vV-- v' . ' /VV' ^V . •^-•■.^••''■l . ^V 'i.'-',, "i'" ■,•■'>-'-v -jlwf-vv^v. r Slovenski Štaier. D «) Spisali Rodoljubi. K r. v' K Izdala in založila Slovenska Matica. V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blazni k. 1868. PREDGOVOR, Jden izmed virov ljubezni do domovine je poznanje do-imovine. Domovino poznavati vzbuja novo in Živejeo ^ljubezen, jena lepota nas povzdiga, jeno rane naä opominjajo, naj jili celimo. Poznanje domovine pa je tudi koristno poznanje gledö na podobo, zrak, toploto," glede na notranjo snov in drobovino, na rodovitnost in veljavo pridelkov, na pota oböevanja, omiko atanovnikov, gledž na zgodovino in državni razvitek, poprek na vse kampe je poznanje domovine koristno za kmctovalca in trgovca in obrtnika, za mestjana in deželana, za vojaka in učenjaka, skratka koristno za vse stanove. Zato je bila vredna misel naše slovenske Matice na svetlo spraviti knjige, ki popisujejo domovino naio; lani je prišla na svetlo vojvodina Kranjska in Koroška, letos pa se pridružuje Slovenski Štajer. Dolgo je bila tudi na tem polju tema, tSrna toma. Naše kraje so morili in opisovali in v knjigah poimenovali veßidel le tujci, kojih zaslug nočemo podtliiati in jim zapo-dučenje dajemo dostojno hvalo, al narodnin nagledov, skušenj, imen niso uradi ali so jih krivo umeli in tudi tako zapisovali. PctCT Kozler, ki jej. 1854 na_svetlo dal zemljovid in kratek zemljopis slovenske dežele in pokrajin in smo ga 1.1864 vnpvid dobili člani^slovenske Matice, je na tem polju podstavni kamen položil, slava mu! Stavba bö göiövo a razvitkom narodnim šla naprej, predmet in imena se bodo likala, poznala, popravila in k temu naj vsak rodoljub pomore. Ktero ime je inači zapisano, kakor ga narod govori, ali zapisano v ožem ali širšem obsegu naj ga popravi, kdor zna. Kes, da je zavest pravilnega imena pri narodu samom Že večkrat oslabljena, in da tu mora znanost v pomoö priti, al tu in tam ob pravem času za iTvoža ne zveš, kteri bi ti pravo povedal. Pa tudi o predmetu samem se moramo naslanjati na narodno zavest. Slov, Štajer, 1 Narod je v poimenovanm svoje zemlje nek ßuden modrijan in naravoznanec. Ime Ponikva, kako kratko opisuje KarstovisnaCaj pomkajoče vode; Skale kažejo na skalnato podlago torišča Se zdaj, ko je že morda po tisočih letih na Režnje visoko prsti se'nasulo'na skalo; kope, kogli, holmi, vrhi, gorce spet obliko gore ali hriba s samim imenom opisujejo. Jstina kaki zakladi, jezični, prirodopisni, zgodovinski 86 počivajo v krajnih imenih, ki še niso vzdigaeni! Marsikteri čitatelj v pričujoči knjigi ne najde svojega liriba in svoje rečice, ceste, vesi, posebnosti, ki se nuu imenitnejaa zdijo od drugih imenovanih. Naj jih zapiše v časnike, dokler ne spravimo domačega deže oznanskega društva, naj jih opisuje, razglašuje, prihodnja knjiga jih gotovo ne izpusti, Da nam jiikdor ne oponaga, da smo popisali samo slovenski del Stirske dežele, naj odgovorimo, da nas Slovence, ker vsega na enkrat ne moremo obseči, v prvem redu zanimiva najbolj domači svet Kraji, kder Slovenci bivajo, je nas ölovencev domovina in sicer naSa oža domovina, kajti širja domovina nam jo Avstrija, ki ima vse svoje narode braniti in vsem svojim narodom pravico deliti z eno in isto mero in vago, da se narodi med seboj ne sovi-ažijo in tlačijo, ampak spoštujejo in podpirajo. Deželne vezi Štirskih nemäkih in slovenskih stanovnikov bode svoj čas na obojno pravico so jasnejše določil, na dalnje znanje deželne zemlje tako .Štirake kakor vseh avstrijskih dežel Širiti, bo pa tudi Matici nadaljna skrb do njenih moči. Vsaj tudi tu stoji stavek, da medsebno spoznanje vzbuja ljubezen in preganja predsodke, sumnjo in krivico, Tako tedaj ta knjiga ide med svet, pohlevna, svoje nepopolnosti si svesta in zato Ji krepkemu neuti-udlivomu de u opominjajoča vse rodoljube slovenske; skrbljivi naSi Matici pa, vsem sodelavcem, pomočnikom in sovetnikom pa naj izreka s to svojo besedo iskreno hvalo. V Mariboru, na dPn sv. Cirila in Metoda 18(18. Dežela. I. /eniljopisne raziwere. (Spisal profesor Josip önmaTi.) Vvod. Knjige izviriiice (za tla in vode). 1. SUlmerjene višine na Štirskem^ zlozila ZoUikofer in Dr. Gobane, izdala družba geogn. mont. za Stirsko- Gradec 1864. 2. Krajepis vojvodine Štirske od Dr. Mahevja, Gradec 1860. 3. Zvesta podoha Štirshe vojvodine, spominska knjiga nadvojvodu Jovami, vredoval Dr. Hlubek, Gradec 1860, 4. G mer al-Štabni zemljevid Stir ski, 5. Deželni zakonik, razposlan 16, suScci 1854, imajo^ nemška in slovenska ijnsna starih in novih srenj. 6. Slovenski zemljojns in pregled itd. na svetlo dal P. Kozler, Dunaj 1854. Kratice. ^ pomenja trigonometrično meritev viSi», ki je vzeta ia zapisnikov občnega vreduiatva c. kr. katastralnega zemljomerstva. L. js kratica za meritelja Lipuld-a, M. — Morlot, E. — Rolle, Sch. ~ Schmidl, Z. — Zollikofer, J. i. — Južna železnica, K. ž. = Koroška železnica, V. ž, = Vühodna železnica, Z. 2.::; Zagrebška žaleznica, Met. p. ~ MeteorologiiSna postaja, TJ. ~ Ungor, K. :Z. Kreil. J. S. V. Z. je kratica aa jug, sever, vzhod, zahod; Številke pomenjajo milje, Številke za pokritjfianicn imenom v oklepih pak kaižejo, koliko krati je isti merltelj meril, tako (la je srednja številka vKCta za. višino. Orlica P/, 8- od Brežic 2000' ae tedaj bere; Orlica, ki je 1'/, milj Bevenio od Brežic, jo 'iOOO öevljev visoka po trigonometrični kata-stralni meritvi. Ali pa Sv. Lenart, oh cerkveni trati 1J V. od Slov. Gradca 1760' R, (5), ae bere: Sv. Lenart, merjen ob cerkveni trati, ki je oddaljen 1'/, miljo jugovzhodno od alov. Gradca, je visok 1760 fievljev po srednji Številki 5 kratne meritve Eolleta. Lega, mera, meje. Lega, mera, iiajvišo, najniže mesto. iSlovenski Štajer, ali Štirsko Slovensko, tudi mali Štajer imenovan, jc oni kos štirake dežele, na ktereni Slovenci bivajo; on leži med 45 " 62' 18 " in 46 « 43 ' severne Sirokosti, in med 32" 13' 25" in 33» 58' 20" vzhodne dolgosti. Najjužni&i kraj Je, kder Sotla v Savo izteka, najsevernojSo selo je ves Gorica^ in jene okolico na levem hregu Mnre, unstran Radgone, na Ogeraki moji; ne dosti niže sta Spilfeld in Gomilica na desnem bregu Mure, niže Lipniškega polja, in Sobota blizo koroSke meje. Naj dalje proti zahodu leži gora Rinka v Solčavskih planinah, najdaljo proti vzhodu pak je mejna zemlja med Središčem in Medjimiirjem, Ima tedaj Slovensko-Štirsko aemlj opisne dolgosti 1 " 44 ' 55 in zemlf opisne Sirokosti O" 50' 42", t. j., dolgost slovenske Itirske zemljo znaea 18 avstr. milj in äirokost 12'/a avstrijskih milj. Meri pa Štirska slovenska zemlja lOGV^^Q miljj namreč 103 meri Mariborski okrog, in k temu §e pridamo S'/j milje, kar meri ona zemlja, ki jc Že v Graškeni okrogu in še Slovenci na njej bivajo. Najviši kraj nad morjem je v Solßavskih planinah gora Rinka, 8085' visoka, najniže je ravena pri Brežicah, ki je 444' nad morjem. Meje. Na zahodni strani proti KoroSkemu, na južni strani proti Kranjskemu in Hrvatskemu, in na vzhodni proti Ogerskemu, so deželne mejo, ki ločijo nas Štireke Slovence, od ondotnih prebivalcev od Kranjskih, Koroških in Prekmurskih Slovencev, in od sorodnjakov Hrvatov, na severni strani proti nemškim prebivalcem Štirske dežele ni nobene meje razve narodne, ki kaže, kako daleč Slovenci stanujejo, in kde se začenja nemški živelj- A. Deželne meje. 1. Zahodna meja proti KoroSkemu. Začnimo z goro Kinko, ki dela mejo med Koroškim, Kranjskim in Štirskim, in je najzahodnejše in najviše to- J'išče slovenske »tirske zemlje. Od Rinke naprej se obraßa zahodna meja proti Koroškemu na ijrbtu Solčavskih planin na severno stran do Velikega vrha; odtod proti vzhodu krez Olšovo, Lepi vrh, Greben, Veliki travnik, Smere-kovec, do Tolstega vrha. Od Tolstega vrha gre meja, Savinske planiue zapustivŠi, proti severu krez goro sv. Urše do iztoka Mislinje v Mežo, odtod moji Meža Stirsko in Koroško zemljo do svojega iztoka v Dravo, in. potlej Drava proti vzhodu tekoča od Dravborga do Vrat milje. Doslej je bila meja naravna, namre£ sprva razvodje Stir-skih in Koroških vodd, in potem Meža in Drava, odtod se obrača meja proti severu krea Pcrnico, preskače pri sv. Vinceneiju Sobotsko Bistrico in dosega zadi za Bolho (Dreiekom) glavno vrsto Korskili planin, kojih najviša gora Grolovec ali gora Spajka je že na neraildh tleh. Zato zapustimo tukaj nadaljno mejo proti Koroškemu in vrnimo se nazaj k Rinki in popišimo mejo proti Kranjski deželi. 2. Jugozahodna meja proti Kranjski deželi. Južna meja gre od Rinke do Sotle proti Kranjskemu od severozahoda proti jugovzhodu, od iztoka Sotle do Drave proti Hr^^atskemu pa gre od jugozahoda proti se-vorov2!hodu. Kratko imeniijemo prvo mejo z ozirom na ccloto jugozahodno, zadno pa potem jugovzhodno. Glavna črta Kranjsko-Štirske meje od Rinke do iztoka Sotle v Savo je jugovzhodna. Naj pred od Rinke do Ostrice gre meja proti vzhodu, odtod krez Veliko in Malo planino do Ostrega vrha proti jugu, od Ostrega vrha krez Javornik, Menino planino, Šavnice proti vzhodu, odtod zopet proti jugu, zapušča Savinske planine, prestopa pri Motniku Motniški potok, potlej Ljubljansko cesto in Voljeko, pri planini Jelovici se obrača proti vzhodu do Celjske Velike planine in dosega, krez Javor in Sveto planino proti jugu gredoč, pri iztoku Trboiice, reko Savo. Odtod dela Sava deželno mejo med Štirskim in Kranjskim proti jugovzhoda tekoča, dokler se Štirsko ne skonČa pri iztoku Sotlo v Savo. Savska meja od Trboija do Sotelskega iztoka meri 9% avstr. milj. 3. Jugovzhodna meja proti Hrvatskemu. V ostrem voglu v Savo priteka Sotla, ki dela mejo proti Hi-vatskemii, Sotla in Sava krojite tedaj zemljo Stirsko pri Brežicah v podobo ostrega vogla, kteri se izmod vsega Štirskega naj dalje proti jugu razprostira. Sotla meji proti severovzhodu do svojega izvirka in je z ovinki vred 12 milj dolga meja, potem nadaljujejo mejo Vegi: Provoj, Macelj, Brezova gora, sv. Avguštin, Gruškovoc, Coričak, dokler da pri ZavrČii pride meja do Drave, Dravo do Ormuža trikrat preskače, odtod pa jo Drava mejašica do Središča 2 milji daleč. S tem pa se konča južna meja. 4. Vzhodna maja. Zadi za SredišCem stopa meja krez Dravo, in gre proti severu, prestopa Kanižansko ali vzhodno železnico, in cesto Čakovsko, in ae zavija proti Godonincem, se drži nadalje potoka Trnove do Lntomerskc Gomile, prestopa krez Gomilo Lutomersko gorice, ki se v Medjimurju nada-Ijujejo, gre potem s Preseko, pritokom Ščavnice vred, do Ščavnice, jo pri Sti-očji vosi prestopa, prerezuje mimo Pristave Mursko polje, in prihaja tako niže Mute do Mure. Od Središča doslej je meja proti Medjimurju, zemlji med Dravo in Muro, kojo zemljo si Hrvati in Ogri prisvojnjejo in ima slovensko - hrvatske stanovnike. Tuka.] pa se začenja meja proti Ogerskemu, in Mura meji s svojim tokom od Melovja niže Radgone do niže Mute 3 miljo dalječ proti sosednim Ogerskim Slovencem, ki jih Prekmurce imenujemo. Od Melovja so poteza meja zvunaj Zetinc in Dedenic do srednje Kuiernice, ki od Kabo-Murskoga razvodja proti jugu priteka in v svojem gornjem in srednjem teku mejo dela proti Prekmurcem in Ogerski zemlji. B. Narodna meja. Narodna meja v severu je živa meja, in se premika, kakor se to samo po sebi razumeva. MočnejSi in marljiv vej&i živelj siti slabejacga in menj zdramljenega nazaj, stittkaje b premoženjem in vedo, in kakor se tudi včasi zgodi, z državno pomočjo. Vsaj znano je, da bo nekdaj Slovenci bivali ne le po Kranjskem, GoriSkem, južnem Koroškem, južnem Štir-skem, v Istriji, v Trstu, v svojem kosu Ogerske in Beneške dežele, ampak, kakor nam spričujejo slovenska krajna imena in zgodovina, po celem Štirskem in ee mnogo dalje od Adrije do Donave, po celem Koroškem in Tirolskem noter do Bavarskega in tudi v Beneškem in Ogerskem, kder zdaj Nemci, Madžari, Taljani živijo. AH nam je mehkuž-nost in nesloga, ali so nam presilni navali divjih narodov moje tako daleč spodjedli, kdo bodo razločil? Kdo so tudi drzne tožiti zgodovino in previdnost? Grojimo rajši in mar-Ijivejše sedajnoat, kajti tudi v novejSem času se meja rijo naprej, delavnejii in marnejši si zemlje pridobiva, drugi pa jo zgubljava. Narodna meja slovenskih in nemških prebivalcev na Štirskem pa gre z večine po okrožni moji Mariborskega okroga, samo nckteri kosi slovenske zemlje še ležijo v Graakem okrogu. Zato hočemo najpred mejo med Mariborskim in Graškim okrogom popisati in potem dodati, kar je Slovenskega v Graikem okrogu. Okrožna meja Mariborskega okroga gre z večine po razvodju med Muro in Dravo. Začenja se niže Golovca ali goro Špajke nad Bolho (Bauho), gre proti jugovzhodu s potokom Krurabahom, ga pri Harteniku zapušča, in so drži proti vzhodu grebena Labodskih planin do Radolne, odtod zapušča razvodje med Radolno in Koplo, se obrača na južno stran proti Sršenu in sv. Duhu, reže proti jugu celo do Žalca, in mimo Žalca, ki ostane v Mariborskem okrogu, se po vrača nazaj k severu do Pesniškega brega poleg Luč, odtod gre krez Plač k Muri pri Spilfeldu, ostaja kakih milj pri Muri in se povrača nazaj k razvodju na Lilov vrh, gre po razvodju krez Velko (Marija snežnica) do Kremberga, odtod gre krez Ščavnico do Plit-viškega vrha in mimo Lomanoš in gorne Radgone k Muri, ki odtod mejo nadaljuje in pri Melovju konča. Potem takem ostanejo v Graškem okrogu sledeča slovenska sela in kra.ji: 1. v Radgonskem okra, ju 5 ves i unstran Mure na Ogerski meji namreč: Potrna, Žetinci, Dedonci, Zenkovci, Gorica, in 4 okolice na deani strani Mure, namreč; Rade-hova ali Lomanose (krivo Deutsch Kadersdorf', ker jo slovenska ves), Plitvica, Plitviški vrh. Lesene, in Radgonsko predmestje Gris ((irez). Število prebivalcev v imenovanih veseh in okolicah Radgonskega okraja znafea 2052 ljudi, in zemljiäCe meri 5574 oral 996 □ sežnjev in sicer ima: unkraj Mure, Grorica . . . 182 Ijuai, 764 oral 986 □ sežnjev Zenkovci . . 110 415 1435 )7 Dedonci . . 126 jj 387 » 1256 j) Žetinci . . . 182 )? 669 )) 826 » Potrna . . . 266 >? 946 ;) 764 >! Mure, Plitvica ■ . 350 j? 809 j; 1088 H Plitviški vrh . 252 v 298 >1 259 1) Lomanole . . 166 n 445 11 1389 LeSene . . , 239 1! 663 » 777 !> Spodni Grez . 179 ri 173 216 jj Razve imenovanih vesi in okolic so Se v Radgonskem okraju Segovci na pol. Črnce in Marhečka ves do tretjmc, Lutverci do četrti slovenske, pa tudi v drugih veseh kakor v Žepovcih, Apačah in imstran Mure v Homcu, Pridovi, Farovcih, Trnovi, Vesci, Obrajni ali na Mejah in posebno tudi v mestu Radgoni še je mnogo Slovencev. 2. V Mureškem okraju so slovenske srenje: Sladki vrh, ima . 387 ljudi, meri 044 oral 989 □ sežnj. Rožengrunt (razve 4 posestnikov) 223 „ „ 613 „ 1070 „ Nasova .... 352 „ „ 1029 „ 1094 „ Velka .... 828 „ „ 2477 „ 629 „ Draženvrh ... 328 „ „ 926 „ 1303 „ Ščavnica s Krem-bergom . . . 601 „ _ „ ^263 „ 73 „ V vsem tedaj . - 2719 ljudi, na 8255 oral 358Qsežnj. Razve teh srenj so §c Trate in Graba na pol^loTCn-ske, v Lokavcu in na Vratjem vrhu je malo posestnikov a viniöarji so z večine slovenski, tako so še tudi vŽiber-čah in posebno v Mureku z večino slovenski služebniki. 3. V Ijipnisketn okraju bo slovenske srenje: Kaöje, z večine, do Vs» "i oral, 785 nsež. Kamenik, tudi do 319 jj 1129 )) 1291 )j Ekberg, do V, » 399 jt 915 ;; 394 ?) Senava ali Šonalce (Sernau) do jj 411 jj 846 » 1071 » Belič do '/4 299 523 ij 1242 )) EbiČ (Evičc) do i; 182 jj 376 }} 1181 !) Kazve v imenovanih srenjah bo še Slovenci v Ki'a njah do '/5, v Hodnem ali Shodnem vrliu Se le viničarji in posamezni posestniki, tako tudi v Grudolu, v Labiču, v Rečju; Ernož in Gomilica sta do služebnikov preselnikov že skoro celo ponemčena. Vdove posestnice jemljejo navadno stanovnike iz Goi-nega dola (Oberthala), tudi zemljiška, ki so na prodaj, oni isti pokupujejo, otroci se slovenskih staršev govorijo nemški, imena hišna pa so So slovenaka. Najmenjše število Slovencev v Lipniškein okraju se tedaj sme vzeti do 1500 ljudi na 37Ü0 oralih zemlje. 4. V Arveškem okraju so slovenske srenje: Kopla ima . . . 1135 ljudi na 5316 oralih 1553 □ sežin. Veliki Vauc (Valeč, Boč) .... . 540 j) » 2920 » 1370 II Posnica .... . 804 n i) 1933 jj 1491 » Gradišče . . . . 878 J7 j7 2131 )! 243 » Rcmanik . . . . 530 » !J 2525 II 1460 II Luče (z večine) . 500 >1 1! 192 » 17 }t Klanec .... . 319 1! !> 976 » 1498 ir Veče (z večine) . 40Ö yy JI 946 U 1561 II V srenji Brdo in Kranj e se razmera Slovencev tu ne moro postaviti, ker je naprošcn dotični dopis izostal, ali v Kranj ah je brž ko ne polovica Se slovenska in ker je nemčenje ae zvrsilo še le v novejšem času, zato so hišna imena kakor indi So slovenska. Posamezni posestniki, potem viničarji in služebniki so äo v Hardeku, Krastu, Lešju in Arvežu (Arbožu). NajmenjSe število v Arveškem okraju se tedaj sme vzeti do 5200 ljudi na 17300 oralih. 5. V IlniSkini okraju so Se Slovenci deloma v srenjah sv. Lovrenec, na mali Radolni in v drugih srenjah prek razvodja, kot sliižebniki pa tudi v Ilniku (Ivnik, tudi Junika), tedanjih Število je neogibno neraöenju podvrženo. V vseh petih okrajih se tedaj kot najmonjša mera slovenske zemlje sme vzeti do 36000 oral ali S'/i □milj, in (irta narodne meje so oddalja od okrožne meje Mariborskega okroga na gori Rerašniku nad Koplo, gre med Lu-čami in Arveženi do Križevega vrha proti severnemu severovzhodu, odtod po Gomilski dolini k vzhodu k Muri nekaj nad Špilfeldom, ostaja Spilfeld sam izjemai pri Muri do Miireka, krez most MureSki pa gre nazaj toda do razvodja med Muro in Ščavnico, kdor ostaja več menj do Radgone, pri Radgoni pa gre krez most sop et k severu do ves i Gorice unstran Mure. Ob ravenah je Slovenstvo naj dalje nazaj potisneno, na gorah se najdalje drži. Z ozirom na cerkveno razdelitev so tedaj Maria snežnica, sv. Duli pri LuČah, Kopla, in z večine Luöe slovenske župe in bi ae äe imele slovcnslci vladikovini pridružiti, Gomilioa, Radgona, Spilfeld, Apače, Murek, Arvež, Ernož in sv. Lov-renec pri Ilniku so le deloma slovenske, deloma pa nemške župe. Z ozirom na politično razdelitev so Radgonski, Mureški, Lipniski, Arveaki okra;j slovensko-nemiko zmešani, Ilniški pa večidel že nemški oziroma ponemčeni okraj. Čl SLO PRVO. t. Tia. A. Gore. Slovensko Štirsko ima na mejah visoke planine, Solčavske planine, Korske planine, pa tudi sredi dežele ima svoje Pohorje in Dravsko pogorje nad Dravo, potem med Dravo in Savo dolgo pogorje od sv. Urše krez Javor Stenico, Konjiško goro, Boč in Rogatec do Maccljna, nadalje Celjske brege in končno Bohora in Orlico. Mimo tega še polno polno hribov in gričev, ki redijo žlahten sad vsake birc. Pa stran rek in potokov tudi lepih raven dolin in dolov ne manjka in v obče ima slovensko Štirako nizka tla. Hočemo si naj pred gore razvrstiti. Kot razvodje ali ločilo vode med Dravo in Muro se vleCejo pragorne planine daleč raed Dravo in Muro in sicer, ko Se Mura teče po gorajem Štirskem in Drava po Koroškem, že delajo te planine mejo in ločilo unima vodama, pri Bi-uku (Mostu) se Mura obrača proti jugu, in te planine se tudi v enaki črti cepijo, eden del gre naprej proti severo-vzhodu in krez Muro, koder Muriea priteče, drugi del pa proti jugu in dela na dalje spet razvodje med Muro in Dravo. Ta južni del pragornih planin prihaja mimo Sobote na slovenska tla, pod imenom Korskih ali Labod-skih planin. Labodske planine se precej blizo Drave znižajo in razvodje se potem nadaljuje pod gorskimi imeni: Radolna, Kemšnik, Kozjak in prehaja v Gloričko ali gerne Slovenske gorice krez Pesniški hrib, kdcr izvirata potoka nasprotnika, gorna Lučenaka Pesnica in spodnja Pesnica, in gre po Groriškem krez vrh imenovan Velka do Lotomerske (jomile v Mcdjimurje. Kazve tega Se naravopisci učijo, da Labodske planine pri öortini Dravo prestopajo in se še jenok povzdi-gajo pod imenom Pohorje, ki se razprostira do Maribora in se šteje razve južnega dela Vitanjske planine med pragore. Druga vrsta gor bo apneniki, ali apneniške gore; raztezajo so kot razvodje med Dravo in Savo na meji Koroške in Ki-anjske dežele pod imenom Karavanke ali Grin-tovci in mejaš Grintovec čuva mejo med Koroškim, Kranjskim in Štirskim 8145' visok. Na iŠtirsko zemljo stopajo pod imeni: Solčavske, GornograSke, Ljubenske ali pod splošnim imenom Savinske planine. Kmalu na Štirskem se te planine cepijo, in jemljejo vmes v krilo svoje reko Savino, južen cep dela razvodje med Savo in Savino, do Vranskega pod imenom Savinske planine, potlej kot Celjske gore. Severen cep pa gre nad Savino proti Pohorju, pošilja eno panogo k Dravi do sotoka Mislinje in Meže, jediio na severni strani Savine do Vojnika. Glavna panoga pa gre od gore sv. Urse proti jugovzhodu kresi .Tavor, Stenico, Konjiško goro, Boö, Rogatec in Macelj pod splosnim imenom Dravo - Savskega pogorja, kot razvodje med Dravo in Savo. Za kratek čas se Dravo Savsko pogorje a Pohorjem celo dotika in apnenske in pragorne snovi se na onera torišču solevajo. Ostale gore med Vranskim, Vojnikoni, Podčetrtkom in Planino imajo, pod imenom Celjske gore, občen značaj premogove tvorbo; niže teh se se razteguje med Zidanim mostom in Podsredo pogorje Bohor, in med KrSkim in št, Petrom pri Kraljakem gi-adu Orlica. I. Korske planme. Korske planine ali Labodske planine se kraj Lnbod-ake doline, kot meja proti Korolkemn, razprostirajo od Keickenfelsa na KoroSkein do Drave in do Radolnsko cesto pri Marbegn. Najvisa gora Korskih planin, zasebej Korska planina, od Sobotčanov zgolj Gorca ali gora Špajka, tudi Golovec imenovana, stoji med LanCami in Wolfsbei--gom 2Va ZTZ. od Lanč in je 6759'A 6787 L. (3) visoka. Labodske planine pokrivajo v obeh deželah v Koroški in Štirski okoli 40 □ milj in na najmenjSem južnem kosu še Slovenci bivajo, počenši od spodne Sobote v župi sv. Jakoba. Severni del nad goro Špajko tedaj hočemo v ne-mar pustiti, ker leži že zvunaj naSega pi'edmeta. Od Golovca ali gore Špajke gro pogorni hrbet proti južnemii jugovzhodu krez Schwajgkogel (Švago) 1 '/4 Z. od Labodovca 5368' R., Lorhkogel 1% JZ. od Labodovca 3072' B., krez sedlo Mauthnereck 2833' R., Rtnik (Harte-nigkogel) 1V4 Z- od Ilnika3749'A, krez sv. Lovrcnec % ZJZ. od Ilnika 2858' R., konča pri Radolnski cesti JZ, od Ilnika 2000'. Poleg tega brbta na zahodni strani priteka izpod gore Spajkc potok Krurabach (Kriva). Zadi za Krumbahom so raztcguje od glave Špajkove odcepljena druga gorna panoga, ki gre krez Bolho, v ljudskem govoru Bauho (Dreieckkopl^ 2. S. od Dravberga 4831' L., Sobotski kogel (Büratling) l^/j SSV. od Dravberga 4435' R., in se med Krumbaliom in Sobotako Bistrico do njunega sotoka razprostira. Spodna Sobota ali sv. Jakob, ki leži pod Sobotskim koglom, je 3231' R. visoka^ gonia steklarna (nova Sobota) poleg Sobotskega kogla 4027' R,, Gradiskogel niže prejšnega l^a S. od Dravberga 4249' R., pod tem je sv. Lenart podružnica Sobotska 1^/4 SZ. od Mute 3570' R., in BistriSki most pod sv. Lenartom 2293' R. Ta panoga od Bolhe do imenovanega sotoka je sredna, in zadi za Bistrico, od Koroških tal sem, §e priteka tretja panoga, ki se na Koroškem konča pri Dravi, blizo Štir-ske meje, z vrhom sv. Magdalene 3202' visokim, na Stir-sko pa prihaja njena veja pri Kapelici sv. Vrbana 1 SV. od Dravberga 4215' L. kot gora Pernica 7j, SZ. od Mute 4375'A, ki se z NapeSnikom ZSZ. od Mute 2927' R. jtred Gortino in Muto pri Dravi konöa. Labodske planine imajo planinskih pa5 in travnikov, lesa, ki je le proti višini pritlißen; gora Špajka je le celo na vrhu gola, zato morda Golovce, niže vrha raste zelo diseöa cvetlica Špajka, ki jo nase kmetice rade kravam dajejo, da dobijo dobrega mleka; v Soboti že krompir in vso jarenino pridelujejo; na vzhodnih nižinah pri Lancah^ Ijabodovcu in Ilniku pa tudi šilhar raste. II. DraTsko pogorje. Labodske planine se nadaljujejo proti vzhodu z Dravskim pogorjem; med njima dela mejo cesta, Id vede od Marbega do Ilnika, proti jugu sega Dravsko pogorjo tesno do Drave, tako da se od Marbega do Selnice med njim in Pohorjem vije stisnena Drava in cesti poleg imate že veßidel svojo posteljo prekopano na znožju bregovem. Od Selnice naprej se pogorje od Drave proč krči, in ima niže sv. Vrbana in Počehove pri Mariborsko-graaki veliki eeati svojo vzhodno mejo. Na severni strani delajo mejo, proti Goriškemu, do-I'*'® potokov Sekove pri Ilniku, gorne Pesnice pri Arvežu IjUtiab, in spodne Pesnice od Pesniškega brega do Leitersberga in Mariboi'sko-graake ceste. Pesamezna imena Dravskega gorovja so: Radolna, Remänik, Kozjak. *) Glavni hrbet Dravskega pogorja gre krez Kopunar SV. od Marbega 3325'A, Veliko Kadolno »/4 JJV. od Ilnika 3145^ A; av. PongracijJV. od llnika 2717'R. (2); mimo kmeta Zahernika '/a VJV. od sv. Pongracija 2127' R., krez goro Remšnik in se obraßa krez srenjo Rerašnik, proti jugu do sv. Duha JV. od Arveža 297G'A> P^'i cerkvi 2718' R. in do Jarcevega kogla JV. od sv. Duha 2924' R., odtod gre nazaj k severu krez srenjo Valeč (Boč) in krez sv. Križ do sv. Vrbana SZ. od Maribora 1890' R., od koder je neznano lep razgled in prihaja krez Rožboh in Leiteraberg do velike ceste. Izmed južnih panog zaslanja ena, ki se vleče niže Kopunarja proti Dravi, Marbeško polje na vzhodni strani, in je visoka pri Burkartu '/4 t'd Marbega 3280' R. Druga panoga se vleße niže velike Radolne k Dravi, na nji je cerkva av. .Jurija na Remaniku VSV. od Mai-bega 2013' R. Med njima teče sv, Janžki potok. Potem gre zopet ena panoga med Brezjo in Pubaherjevo grabo. Od gore Rerašnika gre panoga krez gorno Kopio % JJZ. od Arveža 1323' R. (2), krez Sršen Vi J- «d Kopic 3046'Ai kder se na dvoje razcepa, tako, da so med Pubalierjevo grabo in Št. Ožbaltskim potokom trije robi in dve grabi, ki vsi okoli Jalnekarja k Dravi prihajajo. Od glavne te panoge prihaja tudi veja, ki se pri Kopli odcepa in se nad Ožbaltskim potokom in Cermanico Dravi bliža. Od sv. Duha se razprostirata Burmat (Vurmat) in B06 (Valeč) proti Dravi. Jugovzhodno niže Zlemerskih (Žlemskih) ribnikov gre med gorno Reko in Slemensko grabo Žalec I»/« ZSZ. od Maribora 2900'A s Slemenom do Vilduša; Slemenaka graba poleg pa se izteka v Bre-stenico, ki, od sv. Križa prišedša, se na levi strani Šo-bera dotika; od a v. Vrbana prihaja Lucij ski breg, zadna veča južna panoga, ki se konßa pri Kamici. Dravsko pogorje je na to sti-an divje gorovje, ki naglo k Dravi prepada in je pretrgano od no menj 20 *) Ime Püsrug, ki je nastalo Geisriickon, je colo samovoljiiu vstvarjeno in porabljeno za vfle Dravelto pogorje. ozklli grab, ki ao obdane s strmimi višinami, na severni strani se prijetnejše in milse »nižuje in niu raste na znožjii žfi silhar, na jugovzhodni strani od Selnice počenSi pa raste na znožju izvrstno vino, posebno pa pii Mariboru na tako iinenovaiiein predgorju, kder muškat najbolje Jozarja. 