakov, ki jo pot tudi vodi n-r" Pihetanski pastir ovladuje celo čredo z žvižga-Če '!'■ Sklenem ga posnemati in res vidim, da »gre«, •L*n vso pot drobiš pesmice. i2 Stezica, po kateri smo šli spočetka, se pričenja U Ajuti v labirintu skalovja, v kamniti puščavi. dne °^a ,ud ne bi moglo naslikati le hoje bolje kol Pa °'1|. Claude, ki se dela, da ne vidi cvetlic, o resnici zit>rio ; <l"*t In drhti za vsak košček te gore ter inten-doziolja sleherno minuto.
Naprej pa ti, Claude! .. .<
DEVETO POGLAVJE
Pa so le žene na Himalaji!
22.	september
Navsezgodaj vstanemo, in pospravimo svoje stvari v pričakovanju Vongdija.
Ob devetih se le-ta še vedno ni vrnil s svojimi kuliji.
Pričenja nas skrbeti. Kaže, da je današnji odhod problematičen.
Vrh tega opazimo, da se šerpam prav nič ne mudi na pot. Zavlačujejo kar le morejo.
Zim nam pojasni uganko:
»Lama jim je zatrdil, da bo monsun v treh dneh pri kraju«.
Seveda! Jasno kot beli dan: šerpe bi v upanju, da bodo tako manj mokri, radi pridobili še štiriindvajset ur.
Toda kaj nam je ta lama skuhal, v tej močvari povrhu!
Končno zagledamo popoldne Vongdija, ki se vrača iz BagdaOna. Uspelo mu je obdržati 36 kulijev, ki bodo jutri tu.
23.	sept em b e r
Isti postopek kot včeraj. Zarana zlezemo iz spalnih vreč.
To jutro se pokažejo šerpe bolj voljne in — nezaslišana stvar — pričakovani kuliji pridejo točno oli
urni in v polnem številu! Med njimi je kak ducat žena!_____
Možje so krepki in veseli. Oblečeni so po tibetansko v volnene obleke granatne ali kostanjeve barve.
To je nekak ogrinjat* v obliki kimona, ki ga v pasu stisnejo s pasom ali šalom iz blaga, ki je različne barve in se lepo odraža na obleki.
Posebno slikovito izgledajo zato, ker po večini vtaknejo roke le v en rokav: drugi jim binglja po hrbtu. Na ta način imajo več svobode za gibanje. Žepov ni. Vse kar imajo, denar in hrano za pot, vtaknejo za jopico s sila ohlapnim životom.
Pod tibetansko obleko imajo hlače iz blaga, ki segajo do kolen. Nekateri od njih nosijo rdeče suk-nene škornje, ki so okrašeni s pestrimi krpicami in imajo podplate iz jakove kože.
Njihovi lasje so dolgi in oviti v kitah okoli glave. Nekateri imajo kučme iz grobe volne in skoraj vedno jim v neredu sili v lice nekaj čopov črnili las, kar jim daje burkast in zanemarjen videz žene, ki se je odrekla spogledljivosti.
Večni smehljaj odkriva bleščeče zobe. In vendar ne poznajo niti zobne paste, niti kr tačke.
V nasprotju s katmandujskimi nosači, ki prihajajo z ravnine in so disciplinirani, mirni in ubogljivi, izgledajo le-ti kot navihani mladci.

Pred evropskim košarkarskim prvenstvom v Sofiji	m gl Si	,.ap§
u m h*u^hdi? Njegov cilj oo m
Naša košarkarska reprezentanca je torej od potovala o Sofijo. Priprave so končane in za nami so vse nevšečnosti, ki jih nujno terjajo skupni treningi in druge okoliščine, pred nami pa je zaenkrat še negotova bodočnost, ki more prinesli jugoslovanski košarki veselje ali pa razočaranje.
Najprej negotovost
Ko so se najboljši košarkarji zbrali na skupnem treningu v pionirskem gradu v Beogradu, smo upali, <3a bosta imela zvezni kapetan A ca Nikolič in trener Bora Stankovič lahko delo. Naši igralci so pač sredi
tem pa so pomagali M triler iz Ljubljane in za nekaj minut še Miletič iz Montažnega ter Katic od Prole-terja. Ta peterka je zaigrala odlično, saj je bil uspeh popoln. Jugoslovani so prepričevalno premagali Poljake in spet je zavladal optimizem, vendar ne za dolgo. V drugi tekmi je v Zrenjaninu so našo reprezentanco
prvenstvenih srečanj in zato bi bilo logično, da prihaja evropsko prvenstvo kot po naročilu. Kaj je torej
Vsem našim bralcem sporočamo, da bomo v prihodnji številki priobčili obširno reportažo z evropskega košarkarskega prvenstva v Sofiji, ki jo bo napisal urednik košarkarske rubrike, tovariš Marjan Lipar,
lažjega, kakor zbrati sredi prvenstvene sezone najboljše moči in jih na skupnem treningu še nekoliko »opiliti* in tako sestaviti dobro reprezentanco. Toda temu le ni bilo tako.
