KDAJ IN KAKO BO STEKLA PRIVATIZACIJA ŽELEZARN? Za železarje letošnje poletje - v nasprotju s siceršnjimi značilnostmi dopustniškega časa - sploh ni bilo spokojno. Rekli bi lahko, da je bila osrednja tema, s katero so se ukvarjali in je spodbudila tudi različne reakcije v drugih okoljih, predlagana privatizacija Slovenskih železarn. Ob sprejemu zakona o privatizaciji SŽ februarja letos je državni zbor sklenil, da mu mora vlada RS predložiti še program njihove privatizacije. Vodstvo koncerna SŽ je zato pripravilo Program privatizacije Slovenskih železarn d. d. in posameznih družb v poslovnem sistemu Slovenskih železarn. Nosilci projekta privatizacije so bili: mag. Mirjam Jan - Blažič (vodja projekta), dr. Vasilij Prešern (član uprave) in Irena Urbanc, dipl. iur. (članica uprave). Dokument je bil objavljen 8. junija v Poročevalcu. OKVIRNI PROGRAM PRIVATIZACIJE JE ŽE PRIPRAVLJEN Avtorji programa privatizacije SŽ so natančno opisali vseh njenih šest z zakonom predvidenih oblik: interno razdelitev delnic notranjim upravičencem, prenos 20 odst. osnovnega kapitala SŽ d. d. na Slovensko razvojno družbo, javno prodajo delnic, neposredno prodajo delnic, neposredno odprodajo deležev odvisnih družb in dokapitalizacijo države. O poteku interne razdelitve delnic notranjim upravičencem so bili zaposleni od vseh oblik privatizacije še najbolje obveščeni, saj naj bi po predvidevanju le-ta stekla že julija. Družbi pooblaščenki pa sta bili v predpočitniškem času ustanovljeni le na Ravnah in v Tovilu, kar je celotno akcijo upočasnilo. Prav tako zaposleni še niso prejeli že zdavnaj obljubljenih obvestil o višini njihove terjatve za premalo izplačane plače. Pojavile so se tudi polemike o ustreznosti lastninjenja na ravni koncerna. Največ negodovanja, zlasti na Ravnah, pa je povzročila predlagana prodaja Armatur Muta, saj jih je projektna skupina uvrstila med predelovalne družbe, ki se ne povezujejo v reprodukcijske verige. V poglavju o Neposredni odprodaji deležev odvisnih služb in dokapitalizaciji s strani strateških partnerjev namreč piše, da so za prodajo po tem vrstnem redu namenjene naslednje družbe: Jeklo Štore, TlO Pnevmatika Lesce, Tovil Ljubljana, ltro Štore, Armature Muta, Valji Štore in Elektrode Jesenice. Program privatizacije predvideva prodajo muških Armatur strateškemu partnerju, in sicer najverjetneje nemški družbi Krombach. Ta ima namreč z Armaturami sklenjeno dolgoročno pogodbo (do leta 2001), kupi pa okrog polovico njihovih izdelkov. Snovalci programa so opozorili, da je povezovanje s strateškim partnerjem časovno odvisno od predhodnega nakupa mini livarne iz stečajne mase Jeklolivarne, saj je “obstoj družbe odvisen od livarske proizvodnje na Ravnah”. Prodaja Armatur je po mnenju piscev projekta utemeljena, saj je “poslovni rezultat blizu ničle in ne zagotavlja, da bi družba sama lahko ustvarila potrebni investicijski kapital in si s tem zagotovila stabilne vire za preostali del trga, ki ga obvladuje. Ocena je, da bo s prodajo družbe: dosežen hitrejši razvoj oziroma rast družbe, zagotovljena potrebna investicijska sredstva (dokapitalizacija), stabiliziran preostali del prodaje družbe preko lastne prodajne mreže.” Po predvidevanjih naj bi bila prodaja Armatur Muta izpeljana v letu 1999, (tudi njihova) kupnina pa bi biia porabljena za najnujnejše investicije znotraj programskega jedra sistema SŽ (Metal, STO in Noži z Raven ter Acroni z Jesenic), za pokrivanje primanjkljaja sredstev za sanacijo SŽ do leta 2000, za izobraževanje strateških kadrov in za pokrivanje stroškov presežnih delavcev ter invalidov. Ravenske železarske družbe so poleg jeseniškega Acronija omenjene tudi v poglavju o Dokapitalizaciji s strani strateških partnerjev v potrebne investicije. Metal je opredeljen kot eno glavnih programskih jeder sistema SŽ, njegova prodaja pa ni načrtovana. Po zaključeni sanaciji v letu 2000 pa bo treba zagotoviti denar za nadaljnjo modernizacijo njegove tehnologije in proizvodnje. “Vir teh sredstev obstaja tudi v strateških povezavah družbe - s tem, da ni predvidena večinska udeležba strateškega partnerja.” Prodaja večinskega poslovnega deleža ni začrtana niti za STO, saj le-ta sodi v reprodukcijsko verigo znotraj SŽ. Manjkajoča investicijska sredstva naj bi prispevali strateški partnerji. “V kolikor se bodo programi strojev, valjev in namenska proizvodnja organizirali kot samostojna podjetja, je moč pričakovati povečan interes strateških partnerjev.” Tudi Noži kot del reprodukcijske verige, za katero se ne predvideva prodaja večinskega deleža, naj bi do denarja za naložbe prišli s sodelovanjem strateških investitorjev. Program privatizacije predvideva, da bodo v njeni prvi fazi izpeljani naslednji postopki: dokapitalizacija od strani RS v višini 6 mia SIT, prevzem obveznosti od strani RS in sprememba terjatev v višini 4 mia SIT ter 22,8 mio DEM v njen lastniški delež, prenos 20 odst. osnovnega kapitala na Slovensko razvojno družbo, vplačilo notranjih upravičencev do 20 odst. vrednosti osnovnega kapitala in konverzija terjatev Elesa za 6,2 mia SIT. Struktura lastništva SŽ bi potem bila naslednja: Republika Slovenija (61,89 odst. vseh delnic), Eles (10,08 odst.), PID-i (14 odst.), družbe pooblaščenke (14 odst.) in ostali delničarji (0,0098 odst.). ZAPOSLENI NASPROTUJEJO PRODAJI ARMATUR Na objavljeni program privatizacije SŽ so se zelo hitro odzvali na Muti. Tam zaposleni, predvsem člani SKE1 Slovenije, so upravi koncerna, nadzornemu svetu SŽ, ministru za