111. Slovenske gorice, RadgouBke lii Lutomerske gorice. Slovenske gorice so prijazni Ijribi in griči med Di-a-vo in Muro, polni vinogradov, tako da je ljudstvu ime gorica že preSlo v pomen vinograda. Ta kraj bi se lehko imenoval valovna planota, ker so okrogli hribi in grißi od kakega brega videni morskim valovom podobni in niso kaj visoko nad bližnje ravene povzdigneni. Murek postavimo je 740', Ptnj 735' visok in navadni bregi so le od 1(X) do 300' visi; vender se med Ptujskim in Lipni-škim poljem ponašajo, kakor malo gorovje, kar je z imenom gorice res primerno rečeno. Razločujemo pa gornje gorice ali Goriško, kder dori-cani bivajo, do ceste lued J^tiijem in Radgono krez sv. Trojico in Uadvence, in te delimo v vzhodne na levem bregu Pesnice, in v zahodne na desnem bregti Pesnice. Niže ime novane ccste, kder se Dolansko začenja, ho spoilnje gorice in od teli še izločujemo navadno Wadgonske gorice med tSčavnico in Muro, in Lutomerske gorice med Savskim dolom in Medjimurjcm. a) Gornje slovenske gorice na levem bregu Pesnice. Slovenske gorice nadaljujejo razvodje med Dravo in Muro, to nalogo prevzomši od Dravskega pogorja. Crredo pa Se tudi od Pesniškega brega 1 miljo nazaj proti zahodu do nemškili tal, in spremljajo gonijo Pesnico do iztoka v Sekovo, potem Sekovo do iztok» v Sulpo, kder se znižajo do Sulpskega iztoka v Muro. Križev vrh SV. od Arveža 2(X)9'A je najzaliodnejši breg slovenskih goric; od Pesniškega brega proti vzhodu gre razvodje krez Sla- Slov. Štsjer. 2 tinski vrh 1 V. od Arveža 2173'A, Ekberg 1/4 ZJZ. od Špilleida 1665'A, krez Plaß % J. od Špilfelda IGlö'A do Šent-Ilskega železniškega predora 924' (predor 876') Jž. Od Šent-Ilskega predora gre krez Novi vrh, Oolberg, Lilov vrh (Lila, Srebotje, Lilachberg) «d Mureka 1131'A, do Velke (Marija snežnica na Velki) J. od Mureka 1282'A. Od Pesniškega brega do Velke ata dve milji. Razvodje gre potem takem precej na ravnod proti vzhodu kot dolgi, zdaj niži, zdaj viši vrh, tega vrha se pa držijo popreßni vrhi, ki na severno stran odpadajo proti Sekovi, Sulpi in Muri, na južno stran pa proti Pesnici. Najdaljši severni vrh gre, že na nemfikih tleh do Sekovskega grada, okoli njega so Sulpa vije, in njegove stranske veje se končajo nad Gomilskim potokom pri Er-nožu že tudi na nemških tleh. Drugi popreCni vrh je PeSčenski vrh med potokom Grorailico in Kamenikom in soga do Oomilice tudi s stranskimi vrhi. Potem SG razprostirajo nfi sovcrrio strun vrhi Ekberg, Kače, Hodni (Shodni) vrh, Beiie (Veliči), Evißi, Oboki proti Spilfeldu. Med Novim vrhom in Velko se razvodje zniža k Muri, do koje je kake pol ure. Na južno stran proti Pesnici je že imenovani Pesniški breg kot most med Dravskim pogorjem in Slovenskimi goricami. Kraj njega na vzhodni strani tečejo soravni popreßni vrhi od občnega zglavnika, razvodnega vrha, in imajo, čim dalje so proti vzhodu, tim dalje do Pesnice, ki se do Senarske vesi proti jugovzhodu obrača in ao toliko daljSi. CirkniSki vrh, skončavši se v srenji Ravnici, je že krez 1 miljo dolg, Oasterajski vrh, med Gasterajakini potokom in Velko, ki se začenja v srenji gornji Volki pri Mariji anežnici in se konča pri spodnji Radehovi pri sv. Lenartu, je 2 milji dolg. Na njem stoji sv. Lenart pri stolpu 874'A, stranska panoga Slatinek je 1232'A, visoka. Ti poprečni vrhi so deloma ravni, deloma se zopet razvejujejo in se med dolinami raztegajo, zdaj padajoči, zdaj se vzdigujoči, dokler da ne pridejo do PesniSke doline. Od Velke gre Dravo-Mursko razvodje proti jugo- vzhodu krez Draženborg v obodu do Kremberga (krivnega vrha) 1 JV. od Maroka 1145'A, potem ae je Froleh in Bažkova, tedaj od Volke dosem 1 uiiljo daleč. In tu v oni črti, kder Pohorje prenelia in ae Drava in Pesnica in Ščavnica, in Mura v južniši tek podajo, se razvodje skoro celo proti jugu obrača krea Zagajaki, lliovski, Lo-kavski vrh 1 JZ. od Radgone 985^'? krez Negovski vrh, Tronkovo, Kunovski vrh do sv. Antona, kder je že Do-lansko, kajti doline prevladajo. Južni poprečni vrhi se tu nekaj skrčijo na potoku Velki, razve dveh, eden, ki se začenja pri sv. Ani, in se konča pri spodnjih Vrjanah, in Velko že v spodnjem teku spremlja, v njem *) je Žrjavski vrh '/i S. od sv. Lenarta 971'A. Urug KočiSki vrh, med Ročico in Drvanjo do njunega sotoka, je zadnji poprečni vrh, kajti po njem prihaja v to mer že zglavni vrli sam, to je Dravo - Mursko razvodje. Vrnimo se nazaj k Velki. Od Velke se odcepa ena panoga, ki dela razvodno mejo med Ščavnico iu Muro. Ta gre naj pred na sever o-vzhodno stran krez Wtumberg blizo Mure pri Mureku, odtod pa se v obodu, ki robi Apaäko polje, oddalja od Mure, gre krea Lokavoc V,, J V. od Mureka 1285'A, odtod pada in ne doseže več 1(KJÜ', gre krez Malo deželo, Nasovo in se s Plitviškim vrliom priklepa gornje Radgone (Radgonski grad) 958'A. b) Spodnje Slovenske gorice. Pri gornji Radgoni pa ac vzdigajo Radgonske gorice, ki gredo odtod jugo-vzhodno med Ščavniško dolino in Mm-skim poljem soravno z Muro in se v Murskem polj» kaki 2 milji od Radgone znižajo; Police '/4 JZ. od Radgone so 1060'A visoke. Rožni vrh !'/„ J J V. od liadgone, na južni strani Kapele je 919'A visok. Glavno razvodje pa gre dalje proti jngo-vzhodu od sv. Antona krez PeSčenjak, Uolovačak do Senčaka 2 SV. od Ptiij:i 1115'A, tu se zopet obrača proti vzhodu in gre *) Eu iimlL Itos tega. vrlin se VfU Ljuliljunii, tudi lUljmiii, naiiiref »=6 BO gre oil Kremljergft kre« VoSinco, veliki. Črnetino, potem je Ljatiljuim, Iiiidttlje KameuSEnk, Zrjuvci, PorčiS itd, krez VinšCak, KranjSovščak, Staro cesto, Medkotnjak, Žeroviničak, PratinSčak, KuraerSßak, Henuance, drt Gomile, kder prehaja iz Stirakega v Medjimurje in se tam pred sotokora Mure in Drave zniža. Jugovzliodna mer od Za-gajskega vrha do Senčaka, in vzhodna uier odtod do Gomile znaSate po 2 milji vsaka. Poprečni vrhi so na vzliodni stnini do Hovnjaka, na aahodni do Senčaka le kratki, in padejo knialo tu k Pesnici, tara k Scavniei. Od Sovnjaka proö pa gre daljši stranski vrh proti jxigo-vzhodu krez sv. Duli do PecetinSßaka in Okoslavakega vrhit, med Ščavnico in Turjo. Soravno s tem je drugi vrh od Scnßaka krez uialo Nedeljo do KurSenščaka, med Turjo in liukovnico, in tretji vrh proti vzhodu, soravno z glavnim razvodjem, med Bukovnico in Kostanjevico, od Kranjšovačakit do KamcnštSaka pred Lutomeroni. Isto tako odpadajo od Senčaka poCenSi proti jugo zahodu k Pesnici daljše stranske panoge, izmed kterih se ona, ki gre krez Bv. Lovrenec, konča s Kukavo 1 miljo VSV. od Ptuja 981'A. Od (Senčaka do Gomile pa, kder gre zglavje proti vzhodu, imajo poprečni vrhi na južno stran precej veliko prostora do Pesnice in poznej po njenem iztoku, do Drave, ki se od spodnjih Haloz naprej tudi proti vzhodu žene. To toriBÖe so Lutomerske gorice. Južni vrhi se kvišku povzdigajo Se nad svoje zglavje. Najimenitnejše panoge so Četiri, zahodna sv. TomaŽa, se razprostira med Savskim potokom in Leinico, breg Vi-šanec SZ. od Ormuža, sred sv. Tomaža in Velike Nedelje je 1016'A visok. Med LeSnico in Pavlovskim potokom je Stanovski vrh, ki sega do Ormuža, v njem meri Lahonec 1 JZ. od Lutomera 1041'A. Potem so imenitne Jeruzalemske gorice; Jeruzalem »/3 J. od Lutomera je 1081'A visok. Ormuški Holm '/:■ VSV. od Ormuža 955'A, je tudi v Jei-uzalemaki panogi. Končno je Št. Bolfanski vrh, na meji Medjimurski, hrib poleg Bolfanske cerkve, 1 Vs JV. od Lutomera, meri ravno 1000'A. Na teh južnili panogah In na njihovem zglavju raste imenitno, po vsem svetu znano Lutomersko vino. c) Zahodne Slovenske gorice. Ostale so se nam popisati gorice na desnem bregu Pesnice, ki se razprostirajo med Dravo in Pesnico, od Maribora do Ptuja. Tu še bivajo, kakor na vzhodnih gornjih goricah na levem bregu Pesnice, Groričani, zato še spadajo te gorice k Goriškemu. Ijc južni kos blizo Ptuja se pravi, da je že na Dolanskera. Te zahodne gorice nadaljujejo na ravno raer Dravsko pogorje proti jugovzhodu. Začenja njih Koščak SV. od Maribora 1339'A? ^^ Leitersberg nadaljuje. Raavodna meja med Pesnico in Dravo gre potem krez Dragučevo, Vodolc, Hrenco, Ncbovo, Boppenforst (Popovee?) 1 VJV. od Maribora 1405'A in Oolm % JZ. od sv. Lenarta 1450'A' Proti Pcsniei razvodje rahlo odpada, pri Ilolmu iz-raščata dva poprečna vrha, ki sv. Roperško dolino obro-bujeta. Velicanšek (Voličina) proti Hrastovcu, proti Gočovi pa Ziivi-h J- od Sv. Lenarta 1142'Aj ® stranskimi vrhi. Na Dravsko stran pa se pri Košoaku odcepajo od zglavja kratki vrhi, Melje tik Drave in Maleßnik končaje sv. Petersko g6rico. Potem pa je od Nobove do Dubljeka skoro i miljo dolgi stranski vrh, ki spremlja Dravo obr-novao se pri sv. Petru proti jugu. Skoro soravno s tem vrhom teče od Holma proč proti Dravi, ki se je niäe Dub-Ijeka, sv. Niklavžu nasproti, obraola proti jugovzhodu, krez sv. Barbaro enak dolg vrh in dosega Dravo pri Po-čeniku. V tem vrhu je nad Kagnjakom, Grmada 1 '/4 SSZ. od Ptuja 1469'A visoka. Ta vrha in pa sred nju Metava in Zimica se znižajo v Št. Martinsko polje. Od Počenika naprej soravno z Dravo pa je vrhova višina niže 1000', ki dela razvodje med Dravo in Grajeno in se konfSa v Krčovini pri Ptuju. Vigi vrh je GrajcnSčak med Grajeno in Rogoznico, ta se odceplja od Grmade in se konča pri Kaniži nad Ptujem; v njem Se je Mestni vrh Vi S. nad Ptujem 1175'A visok. P^izvodje med Pesnico in Dravo pa gre od Holma krez Stražne in Ostrovec pri sv. Vrbanu 1'/^ S. od Ptuja, je 1209'A visok; za njim pa vrh ne dosega več tisoč čevljev in se konča a Kicerom pri Ptuju. Kratki stranski vrhi se nad in pod Ostrovcem proti Rogoznici odccpljajo. Vse razvodje od Koščakii do Kicerja ni celo 3 milje dolgo. Najdaljša preöka poprečnih vrhov od Cigleric pri sv, M krez Jesenkovo goro V« ^^SV. od Slov. Gradca 2790' R., Kremeerov vrh % SV. od vSlov. Gradca 3545' R. (2). Sedlo pri Kremšerovi kapeli ima 2964' R. V tej črti je Velkti kopa ali kakor Pohorjaiiec pravi Velka kapa najviši Pohorski vršič 1 V. od Slov. Gradca 4867'^, 471fi'R. Volka kopa je 103 korake dolga, 80 široka, J 250 korakov od nje krez sedlo mimo čvrstega studenca proti severozahodu je Mala kopa (kapa) 4689' R. visoka. Od Velike kope še gre imenovfwio rebro, kake pol ure do Črnega vrha in ta mer ae skonča, ki je z vsem dolga 3 miljo in ima proti Mislinjski dolini kratek odpad, ki se čim dalje proti Dravi tim več skrčuje. Od Črnega vrha so Pohorski hrbet obrača proti vzhodu krez Črni kogel, RibniSka jezera, Lovrenška jezera na Planinki. Planinka je 80 oral velika in pri Lov-renŠkih jezerih 4827'A, 4753' R. visoka. Po Rolejevi meritvi bi tedaj Planinka bila za 37' visa od Velike kopo. Planinka ima greze ali ozibe in jezerja okna aH črne ribnike, okoli njih pa pritlično borovje. Voda v jezerjih oknih je čista in črna videti, pa nima rib, ampak neki beli martinčeki z žoltim trebuhom sc v njih nahajajo. Črnih je-^^^ jo bilo pred pre 12, zdaj jih jo nekaj men je, ker so nekterim po izkopanem vodotoku vodo izpustili, da bi Soto delali, ki je, bajda, jako dobra. Najvcße jezero je jedva edno oralo veliko in 2 do iJ sežnje globoko in je skoro na srodi Planinke. Ljudstvo se ve da o teh jezerih dosti zna pripovedovati: ne sraeS kamenja v nje metati, da Zelenega moža ne zdražia, ki ti vtegnc burjo napraviti. Po horje pa ie ima v sebi pre veliko jezero skrito in v njem redi po ljudskem govoru slepe postrvi. Čudno, 3 milje daleö od Pohorja v ribniku v Turnišu pri Ptuju so res postrvi, kakor da bi tje prišle pod zemljo. Od Planinke naprej ae Pohorski hrbet siri proti jugu in vzhodu blizo do Žingrctjc (Žingrče) planje, v ta razširjen Pohorski hrbet segajo Vitanjska planina, KonjiSka planiua, Bistriška planina in Falska planina, Ta imena Pohorje značijo po prejSni politični razdelitvi, ki pa je vzeta bila tudi iz Poliorske narave po nagnonju razvodja in po rečieah. Dolgost te planjave od Planinke blizo do Žingrče planje je blizo 2 milji, in ima na severno-zabodni strani gore: PleScc, pod njim proti sredi Oplotnico, na severni strani Klopni vrli, na južni strani v Bisterški planini l'/fl S. od Konjic Veliki kogel, ki je visok 4242'^; na jugozahodni strani v aklopku Konjiške in Vitanjske planine 2 SSZ. od Konjic je Sehwagberg (ŠvagaV) 4788'A, blizo na sredi cele te planine je Jeiov vih ali kakor Pohorjauee pravi Jadlov vrh 42Ö1''!' visok. Močvirnato se je, kakor okoli jezerjih oken, na Klopnem vi-liu in vzhodno od Velkega kogla. Vitanjska planina se razprostira od te opisane sredine proti jugozahodu do Doliča in do sv. Lenarta pod Turjakom, v njej je Voiovcc 1 S. od Vitanja 4626'^ visok, Mislinska graba ob sotoku izvirnikov Mislinskih ima 3144' R. (2), pri kmetu Tretlaku 2155' K. (2); razprostira pa se Vitanjska planina kako pol drugo miljo od Pohorskega sklopka do sv. Lenarta. Konjiška planina pa se raateguje proti jugovzhodu med Oplotnico in Dravino do Konjiškega trga, Bistriška planina krez Veliki kogel, sv. tri Kralje proti Slov. Bistrici. Pri Žingrči planji se je Pohorski hrbet zopet skrčil in pošilja proti Vindenavi pri Mariboru svojo vzhodno raalo proti sriveru nagne.no rebro bUzo na tak način, kakor je bilo ono severozahodno rebro proti Tribunjani, to vzhodno rebro meri kake dve in pol milje. V tem rebru je (Planinska gora ali) ŽingrČa planja SSZ. od Slov. Bistrice 4255'A) Areh, cerkva vzhodno od Žingrče planje 3708' R. in Reka 1 'U od Maribora 3296'A. Reka je, fie se iz Maribora gre, prva gora zadi za sv. Bolfan-kom, od koder se vživa najlepši izgled v Mariborski bližnjavi. Od toga rebra gre mnogo panog proti jugovzhodu, ki se v svojem raztczaju zopet ccpijo in cepijo in med seboj obilno tokov izlivajo in tako pripravljajo na svojem srednjem vpadu njivami in paSam rodilno posteljo; na znožju pa rastejo od Zreß in do Ruš po vsej južni in vzhodni strani najimenitnejša vina; na jugo-vzhodni strani se znižuje Pohorje v Ptujsko polje, na južni strani prehaja v Cresniäki vrh in Vrholje, Vitanjska planina pa se veže z Dravo-Savskira pogorjem. Sv. Martin, Tinje nad Slov. Bistrico, Koritno, sv- Ka-nigunda nad Konjicami, Skomarje, Hudina pri Vitanju, Berde, sv. Osvald pri Slov. Gradcu ao še med 2 in 30(XV visoko. Sv. Anton •% S. od Slov. Gradca ima 2710'A: sv. Urh, kopa pri cerkvi SZ. od Slov. Bistrice 2917'A, in Lepi vrh 1 S. od Slov. Bistrico 1882'A- V gornjih Zreßah blizo Jamniekih razvalin je v pečini precej velika votlina, ki pa še ni preiskana in jo polna vode. Na severno stran teöejo panoge pol drugo miljo daleč k Dravi, med njimi tukaj imenujemo panogo, ki gre od Robnega kogla SSZ. öd Volke kope 3750' R., krez sv. Anton proti Vuzenici, njene veje se razprostirajo med Požarnieo in Vokrodjo. Druga panoga gre krez Ribnico 1% JJV. od Marbega 2100'R. (2) in Arlčo, z eno vejo do Vokredi, z drugo do av. Jauža med Velko in Radolno. Od Planinke proč gre zopet jedna panoga do Hleba od trga sv. Lovrenca 2885'A- Razve tega §e sem postavljamo viSino sv. Primoža, cerkvc "/j J. od Mute 1914'R., sv. BoHanka SV. od Velke kopo 2874'K., Device Marije v puSčavi % SV. od sv. Lovrenca 935' R. (2), gornji Lembah, Cinkejeva steklarna SV", pod av. Arehom 1 V, jz. od Maribora 303fV R., (2), Lcrapaška gora JZ. od Lempaha 1 ZJZ. od Maribora 1204' K., (2). Vsega Pohorja sta dve tretjini z lesom pokriti, lOOti del strsjom, liti del z njivami, 16ti del b travniki, 9ti del s pašami, le kaka dva odstotka sta nerodivna. V. Dravo-Savsko pogorje. Dravo-Savsko pogorje ao gore, ki bo na sredi med Dravo in Savo in delajo, razve Pake in Hudine, razvodje med njima, in se razprostirajo od gore sv. UrSo do Ma-ceJjna, tedaj od Koroške do Hrvatske meje, vc6 menj v ravni črti od severozahoda proti jugovzhodu, na sevei-ni strani Pohorju nasproti segajo do Mislinske doline, od sv. Lenarta pod Turjakom do Konjic so dotikajo Pohorja, od Konjic do Haloz pa segajo do Dravinske doline. Na južni strani so Dravo-Savsko pogorje drži Tolstega vrha v Sa-vinskih planinah. Za mejo med Dravskim pogorjem in Sa-vinskimi planinami ae lehko postavi cesta, ki gre iz Šo-fetajna v Cmo na Koroško. Od Šoštajna naprej loči Dravo-Savsko pogorje od Savinskih planin Šaleška dolina in ceata, ki vodi od ŠoStajna krcz Velenje v Vojnik. Odtod so na južni strani Celjske gore, Dravo-Savsko pogorje postaja vedno ože in pri predora železniškem Lipoglava 1 JZ. od PoliCan je najože. Začnimo z goro sv. Urše. Gora sv. Urše leži 1'/, ZJZ. od Slov. Gradca in je visoka 53fi4'^, po Lipoldvi 5201'. Največi kos gore sv. ITrle je na Koroškem, ime pa ima od romarske cerkve sv. Uršuli posvečene, podžupe Staritrške, kamor sc vsako leto na sv. Jakoba den veliko ljudstva shaja. Vzhodna panoga gore av. Urše so razprostira nad Snhodolnico, pod imenom Pogorje do Podgorce, na njej je cerkva sv. Duha, Severovzhodna panoga gre med Radoa-nico, pritokom Suhodolnice, in Sečnico pod imenom Kozjak, na njej je sv. Pongraci na Gradu nad Starim tr^om pri Slovenjem Gradcu. Severna panoga pa gre krez Črni vrli 4182' L., dela z razvodjem mejo med Koroškim in Štirskim in se konča pred sotokom Mislinje in Meže, v njej je Se-lovec '/2 J. od Dravberga 2794'A; vse tri panoge ae prijazno anižajo v Mislinsko dolino. Južna panoga pa dela most do Javorja, ki je dolga gora že v ravni črti Savo-Dravskega pogorja na južni strani Suhodolnice. Na Javorje proti jugovzhodu se priklepa v isti črti Dravo-Savakega pogorja Razbor, pri cerkvi l'/4 SSZ, od Šoštanja visok 2628' R., potem Erdečnik 1 J. od Slov. Gradca 2730'A, öraBki vrh, Smolinek 1 S. od Velenja 2912'A. Pri Starem trgu, pri Selah in v Podgorju so poskušali na premog kopati. Na Pogorju je na pristavi Bernici spilja, pri vlazu 2 aežnja odprta, in precej globoka in po polževo zavita. V srenji sv. Vida je Huda Iviknja, soteska, skoz ktero Paka dere, 1. 1826. se je izstrelala in izsekala tudi cesta, ki krez Velenje v Celje vodi. Huda luknja je tudi jama ali spilja na Tisenskem zemljišču, v njo se pod zemljo izteka Ponikva, bieter pa majhen potok, ki skoro skoz celo St, Vidovsko fare teče, vijajo se skoz ozko 1 uro dolgo dolino, ki je na desni m levi strani potoka s hribi obdana. Podoben je ta kraj Kraaovemu svetu na Kranjskem, ki mnogo votlin pod seboj ima. Ponikva teče do Tisenskih peči, tu pod hrib ponika in na drugi strani v Hudi luknji vznika, kder so v Pako izleva. V tem kraju v raztrganem apneniku je več votlin, najlepSa je po domaČe imenovana Pilenica, nad Hudo luknjo tudi na Tisenskem zemljišču, ima podobo odprte lope, je 4—5 sežnjev visoka, in kakih 200 Stirjaških sežnjev prostorna, ima stranskih votlin, ki so na kolikor eo preiskane male. V tej votlini so kapniki. Nasproti iztoku Ponikve je spominek nadvojvodu Ivanu, ki je dal cesto izaekati. Soravno z imenovanim pogorjem od Javorja gre celo blizo dmgo pogorje od Tolstega vrha, kraj potoka Beluno, ki zniez teče in mimo Držmirja prod ŠoStanjem v Pako priteka. Krez to pogorje gre cesta od ŠoStanja v Črno, prelaz ti cesti jo sv. Vid na deželni meji 1 '/4 SZ. od Šoštanja 3670' 1.,' 3368' R., Belunska graba pri mlinarju Me-n'hu SSV. od Šoštanja je visoka 1200' R. Vzhodni po- preßni vrhi tega pogorja ee že iztekajo v Šaleško dolino, v teh je Zavodno, cerkva SZ. od vŠoštanja 1980' R., Ravne, pod cerkvo SSV. od Šogttinja 1418' K. Ravno tako se popreöni vrhi od Graške goro in Smolineka znižujejo v Šaleško dolino, sv. Brie V^, SSV. od Velenja jo 1766' R,, preduhi med Druzovo in Thuni-gradom '/j S. od Velenja 1408' R. Na severni strani pa eo znižujejo veči del polagoma v Mlslinsko dolino in v njene stranske doline v Sii-hodolsko in Jeninsko dolino, sv. Lenart pod Turjakom I V,j JV. od Slov. Gradca 1760' R. (5), posamezen grič sv. Maria na Holmcu JV. od Slov. Gradea 1407' K. Vzhodno od Pake na dalje v ravni črti Dravo Savskega pogorja, je sv. Jo5t na Kozjaku 27^ SSZ. od Celja 284.S'(V), potem Javor (PasaliSöe) '/a ZSZ. od Vitanja Nagli propadi, strme pečine, goli ali pičlo ohra-steni vrhi Knačijo to gorovje. Na severno stran prehaja tu Dravo-Savsko pogorje v Pohorje, Vitanje je 11Ž75' M., na juž-ni strani so zniža proti Šaleški dolini, Bevie VSV. od Velenja je 1207' R., št. Janž v vinskih goricah % V. od Velenja 1427' R., pri Dobrni sv. Miklavž 1244' R., Do-brnska kopela l''/^ S. od Celja 1200' R., Soteska pri zeliščnih okamninah 1% S. od Celja 1050' M. Obraz tega kraja je divji in kakor pravijo romantičen, pri Bovšah je ena votlina, v grabi Prinici ata dve, v srenji Paki v bukovju Thurnskega grada je Belenja peč, goroBtaani skalnatni most, nad dvema prepadoma nad 10 sežnjev visok, pod njim pa aumlja bister potok; na zahodni stroiini Kozjakove grabe dela mali potok precej velik slap. Tak isti značaj še ima Stenica 1 ZSZ. od Konjic 3448'A, ki Dravo-Savsko pogorje nadaljuje. S hribi Oo-lek, sv. Križ in Stranico so tukej Pohorje dotika Stenice, na jnžni strani, kamor se gore znižujejo do Hudinskega polja, segajo stene vrlika veči del gole, spodej pa slabo obrastene blizo do Nove cerkve. Popotniki imenujejo mimo Solčavskih planin to stran od Nove cerkve do Vitanja južno-Stirsko Švico. Ravna črta Dravo - Savskega pogorja doBora znaša .5 milj. Dravo-Savgko pogorje potem nadaljuje Konjiška gora od Frankolovega do Konjiške vtsai, med njo in Stenico teCe Tesnica in vodi velika cesta iz Celja v Maribor, na severni strani se dotika Stranic, na vzhodni izrastkov Pohorsko Konjiške planine. K(jnjiška gora Z. od Konjic je 3200^A> j«žni skupek pod imenom Slemen nc doseže ii(X)0', med Konjiško goro in Slemenom so razvaline samostana Žieenskcga, v gorski dolini divji in divni, naprave ribnikov se Se poznajo. Vzhodni vrh Konjiške gore se imenuje Tolsti vrh '/4 JV. od Konjic 2993'A, KonjiSka gora se konča med Dravino in Žičnico, unkraj Ziönice, tedaj na vzhodni strani so Suliodolski in LoSki hribi, na Slemen pa sledi v ravni črti VideŽ ih Lipoglava, I.ipo glava je pri predoru železniškem visoka 960' eesto- vod pri Zbelovem % ZJZ. od Poličan 846' Jž. Lipoglavo nadaljuje Dolga gora % JZ. od Poličaii 14Ö4'A) in Ga-bernik na vrhu ceste '/1 JJ2. od Poličan visok 1130' M., pri Inzaghyjevem spominku 1110' M., Ljubična pa se razprostira na severno stran proti Poličanara. Vzhodno od Bele, pritoka Dravinakega od Gaber-nika, in od velike ceste v Rogatec so začenja Boč 3097'A) veči del obrasten, le na vrhu strmijo od južne strani kvišku gole pečine. Od dalja je JBoČ videti kot kopa, v istem skupku na vzhodni atrani je Plesivec, hriba Lovnik in Zončaj potom prevajata v Rogaško goro. RogaSka ali Donažka gora •'/4 SSV. od Rogatca je 2795'A, ime Rogatec prihaja brž ko no od besede rog, z rogom namreč ae leliko piimerja stranski zahodni obraz te gore, Donaška gora pa se imenuje od cerkvico av. Donata, ki je na vrhu, in jo zdaj v razvalinah, ker je že večkrat gromska strela v njo tresnola. Obraz od sevoi-ne fili južne strani viden, pa se kaže kot daljši raven greben na desno iu levo po ieviSkem presekan. Od Rogaške gore so vidi krez vse spodnje Štirsko, in goro gornjega Stirskega do Snežnika v Avstrijskem, krez veliki kos t>gerakega in Hrvatskega do Turškega, krez severni del ^^«'anjskega in nektere KoroSke goro. Končno še imamo v Dravo-Savskem pogorju Macelj-^ 'A VSV, od Rogatca 1977'A, "»ed Maceljnom in Rogaško goro tečo Rogatnica, i-azprostli'a pa se Macelj na severovzhodno stran v Ilaloške gorice na južno stran pa se znižuje Njivica do Hotle in do trga Rogatca. Od južne strani se vidi na primernem torišču vse Dravo-Savsko pogorje, na severni strani postavimo v Slovenskih goricah pa gledalcu zahodni del zakriva Pohorje, in vidi se le Boö, Rogaška gora, in nadalje na Hrvatskem Krapinska gora in Ivanščica. Ravna Črta od Konjiške gore do Maceljna t. j. do ceste iz Ptuja v Varažclin znaša 7 milj. VI. Hribi in grißi med Dravo in Dravino in Haloze. 1 Med Oplotnico od zahodne, in med Bistrico in po njenem iztoku med Ložnico od vzhodne strani, se razprostirajo od Pohorske strani proti Dravini grißi, ki podalj-gujejo izrastke Pohorske in tu Bistrijako planino, ki se od Pohorja razvejuje krez Veliki kogel, sv. tri kralje^ Greh, do Slovenje Bistrice. Zahodna vrsta teh gričev gre od Priliove do Z be levega krez župo sv. Jerneja na desnem bregu Ličnice. Tu , so Vrhek, Laze, Kobelsek, Vesela breza, Gaj, Lešičjok itd. Na levem bregu LiCnice je Vrholje, zborno ime teh vrhov, ki ao z večino z vinogradi pokriti. Majšlerjev vrli pri ribnikih VajdiScvih je 993'/\. Proti Dravini izteka Vrholje do Poličan s Čretenskimi hribi, na vzhodni strani železnice pa z Brelkim, Križevškim, NovaSkim, Modraskim vrhom, kojemu se med iztokom I^ožnice v Dravino priklepajo Štatenberški hribi. Predor skoz Križev vih J. od Slov. Bistrice je 840' J ž,, Križev vrh pa 900' Jž. Na levem bregu Bistrice in po njenem iztoku, Lož-nice se raztegajo niže Visel, Viteznoja in Šmickota, ČVeš-niSki vrhi. Cerkva sv. Jožefa pri Slovenski Bistrici Se je 1010'A, ČrešniSki vrh nad predorom JV. od Slov. Bistrice pa 873' Jž. Med Devino in Piilskavo je zadni vrh Velenik, ki sega do Pragerskega. V vrsti ÖreSniSkih vrhov so potem med Ložnico, in po njenem iztoku med Dravino in Polakavo nadaljujejo Savinski vrhi, NajSberg in Čm a ali Ptujska gora. Imenovani vrhi so vsi nad lUOO' visoki. Črna gora ima krasen razgled in se z NajSber-gora vred že ateje k Halozam. Haloze ao hribi in grißi, ki iztekajo iz Rogaške gore in iz Maceljna in se razprostirajo do Drave in Dravine, Črna gora in Najšberg še jo nad Dravino. Zahodna meja jim je proti BoSkenni podgorju, to je proti Štatenberškim hribom Štoperaki potok. Rogatnica jih deli v gornje in spodnje Haloze, one eo na levem, te na desnem bregu Ro-gatnice. HaloSki hribi 30 okoli Leskovca in sv. Vida okrogli in podobni hribom v Slovenskih goricah, sicer so ertaati, strmi in vrhi jihovi ozki. Krnica IV3 V. od Poličan 1975'At jo najviSi skto-pek med Štoperškim in Siteäkim potokom, jegovi vrhi gredo na vse strani, južni vrh se drži Rogaäke gore. Na severovzhodno stran Krnice je sv. Boltank, v to aronjo hodijo iz dalja lomit peščenca. Na desnem bregu Sites-kega potoka se razprostira Siteski vrh, spod Donaške goro pri Kočicah počensi do Apaö, in do Št. JanSkega vrha pri Dravini, z mnogimi poprečnimi vrhi. Soravno s Siteftkim vrhom gre na levem bregu Rogatnice od Kozmine do Gorice (sv. Trojice) dolgi vrh pod različnimi imeni in 3 poprečnimi vrhi na desno in levo. Na desni strani Rogatnice so spodne Haloze, glaso-vite po Haloškem vinu. Jugovzhodni izrastki Maceljnovi delajo mejo proti Hrvatskemu. Tu je Brezova gora, pira- • mida pri mejniku 2 J, od Ptuja 1612'A, av. Avguštin meja 2 JZ. od Zavrßa 1127'A> Gruškovec, meja J. od Za-vrča 1059'A, Goričak meja '/« JJV. od Zavrča 1003'A- Od meje proti Dravi se vrhi znižajo, in tu imamo v spodnjih Halozah tri poglavitne vrste vrhov, ki so vlečejo proti Dravi, in so dotlej še razve stranskili vrhov nad 1000' visoki, prva vrsta gre med Rogatnico in Fajno, od Maceljna krez SedlaSek, Podlehnik, Tomajno, Pristavo •io St. Janža, sv. Vidu nasproti, na zahodni strani odpada k Rogatnici na vzhodno stran pa ima popreöne vrhe •io Tajne kakor je Ložinski vi-h, Gmikovec in Trdobojski yflij Leskovec, Tranbrek. V drugi vrati vrhov med Tajno m Belo gre več vrhov blizo do sred Širine med Hrvatsko löejo in Dravo, tu pa vzhodne vrhe Bclski levi pritok, zahodne pa Tanj ski desni pi-itoli pretrga, na oni strani se zopet podaljšajo do Drave. Ti-etja vrsta mod Helo in Za-vrSkim potokom ima zopet, precej sred potokov, svoj glaven vrh in razpoSilja odtod stranske vrhe, Velki vrh "/2 JZ. od Zavrča je 1306'A visok, ZavrC, cerkva sv. Barbare na Hrvatskem 1027'A' VII. Saviiiske planine. Zahodni kos Štirske zemlje je obdan ob mejah z visokimi planirai, ki so posebno v /,aliodnetn kotu okoli Solöave med 5 in 8 tisoö čevljev visoke. 