V zadnji številki »Poleta* nam je Aca Nikolič zaskrbljeno odgovarjal «a različna vprašanja. Pa ne samo on. V dnevnem tisku in v ljubljanskem radiu se je večkrat oglasil naš reprezentant Boris Kristančič, ki je v začetku priprav malodušno govoril o sposobnosti in vrednosti naših košarkarjev. V čem je bil torej ta problem? Znano je, da so naša najboljša moštva v tem času že doseglžj zaželeno formo, vendar na drugi strani ne moremo mirno dejstva, da ima pač vsako moštvo, zlasti- ona pri vrhu, svoj način igranja. In tako je na tem skupnem treningu zvezni kapetan prve dni lahko ugotovil samo to. da ima okrog sebe zbrane le odlične posameznike — in nič drugega. Sistem igre je bilo torej treba uvež-bati in pri tem sta Aca Nikolič in trener Stankovič naletela s strani igralcev, pa tudi nekaterih košarkarskih funkcionarjev, na nerazumevanje in celo negodovanje. Pri vsem tem pa pomislite, da so bili igralci še močno utrujeni, nekateri pretočni ra ni, in drugi celo nedisciplinirani. Torej, nič kaj zavidanja vredni iz-gtedi! Toda dogodki so tekli svojo not in vse je kazalo, da bo tudi to-t krat obveljalo ono znano pravilo: slab začetek, dober konec ...
Tekma s Poljaki odgrne tančico
Tekma s Poljaki je ob koncu priprav prišla več kot zaželena. Poljaki so pri vrhu evropske jakostne lestvice, zato je imela naša reprezentanca lepo priložnost pokazati svoje sposobnosti tik pred odhodom v Sofijo. Pred srečanjem je bilo več ugibanj o tem, ali so naši košarkarji dorasli odličnim Poljakom, ali pa bomo doživeli popoln polom. Na sporedu sta bili dve tekmi: prva v Beogradu, druga v Zrenjaninu. Zvezni kapetan je imel pri sestavi svoj določen načrt: v obeh tekmah preizkusiti vse košarkarje, ki bodo potovali v Sofijo.
In kaj smo doživeli? Najprej zmago nad Poljaki, nato pa poraz. Toda kako so se razvijali dogodki na igrišču? Aca Nikolič je sestavil prvo peterko najboljših igralcev Olimpije,
Sestavljali igralci dveh ali treh klubov, in takoj se je pokazala najhujša hiba: nevigranost in seveda e tem tudi nujno nesporazum med igralci. Doživeli smo torej zmago in poraz v pomembnem mednarodnem srečanju, kar pa ne sme in ne more vzeti
upanja na ugoden plasma. Zvezni kapetan in trener sta v tekmah a Poljaki samo preizkusila vse naše reprezentante in si tako ustvarila pravilno sodbo o dejanski vrednosti posameznih košarkarjev. Sedaj bosta imela veliko lažje delo pri sestavljanju reprezentance pred tem ali onim srečanjem v Sofiji.
žreb nam je bil zelo naklonjen
Največ skrbi in sivih las nam je povzročal žreb. Tu se lahko usodno nasmehneta sreča ali smola. Ni namreč vseeno, v kakšno skupino bi iz-
žrebali Jugoslavijo. Vendar smo tokrat imeli precejšnjo srečo. Pot do finala je že skoraj vnaprej zagotovljena. Žreb je bil določil Jugoslavijo v III. skupino s Čehi, Škoti in Albanci. Propozicjje pa določajo, da se po dva prvoplasirana iz vsake skupine uvrstita v finale. Po našem mnenju bodo torej v finalu Čehi in Jugoslovani.
Do tu je torej vse dobro. Kaj pa v finalu? Težko je napovedovati končni vrstni red. Pa končno ta zaenkrat ni niti toliko zanimiv. Radi bi vedeli, kako bo z Jugoslovani, ki se bodo morali po vsej verjetnosti spoprijeti z naslednjimi moštvi: Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, ČSR, Bolgarijo in z Italijo ali Francijo.
Katero od teh držav morejo Jugoslovani premagati? Na to vprašanje je danes popolnoma nemogoče odgovoriti. Če se bodo naši fantje zagrizeno borili in če bodo vzdržali ta Ogromni napor do konca, potem morda le ne bomo na repu sofijske lestvice. Če govorimo o vrednosti ostalih ekip v finalu, je na dlani, da so ona z vzhoda najmočnejša in prav med njimi se bo razvila ogorčena borba za najvišja mesta. Ta borba pa bo prav lahko tudi Jugoslovanom usodno koristila. Spet nam je na jeziku beseda — sreča. Jugoslovanski košarkarji lahko dobijo morda v odločilnem trenutku v svoje pesti izmučeno moštvo, ki se bo prejšnji dan borilo do popolne onemoglosti. No, potem pač ne bi bilo težko pripisati dve točki v našo korist ...
Toda vse to so samo ugibanja. Za nas bo dejansko uspeh, če bomo pokazali tisto znanje, s katerim se naši košarkarji ponašajo v športnem svetu.	Lipar Marjan
Bezjak ni zadat/oijm s si/ajCm hwim dezavtoim tekacdofn
Za SZ in ZDA je Jugoslavija sedaj država z najboljšim rekordom v metu kladiva na svetu. To je uspeh, ki ga je treba pripisati Di-namovemu atletu Zvonku Bezjaku. Njegov rezultat znaša 64.73 m.