gospodarske dejavnosti in republiški vladi ter predsedniku parlamenta poslali peticijo zoper nameravano prodajo njihovega podjetja. V njej so zahtevali, da je za družbo - skupaj z najeto croning livarno - treba najti dolgoročne rešitve, in sicer brez prodaje, pač pa z vlaganji tujih strateških partnerjev, a brez njihovega večinskega deleža, in z upoštevanjem možnosti podjetja in z deležem zaposlenih. Protestniki so prepričani, da sodi program družbe v reprodukcijsko verigo ravenskih podjetij in skupaj z livarskim ter metalurškim delom proizvodnje ustvarja sinergijske učinke. “S prodajo družbe SŽ ne bodo rešile nobenega od problemov metalurgije ali nekaterih drugih programov, gotovo pa bodo naredile veliko škodo naši družbi in tej proizvodni verigi”, so prepričani podpisniki peticije. Zagotovili so tudi, da nasprotujejo nameram raznih špekulativnih ekip oziroma oseb, ki da s sumljivim kapitalom želijo vstopati v utečeno reprodukcijsko verigo. PISMO ZA NAJODGOVORNEJŠE LJUDI V DRŽAVI Predsednik SKE1 Slovenije Albert Vodovnik in direktorji družb SŽ na Ravnah (Peter Prikeržnik, dr. Milan Švajger, Zvonko Kremljak in Darko Ravlan) so 21. julija podpisali besedilo Lastninjenje in perspektiva družb Slovenskih železarn na lokaciji Ravne. Poslali so ga predsedniku republike, predsedniku vlade RS, ministru za evropske zadeve, predsedniku GZS in strokovnemu združenju GZS za kovinske materiale. Avtorji besedila so zapisali, da predlagani program privatizacije “za Ravne ni ugoden in kaže na nepoznavanje tradicije in povezanosti metalurgije in predelave ...” Projekt po mnenju podpisnikov ustreza le koncernu in bi za Ravne pomenil le nadaljnje umiranje na obroke z odprodajo celih uspešnih družb in programov; pridobivanje partnerjev, ki bi za nizke cene in dvomljiv denar še naprej poceni pridobivali premoženje, ki so ga ustvarjale generacije z odrekanjem in z udarniškim delom. V pismu je poudarjeno, da mora privatizacija potekati po družbah, kar dopušča tudi zakon. “To bo zagotavljalo upravljalsko strukturo, ki bo skrbela za učinkovito poslovanje in skozi lastniški delež pripadnost zaposlenih na lokaciji poslovno in lastniško povezanih družb.” Avtorji besedila navajajo naslednje zamere privatizacijskemu predlogu. Povzetek: - Zaradi zapolnjevanja certifikatske luknje naj bi investicijske družbe dobile 20-odstotni delež, čeprav je zdaj na razpolago manj kot 50 odst. državnega premoženja v SŽ. Torej bi z ravenske lokacije pokrivali tudi javni dolg. - Lastniški delež, namenjen zaposlenim, je minimaliziran in je na ravni koncerna, ne pa tam, kjer je bil ustvarjen. To postavlja ravenske upravičence v slabši položaj. - Možnost za sodelovanje v privatizaciji SŽ s certifikati imajo le tisti, ki so se v sistemu zaposlili po 15. 3. 1991. Kam naj vložijo certifikate zaposleni pred tem datumom in upokojenci? - Privatizacija prek koncerna predstavlja za koroške jeklarje in kovinarje nadaljnjo manipulacijo z njihovo usodo, trganje verige z odprodajami celih družb (Armature), programov in preostalega premoženja. Kapitalizacija terjatve elektrogospodarstva pomeni za ravenske družbe neugodno rešitev, saj ta ne upošteva dejanskega dolga na Ravnah niti sredstev, ki jih je Železarna Ravne vložila v to panogo. SPOROČILO SINDIKATA ZAPOSLENIM Sindikalna podružnica SKEI v družbah SŽ na Ravnah je 12. avgusta javnosti poslala Sporočilo zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem nekdanje Železarne Ravne v ravenskem delu zakonom zagotovljenega premoženja na lokaciji, ki se bo dejansko privatizirala. - Kapitalski delež Elesa je lahko enak le višini dolga za porabljeno energijo na posamezni lokaciji, ki pa se zmanjša za vlaganja v elektrogospodarstvo in za preveč zakupljeno moč. Sporočilo, ki ga je svojemu članstvu poslala sindikalna podružnica SKEI, in pismo, ki so ga podpisali predsednik republiškega sindikata SKEI ter ravenski železarski direktorji, so z Območnega odbora SKEI za Koroško poslali tudi županom koroške regije. Predsednik OO Viljem Novak in podpredsednik OO Jože Kolar sta jih v spremnem dopisu zaprosila, naj to problematiko (v interesu ohranitve lokacije in preprečevanja nadaljnjega povečevanja brezposelnosti) uvrstijo tudi na dnevni red seje sveta županov koroških občin. Proizvodna hala Nožev Ravne - program privatizacije ne predvideva prodaje večinskega deleža podjetja. koncerna Slovenskih železarn. Pod njega sta se podpisala predsednik Dušan Posedi in njegov namestnik Jože Kolar. Vsebinski poudarki so dokaj podobni kot v pismu, predstavljenem v prejšnjem poglavju. Med zahteve, ki jih zakon ob drugačni razlagi omogoča, so ravenski sindikalisti (kot na kratko povzemam) uvrstili naslednje: - Lastninjenje (privatizacija) mora biti izpeljano po lokacijah oziroma družbah. To bo pomenilo učinkovitejše upravljanje in oplajanje kapitala tam, kjer je nastal, oziroma še nastaja. - Odprodajo uspešnih družb in perspektivnih delov je treba preprečiti. Tuji in domači strateški partnerji lahko le s kapitalom, vloženim v družbe, pridobijo lastninski delež. S tovrstno dokapitalizacijo bodo delili poslovno tveganje. - Premoženje, ki je bilo divje privatizirano ali odtujeno, mora biti vrnjeno. - Vsi nekdanji zaposleni in upokojenci imajo pravico, da pri lastninjenju SŽ sodelujejo s certifikati, kar naj velja tudi za njihove zakonite dediče. Dolg države zaposlenim zaradi premalo izplačanih plač mora biti obrestovan. - Slovenska razvojna družba in pooblaščene investicijske družbe lahko dobijo le 20 odst. z ODLOČILNOST PRVIH POTEZ Previdnost upravičencev v privatizaciji SŽ in vseh, ki ščitijo njihove interese, je vsekakor razumljiva. Že v preteklosti je bilo sprejetih nekaj odločitev, ki so škodile železarskim družbam. V besedilu o lastninjenju in perspektivi družb SŽ na Ravnah so omenjene: izguba 20 mio DEM obratnega kapitala zaradi skupnega izvoza namenske proizvodnje ob osamosvojitvi Slovenije; izguba 40 mio DEM, privarčevanih v Interni banki SŽ; priključitev Jekla Štore ravenskemu Metalu; odprodaja premoženja nekdanje Železarne Ravne itd. “Zavedati se moramo, daje od načina privatizacije odvisna naša prihodnost in prihodnost kraja. Ali bodo vsaj delno popravljene krivice ali pa bodo zapečatene za vselej.” P. S. Poročilo z novinarske konference (predsednik uprave koncerna SŽ je 10. 