■n
nevmk
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale i gnippo Cena 70 lir
TRST, nedelja, 14. septembra 1969
Leto XXV. - Št,
Delavska jesen | VABILO NA KRAŠKO OHCET
Prihodnji teden računajo, da bo Javkalo milijon 340 tisoč delav-888 raznih kategorij: kovinarjev Osebnih in državnih podjetij, gradbenikov, kemikov in farma-rtevtov, delavcev cementarn in ^‘Užbencev opearn. Ta dolg se-®>ani pa je seveda le začasen, ?aj iztekajo delovne pogodbe še i atevilmh drugih delovnih kategorij !nmed njimi zelo številnih kmeč-delavcev.
Vzporedno vre tudi med držav-uradniki ter uradniki raznih kstanov, ki so stavkali skoro cejeno prvo poletje letošnjega leta 818 papirju marsikaj dosegli ter sedaj zahtevali, da se oblju-
,.e 'n zagotovila čim prej uresničijo.
^ič manj niso pereča nekatera *j"°šna vprašanja delovnih ljudi, ,. so zdravstveno zavarovanje, ™ je že grozilo, da bodo mo-® bolniki sami vplačati akonta-®1°, če bodo hoteli, da jih bolniš-ca sprejme, vprašanje stanovi in še zlasti pereče vprašanje novnega naglega naraščanja "£?8inje, ki resno ogroža že do-zeno raven realnih dohodkov de-l0vnih ljudi.
Razlogov je torej res dovolj za Izpovedovanja o «vroči sindikalni leseni», saj bo sindikalni val za-izredno širok krog delovnih Mi najrazličnejših kategorij po dSei Italiji. Pri tem je značilno,
^ 8re za odločno enoten sindi-
1« kat,
nastop, da so zahteve vseh
*gorij dogovorjene med vsemi f"®1 sindikalnimi organizacijami 8 ni prišlo nikjer niti do naj-anjše razpoke v sindikalni enot-
*osti.
Vendar pa samo ta količinski da se obnavljajo istočasno JJ*0 številne delovne pogodbe, ne smel biti zadosten razlog, da HjSovori 0 »vroči* sindikalni je-Resničen razlog je v tem, ^ Se je že v naprej predvidevanj 8a delodajalci ne bodo popu-m da bodo tokrat trmasto ..bajali na nekaterih načelnih
“ališčih.
;	delodajalcev je prišel do
„ aZa na izredno oster način še
?fedr
•j®® so se razgovori o obnav-^j.’ju delovnih pogodb sploh pri-
s
V Fiat je prišlo do ločene
l9^vke, ki je zajela komaj 800 de-. Cey. na kar pa je podjetje od-. °rilo s takojšnjo masovno za-kf° in premestitev skoro 30.000 ^ Uvcev v integracijsko blagaj-
stJ Rjer prejemajo samo 80 od-u>tkc
dj .0v rednih prejemkov. Očitno b*'° za normalen ukrep, saj je
Podobnih primerov v istem i ^jutju že več in niso bili nikoli sjb.-611! i"3*50 ostri povračilni u-K?8, Slo je pač za poskus ustra-^®nja tik pred pričetkom raz-orov o obnovitvi delovne po-8e zelo močne kategorije kovi-Jev zasebnih podjetij.
. , jasneje pa so namere delo-ev Prišle do izraza pri pri-Pogajanj o obnovitvi raz-jk*ovn‘h Pogodb, za kar je ^ien splošni poskus, da se po-S„
gajanja čim dlje zavlečejo in da se na tak način poskuša delavce utruditi. Glede kovinarjev pa je prišlo do protiofenzive, saj so delodajalci zahtevali, da bi morala biti kolektivna delovna pogodba strogo obvezna za vse primere in da bi se sindikati morali pretvoriti v nekake žandarje glede njenega izvajanja.
Sindikati v tej zvezi ugotavljajo, da je mogoče z enotno delovno pogodbo urediti samo okvir delovnih odnosov, ki pa so v različnih podjetjih različni in da prav dopolnilna pogajanja in dopolnilne delovne pogodbe predstavljajo pritisk na stalno zviševanje produktivnosti in s tem tudi k stalnemu napredku, ki je koristen za vso skupnost.
V teh ugotovitvah jim posredno daje prav tudi novi minister za delo Donat Cattin, ki je namreč mnenja, da se nikakor ne sme slikati prihodnosti mračno, kot to skuša delati Confindustria, ki grozi z veliko nevarnostjo inflacije, če bi se sprejele zahteve kovinarjev. Minister je mnenja, da predstavlja zadostno protiutež predvidenim zvišanjem prejemkov kovinarjev stalno naraščanje produktivnosti v podjetjih. Glede inflacijskih teženj pa povsem upravičeno pravi, da gre za zadevo, ki bi morala zanimati vse sloje in v prvi vrsti bogate ter v tej zvezi navaja tudi zanimiv podatek: vse zahteve kovinarjev, če bi jih sprejeli v celoti, predstavljajo breme okrog 500 milijard lir (pri čemer se bodo izravnale z višjo produktivnostjo), beg kapitala iz Italije pa bo po predračunih letos dosegel 1.053 milijard lir, pri čemer seveda ni nobene protiuteži.
BOGO SAMSA
S SEJE PREDSEDSTVA SKGZ
Oddelek za zgodovino in narodopisje je opravil izredno pomembno delo
Izčrpno poročilo načelnika Draga Pahorja v zvezi s sestanki toponomastične komisije v okoliških vaseh - Zakaj niso že letos odprli strokovne šole?
«Slovenska javnost z nezadovoljstvom ugotavlja, da vsaj doslej oblasti niso spoštovale svoje obljube, po kateri so obstajali resni upi, da bo slovenska industrijska šola v Trstu otvorjena s pričetkom šolskega leta 1969 1970», je dejal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel ob samem začetku seje predsedstva Zveze, ki je bila v četrtek v Gorici.
»Takšni upi so upravičeno obstajali na podlagi zagotovil, ki so jih podali predstavniki italijanskega dela mešane komisije letos poleti v Rimu. Z zavlačevanjem otvoritve je bila prizadejana naši narodni skupnosti občutna škoda, ker se učeča se mladina že v tem letu ne bo mogla vpisati v šolo, ki bi predstavljala pomembno obogatitev našega izobraževalnega sistema*. Predsednik je nato poudaril pomembnost prizadevanja vseh, ki so karkoli storili za pravočasen začetek pouka na novi šoli, in še zlasti napore šolskega odbora, kot oblike izraza skupnih hotenj vseh slovenskih skupin, ki je sto ril vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi z otvoritvijo industrijske šole ne zavlačeval do prihodnjega leta, ampak da bi že letos sprejela otroke v prvi razred.
V nadaljevanju seje je predsedstvo ugotovilo, da obstaja vrsta vprašanj z različnih področij narodnega, kulturnega, gospodarskega, upravnega, mladinskega delovanja itd., kar narekuje sklicanje pristojnih komisij, da bi pojavljajočim se vprašanjem nakazovale primerne rešitve ter jih uresniče-
vale. Pri tem je potrebno naglasi-
........................«—...........»m—......................mm....,...............................................................
PO PREDVČERAJŠNJEM SKLEPU VLADE
Zapora stanarin velja do leta 1972
Vladni osnutek mora odobriti parlament Zakon ne velja za luksuzna stanovanja
PRIHODNJI TEDEN NOV VAL STAVK
RIM, 13. — Danes je vlada predložila parlamentu zakonski <*-snutek, ki ga je sprejela na oet-kovi seji, o podaljšanju zapore stanarin in prepovedi povišanja najemnin. Zakonski osnutek bo proučila posebna poslanska komisija prihodnji teden člen 1 določa, da so najemnine in podnajemne pogodbe za stanovanja, ki so bile podaljšane z zakonom od 12. februarja letos, podaljšane do 31. decembra leta 1970, oziroma do običajne poznejše zapadlosti za stanovanja, ki poleg pritiklin nimajo več kot tri stanovanjske prostore, z največ enim stanovanjskim prostorom na osebo. To velja za družine, ki nima-
''""......iiii, ... ii.mm,    ...m.m,m............
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Arabski gverilci napadli Izraelce
13. — Med Egiptom in ta. e’orn se nadaljujejo letalski fiDto na eni in drugi strani. Elij ^ska tiskovna agencija poro-I*' “8 so danes egiptovska leta-VjhrjPadla izraelske položaje na . I® obali Sueškega zaliva in Vj_ laneni Sinaju. Agencija pra-8a so se vsa letala vrnila in hjk ,s° naletela na odpor sovraž-
l>al.
Wa agencija poroča, da so dalij ^taelska letala za represalijo t^J^Pade egiptovskih letal sku-0ba. napasti nekatera egiptovska hfj ? stražarska mesta pri Zaf-tiL,ni' Egiptovska letala in pro-V7jriska obramba so jih zavrnili, (jjj e* Avivu pa so danes sporo-kjjk.da so izraelska letala bom-tarfala egiptovske položaje na (Jh, pl obali Sueškega zaliva.
8lk izraelske vojske je dejal, kJj se vsa letala vrnila, tat^tavnik »Egiptovske sinajske ^'"tacije* je danes sporočil v .u- da so gverilci te organi-Je napadli z raketami izrael-IJploiaje na področju El Bor-km vzhodno od Al Kan-’ ajer so uničili neko izrael-dj Poveljstvo. Povedal je tudi, fejL?® gverilci zažgali nekaj vo-ticjj tovornjakov, skladišče mu-d»j7,P in goriva in da so priza-Izraelcem velike človeške
izgube. Vsi gverilci so se vrnili v svoje oporišče.
Iz New Yorka poročajo, da so bale Ceykm, Jugoslavija in Somalija imenovane v odbor Združenih narodov, ki ima nalogo, da ugotovi, kako Izrael ravna z a-rabskdm prebivalstvom na zasedenem področju. Danes je varnostni svet OZN nadaljeval razpravo o požigu mošeje Al Aqsa v Jeruzalemu. Britanski predstavnik je predlagal, naj varnostni svet v resoluciji poudari svoje prejšnje sklepe, da ne bo dovolil nobenega poskusa o spremembi statusa Jeruzalema, naj obsodi kriminalni poskus požiga mošeje in naj poudari, da morajo biti sveti kraji zavarovani in da morajo ostati pod izključnim nadzorstvom prizadetih verskih oblasti. Pakistanski delegat pa je v imenu 25 arabskih in islamskih držav predlagal resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da varnostni svet priznava veljavnost prejšnjih resolucij o obsodbi Izraela in da se ponovno obsodi Izrael, ker noče sprejeti sklepov varnostnega sveta, če Izrael ne bo spoštoval te resolucije, naj se varnostni svet brez oklevanja takoj sestane m naj prouči dodatne ukrepe proti Izraelu.
jo več kot 3 milijone skupnega davčno-obremenilnega dohodka na leto.
Člen 2 določa, da stanarine v mestih ne smejo biti povišane tudi v primeru podpisa najemne pogodbe z novim najemnikom v občinah, v katerih iz katerega koli razloga primanjkujejo stanovanja in ki bodo označena v seznamu, ki ga bodo sestavila ministrstva za notranje zadeve, pravosodje in javna dela.
Gornji odstavek velja za občine z nad 300.000 prebivalci, v katerih je bilo ugotovljeno, da se v zadnjih ti eh letih ni izboljšal indeks stanovalcev na stanovanjski prostor: za druge občine pa v primeru, da se je stalno prebivalstvo v zadnjih treh letih povišalo za deset odstotkov in če je število zgrajenih ljudskih in ekonomskih stanovanj zadostilo za manj kot 80 odstotkov povečanega števila prebivalstva. Prepoved o povišanju stanarine ne velja za luksuzna stanovanja in za najemnike, ki imajo več kot tri milijone obdavčenega dohodka letno.
Predpisi tega člena veljajo tri leta od dneva vstopa v veljavo zakona. Na osnovi drugega odstavka gornjega člena, se smatrajo za ljudska in ekonomična tista stanovanja, ki so bila zgrajena z državnim denarjem, ter druga stanovanja, ki nimajo več kot 110 kv. metrov uporabljive površine in ki niso luksuzno izdelana.
Člen 4 določa, da se mora lastnik za razveljavitev najemne pogodbe na osnovi civilnega zakonika obrniti na pristojnega pre-torja in ga vprašati, naj določi datum izgona iz stanovanja. Izgon mora biti določen najkasneje v tridesetih dneh od podpisa zadevnega ukrepa, kadar gre za najemnika, ki ni spoštoval pogodbenih obveznosti, ali pa v primeru, da je najemnik odpovedal stanovanje.
V ostalih primerih ima pretor možnost, da lahko določi izgon v roku šestih mesecev po podpisu dekreta. Na priziv najemnika, ki je redno plačeval najemnino, pretor lahko večkrat podaljša izgon, toda največ do osemnajst mesecev.
Člen 5 določa, da v občinah, v katerih je na osnovi čl. 2 ugotovljeno veliko pomanjkanje stanovanj, pretor lahko podaljša izgon iz stanovanja največ do trideset mesecev, čl. 6 pa pravi, da bo zakon stopil v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu.
Včeraj se je zaključila stavka gradbenih delavcev
Podrobnosti o zakonskem predlogu o finansiranju dežel, ki ga je sprejela vlada
RIM, 13. — Poslanska zbornica se bo sestala 23. septembra na prvem rednem zasedanju po daljših počitnicah in ko jo bo čar kalo obsežno In tudi odgovorno delo. Na dnevnem redu poslanske zbornice In senata je namreč že več odločilnih zakonskih predlogov, kot je to zakonski predlog Fortuna - Spagnoli - Baslini o ločitvi zakona, zakon o univerzah in zakon o statutu delavcev.
Sedaj se je tem zakonskim predlogom po včerajšnji seji vlade pridružil še zakon o finansiranju dežel ter zakon o podaljšanju zapore najemnin.
Med osrednjimi vladnimi obveznostmi je zakonski predlog o finansiramj-u dežel, s čimer je narejen nov verjetno odločujoč korak naprej k ustanovitvi deželne ureditve. Menda je prišlo na seji vlade glede tega vprašanja do resnejših sporov mod soda-listi in socialdemokrati zlasti, ker še vedno ni dokončno sklenjeno, kdaj bodo voffitve v deželne svete.
O tem zakonskem osnutku je danes minister za finance Bosco povedal nekaj podrobnosti in je ugotovil, da bodo dežele vključene v splošni proces načrtovur nja ter da Je vlada odločena u-stanoviti dežele na osnovi ustavnih določil, tako da bodo dežele predstavljale temelj za obnovitev lokalne politične strukture in bdstveno obliko sodelovanja državljanov pri gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju države.
Dežele bodo finansirane iz dveh bistvenih virov. Neposredno bodo pobirale takso na avtomobile in računajo, da bo znašal dohodek 120 milijard lir, ki se bo seveda v prihodnjih letih stalno zviševal, kot tudi narašča število osebnih in drugih avtomobilov.
580 milijard lir pa bo znesel prispevek države, tako da bodo v tej višini ustanovili iz državnih dohodkov skupen fond, ki ga bodo med dežele razdeljevali po naslednjem ključu: šest desetin v odnosu na število prebivalstva, eno desetino v odnosu na geografski obseg dežele in tri desetine na osnovi deželnega narodnega dohodka, ki Izhaja iz indeksov o gospodarskem stanju dežele.
V zvezi z izvajanjem člena 119. ustave, ki predvideva posebne prispevke za južne pokrajine, bodo s posebnim zakonom uredili
izredne prispevke in to r.a osnovi indikacij gospodarskega načrta.
Minister je ‘udi ugotovil, da so na tak način zagotovljena deže lam zadostna Pnančna sredstva, da bodo lahko v redu poslovale. Davkoplačevalci z ustanovitvijo dežel ne bodo na novo obremenjeni in bodo tudi poskrbeli, da ne bo prišlo do visokih pasivnih ostankov, saj bodo predajali de želam sredstva sporedno s tem, kot bodo prevzemne od države razne pristojnosti in bo premeščeno iz državnih uradov v deželne razno osebje.
Danes se je nadaljevala stavka gradbenih delavcev, ki je trajala 48 ur in ki so jo proglasili v
zvezi z razbitjem pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe. V tej zvezi sindikalne organizacije obtožujejo vsedržavno združenje gradbenikov ANCE, da skuša zavlačevati in da ne odgovarja na zahteve, ki so jih že pred časom postavile sindikalne organizacije.
V Tarantu je bila splošna stavka vseh kategorij od 10.30 do 12. ure, ker so protestirali proti naraščajočem številu resnih nesreč na delu na gradbiščih. Občinska uprava je proglasila dan žalovanja v zvezi z dvema smrtnima nesrečama, do katerih je prišlo včeraj. V tej zvezi se je za eno uro ustavilo v mestu vse
ti, da je pred nami vrsta pomembnih 25-letnic, ki jih bo morala naša manjšina ter njene organizacije primemo poudariti.
Predsedstvo je nato poslušalo izvajanja načelnika oddelka za zgodovino in narodopisje Draga Pahorja, ki ga je povabilo na svojo sejo, da bi poročal o pomembnem, več let trajajočem, tihem in prizadevnem delu odseka, ki je predstavljalo istočasno tudi pripravo na vrsto sestankov za {»imenovanje ulic in trgov v zgornji tržaški okolici.
Tovariš Drago Pahor je v uvodu svojega obsežnega ter z gradivom podprtega poročila naglasil, da so dijo sestanki občinske uprave po naših vaseh v zvezi s poimenovanjem ulic v priprave na prihod nje ljudsko štetje v letu 1971. Odločitev o poimenovanju ulic, od nosno zbiranja predlogov za komi sijo, pa predstavijo, tudi programsko obveznost sedanje uprave leve sredine v tržaški občini, ki je bila izvršena na demokratičen na čin ob sodelovanje prizadetega prebivalstva. Priznati je potrebno, da je slovenski živelj v tej akciji izpričal svojo živo zavzetost za uveljavljanje svojih pravic in nacionalnih posebnosti.
Z zbiranjem gradiva je Drago Pahor pričel pred leti ter je v tej akciji kvalitetno ter požrtvovalno sodelovalo kakšnih deset oseb. Sklicani so bili vaški sestanki; za vsako predlagano ime, ki naj bi ga uporabili zu poimenovanje ulic, so zbrali dovolj tehtno preverjenega gradiva, tako da je bilo predlagano ime kar najbolj podprto z dokazi, kako je bil pokojnik pomemben ne samo za dotični kraj, ampak tudi za mesto kot celoto, zakaj takšen je kriterij topono-mastične komisije.
Dogajali so se tudi primeri, da so prosvetna društva, posamezniki ali skupina občanov s priporočenimi pismi ter podpisi poslale pristojnemu občinskemu uradu predloge za svoj kraj. V tem pogledu sodi med najznačilnejše pobude Lonjer, kjer so predloge za poimenovanje podpisale vse družine v vasi. Pri tem je poročevalec izrecno poudaril, da je bila v veliko pomoč tudi upravna komisija SKGZ.
Tovariš Drago Pahor je nato nanizal nekaj konkretnih primerov, kako je treba posvečati pozornost tudi mestu. Navedel je primer prosvetnega društva Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, ki vodi priprave za akcijo pri občinskih oblasteh, da bi za neko ulico v tej četrti, ki nosi isto ime tudi prek križišča z drugo ulico predlagali topono-mastični komisiji, naj jo imenuje po našem velikem pisatelju. Podobne težnje zadobivajo vse otip-ljivejše oblike tudi pri Svetem Ivanu. Kar pa zadeva Barkovlje je poročevalec dejal, da so se v tem kraju ogreli za Simona Per tota, Barkovijana ter zaslužnega zdravnika, ki obstajajo o njem pomembni dokumenti njegove za vzetosti za zdravje občanov. Spr-
življenje in ni obratoval tramvaj ter so trgovine potegnile roleje.
.""""""".■•■■■.............. ......... i,,,,,,,,,.,..
NOVE PODROBNOSTI O POMEMBNEM SESTANKU
Razgovor Kosigin-Čuenlaj je trajal štiri ure
PEKING, 13. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je trajal razgovor med Koslginom in Čuenflajem Štiri ure. Predsednik sovjetske vlade je prispel 11. septembra okrog poldne na letališče v Pekingu in letališča ni zapustil. Iz letela je stopil v spremstvu Katuščeva in Jasnova ter takoj pričel v salonu na letališču razgovor s kitajskim predsednikom Cuenlajem, ki sta ga spremljala Lihsden in Hsienfučdh.
Po prvih vesteh je kazalo, da je razgovor trajal samo eno uto ter sedanje vesti dajejo sestanku še večjo važnost, kot so bile prve ocene.
Opazovalci menijo, da sta predvsem razpravljala o vprašanjih vojne in miru, kar sedaj še zlasti zanima sovjetsko-kitajske odnose in v zvezd s čimer se je vodila bučna propagandistična kampanja. V tej zvezd je centralni komite kitajske partije sprejel ustrezne sklepe o pripravah zb, vojno na seji 28. avgusta. O tej seji niso izdali nobenega sporočila in se je za njo izvedelo iz lepakov, ki so se ponovno pojavili po več mesecih in na katerih je napisan poziv: Podpirajte izjavo centralnega komiteja od 28. avgusta.
Kitajski tisk nadaljuje s protisovjetsko kampanjo in partijsko glasilo napada še zlasti Brežnje-va, kateremu Kitajci ne oproščajo njegove zamisli o kolektivni varnosti v Aziji. Sovjetski tisk pa že drugi dan ne napada več Kitajcev 4n je docela prenehal s kampanjo.
Beograjska «Borba» ocenjuje sestanek med Kosiginom in Cuenlajem kot «resno in pogumno gesto», pri čemer pa je seveda oprezna in ugotavlja, da razgovor sam na sebi še ne pomeni, da se je končalo nesrečno razdobje odnosov, saj tudi razgovor iz 1965. leta ni bil pozitiven in je obratno pomenil uvod v razdobje zaostritve odnosov. Vendar pa zaključuje beograjski dnevnik, da lahko ta razgovor predstavlja pričetek novega o-zračja v odnosih med dvema državama.
Napad na bar katoličana v Belfastu
LONDON, 13. — Skupina protestantov je danes vdrla v bar nekega katoličana v Donegal Roadu
v Belfastu. Napadalci so razbili vrata in vrgli v lokal goreče steklenice bencina. Policija je intervenirala in je aretirala več oseb. Neki agent se je opekel, ko je skušal pogasiti požar. Preteklo noč pa je bila zažgana metodistična cerkev v protestantskem področju mesta.
Danes bi se morala nadaljevati pogajanja med vojaško in katoliškimi skupinami o porušitvi barikad v katoliškem okraju Falls Road. Protestantske barikade so že porušili. Danes mora vojska tudi končati z gradnjo «zidu v Belfastu* in sedaj še ni dokončan samo krajši predel med Falls Roadom in Shan-kill Roadom na križišču okraja, kjer žive katoličani in protestanti. Katoličani se branijo, da bi porušili barikade, ker ne zaupajo zagotovilom vojske.
100 milijonov vozil Ford
DETROIT, 13. — V tem tednu so v avtomobilski tovarni »Ford*, ki je druga največja v ZDA, izdelali sto milijonsko motorno vozilo. Tovarna deluje 66 let in je izdelala 78 milijonov avtomobilov, 18 milijonov tovornjakov in 4 milijone traktorjev.
va se je toponomastična komisija otepala tega imena, pod pritiskom neizpodbitno tehtnega dokumentarnega gradiva pa je pristala — takšno je bilo vsaj zagotovilo pristojnega vira — na poimenovanje nekega stopnišča v Barko v-Ijah po tem velikem sinu.
Dasiravno je bilo moč na sestankih po vaseh večkrat slišati od predstavnikov občine, da je to? ponomastična komisija visoko k v*, lifioirana, obstaja za našo narodno skupnost vendarle vprašan jo, če bo pri vsem tem ta komisija mogla spoznati vrednost predlaganega gradiva za vsak posamezni predlog ter ga sprejeti. Da ne bi trpela njena kvalifikacija, bi bilo zato najbo'je, da občina vključi v komisijo tudi Slovenc^.
Tovariš Drago Pahor je nato dejal, da bodo podobni sestanki tuoi v spodnji okolici in da se »o treba nanje pripraviti. »Naši ljudje, ki so spričo skrbi obrnili svoj pogled na druga vprašanja, so na sestankih s predstavniki toponc-maslične komisije pokazali svojo globoko narodno zavednost in so opravili ponovni zrelostni izpit. Pokazali so velik smisel za organiziranost, pametno ter politi, no zrelo diskusijo. Za vse to zaslužijo naše priznanje* Obstajali pa so tudi posamezni primeri — ja nadaljeval tovariš Pahor — ki so kazali pri nekaterih idejno ozkost, nacionalno ostrino, ki nam ne de la jo koristi. Prav tako se ne moremo strinjati s težnjo, da d. slovenska imena uporabljali v zgornji okolici, medtem ko bi zanje v mestu ne bilo prostora. Takšnemu stališču bi radi pritegnili italijanski nacionalisti. Nasprotno je potrebno že sedaj pričeti z zbiranjem gradiva za spod njo okolico in mesto, da se ne bi vrsta sestankov pričeei prehitro, kot so zelo hitro sklicali sestanke po zgornji okolici, četudi so bili napovedani za kasnejši čas. Pri tem je potrebno, da politične skupine tudi z dejansko opravljenim delom prispevajo k uspešnosti tako pomembne narodne akcije, važne za današnji in jutrišnji dax V spodnji okolici je potrebno poiskati ulice, ki se nadaljujejo preko križišča in nosijo isto ime, da bi jih lahko prekrstili. Poiskati je potrebno tudi ulice z nesmiselnimi in brezpomembnimi imeni, da bi si ustvarili seznam ulic za našo rabo.
Pri tem je poročevalec navedel odsotnost okoliških občin, ki se v takšno akcijo se niso spustile, ali pa so zamudile priliko, kot je bil primer Devina Nabrežine, ki so ob Dantejevi ob'etnici poimenovali ulico v Devino po tem italijanskem pesniku, ni pa izkoristila ta občina ugodne priložnosti za primerno slovensko poimenovanje.
Sledila je diskusija, v kateri je bila poudarjena važnost taksi« akcije v naši narodno obrambni dejavnosti ter izražena istočasno tudi žeija, naj krajevni organi oblasti na Tržaškem m Goriškem, kjer je to najlažje, {»imenujejo ulice po slovenskih ljudeh ter naj se otresejo tudi žaljivih imen, s kakršnimi so še vedno poimenovane nekatere ulice v Sovodnjah (Via ex impero itd.)
Prav tako je za nrs žaljiva prisotnost docela italijanskih napisov na nekaterih javnih lcualih v tržaški okolici, kjer se prav te dni izpričuje živa prisotnost slovenskega človeka. V tem pogledi je pred nami še veliko dela, katerega u-speh pa zavisi od narodne poštenosti in občutljivosti za pravico.
Predsedstvo je tovarišu Dragu Pahorju izreklo priznanje za dol gotranjo in požrtvovalno opravljeno delo odseka za narodopisje in zgodovino, za njegovo osebno zavzetost pri zbiranju grad va, izrazilo je priznanje uoraino politični komisiji SKGZ in pa našin ljudem, ki so v tej dejavnosti p< kazali tolikšno zanimanje.
CK KPC o zunanjepolitičnem položaju
PRAGA, 13. — Uradno poročilo je bilo izdano po sestanku predsedstva CK KPČ, ki je včeraj obravnavalo pod vodstvom Husaka zunanjepolitične odmeve letošnjih avgustovskih dogodkov. Ukvarjali so se predvsem z odmevi v nekaterih komunističnih in delavskih strankah in je v poročilu rečeno, da so ocene mednarodnega komunističnega gibanja »vedno bolj realistične*.
»Rude pravo* objavlja izjavo vodilnega predstavnika slovaške partije, ki je na sestanku združenja prijateljstva med ČSSR in SZ izjavil, da v ČSSR ni okupacijskih čet, temveč so samo čete bratskega zaveznika SZ.