Znani zagrebški reporter Mladem Delič nam je o tem atletu povedal nekatere zanimivosti:
»Connollyjev obisk pri nas je bil odločilen za Bezjaka. Sicer je tudi pre j metal čez 60 m, toda tod tedaj trenira po receptu svetovnega prvaka. Meče kladivo in dviguje uteži. Srečo ima, da ga dopolnilna panoga veseli. Dviguje kot »velik« im vča-
sih za »malico* postavi tudi kak jugoslovanski rekord. Govoril sem z njim po njegovem rekordnem metu. Ali veste, da ni bil zadovoljen. Rekel je: »Dobro je za danes, toda še letos moram preseči zinamiko 66 m.t
In povem vam — 22-letni študent ekonomije (184 cm, 95 kg), ki mimogrede povedano izgleda kot naročena reklama za zdravje, je vsega zmožen. Le kaj bo, če mu bo uspel še daljši met?*
Zvonko Bezjak in Mladen Delič sla torej optimista. Zakaj se jima torej ne bi priključiti Še mi?
Veliko izbiro vseh vrst tekstilnega blaga ter moškega in ženskega perila vam nudi
MANUFAKTURA
CELJE, TRG V. KONGRESA 8.
MBOHARODNEstt^^fitefc,
»1«
Tudi na Švedskem
nič kruha za Madžare
Pred 34.000 gledalci sta se v S točk- ki, sta iz prve lige izpadla Triestiua holmu pomerili nogometni reprezen- in Palermo, novi član L lige je Ve-tanci Švedske in Madžarske. Tekma rona, Aleksandria in Brescia pa bo-
Odlično plavanje po svetu
Na mednarodnem tekmovanju v Hamburgu so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati:	100 m
prosto Baumann (N) 58.3, 200 m prosto Zierold (VN) 2:09.7, 400 m prosto Zierold (VN) 4:59.0, 100 m hrbtno Miersch (N) 1:07.6, 200 m metuljček Tumpek (Madž). 2:28.3, 200 m prsno Enke (VN) 2:46.6, ženske:	100 m
prosto Gasielaars (Niz) 1:06.0, Braune r (N) 1:07.2, 400 m prosto Schim-mel (Niz) 5:09.6, 100 m hrbtno Troost (Niz) 1:15.4, 100 m metuljček Litto-merizky (Madž) 1:18.2, 200 m prsno Ha a n (Niz) 2:58.5.
Nekaj odličnih rezultatov je bilo doseženih tudi na tekmovanju v Varšavi in sicer: 100 m prosto Sorokin (SZ) 59.1, 400 m prosto Grem- se je končala neodločeno 0:0, kar lowski (Polj) 4:45.2, 1500 m prosto ustreza dogodkom na igrišču. Obe Grvmlovvski (Polj) 19:16.8, 200 m me- moštvi sta igrali precej povprečen tuljček Krieza (Polj) 2:34.9, 200 m nogomet in oba napada sta bila pre-
prsno Kloptovvski (Polj) 2:43.2, žen- s]aba, da bi mogla premagati dokaj __ _____________________„---
ske: 100 m prosto Szulcz (Polj) 1:08.8, solidni obrambi. Mimogrede lahko Servette : Ziirich 2:1, Grasshoppers : 400 m prosto Skupilova (ČSR) 5:17.2, omenimo, da je bilo nekaj golov si- Lausanne 4:2, C lOOm metuljček Skupilova (ČSR) cer doseženih, toda nizozemski sod- 0:8, VVinierthur
NOSILCI SKUPIN V WlMBLEDONU
V ponedeljek se pričenja največje teniško tekmovanje na, svetu, tradicionalni vvimbledonski turnir v Londonu. Letos bo tekmovanje trajalo do 6. julija. Organizatorji so sedaj objavili nosilce skupin, ki so jih izbrali takole: moški: 1. Hoad (Av-stral), 2. Cooper (Avstral), Y Ri-chardson (ZDA), 4. Davidson (Šved), 5. Fraser (Avstral) 6. Seixas (ZDA), 7. liani (ZDA) 8. Rose (Avstral), ženske: 1. Gibson (ZDA), 2. Brough (ZDA), 3. Bloomer (VB), 4. K n ode (ZDA), moške dvojice: 1. Hoad-Fra-ser (Avstral), 2. Ri chardson -Scixas (ZDA) 3. Anderson-Cooper (Avstral), 4. Pietrangeli-Sirola (It), mešane dvojice: 1. Seixas-Brough (ZDA), 2. Fraser-Giibson (Avstral-ZDA), žen-skes dvojice: 1. Gibson-Hard (ZDA), 2. Hawton-Long (Avstral).
Na turnirju o Bristolu je v odličnem srečanju Avstralec Hoad premagal Angleža Beckerja s 6:2, 6:3 io 6:0. Pri ženskah je zmagala Angle-stva Švice je dalo naslednje rez ul- žiuja Mor ti mer, ki je premagala tale: Chaux de Fond s j Lugano 7:2, Nemko Bud ing s 7:5 in 6:0.