'JM apne-liiki so venCani z golimi zobatimi pečinami, kojih stene mestoma do tal na ravnoč strmo odpadajo. Savinake planine se raÖunijo na spodnjem kraju Savine do Vranskega, «a severnem kraju pod BaleSko dolino do Vojnika. Jih zahodni del so Solčavske planine. a) Soißavake planine. V Solčavo*) prideS od nižih Savinskih tal od Luč skoz Iglo; Igla je tenka pečinaka aoha 80 do '.)() Čevljev nad Savino povzdignena, in ima iJ do 4 Čevlje Široko luknjo skoz se, kder je kakor skoz iglino nhn edini prehod v Solčavo. Torišče pa je stisneno na severni strani od Ka dohe, na južni od Ostrice, zadi za Iglo pa najdeš sred gorskih obokov v gorski krnici župno cerkev Solčavo in proti severozahodu poddružnico sv. Duha. Tu si kakor v veličastnem naravskem amfiteatni, krog tebe se vzdigajo, Ostrica, liinka. Veliki vrli, Olaova, Lepi vrh, Radoha. Najviäa pa je Rinka, mejnik od ,Štir-ske atrani med Stirskim, Koroäkim in Kranjskim 8085' visoka po Sehmidel-u. Rinka je od Solčave proti jugozahodu videti, in je le en vrh Velikega Grintovca po Li-poldu 8145' visokega, ki že leži zunaj našo deželo in se na KoroSkem imenuje Kočna. Na južni atrani je Ostrica 1 od Solčave 7426'A, in svojo rebro razpošilja proti severu do Igle. Med Ostrico *) Imu Soi&vii je uafltiilo po D, Trslcnjukii iz Rolo,« t. j. Rljitiii», ki ise tum nuliujii. in Rlnko je Škavja sedlo in prehod iz Solčave v Kamnik na Ki-anjako 5976' L. Proti zahodu Vj^ od Solčave je vrh na Stenali 5225'A visok, sedlo in prehod iz Solßave v Belo na Koroško, med Rinke in Stenami je visok 425H' L. Proti severo - zahodni strani je Velik vrh, proti severu '/4 od Solßave OlSova 6093'A» hrbet proti Lepemu vrhu na vzhodno stran ima Ö6Ü5 K. (2), sedlo in prehod iz Solčave v Kaplo med Velikim vrhom in Olšovo ima 4499' L. Proti SBV. V, od Solčave je Lepi vrh 6037' L. in vzhodno od SoliSave je Radoha 6489'A. in svojo rebro raK-poSilja na južno stran do Igle. Med Lepim vrhom in Ra-doho ima sedlo in prehod iz Solßavc v Koprivni dol 4257' L. Ostrica, Rinka, Olaova in Radoha tedaj kot najviäl vrhi Solčavskili planin okrožujejo župno okolico Solčavo, ki leži še 2042' L, nad morjem in že na znožjn imenovanih gor, ki tu svoja rebra in svoje doline in gi-abne kakor žarke jedinijo. Slatina pri Koßarju Ima 2775' K.., kmet Štii-ter '/4 Š. od Solčave je 3272' L. visok. Tukaj v Solčavi tedaj je bil naa neumrli Slom&ek, ko je peval o Rinki, Ostrici, Radohi in Olšovi (mo pesem, ki jo v Solčavi spominska knjiga shranjuje in ki je vredna, da se je tudi tukej spomnimo. Glasi se: Z Bogom hžero stare matere, mogočne Slave; KoSata Radoha, visoka Ostrica, Gorjata Riuka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencem biatre glave, Naj bodo vrli sini Slave. Iz krila vašega Savina čista 'zvira, StuJenec bistroumnosti, moške moči: Planine čcdi, ravnine rodovito poroai, Nam v tuje kraje pot odpira, Mogočne plave tira. Dereča Drava, svetla Sava in Saviua, Mogočne vode, in Slovenske sestre tri, Vsaka po svoji steai neprenehoma hiti, In te uči, Slovenska roilovina! Kako 30 zadobi modrina. Hlov. Štajor. V nebesa kažejo mogočni vclikaui, V nebesa vzdigajmo mi srce iu oko, SI o vencem lue naj sveta vera bo. Le bistrimo si glave, nc dremajuio zaspani, Drugim rocloni predani. Gorjaške glave atarodavne, le trdno stojite; Za pravico in roanieo trdno stati Iloijmo tudi mi, da bode Slava iiasa mati! Ve bistre reke nam jia neprenolioiiia roaite, Naj bodo naäe dela rodovite. Na znožjulgle je presihajoöi studenec ali vrelec. Ta teče ob deževju akoz 7 minut tako obilno, da Iji lohko mlinsko kolo gnal, v poslednih 5 minutali pa celo preneha, in na to se spet silno izlije. Ob suhem vremenu pa je ravno na opak. Izvirek Savinski je Rinkin slap, v zadnjem kotu precej širokega Logarjevega travnika. Izpod snežne odeje, ki tukaj nikdar ne skopni, prihruje voda globoko in debelo padajoča^ a na dolnih tleh v rabliem kamenju se zopet zgublja. Se le pod Plesnikom 24Ö7' L. pribaja na svetlo v močnih bistrih tokih in kraalit potem žene žage. V dolinski klanec priskaka še več stranskih vod in slapov raz snežne strmino, med drugimi tudi Plesnikov slap, ki vsi v nasutem kamenju preminejo. "J'ako tudi v soravni zahodni Jezerji dolini Jezerja pri svojem izviru mine, in niže zopet vznikuje. V severni strmini Jezerjega dola 80 čevljev nad dolinsko ravnico pa je v močvirnatem travniku železnat vrelec, drugi železnati vrelec je sevcro-zabodno više Ijambre-tovo hiše, v Kotoski grabi, blizo kracta Gradišnika. Voda izvira iz nasutega kamenja, je trpka ima okus po črnilu in toplote 9—10 " K. Ta voda vtegne biti enaka z Belsko slatino, ki je eno uro odtod nnstran gore na KoroSkenj. V srenji Solčavi je mnogo neulaznib votlin. Iz Logarske in Jezerje doline so lepi pregledi Solčavskih planin. b) Južne Savin ske planine. Zapustimo Solčavo in obrnimo se k ostalim Savin-skim planinam. Niže Igle se svet malo širi, od Bavine do planinskih vrliov je dalje, rebra in klanci ao daljši in vrhi niži. Na južni strani Savine gre od Ostrice ena panoga, imenovana Robana planina, proti vzliodu kako V^ milje, se obrača tu v Velikem vrhu pod pravim voglom proti SV. k Savini, kamor se kraj Savinskoga pritoka BoIg soraviio z Ostriškim raztezajem do Igle, s Podvežo konGa, na južno stran pa odpada s široko platjo pod imenom OstriSlic planine proti Lučenskerau potoku in proti njegovemu pritoku Beli. Na meji proti Kranjskemu stoji nad Lučenako Belo, Vršič, potem po vrsti proti jugu l^rženik, Velika planina, Mala planina, Kačni vrh 1 Z. od (Gornjega grada 4727'A- Kmet Rak IV4 il- "d Gornjega grada med KaCniin vrliom in Malo planino je JiOOO' II. visok, Od Kačnega vrha pa gre proti Savini 2 milji dolga panoga, aoravno z Luöenskim potokom, krez mali Roga tec, veliki Rogatec % ZSZ. od Gornjega grada 4914'Ai krez gonii Speh, spodnji Speli, IVllaški vrh, do RoGnika in je tako moöna, da Bavino od Luč do Ročnika potisne k vzhodnemu celo severovzhodnemu teku. Ta panoga Ima poprečno vejo proti Lučenakemu potoku in Dreti, posebno pa na južno stran proti Dreti, najvzhodnejaa poprečna veja gre soravno s Savino 2 milji dalječ, dokler Dreta v Savino ne izteče. V tej veji je Jlohnec J V. od Ljubna 1952'R., sv, Ksaver podtovojo '/i JV. od Ljubna 1404' L. Na meji daije je Črnivec, sedlo in cesta med Gornjim gradom in Kanmilcom 2909'A- Odtod se üopet vzdiga na meji proti vzhodnemu jugovzhodu Javornik, Oatri vrh, Monina planina (Guri, Gorni? vrh) '/2 -T- otl Gornjega grada 47G3'A, Šavnico 1 Z. od Vranskega 4582'A- Menina planina se razprostira s široko platjo proti Dreti do Gornjega grada, Šavnice pa se na južno stran znižajo pri Motniku, kder so tla ob Voljski in Ljubljanski eesti malo nad tisoč čevljev vzdigncna. Ta del Savinskih planin, okoli Gornjega grada na obeh straneh gornje in srednje Drete so Goriije-graške planine. Proti Savini na vzhodno severovzhodno atran, se Gornje-^aškini planinam priklepa, krez sedlo nad 2000' visoko, Wltolovji phtnina, in Dobrovlje, ki se razprostirata na desni strani spodnje Drete od Vranskega do Braslovč, in z njima se .lužne Savinske planine skončujejo pri potoku Voljski. Škofova planina in Dobro vije imata med 3 iu 4000' viSine, in Dübi'ovlje Havinski tek zopet nekaj proti;8everu poriva. Pod Škofovo planino v srenji sv. Hieronima blizo grada PorCiß (V Purgatal) je votlina, iz ktere mnogo stu-dene vode izteka, v votlini je vodnjak, v ktereni bo lepe postrvi. Bliüo vroltia je mala luknja v votlino, skoz ktero lehko splaziš, kako daleč pa gre votlina, ni dognano, morda skoz celo gortt, ker mrzla »apa iz luknje pilia. Na.iveče gore na Dobrovljii so Grmada na jngn, Strmec na sredi, in Soteska na sovcni, proti vzhodu odpada Dobrovljo strmo k Savini, na juSžni in vzhodni strani na podgorju že vino raste, indi pa les. Sv. Urban '/a J V. od Mozirja je 1093' R. Tukaj blizo, v Dobrolski srenji 1717' Ii. visoko je Zi-janka, votlina v pečino, 4 sežnje Široka in Vj^ sežnja visoka in do 30 sežnjev lehko greš v njo, samo da jej vnoter širina in viSina pojemata, ima pa Zijanka lijak 2 aežnja globok. Nelcaj aežnjcv nad njo je druga votlina, ki v njo lehko greš do 30 tsežnjev daleč, ta ima lepe kapnike, proti koncu ae oži in jc ne moreš dalje preiskati. Hrib Čret '/« kS. od Vranskega je 2123'A. c) Severne Savinake planine pred Pako. Vrnimo se nazaj k Radohi in preglejmo Savinske planine dalje na severni strani Savine. Vzhodno od Ra-dolie na deželni meji proti Koroškenui je Veliki travnik, l'A^V. od Solčave 5159'A- Potem Smerekovec ZSZ. od Šoštanja 5056' L., zmes med Smerokovcem in Vclkim travnikom bliže zadnega jc sedlo in prehod iz Ljubna v Črno na Koroško 4594' L. med Smrokovcem in Tolstim vrhom je Kramoriea predhod iz Mozirja v Črno 1'/^ SSZ. od Mozirja 3619' L. Da vzhodno od Tolstega vrha krez sv. Vid gre cesta iz Šoštanja v Črno, ki dela mejo med Savinskimi planinami in Dravo-Savskim pogorjem, je žo pod tem pogorjem bilo omenjeno. Proti Savini je Kadoha celo do tal poveBena, vzhodno od Radohe pa menjŠe gore ostaja^jo oddaljene, in so proti severovzhodu dalje tim dalje od Savine oddaljajo, k njej pa le pošiljajo svoja rebra, in poprečno dole, izjcmek je Boskovec, ki se med Ljubnom in Mozirjem med Lju- bonskim potokom in Libijo nižo Sraorekovca kot mogožna visoka planina razprostira proti Savini in jo med Ljubnim in Mozirjem vidno k jugu potieka. Pod Boskov-cera ima av. Mihal '/4 S. od Mozirja 2208' R., Mozirje cerkva na Rožni gori 1293' L. Soravno z Boskovccm gre od Tolstega vrha ena panoga, toda io med 2 in 3000' visoka med Libijo in Sko-renskim potokom, in po njegovem iztoku med Pako do njenega iztoka v Savino, so dotika tedaj Šaleške doline, in spodaj Savinsko doline. Tu ima Skm-no -Vb Z. od Šoštanja 2269'X. Bele vode 1 ZSZ. od ŠoStanja na meji Savinskih planin in Dravo-Savakega pogorja ao visoke 2520' R. V srenji TopolSici '/j SZ. od Šoštanja na Topličnikovem zemljišču so Toplice 1154' R. Toplica izvira iz apnenika, visokega liriba Loma 22" do 25" R. gorka in Topličnik jo zbira v svojem kopališču, kder je 19—22" R. topla, po leti se hodi tjc kopat Hoetaiij-ska gospoda, pa tudi iz Slovenjega Gradca, Relalia, (jC-lovca to kopelo ljudje obiskujejo. Toplica se pri Puberjn v Pako izliva. Ravno zraven Toplice kakib 100 sežnjev od kopele izvira iz Loma mrzel potok. Na severni strani Loma pa je pri potoku Pečovnici blizo Masajove kovarne zdaj zadelana luknja, skoz ktcro se potok leliko napušfia, in kadar so napnsti, pride voda jegova pri omenjenem mrzlem potoku na svetlo. Votline so tudi pri Kokarju '/., J. od trga Roßice, in v Škornjem pod sv. Antonom v Zidaretovib pečeh, kder so, kakor se stari Ijvidjc pripovedujejo, lepe žene ali morska dekleta stanovale. Tu sta dve votlini blizo en druga, ozki, nizki, pravijo, da votlina gro do Velenja. d) Severno Savinske planine za Pako. Zadnji del Savinskili planin od Šoštanja do Vojnika že ni več planinam podoben, ne doseže veß 2000', razun Oljske goro ali üorooljke s cerkvo sv. Križa '/.i <1Z. od Velenja, ki ima 2315'A, poprečni vrhi, grabni in doline se vlečejo otl severa proti jugu do Savinske dolino, zadnji poprečni vrh jo Prckorjc, in se konča z Oavgežem nad t^eljem. Na sredi v vrsti Gorooljkc ao najviži hribi od zahoda proti vzLoduj pnGurooljki Hevöenk, Trnova, Holm 1'/,^ SZ. od Celja 1984'^, gora sv. Kunigunde. Proti Šaleški in Savinski dolini in proti vzhodu v obče višine odpadajo. Na Beverni strani so zmerjene te le višine: Šo-štani, pri Vošnjakovi gostivniei 1006' K. (9), kopa južno od grada 1425' R., Velenje 1130' K., sv. Jakob Z. nad Velenjem lf!67' R,, gora nad Gradiöem '/4 V. od Velenja 1898' R.,' sv. ligo 'Vs J V. od Velenja 954' R. Na južni strani sv. J era V2 ÖHZ. od Žalca 969' R., Piivna % B. od Žalca 843' R. Gavgež S. od Celja 855'A- Pri sv. llgu v srenji Ložnici je Vranja peč, votlina, ki ima 9 sežnjev visok piraraidnat ulaa in se GO sežnjev daleč vije, pod gorskim sedlom medArnalčami InLožnico, skoz njo tečo Ložnica. V tej gioblini ho tudi ob svojem času pi'c bivale divje deklice, ki ao strašno lepo p opevale, ill Be prišle včaai na solnce ogrevat; drugi vedo za divjega moža, ki je pri sosedu Vranjeku vreme napovedoval, in zato ob bob o vi setvi si plačilo po vračal. Na severu od Žalca mod Rudečem in Zalogom je proti Ponkovskim goram velika jama, ljudstvo jo imenuje Pekel. Dr. Toi-paver ia Žalca je jo od kmeta v Podlogu vzel v najem, pote napravil in je kot Žalska jama med vsemi najbolj tla glasu in obiskovana. Vino začenja rasti pri Glorenjali na obeh straneh Pake, in odtod pioti vabodu naprej v vsem predgorju. VIII. Celjske gore. Celjske gore so visoke kopice, in so od Vranskega iu od potoka Voljske med Savino in Savo in od Cel ja naprej, kder Savina v pravem voglu proti jugozahodu k Savi hiti, tudi na levem Savinskera bregu, razpostavljene Icakor so, ob senski ali otavini kositvi, plasti razpostavljeni na širokem travniku. Tako vsaj gledalcu iz dalja nasproti gledajo kopice Tolsta, Pečovnika, Ilolma, Slomnika, Coad-nika, Kamnika, Mrzlice, Kalja, Krvoviee, Kopitnilsa, Gole Reških planin, in kakor se vso te gore imenujejo. Vzhodno od Savinc so k Celjskim goram štejejo le ono gore, ki so severno nad Gračnico in Bistrico Kozjan- sko, s Planinskimi peömi vred. Vzliodiiii meja jim je Sotla, seveniii i)a od Vojnika n;iprcj Dravo-Siivsko pogorje. Oni značaj, ki gore okolj Celja znači, od Kalobja naprej proti vzhodu in severu mino, goro postajajo podolgasle in se proti Dravo-Savskemu pogorju znižajo. Premog se kdc bodi v toh gorah koplje, gozdi jih pa kinčajo od zunaj, jn-edgorje pa vinogradi. Imajo pa Celjske goro po svoji naravi tri oddelke, namreč: gore na deanem, gore na levem bregu Savine, in hribi na desnem bregu Vogla) ne. a) Na desnem Savinskem bregu. Na Kranjski meji, vzhodno od Savinskih planin, se na desnem bregu Voljake nad VoljšCo dolino tla zopet vzdigajo, najpred z Jelenico, na daljo je Velika planina •'/., J. od Vranskega 379t)'A' Veliko planine so razširja gorska panoga proti severu krez Kožico, Črni vi'h in Zalhomoc na levi strani potoka Ostrvice do Vranskega. Vransko pri poštni hiSi inia 1082' K.. Proti vzhodu gredo gore od Velike planine po meji naprej krez sv. Lenart poddnižnico ČešeniSko, niiže sv, Lenarta proti jugu, kamor se meja obrača, jo na meji Javor 1 JV. od Vranskega 3568'L. in Sveta planina I'/« J V. od Vranskega 3240'L., odtod pa goro proti Savi odpadajo. Trboljski predtdii pri Vodah '/4 od postajo Trboljsko so 826' Met. p. Glavna vrsta pa so Žene od sv. Lenarta proti vzhodu naprej, nekaj čez miljo daljefi do Mrzlice, ki jo kakor glava Celjskih gor, tu so cepi, Rečico in Rečiako dolinico med se vzemši. Južni cep gre na jugu Rečiske dolino, od Mrzlico obrnovSi se na ravnost proti jugu do Pleša 1 '/1 Z, od LaSkega trga 3020'A? odtod pa proti vzhodu idoČ krez Kalj, Golce »/j Z. od LaSkega trga 2565'A, ^o vine. Cerkvica sv. Mihala % Z. od Laškega trga je 1347' Z. Severni cep pa gre krez Gozdnik l'/^ ZJZ. od Celja 3445'A, la-ez sv. Mohor 1 JZ. od Celja 2453' Z., in dosega Savino z MaliČem. Slivno v Rečiški dolini SZ. od Laškega trga ima 1289' Z. Od toh glavnih vrst se dajo razvrstiti poprečne goro na sovei-no stran proti Savinski dolini in na južno proti Savi. Soravno s panogo, ki gre na sevcnio stran proti Vranskemu, gre od Velike planine Krvovica proti Oatro-vici i med sv. Lenartom in Mrzlico od Grmade proč gredo ReSke planine, ki se zopet mnogo razvejujejo in segajo s Tolstim vrhom v Savinsko dolino blizo sv. Pavla. Isto tako gre ena panoga med potokoma Reko in Kolke do Sa-vinske doline, ena med Kolko in Pongradskim potokom, na nji se kaže Maria Magdalena na Holmu, pod Gozdni-kom je Zabukovca, in konečno od sv. Mohorja gre vrsta proti Celju krez Slomnik, Košnico, Holm, Lisce, in sv. Miklavž pri Celju. Lisce ima 1357'Z., sv. Miklavž 1218'Z. Na jnžno stran je med Trbolico in Bobnom 1 miljo dolga panoga do Save, v njej ima Retje pri Savi '/4 SV. od Trboljske postaje 1605' Met. p., potem gre ena kratka panoga od Pleša proti Dolu, Hrastnik, teme v premogovi skladi ima 1640' Met. p., ena panoga pa gre od Kaija krez Unično do Ttirja. Tu pak se ob onem voglu, kder Savina v Savo izteka, razprostira in vzviSa Kopitnik % S. od Zidanega mosta 2870'A- Rimske toplice % JJZ. od Laškega trga imajo 756' U. V Hi-astniku, v Golcah, v Zabukovci, Trbolju v Ostrem premog kopljejo, pri Retju je topli vrelec. Vino pa raste na predgorju med Kopitnikom in Plešem, nekaj malega tudi ob Savi pod Kavkom, in pri Savini pri Grižah. b) Na levem Savinskem bregu. Na levem bregu Savinskem je najviša gora Tolsti vrb, zgolj Tolst imenovan '/a JJV. od Celja 2635'A- Tol-sti_ vrh odpada na zahodno stran proti Savini krez Mestno goro, na severnem zahodu proti Celju mu je sosed Pe-fiovnik, ki ni veliko menj visok, kakor Tolsti vrh. Ma vrhu se Pečovniku imenujejo trije proti jugu goli kamneni rogli Grmada, vrh proti Savini Vipota, med Mestno goro in Pečovnikom teče Lipota, med Pečovnikom in Starim gradom pa Lučice v Savino, tedaj sprevaja od Tolsta Sra-botnik vrsto proti Staremu gradu k Celju. Pod Peßovni-kom se premog koplje pri Osenici in Pečovju. Od Tolsta gresta na južno stran dve panogi, edna do Žikovca in La-liomšeka na desnem liregu Jastrehnice, druga kroz Svetino, Veliki vrh, do Osredka ob iztoku Jastrebnice v LahomSek. Glavna vrsta pa gre od Tolsta med Voglajno in Grafinico krez Svetino in Veliki vrh, odtod pa proti vzhodu maligko k jugu nagnenemu krez sv. Ropert ly^ V. od Laškega trga. 1680' M. do Puharja (gomi Žegar, Polliar? Bohova? Buha?) Vj^ JV. od Št. Jurske postaje 1957'A-Ta vrsta dela razvodje med Voglajno in Graßnico in tudi popreöne panogo se širijo proti imenovanima potokoma, posel)no proti Voglajni, Tako gre na severno stran, v po-lokrogii proti Voglajni, na levem bregu Oderšine, Mrzla planina do Sibeneka, ravno proti Voglajni gre med Oder-Sino in Voglajno K;iloblje Yg J. od Št. Jurske postaje Kalobje nadaljuje Riihigka gora Yj J. od Št. Jurske postajo 1751' Z., Razvalino Rifniške so 1328' Z. Potom je panoga na Slivnico, panoga na sv. Holeno 1 J V. od Št. Jurske postaje 1650'/;^, panoga na Žusem. Na južno sti-an razve imenovanih proti Lahomšeku, sc poprečne panoge niso mogle na dolgo razviti, kajti pred Gračnico šo gre ena vrsta po dolgem, soravno z vrsto od Tolsta do Puharja. Ta vrsta se začenja pri Savini s Plazov] em, gre krez Holmec '^s J- od Laškega trga 1783'A, krez sv. Lenart J V. od Laškega trga na prehodu M)60' Z., Trobendol, rudnik % SZ. od Planine 1500' M., tukaj se obrača k jugu krez Olusno goro Vs Z. od Planino 2483'A( i"! konfia, GraÖnico vidno k jugu po-tiskaje pri JnrkloStru '/., Z. od Planine 1053' Z. Tukaj ima Graönica niali slap. Odtod pa se ta panoga nadaljuje južno pod Gračnico v Planinskih pečinah. Planina 17« J. od Št. Jurske postaje, vzhodna gostilnica tržna ima 1680' M., lopa (glorieta) 1810' M., sv. Vid >/4 JV. od Planine 1760' M. Med sv. Ropertom in Puharjem je iz glavne vrsta proti Planinskim pečinam nekaj pa neizdatnih poprečnih panog. Glavna vrsta še gre od Puharja naprej proti vzhodu iia ravnoč do Pristave, tukaj pa se obrača vaviiona med Tinskim potokom in Oliraanieo severovzhodno nad Podčetrtkom k Sotli, to je Rudenca (Rndnica) '/u Z. od Podčetrtka 2170'A> in Silovec, Podčetrtek na cestni viSini ima 820' M. Od Puhaija na južno stran pa so proti Bistrici, ki zadi za Puliarjcm pri Presičnem izvira, in ima sprva ju- go vzhoden tek, poprečna rebra do Bistrice, eno tako rebro dela Lopatica, Provorje in Straška gorica, drugo je Drensko rebro, po tem pa gre od Pi-iatave soravno z Bistrico, ki od Pilštanja do Podsrede malo da ne celo južno teče, dolgo rebro krez Dobležič, Klake, Krn-vrh, Križni vrh, Trebež, do Podarede, in se konča z Zagajem v pol-okrogu pred iztokom Bistrice, ki se od Podsrede v vzhodnem in od sv. Petra naprej, celo v scvernovzhodnem ovinku v Sotlo izleva. Stranski vrhi tega rebra so proti Bistrici Drenik pri Pilštanju, Opečnik pri Kozjem, Mirje pod Kozjem, proti Sotli Vrcnska gorica pri Bučah, Srebrnik pri sv. Petrii, Končno še gre kraj Buakega potoka na njegovem levem bregu od Riidenice proti Sotli stranska panoga krez gorni Virštanj, se tukaj v dve glavni veji deli, ena Buška gorica Yj J. od Podčetrtka 1063'/\ spremlja Biiškl potok do Buške vesi, s posebnim vrhom Prečcnico, ena pa prihaja vzhodno kraj Olimanice pri Grorni vesi k Sotli. Tukaj na vzhodnih vrhih proti Sotli ao gorice t. j. vinogradi, intli so le nekaj okolj Pilštanja, potem pri Laškem in pa v vrhih, ki iztekajo proti Voglajni, pri Slivnici, pod Kalobjem, sv. liopertom in pri Celju, največ je lesa. Na Vrenski gorici je ponikva; to je voda se zbira na bregu, vanj mine, in pod Grusko potlej zopet na svitlo priteče. c) Hribi na desnem bregii Voglajne. Ostali del Celjskih hribov hočemo samo do tolika premotriti, da se razvodje med Savino in Sotlo določi, po-tezaji hribov se samo v občo naziiačijo; kdo tudi more na-ravski raznoličnosti do cela slediti, in jo obrisati? Končno so ncktere višine pridajo. Razvodje med Voglajno oziroma Savino, in med Sotlo, gro od Dolge gore, ki smo jo omenili v Dravo-Sav-skem pogorju, krez Ltipovec, Vrh V, od Ponikve 1261'^, Scnovico, Jelšovec, Kosmač, Strmiee, Babni vrh, Žusem, in se pri Puharju naslanja na pred opisano Tolst-Puharsko vrsto. Zahodno od Puharja pri Repušu gre potem raz- vofljc »ued Uriiönico oziroma Saviuo in Sotlo, midalje med Savo in Sotlo krcz sv. Križ pri Planini, Bolior, (Jrlico, Pišece in Kapelo. Omenjena z vinjena črta od Piiharja do Dolge gore [)a prereže vse pravilo razvrstitve, le toliko je poznati, da so na vzhodu te örtc vrhi in potoki v teku z en drugim nekaj strinjajo, in tako tudi zahodni. Tako gredo od Dravo-Savskega pogorja prihajajoči vrhi proti jugu do Mestin-skcga potoka, ki od Sladke goro do Podčetrtka teče, ostali vrhi, ki so vzhodno od omenjene razvodne črte, pa gredo kakor tudi desni Meatinski pritoki k vzhodu k Me-stlnskeinu potoku, toda jihovi stranski vi-hi pravilo zopet v raznoličnoBt spravijo. Sv. Rok, Kalvarska gora pri Šmarju, ima 1172' Z., bv- Trojico cerkva nad sv. Križem "/t od Rogatca 1123'A, Rogatec na trgu 670' M. (2), Slatina r.75' M., 570' U. (10), pri vrelcu 550' U. (10), Mcstlnska gorica SSZ. od Podčetrtka 942'A. Vrhi zahodni od omenjene razvodne črte se strinjajo nekoliko 8 Sloniom, Voglajnskim pritokomj ki izvira iz Dolge goro in ima sprva jugozahoden tek, od Ponikvo do Groboljna južen, odtod pa zahoden, dokler da pri Novi vosi pod sv. .Jurijem v Voglajno no izteka, posebno vrlii na levem bregu ukazujejo Slomu, kodej ima teči, desni [ui se kažejo kakor prečke Dravo-Savskega pogorja. Od sv. Jurja pa, na desnem bregu, Voglajno spremlja soravno rebro, ki so pred Celjem konča v Bosni ali Hudinskeiu polju z imenom Reber. Isto tako spremlja Tesnico do Vojni ka od Dev. M. v Dobju p o dol gast vrh. Ponikva, kolodvor ima 840' Jž., Dobovec '/s od Ponikvo, na železnici 876' Jž., Grobeljno razkrižje železnico in ceste Celjako-Slatinske 807' Jž., sv. Juri cerkva Vm s. od postaje 941' Z., postaja sv. Juri 788' Jž., Maria Botričnica '/4 S. od Št. Jurske postaje 1116' Z., sv. Rozalie cerkva '/., SZ. od Št. Jurske postaje 1100' Z., Teherje razkrižje žclezniee in ceste 73H' Jž., Store, kolodvor 753' .Iž., tu Voglajnska voda 741' Jž., Straže kopa 1 '/2 SV. od Celja 1568'A, Maria Dobje, 1 '/4 SV. od Celja 980' Z. Lipovec na najvisi cesti od Vojnika v Hifenstanj sv. od Celja 871'Ä- Zadnji oddelek Oeljskih gor je potem takem le hri-bičast in goričast in se tudi rndovitost odlikuje, od prej-šnih dveh, ki sta bolj gorska. IX. Bohor. Bohor je pogorje, ki so razteguje od Zidanega mosta do Podsrede, od zahoda proti vzhodu. Na južno stran odpada proti Savi, na severno proti Gračnici in Kozjanski Bistrici, na zahodu seže do Savinc, na vzhodu do ceste, ki od Podsrede vodi v Liberec, toda kot mejo stavimo le on kos ceste od Podsrede do Koprivnico, odtod pa moji Brcstanca proti Orlici. V voglu pri iztoku Savinskem v Savo je Kopitniku nasproti go]-a: Kozje '/3 V. od Zidanega mosta 3117'^, proti Savi ac zniža, Čelovnik '/2 VJV. od Zidanega mosta B cerkvico sv. Duha ima višine 1964' Z. Proti Gračnici je več poprečnili reber, najdaljše