' ^..... ' SiilPl ____________________________________
NAMIZNI TENIS NA It. SŠI
ATLETIKA
V OKVIRU 11. SSI
VČERAJ POPOLDNE V SOVODNJAH USPELO ATLETSKO TEKMOVANJE
Prireditev je dokazala, da je med mladino na Goriškem mnogo športnih talentov
V okviru SŠI so bile včeraj na aogometnetn igrišču v Sovodnjah atletska tekmovanja mladincev in naraščajnikov. Zaradi nesporazuma so se tekmovanj udeležili samo Sovodenjci medtem ko druga vpisana goriška društva niso poslala svojih atletov.
Tekmovali pa so v naslednjih panogah: višina, daljina, met krogle ter tek na 80 in 60 m.
Vrstni red v posameznih panogah:
SO m Ml
Čevdek Fabijan 11”5 Petejan Egon 11”9 Cijan Marjan 12 ”4 Višina MI
Cijan Marjan 135 cm Uršič Ladi 130 cm Marušič Marij 120 cm Krogla Ml
Cotič Marko 9,55 m Cijan Marjan 9,38 m Marušič Marij 6,40 m 60 m NI
Lavrenčič Rado 10"3 Marušič Mariza 11”0 Petejan Adrijana 11”3 Višina NI in NE Marušič Mariza 120 cm Mal.č Adrijan 115 cm Peiejan Antonija 110 cm Daljina Ml
Čevdek Fabijan 455 cm Devetak Robert 320 cm Daljina NE
Petejan Antonija 308 cm Marušič Mariza 301 cm Petejan Adrijana 288 cm Tekmovanje je kljub manjšemu številu tekmovalcev od predvidene ga, uspe!« zelo dobro. Pokazalo Je, da je med najmlajšimi goriški-
ro. atleti in zlasti atletinjami, nekaj izrazitih talentov, ki bi lahko ob primerni vadbi in treningu dosegli vidne uspehe. Vsekakor je ta prireditev dokazala, da zastavljajo morda goriški športni delavci svoje športno delovanje nekoliko preozko. Prav bi bilo, če bi ga ne usmerjali pretežno samo v nogomet in v šport starejših, ampak bi svoje napore na športnem področju v večji meri posvetili tudi najmlajšim: naraščajnikom in mladincem. Ta naloga sicer res ni lahka.
toda z dobro voljo in s pravilnim presojanjem športnega življenja, bi gotovo lahko premagali vse zapreke in težave na tem področju. Delo z mladino pa ne prinaša le naporov in žrtev, ampak nudi tudi zadoščenja, predvsem pa je porok za življenje društva, zato s tem vprašanjem res ne bi več kazalo dolgo odlašati. Letošnje 11. slovenske športne igre so v Sovodnjah včeraj nakazale pot, po kateri bi treba vsekakor nadaljevati.
Ra
Fabjan (Sokol) zmagovalec v naraščajniki kategoriji
V- Nabrežini se je začel včeraj turnir v namiznem tenisu v okviru 11. slovenskih športnih iger. Začet se je z najmlajšo kategorijo, to je z naraščajniki. Na tekmovalni prostor v Nabrežini se je prijavilo manjše število tekmovalcev. Odsotni so bili Goričani in tud/i nekaj Tržačanov. Tekmovalo je le osem tekmovalcev, in sicer štirje člani nabrežinskega Sokola, dva od RMV ('tabornikov), eden od Devi-na-Ativana in eden od zgoniškega Krasa.
Kot je bilo pričakovati, so člani Sokola dosegli precejšen uspeh. Vsi štirje so se namreč uvrstili na prva mesta. V zelo zanimivi .finalni tekmi je prvo mesto zasedel Nabrežinec Fabjan, ki je v treh
iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiiimiiimiiiiuiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiaiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimirriiiiiiiiiiiiimiiiiu
PLAVANJE
ZA TROFEJO ŠESTIH NARODOV
Premoč in zmaga V. Britanije pred plavalci ZRN in Švedske
BLACKPOOL, 13.	— Plavalni
miting za trofejo šestih narodov se je danes zaključil s prepričljivo zmago britanskih plavalcev in plavalk, ki so pustili za seboj nevarne nemške tekmovalce. Italija se je morala tokrat zadovoljiti z zadnjim mestom. Izidi današnjih tekem so naslednji:
440 j. mešano ženske
1.	S. Raitoliffe (VB) 5'28”7
2.	H. Penterman (Hol.) 5’33"6
3.	N CaMgaris (It.) 5'36"2
4.	B Toll (ZRN) 5’39”8
5.	G. tViktman (šve.) 5'44”1

NOGOMET
ZA TROFEJO PIERI
Dinamo in Torino


6. J. Nanel (Fr.) 5’56”1 110 j. prosto ženske
1.	A. Jackson (VB) 1T1”5
2.	C. Mandonnaud (Fr.) 1’2”5
3.	H. Boxberger (ZRN) 1’3”1
4.	Y. V. Kuilenburg (Hol.) 1’3”2
5.	M. Strumolo (It.) 1’4”4
6.	V. Koak (Sve.) 1’5”2 220 j. prsno moški
1.	R. Manu (Fr.) 2’34”9
2.	T. Johnssan (Šve.) 2’3T’0
3.	S. Norman (VB) 2’37”7
4.	K Barth (ZRN) 2’39”4
5.	A, Mijhuis (Ho!.) 2'40”2
6.	A Colli (It.) 2’45"5 110 j. hrbtno ženske
1.	W. Burrell (VB) 1’9”7
2.	Buter (Hol.) 1’11”2
3.	A. Kraus (ZRN) 1T1”4
4.	C. Beraud (Fr.) 1T2”5
5.	E. Folkesson (šve.) 1'12”6
6.	C. Spi toni (It.) 1T4"4 440 j. prosto moški
1.	H. Fassnacht (ZRN) 4’15”2
2.	G. Larsson (Šve.) 4’2!”3 i 3. m; VVoodroffe (VB) 4’23”6
4.	F Vigorito (Fr.) 4'24”8
5.	F. Nardini 4’30”8
6.	R. Van Beek (Hol.) 4'34”8 110 j.-> metuljček ženske
1.	M. Auton (VB) 68”00
2.	M. J. Janzen (Hol.) 70”5
3.	E. Koch (ZRN) 70"6
4.	E Hjort (Šve.) 71’’4
5.	M. Di Tomaso (It.) 72”2
6.	E. Le Conmec (Fr.) 74”3
Štafeta 4x110 j. mešano moški
1.	V. Britanija 4'9”4
2.	švedska 4’9"5
3.	ZRN 4T1”0
4.	Francija 4’12”2
5.	Holandska 4'12”8
6.	Italija 4T4"9
štafeta 4x110 j. prosto ženske
1.	V Britanija 4’15”5
2.	Francija 4'16"1
3.	ZRN 4T7’’22
4.	švedska 4’18”4
5.	Italija 4’18”8
6.	Holandska 4'18”9 Končna lestvica
1.	V. Britanija 120 točk
2.	ZRN 96
3.	švedska 82
4.	Francija 71
5.	Holandska 60
lične nasprotnikove obrambe. VI	uk 6 Italija 55
....................................................................................................
danes za 1. mesto
Tekma bo na stadionu «Grezar»
Ujpesti in Fiorentina za 3. mesto
8 tesno zmago z 1:0 (0:0) nad budimpeštanskim Ujpestajem se je Torino uvrstil v finale mladinskega turnirja za trofejo Pieri. Polfinale med tema dvema moštvoma je zadovoljil gledalce, ki so bili priča obojestranski odlični igri. Zmagalo je moštvo, Ki je razpolagalo z boljšo atletsko pripravljenostjo, ki Je prišla do izraza predvsem v drugem polčasu Prvi del je namreč potekal zelo izenačeno: Madžari so ponovili blestečo Igro s Ponziano, Torino pa Je poleg odlične obrambe prikazal tudi hitri in nevarni napad, v katerem sta izstopila Brunettl ta Facchtaeilo. Dokler je na sredini igrišča neutrudljivi Nagy kot stroj nudil svo-
drugem delu pa Je Nagy popustil ta z njim celotno madžarsko moštvo. Facchdnello, Brunetti, Ouadri in Cepra so večkrat klicali k delu izvrstnega vratarja Kermesyja, ki je po vrsti odličnih parad klonil v 8’ drugega polčasa, ko je Fac-chinelli z močnim prostim strelom pretresel njegova vrata Ujpest teda/j sploh ni imel moči. da bt reagiral Pobuda je tako ostala v rokah Italijanov, M so brez truda obdržali minimalno prednost do konca tekme.
V Ogleju je nocoj zagrebški Dinamo premagal s 3:0 (1:0) Fioren-tino in se tako uvrstil v finale za 1. mesto, v katerem se bo nocoj ob 21. uri spoprijel na stadionu
BALINANJE
Gaja, Cankar in Zar ja so se uvrstili v višje kolo balinarskega turnirja SŠI. V četrtfinalu so dosegli naslednje izide:
Gaja (F. Kalc ta J. Žagar) — Zarja (M. ta L. Križmančič) 13:5 Zarja (S. in K. Grgič) — Vesna (H. Markuč ta E. Penisutti) 13:7 Cankar (J Jurca in J. Ličen) — Gaja (4 Bak in S. Grgič) 13:10.
Polfinale in finale bo v ponedeljek.
DANES V SEČOVLJAH
Atraktivni skoki drznih padalcev
Danes popoldne ob 14. uri po Jugoslovanskem času se bo na letališču v Sečovljah začelo tekmovanje za VI. jadranski, padalski pokal. Danes So na sporedu zelo razburljivi, atraktivni.. skoki..^ta.-turistično nagrado Portorož,
setih premagal. Dobrilo. Tretji Je bil najmlajši, Nevo Radovič, ki je tokrat zelo presenetil. V predtekmovanju je namreč premagal poznejšega zmagovalca. Na četrto mesto se je uvrstili Valter Pertot, ki že dalj časa nastopa v natorežin-skih vrstah. Izmed gostov je najbolj zadovoljil krasovec Gruden. Tehnični rezultati:
Finalno kolo Pertot - Gruden 2:0 Fabjan - Pertot 2:0 Fabjan . Radovič 2:0 Fabjan - Dobrila 2:1 (21:11, 14:21, 12:16)
Za turnir mladink so se prijavile le 4 igralke, ld so se na končni lestvici razvrstile takole:
1.	Milič Sonja (Kras)
2.	Blažina Tamaira (Kras)
3.	Kobal Daria (Kras)
4.	Starc Alenka (Kontovel)
Izidi:
Kobal - Starc 2:1 Blažina - Kobal 2:0 Milič - Blažina 2:1.
Turnir, ki se je zaključil z velikim uspehom igralk Krasa, je bil zelo kakovosten. V mladinski ka-tegor i sodijo te igralke vsekakor v deželnem merilu med najboljše. Ob primernem treningu bd se lahko razvile v odlične igralke. Upajmo, da bo njihov nastop vzpodbudil naša društva, da bi ustanovila tudi ženske namiznoteniške odseke.
B. B.
JUTRI, v ponedeljek
V	TRSTU, stadion «1. maj»
19.30 kvalifikacije MO (A In B)
ter MI
V	GORICI, v dijaškem domu 19.30 kvalifikacije MO (C) in
MI (B)
* • •
V	namiznoteniškem tekmovanju je prišlo v razporedu tekem do manjših sprememb. Finale članov bo namreč v petek in ne v četrtek. V A skupini MO nastopa poleg drugih ekip tudi Lonjer. Jutrišnje tekmovanje v Trstu in Gorici se bo začelo v obeh krajih ob 19.30, k tekmovanju pa bodo pri-puščeni igralci le, če se bodo predstavili do 20.15.
1L SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
S plavalnega tekmovanja
Zmagovalci in zmagovalke drugega dne
Najboljši tekmovalci drufl** ga dne plavalnega ttkm<*vJ n ja 11. SŠI (od zgoraj vzdol — levi stolpec): O ** prosto člani, 66 m hrbtu® člani, 33 m prosto žen*M' (desni stolpec): 33 m Pr0$,J mladinke, 33 m prosto i^1 dlnci, štafeta 4 x 33 m Pf(' sto ženske, štafeta 4 X ^ * mešano moški.
PRIJATELJSKI NOGOMET
Danes ob 16.30 bo v Križu pilja-reijaka—tetama.. Vesna...—~IJfoe*tas
(Trst).
Jim napadalcem priložnosti, Je Uj- «Grezar» s Torinom Ob 19.30 bo na pesti izvajal lahno prednost, ki je J istem stadionu tekma za 3. mesto ni mogel izkoristiti le zaradi od- j Ujpesti-Fiorentina.
SESTANEK NA DEŽELI l VODITEUI IACP
500 milijonov lir letno za gradnjo ljudskih stanovanj
Predstavniki IACP v Trstu so izjavili, da bodo lahko zgradili 550 stanovanj za delavce
Predvčerajšnjim so na sestanku, ki je bil na deželnem odborništvu za javna dela, obravnavali številne in aktualne probleme izgradnje ljudskih stanovanj. Na seji, ki jo je sklical odbornik Masutto, so bili prisotni predsedniki avtonomnih it-stanov za gradnjo ljudskih hiš (IACP) iz vse dežele Furlanija Julijska krajina. Tržaško ustanovo je zastopal dr. Stasi, Videm posla nec Drlussi, Gorico prof Cellie, Tolmeč pa dr, Larice. Prisotni so bili tudi ravnatelji ustanove iz Trsta in Vidma ter deželni ravnatelj odborništva za javna dela inž. Cola.
V svojem uvodnem govoru je odbornik Masutto poudaril potrebo, da prizadete ustanove pripravijo čimprej načrte za gradnje tjudskin stanovanj. To je nujno posebno spričo nedavnih vladnih ukrepov glede najemnin.
Diskusija ki je sledila poročilu odbornika Masuita, se je začela v glavnem prav okoli deželnega po sega na tem področju v zvezi z deželnim zakonom štev 15, ki je bil sprejet v letošnjem letu. Med; tem ko na eni strani ta deželni zakon dopolnjuje že sprejete ob ve zn os ti na državni ravni, pa na drugi strani načenja važno vprašanje gradnje stanovanj za delav-
ce velikih industnjsluh podjetij. V ta namen bo dala dežela na razpolago vsako leto 500 milijonov lir ustanovam IACP, in sicer za raz dobje 35 let z obrestno mero naj več 6 odstotkov. S tem hočejo finansirati izgradnjo ljudskih sta novanj, ki niso sicer deležna nobe ne druge oblike javne pomoči. Glavni namen tega sklepa je ta, da se poskrbi za zgradnjo stanovanj za delavce, ki se morajo v današnjih pogojih voziti na delo iz zelo oddaljenih krajev.
Ko so prisotni na seji obravnavali ta vprašanja, so upoštevali ne samo dejanske potrebe, tem več tudi finančne zmogljivosti prizadetih ustanov Obravnavali so tudi vprašanja zemljišč, ki so iia razpolago za nameravane gradnje v zvezi z obstoječimi regulacijskimi načrti. Upoštevajoč vse te pogoje, so predstavnik) avtonomne ustanove IACP v Trstu izjavili, da bodo lahko zgradili 550 stanovanj, v goriški pokrajini jih bodo lahko zgradili od 230 do 240, v Vidmu pa od 600 do 700 Predstavniki IACP iz Tolmeča pa še ne morejo prevzeti določenih obveznosti.
Na seji so obravnavali tudi številna druga vprašanja med katera spadajo tudi težave, na katere naletijo oblasti pri razpisu javnih
j n.stečaje v. Na kraju naj še omenimo, da so na seji obravnavali tudi vprašanje revizije štatutnih določil IACP, ki bi po mnenju vodilnih organov morala biti enotna za vso deželo Furlanijo Julijsko krajino.--------------
Stavka v kemijsko farmacevtski stroki
Zaradi negativnega stališča združenja ASSCHIMICI do začetka pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, so tajništva treh tržaških sindikalnih organizacij CG II, CCdL in CISL napovedale, v skladu s sklepi vsedržavnih sindikalnih organizacij, 48-urno stavko na področju delavcev in uslužbencev, ki pripadajo kemijski in kemij-sko-farmacevtski stroki. Stavka se bo začela pojutrišnjem zjutraj ob 6 uri ter se bo zaključila v četrtek, 18. septembra ob 6 uri zjutraj. Sindikati sporočajo, da stavka ne zadeva nadzornega osebja v tovarnah.
Cilje stavke bodo predstavniki o-menjenih sindikalnih organizacij pojasnili na enotnem zborovanju, ki bo pojutrišnjem ob 10. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8, prvo nadstropje.
.................
ŽENSKO DEŽELNO PRVENSTVO V ATLETIKI
Sonja Lukač druga v metu krogle
Včeraj popoldne je bilo na občinskem stadionu «'P. Grezar» deželno žensiko prvenstvo. Značilnost teh tekmovanj je bila premoč furlanskih atletinj: 9 tekem so osvojile Videmčanike, 4 dekleta iz Pordenona, Tržačanke pa so le redkokdaj zasedle druga ali tretja mesta.
Najboljši rezultati so bili doseženi v metih: v krogli in disku je zmagala del Giudice z 11,62 m in 35,90 m, v kopju pa Turnus s 37,18 m. V tekih se je dobro izkazala Pontacco na 200 m ter Fedele na 800 m, državna reprezentantka Schiavo je tokrat prvič nastopila na progi 1500 m. Rezultat 5T9"7 Je ptecej skromen, čeprav predstavlja nov deželni rekord.
V metu krogle je nastopila tudi borovka Sonja Lukač: z 10,93 m se je uvrstila na drugo mesto. Rezultat je zelo dober, posebno če pomislimo, da naša atletinja Iz družinskih razlogov že dalj časa ne trenira. Omeniti je treba tudi, da so vsi meti merili čez 10,20 m. Lukačeva je nastopila tudi v metu kopja, kjer je zasedila 7. mesto s skromnim rezultatom 17,94 m.
Izidi
100 m zapreke: 1. Pez (Llbertas Pordenon) 18”5
100 m: 1. Lombardi (Gualf Videm) 13"!
krogla: 1. Del Giudice (Gualf) 11,62 m
2.	Sonja Lukač (Bor) 10,93
3.	Višin (Gualf) 10,70 m
400 m: L Zaleteu (Gualf) 1’05”4 višina: 1. Višin (Gualf) 1,40 m 800 m: 1. Fedele (Gualf) 2'37”5 200 m: 1. Pontacco (Llbertas Pordenon)
1500 m: 1. Schiavo (Gualf) 5’13”7 disk: 1. Del Giudice (Gualf) 36,90m daljina: De Rola (Llbertas Porde-non) 4,80 m
štafeta 4x100 m: 1. Llbertas Pordenon 53”5
kopje: 1. Turus (Gualf) 37,18 m 7. Sonja Lukač (Bor) 17,94 m štafeta 4x400 m: 1. Gualf Videm 4’29”5
Z. P.
• • •
LUGAN, 13. — V atletskem dvoboju je Italija danes premagala Švico 72:65.
I goslavija, 3. Švica, 4. Avstrija,
5. Bolgarija, 6. Italija (Bonač in Fermo - Trst).
Skiff: 1. SZ, 2. Švica, 3. ZDA, 4.
Poljska, 5. A/vstrija.
Dvojec s krmarjem: 1. ZDA, 2.
Belgija, 3. V. Britanija, 4. Avstrija,
5.	Holandska, 6. Francija, četverec brez krmarja: 1. Danska,
2.	Francija, 3. Romunija, 4. Avstrija, 5. ČSSR, 6. ZDA.
Double scull: 1. V. Britanija, 2.
Romunija, 3. Norveška, 4. Bolgarija, 5. Poljska, 6. Turčija.
Osmerec: 1. Italija, 2. Jugoslavija,
3.	ZDA, 4. Avstrija, 5. Norveška,
6.	ZAR.
iiiiiiiiiHHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiitifiiiuiiiniiiiii
Jutri na štirih igriščih začetek odbojkarskega turnirja
Jutri se začne turnir članic, v torek članov, v sredo mladink
VESLANJE
CELOVEC, 13 — V današnjih malih finalih za osvojitev od 7. mesta dalje so zabeležili naslednje izide:
Četverec s krmarjem: 1. Italija, 2. CSSR 3. V. Britanija. 4. Franclja, 5. ZDA. 6 Avstrija.
Dvojec brez krmarja: 1. SZ. S. Ju-

jutri se bo začelo odbojkarsko tekmovanje letošnjih Slovenskih športnih iger, za katerega vlada, kot vsa dosedanja leta, tudi leto6 največje zanimanje, saj se Je skupno prijaivllo kaar 44 šesteric. V prihodnjem tednu bodo odigrali četrtfinalni del tekmovanja v Kategorijah MO, 2E In ME, mladinci pa bodo nastopili prvič 19. t. m. Razpored četrtfinala:
ČLANI
Torek, 16. septembra oh 23.30
A skupina
V	Trstu («1. maj»): Cankar - Polet. Sovodnje - Mladost, tekma zmagovalcev, tetama poražencev.
B skupina
V	Zgoniku: Kras - Kontovel, Ju-venttaa - Kras, Kontovel • Ju-ventfina.
C skupina
Na Padnčah: Bankavilje • Gaja, Gaja - Bida, Brda - Barkovtje č skupina
V	Trebčah: Polet - Sokol, Breg • Škamperle, tekma zmagovalcev, tekma poražencev.
ČLANICE
Ponedeljek, 15. septembra Ob 20.30
A skupina
Na Padričalh: Gaja - Cankar, Breg B Gaja. Cankar - Breg B. B skupina
V	Bazovici: Kras . Zarja, Škamperle B • Kras, Zarja • Škamperle B.
C skunina
V	Trebčah: Polet - Kon/tovel, Kontovel . Breg A, Breg A •
Polet.
Č skupina
V	Nabrežini: Sokol • Škamperle A.
MLADINCI
Petek, 19. septembra ob 20.30
A skupina
V	Trebčah: Kras . Primorec
B skupina
V	Zgoniku: Kontovel - Sokol.
C skupina
V	Trebčah: Breg • Lonjer č skupina
V	Zgonitau: Polet B - Polet A.
V	obeh krajih bosta nato sledili naslednji tetami:
v Trebčah: zmagovalca A . C, poraženca A - C
v Zgoniku: zmagovalca B • e, poraženca B - č.
MLADINKE
Sreda, 17. septembra ob 20.30
A skupina
V	Nabrežini: Sokol - Škamperle, Škamperle - Matajur, Matajur ■ Sckol.
B skupina
V	Bazovici: Breg - Cankar. Cankar - Kras, Kras • Breg.
C Skupina
V	Trebčah: Primorec . Zarja, Zarja - Polet B, Polet B • Primorec.
č skupina
Na Padričalh: Kontovel - Polet A.
V	primeru dežja bodo A skupine štirih katejorti nastopile v Istem večeru v telovadnici «i. maj» v Trstu, za ostale skupine pa bo datum Objavljen v najkrajšem času.
Pfinior?ki^nov"iifc
UDELEŽBO SVETOVNIH ANSAMBLOV IN SOLISTOV
Prvorazredni koncerti »a dubrovniških letnih igrah
Lovro Malačič - nedosegljivi mojster taktirke Sijajni zbor RTV iz Beograda - Violinist svetovnega formata Isaac Štern in drugi
v areno večjih vstopajoči Alexis Weis-
18. do 25. avgusta smo pri-r^&vaii zadnjim koncertom Du-letnih iger, ki so se J**® 10. julija 1969. V tem zad-sff tednu so nastopili: zname-,14 orkestra Češke filharmonije 0'orchestre de 'la Suisse Ro-izvrstni zbor RTV Beo-5?. solista svetovnega formata Unist Isaac Štern in pianist Arrau ter
^tJfctov *%rg.
J^Prvi dan tega tedna nam je dogodek, s kakršnim se le 3° srečamo na koncertih: Lo-. Matačič, ki je dirigiral orke-^ tieške filharmonij e, je vzbu-v. ’ Poslušaloih. nepopisno moč-dofivetje že pri prvi točki — ■turi k operi »Prodana neve-j . Hedricha Smetane; orkester 3® saigral z njem svojstvenim žarki razigranosti in ljudski toplini. Sabo tako izurjen orkester, kakor 3' Je lahko sledil zaletu tem-neposredno delujoči suge-sili dirigenta, ki .je morda orkester do poslednjih me-fljivosti — in dosegel iz-učinek ter izzval pri poslu-burno navdušenje. Se večji ■P^Pozabnd vt's je zapustila PjPmova Sedma simfonija. 3® ^atačič jo je oblikoval s da jo izrazi čim verodo-čim pristneje, z vsemi K^tskiiimi kontrasti in odten-Br'vso prvinsko erun>tivnost’0
^ ork «®»ogij
fct odraz titanske borbe in B®v*P'a usodi njenega ušivo-
V izžarevanju te beethov-/J®19 moči in prenašanjem te-B?. orkester svojsko nazorno, ■pd nami rasla mogočna ton-^Rradba, nas oppolnoma prelij Ptenojila z radostjo in no-Bjč zado^čentem. Nehote se »b tern koncertu utrnila misel, Beethovnova umetnost še |T ftvela in vznemirjala, če jo “ botrstva riali taki dirigenti, JE" sposobni prikopati se do Ir Umetniških in človeških BF ter pri oblikovanju poka-fettteuo resnično moč. Pač pa 1^1 koncert v g-molu Anteji ^vofaka ,ker ni t>r'šlo do ■f®9 kontakta in zlit ta med ^trorn ter med drugače do-Pianistom Janom Panenko. Janje doživetje je bil zbora RTV Beograd pod l Borivaja Simiča. Madrl-baiet «The UNIOORN, the 'N and the MANTICORE« 'tja Gian Carla Menottija a^jem komornem sestavu z vsemi značilnostmi dela v nizu med seboj pove-~~ kakor slike zgrajenih izoblikoval, oslamjajoč danosti zvočnih odtenkov ih dramatskih gradacij, '* * * * vo, preprosto prepričljivo, vrhunski poustvaritvi pa Pni strani visoka zborova ter njegova vzorna teh-“Veibanost, enovitost posa-Slasovnih skupin, visoka disciplina, na drugi strani "tkalna prefinjenost, spo-Pmdiranja v bistvo u-ga dela in pretehtano ter gradnja dirigenta, v celotnem svoiem sesta-I v drugem delu progra-jkovskega ((LITURGIJO SV.
' ZLATOUSTEGA« — skladju je avtor napisal iz last-.nagiba, izhajajoč iz lastnih pogledov in prestopil •heje cerkvenih tradioij in Dirigent je črpal iz glo-ovskega muzike In njenih sti ter nam plastično to delo monumentalnih teti.
koncert je izpolnil orke-la Suisse romande pod Paula Kleokega ob sode-vlolončelista Henrija Ho-. t- Program:	Brahmsove
je na Haydnovo temo, Mar-Balada za violončelo in “fkester in Musorgskega Sli-_b*zstave v Ravelov! instru-Paul Klecki se zdi pna-otje Matačičevi impuMv-'Vi dirigiranja; iz navidez--rjenosti priteka preko do -ti premišljenih gibov kar j skritega studenca umetni-in se pretaka v ožilje
orkestra, ki reagira na najmanjši vzgib in se skoraj s komornim zvokom zapreda in razpreda v glasbenem tkivu. Zato toMko poezije v Brahmsovih Variacijah, M jih je dirigent predstavil na svojstven način umetniško dovršeno. Violončelist Paul Honegger je v Martinovi Baladi doprinesel koncertu s svojim lepim tonom in muzikalno kulturo, kar ba gotovo prišlo do še večje veljave v zaprtem prostoru. V Slikah z razstave smo — v smislu tradicionalnega pojmovanja — pri nekaterih podobah pogrešali močnejše karakterizacije, s čimer bi v celoti bila dosežena večja reliefnost ln barvna pestrost, vendar je dirigent položil težišče v čisto glasbeno intenziteto in dosegel zadovoljivo stopnjo razgibanosti, notranje napetosti in učinkovitosti. Paul Klecki je dirigent velilke glasbene kulture, mojster za dirigentskim pultom pa tudi izvrsten ansambelski vzgojitelj — kakor je izpričeval njegov orkester v tehničnem, disciplinskem in izvajalsko kreativnem pogledu. Na konferenci za tisk je povedal, da bo
Ivan Silič
(Nadaljevanje na 5. strani)
OB 100-HINKI SLOVENSKE GRAFIČNE ORGANIZACIJE
Dobili smo zgodovinski oris o tiskarstvu na Slovenskem
Avtor je višji bibliotekar NUK v Ljubljani dr. Branko
Berčič - Zbornik «Stoletnica grafične organizacije»	-
Postojnski slikar in GIO». Mnogi kritiki
kipar Mario L. Vilhar z velikim uspehom razstavlja v veronski »Galleria d Arte
so njegove eksponate laskavo ocenili. Na sliki reprodukcija Vilharjeve »Postojnske jame»
""""...................—..........................
PO XVII. POLIFONSKEM TEKMOVANJU «GUIDO D’AREZZO»
Inozemski zbori so tudi letos zmagovali vpolifonskiglasbi
v
Častna uvrstitev slovenskega akademskega zbora «Tone Tomšič»
Odličen nastop litvanskega zbora iz SZ - Tradicija severnoameriške visoke pripravljenosti - Manjše možnosti italijanskih ansamblov
Za nami je letošnje, po vrsti sedemnajsto polifoosko tekmovanje pevskih zborov v Arezzu, ki se vrši pod okriljem tamkajšnje organizacije »Arniči del-la mušica«. Pevski nastopi so trajali pet dni, od 27. do 31. avgusta, če vključimo še koncerte izven tekmovanja v gledališču »Petrarca«, v raznih občinah pokrajine Arezzo in končno v mestni stolnici. Za to priložnost je bilo v prijetnem srednjeveškem toskanskem mestu vse živo — kakor je že v tem času lepa navada, saj so prav pevci in njih spremljevalci tisti, ki vsako leto poživijo sicer miren ritem Arez-za.
Na samem tekmovanju je sodelovalo 35 zborov, od katerih 21 inozemskih. Zastopane so bile: Argentina, Avstrija. Češkoslovaška, Kolumbija, Francija, Zahodna Nemčija, Grčija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, ZDA, ZSSR. Španija im seveda Italija. Tudi umetniška žirija je bila sestavljena iz glasbenikov različnih držav.
Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah in v gregorijanskem petju. Prva kategorija (razdeljena na skupini A in B) je obsegala mešane zbore za 2£iU-fonsko petje, druga polifonijo
v moških zborih, tretja ženske zbore in četrta folkloro. Jasno je. da nosijo pravzaprav težo vsega tekmovanja skupina A prve kategorije in druga oz. tretja kategorija, ki obsegajo zahtevne tekme v klasičnem ali modernem pontonskem petju. Folklora je seveda zanimiva dm barvita, je pa tu že manj pravega tekmovalnega duha, saj ni obvezne pesmi, v kateri naj bi se zbori merili med seboj.
Poglejmo si nekoliko pobliže razne obvezne pesmi za posamezne kategorije, da si laže u-stvarimo pravo sliko o teži tega tekmovanja. V prvi kategoriji mešanih zborov, sekcija A. so imeli zbori po dve obvezni pesmi, za izločilno in finalno tekmo. Ti sta bili F. Poulenca (1899-1963) motet »Tenebrae faotae sunt) ter G. Menottija (1911) «Twed'lfth Madrigal«, poleg teh seveda še po dve skladbi proste Izbire. Sekcija B pa je imela Pa-
lestrinovo skladbo «Alia riva del Tebro« in Torelllja (15007-1600?) »Olori, Echo) ter zopet prosti skladbi. V drugi kategoriji sta
bili obvezni L. Pe nosa ja «Q«-crum convivium« ter G. Croceja «Mentre la belila Dafne«, obenem še dve skladbi proste izbire. Ženski zbori so se v polifoniji merili s portugalsko skladbo 17. stol. «Et misericordie ejus« in z moderno Kodalyjevo (1882-1967) «Fior scoioriti«.
Naj samo na kratko obnovim rezultate tekmovanja v posameznih kategorijah (prve štiri):
Prva kategorija —
A — 1. The Concert Chorale of the Southwest Missouri State College, Springfield, Missouri. ZDA
2.	Polifonski zbor Santa Fe, Argentina
3.	Kammerchor Walther von der Vogelweide, Innsbruck, Avstrija
4.	Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana.
B — 1. Polafomica Arborense, Oristano (Cagliari)
2.	Zbor Tolima, Ibague, Kolumbija
3.	Orfeo Gracienc, Barcelona, Španija
4.	Societa Corale Ermenegildo
Capetti, S. Giovamni Valdarno, Arezzo.
Druga kategorija —
1.	Zbor Varpas, Vilnius, Litva, ZSSR
2.	PoMfanski zbor Ooradini, A-rezzo
3.	The Concert Ohorale of the Missouri State College, Springfield, ZDA.
4.	Larissaichi Chorodda, Laris-sa, Grčija.
Tretja kategorija —
1.	Ensemble Vooai Jean de Ockeghem, Tours, Francija
2.	Zenski zbor Elizabeta Szida-gy, Budimpešta, Madžarska
3.	Ženski zbor sv. Cecilije. Tri-dent
4.	Komorni zbor univerze J. E. Purkyne, Brno, Cehoslovaška.
Četrta kategorija —
1. Moški zbor Varpas«, ni us, ZSSR.
Vil-