9. 1998 spregovoril tudi o poteku privatizacije) bomo objavili v prihodnji številki. A. Č. “SLOVENIJA NIMA JASNEGA KONCEPTA INDUSTRIJSKE POLITIKE” Pogovor s predsednikom SKEI Slovenije Albertom Vodovnikom Gospod Vodovnik, sredi avgusta ste z IO SKEI Slovenije obiskali ravensko železarno: sestali ste se z vodstvom sindikalne podružnice v železarskih družbah, s predstavniki OO SKEI za Koroško, z direktorjem podjetja STO dr. Milanom Švajgerjem in s članom uprave Metala Jožetom Studenenikom. Kakšen je bil namen vašega obiska? Način našega dela je takšen, da se sestajamo v različnih krajih in ne le v Ljubljani - pač odvisno od aktualne problematike. Poleg tega nekateri člani IO še niso bili na Koroškem, medtem ko nas je nekaj doma prav iz teh krajev. Ker zdaj poteka privatizacija v sistemu Slovenske železarne, smo obiskali ravenske družbe. S sindikalnimi kolegi in z vodstvi podjetij smo se pogovaijali o tej tematiki, zlasti pa o prodaji Jekla Štore in o lastninjenju podjetij na Ravnah. Ob tem se je razkrilo veliko odprtih vprašanj. Na Ravnah smo imeli tudi sestanek IO. Obravnavali smo razmere v slovenski kovinski industriji. Območni odbor SKEI za Koroško je na župane občin koroške regije naslovil apel, naj problematiko “ohranitve lokacije - Železarne Ravne in preprečitve nadaljnje rasti brezposelnosti” obravnavajo tudi na svojem svetu. Kakšne dejavnosti pa se bodo v zvezi s tem odvijale na republiški (sindikalni) ravni? V republiškem vodstvu smo v dogovoru z vodstvom podružnice že pred tem pozivom izpeljali nekaj aktivnosti. O problematiki lastninjenja SŽ smo seznanili najodgovornejše ljudi v državi (predsednike: države, vlade, parlamenta in državnega sveta, ministra za evropske zadeve in ministra za gospodaistvo). Z ministrom Dragonjo smo se tudi sestali na Ravnah v začetku julija. Poteza OO SKEI za Koroško je razumljiva, saj morajo biti aktivnosti usklajene tako na državni kot regionalni ravni. Pod besedilo o lastninjenju in perspektivi družb SŽ na Ravnah ste se podpisali vi in direktorji teh družb. Pogrešam podpis vodstva sindikalne podružnice SKEI v železarskih družbah. Vprašali so me, ali se podpišem pod ta tekst. Ko sem ga prebral, sem se z zapisanim strinjal, zato tudi moj podpis. Kot so mi pojasnili, je bil predsednik sindikalne podružnice takrat na dopustu in zato nedosegljiv. V omenjenem besedilu so stališča, ki so v popolnem nasprotju z načini privatizacije, kot sijih zamišlja uprava SŽ. Zagovarja namreč privatizacijo in delavsko delničarstvo na ravni koncema. Za delavce pa je bolj privlačno lastninjenje po družbah na lokaciji. Nenazadnje tudi zakon govori, naj se pri lastninjenju upoštevajo interesi medsebojnega kapitalskega povezovanja oziroma reprodukcijskih verig. Dovolj je, če pogledamo samo potek proizvodnje na Ravnah: jeklo -polizdelki - končni izdelki. Poleg tega pa niso zanemarljive ugotovitve tudi tujih opazovalcev o visoki stopnji pripadnosti Slovencev delu in njihovim podjetjem. Ali potemtakem vodstvo koncerna, ki je pripravilo program privatizacije SŽ, s sindikatom o njem ni doseglo konsenza, preden ga je dalo v vladno proceduro? Vse kaže tako. Moji kolegi sindikalisti iz Štor, z Jesenic in z Raven so opravili ogromno delo, da so najodgovornejše strukture v Sloveniji prepričali, da je predlog uprave o privatizaciji SŽ za sindikat in delavce nesprejemljiv. Sicer pa so bile v preteklosti že nekajkrat storjene napake. Ko so bila pred leti železarska podjetja razdeljena v kategorije A, B in C, so si nekateri prizadevali, da bi bila participacija mogoča le v zadnjih dveh skupinah, ki pa sta bili v procesu lastninjenja namenjeni prodaji. Zasluga SKEI je, da se to ni zgodilo. Poleg tega je parlament že trikrat obravnaval predloge za sanacijo in privatizacijo SŽ. Ena od napak v tem procesu je bila tudi združitev Jekla in Metala. Ob prodaji štorskega podjetja oziroma iskanju strateških partnerjev zanj pa opažamo (pri tem so nam v pomoč tudi mednarodne povezave, saj je naš sindikat član Evropske zveze kovinarjev!), da uprava SŽ daje v pogajanjih prednost podjetju, ki v Evropi ni cenjeno in nima kapitala, zavrača pa pogovore z - po našem mnenju - boljšim ponudnikom. Kako se v prizadevanjih za uresničitev najboljše inačice privatizacije povezujete s konkurenčnimi sindikati? Član uprave Metala Jože Studcnčnik je članom IO SKEI Slovenije med njihovim nedavnim obiskom na Koroškem predstavil položaj ravenske metalurgije. Glede sindikalnega pluralizma bom odkrit: ta se v Sloveniji ni rodil, temveč ji je bil vsiljen in je škodljiv, saj lazbija delavce! Mi nikoli nismo branili Neodvisnosti, da se nam pridruži, vedno smo pripravljeni na sodelovanje, kot