Na turnirju v Birminghamu pa je Lausanne 4:2, Chiasso : Young Boys bil najuspešnejši Šved Davidson, ki
sta odigrali še kvalifikajsko tekmo za uvrstitev v ligo.
Zadnje kolo nogometnega prven-
1:19.6,	200 m prsno VVilke (VN) nik Schipper je razveljavil dva gola
>8-4.	_	Švedov in enega Madžarov zaradi
V Ystadu na Švedskem je roko- offsidea. Moštvi sta nastopili v na-metna reprezentanca Švedske odpra- slednjih postavali: Madžarska: Fa-
Basel
vrstni red: Voung Boys 45, hoppers 41, Chaux de Fonds 38, Basel 34, Urania 30 itd. _V prvo ligo
vila Švico s 18:8 (9:2). Pred tem so rago, Karpati, Kotasz, Bozsi.k, Var- sta se uvrstili moštvi Biel in Gren-
Švicarji gostovali v Kopenhagnu, hidi,’ Berendi, Toth II, Machos, Ti-kjer so premagali Dans-ko s 16:15. cliy, Gilicz, Benecics, Švedska: Svens-
Grki ogrožajo Madžare
s on, Bergmark, Abom, Hakansson, n ja Ziirich : Voung Felloivs.
Johansson, Nyman, Gustavsson, Lbf-gren, Kallgen, Jonsson, Sandberg.
Po zaključku nogometnega prven- Zuliate: skupina
siva Italije je lista najboljših strel- Hamburger SV
Secchi (Udinese) in Vinicio (Napoti) 18, Bean (Milan) 16, Bassetto (Ata-Dvoboj atletskih reprezentanc Gr-	nja v Austinu, kjer je preteklo	ne-	lanta) in Lindskog	(Udinese) 13. Kot
Rije in Madžarske, ki je bil te dni	deljo dosegel Bob Gutovvski nov	sve-	je bilo razvidno že	iz vrstnega reda,
je končal s presenetlji-	tovnj rekord v skoku ob palici.	Pr-	k; smo ga objavili	v pretekli štcvil-
/.: Saarbruckcn :
.	..	________„„	1:2, Duisburg :
cev naslednja: Da Costa (Roma) 23, Niirnberg 2:2, vrstni red: Hambur-'r	Z'T	jer SV 5, Duisburg 4, Niirnberg 2,
»aarbriicken 1, skupina II.: Offcn-
Schaffhausen 6:2, je premagal Peruanca Olmedo, ki je Voung Felloivs 3:1. Končni že prej izločil Drobnega, s 6:1 in 6:4.
Grass- ženski finale je bila ameriška zadeva in sicer je zmagala Broughova nad Knotiejevo s 6:2, 1:6 in 6:3.
V drugi tekmi med reprezentancama Brazilije in Portugalske je v Sao Paolu zmagala Brazilija s 3:0 (1:0).
Španski nogometni pokal je osvojila Barcelona, ki je premagala svojega lokalnega rivala Espanol z 1:0.
clieu, izpadel pa je Schaffhausen ter poraženi iz kvalifikacijskega sreča-
III. kolo finalnih tekem nemškega prvenstva je prineslo naslednje re-
v Atenah, se vo skromno zmago Madžarov 95:85 točkami. Madžarska reprezentanca danes vsekakor ne sodi več prav v vrh evropske elite. Nekaj pomembnejših rezultatov s tega dvoboja: 400 m Kovacs (Madž) 48.9, 1500 m
volno je bilo objavljeno, da znaša novi rekord 4.832 m, potem pa so po uspelem poskusu Gutoivskega že v prvem skoku višino še enkrat izmeriti in ugotoviti, da znaša le 4.819. Na istem tekmovanju je Angel Ro-
bach :	Kaiscrslautern 4:1, Dortmund :	Hertha 2:1. vrstni red:
Dortmund 6, Offenbach 4, Kaiscrs-lautcrn 3, Hertha 0.
Poravnajte
naročnino l
Rozsavolgy (Madž) 3:50.4, 110 m ooi- binson izenačil svetovni rekord na re Retczar (Madž) 14.9, palica Rou- 220 y z ovirami z rezultatom 22.2, banis (G) 4.40, krogla Tsakanikas dosedanji rekorder je bil Amerika-
(G) 16.60, disk Klics (Madž) 53.71, Kunadis (G) 52.35, kladivo Csermak (Madž) 61.73.
Svetovni rekorder v teku na 800 m, Belgijec Roger Moens, je poskušal v Turku ju na Finskem doseči nov svetovni rekord na 1000 m. Zaradi pomanjkanja konkurence mu poskus ni uspel, zabeležil pa je čas 2:21. 3. Boljši kot Moens je bil ruski atlet
nec Sime. V teku na 880 y je Bow-den z odličnim časom 1:47.2 odpravil olimpijskega zmagovalca na 1500 metrov Irca 0elaneya.