7 > ■ l
;	k f
it__________4 *	' T	*
ti,
\. '-V^n
: ^ 1" • -

Moški zbor »Varpas« iz litvanskega glavnega mesta Vilno (Sovjetska zveza)
2.	Zbor Szilagy, Budimpešta, Madžarska
3.	Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana
—...4...Mešani..zoor konservatorija, Bratislava, Cehoslovaška,
Gregorijansko petje —
1. Ensemble vocal J. de Oche-gem, Tours, Francija
2_ Zbor sv. Cecilije, Trident
3.	Zbor Szilagy, Budimpešta, Madžarska
4.	Kammerchor der Musikgy-masium, Dunaj, Avstrija.
Bežen pregled rezultatov nam je hitro dal razumeti, da so levji delež na tekmovanju v Arezzu odnesli tuji zbori.' Letos je sicer običajna zelo visoka srednjeevropska pevska tradiciia ne-kofliko «raaočarala», čeprav so n.pr. zbori iz Madžarske aU Slovenije odnesli lepa mesta. Bolj se je zopet pokazala francoska šola s finim ansamblom iz Toursa, čeprav ni ta dosegel ravni zborov kot sta bila pred leti Philip Caillard iz Pariza ali La Psalette d'Orleans.
Novost letošnjega tekmovanja je bil prav gotovo prvi zbor iz Sovjetske zveze, ki se ie udeležil areške prireditve. Moški zbor Varpas iz Vilne (Litvani ja) ie res presenetil tako s svojim glasovnim materialom kot s samo litvansko sodobno glasbeno literaturo, ki je na splošno evropskemu oDčinsbvu manj znana. Litvanski zbor pa verietno ni toliko doma v klasični' polifoniji; njegova izvežbanost ter interpretacija modeme vokalne glasbe pa dosegata zavidljivo raven.
Američani pošiljajo v Arezzo navadno mlade pevce. Pred nekaj leti se je proslavil zbor univerze iz Arkansasa, letos pa so svojo tehnično izurjenost pokazali pevca dz Springfielda, ki so tudi v Arezzu ze dobro znani. V glavnem so predstavili svoje modernejše skladatelje, ki so do pevcev kar precej zahtevni. V nedeljo so ti mladi ameriški pevci nastopili v katedrali z globoko impresionistično pobarvano »Mašo« Francisa Poulenca.
V mešanih zborih Je nastopil slovenski Akademski pevski zbor Tone Tomšič lz Ljubljane, ki ga vsi dobro poznamo v Gorici »n Trstu, Vodi ga Marko Munih, Za tekmovalni nastop je Izbral najprej Gabrijelčičevo «V somrak zvoni« s pestro In včasih drzno melodično osnovo ln težko zgradbo. Za drugo, finalno prosto skladbo pa J. N. Davida »Das Kauzchen«. Ljubljanski zbor je v svojih izvedbah pokazal zelo visoko tehnično naš tudi ranost, jasno Interpretativno silo in veliko muzikalno sensabilnost. Morda bi bila bolj posrečena kako drugačna izbira pesmi, kar še bolj velja za folklorno skupino. V tej je namreč ljubljanski zbor poleg Jenkove »Lipe« predstavil kar tri makedonske (čeprav eno izpod peresa slovenskega skladatelja). Mislim, da bi lahko za to skupino tudi v naši glasbeni literaturi našel še kako slovensko pesem!
Tudi letos je bil nastop sodelujočih italijanskih zborov bolj skromen. Mnogo so italijanski listi že pisali o posebnem kritičnem položaju svojih zborov, ki se navadno znajdejo v manjvrednostnem odnosu do tujih ansamblov. Zakaj to? Italija, ki .le bila med vodilnimi deželami z razcvitom renesančne polifonije, Je danes za mnogo stopnic niže od ostalih, zlasti severnih in srednjeevropskih dežel. Morda vzamejo Italijanski nastopajoči zbori pomen diletantstva le preveč dobesedno, ko pa morda tmjd zbori IdjUb formalnemu amater-
stvu vključujejo od dirigentov do pevcev veliko glasbeno podkovanih elementov. Seveda, če bi recimo tekmovali Polifonski zbor Italijanske, radiotelevizije iz Rima ali «Polifonica Ambrosiana« iz Milana (da omenim le najbolj znane), bi gotovo imeli tu resnejše možnosti za uspeh. Tako pa... Prav zato so sicer organizatorji ustanovili v prvi kategoriji dve skupini, od katerih je B nedvomno lažja, da bi se morda italijanski in drugi povpreč-nejši zbori vključili vanjo. Seveda so se tudi sedaj večinoma odločili za sekcijo A! Videant consules...
Poleg tekmovanja samega je bilo letos na sporedu še gostovanje posameznih zborov po are-ški pokrajini. Tako je nastopi! tudi ljubljanski zbor Tone Tomšič, kateremu so priredili na kraju koncerte prav svečan sprejem.
Med ostalimi so priredili samostojne koncerte še zbor «Se-ghizzi« iz Gorice in zbor »Mariani« iz Pulja, ki je bil poleg slovenskega akademskega edini zbor iz Jugoslavije.
Naj zaključim z željo (ki so jo izrekli teko organizatorji tekmovanja kot zastopniki oblasti), da bi tekmovanje zavzemalo iz leta v leto večji obseg in pod okriljem meniha Guida iz Arez-za — po katerem nosi ime — vezalo sodelujoče, pripadnike različnih narodnosti, ver in političnih prepričani v harmonično enoto v duhu mirnega sožitja.
A. B.
Lansko leto spomladi so proslavljati slovenski grafični delavci 100-letnico strokovne organizacije, ki je imela za prebujanje delavske zavesti, za dvig strokovne in ob tem splošne izobraževalne stopnje članov in za zavarovanje njihovih delavskih pravic velike zasluge. To je posredno in neposredno vplivalo tudi na delo delavskih organizacij drugih strok. Za Jubilej so grafični delavci skupaj z grafičnimi podjetji v Sloveniji izdali dve temeljni publikaciji in obe segate čez okvir izdaj, ki običajno izidejo za teke priložnosti. To še prav posebej velja za knjigo o slovenskem tiskarstvu od njegovih začetkov do teh zadnjih let, ki je sedaj pred nami. Avtor dela je dr. Branko Berčič, višji bibliotekar Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub-Ijaoii.
Kako velikega pomena za človeštvo je tisk ali črna umetnost, kakor jo tudi imenujejo, dokazuje pridevek, da je tisk sedma velesila. To drži, če pomislimo, da je tisk že skozi stoletja osrednje sredstvo za spremljanje in razširjanje umetniških, filozofskih, družbenih in drugih tokov človeštva; ta njegova naloga tudi ob novih obveščevalnih sredstvih (radio, televizija), ni prav nič manjša.
Kar velja torej za tisk na splošno, velja vsekakor tudi za naš slovenski tisk. Zapiski o zgodovini našega tiskarstva so bili doslej raztreseni, neorgansko obdelani in nepovezani; še največ tega je nabral Ivan Matičič in na to gradivo se je oprl tudi avtor knjige in je gradivo razdelil na šest delov:	I. Temelji slovenskega ti-
skarstva (od 1550 do 1581 v Nemčiji in Ljubljani); II. Obnovitev slovenskega tiskarstva (1678-1828); HI. Rast naše tiskarske obrti in njeno razširjenje po vsem slovenskem ozemlju (1828-1918); XV Slovensko tiskarstvo med obema vojnama (1919-1945) z ločenim pregledam o delu Ilegalnih tol partizanskih tiskarn; V. Slovensko tiskarstvo v zadnjih desetletjih; VI. Dodatek: tiskarne — kraji s karto v prilogi, imenska kazala ftd. Pri vsakem poglavju je najprej splošni oris glede na stop njo čme umetnosti v svetu in giede na pcgoje, ki so vplivali na razvoj, usmeritev in delo tiskarstva po svetu In pri nas (novi tiskarski stroji, družbeni razvoj ln stopnje, nacionalno vprašanje Itn.)
Avtor je v podnaslovu označil svoje delo kot zgodovinski oris. To pa nikakor ne zmanjšuje vrednosti dela tako po konceptu kot po vsebini: Berčičeva knjiga bo predstavljala temeljno in Izhodiščno delo o našem tiskarstvu,
■ki je važen del kulture vsakega naroda, našega pa morda še v večji meri.
• * •
Po splošnem uvodu s potrebnim kratkim orisom predzgodovine tiska in o začetkih tiskarstva v Evropi se avtor na kratko ozre tudi na naše srednjeveške knjige — kodekse, nas seznani z našima prvima tiskarjema, to sta Matevž Cerdonis Iz Slovenj Gradca in Jernej Peltišič Iz Kopra, ki ste delovala v Benetkah ln Padovi (ok. leta 1500) ter prvimi tiskarnami na jugoslovanskih tleh. Za tem smo pa že pri tisku naših protestantskih knjig v Nemčiji In prvem slovenskem tiskarju v Ljub ljanl — Janžu Mandelcu. Z njegovim Izgonom (1581) je nastala v našem tiskarstvu stoletna praznina, to je do leta 1678, ko je dobila Ljubljana spet tiskamo, podružnico tiskarja Janeza K. •
Mayrja Iz Salzburga, ki je tu u-
stanovil tudi prvo knjigarno.
V naslednjih 150 letih je pokazalo slovensko tiskarstvo vedno živahnejši razmah, kar se je stopnjevalo vzporedno z raistjo politične zavesta vse do prve svetovne vajine. Poleg tiskarn na Kranjskem. od tega seveda največ v Ljubljani, so bile slovenske tiskarne tudi na Primorskem v Trstu in Gorici, na Štajerskem in na Koroškem z veliko tiskarno Družbe sv. Moharja v Celovcu. Lastniki teh tiskam so bili nazadnje Slovenci, medtem ko so imeli prej večino tiskarne tujci, nemški priseljenci. Ta razvoj se je začel leta 1828, ko ,je prevzel Retzerjevo nemško tiskar no V Ljubljani Jožef Blaznik. S tem se je začela doba neprekinjene poti slovenskega tiskarstva.
Druga polovica knjige podaja pregled slovenskega tiskarstva v razdobju 1919 - 1945, ko je postajal tisk spričo tehnične revolucije in ogromnih družbenih sprememb zares svetovna velesila. Naše tiskarstvo na Primorskem in Koroškem Je bilo s silo uničeno. Posebej je obdelano še Ilegalno ln tudi partizansko tiskarstvo (clklo-stilne tehnike In tiskarne na Ro-
Ameriko ln na druge kontinente. Brez kvalitete izdelkov bi tega ne mogli doseči, a kvaliteta ima svoje korenine tudi v tradiciji!
Vrednost dela, katerega se j« lotil avtor z vso vestnostjo in zavzetostjo, saj je moral raztresene ude zapiskov ln gradiva preveriti ln smotrno povezati v celoto, izpričuje še zadnje poglavje s pregledom tiskarskih krajev in tiskam na Slovenskem z zemljevidom (priloga), pregled uporabljene literature, ki se dopolnjuje z že navedeno bibliografijo v zborniku, ter kazalo oseb, krajev in organizacij, ki so bila v zvezi z našim tiskarstvom.
* * *
Skrbno napisano knjigo dopolnjuje bogat izbor slikovnega in dokumentacijskega gradiva, ki spremlja prikaz tiskarstva na na ši zemlji in pokaže tudi posamezne vrhunske dosežke (n.pr. Dalmatinova BIBLIJA). Morda bi bilo prav, ko bi imeli v knjigi še več tega gradiva, tako npr,; srednjeveški rokopis lz Stične. n» kaj odličnih tiskov Iz Delniške in Jugoslovanske tiskarne (do 1945), kak partizanski tisk (n.pr. Prešernova «Zdravljica») in seveda še to in ono lz zadnje dobe. Ob tem
■iiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jugoslovani v Oktobru
Zbornik spominov udeležencev oktobrske revolucije
Ovojnic« knjige «Ti*karttvo na Slovenskem«. Knjigo je opremil Uroš
Vagajd
bi morali opozoriti tudi na oblikovalce naših reprezentativnih tiskov (n. pr. arh. Jože Plečnik). To bo morda mogoče izpolniti ob novi izdaji in bližnjem Jubileju.
Avtor je na koncu dodal še «zagovor», češ da je njegovo delo zgolj oris in da je ostalo še to in ono nedodelano, neraziskano. Kolikor bi to držalo, bo rešil čas, a hvaležni mu moramo, biti, da se je dela lotil, ga v tej lepi knjigi zaokrožil in dal z njo bogat prispevek naši kulturni zgodovini.
Knjiga ki šteje 420 strani, je izšla v lepi opremi in skrbnem natisu na papirju za umetniški tisk. Knjigo je opremil Uroš Vagaja, ki je na ovitku upodobil portad Blazntkove tiskarne.
gu, Primorskem itn.) V zadnjem poglavju prikazuje knjiga stanje našega tiskarstva od osvoboditve do konca 1965, ko so novi tehnični dosežki v tiskarstvu, ki so vplivali na naše tiskarstvo že pred letom 1941, zajeli sedaj to stroko v tolikšni meri, da moremo govoriti že o naši tiskarski Industriji, katera si odpira poti tudi v vse evropske dežele in celo v
Med prvo svetovno vojno je bilo v ruskem ujetništvu okoli
200.000	Jugoslovanov, pripadnikov bivše avstroogirske armade. Vse te so zajeli Rusi med ofenzivami, deloma pa so zavestno prešli na rusko stran. V številnih ujetniških taboriščih so Jugoslovani naleteli na vsemogoče težave, katerim so desettiso-čl tudi podlegli. Boljše pogoje ao našli tisti, ki so se vključili v delo po vaseh in tovarnah. Nad
30.000	vojnih ujetnikov se je prijavilo v srbski dobroveljski korpus v Odesi ali pa so jih tja privedli tudi na silo. Ko je izbruhnila oktobrska revolucija pa se Je veliko število nekdanjih ujetnikov, ki jim je revolucija dala svobodo, vključilo v vrste boljše-vlkov. Borili so se za zmago revolucije na najrazličnejših frontah, mnogi med njimi so žrtvovali tudi svoja življenja. Pretežna večina Jugoslovanov, ki je kakor kali sodelovala v oktobrski revoluciji, se je neposredno po prvi vojni vrnila domov. Mnogi od teh sq bili v času med obema vojnama komunisti, številni pa so se leta 1941 vključili v o-svabodilni boj. Do konca druge svetovne vojne se je njih število skrčilo ln danes je živih še kakih tisoč jugoslovanskih udeležencev oktobrske revolucije. Ob petdesetletnici Oktobra so od Sovjetske vlade dobili odlikovanja, od naše strani pa priznanja in podporo.
Udeleženci oktobrske revolucije so o svojih udeležbah v revoluciji napisali spomine. Te spomine je zdaj v zajetni knjigi Iz-
dal zavod Borec in to pod naslovom JUGOSLOVANI V OKTOBRU. Ta zbornik spominov udeležencev oktobrske revolucije in državljanske vojne v letih 1917-1921 je uredili France Klopčič, ki je v knjigo uvrstil 157 spominov, od tega 61 prispevkov slovenskih avtorjev, 96 spominov pa je s srtoohrvaitske-ga jezikovnega področja. Deloma je spominske sestavke uredništvo zbralo v Sloveniji samo, deloma jih je dobilo od zvezne redakcije spominskega zbornika v Beogradu. Večina sestavkov je bilo sprejetih, le nekaj spominov ali odlomkov je urednik bil prisiljen Izpustiti, da ne bi prišel v nasprotje z agodovlnsko resnico. Toda kot celote pa pomenijo ti spomini bistven prispevek k zgodovinopisju in arhivski dokumenti, ohranjeni v Sovjetski zvezi, potrjujejo mnoge podatke, ki so jih v svojih spominskih sestavkih posredovali njih avtorji.
Spominski sestavki so najrazličnejši, tako po svoji vsebini kot po načinu pripovedi. Večino prispevkov so napisati avtorji sami, nekatere so po njih pripovedovanju zapisali drugi. Nekateri posredujejo v svojih sestavkih le splošne vtise, pozabljajoč na podrobnosti, kar Je razumljivo, saj je poteklo skoraj petdeset let od nastanka teh spominov. Nekateri pa so posredovali ne samo imena, temveč najbolj točne podatke o svojih srečanjih ln doživetjih Nekateri so svoje spomine napisali dobrohotno, nekateri spet so v svojih pripove-
dih močno kritični in objektivni. Nekateri omenjajo tudi svoja srečanja s slavnimi ljudmi revolucije. Tako je pričevanje jugoslovanskih udeležencev sicer skromen, a vendar dragocen prispevek k zgodovin! oktobrske revolucije, obenem pa tudi dostojna počastitev jugoslovanskih u-deležencev revolucije.
Spomini so razvrščeni v enajst poglavij v časovnem zaporedju po posameznih področjih ln gle -de na značaj delovanja udeležencev revolucije. Najprej so tki. velike Izpovedi, nato pa poglavje z naslovom Prostovoljci in disidenti. Četrto, peto In šesto poglavje pripoveduje o udeležbi Jugoslovanov na raznih frontah v državljanski vojni. Posebno poglavje pripoveduje o tistih avstrijskih ujetnikih - Jugoslovanih, ki so delali na vasi in v tovarnah. Kako je potekalo strokovno delo in delo pri posebnih nalogah pripovedujejo avtorji v sestavkih, zbranih v samostojnem poglavju. Zadnje poglavje, pričevanje očividcev, zaključuje skoraj 800 strani obsegajoč zbornik.
Pričevanja tega zbornika predstavljajo, čeprav gre za časovno odmaknjena dogajanja, zanimivo branje. Večina sestavkov je namreč napisanih dovolj zanimivo in privlačno. Vsi, tudi tisti, ki posredujejo samo gradivo o dogajanjih In lastnih doživetjih, pa predstavljajo dragoceno dokumentarno gradivo. Urednik France Klopčič je knjigi na pot napisal tudi nekaj kritičnih uvodnih besed.	Sl Ru.
Ob poročilu o knjigi, ki nam prikazuje zgodovino našega tiskarstva, moramo opozoriti še na zbornik STOLETNICA GRAFIČNE ORGANIZACIJE, ki je izšel za sam jubilej februarja 1968. Knjigo so uredili Rado Cenčič France Boštjančič, Bogomil Gerlanc, Jože Jurač, Jože K rali, Vinko Krall, stane Kovač, Gojmir Melik, Zlato Močnik In Bruno Pe-tejan. Knjigo je opremil Uroš Vagaja.
Knjiga ima na začetku običajne uvodne besede ln govor ustanovitelja prve strokovne organiza-cije grafičnih delavcev na Slovenskem in na slovanskem jugu. Karla pl. Rheina. dne 9. februarja 1868 ob 6. uri popoldne v rl-salmci višje realke v Ljubljani. (2e naslednje leto so ustanovili podobno organizacijo tiskarji w
Ti5;U\ Za tem sled' članek t zgodovinskim orisom poti grafič-n ih organizacij na slovenskem o* zemlju s poglavji: organizacijski del, mezdno gibanje, izobraževalce, šport, samopomoč.
Drugi del zbornika obsega še dva tehtna prispevka: «Nnše ilegalne in partizanske tiskarne v letih 1940-1945», ki ga je nap^ Jože Krall, knjigo pa zaključuje prispevek »Bibliografija slovenske-ga tiskarstva 1868-1968», ki je tu prvič objavljena po skrbni sestavi Štefke Bukovec.
Knjiga je bogato ilustrirane in ima prav reprezentativen značaj, Bogomil Gerian«
Primors^i^lnevnifc
— 4 —
14. septembra
1969
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.5, najnižja 18.9, ob 19. uri 22.4 stop., zračni tlak 1012,3 stalen, ve-ter 5 km/h zahodnik. vlaga 70 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje mimo, tempe raitura morja 20.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. septembra
JELENKO
Sonce vzde ob 6 42 in	^u-
19.19 — Dolžina dneva 12.37
ob 20.08
na vzide ob 9.29 in zatone
Jutri, PONEDELJEK, 15. 5'P,em
N1KODEM
Še o zapostavljanju slovenskih šolnikov
Novo šolsko leto je tako rekoč pred na,mi, a problemi v zveri s slovenskim šolstvom in položajem slovenskih profesorjev posebej so še vedno nerešeni. Za marsikaterega profesorja se je položaj letos celo poslabšal. O tam so slovenski listi že poročali, med katerimi tudi mš dnevnik v torkovi številki.
Predvsem gre za vprašanje ureditve službenega položaja večine slovenskih profesorjev, glede katerih bi morale šolske oblasti izvajati zadevne zakonske predpise, ki veljajo za vse državne srednje šole, še posebno člen 4 C londonskega sporazuma, ki določa, da bodo šolske oblasti vsem šolnikoma, ki so bili v službi 4, oktobra 1954, omogočile, da bodo čimprej postali stalni in celo, da ne bodo izgubili službe, čeprav niso imeli tistega dne predpisanega usposobi jenostr.e ga izpdita. Dalje pride v poštev zakon Belisario, katerega ugodnosti šolske oblasti nočejo aplicirati na slovenskih šolah.
V zvezi s tem je tesno povezan tudi problem usposobljenostnih izpitov za poučevanje na slovenskih šolah, ki jih obljubljajo že več tet. Nekaterim šolnikom celo ne priznavajo edine habilitacije za poučevanje slovenščine na srednjih šolah ki jo je moč doseči v okviru obstoječe šolske zakonodaje.
V zvezi z vsemi nerešenimi problemi in novim krivičnim ter ne-zakonitim ravnanjem pri sestavljanju prednostnih lestvic za poučevanje slovenščine, je odbor Sindikata slovenske šole v Trstu pismeno protestiral na pristojnih mestih, druge organe in ustanove pa je o tem obvestil. Svoje dopise je naslovil na prosvetnega ministra Perrarija-Agradija, na šolskega skrbnika, na oba dela mešane Italijan-glklo-tjuigoslavamške komisije, na se-Inrelteriat za prosveto in šolstvo SRS in na nekatere člane parlamentarne komisije za šolstvo.
ZA ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA cKKAŠKEGA TEDNA»
Danes «Kraška ohcet» in folklorna prireditev
Sinoči so prepeljali «ba!o» s Cola v «Kraško hišo» v Repen - Tudi včeraj mnogo gostov v Repnu
V četrtek, 11. septembra, so se predstavniki sindikata sestali s podpredsednikom parlamentarne komisije za šolstvo prof. Dimom Marom. V prihodnjih dneh namerava odlbor sindikata sprejeti še druge ustrez-
S kraško ohcetjo se danes zaključi »Kraški teden», ki se je začel v ponedeljek z otvoritvijo razstave narodnih noš s Tržaškega v galeriji »Kraška hiša* v Repnu. V okviru «Kraškega tedna* je bilo gastronomsko tekmovanje »Kako so jedli naši nonoti*, ki so se ga udeležile vse gostilne in restavracije v Repnu, na Colu in Repentabru, skozi ves teden pa so se vrstile tudi druge prireditve, s katerimi so domačini prikazali način življenja in dela svojih prednikov, tako tekmovanje kamnarjev v kamnolomu in tekmovanje predic na preji s kolovrati. Lepo je uspel tudi nastop godb na pihala; razstava narodnih noš pa ima vse dni lepo število obiskovalcev. Zadrugi »Naš Kras* gre vse priznanje in pohvala za pobudo in organizacijo, škoda le, da ni bilo več sodelavcev pri izvajanju zanimivega programa. Pohvala gre tudi vsem domačinom, ki so tudi letos na razne načine pripomogli in dali svoj prispevek.
Danes bo »Kraški teden* dosegel svoj vrhunec s poroko po starem kraškem običaju. V repentabrski cerkvi se bosta poročila Irma Križman iz Repna in Božo Sedmak iz Križa. Marsikatero dekle zavida Irmi. Modeme poroke so suhoparne, brez nobenega čara in brez družabnosti. Po zakuski se novoporo-čenca odpeljeta in »Addio, svatje*. Ženin in nevesta bosta oblečena v narodni noši, tako tudi svatje in spremstvo. Takih svatovskih povork s tolikimi narodnimi nošami ne videvamo več v naših krajih. Zato bomo danes šli na kraško ohcet, da vidimo srečni par in mu zaželimo
ne ukrepe.
.........................................................miimiitiiiiiiiiiiiimmiiniiimmmmi
NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ANPI
Proslava 25 - letnice ustanovitve brigad «Trieste» in «Fontanot»
Proslava bo 21. t.m. v mali dvorani gledališča «Verdi» in na stadionu «1. maj» - Udeležil se je bo vsedržavni predsednik ANPI posl. Arrlgo Boldrini
Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov ANPI prireja 21. t.m. proslavo 25-letnice ustanovitve garibaldinske brigade »Trieste* in brigade »Fontanot*. Prva se je borila v glavnem na Primorskem, druga pa v Beli krajini, kjer je bila tudi ustanovljena, in

Mario Vatovec petdesetletnik
se je v zaključnih fazah bojev za Trst vrnila na naše ozemlje. V obeh se je borilo okrog 2000 borcev, v veliki večini italijanske narodnosti, pretežno delavcev iz tržaških in tr-žiških tovarn in obe sta doprinesli pomemben delež v osvobodilni borbi naših narodov.
Združenje ANPI si je za to proslavo zagotovilo malo dvorano gledališča Verdi v Ul. S. Carlo, kjer bo glavni del svečanosti s spominskimi govori. Glavni govornik bo posl. Arrigo Boldrini, zlata kolajna za hrabrost, vsedržavni predsednik
ANPI in podpredsednik poslanske zbornice. Slovesnost v mali dv
V našem delovnem kolektivu smo včeraj dobili še enega 50-letnika, tovariša Maria Vatovca. Tov. Vatovec je Miljčan po rodu. Osnovno šolo je obiskoval v Škofijah, kjer je tudi preživljal svojo mladost. Maturiral je na zavodu Leonardo da Vinci v Trstu, nato pa diplomi ral iz ekonomskih ved na tržaški univerzi.
Že v miadosti je rasel v zavednega slovenskega fanta, sodeloval je v slovenskih mladinskih društvih in tudi pri Štempiharjih, s katerimi je rad zahajal na izlete, ki so bili v resnici shajališča zavedne tržaške slovenske mladine.
Med vojno je bil naš jubilant v partizanih, po osvoboditvi pa je služboval nekaj časa v Tolminu in nato v Kopru, kjer je opravljal pomembne naloge v organih ljud ske oblasti, zlasti na gospodar skem sektorju. Potem se je vrnil na Tržaško in se vključil v ak tivno politično življenje v vrstah naprednih Slovencev. Leta 1952 je bil nosilec kandidatne liste za ob činske volitve v miljski bbčini na listi Ljudske zveze za neodvisnost in nato na listi N S 7. Bil je tudi miljski občinski svetovalec.
Zaposlen je bil kot gospodarski izvedenec v raznih gospodarskih ustanovah in pred prihodom v naš kolektiv pri pod:etiu IPET. Tov. Marin Vatovec ie s svojim obsež nim gospodarskim znanjem in po znavanjem vrste tujih jezikov dragocena moč pri Založništvu tržaškega tiska, obenem pa je s svojo odprtostjo in s svojim veselim značajem priljubljen član našega delovnega kolektiva.
Ob življenjskem jubileju mu že Ifmo še mnogo srečnih let v naši Šndbi,
dvorani
gledališča Verdi bo ob 10. uri, pred tem pa bodo ob 9. uri položili venec k spomeniku v Rižarni, ob 9.30 pa ob spominskem kamnu v spominskem parku pri Sv. Justu.
Popoldne ob 16. uri bo partizanski miting v dvorani na stadionu «1. maj* s kratkim pozdravnim nagovorom, recitiranjem partizanskih poezij, nastopom partizanskega zbora iz Ronk in kvarteta »Canzoniere triestino*.
V okviru proslave pa bo v dneh 20., 21. in 22. t.m. v prostorih male dvorane gledališča Verdi tudi foto-grafsko-dokumentama razstava o dejavnosti obeh brigad ter filatelistična razstava s partizansko tematiko, pri kateri bodo sodelovali italijanski, madžarski, slovenski, hrvaški filatelisti. Posloval bo tudi po-seben poštni urad s posebnim spominskim žigom. Predsednik poslanske zbornice pasi. Sandro Pertini, iredsednik senata sen. A min tore čanfani, predsednik deželnega sveta prof. Michelangelo Ribezzi, tržaški župan inž. Marcello Spaccini in druge osebnosti ter ustanove so prispevali zlate kolajne in druga bogata- darila, ki jih bodo razdelili najboljšim filatelistom. Nagraditev bo 22. t.m. ob 19. uri v mali dvorani gledališča »Verdi*.
Z Danes, 14. septembra se bo nar čtaljevai ob 16. uri pri Sv. Barbari praznilk komi mističnega tiska, na pobudo krajevne celice KPI.
Na sporedu .je nastop jugoslovanskega ansamble «Provor».
V Imenu federacije KPI bosta udeležence pozdravila poslanec Ak btn Skerk in senator Paolo Šema.
Poslovali bodo kioski z domačim vinom in raznimi specialitetami.
vse dobro in da spet občudujemo naše narodne noše.
Kakor je razvidno iz sporeda, ki ga posebej objavljamo, bo ženin šel po nevesto iz «svojega* doma na Colu na njen «dom» v «Kraški» hiši v Repnu. Narodne noše bodo »ohce-tarje* pričakale pred repentabrsko cerkvijo, po poroki pa se bodo vključile v svatovsko povorko. Zanimiv je stari običaj ob prihodu neveste na ženinov dom. Naše čitate-lje opozarjamo tudi na pester spored folklorne prireditve v Repnu, ki se bo začela danes ob 17. uri: Kdor nima lastnega prevoznega sredstva ali se ne mara z njim peljati, se lahko odpelje z avtobusom, ki bo vozil z avtobusne postaje na Trgu Liberta od 9. ure naprej; avtobusi podjetja «La Carsica bodo vozili nepretrgoma. Prav tako bodo vozili avtobusi z Opčin (nasproti kina).
Nevestino balo so z volovsko vprego pripeljali v Repen nekoliko po 20. uri. Voznik j - bil Franc Krt, «balarji» pa Alfonz Guštin, Jože Legiša, Jože Guštin in Ivan Škabar. Na nevestinem domu na Colu sta pri pripravah za odvoz bale imela glavno besedo nevestin »veliki oče* Mihael Guštin in »velika mati* Julija Guštin, pri sprejemu bale v Repnu pa ženinova »velika mati* Štefanija Škabar in »vediki oče* Milan Guštin. Dobro je opravil svojo nalogo tudi 12-letni Lovrenc Milič, ki je sedel na bali s kokošjo v rokah in zahteval za kokoš terana in pršuta. Vse se je razvijalo po starem običaju, med prevozom pa so, seveda, nastale težave. Že ob izhodu s Cola so «balarje» ustavili domači fantje, ki so zahtevali pijačo, da ne bi bala kar tako odšla iz vasi. Ko so ga nekaj jx>srkali, so fantje lepo zapeli in vol je lahko nadaljeval svojo pot, ob vhodu v Repen je bil spet blok (brez carine ni uvoza). Balarji so morali dati pijačo, fantje pa so zapeli. Na vaškem trgu je spet zastalo, ponovno pi-
jača in petje. In še zadnji blok nekaj metrov od zadnje postaje, po-
tem pa ceremonija pred »Kraško hišo*, kjer se je trlo ljudi. Prevoz bale je od Cola do Repna, zlasti v Repnu, pritegnil pozornost številnih gostov.
V skednju je bil nato ples, na katerem je igral harmonikar Sušnik, ki je svojo staro harmoniko
nategoval tudi na lanski ohceti,
v osmicah pa so igrali harmonikarji tovarne glasbil »Melodije* iz Mengeša.
V gastronomskem tekmovanju je bila včeraj zadnja na vrsti gostilna «Pod Taborom» na Coiu, kjer so gostom šle v slast domače jedi.
Delegacija KPI se je vrnila z Reke
Z Reke se je vrnila delegacija tržaške avtonomne federacije KPI, ki jo je vodil politični sekretar Antonino Cuffaro. V delegaciji so bili tudi Marija Bernetičeva, Mario Colli, Claudio Tonel, Antonio Cattonar, Dušan Lovriha, Dušan Kodrič in Gastone Millo. Delegaci ja je vrnila obisk predstavnikom zveze komunistov Istre in Reke.
Delegacijo so sprejeli na sedežu Zveze komunistov na Reki. Prisotni so bili med drugimi tajnik medobčinske konference Zveze komunistov Hrvaške Vinko Grbac, Valerio Zappia, Ivica Baterič, Ka zimir Ban, Ive Ostatič, Davorin Sušan, Ante Vidulič in Stanko Škrbec. Tržaška delegacija se je pogovarjala tudi z drugimi političnimi upravnimi predstavniki ter o-biskala številna podjetja in turistične objekte na tamkajšnji obali. Tržaški komunisti so se poklonili tudi spominu padlih borcev v osvobodilni vojni na Trsatu.
Zopet zastrupitev z neužitnimi gobami
Kljub stalnim svarilom raznih zdravstvenih ustanov, je še vedno mnogo ljudi, ki nabirajo gobe, ne da bi jih poznali. Pogostokrat se namreč dogaja, da ta ali oni nabere poteg užitnih goto tudi kakšno strupeno.
Tako se je pripetilo tudi 57-tet-nernu upokojencu Giorgiu Bossdju iz Ulice del Pozeo št. 16. V sredo zjutraj je odfel v bližnji gozdiček nad Sv. Ivanom in nabral precej gob. Med njimi so bile najbrž tudi neužitne, kajti ko jih je pojedel, ga je začelo polagoma zvijati v trebuhu. Zvijanje se je naslednje dni še stopnjevalo in slednjič ga .je napadla še mrzlica.
Včeraj se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da .je moral nemudoma poklicati rešilni avtomobil Rdečega križa, ki ga je nekaj pred 17. uro prepeljal v splošno bolnišnico. Tu so ga nemudoma sprejeli na III. zdravstvenem oddelku, vendar so zdravniki izjavili, da je zastrupljenec izven smrtne nevarnosti, a se bo moral v bolnišnici vendarle zdraviti približno teden.
URAD PSI SPOROČA
Overovljanje podpisov na tržaški občini
Urad PSI nam je sporočil, da je inž. Josiiip Pečenko včeraj posredoval v uradu za overovljanje podpisov tržaške občine, da. bi odpadle vse ovire, ki so nastajale pri overovljanju podpisov pod prošnjami, napisanimi v slovenščini. V zvezi s tem nam sporoča še da je župan inž. Spacoini včeraj podpisal pooblastilo dr. Mari Debelju-hovi, da lahko odslej, začenši s ponedeljkom overovlja te podpise brez visokega odlašanja.
Naši cvetličarji na razstavi v Celju
Kot smo že poročali, bo v Celju od 27. septembra do 5. oktobra I. mednarodna ovetlična razstava. Na pobudo Kmečke zveze so se pred dnevi sestali cvetličarji s Tržaškega In sklenili, da bo na razstavi sodelovalo 7 naših cvetličarjev. Na razpolago Dodo i-meli 20 kv. m razstavnega prostora, na katerem bodo prikazali najlepše cvetlice, okrasne rastline in lončnice.
Partizani iz Modene na obisku v Kopru
V	Koper je včeraj prispela delegacija ANPI iz Modene. Obisk sodi v okvir tradicionalnega sodelovanja obeh mesit. V delegaciji je 30 bivših italijanskih partizanov in članov odporniških gibanj, med njimi predsednik pokrajinske organizacije ANPI Adelimo Bellelli, nosilka zlate medalje odpora poslanka Gina Borellini, nosilec zlate medalje odpora poslanec Mario Ricci - Anmaindo in član osrednjega vodstva ANPI poslanec Oreste Getonini.
V	Kopru so bivše italijanske partizane zelo lajx> sprejeli predstavniki političnega življenja skup ščine Miro Kocjan, predsednik o balne konference SZDL Mano A braim, predstavnika koprske or ganizacije Zveze borcev Rado Pi šot Sokol jn Oskar Venturini ter znani protifašistični borec, ki je med drugim sodeloval tudi v protifašističnih bojih v Španiji in I-baJiji Tone Ukmar.
Med kosilom v čast gostov sta govorila predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in A-delmo Bellelli. Ob tej priložnosti so gostje izročili predsedniku občinske skupščine več daril ter zlasti medaljo mesta Modene, članom mo-denske delegacije pa so izročili album umetniških monografij Kopra.
Delegacija ANPI iz Modene bo ostala na Koprskem do torka zjutraj. Program predvideva ogled Tomosa in razgovor s samoupravnimi organi tovarne, obisje Izole, polaganje vencev pred spomenikom padlih borcev v Marezigah, -ogled Pirana in Lucije. Delegacijo bosta sprejela tudi predsednika ooč inskih skupščin v Izoli in Piranu.
V	drugem delu obiska si bodo gostje ogledali Reko, Pulj in Postojnsko jamo.
Z šolski skrbnik opozarja profesorje leposlovnih ved, matematike ter znanstvenih opazovanj na srednjih šolah, da rok za predložitev ugovorov proti premestitvam zapade 20. septembra in ne 29. sept.
fg% Ot:fsOc> VLfdf
ijll a II ni

PREMAGANA ZADNJA OVIRA
Zaključeni popravni izpiti na višjih srednjih šolah
Velika večina je popravne izpite uspešno opravila Več dijakov se ni javilo izpraševalnt komisiji
Popravni* izpiti na 'Višjih srednjih šolah so se te dni zaključili in na oglasnih deskah so Objavljeni izidi.
Razredne popravne izpite so u-spešno opravili:
Učiteljišče
I.	razred: Stojan Corbatti, Nada Mesghez, Prane Maula, Marijan Rupnik, ena dijakinja je padla, ena se nd prijavila.
II.	razred: Ester Coretti, Marija Kete, \Vaiter Ota. Dve padli.
IH. razred: Marij čuk, Magda Križmančič, Tatjana Praseili.
Višja gimnazija
IV.	lazred: Kal.erina Florian, Pal-mdra Puntar. Ena dijakinja se ni javila.
V.	razred: Sonja Suc.
Klasični licej
I. razred: Marko Kranmer, Igor
Sterni, Ivan Sirca, Mladen Škerlj. II. razred: Ivan Peterlin, Tamara
Blasina.
Znanstveni licej
I. razred: Viljem Ban, Janko Canciani, Rinalld Figlej, Igor Košuta, Igor Sancin, Lojzek Stok, Fatoij Starman. Pavel Ugrin. Marta Cosmina, Vihra Kodrič. En dijak se ni javil.
n. razred: Dino Lovriha, Boris Pangerc, Vifljan Sancin, Klavdija Gjugovac, Eva Gruden. En dijak se ni javil.
III.	razred: Leo Orociati, Andrej Danieli, Igor Zadnik.
IV.	razred: EtrUj Coretti, Danilo Košiuta, Boris St rekel j, Boris Udovič, Dušan Udovič, Dinora Korošec, Aleksandra Malalan. En dijak se ni Javil.
Trgovska akademija
L A: Aleks Gustinčič, Daria Kobal, Loredana Prlbaz, Darij Segi-na, dva dijaka sta padla, eden se ni prijavil.
I.	B: Vlasta Bachi, Ivanka Mo-setti, Peter Rogelja, Franko San-tl, Marija Roza Tretjak, Aleksander Volčič, Livlj Zaccaria, Mirela Zgonc, en dijak Je padel, dva se nista javila.
II.	A: Tanja Bolčina, Mira Bole, Laura Konic, Nadja LoeeJ, Štirje
dijaki_ so padli.
B: Darij Grgič, Bruna Manin, Raja Pettirosso. En dijak Je padel.
m. A: Boris Balbl, Marjan Car-pani, Robert Franco, Alojzija O-bad, Elice Temze,
HX. 3: Darilj Kostnima, Darij
Mali oglasi
(CITROEN* — mehanična delavnica Samarlttanl In Mice« |n prodaja nadomestnih delov lIliča Rlttmever 4/a
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiniimiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMO VSI STORILI SVOJO DOLŽNOST?
čez tri tedne se bo začelo novo šolsko leto. Zdaj so v teku vpisovanja otrok v otroške vrtce, osnovne šole in v srednje ter višje srednje šole. Večina staršev, ki imajo otroke za vpis v 1. razred osnovne šole, je že o-pravila svojo dolžnost. Nekateri še oklevajo ali so celo vpisali svojega otroka v italijansko šolo. Še je čas, da popravijo napako, krivico, ki so jo storili svojemu otroku. Nekdo je to storil zaradi oportunizma in nacionalne mlačnosti, drugi pa zaradi nekakšnega slabo pojmovanega tin-ternacionalizma*. Vodstvo KPI in njeni glavni predstavniki so se tudi letos jasno izrazili in pozvali ilovenske starše, naj vpišejo tvoje otroke o slovensko šo-
lo. Zaradi tega ne more biti očitka na račun KPI. Elementi, ki se v neki vasi sklicujejo na in-ternacionalizem in očitajo slovenskim zavednim staršem »nacionalizem*, kakor smo izvedeli, niso člani KPI, čeprav pravijo, da so komunisti. Ne zanima nas njihovo politično prepričanje, lahko pa jim rečemo, da napač no pojmujejo internacionalizem in da s takim ravnanjem ne bodo pridobili ugleda ne pri Slovencih ne pri Italijanih.
Prav tako si ne bo pridobila ugleda in spoštovanja, niti pri svojih nadrejenih, tista oseba v Dolini, ki obiskuje slovenske starše in jih prepričuje, naj svoje otroke vpišejo v italijanski otroški vrtec. Dobro in hvalevred-
no delo pa opravljajo vsi tisti, ki slovenske starše opozarjajo na njihovo dolžnost do svojih otrok in svojega naroda.
Slovensko prosvetno društvo tlgo Gruden» iz Nabrežine je tudi letos, kakor lani, ob vpisovanju otrok v šolo po vsej nabre-žinski občini objavilo plakate
Pod velikim naslovom: tPred nost slovenske šole» je ponatis cele vrste malih oglasov v tržaškem listu tli Piccolo» od 31. avgusta 1969, s katerim razna pod jetja in trgovine iščejo vajence in vajenke, ki znajo slovenščino. Čeprav je besedilo, kot v izvirniku, v italijanščini, nekaterim nestrpnežem ni bilo všeč in so nekaj plakatov v Sesljanu raztrgali.
Metlika, Zoran Pavlic. En dijak Je' padel.
IV.: EUgij Dante, Neda Ciani, Nadja Hrvatin, Edvard Ukmar.
82 skladb iz 18 držav za nagrado mesta Trsta
Na konservatoriju ((Tartini* Je začela z delom mednarodna žirija za XVI. nagrado mesta Trsta — VIII. mednarodni natečaj za simfonično skladbo 1969, ki se bo zaključilo 18. t. m. s proglasitvijo zmagovalcev.
žirijo sestavljajo: predsednik O razio Fiume (Italija), člani: Hemk Badimgs (Nizozemska), Andre Fran-cois Marescotti (Švica), Anmamdo Renzi (Italija), Alojz Srebotnjak (Jugoslavija), tajnik dr. Aldo Bal-dimi.
K natečaju je prtpuščenih 8 skladb, ki so prišle do 7. septembra iz 18 evropskih, ameriških in azijskih držav. To število je doslej najvišje. Največ skladb je bilo po-slanih iz Italije (27), nato iz Nem-čije ni), ZDA, (9), češkoslovaške (7) Ud.
Kvl
s
KASTA priredi v nedeljo, 21. t. m. izlet s piknikom na Nanos. Odhod z zasebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 8.30.
KRAŠKA OHCET
PROGRAM ZA DANES
Ob 9.30 zbor narodnih noš pred cerkvijo na Repentabru.
Ob 10.00 poroka v repentabrski cerkva.
Ob 11.00 svatovska povorka do Furlanove restavracije in zakuska za narodne noše.
Ob 12.00 svatovska povorka s Dola v Repen.
Ob 13.30 poročno kosilo v restavraciji Križman v Repnu.
Ob 17.00 začetek folklorne prireditve v Repnu. Nastopajo folklorna skupina iz Brega, pevski zbor PD »Danica« iz Št. Vida na Koroškem in folklorna skupina KUD «1. G. Kovačič« iz Zagreba.
Ob 18.00 začetek plesa na trgu v Repnu, ki bo trajal do polnoči. Igrajo ((VESELI PLANŠARJI«.
OBVESTILO NARODNIM NOŠAM
Zbirališče vseh narodnih noš je danes, 14. t. m. ob 9.30 pred cerkvijo na Repentabru. Posebni avtobus za narodne noše bo odpeljal iz Križa (avtobusna postaja) ob 8.45, s Proseka ob 8.55 in z Opčin ob 9.05. Avtobus bo na razpolago brezplačno vsem, ki bodo oblečeni v narodne noše.
Za udeležbo v svatovski povorki In za zakusko v Furlanovi restavraciji ni potrebna nobena prijava. Vse žene in dekleta, ki se hočejo udeležiti povorke, so dobrodošle. Čim več noš bo, toliko lepša bo kraška ohcet. Zato še enkrat vabimo vse lastnice noš, da se udeležijo ohceti ah da posodijo svojo nošo sorodnicam ali prijateljicam!
PROMETNI PREDPISI ZA DANES
Repentabrsko županstvo sporoča, da bo danes dohod v vas Veliki Repen prepovedan vsem motornim vozilom.
Uveden bo tudi sistem enosmernih cest, in sicer: Repenta-bor (Col) - Veliki Repen z izhodom proti Briščikom, Opčine -Veliki Repen z izhodom proti Briščikom ter Veliki Repen (za vasjo) - vojaško strelišče z izhodom proti Colu.
OBVESTILO OBISKOVALCEM
Avtobusno podjetje «La Carsica« obvešča ,da bodo začeli voziti prvi avtobusi iz Trsta na Repentabor ob 9. uri, in sicer z avtobusne postaje na Trgu Libertš. Avtobusi bodo vozili neprekinjeno, seveda kolikor bo dovolj potnikov.
Prav tako bodo nepretrgoma vozili avtobusi od 9. ure dalje z Opčin (nasproti kina) na Repentabor in v Veliki Repen ter nazaj na Opčine. Lastnikom motornih vozil priporočamo, da pustijo svoja vozila na Opčinah in se poslužujejo avtobusa na krožni progi Opčine - Repentabor - Repen - Opčine.
PARK M1HAMAHSKEGA GRADU: (Luči tn zvoki*. Ob 21. «Der Kai sertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.15 ((Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» od Miramara pred predstavo In po njej Jutri, v ponedeljek, 15. avgusta ob 21.00 «Maximilian ot Mexlco» v angleščini, ob 22.15 ((Massimiliano e Carlotta« v' -talijanščini Jutri se zaključi sezona predstav »Luči in zvoki«.
Nazlonale 15.00 «11 piistolero di Dio«. Glenn Ford; Carolyn Jones. Techni. color. Prepovedano mladini pod 18 letom,
Fenice 15.00 »Indianapolis, pista in. fernale«. Paul Nevvman, Robert VVagner, Joanne VVoodsvard
Grattacielo 15.00 »Amarsi male«, Su-san Scott, Gianni Macchia. Techni color. Prepovedano mladin-' pod 18 letom.
Eden 15.00 «Nudi alFisola di Sylt» Horst Tappert, Renate von Holt Eastmancolor. Prepovedano mladi ni pod 18. letom.
Excelsior 15.00 ((Giovinezza giovinez za«. Film Franca Rossija. Iz ro mana Luigija Pretija. Alain Nou r.v Kati« Moguy.
Ritz 14/10 »Un detective«. Franco Ne-ro. Florinda Bolkan. Technicolor Prepovedano mladini pod 14. letom
Fllodrammatlco 14.30	«11 mercena-
rio«. Franco Nero. Giovanna Ralli Colorsrope.
Alabarda 15.00 Per te nuda mi vendo Fanima«. E. Bernberg, F. Fritz. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15j00, 19. In 22. «Justine». Homina Povver. Technicolor. Pre povedano mladini pod 18 letom.
Cristallo 14.30 »Capitano di lungo sorso«. Technicolor.
Capitol 16,00 »Brucia ragazzo bru-cia« Francoise Prevost, Gianni Macchia. Techn color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 «La notte del giomo dopo«. Marlon Brando. Crnobeli film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.30 «Orgasmo». Ca-roll Baker, Louis Castel, Colette Desconbens. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 14.30 «Quinto non ammazza-re». Števen Tedd, Sarah Ross, Ger-man Cobos. Technicolor.
Abbazia 14,30, zadnja predstava ob 21.30 »Romeo e Giulietta«. O. Hus-sel, L. VVhiting. Technicolor.
•iiiiiif »■■>>*»*iiii»taiiiiitiii,i,,ia,,,l,,ii,lllil,lllllBlllMlllsllllllttlntlllllllltttlllltlllllllaaBalltltia||a|BCtaBaataaaaaa|al
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. septembra 1969 se je v Tr-»tu rodilo 16 otrok, umrlo Je 7 oseb,
UMRLI SO: 65-ietna Adriana Bach-mann por. MartlnoUi, 56-letni Pao-lo Nlssim, 824etni Francesco Lamendo-la, 90-letnl Tommaso Bertocchi, 59-letna Adele Garastoh por. Cusatil, 784etnl Giuseppe Carboni, 82-letni Giuseppe Carlo Crnmani.
OKLICI: pomorski kapitan Fran-eo Russolo in delavka Maria Stela-nuttl. trgovec Franco Zuli-an In go-spodinja Lidla Dellse, trgovec Claudio Ugo in gospod nja Rachele Ver-roca, kuhar Leonardo Rilzzo in uradnica Rosaria PeHerano, električar Bruno Deledda in torznarka Edda Seheriani, železničar Glovanni Bat-tlsta Vlslntitiii tn trg. pomočnica Marcedila Caldognetto, eleklromrhan-k Serglo Motta in trg. pomočnica Sabina GiovaninJ, kapitan dolge plovbe Sergio Gadessl in uradnica Renata Chert, zastopnik Ruggoro Pec. cbioni in gospodinja Giusepina Cot-tone, univ. študent Gorgio Musitel-11 in univ. asistentka Marina Pala-dinii, karoserlst Fulvlo Furlan ln gospodinja Tatiaoa Arterktano, zidar Egidio Chimera in Slvlja Elisabetta Malusi, uradnik Nevio Glavlna m pletilja Gluliana Frisolinl, kartoteh-nUc iulvio Franzolinl In trg. pomočnica Gabriella Okretič, parketar Renato Scherl in delavka Renata Fa-brlmi, šofer Sergio Depiera ln sobarica Cesarkna Mora telit, vrtnar Fa-bio Cllmi in uradnica Antonia Del-la Santa, karabinjer Francesco Altano kn gospodinja Anna Pentangelo, uradnik Sergio Zaccaron ;n jivllja Adriana Furlan, inženir Franco Ta-mani ln farmacevtka Ličila Giadros-
si-Gloria, uradnik Giuseppe Iuvarl in gospodinja Guerlna Savoya Ma-gris, upokojenec Giovanni Sverzut ■n upokojenka Maria Lischi, elektro-tehnik Zdravko Babic tn delavka Santa Grotta, finančni stražnik Ser. glo Quaranta in gospodinja Luci a D'Amanzo, trgovec Sergio Valentini in študentka Enrica Danek, Hans Gilnther Sfliligoi In Heidemare Mad-ke, karabinjer Loren zo Rizzo »n šivilja Irma Oivldkn.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 11. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. Slgnort, Trg Ospedale 8. Tamaro h Nerl, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Godina. Čampo S. Giacomo l. Grl. solon, Trg Virgillo Giotti 1. Al Due
Mori, Trg	Um'ta	4.	Nicoll,		Ul.	dl
Servola (Skedenj)		80				
	LOTERIJA					
BARI		78	28	26	49	84
CAGLIARI		7	83	53	62	12
FIRENCE		58	36	n	47	19
GENOVA		20	49	15	26	75
MILAN		90	41	11	89	8
NEAPELJ		5	18	57	84	71
PALERMO		»0	59	63	36	26
RIM		85	35	66	81	44
TURIN		66	53	72	62	82
BENETKE		39	57	23	20	33
	ENALOTTO					
2 1 X 1	2 1	2	2 2		X 1	X
Kvote: dvanajstice 10.607.000 lir,
enajstice 268.100. desetice 19.300 Ur.
Ravnateljstvo državnega trgovske ga tehničnega zavoda «2iga Zois* v Trstu, Strada di Guardiella 13 sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1969/70 vsak dan od 1«. do 12. ure in se bo zaključilo 20. septembra. Inlormacije v tajništvu zavoda.
Ravnateljstvo državne srednje šole (Fran Erjaveca v Trstu (Rojan) obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1969/70 vsak dan od 9. do 12 ure.
Ravnateljstvo državne srednje So le (Fran Levstika na Proseku sp«, roča, da je vpisovanje za šolsko le-to 1969/70 vsak dan do vključno 25 septembra.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča (A. M. Slomšek* v Trstu, ulica Caravaggio 4 obvešča, da Je vpisovanje za šolsko leto 1969/70 vsak dan od 10, do 12. ure in se bo zaključi-lo 20. septembra. Informacije v taj ništvu zavoda.
• • •
Vpisovanje v otroške vrtce. Vod. stvo ONA1HC sporoča, da bo vpi. sovanje novih otrok v njegove o-troske vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtee, nadaljevali obiskovanje vrtca, od 22 do 25. septembra vsak dan od 8.30 do 12 ure. Prinesti Je treba rojstne liste in zdravstvena spr če-vala.	• • •
Havnateljstvo državnega znanstve nega liceja (France Prešeren* spo. roča. da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije m klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969.
Na osnovni šoli na Katlnarl je
vpisovanje vsak dan od 9. do 12 ure do 15. t.m.
Didaktično ravnateljstvo osnovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Nabrežini obvešča, da so vpisova nja za šolsko leto 1969.70 vsak de lovni dan do 13 septembra od 9. do 12. ure Za vpis v prvi razred je treba predložiti rojstni list in potrdilo o vseh prejetih cepil h. v druge razrede se vpisujejo učenci • predloutvljo šolskega spričevala.
• • •
Gledališča1
VERDI
Akademski državni ansambe'n|ni. rodnih plesov SZ ped vodstvo . gorja Mojsejeva, ki je začeI zvečer v milanski Scali SV0J,- ,n nejo po Italiji, bo nastopu ■. 24. septembra v gledal šcu	y
Prodaja vstopnic se bo zac sredo, 17. septembra.
kino «|R1S» pnQS(l(
Danes ob 16. uri Technicolor avanturistični fiW*-*
BANDOLERO 1|-
Igrajo: J. Stevvart - D m' tin — R. Welch.
KINO NA OPČINAH
Danes oh 15. uri Cronoscope vvestem film:
I OUATTRO DELL’AVE MAR14
Igrajo: Eli Wailach. Tere^
igiaju. a—iii mupuuv/.*i	Tja,
Hill, Bud Spencer. Brock V* ters, Kevin Mac Carthy.
Darovi in prispevki
Tolič'
Namesto cvetja na grob Pal<- -t. ke Puntar por. Daneu daruje ^ na prof. Ivana Sosiča 3000 l>f
Seraf in in Lucija Hrovatin na
za spomenik padlim partizark>rri^r0|)
Opčinah. Namesto cvetja pok. Ivanke žagar
Sv $
rv.-A lir Za .
je Milka Babuder 10CO lir zf ."'jirir-no društvo Zarja. Ob obletn c ^
ti Marije Pečar (Bigle) daruiL, 1 Andrej 5000 lir za ProsvetnlJrot, pdK-
Bazovici. Namesto cvetja na Sr_ sniK
Vinka Marca daruje Nini “'gaZo-2000 lir za prosvetni dom v ^ vici. V počastitev spomina P°
dc Flego darujeta Darko
5000 l'r za prosvetno društvo v ^ nju in 5000 lir za Dijaško nvjnKj Namesto cvetja na grob P<”V Kril-
Marca darujeta Zofka
in Aldo
i9<
mančič 1000 lir in gostilna Krilil
čič (Plese) 2C00 lir dom v Bazovici.
Namesto cvetja no grob P° '^ar-de Flego poklanja družina P^.Lstvi la Sancina knj žnici prosv. 0 cVet-v Skednju 1000 lir. Namesto j( ja na grob pok. V;de Flego^ietnj
Marija Trebeč 500 lir za Pr“y sPt-društvo v Skednju. V počastit ^
mina pok, Vide Flego_ darujri^ ut
ži-ne: Žerjal 2000 l.r, Stoper u in Visintin Bernarda 1C00 prosvetno društvo v Skednju^ ^af-
jz 1 v« • ovil« ui	1 « * -- - — - . _ vjr'
sto cvetja na grob pok. Vink^ j,f
ca daruje družina Pleščeva za prosvetni dom v Bazovic-
V počastitev spomina P0^^ li( sfijK
Flego daruje družina Kodrič 2^
■ - "fe
za Glasbeno malico V
spomina' pok. Vide Flezo da'.',\|:-
za prosvetno društvo v Skrdn ^rl-ra in Darinka Suman 2000 l'r' r[gfl stina Mozer 500 lir in Em-1 ^K. 500 lir. V počastitev sponTpa sestre Vide darujeta Danica u1 '^j-den Flego 3000 lir za Dijano ^ tico. Namesto cvetja na
dol*1
Vinica Tha daruje Anton MarC f N
daša) 10.000 lir za prosvetni Bazovici.	jj.
V spomin pokolne Vid°	l>
ruje družna Brajkovič prosvetno društvo Skedenj. N ^a((> cvetja na grob pok. Vinka daruje Srečko Križmančič !Z (Segonov) 3000 lir za Kult"rn gtc* Bazovica Namesto cvetja gfii pok. Vinka Marca daruie Mirk ,,g'-mančič (Jurjov. 3000 lir *a ,ja n-l dom Bazovca Namesto c v j)-grob pok. Elvire Carli roj c jr 9 ruje Mirko Križmančič 2000 Kulturni, dom Bazovica.	^
Vid?,, (l
Namesto cvetja na grob
go daruje Justina Vuga 1®°® Glasbeno matico.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili n® ^ poti našega dragega moža. sina, brata in svaka
Maria Semoliča
Didaktična ravnateljstva sporočajo.
da se na vseh slovenskih osnova h šolah vrši vpisovanje za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure Učenci, ki se Podo letos vpisali v drugi, tretji, četrti ali peti razred, naj prinesejo s seboj zadnje sprl-čevalo.
• • •
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Trstu, Ul. Montorsi-no 8, obvešča, da je vpisovanje v drugi ln tretji razred vsak dan od 9. do 12. ure ln se zaključi 25. septembra.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 28. septembra izlet v Bovec m Trento. Vpisovanje v društvenih prostonh vsak po nedeljek, torek, četrtek ln petek od 19.30 do 21. ure.
Društvena (ostllna na Opčinah priredi dne 21. 9. 1919 Izlet t vlakom v Novo Velenje. Vpisovanje pri Društveni gostilni na Opčinah do 24. t.m. vsak dan od 17 do 28. ure.
SPDT priredi v nedeljo, 21, un izlet na Ratitovec skozi Poljansko dolino in Škofjo Loko do Železnikov, od koder bo vzpon na vrh. Izlet Je za ljubitelje narave 4e prav posebno priporočljiv zaradi krasnih Jesenskih barv. Vpisovanje pri Nor-čl, Ul. Goppa 9 do vključno 18, sept.
po5®#?
se Iskreno zahvaljujemo. - ^ zahvala častitemu g dekanu rovalcem cvetja.	ji
Žalujoča družina
in sorodnik*
Ob prvi obletnici tragične našega dragega in nepoza'JI>8®*
Maria Periota
se ga toplo spominjajo: T®110 rlna z družino Daneu, mati, 9 bratje ter drugo sorodstvo.
f
Kontovel, 14. septembra
H
i*5
Z A II V A L A
Ganjeni ob izrazih
it**
ni izkazane naši dragi
Elviri Carli roj.fr^
se zahvaljujemo vsem, ^ sočustvovali z nami.
Sorodn*10
ZAHVALA
Toplo se zahvaltutemo vsem, ki so z nami sočust' ob bridki Izgubi našega dragega moža ln očete

VINKA MARCA
Posebna zahvala goap. rovBttoem cvetja.
I.T.F. — Ulica Zonta 3
župniku, sorodnikom ln vse«1
Žalujoča fena, hči ln d"
N
is
is
s
s
969
PrSnoršlin^nevnifc
ob
LU*
20.08
DA SE OHRANI STARA GODBENA TRADICIJA
- Nabrežinska godba na pihala 3 je nujno potrebna pomladitve
na-n 1-lerai tuf->" erdi-a v
Nekaj iz njene preteklostiki je poznala nihanja, krize in vzpone ■ Tudi Glasbena matica naj se zanima za pomladek
K
oe
SE EN DOKAZ MOČI ZADRUŽNEGA GOSPODARJENJA
V Vipavi danes svečano proslavljajo 75-letnico Kmetijsko-vinarske zadruge
Potem ko je prebrodila številne težave zlasti pod Dalijo, je danes vsestransko razvila svojo dejavnost
ipe
I | St^a?rež'ra' !d ld3ub vsem Pred- Ernest s svojimi 30 leti starosti »pega okolja za razvoj tu- , Ignac, ^ ima za st boj že 50 let iw mma dovolj razvitega kultur- ; «klarinetiranja», in Pavlo, vesten iru*	leti,,, nega življenja, životari iz godbenik še izza časa po prvi sve-
n	f v '8to tudi nas pihalni orkester. I tovni vojni.
jo li( 1	.................. ”
n
grof
dar11'
Spon s wf'
e
oni ’
i < a-sniK
Bar°'
< v“
'01SJ SKeO'
i»tif;
Vsul15
Kril'
711i*1:
Prav zato hočem opisati nekaj tii ,!.n n'-banj naše godbene sku-St e ki že preko 70 let doživlja vzpone in agonije. Ustanovlje-?ta..1897, se je godbeno društvo lh?Drpina» dvigalo in spet potap-.. o barka v plimi in oseki.
stoletja, ko je
K,*
Prejšnjega na s procvitom svoje kam-^-ske indus rije, zadihala tudi v jovelnem preporodu, se je nekaj | . 'Pzsmh vojaških godbenikov, z | pomočjo domačih podjetni-i j ’ dogovorilo s pokojnim Ferdi-j tijj.m Majcnom, vojaškim kapelic™' za oživitev godbenega dr j-rijavlo se je kar 20 članov, že izW -	-
jrir'
ruf«1
cvč'
J2rui«
svet«5 j sP , i<*
00 1 j
ir J!
NsiP*
V d*
■oo
,sf«Ž
mi'
Kfl'
Fur^jf
poO* & ' p»'
0	jrt.
' (P^
JO«1 '
•>
1	K
»r0®
, k
t.i»
v »
.i % lir *