je npr. bilo pri oblikovanju kolektivne pogodbe. Ne razumem, zakaj morata biti na Ravnah dva sindikata, saj konec koncev člani izberejo v vodstvo tiste, za katere menijo, da so v posameznih okoljih najboljši. Ali menite, da je treba zakon o privatizaciji spremeniti ali pa je problem le v njegovih različnih interpretacijah? Mislim, da je zakon toliko fleksibilen, da je mogoče stvari, za katere se zavzemamo, speljati brez njegove spremembe. Ker sistem zastraševanja blokira management, lahko določene poteze vleče le sindikat. Problem privatizacije pa je tudi v tem, da smo se je lotili v trenutku, ko zapiramo tovarne in v Sloveniji nimamo jasnega koncepta industrijske politike. Edina alternativa je, da tovarne posodobimo in več delamo. Pokazalo seje, daje (zaradi nekakšnih interesov privatizacije) po nepotrebnem propadla Metalna, da se podobno dogaja z Litostrojem ... - v sindikatu se zato bojimo, da se enako ne bi zgodilo z železarnami. Če bo privatizacija tekla po dražbah, bo večja tudi neposredna odgovornost. Koncem pa naj bi opravljal funkcijo, za katero je bil ustanovljen (pomoč družbam pri velikih poslih ipd ). V sindikatu nasprotujete tudi prodaji Armatur Muta oziroma razbijanju reprodukcijskih verig? Minister Metod Dragonja seje npr. sicer zelo jasno izrekel proti povezovanju, ki služi le ohranitvi neaktivnih celot. V naših razmišljanjih pa nas je podprl. Prizadevamo si, da se na Ravnah ohranijo reprodukcijske verige. Nihče me ne more prepričati, da snovalci ravenske železarne niso vedeli, kaj delajo. Kaj se bo, po vašem mnenju, na področju privatizacije SZ dogajalo v prihodnje? Čakamo na odzive. Za sestanek smo v sindikatih zaprosili predsednika države, ministra za evropske zadeve in ministra za delo. Do konca leta naj bi bil koncept jasen, škoda pa je, ker vladne stranke med seboj ne sodelujejo, kot bi bilo treba, na škodi pa so delavci in njihove tovarne. V enem od intervjujev ste rekli, da čas sindikatov šele prihaja in da je konec sindikalne romantike. V naši organizaciji zelo resno preučujemo sindikalna gibanja v Angliji, Nemčiji in ZDA. Ugotavljamo, da se tako, kot se internacionalizira kapital, morajo povezovati tudi sindikati. Zavedamo se, da se moramo usposobiti, si pridobiti znanje, da bomo lahko enakopravni sogovorniki (partnerji) v pogajanjih z delodajalci in državo. Protest je skrajno sredstvo. Morali bi se naučiti medsebojnega sodelovanja, kulture dialoga. V preteklosti smo v SKEI oziroma v Zvezi svobodnih sindikatov v Sloveniji uspeli pozitivno odigrati svojo vlogo (delavci niso bili prepuščeni sami sebi, uspešni smo bili pri sprejemanju zakonov). Zdaj pa je treba sindikat in zaposlene pripraviti na delovanje v tretjem tisočletju. Jeseni začnemo z izobraževanjem (poudarek bo na učenju tujih jezikov), pomagali bomo tudi sindikatom v deželah v tranziciji, saj dobro poznamo prehod iz enega v drugi politični oziroma ekonomski sistem. Otresti se bomo morali tudi t. i. nošenja tujega nahrbtnika - če ga “lomijo” država in politične stranke, če direktorji slabo vodijo podjetje - za to ne more biti kr iv sindikat. Da smo v kapitalizmu, ni kriv sindikat. Zanj seje v določenem zgodovinskem trenutku odločil slovenski narod. Gospod Vodovnik, najlepša hvala za otlgovore. Andreja Čibron - Kodrin OSKRBA Z ENERGIJO v juniju in juliju Dobava primarnih energentov in tudi oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti sta bili v juniju in juliju nemoteni. Načrtovana in dejanska poraba zemeljskega plina v posameznih družbah sta prikazani v tabeli. Skupna poraba zemeljskega plina je bila glede na planirano količino manjša za dober odstotek. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb na območju Železarne Ravne 147,7 m3 in od zunanjih dobaviteljev 17,2 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 164,9 m3. Za sežig smo skupno zbrali 65 ni’ odpadnega olja, in sicer: 21 m3 od železarskih družb, 8 m3 od zunanjih dobaviteljev ter 36 mJ s cepljenjem emulzij. V okviru preventivnega vzdrževanja in pregledov smo opravili naslednja dela: • Zamenjali smo ventile na kompresorju Termomeccanica in opravili redni servis. • Opravljen je bil servis kompresorja za kisik SIO. • Pregledali smo tesnost omrežja za kisik, dušik in argon. Netesna mesta smo v proizvodnih halah sproti odpravili. • Pregledali smo omrežje za komprimirani zrak in ugotavljali tesnost omrežja ter priključnih mest pri porabnikih. • Opravili smo redna letna vzdrževalna dela hladilnega recirkulacijskega sistema za peč UHP. • Antikorozijsko smo zaščitili oba 150 m3 • Pri hali Strojegradnje in Valjev smo izprali kanalizacijsko omrežje. • Pri hali Livarne za posebne ulitke smo sanirali jašek za odtok meteornih vod. • Opravili smo redni servis kompresorja za zrak GA 250/2 in GA 250/4. • Opravili smo vzdrževalna dela na hladilnem sistemu peči UHP v recirkulacijskem črpališču. • Začeli smo sanacijo vročevodnega kotla. Zaradi strojcloma na kompresorju hladilnega sistema ORTOFRIGOR, ki obratuje v sklopu postrojenja za proizvodnjo kisika, prihaja do manjših motenj pri proizvodnji kisika. Oskrbo zagotavljamo z dobavami tekočega kisika. Miran Fužir, dipl. inž. rezervoarja za propan-butan. DRUŽBA PLAN PORABE (Si..3) PORABA (S...3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 414.320 490.763 118,5 SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 4.427.200 4.327.494 97,8 SŽ - STO Ravne, d. o. o. 125.400 100.025 79,8 SŽ- ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 59.400 52.308 88,1 SKUPAJ 5.026.320 4.970.590 98,9 INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JUNIJU IN JULIJU Julija jc gasilska enota intervenirala 12-krat, avgusta pa 5-krat. • 9. 