DVA SVETOVNA PRVAKA USPEŠNA
Svetovni boksarski prvak lahke kategorije, Joe Brovvn, je v Dcuver-ju premagal s tehničnim knock
Nikolaj Maričev, ki je v Moskvi do- <>t,jom T rundi kubanskega bo-
s-pgel na 1000 m nov rekord Sovjetske zveze z rezultatom 2:20.4, kar je šesti najboljši rezultat vseh.,časov.
Še nekaj podrobnosti s tekmova-
ksarja Orlanda Zuluefo in s tem ohranil svoj naslov.
Prav tako uspešen je bil tudi svetovni prvak bantam kategorije Mehikanec Rani Macias, ki je v San Franciscu premagal s tehničnim knock outom v 11. rundi izzivalca, Filipinca Ursuo. Pripomniti moramo še, da Maciasu ne priznavajo naslova svetovnega prvaka v Evropi.
Dolenjsko g radbeno podjetje
GROSUPLJE
izvršuje vse vrste gradbenih del
Kval letna izdelovalo je geslo natego podjetja I
tStes. tniadms. ne. &o Ho
Pred kratkim so smučarji kranjskega Triglava na občnem zboru pregledovali sadove svojega dela. Klub šteje danes 188 članov, ki so se v pretekli sezoni udeležili povprečno po 7 tekmovanj. Slabe snežne razmere so klubu povzročile precej težav, zato ni bilo mogoče v Kranju organizirati niti ene tekme (razen na Krvavcu). Težko je bilo tudi za tekmovalce, ki niso mogli trenirati doma in so zato marsikdaj potovati na tekme skoraj brez treninga. To so nedvomno težave, ki so močno otežkočate klubu delo.
Posebno poglavje pa predstavlja v klubu naraščaj. Tndi tu je precej krivde na slabili vremenskih pogojih, saj je moral klub opustiti celo vrsto načrtov, ki si jih je zadal pred sezono. SK Triglav ima danes le 8
mladincev in 4 mladinke, ki so lani zastopali klubske barve. To je seveda za klub kaj slabo spričevalo-če pomislimo, da ima Kranj okoli 20.000 prebivalcev. Zato se bo moral novi odbor, ki mu znova predseduje neumorni smučarski delavec tov. Franc Medja, s tem vprašanjem zelo resno spopasti.
Na občnem zboru so sklenili, 4a bodo prodali dom na Joštu, ker je klubu prinašal le izgubo. Z denar* jem od prodanega doma bodo zgra* dili na Krvavcu leseno kočo, ker s» na Krvavcu zaradi žičnice mnoge boljši pogoji kot na Jošta. Če b? ostalo kaj denarja, bodo pričeli topi graditi 60-metrsko skakalnico, k« J9 takšnemu smučarskemu središče, kot ie Kranj, več kot potrebna.
J-J"
Veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom
LJUBLJANA, Bežigrad 6
TELEFONI: centrala, računovodstvo in sekretariat 32-394 direktor 30-013 komercialni oddelek 32-470
»ASTRA« — specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, plastičnih masah, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščinah in orodju, tehničnem tekstilu in v zaščitnih sredstvih vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah
IZREDNA PRILOŽNOST NAKUPA ZA ŠPORTNA DRUŠTVA IN KOLESARSKE KLUBE
Zahtevajte naše ponudbe za nakup tabularjev v vseh dimenzijah in kvalitetah znamke »PIRELI« in »CLEMENT« po najugodnejših cenah od 1650 do 2900 din za komad
Prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«
LJUDSKI MAGAZIN
VELEBLAGOVNICA
CELJE, PREŠERNOVA UL. 10
® vam nudi največjo izbiro tekstilnega blaga, &	konfekcije, perila, obutve, gospodinjskih
8 potrebščin, koles in motornih koles, modernih •	aparatov za gospodinjstvo, bižuterije itd.
K »SVILA«
(bivši Urbanc)
LJUBLJANA, Trubarjeva ulica 1
Pred nakupom tekstilnega b!aga ne pozabite
obiskati noše podjetje,
kjer boste vselej solidno postreženi
in zadovoljni z nakupom

E



2535
sSsass
=55g


5535
§§§§

Uvozno in trgovsko podjetje LJUBLJANA, PREŠERNOVA CESTA 52a
■
Prodaja na veliko motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozilo, dvokoles in njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomateriala, avtontfcbilskega orodja
in pribora ter gradbenih sfrojev domače proizvodnje
M
O
»
3
Grosistično trgovsko podjetje
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 poslovalnica „MAJDA“, Židovska ulica 1
Frizerski saloni!
Prejeli smo ves potreben material za vaše obrate!
Ne zamudite ugodne priložnosti za nakup!
NARODNA j
e k »snet	I
Predstavljamo vam favorite svetovnega nogometnega
Argentina steguje reke fvo pokatu lui&s&TlUnetci-..
Italijanska „peta kolona" je krepko na delu
Približno pred 35 leti se je pričela zmagoslavna pot južnoameriškega nogometa. Ko so se reprezentance različnih držav iz Južne Amerike prvič pojavile v Evropi, je bilo presenečenje popolno, saj so evropski gledalci videli na delu nogometaše, ki so bili enakovredni ali pa celo boljši od evropskih. To je bilo veliko odkritje, kajti dotlej na starem kontinentu niso preveč vedeli o tem, da igrajo tako dober nogomet tudi na oni strani Atlantika.