lfl
*
f

st,Yn?i„ sestavljalo prvo jedro na-; glasbeno nadarjeni element, prišla ilifoce godbe, kateri je dirigent. v poštev za poživitev naše starine.
.-.opn  ---:_i----- ,---- -- Poglejmo Križane, njihov godbeni
pomladek kar lepo uspeva, isto vidimo pri trebenski godbi, v kateri že pridno sodelujejo mladi muzikanti. Ostala godbena društva v okolici Trsta pa bolujejo in hirajo zaradi premalega ali nikakega prirastka. Mnenje nabrežinskih godbenikov naj bi tudi Glasbena matica vzela v pretres ta žalostni pojav pri naših pihalnih orkestrih, ni popolnoma zgrešepo. Z nekoliko propagande med svojimi dosedanjimi učenci in z morebitnim organiziranjem teo: retskih tečajev za mlade godbenike, bi se lahko zamašilo marsikatero vrzel po naših podeželskih godbah. Rezervo torej imamo, talente za posamezne inštrumente bo treba u-smerjati v resne glasbene skupine, da ne postanejo v dozorelosti plen kakega oglušljivega ansambla. Vse mladince iz Nabrežine in bližnje okolice, ki so obdarjeni s posluhom in veseljem do pihalnega orkestra, vabi odbor Godbenega društva, naj se javijo ob večerih godbenih vaj.
Pripominjamo, da naša godba nima nikakega stalnega finančnega priliva, navezana je le na občasne, pičle dohodke redkih koncertov, ki še zdaleč ne krijejo izdatkov, kot so honoriranje tujih godbenikov, nabave not in drugi stroški. Obsojeni smo na blagohotno podporo občinstva, ki je tudi letos pokazalo svoj čut do domače godbe, ki bo z darovanimi prispevki poravnala tekoče izdatke. V bližnji bodočnosti imamo v načrtu izlet, katerega stroški bodo padli izključno v breme posameznih godbenikov ter nima letošnja nabiralna akcija nobene zveze s stroški potovanja.
Odbor Godb. društva Nabrežina
, že izkušenih godbenikov je
Teda časi se spreminjajo in godci z njimi! Tem požrtvovalnim vaščanom manjka svežega priliva; vsak večji nastop zahteva udeležbo vsaj 3 godbenikov iz sosednega društva. Ta pomoč je seveda povezana z občutnimi stroški, ki so v breme zelo pičlih dohodkov društva; razen tega trpi tudi repertoar koncertov in z »rezervisti* je skoro nemogoče priti do kakega umetniškega programa, ki bi zahteval polnoštevilno udeležbo pri vajah.
Zaradi tega je življenjska nujnost za nadaljnji obstoj naše godbe, da se čimprej najde način za «pomla-ditev» društva. V Nabrežini imamo mnogo miad:ne nad 15 let, ki bi kot
usmerjal prve korake v na hdh .razv°j- Temu «očetu» naše je v kratkem času uspelo, ItfjJ0 z naučenimi skladbami nad-4) ‘/ M*ivhinjce in Prosečane, ki so h imeli cmociopol* nastopov ob , as.u. M Vipavi. Leta 1900 je Klitju zastave pevskega dru-'Ilirija* nastopila naša «pleh-|L,Ta* že z izbranim repertoarjem j^rtnih točk in opernih arij. Prikuj® 55 Je sloves nadarjenih muzi-lo °v ter je razširila svoj delokrog je lljS?n] južnem Primorju. Znana od Jv,ezba naše godbe v Ljubljani, bvaio ®r je odnesla kaj laskave po-0« f Rabljena je bila tudi' v Trst jtj,razne cerkvene in druge slavno-ne utoneta v pozabo dve lij*/1 tonogih dogodivščin iz nekda-njenega delovanja.
Ued
m
Ifi6; v paradne namene jim je CV1.. lepa temnoplava uniforma, iajhcena z raznimi svetlimi znač-« je bila po naključju zelo
Prvo svetovno vojno so imeli muzikanti kar po tri društvene
ll.	\1 nrit<n4rm norviAnn lir« ia
£r?učena & ki j .	.
JV v1 svečanim oblekam tedanje
» toornarice. V nekem sprevodu
***itm-r - vc,,j v Trst’ So v teJ ga]a' strumno korakali tudi naši
Na vprašanje policijske-jčj "pisarja, iz katerega pristani-io tfribaja ta mornariška godba, Njljj^spitan* Majcen odvrnil: «Iz ,^'nelj, Sledila je prepoved noš-lepih oblek!
bili« -n.eki prireditvi v Vipavi so (oi^si muzikanti ob zaključku na-• rnuz'clrar|ja pogoščeni z in. Pristno domačo kapljico, sili , bni domačini so jim nano-<tašk' e ^oserje* vipavca, ki je lrn /bokaduram* in «bokincem» Sojj ljr'jal. Tedanji vaški šaljivec I'lhiviriez li'urlan Šuštar) si je ob kjjPripravil .popotnico*; v svoj (jj-^bkon je vlil kar cel «dopjo* al°če kap'jice. Vsebina tega * gor.!°arja* je polagoma izginjala ?uh6 5-evern «sodu», bas je postal njegov lastnik pa je čutil mo-
•Oto « 1	•	-
> je drugi dan, ko je dejal, da
zba’- če bi ga napadel kašelj
v^t'eta 013 je začel delovati pod za-,;'uzne8a Majcna polis C"cni orkester, kateremu pa ^iv' odmerjen le kratek obstoj. jswa. J« spet godba na pihala, «ver le stoDil na čelo pok. Josip ,aška 1 a'tilen bivši godbenik vo-Sih 6 Psuzike. Ni bilo več predvoj-Hi ^Sojev za razvoj, posebno v ^3° je prešlo društvo pod «za-hnk'» čmih oblasti, ki so seve-j'jh ^Pravile .čistko* tudi v njego-<1	Imenovanje kapelnikov,
u'’ Ppgodu vaškim mogot-%ov 0 .Pojeni programi godbenega prisilno sodelovanje ob >0 jP*1 proslavah in druge šikane, ?wiPopolnoma ohromele prejšnjo kjTno aktivnost.
‘k j °?voboditvi je godba kaj kma-'Pela z vajami pod vodstvom taljenega domačina Ignaca Per it 'katerega je kmalu zamenjal It penjeni pok. Devetak, Razvila *tsln, , svoje sposobnost' in kmalu *iv*a kot ena najbolj so!:dnih Uh q,v Slov. primorju. Zaradi raz-koliičin pa je začel razvoj mj P^ati ter je v zadnjih letih Sile - na n'vo glasbene skupine z V j.P1 mi perspektivami. Imamo Sla j^PlinTane godbenike in agil-^..oirigenta Stanka Misleja, ki v - vso pohvalo za delovanje lojji t®žki situaciji. V vrstah nase Vri vedno aktivno nastopajo Pluzikanti, kot so trije Pertoti'
se obenem toplo zahvaljuje občinskemu odboru za odobritev zneska, ki mu bo omogočil skupno z drugimi prispevki, nabavo jopičev, potrebnih za dopolnitev uniform ter se priporoča za nadaljnje razume-' vanje za potrebe društva.
Vaščan
Kmetijska vinarska zadruga Vipava praznuje letos biserno obletnico obstotja. Točno pred 75 teti dne 27. .junija 1894. leta je bila v zadružni register vpisana «Regi-strovana Vipavska vinarska zadruga z omejenim poroštvom)); in je tako danes to najstarejša tovrstna zadružna organizacija v Sloveniji. Čeprav smo o tem jubileju že pisali, objavljamo še nekaj zanimivosti iz njenega delovanja.
Vipavsko vinarsko zadrugo so ustanovili napredni slovenski kmetovalci, predvsem vinogradniki, zavedajoč se, da lahko v organizirani družbi in združenem delu postane tudi brezpomemben poso-meznik zelo važen čindtel.j.
Že ob ustanovitvi je bila pred zadrugo -postavljena njena osnovna naloga, da mora skrbeti za čim hitrejši napredek vinarstva in kmetijstva nasploh in siceT tako, da svoje člane seznanja z razvojem agrotehnike, da jim po čim ugodnejši ceni nabavlja ustrezen reprodukcijski material ter odkupi in čimbolj« vnovči njihove proizvode.
Navzlic vsem težavam in krizam, ki so .jih prinesla posamezna zgodovinska obdobja, je zadruga v celoti izpolnila in tudi danes izpolnjuje nalogo, ki ji je bila zadana ob njeni ustanovitvi. Trdčetrt-stotetno delovanje Vipavske vinarske zadruge lahko razdelimo v tri ločena zgodovinska obdobja.
Prvo obdobje zajema čas od u-stanovitve zadruge do razpada av-stroogrske monarhije 1918. leta. V tem obdobju so marali takratni člani vložiti maksimalne napore,
maj ustanovljeno zadrugo alt so jo takrat tudi imenovali -ganizacijo samopomoči. Posamezne stranke so poskušale vse metode in načine, da bi tako združevanje razbite. Tudi od takratnih oblasti ni mogla zadruga pričakovati kakega razumevanja, ker jim je predstavljala oviro pri uresničevanju njihove raznarodovalne politike. Navzlic vsem težavam in krizam pa je članstvo Vipavske vinarske zadruge, a še posebno njeno vodstvo, znalo iskati in tudi našlo svojo pot tako, da se je izognilo čerem in uspešno prebrodilo vse vdhairje.
Drugo obdobje je bilo za Vipavsko . vinarsko zadrugo še veliko težje. Po končani prvi svetovni vojni je bila Primorska in njeno ljudstvo poklonjeno Italiji. Z nar stopom fašizma se ,ie pričelo največje trpljenje za to peščico slovenskega življa. Italijanske fašistične oblasti so uporabljate najbolj grobe metode, da bi primorske Slovence poitalijančite. Odpravili so vsa slovenska obeležja. Prepovedali so slovensko besedo in pesem. Na vse načine so ljudi trpinčili in jih spravljali v bedo in obup. Ker je bil dohodek prebivalstva Vipavske doline vezan predvsem na proizvodnjo grozdja in vina, so propagirali proizvodnjo žit, za kar pa m bito in ni pogojev na tem delu slovenskega mediteranskega sveta. Vse to pa je spravljalo naše delavne kmete v vse večje siromaštvo. Ko je bil kmet dovolj zadolžen, je šla kmetija na dražbo, a on z družino je
da so ohraniM in konsolidirali ko- šel kamor je vedel in znal. Na nje-
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Novi miljski vodovod zagotavlja 3440kubičnih metrov vode na dan
Vodovod za miljsko, ankaransko m škofijsko področje je bil dograjen dve leti pred rokom • Gradnja višinskega vodovoda
Na kraitko smo že poročali o otvoritvi novega linijskega vodovoda, ki je venkega pomena ne samo za prebivalstvo Miijskih hribov, ampak tudi za celotni obalni pas med Koprom in državno mejo z Italijo s številnimi gospodarskimi, turističnimi in zdravstvenimi objekti. O samem dogodku še nekaj podrobnosti.
Otvoritvene svečanosti . na .črpališču Rižanskega vodovoda v Ri-žani so se udeležili člani kolektiva Rižanskega vodovoda ter številni predstavniki oblasti, družbeno političnih organizacij in gospodarstva koprske občine. Med drugimi so bi.i prisotni tudi sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Ivan Renko, predsednik obalne konference SZDL Mario Abram in pred sednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Le-ta je v uvodnem govoru podčrtal pomen novih naprav, s katerimi bo rešen problem vode za Miljske hribe ter za škofijsko in ankaransko področje. Mnogokrat so tu zašli v velike težave, zlasti med turistično sezono in so potrebovali pomoč tudi sosednjega področja.
Miro Kocjan je zatem govoril še o nekaterih nerešenih problemih preskrbe z vodo koprske občine ki rekel, da je višinski vodovod že programiran, prav tako pa se uspešno rešuje vprašanje finansiranja tega objekta. Po drugi strani skupščina skrbno proučuje problem preskrbe z vodo tistih vasi, ki jih ne bo zajel višinski vodovod. V tem primeru bodo dali pred-
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiimmHiiimiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiirmiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
RAZKRINKANA DEJAVNOST DVEH MLADENIČEV
Kar na tekočem traku sta kradla stare avte
Preprodajala sta jih cele ali po kosih V kratkem času sta zagrešila pet tatvin
$i;boh.i:x
za kino
Fotografski material
***• Ul. Mazzini 58 l'el 783-381
Prijatelje
I^Prošamo da
to e a a n c e nas obiščejo
24-letni mehanik Silvano Astolfi r iz Ul. Flavia št. 22 in 22-letni tekstilni delavec Giorgio Alegna sta začela proti koncu preteklega avgusta z dejavnostjo, ki je nekako v modi v današnjih tatinskih krogih. Začela sta krasti avtomobile, in sicer precej izrabljene fiate 600, s katerimi sta se na razne načine okoristila. V svoji sorazmerno kratki karieri na tem področju sta ukradla pet fiatov 600, pri šestem pa se jima je zataknilo in na dan je prišla tedaj, kot se to vselej dogaja, dolga veriga prejšnjih tovrstnih podvigov.
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so jima prišli na sled, kot rečeno, ob njunem zadnjem podvigu, ki sta ga izvršila 6. avgusta ponoči. Omenjene noči sta mladeniča ukradla avtomobil fiat 600 z registracijo TS 42861, ki je last Mi-chela Appolonija iz Starih Milj št. 4. Ko so ju agenti ob tej tatvini odkrili in nato z; * išali na kvesturi, sta mladeniča razkrila vso svojo dejavnost.
Prvo krajo sta izvršila 25. Julija. Ukradla sta avtomobil fiat 600 z registracijo TS 35283, last Graziana Ielenicha iz Ulice Panebianco št. 100, zamenjala sta njegovo evidenčno tablico z neko drugo, kf je pripadala nekemu staremu Astolfije-vemu avtomobilu, ter se z avtomobilom odpeljala v okolico Brescie, kjer sta ga prodala nekemu trgovcu obrabljenih avtomobilov. Mimogrede sta na avtocesti Padova Vi-eenza trčila v neki calfa romeo* in po trčenju zbežala.
Iz Brescie pa sta se morala na kakšen način vrniti v Trst in ker sta ukradeni tržaški avtomobil prodala, sta v Bresci ukradla drugega. Seveda sta si tudi tedaj izbrala izrabljen fiat 600. V noči 28. julija sta namreč ukradla fiat z registracijo BS 124853, ki je last Salvatora Catanzara. Spet sta zamenjala evidenčne tablice ter se pripeljala v Trst, avtomobil pa naslednjega dne pustila na neki stranski poti pri Dolini.
Nekaj dni pozneje, in sicer 2. avgusta, sta bila mladeniča spet na pohodu. Zamikal ju je star fiat 600 z registracijo TS 30721, ki ga je lastnik Romano Sain parkiral v bližini svojega doma v Ulici Pitacco. Avtomobil sta naslednjega dne prodala 29-letnemu Marinu Simichu z Opčin, ki je bil zaradi sprejemanja ukradenega blaga tudi prijavljen sodnim oblastem.
Podobno sta naredila s fiatom 600 (TS 24273), last Maria Bensa iz Ulice Boito St. 2, ld sta ga ukradla tudi 2. avgusta. Najprej sta ga razbila, nato sta njegove uporabne dele prodala Marinu De Carlucciju iz Ulice Capodistria št. 36. Poleg tega sta 30. julija ukradla tudi «600» z registracijo TS 25885. Slednji avtomobil pa so agenti odkrili nekje v predmestju in ga izročili lastniku, Giandiegu della Barca iz Ulice Iso-la št. 5.
Zaradi vsega tega so varnostni organi letečega oddelka prijavili mladeniča sodnim oblastem pod obtožbo tatvine z večkratnimi obte-ževalnimi okoliščinami.
nost vsem tistim krajevnim skupnostim, ki se bodo lotile urejevanja preskrbe podeželja z zdravo, pitno vodo.
Direktor Rižanskega vodovoda Karel Klun pa je v svojem govoru poudaril, dia je bita zgraditev vodovodnih naprav za miljsko-an-karamsko škofijsko področje predvidena šele za leto 1971, vendar so jo lahko izgotovili prej, ker je priskočilo na pombč tirrtštičfiD podjetje Adria. To podjetje se .je namreč dobro zavedalo, kakšne nevšečnosti jim lahko naprti pomanjkanje vode med glavno turistično sezono in je s svojimi sredstvi pripomoglo, da so skrajšali rok izgradnje. Pomagal pa je tudi kolektiv bolnišnice Valdoltra in druga podjetja na sektorju Ankaran-De-beii rtič.
Zmogljivost novih naprav znaša 3440 kubičnih metrov vode na dan. Pri gradnji so sodelovali:	SGP
Stavbenik, SGP Primorte, 11. Ok-tomvri Kumanovo, Elektro Koper, Industrijsko montažno podietje Ljubljana, Ladjedelnica Piran, montažna grupa Rižanskega vodovoda
in Litostroj Ljubljana.
* * *
Literarna revija italijanske manjšine na Reki La battana in turistično društvo v lovranu pripravljata posvetovanje o problemih filmske umemosfi v Jugoslaviji in v Italiji na temo «Film kot vest družbe*. Posvetovanje bo od 8. do 12. oktobra v Lovranu, povabili oa so najpomembnejše jugoslovanske in italijanske filmske ustvarjalce. Program predvideva razen razprav tudi prikazovan V ffmov.
KONTOVEL
Ob obletnici smrti Maria Pertota
Pred ledom dni, 12. septembra, Je Mario Pertot s Karatovela bra. giično izgubil življenje pod kolesom žerjava na Božjem polju pri Proseku. Nesreča, kd ji v prvem trenutku nihče ni hotel verjeti, je hudo prizadela ženo Marino, mater, sestri, brate, sorodnike in vse domačine. Mario je bil zelo blagega značaja, priden delavec in zaveden Slovenec.
Komaj 16 tet je imel, ko so ga odpeljali v «Battaglione speciale«. Po kapnjtulncdiji Italije se je vrnil dbmov in odšel v partizane, kjer so ga Nemci zajeli in odpeljali v taborišče smrti. Sestradan in izmučen se je vmda domov jpo zmagi nad naciiaišdzmom in se zopet oprijel dela. Malo pred nesrečo se je poročili in kruta usoda mu ni dovolila, da bi še dolgo in srečno Zavel v svojem družinskem okolju.
MEDJA VAS
Umrl je Marij Semolič
— j vi
septembra, je v najlepših moških letih, saj mu je bilo šele 36 let, umrl v tržiški bolnišnici Marij Semolič, po domače «Flandar-jev*. V sredo popoldne so pokojnika pripeljali iz Tržiča v Štivan in ga pokopali na domačem pokopališču. Tako v Tržiču kot v Sesljanu se je od dragega pokojnika poslovilo veliko število njegovih prijateljev in znancev, ki so ga imeli radi in visoko cenili zaradi njegove marljivosti in značaja.
Po osnovni šoli se je Marij učil za zidarja. Dobro se je izučil in kmalu postal odličen zidar, nato pa je ustanovil svoje malo gradbeno podjetje in delal kot mravlja, dokler ga niso morali odpeljati v tržiško bolnišnico. Zadnje čase je sicer bolehal, nihče pa si ni mislil, da bo čez dober teden umrl
Pred desetimi leti se je poročil z ženo Ado iz bližnjih Cerovelj. Pred osmimi leti se jima ie rodil sin Sergij. Mali Sergij letos ni praznoval svojega rojstnega dne, 9. septembra. Dragi očka mu je namreč umrl prav ta dan.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje.
750 let srbsko-pravoslavnc cerkve
Srbska pravoslavna cerkev praznuje letos 750-letnico, odkar je sv. Sava dosegel njeno avtonomijo in to obletnico bodo proslavljali danes po pravoslavnih cerkvah od Beograda do Avstralije. V poslanici sinoda srbske cerkve iz Beograda, ki jo bodo brali v cerkvah, je med drugim rečeno, da je pravoslavna cerkev bila priča narodnih in kulturnih dogajanj in da je vedno bila na strani srbskega naroda. Poslanica beograjskega patriarha poziva vernike, naj ji ostanejo zvesti.
Spričo razmer, ki vladajo v srbski pravoslavni cerkvi v Trstu, bo tisti del pravoslavnih vernikov, ki je ostal zvest beograjskemu patriarhu Germanu, prisiljen proslavljati ta jubilej v grško-pravoslavni cerkvi v Ul. San Nicolo z verskim obredom in tv skupna prošnji z vsemi tistimi zvestimi srbskimi sinovi, ki varujejo in branijo svojo cerkev in njeno enotnost pred janičarji in zunanjimi ter notranjimi oblastneži*. kot je rečeno v članku, ki nam ga je poslal za to priložnost član tržaške pravoslavne verske skupnosti, ki je ostal zvest beograjskemu pa triarhu Germanu.
kot govo posestvo pa so Italdiianske obor- lasti naselite svo.ie koloniste, da bi pospešile raznarodovanje.
Prav v tem obdobju je Vipavska vinarska zadruga odigrala največ-jo vlogo taiko v gospodarskem kot v narodnostnem pogledu. Na občnih zborih in sejah članstva se je, navzlic prepovedi, govorilo slovensko in tudi peto slovenske pesmi, kar je ljudem vlivalo vero in upanje v skorajšnji konec suženjstva in v lepše in srečnejše življenje. V prostorih Vipavske vinarske zadruge so se porodili tudi prvi zametki OF, kar nazorno dokazuje dejstvo, da se je aktivno borila za socialno in nacionalno osvoboditev. Doma so ostali le starejši člani in tudi ti so aktivno in organiziramo pomagali NOV in hkrati branili imetje zadruge. Prav to pa je omogočilo, da je lahko takoj, po končani drugi svetovni vojni, oziroma po končani socialistični revoluciji, pričela z normalnim delom.
S tem pa se pričenja tudi tretje obdobje ali tretje četrtstoletje delovanja Vipavske vinarske zadruge. To je povsem novo poglavje v zgodovini našega zadružništva, katero bi lahiko razdelili na več obdobij iskanja najboljše razvojne poti. Menimo pa, da je to obdobje še vedno sveže in poznano. Prav pa je povedati, da tudi v tem obdobju ni manjkalo težav in problemov, ki pa jih je znala, prav ta zadruga uspešno prebroditi. Takoj po končani vojni so člani te za-druge vložili ogromne napore za čim hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Od do taifcrait sorazmerema majibne zadružne organizacije, se je Vipavska vinarska zadruga razvila v močno gospodarsko organizacijo, ki dosega, pri poprečno' 300 zaposlenih nad pet milijard s.dln bruto dohodka letno.
Tak uspeh je zadruga dosegla tudi s tem, da je vlpžila maksimalne napore za razvoj čim boljših kooperacijskih odnosov oziroma za utrjevanje vezi z zasebnimi kmetijskimi prozvajalci. Za primere naj navedemo le to, da če je še pred nekaj leti obstajalo mnente, de. lahko zadruga odkupi do 5.000 litrov mleka dnevno, ga odkupi danes že preko 17.000 litrov. V dobrih dveh letih ji je uspelo močno razviti kooperacijsko vzrejo piščancev in bo letos proizvedenih že preko e-nega milijona komadov. S pomočjo občinske skupščine, kmetijskega zavoda in kmetijskega inštituta je uredba že več vzorčnih kmetij ’ s specializirano proizvodnjo. V zadnjih letih je obnovila več vinogradniških in sadjarskih površin tako v zasebnem kot v družbenem sektorju. Daleč po svetu ie poznana kvaliteta plemenske živile sivo-rjave pasme. Poznane so tudi prvorazredne cepljenke, ki jih v kooperaciji proizvaja na svojem področju, še bolj so poznana vina te najstarejSe slovenske zadruge, Lahtoo bi še In še naštevali uspehe, ki jih je ta zadruga dosegla v svo-jem 75-letnerm obstoju, a še posebno v svojem povojnem delovanju. Odraz njenega dela se morda lahko oceni tudi po tem, da je navzlic težavam, v katerih se še vedno nahaja ta or im p. ma panoga gospodarstva, vsako teto zaključila poslovanje z aktivo, kar il tudi omogoča nenehni razvoj. Take u-spehe dosega zadruga zato, ker so njeni samonoravpl organi vodili zares dobre	politiko.
Ta svo) vebkt jvibllei bo zadruga proslavila danes z naslednjim programom;
od 8. do 9 ure bo koncert godbe na rthort nred zadružnim domom v Vioavi
—	ob 9 uri bo'otvoritev razstave grozdja in vtna s ndkušnto vin °J( ,9- do J4- n-e bo možen o Ziea cbret.ov zadruge s prikazom proivvodov
ob, ,10- uri bo otvoritev živino-reiske razstave
—	od 16. ure dalje bo presta zafoa-va s pierere t—oj po ansambel «Veseli Fr'ibawri».
Za pilačo 4n ledačo bo vsestransko Poskrbi'eno.
Menim, da 1e moiv, če ob tem visokem jiblleJu čertltsmo vsem delavcem in članom KVZ Vipava z želio. ds H imečl v bodoče še več uspehov.
Fran Tomažič
Z UDELEŽBO SVETOVNIH ANSAMBLOV IN SOLISTOV
Prvorazredni koncerti na dubrovniških letnih igrah
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nepošteni naklepi
treh Jugoslovanov
Agenti komisariata javne varnosti na pomorski postaji so včeraj u-®t»vi'H in aretiram tri jugoslovanske državljane, pri katerih so odkrili knjižico s potovalnimi čeki za vsoto 2.00!) ameriških dolarjev in ameriški potni Ust na ime iste osebe, kateri pripada tudi knjižica.
Aretiranci, katere so nato predati agentom letečega oddelka kvesture, so 29-tetni Peitar Circovič Iz Beograda, 40-letnl Najti Sajko iz Sarajeva in 28-tetmd Ivo Bego iz Splita. Agenti s pomorske postaje so izjavah, da so nameravale omenjene osebe ponarediti potni Mst m na ta način dvigniti vsoto 2-000 dolarjev. Med njihovo prt-Ijago so agenti med drugim odkriti še vrsto drugih sumljivih pred-to®tov za katere sklepajo, da so prisvojeni na nejasen in sumljiv način.
Agenti letečega oddelka so sedaj uvedli preiskavo, dia ba razjasnili okoliščine v zvezi s krajo potnega lista in potovalnih čekov ter kraj, kjer Je do tatvine prišlo.
Varnostni organi kvesture so včeraj aretirali in pospremili v ko-ranejstoe zapore tri osebe, ki so se prekršile nad cestnim zakonikom in jih Je tržaško sodišče že obsodilo na različne kazni.
En mesec pripora bo moral presedeti 39-tetnd Remlgto Mureno Jz Utice T. Luciani št. 15. Aretirali so ga agenti javne varnosti s komisariata na Trgu Stare mitnice. Glavni komisariat je izročil sodišču 43 letnega Akta Bottacdna iz Utice Rota št. 3, ki je bil obsojen na dva meseca pripora, komisariat iz Starega mesta pa je izročal 58-tetnega Viittoria SerUje Iz Utice TaneUto št. 10, ki bo maral presedeti v zaporu kar 15
v februarju prihodnjega leta ponovno gostoval v Jugoslaviji:	v
Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V Ljubljani bo pripravil Beethovnovo IX. simfonijo.
Na petem koncertu v zadnjem tednu Dubrovniških letnih iger je nastopil pianist Claudio Arrau iz Chiia, ki ga prištevajo med pianiste prvega reda. Njegova igra je to tudi potrdila, vendar smo v pogledu glasbeno vsebinskega oblikovanja pogrešali večje notranje napetosti in tudi večje poglobljenosti v značilnosti sloga posameznih del Beethovna (Sonata v As-duru, op. 110), Schumanna, kate-lega Fantazija v c-diuru, op. 17 je bila morda najbolj plastična, dalje Debussyja (Images) in Chopina. Med tremi skladbami zadnjega je najbolj uspel Scherzo št. 1 v h-molu, op. 20.
šesti koncert sta izpolnila Or-chestre de la Suisse Romande in zbor RTV Beograd. «TROIS POfc-MES D’HENRI MICHAUX» za zbor in orkester poljskega skladatelja • avantgardista Witolda Lu-toslawskega je bolj uspela v orkestralnem kakor v zborovskem delu, kd zahteva rafiniranih zvočnih gradacij in bogato skalo barvnih nians, krikov in šumečega govorjenja — skratka novih vokalnih učinkov. Sicer pa ni lahka naloga za zbor, da bi se iz tradicije klasičnega načina petja takoj z enakim uspehom vključil v nova pojmovanja in v novi način kreiranja. Kljub temu pomeni za zbor uspeh in treba mu je priznati trud ter vloženo delo, ki bo v bližnji prihodnosti gotovo doprineslo večji popolnosti. Pri tem moramo pripomniti, da je prav, ko umetniško vodstvo festivala vnaša v koncerte najnovejša sodobna dela. Ta težnja bo imela pozitivne posledice samo, če bodo programi vsebovali te najbolj kvalitetne ustvaritve. Kajti le s kvaliteto si bo nova ustvarjalna smer z uspehom krčila pot do u-metniške prepričljivosti in kreativne upravičenosti. Sledila je Peta simfonija — z oznako: Simfonija di tre re, (ker se vsi trije stavki končajo z udarcem timpa-nov na tonu «re») Arthura Ho neggerja. Kakor da je orkester prišel v sfero svoje domene, v svoj pravi svet, v katerem je zadihal s polnimi pljuči! Paul Klec-kd je kakor igraje z njim oblikoval svoj zasnutek interpretacije tega zanimivega dela. V izvrstni igri in inteligentnem reagiranju orkestra v smislu dirigentovih teženj, je simfonija ohranila napetost do konca. Višek večera je bilo De-bussyjevo delo LA MER. Pri tem ni prišla db veljave le izvrstna pripravljenost orkestra, posebno pihal in trobil, njegova izvajalska disciplina, celotna zvočna ubranost, kakor tudi homogenost po-
sameznih skupin, temveč tudi izredna glasbena kultiviranost celotnega telesa. Po oblikovanju od drobnih domiselnih učinkov preko fraz, ki so se razpenjale v širokih lokih, po zapletu celotnega tkiva v plastičen zanos, po dinamičnih gradacijah in barvitosti, čvrsti strnjenosti in zaokroženosti v celoto ter po nelzumeteiče-nem prispodabljanju programske vsebine — je dirigent dosege! poustvari tev močnih impulzov, ki „o bomo morda stežka še kdaj slišali.
Za sedmi koncert, na katerem je nastopil violinist Isaac Štern, je spričo njegove popularnosti, kateri je pred leti pripomogel tudi film, vladalo ogromno zanimanje. Kar se tiče virtuozne, bril jan'ne igre, je umetnik izpo nil pričakovanja najširšega poslušalstva. N.e-gova igra je prepojena s pa eb-nim šarmom in toplino ter tudi z neposrednim učinkovanjem — pri tistih delih, ki so umetnikovi #•» sebnosti	na,bližja:	rom; nfika,
skladbe nagnjene k bieščavosti, igrivosti in trenutnim občutjem. V tem je morda nepreko-ljlv m-terpretator — virtuoz, kri je pokazal trdi ob dodanih skladbah. Iz sporeda :e bila najbolj poglobljena in notranje logično se razvijajoča Brahmsova Som-ča v d-molu, op. 108 št. 3, ki je zapustila vtis plastične interpretacije v čistem, plemenitem trnu, v lepo oblikovanih frazah. Zanosni vzgo-ni pri Bachovi Soneti v g-mo'u št. 1, predvsem pa rri Tartinijevi Sonati «Ii trillo del di'’vo’o» so mestoma šli na škodo čVoče tona, kar je motilo. Poslušalce sta navdušila Mozartov Adagio v e-dum in Rondo v c-duru. Z vsemi značilnostmi .ie izvrstno podal Ra-velovo skladbo «Tzig?ne» plastično, virtuozno, učinkovito.
Dubrovniški festival je po plati glasbenih prireditev zaključila Beethovnova mogočna Missa so-lemnis, op. 123. Pod vodstvom dirigenta Paula Kleckega so jo iz-vajali Orchestre de la Suisse Romande, zbor RTV Beograd in solisti: sopranistka LjiHana Moln^r-Talajač, mezzosopranistka Biserka Cvejič, tenorist Luigi Ottolini in basist Boris Carmeli. Vsi so sodelovali z zbrano zavzetostjo in nam predstavili to visoko glasbeno ustvaritev na visoki umetniški stopnji. Najboljše je izzvenel «Ag-nus Dei», kjer so zlasti solisti dosegli najlepšo zlitost v skupnem petju.
Letošnji festival je ponovno potrdil, da so Dubrovniške poletne igre sestavni del življenja in dejavnosti v Dubrovniku. Sodelovalo je niz prvorazrednih domačih glasbenih umetnikov in ansamblov pa tudi številni solisti in ansambli svetovnega formata iz USA, Anglije, Italije, Francije. Švice, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in od dru-
god>	Ivan Silič
HOTEL TURIST
•	V LJUBLJANI
■ VAS VABI V SVOJE NOVE SODOBNE HOTELSKE PROSTORE: HOTELSKE SOBE, RESTAVRACIJA Z VRTOM, NOČNI BAR, BISTRO, APERITIV BAR, BANKETNI PROSTORI.
NOČNI BAR (samo ob delavnikih) odprt od 21. do 3. ure ■ začetek mednarodnega programa ob 23. uri ■ strip - tease ■ plesna glasba.
TRGOVINA
ELEKTR0-G0SP0DINJSKIH
PREDMETOV
KRIŽMAN
Veliki Repen 85 Tel. 227-115
ALG0R
ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE
/ždliiA'
' W
PRIRODNA
MINERALNA VODA
EKSKLUZIVNA
ZALOGA
VEL0X
T RI ES T E Via Rismondo 9 Tel. 761-884
Kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje
■	ih- ‘ s..**' •«*L._.    *
PnmorštHinevlilk
NEDELJA, 14. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 čembalo; 10.00 Godalni orkester; 19.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Jaka Štoka; »Anarhist*; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Sibelius: Finska: 18.45 »Pratika*; 19.00 Orkester; 19.30 Lahka glasba; 20.00 šport; 20.30 L. Rehar: »Prišli buo-duo snubeL; 21.00 Semenj plošče;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
11.00 Tržaški motivi; 11.25 Tam-buraški ansambel; 12.15 Tedenski športni pregled.
KOPER
8.30,	12.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Orkester; 11.00 Nove plošče; 11.15 Orglar D. Dodd; 11.30 Pevci; 11.45 Uspeli motivi; 12.10, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 Orkester Lefevre;
15.00	Domače viže; 16.00 Prenos RL; 20.00 Orkester Welk; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba;
23.30	športna nedelja.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 10.15 Ura glasbe; 11.30 Roditeljski krožek;
12.00	Kontrapunkt; 13.15 Fabrizi in Biagini v avditoriju C; 14.30 in 15.10 Nove pesmi; 15 30 Operna antologija; 16.00 Popoldne z Mino; 16.30 Nogomet od minute do minute; 18.30 Simf. koncert;
19.20	Godala; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Šport; 21.25 Pianist S. Richter; 22.25 Zbori z vsega sveta.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori;
12.15	Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Vaš prijatelj Vianello; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 18.00 Orkester; 20.00 Glasbena fantazija; 20.40 Sopranistka L. Priče in tenorist J. King; 21.25 O Sueškem prekopu.
III.	PROGRAM
10.00	Mozart, Ojstrah, Mahler;
12.20	Schumannove skladbe; 13.00 Bach in Beethoven; 14.00 Dve sardinski folk. deli; 15.30 Kezdch-Squarzina: Bouvard e Pecuchet; 17.35 Sličice iz Francije; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost; 21.00 L. Can-dori: Megla:
FILODIFUZIJA
8.00	Bach, Martinu in Šostakovič: 9.15 Klavir; 9.35 Malipierov kvartet; 10.55 Schubertov scherzo štev. 2; 11.00 Cimarosa, Haendel, Mozart itd.; 12.00 Tenorista Per-tale in Bergonzi; 13.20 Blochova rapsodija; 14.10 Sodobna glasba.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 James Kriiss: »Srajca srečnega človeka*, igra za otroke; 9.43 Skladbe za mladino; 10.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...: A. Lapajna: Kako so 1944 volili v Bukovšek okraju; T. Drobnič: Na goriški fronti; 11.50 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Novi ansambli; 14.40 Nedeljska reportaža; 15.05 Zabavne melodije; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 Sl. Mrožek: Gost — humoreska; 17.05 »Po domače*; 18.05 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!;
20.15	Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.15 Zaplešite z nami; 24.05 Pe-Lo-Tien: Pesmi;
24.15	Godala v noči.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.40 Šport; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Polčas nogometne tekme; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sodna razprava pri odprtih vratih: Praznina treh ur; 22 20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Poje Mirtam Makeba; 22.10 Na mejah Arizone.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonikar Sony; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambu-raški ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pevski zbor; 18.55 Porterjeve skladbe; 19.20 Znani motivi; 20.00 športna tribuna; 20.30 Z glasbo po svetu; 21.00 Iz svetovnihh romanov; 22.00 Slovenski solisti.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Casamassima; 13.40 Iz Viozzijeve operne glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 15.30 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Poje Elda Viler;
10.15	Glasbeni vrtiljak; 10.45 Ansambel Dik Dik; 11.15 Orkester La Blanc; 11.30 Popularne pesmi;
12.00	in 12.45 Glasba po željah;
14.00	Športni ponedeljek; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 14.35 Danes pojo...; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 16.30 Iz operetnega sveta; 18.00 Od opere do opere; 19.00 in 20.30 Prenos RL; SO.OO Santo in Johnny igrata za vas; 22.10 Motivi za vsakogar; 23.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe;
11.30	Mezzosopranistka Pia Tas-sinari; 12.05 Kontrapunkt; 13.45 Filmska glasba; 14.45 Nove pesmi; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert; 22.30 Glasbeno-govomi spored.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Lahka glasba; 9.09 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbčane pesmi; 11.35 Ansambel tedna; 11.50 Jimmy Fontana in Rosanna Fratello; 13.00 Program z Azna-vourjem; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.18 Neapeljske; 15.35 Znanstvena oddaja: 15.35 Glasbene počitnice; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Harmonike; 21.30 Glasba iz Latinske Amerike: 22.10 Kvizi narobe; 22.40 Angleške plošče:
III.	PROGRAM
10.00	Schubertov Kvartet opus 163; 10.45 Rousselova Simf. štev.
3; 11.15 Bach, Sonata; 11.30 Od gotike do baroka; 12.10 Vivaldijev koncert; 12.20 Mozart in Hin-demith; 14.30 Šostakovič, Kvartet štev. 10 in Simf. štev. 9; 15.30 Malipierove skladbe; 17.20 Parodi in Jachino; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Od hominida do robota.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert; 10.10 Lesur: Pastorala; 10.20 Mozartove skladbe; 11.55 Španska folk. glasba; 12.10 Berlinski filharmonični orkester:
13.30	Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja: 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 Orkester »Pocho*;
11.15	Pri vas doma; 13.10 J. Novak: »Figaro* iz komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam; 15.05 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Zbor iz Bilčovsa na Koroškem; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gluck: »Orfej in Evridika; 19.15 »Signali*; 19.35 Iz arhiva lahke glasbe; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 «Fantje treh dolin*; 21.00 Skupni prograh JRT: Dubrovnik; 23.15 Jazz; 24.05 Milan Štancar: Pesmi; 24.15 Veliki orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	Program za najmlajše; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film »Pristanišče v megli* z J. Gabi-nom in M. Morgan;; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanja; Fantazija kot eksaktna veda;
22.15	S>mf. koncert: 22.55 Ferrara: Premio estense.
ŽIVAHNA TRGOVINSKA DEJAVNOST V JULIJU
V Gorico prihaja vsak dan
več jugoslovanskih kupcev
Izkoriščajo krajšo cestno razdaljo čez Črni vrh in veliko možnost parkiranja v središču • Goriška podjetja izvažajo v najrazličnejše predele sveta
Tudi v letošnjem juliju je bila v gradeških trgovinah, kjer je bilo
trgovinska izmenjava med Goriško in sosednjo Slovenijo zelo živahna. Če razširimo naš pogled na celotno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo, lahko ugotovimo, da se precejšnji del trgovinskega prometa odvija skozi Gorico in sicer čez cestni blok pri Rdeči hiši, kjer gre vsak dan čez mejo v obe smeri na stotine z raznimi vrstami blaga natrpanih tovornjakov.
V juliju smo uvozili s sosednjega jugoslovanskega področja sveže mleko v vrednosti 12 milijonov in pol lir. Istočasno smo uvozili za 7 milijonov 225.662 lir mesa, razne vrste lesa in lesnih polizdelkov v vrednosti skoro tridesetih milijonov lir, kraft papir v vrednosti 48 milijonov lir, železne plošče v vrednosti pol milijona lir.
Na podlagi določil obmejnega sporazuma pa smo izvozili v Jugoslavijo drogerijske proizvode v vrednosti 658.000 lir, tekstilne proizvode v vrednosti 36.250.000 lir, gumijaste izdelke za 2 milijona lir, električni material v vrednosti 1.370.000 lir, izdelke za sanitarije za več kot štiri milijone lir, kolesa in njihove dele za 2.330.000 lir, za 2.300.000 lir nadomestnih delov za avtomobile, pol milijona lir kmetijskih strojev, orodne stroje v vrednosti 17.450.000 lir, strojene goveje kože za 5 milijonov lir, plastične proizvode za milijon in pol lir,, opremo za trgovine in javne urade v vrednosti treh milijonov lir ter še vrsto drugih izdelkov za manjše vsote denarja.
JUG. TELEVIZIJA OD 14. DO 20.-IX.-1969
NEDELJA, 14. septembra
21.00, 23.05 Dnevnik; 9.35, 12.50 Evropsko veslaško prvenstvo — prenos z Vrbskega jezera; 11.50 Ob 50-letnici ustanovitve SKOJ — prenos iz Kozjega; 13.45 Disme-yerv svet; 14.35 TV biro; 14.55 Motorne dirke — prenos iz Pre-luke; 19.30 Nevesta v črnem; 20.45 Cikcak; 21.35 Fantje in dekleta — humor; 22.20 Videofon; 22.35 Športni pregled; 23.25 Wa-terpolo Madžarska-Jugoslavija. PONEDELJEK, 15. septembra 1025, 15.45 TV v šold; 1120, 16.40 Angleščina; 11.45, 16.55 Nemščina; 17.10 Francoščina; 18.45 Suzankin svet; 19.00 Po Sloveniji; 19.30 Pri zobozdravniku; 19.50 Zabavno glasbeni album; 20.20 Kalejdoskop; 20.45 Cikcak;
21.00	Dnevnik; 21.35 M. Gorki: MaJjva — drama, stledi čembalist Jan Syroka, ob koncu poročila.
TOREK, 16. septembra 21.00, 24.36 Poročila; 10.35, 15.35 TV v šoli; 11.40, 16.25 Ruščina;
17.00	Angleščina; 17.30 Atene: Evropsko atletsko prvenstvo; 19.40 Obrežje; 20.00 Izseljeniški večer; 20.26 športna oddaja; 21.35 Postopači — ital. fillm; 23.15 Evropsko
atletsko prvenstvo.
SREDA, 17. septembra 21.00, 23.35 Poročila; 10.35 TV v šold; 15.00 Atene: Evropsko atletsko prvenstvo; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Cikcak; 20.15, 21.15 Prenos športnega dogodka; 22.05 Svet brez sonca — franc. film.
ČETRTEK, 18. septembra 21.00, 24.05 Poročila; 1025, 15.45 TV v šali; 11.30, 16.40 Angleščina; 11.45, 16.55 Nemščina; 12.00 Francoščina; 17.30,	22.35 Evropsko
atletsko prvenstvo; 18.45 Po Sloveniji; 19.15 Velesejemski TV bd-ro; 19.45 TV komedija; 20.45 Cikcak; 21.38 Vcaniško dovoljenje, prosim; 22.10 Smart — film.
PETEK, 19. septembra 21.00, 23.20 Poročila; 10.35, 15.35 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 17.00 Evropsko atletsko prvenstvo; 20.50 Cikcak; 21.35 Pojmo v dežju — film; 23.20 Qudz.
SOBOTA, 20. septembra 21 00, 24.30 Poročila; 10.35 TV v šoli; 17.00 Disnejev svet; 17.50 Evropsko atletsko prvenstvo; 20.45 Cikcak; 21.35 Krapina 68; 23.05 TV bdTo; 33.20 Inšpektor Mal gret — film; 24.10 TV kažipot.
Kar se tiče izvoza z Goriškega v druge države so razna podjetja izvozila naše proizvode v sledeče države: Saudska Arabija, Argentina, Avstrija, Otočje Bahrein, Ciper, Dubai, Etiopija, Velika Britanija, Perzija, Izrael, Kuwait, Libija, Portugalska, Qatar, Somalija, Španija, Južna Afrika in Venezuela. Blago v skupni vrednosti 47 milijonov lir je obsegalo naslednje proizvode: električni motorji in nadomestni deli, hladilniki, gospodinjski stroji, proizvodi iz železa, sanitetni proizvodi, plelenine in' strojene "kože. ~
že v tem mesecu vse polno domačih in tujih turistov.
Avtobusna zveza Gorica-Ljubljana
Avtobusno podjetje Ribi javlja, da bo podjetje Slovenija Avtopro met iz Ljubljane obnovilo avtobusno progo Ljubljana — Gorica začenši s 16. septembrom. Avto-
bus bo pripeljal v Gorico ob 11. uri (ob 10. uri po sončnem času), iz Gorice pa bo odhajal ob 16.15 (ob 15.15 po sončnem času).
Postajališče v Gorici je v avtobusni postaji podjetja Ribi v Ulici 9. avgusta.
£ Na državni cesti pri Jamljah se je včeraj popoldne 10-leibni Ne-vio Ciemente iz Tržiča z mopedom zaletel v avto z novogoriško regi-gistracijo. Trideset dni bo ostal v trždški botaašndcd.
ŽIVAHNO DELOVANJE SP D
Goriški planinci na Triglavu
Vzpona se je udeležilo precej mladih planincev - Prihodnji izleti SPD
Nedeljska tura na Triglav spada brez dvoma med najuspešnejše visokogorske vzpone Slovenskega planinskega društva v Gorici v tem letu. Uspeh je bil že v tem, da se j 3 Zbrala zelo velika skupina planincev, šestindvajset, ki so se odpravili na tako težavno pot. Mnogi med njimi niso še bili peš na tako visokem hribu. Pravzaprav je treba podčrtati dejstvo, da se tur gor iškega SPD udeležuje zelo veliko število mladih fantov.
že v prvih popoldanskih urah je šla kolona avtomobilov po Soški dolini. Z vozili so prišli do Zadnjice v Trenti odkoder so se napotili do koče na Doliču, kjer so imeli namen prenočiti. Očivid-no pa je lepo vreme privabilo v
lllllllllllllllllllllllll IIIIIIIHI llltimtiiitl UMI llllltllltlllllllllllllll M M lllimtll HI m um |||||,t|||,||||t|||||||,|||||,|ii||||||||||||t||,||||||ii||||,||iiij||||||||iui||||||||||| iniitii,
JUTRI SE PRIČNE REDNI POUK
Važno kulturno poslanstvo slovenske glasbene šole
Uspeh gojencev šole - Šola deluje v Gorici m podružnicah v Sovodnjah, Štandrežu in Števerjanu
Kar se trgovinskega obratovanja i
tiče so v juliju opazili padanje normalnega poslovanja v trgovini z jestvinami. Ta pojav tolmačijo z dejstvom, da se je mnogo družin odpravilo na počitnice že v tem mesecu. Normalen je bil prihod kupcev z jugoslovanskega področja. S temi kupci ugodno poslujejo številne trgovine, zlasti v severnem delu mesta, ki bi morale sicer svoje poslovanje zaključiti. V zadnjem času je tudi opaziti v Gorici vedno večji prihod jugoslovanskih kupcev iz osrednje Slovenije. V Gorico prihajajo raje kot v Trst, ker dobijo v našem mestu boljše možnosti za parkiranje v mestnem središču in tudi ker je po modernizaciji ceste Ajdovščina-Col-Črni vrh-Kalce, razdalja med Ljubljano in Gorico krajša od one med slovensko prestolnico in Trstom.
Jutri se bo pričel pouk na slovenski glasbeni šoli v Gorici, ki deluje pod okriljem skupne tržaško - goriške Glasbene matice. Goriško glasbeno šolo so obnovili, po daljšem presledku, pred osmimi leti, ko je prišel v naše mesto poučevat glasbo prof. Silvan Križ-mančič, ki je v tem razdobju vzgojil vrsto mladih glasbenikov, katerih število se iz leta v leto veča.
Po prvih letih delovanja je dobila goriška glasbena šola še drugega vzgojitelja v osebi prof. A-leksandra Vodopivca in zato lahko mirno trdimo, da dobijo mladi slovenski gojenci pri teh dveh vzgojiteljih zares dobro glasbeno vzgojo.
Na Goriškem ima glasbena šola, edina slovenska ustanova te vrste, 44 gojencev. Toliko jih je bilo v preteklem šolskem letu. Večina jih je iz mesta ali iz neposredne okolice. Ti dijaki hodijo k pouku v učilnice v Ulici Ascoli 1. Da bi olajšali gojencem s podeželja obiskovanje pouka so ustanovili podružnice, med katerimi prednjači, po številu' gojencev, tista v Sovodnjah. Poleg te delujeta še podružnici v Števerjanu in štandrežu.
V juliju niso zabeležili izrednih prodaj. Zelo se je povečal promet
Svoje znanje pokažejo gojenci na produkcijah. V prvi polovici tega leta so imeli dve taki produkciji, na katerih so starši in prijatelji gojencev lahko ugotovili, kaj so se njihovi otroci naučili.
Na šoli imajo tri oddelke: pripravnico, nižjo šolo in oddelek za folklorne inštrumente. Poučujejo klavir, violino, klarinet, teorijo. V oddelku za folklorne inštrumente pa poučujejo harmoniko in kitaro.
Mnogi gojenci goriške glasbene šole so v znanju tako napredovali, da danes z uspehom igrajo v raznih mladinskih orkestrih, marsikdo pa se je povzpel precej visoko. Ivan Klanjšček, gojenec 5. razreda oddelka za folklorne inštrumente, vodi npr. priznani folklorni kvintet «Briši slavček*, ki je v zadnjem času zaslovel v Gorici in njeni okolici. Klanjščku in Cotiču je glasbena šola omogočila prisot-
iiiiuiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|,l|ll||l||„m„,|l„l„„„„„IIIIMimil|||m|||m||||t||||nm|||||m|
V PRIREDBI GORIŠKE PRO LOCO
Popoldne v Gorici velika folklorna manifestacija
Ob 17. uri na Travniku podelitev častne zastave evropske enotnosti - Protest študentov
Današnja folklorna prireditev bo delno v znamenju kontestadje. Včeraj po vsem mestu raztrosili letake goriškega univerzitetnega kluba, ki z velikim «No!» trdi, da se bo Gorica spremenila danes v cirkuško areno z velikim trošenjem denarja. Letak ugotavlja tudi, da se ne sme »srednjeevropska funkci-ja Gorice končati v praznih kulturnih srečanjih za maloštevilne niti v anahronističnih pustnih manifestacijah*.
Očitno nekaterim ni do tega, da bi prišlo do raznih srečanj med zastopniki različnih kulturnih in folklornih zvrsti v našem mestu. Morda komu ni všeč, da pridejo k nam ob raznih prilikah ljudje iz sosednje Jugoslavije.
Pisali smo že o današnji prireditvi, zaradi tega se bomo tu omejili na najnujnejše. Ob 16. uri se bo s Senenega trga povorka folklornih skupin in dvora goriškega grofa Henrika II. odvila v smeri Travnika. Povorka bo šla po obeh korzih. Ob 17. uri bo zbor vseh folkloristov na Travniku, kjer bo zastopnik evropskega parlamenta izročil goriške-mu županu častno zastavo evropske enotnosti. Omenimo naj, da je ob tej priliki dobil goriški župan številne brzojavke, ki mu čestitajo ob podelitvi takega priznanja.
Na folklorni paradi sodeluje osem italijanskih folklornih skupin, štiri iz Jugoslavije, štiri iz Avstrije. Zvečer bo v dvorani Ginnastica nastop raznih folklornih skupin.
S Novi tržiški župan Versace bo v prihodnjih dneh obiskal vse o-koliške občine, da bi Izmenjal misli o problemih, ki vežejo tržiško z drugimi občinami. Jutri zjutraj bo v Doberdobu, kjer ga bo spre-
jel domači župan Andrej Jarc.
nost na harmonikaškem seminarju, ki je bil poleti v Velenju. Tam sta si mlada goriška godbenika svoje znanje še izpopolnila.
Morda je prav, da opišemo tu še izvenšolsko dejavnost dveh go riških glasbenih pedagogov. Prof. Silvan Križmančič vodi moški pevski zbor «Jezero» v Doberdobu, s katerim je pripravil letos devet nastopov na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Furlaniji ter v Sloveniji. Z istim zborom je posnel gramofonsko ploščo partizanskih pes mi v italijanščini. Kot violinist je nastopil na Cankarjevi proslavi v Trstu in Gorici ter pri Prešernovi proslavi v Gorici kot solist in z »Goriškim klavirskim triom*.
Delo prof. Aleksandra Vodopivca je precej usmerjeno v ustvarjalno dejavnost. Napisal je scensko glasbo za predstave »Rdeča kapica*, «Red mora biti* in »Beseda Ivana Cankarja* Slovenskega gledališča v Trstu ter za predsta-
ve »Kralj Matjaž* in »Alenčica* ter »Delu čast in oblast* Primorskega gledališča v Novi Gorici. Prejel je drugo in tretjo nagrado na natečaju za zborovsko pesem v Gorici. Sodeloval je pri scenski glasbi predstave «Tri sestre* SG v Trstu. Kot pianist je nastopil na Cankarjevi proslavi v Trstu in Gorici ter pri Prešernovi proslavi v Gorici kot solist, sprem ljevalec in z »Goriškim klavirskim triom*. Z orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani je v okviru mednarodnih koncertov nastopil kot solist v Bologni in v Ljubljani s Hačaturjanovim klavirskim koncertom. Kot pianist je spremljal znani pevski zbor »Vasilij Mirk* pri raznih koncertih.
Starše, ki bi želeli dati svojim otrokom glasbeno vzgojo, tisto s tradicionalnimi inštrumenti ali s tistimi, ki so danes bolj v modi, vabimo, da jih vpišejo v slovensko glasbeno šolo.
liiiiiinmiuiniiiimiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiinHMMMMMmMmiMMmmmiMMnmiHiHniHHHiiHUJHmi
DANES V BRDIH PRAZNIK GROZDJA
V
V Števerjanu pričakujejo veliko število obiskovalcev
Županstvo odredilo omejitev parkiranja Na razpolago bo odlično briško vino
Včeraj je vozaril po goriških ulicah in tudi po okoliških vaseh traktor s prikolico, ki je vabil meščane in okoličane na današnji praznik grozdja v Števerjan. Zelo lepo je bilo slišati napovedovalca, ki je ljudi vabil tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku. Prireditelji upajo, da bo danes prihitelo v Števerjan zelo veliko ljudi z Goriškega kot z onkraj meje. Upajo tudi na prihod Tržačanov, saj je orkester bratov Avsenik, ki bo igral danes zvečei; od 18. ure dalje, zelo znan daleč naokoli.
Ker predvidevajo, da bo danes zelo velik promet v Števerjanu je tamkajšnja občina, upoštevajoč zakonske predpise, izdala odredbo po kateri je tako danes kot jutri prepovedano parkiranje vseh vozil v Ulicah Grad in Oslavje. Prav tako je prepovedano parkiranje vozil na desni strani ceste Grad in Oslavje. desni strani ceste Grojna-Bukovje, Križišče, Sovenca. Županstvo vabi avtomobiliste, da upoštevajo te predpise. Za red bodo skrbeli orožniki .katerih sile bodo brez dvoma danes ojačene.
sanitarno asistentko. To strokovnjakinjo potrebujejo za dobo kampanje cepljenja proti tuberkulozi.
Prošnje je treba poslati tajništvu konzorcija, Korzo Italija 55, do 30. septembra letos, na kolko-vanem papirju za 400 lir. Istotam dobijo zainteresirani vsa pojasnila.
gore vrsto drugih plarninčev, saj je bilo v koči spanje tvegana stvar. Vse je bilo zasedeno in Goričami so se morali za silo stisniti v ozke prostore. Ker je bilo v goriški skupini precej mladincev iz štan-dreža, ki pojejo v zboru «Oton Župančič«, je bilo njihovo petje lepo ubrano. Zato so dobili tudi priznanje od številnih planincev slovenske in drugih narodnosti, ki so prenočevali v tej koči.
Naslednjega dne so jo mahnili na vrh Triglava po Kuqyjevi poti Na vrhu se jima je nudil krasen razgled povsod naokoli, naši planinci pa so morali stati nekoliko tihi, ker je bilo prav takrat vrh Triglava sto slovenskih žena. Tako množični ženski izlet prireja vsako leto ljubljanski tednik Tedenska tribuna In vsakokrat zelo lepo uspe. Goričani so si nekoliko opomogli po odhodu tolikšne ženske vojske, ko so lahko mirno zasedi! prostor okrog Aljaževega stolpa. Tu se je vršil tradicionalni planinski obred: v družbo za nadaljnje visokogorske vzpone pa je bilo sprejetih deset mladincev, ki so prvič bili tako visoko. Po obredu so se mladi pevci spet oglasili in tudi ob tej priliki so jim številnim tuji planinci lepo čestitali.
Po končanem obredu so se spustili na Kredarico, nato pa so prehodili še dolgo pot dom Planika - Dolič - Trenta, kjer jih je čakala civilizacija - avtomobil. Na zadnjem postanku v koči Zlatorog v Trenti so se Goričani prijetno okrepčali.
Letos ie imelo Slovensko planinsko društvo v Gorici že celo vrsto uspelih visokogorskih ln družinskih l»letov. V soboto 20. ta v nedeljo 21 septembra priredi SPD visokogorski izlet na Kamjavec (2668 m.) Potovali bodo z lastnimi sredstvi do Trente nato bodo šli nes na
poti Zadnjica, Dolič, HrUarica, Ka niavee. Prehodavci, Trenta. Prijave sprejema tajnica Smetova, na seripžu prosvetne zveze. Ul. Ascoli 1. teki. 24-95
Istočasno SPD opozarja vse tiste. ki so se prijavili za družinski izlet v Zagreb v nedeljo 28. septembra, da bo odhod iz Gorice s Travnika točno ob 5. url, iz Pod-gore ob 5.10. iz štamdreža ob 5.15, Odhod bo po sedanji, legalni uri. Izletniki naj to upoštevajo, kajti tega dne bo treba menjati ure.
ndik Giancarlo Cecchin in Pr0^°’ rica Rosanna Pezone; mizar Bruno Bassanese in frizerka Ang««* Zummo; »odni uradnik Alessan®® Cossovel in gospodinja Salla; profesor Fulvio Mora«
nunfnunmnn kfn to T nVuMl * Zltiflf
profesorica Maja Leban; —-r, Miroslav Radinja in uradnica ša Mauri; električar Vincenzo jd*
tig in delavka Majda Mužič; a mobilski vaditelj John BrocM . uradnica Giovanna Tamassia;
Luigd Bregant in otroška _
telj
govalka Luigia Pelos; elektrode-harnk Bruno Bolzicco in žtudero*” Rosa Maria Trodano: uradnik . gio Del Nevo in študentka t*”* Giacdnti.	i
Vpišite otroke v slovenske šole!
Didaktično ravnateljstvo za *
venske osnovne šole v Gotici lja, da se bo vpisovanje v vse_ le s slovenskim učnim j*"®"”, pričelo v ponedeljek, 22. sep«*"' bra in se bo zaključilo v sod ■ 27 septembra. Vpisovali bodo dan od 9. do 12 ure v piša™*" vseh Sol. V mestu bodo ot__ vpisovali v obeh šolah v Ulici *4au' daccio in v Ulici Croce.
V slovensko nižjo srednjo v Gorici, Ul. Randaccdo 10 je VJ\’
sevanje v teku. Zaključilo se
25 septembra. Tajništvo Je y ^ namen odprto vsak dan od 1°
12 ure. Vse podrobnejše cije pri vpisu. Staršem priP°f^ mo, naj si na oglasni deski og»» dajo tudi seznam knjig, ki so trebne za posamezne razrede naj jih takoj naročijo pri slovenski knjigami. Nekatere kn ge je moč kupiti tudi v Novi ricd.
V občinske otroške vrtce v FJ”
riški občini se vpisovanje Pn _ jutri m bo trajalo do sobote, ^ septembra. Slovenske otroke do vpisovali v vrtce v Ulici daccio, v Ulici Croce in v mavru. Pri vpisu morajo stw* predložiti potrdilo o cepljenju trak proti kozam, david i® oW^ škj paralizi.	,
Prav tako se bo pričelo VP°\" ki jih &
vanje v otroške vrtce, m j— žuje organizacija ONAIRC. Na P°“
mAill	nKAIvi/i c/l taki	•
S 67-letnega Jožefa Uršiča lz Tržaške ulice 7, so včeraj obvezali v goriški bolnišnici. Ima rane na desni nogi in bo ozdravel v nekaj dneh. V Ulici Roma je padel na tla ker ga je udaril neki avto.
Ojačili
bodo električni kabel do Koštabone
Natečaj
za sanitarno asistentko
Protituberkulozni konzorcij potrebuje za dobo devetih mesecev
Prosvetno društvo «BRIŠKI GRIČ»
vabi na
PRAZNIK GROZDJA V ŠTEVERJANU
DANES, 14. septembra bo od 16. ure dalje, igraj priznani slovenski orkester bratov
A I'SENIK
Pojeta Ema Prodnikova in Franc Karen.
JUTRI ZVEČER bosta igrate Izmenično domači kvintet ((BRIŠKI SLAVČEK) in modami orkester «THE SPARKS«.
JUTRI BODO IZVOLILI LEPOTICO VEČERA
Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici so imeli precej obširno razpravo o novih vzgojnih metodah v občinskem zavodu »O. Le-nassi*. Kljub podrobni analizi položaja. o čemer je bilo precej govora tudi na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta, so nadaljevanje razprave odložili na eno izmed pri hodnjih sej.
Občinski odbor je v nadaljeva nju razprave sprejel več sklepov, ki se tičejo občinskega osebja in javnih del v občini. Za ojačanje električne linije v Koštabono so določili 3.137.000 lir. Prav tako so odobrili sklep o plačilu 10 milijonov lir pokrajinski upravi za as faltiranje ceste Pevma — šent-maver. Cesta je že asfaltirana, dela je izvedla pokrajinska uprava z obilno deželno pomočjo:	goriška
občinska uprava mora priložiti 20 odstotkov. Z delom zgoraj omenjene vsote bodo napravili tudi nekatera dela, ki niso bila predvidena v prvotnem načrtu. Prav tako so odobrili tudi nakup nekate rih zemljišč v industrijski coni.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes Je v Gorici odprte cvetličarna Bandelj Jožef, Travnik, tel. 54-42.
HOJSTVA, SMRTI IN POROKI.
V goriški občini se je od 7. do 14. septembra rodilo 33 otrok, umrlo 9 oseb. poročalo se je 14 parov in 18 so oklicali.
ROJSTVA:	Alessandra Coceani,
Monica Perion, Barbara Giodello Patrizia Samton. Sabrina Selva, Glaudio Deltin, Alan Tonzar, Edi D’Addato, Elana Terpin, Eriča Sor-gi, Antonio Vidami, Luca Margarit Alessandra Sabatom, Alessandiro Marchd, Emiliamo Pucalld, Maria Chiappo (mrtvorojena), Alessandra Petruzzi (mrtvorojena), Romana Battostel. Serena Vidoz, Mar-co Cerni, Emanuel Del Degan Ple-tro Iacumim, Nicote Bemedetti, Dana Bosch, Pederico Brotto, Luca Venier (mrtvorojen), Pietro Leoni, Goamluca Paulin, Stetano Paneck Antony Vette, EMIL PERIC. Moreno Luxich, Roberto Olivo.
SMRTI: 79-letna upokoienka Er-siMa Pessotto, vd. Del Piero, 97-let-ni mizar Michele Kenda, štiri mesece star Domeni co Panuzzi, 77-let-na gospodinja Teresa Orzan yd. Luiisa, 61-letma gospodinja Ottolia Peric, vd. Camelld, 70-letna gospodinja Rosa Comte, vd. Furlani, 77-letna upokojenka Bruna Calltgaris vd. Piam, 59-letni obrtnik Oreste Celin, 78-letna gospodinja Emilija Humar, por. Hlede. 63-letni zidar Tranquillo Zamet
POROKE: elektrotehnični izvedenec Mario Superga ln šivilja Stanislava Princi; električar Gdorgio Ferluga in uradnica Bruna Bastifini; delavec Roberto Cristofoli In delavka Amabile Sequalimo; občinski stražnik Giuseppe Cristiano in delavka Annamaria D’Aco; tovarniški strokovnjak Umberto Mon-zlani ln profesorica Annamaria Perselli; akademik Renzo Candela in gospodinja Claudia Nardini; u-radmdk Enzo Lesizza in uradnica Clara Momtanari; mehanik Marino Trohimi in frizerka Alida Rete; e-lektričar Giuseppe Sessi in gospodinja Luigia Zian; električar Ro dolfo Merseccbl in delavka Lucia Bofuliln; uradnik Mario Ascari ln uradnica Paola Bombic; sobosli-kar Ludo Gismano in trgovska vajenka Lud gina PersogUa; zdravnik Vittorio Pontieri in profesorica Nadte Bertossl; uradnik Tullio Gdamni in bolničarka Rosanna Co-meiii.
OKLICI:	uradnik Glanni Štru-
kelj in dijakinja Jasna Kermac; študent Valter PaHavtedmi in študentka Laura Paond; karabinjer Giovanmd Giuldoni In delavka Maria Favalld; podoficir finančnih straž Giancarlo Mariuccl ln gospo dinja Aima Maria Bossi; trgovec Iivio Brisco in frizerka Bojana Malič; železničar Giovanml Battlsta Visimtimi ln trgovska vajenka Mar-oella Caldognetto; šofer Giorgio Gorilni in trgovska vajenka Zdenka Oljen; mehanični izvedenec Claudio Marega in študentka Lo redana D’Osvaldo; industrijski teh-
ročju goriške občine so tato v Podgori, Pevmi in štandrežu, kateri so tudi v okoliških Tudi v tem primeru Je trebJ* vpisu predložiti zdravstveni ment.	u
Na višje srednje šole 96 vpis na tajništvu šole v Ul. uro^" v Gorici vsak delavnik °d 9. »u ure do 25. t. m Prizadeti naj ^ čakajo zadnjega dneva ln n^J vpišejo že prej.	^
V slovensko trgovsko šolo v ricl se bo vpisovanje zaklju dne 25 t. m šola je triletna se bo lanskemu prvemu letos v družil drugi razred. Kdor
to praktično strok0" ne čaka zadnjega »n '
družil še vpisati v šolo, naj
Kino -
VERDI. 15.30-22; «L’arcang«^ V. Gassman in P. Tifflnl 101 maskopski film v barvah.
(til•	^
OORSO. 15.00: «Che«!, O. Slte^*
J Palance, kinemaskopsld
v barvah	.j/
MODERNISSIMO. 15.15—22.<X>: calde notti dl Lady IiwIfran-
M. Mercler ln R. Jonson; ^
coski kinemaskapski £iilm’ dim pod 14. letom prep°v ^ VITTORIA. 15.15—21.30: nuda mi vendo ranima«, berg ln E Fritz: nemški maskopski film CENTRALE. 15.00-21.00;
Boby Solo in N. Gaggla. T(ecu^ color.
Iršič
EXCELSIOR. 14.00—22.00: (<I* %
PRIZNANO MEONAHRONO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA
GORICA — UL Duca d’Aosta 180 — fcl 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
venture di Ullsse«. M B. Farinlu, Italijanski skopsk' film v barvah AZZURKO. 15.00—22.15: «£* { pt del cannone«, J Garko tn 1 mich, ameriški barvni hIorl PRINCIPE. 15.00—22.00: oompiuta... Matt Helm«, D tim in E Sommer, 8,06 barvni film.	. *»•
S. MICHELE. 14.00—22.00: venture dd Davy Crooket«, ”■ ker. Sledijo slikanice.
JVoivt Gorico	—
SOČA (Nova Gorica): «KaJ lal v vojni, očka«, ameriški ni film — ob 18.	ln 20
DESKLE:	((Človek	iz	\1-
francoski barvni film — 00
SVOBODA (Šempeter): ljubezni)), danski barvni 00 ob 16. - 18. -	20.	-d#
ŠEMPAS:	«Hapening»,
barvni film — ob 16. in , r FRVAC1NA: «AM gori Pari«^’ j«, meriško-francoskl film "
RENČE:	»Obračun	na	InC7(jlli’
ooeanu«, francoski barvni ~ ob 20
KANAL: »Kekčeve ukane«, JI), ski barvni film — ob 1®-
DE2URNI LEKARNA
GORICA	„ CČ
Danes ves dan ln ponočuješ* prta lekarna Soranzo, ™ korzo 57, tel 28-79
TR2IO	. m *
Danes ves dan ln pon°p cjSP Tržiču odprta lekarna	ilV>
te« dr. Fabrls, Ul. CO&*®** tel. 72-480.
^morSci dnevnik

NE POZABIM Tl TEGA! Tl Sl KRIV MOJE SRAMOTE, KER Sl Ml mm BBjPRiŠel na pot 'janBMfH
TLAVIJ PIUPICO/ KER SV PRIZNAL S VODO KRI V PO, TE OBSOJAM NA
T.. PETINDVAJSET UDAftCEV X BIČEM- ILIR KRK RAJT* M 1E PROST .J—------
NAD NIŽJO KAZEN
-HA, ŽE DOLGO MOD BIČ NI OKUSIL TAKO SOČNEGA GOSPOSKEGA HRBTA J=== vctcinEM SEGA LOTIM! E==š
PVA SUŽNJA STA PLAVI JA ODNESLA DOMOV
NESITA GA V NJEGOVO SOBO. SUŽHJA URBANA NAJ MU STREŽE ! MIU
ZASPAL JE' NEBO1
ČUDNO, PA ŽE PREJ NISEM \OPAZILTE6A LEPEGAJT—■
•y~\ pekleta . jrirtn
TUDJ SLOVENCI IMAMO SVOJEGA SVETOVNEGA POMORŠČAKA
V Piranu je privezana skromna jahta ki ima za seboj 32 tisoč milj morja
Mladi pomorščak je jahto napravil skoraj sam - Odplul je Iz Avstralije in preplul pol sveta - V Piranu bo ostal do spomladi
inženir Donald Crow- čavničar. čez dve leti pa mu je ^ bo za vselej ostal uganka — šinila v glavo neka nova ideja. Z J n*pisali številni svetovni tedni- nekim Avstralcem se je lotil gradnje ladje. Tako je minilo tri mesece, ko je sodelavcu zmanjkalo moči in Radu ni preostalo drugega, kot da sam nadaljuje z delom. Želja in veselje po plovbi sta ga kar naprej spremljala, tako da mu je po hudih naporih decembra 1967. leta le uspelo dokončati jahto Kirru.
ti 77“
/Slovenci pa smo prav te dni svojega velikega pomorščaka , •vetovnega potnika Rada Butjo, iz Zagorja ob Savi. Za njim ®*talo 31.750 preplutih milj, šestil?1 morij, trije oceani, dvanajst Ji v in pet celin. Vetrovi in mor-.51, tokovi ter »riiesel* motor Iadie
JtV* so Rada gnali vse od Av-Uil N°ve Gvineje, Indonezije, 7**ije, Cejlona in Južne Afrike Julijo, nato na Kanarske in zffske otoke, nadalje na Portu-^ Španijo, Maroko in Italijo ^ v*e do Jadranskega morja oz.
s‘°venskega pristanišča Piran. H»wrav tu je našemu sodelavcu jPsio stopiti na majhno jahto in J^jati s samotnim pomorščakom ?'W poldneva pa tja pozno v noč. ®ncni žarki so se zgrinjali nad *pk° punto. Tu in tam so se J^Nali pari «zaljubljenih src»,
, r®i valovi pa so se poigravali “Mni in jahtami ob pomolu. Ni 1“ bilo veliko, kot takrat, ko je
•0»-k . ve
It« (^rfstična sezona na višku, saj
■oda
'fe turistična sezona že k zatonu.

w ob piranskem pomolu vzbuja •j, te dni veliko pozornost majh-ujahta. Niti ne toliko po zuna-to » sai je zgrajena zelo prepro-ita i °rc*a vzbuja pozornost bolj Rovanška zastava na jamboru .Avstralska na krovu. To ni le k ampak prav to je tisti znak, . "Umoidoče «vznemirja». Da, s to 5wn? jahtico je priplul v Piran Rado But ja, Jugos'ovan, z Kirru, ki ima matično luko 'Urnu v Avstraliji.
KDO JE RADO BUTJA ?
^'tridesetletni Rado se je iz-j; v rudniku Zagorje za ključav-Z morjem se je začel u-lati od 1954. leta, ko je služil v'I'arjco v JLA. Rado je šel od W Pre(t desetimi leti. Nekaj jj le opravljal svoj poklic v Nem-|J.,*elja in veselje po odkrivanju ijj® celin ga je vodila v Avstra-tl' Tako se je tu 1963. leta zapo-
'11 nr.............
^tfuki
s«,,
v Avstra-leta zapo-izdelujejo cije za mostove kot klju-
»ako se je
1 v neki tovarni, kjer izdelujejo
LADJA KIRRU
To ime je Rado dal svoji jahti zato, ker takega imena ni še nikjer srečal. Poleg tega je ime ladje sestavljeno z majhnim številom črk. In tretjič je to ime pravo avstralsko — ime bumeranga. Bumerang je leseno orožje avstralskih domačinov za ubijanje ptic. Tako bi lahko opisal zgodovino oz. pomen imena male jahte.
Ladja Kirru ima skupaj z gorivom in vodo 20 ton. Na 18 metrov dolgem krovu štrlita visoko v zrak dva 17 metrov visoka jambora, jadra pa zavzemajo površino 58 kv. metrov. Ladja je izdelana iz železne konstrukcije, njena grez pa znaša dva metra. Vgrajen ima «D:esel» motor z 19 KM, ki ji daje brzino do 5 milj na uro. Če pa je ugoden veter, doseže ladja brzino tudi do 12 milj. Notranjost majhne jahte je nepopisna. Ob vstopu v nio si človek niti ne more predstavljati, da je to naredil pomorščak - amater. Rado te najprej sprejme v salonu, kjer se «guga-je» ponujata dva naslanjača, na mizi pa se kar »svetijo* steklenice raznih svetovnih alkoholnih pijač. Morda je za mornarje to hobi, sem si mislil. Ob obisku pa je bil Rado presrečen, da je ponudil domače istrsko vino. Nisem ga odrekel, saj me je «guganje» male jahte začelo že usnavati.
Tu ni samo salon, jahta je o-premljena še s kuhinjo, sanitarijami, vgrajena je tudi radiotele-fonska postaja. In kaj še? Kar je še najbolj važno: jahta ima tudi rezervni ali bolje rečeno rešilni čoln. Rado ceni vrednost ladje samo na 12.000 dolarjev.
19. DECEMBRA 1967
Tega dne so pripeljali ladjo v Melbourne iz 30 kilometrov odda-
ljenega kraja, kjer je Rado gradil svojo jahto. Kljub težavam, ki so nastajale pred splavitvijo, je šlo vse po načrtu. Tako je Rado zapustil Avstralijo oz. pristanišče in začel »drvet« proti Sydneyu. Sam, sam, sem potoval, je pripovedoval Rado. Vse je potekalo po načrtu. V Sydneyu pa sem dobil družbo, tokrat »ladjestoparje*. Tu pri nas smo navajeni na avtostop, ladjestop pa je redkost. Mar ne? Tako sem vrkcal tri Nemce in že je ladja Kirru imela v svojem trupu štiričlansko posadko.
Na Novi Gvineji nas je zapustil en član posadke — nadaljuje Rado Butja — kot protiutež pa so na jahto stopile tri Avstralke.
Tedaj so bili na jahti trije pari. Bližal se je Singapur. Ta vožnja ni trajala le kako uro, kot traja npr. avtostop. Pot med Tihim in Indijskim oceanom je trajala dva meseca.
V Singapuru nas je ženska posadka zapustila, je še pripovedoval Rado, in do tod dalje pa tja do Ceylona sem plul z ostalima dvema Nemcema. Od Ceylona dalje pa sem zdrvel proti Južni Afriki (sam seveda), od tu v Recife v Braziliji. Tihi ocean sem preplul sam in to dvakrat, saj sem se vračal čezenj na Portugalsko, do Tangerja v Maroku. Tu se mi je ponudila spet lepa priložnost. Vkrcala se je 26-letna kuharica iz Nemčije.
Rado in sopotnica sta si želela ogledati španski otok Majorca. To željo sta uresničila in na tem o-toku je ladja Kirru sprejela še zadnjega potnika — avstrijskega študenta, ki je bil namenjen na Sicilijo. Rado je ob tem pripomnil, da je bil ta študent najboljši član od vseh potnikov na poti od Avstralije do Pirana. Dne 22. avgusta pa je ladja Kirru prvič priplula v Jadransko morje — v Budvo, kjer ga je Nemka zapustila. Radu se je ohladilo srce, toda že se je navdušil nad uspehom. 2. september bo Radu za vedno ostal v spominu: tega dne je zavezal svojo jahto ob piranski pomol.
DVAKRAT «ZGUBLJEN»
Naučil sem se jadrati, navigacije in vsega kar človek potrebuje na morju, saj so me jadra gnala mimo afriških obal, okrog Rta dobre nade, po viharnem Indijskem oceanu pa tja na Tihi ocean. Toda ni šlo vse tako gladko in lepo. Petnajst dni mi bo ostalo za vedno v spominu, tudi če bi učakal 150 let — je z umirjenim glasom pripovedoval svetovni pomorščak.
V Andamanskem morju, tj. med Singapurom in Cevlonom, sem doživel strašen ciklon — pravi Rado. Nisem videl ne zvezd, ne sonca. Edino tu sem imel pomisleke, če bom sploh še kdaj prišel v domače kraje, v Jadransko morje.
Po viharnih dneh pa je le posijalo sonce in Radu se je tokrat ohladilo od strahu «razbeljeno» srce. Tako Rado, ki je zelo mišičast in trden mož, ni klonil valovom Indijskega oceana.
Drugi »zgubljeni* čas pa je Rado doživljal v Mozambiškem kanalu. Ko mi je motor zatajil, je dejal Rado, mi je tudi sreča obrnila hrbet, saj ni bilo vetra in zastonj sem čakal vsaj nekaj bofo-rov hitrosti. Kljub temu mi ni bilo dolg čas. Kratkočasil sem se s tem, da sem ubijal morske pse. Tako je najmastnejši pes, ki sem ga ubil, tehtal okoli 400 kilogramov, v njem pa se je premetavalo 12 mladičev. Vse bi bilo lepo, če ne bi tako žgalo sonce, saj se je živo srebro povzpelo na 50 stopinj Celzija.
Še bi lahko vihtel pero in opisoval najrazličnejše dogodke, ki jih je Rado doživljal v 20 mesecih, saj smo pozabili omeniti, da je celo nasedel na koralnem grebenu, blatu ipd. Tako je ladja Kirru pretrpela marsikateri dan s posadko vred hude trenutke.
ŽIVA LJUBEZEN
Rado ne gleda na potovanje, na svoj podvig samo tako temno. Spominja se tudi lepih dogodkov, ki jih je doživel v raznih pristaniščih. Pri tem naj omenimo, da je kar štiri mesece ostal na Novi Gvineji. Ostal je bil namreč brez
MiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Saii Bobrih SAD MAŠČEVANJA
z
I??-
OP NAMAf£M ~ri	I"—fOALiČ L VZHODA 50 Z£USCA^*
ČUOE&iAmJSk AmtOsLfi VILKATCKIh najdeno
.1 m aBA 74<TI I1C. IT'	\X	W \U 1' i
bodo zacelile
denarja. Tu se je zaposlil in ko mu je račun pokazal, da je zaslužil dovolj, je nadaljeval s potjo. Najlepše trenutke, kot jih vsak mornar več ali manj doživi na poti, je Rado doživel v Indoneziji. Tu je doživel največjo gostoljubnost ljudi, saj Indonezijci cenijo Evropejce. Rado se najbolj spominja otoka Bali, kjer je preživel nekaj noči v ženskem svetu.
Tu se ljubezen ne plača, je pripomnil. Indonežanke so mi nosile darila.
HRANA
Za vse potovanje je Rado Butja porabil 2000 dolarjev. Edina hrana pa so mu bile ribe, ki jih je sam lovil, sadni sokovi, čaj, mleko. Tobaka mu ni primanjkovalo, ker ne kadi, pije pa zelo malo. Potniki, ki so z njim potovali, so ob vstopu na ladjo morali vložiti določen del finančnih sredstev za življenjske potrebščine. Tako je s skromnim, toda na trenutke zanimivim potovanjem, pustil za seboj blizu 32.000 milj in Rado bo imel jahto ob pomolu v Piranu vso zimo, kolikor mu bo uspelo urediti carinske formalnosti.
Vojko Krpan
Francoski popevkar in avtor Serge Gainsbourg in njegova zaročenka angleška umetnica Jane Birkin sta «zapela» pesem «Je faime . .. moi non plus«, katere ploščo so v Italiji zaplenili, ker pesem dejansko ni pesem pač pa en sam izbruh naslade, ki gre preko meja dostojnosti. Ob njiju na desni je režiser
Pierre Grinblat.
iiiiiiiiiiimififiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimi||ii|, m,, um,,,,, tun,	murnu, 1111111111111111111111 iu„„lti, m,, m,,, mu,mm,,, mmn mn itiniuiiiiiiiiiii um um nn,,,,,,,,,, mum liiiitiini
SEVEDA NE PRI NAS, KO ZA KAJ TAKEGA ŠE NISMO ZRELI
Vedno bolj v navadi skupnosti ko živi v kolektiva več družin
V	zadnjem času se začenja uveljavljati praksa tako imenovanih skupinskih zakonov. Seveda si kaj takega ne moremo zamisliti pri nas, kjer veljajo pogosto še malo manj kot srednjeveški nazori in kjer so oblasti, posebno pod vplivom cerkvenih krogov bolj žandarsko razpoložene nasproti sodobnejšim življenjskim konceptom. Z druge stra-.ni bi radi poudarjali, da se ne navdušujemo nad skupinskimi zakoni in beležimo to le kot zanimivost. če'ha dopuščamo v sodobnem Svetu že marsikaj, čemu bi ne pristali tudi na takšen način življenja, saj je znano, da je človek nekoč živel v nekoliko večjih »kolektivih* kot so današnje družine. Sicer pa pustimo ta razmišljanja in preidimo h konkretnim primerom.
V	Kopenhagnu je bilo ustanovljenih kakih dvaiset skupinskih zakonov. Na švedskem se ta način življenja širi in je posebno dobrodošel v družinah s številnimi otroki. Gre — pravijo na švedskem — za revolucijo v zakonskem življenju, kjer se vsakemu članu skupinskih zakonov določi točna naloga. »Z našim primerom hočemo spremeniti družbo* — pravijo pristaši tega načina zakonskega življenja.
V	deželah severne Evrope se mlajša generacija sploh poteguje za rešitev krize, v katero je zašlo zakonsko življenje. Ameriški tednik »Life* je napravil anketo med ljudmi, ki so se lotili te »revolucije*. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov te ankete
Triletni Skaft spominja na planet, ki ga obdajajo veliki sateliti — piše list. Njegova mati Vibeke je v začetku mislila, da bo otrok enako vzljubil vse ženske iz zakonske skupnosti. Tn v resnici je ne^i časa tudi bilo tako, toda pozneje je otrok kazal nagonsko nagnjenje do matere, medtem ko se je do drugih žensk skuDine obnašal drugače, kot do sorodnikov.
Drugi problem odnosov v skupini sta povzročila Oleg in Karin. 19-letni Oleg je pred meseci začel intimnejše odnose s Karin, ki pa je bila že vezana za nekega drugega člana skupnosti. O tem primeru so odkrito razpravljali in sklenjeno je bilo, da je treba zvezo med Olegom in Karin prekiniti. Sedaj so se njuni odnosi skrčili na stik roke in na nasmeh.
Ta sklep je bil plod predhodnih »trikotnih* izkušenj, ki jih je skupnost že preživela. En takšen primer je namreč že povzročil živčni zlom pri dekletu, ki je bilo vmešano v zadevo.
»Seksualno križanje — pravi eden izmed članov skupnosti — med člani skupinskega zakona je teoretsko možno, toda v praksi se je izkaza-
VOZIL« BREZ MOTORJA
Tehniki in inženirji tovarne prevoznih sredstev v Kijevu ter znanstveniki kijevske politehnike so si omislili izvirno pi e vozno sredstvo, ki bo brez koles, brez zobčanikov, brez motorja in brez raznih »organov*, ki jih ima sleherno prevozno sredstvo. Prevozno sredstvo se spravi v tek s pomočjo magnetnega polja, ki se razvija vzdolž kovinskega traku. In to magnetno polje privlačuje vozilo in ga s tem premika. Seveda ne moremo govoriti o prometnem sredstvu v običajnem smislu pač pa gre za transportni pripomoček za tovarne, v konkretnem primeru za prevoz sestavnih delov pri tekočih trakovih
lo, da se težko uveljavi, zaradi tega smo vsaj za sedaj to hipotezo izključili iz pravil medsebojnih odnosov.* Vsi člani skupnosti soglašajo, da je ustanovitev skupinskih zakonov odločilne važnosti za napredek in samostojnost ženske na Skandinavskem.
Primer ljubke 21-letne Inge Bruun je eden tistih, ki sicer deli Evropo na dvoje in ki more tudi v ZDA povzročiti dramo, če ne celo tragedijo. Na Skandinavskem se to ne dogaja. Inge se je pri 17. letih zaljubila v nekega mladeniča. Iz te ljubezni se je rodil mali Henrik.
Veljaven od 14. do 20. septembra 1969
ker bi se
ste le
OVEN (od 21. 3. do ,	,-v \ 20. 4.) Dobre per-
f	\	spektive za izbolj-
lJ šanje gospodarskega položaja, vendar ne rinite predaleč, vam znale priložnosti izmakniti. V čustvenih zadevah boste doživljali burne dni, ker je ljubljena oseba tokrat muhasta. Pazite, da ne zbolite, ker bi bila bolezen nevarna.
BIK (od 21. 4. do
20.	5.) Prišel ,e
I	\	ras, da se v delo
\S~ X j poženete scela, kajti konkurenca bo tako huda, da bo-največjo zavzetostjo izpeljali nalogo do konca. Nekaj ovir boste imeli v odnosih z osebo, ki vam je pri srcu. S svojim šarmom vam ne bo težko premagati tekmece Izleti bi koristili vašemu zdravju.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Strnite vse svoje moči in zberite vsa razpoložljiva sredstva, da končno postavite na noge to, kar ste si že zdavnaj zamislili, Ce ne boste dovolj odločni, bo vaše cincanje spravilo neko osebo v obup in s te strani ne bo več govora o ljubezni. Živčni boste.
RAK (od 22. 6. do
22. 7.) Nesporazum ali kaj podobnega, kar vam bo močno škodovalo pri načrtu, ki ste se ga lotili. Več popustljivosti in vse se bo uravnalo Ne smete pa z istimi merili urejevati čustvenih odnosov. Tu bi bila prav odločna beseda. Pazite se prepiha.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Nekdo vam \ bo ponudil možnost J lahkega zaslužka. Ne bo šlo vse gladko in namesto dobička bi znala biti izguba. Nikoli se ne da na lahko priti do bogastva. V družini napetost, treba razčistiti že v Nekoliko motenj v
f *>
m

TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Ves
teden boste zavzeti, da bodo vaši živci napeti kot strune. Rezultat vaših naporov pa bo ničen. Drugič bolje premislite, preden se za kaj odločite. Od vašega obnašanja bo odvisno, če vas bo neka oseba vzela zares. Z zdravjem vse naiboljše
ŠKORPIJON (od 23.
10.	do 21. 11.) Ali
naključje ali vaša sposobnost, dejstvo je, da bo ta teden vaš. Zadoščenje z vseh strani, pa bo tudi materialni učinek velik Novo poznanstvo, ki bi se znalo spremeniti v kaj bolj resnega. Bodite previdni . Preboleli boste prehlad.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) Vse
boste dobro izpeljali in vaš smisel za praktičnost bo tokrat prišel	do izraza. Neko	neprevidno	potova-
nje bi znalo odkriti neko temno plat v vašem življenju. Ne izplača se prijetna dogodivščina, ki se dolgo maščuje. Več telovadbe.
___	KOZOROG	(od 21.
S X	12. do 20.	1.) Ne-
I k \ ka vaša pobuda, ki (J se je zdela že po-
* ~Jy zabljena, bo ponov-—S no prišla na površje. Ustrezni dobiček pa ne bo vaš. Več toplote svojim izrazom, kajti sicer se bodo neka čustva povsem ohladila. Ljubljena oseba ne zasluži takšnega zapostavljanja. Pazite na jetra.
ki jo bo
začetku.
prebavi.
DEVICA (od 23. 8. do	22.	9.)	Kar	mirno	po	že	vhojeni
poti in	ni	se	vam
bati za uspeh. Možno	je,	da	se	vam
odprejo še nova vrata. Tudi v ljubezni se tokrat ne boste imeli za kaj pritoževati, ker vam gre žito v klasje. Kljub temu pa previdnost ne bo od odveč. Previdnost bi bila priporočljiva tudi glede zdravja.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Ne sklepajte na lahko, posebno ko gre za velike posle. Pa tudi pri majhnih zadevah previdnost ni odveč. Kriza v ljubezni, ki pa bo že proti koncu tedna uravnavana Drugič bodite bolj zmerni v svojih izrazih Privoščite si kak izlet.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Če se boste dela lotili z zavihali nimi rokavi že od rj začetka, bo šlo vse prav, če ne, ni kaj upati. Lepe možnosti pa se vam nudijo v čustvenih odnosih na sploh, kjer bo zavladalo prijetno razpoloženje. Tudi z zdravjem bo vse v redu.
Toda Henrikov oče se ni hotel oženiti z Inge, ker se je bil medtem zaljubil v neko drugo dekle. Inge je od očeta svojega otroka z lahkoto dobila alimentacijo. Razen tega dobiva Inge pomoč tudi od države, ki pomaga vsem dekletom-materam. In tako je Inge nadaljevala s šolanjem. Njeni starši menijo, da je Inge ravnala prav, zato ji še vedno pomagajo. In tako živi Inge mirno in brezskrbno življenje s svojim sinom. Čez leto dni bo učiteljica in bo še bolj brez skrbi. Inge računa, da se bo prej ali slej tudi omožila. To bom storila tedaj, ko bom našla človeka, k: bo dober oče mojemu Henriku — pravi.
Otroški vrtec nam pomaga razumeti psihični mir, ki ga opažamo pri dekletu materi, pri Inge Bruun. Brez takšnih ustanov bi nobeno dekle mati ne moglo imeti samostojnega življenja in biti hkrati vedro. Če je potrebno, more Inge pustiti sinčka v vrtcu tudi po 12 ur na dan. Stroške za vzdrževanje o-troka krije država.
Seveda so ljudje, ki trdijo, da država s tem ruši ali minira trdnost družine. Resnici na ljubo je teh manj kot listih, ki vidijo v takšnih ustanovah edino rešitev Psihologi pa sploh menijo, da so zaposlene ženske, ki puščajo otroke v otroških vrtcih, boljše matere od tistih, ki ostanejo raje doma, da varujejo otroke, in celo boljše delavke, od drugih žensk.
Življenje 40-letnega Runeja Lille-quista, njegove 27 letne Ulle in njune 6-letne hčerke Ase je popolnoma normalno, razen z enega vidika: vlogo gospodinje ne vrši Ulla, pač pa njen mož Rune
Do tega je prišlo takole: Ko sta pred tremi leti zakonca Lilleqi.ist ugotovila, da Ulla, kot šef reklame v podjetju, zasluži več kot Rune, sta sklenila, naj ona ostane v službi, on pa bo gospodinjil, posebno še ko Rune ni bil navdušen nad svojim delom.
Prvi tedni poskusa so bili pravzaprav porazni. Rune je z likalnikom prežgal več kosov perila in več oblek. Sedaj pa je Rune že popolna gospodinja. In čeprav je njihov dom, po izjavah sosedov, zgled reda, ima Rune dovolj časa tudi za branje in redno sodeluje v neki reviji in pri nekem časopisu. Ko so Runeja vprašali, ali bi se njegove izkušnje mogle uporabiti tudi v širšerti okviru, v to ni preveč prepričan, kajti tudi na Skandinavskem mnogi menijo, da je gospodinjstvo domena žensk. In vprašanje moške časti ni tako enostavno. Potemtakem ni še računati, da bi moški prevzeli vlogo ženske v širšem obsegu. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj bremeni tudi Skandinavijo tradicija tisočletij.
In vendar se je samo v Kopenhagnu najmanj 2U skupnosti omočilo za drugačen način življenja. Veliko več pa je primerov, ko si dve gospodinji delita skupno službo tako, da ena odhaja v službo zjutraj in druga skrbi za oba domova in obojne otroke. Popoldne pa gre v službo druga in za oba domova skrbi tista, ki se te iz službe vrnila. Zvečer pa sta družini vsaka na svojem domu.
Psihologi pravijo, da je to ena izmed možnih rešitev v tako imenovanih visoko razvitih družbah, kjer je vse že avtomatizirano in je gospodinjsko delo skrčeno na najmanjšo mero.
Vzgoja otrok pa je seveda vprašanje zase, ki ga v tem primeru ne moremo obdelati.
Primorski Tin wmfc
PO PLAVANJU 11. SSL
Napisano v bazenu
— Starec Inko, zmagovalec na progi 66 m prsno: »Zadovoljen sem predvsem za rekord pa tudi za zmago. V zadnjih letih sem imel veliko smolo. Na prvih igrah leta 1965 sem sicer zmagal, leto kasneje nisem mogel nastopiti zaradi bolezni, pred dvema letoma pa so me zaradi napačnega obrata diskvalificirali ko sem prvi prišel do cdja. Končno le še eno prvo mesto*.
— Takoj po kvalifikacijah smo srečali tri finaliste na progi 66 m prosto. Vsi so mladi: Blažič Franko 16 let, Akra p Miran 16 let, Jazbec Branko	14	let.
Vprašanje:	Je	kdo gotov	zmage?
B ažič:	»Gotovega ni ničesar.*
Škrap: »Nimam upanja za prvo mesto, Franko je najmočnejši.* Jazbec: »Potrudil se bom.»
— Franko Blažič je za naše razmere prava »pošast*. Tehnično ne plava lepo, je pa izredno močan. Prej kot plavalca bi ga na videz imeli za igralca va erpola. Kot aktiven plavalec bi imel go tovo veliko uspeha, prava pa le za zabavo. Res škcd.i!
— Sonja Jazbec ima 10 let. Plava pri CONI. Letos je nastopila v Padovi in Milanu, k.er je ava-krat zmagala	v	štafeti,	v	Milanu
pa tudi kot posamezn ca na progi 66 m hrbtno.
—' Njen brat' Brarko 'je pravi vodni mož. Na igran je oil ena glavnih osebnosti in gotovo najbolj zaposlen	od	vseh,	ki	so na-
stopali. Prvi dan je n.i.o.,.,1 4-krat, drugi dan pa ee.o 6 »ra.;. Bil je več v vodi ko. na su.»em.
S k ate. im uspehom si najbolj zadovoljen?
»S tretjim mestom na 65 m pro sto!*
Kako to? Kaj pa prva mesta? »Zadovoljen sem zato, Ker je bila tekma ostra in tretje mesto v tako močni konkurenci predstavlja večji uspeh kot lahke zmage*.
— Srečali smo gleda .ca iz Brega. »Brežanov leu>s saoraj ni bilo na plavanju?*
Odgovor:	»Šibka organizacija.
Poleg tega je plavati e kot šport pri nas skoraj nepoznano*.
— Radovič Sergij, plavalec Sokola: »Prvo mesto nas je nekoliko presenetilo. Mislili smo, da bodo
pravi Sergij Tavčar, ki je v taboru priznani vodja. «Nekatera dekleta so nas nato še pustila na cedilu in izgubili smo mnogo dragocenih točk. Z zbranimi točkami smo na	vsak	način	zadovoljni	in
računamo na prvo mesto v končni lestvici iger*.
— Starter v drugem dnevu tekmovanja je bil Jurij Kufersin. Kaj meniš o tekmovanju?
«Takoj	se	spozna	plavalce,	ki
rečno plavajo po klubih ali pri plavalni	šoli	CONI.	Praktično	je
bilo tekmovanje igra	mačke z miš-
jo. če bi bilo »poklicnih* plaval-
cev več, bi se izplačalo prirediti zanje ločene panoge.*	lin.
Ob 9.30 v Trstu, Križu in Nabrežini
NOGOMET
DANES
Ob 9.30 na stadionu »Prvi maj» ŠDB — SDZ Ob 9.30 v Križu REPEN — KRAS Ob 9.30 v Nabrežini BARKOVLJE — KONTOVEL
OBVESTILO
S K KRAS poziva vse svoje nogometaše, naj se zberejo danes, v ne-. deljo ob 9. uri na nogometnem | igrišču v Križu.
Nekaj sprememb v tekmovalnem
v
sporedu 11. SSI
Hotel in Motel
»GRAD OTOCEC
»
OTOČEC
ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in xvm.
Priznana
mednarodna in narodna restavracija
Zaradi tehničnih težav in zasedenosti telovadnice na stadionu «1. maj* v Trstu so bili organizatorji SSI prisiljeni vnesti v razpored tekmovanj nekaj manjših sprememb.
Tako kros ne bo na vrsti 28. septembra, kot je bilo prvotno določeno, ampak istega dne, kot ostale atletske discipline, t. j. 21. septembra.
Prav tako v nedeljo, 21. septembra, ne bo na sporedu tekmovanja v badmintonu, pač pa bo na spo-_ redu kasneje, če bo to potrebno j ob večjem številu prijavljenih tek-I movalcev.
CHEVUH1 tfg rtu
H.nitrit.............................................. .....umi................................................................ ......................................
S D Olimpija v Gabrovcu bo gojilo le nogomet
OPATIJA
Tudi v Gabrovcu Imajo svoje športno društvo, kateremu so dali ime »ŠD Olimpija*. Do ustanovitve društva je prišlo v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu, kjer je pripravljalni odbor, ki je medtem vpisal že 72 članov, sklical ustanovni občni zbor.
Udeležba je bila pozitivna saj je bilo od 72 Šanov prisotnih kar 57. Domačin Alojz Husu je otvoril občni
tos bomo omejili naše delovanje le
na izlete, zabavne večere itd. Izkupiček teh prireditev nam bo služil za prihodnjo sezono, v kateri nameravamo vpisati nogometno ekipo v prvenstvo 3. amaterske lige. Prvi problem, ki ga moramo rešiti ie, da naše fante, ki igrajo pri raznih klubih, pritegnemo v našo sredo. Pri tem seveda računamo na razumevanje ostalih klubov, za katere
zbor ter pozdravil prisotne in se1 upam0, da	upoštevali naše
jim zahvalil za številno udeležbo. razmere m c‘lje-»
Nato je razložil, kako je prišlo do zamisli, da bi v Gabrovcu ustanovili športno društvo.
»Praktično že dve leti naša mladina povprašuje, zakaj tudi Gabrovčani ne bi bili zmožni imeti svojega športnega društva, saj končno igra več tekmovalcev iz Gabrovca pri raznih klubih. Zamisel, da bi ustanovili športno društvo je prišla prav po tekmi med «starimi» in »mladimi*, ki smo jo odigrali pred kratkim. Po tekmi smo imeli skup no večerjo in prav na tem mestu je prišla ideja, ki se danes uresničuje. V naši občini že deluje eno društvo in sicer ŠK Kras, ki se pre-
prvi v ekipni lestvici Openci. Moči itežno ukvarja z odbojko. Zato smo
za športne igre smo zbrali pred kratkim. Poleti nismo kot ekipa načrtno trenirali. Vsak je bil prepuščen svoji volji in vesti*.
— Openci so na zmago res tudi računali in sedaj ugotavljajo napake.
»Nekatere plavalce smo nerodno prijavili in jih premalo izkoristili*,
si zastavili za cilj, da bi se naše diuštvo predvsem ukvarjalo z nogometom. Imeli smo že stike s predstavniki občine in z županom, ki ;e z zadovoljstvom sprejel vest, da se tudi v Gabrovcu ustanavlja športno društvo. Prepričani smo zato, da nam bo v pravem trenutku tudi občina priskočila na pomoč. Za le-
MIIIIIIIIIIIIIHII||||IMIM||||||||||||||||||||||||||||N|U|||||„||l||l|Mn„|,||||||||||m
Pravilnik šahovskega turnirja 11. SŠI
Šahovski turnir 11. SŠI organizira ŠK Kras iz Zgonika. Turnir do brzopotezni (poteza vsakih pet sekund).
Vsi tekmovalci nastopajo v e-nofcrn kategoriji.
Tekmovalce, ki bodo večkrat kršili točko 2 tega pravilnika, bedo organizatorji izločili iz turnirja.
Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravil-
trebe določila tega pravilnika spremenil.
Šahovski turnir SŠI letos ne bo v Trstu
Letošnji šahovski brzotumir, ki ga prireja ŠK Kras, ne bo kot vsa leta doslej v Trstu, ampak v okolici. Priredili ga bodo namreč ali ni k 11. SŠI oz. pravilnik ita-, v Briščkih ali v Zgoniku. Na spoli janske šahovske zveze.	redu bo v petek, 19. t. m., začel pa
Organizator bo v primeru po-1 se bo ob 20. uri.
GOSTISCE PRI
ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila /a slavnostne pojedine (poroke, skupinske iz-Irtr, rojstne dneve itd )	u
V	zaključnih besedah se je Husu zahvalil vsem ustanovam, ki so moralno in materialno podprle društvo. Opozoril je še, da bo v kratkem sestavljen statut društva, pri tiskanju društvenih izkaznic pa je nastala tiskarska pomota, zato jih bodo kmalu nadomestili z novimi. Člane je nato pozval na volitev ,io-vega odbora.
V	imenu pripravljalnega odbora je nato spregovoril g. Ferlat, ki j^ med drugim dejal, da je namen društva pritegniti čimveč mladine v svojo sredo. Društvo se bo ukvarjalo le z nogometom, če pa bo precej mladine, ki bo imela veselje do drugih panog jih bo ŠD Olimpija napotilo v sosednja društva. Vaščani se morajo zavedati, da je društvo last vseh, zato morajo vsi, ki imajo kaj prostega časa, tega posvetiti društvu, ki poleg delovne moči rabi tudi nasvete. Društvo je mlado in komaj ustanovljeno, zato bo vsak nasvet, pripomba in dobra smernica, vedno dobro sprejeta.
Sledile so volitve v novi odbor. O
izidu volitev smo že poročali. Odborniki so se nato domenili, da si bodo na prihodnji seji razdelili funkcije.
Bruno Rupel
Pravilnik tekmovanja v bližan ju 11. SŠI
Tekmovanje v bližanju na 11. SŠI organizira ŠD Kras iz Zgonika.
Sistem tekmovanja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip.
V si tekmovalci nastopajo v e-notni kategoriji.
Vsaka ekipa se mora predstaviti na igrišču z dvema serijama ploščic, ki se morata med seboj razlikovati v barvi.
Ekipe sestavljajo po 4 tekmovalci.
6.	Ekipe bodo prijavile svoje postave pol ure pred začetkom tekmovanja.
7.	Za kar nd predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik Tl. SŠI.
8.	Organizator si pridržuje pravico, da po svoji presoji določi nosilce skupin.
9.	Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil.
H

Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
Konkurenčne cene
kčfUUu
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
DIREKCIJA: KOPER
Pristaniški trg 3
TELEFON:
TtrLEX:
21-830
34-117
SPECIALIZACIJA

carinjenje blaga
transportno zavarovanje blaga
kontrola transportnih dokumentov
dodajanje ledu in uskladiščenje blaga
redni zbirni promet iz eviopskih centrov
čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom
agent organizacije LATA
blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper
sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini
Poslovne enote v vseh republiških središčih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih
ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER
Restavracija Marinella
Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s plesom.
Q
Hotel
LE*
Ljubljana
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna *Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna iZvezda» j s razen torka in barski program	telefon 21-239
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen krašld pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
V
VOŠNJAKOV
TELEF. 310
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJ* «a»
f
Sodobno opremljene s°6e Apartmaji Restavracij
Restavracijske terase ® clng kavarna Zabavni artistični program P na glasba Aperitiv Razgledna terasa ie za sončenje Banketn konferenčne ivorane talruca Frizerski s* °“ Menjalnica Taks) sl Lasten parkirni Pr°**; Pristajališče za neUkbP^ ]e Boksi za Pse dilnica za divjačino
hn
*bb
V
S
t
Obiščite
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Hotel «Grad Mokrice*
ob avto cesti Ljubljana - Zagreb
32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom.
*€ENTRAlRIVIERApa>iocci
Modeme sobe, mednarodna kuhinja, »GIRL BAR* z mednarodnim progr*®0 odprt vsako noč
Sni
Vi
Sl,
"03
Ni
s.:
Sil,
RESTAVRACIJA
X St 114
A LB E R 6 0
AJŠEVICA
Sterfe
(NOVA GORICA)
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
Hotel «S0ČA»
most na soci
tel. I
Moderno urejen notei - Pristna kuhinja s specialitetami n* žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba In P‘e — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
S

s
Hia
S
PIRAN
vas vabi
IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE
USLUGE
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami: redno Unijo okoU sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Atriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOSNA PLOVBA* Piran • Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telezi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
HOTEL SLON LJUBLJAN®
TITOVA UL. 10.TEL.OD 20641 DO206*5
JI
Hotel z modernim konfortom 0 Priznana mednarodna in narodna restavracija • Nočni bar z mednarodnim nim programom • Kavama • Bistrd z delikateso, ek*P som, snack barom in slaščičarno • Klubski prostori 1» D ketna dvorana # Aperitivu) bar
}8
M
Si
s
t® *
S1
s.
£
s
v a
Pii
portokoZ
portorose
HIUILKITE CII KM IN DE FKR Raci .a H A
V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ
Odprto vae leto
^hii
k
o
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN ML*<f* IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
Preko tvojih trgovin
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
!j d • u. Si
C'hi ^ i.
H !"«
t::::::::::::::::: ;::ii:	;
ji:jšššiišiišiiiišislišillsijssšišisišjj:tijii:j::iš;šš:iji25sir;;rs::2;čšssssisiijsišiiti.tJiiiiisjršsjsšišststiiiSsjtissšsiššišššiišštitiišiiiiiisjiiiišjijjijiijjjjjiijij-švt;.j*::i**::*"**	" ' ‘
GEORGE SAND
Indiana
68.
sem trenutke negotovosti, groze in grenkobe, včasih sem obžaloval, da nisem strmoglavil v jezero, ko me je Indlanina beseda tako osrečila.
Tudi k njej se je vračala žalost. Mukoma se Je Izvijala navadi trpljenja, kajti duša se privadi nesreči, se v njej zakorenini in le z naporom izruje. Toda biti moram pravičen do te žene, in povedati, da nikoli ni žalovala za Raymonom, niti toliko se ga ni spominjala, da bi ga sovražila.
Vendar ne mislite, da sem takoj zagrabil nepričakovano srečo, ki je prenovila mojo usodo. Strah me Je bilo izmeriti žarečo prihodnost, ki je vstajala pred menoj, in ko je Indiana odprla veke in se mi nasmehnila, sem ji pokazal slap ter spregovoril o smrti.
,Ce vam ni žal, da ste doživeli današnje jutro,’ sem Ji rekel, .lahko rečeva oba, da sva užila popolno srečo, tudi zaradi tega kaže zapustiti življenje, kajti jutri bo morda moja zvezda obledela. Ko odidem odtod, ko stopim iz omamnega stanja, v katerega so me porinile misli o smrti in o ljubezni. kdo ve, ali ne bom postal zopet tisti zoprni neotesanec. ki ste ga včeraj zaničevali? Mar se ne bi sramovali same sebe, če bi me našli spet takšnega, kakršnega ste me poznali?.. Oh, Indiana, prizanesite mi s to kruto muko, moja usoda bi bilo sicer dognana.’
.Ali dvomite o svojem srcu, Ralph?’ je očarljivo nežno in zaupljivo rekla Indiana, ,ali vam moje ni zadostno Jamstvo?'
Kaj naj vem rečem? Prve dni sem bil vse prej ko srečen. Nisem dvomil o odkritosrčnosti gospe Delmarejeve, toda groza me Je bilo prihodnosti. Trideset let sem bil pretirano nezaupljiv vase, zato se v enem dnevu še nisem mogel zasidrati v upanju, da sem ji všeč in da me ljubi. Doživljal
Kot v vsaki globoki in resnični ljubezni pa je čas potrdil in zapečatil tudi najino ljubezen, namesto da bi jo bil oslabil, vsak dan ji je dolival nove moči, kajti vsak dan je razvijal na tej in na oni strani dolžnost spoštovanja in blagoslavljanja. Najine bojazni so druga za drugo minevale, in ko sva spoznala, kako lahko je uničiti vzroke nezaupanja, sva si smehljaje priznala, da sprejemava srečo kot šlevl, in da nisva drug drugega vredna. Od tistega trenutka sva se zaupljivo ljubila.«
Ralph Je utihnil, minilo Je nekaj hipov pobožne zamaknjenosti, ki naju Je objela.
«Ne bom vam govoril o svoji sreči,« je rekel in ml stisnil roko, «kakor so bolečine, ki se nikoli ne izdajo in zagrinjajo dušo kakor prt, tako so tudi radosti, ki ostanejo zakopane v človeškem srcu, ker jih zemski glas ne bi mogel povedati. Ce ba se nebeški angel spustil na katero teh vej v cvetju, da bi vam govoril v jeziku svoje domovine, ga tako ne bi razumeli, vi mladenič, ki vas vihar ni podrl in vas neurja nikoli niso oskrunila. Kako more neki razumeti srečo duša, ki ni trpela? Za najine grehe.. # je pristavil in se nasmehnil.
nekaj uric z grešnikoma Bemice, toda zadostovala vam je ena sama, da ste spoznali celo njuno življenje. Najini dnevi so si^ vsi podobni, vsi so mirni in lepi, minevajo hitro in nedolžno kot v otroški dobi. Sleherni večer blagoslavljava nebo, vsako jutro moliva prosiva za sonce in sence prejšnjega dne. Pretežni del najinih dohodkov dajeva za odkupovanje ubogih bolnih zamorcev. To je poglavitni vzrok, da govorijo kolonisti grdo o nama. Zakaj nisva dovolj bogata, da bi lahko odkupila vse tiste, ki živijo naprej v suženjstvu! Najini služabniki so najini prijatelji, z nama delijo najina veselja, midva jim lajšava težave. Tako teče najino življenje naprej brez skrbi in brez kesanja. Le redko kdaj se pogovarjava o minulem, prav tako redko pa tudi o prihodnjem; o prvem govoriva brez groze, o drugem brez grenkobe, če se srečava kdaj, ko so najine trepalnice orosene s solzami, potem morajo biti solze v velikih srečah, v hudih bedah jih nd.»
roke tistim, katere tepta z nogami, ko vidimo, Wt®r jj^' y*i povzdiguje? Pravijo, da je javno mnenje potrebno ti#’ So?'' kateri to verujejo, naj ga spoštujejo. Kar se	S ,
odkritosrčno obžalujem vsako srečo, ici se veča in	r
ob njegovi muhasti sapi.«	d*
((Nekateri moralisti grajajo vašo osamljenost, pripada vsak človek družbi, ki ga zahteva. Priponi
dajete ljudem zgled, ki ga je nevarno slediti.«	* ...
-	v . h

ničesar ne pričakuje,« je odvrnil sir Ralph. (‘Tu01 jamem, da je zgled nalezljiv, gospod; prehudega	* j.,0
tTPhn H n Cd	rvi rim 4Hn muum/	ri O Sl * le '
((Družba ne sme zahtevati ničesar od tistega, ^ „e ^ >'s kr«
«Tudi te f
treba, da se ločiš od družbe, preveč trpljenja, da si
j, naj v miru teče ta neznana^,#. V**
to moč. Pustite torej,
nikogar nič ne stane In se skriva iz bojazni, da ne r.. zavisti. Pojdite, mladenič, sledite pot vaše usode,
Po dolgem molku sem mu rekel: ((Prijatelj, če bi vas lahko dosegle obtožbe družbe, bi vajina sreča nanje zelo glasno odgovorila.«
jatelje, družino, ugled, domovino. Jaz imam pa In<?L W^aj trgajte verig, ki vas priklepajo na družbo, spoštuj of
_ postave, če vas ščitijo, cenite njene sodbe, če s° ^
«Mladd ste,« Je odvrnil; «za vašo preprosto in nedolžno, od sveta neomadeževano vest potrjuje najina sreča najino krepost; pred svetom pa Je najin greh. Dajte no, samota je dobra in ljudje niso vredni, da žaluješ za njimi.«
«Ne obsojajo vas vsi,« sem rekel; «toda tudi tisti, ki vas cenijo, vas grajajo, ker se ne zmenite za javno mnenje, in tudi tisti, ki priznavajo vašo krepost, pravijo, da ste ošabni in ponosni.«
ST“
lahko poma^ja
«Oh,» sem vzkliknil, in solze so mi omočile oči.
«Sllšite, gospod,« je brž posegel vmes; ((preživeli ste le
((Verujte mi,» je odvrnil Ralph, «da je v tem očitku več ošabnosti kot v mojem dozdevnem zaničevanju. Kar se tiče javnega mnenja, gospod, ne bi morali mar vedno segati v
vične; toda če vas bo nekega dne natolcevala bi bodite toliko ponosni, da se ji odpoveste.«
«Da,» sem rekel, «čisto srce nam	,_______
našamo pregnanstvo, toda da bi ga vzljubili, Je treB , U družine, kot je vaša.«	^
«Ah,» je rekel z nedopovedljivim nasmeškom.	iSnl;
vedeli, kako se mi smili svet, ki me zaničuje.« . fle, Cj**
Naslednjega dne sem odšel od Ralpha in Indi& ^	/-
me Je objel, ona pa je potočila nekaj solz.	vfts ^	^ - *
«Zbogom,» sta mi rekla, «vmite se v svet;
kdaj izgnal, spomnite se na najino indijsko kočo.«
(KONEK!)
UREDNIŠTVO: TRSI - Ul* MONTECCH1 6, U.. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL
vnaprej, četrtletna 3-250 Ur,^polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun:^Založništvo u'i*®t|^*l	^
Trst 11-6374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Stari trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 15o”uT - Mali °*11 _____________________beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe prt »Sodetš Pubbllcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
K
65
Si
S"? t
Vfe s