7. 1998 ob 17.30 so iz Metala sporočili, da seje vžgala lesena klop zaradi pregretja električne peči. Požar so pogasili poklicni gasilci III. izmene. • 14. 7. 1998 ob 17.46 so gasilce obvestili, da v Energetiki zaradi visokega vodostaja reka Meža zaliva črpališča vode in ogroža elektromotorje. Poklicni gasilci IV. izmene so namestili črpalko, kije delovala 14 ur. • 30. 7. 1998 ob 15.30 so v GZ prejeli klic o tem, da gori na Metalovem odlagališču industrijskih odpadkov. Požar so pogasili poklicni gasilci IV. izmene. • 24. 8. 1998 ob 11.40 so v Metalu (v skladišču lesa) zaradi odloženih žarečih kor zagoreli leseni odpadki. Požar so pogasili poklicni gasilci II. izmene. • 27. 8. 1998 ob 21.40 je v Metalu (jeklarna) prišlo do prodora taline iz vakuumske ponve. Požar so pogasili poklicni gasilci III. izmene. Gasilska enota je posredovala še: • 11.7. 1998 ob zalitju poslovnih prostorov po neurju na Partizanski ulici, • 14. 7. 1998 ob zalitju poslovnih prostorov po neurju na Partizanski ulici, • 22. 7. 1998 pri sanaciji ceste na Rahtel, • 25. 7. 1998 ob zalitju poslovnih prostorov po neurju na Partizanski ulici, • 25. 7. 1998 skupaj s PGD Prevalje ob začetnem požaru ob udaru strele na Holmcu, • 27. 7. 1998 na Čečovju pri odpiranju in vstopu v stanovanje s pomočjo avtolestve, • 30. 7. 1998 v TAB-u Mežica pri sanaciji po izlitju žveplene kisline, • 30. 7. 1998 v Vzmeteh pri sanaciji po izlitju hladilnega olja, • 31. 7. 1998 ob razlitju dieselskega goriva na Mislinjskem klancu, • 5. 8. 1998 pri odpiranju stanovanja na Trgu svobode, • 15. 8. 1998 pri odstranitvi kače s Partizanske ulice, • 21. 8. 1998 ob prometni nesreči v Radljah ob Dravi (le “izvoz”, saj pomoč gasilcev pri reševanju ponesrečenca iz razbitin avtomobila ni bila več potrebna). Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž. ■ Gost Večera ob treski, ki gaje pripravil Marjan Mauko s sodelavkami, je bil pisatelj Marjan Kolar. Srečanje z njim je potekalo 24. 7. v hotelu Peca v Mežici. (Intervju z Marjanom Kolarjem bo objavljen v Koroškem fužinarju.) KULTURA PRIREDITVE V JULIJU IN AVGUSTU ■ Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je organiziralo koncert ameriške vokalno-instrumentalne skupine Celebrant Singers, ki izvaja moderno duhovno glasbo. 10 pevcev in 12 instrumentalistov je nastopilo 8. 7. ob farni cerkvi na Prevaljah. ■ 8. srečanje državnikov Slovenije pri Najevski lipi je bilo 11. 7. Organizatorji so za obiskovalce (spregovoril jim je tudi Tone Partljič) pripravili pester kulturni program, štehvanje in zaklad Najevska lipa. ■ Ob krajevnem prazniku so na Lešah 11.7. odprli razstavo Leše v času rudnika. (Zapis o njej bo v prihodnji Številki Koroškega fužinarja.) ■ V sklopu prireditev ob 43. turističnem tednu (od 14. do 23. 8.) seje v Črni ob zabavnih in športnih zvrstilo tudi nekaj kulturnih prireditev: nastop predic in folklorne skupine KUD Gozdar ter srečanje harmonikarjev, literarni večer z Janezom Mrdavšičem in predstavitev njegovega romana Skozi soteske ter projekcija filmov Igorja Prodnika. ■ Župnijski urad in Kulturno društvo Mohorjan Prevalje sta v okviru praznovanja farnega praznika (od 14. do 22. 8.) pripravila tudi koncert Marijinih pesmi (nastopili so tenorist Marjan Trček, mladinski in mešani župnijski zbor ter orglarica Renata Mirkac). ■ Pihalni orkester železarjev Ravne je konec junija na povabilo zdomcev odpotoval v Berlin, kjer so bili godbeniki zaradi pestrega in kakovostnega nastopa deležni izjemnega navdušenja. (Več o gostovanju bo v Koroškem fužinarju.) A.Č. NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE Arsenjuk, A.: Uspešna, zdrava pot do vitke postave. - Celje : ScripTon, 1997 Badovinac, B..: Savinjsko, Celje, Velenje : A-Ž : priročnik za popotnika in poslovnega človeka. - Murska Sobota: Pomurska založba, 1997 Balint, J.: Slovar slovenskih homonimov. - Ljubljana : Znanstveni inštitut FF, 1997 Bizjak, F.: Reinženiring in razvoj podjetja. — Nova Gorica: Educa, 1997 Burkhardt, D.: Der mcdizinische Reisefuerer. - Mucnchen : Suedvvest, cop., 1997 Collins plain English dictionary. - London : HarpcrCoIlins, 1996 Consise dictionary of great 20th century biographies. - Ncw York ; Avenel : Gramercy books, cop. 1997 Eroschenko, V. P.: Di Fiore’s atlas of histology : with functional correlations. - 8,h ed. - Baltomore : Williams and Wilkins, 1996 Ferfila, B.: Sodobni svet : regionalne študije in primerjalne politike. - Ljubljana : FDV, 1997 Frizerstvo. - Ljubljana : TZS, 1998 Gošnak, R.: Lokalna samouprava s poudarkom na pokrajini diplomsko delo ob zaključku višješolskega študija. - Ljubljana, 1998 Grad, F.: Ustavno pravo Slovenije. - Ljubljana : Visoka policijsko-vamostna šola, 1997 Gray, J.: Moški in ženske v spalnici : vodnik do trajne romantike in strasti. - Ljubljana : Quatro-Gnosis, 1998 Jamnik, A.: Liberalizem in vprašanje etike. -Ljubljana : Nova revija, 1998 4 Julius, E. H.: Hitro računanje: triki in napotki: 30 dni do popolnega obvladovanja števil. - Tržič: Učila, 1997 Der kleine Wahring Woerterbuch der deutschen Sprache. - Guetersloh : Bertelsmann Lexikon Veri., 1997 Konserviranje knjig in papirja : zbornik. -Ljubljana : Arhiv RS, 1997 Maver, D. : Kriminalistika. - Ljubljana : UL RS, 1997 Molecular Biology of the Celi. Ncvv York ; London : Garland Publishing, cop. 1994 Nineteenth- century American woman poets : an anthology. - Malden; Oxford : Blackwell, cop. 1998 Noordhuis, K. T.: Vrt: veliki priročnik za vse letne čase. - Ljubljana: Prešernova družba, Vrba, 1997 Od čebele do medu. - Ljubljana: Kmečki glas, 1998 0’Donoghue, M.: An illustrated guide to rocks & minerals. - London : Parkgate, 1998 Pera, H.: Razumeti umirajoče: praktična navodila za spremljanje umirajočih. - Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1998 Pogačnik, V.: Lestvice delovne motivacije. -Ljubljana: Produktivnost, Management Consulting, Center za psihodiagnostična sredstva, 1997 Pretnar, T.: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. - Ljubljana : Znanstveni inštitut FF, 1997 Pretnar, T.: Prešeren in Mickievvicz: o slovenskem in poljskem romantičnem verzu. - Ljubljana: Slovenska matica, 1998 Rupnik-Vec, T.: Aktivno v svet psihologije: priročnik za učitelje psihologije v srednjih šolah. — Ljubljana: ZRSŠ, 1997 Smeh stoletij 2 - 1433 anekdot znanih osebnosti. - Ljubljana : Co Libri, 1998 Strojin, T.: Uvod v zdravstveno pravo. - Ljubljana : UL RS, 1998 Šegovc, F.: Naš pobej bo muzikant: Štirje kovači. - Ravne na Koroškem: Voranc, 1998 Thicle, A.: Stahlbau. Tcil 1, 2. - Stuttgart : B. G. Teubner, 1997 SMERI Mini! OB ut RAVNE HA KOROŠKEM VABIMO K VPISU V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE IN OTROKE V ŠOLSKEM LETU 1998/99. NAŠA PONUDBA: • izredno izobraževanje • usposabljanje • tečaji, seminarji, delavnice. Oglasite se do konca septembra na naslovu Koroška 14, Ravne na Koroškem ali na tel. (tudi faks) 20 631 oziroma po elektronski pošti (e-mail: ic.smeri@siol.net). IZBERITE SVOJO SMER. V Koroški osrednji knjižnici Ravne poleg knjig hranijo tudi dragoceno starinsko pohištvo. Trdina, J.: Vinska modrost. - Ljubljana : Magnolija, 1998 Trontelj, M.: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. - Ljubljana : Hidrometeorološki zavod RS, 1997 Tušak, M.: Psihologija športa. -Ljubljana, Znanstveni inštitut FF, 1997 Usenik, J.: Matematične metode v managementu. Poslovni račun. - Koper: Visoka šola za management, 1997 Založnik, V.: Počitek in spanje predšolskega otroka v vrtcu in doma : diplomsko delo. - Ljubljana, 1997 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. - Ljubljana : Modrijan, 1998 Zore, F.: Obzoija grštva: logos in bit v antični filozofiji. - Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1997 Žerovnik, V.: Iskanje pravega poklica: priročnik za delo svetovalcev, učiteljev in staršev. - Ljubljana: IZIDA, 1997 Izbor: Darja Molnar Zaposleni v Opremi Ravne (predvsem iz Priprave dela in Komerciale), ki se jim je pridružilo tudi nekaj upokojencev, so se v petek, 21. avgusta, na Rimskem Vrelcu pomerili v tenisu. SLOVENSKI ŽELEZARJI NA Organizator Andrej Hribernik je poskrbel za praktične nagrade. Najboljša v konkurenci osmih dvojic sta bila Mirko Gorinšek in Marjan Krajnc. * * Zadovoljni obrazi tekmovalcev in gledalcev so zagotovilo, da bo turnir dvojic tradicionalen; sredi septembra pa bo potekalo finale tekme posameznikov, ki so se je udeležili tudi delavci iz proizvodnje. A. C., Foto: J. Č. STRELOVCU 147 pohodnikov (po 28 z Raven in Jesenic, 75 iz Štor, 10 iz Žične Celje in 6 iz ljubljanskega Tovila) se je 25. julija v organizaciji štor-skih planinskih vodnikov povzpelo na Strelove (1.763 m) in Klemenčo jamo (l .208 m). Kot ugotavljajo organi-zatoiji, je manjše zanimanje za izlet (kljub dobremu obveščanju) mogoče pripisati dopustniškemu utripu, pa tudi slabim izkušnjam (na dveh pohodih na Strelove je planince v preteklosti vseskozi “pral” dež). Vsi, ki pa so na izletu bili, so bili -kljub vročemu vremenu - z njim zelo zadovoljni in si želijo podobnih srečanj. Pot jih je vodila od Rogovilca v Robanov kot do Knezove domačije (med potjo so lahko občudovali južna pobočja Križevnika, Veže, Deske in Ojstrico ter rododendroni) in na vrh Strelovca. Mimo koče na Klemenči jami so planinci prispeli do hotela Palenk v dolini, kjer so se okrepčali z malico, darilom sponzorjev. Za pomoč pri organizaciji izleta se ravenski odbor za pripravo planinskih pohodov slovenskih železatjcv lepo zahvaljuje “svobodnemu sindikatu’' v Železarni Ravne. (Po poročilu Francija Telcerja priredila A. Č.) ŠPORT V JULIJU IN AVGUSTU ODBOJKA Odbojkarji Fužinaija, letošnji državni in pokalni prvaki Slovenije, so priprave na novo sezono začeli 3. avgusta. Treninge je cel mesec vodil kondicijski trener Zdravko Kotnik, saj se je zapletlo z angažiranjem novega trenerja, potem ko je Branko Golob prevzel mesto direktorja kluba. Dogovor s Hrvatom Leonom Baričem je padel v vodo, na Ravne pa prav tako niso uspeli pripeljati trenerja iz Belorusije. Za trenerja članske ekipe so zato postavili domačina Franja Ježa. Franjo Jež je 31. avgusta prevzel vadbo 15 igralcev. Med njimi so tudi letošnje okrepitve: Jasmin Čuturič, bivši igralec Salonita Anhovo, domačin Bojan Mlakar, ki je v preteklih sezonah igral za prvoligaško ekipo Dob v Avstriji, Kanadčan Andrevv Sulatycki, 25-letni in 203 cm visoki odbojkar, ki bo vsaj eno sezono igral pri "železarjih", ter Mariborčan Mišo Pušnik. Pri slednjemu se je zapletlo ob registraciji. O prestopu Pušnika je v preteklih dneh zato odločala arbitražna komisija pri OZ Slovenije. V klubu so ostali vsi drugi igralci razen Mija Vukoviča, ki se je vrnil k Salonitu, Rasta Oderlapa, ki je okrepil Bled, in Gregorja Jerončiča, ki bo odslej igral za nemški Friedrichshafen. Načrt