Slavo južnoameriškega nogometa je najvišje dvignil najprej Urugvaj ■kot prvi svetovni prvak. Toda že tedaj, pred vojno, sta Brazilija in Argentina le malo zaostajala. Po vojni so prištevali predvsem Brazilce v največjo elito, toda svetovni prvaki so postali zopet Urugvajci. O tretji velesili, Argentini, smo vedeli manj, kajti Argentina se ni udeležila zadnjih dveh svetovnih prvenstev. Sedaj pa so se dokončno odločili, da prenehajo s to izolacijo in da se z vsemi silami vržejo v borbo za dosego naj višjega naslova.
22 let povprečka
Izbrana enajstoriea Argentine je slavila na letošnjem prvenstvu Južne Amerike popoln uspeli. Argentinci so brez težave osvojili prvo mesto in šele v zadnji tekmi, ko jim je bil naslov prvaka že zagotovljen, so položili orožje pred Perujem. Modro-bela reprezentanca Argentine je na tem šampiona tu v Limi-triumfirala ne toliko s svojo zmago, kot s prikazano igro. Mladi napadalci so po mili volji »vrteli« brazilske ase kot so Santos, Roberto, Zizinho in drugi. V čem je skrivnost
Besedo ima
llija Jože
Na velikem mednarodnem kajakaškem tekmovanju v Merami je te dni jugoslovansko moštvo doseglo doslej največji uspeli.
] ože llija je v ka j ak-sla lom u F-I zasedel drugo mesto, jugoslovansko moštvo v postavi llija, Zadel in Stoviček pa med moštvi prvo mesto. Dvojica Bennot-Bemot je bila najboljša v kanujih in • za zaključek naj zapišemo še to, da je med posamezniki v disciplini kajak-slaiom F-I med prvo deseterico kar 5 Jugoslovanov. Takšnega uspeha se naši kajaka ši prav gotovo niso nadejali, saj je bila zbrana v Moranu prav vsa evropska elita, razen Cehov.	..	,
V uredništvu se je oglasil ed,en izmed udeležencev in članov na-še reprezentance, tov. Dvoršak, ki nam je pripovedoval, kakšna je bila borba na divji vodi pri Meranu.
»Veste, samo srčnost in skrajna požrtvovalnost je prinesla Jugoslovanom tolikšen uspeh«, nam je s poudarkom pripovedoval tov. Dvoršak. »Sicer pa vprašajte kaj več Tlijo Jožeta, ki bo lahko povedal svoje vtise; saj je bil prav on naš najboljši tekmovalec.«
Jožeta smo dobili v Telekomunikacijah. Brez dolgega uvoda smo bili sredi živahnega pomenka.
»Tako sem vesel, kot že dolgo ne,« je bila prva Jožetova izjava. »Pa ne smeš misliti, da sem zadovoljen samo s svojim osebnim rezultatom, še stokrat bolj sem navdušen nad odličnim uspehom našega moštva, ki je bilo najboljše.«
»In kako se ti je posrečil ta podvig?«, nas je zanimalo.
Joža je 'brez oklevanja nadaljeval:
»Proga je bila dolga 809 m in jo podobna naši znani vodni cesti v Tacnu. Moram pa reči, da je nekoliko težja zato, ker je ves čas divja, pri nas pa, kot je znano, le polagoma prehaja iz divjega elementa v mirnejši tok.«
»In kako si vozil?«
»V prvem teku sem bil šele sedmi, čeprav sem dosegel najboljši čas, toda pri vratci h mi je nekaj spodletelo in odbili so mi dragoceni točki. V drugem teku sem bil najboljši in zadostovalo je, da sem dosegel drugo mesto.«
»Kaj pa ostali?«
»Vsi po vrsti so se borili z veliko voljo, zato vsi zaslužijo pohvalo in priznanje. Sijajno smo se odrezali, zato tudi upam, da bo na svetovnem prvenstvu v Augsburgu Jugoslavija favorit številka 1,< je zaključil naš pogovor krotilec divjih voda in znani smučar llija Jože.
njihove odlične igre? Predvsem so to izključno mladi igralci, povprečna starost najjadalcev znaša le 22 let, ki igrajo ves čas s polno silo in brez odmora.