rebro gre krez Okroglico, Poljane do sv. Trojico pri JurkloStru, potezaj tega rebra je severovzhoden in kako miljo dolg. Vzhodno od Kozjega je gora Liscc 1 S. od Sevnice (Selnice) 3000'A> razteguje na desnem bregu Sevnidne od Razbora krez Podgorje do Planinskih pečin. Na levem bregu Sovniöno se razprostira Bohor v ožem in pravom pomenu od Scvnice do Podsrede v pol-okrogu, z votlino obrnenem proti Savi, na severno stran odpadaje proti Sevniöni, Planinskim pečinam, in Bistrici. Bohoj-aki najviSi vrh v Planinskem log« so veli Boh (Bog) 1'/, SV. od Sevnice 3352'/^, na vzhodni strani je Veternik '/4 J* od trga Kozjega Ü250'A) od koder je krasen razgled. Poprečne panoge Bohorske gredo proti Savi in imajo ob ravni črti od Zabjeka do Dolskega in malega Kamena še vigino blizo 2000', odtod na južno stran proti Savi se znižajo, na sredini pa se Bohorski polokrog med Blanico in Dolskim potokom v mcnjŠi meri ponavlja, od Krajnega brda krez Selce, Brezje, sv. Pavel in kraj Dolskega potoka do Libereca brdo pošiljajo, in proti Savi iz polokroga prečke spušča,) e. Pod logom na severnem z nož ju Bohorja 1 ZSZ. od trga Kozjega pri plavžu (Edelsbacli) je višina 1260' M. (2) Veliki kamen Z. od Koprivnice 1835'A- Na znožjii Bohorakem ob Savi so viaogi'adi, na vrliu pa lesi, X. Orliško pogoije. Kako poUretjo miljo pred sotokom Sotle in Save se razteguje OriiSko pogorje in uapravlja s Savo in Sotlo vred podobo Irikuta, kojemu je imenovano pogorje kakor podloga. Razteguje pa se Orlisko pogorje od Krškega pri Savi, do Kralj sitega grada ob Sotli, 3 milje daleč. Jegova mer je od jugozahoda proti scverovaliodu. Začenja se pogorje z goro Libno 1 SZ. od Brežic 1129'A, gro krez Pleterje, Zdole, Prekopno SSZ. od Brežic 1361'A) l^der se ta hrbet na desnem bregu potoka Močnika pod goro Orlico izteka, pogorje pa se nadaljuje na Močniškem levem bregu, k njemu se nad izvii'kom Močnika pridružuje od zahodne strani sem prava Orlica P/^ S. od Brežic 2000'A visoka, in pogorje se razteguje proti Sotli. Preska gora I'V^ S. od Brežic 2204'A, Silovec 2 SSV. od Brežic 279G'A, Svata gora '/g J. od av. Petru 1958'A in Kraljski grad tKunšberg) 1 V. od Podsrede 1600'A. Od Podsrede do av. Petra odpadajo gore strmo k Bistrici, sicer na severnozahodno stran rahlo odpadajo proti Bohorskim nižavam. Med Libcrecem in Libno pri Vidmu se so zvunaj Orliškega pogorja proti Bohorju ob Savi razprostira Src-mič. Poprečni vrhi Orliški pa so razviti proti Sotlo-Sav-skemu sotoku blizo do pol daljavo, kder ae potem Savska ravena pri Brežicah širi. Artič ob meji ravene '/j S- od Brežic ima viSine 717'A' Kapela je podolgast vrh na vzhodni strani ravone soravno s Sotlo raztegnen in cerkva 1 VSV. od Brežic, ima viaine G99'A- Na teh poprečnih vrhih in na Kapelskem vrhu raste glaaovito vino, ki ga posebno vinotržci iz Kranjskega radi kupujejo. Ii Raven e. Gore, hribi in griči dajo kraju podobo, razlißnost, lepoto, in oziroma na porabo les, pašo, rudo, premog, vino; ravene pa in doline, ße imajo zadosti prsti, so najbol j pripravne za žitna polja in rodovitne travnike, jiliova zeni Ijopisna podoba pa je enoliöna, da-si so polne Siitiiečcga klasja in dišečih cvetlic, in svojo podobo se le prijemajo od bregov in tokov, ki jtli obrobujejo. Zato pa je opisovanje raven le do tolika mogoGe, da ae raveni robi in meje naznačijo, jena mora zapiäe in, kar zemljopisec mimo grede pogleda, rodovitost zabileži. Menjge doline posebej popisovati, bi ponavljalo popis potokov, kraj kterib spi doline Sirijo in zato se bodo pri potokih omenjale. I. Spodnje Mursko polje. Spodnje Mursko polje v razliko arednjega ali GraS-kega in gornje-štirskega Aichleld-a obsega raveno na obeh straneh Mure od Vildona do Medjimurja in ima 7^500 oral. Deli pa se v Lipniško polje, od Vildona do Mureka, v Radgonsko polje, od Mureka dotlej , kder Mura jugovzhodno od Radgone počenja delati Ogorsko-Htirsko mejo, in v Vržejsko polje od Radgonskega polja do Medjimurja. Le zadnje polje je celo slovensko, Lipniäko in Radgonsko polje so dotikata Slovenskih goric, in v zadnjem polju leži onih pet slovenskili vcsi unstran Muro, ki smo jih navedli pri narodni meji. Krnož (Ermež), kolodvor jo 790' JŽ. Spilfeld, kolodvor 800' Jž. Murek 740' (po priliki), Murek, tla pri pošti 640' K. Obrajna (Naraeje, Halbenrain) Vu SZ. od Radgone 715'A, Apače, ves na tako imenovanem ApaSkem polju, kakor se posebej veli oni kos Radgonskega polja, ki leži na Murskem desnem l>regu, med Murekom in Radgono, ima višine 838'^ in jo Z. od Radgone, Radgona 702'A- Vržejsko Mursko polje, v t(;m kraju tudi zgolj Mur sko polje imenovano obsega 18348 oral, t. j. blizo SQ milji, v nje izteka KČavniSka dolina. Vižejo, I SSZ. od Lutomera ima nad morjem višine 570'^. Ob Muri jo Vr-žejako polje precej močvirno, zemlja tu in tam z mehom obrastena. Mura mnogokrati izstopa in zemljo popljavlja, mlake zaostajajo, in vse to odvzema mnogo rodovitne zemlje. Izrejajo pak se krasni konji. II. Ptujsko polje. Po spodnjem Murskem polju je v Štirskcm največa ravena: Ptujsko polje, in meri 65400 oral, ali 6-54n milj. Ptujsko polje se razprostira na obeh straneh Drave od Maribora do Ormuža, in so imenuje na Dravskem desnem bregu gornje, na levem pa spodnje Ptujsko polje. Obrobu-jejo je tedaj, od Maribora proti Orinužu na zahodni iii južni strani Pohorje s svojim znožjem, potem Velenik, Cresni-ški, Savinski vrh, NajSperg, Haloze in od Zavrča naprej Drava, na vzhodni in severni strani pa zahodne in spodnje slovenske in Lutomerske gorice. Izmed dolin sg iztekajo v Ptujsko polje, Rogozniška, Pesniška, Savska in Dr.ivin-ska dolina. Posamezen del Ptujskega polja je na levem bregu Dravskem, Št. Martinako polje. Višina je taka: Na zgornjem Ptujskem polju: RaŽje, kolodvor 825' Jž., Pragorsko, kolodvor 701' Jž., Prepola, ves 1 ZSZ. od Ptuja 782'A? Pulakava, potokova podplat pri železnici 755' Jž., Orniea, potokova podplat pri železnici 740' Vž., av. Lovrenec 1 % JZ. od Ptuja 738'A, Haj-dina, razkrižje ceste in žolcznice 695' Vž. Potem ima Ptujski kolodvor 672' Vž., Ptujski mestni atolp, 735'A- In na spodnjem Ptujskem polju: Rogoznica, železnični most na plošCicah 686' Vž., Novaves 1 J V. od Ptuja 685'A, Možkanci, kolodvor 650' Vž., Pesnica, potokova podplat pri železnici 628' Vž., ploščice na mostu 642' Vž., Podgorski potok, podplat pri železnici 610' Vž., Savski potok, podplat pri železnici 591' Vž. Ptujako poljo je okoli Turniša močvirno, okoli Ilaj-dine in sv. Janža peščeno in prodečno, spodnje pa je pr steno in zlo rodovitno, pri Murctnieali je šota. m. (roriije-Dravsko polje. Drava više Maribora je v obße stisnena od Pohorja in od Korakih izrastkov in Dravskega pogorja, toda na treh krajih se tla malo Sirijo. Razprostira se prviiS Mutin-ako polje blizo deželne meje. Mutinsko polje je ob iztoku Sobotske Bistrico kake milje dolgo in "/4 milje široko na najširšem mestu, sega od spodnje Oortine do Mutc^ proti zaliodu je na desnem "bregu Drave podaljša poljice pri Tribunjah ob iztoku Tribunske Reke, višina znaša v spodni Muti, gostivnica pri zlatem jelenu, 1042' li. (2), železnifina postaja Vuzenica-Muta 1024' Kž. Tla med spodnjo Gortino in Dravo so z večine prodeiSna in nerodovitna. Drugič: Marbeeko polje, tkoj po preSnjem, Drava se zavija drugokrat ob iztoku leve Radolne proti l'ohorju, in pušča prostora med gornjo in spodnjo Vižingo za Marbeško polje, ki je enako veliko in rodno kot prošnje. Marbeg, dvor pri Feldbaherju 1060' R. (2), gostivnica pri tleh 1164' Kr., postaja Marbeg - Vohred 985' K2. Pri spodni Vižingi gore Dravo zopet stiskajo, do Črešnovea blizo Selnice, tu pa ae svet odpira za stalno. Da-si gore, od Bistrice niže Selnice poöensi, na levem bregu zopet pritiskajo do Kamiee, se polje razprostira na desnem bregu, od iztoka Lobaice do Lempaha zmerno, potlej pa prihaja vedno širje, in izteka vzhodno od Celjsko-Mariborske ceste v Ptujsko polje. To je gornje Dravsko polje v ožem pomenu, je dve milji dolgo, toda mestoma zlo ozko, in ima 5900 oral. Višine ima Selnica l'/a Z. od Maribora, pri cerkvenih tleh 907' ß. Ruše na železnici 900' Kž., Maribor stolni stolp 853'A, Sofijski trg 842' K. Kolodvor 822' Jž. Zemlja je peščena, zmes zlo a prstjo zmešana, srednje rodovitna. rv. Savsko po^e, pri Brežicah. Savsko polje pri Breižicah je obmejeno od OrllSkili nižav, od Save in Sotle, izvzet je iz tega torišča, da ni ravena, Kapelaki vrli. ima pa Savsko poljo 12500 oral, tedaj nekaj krez IQ miljo. ViSine imajo Brežicc pri kolodvoru 441' Zž., mestni stolp 517'A, Oobova, železnica pri Hotli 415' VA., Sotelska podplat pod Äelezniönim mostom ob mali vodi 404', ob veliki vodi 411' Zž., severozahodna vavona pa ima 444'/\. Pri Sotli je tu i tam mcßvirnato, Sava pušča mlake, sicer je zemlja rodovitna, v raveni še je mnogo lesov. Y. Saviuska dolina. Kraisna in rodovitna srednja Savinska dolina se razprostira lued Letušem in Celjem in je 3 milje dolga in poßez '/g milje široka, meri pa 15100 oral. V Savinsko dolino 9c izteka mimo menjeih dolinic PaSlto polje, Bozne ali združeno Hudinsko in Voglanjfsko polje med Vojnikom in Tcharjem, in Voljšča dolina. V srednjo öavinsko dolino segajo in jo omejujejo na severni strani poprečne panogo znižanih Savinskih planin med Šoštanjem in Vojnikom, na zahodni strani nižavo DoLrovja, na južni strani Celjske gore. Višine ima sv. Peter Z. od Žalca 824' K., Vrbje Vs JZ, od Žalca 813'A) Celje, kolodvor 724' Jž., g ^lo 1 milje dolgi in rastejo proti vzhodu. (J I SLO DRUGO. Volle. A. Reke in recice. ode vse tečejo v Donavo in Črno morje. So pa tri poglavitne reke in kakor pravijo: tri slovenske reke, in slovenske sestre tri: Mura, Drava, Sava. Vsaka ima svojo staršo ličerko po ,sebi imenovano, Sava ima Savino, Di-ava Dravino, iu Mura svojo ponomčeno Muricu. L Mura. Mura izvira na Solnogradskem v Ijonkovski (Lungau) okolici, na južnih odpadkih Riidstatskili Turov, B'/n milje zaliodno od av. Mihala 552G' visoko nad morjem. Polirav ši vodo od biizo 17 □ milj iz Turnahe, Laznice, Tome in driigili potokov, priteka pri I'redlici na iŠtivska tla, teße proti vzhodu do Mosta murskega CBruck), tu ac obraCa proti jugu in v tem teku ostaja do Ernoža, odatid teCe proti jugovzhodu do Kadgone, odtod loiSi Stirsko od Oger-skcga in so pri Legradu v Dravo izliva. Ves tek jej znaaa üOy,. milj, 44'/,; na Htirskem, 7 na Solnogradskem, 9 na Medjimurskem, od Ernoža do Kadgone 47,;, od Radgone do Ktirske meje 4-7,; milj. Od Judcnburga se vozijo plavi. Srednja Sirokcist je 37 sežnjov, srednja globina 4'. Pri Predlici ima Mura višine nad morjem 274Ö' L., pri Mostu ob iztokn Murice 1470' (po priliki), v Gradcu 1080' Seli., v Ernožu ob iztoku Bulpe 780' .Iž., pri Spilleklu 760' Jž., v Mureku 720' (najmenje, po priliki), v Radgoni 670' (po priliki), v Kotoru pod železničnim moatom ob srednji vodi 39P Vž., pri iztoku v Dravo 375' (po priliki). Mura tedaj pade od izvira do iztoka za .5151', ali počez vsako miljo za HG', v spodnjem teku seveda je pad menjgi in med Ernožem in iztokom znaša 24' na miljo. Srednja hitrost znaša poeez 7'ü crevljev v sekundi. Do Mosta je gornja, do Vild(ma srednja, in odsod spodnja Mura. Pri SpiU'eidu začenja ločiti Slovenska in Nemška tla, nekaj pred Radgono stopa na Slovenska tla, pri Me lovju zaÖenja mejiti iŠtirsko in Ogersko, in tu ima dosti obodov, otokov in mlak. Velika voda jo velikega travna, kadar se po gorah sneg topi, in listopada ob plohi, in raste do 15 črcvljcv nad ničlo, ta ničla na vod< imeru železnega mosta v Gradcu je pa ;3 črevlje nad dnom. Nenavadna naj-niža voda ob auhi zimi pa se zravnava z vodomersko ničlo. Murski pritoki. Pritokov ima Mura nad 100 rek in potokov. Na Slovenskih tleh sta nil levem bregu vender le Soka ali Sla tiiisUi potok in Kušernica, ki priliajata od Habo-Murskega razvodja. Slatiiiski potok priteka od Gleichenberga, teČe niimr) Striidna na vzhodni sti'iini mimo Radgono, kder še Mlinski potok v se vzenia, in so kmalu niže Poterne v Muro izliva. KuSernicži izvira blizo gornje Lendavo, s svojim tokom dela mejo proti Ogerskemu do Dedenic, odsod teöe mod Ogerskimi Slovcnci in se pri Bakovcih blizo Vrže j a v Muro izliva. Na desnem bregii omenjamo reko Sulpo (Solva), ki vodo iz Korakih planin v jemlje in jo privaja med lipnico in Ernožem v Muro. V Hiilpo so izteka Sekova, ki v sč jemlje gornjo Pesnico. Gornja Pesnica izvira pod PeaniSkini bregom, teče mimo Arveža in se v Sekovski vesi 1 miljo od izvirka v Sekovo izliva, kraj Pesnice je lepa mala dolina med gornjimi Slovenskimi goricami in Dravskim pogfjrjem z nezdatnimi atranskiini doli. Neposredno v Muro pa tcöe Gomilica, ki izvira na Kranjah, mimo župe Gomilice teče, kdor od desne strani prijemlje pritok Kanienik, in se pri Ernožu v Muro izliva 1miljo po izvirku, med Gomilico in Ernožem ima dolino. Najvcči pritok Murski na Slovenskem pa je Ööavnica. Š čavnica izvira pod Velko v župi Marii snežnici v Tratenski srenji, teče v dolini po sebi imenovani proti jugovzhodu, nad Lu-tomerom se obrača do reke naraatla proti vahodu, pre sto))a med Stročjo vesjo in Pristavo Htirsko zemljo, se niže Štridove severovzhodno proti Muri podaje, in po 7'/4 •i^ilj dolgem toku v Muro izliva. Pritoke dobiva le kratke, ker je razvodje med njo in Pesnico Sčavnici bliže položeno, in 80 stranski vrhi tudi od Radgonskih in Ka])ülskih goric kratki, bliže Lutomera jia, kder se vrhi in vode Pi""ti vzliodu obračajo, ao od desne strani pritoki močnejši. Tu je na desnem bregu potok Tinja, ki izvira pri Oapli in teče med sv. Duhom in Malo nedeljo in so niže liadislavccv druži z Bnkovnico. liukovnica iavira v Peklu pod Moravskim vrhom in sc pri vesi Pernožlavcili izliva Ščavnico, nad l'/a miljo od izvirka. Blizo tolika je tudi Kostanjevica, ki izvira pod Kianj-šovaGakom in niže Lutomera v S(;avni(io priliaja. Končno še omenjamo na desnem bregu potoček Preseko, ki pod Hermanci izvira in kmalu po izvirku mejaši Stirsko in Hrvatsko '/2 ™ilje daljec. Ob imenovanih potokih so ozke dolinice z rodnimi travniki. Na levem bregu Ščavnice je imenovanja vredna Lipnica, ki pod Murskim vrhom niže Kapele izvira in niže Brkovc v še avnico izteka, potem Globetka, ki niže Lutomera v Ščavuico izteka. Blizo Br- ^ ^ v kovske vesi je tudi SÖavniSka struga Črnec, kder mlinar ob deževnih časih vodo na splav spušča. IL DraTU. Drava izvira na Tirolskem v Bistriški dolini na polju pri Topolah (Toblaeh), teče na Tirolskem skoz Bistrisko dolino, po celi dolgosti Koroške zemlje, dela od Dravberga do Vrat Koroško-Štirsko mejo, stopa pri Vratah na Stirsko, teče skoz Štirsko nad Foborjem do Maribora proti vzhodu, odtod niže Slovenskih goric proti jugovzhodu, mejaši od Za-vrča do Središča proti Hrvatskemu, obrobuje od spodnje strani Modjiinnrje, se pri Kotoru druži z Muro, potlej mejaši Ogersko in Hrvatsko in se niže Oseka izliva v Donavo, 76 milj dalječ od izvirka. Od teh 76 milj pride 8 na Tirolsko, 19'.^ na Koroško, 16'7 na Štirsko, B2 na Hrvatsko. Na desnem pobrežju se dotika Drava Stir-skega '/2 milje pred, in je zapušča 2 milji pred kot na levem. Tri mesta Maribor, Ptuj in Onnuž, trije trgi Muta, Marbcg in Središče, 23 žup in 60 sel je na Dravi. Vozijo se po Dravi plavi, in od Maribora ladije. Nadmorska višina Dravska znaša pri spodnjem Drav-bergu na brodu 1030' L., 10t;0' Hueber, 1033' M., pri iztoku Meže ob veliki vodi 1020', ob srednji 1014 Kž., pri Mohrcnhofii blizo sv. Magdalene na meji 990' L., pri Tri-buDjah % Z. od Mute 990' Kž., pri Muti 960' Kž., pri Marbegu ob iztoku Radolne 942' Kž,, pri Vohredi ob iztoku enako imenovanega potoka 92(5' Kž., pri sv. Ožbaltu 859' Kž., pri Kusab 790' Kž., pri Mariboru 746', pri Ptuju pod železniiSnim mostom ob veliki vodi 668' Vž., ob srednji vodi 658' VS;., ob mtiii vodi 654' Vž., pri Onniižii ob v(iUki vudi 580', ob mali 566' Vž., pri Sredis&u blizo Medjiraurske mejo 520' (po priliki), pri iztoku L[ure 375' (po priliki). Na Koroškem Dravski pad znaSa 910', mi Štirakera od Dr;ivbcrgii do Središča 510', tedaj pride na Štirskem pada na miljo počez 30^'^', toda v gornjem teku do ]\LLi'iborskcga mosta je pad raKmei'no dosta veÖi in v gornjem teku pada voda na lüO sežnjili 12—16 palcev, iiižft MariViora 4—6y„ palcev, uiže Ptuja pa le 2-9—3 palcev. Örednja hitrost tekova je od Molirenltofa do Maribora 8'5', med Mariborom in Ptujem 4-5' in mod Ptujem in Središčem 2' v sekundi, tedaj vsa srednja hitrost 5 črevijev v sekundi. (Jlobina je med KoroSko mejo do Maribora 9', do Ptuja 6', niže Ptuja 8', tedaj sreduja f^lobina 7%'. Široka jo Drava, če voda stoji na vodomeru Mariborskega mosta 5' nad ničlo, v gornjem teku 40 sežujev, v srednjem 65", v spodnjem 75". Velika voda je vsako leto meseca rožnika, vinotoka in Hstoputla, srednja globina velike vodo jo v gornjem teku 30'—35', v ai-ednjem 20'—25' in v spodnjem 13'—15'. Neznansko velika voda je bila leta 1851., kder jo v Mariboru pokrila celo lento in celo Dravsko ulice do Lešnika. KajmenjSa voda v Dravi je po zimi ineseca grudna in prosinca, in srednja mera male vode znaša v gornjem teku (V, niže Mariborskega moata 4', nenavadna plitvina pa v gornjem teku 5', v spodnjem 3'. Vode bo pretaka ob ničli v Mariboru 6738 kubičnih črevljev ali 3369 avstr. vetler v sekundi. Dravsko pobrcSjo je do Maribora na obeh straneh visoko, od Maribora do Ptuja pa je le na levem kraju veči del visoko, na. desnem proti Ptujskemu polju pa bolj piano. V Široki planoti pri Ptuju in Ormužu so Drava deli, in ima doata osredkov, visoko jo pobrežje na južni strani od Dravinskega iztoka do Zavrča in na severni struni pri Ormužu, potlej se zniža pred iztokom na Hrvatsko. 56 A. Reke trt raCice. Pritoki. V Dravo bc izlivajo nsi Stirskem tri reke iii 86 potokov. Največ vode prihaja iz Pohorja, ki skoro vso svojo vodo v Dravo pošilja, tudi od svoje južne strani, ker jo pobirata Mislinja in Dravina, in jo vsaka iia svojo stran v Dravo spravljata. Pa tudi od Korskih planin in od Dravskega pogorja, iz Slovenakih ia Liitomerskih goric, in iz Haloz prihaja obilo, da-si zmes kratkih pritokov. Dravski levi pritoki. 1. Bistrica, v razliko drugih Bistric imenovana Ho botska, izvira na Koroškem, deli Pernigko in Sobotsko [lanogo Korskih planin, priteka pri steklarni sv. Vicencija na Štirsko, se niže Sobote druži a Krumbachom (Krivo) in se pri spodnji Mtiti izliva v Dravo, 3 milje dolga. Prirečica Krunibach je 1 miljo dolga, izvira pod Golovcem v srenji Koronos, loči iSobotsko panogo in glavno jugovzhodno Korsko panogo. Ob teh potokih, zvun mališ-kega kosa, ni doline in le pod Muto teče Bistrica na Mu-tinskem polju, ki jo robi na vzhoditoaeverni strani. 2. Kadolna izvira pod sv. Lovrencem, spremlja zadnji del jugovzhodne Korske panoge do gore Kadolne in se obrača proti jugu, priteka pri gornji ViŽingi na Marbeško polje, ki je prereže in se 1 miljo od izvirka izliva v Dravo. 3. Od Kopunarja priteka pri spodnji Vižingi v Dravo St. JanSki potok, 'Y-, milje dolg. 4. Brezna gi aba, Pubahcvjeva, Jalnekcrjcva graha redijo le ob dežju potoke. 5. Pri sv. Ožbaltu priteka od gornjo Kopie at. Ož-baltski potok, 1 miljo dolg. 6. Malo niže se izliva Crmanica, tudi Črnica imenovana, ki priteka od Kopie in gore Remšnik, nad 1 miljo dolga. 7. Gornja Keka se začenja pri Žlcmei-skih (Žlemskih) ribnikih in izteka pri vesnici Bistrici. H. Brestcrnica (Brestenica) niže sv. Križa, združen potok iz Slemenske in Šobcrske grabe, izteka pri Brc-sternici (Tresterniz). 9. Kamica iti Košpoli sta še pred Mariborom, Poče-hova M Mariborom, zadnja izteka pri Meljii in aklcpa vrsto ročic iz Dravskega gorovja, med zadnjima dvema rečicama, ki imate tudi v srednjem teku primerni dolinici, je pod Predgorjem rodovitno Mariborsko polje. 10. V zahodnih Slovenskih goricah so reßice, kakor stranski vrhi s prva celo kratki, tako potok Košak med Meljeni in sv. Petrom, bg le na Martinsko polje priteka od Nebove pri sjjodnjem Dubljeku, nad miljo dolga rečica z imenom Dubleänica. 11. Soravno z Dravo teče od Kačnika (Wurmberg) potok ürajena in so na spodnjem kraju Ptuja izliva, tu rečico imenuje že Wolfram E§cnbaški, reksi, da je pri njenem iztoku mesto Gaudine. 12. Rogoznica je 27^ miljo dolga, izvira pod av. Barbaro v srenji Žikarce, teče po svoji lepi dolini in po spodnjem Ptujskem polju in se četrt ure pod Ptujem v G rezu blizo Žabovcev izliva. 13. Največi potok na Dravskem levem bregu pa je Pesnica. Pesnica izvira na Pesniškem bregu, teče po PesniSki dolini in spodnjem Ptujskem polju in izteka kot reka Va milje pred Ormiižem, 9 74 ^ifj o*^ svojega izvirka. Pesnica teče v glavnih črtali soravno z Dravo. Jen gornji tok je do južne železnice, srednji do Senarskc vesi, odtod pa spodnji tek. Od gornjih Slovenskih goric dobiva krepkih prirečic, ki jo ob deževju silno polnijo, tako, da nima z vodo kam, in jo po travnikih razliva. Tudi posteljica jej je še malo zravnana in se vije sem in tjo in paži; ta zravnava je gospo-darstveno prašanje, ki še je tudi čas mora rešiti. Desnih prircčic nima zdatnih. Od Žlemerskih ribnikov iz Dravskega pogorja priteka Eadiče, nad 7^ milje dolga rečica, ki nad sv. Jurijem na Pesnici in gornjo sv. Kungoto izteka v Pesnico. Potem pa gre razvodje med Pesnico in Dravo celo blizo Pesnice, tako na Dravskem pogorju, kakor ob Slovenskih goricah, le pri Hrastovcu in sv. Ropertu pritekata od Holma kake milje dolga pritokfi, in Crmlja pri Trnovcu. Nil teii [ji'ireöifah so tudi primerne stranske dolinice, posebno št, Kopertska. Toda, levi pritoki so tehtnejši. Mimo menjšili imenujemo: a,) Slatinski potok, ki izvira pod Slatinskim vrhom, mimo Svičine tečo in pri gornji sv. Ktmgoti izteka, prijemii od leve strani prireßicc pri Sviöini, pod Fiasko srenjo, in pod VrtiSkim vrhom. Ob teh rečicah so ozke in prijazne dolinice. h) Dobrenja teče skoro v ravni črti od Podigrada pod Plačcm v Pesnico, nad miljo dolga. c) Cirkniea (Curknica) 1 % miljo dolga in ravna rečica izvira pri St. Ihi in izteka niže Pesniškega dvora, v njeni dolini je železnica in velika cesta. d) öaöuik teče med Jclenči in vrhom Gačnikoni od Kaniže priteksi, miljo dolg s primerno dolinico. o) Jareninski potok izvira pod glavnim x'azvodjem Drave in Mure pod (Jolom, ima na desni strani vrhe Stri-hovec. Mali vrli, Gačnik in Osek, na levi Poliški in Vol-kovskl vrh, tu prijema Volkovski potok in pri Velkonu izteka l'V4 miljo dolg, ima rodovitno dolino. f) öt. Jakobski potok izvira pod Lilo (Srebotjem), dobiva male pritoke od Počenika in Hlapja in pri Močeni izteka 2 milji dolg, kraj njega je Št. Jakubski dol. g) Fartinski potok med Vardo in Dolgim vrhom, izteka rtižo Zamarke, % miljo dolg. Partinaki dol. b) Gosterajski potok 2% miljo dolg, priteka od glavnega razvodja, prijema več maliskili prirečic, med njimi v Št, Jakobski župi Kočico izpod enako imenovanega vrha, teče mimo sv, Jurija in sv. Lenarta od gornje strani, in se pod spodnjo Kadehovo druži z Velko malo prod iztokom v Pesnico. Gosterajski dol. i) Velka izvira, kakor Ščavnica pod Velko, se vije in vije med stranskimi vrhi; od desne strani ima vrhe Šarabert, Floderšnico, Gosterajski vrh, Malno, Slatinek, in spodaj sv. Lenart; od leve Žitnico, Žrjavco, Porčič in se malo pred iztokom druži z Gosterajskim potokom, dolga je Velka milje. Leve prirecice so: Žitnlca, Tratnica z Obodnicn in Leclinškim potokfini; od desne strani pa Ploderšnica in Malciislti potok, k) liočica izvira pod Krembergom, tcce precej na raviioč po Hočiškem dolu nad miljo daleč, in se izleva v Drvanjo. 1) Drvanja pnd glavnim razvodjem Izvira, tcöe mimo sv. Benedikta, prijemlje Rüöico in pri Urbetincih izteka. Kraj Drvanje je zadnja popreßna dolina proti Pesnici; od love strani prijemlje že pritoke od glavnega, tu sltoro celo proti jiigii obrnenega, glavnega razvodja, Drvanja konča vrsto večih prirečic PoBniških v gornjih Slovenskih goricah. m) Ena Brnica izvira pod sv. Antonom in niže Grlincev izteka. n) Druga Brniea izvira pod Polensčakom in pri Ti-bolcih iztoka. o) J^odgorski potok izvira pod Polensčakom in izteka v Trgoviču v Savslci potok. p) Havski potok končno izvira pod Scnčakom, priteka pri Sodnici v spodnjo Ptujsko polje in se niže Trgo-viča izliva v Pesnico blizo 2 milji dolg. Potok in dolina imata ime po vesnici Savci. 14. Ijcšnica že iztoka neposredno v Dravo pri Or-ninžu, izvira pa pri Koračiču in je l'/a miljo dolga. 15. Pavlovaki potok izteka niže Pnšencev, vrelci njegovi pa so pri Dcsnjaku, Stari cesti in Medkotnjakn, je nad 1 miljo dolg. Ki. Libonja izteka med Frankovoi in Obržcm, vrelci so pri Jeruzalemu in Griserščaku. 17. Trnova izvira pod Gomilo na meji, dela mejo do iztoka jene desne priročice, pritekše od Slamjaka mimo Vuzmetinc, teče skoz Središče in izteka v Dravo F/i milje dolga. Dravski desni pritoki. 1. Meža (Možica) z Mislinjo. Meža izvira na Koroškem na severni strani Solčavskih planin nad Olšovo, toče potlej med Peco in št. Urško goro, sc dotika Štlrskih tal kot mejna voda od Mislinskega vtoka do svojega vtoka pri Dravbergu miljo daleč. V Mežo izteka Mislinja. Mislinja izvira na Pohorju in aic.er na južni strani Pohorja pod Planinko, jen seyerni vrelec je pod Ribniškimi jezeri, vzhodni pa v onem kotu, kder se Volovec na Vitanjaki planini od Planinke cepi, Mislinja priteka pri plavžu Mislinji v Mislinsko dolino, teče odtod proti severozahodu, tako rekoč okoli Pohorja k Dravi, prijema od desne strani le kratke prirečico iz Pohorske severozahodne panoge: Juričko, Krivo pri Dolaah, št. Barbarski potok pod Gradiščem, Račnico pri Pamečah. Na levi strani pa jej priteka; a) Suhodolnica, ki iavira med Št. UrŠkim Pogorjem in Raz borom pri Plefiničniku in so pri Podgorci pomnoža z Jenino, od it. Miklavža pritekšo, v Starotrski župi pa z Radošnico, ter se pod Slov. gradcem izliva v Mislinjo nad 2 milji dolga. b) Sečnica, izvira na severni strani Pogorja nad Sc-lami, prijema Ješevnico in se kako miljo od izvirka izliva v Mislinjo. Dolina ob Sečnici se začenja pri iztoku Ješevnice, ob Suhodolnici nekaj pred Podgorco. Med desnimi piire-čicami je le ob št. Barbarskem potoku '/s milje precl iztokom mala dolinica. 2. Reka (Tribunska) izvira na Pohorju, na severni strani Pohorja pod Jesenkovo goro, izteka pri Tribunjah nad miljo dolga. 3. Požarnica izvira pod Kremžerjevo višino, prijema pod a v. Primožem tako imenovano Plavžno reko in se malo pred Vuzenico izliva, miljo dolga je brez doline. 4. Vohred ali Ribniška reka izvira pod Vclko kopo, izteka pri Vohredi 1 '/jj miljo dolga, kraj nje je ccsta v Ribnico. 5. Velka izvira pod Ribniškimi jezeri in se Brezju nasproti, nekaj niže, izliva, railjc dolga, do steklarne v Jožefovem dolu je kraj nje cesta. 6. Radolna izvira na južnem koncu Planinke bliao Sehwagberga, tcec s Planinko aoravno in mimo št. Lov-renških jezer, mimo trga sv. Lovrenca, kder se za kratko dolinica odpira, prijema niže sv. Lovi'enca prirečiee od leve strani Blepnico, od desne Larabrchtov potok, in se izliva niže D. M. v Puščavi nad 2 milji dolga. 7. Lobniea izvira sred Pohorja, jeden vrelec priteka od Klopnega vrha dmgi od Jalovega vrha s Črnjevo pomnožen, se pri stari steklarni s prvim dmži, knialn potlej skače Lobnica krez pretrgano posteljico nad 30 sežnjev nizko, tu je jen slap ali skok v Sumikii pri Gromili, teöe potem sploh pod visokimi stenami in nekaj pred Rušami se izliva pri popirnici, 2 milji dolga. Teže le kratko skoz gornje Dravsko polje. 8. Bistrica (severno - Pohorska) izvira med Zigarču planjo in Reko pod sv. Arehom pri Cinkejevi steklarni in 8e med Rušami in Lempohom pri veanic.i Bistrici izliva, miljo dolga. Kake '/,, milje, prodno pi-iteče na gornje Dravsko polje, ima žc malo dolino. 9. Ijcmpoh izvira niže goro Reke, teče od Ivanovega Lrega med vinogi-adi in izteka niže vosi Jjcmpoha. 10. Reka Hoška (TToße), izvira že na južni strani Pohorja pod goro Reko, teče mimo Iloi;, Razvanja in se v Ptujskem polju zgublja. 11. Dravina pobira večino južnih Pohorskih vod in jih privaja v Dravo. Dravina izvira niže sklopka Vitanjske in KonjiSke planino, '/u milje vzhodno od Rakovskc steklarne, '/4 milje severno od Hudine v Skomarski župi. Mislinski vzhodni vrelec in Dra-vinski pritok Solplca (Sauspica) nad Skomarjem sta si celo blizo tako, da je od vrelca do vrelca krez ondi ozko ramo Vitanjske planine kake '/i^, milje. Dravina, v ljudskem govora izgovi^rjena tudi Di-avnja, Draranja, tcöe mimo Konjic do Loč proti jugovzhodu, odsod proti vzhodu mimo PoHčan, Btudonic, Makol, odtod celo malo proti severovzhodu obrnena, in so izliva pri sv. Vidu pod Ptujem, tam kder jej Drava mimo osredka 2 desnim tokom naj-daljo nasproti priteka, S'y,^ milje od izvirka. Jeni jugovzhodni toll je bister, pri Poličanah se že pomiri in Giin dalje, bolj polagoma tc6e. Dolina ob Dravini se zaCenja pri Loškem bregu nad i^reGami In se raz&irja pri Konjicah, kder v njo priteka ravena Oplotniäka, tu Širina sega od Konjic do vesi Brezje malo miljo daleč, pa se priŽiSah kmalo zopet oži in niže Žič do Mke zopet nekaj širi, odtod pa jo med Bočem in Vrlioljcm in med levimi in desnimi Halozami širina podez '/g milje, dokler da ne stopi do Ptujskega polja, le ktler stranske doline iztekajo jc širfia. Dravinski pritoki od desne strani. a) Konjiška voda izvira pod Golekom nad ZreCaini, teče z Dravino soravno in pri Konjicali izteka, ■'/4 milje dolga. b) Žičnica izvira med Konjiško goro in Slemenom pri stari steklarni, teče mimo razvalin Ziškega samostana, mimo Spitaliča, Zič, in sc pri sv. Duhu v Ločah izliva, 1 Y;j miljo dolga, c) Bela izvira pod Dolgo goro, kraj Rogaške ceste, pod Gabrnikom ima do PoliCan malo dolinico, 1 miljo dolga. d) Stoperski potok teče mimo Štoperc, ima v spodnjem teku malo dolinico in Ptujski gori in Stojncem nasproti izteka. e) SiteSki potok izvira že pod Rogaško goro, in pi-i Apaßali iztoka, miljo dolg, f) Rogatnica je od desne strani največi in zadnji pritok Dravinski; izvira pod goro Njivico nad Zetalanii, prejema vodo od Rogatca in Maceljna, loči gornje in spodnje Haloze, teče mimo Podlehnika in se izliva Jurovcem nasproti, nad 2 milji dolg. Pri žetalah in posebno od Koa-mincev naprej proti iztoku je razvita lična dolina, Dravinski levi pritoki pritekajo od Pohorja in Vrliolja in tudi oni vzhodni Pohorski pritoki, ki bi imeli do Drave neposredno dosta bliže, kakor voda pri Račah, ki bi imela do Drave samo miljo daleč, tece okolj sredine Ptujskega polja Sy^ milje daleč, bodi si da prodeca poljskega ni mogla premagati, bodi si da je svojo mer po prvem nagonu obdržala. Vsa-kako pa se kažejo toki ob Ptujskem polju oslabljeni iti medli, naj so še tako bistro pritekli Iz Pohorja. a) Oplotnica izvira visoko na Pohorju v Falski planini iz dveh vrelcev, Id goro Oplotiiico obrobujeta, Žene kmalu po sotoku žage, teče potem kot mejaš med KonjiSko in Bistriško planino na desni Schwagberg (Švago?), na levi Veliki kogel piišcaje, in se ž njuno vodo krepi, priteka pri vosi Oplotniei na ravono, prijema pri Poroveu Oadramski potok, in se više Žic na koncu Konjiškega polja izliva v Dravino, nad 3 milje dolga. b) Žičenica (Žičnica) izvira pi-i Priliovi in teče skoz Vrholje, ima primerno dolino in izteka višo Poličan, nad miljo dolga. c) Ložnica (Pohorska) izvira pod 8v. tremi Kralji pri Mlakarju, teöe med Tiiijami in Modriščem, prijema od obeli strani obilo prirečic, priteka pri Gladonežu na raveno, ki so niže Slovenje Bistrice vedno bolj širi med Vrholjem in Crešnovskim vrhom, se niže Laporja, kder se ravena zopet stiska v ozko dolino, druži z Bistrico in se kmalu po Pečkah izliva v Dravino, 3'4 milje od i/.virka. d) Bistrica izvira visoko na Pohorju blizo Lobniškega slapa v srenji Vojtini, teöe skoz Oslo, mimo Slovenje Bistrice in se z Ložnico druži, 3 milje od iavirka. e) Devina je prireeiea Polskavska, izvira v Št. Mar-tmski župi pod Smartiiiskem bregom, tefSe med Šentovcem in Sraickotom, priteka pri Veleniku v raveno Vogonico, in se v raveni niže Crešnovc izliva v Polskavo, nad 2 milji dolga. f) Polskava ima v gornjem teku dve recicJ, velika Polskava izvira pod Zigartio planjo, mala vzhodno in niže, med seboj imata gorsko rebro, v Loki se družita; pri gornji Polskavi priteka Polskava na i-aveno, teče mimo Pragerskega, po iztoku Devinskem so obrača proti vzhodu, prijema med Št. Lovrencem in Ptujsko goro Crnico in se tnalo pred Št. Vidom izliva v Dravino, 57^ milj dolga. g) Črnica, Hudi potok, Frauhajmska reka so različna i in ena enega istega potoka, ki izvira v Pohorski srenji l>ri Petku med goro Keko in sv. Arehom, teče skoz Pla-ninieo^ mimo Frauhajma, tu priteka v svojem jugovzhodnem teku na raveno, pri Ješencih se obrača za kratko proti jugozahodu, teče zopet proti jugovzhodu in se med Ptujsko goro in Št. Lovrencem izliva vPolskavo, 3'/a milje dolg. Ta je s prirečieo, priteklo od Kaških ribnikov, zadnji potok, ki Ptujsko polje z vspehoiu moči, kar obilno veanic kraj njegovega teka spričuje; dalje proti sredi Ptujskega polja ni potoka, ob krajih so le ribniki in ki-aj Urave nekoliko strug. 12. Tajna v spodnjih Halozah že teče neposredno v Dravo, izvira v veliki Varnici, teče mirao Leskovca in pri Uravcih izteka, nad miljo dolga. 13. Bela izvira v logu Belščaku, teČe mimo sv. Barbaro in pri Borlu izteka; do sv. Barbare se veli Belica, odsod ima primerno dolino do Drave, in je v vsem kako miljo dolga. III. SaTina. Savina je veča plavna reka, ki v deželi izvira in izteka, je po glavnih ovinkih merjena 11 milj dolga. Izvira v Solčavskih planinah na koncu Logarjeve doline med Ostrico in Kinko ; pri shipu iz Rinke iz snežnatega klanca priteka, pa se zopet ngublja, zato so jen pravi izvir stavi nekaj niže milje jugozahodno od Solčavske cerkve j>ri Plesniku. Soravno z Logarjevo dtdino je še dalje zadi Jezerja dolinica, toda krajša, ima tudi rečico z imenom Jezerja, ki iz snežnatega klanca privira ;i zopet mino in niže pri Logarju se s Savinskim vrclccni draži. Ta dva vrelca pritekata od jugozahoda, od zahoda med Stenami in Velikim vrhom priteka tretji vrelec in se niže Lam-preta v Jezerjo izliva, monjših pritokov do Igle jo posebno od severne strani. Savina teče od Solčave do Celja v glavni črti proti vzhodnemu jugovzhodu v treh obodih, ki so z votlino ohr-neni proti severu. Prvi obod pod Kadoho, s središčem v Lučah, s krajnikoma do Solčave in Konjskega vrha '/« milje severozahodno od Ljubna. Drugi obod pod Boskov-cem, s središčem pri sv. Janžu pred trgom Kočieo in z desnim krajnikom do Mozirja; tretji obod do Celja, središče mu je med Žalcem in Polzelo, ob iztoku Voljske. Pri Celju pa ae Savina obrača v pravem voglu proti juž- nemu jugozahodu, ovinke ima pri Tremerjih okoli male ravene in niže Laškega trga med Lahombljoin in Uračnico okoli Lasišča. Pri rieaniku je Savina 24G7' L. visoka, pri Iriolčavski cerkvi 2011' L,, pri LuCali 1 Z. od Ljubna 1630' (pu priliki), pod mostom pri liatmirju '/j V J V. od Ljubna 1184' L,;, pri sv. Janžu, Roßiäki poddnižnici, JV. od Ljubna 973' R., pri Mozirju 9G2' L., pri Celju pod želez-ničnim mostom 702' Jäs., pri Tremerju pod železničnim mostom 676' Jž., pri Lagkeni trgu (542' Jž., pri Qraöni-Skem mostu % SV. od Zidanega mosta 590' Již., ob i« toku. v Savo pri Zidanem mostu 548' Jž. Savinski pad od Plosnika do Zidanega mosta znaša tedaj 1919', od Plesnika do J.uö 837', od Luž do Mozirja 668', od Mozirja do Celja 26U', od Celja do Zidanega mosta 154'. Srednja hitrost teka je 6'92' v sekundi. Plavna je Savina od Jjjubna, toda nosi le plavi, veče skladišče je v Mozirju. Od Mozirja naprej, v tako imenovani nrednji Sa-vinski dolini, je Savina široka počo/. 35", od Celja do Zidanega mosta pa 25", teda,] je vsa srednja širina niže Mozirja 30". Srednja globina imenovanega teka od Mozirja do Zidanega mosta je 3'. Ob veliki vodi meseca Busca m malega travna, vinotoka in listopada Savina raste jako naglo, ker so od gor obilo tokov izlije; naraatvelike vode znaša na den 5', vpad 2'. Srednja globina velike vode šteje V, nenavadna pa 14'. Levi pritoki Savinski. Pritoki so sprva kratki, ker se razcep Savinskili planin Se le začenja. Čim dalje, tim veC ae planine nad in pod Savino oddaljajo, in pritoki so daljši; razve tega pa §e veGe prirečice izvirajo vrniaj Savinskili planin. Voda priteka m poprečnih klancev in grab obilo; prvi veei pritok med Radoho in ßoskovcem pa je; 1. Ljubenski potok, izvira pod Krncem nad kmetom Remščakom, teCe sprva proti jugovzhodu, od sv. Miklavža proti jugu, in ae pri Ljubnu izliva, nekaj krez miljo dolgi Slov, Štajer. G If V spodnjem teku imji kraj selje malo dolino. Ljubenski potok je plaven. 2. Pri spodnji Ročici priteče Suha od Boskovca, milje dolga. 3. Trnova od Boskovca pritekäa izteka pri Mozirju, •'/4 milje dolga. 4. Libija priteka malo niže pri enako imenovani vesi, izvira pa severozahodno od Belih vod pod Lukeže-vim vrhom, je 1% milje dolga in plavna. 5. Največi pritok Savinaki pa je reka Paka. Paka izvira na Pohorju ua Vitanjski planini, ne celo '/a milje zahodno od Kakovca, ima s Pohorja pritekaa med Pohorjem in Dravo-Savakim pogorjem DoliC, milje dolgo dolino, ki jo v zahodnem teku preteka, pri Valdeku ae obrača proti jugu, teče skoz Hudo luknjo, in v jugozahodnem teku skoz ostalo Üravo-Savsko pogorje do Saleka, odsod teče zopet proti zahodu skoz Šaleško dolino, niže Šoštanja se obrača zopet k jugu, preteka Savinake planine med Skomim in Lokovico, stopa iz soteske na PaSko polje in se pred vesjo Ročico izliva v Savino, ki od Letuäa sem prihruje. Paka jo plavna. Levi Paški pritoki ao celo kratki, med desnimi pa se naj imenujejo: a) Polenik, soraven s PaSkim izvirkom, izteka pri sv. Florijanu v Doliču. b) Ponikva v Št. Vidovaki župi, izteka v Hudi luknji, le kake pol milje dolga, pa je imenitna po svojem podzemskem teku pred Hudo luknjo, c) Sobota (V Sopoto), kake ^/4 milje dolga, izvira pod Pleaivcem, ao niže Skal druži s prirečico, ki jej priteka od Cirkovic. č) Beluna izvira na koroški meji nad av. Vidom, teče soravno z goro Razborom proti jugovzhodu, pri Menihu 80 obrača s prva k jugu, potlej k jugozahodu, in ae izliva pri Držmirju, 2% milje dolga, v Pako; ob spodnjem teku je dolina. d) Strmina izvira v Za vodnem, prijema razmer no dosta pritokov iz te okolice, in sc pri ŠoStanju izliva, miljo dolga. e) Toplica izvira pod Lomom, ima pri Topličniku kopelo, nikdar ne zmrzne, se pri Piihorju v Pako izliva, kake milje dolga. f) Skorenaki potok izvira pod Tolstim vrhom nad Belimi vodami, tn<5e skoz Hudo grabo, in se v zaliodneiu koncu Šaleško doline niže ŠoStanja izliva, miljo dolg. t), Ložnica, v razliko Pohorske, imenovana Savinska, pobira vode. Iti pritekajo iz jugovzliodnili isiraatkov Sa-vinskih planin med SoStanjem in Dobrno. Ložnica izvira v okolici Lo2nici v »Št. 11 ski župi, teCe skoz Bt. Andrejsko župo, priteka pri Založah [? u) v Savinsko dolino, kder ob njenem severnem robu teče, in med Levcem in Celjem izteka v Savino, 3 milje dolga. Pritokov ima: a) Hotuneico na desni strani, ilotunsioa izvira v St. Andrejski župi in se stelta iz dveh vrelcev, ki privi-rata na vsakem kraju IjOČ ; po sotoku vrelcev je ob Ho-timšici precej široka dolina, ki pa se kraalo zapira in HotunŠiea potem teče z imcnonL JSocka, to je, Hoteaka. b) Trnova je leva prü'eüica od Št. llske župe, teče nied Ht. Andrejem in Ponikvo, med gorama Sevčnik in Trnovo in se med Zalogom in Grnševljem izliva v Ložnico. e) Pirežica izvira pri Podvinu v župi sv. Janža v Vinskih goricah, teče med Ponikvo in Galicijo, izteka v Ložnico blizo DrcSinje vesi, je 2 milji dolga. 7. Podsevanica, ki izvii-a pri Zavrlni nad (laiicijo in pred grofijo v Celju v Savino izteka, kedar ne vsehne, in Koprivnica, ki v Rupah pri sv. Maj'tinu v Kožni dolini izvira in v Celju mimo grobišča teče, kedar ne vsehne, ste ob deževju dovolj očitni. 8, Hndina priteka po Voglajni v Savino. Hudina izvira na Pohorju na Vitanjski planini blizo Pake, vahodni vrelec malo nad steklarno pri Kakovcu, zahoden vrelec pa je od vzhodnjega Paškega izvirka le kako četrt ure oddaljen. Tako tedaj na tem torišču kake □ milje prostranem izvirajo Mislinja, Di-avina, Paka in llndina. Hndina teče proti jugu, mimo Vitanja, akoz Dravo-Savsko pogorje med Stenico in PasaliSčem, priteka pri Voj-niku na Iludinsko polje, teče več inenj v ravni črti, po njenem iztoku pa Voglajna in potlej Savina isto mer je- 5* nega teka nadaljujeta. Hudina je dolga 3'/,^ milje in se v Voglajno izliva pri Bukovi zlaki, v gornjem teku se tudi veli Bocka, to je Soteska, ker med pečinami po bo-tOBki teöe. Pritoki jeni so: a) Doliß na desni strani, izvira v spodnjem Doliču in izteka v Vitanju, je mali potok, le kake y^ milje dolg. b) D obrni ca izvira blizo Brdca, vzhodno od št. Jošta na Kozjaku, se pri Klancu druži s Kačnikom, priteka pri Dobrni na dolinico in se pri Novi cerkvi v Hudino izliva, 1^4 milje dolga. c) Na levi strani priteka nad Vojnikora pri ViSnji vesi Tesnica, ki priteka od Groleka, teče skoz Dravo-Savsko pogorje med Stenico in Konjiško goro, potem mimo Fran-kolovega, in malo pred svojim iztokom v so jemlje Kovo od Črešnic pritekšo. Tesnica je dolga l®/^ milje in teöe večidel na tesnem. 9. Voglajna izvira izpod Puliarja (gornji Žegar) teče proti severu mod Slivnico in sv. Heleno do Nove vesi pri sv. .Juriju pod Rifnikom, tu se obrne in teče proti zahodu do Teherja, odtod teče zopet nekaj malega proti severozahodu lludinji nasproti, ki jo v se jemlje pri Bukovi zlaki, odtod pa teče proti južnemu jugozahodu v Savino, v ktcro se izliva pod Celjem pod Starim gradom. Voglajna je 2 railji dolga in ima sledeče pritoke: a) Na levi strani Oderšino, ki niže Svetinje med sv. Plorijanom in Ropertom izvira in v Voglajno priteka pri St. Jurski postaji pod Rifnikom, je IV4 milje dolga. b) Na desni strani je prirečica Lazniea, ki izvira v okolici Laze pri sv. Štefanu pri Žusmu, ter teče po ovinkih do Voglajne v Voglajno, Vj^ milje dolga. e) Slom je prirečica, ki priteka od Dravo-Savskega pogorja, izvira v Cecinji pod Dolgo goro, teče v obodu, okoli Ponikve (spodnje), proti jugozahodu kraj Železnice, in pri Novi vesi pri sv. Juriju pod Rifnikom izteka v Voglajno. Slom je 2 milji dolg in prijema pri Grobelnem prirečico Ponkvico, ki v okolici Boletini izvira in teče mimo sv. Vida. č) Peänica izvira izpod KonjiSkega Slemena v okolici Pletovarje, teče proti jugu mimo Drainnja in sv. Jurija pod Rifnikom, in sc izliva pri ondotni postaji, 1'/, milje dolga. d) Dobjaiiski potok priteka od Dobja, se pod Lju-bečno driiži z Bezovico, ki izpod Konjiškega Slemena izvira, in pri Bukovi zlaki malo pred Hudino izteka, je nekaj krez miljo dolg. 10. Lahomen izvira pod sv, Ropertom, Oderaini nasproti, teöe proti jugozahodu, dobiva od Tolstega vrha prirečico z imenom Jastrebnico in se pri Marijinem Gradcu pod Laškim trgom izliva, blizo miljo dolg. 11. Gračniea izvira v Dobjanski žiipi blizo Planine pod Puharjem, Voglajni nasproti, toče skoz ves Repui do Planinskih peöin proti jugu, in se tu imenuj o Vredniški potok, pod pečinami teöc proti zahodu, niže Olusne gore v obodu, kojega srediSčc jo Jurijklošter, v Leaju dela mali slap, in priteka med samimi gorami pri Ložah nižo Laškili toplic v Savino, 3'/4 milje dolga. Savinski dosni pritoki. 1. Lučenski potok, izvira pod Malo planino, prijema v Podvolovlaku od leve strani Belo spod Ostrice pritekso, teče proti severnemu severovzhodu med Podvezo in Krnico in sc v Lučah izliva, nad miljo dolg. 2. Dreta izvira na deželni meji med Kačnim in Ostrim vrhom v župi Nova štift, toče proti vzhodnemu severovzhodu mimo Gornjega grada, dobiva na levi pri-rečice Kanožico in Priprano; izteka pri Nacaretu pred Mozirjem v Savino, 374 milj dolga. Dreta jc plavna. Kraj Dreto je lepa dolina, ki sc začenja niže Nove Štifti pri sv. Miklavžu in so čim dalje bolj širi, zadi za Gornjim gradom so gornja Drotska dolina zapira in se spodnja kmalo pri Bočni tim Sirje odpira. 3. Voljska izvira na Kranjskem blizo Motnika pri veliki Ravni, priteka v Zaplanini na Štirsko, teče proti severovzhodu do Vranskega, odtod proti vzhodu v treh obodih, med kojimi jc prvi in zadnji proti jugu, srednji proti Bevern zavit in jih velika ccsta prereže, izliva se niže Dolenje vesi, pri sv. Lovrencu v St. Pavclski župi, in jo dolga 4 milje. Jene prirečicc so na levi strani. a) Motnik l'/^ miljo dolg izvira na Kranjskem in izteka pri Ločici. b) Meriniea pri Vranskem. c) Trnavica izvira pod Turneekom na Dobrovlju, teče mimo razvalin starega Žolneka, prijema od desne Tra-boljico in Bilsko, na levi Trebnik ali Rakoljico z Radiga-jem in Ilovnik, in se v Gomilski župi pri vesi Kapli izliva v Voljsko. Č) Na desni strani je piirečica Loka, ki izvira pri 8v. Lenartu, ČeieniSki poddružnici, teče mimo Loke in ae pri Grajski vesi v Voljsko izliva, nekteri jo, kakor se zdi imenujejo Gozdnico, pri vesi Loki dobiva pritok Ostrvico. Ob Voljski je lepa dolina, ki se začenja od Ločice in ee izteka v Savinsko dolino. 4. Reka teže iz Reiki h planin mimo sv. Lovrenca, v Št. Pavelski župi v Savino, miljo dolga. 5. Kolka izpod Mrzlice pri Seščah v Savino. 6. Pongraška rečica teže v primerni dolinici spod Gozdnika pri Grižah v Savino. 7. Libovja, rečica spod Gozdnika, v Savino nasprot Petrovčam. 8. Rečica, nad miljo dolga dobiva vrelce od Kalja in Plesca, in Izteka Laškemu trgu nasproti, ima v spodnjem tekli kratko dolinico. 9. Končno Breznica, priteka od Gole, in pri bv. Marjeti blizo Laskih toplic izteka. TV. Sava. Sava se Stirskih tal dotika kot mejna reka, od iztoka Trboljicc do iztoka Sotle, O^/g milj daleč. Sava izvira na Kranjskem, v severozahodnem kotu Kranjske dežele, nad Radoljico se stekate reki izvirnici, namreč Pod-korenska Sava in Savica. Izvirek Podkorenske, imenovane tudi Dolinske ali gornje Save, je pod grebenomPresineka v Mangartsldh gorah 3900' visok. Izvirek Savice, imenovane tudi Bohinsko ali Doljne Save, pa je votlina v Ograd-niški planoti, v Bohinju, pod Triglavom, 3200' visoko. Savica dela 8 malih jezer in fikpo, kojih največi je 35 sežnjcv visok, in )c dosotokaS milj dolga, gornja Sava pa je 6 milj dolga. Združeni izvirnici date Veliko Savo, ki teče mimo Kranja, do nad Ljubljane proti jugovzhodu; odtod pa in do Štireke meje ne glede na posamezne zavoje proti vzhodu, od Radoljice do niže Zagorja 11'/j milje daleč. Na Štireki meji je glavnii mer Savskemu teku jugovzhodna, in razločuje se gornji in spodnji tek. Gornji tek seže od Trbolice do Vidma, spodnji do meje. V gornjem teku teče Sava mod ozkim pobrežjem in od Štirekega kraja visokim, in ima precej velik pad. Porečna dolina je do Zidanega mosta, do Savinskega iztoka celo ozka, tu pa, se širi in je na Kranjski strani zmerno Široka. V spodnjem teku jo Sava med Vidmom in Krškim še nekaj časa atisnena, kmalu pa stopa na široko polje, ki ima do Brežic na Stirski strani visoko po-brcžjc; Kranjsko polje med Krškim in Čatežem pa je nizko in povodnji podvrženo. Odtod jo pobrežjc z oboje strani več menj piano, do Hrvatske meje. Odsod pa teče Sava dalje proti jugovzhodu, mimo Zagreba, skoK Hrvatsko, in med Hrvatsko in Slavonsko vojaško granico do iztoka Une, od ondot pa proti vzhodu, mejaši med vojaško granico in med Bozno in Srbijo in izteka med Zemlji-nom in Bolim gradom v Donavo v vsem 94, v Hliibekovi knjigi 85 milj dolga. Savski pad znaša od izvirka do Tr-bolja 3300', pri Trbolju ima Sava višine 6(X)' Jž,, pri Hrastniku 590' Jž,, pri Zidanem mostu 564' J ž., pri Radečah 655' (po priliki), pn Sevnici ob veliki vodi 625' ob mali 500' ZŽ., pri Liberec« ob veliki vodi 484', ob mali vodi 460' Zž,, pri Vidmu ob veliki vodi 469', ob mali 450' Zž., pri Brežicah 418' L. Od Trbolja do Brežic tedaj znaSa pad 182'. Pod Zalogom se začenja jena plavnost, in od Zidanega mosta naprej 7% milj daleč je imenovana državna roka. Široka je Sava od Trbolja do Zidanega mosta 45", od Zidanega mosta do Krškega 60», od Krškega do Brežic 70", od Brežic do Sotle 75" do 80", srednja širokost Savska v Štirskem teku je tedaj 62'/aSrednja globina v Štirekem teku je 7 V« in se razlikuje od 5' do 8'. Srednja hitrost je 7'59 čevljev v sekundi. Spomladna velika voda priteka razliöno, navadno svečana, aušca in malega travna, pa tudi v časi ob krosu. Jesenska velika voda ]e navadno vinotoka in listopada. Srednja globina velike vode je v gornjem teku na 6'/a milj daleč do Krškega 18', niže doli do Hrvatske meje tnilj daleč 12', tedaj počez srednja globina velike vode na teh 9% miljah 15'. Nenavadno velika voda pa je v imenovanem gornjem teku 24', v spodnjem 20', tedaj v celem Štirskem teku 22^ Mala voda je prosinca, velikega in malega srpana in grudna, in srednja globina male vode je 2'3', nenavadna plitvina pa 2'. Savski levi pritoki. 1. Trbolica, kako miljo dolga, izvira v Zavodju, teče mimo Trbolja, prijema do meje pritekSi mejni potok, ki izpod Svete planine do iztoka meji, in na to sama mejo nadaljTije do svojega iztoka v Savo pri Trboljski želez-ničiii postaji- Kraj Trbolice je dolina od Gabrskega do Lakonce. 2. Boben izvira pod Mrzlico, teče mimo rudnika pri Hrastniku, in pri železnični poatajiHrastnik izteka, miljo dolg. 3. Savina pri Zidanem mostu, o kojismo že govorili. 4. Sevničina imenovana tudi Selnica izvira na severni strani Boha v župi St. Vidovski, teče potem proti jugozahodu med sv. Lenartom v Zabukovju in Razborom končno proti jugu, in se pri Sevnici izliva v Savo, je nad 2 milji dolga. 5. Vranja priteka skoz Curkov dol in izteka vi&e vesnice Brezove. C. Bukovšica izvira pod sv. Lenartom, v Zabukovju in blizo pri Blanici izteka, je nekaj kroz miljo dolga, ima v srednjem teku dolino. 7. Blanica (Belanica) izvira pod Bohom, dobiva pri-rečice od Perkunega vrha in ae izliva v Blanici, nekaj kroz miljo dolga. Ob srednjem teku Blanice je Širok Piršni dol. Spisal Josip äuman. 73 8. Brestanica izvira v Babjera dolu pod Veternikom, teče proti jugu, prijema od leve strani pri Velikem dolu prireöico od Koprivnico pritekšo, odtod se zavija k zahodu proti Liberecu, prijema pri Gorici od desne strani prirečico Dolsko, ki izvira pod Stereo in izteka pri Liberecu, 27, milj dolga, Doljska pa Vj^ mUjo. Ob Doljski je dol posebno razširjen pri Dolskem, ob Brestanici je dolina med Velikim kamnom in Velikim dolom, in pri Koprivnici kraj leve prirečice. 9. Močnik izvira spod Orlice, teče mimo Pečice, mimo Pleš ene skoz sotesko, priteka pri gornji Pohanici v dolino, pri spodnji na Savsko polje, prijemlje pri Pesjem pritok od Zdolja, in se niže gornjega Obrža nad Brežicami izliva, 2 milji dolg. 10. Gabmica izvira nad Pišecami, stopa pod Piše-škira gradom na dolino, ki bo pri Suhem dolu prav razširja, pri Globokem priteka na Savsko polje, pri Zakotu dobiva prireöico Rubico, ki po svoji dolinici od Sromelj priteka in se izliva pri Mostecu, 2 milji dolga. 11. Negot izvira že v raveni pri vesnici Vrhe ia izteka pod Mihalovcem. 12. Končno reka Sotla. S o 11 a izvira pod Prevojem, hribom med Njivico in Maceljnom, blizo izvirka Rogatnice, dola po vsem svojem 12 milj dolgem teku od izvirka do iztoka mejo proti Hrvatskemu. Glavna črta Sotelskega toka je južna malo k zahodu na-gnena, posebej pa teče k jugu do Trličnega pri sv. Rohu, odsod pa dela obod do Svete gore pri Kraljskem gradu s sredino v Podčetrtku, odtlej pa teče ved manj v ravni črti, da-si v mnogih malih zavojih, ki jej tek slabijo tako, da teče vsa lena, in izliva se niže Kigonc v Savo. Dolina je ob Sotli s prva celo ozka, od Rogatca naprej je nekaj širja, in je precej široka, kder se stranske doline iztekajo, in posebno ob iztoku Jiiatrice pri Št, Petru, pri Kraljskem gradu med kraljskim in carskim gradom je soteska, a niže se zopet dolina odpira, širi, pri Kapeli zopet nekaj oži, in pri Dobovi izteka v Savsko polje. 74 A. Reke In re6)ce, Deani Sotelski pritoki. Pritoke Sotla dobiva od desno strani od Rogatca, Boča, Celjskih gor, od Bohora in Orlice. a) Kafiji-dolski potok priteka od Boča pri Zagaju, toöe proti jugu po imenovani Kaßji dolini, mimo Rogaške Slatine in sv. Križa in pri Brestovcu izteka, miljo dolg. b) Meatinski potok izvira pri Sladki gori izpod Lu-povca, Slomu nasproti, teÖe proti jugovzhodu po primerni dolini, dobiva pri LeSah od leve strani Kostrivniski potok, na desni strani Zibiko, Šmarski potok, pa Tinski potok, ki pod Žusrnora od Hrastja priteka, po dolini mimo Tinekega teiSe, in pri Sodni vesi v Mestinski potok izteka, ta pa se po tem niže sv. Eme izliva v Sotlo, 2 milji dolg. c) Olimšnica, kratek pritok, ki teče mimo Olimja. d) BuSki potok teče po dolini med Pristavo in Vir-stanjem mimo Buč, in izteka pri sv. Miklavžu na polju, 1 Vj, miljo dolg. d) Bistrica v razliko drugih Bistric imenovana Kozjanska, se steka pri Lesičnem nad Pilštanjem iz dveh iz-virnic. Spodnja Bistrica izvira na severni strani Boha pod Jjogora, nad Plavžem, teče proti vzhfidu in severovzhodu mimo Zagorja, po ozki dolinici, ki se Siri pri Lesični vesi, je miljo dolga. Gornja Bistrica pa izvira blizo izvirkov Gračnice in Voglajne spod Puharja, teče proti jugovzhodu, so druži pri Lesični vesi s spodnjo Bistrico, združena Bistrica teče mimo Pilatanja, Kozjega, Podsrede, dolina je pri Kozjem malo razširjena, se zopet oži, pri Podsredi so obrača Bistrica k vzhodu in severovzhodu, dolina se oži do sotesko, pri sv. Petru pa stopa v Široko dolino, ki jo, proti severu tekoča obrobiije na zahodni strani in pri vesi Bistrici izteka v Sotlo. Bistrica je od iavirka pod Pu~ harjem do iztoka 4 milje dolga. e) Dramlja končno priteka izpod Silovca, toče proti jugu mimo Vitne vesi; Dramlja izteka nad Kapelskim vrhom, ie milje dolga, in od cerkve sv. Vida naprej te6c po prijetni dolini. B. Različne vode. L ßibniki. Ribnikov, ki so nad oralo veliki, je; v Jelšah pri Šmarju 2'"/,,), pri Konjicah 2'4, pri Veliki Nedelji 2-'S2, pri Hausambalieru 1-9, v Jarenini pri Mariboru I'10, v Racah južno od Maribora 16-6, pri gornji Sevnici 1-2, v gornjem Ptuju 30-2, pri Zbelovem 2-8, v Pogledu pri Konjicah 11'12, v VilduSu pri Mariboru l-l. II. Toplice. 1. Dobrna. Dobrnske toplice ao v srenji Dobrn^i v Celjskem okraju, od leta 1859. ao lastnina deželna, topla voda izvira iz več žil, 1200' visoko, ia naplavljenega peska Iti lapora, za kojim tiči tretje-gornje apno 28'9" R. topla, in daje vsako minuto 8 veder vode. Voda je čista brez posebnega duha in okusa, v kopališču dela rachirje, vre, Ge se malo močneje polje, in na pol zamrle snove, kakor cvctlice oživlja, kopela je za ženske spolne bolesti. 2. Laške toplice. Franc Jožefova kopela v srenji sv. Krištofa, na desnem bregu Savine, blizo Laškega trga pri železnični postaji. Voda je topla 30'^ R. in je v učinku podobna bližnjim Rimskim toplicam, kopela je od leta 1853. 3. Rimske toplico v srenji Belovo blizo Laškega, 1 miljo južno od Laškega ti-ga pri železnični postaji; kopela ima tri vrelce, voda jo topla 30-5" R-, se rabi proti protinu, kožnim boleznim, proti obßnim in krajnim sla-bočam. 4. Topol vrelec pri Retju v srenji Trbokki v Laškem okraju, voda jo podobna bližnjim Laškim vreleem neizdatna, še dalje ni preiskana. 5. Topel vrelec pri Zbelovem na Dravinskem bregu blizo železniškega cestovoda v Konjiškem okraju. Voda je prežveplena, topla je 22—29" R., še ni dalje preiskana. 6. Toplice pri Šoštanju. Toplica izvira pod Lomom 19—22" R. topla, šc dalje ni preiskana, kopela se rabi že od davnih časov. in. Mrzle ŽTeplene vode. 1. Vrclcc v spodnji Veličini v Št. Lenarskcm okrajn v Pesniški dolini. Voda še ni preiskana in se ne rabi. 2. Vrelec v Hajnskem v Jelškem okraju; vodin žveplen duh je daleč poznati. Rabi se za pitje za ljudi in živino. 3. Vrelec v Pristavi v Jelškem okraju je bliao ccste v Podčetrtek v prijazni dolini. 4. Vrelec v Ptujakem okraju v Zavr&ki okolici blizo poštne ceste pod Goričakom, sosedni ljudje jo pijejo proti srabu. IV. Solna voda. 1. Vrbnjak omenja za gradomBorlom solni vrelec, kdor so, kakor pravljica pravi, soli dobivali; tudi v okolici Stara gora na znožju Lotomei'skih goric se omenja nek zalit solni vrelec, ki pa še tudi ni preiskan. V. Slatine ali kisle vode. Slatinskih vrelcev je mnogo. Največ na vzhodni strani, kteri se morda podaljšajo iz Vulkanskih pokrajin Gleihen-berga in Štradna. Proti zabodli je le malo slatine. Med Slovenskimi goricami in Rogatcem je v Ptujskem okraju slatina le v gornjih Halozah v srenji Št. JanSkega vrha v Napastni grabi in v Peklaču, ki pa nista kaj posebnega imenovanja vredni. a) Slatine v Slovenskih goricah so na desnem Murskem bregu, in od Štradenskih jih loči Mura, so posebno ob obeh straneh Melanjskega vrha, potem v Hčavniškeni dolu in äe dalje proti zahodu do Žrjavc in Kremberga. ]. VŠt. Lenarskemokraju: slatina v ArmeSki vesi, v Žrjavcih, pri sv. treh Kraljih, pri sv. Benediktu, vKrem-bergu, v Ihovi, Žrjavsko, BenediSko, Ihovsko slatino ljudje po leti radi pijejo, posebno, ker je voda v okolici slaba. 2. V okraju Gornje-Eadgonskem so slatine pri Nego vi, v Radohovi, v apodnjili Ivanjcibj potem v srenji SiSavnicij in v Hraatju pri VudiSaku, pri JavorüSu in Matjaaeku v gornji ŠčavniSki dolini, nadalje v spodnji Ščavniški dolini, v Stavenski vesi, v Očeslavcih in Okoslavcili. Soravno s temi slatenskimi vrelci na Bžavnici se kažo slatina v istom okraju vzhodno od PoliSkega in Me lanjskega vrha, to je, slatina v Poliški grabi, v Šratcncili, v Boraöovi, v Radencih, v Rihtarovcib. Vse te slatine sosedni prebivalci pijejo; Radvensko obiskujejo tudi Radgončani. Očeslavska slatina pa se celo rada primerja RogaSki slatini; gostilničarji in enaki pod-vzetniki se pripeljajo vsako leto iz dalnjih krajev, posebno iz Ogerskega in si napolnijo svoje posodbe za nizko plačo, kajti Očoalavako slatino z vinom posebno radi pijejo. Oče-slavska slatina je laatina OiSesIavske srenje, ki po 30.000 steklenic slatine na leto poproda, toda Maker pravi, da še tudi ta slatina ni drobnejše preiskana. b) RogaSke slatine. Rogaške slatine so južno od prejšnjili med Rogatcem in Lembergom v zahodnem So-telakem poreöju v Rogaškem in Jelškem okraju. Vrelci izvirajo iz apnenika skoz tretjc-gornjo tvorbo, in se štejejo k muriatnim, alkalinskim, glavberjevo-solnim in železnatim slatinam. Glavno mesto tem slatinam je srenja Slatina z enako imenovano Štirsko deželno vračilnico v Rogaškem okraju; tukaj je cvet Štirakili slatin. Glavni vrelec imenovan tempelni vrelec izvira na znožju Ferdinandovega hriba, je vzidan in pokrit z lopo, pod kojo se vračenci shajajo, lopa je potlakana in okinčena s črnim mramorjem. Vrelec vre 12' globoko v petih žilah iz svetlo sivega gostega apnenca je 8*2" K. topel in ima mod 10.000 tehta-nimi deli 16-5 zvezano, 22-4 proste voglene kisline in57'5 trdih pristavkov, izmed kojih 20 vogleno kislega, 7-0 žve-plenokislega natra in v 16 unčah 1 gran voglenokislega železokislinca. Razpošilja se vsako leto Vii milijona steklenic. Razve imenovanega tempelnega vrelca pod lopo so še celo blizo enaki pa slabojäi vrelci, ki se rabijo za kupole namreč: Ferdinandov vrelec, Golliardski vrelec, Tr- aki vrelec in pod Janino Gozdni vrelec, ki Se vsi spadajo k torišču vračilnice. Pol ure od vračilniee pri veai Erjavec sta dva vrelca, ki pa se ne rabita. Severno in zahodno od Rogaške slatine ao Kostriv-niSke slatine, jeden vrelec v Cafiivesi ni porabljen, zahodno od tega je sedem Kostrivniških vrelcev namreč: (Jornja Koatrivniška alatina, spodnja Kostrivniška slatina, ki jo Novakovi dediči razpošiljajo, Ignacijev vrelec, Vrtni vrelec, Rozalaki vrelec, ki jo Frohlih razpošilja, končno dva üabrovaka vrelca, ki sta deželna lastina in neporabljena. Dalje proti zahodu so tri Gaberniške slatine namreč: Gaberniški vrelec, studenec na travniku, lastina deželna neporabljena, in Windischgracova slatina z vra-čilnico. K Gaberniäkira slatinam se še lehko Štejejo Lem-berSka slatina v Jelškem okraju, in Nonenberška pod Zbelovim v Konjiškem okraju, obojno pijejo sosedi. c) Slovenj o-graake slatine. V nižinah apnene tŠt. Urške gore in Rasibora v okraju Slovenjo-graškem je dvojo slatin znanih, namreč: Št. Martinaka slatina na dvoru posestnika Mibela, in Kazborska slatina na Suho-dolnikovem zemljišču ki pa nista drobnejše preiskani. VI. Voda z različnimi lastnostimi. o Bistriški vodi pri Slov. Bistrici se pravi, da krepi in se pogosto rabi za kopelo in je železnata. Panojev studenec v srenji Zbelovo v Konjiškem okraju pa delagušo. Pri Kamici pri Maribom se je našel v Draševem kamnolomu topiven vrelec, ki jo prcžveplenat. V okraju Gornje-graSkem pri župni hiSi sv. Mihala najden fiistiven vrclec je morda slatina, ravno tako je oni od Roleja v Solčavi najden železnati vrclec morda podoben vrelcu, ki je v sosedni Beli na Koroškem. Rečica v vesi Okonina v Gornje-graškem okraju je 14" R, topla in prejemlje brž ko ne v svojem teku kak topel vrelec. II. Zf^iiiljoznanske razmere ali g-eogriozija. (Spi sol Ivati ŽuSa.) ovraina naše gorate ilomovine bila je nekdaj plana in jednomerna in se je v sedanjo obliko pretvorila v različnih dobali, v katerih ao se kameninski nasadi vsled vulkanske delavnosti zemljiščinega osredka in še dnigiii na ravskih vplivov spuhovali, ali pa v globoke greze skrčili. Tako 30 se ogromni skladi zemljiščine kore iz svojega prvotnega položaja v raznem naklonu razrili in dereče vode so tvorsto neizmernih naravskih moči s tem dokonßale, da so takratna jezera s nasipinami gorskih razzeblin naplavile in globoke jarke po naravnem svisu v raznih še ne toliko otvrdjenih kameninah izjedle, po kojih so se nekdanja jezera odcedila in na tak način sedanje rodovitne doline postale. Veča stran Malega Btajerja bila je za eaaa tretje-gorne dobe podmorsko dno, spadajoče k velikemu panonskemu morju, koje je od Hrvatske strani sem z globokimi zalivam! segalo do Velikega podravskega Pohorja in do eocenskih tal v podnožju planinskega pasa. Ostanki raznovrstnih morskih školjk, iz Icaterih so deloma ogromni nasadi lltavskcga apnenca sestavljeni, pa tudi bogati zakladi rjavega premoga so nam blagi spomeniki tega morskega vodotopa. Med okamninami mlajše tretjegorne dobe nahajamo mnogo školjk (Muscheln), koje ae denes na afrikanskem bregu sredotoßnega morja živijo, in nam izpričujejo, da jo podnebje takratne dobe topljejae bilo od zdanjega. Pa tudi rastlinske okamnine, koje naše prerao-gove sloge spremljajo, imajo dandenes svoje sorodnike v toplejših krajih Amerike, atlantičkih otokih in Avstralii, med nami pa so kakor tudi vse takratne živali popolnoma zamrle, iz česar tudi moramo soditi, da je toplota našega obnebja od takrat že jako povzela, pa tudi da je Evro-pejsko tvrdozemje v teh starodavnih časih z drugimi deli sveta bilo v neposredni dotild. V goropisnej sestavi naše domovine se nahajajo skoro vse geoiogične tvorbine v zanimivej razmeni združene; tukaj se vjemajo razpletki iztočnih planin z lulajšiini tvorbiiiami Hrvatskega iiizozcmja, čemur se more deloma pripisati njihova rodovitnost in teh-nička važnost. Ako se različnost površnih skladov po starosti svojih sestavin razredi, najdejo se sledeče poglavitne tvorhine vrste: A. Pragoma in prestopna, tvorba, sestoječa iz granita, gnajsa, nn-amorja in nekojih prestopnih škri-Ijencev. B. Driigogorna in triasna tvorba, obsegajoča; a) Ziljake Skriljence in apnence, b) Werfenske nasade, c) Triasne apnence in dolomite Gutensteinskega-Hallstadt-skega in Daclisteinakega značaja, d) Trnovske Skriljence, e) mlajše vulkanske tvorbine, koje prav za jn-av ne spadajo k tej tvoj'beni vrsti, vendar pravilno ae razodevajo v planinskem pasu. C. Tretjegorna in nap lavna tvorba. A. Pragoma iii prestopna tvorba. Veliki podravski Pohor, koji se na južnem bregu Drave žrez (5 milj na daleko od izhoda proti zapadu in črez 2 milji na široko razleže, dviguje iz svojega širokega hrbta pojedine vrhove do 480U' nadni. vis. Osredek cclega Pohorja sestoji iz samega granita. Posamni spnhi granitovi se nahajajo pri Slov. Gradcu in Viizenicah. Na obedveh straneh granitovega osredka naslanjajo se gnajsi in bliščenčni skriljenci, v kojih sc slogi železne rude in skladi belega mramorja, pri sv. Martinu pa še tudi porcelanska zemlja kot razprstenina dotičnega gnajsovega nasada nahaja. Na zapadni strani počivajo tudi Werfenski nasadi nad kristalinskim škriljencem, na severni in jngo-zapadni strani se v podnožju naslanjajo molasni peSčenci, koji se vtapljajo v mlajše tvorbine tretjegornega podolja. Sestava gorskih skladov južne plati Pohorja se razvidi iz sledečega obrazca. Slov. Štuier, Obrazec I. Oplotnlce S. J. presek južne i»lati I^ohorja poprek resle iz Oploinir (a granit — b) gnais — c) rogovec — d) bliSčeuik z velikimi äupinami v tenkih skladih — e) roženasti äkriljenci — i') bliSže-nik temuosivi. Razvun Pohorja ae pragorni in prestopni skladi še v podnožjti severnega planinskega debla na kranjski in koroški meji nahajajo, kder se Tendar nigde v samoatojne gorske mase ne združijo, nego samo kot temeljna podloga planinskih skladov se iz globokega dna dvigujejo na dan. J edina goratina od Lukeževega vrha na koroški meji ärez Zavodno in Pleaivec je poglavitno gnajsove sestave. Tukaj se nabajajoßi gnajs je debeiozrnato kamenje z obilimi (5rno-rjavimi blisčenčevimi Supinami ino pojedinimi debelimi roženastimi kristali (Hornblende krystale) s prevagajočim iakrolistnikom (Feldspath) in nekoliko kremenom, tedaj je ceh) razločen od Pohorskega. Po levem bregu Drave se spremlja zadravsko pogorje v strmem naklonu od koroške meje blizo do Leiters-perga pri Mariboru. Poglavitna sestavina so mu krista-linski äkriljenci, izpod kojih se tudi na večih krajih rogovec (Hornblende) zapazi. Med Selnico in sv. Ožbaltoin sestavljajo gnajsove stene Dravsko pobražjo. Nad Marbegom in Se na veCih krajih se nahajajo pojedini skupki triasnili apnencev. Proti severu in izhodu se vtaplja celo pogorje v peSčenčne sklade eocenskega po-dolja, koje od Maribora Crez Lußane do Vuzenic obro-buje omenjeno gorovje in se od todi zve2e z eocenakimi tvorbami na severni strani velikega Pohorja. B, Driigogorna in triasna tvorlja. Razplet ki ju go i a ho dni h planin se smejo po svojem zemljopisnem raalegu razrediti na sledeča samostojna debla: 1. Severno planinsko deblo obseže Solfiavinske planine z Dravo-Savakim pogorjem. Na dotiku Stajerakega, Kranjskega in Koroškega vojvodstva se zvežejo Kamniške, tSolčavinske in BelaSke planine se svojimi ostrimi in golimi slemeni v velikansko gromado raznili kamenin drti gogorne in triasne tvorbe. V srediSču te planinske sestave spenja mogočna Rinka svoje rogate iz triasniii apnencev in dolomitov sestavljene vrliove do 8600' nadmorske vi Bokosti. Odtod se odcepite dve poglavni pogorski debli, kojih mnogobrojna rebrasta prigorja se v vedno pojemajoči visoöini daleko po nasej zemlji razpletajo. Proti jugoizhodu se razieže obäimo polirl)tje triasnih apnencev, koje se na tako imenovanej igli z obronki nasprotne Radulie stika, in sö svojimi brežečemi stenami Lndko dolino proti jugu obrobuje. Najvišji skupek te pla ninske goratine je Ostrica 7426' nadm. vis. V nadaljevanju zaleže Rogaško pogorje s strmimi in ostrimi hrbti triasnih apnencev in dolomitov Štajersko in Kranjsko mejo, med kojimi vrh Velikega Rogaöa doseže visočine 4914' nadm. Na preiaznem sedlu proti Kamniku se dvigujejo prestopni skriljenci iz dna zemlje in se nahajajo tje do Kafjega vrha 4727' nadm, vis. Na južnej strani Kačjega vrha zniža se Örnilöevo sedlo, po kojem se vije prelazna cesta iz Gomjogagrada do bližnjega Kamnika. Tudi tukaj še prevladajo prestopni Skriljenci, med kterimi se tudi nakladi porfirovi nahajajo. Odtod proti jugoiz hodu se dvigne prostrana gorotina triasnih apnencev in dolomitov z nestevilnimi dolinami, lijaku podobnimi po-nikvami po imenu Meninska planina iSrez 3 ure hoda na daleko. Iz širokega hrbta Meninske planine, koja svojimi skalnatimi stenami proti Gornjegradski z eocenimi tvorbinami nasipani dolini etrmi, se spenjata Gornji vrh 4162' in Žalenca 4582' nadm. viSine. Proti sevoroizhodu nadaljuje se precej niža Uobroljska goratina med Mozirjem in Vranskim, v prekomei-ni visokosti 2000 do 3000' nadm, vis., samo vrli Oret Se doseže do :-il23' nadm. vis. Stene tega pogorja se strmo spuščajo v reßiäöe Sa-vinsko vrh LetuSa. Pohrbtje njegovo sestavljeno iz navadnih ti-iasnih apnencev, zaleže z mnogobrojnimi svojimi 6* vrhunci in gorskimi zapahi celo prostorje ined Mozirako in Vransko dolino poprek kranjske meje erez 4 ure hoda na daleko. V osredku tega višavja pokažejo se tudi škri-Ijenei na površju, spremljcni z mogočnim slogom železne in manganove rude. Proti severoizhodu se oddalujcta od velikanske Rinke ozka hrbta Olaove in Lepega vrha poprek koroške meje sestavljena iz strmečih sten drugogornih in triasnili apnencev in dolomitov na temelju Verfenskih in Ziljskih nasadov. Prvi doseže 6093', drugi 6037' nad m. visok. Pri Lueah dvigne se tolsti vrh ogromne Radulie, sestavljen iz navadnih planinskih apnencev in dolomitov. Na zapadncm podnožju Raduhe pri tako imenovani fgli nahaja se v rečiaču Savine na skalnatem bregu periodični zvirek, v kterem voda priteka kakih 2 — 5 minut in potem zopet v 8 — 15 minutah popolnoma vsahne. Od Kaduhe se razleže na izhodno stran znamenito plutonsko pogoije poprek koroške meje, koje je v eocenaki dobi svoje dioritičko maao na površje spuhnilo, razrivši nasade Uallstadskih in Dachsteinskih apnencev in dolomitov. V tej zaniinivej skladbi plutonskih kamenin odlikuje se posebno gora Smrekovec in Kramerica po svojej basal-tičkej in dioritičkej sestavi. V podnožju Kaduhe pri Lu^ali se v rečišču Savino Diorittufi zapazijo, po celem raz-legu tega pogorja svedočijo pa poleg Ziljskih in triasnil» nasadov vulkanske tvorbine, koje se nahajajo naobilo v Javorskem in Maloörnem jarku, da je tukaj bila nekdaj tvoi-nica vulkanske delavnosti, koja je površino naše zemlje deloma pretvorila. Nahaja se v tem gorskem paau granita, syenita, porfyra, diorita, trahita, dolerita, basalta, dioritovih in porfyrovih tufFov in raznega pretvorjcnega kamenja. V nadaljevanju te poteze iz Luč proti jngozapadu črez sv. Lenarda do „Craega kota" se nahajajo na '/.j ure široki spnlii prestopnih 5kril]eneev, presekanih s kremenom, koji se posebno v Mačkovem kotu v dovoljni čistoči in obilosti nahaja. Med gornjim in spodnjim Špehom se najde široki skupek portyra, na kojega se Werfenski nasadi naslanjajo. Od Kramerice do Lukeževega in Tolstega vrha blizr» do BV. Vida in do Zavodenj se naliajajo gnajsi, bliščenci in glinasti škriljenci, tudi Ziljski nasadi deloma, z apnenč-nim površjem. Od sv. Vida pa zopet založejo triasni apnenci in dolomiti v sprembi ziljskih nastidov (Gailsthalcr Schichten) večo Btran Slovenogradskega in Šoštajnskegfi oki'aja, iz kojih jo sestavljena tudi gora Plešivec inačo po cerkvi sv. Uršulo poznata. V nadaljevanju te pogorake poteze črez Vitanjsko in Konjiško goro 3ii00' tje do Boßa 3100' in Donatja 2800', koja se Dravo-Savsko pogorje imenuje (zato ker odtok voda proti Savi in Dravi odmejujo) nahajamo v južnem naklonu na površju svitlosivkaste apncnce apresekane z obilinai žilicami apnenega špata, na severnem obronku pa belo na površini razz^lJene dolomite. Semkaj spadata še tudi 2 apnenöna in dolomitna hrbta na obeh straneh Zrečke doline. Na južni plati tega pogorja, ki se črez 10 milj na daleko razleže poeenši od cerkve sv. Brica nad Soštajnom prek Orešnicc proti izhodu drži v sprembi cocenske tvorbe slog železne rude sestoječ iz glinastih in peaßcnatili škriljencev deloma tudi iz rjavega peačenca (tako imenovanega škripavca), krc-menatega konglomerata in pojedinih gredah železovito rude od vrste Sphaerosiderita in belega zrnatega železovega špata, koje razmere pojasnuje sledeči idealni presek Konjiške gore. KonjiiX Stai'igrad Obrazec II. Gora Klogter linvsek ktm,jlške gore a) dolomit in apncncc — b) skupina žclczovitih skludov — c) peSčenec in pešceuati laporji cocenske dobe — d) slog eocenskuga premoga. Na nokojih mestih te rudne tvorbe se tudi nahaja svinčeva ruda in železoviti žvepljeni čiž. Plutonsko tvor-bine so v tem pogorju redko nahaja;jo. Nad gornjim Vi- tanjskim kladvom na levem obrežju Hudine sledi se dio-ritička skala pri selu „Brdce" pa ostrorazkopani i-javo-sivkasti iskrolistnik, V tej sestavi nahajamo tudi pri Za-vodnjah in Šoštanju sloge cinkove in svinčevo rude v skladih gutenštajnskega apnenca. K temu gorskemu pasu se še sme tudi prištevati široko višavje triasnega apnenca, koje 86 na severni strani Savinske doline na Paki počenši proti izhodu črez '/4 milje na fliroko in 2 milji na daleko razleže. Omeniti se mora skalna šupljina biizo Podloga, Pekel imenovana, v koji na lik Postojnski jami se nahajajo prav zanimive kapnine. Okrajki te apnenske goratine so na severni in izhodni strani obrobljeni z mlajšimi vulkanskimi tvorbami, koje se v pojedinih spuhih razgrinjajo od sv. Andreža örez Valenje do Pirešice. Železove rude se v tej porfi-rovl sestavi često nahaja, koja se je tudi v Železnem in v Pirelici že rudar et veno izdelavala v jakosti od 547^ čistega železa. Blizo Grmovja se koplje železoviti žvepljeni čiž, slog njegov je do 9 sežnjev mogočen. Na južnem robu te apnenske planote kinčajo okroženi vrhunci feldstein-skega porfira s prijaznimi vinogradi severno plat Savinske doline od Novega kloštra črea sv. Jedert do tako imenovane gore 8 cerkvo av. Kunigunde. V dotiki s temi mlajšimi plutonskimi tvorbinami se dviže iz dna Savinakcga dola pretvorjeno kamenje, tako imenovani porfirovi tuffi v podobi konglomeratov ali pa ploščinatih peščenccv, koji se povsodi rabijo kod izvrstno gradivno kamenje. V Kunigundskem vrhu se nahajajo poleg porfira tudi semikristalinski glinasti škriljenci, zelen kasto-sive barve, koji se odtod 6rez sv, Martin v rožnej dolini proti Novi cerkvi in Vojniku razležejo. Ti škriljenci, ako ravno nekoliko pretvorjeni, se morejo prištevati drugotvomim Verfenskim nasadom in apnenec, na kojem cerkvi sv. Flori-jana in sv. Marije pri Vojniku stojite, se nedvojbeno prispodobi gutenstajnskemu apnencu. 2. Srednje planinsko deblo se razleže od kranj- ske meje na južni strani Motnika, v izhodno-zapadni potezi sc prevrže v Šmarskem okraju proti jugu, kder še od Žusema črez Rudonico do Hi-vatskega seže, Najpo-glavitneji vrhovi tega pogorja so: Javor, Mrzlica, Oozdnik, Malič, Tolst, Srebotnik, Rosen in Rudnica. V osredku tega pogorja prevladajo ziljski skladi, na koje sc običajno triasni apnenci naslanjajo, često tudi porflrovi spuhi raz-sklade tega pogorja, kakor to pojasnuje rivajo gorske sledeßi Škrlovje obrazeo III. Tremarje Kožuica |ir(>N<'k srßdigcfi;» iilaiiiiiske^a debla pri Trcinai-Jiti a) Ziljski škriljeuci — b) dolomit Guteuateinski — c) apnenec Gutcnsteinski — d) apneuec HallHtiidtski — P. porfir in porfirovi tuf. V krilu ziljskih skladov se na južni plati Rudnice nahaja mogočni slog železne rude pri Olimijah, koja se üa talivnico na Fužinah v Kozjanskem okraju koplje. Na obedveh straneh spremljate 2 niži prigorji osredno po-glavno vrbovje, sestavljeni iz Hallstadtskih in Gutenstein-skih apnencev in dolomitov, koji obrobujete tretjegorno tvorbo bogato zarad mogočnih skladov rjavega premoga. V severnem torn prigorju, v kojim se dolomiti prav redko nahajajo, so odlični vrhovi: Kamnik, Skabrov vrh, Rečka planina, Grolava, Podkamnik, Kotečnik, Slomnik in Pečov-nikpriCelji; v južnem pa: Hum pri Laškem, Golce, Ple-iec, Kal in Tabor pri Trbovljah. V doslednej sprembi te poglavne gorske poteze stojite äe dve samostojni goratim drugogorne sestave, koji severno in sredno neogensko podolje od nasprotne strani obrobujete. Na južnem robu Laškega podolja ae odlikujejo vrhovi; Kozjo in Kopitnik pri Zidanem mostu, Kovek pri Hrastniku in Bukova gora pri Trbovljah ; na severnem robu Celjskega podolja nahajamo goratino, koja ae poteza od Tolstega vrha pri sv. Pavlu črez sv. Magdaleno in Bukovec pri Grižah, Kum, Lisec, sv. Miklavž, Stari grad pri Celju do Pečovja. Razmere tega prigorja pojiianiva sledeči obrazec IV". atari grad Celjski občina za. gradom potok Pristava Pečovuik presek ("eyskcs'i |"ifl«l,i<» > I'pcoviiikii a) aiijski nasadi — b) .ijmenec — c-d-e neogeneki laporji — f) premogov slog 6—10' debel. V podnožju poslednje goratine čeeto Tiahajamo spuhe feldatciriRkega porfyra, kakor pri Celju, med Štorami in Opoko, in pri Črnolici, iz kojega bo tudi samostojni vrhunci n. pr, sv. Jožef pri Celju sestavljeni. V reöiSönem predoru Savine pod Starim gradom pri Celju se na južnej strani te goratine nahaja 2" jaki sled Malahita in rdečega bakra, koji se vendar dozdaj Se ni izdatno preiskal. 3. Južno planinsko deblo se od Zidanega mosta proti izhodni strani do Podarede razležc in sestoji iz dru-gogornili in triasnih kamenin. Najvišji skupki tega pogorja so: Kozjir; 3117' Lisca3000, Plesivec, Bohor in Ve-ternik ^250' nadm. vis. Vodotok stranskih potokov, koji se izlivajo iz južne strani v Savo, iz severne v Sotlo in Savino, loöi se na slememh tega pogorja, samo tečaj Sočne in Bistricc nam kaže zanimivo izjembo. Sočna izvira na severnem obronku Bohoija, se po kratkem tečaju vrne proti pogorskemu srediSČu nazaj, predere njegovo mogočne sklade in doseže tako južno stran, od koje se v Savo izliva. Bistrica ravno tako na severni strani Vcternika izvira, äö vije v podnožju toga gorovja proti Kozjem, kjer se proti jugoizhodu in jugu črez predore triasnih apnencev in dolomitov prcvrže in čez Podsredo na južnej strani v Sotlo izteka. V sestavi se to pogorje malo loči od srednjega, samo da se na zapadni strani v velikanskih masah nahajajo Ziljski Ikriljenci, na koje se spodnje in gornje triasne tvorbine in Trnovski ski iljenci, kdjili poslednjih v severnem in srednjem pogorju niniaj na nbcdveli straneh naslanjajo, kakor se iz slodežega obrazca V. razvidi. Obrazec V. Šmarje Lisec 3000' Lahovgraben Sv. Trojica graČuica f f il C b (I. 1)" a, cd J. S. a) Ziljski nasadi — b) Werfenski nasadi —- c) Gutenstajuski apneiioc — rt) IlallstadtBki dolomit — e) Trnovski Skriljcnci — f) trctjcgonia tvorba. Znameniti sklad, koji se v celej planinske] sestavi nigde drugod no nahaja, je Krški ploščinati apnence, sloveč zarad svojo raznovrstne tehničke rabljivosti. Ta apnenec je barve svitlopisane sivo rdečkaste, prcprežen z obi-limi žilicami apnenega Spata, in daje se nenavadno lepo olikati. Lomi se v tenkih ploščah 1" do 6" debelosti in je v občo izvrstno gradilno kamenje. V gornih triasnih apnencih se na večih krajih tolsti nasadi črnega in belega kremenjaka nahajajo. Na severni strani tega pogorja sc med ziljskim škriljencem često nahaja železna ruda, na južnej strani v Pecelskej gori v taistej tvorbi in blizo Rud svinčeva in cinkova ruda v kremenastih slogih 1—5 čevljev debelih. V sprembi tega poglavnega pogorja stoji še posavska gorotina, koja niz Sevnice počenši do Sremiča pri Vidmu Savsko bregovje zagrinja, od tam se proti severoizhodu obrne in čez Orlico, Sv. goro in Bizelj Hrvaško mejo doseže. Razvun triasnih apnenccv in dolomitov se zapazujcjo v osredku tega pogorja v Orlici tudi Ziljski nasadi, odlično pa ae v njem nahaja Krški apnenec pri Blanici, Vidmu in v Drenovicj pri Bizelju. C. Tretiegoriia tvorba. I. Eocenski skladi ae v najanameniteji mogočnosti nahajajo na obedveh straneh Dravo-Savskega po- gorja in se potezajo v naflaljcvanjti toga pogorja proti izhodu čez HrvaŠko mejo. Na južnej strani zaležejo celo Slatinsko, Drameljsko, Skalsko, Savinsko in Gornjegradsko dolino in se vtapljajo pod mlajšimi tvorbinami, izpod ko-jih se zopet v podnožju srednjega planinskega pogoija na večih krajih dvigajo na dan, kakor se to razvidi v sledečem idealnem presekn. Obrazeo VI. Južno pogovjo Sredno pogorje Dravo-Savsko Rudnica pogoije Mcalni prcNek gorskih skladov izhodne plati. a) temeljno gorovje drugogorne in triasno tvorbe — b) eoceusfei skladi — c) neogenski skladi. Po celem južnem robu Savinske doline so tvorbine eocenske dobe odlično izražene, cel6 v Zabukovskem dolu se v podnožju Zagrebena pokažejo nekoji sledi te tvorbe, proti izhodu ee dvigajo iz globine v Tratni pri sv. Juriju, kder se na spuhnjeni porfirovi vrhunec slog smolečoga premoga 5' debel naslanja. Poglavitni nasadi te tvorbe so glinasti škriljenci mrkle do črnkaste barve in sivkasti peščenati laporji z drobnimi blisčenčevimi lupinami, koji na dolomitni podlagi slonijo in v svojem krilu tako imenovani črno svitli smoleči premog, koji se daje ogloniti, zakrivajo. KakoŠnost eocenskega premoga inače izvrstna se vendar ne sme primerjati angleškemu črnemu premogu, koji spada k tvor-beni vrsti naŠih Ziljskih nasadov, in je toliko starejši pa tudi v tem razmerju &e boljši. Med okamninami se nahajajo exotične rastline in živali, posebno pa ribe in naobilo ribjih šupin. Nad gor omenjenimi laporji ležijo peščenjaki drobno zrnati z bliš-čenčnimi šupinami, iz kojih se na večih krajih izvrstni brusni kameni razdeljujejo. Na inžnem obronku Dravo Savskega pogorja so sledi tega premoga na veöili krajih v strmem naklonu se raz-delavali, al vendar dozdaj samo v Ljubnicah pri Vitanji doaeže debelost sloga 2' — 5', na drugih sledih se pa še nikakovo dobitno podvzetje ni vtemeljiti moglo. Na severni strani tega pogorja odmejuje Dravina eocensko tvorbo od neogenske, samo pri Zreöah in Ločah presežejo eocenski nasadi levi breg Dravine, in se skozi na podnožje temeljnega gorovja naslanjajo. Slogi eocenskega premoga bo se raaodeli pri ZreÖab, kder se v aamostoj nemil dolu plitvo naslanjajo na stene hippuritnega apnenca, kakor se to razvidi iz sledečega obrazca VII. Stenovec Zreče Brin ova gora Brezje jii'es((k Di'iivliLSko dulijie jiii Zi-ecjili. a) t.riasni iipneuec in dolomit — b) Hippiiritni apuenec — c) tvorbine eocenske h premogovitn slogom. Inače so na tej strani najznamenitejši premogokopl v Hrastovici in Šegovem jarku pri Stiidenicab, kder se obi-lost premogovega sloga razmenja med '/a do 3 sežnjov debelosti. Proti zapadu nahajamo se v tej potezi v Skalski, Možirskij Ljubniški in üornjegradski dolini tvor bin eeocenske dobe, in deloma tudi slede smoleSega premoga, toda ne da bi se dozdaj bilo moglo kako riidotvorno podvzetje v tem kra.ji oživotvoriti. V Gornjegradskej dolini služi razprste-nina črnega eocenakega laporja za izdelovanje črne lončar ske posode, koja ae od todi na široko razprodava. Kontaktno ali pretvoreno kamenje, tako imenovani porlivovi tuh, koji se po eocenskem ozemlju na liroko razgrinjajo, ae smejo tudi stropnim nasadom eocenske tvorbe prištevati, b kojimi se vrata te tvorbe sklene in nad njimi neogenski laporji nastopijo, kakor se to v Sa-vinskej dolini povaodi lahko razvidi. II. Ncogciiski skladi. liazim do dozdaj popisanega prostora spadajo izvzcmSi napliivne doline vsa druga tla k toj skladbi, kojo se kot nizko valovito goričje vladajoči potezi temeljnih pogoi-ij prispodobi in blizo tretjino celega povrSja zaleže. Na obo-dveh strandh srednjega in južnega planinskega debla se dvigujejo vrhunci mlajše tretjegorne tvorbe do 2000' nadm. vis., nižavje pa ima primerno visokost od 500' — 800' nadm. via. Ta tvorba je zastran poljedelske vrednosti in posebno zastran mogočnih zakladov rjavega premoga, koje v svojem krilu pokriva, največe važnosti za razvitek materialnega blagostanja naše v naravskem obziru tako blagonosno obdarjene slovenske domovine, — Po sistematični razredbi vseh nasadov te tvorbino vrato ae dajo ločiti 4 poglavitne tvoratvene skupine. 1. Skupina premogovih skladov seatnji poglavitno iz glinastih in peščenatih opokov svitle in mrkle barve. Praviloma leži ta skupina tam, kjer nima eocen-ske tvorbe v podlagi, neposredno na planinskih nasadih, V tej tvorbi so nahajajo znameniti slogi rjavega premoga, kojih skoro nikde ne pomanjka, ako ravno so čeato samo v tenke trakc skrčeni. Premog, k vrsti rjavega spadajoči, jo črne barve, mrklega svita, in daje izvrstno gorivo. Debelost skladov se razmenjuje od do 20 aež-njev. Navadno se dä le gornja polovica dobitno rabiti, spodnji nasadi pa bo preveč a zemljenastimi žilami sprese-kani. čistoča premogova se navadno v istih podoljih smerja v nasprotnem razmerju z obilostjo skladov. V Celjskem podolji pojemlje kakošnost premogova od zapada proti izhodu, v Laškem pa od izhoda proti zapadu. Po ločbeni preiskavi se kakošnost premogova razločuje v sledečem raamerju: ime rudnika odstotki pop olja odstotki vode 1 sežeiij inelikili drv 30" dolg. polenja nadome-Btujo ccntov premoga Koliko daje eocenski 1 premog CAaksii rjav premog: Trbovlje...... 6., 19 14., Hrastnik...... Ü., 18 14 Golce pri Laškem , . 4.r. 12.,, Zabukovec ..... G., 17 13 Koginska gorca . . . 8., — 12.« eocenski premog: Hrastovec..... l-ar» 0., 7-: 72 Ljubnica pri Vitanji . 4.9 1-s 8.„ .59 Prav za prav je lo edini premogov slog v tej tvorbi, Biimo da v pojedinih položajih ho gorski skladi tako pre-riti, da se ista tvorbina skupina na površju vežkrat ponavlja, in na tak način so premogov slog v dveh, celo četirih gubah nahaja. V trbovljskora in zabukovskeni dolu so nekojo partije premogovega aloga na svojem površnem okrajku nekdaj se same vnele in deloma tudi izgorele, kar se dandenes izpričujejo njihovi pepeljnati ostanki, ožgani opoki in razcejene ilovače. Poteza, koje se premogovi slogi držijo, je praviloma aüöna ravnilu temeljnih pogorij driigogoi-ne tvorbe, običajno izhodno-za-padna. Na tvorbinem okrajku v podnožju temeljnega gorovja so navadno vsa tvorba v strmem naklonu iz dolov dviguje, kder se tudi premogovi slogi rudokopno izdelju-jejo. V nasadih, koji nad premogovim slogom ležijo, ima raznovrstnih okamnin. V lieichenberakem in Laškem po-dolju so laporji, koji neposredno nad premogovim slogom ležijo, v navadni debelosti od % 1 sežnja črnkaste barvo in jako vnetljivi, kar je tudi najveö vzrok velikih jamskih požarov. V Laäkem podolju prevladajo v stropnih laporjih rastlinske okamnine, koje, ako ao ravno veliko mlajSe, se prilikajo okamninam eocenskih tal, zraven ae pa tudi nahajajo živalske okamnine, koje se pri Jurijevem kloStru, v Kozjem, Podsredi, Reiohenbergu in Sevnici raznovrstno dobivajo. V tej tvorbi se nahajajoči ribji zobi, koje prosto ljudstvo hudičeve kremplje zove, pripadajo po svoji lastnoati morskemu volku. Poglavitne okamnine prve in druge nasadne skupine seatojijo ia Oatrik, Pectenitov, Cidaritev, Clypeaatrov in Bryozoekov. 2. K drugi skupini spadajo Litavski ili koravdiii apnenci, koji vrh prednje ležijo in veliki del neogenakih tal na jugoizhodiii strani zagrinjajo. Razvoj te sestave, pre-vladajoč v Reichenberskem podolju, je odmejaäen na severni strani pri Trboljah, od todi se razlega po celem severnem in južnem okrajku Laškega podolja, prestopi pri Štorah v Celjsko podoljc in se od tod črez Sv. Juri), spodnjo Ponikev razleže po Šraarakem in Rogačkem okraju. Proti severu tudi presežejo pojedini nasadi litavskega apnenca eocensko tvorbo, kakor to njeni navzdigi na južni plati dravo-savakega pogorja, počenii pri Valenjali v nadaljevanju örez Dobrno, Lemberg, Donati jo, ZavrCje tje do Ijjutomira očividno izkažejo. Litavski apnenci v spodnjih nasadih (skladih) peSčenci in konglomerati, v stropnih pa pravi školjaki ali koravdni apnenci (Korallenkalk) sestavljajo v podnožju alpinskih pogorij v paralelni sprembi razvlečena podgorja, v kojih se na pojedinih mestih razriti nasadi v ogromne mase nakupijo, vendar le pa nikjer ne dosežejo prave debelosti od več nego kakih 40 sežnjev. Vrh te skupine ležijo 3. Litavski opoki (laporji), kojim se rodovitnost i! o vate površine v dolenskih krajih pripisati more. Ena-količnost z nekojimi opoki prve skupine je često tolika, da se na prvi pogled nekoje vrste ne dajo lahko razločiti od njih, vendar je pa položaj nad Litavskimi apnenci in nekoje različne okamnine, kakor tudi njihova svitlejsa barva značajno vodilo za njihovo razredbo. V različnih podoljih BO istodobni opoki, koji k tej skupini pripada.jo, tudi različnega značaja, kakor je to v Laškem in Rei- Spisal Ivan iuia, 95 chenberškein podolju oCevedno, veadar se v zemljoznan-skeifl obziru med seboj nadomestujejo. 4. Skupina lignitovih peSöenjakov sestoji iz žoltih peSfiencev in konglomeratov in naplavne gline. V tej tvorbi se nahajajo v ReichenberSkem podolju in tudi v Savinskej dolini lignitovi slogi, koji vendar nikde ne dosežejo veče debelosti od kakih 3 čevljev. Odlikuje se ta skupina, koja navadno niže doline zaleže, od prednje zarad obiöajne nerodovitnosti svoje površine. Samo tam, kjer so peščenjakom, koji se po blisöonßnih äupinah odlikujejo naplavne gline primešane, daje se dotiöna zemlja tudi za, poljodelstvo vspešno rabiti. — Vsa neogenaka tla so po planinskih pogorjih razdeljujejo na sledeCa poglavna podolja: 1. Brežko podolje zaleže posavsko dolino, koja je obrobljena proti severu po Posavskem in Orličkem pogorju od Štajerske, Žumberškera pogorju od Kranjske, Podsoaedskem in Samoborskem pogorju od Hrvatske strani. Razgrinja ee tedaj opisano podolje prek Sotte in Save v Hrvatsko in Kranjsko, tako da na Mali Štajar spada sarao ti-etjina celega prostora. Na planinske apnence teh starejših pogorij se naslanjajo litavski apnenci, koji, se v strme vrhunce spenjajo pri Vidmu in Čatežu. Freniogovi skladi in laporji so ne dvigajo nikde na dan, samo pri Vidmu so se nekoji sledi preinogove tvorbe zapazili. — Vzrok tega je preplohi položaj tretjegoraih nasadov, v kojem se na strmeče stene drugogornega in triasnega pogorja naslanjajo, na koji način se promogova tvorba prav za prav ni mogla dvignuti iz globokih tal, vendar-le so more po najdenih sledili soditi, da tudi tukaj hranjuje premogove sklade dotična tvorstvena skupina. Litavski laporji spremljajo progo litavakih apnencev od Sromelj do Bizeljskega, kojim se v istej potezi peBßenjaki in starqjBö prodnato naplavine pridružijo. Vsa driiga dolina je S5 mlajšimi naplavinami nasuta, glej obrazec VIII. Presek brožkega [«Mlolja. Siomle ArtiC Brežice Sava Čatež ^ [J (i li č d g) Trnovski Bki-iljenci — a) litavski apnenec — b) litavski lapor — e) pesek in konglomerati — d) prodnati uanosi — c) iia-plavna ilovka — f) poplavi ne. 2. Keichenberško podolje seže od Sevnice do Podsrede in je proti severu po Vctcrniku in Bohorju, proti jugu po dolomitnih strminah Savskega bregovja, proti jugo-izhodu po goratini Orlici in Kožici obrobljeno. Poglavitna poteza, koje se navzdignjoni trotjegorni skladi držijo, je izhodno-zapadna, naklon se ravna po svisu temeljnega pogorja in pai-alelnih podgorij, koji preprezajo tukajšnje neogensko dno. Na severnem okrajku se cela neo-genska tvorba v strmem nagibu naslanja na podnožje Bo-horja in Veternika, kder se tudi na večih krajih odkriva cela sistema premogove tvorbe. Mogočnost vseh neogenskih skladov doseže blizo do 300 sežnjov tam, kder so vse 4 skupine nadomeščene, zato je pa v tej tvorbi, vse skozi razritej v tolstih gubah, zemljoznanaka preiskava jako obtežena, Nasadi litavskega apnenca in lignitovega peSöenca prevladujejo nad drugimi tvorbami celega površja, le v poj edinih položajih so razodevajo skladi premogove skupino in litavskih opokov. Na severnem okrajku od Sevnice potSenši proti izhodu naslanjajo se litavski apnenci dozdevno neposredno na planinske nasade južnega pogorja in še ic v gornjem Dolskem jarku pri Šednu se tudi skladi premogove skupine navzdigujejo iz dna doline, spremljaje od tod čez Šeden, Reichenatein, Mali in Veliki kamen in Koprivnico do Podsrede samostojno podgorje litavskega apnenca. Znamenito prigorje litavskega apnenca drži tudi Črez vrh Kališovec in sv- Jakob, kojo v Dolskem jarku ua osredku Hallstadtskega dolomita sloni, kder so tudi ne-koji skladi premogove skupine vendar brez preinogovega sloga nahajajo, glej obrazec IX. Idealni presek llelclieiiberškega potlolja. Šedii S. Jakob Dolsko Brezje b a Tj C 1) a) triasni apnenci — b) premogova skupina — c) litavski apnenec — d) litavaki lapor — e) lignitov! peSčenei. Kazun nekterih valovitih hrbtov, koji se iz sredine tega podolja dvigujejo, pokriva litavaki apnenec še ves rob južnega okraj ka v ozke j potezi pri Blanici in Sevnici, v Senovem in Lokvah pa se v Širokih lirbtih in planotah razgrinja. Premogova skupina je tudi na južnem okrajku na ve<5ih prostorih posebno pri Brezjah in blizo Keichen-berga navzdignjena, vendar Se do zdaj ni bilo v njej nigde premogove sledi zapaziti. Slog premogov, koji nad temeljnim gorovjem neposrednje nad beložoltira peskom in zlepljencem leži, in je z razliCnimi opoki glinastimi in pežCenatimi, v kojib se raznih Školjk in ostrig nahaja, odevan, drži od Šedna do Koprivnice v gori omenjeni potezi v strmem naklonu od 70 do 80 stopinj. Obilost sloga se razmenja od 1 do 4 sežnjev, kar se po nenavadnej debelosti od 20 sežnjev vtiče, spada na ra6un velikanskih premetov, v kojih se je tretjegonia tvorba tam v tolstih masah razrila. Premog inače izvrstno gorivo zapopade 2 do 3% žvepljenega čiža in je vsied ogromnih prevalov cele tvorbine skupine večidel jako drobeč, koje lastnosti BO tudi vzrok njegove vnetijivosti, koja se je že v rudnikih večkrat pokazala, Litavski laporji spremljajo po-vsodi hrbte in robove litavskega apnenca v nižih položajih, na kojem neposrednje počivajo. Na severni strani tega podolja se nahajajo v veCej obilosti ti opoki, posebno pa je Šedenska dolina v svojem izhodnem nadaljevanju proti Vilikenni kamnu poglavitno iz njega sestavljena. Kazprstenine litavskega opoka in apnenca dajo nenavadno Slov. Št^er, 7 rodovitno zemljo, kojo v tem kraju povsod v dolinali in nizkem goričji zapazimo. Lignitova skupina s svojimi raznimi mogočnimi na sadi žoltega peSčanca zaleže sredino in skoro vso nižavje tega podolja. Zavolj aipkosti tega peSöenca bo gosti in globoki jarki po njem izjedeni, po kojih se gorske vode v raznih potokih proti Savskim predoi-om razlivajo. Ligni-tovi slogi, koji se v tej tvorbi pri Selcah v Pokleku, Kum-reicu in Lončarski dolini najdejo, imajo debelosti 1—3 čevljev in dozdanji rudokopni poskusi ee niSo nikakovega upanja dobitnega podvzetja obudili. .'i. LaSko podolje obseže vso tretjegorno tvorbo med srednjim in južnim planinskim deblom od kranjske mejo do Hrva&ke v izhodno-zapadni potezi, in zapopade največe bogatstvo premogovih zakladov. Trboveljski dol zakriva najobilnejBi slog (sklad) premoga, koji je tam v plohkem valovitem položaju do 20 sežnjev debel, in zaleže vso tukaj iiajože stisnjeno kadunjo, glej obrazec X. Iileiiliil iiresek TrhnvftIJskoga dola, J' f 9 a) podili konglomerat — b) glina i pcSčcnati laporji podni — c) prtimo^rov slog —. d) stropni laporji — e) «a okrajku olgsini laporji — f) Ijtttvsfci apnenec — g) lIftUatadtaki dolomit — h) Ziijaki nasadi. Proti izhodu drži se premogov slog v strmem naklonu južnega obronka dolomitnega podgorja, na kojem se tudi sloveCi premogokopi v Hrastniku, Breznem in v Golcah nahajajo. V Hudcj jami pri LaSkem je premogov slog 8 sežnjev debel, tisto po koncu postavljen. Nekoja posebnost, koja se ne dsi lahko pojasniti, je ta, da se H-tavski apnenec nahaja v spodnjih skladih, kamor se je mogoče iz svojega, stropnega položaja pri gorskih premetih previl in na tak naßin tuili globoko segati ne more, glej obraaeo XI. Presek gorski v Hudi jami. f d It a) dva slog-tt pi-emogovH — b) lapor vnetljivi stropni — c) lapor peSfionati stropni — d) zlepljeneč — e) lapor glinasti podni — f) litavski apnenec — g) porfir. Čim veC ae podolje proti izliodu razäiruje, titu veG pojemlje tudi obilost premogovega skladu., tako da pri Laškem in sv. Ropertu že komaj doseže sežnja de belosti. V istem razmerju pa tudi pridobiva čistoča pre-mogova. V nadaljevanju te poteze sem spadajo ae tudi premogovi sledi pri Kalobjah in Slivnici, kder naravaka meja tega in Celjskega podolja popolnoma mine, in se £rez 1 uro hoda dalej proti jugu na Žusemski vrh prevrže. Na južnem obronku Rudenice nahajamo se sicer povsodi slede premogove akupine, vendar se dozdaj Še nikde ni kakov znanja vreden slog našel. Na severni obronek Ve~ ternika in Bohorja ae južni okrajki tega tretjegornega podolja naslanjajo, in se je tudi tam v raznih aledih pre mogova tvorba razjasnila, kakor n. pr. pri Kozjem, v Za-gorjah in pri Gorelcali. 4. Celjsko podolje prestopi pri Motniku mejo malega Štajerja in se nadaljuje po severnem podnožju srednjega planinskega pogorja proti izhodu tja do Hrvatske meje. Na veCih krajih pretrgajo gorski zapahi goropisno zvezo tega podolja, koje je na tak naßin razdeljeno na različne samostojne kadunje. Od zapada počensi nahajamo pri Ostrovici poseben dol premogove tvorbe, v nadaljevanju proti zapadu sledijo premogovi doli v Matkah, Podkam-niku, v Zabukovici, Libojah, Pečovniku in Peöovju, naj-skrajniSe pa v Roginski gorci blizo Podčetrtka. Severni okrajek tega podolja je obrobljen z drugo-gornim prigorjem, koje obmejuje v svojem colom razlegu skladbe neogenskega in eocenskega pasa v svojem površju. 100 Zemljoznanske razmere. V tvorstvenem obzini se to podolje samo toliko loči od prejSnjili, da so tukaj vsi skladi slabeji od dotičiiih tvorbin južnih podolij. Littkvski apnenec se aamo na izhodni strani nahaja, to je po celem Šmarakeni okraju Crez sv. Jnri) do Pečovja, proti zapadu je dozdevno nadomeščen po različnih peščenjakih in konglomeratih, koji se često v viäih partijah premogovih tvorbin nahajajo. Slog premogov doseže v Zabukovici največo obilost, koja tukaj znaSa 4 sežnje, mod kojimi pa Vj^ do 2 sežnja spodnjega položaja zavolj zcmljenastih spresekov za sedaj se ne dd. dobitno rabiti. Nekoja posebnost v tvorstvenem obziru se more tu še omeniti, da je veliko prostor]e tretjegorne tvorbe s premogovim slogom v podnožju Zagi-ebena s pečinami triasnega apnenca zagrnjeno. Apnenec se je tam iz strmega obronka črez Ziljake skriljence splaznil in tako v podnožju vso dolino a kamenjem zagrnol, to je tudi dolgo časa mnenje trdilo, da na tem meatu Široko lirbtje triasne tvorbe sega blizo do sredine neogenskega dola, glej obrazec XII. Ziiliiikovski ö 00 + Otciiücoioioot^iaodiiioci-'h^ 5, iiuveiiitter + it^ o +1+1+1+++++++1+ d«cember (C Ö C« o t-* h"» h-i et Ui m CL, P o 'T3 B CO Ü5 CD O (t -1 0 pP-' 01 I—■ CS ITS O w » o" n to i s» o u lä s ® a •fH --1 l=L| O a» >00 cä ;zi 9 + j^qiiiii.toii + o »HiH-i-lr-i-i-lF-li-Hi-iiHtHtHi-lvHiHT-i + jaqiiiA^djs o T-liHr-IrH^THf-lfHpH^i-ti-itHt-^iH + + !l«f M (H (H Ol (M (M M IM M TH rt Sl ITJ (H rt + JUllf + j'ani o o iö ip (Tl o o (TX o o t- M + |J4dB + 3Jttni ^ o ^ipt^ooooot-OicipiOT-io •^THrtrt rtrtil PH + jiiiijq»j ' v- — + aenuBf •^JfÄiÖwcbThb-ÄdOGOÄ^fi'Äd^OO + o CO(X>QOOOOOOOOOCCwODoOOC) r-li-lr-tr-ii-iiMrTf-i'HT^T-ttM^»^^ Slov. Št^er, COWQOWODCOOOOOOOO&OOCOQOOOOO r o" 1 1 1 ! 1 1 1 i + 1 1 M 1 1 ^ h- h^ t« isb CÖ O Ji Ö Ol Ü1 t« Ö üi O jiiniinr 1 M 1 1 1 1 M i + 1 II 1 o februar 1 +1 1 I I 1 +1+++1 1 1 iiinrc + 1 licn^iüicttji-^rytV'-^cJiGiü*«:;!© april + o innj + öd-öcTi-aö^ö'OÖiiociÄü^ o JIIII i + oi t^ i-ä C3< Ö O Ö Ö Ö O cN O ti C« jiili + nv^iiKt + september 4- öl ö o ö o -J o «6 c> lil ti C» nkfdber 1111+1+++++++1+ iKire lil Iter 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1+++ i i ööötisj'^-^c^Cnöööü'öö ak'i'eiiilter te; » C-.. a (t rt- O ^ z -1 i" s: 1-1 «r o >1 IV. tablica. Srednja dnevna toplota najtoplejSega in naj-inrzlejsega meseca in obeii sreJnjih. Dali Jaiiunr npril J lil i »ktiibrr 1 + 0-12 ° + 6-84° + 17-10 " + 11-10® 2 -1- 0-16 7-08 16-18 12-70 3 — 0-67 7-51 15-73 12-42 4 + 016 ß-88 16-00 12-00 5 0-53 6'C8 17-01 11-66 G 0-35 7'62 17'74 12-25 7 0-53 7'71 17-60 12-27 8 0-19 7'85 18-oa 11-65 9 0-41 8-20 17-87 10-87 10 — 0-47 7'95 17-17 10-84 11 — 0-23 7-74 17-19 10-03 12 + 0-17 7-14 16-49 10-57 la - 0'88 0-97 17-34 10-17 14 — 108 7'8e 16-90 9-48 16 + 0-42 8'24 17-08 9-69 IC 0-75 8-74 17-32 9-91 17 0-07 8-32 16-98 9-82 18 0-3« 8-60 18-10 9-2« 19 0 25 9-24 17-58 9 45 20 1-09 9 42 18-10 10-38 21 1-32 9-79 17-40 10-02 22 1-27 10 04 17-31 8-74 23 M8 10-74 17-10 8-32 24 0-9G 10-48 17 «3 8-24 25 0-88 10-16 17-48 8-00 26 1-25 9-81 17-70 7-89 27 1-04 9-31 16-73 7-73 28 0-00 9-17 16-14 8-02 29 0'19 10-42 16-16 7-37 30 0-75 10-M) 15-76 7-74 31 1-28 10-60 16-04 7-43 Srednja dnevna toplota + 0-20 " + 8-65" + K-OH" + 9-99" + Ol (D t P" Ii CO •i »ü p: o OP S o- 3 CP + + o ch K> O + ta B TI a + h-' ZJä CO ti MJ Ol t« EO »5 + p 0 S 1 i- + OT Ö 00 QQ ffl ^ p' i' o s IS !=: e p I- - p: B Oa 1-! O ja. P o V p p CD P «< tä «1 O S »S o- o C n » >o 0 01 «3 Ö S N M "J •i s « «s 10 p £ o Li -M (P »M >o O es oä T ioquiaoop 00 t» CO cc cn t/2 J3qUl»ADII i-s M m zn "> irsco J0qO)!|o CCHi CCf/jh-jl-s >-s'-s X Cß 1-, l^tÄ COM a TJ o ■d ca Oji-siTs'-shi (/J f^cocot-^ II S3 linf [^.l-Sl-Sl-jl-^isjI-sl^Nt-l-SN-^ti-t»- -s M ->'-51-5 o M lunr > 1-5 > ^ !> ^ N > > ^ "5 > 11 iTib "-s 1-5 " > fvm II |!jd« Irj i-si-st/3(-st« ca 's H 5; > o ta H M >N I I I I I I I I I I [ I I IH ^ ce tu ÜQ s d M > KI o m cS ^ 4"» rt (4 a rt > o tsi IS cu o o M o «J g 'S H d i >o ■3 m iS •e t£r ^ 1 1 te 1 «O CD 1 1 1 tD 1 1 (O 1 ( es 1 Ul I I 1 1 iO fcft 1 00 1 1 1 « «n O 1 rt 1 eo I t IN 1 tu 1 1 rt M IH IN rt (M in fN (n IN r-t 4? t; o I a 'H e> D. M I i I I i I i I I I ! >o 1 lO t >o 1 m i lO 1 lO 1 1 M5 i «5 f «J ( 1» 1(5 1 >o 1 1 Ol 1 1 o ffl 1 rt 1 1» (N 1 •O 1 lO rt t iO rt I (M 1 Ol (N i trt 1 iO 1 « rt T5 C« S T3 d i o p. 'S te lo 1 1 u> 1 tO 1 tO 1 US O 1 1 te 1 te 1 (S 1 1 1 MS 1 1 1 CO «s 1 « 1 00 1 Ü5 1 1 « 1- 1 lO 1 05 1 T* 1 1 ■Id lO 1 rt rt rt rt rt M ffi m 120 Zračne ratmere. Ü p o a SI S;"- cci bf [W CO tO tO i^a M ^ Cft !7s «p «i C) «i ce <£• 4« -M OD C) cd M £><7 »nS t>5 N3 tf! bS -O ^ «P CC ift -J Ä ^ bb -J üÄ c:> <1 ts Ca to W» CM t» O Cm w w w t^ ba O? CO OD O ^ O ti 6 «D ti -i ^ Cl9 ^ ^ Cc W CC: Cc C» g» CO £<9 Co Cä tiS to o CO o o -4 äo Oi M^ üt -üj t^ Oo o M 00 Co Cl.7 C« 09 CM tO tS tO O ^ CO w 4Ö 4Ö i!» 9 t« W Ü1 OD C« CO CO CO CO CC CM Cii^ i-a t« rs t<9 t« [O tO M t« t^ hp Isp -4 Ö fl?* ob Or -J i o M ^ ^ M 14^ lip o 9 cc -j cji -a rs M do tfs tJ OD ^ C» 00 rfh Oii č CS «p r® M ob ii to «o Ol Ü1 cO M o -a CO o Ä e^ CL3 M Oi os o -J t 05 o Ji. 1(1. 3! op ^ ri o lO t7< W to W tn o o to -J s a> a s. B. i s= ta 3. s h3 o TS 5 ts: tJ 5= p 0 E 1 os sB b s: cbs 0 >i P?" 1 O C ■tS tSI © < 55 P Ö P H 1 »9 pr o IT9 o © B ® e o Oj B & ® d 9 to * v 4. Slovcnjebistriaki okraj. Ta okraj loži na južni strani mariborskega, na zahodni ptujskega, na severni rogaškega in vzhodni konjiškega, obsega južnovzhodne predele Pohorja, po čegar nižinah 80 bogati in žlahtni vinogradi. Zrak je po gorah in hribih Jako čist in zdrav, po nekterih krajih, v kterih pohorske pragore zadržujejo vlago, bolj vlažen, posebno pa tudi po dolinah za Dravino, kjer je bolj mehek in vlažen. Za Pohorjem so kraji bolj jasni in topli, po močvirnih višavah pa in niŽavah je skoraj vedno megleno. Navadni vetri piSejo od severovzhoda in jugozahoda, teda,j prav za prav krivec in jug. Od severa imajo nekteri kraji trpeti, najbolj pa škoduje jug rastlinstvu v cvetju. Ozračnc padavine so pogoste. Vetrovi od juga in jugozahoda, včasih tudi od vzhoda in jugovzhoda prinašajo radi dež. V Laporju pravijo; kedar Bo5 (visoka gora blizo Poličan) klobuk (megleno kapo) dobi, rad dež gre, Kedar se pa v deževnem vremenu za Bočem jasni, takrat pravijo, pa le z vozom pod streho, ker dež rad dalj časa trpi. Sneg na Pohorju rano zapade, mnogokrat 3—4 črevije visoko navadno ža meseca novembra in rad do srede maja obleži. Rose ni ravno po teh krajih preobilno, slana ravno ne pride prepogosto, na Pohorju pa Se celo meseca junija včasih in poSkoduje vsake vrste žito v cvetju, drugo sadeže razun boba, jabelka, gruške, orehe, breskve, marelice, vinsko trto. Nevihte s točo ae začnejo najrajše od severnih viših gor, so sploh po teh krajih pogoste, včasih že meseca marca in aprila. Toča se vsuje večidel tam, kder se Pohorje vleče. Vse hude-ure se privlečejo črez Pohorje od severozahoda. Oblaki, kteri pridejo od zahoda črez zahodni del Pohorja, Veliko in Malo kapo, se sred Pohorja razdelijo, tako, da veči del se vleče črez Konjiško do Donaške gore, manjši pa po južni strani Pohorja, pa molokdaj sežejo do Bistrice. Sneg in dež zmirom le črez tri Kralje prideta do tod. Če se po letu v jutru nad tremi Kralji pokaže ie tako majhen rob oblaka, imajo Bistričani gotovo do večera dež, naj si bo še tako jasno neoblačno nebo, če je rob oblaka belkast, bati se je toče, vendar je to tolažba, da so toča na Po- 122 ZraCne razmefe. horju vsuje in le vsakih 4 aH 5 let pride do biatriakiK vinskih goric. Sploii je tu malo snega in skozi celo leto ni še 20 meglenih dni. Letni öasi so skoraj a temi v ko ledarju jednaki, na Pohorju je vendar zima daljna kakor v nižavi, poletje je navadno jako vroče, jeson stanovitna in prijetna, spomlad spremenljiva. (Dr. Vomjak in kmet Stepimik.) 5. Konjiški okraj. Ta okraj leži na Južnih predelih Pohorja v zahodu slovenske Bistrice, v vzhodu od slovenjega Gradca in Šoštajna, na južni strani od mariborskega olo^aja in na severni strani Celja in Šmarja. Megle so po teh krajih posebno v jeseni in spomladi dostikrat, nevihte pa postavim v Cadramu malokdaj, tudi to£a je po teh krajih prav redka tako da jc postavim v poslednjih 17 letih v čad-ramski fari samo jedenkrat in to le jeden del fare potolkla, Pšeno že pade večkrat, pa no škoduje. Nevihte in toCe prihajajo navadno črez Pohorje od zahoda. Najbolj navadni vetrovi so spomladi in jeseni sever ali krivec, potem jug, ki rad jeseni ajdo popari. Slana pada meseca aprila, malokdaj tudi še maja, jeseni pa začetka oktobra. Sploh pa 86 sme reči, da so slane tukaj pogostokrat, in škodujejo vsemu sadju, najbolj orehom in mod žiti ajdi, trti pa le malokdaj. Kot vremensko znamenje velja po toh krajih kakor po slovenjebistnških, da, čo ima BoČ blizo Poiičan klobuk ali megleno kapo, je skoraj dež. Čc v jutru megla obleži, pravijo, da bode se tisti dan dež. (Dr. Vomjuk.) 6. Rogaški okraj. Na južnovzhodni strani prejšnjih dveh ležeč, je ta okraj bolj gorat in ima teolaj tudi bolj ostro podnebje. Vetrovi najbolj navadni so sever ali krivec in jug. Spomladi je Jug dostikrat vzrok, da vode narastejo. Po letu ravno ni dosti vetrov, razun o nevihtah, ki tukaj rade nastajajo s točo najrajŠe meseca julija. Pravijo, da v vsakih treh letih jedenkrat v tem okraju posamezne predele toča pobije. Jeseni tukaj jug piše, ki so rad v sever zasukne, kteri po zimi tu okoli razsaja in tuli. Zrak je bolj vlažen kot suh. Megle ae v sjiomladi rado vlačijo po dolinah. Slana le bolj po ravnih smodi in sicer spomladi, pa ne nareja navadno mnogo kvara. Prav po redko se primeri, da pade meseca maja kak()r 1866. leta žalostnega spomina. Takrat pa je pač joj! Škoduje rži, buöam ali ükvam , ječmenu, lanu, gruSkam, breskvam, hrastom, najbolj pa trti, ker imajo ljudje po teh krajih mnogo vinogradov. Kot vremensko znamenje velja tudi tukaj, da hode skoro dež, če ima Bo6 klobuk. Ravno to velja o Donaški gori. Če so pa po letu iz Donaake gore na vrhu kadi, kakor bi kdo kui-il, pride rada nevihta ali pa Se celo toča. Spomlad in jesen ste v teh krajih bolj vlažni in deževni, nasproti so pa trije poletni meseci in zadnji spomladni in prvi jesenski toliko ugodnejši posebno zu goste na Slatini, ki narajmajo večidel lepo in priležno vreme. (Zurman.) 7. Svetilenarški okraj. Ta okraj je tako rekoč oerčje slovenskih goric. Oklepajo ga mariborski, cmurelki, gomjeradgonski, ljutomerski in ptujski okraj. Zračne in vremenske razmere niso dosti dragače, kakor jih ima vzhodni del mariborskega okraja. Zrak je precaj mil, in vetrovi pišejo večkrat od juga in jugovzhoda kakor od severa, akoravno tudi sever krivec včasih zabrije. Spomladi se gornjak za-hodnik in spodnjak vzhodnik delita v gospodarstvu teh krajev, jeseni se pa radi vsi Štirje glavni vetrovi menjajo, po zimi gospodarijo sever, gornjak in spodnjak. Včasih tudi topel jug pripihlja okoli pusta in v postu, posebno rado se vreme po toplem jugu naglo sprevrže, kedar že mraz na precaj visoko stopinjo postavim na — 8, — 10'R. pride. Megel, neviht in toče ee tudi slovenske gorice zavžijejo, megcl posebno spomladi in jeseni, toče pa meseca junija, julija, avgusta in še celo septembra. Slana pride aprila in včasih tudi maja, škoduje grahu, trti, sadju in ozimini, jeseni pa rada pade oktobra in kvari trs. Vzlasti v krajih okoli sv. Ane in sv. Antona je slana in toča trsu pogubna. *) Nižine po slani več trpijo kakor *) To£a posebno obiskuje obßine Gofitiraj, Partin, Porčii; iu Zrjftvce, v dragih krnjih na ravno toliko. J 24 Zraötw raimere. višine. Da pogubno moč slani nekoliko zmanjšajo, imajo po teh krajih ljudje navado, da o mrzlih pomladanskih večerih po vinogradih jako se kadeče stvari postavim smrečje, borovje, hojčje kurijo, leta 1866 pa, ko je bila 24. maja ona huda slana, tudi ta pomoček ni pomagal. Doline, po kterih se potoki pretakajo, posebno pa za Pesnico mnogo po povodnjih trpijo. Včasih Pesnica poplavi vse travnike in odnese že pokošeno mrvo. Sploh so vse tukajšnje dolino več manj vlažne. (S. Knez. Čolnik.) 8. G-ornjeradgonski okraj. Ta okraj leži na vzhodni strani sv. Lenarta in je v severa od radgonskega okraja, ki spada že k graškemu okrogu, omejen. Zračne in vremenske razmere so si mnogo podobne unim, ki so v svetilenartskem okraju. Zrak je v obče bolj suh, posebno v pomurju, vlažnejSi je za Sčavnico. Megle so po teh krajih spomladi meseca marca, jeseni pa oktobra in novembra. Po megli jc brž dež ali veter. Vetrovi vladajo spomladi jugovzhodni, po let« jug in severozahodni, ki sneg prinaša, po zimi pa sever in severozahodni navadno s snegoni. Po južnem vetru pride dež. Nevihte so jako redkokrat, toča pa vsako peto leto čutljivo pridelke poškoduje, popolnoma pa na jednem ali drugem kraju vsako 15. leto, z nevihto v primerju. Dežja in snega pada v obče malo, rosa in slana ste posebno Ic v ščavniških grabah pa tudi drugod doma in sicer slana spomladi največkrat meseca marca in do polovice aprila, jako redkokrat v začetku maja, v je seni pa kdaj tudi že septembra po ščavniškem dolu najprej, ker tukaj ostra sapa brije. Žitu navadno malo škoduje spomladanska slana, več pa jesenska ajdi; inače pa škoduje spomladi kuruzi, (turSčici), fižolu in bučam, čo je zgodaj sejano. Sadju slana v obče škoduje, posebno pa breskvam, marelicam, in orehom; trti, ktera prej požene, tedaj najbolj rani in sicer; žlahtni mušici, mulici zeleni, gospinšici, vraneku, movronu, tramincu, klošcu. Tudi pozneji trti škoduje, kedar mraz ostreje pritisne, kakor šiponu, modrini, belini, zeleniku, rivčeku itd. Žlahtna mušica, musica zelena, tičnik, kleaec, te trte, če tudi pozebejo ali zmrznejo, na novo poženejo mnogo mladiCic s kaverniki. Želeti bi tedaj bilo, da bi se te trte z riv-čekom vred bolj in bolj širile po slovenskih vinogradih. Kot vremensko znamenje velja tukaj, kedar ima meaec (luna) jez, se v treh dneh vreme spremeni. Ko je po planinah drugokrat sneg zapadel, pride tretjikrat tudi v te kraje. Skozi zimo je tu navadno vsak mesec jedenkrat odjuga. Spomlad ae začne z marceni, poletje s koncem maja z nadvladujočimi rahlimi vetrovi od vzhoda, jesen v oktobru z obilno meglo, in zima, ki je po navadi auiia in ne premrzla, sred decembra. (JanSar.) 9. Ljutomerski okraj. Mura deli ta okraj od Ogerakcga, in lepe medjimur-ake gorice od HrvaŠkega. Kar se zračnih in vremenskih razmer tiče, je ta okraj svojemu sosedu v severu gor-njeradgonskemu okraju zelo podoben. Vlaga v zraku pre-vdarja, vetrovi navadno piSejo od jugovzhoda in severozahoda. Dež in sneg padata v zmerni meri, vendar iia-pravlja včasih dolgotrajni dež velike povodnji. Kose pada obilo, slana pa posebno spomladi veliko škode na-pravlja. Nevihte prihajajo navadno od severozahodno strani in 30 včasih jako silovite. Toča skoro leto na leto posamezne srenje poškoduje. 10, OrmuSki okraj. Na južni strani ljutomerskega okraja ležeč obsega ta okraj veči dol ljutomerskih goric, na kterih zori svetu znana ljutomerska kaplja. V vzhodu in jugu ga obdaja sosednja Hrvaška, na zahodu ptujski okraj. Kar se tiče zračnih razmer in vremena, je ormuski okraj podoben nekoliko svojemu severnemu sosedu ljutomerskemu okraju. Zrak je prccaj vlažen posebno za Dravo, ki tukaj dve milji daleč dela mejo proti Hrvaškemu. Po dolinah, ki so sem ter tjc nekoliko močvirne, in po Dravi se tedaj v jeseni in zimi rada megla kadi. Spomladi piše navadno jug, ravno tako tudi jeseni, po zimi tuli sever, po letu pa ni ravno stalnega vetra. Nevihte se navadno vlačijo črez av. Tomaž in Jeruzalem, kder toča vsaj potegoma akoraj leto na leto rada gorice potere. Spomlad, ki se tukaj sred marca zaßinja, je rada vetrovna m slana dostikrat škoduje goricam, ker posebno v niže ležečih mlade trtine rozge posmodi. Škoduje tudi cvetju ranega sadja, fižolu, tikvam itd. Jeseni pa se naredi slana ktero leto že o mali meši ali mali gospojnici in posmodi ajdino v cvetju. Poletje jo navadno vroče in suho, jesen prijetna posebno o bratvi, zima pa burna in snegovita. {Dr. MagdiE,) 11. Ptujski okraj. Ta okraj leži na obeh straneh spodnje Drave in je omejen od Ormuža, Sv. Lenarta, Maribora, SI. Bistrice, Konjic, Rogatca in sosednje HrvaŠke. Zračne in vremenske razmere niso dosti razlifine od onih prejšnjega okraja pa dosti ugodnejše od mariborskega. Zrak je mil in mehek, nima dosti elektrike v sebi, je v obče bolj suh, čeravno spomladi in jeseni po meglah nekoliko vlažen. Na meseca september in oktober se računi 7 meglenih dni poprek. Zemlja je ilovita in to tudi nekoliko pripomore k vlažnosti nekterih tukajšnjih krajev. Prigodi se namreč, da vode včasih stopijo črez bregove in ilovica jih ne posrka naglo v sö in to vzročuje tudi vlažnost. Vreme se včasih jako naglo sprevrača. Navadni vetri so spomladi jug in tudi sever, ki delata vreme bolj spremen-Ißtu krivec, jesen krivec, po zimi pa piäejo vetri od vzhoda in severovzhoda. Veter od zahoda prinaša rad slabo vreme. Dež ravno ne gre prepogosto, rose pa pada obilo. Slane se je bati noter do sred maja, jeseni vendar le redkokrat pred oktobrom. Največo Škodo napravlja ozimini, ranemu sadju in trti, jeseni pa ajdi, ktero posmodi in porudeči. Nevihte niso pregoste in ne prehude, in skoraj samo spomladi, toča, strašna gostinja tukajšnjih goric, se vsiplje navadama le po letu in nareja škodo potegoma posebno za levim dravskim bregom skoro vsako leto. Zrakomer se giblje med 27" in 28" 6'", gorkomer se po letu včasih vzdvigne blizo na + 30" R. Mraz le malokdaj visoko stopinjo doseže. Letni časi se ne razločujejo od onih v ljutomerskih in ormuŠkih krajih. Sploh se pa smejo zračne razmere ptujskega mesta prav dobre in ugodne imenovati, kajti položaj mcstaj ki leži pod 3G" 10" severne sivine in pod 35" 32' vzhodne dolgosti in okoli 800' dunajskih nad morsko gladino, k temu ranogo pripomore. Gotovo je, da nevihte in posebno Imde ne zadevajo mesta in jegove okolice. Tudi je dokazano po veGletnem opazovanju, daje zavolj mlaönega juga, kteri veöi del leta tukaj veje, tukajšnji zrak jetičniin najbolj primeren m ugoden. {Peharec.) II. Posavilia. Kakor ima Podravina v svojih zahodnih predelih visoke gore in bolj oatro podnebje, ravno tako je tudi v Posavini. Zahodni predeli imajo visoke gore in tedaj bolj ostro in neprijazno podnebje. Vzhodni kraji a o pa ugodni in prijetni. Zahodno atran Posavine obdavajo nekako v ovinku mejne gore, ktere od Tolstega vrha tjc do Save izvirek Savine oklepajo in v mogoßni Rinki (8400') svojo najveßo višino dosežejo. Zrak jo v teh zahodnih predelih 6iat in zdra,', vetrovi vejejo voČidel od severne strani. Proti ostrim vetrom dajejo visoke gore na sevenii in zahodni strani dobro zavetje. Pri vsakem delj časa trpečem dežju so zavijejo bližnjih gora vrhovi noter do poletnih mesecev v rahlo snežno odejo, odkoder pogoste in nagle vremenske spremembe izvii'ajo. Nevihte in toča niso prepogoste. V vranskem okraju, ki leži proti jugu, vejejo vetrovi bolj od juga in severozahoda. Vlaga pre-vdarja in tudi nevihte in toča niso tako redke. Spomlad se začinja v teh predelih v di'ugi polovici meseca aprila, poletje v juniju, jesen v septembru. Ziraa prikima že novembra, je sn ego vita in srednje mrzla, Isla južnih straneh, kder se gorske doline v široko savinsko dolino iztekajo, je podnebje že tako milo, da na več krajih žo trta rodi. Vzhodni predeli Posavine, kder vode pogosto prek bregov stopajo imajo vlažnejSi in manj zdrav zrak, ravno tako tudi kraji za Sotlo v bregkem okraju. Vetrovi so jako različni in se mnogokrat spreminjajo, vendar nadvladuje v celjskem in laškem okraju zahodni veter, v sevniSkem in bi-eSkein pa vzhodni. V goratih okrajih, Kozjanskem, Šmarju, In kar Rogaškega sem spada, ktori imajo sploh bolj ostro podnebje, sever in severozahodni veter. Ozraöne padavine BO obilne, spomlad in jesen ste deževni; po ozkih dolih se vlačijo goste megle, rose pada obilo in slana po jasnih jutrih ni ni£ redkega. Nevihte prihajajo čoatokrat, prinašajo vendar le malokdaj točo. Razlike v toplini so čudovite. Na osojah in v ravnini za Savo stopi vročina dostikrat nad + 28 R., po goratih predelih pa se mraz napravi, da živo srebro v gorkomeru pade pod — 18" K. Po goratih krajih, med kterimi ima kozjanski okraj najbolj ostro podnebje, ne poznajo skoraj spomladi, ker zima včasih do maja trpi, in ker ta mesec Se druga majhena ali pozna zima nastopi, za ktero ročno pravo poletje pride, ki je navadno jako vroče. Prijetna jesen komaj jeden mesec trpi, po njej potem ostra zima nastane. V južnih predelih nasproti, kakor po osojah v sev-niSkem okraju in po liribih in dolinah breSkih je podnebje čudovito mehko. Tu se začne spomlad že meseca marca, ostaja pa do maja liladna in nestalna. Tri poletne mesece je skoraj vedno velika vročina in še jesen, ki se septembra začne, ima mnogokrat toploto od -I- 18 do 24® K. Navadno ima jesen od srede septembra do konca oktobra stanovitno lepo vreme. Trimesečna zima nI nikdar posebno ostra in ima le zmerno snega. 1. Šoštajnski okraj. HoStajnski okraj leži na južni strani slovenje-graškega okraja prek razvodja v Pakovini. Tega okraja središče je lepa od apnenih planin oklenena skalska dolina. Podnebje je znatno milejše od onega v sloveuje-graSkem okraju, tako da v skalski dolini že trta dobro izhaja. Razvitek v rastlinstvu je slovenje-graSkomu vedno za 8—14 dni naprej. Visoki vrhunci apnenih planin se sicer pri vsakem le nekoliko dalj časa trpečem dežju od spomladi noter do poletnili mesecev hitro v rahlo snežno odejo zavijo in ni-žavam ostre sape pošiljajo, vendar se pa tudi aolnčne gorkote bolj navzemejo kakor kristalinsko pohorsko gorovje in toploto posrkano počasno izhlapaje mnogo pripomorejo, da je tukaj dosti milejše. Megle ao po teh krajili redke gostinje, ravno tako nevihte in toča. Navadni vetri so spomladi jug, po letu zahodni, jeseni vzhodni veter, po zimi pa gornji vetrovi tukaj gornjeki ali mrSaki linenovaiii. Shina pade nektera leta meseca aprila pa tudi 6e maja, Skednje vsaki strni, sadnoiiiu drevju in trti; jeseni pa pride luoseca septembra, ])03modi ajdo, tursöieo, Mo\ in popari grozdje. (PrihoSiS.) 2. Üoi'nj C-graški okraj. Ta okraj leži večidel niod visokimi gorami okoli izvirka Savine. Na jugn moji na vrauski, na valiodni strani šožtajnski okraj, proti severu in zahodu ga zapirajo visoke planine loč<5 ga od Koroškega in Kranjskega. Sred apnenih gor ima doisti milejše podnebje od ).)odnebja onih krajev, ki po kvai-častem pragorju pohorskem lcž6. Na severni in zahodni strani ga varujejo visoke gore, kterili vrhovi se nad 6000—80<)0' vzdvigujejo, bnrij iii naglih sprcminjav vremenskih. Vendar ga rahle sape posebno od zahoda In severozahoda pre])ihljavajo in nni eist in zdrav zrak prinašajo. Ne vroßina iie mraz nc doseže posebno visoke stopinje. Slana pada spomladi in jeseni , nevihto in toča so pa redke. Kar se letnih easov tiče, nastopi spomlad komaj za H dni })oz.neje in zinta ravno toliko poprej, kakor v l>olj južnih okrajih. Mraz je po zimi vedno za nekoliko stopinj manjši od onega v sosednih okrajih. 3. Vranski okraj. Ta okraj leži na južni strani gornje-graškega in äo-stajnskega okraja, meji na vzhodu na celjski in laški okraj, na zahodu in jugu pa na bratovsko Kranjsko. Obsega volsko dolino in jeden del široke doline savinske, Zemljeznanske razmere niso dosti drugačne od onih v goi-nje-graškem oki-aju. Visokih gor tu ne najdeš voS in podnebje je tedaj nekoliko milejše. Vetrovi vejejo posebno od jugovzhoda in severozahoda. Dežuje tukaj pogosto in tudi nevihte in toča niso kaj redkega. Poprek se sme reči, da toča vsako tretje leto nektere predele tega okraja do dobrega potolčo. Visoke, dolgo s snegom pokrito gore na severni strani pošiljajo ostre sape v doHtio, 61ov. Štajer. D okrajšajo jesen in podaljšajo »imo, ki navadno sred novembra nastopi in äe le konec aprila mine, tako da zima blizo 5 meseoev, leto 3, jesen in spomlad vkup 4 mesece trjtijo. 4. C elj ski okraj. Celjsko mesto, ktero je središče celega tega okraja, leži pod 32'» 54' stopinjo vzhodne dolgosti, pod 40" 14' severne širine in 741 dimajskih črevljev visoko nad morsko gladino. Celi okraj pa se razprostira po spodnjih predelih široke Savinske doline, po bregovih Iludinje in Vog-lajne. V severu ima za soseda oostajn in Konjice, na vzhodu Šmarje, v jugu LaSko in v zahodu Vransko. Vzvi-Sine tega okraja so veöidel razteze gornje-graSkih in šoata.in-skih planin, in se polagoma zgubljevajo v prijazno gričevje. Zračne in vremenske razmere so poprek bolj ugodne od onih v Vranskem okraju. Vetrovi navadno vejejo od zahoda in vzlioda, dežuje pogosto, rose pa malo pada. Nevihte in toča napravljajo v nekterih predelih tega okraja znatne škode. Spomlad in jesen je kratka. Dež in nagle spi-emembe vetrov manjSajo po letu preveliko vročino, po zimi pa rahle od zahoda vejoče sape preoster mraz. Za Teharsko srenjo v najbliži soseSöini celjski veljajo sledeča opazovanja. Megle so tukaj za Voglajno mnogokrat, ne tako nevihte in toča. Najnavadniši veter je tukaj v obče jug, vzlasti pa veje spomladi sever, po letu jug, jeseni jug in po zimi sever in jug. Slana pride včasih Se meseca maja in Škoduje najbolj korunu (krom-pii-ju), fižolu, bučam, koruzi (turŠčici), rži; jeseni pa meseca septembra ajdi. Sadju v obče vzlasti pa dela kvar orehom, čreanjam, breskvam in marelicam. Trti pa škoduje najbolj spomladi, če meseca maja pride. (Kmetovavec Bizjak.) Nekoliko natančnih podatkov nanaSajočih se na vremenske in zračne razmere v Celju zapisanih za loto 1863 po gospodih Castelcu in Dirnhirnu se Je vzelo iz knjižice; Mittheilungen des naturwissenschaftlichen Vereins fur Steiermark II. Tieft Graz 1864. In te v tablicah tu sledijo. ■s K <0 O eo XI 00 o QJ K) O M « e« »1 B ■4-3 Cfl h (U Ph S lU (s A P1 o Eh o cs n fi I I ! I+ + + + +! 1 I SJ o l> o Cl 9" <31 O CD cp T-H cfl cc «b Ol 1-1 iH T-l (M (M (M 1-1 + H- + + + ■f + + + + + + + S o p. S I I a . ci iS « 5 00 -i« CC OD r- tU o o 00 ^ QC m „ -. „„-^coöoom o Ü0 OD ^n O' Q0 (N + + + + + + ++ + + + + (m S + S s fe ' "i «na 11 -I i i CO 01 Ctf W w M M w U w tia ti M tO ts K! bil » ti ts bS K) f tp O tO 00 00 te C» oc 00 te Ö tä tn Ö O! A tš CÜ 6 ti 5Ö ti M en rti H- -1 cn 6» te I« tr te te i i M 03 M tU CO Cd w os CO eu CO CO M tO M Zß w CO t» CB w os 0= CO CO IP- CO ts lO 9 H* lO It» 51 i A CJi š CE -j čil cö -1 m «D o: te to Oi -J Ol te tr p-? .l-i Ol O O W CO S» cil h- A O KV 35 W OS ci- Pi P £. W H. ts f r i o ti P !2( t t "S fa ex. t! M' ts so TT hü 1-1 BO P K" - B m ^ Z r*» O' Si p- IT3 o o « f» !B Ä* bo a) a OD >u o H > izi CO CD OO O ■u o □9 m 'S ^ ^ O S TS ca TS =( fit ® f- I -it i I I M ! M I I a> -« ! I 1 I 2 S I * I M I I i I ® i I t- fl I i Ii lO TK TH (M eo I I O O tH M OOlO-.^lCMiHlftC^OO!» (M ffl iM Ci? T-I CVS 10 a OO ■n Ä cn tM tD A JiJilOlDÜ'h-'OSOl š < ff o N £ <1 ® ^ N t- N N iU, - tj - ^ „ ^ S g^sgS s .....p i" I o p' C- tsi 1; Milili po Od ti K Z- Si sr IT'S S CD w 0 1 »i p" w s. u s 1-0 fo T P S p= rt- s: sn P O 50 c-t- N ►I o p » M 1-1 »> O P O < (O I r> » oo O) ne 5. L aSki o krti j. Ta okraj leži na južni strani celjskega okraja, proti jugu mu dela zelena Sava mejo, na vzhodu ga obdaja kozjanski in sevuiški okraj. Ma zahodu ga oklepa dolenja kranjska. Podnebje ni dosti razliCno od onega v celjskem okraju. Nevihte se pridrvijo od SoUčave sem črea gornje-graški okraj k Savi. Slana spomladi in jeseni dosti škoduje. O južnem predelu o Loki tega okraja veljajo sledeča opazovanja. Ker ta kraj za Savo leži, zato ima dostikrat posebno spomladi in jeseni megle, po hribih pa malokdaj. Nevihte so vöasth strašno hude, da hočejo vse polomiti, toCe je pa tukaj malokda.j. Veter piae spomladi od vzhoda, tukaj mrzlak imenovan, in sever, po letu jug, jeseni hrvaški ali novomcSki veter t. j. jugovzhodnik, po zimi pa mrzlak in sever. Slana rada pada spomladi aprila in še maja, vendar pa le redkokrat škoduje in sicer rži, ranim gruškam, breskvam, jabolkom, orehom, kostanjem in trti; jeseni pa pride včasih tudi že septembra in ajdi dela kvar. {FajmeSter RipSL) G. S mar s ki okraj. Hmarski okraj leži na vzhodni strani celjskega, na južni konjiškega okraja, na vzhodu ima za mejaSa rogaški okraj in sosednjo Hrvaško, v jugu pa Kozje in Sevnico. Tudi ta okraj je preprežen od brcgovja, ki se v vzhodnih predelih večidel v zmerne hribe in gorice pozgublja. Podnebje ni ravno dosti drugače od prejšnjega okraja, vreme pa je poprek bolj suho. Navadni vetrovi vlečejo od vzhoda, in severozahoda, toča je malokdaj in letni časi se v obče s koledarjem vjemajo. Za faro Ponikvo tega okraja veljajo še sledeča opazovanja. Megle se tukaj naliajajo najbolj pogosto po dolu, po kterem železnica polje, pa tudi po drugili bolj močvirnih dolinah in grabnih. Nevihte niso po ti fari zelo pogoste, vendar se le tudi primerijo, kar se po Tičevem hribu najbolj čuti. Tudi toča pride največkrat s tega hriba. NajnavadnejSi vetri so po teh krajih jng in sever, kterega tudi v teh krajih krivec imenujejo. Proti spomladi blizo do poletja piše največkrat jug in gorn jak od polnočne strani. Po letu tudi toti vetrovi najbolj hlad delajo, na jesen pa začne od poldanske atrani veti veter, ki mu tukaj „zdolec" pravijo in ki navadno slabo vreme prinese. Pozno v jeaetii in po zimi se temu vetru Se pridruži krivec, ki se pa vselej prej na Boßu naznani, käjjti silno veliko megleno kapo vrli Bo6a naredi. Ta veter pa akoraj vsako ljuknjo najde. 81ana kakor pov-sodi tudi tukaj rada veliko škode napravi. So nekteri doli in ravnine, po kterih so posebno rada prikazuje ; ker pa tara navadno megla stoji, zato ne napravi toliko kvara. 8elo Ostrožno ima najbolj hladno vreme cele fare. Tu slano že v zafietku septembra vidiš, po drujjih krajih pa le bolj li koncu oktobra, vöasili Še pozneje, kakor pač vreme potegne. Spomladi pada najrajae racecca aprila, ki pa ne gleda toliko na razloček krajev, samo da solnec nektere iz med njih prej nektere pozneje obseje in toraj ne škoduje povaodi jednako- Spomladanska slana dela največ kvara sočivju nizkemu kakor kolnatemu, zeljnemu in kolarabam, bu6am in nekoliko turščici, če je zgodaj spomladi toplo in je za časa posejana. Sadju škodi le nekterim ranim gruSkam in ßespljam včasih kaj malega, kterim pa le pozneje o cvetnem času hudi in silni vetei' cvetje oguli in posuSi, da potem prehitro odpade. Trti pozno spomladi malokdaj škoduje. Bolj ji pa dola kvar zimski srež, kteri se napravi, če dežna mokrota prenaglo in močno zmrzne. Jesenska slana, če za časa pade, škoduje najbolj in najprej ajdi, zelju in včasih tudi kaj malega grozdju. Kot vremensko pravilo velja kmetom tukaj, da, če je meseca decembra od sv. Lucije noter do sv. Janeza (od 13.— 27. dec.) vse lepo in jasno, so da seno po letu pred sv. Janezom lahko in lepo pod streho spraviti. {^Kmet Fr. ZdolSek.) 7. Kozjanski okraj. Ta okraj je večidel gorat in. hribovit, 5e lena hrvaški meji, kder se Bistrica v Sotlo iztoka, je več ravnine in manjših goric tako, da je zemlja podobna Slovenskim goricam med Dravo in Muro. V severu in zahodu aosedijo okraji Šmarje, Celje, Laško, na južni Sevnica in Brcžico na vzhodni strani pa po Sotli ločeni hrvaški bratje. Po goratih predelih je podnebje ostro, najnavadnili veter veje od severovzhoda; proti hrvaški meji je vendar dosti milejše. Kavno zarad gorovja je megle in toče dosti, doline so ozke in bregovi lesovitl, kar je pre Vürok, da ni toliko čutiti neviht. Snega in zivmetov je po ozkih dolinah in hribih doati in velikih. Po nižinah mnogo alane pada, in po dolinah in nizkih predelih teh krajev rada vse pokonča, Po višinah je bolje. Sploh pa nadvladuje mokro vreme. Prej ko ne ima ta zračna vlažnost svoje vzroke v zemlje-znanskili tukajSnjih razmerah, kajti gorovje je z večine sostavljeno iz neko vrste apnenika, ki rad prhni, se krha in moči vlago na se vlekoč. (Dr, J, 8rnec.) 8. Sevniški okraj. Sevniški okraj leŽi na vzhodni strani Laškega, na južni in zahodni Kozjega in na zahodni Brežic, na jugu ga deli Sava od Kranjsko dežele. Proti severu ga branijo visoke Bohorskc in Liške gore ostrili vetrov, in hvaliti se sme sploh s prijazno južno lego. S teh vigočin le malo majhnih potokov v Savo pritoka. Podnebje jc v obče že mnogo milejše od severnih in zahodnih sosedov. Zrak jo čvrst in zdrav. Vetrovi navadno od jugovzhoda vejejo, snega in dežja sicer mnogo pada, vendar pa suša pre-vdarja. Rana slana in nevihte so pogoste in tudi toča se skoraj vsako leto kdaj vsuje. 9. Breški okraj. Ta okraj ima najbolj južno pa tudi najnižo lego cele dežele. V severa jc srednje visoko apneno gorovje, v jugu pa ravnina. Podnebje ]e milo, zrak za Sotlo, ki tukaj nekako leno teče, za Savo in deloma tudi v ravnini je bolj vlažen, po goratih predelih je pa suh. Spomladi in jeseni pogosto dežuje, zima je pa malokdaj snego-vita. Rosa je obilna. Slana Škoduje mnogokrat trti in sadju. Toča jc pre zdaj bolj poredkoma od prejšnjih časov. Vetrovi vejejo najrajši od zahoda in severozahoda, zadnji prinaša rad nevihte in točo. Burje od zahoda so pre že strehe raz hiše odnesle. Spomlad nastopi navadno že z marcom, zima pa Se lo sred decembra. Po letu stopi vročina v časih nad + 28" K., mraz pa po zimi na — 17" R. IV. Rodovitnost zwnlje. (Spisal dr. Gust. Ipavec.) Prvi oddelek. Dežela. I. ZemljopbllC rnxiner«. (Spisal prof. Josip Šuman.) II. Zeinljoznaiiske razmere aH gcognozija. (Spisal Ivan Žuža.) ill. Zračne razinvrc aH meteorologija. (Sestavil prof, J.Majciger.) IV. Rodovitnost zemlje. (Spisuje dr. Gust. Ipavoc.) Drugi oddelek. Prebivalci. V. Knltar]ii»>tori£ne razmere. (Spisnje prof. J. Pajek,) VI. Telesne razmere. {Spisal dr. Jož. VoSnjak.) VII. Duševne razmere. (Spisal Božidar Baiii.) Vili. Državne razmere. (Spisuje dr. J. Srnoc.) Tretji oddelek. Narodno gospodarstvo. IX. Statistične razmere prcbivoicev, X. Produkcija. XL Ol»rfiiois(. XII. Društva. XIII. Trštvo. XIV. Konsnmcija. Četrti oddelek. Zgodovina. XV. Vnanja. {Spianjo Davorin Trstenjak.) XVI. IVotranJa, (Spianje Ivan Macua.) (Spisuje dr. Iv. Gršak.) Opomba. Pisatelje, ki Se niso dovršili svojih rokopisov, lepo prosimo, da to stor4, kar najprej mogofe, da se moro tiskanje nadaljevati in cela knjiga kmalu izgotoviti. % Ifc j;»'' I I mliiiii nmiitfiiiiti II iTi ni" TT'^IH ^ slwjHÖÄM« Is»«^