raveaskega kluba je dokaj jasen. Znova nameravajo osvojiti naslov državnega prvaka in se čim bolje uvrstiti v evropskih tekmovanjih. V domačem prvenstvu sodi naša ekipa vsekakor med največje favorite, toda pri žrebu za evropske pokale odbojkarji Fužinaija niso imeli prav srečne roke. Na sedežu Evropske odbojkarske federacije (CEV) v Luksemburgu so jim namreč za prvega nasprotnika v kvalifikacijah za pokal državnih prvakov dodelili močno ekipo Dorožnika iz Odese (Ukrajina). Prva tekma bo 10. ali 11. oktobra v Odesi, povratna pa čez teden dni na Ravnah. Ob morebitni zmagi bi napredovali v drugi krog, kjer bi se v boju za uvrstitev v evropsko ligo državnih prvakov pomerili 5. oz. 6. decembra doma z Friedrichshafnom iz Nemčije. Če jih bo Dorožnik porazil, bodo Ravenčani igrali v sedmi skupini pokala evropske zveze (CEV) na Nizozemskem. NOGOMET Tekmo 6. kroga, bila je 13. septembra s Publikumom v Celju, sta s trenerske klopi Korotana že vodila nova trenerja - domačin Toni Tomažič in njegov pomočnik Pavli Štekl. Po štirih uvodnih neuspehih, in sicer proti Muri z 0:4, Potrošniku z 1:2 ter Primorju z 2:3, zlasti pa po nenadejanem porazu doma z BS Tehnikom iz Domžal z 0:1, sta se morala namreč posloviti dosedanja Korotanova strokovnjaka Zagrebčan Albert Pobor in njegov asistent Branko Jozič iz Velenja. Le zmaga na domačem terenu proti Živilom Triglavu z 1:0 je bila premalo, da bi se trenerja obdržala, kajti tudi prikazana igra na novo skrpane enajsterice pred sezono ni obetala boljših rezultatov. Do kadrovskih zamenjav je prišlo tudi v vodstvu koroškega prvoligaša. Novi generalni direktor Korotana je postal Maks Pučelj, ki je bil dolgo vrsto let tudi sam trener članskega moštva. Okoli sebe je zbral precej sodelavcev, takorekoč iz domačih logov, nekdanjih nogometašev in funkcionarjev prevaljskega kluba, ki naj bi klub postavili na trdne prvoligaške temelje. Tako je njegov prvi pomočnik postal Ivan Koren, predsednik kluba ostaja Stanislav Taks, sekretar kluba je znova Damjan Hojnik, za propagando pa je odgovoren Edi Lužnik. Novi izvršni odbor kluba je precej številčen, saj se je v začetku septembra na prvi seji zbralo kar 30 članov. V drugi ligi so uspešno štartali nogometaši Dravograda, ki so se pred prvenstvom primerno okrepili. V klub so prišli: Aleš Majcenovič in Iztok Pipenbaher (iz Železničarja Maribor), Robert Krašovec (Aluminij) ter Matej Šnofl (Maribor). Trener Marjan Pušnik ima na voljo tudi nekaj obetavnih igralcev iz domačih mladinskih vrst. Vodstvo kluba načrtuje uvrstitev pri vrhu prvenstvene lestvice. Tudi v letošnji sezoni nastopajo v 1. ligi Medobčinske nogometne zveze Maribor štirje koroški klubi, in sicer Mestni NK Fužinar, Peca iz Črne, Akumulator iz Mežice in Kozjak Radlje. Med tiste, ki ciljajo na najvišjo uvrstitev in seveda napredovanje v višjo, 3. slovensko ligo, sodijo nogometaši ravenskega kluba. Pred sezono so se močno okrepili. V klub so prišli: vratar Marko Vravnik in Grešovnik (oba prej Akumulator), Samo Plimen, Miran Ivartnik in Robert Švab (vsi Peca) ter Jure Cesar, Žiga Potočnik in Marko Smolar (vsi Dravograd). Trener ekipe je postal Prevaljčan Ladislav Kuzma, v vodstvu pa skupaj s sodelavci skrbita za nemoteno delovanje marljiva Staš Potočnik in predsednik Karli Krajger. TRIATLON Tačas najboljša slovenska triatlonca Mitja Mori in Erih Pečnik s Prevalj se julija na evropskem prvenstvu v Vrbi na avstrijskem Koroškem nista posebej odlikovala, saj jima ni uspela uvrstitev v finalno tekmovanje. Zato pa sta se izkazala z odličnimi nastopi v avgustu. V kraju Schliersee v Nemčiji je bil Pečnik 22., Mori pa 29. med 300 tekmovalci iz 18 držav, ki so se preizkusili v olimpijskem triatlonu (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka). V Kielu v Nemčiji je bilo 16. avgusta študentsko svetovno prvenstvo v olimpijskem triatlonu. Med tekmovalci iz Slovenije je s 14. mestom najboljšo uvrstitev dosegel Mitja Mori, drugi najboljši med našimi je bil na 35. mestu državni prvak v šprint triatlonu Erih Pečnik. Najodmevnejšo uvrstitev pa je Mori dosegel 22. avgusta na tekmovanju ob Gardskem jezeru v Italiji. Med okoli 300 tekmovalci je osvojil odlično 2. mesto za zmagovalcem domačinom De Faverijcm. Nastopil je tudi Ljubljančan Grega Hočevar, ki je bil sedmi. PLAVANJE Lidija Breznikar, plavalka Fužinaija, je od 29. 7. do 2. 8. nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu v Antwerpnu v Belgiji. Tekmovala je v štirih disciplinah in dosegla naslednje uvrstitve: 20. mesto na 400 m mešano (5:09,35), 30. mesto na 100 m prsno (1:17,81), 19. mesto mr 200 m prsno (2:41,91) in 28. mesto na 200 m mešano (2:29,9). ATLETIKA Šprinterka Koroškega atletskega kluba Mojca Vauče je sredi julija nastopila na svetovnih mladinskih športnih igrah mladih v Moskvi. Dosegla je imenitni uvrstitvi: tretje mesto v teku na 100 m ter četrto mesto na 200 m. Tako je Vaučctova pritekla Sloveniji dragoceno bronasto medaljo, eno od štirih, kolikor so jih naši mladi športniki do 18. leta starosti osvojili v Rusiji. Na igrah je tekmovala tudi ravenska plavalka Lidija Breznikar. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA v juniju in juliju ZAHVALE Konec junija je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3.058 delavcev, julija pa 3.061. V največjih zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je junija in julija delalo 418 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 6. 1998 31. 7. 