Močno orožje je tudi njihov način igre. Ta odlično vigrani napad namreč skoraj izključno improvizira, in to kako improvizira. Izkušeni branilci ostalih reprezentanc večinoma sploh niso vedeli, kaj argentinski napadalci nameravajo, kajti vsakokrat je prišlo nekaj drugega in često povsem nepričakovanega. Nekakšno šablono bi nazadnje morda našli, izgleda pa takole:
Žogo iz obrambe je običajno prejel ofenzivni srednji krilec in eno od obeh kril se je »osvobodilo« svojega branilca s tem, da je steklo v prazni prostor proti svojim vratom. Srednji krilec pa potem ni podal žoge temu krilu, ampak daleč naprej v prazen prostor, kamor se je medtem z vso hitrostjo podal ali srednji napadalec ali pa zveza z nasprotne strani. To taktiko Argentinci sami imenujejo »punta de lanza.« Često je videti tudi solo-akcije, ki pa niso plod težnje posameznikov po afirmaciji, ampak izključno izkoriščanje nastale ugodne situacije. Zanimivo je tudi kombiniranje nekaj časa z dolgimi, potem pa spet s kratkimi podajami. Argentinski napad je pravi vihar, toda ne bi bil tak, če ne bi imel zadaj »dirigenta«, srednjega krilca Nestorja Rossija, ki zna tudi na 30 ali 40 m natančno »servirati« žogo in to ali z nogo ali pa z glavo. Nič čudnega ni, če so torej Argentinci premagali Brazilce s 3:0 in dosegli razmerje v kotih 10:2.
Na odločilni tekmi proti Braziliji so Argentinci seveda zaigrali v najmočnejši postavi in ne bo škodilo, če omenimo enajsterico igralcev, ki bo morda igrala tudi prihodnje leto
na Švedskem odločilno vlogo. Takole so igrali: Dominguez, Delacha, Vairo, Gimenez, Rossi, Sehandleiu, Corbatta, Maschio, Angellilo, Stvori, Cruz. Trener te odlične celote je Tuli o Slabile.
Menažerji ponujajo milijone
Odlična igra in zmaga Argentincev v Limi pa je imela tudi slabe
Trgovsko podjetje
DUDO
GROSUPLJE
nudi potrošnikom vse vrste prehranbenega, špecerijskega in drugega blaga Solidna postrežba — konkurenčne cene
Tudi mladi argentinski nogometaš Vairo se uvršča med najboljše nogometne »ase« svoje zemlje. Toda komaj je zablestel, so tudi nanj začeli z vseh strani pritiskati italijanski menagerji in mu ponujajo milijonske vsote za prestop v enega od italijanskih ligaških moštev
Obiskali smo čolnarno brodarskega društva »Sidro«
ob Dravi
Naposled se je vreme le nekoliko ustalilo in omogočilo mariborskim veslačem, da so svoje čolne prenesli v mokri element — v Mariborsko jezero za veliko hidrocentralo.
Naš prvi obisk je veljal »začaranemu gradu« — prelepi čolnarni brodarskega društva »Sidro« - MTT. Tu je mladina ravnokar pregledovala in obnavljala čolne, nekateri pa so že pridno veslali in krmarili po Dravi.
Neumorni tajnik društva, tovariš Čare, je rade volje postregel z novicami.
»Vidite, tu sta dva nova švedska uvožena kajaka, ki sta izdelana po najnovejših načrtih.« Pokazal nam je dva lepa, vitka kajaka, ki sta se bleščala v popoldanskem soncu.
Med pogovorom smo še izvedeli, da šteje »Sidro« nad 200 članov. V svojih vrstah združuje kajakaše, kanuiste, jadralce in motorne brodarje. Sedaj razpolaga društvo s 4 dobrimi kajaki, v teku junija pa bodo dobili še 5 olimpijskih kajakov.
»In kdo bo treniral vaše tekmovalce«, smo se pozanimali.
»Tudi za to je poskrbljeno«, je odvrnil tov. Čare. »Naše kajakaše
bo letos vodil znani državni reprezentant Lipokatič. Vodil bo tudi kajakaško šolo, ki je pričela z delom 15. junija. Mladina kaže za ta šport zelo veliko zanimanje.«
Potem smo še izvedeli, da se BD »Sidro« resno pripravlja za izvedbo letošnjega državnega prvenstva na mirnih vodah, ki bo v Mariboru. Razen kajakašev imajo obširen spored tekmovanj tudi jadralci. Od 28. do 30. junija se bodo na republiškem prvenstvu pomerili v Mariboru z najboljšimi tekmovalci iz Kopra, Pirana, Izole in Ljubljane. Na povratni regati Beograd : Maribor bodo skušali obdržati prvo mesto, ki so si ga priborili lani. Težka preizkušnja bo tudi regata Split : Maribor, saj imajo Splitčani v svojih vrstah vse državne prvake. Seveda bodo Mariborčani sodelovali na vseh republiških in državnih prvenstvih.
Kaj bi še povedali o tem marljivem športnem kolektivu? Če povemo še to, da je BD »Sidro« za svoje uspešno delo lani dobilo kot edino brodarsko društvo v Jugoslaviji srebrno »Kidričevo plaketo«, je menda dovolj dokazov o marljivosti te osnovne športne enote ob naši severni meji.	E. B.
posledice. V Argentini se je namreč pojavila »peta kolona« v osebah italijanskih menažerjev. Po vseh boljših argentinskih igralcih so »planili« menažerji italijanskih klubov in jim obljubili bajne vsote, če se popeljejo preko oceana in igrajo namesto v Buenos Airesu raje v Rimu. Milanu in drugih italijanskih mestih, Ta akcija je zavzela takšen
Nogometaš - milijonar
Če vprašate v Braziliji kdo so na j večji nogometaši, boste v večini primero-v dobili odgovor: Leonid as, Jaiir in Zizinho. Od te trojice je aktiven samo še Zizinho, ki je s svojimi 168 cm dokaj majhen. Tudi zadnji iz te velike trojke namerava obesiti nogometne čevlje na klin. Za Brazilijo je odigral 50 mednarodnih tekem in ne želi igrati še na tretjem svetovnem prvenstvu. Pravo ime tega -igralca je Thomas Da Silva im »kralj drihlinga«, kot so ga često imenovali, je postal s pomočjo nogometa milijonar. Je eden glavnih delničarjev tekstilne tovarne Ba,ngu„ ki finansira nogometni klub istega imena. Na plaži Copacabana ima Zizinho krasno vilo, v Rio de Janeiro pa luksuzno stanovanje, Sam pa pravi o svojem
obseg, da obstaja že resna nevarnost za argentinski nogomet, ki se mu lahko dogodi, da bo v kratkem izgubil več kot polovico reprezentančnega moštva. To bi seveda lahko bila katastrofalna izguba, kajti takšnih igralcev, predvsem pa tako dobre vigrane celote, ni mogoče čez noč nadomestiti. Italijani so v veliki meri že uspeli. Internazionaie ima že pogodbo s Sivori jem, Milan z Grilloin, Bologna z Maschiom, Lane-rossi pa z Rej nosom. Razen tega imajo ponudbe iz Italije in Španije tudi Rossi. Vairo, Dominguez, Corbatta, Dellacha, Montegari in San Filip po, vsi igralci prvega moštva ali vsaj rezerve. Angellila so rešili Argentinci le na ta način, da je moral na služenje vojaškega roka, sicer bi tudi ou že treniral v Italiji.
Orientacija na druge igralce
Mnogi od omenjenih igralcev bodo verjetno na Švedskem sicer na razpolago argentinskemu izbranemu moštvu, toda t-o ni dovolj, kajti če leto dni ne bodo videli svojih soigralcev, vsekakor ne bodo več takšno moštvo, kot so danes. Zato se bodo morali Argentinci verjetno orientirati bolj na druge igralce in poskušati tudi iz teli ustvariti takšno ekipo, ki bo lahko najresneje posegala v borbo za zlati pokal Ju-lesa Remeta. ki ga prejme svetovni prvak. Zaenkrat Argentina sicer še nima potnega lista za Švedsko. Pred reprezentanco so še vse štiri kvalifikacijske tekme z reprezentancama Bolivije in Čila. Nihče pa seveda ne dvomi v to, da se bo iz druge južnoameriške skupine v finale uvrstila Argentina.
Počakajmo torej do jeseni, ko bodo te kvalifikacijske tekme, poleni pa bomo videli, kako je trenerju Stabilu uspelo »zvariti« novo enajsterico. Udeleženci svetovnega prvenstva na Švedskem pa si lahko že danes zapomnijo, da bo treba na poti do najvišjega naslova premagati zelo nevarno Argentino.
SLOVENIJASPORT	Ljubljana, Titova 26, podružnica Mestni trg 10
	Maribor, Gosposka 19
Vam nudi v največji izbiri	Celje, Stanetova 9
vse vrste domačih in uvoženih	Jesenice, Cankarjev trg 3
potrebščin za vse športe	Novo mesto, Glavni trg 34
*	Solkan, Ulica IX. korpusa 158 Slovenj Gradec, Francetova 35
odstopu takole: »Ko se bom sedaj poslovil od nogometa, nočem o žog* ničesar več slišati. Nočem biti nit* trener, niti gledalec. Tudi moja ob® sinova ne bosta nogometaša.« N® vprašanje, kaj je njegova največ j® želja, pa je odgovoril: »Rad bi Še: v Riu čez cesto, ne da bi me P11 tem kdo spoznal in ogovoril.«
VESELI PORAŽENI
Zmagovalno moštvo na nekem bP“ gomeitnem turnirju v Dundeeju n® Škotskem naj bi dobilo kot nagrado lep pokal, za premagance pa j bilo določeno, da dobijo po 2 tun'® na osebo. Finale tega turnirja J. bilo odločeno šele v zadnji min11D ko si ie eno moštvo uspelo posla” žogo v lastno mrežo. Igralci P°r®’ žen ega moštva so sijočih obrazo »kastrati« po 2 funta, zmagovalci Fr so odkorakali s pokalom in kis>' mi obrazi.
PENNV
Na neki prvenstveni nogome^ tekmi na Škotskem je bilo vse v r . du. Na mestu sta bili obe mošt C vsi trije sodniki, žoga in tudi 30-0^ gledalcev. Vseeno pa se je teknU začela s četrturno zamudo. Zaik®;^ Na igrišču je bilo precej snega ’ sodnik je pač ob žrebanju vrgel zrak kovanec za 1 pe,nny. Padel je v sneg itn ga ni mogel najti. ''s.g, 2i2 igralcev, 3 sodniki in del £ dal cev ie četrt ure brskalo P® gu itn bla tu, dokle r n iso n a zarile našli kovanec. Pravi Skoti.
Naročajte se na
..POLET"