1998 METAL 1.154 1.155 STO 867 866 NOŽI 186 187 ARMATURE MUTA 354 353 OPREMA 156 158 STAN. PODJETJE 19 19 LOGISTIČNI CENTER 157 155 ZIP CENTER 55 57 ENERGETIKA RAVNE 110 111 TRANSKOR 62 62 ŠERPA 124 123 VOGARD 78 79 EUREST 59 59 VZMETI 77 77 GASILSKI ZAVOD 18 18 Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in dedka Francija Rusa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga počastili in pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in bili v mislih z nami. Lepa hvala gospodu županu za poslovilne besede, Pihalnemu orkestru železaijev Ravne za nepozabno slovo ter pevskemu zboru Vres za lepo odpete pesmi. Vsi njegovi FLUKTU ACIJA Sklenitve delovnega razmerja Statistični pregled za junij je naslednji: 22 sklenjenih delovnih razmerij v železarskih družbah, od tega 12 prerazporeditev; 10 na novo sklenjenih delovnih razmerij, od tega 1 za čas pripravništva, 8 za določen čas in 1 za nedoločen čas. Po številu sklenjenih delovnih razmerij se vrstijo: ZIP center (11), Oprema (5), Metal (2), STO (2) in Noži (2). Med 14 sklenjenimi delovnimi razmerji v juliju jih je bilo 10 novih (podjetja so zaposlila 5 pripravnikov in 5 delavcev za določen čas), 3 delavci so bili prerazporejeni, I pa se je vrnil iz Slovenske vojske. Največ sklenitev delovnega razmerja so zabeležili v Metalu (4), sledijo pa STO (3), Oprema (2), ZIP center (2), Noži (1), Armature (1) in Energetika (1). Od zasebnih družb so na novo zaposlovali samo v juliju, in še to le v Vogardu, kjer so delo za določen čas omogočili 1 iskalki zaposlitve. Prekinitve delovnega razmerja Vseh prekinitev delovnega razmerja v juniju je bilo 24, in sicer zaradi: upokojitve (4), poteka delovnega razmerja za določen čas (3), sporazumne prekinitve delovnega razmerja (1), odhoda v Slovensko vojsko (2), smrti (1), zaposlitve trajno presežnega delavca pri drugem delodajalcu (1) in prerazporeditve (12). Število prekinjenih delovnih razmerij v družbah je bilo naslednje: 14 v Metalu, 4 v STO-ju, po 2 v Nožih in Logističnem centru in po I v Armaturah ter Opremi. V zasebnih družbah je bilo junija nekaj prekinitev delovnega razmerja. Šerpo sta zapustila 2 delavca zaradi predčasne upokojitve, v Vzmeteh je enemu delavcu potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, iz Euresta pa je na služenje vojaškega roka odšel 1 zaposleni. Julija so iz STO-ja odšli 4 zaposleni, iz Metala 3, iz Armatur in Logističnega centra pa po 2. Vzroki: upokojitev (5), potek pripravništva (2), potek delovnega razmerja za določen čas (1) in prerazporeditev (3). V drugih družbah na območju železarne so število zaposlenih julija zmanjšali le v Šerpi: enemu delavcu je delovno razmerje prenehalo sporazumno. Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Valentina Kosa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ali pa so bili v mislih z nami. Še posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, g. župniku za pogrebni obred in mašo, pevcem za odpete pesmi, godbenikom za odigrane žalostinke in g. Primožiču za pogrebne storitve. Žena Ana, hčerka Marina in sinova Boris in Andrej z družinami Ob izgubi moje mame Rozalije Rozman se zahvaljujem sodelavcem Nožev Ravne za izrečeno sožalje in denarni prispevek, ki smo ga nakazali Karitasu Logatec. Antonija Šegel Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: Marijan Mauko, Jaroš Čibron in uredništvo. Tel.: 0602 21 -131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 38 Nagradna križanka št. 37 - rešitev VODORAVNO: KONJ, KLOBASA, RMAN, REKLAMA, TAS, OKOL, RO, INLET, NIT, LA, O TOKI, OPAT, SIN, MED, PARA, 1P, RAK, INK, PERON, TIARA, IRAK, BRAČ, IR, NI, AKRA, ALAN, AT, VRAZ, ROLO. Izžrebani reševalci, ki prejmejo nagrade Metala Ravne, so:B MAJA GLOBOČNIK, Kotlje 110, RAVNE NA KOROŠKEM ■ DORKO LEVAR, SŽ - STO Ravne, d. o. o. ■ ANDREJA PETROVIČ, SŽ-STO RAVNE, d. o. o. Nagradna križanka št. 38: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 9. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, ' d. o. o., Uredništvo Informativnega fužina r ja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. POSOJILO DEL MOTORJA MED BATOM IN KRIŽNIKOM SVETEL ALI BARVNI PREMAZ IME PISATELJA CANKARJA BIZMUT VOJAŠKA ZVEZA MED DRŽAVAMI VRSTA, RED, STOPNJA IKO MESTNA Četrt ŽENSKA, KI PRODAJA 01 JE REKA V SEVERNI ITALIJI PRISTA- NIŠČE V IZRAELU Človek, ki živi v KOLIBI A OGLJARSKA PRIPRAVA GORA NA GORENJ- SKEM N ŽELEZNI- ŠKA KOMPOZI- CIJA ENICA, SLABA OCENA TONE NANUT T VRSTA ŽITA KR/\J PRI LJUBLJANI 1. IN 4. VOKAL RIMSKIH 501 REKA V SEV AMERIKI (SLAPOVI) OBMOČJE OB SEV. TEČAJU A REKA V JUŽNI AMERIKI SLOV. PLAČU.N A KARTICA MALA KRAVA, KRAVICA GAMAL NASER N ZELO MLAD ČLOVEK ANGLEŠKO SVETLO PIVO REKA V AZIJI TEŽA EMBALAŽE KAZALNI ZAIMEK UŽITNA MORSKA RIBA T PTIČ SEV MORIJ, NJORKA OŽINA NA MALAKI IF VISOKO LISTNATO DREVO KANAL ZA ODPADNE VODE SODOBNIK KELTOV A GOROVJE V SAIIARI ZNANA TOVARNA OBUTVE VOLUMSKA ENOTA PRITOK RENA V ŠVICI NaCI NATRIJ PRINC V MAIIAB-IIARATI REKA V AZIJI VISOKA GRALNA KARTA ALBE VIDAKOVIČ TOP RAFKO IRGOLIČ N BIKO- BOREC NA KONJU DEL SKLADBE A GORSTVO V INDIJI ALOJA L Začelo se je novo šolsko leto in temu primerne so tudi nagrade za reševalce tokratne križanke. ZIP center bo tri izžrebance razveselil z zavitkom zvezkov iz svojega proizvodnega programa. V grafičnem oddelku podjetja poleg zvezkov izdelujejo še vrsto drugih stvari -vse od vizitk do knjig; naročnikom pa v vedno večji meri ponujajo popolno storitev oziroma izdelek: od ideje do izvedbe Ime in priimek:...... Podjetje oz. naslov: