Leto XXX. - Številka 55
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 19. 7. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Rozman Joža pod razpokanim velbom v svojem domu na Spodnji Beli štev. 2
V soboto ob 14.13 se je stresla zemlja pod
Storžičem
Razpoke grozijo
Potres 6. stopnje je povzročil veliko nevarnih poškodb predvsem na hišah med Preddvorom in Goricami — V razpokanih in razmajanih stavbah bo mogoče zagotoviti potresno varnost le z, izredno visokimi sredstvi
V soboto ob 14.13 smo začutili razmeroma močan, vendar k sreči kratek potres. Strokovnjaki Geofizikalnega observatorija na Golovcu so pozneje ugotovili, da je bilo njegovo središče pri Preddvoru, kjer je dosegel 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. V Ljubljani je imel moč med 4. in 5. stopnjo, čutili pa so ga tudi na Goriškem, v južni Avstriji in drugih sosednjih območjih. Prvemu najmočnejšemu sunku so do nedelje opoldne sledili še štirje šibkejši.
Najbolj je bilo prizadeto področje krajevnih skupnosti Tenetiše, Trste-nik, Gorice in Bela, saj ima večje in manjše poškodbe najmanj polovica vseh poslopij. Na območju KS Bela jih ima, za primer, od 150 hiš poškodbe kar 100. Predvsem so prizadeti starejši stanovanjski in gospodarski objekti, številni obokani stropi so gosto prepredeni z razpokami, največ ometa je popadalo z lesenih stropov in sten, podrlo se je veliko dimnikov, le redki stiki stropov in sten so ostali brez velikih razpok.
Čeprav panike med ljudmi ni bilo, se je več kot 20 družin odločilo da 8pijo na senikih, v trdnejših hišah sosedov in celo v avtomobilih.
Energija, ki se je v soboto sprožila med Kamniškimi Alpami in Karavankami, je imela enako rušilno moč kot 200 ton eksploziva. Potres je bil tektonskega izvora ter je bil del splošnega poteka oblikovanja zemeljske površine v tem območju. Enako močan potres so isti kraji doživeli leta 1906. (po Tanjugu)
V nedeljo dopoldne si je najbolj prizadete objekte ogledala komisija občinskega štaba civilne zaščite občine Kranj, v kateri so bili poveljnik štaba Janez Sušnik, strokovnjak za gradnje ing. Avgust Bajželj in strokovni delavec oddelka za ljudsko obrambo Stanko Kolar. Ugotovila je, da so v 4 hišah stanovalci močno ogroženi. To so Gregorčevi v Tenetišah, Teranovi na Trsteniku, Valjavčevi v Žabljah ter Košnjekovi in Rozmanovi na Sp. Beli. Začasna bivališča si urejajo v gospodarskih poslopjih in pri sosedih, zelo prav pa
Nadaljevanje na 16. strani
Jutri bo minilo 35 let
od strahotnega
okupatorjevega
zločina
v Spodnji Kokri. Izvirne pripovedi treh prič na 6. strani
XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
OD 5. DO 15. AVGUSTA
Neurje po Sloveniji
V četrtek popoldne je Slovenijo zajelo hudo neurje. V Ljubljani se je zlilo na kvadratni meter kar 26 litrov dežja in je voda zalila precej kleti in kurilnic. Narasla Logaščica je poplavila okrog 70 stanovanjskih hiš in Tržaško cesto v Logatcu, ki je bila nekaj časa zaprta za ves promet. Poplavljena je bila tudi cesta proti Lazam in ulica Brod. Po prvih podatkih znaša škoda na stanovanjskih objektih 5,000.000 dinarjev.
Prebivalci Stare Vrhnike so zaradi neurja za nekaj časa ostali brez vode, ker je ujma poškodovala zajetje vrhniškega vodovoda. Toča pa je oklestila polja na Štajerskem, predvsem okoli Slovenske Bistrice in Velike Kapele, prizanesla pa ni tudi nekaterim poljem v okolici Ljubljane. Hudo neurje je besnelo tudi v Posočju, kjer sta veter in toča oklestila sadovnjake v baški dolini.
86 milijard dinarjev
Proračun federacije v letu 1978 naj bi na podlagi gradiva, o katerem so konec preteklega tedna razpravljali delegati v skupščini SFRJ, znašal okoli 86 milijard dinarjev. V primerjavi z letošnjim letom, naj bi se povečal za približno 15 odstotkov, kar je bolj ali manj na ravni predvidenega družbenega proizvoda v letu 1978.
35-let Tomšičeve brigade
V soboto dopoldne je bila pred spomenikom na kočevskem Trgu svobode ob 35-letnici, ustanovitve znamenite Tomšičeve brigade, velika slovesnost. Tomšičeva je bila prva slovenska narodnoosvobodilna proletarska udarna brigada. Slovesnosti so se udeležili številni domačini, nekdanji borci te brigade in predstavniki našega družbe-n opolitičnega življenja.
Boljše gospodarsko sodelovanje
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela jugoslovansko-sovjetskega odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje dr. Berisav Še fer je prispel na obisk v Moskvo. S predsednikom sovjetskega dela odbora se pogovarja o gospodarskem sodelovanju med državama.
Gostje iz »ameriške Ljubljane«
V nedeljo je prispela na Brnik večja skupina naših rojakov iz Amerike. Goste iz Clevelanda, ki ga zaradi velikega števila Slovencev, imenujejo »ameriška Ljubljana«, so sprejeli v narodnih nošah in ob zvokih narodnih pesmi. Rojaki pa so imeli na prsih značke, na katerih v angleškem jeziku piše, da so po srcu Slovenci. Z njimi je prispela tudi skupina glasbenikov, imenovana Magajne in znani podjetnik in lastnik lokalne radijske postaje, ki oddaja tudi v slovenščini Tony Pet-kovšek. Počitnice pri nas bodo preživeli tako, da bodo potovali po Sloveniji.
Posočje 77
Za 227 mladincev in mladink iz Dečanov, Sremske Mitrovice, Jesenic in Ljubljane, se je konec preteklega tedna končalo brigadirsko življenje. Sklenjena je bila druga izmena delovne akcije Posočje 77. V Soški dolini, v tolminski občini, so pomagali elektrificirati vas Gorenju Trebuša, napeljali so vodovod v vasi Idrija pri Bači, v Sužidu in Ladrah, popravili cesto Breginj— Loglje — Robidišče in uredili Breginj. Celotne akcije Posočje 77 se bo udeležilo 1000 brigadirjev, razdeljenih v 17 brigad.
KRANJ
SELCA — Številni svojci, prijatelji in znanci več kot 400 žrtev fašizma iz Selške doline, ki jim je posvečen spomenik v Dolenji vasi, so se v nedeljo dopoldne udeležili žalne svečanosti v okviru praznovanja praznika KS Selca. Popoldne je bila v Selcih velika gasilska parada, v kateri so sodelovala vsa gasilska društva iz škofjeloške občine. Gasilsko društvo Selca, ki je s tem proslavilo svojo 80-letnico,je hkrati predalo namenu obnovljeni gasilski dom, razvilo društveni prapor in podelilo priznanja dolgoletnim zaslužnim čla-~ nom. Trije so dobili tudi republiška odlikovanja, občinska gasilska zveza pa je ob tej priložnosti podelila diplome za dosežke na tekmovanju v počastitev partijskih jubilejev. GD Selca ima 68 aktivnih članov in sodi med najbolj delavne v Selški dolini. Pri obnovi doma so člani prostovoljno delali nad 1000 ur, v preteklih letih pa so s pomočjo krajanov, delovnih organizacij in občinske gasilske zveze kupili novo motorno brizgalno, avtomobil in nekaj opreme. V soboto zvečer so imeli v Selcih kulturno prireditev, na kateri so nastopali pihalni orkester iz Škofje Loke, pevski zbor Janez Luznar iz Selc, Folklorna skupina Podblice-Nemilje in učenci osnovne šole Selca. — ZR Na sliki: Med žalno svečanostjo v Dolenji vasi — Foto: D. Primožič
Zbor internirancev na Hrušici
Hrušica — V nedeljo, 17. julija, je bil na Hrušici zbor nekdanjih političnih zapornikov, internirancev in pregnancev. Zbora, ki je bil v domu družbenopolitičnih organizacij, se je udeležilo več kot sto Jeseničanov, slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar. V svojem govoru je med drugim dejal, da je srečanje tudi spodbuda prizadevanjem za ohranitev tradicij NOB in razvijanju naše samoupravne socialistične ureditve. Ta mesec mineva 36 let, odkar je okupator prepeljal prvi transport pregnancev v Srbijo, brutalnim metodam germanizacije" in zločinom pa se je ljudstvo na poziv Komunistične partije uprlo in stopilo v oborožen boj. V njem so naši narodi porušili mit nepremagljivosti nemške vojske.
Med brigadirji iz pobratenega Valjeva
Prijateljske vezi med občani pobratenih mest Valjeva in Jesenic se iz leta v leto krepijo. Korak k nadaljnjemu sodelovanju je brez dvoma tudi nedaven obisk predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice na Kozjanskem, kjer je bila na zvezni mladinski delovni akciji tudi brigada iz Valjeva.
Brigadirji so Jeseničane zelo prisrčno sprejeli in jih seznanili z delovnimi uspehi na tej akciji. Val-jevska brigada je bila posebnost na letošnjih slovenskih delovnih akcijah; v brigadi Sekcije borcev in prijateljev bitke na Sutjeski iz Valjeva je bilo namreč poleg mladih brigadirjev tudi sedem veteranov, udeležencev legendarne bitke na Sutjeski.
Valjevčani so na akciji Kozjansko 77 dosegli izjemen uspeh, saj so tudi za več kot dvesto odstotkov presegali normo. Predstavniki brigade so goste z Jesenic odpeljali tudi na delovišče, in sicer na traso ceste maršala Tita, ki bo delu kozjanskih vasi odprla vrata v sodobnejši svet.
J.R.
V kulturnem programu srečanja je pod vodstvom Štefana Prežlja več skladb zaigrala godba na pihala s Hrušice, nastopili pa so tudi recita-torji dramske skupine DPD Svoboda Hrušica, več pesmi pa je pofl vodstvom Marjana Jemca zapel oktet iz Žirovnice. Udeleženci zbora pa so tudi zahtevali, da se morilec in zločinec Clement Druschke obsodi, saj je glavni krivec, da je bilo med vojno iz jeseniške občine pregnanih, interniranih in poslanih v koncentracijska taborišča dva tisoč občanov, 119 jih je zgorelo v krematorijih, ustreljenih pa je bilo 145 talcev.
Srečanje na Hrušici so pripravili v počastitev letošnjih jubilejev in v okviru krajevnega praznika, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na talce, ki so padli na Belem polju pod kroglami gestapa. B. B.
Pozivamo lastnike hiš, hišne svete in delovne organizacije, da izobesijo zastave v počastitev 22. julija — dneva vstaje slovenskega naroda. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko
Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko bo imel v sredo, 20. julija, v Kranju razširjeno sejo, posvečeno obravnavanju vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju kadrovske politike. Ob tej priložnosti naj bi se pomenili zlasti o pripravah na volitve v vodstva ZK in na skupščinske volitve v aprilu 1978.
Pripravljalne teze za sejo opozarjajo med drugim na nujnost uveljavljanja načrtne, dolgoročne kadrovske politike, ki je pogoj za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Zavzemajo se za to, da bi bila struktura predlaganih kandidatov dobra in bi torej zajemala dovolj delavcev, žensk in mladine, da bi posvečali večjo pozornost usposabljanju in krepitvi zavesti vseh delovnih ljudi, da mora pravilna razmestitev kadrov temeljiti na usposobljenosti, znanju in prizadevanju za nove samoupravne odnose — in podobno.
M. S.
ŠKOFJA LOKA
V sredo, 20. julija, bo redna seja komiteja občinske konference ZKS Škof-ja Loka, na kateri bodo obravnavali predlog o spremembi sklepa o organiziranosti občinske konference ZK v pripravah na volilne konference v ZKS, ocenili evidentiranje kandidatov za organe ZK v osnovnih organizacijah ZK in za organe ZK občinske konference, razpravljali o možnih kandidatih za sekretarja komiteja občinske konference ZK v prihodnjem mandatu in ocenili uresničevanje zakona o združenem delu v občini Škofja Loka. D. S.
r i
V počastitev dneva vstaje
Na Gorenjskem bodo ob letošnjem dnevu .staje pripravili več srečanj borcev in aktivistov po krajevnih skupnostih. V jeseniški občini bodo organizirali vsakoletni pohod na Stol in na Hrušici v petek, 22. julija, odkrili spominsko ploščo talcem. Krajevna skupnost Kokra in družbenopolitične organizacije pa pripravljajo spominsko svečanost v nedeljo, 24. julija, ko se bodo pri spomeniku ob spodnji Kokri poklonili spominu žrtvam okupatorjevega nasilja pred 35. leti. D. S.
Novi »delavski« zakoni
V začetku meseca so vsi trije zbori skupščine SRS sprejeli predloge za izdajo zakona o medsebojnih razmerjih, zakona o samoupravni delavski kontroli, zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov ter zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Gre za štiri zakone, ki bodo, ko jih bomo na jesen sprejeli, še utrdili pravice delavcev. Vse tiste pravice, ki jih je prinesla ustava in so zapisane v zakonu o združenem delu.
Osnutki zakona so sedaj v javni razpravi, ki jo organizirajo sindikati. V organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah so odgovorne za javno razpravo osnovne organizacije sindikata. Te so dolžne, da s sodelovanjem organizacije ZK, samoupravnih organov in ob pomoči občinskih sindikalnih svetov ter drugih sindikalnih organov, poskrbe, da bodo o predlogu omenjenih zakonov zakonov seznanjeni prav vsi delavci. To pa bodo lahko dosegli le z dobro organizacijo javnih razprav po delovnih oziroma sindikalnih skupinah. Poskrbeti morajo, da bodo vodje razprav s predlogi dobro seznanjeni in, da bodo znali odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi z omenjenimi predlogi. Sindikati bodo vse bistvene pripombe sproti objavljali, tako da bodo delavci imeli še večjo možnost odločanja.
Razprava mora biti sklenjena poleti, ker morajo biti zakoni jeseni pripravljeni za sprejem. Zakoni so namreč tudi eden od pogojev za uspešno izvajanje zakona o zdru-' ženem delu.
L. Bogataj
Srečanje aktivistov OF
Škofja Loka - Zadnjo soboto v avgustu bo v dvorani Alplesa v Železnikih srečanje članov nekdanjih okrajnih odborov in okrožnega odbora OF, ki so v letih od 1941 do 1945 delovali na škofjeloškem območju. Pripravlja ga okrožni odbor aktivistov OF Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Občinske konference SZDL Škofja Loka. Organizatorji ocenjujejo, da se bo na srečanju zbralo okoli 150 tovarišev, ki naj bi ob tej priložnosti zastavili načrtno zbiranje spominov na medvojno delovanje.
Člani okrožnega odbora aktivistov OF Škofja Loka so se na svoji seji domenili, da bo na srečanju govoril Jože Šubic, delovanje OF med NOB na škofjeloškem območju pa bosta orisala Tone Peternelj-Igor in Ivan Bi-zant-Niko. M. S.
Skupščina pred pomembnimi odločitvami
Tržič — Zbori tržiške občinske skupščine bodo do konca leta razpravljali in sklepali o pomembnih zadevah. Že septembra čaka delegate razprava o ceni kanalščine in vode, o varstvu okolja v občini, o zazidalnem načrtu Podljubelja, urbanističnem programu občine, o razvrščanju kmetijskih zemljišč, o spremembi statuta občine in o gospodarjenju v tržiški občini. Oktobra je načrtovana razprava o odloku o določitvi naselij, ki imajo mestni in primestni značaj ter o predlogu odloka o javnem redu in miru   v   Tr*?f»i    Novpmbra bodo
delegati med drugim ocenjevali gospodarjenje v občini in ga primerjali z Gorenjsko ter z letošnjo resolucijo, razpravljali o zaščitenih kmetijah v tržiški občini in sklepali o spremembi statuta občine. Osrednje decembrske razprave pa se bodo nanašale na razvoj občine v letu 1978, na problematiko preskrbe prebivalcev tržiške občine, na oceno gostinstva in turizma v občini, na položaj in možnosti razvoja kmetijstva in na problematiko počitniških hišic, zgrajenih na področjih, ki niso zazidljiva.
-jk
Razpisna komisija za imenovanje vodje delovne skupnosti skupnih služb
BPT Tržič
*,
razpisuje v skladu s 14. členom Statuta delovne organizacije in na podlagi sklepa 6. redne seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 30. junija 1977 delovno mesto
vodje delovne skupnosti skupnih služb
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
1. visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske ali ustrezne tehnološke smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
2. višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske ali ustrezne tehnološke smeri in 8 let ustreznih delovnih izkušenj;
3. družbenopolitična razgledanost in aktivnost;
4. organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja;
5. drugi pogoji, ki so določeni z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič.
Pismeni prijavi na razpis morajo kandidati priložiti:
— dokazilo o izpolnjevanju razpisanih pogojev,
— potrdilo iz kazenske evidence.
Prijave s prilogami naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: BPT Tržič, kadrovsko družbeni sektor, v 15 dneh po objavi razpisa.
Veljavo delu in ne delovnemu mestu
Komunisti bodo razrpavljali o osnutku republiškega zakona o delovnih razmerjih — Preprečiti samovoljo posameznikov nad delavci in kaznovati kršitve samoupravnih splošnih aktov
Združenje bank SR Slovenije
obvešča
občane — imetnike tekočih računov
in temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge družbene pravne osebe in družbenopolitične skupnosti,
da je Združenje bank Jugoslavije sprejelo sporazum, po katerem se od 1. julija 1977 posamezen limitirani ček na obrazcu 19a-SDK lahko glasi na znesek do
3.000 din
Do tega zneska je odslej dovoljeno izpolniti posamezen ček pri plačevanju blaga, storitev in obveznosti ter pri dviganju gotovine.
Najbolj kritično pri nagrajevanju
Kam so v kranjski občini usmerjena prizadevanja, da bi hitreje in bolje uresničevali zakon o
združenem delu
Komunisti v vseh občinah, v sleherni osnovni organizaciji Zveze komunistov, in delavci v organizacijah združenega dela boto v tem in v naslednjih mesecih razpravljali o enem najpomembnejših izmed zakonov: o °snutku republiškega zakona o delovnih razmerjih. V javni razpravi, ki jo bodo organizirali in yodili občinski sindikalni sveti, Osnovne sindikalne organizacije skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami naj bi obrali čimveč pripomb k osnutku, ki ga je pred nedavnim obravnavala tudi komisija predsedstva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu. Prav njena Ocena bo komunistom izhodišče ja nadaljnjo razpravo in konkretno obravnavo po vseh občinah.
Osnutek zakona o delovnih razmerjih temelji na ustavi in ha zakonu o združenem delu in je osnova za Nadaljnjo krepitev ustavnega položaja delavcev in delovnih ljudi, njegova posebna vrednost pa je v tem, da prvič povsem opredeljuje vsebino delovnega razmerja kot razmerja združenih delavcev, osvobojenih družbenoekonomske odtujenosti in nosilcev urejanja teh odnosov. Naloga komunistov je, da odgovorno in Zavzeto delujejo, opozarjajo in usmerjajo pozornost delavcev in delovnih ljudi na pomembna idejno-Politična vprašanja in na nekatere se ne dobro zasnovane rešitve.
Združeno delo vsekakor potrebuje zakon, v katerem bodo opredeljena vsa vprašanja delovnih razmerij. Osnutek zakona je komisija pri Centralnem komiteju ZKS ocenila kot zadovoljivega z nekaterimi pripombami. Tako ugotavlja, da zakon opušča delovno mesto in ga v skladu z zakonom o združenem delu nadomešča z delom in delovno nalogo. V vseh sredinah naj bi opravili z ostanki odtujenosti, še vedno zakoreninjenih, tako da bi delavci resnično odločali o sredstvih za delo in o rezultatih ter pogojih dela. Se vedno se marsikje pravice iz dela in po delu na osnovi delovnega mesta in ne dela in rezultatov dela. Delavec naj bi bil osvobojen vseh dosedanjih omejitev, ki so zavirale njegovo pobudo in svobodo prizadevanj za smotrnejše gospodarjenje in boljšo delovno organiziranost.
Še posebno natančno bo zakon opredelil uresničevanje vseh vrst odgovornosti delavcev v združenem delu. V samoupravnih splošnih aktih bodo konkretno naštete vse vrste odgovornosti, kazni, zakon bo določil le zgornjo mejo dovoljene višine kazni. Delavci naj bi v svojih aktih tako konkretno opredelili posamezna ravnanja in opustitve, ki pomenijo hujšo kršitev delovnih dolžnosti.
Komisija je tudi menila, da je zajamčeni osebni dohodek družbeno socialna zaščitna kategogja, kar pa ne pomeni, da ni sestavina ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov. Zajamčeni dohodek je v bistvu oblika uresničevanja solidar-
nosti med delavci v združenem delu na temelju gospodarjenja z družbenim minulim delom. Pravica delavca do zajamčenega osebnega dohodka je zasnovana na pravici do dela, na tem, da v posebnih pogojih dela dosega z delom posebnim pogojem ustrezen normalni deloVni učinek glede na njegovo znanje in sposobnosti. Zakon naj bi določil, s katerim vsakoletnim družbenim aktom naj bi določili višino zajamčenega osebnega dohodka.
Ob obravnavanju osnutka zakona o delovnih razmerjih so se zavzeli tudi za 'večjo humanizacijo dela. Razen tega naj bi se v javni razpravi opredelili do nadurnega delovnega časa, ki naj bi bil izjema in ne pravilo; do postopnega odpravljanja nočnega dela, do zaščite žensk-de-lavk in med drugim do oblikovanja jasnih stališč o zaposlovanju upokojencev.
Nedvomno bo v javni razpravi, ki se začenja, vrsta pripomb, ki bodo izhajale iz posameznih sredin in dosedanje prakse. Delavci se. bodo prav gotovo zavzeli da bodo njihovi samoupravni akti v skladu z novim zakonom, ki bo pisan v preprostem, vsem delavcem v združenem delu razumljivem jeziku. Ta zakon naj bi postal last vseh, ki si v združenem delu prizadevajo, da bi odpravili samovoljo posameznikov in druge nepravilnosti, ki se še vedno pojavljajo v medsebojnih delovnih razmerjih. D. Sedej
Police brez kruha v štrucah
Jesenice — Občinska tržna inšpekcija je lani opravila vrsto pregledov in ugotovila, da je bila med drugim v jeseniških trgovinah nekaj časa neustrezna preskrba s kruhom. Kruha je bilo sicer dovolj, vendar je primanjkovalo črnega in belega kruha v štrucah, ki je osnovni kruh, bilo pa je več »kmečkega« kruha. Jeseniški kupci raje posegajo po štrucah, zato je bila nejevolja precejšnja. Založenost z osnovnimi vrstami kruha pa se je izboljšala takoj po spremembi prodajnih cen.
Lani so tržni inšpektorji izločili okoli 6000 kilogramov krompirja za ozimnico. ^Krompir vrste igor in cvetnik sta bila okužena s krompirjevo plesnijo, trgovini na drobno pa ga je dobavljala Gorenjska kmetijska zadruga Kranj. Ves krompir slabe kakovosti so vrnili in ga zamenjali z novim.
V akciji za kakovost kruha so odvzeli šest vzorcev kruha Žita Ljubljana, temeljne organizacije Triglav Lesce, Valentina Brežana iz Mojstrane, Davorina Vidica z Jesenic in Marcela Furlana iz Zabrezni-ce. Ves kruh je bil kvaliteten. V drugi akciji pa so s pomočjo anonimnih kupcev ugotavljali pravilnost tehtanja in zaračunavanja v prodajalnah mesa in v špecerijskih trgovinah. Rezultati so bili porazni, kar v enajstih primerih so morali takoj kaznovati, saj so trgovci in mesarji nepravilno tehtali, višje zaračunavali in samovoljno zviševali cene.
Športno društvo Jesenice in Društvo upokojencev Jesenice sta v nasprotju z določili zakona o društvih opravljali gostinsko dejavnost v okviru svoje redne dejavnosti. Zdaj upravlja z gostinskimi objekti športnega društva Hotelsko podjetje Go-renjka, društvo upokojencev pa bo nudilo gostinske usluge le svojim članom. Ko so pregledovali cene v turistični sezoni se je izkazalo, da na cenikih ni vedno vseh jedil in pijač, ki jih ponujajo jedilni listi po gostiščih in hotelih.
V občini šušmarstvo cveti, še posebno v popoldanskem času. Inšpektorji bi za temeljiti nadzor in za ukrepe proti številnim šušmarjem nujno potrebovali več sodelovanja samih občanov. Le-ti iščejo pomoč le tedaj, ko so oškodovani.
D. S.
/-\
Društvo prijateljev FK Partizan Beograd
vabi
v sredo, 20. julija, ob 19. uri na ustanovni občni zbor simpatizerjev in prijateljev FK Partizan Beograd, ki bo v hotelu TRANSTURIST v Škofji Loki
Vabljeni v_J
Vsi delovni kolektivi morajo do konca tega leta sprejeti nove samoupravne sporazume o združevanju v TOZD in OZD ter urediti nagrajevanje tako, kot narekuje zakon o združenem delu. Za vse tiste organizacije, ki slednjega pogoja ne bi izpolnile, so predvideni ukrepi, ki bodo praktično prikrajšali zaposlene pri osebnih dohodkih. Ni težko zaključiti, kaj bi to pomenilo za razmere v določenih delovnih okoljih in za strokovno ter politično oceno njihovih vodstev.
Zahteve so torej zelo ostre in rok za njihovo izpolnitev kratek. Kljub temu pa je na mestu domneva, da je proces uveljavljanja zakona o združenem delu še premalo učinkovit, predvsem pa so nezadostna prizadevanja za iskanje novih rešitev povsem določenih praktičnih vprašanj. *
Kaj pravi o tem anketa, ki jo je izvedla komisija za izvajanje zakona o združenem delu pri SOb Kranj, da bi dobila osnove za svoja na-daljna prizadevanja?
Od 48 zaprošenih organizacij jih je na vprašanja odgovorilo 41. V vseh so akcijo začeli. Po večini so proučili sedanje samoupravne razmere in na njih zasnovali programe uresničevanja zakona. Skrb za njihovo izvajanje so poverili posebnim odborom in komisijam iz vrst članov družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. V pretežnem delu organizacij trdijo, da s pripravami ne kasnijo, če pa to že priznajo, pripisujejo to pomanjkanju ustreznih strokovnih služb. Resnično so s pripravami na izvajanje zakona na splošno najbolj uspešni v večjih delovnih organizacijah z močnimi strokovnimi skupinami. Ponekod zaostajajo tudi, ker so vezani na centrale na drugih področjih ali pa se pravkar na novo samoupravno organizirajo.
Anketa je opozorila, da najbolj kritično zaostaja prav urejanje nagrajevanja po delu in minulem delu, ki pa je vsekakor najzahtevnejša naloga iz tega okvira. Samo v 9 delovnih organizacijah so pripravili zanj predloge. Nezadovoljiva je tudi ocena o seznanjanju delavcev z uresničevanjem zakona, brez tega pa ne more biti njihovega najširšega sodelovanja, ki naj pripomore do resnično delavske zakonodaje.
Komisija za uresničevanje ZZD in Komite ObK ZKS Kranj sta v zvezi z ugotovljenimi slabostmi sklenila usmeriti svojo pozornost na več področij:
Najprej nameravata zelo zaostriti odgovornost vodilnih delavcev v organizacijah, ki niso odgovorile na vprašanja v anketi ali nimajo delovnih programov in odborov za njihovo izvajanje. Ker so programi na splošno preveč načelni in ne izhajajo iz neposrednih razmer, bodo terjali od OZD, da te slabosti odpravljajo in s tem tudi seznanjajo komisijo.
Veliko delovnih organizacij zatrjuje, da niso sposobne izdelati merila za ustrezno nagrajevanje po delu in minulem delu. Čeprav je po sredi tudi premajhna pripravljenost in zavzetost za iskanje ustreznejših novih rešitev, bo na tem področju nujna zunanja pomoč. Ta naj bi predvsem spodbujala ustrezna prizadevanja, za katera pa naj bi se delovne organizacije kadrovsko usposobile tudi z medsebojnim povezovanjem in dogovarjanjem. Rešitve morajo priti od znotraj, sicer zakon ne bo zaživel, kdor pa se ni sposoben pripraviti na njegovo uresničevanje, ga tudi uresničevati ne bo zmogel.
Komisija in komite ugotavljata, da bo potrebno ločeno obravnavati družbene dejavnosti, ki terjajo več pomoči; deležne naj bi jo bile po počitnicah. Tedaj bosta podrobneje proučila tudi izvajanje ZZD po krajevnih skupnostih. M.Sosič
f—--;-\
Nočni pohodi na mivko
Na Gorenjskem je vedno več »črnih« prodišč in vedno številnejši so nočni odvzemi gramoza in mivke — S preprodajo se mastno zasluži, poškodovane struge pa ob prvih hujših nalivih poplavljajo
Večja, organizirana gorenjska prodišča so v Mojstrani, ob sotočju Bistrice in v Prašah pri Medvodah, kjer letno odvzamejo ogromne količine mivke in gramoza. Manjših, tudi organiziranih, je ob Savi precej, tako, da ni nobene bojazni, da zasebni graditelji ne bi mogli dobiti dovoljenja - ob plačilu razmeroma nizkega prispevka — za popolnoma zakonit odvzem materiala iz naših vodnih strug.
Iz leta v leto pa narašča število divjih prodišč, kjer posebno v nočeh in ob praznikih zasebniki posegajo v struge in nezakonito odvzemajo mivko ali gramoz. Rečnih nadzornikov je na Gorenjskem zelo malo in brez sodelovanja občanov samih in krajevnih skupnosti ne morejo popolnoma obvladati vsega območja, kar v svoj lastni prid izkoriščajo graditelji in prekupčevalci z gramozom in mivko. Prekupčevalci mastno zaslužijo, če so le dovolj aktivni in brezbrižni, ne ozirajoč se na za zdaj premilo kazen pri sodnikih za prekrške. Naročniki plačujejo, ob zmotnem prepričanju, da so pravzaprav lahko zadovoljni ob dostavi na dom in morda mnogi niti ne slutijo, da so uslužni dobavitelji dobesedno kradli material.
Vodnogospodarsko podjetje Kranj ima z divjimi odvzemi nemalo skrbi, še posebno, ker se zavedajo ogromne škode, ki sledi. Posegi v strugo so škodljivi, še posebno, ko voda narašča in tedaj praviloma poplavlja. Kot je prepovedano ob vodah sekati drevje, grmičevje in nasploh samovoljno posegati v naravo, tako je strogo prepovedano tudi kjerkoli že odvažati rečni material. Še najmanj je mar za takšno prepoved vsem tistim, ki množično odvzemajo mivko in pesek pod vasjo Trboje, s traktorskimi nakfadači, največ zato seveda, da služijo. Lastijo si zemljišča ob vodi, tako, kot si pod vasjo Visoko lastijo dovozno pot in izkoriščajo tako, kot se najbolj dd. Za prepoved se ne menijo tudi pod Očano in še kje, da seveda niti ne govorimo o sicer manj kričečih in opaznih, a zato sploh ne manj škodljivih in nevarnih manjših ilegalnih odvzemih ob naših vodah. Ponoči potekajo ti skriti pohodi za mivko, ob praznikih tudi in v svoji prebrisani naravi so nekateri že tako daleč, da celo ponarejajo dovoljenja, izdana pri Vodno gospodarskem podjetju, da seveda ne zamolčimo tudi še kako veljavnega dejstva, da z dovoljenjem skoraj praviloma odvzemajo večje količine. In to dovoljenje imajo v »malem« prstu, saj so nekateri kar brž ugotovili, da pač dan odvzema je določen, ura odvzema pa se ni zapisala. Zato so, zaloteni in prijavljeni, recimo, zjutraj, si brž priskrbeli dovoljenje še za isti dan in pozneje pri sodniku za prekrške prepričevalno in dokazljivo ovrgli obtožbo, da so kradli. Kradli so zjutraj, dopoldne pa odvzemali že z dovoljenjem v rokah, zato so pri Vodno gospodarskem podjetju pač morali vpisovati v dovoljenja tako dan kot uro in čas odvzema.
Problem nedovoljenega odvzema gramoza in mivke, tako zaželenih materialov v času intenzivne zasebne gradnje, bi lahko osvetlili tudi iz drugih kotov; poklicni vozniki gradbenih podjetij, iz organiziranih prodišč včasih ali večkrat za svoj žep zavijejo tudi na stranske, zasebniške poti, a to je že druga pesem. Zdaj so pomembna številna črna prodišča in divji nočni »rukarji« ne le tistih, ki kradejo zase, temveč tudi tistih, ki okušajo dobičkanosnost nezakonito odvzete mivke ali gramoza. Nam vsem pa se napoveduje milijonska škoda, ki jo bomo trpeli, opeharjeni tudi za prispevek neodgovornih odjemalcev, za prispevek, ki se sicer vrača v območno vodno interesno skupnost prav za sanacijo vodnih poškodb.
Vodno gospodarstvo bo še bolj približalo mesta za izdajo dovoljenj interesentom, poostriti se bo morala kaznovalna politika, mi sami, v krajevni skupnosti, ki vemo za kršitelje, pa bomo najboljši nadzorniki in preprečevalci milijonske škode ob poplavah, ki se ob takšnem početju prepričljivo že napovedujejo za jutri. -     D. Sedej
Odslej več nadomestnih delov
IKOS Kranj uspešno prodaja previjalne stroje egiptovski tekstilni industriji — Kmalu razmah proizvodnje v novih prostorih
					
	w				
Nov daljnovod, ki bo 18 vasem pod Blegošem zagotovil zadostno preskrbo i električno energijo, je pripravljen, da nanj priključijo naselja Malenski vrh Jazbine ter Gorenja in Dolenjo Ravan. Na sliki: predsednik gradbenega odbora za elektrifikacijo Alojz Štremfelj se ob daljnovodu na Malenskem vrhtl pogovarja z domačinom Marjanom Gantarjem, ki je s prostovoljnim delorf in njegovo organizacijo veliko pripomogel k uspehu dosedanjih prizadevanj Tovariš Štremfelj je še posebej pohvalil tudi prizadevnost Franca Kreka 1 Suše. - Foto: F. Perdan
Elektrika z veliko žlico
Nov daljnovod bo zagotovil dovolj električne energije prvim vasem pod Blegošem že ob koncu av gusta — Vsa dela bodo opravljena v dogovor
jenem času
Kranjska industrija kovinske opreme in strojev I KOS se dogovarja s svojim vzhodno nemškim partnerjem Textimaprojekt o zanimivem novem programu. Gre za proizvodnjo nadomestnih delov za določene tekstilne stroje, ki jih izdelujeta obe podjetji, po prvih ocenah pa bo njihova letna proizvodnja v Kranju lahko presegla 1 milijon dolarjev.
Od te proizvodnje si IKOS nadeja ugodnih finančnih dosežkov, še posebno pa je njeno načrtovanje pomembno zaradi tega, ker se v svetu že stopnuje zastoj pri prodaji strojev za tekstilno industrijo, ki ni v najbolj ugodnem položaju. Priprave na delno preusmeritev proizvodnega programa so torej na mestu, čeprav IKOS trenutno še ne čuti manjšega povpraševanja po svojih izdelkih.
Celo nasprotno; kar zadeva izvoz, ima za seboj eno najbolj uspešnih prvih polovic leta. Ob šestmesečni vrednosti proizvodnje 44 milijonov dinarjev je v tujino prodal za 1 milijon 61 tisoč dolarjev, to pa je celo trikrat več kot lani) v istem obdobju). Največji delež v izvozu imajo previjalni stroji za predilnice v Egip tu, ki sodijo v okvir sodelovanja med IKOS-om in Textimaprojektom. Precej možnosti je, da bo vrednost proizvodnje do konca leta dosegla 90 milijonov dinarjev.
IKOS je pred kratkim začel reševati eno svojih največjih težav skrajno utesnjenost in zastarelo ureditev delovnih prostorov, ki so bili grajeni za dosti manjšo proizvodnjo. Nova stavba, ki jo gradi ob sotočju Save in Kokre, bo imela površino 4200 kv. m, to pa je celo več, kot znaša celotna površina vseh sedanjih prostorov. Veljala naj bi 27 milijonov dinarjev.
V njej bo 240 članski kolektiv končno dobil sodobne garderobe, obrat družbene prehrane in podobno, proizvodnja pa se bo lahko bistveno povečala, ker bo mogoče urediti transportne poti, smotrno razporeditev tehnološkega procesa in zadostiti še drugim zahtevam dobre organizacije. IKOS gradi tudi novo visokoregalno skladišče, ki bo avtomatsko odlagalo v 12 m visoke regale razne sestavne dele in standardne materiale.
V novo proizvodno dvorano bo IKOS preselil številne stroje iz sedanjih prostorov, ki so nevzdržno natrpani, kupiti pa namerava tudi precej novih, s katerimi je mogoče delovno storilnost bistveno povečati. Med njimi naj bi bili . numerično krmiljeni rezkalni stroji, ki jih je mogoče tako programirati, da avtomatično  opravijo   z  največjo na-
tančnostjo tudi po 10 in več operacij, brez posredovanja delavca. IKOS je že kupil in usposobil dva taka stroja med prvimi pri nas.
M.Sosič
Zaspani buldožerji
Hkrati z začetkom turistične sezone so se začela tudi največja dela na naših cestah. Gradimo podvoze, nadvoze, širimo in obnavljamo vozne pasove, postavljamo nove podporne zidove. Postavimo znak za delo na cesti, zavarujemo delovišče in na »planke« obesimo ustrezno signalizacijo. Mimo »plank« pa se vijejo dolge kolone vozil.
Vendar ni namen tega pisanja v obsojanju tega, da gradimo poleti. Tako najbrž mora biti. Moti nekaj drugega. Dopoldne delavci vihtijo krampe in lopate, ropotajo buldožerji in kamioni. Ob drugi uri, ko je »šihta« konec, je orodje spet pospravljeno, stroji zapeljani na rob in na cesti in na gradbišču je do šeste ure naslednjega dne vse mirno in tiho.
Take prizore smo lahko opazovali, ko so gradili jeseniško obvoznico, sedaj imamo tak primer v Kranju in najbrž še marsikje drugje. Obnova križišča pred Iskro in širjenje ceste proti Gašteju napreduje po polžje. Zjutraj, ko mimo »barikad« hitijo delavci Iskre, Save in Planike, treh največjih delovnih organizacij, je na gradbišču še vse mrtvo in, ko gredo domov, je podoba enaka.
Ob vseh kritikah, ki letijo ne samo na delo sedaj, ko je promet najbolj gost in zaradi zavlačevanja gradnje in »storilnosti«, se pogosto sliši opravičilo, da ne morejo delati hitreje, ker ni cementa. Zakaj pa so sploh začeli? Razkopali cesto in postavili »planke«? Najbrž so že pred mesecem ali dvema vedeli, da cementa ni in, da ne bo šlo vse po načrtu. Menda ne bi bilo nič narobe, če bi namesto tega križišča »vzeli v delo« cesto, ki jo nameravajo asfaltirati jeseni. (Če tudi asfalta ne manjka!) Razen, če ni organizacija dela zastavljena tako, da mora vse »potekati po planu«, tudi za ceno počasne in dražje gradnje in jeze voznikov, Kranjčanov, ki se tam mimo vozijo vsak dan na delo in domačih in tujih turistov, ki morajo po naših cestah do do morja. L. B.
V vaseh pod Blegošem je prav vsakdanja stvar, da pride sosed k sosedu na.dogovor o tem, katero uro bo kdo delal s puhalnikom, sla-moreznico, sušilno napravo ali podobnim strojem. Napetost električnega toka je namreč tako nizka, da ne morejo hkrati priključiti več strojev, ker preprosto nobeden ne bi deloval. Toliko na kratko o tem, zakaj so se krajevne skupnosti Gorenja vas, Javorje in Poljane, ki vključujejo 18 vasi na tem območju, lotile obnove električnega omrežja zelo zavzeto in se že leto po referendumu za samoprispevek lahko pohvalijo s kopico opravljenih del.
Predsednik gradbenega odbora za elektrifikacijo Alojz Štremfelj je povedal, da bo do prvih vasi stekla elektrika po novem daljnovodu že ob koncu avgusta. Te dni zaključujejo gradnjo 20 kilovoltnega daljnovoda  Hotavlje   —   Malenski vrh,
Dva pomembna objekta
Radovljica — V Radovljici končujejo gradbena dela na novem domu upokojencev v naselju Predtrg in na novi lekarni v prizidku zdravstvene enote na Kopališki cesti. Oba objekta gradi SGP Gorenje Radovljica.
V lekarni že končujejo obrtniška dela. Nabaviti bo treba še notranjo opremo. Kaže, da bo lekarna odprta septembra letos. Tako bo rešena preskrba z zdravili za okrog 12.000 občanov v Radovljici in v okoliških krajih.
Novi dom upokojencev pa bo kot kaže gotov in odprt konec leta. V njem bo prostora za 127 upokojencev in oskrbovancev, ki so zdaj po drugih domovih v Sloveniji. Skupnost socialnega skrbstva in patro-nažna služba v zdravstvenih enotah v radovljiški občini že zbirajo prijave za nastanitev v domu. Prednost bodo imeli domači upokojenci in oskrbovanci. Če prijav ne bo dovolj, bodo sprejeli tudi druge. JR
transformatorska postaja na Malen-( skem vrhu pa že stoji. Razen teg*] naselja bodo v kratkem priključil' nanj še Jazbine ter Gorenjo in Dolenjo Ravan. Elektriko iz nov^ transformatorske postaje naj b> dobili konec avgusta.
Zatem bo na vrsti odsek daljnovoda Malenski vrh — Gorenje Brdo s transformatorsko postajo na Gorenjem Brdu. Dela naj bi bila opravljena še do zime, isto pa naj bi veljalo tudi za daljnovod Suša — Zetin* ter za trasformatorski postaji v teb dveh naseljih. Za prihodnje leto p* naj bi preostala še postavitev transformatorskih postaj s potrebnim' daljnovodi na Srednjem Brdu in Volaki.
Celotna dolžina novega daljnovoda bo 10,5 km, skupaj s 6 transformatorskimi postajami pa bo veljal 3,5 milijona dinarjev. Okoli 300 prebivalcev zajetih naselij bo zbralo s samoprispevkom 700 tisoč dinarjev, vsa ostala sredstva p* zagotavlja Elektro Ljubljana -okolica. M. Sosič
it glasil
delovnih organizacij 2ElTzQrHH1
208 NOVIH STROKOVNJAKOV
Jesenice - Letos je v vseh šolah železarsko izobraževalnega centra zaključilo šolanje 208 dijakov, ki se bodo zaposlili v jeseniški železarni ali drugod. To je visoka številka in ni le rezultat prizadevanja .šolskega kolektiva, temveč tudi Železarne. Letos pa bo obiskovalo šole železarsko izobraževalnega centra precej novih, saj se je v prve letnike vpisalo J80 učencev in sicer 60 v tehniško srednjo šolo in 120 v šolo za poklicne delavce in v poklicno šolo.
SREČANJE BORCEV NOV SLOVENSKIH ŽELEZARN
Jesenice — Letos bo srečanje borcev NOV slovenskih železarn organizirala delovna organizacija jeseniške železarne v Krmi 27. avgusta-To bo že peto srečanje borcev, aktivistov, izseljencev in internirancev, ki so zaposleni v vseh treh slovenskih železarnah.
Med najsodobnejšo strojno opremo ima IKOS tudi 2 numerično krmiljena rezkalna stroja, ki po pripravljenem programu lahko s šestimi vpetimi orodji opravita tudi po deset in več zahtevnih operacij brez posredovanja delavca. Uporablja jih za izdelovanje najzahtevnejših strojnih delov, ki terjajo največjo možno natančnost. Foto: S. Hain
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
l 3r*r* Dopolniti družbeni dogovor o oblikova-
•  • •
nju m izvajanju štipendijske politike v SRS
V prejšnjem sestavku smo prikazali prednosti, ki jih je prinesel Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Istočasno smo tudi že pokazali na določene pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno razrešiti.
Znano je, da je bila na 4. seji republiške komisije podpisnic sprejeta valorizacija štipendij zaradi porasta življenjskih stroškov v letu 1975. Ta valorizacija je omogočila, da pridobi pravico do štipendije vsak prosilec, ki je z dokazili dokazal, da ima družina manj kot 4.000 din dohodka na družinskega člana. Ali drugače povedano, če je iz 4-članske družine, ki je imela 16.000 din mesečnega dohodka kdo študiral, je imel možnost dobiti tudi štipendijo. Razumljivo je, da sredstva, ki so jih OZD združevale po stopnji 0,5 % odstotka od brutto osebnih dohodkov, ob tako širokih pravicah, niso zadoščala. Sredstva zbrana po tej stopnji bi zadoščala za približno 24.000 štipendistov. V šolskem letu 1976/77 je prejemalo štipendije v SR Sloveniji 26.500 štipendistov. Za pridobitev štipendije iz združenih sredstev pa je imelo pravico še 15.700 štipendistov, ker so vsi izpolnjevali kriterije razpisa.
Temu so zelo hitro sledili, po mnenju predvsem večine tistih, ki so štipendije prejemali, nesimpatični ukrepi, po mnenju tistih, ki so bdeli nad izvajanjem štipendijske politike, pa nujni, čeprav so bili administrativni. Naj jih nekaj navedemo: izplačilo štipendij za nazaj; začasna ukinitev štipendij štipendistom, ki so jih prejemali do višine 500 din; zagotovitev samo 70 odstotkov potrebnih sredstev za izplačilo štipendij po občinah; štipendij štipendistom z nezadostnim uspehom in repetentom; uvedbo dvojnega cenzusa glede na deficitarni (2.000 din) in suficitarni (1.000 din) po-
klic; ukinitev štipendij vsem učencem 4-letnikov srednjih šol, ki so imeli zadostni uspeh itd. Vsi ti ukrepi so pripeljali do tega, da se je število štipendistov v Sloveniji znižalo od 42.000 na 25.572 v januarju leta 1977.
S tem v zvezi pa je nujno poudariti, da zaradi teh ukrepov ni nobeden od tistih štipendistov, ki je prenehal prejemati štipendijo, prenehal s šolanjem.
Za mesečno izplačilo je za te štipendiste potrebno zagotoviti 19.276.867 din. Toliko sredstev se v Sloveniji tudi zbere.
Nastala situacija na področju izvajanja štipendijske politike predvsem v letu 1976 je ponovno vzpodbudila družbenopolitične organizacije v Sloveniji in po občinah, da so temeljito obravnavali vso problematiko. Na osnovi pripomb ter predlogov za spremembo in dopolnitev družbenega dogovora, ki so jih razni organi iz občin in republike začeli pošiljati zboru podpisnic družbenega dogovora, se je že na začetku leta 1976 posebno pa še po 6. seji Republiške skupne komisije v zboru podpisnikov na 3. seji 21. februarja 1977 izoblikoval sklep, da je potrebno pripraviti predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora. Delovna skupina je na osnovi več kot 300 pripomb (nekatere so bile popolnoma identične, nekatere pa nasprotujoče) in sklepov družbenopolitičnih organizacij ter zbora podpisnikov družbenega dogovora, opredelila vrsto osnovnih izhodišč, od katerih jih bomo samo nekaj našteli:
— sistem štipendiranja tako kadrovskega kot iz združenih sredstev je nujno treba približati delavcem v združenem delu;
— štipendiranje je potrebno tesneje nasloniti na poklicno usmerjanje, to pa vgraditi v usmerjeno izobraževanje in s tem doseči povezanost mladih s kadrovskimi interesi in potrebami združenega dela;
— štipendija mora biti odvisna od kadrovskih potreb, šolske uspešnosti in socialnega stanja;
— izdelati je treba popolnejšo samoupravno organiziranost in kontrolo;
— izpeljati je treba sistem solidarnosti in organizirati enotno strokovno službo;
— zmanjšati moramo število štipendistov iz združenih sredstev in s tem znižati prispevek 0,5 odstotka;
— stalno moramo preusmerjati štipendiste v kadrovske štipendije in si prizadevati za porast razpisov kadrovskih štipendij. N
Predlog dopolnitev družbenega dogovora oz. osnutek upošteva ta izhodišča. Razprava bo trajala do marca 1978 in če bodo dopolnila in spremembe sprejete, bo štipendijska politika v SR Sloveniji dobila novo kvaliteto, ki ne bo dovoljevala, da bi se stanje iz leta 1976 ponovilo. Slavko Kalan
Sedemdeset let godbe iz Gorij
9D svojem jubileju, 70-letnici, so j>0rjanski godbeniki priredili v sobo-.°zvečer slavnostni koncert v Gor-Jah, na katerem so nastopili tudi ttjoški pevski zbor iz Ribnice in član jalovenskega okteta Tone Kozlevčar. gorjanci in Ribničani so se v nošah "Predstavili tudi popoldan ob 17. uri
na promenadnem koncertu pred festivalno dvorano na Bledu, kjer si je njihov nastop ogledalo lepo število turistov. Kot dolgoletni prijatelj gorjanskih godbenikov je nastopil tudi Tone Kozlevčar in zapel partizansko pesem Puško moja in Mojo koso Zorka Prelovca.
TRIJE NOVI RAZSTAVLJAVCI
Kranj — V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju so sinoči (v ponedeljek, 18. julija) odprli tri nove likovne razstave. V galeriji Prešernove hiše se predstavlja slikar Marin Berovič iz Novega mesta, po poklicu inženir tehnične kemije, likovno znanje pa si je pridobil na posebnih tečajih na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. S svojimi motivi posega na področje fantastičnega slikarstva, s katerim opozarja predvsem na grozeče uničevanje človekovega okolja.
V kleti Prešernove hiše so na ogled umetniške fotografije Oskarja Dolenca iz Ljubljane, ki se posveča upodabljanju akta. V Kranju predstavlja tudi kolekcijo, s katero si je pred kratkim v Mariboru pridobil prvo nagrado. Razstavo je organiziral Kabinet slovenske fotografije, ki hkrati v Mestni hiši predstavlja še umetniške fotografije Ljubljančana Janka Skerlepa. Gre za pregled avtorjeve tridesetletne ustvarjalnosti, ki veliko pove tudi o razvoju slovenske umetniške fotografije v tem obdobju. M. S.
RAZSTAVA NA LOŠKEM GRADU
Škofja Loka — V počastitev 22. julija, dneva vstaje, bo v galeriji loškega gradu na ogled razstava »40 let komunistične stranke Slovenije«. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije. Pred odprtjem razstave bo Rado Jan predaval o političnem organiziranju delavstva pred#40 leti. Loški muzej zato vabi občane, da si zanimivo razstavo ogledajo in udeleže predavanja, ki bo v četrtek, 21. julija, ob 19. uri v galeriji na loškem gradu. A. P.
OBĆAN IN KULTURA Jesenice - Kulturna skupnost Jesenice in Delavska univerza Jesenice sta se že lani lotili zahtevne, a zelo pomembne naloge. S pomočjo diplomiranega psihologa Franca Belčiča iz jeseniške železarne in sodelavcev v kulturi so izdelali analizo o kulturnih potrebah občana jeseniške občine. Raziskava o kulturnih potrebah in navadah je prva kulturna raziskava te vrste v Sloveniji in bo izdatno pomagala kulturni skupnosti Jesenice in tudi Delavski univerzi Jesenice pri nadaljnjem delu.
V raziskavi, ki jo objavljajo v posebni publikaciji, so zajeli občane vse občine od 15. do 65. leta starosti, kulturno aktivno prebivalstvo. Na posebna vprašanja je odgovarjalo 19.246 občanov, od tega 9.639 moških in 9.607 žensk. Metodologija zbiranja podatkov je slonela na kvaliteti zbiranja podatkov. Analiza daje izredno zanimive podatke o življenju, navadah, potrebah in možnostih kulturnega življenja v občini, vsak podatek v tej obširni publikaciji pa terja nujno obširnejšo razlago in utemeljitev.
Kulturna skupnost Jesenice, ki se je prva oprla na takšne temelje, tako dokazuje, da je pripravljena snovati svoja nadaljnja prizadevanja in razvoj ob upoštevanju realnih razmer in potreb občana in delovnega človeka. D. S-
—
Zbrana dela tovariša Tita tudi v slovenščini
■ Prve štiri knjige znanstveno kritične izdaje zbranih del Josipa Broza Tita so že izšle v srbohrvat-^em jeziku, pripravljajo pa se pre-vpdi v slovenščino, makedonščino, amanščino in madžarščino. Petdeset j^anstvenikov in strokovnih delavcev že nekaj let vztrajno proučuje vsa razpoložljiva gradiva, ki ^Sdevajo delavsko gibanje in vlogo tovariša Tita, dokumente KPJ in ^KJ, dokumente, ki jih je najti v ^hivih po vsem svetu, predvsem pa Jtokumente v arhivih Kominterne. "i zadnji so rabili predvsem kot Eradivo za prve štiri knjige zbranih ^1 tovariša Tita in zadevajo J^Jegovo delovanje in njegov ogromni J^oretični in tudi siceršnji prispevek * konsolidaciji naše partije v času ^ed obema svetovnima vojnama, Pripravo partije in ljudstva za boj Proti lastni reakciji in fašizmu, L°t tudi za samostojno pot KPJ v
ojt^ za socialno in narodnostno j^mostojnost narodov in narodnosti ^goslavije. Slovenska izdaja, bo Predvidoma   i7Šla   še   pred VTTT.
kongresom  ZKS   —   predvideno v aprilu  1978, medtem ko bodo na-* slednje knjige izhajale postopoma, najkasneje pa 6 mesecev po izidu knjig v srbohrvaščini.
V naslednjih letih bo predvidoma izšlo 55 knjig zbranih del tovariša Tita, ki bodo na voljo vsem, ki jih zanima zgodovina naše partije in ' naših narodov, s katerimi so bili komunisti s tov. Titom na čelu tesno povezani tako med dvema vojnama kot med samo narodno osvobodilno vojno in ljudsko revolucijo (1941 — 1945), v povojnem obdobju in do današnjih dni.
Knjige bodo izhajale v zadostni nakladi in jih bodo lahko naročile tako organizacije kot tudi posamezniki.
S pripravo tako obsežnega znanstvenega strokovnega dela se Jugoslavija vsekakor uvršča med narode, ki v zakladnico marksizma z objavo omenjenih del in dokumentov Josipa Broza Tita, prilagajo svoj pomemben delež. I. S.
V Gorjah je bilo še posebej slovesno, saj sta moški pevski zbor iz Ribnice in gorjanska godba na pihala sklenila po dolgoletnem prijateljstvu in sodelovanju pobratimstvo. Ob tej priložnosti so gorjanski godbeniki pripravili zelo pester spored, ki je obsegal venčke narodnih, partizanskih pesmi in dela iz klasičnega repertoarja. Tako kot se za pobratime spodobi, so Gorjanci in Ribničani zaigrali in zapeli skupaj, in sicer himni obeh krajev »S'm Ribn'čan Urban« in »V Gorjah zvoni, da se turn maje«. Zboru ribniških pevcev in gorjanskih godbenikov je dirigiral dirigent iz Ribnice Tone Petek, domačim godbenikom pa je dirigiral Julij Sorgo.
Gorjanskim godbenikom so ob tej priliki prišli čestitat tudi predstavniki godb na pihala z Jesenic, iz Tržiča, Medvod in Lesc. Prav tako so bila godbi in njenim najbolj prizadevnim in dolgoletnim članom podeljena priznanja Kulturne skupnosti Radovljica, Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica, gasilskega društva Gorje in turističnega društva Bled. Priznanja pa so delili tudi člani gorjanske godbe; dobili so jih dosedanji dirigenti in najbolj zaslužni člani orkestra, za uspešno sodelovanje pa so Gorjanci nagradili še godbe na pihala z Jesenic, iz Lesc, Tržiča in Medvod, Toneta Kozlevčarja in moški pevski zbor iz Ribnice. Na prireditvi je bilo veliko navdušenih poslušalcev, ki so vztrajali do konca, čeprav je dvakrat zmanjkalo električnega toka.
Proslavljanje ob 70-letnici gorjanske godbe se je nadaljevalo še v nedeljo popoldan, ko je ZKPO Radovljica z domačo godbo priredila še revijo pihalnih godb, na kateri so igrali Leščani, Medvodčani in Gorjanci. Tudi ta revija je privabila veliko število občinstva, ki so nastop spremljali z velikim navdušenjem.
ABV
Člani pihalnega orkestra občine Kranj, ki ga je po dolgoletnem dirigentu Zdenku Motlu pred kratkim prevzel Alojz Krajnčan, izredno marljivo vadijo. Na leto imajo čez 100 vaj, na katerih se pripravljajo na približno enako število nastopov. Ob tolikšni delavnosti se upravičeno nadejajo pomoči pri odpravljanju največjih težav. Foto: J. Zaplotnik
Obnavljanje 80-letnika
Pihalni orkester občine Kranj nastopa kar 100 krat na leto, ob premajhni družbeni pomoči pa so se v njem nakopičile precejšnje kadrovske in
gmotne težave
Ponovno odprta tekstilna prodajalna
•^PLETNAC
v PARK HOTELU na Bledu
odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure
Obiščite nas!
Pihalni orkester občine Kranj bo prihodnjo pomlad praznoval svojo 80-letnico. Verjetno jo bo počastil z revijo gorenjskih pihalnih godb ter z dvema lastnima celovečernima koncertoma, ki bosta predstavila skladbe iz najstarejših arhivov naših pihalnih godb ter najnovejši program.
Do tedaj pa bo treba izpolniti več pogojev za to, da bo orkester ob spominu na davne začetke in prehojeno pot smelo lahko uprl pogled tudi naprej. Po besedah novega dirigenta Alojza Krajnca se je sčasoma nakopičilo toliko težav, da bi bilo ob njihovem nadaljnjem zanemarjanju kaj mogoče, da bi godba v nekaj letih preminila. Samo v 6 mesecih letos je imela 53 nastopov, torej je potrebna!
Težava je razmeroma majhno število godbenikov in njihova visoka povprečna starost. Med 38 jih je 8 starih nad 60 in celo nad 70 let, samo 9 pa je mlajših od 30 let. Med slednjimi so kar 4 otroci dirigenta Krajnca, ki so skupaj z očetom pred kratkim prišli iz Ormoža.
Pred dnevi so člani izvršnega odbora orkestra o nujnosti pomlajevanja godbeniških vrst razpravljali skupaj s predstavniki občinske konference SZDL, Kulturne skupnosti, ZKPO, Glasbene šole in Glasbenega centra. Domenili so se, da bodo na Glasbeni šolo jeseni ustanovili posebno mladinsko instrumentalno skupino, iz katere naj bi izhajali novi člani orkestra. Razen tega naj bi vzgajali učence za posamezne instrumente tudi pri samem orkestru. V začetku novega šolskega leta bo godba skušala nav-
dušiti mlade za vstop v svoje vrste s koncerti po osnovnih šolah, na katerih bo predstavila tudi posamezne instrumente.
Za delo z mladimi člani in za najnujnejše instrumente bi bilo v novem šolskem letu potrebno zagotoviti najmanj 60 tisoč dinarjev.
Drugo, nič kaj razveseljivo vprašanje so instrumenti. Le malokatera godba v Sloveniji ima še tako stare, seveda s pripombo, da starost v tem primeru ni odlika. Naj dodam še to, da so tudi uniforme precej zdelane in neenotne, prostor za vaje v Delavskem domu pa bi potreboval vsaj izolacijo.
Večina teh težav je posledica stalnega pomanjkanja denarja. Kulturna skupnost v glavnem skrbi le za najemnino in prek ZKPO za osebni dohodek dirigenta. Godbeniki so imeli letos v pol leta skupaj 108 nastopov in vaj, torej so bili prosti le 80 dni in ni mogoče terjati, da bi toliko prostega časa (skupaj 11.240 ur) žrtvovali popolnoma zastonj. Iz lastnega dohodka dobijo po 60 do 100 din za nastop, za vaje, ki jim vzamejo 3 ure časa pa — reci in piši — po 5 din (z besedo — pet). Se še kdo čudi, da navdušenje za vstop v orkester ni pretirano?
V kranjski občini bodo vsekakor morali kaj ukreniti. Pri tem naj bi se zavedali, da je Pihalni orkester pred kratkim kljub naštetim težavam ponovno dokazal, da je zelo dober. Na republiškem tekmovanju nepoklicnih orkestrov te vrste v Rogaški Slatini je prejel eno izmed 4 zlatih plaket za najboljše v Sloveniji.
M. Sosič
Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih.
Konec šolskega leta
Šolsko leto se je izteklo in za učence ter za njihove starše je nastopil čas oddiha in sprostitve. Ko učenci dobijo spričevala, še ne pomeni, da se je že tudi zaključilo delo učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev in vodstva šole. Med ljudmi še vedno velja mnenje, da je ena od prednosti učiteljskega poklica prav v tem, da ima učitelj daljši dopust kot delavci v drugih dejavnostih. To pa ne drži popolnoma, saj morajo pedagoški delavci po uradnem zaključku šolskega leta in pred pričetkom naslednjega opraviti še vrsto delovnih dolžnosti: oblikovati poročila o opravljenem vzgojno-izobraževalnem delu,izpolniti dokumentacijo o učencu, načrtovati učnovzgojno vsebino svojega dela za novo šolsko leto, urediti učne pripomočke, se udeležiti strokovnega izpopolnjevanja in drugo. Šolski svetovalni delavci imamo v tem času največ dela s sestavo razredov, ki se na novo formirajo, to so prvi in peti razredi. Predno so naši učenci osmega razreda zapustili osnovno šolo je bilo največ pozornosti s strani učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev namenjeno prav njim. Razredniki so skupaj s svetovalnimi delavci oblikovali mnenja o učencu, ki so ga le-ti morali predložiti ob vpisu na srednje šole in nekatere poklicne šole. Razredniki so to delo opravili z visoko moralno in družbeno zavestjo in odgovornostjo, saj je šlo za življenjsko odločitev njihovih učencev. Po zadnjih zbranih podatkih so se osmošolci na šoli Lucijan Seljak v Kranju usmerili v naslednje šole: 47 odstotkov v razne srednje šole, od katerih prevladuje vpis na gimnazijo, pedagoško gimnazijo, ekonomsko in upravno administrativno šolo. V razne poklicne šole se je usmerilo 51 odstotkov naših učencev, le nekaj učencev je ostalo doma na kmetiji ali pa so šli na priučitev ob delu. Ugotavljamo, da smo učencem pravilno svetovali poklicno usmeritev, saj so bili večinoma sprejeti v nadaljnje šolanje, le v posameznih primerih smo jim ob odklonitvi pomagali k preusme-
ritvi v drugo srednjo ali poklicno šolo. Prav gotovo se tu kažejo rezultati poklicnega usmerjanja, saj se je psiholog intenzivno posvetoval z vsakim učencem in njihovimi starši.
Po drugi strani pa starši šolskih novincev ob koncu šolskega leta nestrpno pričakujejo razgovora s psihologom, ki vsakemu posebej razloži, kakšno zrelost za vstop v šolo je dosegel njihov otrok. Ob tem razgovoru starši zvedo, kakšne težave lahko pričakujejo ob otrokovem šolanju in, kakšno pomoč bo potreboval z njihove strani. Taki razgovori s starši šolskih novincev so zelo koristni, saj so starša pripravljeni na nove naloge, ki jih čakajo jeseni pri delu s prvošolčkom.
Šolski svetovalni delavci pri sestavi oddelkov prvega razreda upoštevamo vrsto podatkov o otroku: spol, dosežene rezultate v mali šoli, podatke o otrokovem razvoju v predšolskem obdobju, delovno izmeno staršev, vključitev v podaljšano bivanje. Glede na to razvrstimo učence v oddelke prvega razreda* tako, da so ti oddelki čimbolj izenačeni. Tako naj bi bilo v vsakem prvem razredu nekaj takih učencev, ki bodo potrebovali individualno pomoč učiteljice, ne pa da se v enem razredu zberejo taki učenci, kar se lahko zgodi pri nestrokovni sestavi razredov.
V peti razred pridejo na našo centralno šolo učenci iz podružničnih šol Orehek, Zabnica, Mavčiče, Besnica Podblica in iz treh oddelkov četrtega razreda centralne šole. Oddelke petega razreda sestavljamo po posebnem postopku, ko upoštevamo vrsto faktorjev: učni uspeh, sposobnosti, socialni status učenca v razredu, tuj jezik, izmeno, spol in drugo. V vsakem oddelku formiramo jedro, ki ga tvorijo močni učenci — po uspehu, sposobnosti itd., bkrog tega jedra nadalje razporedimo enako število učencev glede na spol, sposobnosti, glede na prejšnji razred in še glede na druge faktorje. Skratka s tem postopkom si prizadevamo oddelke izenačiti, kar pa ne pomeni, da so povsem enaki.
Tudi šolski svetovalni delavci ob koncu šolskega leta oblikujejo poročilo o svojem opravljenem delu. Skozi vse šolsko leto si vsak dan beležimo opravljeno delo, tako da končno poročilo temelji na kvalitativni in kvantitativni analizi. Tome Marijfl
Šolski pedagog
Kaj se je dogajalo 20. julija 1942 v Spodnji Kokri
Vsakdo ima
svojo žalostno zgodbo
Minilo je 35 let, spomini pa niso zbledeli - Devet požganih hiš, 14 zverinsko umorjenih mož in izgnanstvo živijo v zavesti in se kot mora vračajo v nočeh brez spanja
AničiTna zgodba
»Bil je moj 18. rojstni dan. Lep in sončen me je že pred peto uro zjutraj spravil pokonci, ker sem nameravala po opravkih v Kranj. Tedaj je zabobnelo po vratih in grobi nemški ukazi so zahtevali, naj odpremo. Z očetom sva odprla, takoj so ga pograbili in na pol oblečenega odvlekli, mami in meni pa naročili, da se v ool ure pripraviva za pot. V naglici »va stlačili skupaj nekaj obleke.
Anica Judež
Očeta so odgnali v posebno sobo gostilne Pri Jurju, ki smo jo imeli v najemu. Sem so strpali 14 domačih mož in fantov ter neznanega pretepenega moškega, ki so ga pripeljali s seboj. Očetu sem odnesla nekaj obleke, ko pa sem mu hotela dati Se cigarete, me niso več pustili k njemu. Vrgla sem mu jih kar čez mitraljez, ki je bil med vrati naperjen v sobo. Nisem slutila, da jih ne bo več potreboval.
Z mamo sva se spomnili na staro mamo, ki je ostala sama v hiši. Z dvema stražarjema, pripravljenima na strel — sva šli ponjo. Umrla je v taborišču Ratzberg, s pogledom uprtim v nebo, ki jo je edino lahko spominjalo na lepo domačo dolino.
Ženske in otroke so stlačili na pokrite kamione in nas strogo zastra tene več kot tri ure pustili kakšne pol kilometra daleč od vasi. Bili smo prestrašeni in obupani. Mnogi so neutolažljivo jokali. Nismo vedeli, kaj pomeni biti izgnan, saj so k nam prihajale le skope vesti o tem, kaj se oo svetu dogaja. Potem so nas xlpeljali v škofove zavode v Št. Vid. Tu so tistim, ki so imeli svojo posodo, dali nekaj hrane. Mi je nismo imeli in za rojstni dan sem dobila žgance kar v materinem krilu.«
Mihova zgodba
»Odpravljal sem se v gozd, ko so nekaj pred peto vdrli v hišo Nemci. Dejali so nam, naj se pripravimo za pot. Bolje sem se oblekel in začel z ženo spravljati vkup potrebne stvari. Nisem dosti postoril, še enkrat so prišli in me odgnali v posebno sobo gostilne Pri Jurju, kamor so bose, na pol oblečene — kakršne so pač zatekli — pehali tudi druge. Tu so bili še Peter Kalan, Andrej Krč, Jože Krč, Jože Mramor, Jože in Štefan Rezman, Franc, Janez, Martin in Peter Rogelj, Jože Senk, Janez Stros in Jože Zapečnik ter neznani moški.
Na nas so naperili mitraljez in' nikamor se nismo smeli ganiti, z nikomer imeti stika. Skozi okno smo videli, kako so začele goreti prve domačije. Sosed Krč je v obupu, da vse izgublja, omahnil čez biljard in se do konca ni več ganil.
Okoli enih so prišli po prvih šest. Odgnali so jih v Polajnarjevo hišo. Zaslišali so se streli. Štel sem — bilo jih je šest. Nato so prišli po drugih šest; tri so odgnali v bližnjo drvarnico, tri — med njimi sem bil tudi sam — pa v leseno lopo nad Kokro. Ukazali so nam, da ležemo na trebuh, položimo glavo na leseno žrd in prekrižamo roke na tilniku. Preblisnilo me je, da bi morda lahko goljufal. Roke sem položil nekoliko postrani, da sem zakril pravo mesto sredine tilnika. Nemški škornji so zakoračili tesno čez nas in iz bližine kakšne pol metra so udarili streli. Štel sem — zadel me je dvanajsti. Toda — prebil je samo roko.
Lopo so nato zažgali in odšli. Uprl sem se v leseni opaž, ta je popustil in skozi luknjo sem skočil.na vrt pod lopo. Za hip sem se spogledal z Nemcem, ki je stal na drugi strani reke in delček sekunde pred tem, ko je odjeknil rafal in se zadri v zid, skočil v vodo med goste jelše. Niso me iskali. Tu sem ostal pet ur do ramen v vodi in roka je iz dveh ran nenehno krvavela. Potem se*m se privlekel do Povšnarjevih, kjer so me obvezali in spravili v posteljo.
Roka se je strašno gnojila in nujno sem potreboval zdravnika. Sam sem prosil Povšnarjevo Lojzko, da gre Nemcem povedat, kje sem. Najbrž pa zanje nisem bil več zanimiv. Pustili so me pri miru.
Miha Senk
Zadnje tri iz gostilne so ustrelili v župnijskem hlevu in jih nato zvlekli v drvarnico, ki so jo najlaže zažgali. Ljudje so tu našli le dve trupli. Mislim, da je še nekomu uspelo pobegniti, a ni mogel dovolj daleč. Za bližnjim bunkerjem so čez čas našli človeške ostanke.«
Justinina zgodba
»Ne, za moža ni potrebno pripravljati ničesar, so mi dejali Nemci, ko so tistega jutra priganjali k odhodu. Odšla sem sama z Mimico in Anico in tretjim otrokom pod srcem. Jožko se je rodil v kazenskem delovnem taborišču Ratzberg pri Erlangenu 12. 2. 1943.
Justina Krč
Kaj se je dogajalo doma, smo zvedeli šele v Nemčiji. Meni dolgo niso upali povedati, ker so se bali, da ne bi zdržala. Potem sem pa nekega dne slučajno ujela del pogovora o tem med ženskami. Bilo je grozno, vse smo bile tako potrebne tolažbe. Rogljevi so umorili moža in tri sinove, najmlajši je imel 17 let. Mislili smo, da si bo izjokala oči.«
Zgodba mnogih Gorenjcev
Okupator je besen zaradi uspešnih akcij partizanov v istem mesecu divjal tudi po drugih gorenjskih krajih, zlasti na levem bregu Save, zato ta mesec na tem območju velja za enega najbolj krvavih obdobij vojne. Po navedbi Franca Štefeta-Miška je bilo samo zaradi akcij Kokrškega odreda v juliju 1942 ustreljeno 148 talcev, na vsem omenjenem območju pa 250, številne družine pa so bile izgnane.
Kokrjani so se v škofovih zavodih srečali z mnogimi družinami iz Ljubnega, Hrušice, Retenj, Pod-narta, Ribnega, Gorij, Kranja in od drugod. V spominih mojih sogovornic so ostali številni pretresljivi prizori.
Drobna deklica Anica, ki je na stražarjev poziv: »Družina Perko!«, odvrnila: »Sama sem.« Celo v očeh pripadnika surovega, brezčutnega nemškega vojaškega stroja, se je ob tem zaiskrila solza.
In mali Peter Meglic iz Retenj, ki je v živinskem vagonu vlaka, s katerim so jih po enem tednu peljali v Nemčijo, presunljivo igral na svojo harmoniko in nato žalostno umolknil. Tedaj še ni vedel, da so očeta razglasili za bandita in zverinsko umorili.
Pa postanek v Salzburgu, kjer so sestradanim otrokom in materam ponudili pomije s krompirjevimi olupki. In vožnja v taborišče Ratzberg na kamionu, na debelo zamazanim s svežim svinjskim in govejim gnojem!
Veliko je takih žalostnih zgodb o trpljenju in ponižanju. Prisluhnimo jim, kadar moremo, doumeli bomo prave vzroke človeške bolečine in se zavedeli, kako ničeva je pogosto naša nejevolja ob nepomembnih vsakodnevnih težavah.
Metka Sosič
taborišču Ratzberg pri Erlangenu je bilo r izgnanstvu največ mater, 2 otroki z ohm<*J" trenjske. Gornja slika otrok  je bila posneta v septembru leta 1943 in je last Lojzke Idosa. Zle morda lu,
Tine Zaletel je bil pred upokojitvijo v letu 1974 glavni direktor Poslovnega združenja Vektor v Ljubljani. Šele kot upokojenec je prvič prišel do inštalaterskega dela, za katerega, se je tik pred vojno izučil. Te dni v svojem domu v Kranju, v katerega se je priselil pred 15 leti, sam hapeljuje centralno kurjavo. Vsa leta se veliko posveča tudi družbeno političnim nalogam v okviru občine in krajevne skupnosti. — Foto: M. Sosič
Prvoborec Tine Zaletel o dnevu, ko je počila prva slovenska partizanska puška in pripravah nanj
Iz Očkove šole v partizane
Kako se je vajenec pod Šmarno goro srečal z generalnima sekretarjema KPJ in SKOJ Josipom Brozom Titom in Ivom Lolo Ribar j em
»V Rašiško četo sem stopil natanko 22. julija 1941, torej na dan, ko je njen borec, tesar Miha Novak v Tacnu streljal na žandarmerijske-ga komandanta Znidaršiča, ki se je pridružil okupatorju. Ta strel je simbolično označil odločitev OF in Glavnega poveljstva Slovenije s komunisti na čelu, da je treba začeti oboroženo vstajo. Svoj del vojne z Nemci pa sem začel že dobrih 100 dni pred dnevom vstaje.
Kaj stori vajenec,
ko domovino preplavi sovražnik
Ob napadu Nemcev sprva nisem imel nikogar, da bi se z njim posvetoval, zato sem na lastno pest začel zbirati orožje, ki ga je odmetavala razpadajoča jugoslovanska vojska in k temu privabljati tudi druge skojevce. Ko je čez 4 ali 5 dni prišlo partijsko navodilo, naj zbiramo orožje, smo ga imeli v gozdu že kar lep kup, jaz pa sem dobil še novo nalogo. Partijsko vodstvo Slovenije me je določilo za kurirja na zvezi s Okrožnim komitejem na Jesenicah. Do 10. maja sem se vsak drugi dan s s kolesom vozil iz Ljubljane na Jesenice in zagotavljal material za partijsko tehniko. Tedaj sem se spoznal s sekretarjem jeseniškega okrožnega komiteja Jožetom Gregorčičem. Spoznavni znak — v roki Slovenec in bel nagelj v gumbnici.
Nemci spregledajo pomen komunistov
10. in 11. maja so Nemci na Jesenicah aretirali veliko komunistov, ker so tedaj doumeli, s kakšno silo imajo opraviti. Gregorčič mi je naročil, naj v Ljubljani to povem, doma pa sem se po opozorilu Rezke Traven komaj še umaknil v ilegalo, ker so me Nemci že iskali. Potem sem zlasti politično deloval med ljudmi in jim razkrival bistvo okupatorjevih namer in fašizma.
Usposabljanje za zahtevne naloge
Doma sem v Stanežičah, v Tacnu pod Šmarno goro pa je bila zelo delavna partijska celica. Njen sekretar je bil Ivan Novak —Očka, v njej pa je bil organiziran tudi Lojze Kebe-Štefan. Kot 16-letni vajenec sem leta 1938 postal član SKOJ, 2 leti pozneje pa član partije. Očka nas je znal izredno lepo pridobivati in poučevati in ogromno časa smo preždeli pri proučevanju revolucionarnega čtiva.
Leta 1940 je naša celica v hiši Mihe Novaka pod Šmarno goro organizirala državno partijsko posvetovanje, na katerem je bil tudi generalni sekretar KPJ Josip Broz-Tito.
lito prenaša koš kruha
Tovariš Tito je na poti zgubil -zvezo in se je sam vzpenjal proti Novakovim. Na poti je došel Očka, ki .je bil zadolžen za prehrano in je
sopel navkreber s košem kruha. Ko ga je Tito povprašal za smer proti kraju posvetovanja, mu jo je Očka prijazno razložil in nato še dodal: »Tovariš, nesi no, mimogrede tale koš kruha gor!« Breme je ročno preložil na Titova ramena in jo urno ubral nazaj v dolino po druge stvari.
Srečala sta se spet na zasedanju AVNOJ v Jajcu. Ko je tovariš Tito zagledal Očka, je takoj zaklical: »Ej, šusteru!« In po prisrčnem pozdravu je v veliko zabavo navzočih razložil, kako ga je Očka pod Šmarno goro otovoril s košem.
Tito se je takrat udeležil tudi sestanka naše organizacije. Seveda nismo vedeli, kdo je. Z vsakomur izmed nas je kratko, prijazno po-kramljal, prevzela pa me je tudi njegova eleganca in način, kako je kadil cigareto.
Ivo Loka Ribar in »šegrt«
Leta 1941 je bil pri Novakovih tudi pokrajinski plenum SKOJ-a za Slovenijo, ki sem se ga udeležil kot član Okrožnega komiteja in ljubljanski delegat. Na njem je bil tuda generalni sekretar Ivo Lola Ribar. Domenili smo se, da bom govoril o težkih razmerah vajencev in njihovem organiziranju, ko pa sem poslušal druge delegate, same šolane tovariše, sem se bal nastopiti. Lola je mojima sosedoma Borisu Kraigherju in Miri Svetinovi dvakrat poslal listek z besedani: ,kaži šegrtu, neka nešto govori' in ,šta je sa šegrtom!'. Jaz pa nič, saj nisem vedel, da je ,šegrt' vajenec in se listka tičeta mene. Končno so me le spravili pokonci in kar dobro sem povedal.
Rana na dan osvoboditve
Ze pred vojno sem veliko sodeloval s kranjskimi komunisti, vojna pa me je še bolj povezala z mnogimi gorenjskimi kraji. Rašiška in Kranjska četa sta veliko sodelovali, bil pa sem tudi borec Cankarjevega bataljona in Kokrškega odreda ter član kranjskega okrajnega komiteja KP. Osvoboditev pa sem dočakal v vrstah II. brigade VDV v Trstu 1. maja 1945. Med vso vojno sem srečno odnesel celo kožo, tega dne pa sem bil obstreljen v glavo. K sreči ni bilo hudo in čez nekaj dni sem že govoril na tržiškem radiu o svojih spominih.«
Taka je torej pripoved prvoborca Tineta Zaletela, ko pod težo zahtev po kratkem in jedrnatem sestavku pride iz novinarjevih rok. Sicer je daljša, popolnejša in bolj razgibana-Upam, da je kljub temu dosegla svoj namen — skozi zanimive drobce iz delovanja posameznika osvežiti spomin na dni, ko se je pred 36 leti pri nas začelo.
Metka Sosič
Spomini Prešernovcev
Pripoveduje Benjamin Nastran
V obroču v Žirovskem vrhu
»Že dan po 12. juliju 1943, ko je bila Prešernova brigada ustanovljena, smo se napotili na Martinj vrh, kjer smo se ustavili na mojem domu, po domače pri Magušarju in v sosednjih hišah. Bilo nas je nad 700, razdeljenih v tri bataljone«. Tako se prvih dni Prešernovcev, ki so začeli boj z Nemci kot Gorenjska brigada, spominja Benjamin Nastran, ki je bil tedaj puškomitraljezec v I. bataljonu, danes pa je komandant štaba teritorialne obrambe občine Škofja Loka.
Svojo pripoved o dogodkih, ki so se jih Prešernovci prejšnjo nedeljo spominjali na proslavi na Javorču, nadaljuje:
»Tretjega dne je šel bataljon komandanta Blaža proti Dolenji vasi, da bi preprečil streljanje talcev. Zal je prišel prepozno in je padel v nemško zasedo. Tedaj je bil ranjen prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor. Ko se je bataljon pridružil ostalim borcem, se je brigada začela pomikati proti Ratitovcu. Na tem področju se je do konca julija nenehno spopadala z Nemci. Posegla je tudi preko stare jugoslovansko-italijanske meje.
Zadnjega dne julija je brigada prešla cesto Škofi a Loka — Ziri z željo, da prek Zirovskega vrha pride na Dolenjsko. 1. avgusta je na Žirovskem vrhu naletela na dobro zastraženo žično zapreko na meji, ki je delila Slovenijo med Italijo in Nemčijo. Ker prek nje ni mogla, je ostala v oklepu nemških sil.
I. bataljon, v katerem sem bil tudi sam, je v noči od 1. na 2. avgust udaril skozi obroč proti Vinharjem. Le malo je manjkalo pa bi bil proboj do kraja uspel. Toda nesreča je hotela, da je v temni grapi spodrsnilo kuharju, ki je nosil lonec in ta je hudo zaropotal. Nemci so postali pozorni in zadnji trenutek preprečili umik komandantu bataljona Milanu Tomincu in nekaj borcem, ki so bili na koncu kolone. Bataljon je nato vodil namestnik komandanta Rušovec iz Bohinja.
Z dvema bataljonoma, ki sta ostala v obroču, smo se na Žirovskem vrhu sestali 4. avgusta, dan po tem, ko so Nemci odnehali. Zvedeli smo, da je bilo med številnimi neuspelimi poizkusi proboja skozi obroč, ki sta jih zlasti junaško vodila Albin Drolc - Krtina in Blaž Vrhunc, 92 partizanov ujetih in 43 mrtvih. Veliko se jih je tudi porazgubilo, tako da nas je ostalo komaj kaj več kot 300.
Prepričan sem, da so bili Nemci na naš pohod in na akcije pred njim zaradi izdajalcev pravočasno obveščeni, ker ne bi bilo mogoče, da bi tako hitro zbirali tolikšne sile, s kakršnimi so nas napadali«, je pripoved o dogodkih na Žirovskem vrhu zaključil Benjamin Nastran.
Po nekajdnevnem počitku je brigada krenila na Dolenjsko, kjer se je vojaško utrdila za frontalne napade, ki jih je terjal razvoj odpora proti okupatorju v tem času. Tu je tudi dobila ime po pesniku Francetu Prešernu. Ivan Franko-Iztok je ob
BENJAMIN NASTRAN
34-letnici ustanovitve brigade v Delu med drugim o tem zapisal tudi tole:
Obdobje od ustanovitve brigade do Zirovskega vrha bi lahko označili kot obdobje najhujše krize, medtem ko bi obdobje po Žirovskem vrhu do kapitulacije Italije (Ljubljanski vrh, Krim, Sušice, Travna gora) lahko označili kot obdobje konsolidiranja in končne preobrazbe brigade. Vse to se je kaj kmalu videlo pri prvih manjših spopadih z Italijani, pri napadu na italijansko kolono pri Dolenji vasi, predvsem pa v bitki za Turjak. V tej in po tej bitki imamo glede borbene vrednosti povsem novo brigado, ki - ko se je 29. IX. 1943 vrnila na Zirovski vrh, — ni bila glede borbenosti, izkušenj in oborožitve niti malo podobna tisti brigadi, ki je na istem mestu pred mesecem dni doživela najhujši poraz.
SOZD ALPETOUR TOZD HOTELI BOHINJ
objavlja na podlagi sklepa samoupravnih organov
prosto delovno mesto
planerja — analitika
Pogoji: prva ali druga stopnja ekonomske fakultete ali
višja pravno-upravna šola in
3-letna praksa v plansko-analitski službi Poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj, Ribičev laz 51, p. Bohinjsko jezero.
Gasilski dom in dvorana bi bila prej urejena, če ne bi bili odvisni le od svojih rok — Foto: D. Primožič
Vse na ramenih Ttrajanov
Krajevna skupnost Trebija, ki poleg vasi, po kateri se imenuje, obsega Kladje, del Stare Oselice, Fužine in Podgoro, ima nekaj več kot 500 prebivalcev. Večina so delavci in kmetje. Pravzaprav je pravih kmetov že zelo malo. Krajani se vozijo na delo v Škof jo Loko, Poljane, Hotavlje, Gorenjo vas, So-vodenj in v Ziri. Več kot 160 jih je našlo kruh v .skoraj 50 delovnih organizacijah v teh krajih. Doma se je zaposlilo le nekaj prodajalk v domači trgovini, ki je tudi edina delovna organizacija v krajevni skupnosti.
»Prav to, da v krajevni skupnosti nimamo nobenega proizvodnega obrata, niti nimamo obrtnikov, je naš glavni problem,« pripoveduje predsednik Jaka
Uspešno sodelovanje KS, TOZD
in krajanov
Krajevna skupnost Naklo uspešno izvaja srednjeročni program — Samoupravni sporazum s TOZD — Urejene ceste, vodovod, telefon, kanalizacija   —   Samoprispevek  za   telovadnico in
mrliške vežice
Nova ustava je dala krajevnim skupnostim večji pomen in tudi nove naloge. V KS Naklo so na podlagi teh ustavnih določil že lani sklenili z organizacijami združenega dela, ki imajo TOZD v Naklem, samoupravni sporazum o sodelovanju. Z velikim razumevanjem Eksoterma, Živil, Gradbinca, Cestnega podjetja, Merkurja, KZ Naklo in Petrola Ljubljana so že lani dobili precej denarja za komunalno urejanje vasi. S tem denarjem in s samoprispevkom krajanov so napeljali nov vodovod do Okroglega, asfaltirali strahinjsko cesto preko polja in znižali klanec Preska proti vasi Okroglo. Poleg tega so lahko finančno podprli tudi osnovno šolo in vrtec, družbenopolitične in družbene organizacije v krajevni skupnosti. Tako je KS, ki je dobila iz proračuna občinske skupščine le 20.000 dinarjev, vložila v krajevno skupnost   1,640.000  dinarjev.   Več kot
Kokra danes
Prebivalci Spodnje in Zgornje Kokre praznujejo 20. julija praznik svoje krajevne skupnosti. 35-letnico okupatorjevega zločina bodo počastili z osrednjo slovesnostjo v nedeljo, 24. julija, ob 9. uri pri glavnem spomeniku v Spodnji Kokri, ki je posvečen vsem žrtvam fašizma tega kraja. Pripravljajo jo vse družbeno politične organizacije in krajevna skupnost, za program pa bo še posebej poskrbela mladinska organizacija.
Za Kokro je značilno, da v zadnjih desetletjih ni doživela bistvenega napredka. Takoj po vojni je v obeh delih vasi živelo še blizu 400 ljudi, danes pa jih je le še 270, saj so se mnogi odselili bliže delovnih mest, ki jih v tem kraju ni. Včasih je bilo nekaj zaslužka v kamnolomu, ki ne obratuje več, tudi nekdanja pošta je bila ukinjena. Od vsega, kar je naselju potrebno, ima Kokra le trirazredno šolo, dve trgovini in gostilno.
Predsednik KS Franc Povšnar pa je ob tem opozoril na bistven napredek kmetij. Čeprav so raztresene po oddaljenih pobočjih in dolinah, so s pomočjo Gozdnega gospodarstva vse dobile vozne poti, imajo avtomobile, opremljajo se s stroji in posodabljajo gospodarjenje. »Še bolj bi jih morali podpirati, da bi ljudje na njih ostali! Če bodo tisti, ki so tu odrasli, odšli, drugih na te hribe ne bomo več spravili«, je prepričan tovariš Povšnar.
Kokra je dobila svojo krajevno skupnost pred 3 leti. Doslej je med drugim uredila zapuščeno pokopališče, izboljšala avtobusno postajališče in poskrbela za redno pluženje poti do domačij. V tem času se ukvarja s pripravami na asfaltiranje ceste do naselja Poddebelca, v katerem živi 52 krajanov. Dobro tretjino stroškov, ki bodo dosegli 100 tisoč dinarjev, bodo krili sami. Prihodnje leto naj bi to naselje dobilo tudi nov most. V svoje srednjeročne načrte pa so v Kokri uvrstili tudi željo, da bi dobili vsaj en telefon, ki bi bil dostopen v vsakem času.
M. S.
polovico te vsote so prispevali krajani s samoprispevkom.
Tudi letos se sodelovanje s TOZD nadaljuje. Z denarjem, ki so ga prispevale, in s samoprispevkom občanov, bodo napeljali telefon v 0 Naklo, Pivko, Malo Naklo, Cegel-nico in Strahinj. Do sedaj se je prijavilo in tudi plačalo prispevek za priključek 176 naročnikov, do konca leta pa računajo, da bo v teh vaseh že več kot 200 telefonskih naročnikov. Hkrati s telefonsko napeljavo so v Naklem zgradili tudi novo telefonsko centralo, z zmogljivostjo 500 priključkov. Centralo je kupilo kranjsko PTT podjetje in je dalo zanjo prek 5 milijonov dinarjev, od tega so krajani zbrali milijon dinarjev. Ko bo naslednje leto zgrajeno telefonsko omrežje tudi na Polici, v Zejah in na Okroglem, bodo vse vasi naklanske krajevne skupnosti imele telefon. Celotna naložba pa bo veljala več kot 7 milijonov dinarjev.
Telefonsko omrežje bi moralo biti za prvih pet vasi zgrajeno do letošnjega krajevnega praznika, 26. julija. Vendar PTT ne more dobiti nekaterih priključnih delov, zato so se dela nekoliko zavlekla in bodo telefoni zazvonili šele oktobra.
Druga velika naložba, ki so predvideli v srednjeročnem planu, izdelali so ga lani za obdobje od 1976 - 1980 in ga tudi uspešno izvajajo, je sanacija kanalizacije. Slaba kanalizacija je že dolgo pestila krajane, zato so sklenili, da je nujno potrebno, da jo obnove. Dela bodo končana že letos, predračun pa velja 500.000 dinarjev. Tretjino denarja bodo zbrali krajani s samoprispevkom in to le neposredni uporabniki kanalizacije. Ostala vsota pa se bo pokrila s prispevkom za mestno zemljišče in prispevkom delovnih organizacij.
Obnova kanalizacije je prvi del obsežnih načrtov izgradnje kanalizacije v KS Naklo, ki bo zajela tako vasi kot delovne organizacije. Predračun za ta dela znaša 17 milijonov dinarjev.
Na zadnjem zboru občanov, ki je bil maja, so sprejeli sklep, da bodo jeseni razpisali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, s pomočjo katerega bodo uredili mrliške vežice in telovadnico. Telovadnica v štirirazredni šoli je pretesna, novo
pa bodo lahko uporabljali tudi učenci popolne osnovne šole, ki bo v naslednjih letih morala v Naklem zaradi izredno hitrega razvoja kraja, spet začeti delati.
Letos bodo rešili tudi velik problem Naklancev, to je pomanjkanje vode. Zaradi preobremenjenosti tr-žiškega vodovoda, so namreč pogosto tudi po dva dni na teden brez vode. Komunalno podjetje Vodovod bo namreč na Štuclju zgradilo nov akumulacijski rezervoar za 430 kub. m vode. Prihodnje leto pa ga bodo priljučili na bašeljsko zajetje, iz katerega se bo polnil.
Prvi dve leti srednjeročnega obdobja so Naklanci, kot smo že zapisali, zelo uspešno izvajali srednjeročni plan. Tudi za naslednja leta jih ne skrbi, zlasti še zato ne, ker se že pripravlja občinski samoupravni sporazum, ki bo uredil odnose med TOZD in KS oziroma financiranje krajevnih skupnosti.
NE SAMO DOBRO, TUDI KRITIČNO
Nova ustava je KS dala več pravic in nalog, s katerimi imajo krajevne skupnosti vso možnost samoupravno urejevati problematiko kraja. Vendar ugotavljajo, da so nekateri delegati nezainteresirani in to delegati vaških odborov za svet KS in delegati za občinsko skupščino. Zato so sklenili, da bodo pri prihodnjih volitvah natanko pretehtali, koga bodo predlagali za opravljanje funkcij v KS.
26. JULIJ - PRAZNIK KS NAKLO
V spomin na 26. julij, leta 1941, ko je bila na Cegelnici ustanovljena I. kranjska četa, praznujejo v KS Naklo krajevni praznik. V počastitev tega praznika se bodo 21. julija, ob 20. uri na nogometnem igrišču v Naklem zbrali ob tabornem ognju preživeli borci I. kranjske čete, njihovi soborci, občani in mladina. 30. julija, ob 17. uri bo obhod godbe na pihala po naseljih KS, ob 18. uri bo slavnostna seja sveta KS in DPO, ob 18.30 bodo položili vence pri spomeniku pred vrtcem Pavle-Mede-Katarine in pred spomenikom v Cegelnici, ob 19. uri bo promenad-ni koncert pihalne godbe iz Tržiča in ob 20. uri spominska svečanost pri spomeniku na Bistrici.
V nedeljo, 31. julija, ob 8. uri pa se bo začel košarkarski turnir za domom družbenih organizacij v Naklem. Prireditve se bodo nadaljevale še jeseni. Vse pa so posvečeme tudi letošnjim jubilejem naše partije in predsednika Tita.
L. Bogataj
Ušeničnik. »Vse breme stroškov morajo nositi krajani sami, le redko lahko kaj ,nafehtamo' pri delovnih organizacijah, v katerih so zaposleni naši občani. Ker je zemljiška skupnost prepovedala gradnjo hiš na Trebiji in Podgori, nam je ušlo še tistih nekaj mladih domačinov, ki bi bili pripravljeni odpreti obrtne delavnice.«
Čeprav morajo vsa bremena nositi krajani, pa so srednjeročni plan zastavili dokaj pogumno. V začetku leta so izglasovali samoprispevek za ureditev cest v krajevni skupnosti in pokopališča v Stari Oselici. Izdelati so dali načrt za ureditev kanalizacije, vendar vsi vaščani Trebije še ne čutijo potrebe, da bi imeli urejen odtok odpadnih tekočin in bodo zato morali večje breme nositi tisti, ki se bodo odločili za priključek. Skrbijo tudi za vzdrževanje cest. Pri tem nekaj pomaga gozdno gospodarstvo, vendar je to zaradi izredne raztresenosti vasi in hribovitega terena premalo. Pomagajo si tako, da organizirajo prostovoljne delovne akcije, v katerih se je izredno izkazala mladina. Ne morejo pa biti zadovoljni z odnosom KZ Škofja Loka do krajevne skupnosti. Če ne drugače, bi morala priskočiti na pomoč vsaj pri urejanju cest, saj kmetje morajo imeti urejen dovoz, če hočejo oddajati mleko, živino in krompir. Sedaj se dogaja, da posamezni kmetje zaradi prodaje kmetijskih pridelkov zgradijo sami tudi po več km dolge ceste.
Največje delo, ki so ga opravili v letošnjem letu, pa je bilo popravilo mostu čez Soro na Fužinah. Vaščani so veliko pomagali z lesom in delom, občinska skupščina pa je prispevala denar. Sedaj pa obnavljajo gasilski dom. V njem bodo uredili dvorano za prireditve. Računajo, da bo narejena že to jesen. Delo bi šlo hitreje, vendar denarja ni in so zato odvisni predvsem od svojih rok.
Radi bi imeli tudi telefon. Sedaj je kabel potegnjen do Hotavelj in potrebnih bi bilo 140.000 dinarjev, da bi ga napeljali do Trebije. Pa tudi, če bi imeli kabel že do vasi, bi moral vsak krajan, ki bi želel imeti telefonski priključek, zbrati še najmanj 20 tisoč dinarjev. Zato menijo, da bo telefon zaenkrat še vedno le želja.
Predsednik KS Jaka Ušeničnik
To je nekaj problemov in načrtov KS Trebija, ki 26. julija praznuje svoj krajevni praznik. Praznuje ga v spomin na prvi napad partizanov na Nemce v Podgori. Ob napadu so padli štirje Nemci, v povračilo pa so potem Nemci ustrelili šest talcev — domačinov.
L. Bogataj
Besedo ima potrošnik
Sveti potrošnikov, ki se ustanavljajo po krajevnih skupnostih, so več ali manj še vedno v organizacijskih povojih, vendar je očitno, da jim je vedno večja spodbuda živo zanimanje občanov in delovnih ljudi za ustrezni, stalni nadzor
RADOVLJICA, JESENICE -Krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih so bile pobudniki za ustanovitev svetov potrošnikov v vsaki krajevni skupnosti posebej. Sveti potrošnikov so samostojni v okviru krajevne skupnosti, samoiniciativno ali na pobudo občanov-potrošnikov spremljajo in ocenjujejo, kako zadovoljujejo potrebe in interese občanov posamezne delovne organizacije in tudi predlagajo določene ukrepe. Organizirani potrošniki v krajevni skupnosti so porok, da se izboljšuje kvaliteta preskrbe v trgovinah, ugotavljajo storitvene, proizvodne in prodajne zmogljivosti nasploh in ukrepajo ob očitnih pomanjkljivostih. Sveti potrošnikov naj bi bili tudi predlagatelji za sestavo samoupravnih sporazumov za izboljšanje preskrbe, izbire, strukture in kakovosti proizvodov širše porabe, sporazumevali naj bi se o cenah blaga in storitev, o lokacijah poslovalnic, o delovnem času, reklamiranju in o ostalih vprašanjih. S smotrnim sodelovanjem organiziranih potrošnikov z delavci organizacij na posameznem območju, z medsebojnim sporazumevanjem, naj bi postopoma odpravili vse očitne pomanjkljivosti in probleme, če je le mogoče brez inšpekcijskih organov. Sodelovanje med trgovskimi in drugimi organizacijami in sveti potrošnikov naj bi torej temeljilo predvsem na skupnem dogovarjanju in urejanju problemov ki se pojavljajo v teh medsebojnih odnosih.
PREDVSEM: DOGOVARJANJE
Sekretar občinske konference SZDL Jesenice Slavko Humerca:
»Potrošniški sveti so ustanovljeni v vseh krajevnih skupnostih občine, ponekod je njihovo delo že oživelo. Na našem območju je med trgovskimi organizacijami dala prvo pobudo Murka, ki se je pripravljena vključiti v delo svetov. Občani in potrošniški sveti pa so — seveda — marsikje hudo nezadovoljni s preskrbo, tudi s postrežbo. Menim, da je prav sodelovanje svetov potrošnikov in delovnih organizacij lahko osnova za dobre rezultate, ker pač potrošniški sveti niso inšpekcijske službe, temveč le organ, ki svetuje, opozarja, nadzoruje. Nujno je tudi sodelovanje med sveti potrošnikov več krajevnih skupnosti za vsa pomemb-
na vprašanja in probleme, ki so vsakdanji in pereči za občana. Ni dvoma, da imajo sveti potrošnikov pomembno vlogo, precejšnjo odgovornost ob zelo konkretnih težavah občana v krajevni skupnosti.«
Sekretar občinske konference SZDL Radovljica Drago Rozman:
»Ze pred časom smo v občini pripravili posvet o organiziranju potrošniških svetov v krajevnih skupnostih ter opredelili vlogo družbenopolitičnih organizacij, se pomenili o metodah delovanja in okvirnem poslovniku. V krajevnih skupnostih so bili pripravljeni za organizacijo in po analizi v večini krajevnih skupnosti že uspešno delujejo oziroma se pripravljajo da jeseni začno temeljito delati. Pobudniki in organizatorji so krajevne konference Socialistične zveze. Nedvomno zelo resno so se lotili naloge v krajevni skupnosti Lesce, kjer posluje delovna organizacija Murka, ki je pripravila samoupravni sporazum. To dokazuje, da so organizacije prirpavljene sodelovati, da se izboljšajo pomanjkljivosti, želeti je le, da bodo tudi povsod delovali na osnovi medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja.«
PRVI KORAKI
Na žirovniškem območju so svet potrošnikov ustanovili, z vsemi nalogami in obveznostmi.
Predsednik Janez Dovžan: »Preskrba na območju krajevne skupnosti Žirovnica sicer ni problematična, vendar so pomanjkljivosti, ki jezijo potrošnika. Nekatere vasi so oddaljene od potrošniških centrov, naselja pa se širijo, zato je pričakovati, da bo problemov še več. Naš svet si
T
Listek prosim
Sodobna, današnja trgovina je urejena tako, da potrošnik vedno dobi tudi račun — listek za plačano blago. Mnogi kupci se za listek ne zmenijo. Kar plačajo in gredo. Mnogi pa to želijo. Listek z vrnjenim drobižem skrbno spravijo nazaj v žep, v denarnico. Ne vem, kam sodijo tisti, ki listek zahtevajo in oni drugi, če gre to res po merilu globokega 'ali plitkega žepa. Kakorkoli, v naši družini se vedno vodi evidenca o izdatkih, da se vsaj ve kam in za kaj je šel denar, če gaje kdo zgubil ... V urejenem gospodinjstvu, v normalnem odnosu do denarja, ob spoštovanju določenega reda mislim, da je to prav. Zato me-
nim, da kot potrošnik, kot gospodar svojega denarja imam vso pravico v vsaki trgovini zaprositi za listek, da se po vseh nakupih lahko doma v miru vpišejo vsi izdatki za to in ono. Toda nemalo-kje povzročim s tem pravo nejevoljo. To zlasti v malih prodajalnah — pri mesarju, zelenjavi, da pustim ob strani branjevke na trgu. Marsikdaj sem doživel: »Saj sem vam povedala, koliko je«, »Sam si boste pa že zamerka-li svoje. ..!« in podobno. Marsikateri prodajalec me je za to pogledal izza pulta kot kakega nezaželenega inšpektorja.
Pretirano bi bilo zahtevati, da bi po vseh trgovinah morali izdajati listke plačniku. Toda z malo dobre volje bi tudi tam, kjer še vedno le po starem na pamet ali s svinčnikom računajo, vendar lahko zapisali tisto številko na ovitek, na vrečko, kakorkoli. Vsaj potrošniku, ki to želi!
Pa brez zamere!     K. Makuc
prizadeva, da bi deloval v okviru sprejetih nalog, nedvomno pa bo delo plodnejše tedaj, ko bodo začutili sami občani, da delo sveta lahko izdatno pomaga pri preskrbi in drugih problemih, s katerimi se vsak dan potrošnik srečuje. Bolj pa bo potrebno tudi opredeliti pristojnosti sveta, konkretno spregovoriti o vseh ukrepih, ki jih lahko uporablja.«
V krajevni skupnosti Lesce so že pri podpisu samoupravnega sporazuma. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Meze:
»Svet potrošnikov pri krajevni skupnosti smo že ustanovili, v njem so poleg potrošnikov tudi predstavniki delovnih organizacij, predvsem Murke iz Lesc. Pripravlja se podpis samoupravnega sporazuma med delovnimi organizacijami, v Lescah so štiri: Murka, Špecerija, Žito in Merkur. Sporazum o sodelovanju bo kmalu podpisan, tako da nam zagotavlja resnično trdno osnovo za nadaljnje skupno delo.«
IZKUŠNJE POTROŠNIKOV
Da so sveti potrošnikov, organizirani sveti, resnično potrebni in nujni, dokazujejo številne zahteve občanov-potrošnikOv, nezadovoljnih s preskrbo. Jezijo se vsak dan, zahtevajo na zborih občanov ali postavljajo delegat-
ska vprašanja. Gabrijela Kocjan-
čič iz Lesc: »Večkrat nakupujem v Murki, v samopostrežni trgovini, ker se mi zdi Špecerijina trgovina premajhna in nekako premalo založena. Do samopostrežne Špecerije imam nedvomno bliže, pa vendar raje odhajam do bolje založene trgovine. Večkrat potrošniki naletimo seveda na zelenjavo slabe kvalitete, na pokvarjene mlečne izdelke, v Lescah pa pogrešamo tudi trgovino s konfekcijo.«
Rozalija Papler iz Žirovnice:
»Za občane, ki doma nimajo svojih vrtičkov, je v Žirovnici vsekakor premalo zelenjave, tudi izbira v mesnici bi bila lahko pestrejša. Seveda pa so na najslabšem na Rodinah in v drugih odmaknjenih krajih, kjer imajo kar precej poti do prve trgovine. Krajane pa moti predvsem to, da nam kruh vozijo tako pozno, šele opoldne.« D. Sedej
Razvejano telefonsko omrežje
Gorenjske občinske skupščine so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do 1980 — Več medkrajevnih govorilnic in samopostrežne pošte
Kranj — Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do 1980 podjetja za PTT promet Kranj je sprejelo predsedstvo gorenjskih občin, obravnavali so ga po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih vseh občin in ga nazadnje potrdili tudi na zborih občinskih skupščin. Sporazum vsebuje cilje razvoja in obseg naložb, opredeljuje dohodkovne in druge samoupravne odnose, pregled kadrov ter družbeni standard. Program razvoja teži k večjim zmogljivostim in h kvaliteti poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev tako, da enakovredno obravnava vso Gorenjsko.
Poštna mreža
Na Gorenjskem je'v primerjavi z ostalimi področji Slovenije poštna mreža ena najbolj razvitih. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa predvidevajo še kvalitetnejši razvoj. Po programu naj bi letos odprli novo poštno filialo na Plavžu na Jesenicah, v letu 1980 pošto v Bohinjski Beli in na Blejski Dobravi in leta 1982 pošto in poštni center v Kranju. Razen tega naj bi prihodnje leto povečali število poštnih zbiralnic in odprli zbiralnice na Starem vrhu in na Sorski planini. Ena pošta bi v kranjskem poštnem omrežju prišla v letu 1980 na 2795 prebivalcev (zdaj na 3122 prebivalcev). Na poštah nai bi postopoma tudi modernizirali delovna mesta in nabavili več strojev. Šestkrat tedensko dostavo ima zdaj 154.000 prebivalcev ali 94 odstotkov, trikrat tedensko pa le 8204 prebivalcev. Leta 1980 naj bi bilo 162.000 prebivalcev vključenih v šestkrat tedensko dostavo, kar predstavlja 95 odstotkov. V najširšem dostavnem okolišu je obvezna dostava na domu najmanj enkrat tedensko, PTT Kranj pa že sedaj povsod
opravlja trikrat tedensko dostavo. Pošta bo nameščala večje nabiralnike z vrečami, najprej pa bo v Kranju in na Bledu ter pozneje tudi v drugih krajih uvedla avtomate za prodajo znamk in vrednotnic. Novost srednjeročnega razvojnega obdobja bodo tudi samopostrežne pošte, ki jih bodo odprli ob nameščenih avtomatih za prodajo znamk, dopisnic, razglednic leta 1980 najprej pri pošti Kranj, nato na Bledu, pozneje pa v drugih krajih.
Telefonski priključki
Na Gorenjskem hudo primanjkuje telefonskih priključkov, zato bodo v programu razvoja telefonske storitve naraščale hitreje kot druge. PTT Kranj ima zdaj 24 avtomatskih telefonskih central, v naslednjih letih pa predvideva še 17 novih in 6.560 novih telefonskih priključkov. V naslednjih petih letih naj bi postavili nove telefonske centrale v Voklem, v Križah in Goricah, v Kropi, na Starem vrhu in v Zgornjih Gorjah, v obdobju 1980 do 1985 pa na Visokem, v Križah, na Trati, v Begunjah, na Ljubelju, na Planini, na Brezjah, na Sorici, v Lescah, v Stražišču, na Javorniku, v Retečah in v Godešiču.
Število telefonskih naročnikov se bo znatno povečalo. Zdaj jih je okoli 10.000, v letu 1980 pa jih bo 8.000 več oziroma pet let pozneje še nadaljnjih 12.000 več. S tem bodo zmogljivosti avtomatskih telefonskih central izkoriščene 83 odstotno in leta 1985 74 odstotno.
PTT Kranj predvideva tudi več medkrajevnih govorilnic, zdaj so na Gorenjskem le tri javne govorilnice (dve na Brniku in ena na avtobusni postaji v Kranju). Do 1980. leta naj bi jih postavili kar 84, v naslednjem obdobju pa še nadaljnjih 48. Nameščali jih bodo predvsem v oddaljena naselja, ki so še brez telefona ali na zelo prometne kraje. D. S.
Nadležen smrad in dim
Pred približno petimi leti je bilo ukinjeno odlagališče za smeti in odpadke na Mlaki pri Tržiču. Prestavili so ga v Šumnico, to je med Kovorjem in Brdom. Prebivalci vasi Zvirče, Kovor in Hudo, ki so najbliže odlagališču, pa se že dalj časa pritožujejo zaradi smradu in dima, ki prihaja s smetišča. Najbolj ogroženi so kmetijski pridelki, predvsem seno ob košnji in sadje, ki se navzame smradu, tako da ga morajo skoraj vsega predelati.
V zvezi s tem so delegati KS Kovor-Zvirče zahtevali na seji zbora KS pri skupščini občine Tržič, naj se smetišče prestavi na drug teren ali pa vsaj prepreči samovžige odpadkov.
Kaže pa, da vaščani še ne bodo kmalu rešeni nadloge. Tržiška občina namreč nima zemljišč, ki bi bila primerna za odlaganje večjih količin odpadkov brez nevarnosti onesnaževanja okolja.
Zaradi pogostega gorenja na smetišču v Sumniči je Komunalno podjetje Tržič napeljalo okrog 2 kilometra dolg cevovod, s čemer pa
so porabili celih 70 kubičnih metrov vode na dan. To pa je bil prevelik strošek, poleg tega pa so trpeli tudi ostali odjemalci pitne vode s tega območja, zato so uporabo vode omejili in začeli iskati druge rešitve za preprečevanje požarov. Z gozdnim gospodarstvom so dogovarjajo za odkup višje ležeče gozdne parcele, ki bi dajala dovolj zemeljskega materiala za večletno redno zasipavanje smeti in odpadkov ter sprotno urejevanje zemljišča. Kljub temu, da bodo dogovor dosegli že v letošnjem poletju, pa se pri Komunalnem podjetju zavedajo, da s tem še vedno ne bodo zadostili sani-tarno-tehničnim predpisom. Zato nameravajo postopno uvesti dežurno službo, zgraditi objekt za varnostno službo, kupiti aparate za razkuževanje ter urediti smetišče tako, da bi odpadke že pred odlaganjem selekcionirali. S podjetjem Surovina so se dogovarjali za odvoz odpadnega železa in drugih kovin, vendar to podjetje ni pokazalo potrebnega razumevanja.
J. Kepic
Vnetljivi odpadki na smetišču v Sumniči se pogosto vžgejo. Dim in smrad nato veter odnaša daleč naokoli... — Foto: J. Kepic
Pri Slovencih
Črtomir Zoreč:        OD Rabi
(7. zapis)
Sprva sem moral seve opisati tri največje slovenske vasi v Porabju (Gornji in Dolnji Senik ter Slovensko ves), zdaj pa se že utegnem ozreti tudi na manjše zaselke, ki so prav tako narodnostno živi. Eden teh so Sakalovci (Szakonvfalu).
VASICA S »FOLKLORNO DRUŽINO«
Bolj natanko: s »Slovensko mladinsko folklorno družino«. To je plesna skupina z desetimi pari. Nastopajo v nošah, ki so sorodne drugim v panonskem svetu. Dekleta so bolj slovenska po noši, fantje s svojimi belimi hlačami in okrašenimi telovniki kažejo na splošni tip moške noše v teh ravninskih krajih. Tem bolj, ker nastopajo gologlavi, medtem ko nosijo dekleta na glavi zadaj zavezane rute. Bele nogavice so obvezne za dekliško nošo.
Folklorno družino so v Sakalovcih osnovali 1. 1972. Zdaj jo vodita tam-kašnja učiteljica Elizabeta Kovač in glasbenik Ladislav Korpič. Brž pa je treba povedati, da ti mladi ljudje ne le plešejo, pač pa tudi zbirajo že izgubljene ljudske pesmi in se uče od dedov nekdanjih plesov in običajev. Tako si je nadela ta mladinska skupina tudi nalogo: oteti pozabi, kar je še ostalo staroslovenskega v njihovi deželici.
Skupina redno nastopa na Narodnostnih dnevih v MonoŠtru, v kulturnih programih sosednjih prosvetnih društvih in na manifestacijah kluba prijateljstva narodov.
Plešejo pa svoje plese, plese pokrajin iz matične dežele pa tudi plese drugih južnoslovanskih narodov, ki žive na Madžarskem. Najbolj priljubljeni so jim poskočni plesi na melodijo Rozinke, Rezke in Mlinar-jeve hčere.
Povedati je treba še ime organizatorke vsega prosvetnega življenja na vasi. To je Marta Sukič-Šerfec.
Vas sama, Sakalovci, šteje prek 650 prebivalcev. Hiše stoje raztresene po gričevju in so po večini skrite v zelenju. Le malo poslopij stoji ob cesti. Značilnost vasi je prav v tem, da je skoraj ni videti....
Zato pa obilica gozdov krog in krog naravnost privablja vaščane, da se posvečajo donosnemu nabiranju gozdnih sadežev, posebno gob. — Popolnoma pa je zamrlo pridelovanje lanu, ki je nekoč preživljalo mnogo predic in tkalcev. — V cerkvenem oziru sodijo Sakalovci v faro, ki ima svoj sedež v Števanovcih (7 km daleč).
Kako slovenska je še vas, pričajo še živa ledinska imena: Celina, Grajka potok, Čretnik idr. ter rodbinska imena: Smej, Sobotin, Ivanec ipd.
Sakalovci leže 3 km južno od Slovenske vesi. Skozi vasico teče Saka-lovski potok.
RABA - KOT KRKA SANJAVA
Ko sem nedavno stopal po stezi ob zeleni Rabi, mi je prišla v misel naša dolenjska Krka: tako počasi tekoča, tako vsa med zelenjem bregov, tako tiha in sanjava . ..
Ni potemtakem nič nenavadnega, da tudi ljudska pesem ob taki vodi ne more biti glasna; ostaja tiha in sramežljiva.  Nekaj  verzov ene od teh za pokušino: Moja luba je že mrla, Utro ji vo z gonijo. Tok sam mislo, kaj dež ide — pa mi skuze tečejo ...
Veliko in zaslužno delo je v slovenskem Porabju že opravil glasbeno narodopisni inštitut Slovenske akademije. Raziskovalne skupine so zapisovale ne le besedila, pač pa so posnele tudi melodije starih ljudskih pesmi. Tako je na dveh raziskovanjih po teden dni posnela ekipa nekaj nad 900 primerov izvirnega pesemskega izročila in plesnih melodij! Tudi etnografi, raziskovalci materialne kulture, običajev in pravnih navad odhajajo iz Porabja s krepko bero zapiskov in slikovnega gradiva.
Za našo vednost (zelo zelo pičlo!) o tej zamejski slovenski deželici je Porabje gotovo še docela nezorana ledina ... Sam sebi sem se zazdel kot Krištof Kolumb (seve: z vso zadržano skromnostjo!), ko sem prvič obiskal Porabje. Kot da sem si odkril Ameriko, novo deželo. A vendar — še tako slovensko! Sicer pa se ne morem otresti misli, da so to potomci onih Kocljevih Slovencev, stoječih še danes na mrtvi straži — sprva nasproti Hunom in Obrom, potem Avarom in zdaj — Vogrinom (kot sami1 pravijo Madžarom). Žilavo ljudstvece na jezikovnem križpotju, na narodnostnem prepihu . . .
In zdaj še k Rabi, reki sanjavi! Sleherni, ki ima pred očmi zemljevid ogrske ravnine, bi na hitrico rekel, da se Raba izliva pač v bližnje Blatno jezero. Toda ne! Raje se obrne proti severu in se potem med Raabom (Gy6r) in slovaškim Komornim izlije v daljno, veliko Donavo. — Pač pa se druga rečica iz Slovenske krajine (le tako pravijo po-rabski rojaki svoji deželici — mi pa, da bolj določimo geografski položaj, govorimo o Porabju, o Slovenskem Porabju), ki ima lepo ime Zala, res izliva v madžarsko »morje«, v Blatno jezero (Balatom).
K Zali se bom še vrnil. Saj kar vabi njeno ime, ki naj bi pomenilo (po naše) nekaj zelo lepega, elegantnega. V antiki pa je najbrž pomenilo le slano reko (Sala, Salaha). Po Trubarju je zal nekaj hudobnega (»zali hudič«). Rusi imajo Zlovodko, Bolgari Zlo reko, Poljaki Zelwody ipd. Imamo pa tudi (mi, v Selški dolini Zali potok, pritok Iške je Zala, tudi pritoku Idrijce pravijo tako. Tu je še Zalpotok pri Tržiču pa tudOZali log v Selški dolini.
Nastop štirih parov slovenske folklorne družine iz Sakalovcev pri Monoštru
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE,
Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja
prosto delovno mesto:
prodajalca
za poslovalnico Kranj, Prešernova 2, Kranj Pogoj: šola za prodajalce
Pismene prijave sprejema splošno kadrovski sektor organizacije združenega dela na gornji naslov 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
Pred štiriintridesetimi leti se je začel podirati eden izmed najbolj nečloveških in osovraženih režimov, ki je pomagal popeljati svet v najbolj krvavo vojno vseh časov.
MUSIOM CHE SIA TUTTO BM
Prve vesti o Mussolinijevem padcu so navdušile italijanske množice, ki so se začele zbirati na ulicah.
Julij, avgust in september leta 1943 so bili za Italijo pomembni meseci: padel je fašistični režim, v Italiji so se izkrcali zavezniki, Badogliova vlada je podpisala kapitulacijo, dežela pa je bila razklana na dva dela — na jugu je pod zaščito zavezniških čet vedrila in oblačila Badogliova vlada, ki je ob kapitulaciji sramotno prepustila deželo nemški soldateski, na severu pa se je pod zaščito nemških čet ugnezdil »republikanski« fašistični režim, ki se je nadel bombastično ime Repubblica sociale italiana (italijanska socialna republika), v povojni literaturi bolj znana pod imenom »Repubblica di Salo« (Republika iz Saloja; ime dobila po mestu Salo, kjer so jo razglasili). Poleg tega se je na severu razvilo močno partizansko gibanje, v katerem so bile zastopane vse demokratične stranke. Komiteji za nadorno osvoboditev (CLN) so v mnogih primerih še pred prihodom zaveznikov prevzeli oblast.
Oglejmo si, kako je bilo tiste dni, ko se je italijanski fašizem otepal v zadnjih krčih pred kapitulacijo.
Zvečer 30. maja 1943 je bila Rocca delle Caminate videti tiha in mračna. Pred petnajstimi leti je »ljudstvo podarilo duceju ta srednjeveški grad na gričku, vanj se je zatekel Mussolini, kadar se je hotel odpočiti.«
Oskrbnik Armando je zaslišal nenavaden šum iz Mussolinijeve delovne sobe. Bil je že polmrak in pohitel je tja. Stol za pisalno mizo je bil prazen, a iz kota se je slišalo pritajeno stokanje.
Duce piše oporoko
Armando je prižgal luč. Na tleh se je zvijal Mussolini, z eno roko se je držal za rob pisalne mize.
»Saj ni nič,« je zamrmral, toda v kotičkih ustnic se mu je nabrala krvava pena. Armando mu je hotel pomagati na noge, a diktator, ki je prav bolehal za kompleksom svoje bolezni, je odklonil pomoč in sam vstal. Armando je.odšel.
Tisto noč se je potem Mussolini nemirno premetaval v postelji, bil je prepričan, da se mu bliža zadnja ura. Rana na dvanajsterniku se je oglasila glasneje in bolj boleče kot kdaj prej. Podobne napade je imel že večkrat, decembra 1942 je moral zaradi takega napada odpovedati srečanje s Hitlerjem. Njegova bolezen je imela v srečanjih z Nemci prav posebno vlogo. Čeprav so mu zdravniki predpisali najstrožjo dieto, je bila duceju neznosna misel, da bi ga Nemci videli, kako se kot dojenček hrani z ovsenimi kosmiči. Poleg tega pa se je strašansko bal, da bi javnost izvedela za njegovo bolehnost. »Vsa Italija že ve, da se hranim kot otrok,« je včasih histerično vpil. Diagram njegovih napadov je bil tudi zanesljiv kazalec o razvoju dogodkov na bojiščih in doma.
»Dajte mi papir in pero, napisati moram oporoko,« je to noč ječal v postelji.
Pet dni je ležal; želja po oporoki je bila za dve leti prezgodnja, zunanjih razlogov za bolečine na dvanajsterniku, pa je bilo dovolj. Država je bila v krizi, ki je zajela vojsko, stranko in režim. Med fašističnimi prvaki je bilo polno nezadovoljstva in spletkarstva. »Cia-no in Bottai mi ne bosta oprostila, da sem ju vrgel iz vlade,« je mrzlično razmišljal duce.
Njegov zet, zunanji minister Ciano je moral iz vlade, ker ga je sovražila vsa Italija. Najprej je bil zagrizen germanofil, potem se je nenadoma sprevrgel v germanogo-ba. Ciano je forsiral generala Uga Cavallera za šefa generalnega štaba, in to je zadoščalo, da so vsi višji oficirji čez noč začeli sovražiti Cavallera. Po Cianovi zaslugi je Muti postal sekretar fašistične stranke in že so fašistični prvaki preklinjali Ciana in Mutija. Poleg tega pa je bila v Italiji javna tajnost, da pri Mussoliniju dosežeš vse, če si le dober s Cianom ... Kadar pa se je pojavil v filmskih tednikih, je občinstvo izkoristilo temo in — žvižgalo.
9. junija je Mussolini že ob petih zjutraj vrgel iz postelje svojega osebnega brivca, zahteval uniformo in se odpravil v Rim.
Vojno poročilo št 1112 se je glasilo: »Včeraj, 10. junija, so močne formacije, več sto sovražnih bombnikov in lovcev, nenehno napadale Pantellerio (otoček med Sicilijo in Tunizijo). Branilci so ponosno zavrnili novo ponudbo za predajo . . .«
Grandijev skrivni načrt
Dino Grandi, grof Morandino, bivši zunanji minister, bivši veleposlanik v Londonu, bivši minister državnega pečata in sedanji predsednik Zbornice fasciov in korpo-racij, je bil zatopljen v svoje misli. Mnogi bi dali premoženje, da bi jih poznali. Po 8. februarju, ko je tudi Grandi /letel iz vladnega okvira, se je njegova pisarna na Montecitoriu spremenila v pravo Meko. K njemu
so prihajali fašistični veljaki, tisti v nemilosti in tisti, ki jih je obsijal sij zadnje spremembe v vladi ter jih potisnil na površje; k njemu so prihajali predstavniki javnega življenja, samo vojake je vztrajno zavračal in ni hotel imeti nobenega opravka z njimi. »Zajci so. Lahko bi preprečili vojno, pa je niso,« je menda govoril, čeravno je bil leta 1940 med tistimi, ki so navdušeni kričali »Guerra, Guerra«. Nemara je imel Grandi res svoj načrt, bil pa je dovolj prekanjen, da o njem ni z nikomer govoril.
Vojna je pritiskala. Pantelleria je bila pred padcem. Senca katastrofe je legala nad Italijo. Do novembra 1942, ko so se zavezniki izkrcali v Severni Afriki, je Grandi verjel, da je z njim še možno skleniti separatni mir; po tem izkrcanju je to upanje splahnelo. Vendar mu je uspelo pripraviti sestanek z britanskim veleposlanikom v Madridu Samuelom Ho-arom. Mussolini je bil najprej naklonjen Grandijevemu potovanju v Madrid, na Cianovo prigovarjanje pa se je premislil in je Grandija kaznoval kot šolarČka; prepovedal mu je odhod v Španijo.
Potem pa še tisti neprijetni incident 3. decembra 1942. Duce je pred fascii in korporacijami govoril o političnem položaju, zasedanju pa je predsedoval Dino Grandi. Štiriindvajset ur pozneje je duce prejel pismo, podpisano z »Neka ženska«, v katerem je pisalo: »Duce!
V vaši neposredni okolici so dva ali trije, ki spletkarijo proti vam! Pazite se jih. Opazovala sem Grandija. Ploskal vam je brez navdušenja! Predolgo je bil v Londonu . . .«
Mussolinijevo nezaupanje se je še povečalo, ko je Grandi iz kraljevih rok prejel visoko odlikovanje Annunziate.
Pantelleria je padla. Njena obramba je po uradnem sporočilu stala italijanske branilce 33 mrtvih in 12.000 ujetnikov z admiralom Pavesejem na čelu. Uradno pojasnilo: bombardiranje je bilo tako močno, da bi se posadka dobesedno zadušila v prahu, če bi se še upirala. Seveda tej zgodbi ni nihče verjel in Mussolini je ukazal posebno preiskavo.
Sekretar fašistične stranke Carlo Scorza je moral 15. junija 1943 pred vodstvom stranke poročati o delu stranke v zadnjih dveh mesecih; pred dvema mesecema ga je namreč duce predlagal za ta najvišji položaj v stranki.
Razigrane množice po italijanskih mestih so se nemudoma lotile razbijanja zunanjih znakov fašistične vladavine, kot si fantje z lestvijo, ki so se spravili nad liktorske snope na pročelju milanske železniške postaje.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1
7W
4999999
RADIO
23
SOBOTA
Prvi program
4.30 8.08 9.05 9.35 10.15
11.03 12.10 12.30
12.40 13.30 14.05
14.25
15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45
19.35 19/45
20.00
21.30
23.05
0.30 1.03
2.03
3.03 4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem
Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Saditev jagod na črno folijo
Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Weekend Lahko jioč, otroci Minute z
ansamblom Ati Soss Sobotna glasbena panorama Oddaja za naše izseljence
S pesmijo in plesom
v novi teden
Zvoki iz naših krajev
Kaleidoskop
zabavnih melodij
Pastoralna
razpoloženja
za nočne ure
Glasbena skrinja
S popevkami v novi
dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 18.00 Naš podlistek -
G. Grass: Levičarji 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 18.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Silva Stingla 18.50 Svet in mi
iv,\ /
Tretji program
19.05 Zborovska glasba
v prostoru in času 19.30 Glasovi rasa 19.45 Znani skladatelji —
sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni
koncert 22.30 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
24
NEDELJA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za
otroke - F. Rudolf:
Princ in ovce 8.51 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama
lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru
in zboru Berry
Lipman 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska
igra — H. Cecil:
Obe plati postave 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT
— Zagreb
23.05 Literarni nokturno
— J. Sevljak: Vem za kraj
23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Klavirska glasba
Liszta in Schumanna 0.30 Pop. ročk, beat 1.03 Će še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Iz komornega opusa
Antonina DvorŽaka 4.03 Lahke note velikih
orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz r<xla v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in
glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Tretj
19.05
program
Večerni glasbeni studio 20.35 Bagatele za klavir 21.00 Naši znanstveniki pred'mikrofonom: dr. Matjaž Kmecl 21.15 G. Verdi: odlomki iz opere Trubadur 23.00 Vaši priljubljeni
skladatelji: Rossini, Schubert, Brahms 23.55 Iz slovenske poezije
25
PONEDELJEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 9.05
9.20 9.40 10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 14.05 14.30
15.30
16.00 17.00 18.05
18.25 19.35 19.45
20.00 20.10 22.20
23.05 23.15
Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pesmice na potepu
Vedre melodije
Kdaj, kam, kako
in po čem
Za vsakogar nekaj
Veliki revijski
orkestri
Kmetijski nasveti: Usmerjanje poljedelstva na Primorskem Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Melodije in ritmi z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Veseli planšarji Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev
Literarni nokturno — M. Kocbek: Pesmi Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 13.00
13.35
13.55 14.00 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40 18.00 18.40
Ponedeljek na valu 202
Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križemkraž Glasbena medigra Z vami in za vas Kulturni mozaik Jazz na II. programu Za mladi svet Zrcalo dneva Godala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Od baroka do
romantike 19.45 Iz sveta orkestrskih
priredb 20.35 Vincent d'Indy:
Kvartet op. 7 v
A-duru za violino,
violo, violončelo
in klavir 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Iz domačega
opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije
26
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 9.05
9.20
9.40
10.15
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14:05 15.30
16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
20.30
21.02 22.20
23.05
23.15 0.05 0.30 1.03 2.03
3.03 3.30 4.03
Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Mladi koncertant: Glasbena šola Radovljica Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah Kdaj, kam, kako in po čem
Poletni promenadni koncert
Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli Vrtiljak
Studio ob 17.00' Poletni sprehod z našimi solisti Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Toneta Janše Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — S. Ruškuc: Vrata na 78 obratov Zvočne kaskade Skupni program JRT - studio Beograd
Literarni nokturno — G. Djogo: Pesmi Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Kaleidoskop zabavnih melodij Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
8.00 13.00
13.35 14.00 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40
17.50 18.00
18.40
Torek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Kiosk s ploščami Zrcalo dneva Z ansamblom Franc Puhar Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05
19.30 19.45
20.35
21.00 21.20 22.55
23.55
Iz novih posnetkov naše komorno-glasbene produkcije Znanost in družba Iz slovenske operne literature
Motivi razpoloženj v zborovski glasbi Dvignjena zavesa Koncertna srečanja Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
27
Prvi program
4.30 8.08 9.05 9.40 10.15
11.03 12.10
12.30
12.40 13.30 14.05
14.30
15.30 15.45
16.00 17.00 18.05
18.30
19.35 19.45
20.00
22.20 23.05
23.15
0.05 0.30 1.03
2.03 2.30 3.03
4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Ob lahki glasbi Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Veliki zabavni orkestri
Kmetijski nasveti: Varstvo gozdnega okolja in izletniški turizem Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma
— H. Pearson: Oscar VVilde Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe
J. Haydn: Godalni kvartet, op. 76 v B-duru — »Sončni vzhod« Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milan Ferlež Glasbeni večeri RTV Ljubljana S festivalov jazza Literarni nokturno
— V. Primožič: Pesmi Revija
jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe l Glasbene miniature Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Serenada z godali Kaleidoskop zabavnih melodij Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 13.00
13.33
14.00 16.00 16.10 16.40
17.40 18.00 18.40
Sreda na valu 202 lz partitur velikih zabavnih orkestrov S solisti in ansambli JRT
Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe
Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij
Tretji program
19.05 Večerni concertino
20.00 20.35
21.30
21.40
22.00 23.20
23.55
28
Musica noster amor Poje
mezzosopranistka Marilyn Home Jean Sibelius: Finska —
simfonična pesnitev, op. 26
Sodobni literarni portret: Adam Puslojič
Razgledi po sodobni glasbi
W. A. Mozart: Godalni kvartet v A-durti
Iz slovenske poezije
ČETRTEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 V družbi malih
vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako
i h po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti:
Zakaj se v drugi
polovici poletja
pogosto zmanjša
mlečnost krav 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja
sopranistke
Vilme Bukovec
in tenorista
Antona Dermote 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mladi levi 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi in
napevov 21.00 Literarni večer—
Poezija romantikov 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz solistične
literature Matija
Bravničarja 23.05 Literarni nokturno
- D. Kette:
Pravljici 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
TELEVIZIJA
23
SOBOTA
TV Ljubljana
8.00 Profesor Baltazar-
risarika 8.10 Modriplašček 8.40.Človek in zemlja 9.08 Lepe pozdrave iz
Amerike 9.50 E. Muzii: Izvor mafije — ^ nadaljevanka 14.00 Spittal: kajak na divjih vodah — prenos (EVR-Lj) 17.00 Izvolite, kar naprej
— glasbena oddaja 17.50 Obzornik
18.06 Naši sorodniki —
ameriški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Mož iz Kentuckvja
— ameriški film 21.40 625
22.05 TV dnevnik 22.20 Cesta in mi 22.30 Omiš 77 - festival dalmatinskih klap
Oddajniki U. T V mreže
17.30 17.35 17.45
18.45 19.30 20.00
20.30 21.30 21.40
22.10
Poročila TV koledar Festival otroka v Šibeniku Glasbeni klub TV dnevnik Delovni čas — feljton
Ohridsko poletje 24 ur
Kajak na divjih vodah — posnetek Konjske dirke v Ascotu
TV Ljubljana
9.15 9.20
9.50 10.10
11.00 11.30
12.15 14.00
16.40 18.05 18.20 18.25
19.15 19.30 20.00
Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Polke in valčki
625
A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka Otroci sveta — serijski film Kmetijska oddaja (Sa)
Poročila Spital: kajak na divjih vodah — prenos (EVR-Lj) Igre brez meja Okrogli svet Poročila Sandokan — serijski film Risanka TV dnevnik R ubežniki — nadaljevanka TV Sarajevo
20.50 Vtisi s Kitajske 21.20 TV dnevnik 21.35 Jazz na ekranu:
Kvartet Elvin Jones 22.00 Športni pregled (Zg)
Oddajniki II. TV mreže
17.30 Spittal: kajak na
divjih vtxlah 18.30 G. Bizet: Carmen -
1. dejanje opere 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.00 24 ur
21.20 Celovečerni film
25
PONEDELJEK
TV Ljubljana
17.55 Obzornik
18.10 Človek in zemlja —
serijski film 18.45 M ladi za m lade (Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Gorki: Barbari -
predstava SSG Trst 21.45 Mozaik kratkega
filma: Meteorji 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Japonske pravljice 18.30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualna oddaja 21.(M) Poročila 21.10 Celovečerni film 22.40 Kronika splitskega poletja
26
TV Ljubljana
18.05 Obzornik
18.20 Pika Nogavička -
serijski film 18.55 Ljubljanski dnevi
plesa: Beograjski
sodobni balet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Novele
Henrvja Jamesa —
nanizanka 20.55 Iz koncertnih
dvoran - M. Stibilj:
Slavček in vrtnica,
P. I. Čajkovski:
Koncert za klavir in
orkester 21.55 T V dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 18.05 18.15
18.30 18.45
19.30 20.00 21.00 21.20
— OUDOvTT PUM, ALI NE, DRAGA?
Poročila TV koledar Majhna čudesa velike narave Beli delfin Glasba starega Jadrana TV dnevnik TV drama 24 ur
Muppet shovv
— SE TI NE ZDI, DA S SVOJIM NAVDUŠENJEM ZA GLASBO 2E MALO PRETIRAVAŠ?
21.50 Znanost 22.35 Kronika splitskega poletja
TV Ljubljana
18.05 Obzornik
18.20 Spekter
18.55 P. I. Čajkovski: Pikova dama — odlomki iz opere
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: Moč zemlje — peruanski film
21.50 Včeraj, danes, jutri: Tudi Laponci so Švedi
22.30 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Oddomadošole 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TV esej 20.30 Celovečerni film 22.00 24 ur
28
ČETRTEK
TAKO... UPAM, DA SVA VZELA VSE!
TV Ljubljana
18.00 Obzornik 18.15 Pustolovci -
serijski film 18.50 Modriplašček 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje
— nanizanka 20.30 Mednarodna
obzorja:
Komunisti v
razvitem
kapitalizmu 21.20 Svet 1900- 1939 22.20 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 18.05 18.15 18.45 19.30 20.00 20.50 21.10
22.15
Poročila TV koledar Otroški spored Kviz
TV dnevnik Argumenti 77 24 ur
Dick Cavett va predstavlja Kronika splitskega poletja
TV Ljubljana
17.55 Obzornik
18.10 Profesor Baltazar
— risanka 18.20 Glasba z obrobja —
dokumentarni film 18.45 Brigadirski T V '
studio (Sk) 19.15 Risanka
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 14.20 Otroci med seboj
in med nami 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri
Tretji program
19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 C.VV.Gluck:
odlomki iz opere Kfigenija na Tavridi
20.35 Vprašanja telesne kulture
20.40 Z beograjskih
glasbenih svečanosti 1976
21.50 Igra harfist Jože Pikelj 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 8.08 9.05
9.20 9.40
10.15
11.03 12.10 12.30
12.40
13.30 13.50 14.05
Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov
Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti: Cilji in naloge izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica:
14.25 14.30
15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03
2.30 3.03
3.30 4.03
Čarobna noč v prodajalni instrumentov Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom bratov Avsenik Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Z opernega sveta Nočni znanci Mojstri jazza: Eugen Cicero Revija popevk Romantična klavirska poezija Paleta akordov Majhni ansambli
Drugi program
8.00 13.00
13.35
14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40
Petek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Zvoki dežel ob mediteranu Z vami in za vas Prometni leksikon Vodomet melodij Top albumov Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Glasba za vsakogar
Tretji program
19.05
20.05 20.15
21.45 22.30
22.40 23.55
Od premiere do premiere — F. X. Kroetz: Moška zadeva - SLG Celje Glasbeni intermezzo Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Mednarodna radijska univerza J z manj znane operne literature Iz slovenske poezije
ta teden na TV
Sobota
Komedija NAŠI SORODNIKI je do neke mere posneta po zgodbi VV. VV. Jacobsa in malce spominja na Shapespearovo Komedijo zmešnjav, čeprav so seveda karakterji veliko bolj površno obdelani. Lahko pa rečemo, da je to še vedno ena najbolj gledanih komedij priljubljenih komikov Laurela in Hardyja.
Tu in tam se poskušajo blesteči igralci spoprijeti še z režijo. Včasih kar uspešno, bolj pogosto pa ne uspejo in ugotovijo, da je pred kamero le laže in bolj donosno kot za njo. Tako se Je tudi Burt Lancaster lotil režije, vendar pa je MOŽ IZ KENTUCKYJA njegov prvi in zadnji film, ki ga je zrežiral. Film je sicer kar prijeten, posebno ga bodo veseli ljubitelji vesternov, vendar pa mu kritika ni bila naklonjena.
Nedelja
V zadnjih letih nam je pekinška televizija posredovala že več filmskih zapisov o življenju na Kitajskem. Na Kitajsko odhaja tudi že vse več Jugoslovanov, da se politični, gospodarski in kulturni stiki med obema državama okrepijo. V teh prizadevanjih imajo tudi novinarji svoje mesto. O VTISIH S KITAJSKE bo tokrat govoril predsednik društva novinarjev Jugoslavije Mitja Gorjup, ki je z delegacijo DNJ obiskal zanimivo deželo, kjer živi tretjina človeštva in kjer naša merila in pogledi na svet velikokrat odpovedo.
Ponedeljek
Značilno za Maksima Gorkega je predvsem to, da kljub socialni tematiki svojih iger ni sledil političnemu propagandizmu. Kot umetnika ga je predvsem zanimal Človek, ki ga maličijo nevzdržne razmere, denar in socialne krivice. Drama BARBARI je nastala 1906. leta. Tudi v njej kaže avtor na duhovno propast takratnega meščanskega in malomeščanskega razreda. — Predstavo so uprizorili člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta.
Sreda
V današnji oddaji SPEKTER bomo spet videli zanimive prispevke. Prvi film prikazuje delo in dosežke znanstvenikov v boju za ohranitev človeškega srca in morda kmalu celo njegovo nadomestitev z umetnim srcem. — Francoski strokovnjaki pa so se lotili raziskave vpliva hrupa in temperature na človekovo spanje. Ugotovili so, da bi morali v hrupna mestna stanovanja vgraditi prezračevalne naprave natančno prilagojene fiziološkim potrebam. Le tako bi človek zjutraj vstal spočit in pripravljen na nov naporen dan. — Naslednji filmski prispevek bo predstavil posebne električne škornje, ki pomagajo najti luknjo v plinski cevi globoko pod zemljo. Nato bomo spoznali nov varnejši zavorni sistem za motorno kolo, zadnji prispevek pa bo nazorno pokazal sončni rastlinjak, v katerem so francoski strokovnjaki dosegli potrebne klimatske pogoje z izkoriščanjem sončne energije.
Srečanje s peruansko kinematografijo bo vsekakor zanimivo, saj doslej še nismo videli nobenega filma iz te daljne dežele. MOČ ZEMLJE je družbenopolitično angažirana pripoved o študentu, ki se vrne iz mesta domov. Tu gospodar in lastnik prav s fevdalno, srednjeveško krutostjo izkorišča podložnike. Kot veleposestnik ima materialno zagotovljeno eksistenco, obenem pa zaradi svojega položaja možnost, da dela z revnimi kmeti, ki so odvisni od njega, kar hoče. Le eden od kmetov se mu upre, a ga veleposestnik enostavno ubije. To pa je povod za odločen odpor vseh izkoriščanih kmetov proti tiranskemu oblastniku ...
19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 E. Muzii: Izvori
mafije —
nadaljevanka 21.00 Razgledi: Sonce
v drvarnici 21.25 Bogataš in revež-
nadaljevanka 22.15 T V dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Ulica sezam 18.45 Brigadirski T V
studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni
program 21.00 24 ur
21.15 Glasbena oddaja
Ladjedelnica pod škofjeloško stolpnico
Jadrnica pred stolpnico ob Partizanski cesti v Škofji Loki pol dneva pred tem, ko so jo odpeljali na morje. Ing. Buble je s kritičnim pogledom odkrival nq, njej še zadnje pomanjkljivosti in se opravičil zaradi pregrinjal, ki ne sodijo k elegantnemu plovilu, vendar pa je moral z njimi zavarovati sveži lak na palubi. — Foto: M. Sosič'
Če je vse tako, kot je bilo predvideno, štiričlanska družina ing. Bubleja iz Škofje Loke te dni uživa na prijetni vožnji z jadrnico vzdolž Jadranske obale. Pri roki ima vse, kar potrebuje — udoben bivalni prostor, manjšo kuhinjo, štiri ležišča, sanitarije in podobno. Jadrnica je dolga 6,7 m, široka pa 2,2 m, nad njo se dviga 8 m visok jambor s 5
belimi, rdečimi, modrimi in rumenimi jadri s skupno površino 64 kv. metrov.
Minuli petek zjutraj so jo kranjski gasilci odpeljali k morju v Izolo. Do Trogira, kjer ima ing. Buble starše, bo s postanki v lukah potovala približno 1 teden. S pomočjo vetra bo plula s hitrostjo 6 do 7 morskih milj ali dobrih 10 km na uro, za vsak
HOTEL
ECREiriA KRANJ
prireja
ples v restavraciji vsako soboto
od 20. do 24. ure
Igra ansambel DAR iz Šenčurja.
slučaj pa ima vgrajen tudi Tomosov motor s 4 KM.
Najbolj imenitno pri tej stvari je seveda to, da je veliko jadrnico ing. Buble naredil pretežno sam. Doma je iz Trogira, kjer se je navdušil za jadranje in bil v letih 1958, 1959 in 1960 v tem športu celo državni prvak. Novejši uspeh je drugo mesto na Istrski regati, ki ga je skupaj s prijateljem dosegel lani. Pred zaposlitvijo v Kranju in v Škofji Loki, kjer je sedaj vodja projektivnega biroja LTH, je 5 let delal v ladjedelnici v Trogiru. Torej je jasno, kako je prišel do tega, da se loti tako zahtevnega dela!
Za jadrnico je sam pripravil načrte, po katerih sta s prijateljem najprej izdelala iz lesa in lesonita model za lupino. Kar štiri mesece je porabil za to, da ga je 10 do 15 mm na debelo obložil s poliestrskimi smolami in steklenimi vlakni. Nato so sledile še lesene pregrade in paluba z neštetimi podrobnostmi, pri katerih je s potrebnim orodjem pomagal tudi mizar. Aluminijasti jambor je moral ing. Buble pripeljati iz Švice, jadra pa iz Italije.
Dnevi in ure dela niso prešteti. Dosti zavzeto delo v prostem času se je vleklo 2 leti.
»Kaj pa stroški?« sem povprašala, ko sem navdušenega jadralca našla pri zadnjih pripravah na odhod na morje.
»Vse, kar sem kupil za jadrnico, me je veljalo okoli 65 tisoč dinarjev,« je odvrnil. »Takih jadrnic na našem tržišču ni, cenim pa, da bi veljale okoli 200 tisoč dinarjev, če bi jih prodajali.«
»Kaj pa vaša družina, je navdušena nad počitnicami, ki se ji obetajo?«
»Dvanajstletna Lidija in štiriletni Jure komaj čakata, da splovemo, ženi — Gorenjki, pa tako ne preostane drugega, kot da se s tem sprijazni.«
»Boste s svojo jadrnico tudi tek-tekmovali?«
»Upam, zato sem jo tako zasnoval, da jo bo mogoče uvrstiti v določeno tekmovalno skupino. Če bi služila samo za izlete, bi lahko imela manj jader, lahko bi bila širša in manj obremenjena z balastom. Za njeno stabilnost bo na dnu skrbelo kar 750 kg svinca.«
Pri Bublejevih imajo izdelovanje jadrnic v krvi. Oče je že pred 40 leti izdelal prvo, ki še vedno izvrstno služi izletom po »morja široki cesti«.
Tudi tej, kije nastala pred stolpnico ob Partizanski cesti v Škofji Loki naj bodo leta plovbe dolga in srečna! Metka Sosič
KAM NA IZLET, POČITNICE j
V POLJANSKO DOLINO
Če v Škofji Loki pri občini zavijete levo, ste že na cesti, ki vodi proti Poljanam. Po levi strani vas ves čas spremlja Poljanska Sora, ki je te dni, če je sonce seveda, že prijetna za kopanje. Mogoče bi prvi postanek naredili na Visokem na Tavčarjevi domačiji, kjer se boste v hišnem bifeju lahko tudi odžejali. Če bo gospodar, ki goji konje, pri volji, vam bo dal kakšnega iz hleva, pa se lahko spustite v dir po domačem hipodromu. Za otroke pa bo vpregel ponija v majhen voz in jih popeljal po travniku za hišo.
Če pa vas bo cerkvica sv. Volbenka le preveč izzivala s svojima dvema lepima rdečima stolpoma, povprašajte za pot do tja (s ceste proti Poljanam se odcepi pot malo pred odcepom za Visoko - na Logu. Pri bližnjem gospodarju boste dobili ključ od cerkve in si boste lahko ogledali notranjost. Cerkev je znana po nekaterih freskah bratov Subic. No, z Volbenka imate lep razgled navzgor in navzdol po dolini in zrak je tu, da bi ga jedel...
Od Visokega do Poljan sedaj ni več daleč. V Poljanah bi se mogoče ustavili v gostilni na Vidmu, kjer je poznana dobra kuhinja, potem bi vam pa svetovali izlet v Vinharje nad Poljanami. Prav pri gostilni na Vidmu zavijete levo čez most na Sori in skozi Hotovljo, kjer so bili doma bratje Subic, mimo vrsto mlinov, kovačij in žag po hotoveljski grapi do Vinharjev. Pri Brdarju v Vinharjah, kjer se svet odpre, so se lotili kmečkega turizma in tu se boste lahko z gospodinjo zmenili za dobro kmečko malico ali kosilo, če boste prišli še pravi čas. In če vam bo tu sredi sadovnjakov, gozdov, polj, dišečega sena in ob pojoči poljanski govorici všeč, se z Brdarjevimi lahko zmenite tudi za krajše ali daljše počitnice. Verjemite, ne bo vam žal!
V POVLJANO NA PAGU
Želite preživeti svoj dopust v miru, se kopati v čistem morju in uživati dobrote, ki jih poznajo le domačini? Potem pojdite v Povijano na Pagu, vasico, ki je le 14 km oddaljena od mesta Pag.
Naj vas ne moti pustinja kamenja, skozi katero je do vasi utrt asfalt. Tako bogatih polj, kot jih ima Povijana, ni daleč naokrog!
Vasica je kljub številnim novim zidavam še vedno majhna in prijetna. Do morja je treba dobrih 5 minut peš iz vasi na hribu. Pot vodi med malimi vikendi, kamnitimi ograjami, poraslimi s črno robido, vinogradi in figovci. No, morda pa boste dobili sobo tudi pri kakšnem privatnem gostilničarju na obali, le kakšnega jurja več bo treba odšteti za penzion. Toda tistega pristnega čara vasi, ki Se vedno veje tam zgoraj v vasi, tu ni več.
Kakšne posebne udobnosti vam ne moremo obljubljati, toda prijaznost otočanov, dobra kuhinja, obilica zelenjave in sadja, s katerimi tu postrežejo gospodinje in pa dobro, močno vino iz kamenitih zidanic, odtehta vse. In pa morje, ki je tu še čisto kot solza! Na plaži je mivka, raj za igro otrok, morje pa sila primerno tudi za tiste, ki bi se radi naučili plavanja. C« pa se hočete sprostiti kot naturist, vam bodo domačini radi pokazali do kod pojdite, da vas bodo ljudje pustili pri miru. Imajo namreč že dolgo let svojo neuradno nudistično plažo. Če se pa Se posebej hočete umakniti ljudem, je najbolje, da se hodite kopat na staro Povijano (sem bo treba z avtom). Skozi vrsto vinogradov se boste zapeljali do obale, kjer skoraj ni človeka. Plaž in plažic je kolikor nočete in morje je tu Se bolj čisto. Z gospodinjo se lahko tudi zmenite, da vam da kosilo s seboj in vam potem pripravi tudi obilnejšo večerjo.
Če bi radi doživeli svoj prvi ribolov, vas bodo domačini radi vzeli na svojo barkačo, le vstati bo treba zgodaj. Je pa to res pravo doživetje! Zalivčki so bogati s sipami, skati in drugimi ribami. Če boste imeli srečo, najdete tam za otočki mogoče Se igrive delfine. .. Če vas muči revma, je v bližini Povijane tudi zdravilno blato, v katerega se zakopljete in kar čutite, kako leze revma ali išias iz vas.
Tudi sladko jezero ima Povijana, ki je sila bogato na ribah. Menda je tu največ jegulj.
No, da ne pozabim povedati po čem najbolj slovi Povijana. Po paškem siru'in pršutu enkratnega okusa. In če vse to Se zalijete z vinom, verjemite, da ni boljSega na tem svetu.
In kako pridete do Povijane? Najhitrejša pot je, če greste iz Karlobaga s trajektom, lahko pa uberete daljšo pot čez most, vendar je tako pot za okrog 70 km daljša. Kako je s prostorom, vprašajte na Turističko društvo ali Poljoprivredno zadrugo Povijana. Ko boste že tam, lahko izbirate, ali s«' boste hranili v zadružni restavraciji ali pa kar pri svoji gospodinji. Tudi v restavraciji je hrana dobra, saj navadno tu kuhajo ladijski kuharji, ti pa, kot je znano, /. dobrim ne skoparijo. Menda je letos penzion 130 in 1 10 din, kar je za današnje razmere zares poceni. Poskusite! Zna se /.goditi, da boste, ko boste Povljance spoznali, vsako leto njihov gost. . .
Pa Se to! Če bi radi tu razpeli svoj šotor, naj povemo, da imajo v Povijani na sami obali urejen kamp, vse potrebno za prehrano pa lahko dobite pri domačinih in vaški trgovini.
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN - Na Bledu je bilo v soboto 3. srečanje folklornih skupin, ki sta ga v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, 55-letnice tovarne verig Lesce, 5-letnice delovanja KPD Veriga in praznike* Bleda organizirala KPD Veriga Lesce in turistično društvo Bled. Popoldne so se folklorne skupine v spremstvu godbe na pihala Svobode iz Lesc predstavile številnim obiskovalcem Bleda na blejskih ulicah, zvečer pa so nastopile v festivalni dvorani. Sodelovale so folklorna skupina Lenti iz Madžarske, mladinska folklorna skupina iz Globasnice, folklorna skupina KUD Beltinci iz Prekmurja in domača folklorna skupina KPD Veriga Lesce. — H. Jelovčan
Blejski gost
Strahotno se je dolgočasil, ko je sedel z dolgimi iztegnjenimi nogami na vrtu blejskega hotela Lovec, podpirajoč utrujeno mlado glavo. Najprej ga je zabolela ob jutranjem prerekanju s starim doma, ki sije družinski avto vsekakor hotel spet prisvojiti za vožnjo na te preživete, *' staromodne in trapaste nedeljske piknike, kjer kvakajo same bedarije, požirajo ražnjiče in opletajo s trebuhi ob badmintonu, nato pa ga je domala strlo to nevzdržno ponižanje, ko je moral držati palec ob cesti. Pustil se je pobrati mladi, a malomeščanski družbici, ki ga je na Bledu smela povabiti na požirek in na zavojček cigaret.
Ko je parkrat zatulil proti vratom gostišča kot ranjena zver in so se mladi malomeščani ob njem kar stresli od presenečenja, je pritekla blejska natakarica, zavezujoč si predpasnik, kajti bilo je še zgodnje nedeljsko jutro. Ko je bila deležna temeljite lekcije živčno razrvanega mladega gosta, je zardela, čakajoči gost pa je pljunil od srda in gneva nad blejsko postrežbo.
Ves ljubi dolgočasni dan je malomeščanske napihnjence, ki so bili lahko neznansko veseli, da so ga vzeli s seboj, dosledno ignorirat Oni pa so občudovali njegovo drznost povsod, njegovo malodušje nad vsem, njegov koreniti nastop in se topili ob njegovih številnih opazkah. Kraljeval je med njimi, pred njim se je uklanjalo živo in mrtvo in bil je edini, ki sije upal v Bistroju zavrniti zanj pretopio pivo, se sprehajati sredi ceste vsem izvoščkom navkljub, jo spretno pobrisati pred plačilom ražnjičev v Blegašu in spraviti v onemoglo jezo prodajalko pred kopališčem. Ko so hoteli zaviti na kopanje v Zako.je obupno zavzdihnil ob okusu in modi teh malomeščanskih telebanov, saj je kopališče v Zaki le za starega, za njegove ražnjiče in za otroški vrtec, ki ga na piknike obvezno vlači s'seboj roj povabljene žlahte.
V Grajskem kopališču ni bilo »grajsko«, za njegove prefinjene navade že ne. Mrzla in umazana voda, pretopio pivo, njega nevredna družba. Ko je ugotovil, da v Grajskem kopališču ni tudi nobenega »tru-pelca«, vrednega njegovega izbranega okusa, je sporočil malomešča-nom, da se jim bo pustil pobrati v Kazini. Ko je zabrusil čuvaju, da je takšno zanikrno kopališče za zapreti in ko je na. malem golfu, finančno obnemogel, spravljal ob zbranost vse igralce s svojimi posmehljivimi opazkami, ga je neki živčnež sunil ven. Rahlo omotičen je v Park hotelu, »edinem, ki je še nekaj vreden«, srečal sorodne duše in ves večer ter vso noč so bili blejski lokali počaščeni z njihovo navzočnostjo. Bedni malomeščani, ki so se prišli na Bled le kopat, so že zdavnaj odpotovali, njega pa je mežikajoče jutro našlo na klopi v parku.
Dopoldne mi je noga pritisnila na zavoro, mladi blejski gost je ob cesti moledoval za sedež. »Človek nima kaj počet', ta Bled je za umret',« se je pridušal. Škoda, da je že zehal, ko mije ušla tista stara »kdor gre na Bled, mora mal'co sabo vzet',« sicer pa je še bolje, da je zasmrČal. Morda pa mi lahko poskakuje srce od brezmejnega veselja, da mije izjemoma naklonil posebno čast in me ni uvrstil med brezštevilno malomeščansko drhal, ki ga obkroža in ogroža od jutra do večera, od Ljubljane do Bleda? D. Sedej
Vročina, žejno grlo in, če ni v bližini gostišča z mrzlim pivom iz hladilnika, bo oho potujoče kamere kaj brž dovzetno za staro »šlirno«, ki nuj bi iz vodnjaka potegnila vsaj za požilek bistre, osvežu\j<)če studenenice . . .
	1           m       ; ;;.			
			šip	P?::: s#
i				
lioiiinjsku Bistrica — Za dobro počutje gostov so vsekakor pomembne mnoge stvari, med njimi tudi seznanjanje s tem, kje so razni turistični objekti-in gostišča. V Bohinjski Bistrici so v središču vasi namestili velik kažipot, ki se ga bo razveselil marsikateri gost. (B. B.)
Kranjska gora - Hotel Erika je bil pred vojno najboljši hotel v Kranjski gori. Cas pa ga je spremenil v hotel D kategorije. Kljub temu pa sem še vedno radi prihajajo turisti zlasti Italijani, ki so redni gostje noleti in nozimi. (B. B.l
Bohinjska Bistrica — V tem kraju si prizadevajo, da bi ohranili vode čiste. Predvsem skrbe, da bi ostala čista reka Bohinjska Bistrica, ki je rezervat za gojenje rib. Zaradi tega so zgradili več čistilnih naprav. Na sliki je čistilna naprava ob Gasilski ■ulici. (B. B.)
DO JESENI DRUŠTVENI DOM
BLED — Na seji AMD Bled so za predsednika izvolili Nika Matjaža, za podpredsednika Francija Noč a in za sekretarja Alojza Pogačnika. Vodja avtošole pa je postal Franc Pavlic. Imenovali so tudi predsednike komisij za šport, propagando, prometno varnost, šolstvo in disciplinsko komisijo. Sprejeli so program dela, v katerem so zapisali, da bodo do jeseni končali gradnjo novega društvenega doma; kupili bodo še eno vozilo, ker nameravajo počasi vozni park zamenjati z novimi sodobnejšimi avtomobili in začeli se bodo ukvarjati s športno dejavnostjo. Poskrbeli bodo tudi za šolanje inštruktorjev.
B. B.
NA LANCOVEM GRADIJO CESTO
Lancovo — Sredi junija 80 se na Lancovem v radovljiški občini lotili izgradnje in obnove ceste, ki je speljana od odcepa ceste III. reda Radovljica —Kamna gorita v Gornji Lipnici do Pustega gradu. Dolga je :i kilometre. Dela bodo veljala prek 600.000 dinarjev, s prostovoljnim delom pa sodelujejo tudi krajani. Le-ti so tudi že zbrali več kot 200.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, približno enaka pa je tudi vrednost dosedanjih prostovoljnih del. Čeprav so krajani pripravljeni prispevati še več, svet krajevne skupnosti ugotavlja, da jim bo zmanjkalo okrog 230.006 dinarjev. Zato upajo, da bo priskočila na pomoč tudi radovljiška občinska skupnost (izvršni svet naj bi odločil o tem). Tako bi cesto lahko svečano odprli za krajevni praznik septembra ^ letos. JR
PIČLA TURISTIČNA PROPAGANDA
Planina pod Golico — Nad Jesenicami je Planina pod Golico prijazna gorska vasica, ki ima možnosti tako za letni kot tudi za zimski turizem. Vendar pa vaščani še nimajo dovolj turističnih sob pa tudi turistična propaganda je prešibka.
Hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic je popravilo spodnje prostore doma pod Golico, kjer imajo sedaj nekaj več sob za goste. Dober zrak, mir in lepota narave ter dobri smučarski tereni pa bi bili ob boljši reklami lahko bolje izkoriščeni, tako pa ostaja Planina pod Golico privlačna le za gradnjo počitniških hiš. Več deset jih je že zdaj naprej od doma, precej pa jih je nad Prihodi in v bližini Parkeljnove domačije. Počitniške hišice grade tu predvsem Jeseničani. B. B.
Kranjska gora - Planinsko društvo Kranjska gora ima v oskrbi Planinski dom v Krnici, Mihov dom na Vršiču in Kočo na Gozdu na Vršiču. Lani in letos so postojanke deloma obnovili, obnove pa je potreben tudi dovolj obiskan Mihov dom pod Vršičem (na sliki). - Foto: B. B.
Žirovnica - Na tekmovanju,, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza Jesenice, je sodelovala tudi desetina najstarejših članov prostovoljnega gasilskega društva Smokuč. Vsi tekmovalci so bili stari nad petdeset let, zasedli pa so odlično drugo mesto. - Foto: B. B.
M<wki pevski *bor KuD Slavko Orne v Kranjski gori je v zadnjih letih zelo napredoval v petju. Vodil ga je znani glasbenik Marjan Vodopi-vec. Ob njegovi nenadni smrti, je v zboru nastala velika vrzel. Novega pevovodje še niso uspeli dobiti, zato zbor vodijo najboljši pevci kakor vedo in znajo. (B. B.)
40 POŽAROV
JESENICE — Lani so poklicni gasilci jeseniške železarne in prostovoljni gasilci prostovoljnih gasilskih društev občine pogasili 40 požarov, ki so večinoma nastali zaradi malomarnosti in neznanja, zaradi igre otrok z vžigalicami, zaradi kratkega stika pri električnih napeljavah, zaradi udara strele in zaradi drugih vzrokov. Največji požar z največ škode je bil na gospodarskem poslopju v Gozd Martuljku, gorelo pa je tudi v več stanovanjih, v lesenih barakah in v organizacijah združenega dela. V trinajstih požarih škode ni bilo, ocenili pa so, da je lani »rdeči petelin« oškodoval zasebnike ali organizacije za milijon 364.000 dinarjev. Sedem ljudi, ki so zanetili požar, so kaznovali na sodišču, enega pa pri sodniku za prekrške.
D. S.
Gozd-Martuljk - Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno
leta 19.58. Takrat so tudi zgradili gasilski dom. Med vojno društvo ni delovalo, potem pa jim je vseskozi primanjkovalo denarja. Lani so zato začeli z obsežno nabiralno akcijo in zbrali denar za novo motorno brizgalno in gasilski avto. Potem so kupili še drugo potrebno opremo. (B. B)
Kranj - Delavci SGP Gradbinec iz Kranja grade kanalizacijo za odpadno vodo tovarne Sava. Uporabljajo salonitne cevi iz Anhovega s premerom 120 cm. Transport tako velikih cevi je dokaj zahtevna naloga, zato so morali na tovornjakih urediti posebne nosilce. (B. B.)
Tržič — Med kulturne skupine v občini sodi tudi oktet bratov Zupan, ki redno nastopa na vseh prireditvah in proslavah. Pevci najbolj pogosti! FOtklujVjo p trž'ško folklorno skupino Karavanke. — Foto: B. B.
Škofja Loka — Že vrsto let prizadevno deluje komorni zbor mladih pevcev in pevk, ki ga vodi profesor Janez Močnik. Zbor nastopa pogosto tudi na raznih turističnih prireditvah po Gorenjski. Na sliki: z nastopa na letošnjem izseljeniškem pikniku. — Foto: B. B.
Kropa - V Kropi že vrsto let obstoja Komorni moški pevski zbor KUD Stane Žagar pod vodstvom Egija Gašperšiča. Zbor redno nastopa na različnih prireditvah v občini in tudi v zamejstvu. - H B.
PRIZADEVNI TATINČANI
V preteklem tednu so v Tatincu, vas z desetimi hišami in štiridesetimi prebivalci spada v krajevno skupnost Kokrica, položili poldrugi kilometer asfaltne prevleke od H ras do ceste, ki vodi v Kranj. Polovico denarja je prispevala krajevna skupnost, ostalo pa so zbrali vaščani sami, ki so s prostovoljnim delom utrdili tudi cestišče. C. Z.
Okoli 50 gasilcev članov gasilskih društev Golnik, Gorice in Trstenik ter poklicna četa iz Kranja in člani enote za reševanje Kliničnega centra Ljubljana so v soboto, 16. julija, popoldne na Golniku prikazali svojo usposobljenost za gašenje objektov in reševanje ljudi. Za reševanje bolnikov iz »goreče« bolniške stavbe so uporabili spustnico na zadrgo, kar je za nepokretne ljudi najbolj primerno; uporabili so tudi reševanje s platformo, ki se od zunaj približa objektu in je primerna tako za reševanje bolnikov kot zdravih ljudi, obenem pa še gasi z vodo ali peno. Istočasno pa so »ogroženi« objekt gasilci varovali z vodno zaveso. Vaja, kije bila prvi tak prikaz usposobljenosti gasilcev in civilne zaščite na Golniku, je povsem uspela. V nedeljo pa je bila še svečanost, na kateri je gasilsko društvo Golnik, ki ima 40 članov krstilo novo gasilno brizgalno, zakatero je denar prispeval Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. — L. M. — Foto: S. Hain
Obiščite Jezersko
Vsako soboto ples od 20. do 0,30
Hotel
Kazina Jezersko
Primerni prostori za manjše in večje skupine, valete in seminarje. Štiristezno avtomatsko kegljišče obratuje vsak dan razen ponedeljka od 17. do 23. ure, za najavljene skupine kegljišče odprto po želji.
Vse gostinske storitve po zmernih cenah in solidna postrežba.
Idilično planšarsko jezero oddaljeno od hotela 1800 m.
Možno čolnarjenje, sončenje, sprehodi v naravi in pikniki.
Za hrano in pijačo preskrbljeno v bifeju ob jezeru.
IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU JEZERSKI VRH.
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
ponovno objavlja na podagi 6. in 7. člena Sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto v Delovni skupnosti skupnih služb
organizatorja varnosti dela
Za zasedbo tega delovnega mesta se zahtevajo naslednji pogoji:
1. višja tehnična varnostna šola
2. strokovni izpit iz varstva pri delu in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
3. poznavanje zakonodaje s področja varstva pri delu
4. družbeno politična razgledanost in aktivnost
— moralne kvalitete
— ustvarjalen odnos do samoupravljanja
— vodstvene oz. organizacijske sposobnosti
— komunikativne sposobnosti
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: BPT Tržič, kadrovsko-družbeni sektor do vkfjučno 29. julija 1977.
OZD Tržiška tovarna kos in srpov Tržič
objavlja prosti delovni mesti
1. tajnice v tajništvu podjetja
2. rezkalca
Pogoji:
pod 1.: končana upravno-administrativna šola ali podobna strokovna izobrazba; kandidatka mora imeti smisel za urejeno poslovanje, pravilen odnos do strank, poznati mora sanioupravni sistem; zaželena je praksa na takem ali podobnem mestu, pod 2.: kvalificiran rezkalec z nekaj let prakse ali VK rezkalec. Delo se združuje za nedoločen čas. Pred nastopom dela bo opravljen preizkus znanja. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Podrobnejše informacije dobite v sekretariatu podjetja ali na telefon štev. 50-451.
Hotel
CREinfl
KRANJ
v četrtek, 21. 7. 1977 ob 20. uri nagradno plesno tekmovanje obiskovalcev z nastopom
M ar je tke Falk APK France M aro 11 Konferansje Fery Igra ansambel ORFEUS
Vabi kolektiv hotela Creina
Torek - 19. julija 1977
\
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam skoraj nov gumijasti ČOLN z motorjem TOMOS 4 in avtoprikolico s cerado. Dolenc, Srednja vas n.h., Poljane nad Škofjo Loko 4928
Poceni prodam SPALNICO s tro-delno omaro. Fajfer, Zupančičeva 35, Kranj 4929
Prodam dva mlada nemška OVČARJA. Alič, Pevno 9, Škofja Loka
4930
Prodam dva FIKUSA in FILO-DENDRON. Cvelbar, 31. divizije, blok 5, Kranj 4931
Prodam dve mladi KRAVI po osem mesecev breji. Zalog 35, Cerklje 4932
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK na plin in elektriko, mali trajnoža-reči ŠTEDILNIK in pomivalno MIZO (rostfrei) na dva korita. Sp. Brnik 53, Cerklje 4933
Prodam JUNICO, osem mesecev brejo. Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica 4934
Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Sajovic, Jezerska 108 a 4935
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Fajfar, Zupančičeva 35, Kranj
4936
Poceni prodam STREŠNO OPEKO, smrekove PLOHE, več LESA za ostrešje, malo rabljen. Smlednik 1, tel. 061-71-197 4937
Prodam ŠOTOR za 6 oseb z vso dodatno opremo. Bohinjec Anton, Kokrica, Partizanska pot 16, Kranj
4938
Prodam malo rabljen ČOLN ELAN T 300 s Tomosovim motorjem 4 KS. Govekar Francka, Kranj, Zasavska c. 28 a. 4939
Prodam VHODNA VRATA in dve OKNI. Naslov v oglasnem oddelku. 4940
Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO. Gashi, C. JLA 6/6, Kranj
4941
Prodam 15 kv. m KLINKERJA za oblaganje sten. Osterman, Češnje-vek 36, Cerklje 4942
Prodam globok italijanski VOZIČEK znamke Allbari. Ivane, Naklo 53 4943
Prodam dirkalno KOLO ROG na 5 prestav. Telefon 26-817 4944
Prodam GRUŠT, remeljne, strešno opeko, betonsko železo — 1400 kg, deske in plohe. Apno 6, Cerklje, tel. 26-858 4945
Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE. Polica 2, Naklo 4946
Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Pogačnik Franc, O toče 21 . 4947
Prodam KRAVO s prvim teletom ali visoko brejo TEL1CO simentalko. Voklo 63 4948
Razprodajam TAPISOME po zelo nizki ceni. Kostič, Ljubljanska 39, Domžale 4949
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Benedik v Stražišču pri Kranju zaprta od 18. do 31. julija 1977.
Prodam prevozno MLATILNICO »ježek« z dvojnim čiščenjem. Pre-doslje 47, Kranj 4982
kupim
Kupim otroški VOZIČEK ZA DVOJČKE. Štern Milan, Zupančičeva 27, Kranj 4964
Kupim trajnožarečo PEČ. Pelko, Valjavčeva 11, Kranj, tel. 24-044
4966
vozila
Poceni prodam SPAČKA, starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran ter NSU 1000 po delih. Lesce, Alpska 57, tel. 74-130 4950
Ugodno prodam FIAT 850 SPORT, letnik 1970. Informacije po telefonu 50-014 4951
ZAPOROŽCA, letnik 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled samo popoldan. Vrba 30, Žirovnica
4952
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljen. Kropa 122 4953
Izdaja C P Olaa, Kranj, Ulica Mote Pljadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moto Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 81-885, novinarji 21-880, malo-oglaani in naročniški oddelek 28-841. - NaroCnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 8 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Male oglase bomo odslej sprejemali v uradnih urah in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 16.30 ure.
najdeno
Našel se je POTNI LIST na ime KATJA PIRNAT, LJUBLJANA. Lastnica naj se zglasi Zg. Brnik 57, Cerklje 4979
Prodam odlično ohranjen R 4 — katrco, letnik 1973. Rob Slavko, Ul. Staneta Žagarja 22 A, Radovljica
4954
Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik 1971. Kovačič, Tatjane Odrove 4, Kranj 4955
Prodam karambolirano karoserijo ZASTAVE 101, letnik 1975. More, Godešič 128, Škofja Loka 4956
ZASTAVO 750, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Stroj po generalni 2000 km. Informacije po 15. uri. Jelene, Trnje 13, Železniki
4957
Prodam zadnji del KAROSERIJE za MINI 1000 in MENJALNIK za ZASTAVO 1300. Ogris Andrej, Tro-jarjeva 9, Kranj, tel. 23-958 4958
Prodam osebni avto VOLKSVVA-GEN, letnik 1974. Predoslje 123
4959
Prodam PRINCA 110. Hrastje 68, Kranj 4960
Kupim STROJ za NSU 110 SC ali 1200. Sp. Duplje 74 4961
Prodam SIMCO  1301  S, letnik
1972. C. Staneta Žagarja 23, Kranj, telefon 22-179 4962
Prodam ZASTAVO osebni kombi, letnik 1974. Vopovlje 19, Cerklje
4963
Prodam avto MINI 1000. Podre-kar Janez, Bistrica 66 a, Tržič 4983
Poceni prodam ZASTAVO 1300. Ogled v soboto in nedeljo. Grosova 21, Kokrica 4984
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1973. Ulica Tatjane Odrove 16, tel. št. 23-980,26-559, Kranj    • 4985
Prodam avto ZAPOROŽEC, letnik 1975, prevoženih 25.000 km. Maj-kič, Stara c. 27, Kranj 4986
stanovanja
Mati z otrokom išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v okolici Kranja. Gre tudi k starejšim za pomoč. Ponudbe oddati pod »Solidna«
4987
Oddamo SOBO dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 4988
Kupim kmečko HIŠO v okolici Kranja do 20 km. Ponudbe s ceno pod šifro »Gorenjska« 4967
Najamem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, po možnosti od septembra do junija. Ponudbe pod »Predplačilo« 4968
zaposlitve
KV KOVINOSTRUGAR išče zaposlitev. Lahko je tudi kakšno drugo delo. Ponudbe pod »Nujno« 4969
Iščem KUHARICO za delo v avgustu. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Gorenjska« 4970
Sprejmem FRIZERSKO VAJEN-KO. Leva Jana, Cešnjica 3, Železniki
4971
Žensko za delo v KUHINJI z nekaj prakse zaposlimo takoj. Hrana in stanovanje možno v hiši. Gostilna LAKNER, Kranj, C. na Brdo 33 4972
obvestila
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 popoldan. 4973
Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 4974
Tudi za vas cveti na tisoče cvetov VRTNIC (preko 40 sort oz. barv) v Podbrezju na Gorenjskem — oglejte si jih. Ob tej priliki si jih lahko tudi naročite oz. rezervirate za jesensko sajenje. Odprto vsak dan razen ne-selje. Drevesnica I. TUŠEK, Pod-brezje 4975
SLAŠČIČARNA ŠINK bo zaradi letnega dopusta ZAPRTA od 20. 7. do 11. 8. 1977. Se priporočamo! 4976
Sporočam vsem svojim strankam, da bo frizerski salon zaradi kolektivnega dopusta ZAPRT od 23. julija do 1. avgusta. Se priporočam za nadaljnji obisk. PIRC SLAVKA, Frizerski salon, Kranj, Cankarjeva 8
4977
Cenjene stranke obveščam, da bom imel ČISTILNICO ZAPRTO od 22. julija do 1. avgusta 1977. KEMIČNA ČISTILNICA, Darko Ogrin, Cerklje 4978
FRIZERSKI SALON PUNKA, Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj obvešča cenjene stranke, da bo frizerski salon ZAPRT od 25. 7. do 6. 8. 1977 zaradi kolektivnega dopusta. Se priporoča Ana Horvat 4981^
izgubljeno
Od Kranja do Golnika sem izgubil ZOBNO PROTEZO. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne ali sporoči v oglasni oddelek 4989
prireditve
Gasilsko društvo Podblica prireja v nedeljo, 24. julija 1977, ob 15. uri VRTNO VESELICO s srečelovom, kegljanjem za jarca. Zabavali vas bodo Selški fantje. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! 4990
Gasilsko društvo Suha pri Pre-dosljah prireja v soboto, 23. julija, ob 20. uri KRESNO NOČ in v nedeljo, 24. julija, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za osla. Igrala bosta ansambla Trgovci in Korali. Vabljeni! 4991
GASILSKO DRUŠTVO ZAPO-GE priredi v nedeljo, 24. 7. 1977, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel PLANIKA. Kegljanje za teleta že v soboto. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabijo gasilci iz Zapog. 4980
dežurni veterinarji
dežurni veterinarji: od 2-2. do 29. julija 1977:
CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
BENULIČ Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25 — 779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske
Delavski svet
KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
vodje finančno-računovodskega sektorja
Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, finančne ali podobne smeri,
najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, da je dosegel pri svojem dosedanjem delu organizacijsko vodstvene uspehe. Kandidat mora biti družbeno politično razgledan, moralno politično neoporečen in z ustreznim odnosom do samoupravljanja. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27. Rok prijave je 15 dni.
Gorenjska kmetijska zadruga n. sub. o.
Sedež, Kranj, Jezerska c. 41 objavlja prosto delovno mesto
administratorja
Pogoj: dveletna administrativna šola
— zaželeno eno leto delovnih izkušenj Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Kadrovska služba Gorenjske kmetijske zadruge, 64000 Kranj, Jezerska c. 41.
Kranj CENTER
22. julija amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 16., 18. in 20. uri
23. julija amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 16., 1£. in 20. uri, premiera amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 22. uri
24. julija amer. barv. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 10. uri, amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 21. uri
25. julija amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 16., 18. in 20. uri
26. julija amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 16., 18. in 20. uri
27. julija amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 16., 18. in 20. uri
28. julija amer. barv. pust. KRALJ DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri
CREINA Kranj
TOZD Servis osebnih vozil
in mehanizacije na Laborah
Cenjenim strankam nudimo:
— servisiranje vseh vozil Crvene Zastave od 20. julija 1977 servisiramo tudi FIAT 126 P
— tehnične preglede vseh, vrst motornih vozil
— zaščito vseh vrst osebnih vozil
po švedskem sistemu DINITROL
— pranje, mazanje, menjava olja
— optična nastavitev teka koles
Obiščite nas. Reorganiziramo servis, nudili vam bomo kvalitetne usluge in upramo, da boste zadovoljni.
Se priporočamo
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TOZD Zdravstveni dom Kranj
iz Kranja
razglaša prosti delovni mesti:
1. laboratorijskega tehnika
v OA Sava za nedoločen čas
2. administratorke
v dispanzerju za medicino dela v Kranju za nedoločen čas
Pogoji za ta delovna mesta so poleg z zakonom določenih:
pod 1.: srednja šola za laboratorijske tehnike ter 2-mesečno poskusno delo;
pod 2.: administrativna šola (dvoletna) ter 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave s potrdili o izobrazbi je treba poslati na naslov: Združeni Zdravstveni dom Kranj - kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
Podrobnejše informacije daje kadrovska služba med rednim delovnim časom.
Kranj STORZlC
22. julija amer. barv. vestem PLACANKf INDIO BLACK ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS sat. musical NASHVILL ob 20. uri
23. julija amer. barv. CS komed. UJETNIK DRUGE AVENIJE ob 16., 18. in 20. uri
24. julija angl. barv. vestem MOŽ, IMENOVAN POLDNE ob 14. in 18. uri, amer.-ital. barv. vestem CRNI MORILEC ob 16 uri, premiera nem. barv. filma IZGUBLJENA ČAST KATARINE BIAUM ob 20. uri
25. julija nem. barv. IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 18. in 20. uri
26. julija nem. barv. IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 18. in 20. uri
27. julija ital. barv. krim. PO NALOGI' PODZEMIJA ob 18. in 20. uri
28. julija angl. barv. krim. PREGON ZA PRIČO ob 18. in 20. uri
Tržič
23. julija amer. barv. PODIVJANA OVCA ob 18. in 20. uri
24. julija amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 15. uri, amer. barv. CS komed. UJETNIK DRUGE AVENIJE ob 17. in 19. uri
25. julija amer. barv. komed. UJETNIK DRUGE AVENIJE ob 18. in 20. uri
26. julija angl. barv. krim. PREGON ZA PRlCOobl8. in 20. uri
27. julija amer. barv. pust. KRALJ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri
28. julija ital. barv. krim. PO NALOGU PODZEMLJA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
23. julija franc. barv. komed. RAZJEZIL SK BOM ob 18. in 20. uri
24. julija amer.-.špan. barv. pust. KRAU DŽUNGLE ob 15. in 17. uri, franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 19. uri
25. julija angl. barv. krim. PREGON ZA PRIČO ob 18. in 20. uri
26. julija amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 18. in 20. uri
27. julija angl. barv. krim. PREGON ZA PRIČO ob 18. in 20. uri
28. julija amer. barv. vestem PLAČANEC INDIO BLACK ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
22. julija amer. barv. krim. UBOJ NA WEE-KENDU ob 18. in 20. uri
23. julija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTOob 18. in 20. uri
24. julija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTOob 18. in 20. uri
26. julija ital. barv. vestem MOJ REVOLVER - MOJA PRAVICA ob 20. uri
27. julija ital. barv. vestem MOJ REVOLVER - MOJA PRAVICA ob 18. in 20. uri
28. julija ital. barv. akcij. ZDRAHE V HONGKONGU ob 20. uri
Jesenice RADIO
22. julija ital. barv. satira IGRALCI DRUGE VRSTE ob 17. in 19. uri
23. julija amer. barv. vestem VOJVODINJA IN POTEPUH ob 17. in 19. uri
24. julija amer. barv. vestem VOJVODINJA IN POTEPUH ob 17. in 19. uri
25. julija franc. bar barv. krim. DETEKTIV MACEKob 17. in 19 uri
26. julija franc. barv. kri. DETEKTIV MAČEK ob 17. in 19. uri
27. julija amer.-ital. barv. vestem LOS AM1-GOS ob 17. in 19. uri
Jeaenice PLAVŽ
22. julija franc. barv. drama POSLEDNJI TANGO V PARIZU ob 18. in 20. uri
23. julija franc. barv. krim. DETEKTIV MAČEK ob 18. in 20. uri
24. julija firano. barv. krim. DETEKTIV MAČEK ob 18. in 20. uri
25. julija amer. barv. vestem VOJVODINA IN POTEPUH ob 18. in 20. uri
26. julija amer. barv. vestem VOJVODINJA IN POTEPUH ob 18. in 20. uri
2H. julija ital. barv. satira IGRALCI DRUGE VRSTE ob 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana
23, julija amer. barv. vestem MALI INDIJA NEC ob 19.30
24. julija amer. barv. akcij. ŽELEZNA PEST ob 19.30
Kranjska gora
23. julija amer. barv. akcij. ŽELEZNA PEST ob 20. uri
24. julija ital. barv. komed. PRIDI IN SPOZNAJ MOJO ŽENO ob 20. uri
27. julija franc. barv. krim. DETEKTIV MACEKob 20. uri
bi
nesreče
V pol leta 29 mrtvih na cestah
SPODRSNILO MU JE
Jesenice — V soboto dopoldne je Vinko Pavlenč, roj. 1931, z Jesenic, vodil skupino planincev na Triglav. Na poti, kraju pravijo »pod peklom«, mu je pri prečkanju snežišča spodrsnilo in je padel čez snežni obok na skalo in se ranil. Rešilo ga je šest reševalcev iz Mojstrane, ki so ga še istega dne prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Dobil je le močne odrgnine. L. B.
UTRUJEN VOZNIK, TRIJE OB ŽIVLJENJE
Dovje — V soboto, 16. julija, približno ob 9. uri se je na magistralni cesti v Dovjem pripetila huda prometna nesreča zaradi vožnje po levi. Sumijo, da je bil voznik preutrujen. ,Y nesreči so trije izgubili življenje, šest oseb pa je bilo ranjenih. Gmotna škoda pa se ceni na 170.000 dinarjev.
Turški državljan Riza Yenidogdo, roj. 1928, ki je na začasnem delu v Avstriji, je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. V Dovjem je v ovinku zapeljal na levo stran ceste in silovito čelno trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je po svoji desni pripeljal Vladimir Vilhelm, roj. 1921, iz Ljubljane. Pri trčenju je na kraju nesreče umrla enoletna Petra Vrtač-•nik, ki je sedela na zadnjem sedežu. Hudo pa sta se ranila voznik Vilhelm in Roman Vrtačnik, roj. 1941, iz Ljubljane, ki je sedel spredaj. Oba sta še isti dan v jeseniški bolnišnici umrla. Sopotniki v Vilhelmovem avtomobilu Antonija Groboljšek iz Ljubljane, roj. 1911, Romana Vrtačnik, stara pet let, iz Ljubljane ter dvanajstletni Samo Zorko iz Ljubljane pa so bili lažje ranjeni.
Laže so bili ranjeni tudi voznik in sopotnika v avtomobilu turškega državljana. Oba avtomobila sta imela vgrajene varnostne pasove, vendar niti voznika, niti sopotnika na prvih sedežih, niso bili privezani. Če bi bili, posledice nesreče najbrž ne bi bile tako hude. L. B.
Bomo varnostni pas kaj bolj uporabljali?
V letošnjih prvih šestih mesecih se je na gorenjskih cestah pripetilo 263 prometnih nezgod, v katerih je umrlo 29 ljudi, hudo ranjenih pa je bilo 147 ljudi. V število prometnih nesreč niso vštete nesreče, v katerih je nastala samo materialna škoda.
»Čeprav je v prvem polletju letošnjega leta na gorenjskih cestah umrlo 9 ljudi več kot v lanskem polletju, vendarle to povečanje še ne more biti merilo za slabo oceno prometne varnosti na naših cestah,« meni inšpektor Mirko Derlink z UJV Kranj. »Pri takšnem vsakoletnem povečevanju prometa na naših cestah, bi bilo sploh nemogoče pričakovati zmanjševanje števila prometnih nesreč; vendar pa smo ob začetku letošnjega leta pričakovali, da bi bile lahko posledice prometnih nesreč nekoliko milejše, kar pa se na žalost ni zgodilo. Predvidevali smo namreč, da bo na to vplivala uvedba varnostnih pasov v avtomobilih.«
Vendar pa varnostni pas v avtomobilu še ne omili morebitnega trčenja, če voznik ni z njim privezan. Kdo ve, če bi se prometne nesreče, ki so se pripetile samo zaradi neprimerne hitrosti in v katerih je umrlo 9 ljudi, končale drugače, če bi bili potniki privezani. Zaenkrat je le od voznikov samih odvisno, koliko dajo na svojo varnost, kajti določila, naj bi bili med vožnjo privezani, za sedaj še nimamo. Treba pa se bo vsekakor še naprej truditi,
da bi vozniki spoznali, da varnostni pas rešuje življenja, tako kot so to že pred časom spoznali drugje po svetu, ko so uvedli varnostne pasove. Praktična spoznanja pri nas pa bodo znana šele čez čas: za sedaj miličniki v zapisnikih prometnih nesreč zapišejo, če so bili vozniki privezani ali ne, kar bo osnova za
ocenjevanje praktične vrednosti varnostnih pasov v avtomobilih za naše razmere. Vsekakor bi bilo kaj čudno, če bi na podlagi izkušenj ugotovili nekoristne lastnosti, v nasprotju z dosedanjimi že nekajletnimi izkušnjami voznikov po svetu.
L. M.
Brez slovesa nas je za vedno zapustila naša dobra, nenadomestljiva žena in mama
Ivica Debeljak
roj. Jeglič
Na zadnjo pot jo bomo spremili v torek, 19. julija 1977 ob 16 uri izpred domače hiše na pokopališče v Podbrezjah.
Neutolažljivi: mož Pavel, otroci Peter, Marjanca in Marinka z družino, brat Nejko, sestre Lojzka, Francka, Anica, Cilka in
Marta
Podbrezje, 17. julija 1977
Tržiški »črni« predor
Vsa leta nazaj tržiški srednji predor na magistralni cesti med Podtaborom in Ljubeljem ni doživel toliko hudih prometnih nesreč, menda le eno smrtno, kot v leletošnje pol leta; samo do srede julija je v tem predoru že štirikrat hudo počilo, umrli so trije ljudje, več pa jih je bilo hudo ranjenih; le izredno močnima čeladama pa se imata motorist in njegov sopotnik, ki sta treščila v avtobus, zahvaliti, da sta ostala živa.
Vse omenjene nesreče so se pripetile tako, da so povzročitelji nesreč pripeljali iz smeri Ljubelja prehitro v neosvetljeni desni ovinek v predoru, zato jih je zaneslo čez sredino ceste na drugo polovico vozišča. Za tako cesto je radius premajhen, kar se je sicer že vedelo pri gradnji predora, toda kot se dogaja je tudi tedaj o velikosti radiusa odločal denar.
Povsem razumljiva je zahteva tržiške javnosti in pa občinske skupščine, naj se cesta, ki v loku zavija skozi predor, primerno zavaruje. Zdaj so pred predorom prometni znaki, da se bliža predor, znak za omejitev hitrosti na 70 km na uro in pa.dopolnilna tabla — pnižgite luči. Cestno podjetje v Kranju pa se je odločilo, da bo takoj postavilo pred predorom še znak za zmanjšanje hitrosti na 50 km na uro, na levi steni predora pa bo namestilo svetleče črno bele smerne table. Komisija, ki jo bo imenoval republiški prometni inšpektorat, pa bo odločala še o nadaljnjih ukrepih za kar najbolj varno vožnjo skozi ta predor, ki je letos postal najbolj črna točka na go-renskih cestah.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
Rado Kolar
Dobrega tovariša in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Kranj, 14. julija 1977
Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi mož in oče
Rado Kolar
Pokopali smo ga v krogu družine in najbližjih prijateljev. Žalujoči: žena Jožica, sin Božo ter hčerke Vera, Nevenka, Olga in Nataša z družinami.
Kranj, 15. julija 1977     . '
Smrtna nesreča Cvetke Klančnik — velike zvezde našega neba
LESCE — Z jadralnim letalom je Klančnikova, velika športnica iz Ljubljane, dosegla 29 državnih rekordov in dva svetovna. Bila je najboljša jugoslovanska jadralka vseh časov. Bila je prva ženska — zvezni instruktor jadralcev in padalcev v Jugoslaviji. Vzgojila je okoli 200 jugoslovanskih športnih pilotov. Pred leti je s poleti že prekinila, potem pa je z besedami — ne morem živeti brez nebesnih višin — spet nadaljevala.
V nedeljo je v Lescah trenirala za bližnje jadralno prvenstvo balkanskih držav v Bolgariji in za mednarodno žensko prvenstvo v jadranju v zahodni Nemčiji. Ponudila se je, da bo z motornim letalom citabria potegnila v višino nekaj jadralnih letal. Četrtič ni uspela. Bila je v svojem 46. letu.
»Franci, odpni se, citabria ne vleče!« so bile zadnje besede, ki
Težavno uvajanje nove prometne ureditve
Škofja Loka — Minuli petek je na območju ožjega središča Škofje Loke začel veljati novi prometni režim, ki na Mestnem in Cankarjevem trgu ter v Blaževi in Klobovso-vi ulici prepoveduje ves promet, ki ni neizogibno potreben. Skofjel6ški miličniki imajo zelo veliko dela s tem, da voznike opozarjajo na nove prometne znake, saj jih mnogi spregledajo. Tiste, ki se pogrešijo prvič, za začetek samo opozarjajo, če pa kdo prekršek kljub opozorilom ponovi, pa ga tudi kaznujejo. Seveda bo ta uvajalna doba trajala le krajši čas, zato voznikom ne preostane drugega, kot da se kar takoj začno ravnati po novem. M. S.
jih je slišal inštruktor jadralstva Franci Kuhelnik, ko ga je skupaj z učencem v jadralnem letalu YU 5312 skušala potegniti na potrebno višino. Bilo je približno 9.40. Nekaj prej so vzleteli z letališča, toda enomotorno letalo je zatajilo. Pilotka je sama še nizko zaokrožila na Vrbnjem, levo krilo letala je udarilo v visoka drevesa tik ob hišah in letalo je navpično strmoglavilo na zemljo. Padla je iz kabine in je bila na mestu mrtva.
Vzroke in okoliščine nesreče je takoj začela raziskovati komisije delavcev postaje milice iz Radovljice in UJV Kranj s preiskovalnim sodnikom in javnim tožilcem, o njej pa so obvestili tudi Upravo za civilno letalstvo v Beogradu.
Besedilo in slika M. Sosič
Alkohol . jemlje dovoljenja
V šestih mesecih letošnjega leta so miličniki na gorenjskih cestah zaradi hujših kršitev prometnih pravil, za katere zakon predvideva začasni odvzem vozniškega dovoljenja odvzeli 497 vozniških dovoljenj. Kar 445 lastnikov vozniških dovoljenj se je poslovilo začasno od vožnje z avtomobilom zaradi alkohola, in le 52 voznikov si je privoščilo prekrške, kot so vožnja skozi rdečo luč, nevarno prehitevanje, vožnjo čez železniški prehod ob znaku, da prihaja vlak itd.
Ze dolgo vemo, kako nevarno je križišče Škofjeloške z Ljubljansko cesto na Laborah. V soboto dopoldne je voznik mercedesa takole zrinil »ubogo« škodo v breg ob cesti. K sreči razen materialne škode telesnih poškodb ni bilo. — Foto: H. Jelovčan
Portret tedna
Jože Valenčič:
Prenehal po desetih letih
Ne nameravam peti hvale nečemu ali nekomu, kar je bilo. Jože Valenčič se namreč pri 29 letih zdi se kako živ. Tudi njegovi rezultati, ki jih je dosegel v kolesarskem športu, če omenimo samo zadnje državno prvenstvo v cestni vožnji, kjer je med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji zasedel odlično (i. mesto, kažejo, da Jožeta še ne gre odpisati. V kolesarstvu namreč ne velja starostna meja tako kot pri drugih športih. Kden najboljših profesionalnih kolesarjev vseh časov Edd.v Merekx je na primer že v 33. letu pa še vedno sodi v sam vrh tega športa. Zakaj se je torej Jože Valenčič že pri 29 letih odločil, da se poslovi?
»Za to je seveda več vzrokov,* je dejal »Ko sem 1975. leta zmagal na državnem prvenstvu v cestni vožnji, so časopisi pisali: zmagal je veteran Jože Valenčič. Kar naenkrat so me iz mladega obetajočega tekmovalca prekrstili v veterana. Zal sem to vedno bolj občutil tudi v klubu. Prednost so dobili mlajši kolesarji, mene pa so v glavnem rabili kot starega in izkušenega tekmovalca za pomoč mladim. To pa se ti počasi upre ...«
Upam, da mi Jože ne bo zameril, če zapišem, da je pri teh besedah njegov glas zvenel nekoliko otožno. Zdelo se mi je, da je razočaran, čeprav mi tega ni hotel pokazati Lahko pa si vsi skupaj predstavljamo, kakšen občutek dobi človek, ko ga hote ali nehote odpišejo, ko se mu zdi, da ni več nikomur potreben.
Jože je doma iz Pivke pri Postojni. Izhaja iz ugledne kolesarske družine, saj je bil njegov brat Rudi pred leti eden najboljših, če že ne najbolj (ti jugoslovanski kolesar. Jože se je prvič pojavil na startu 1987. leta na državnem prvenstvu, 1969. leta pa je začel aktivno tekmoval i pri ljubljanskem Kogu. Pred štirimi leti, to je 1974. leta, se je priključil Savčanom in bil navzoč pri hitrem vzponu kranjskih kolesarjev. Pravi, da so ga v Kranju lepo sprejeli in ho tu ostal tudi sedaj, ko ne bo več tekmoval.
Jožetova kolesarska kariera je trajala dobrih deset let. Ze takoj na začetku, leta 1969. je zmagal na dirki po Sloveniji in Hrvatski, kar ga je pripeljalo v državno reprezentanco, v kateri je bil nepretrgoma vse do letošnje sezone. V tem času je dosegel vrsto lepih uspehov. Omenimo samo nekatere: 1971. leta državni prvak na kronometer, 1975. leta v cestni vožnji. Kar enajstkrat je, vključno z ekipno vožnjo, osvojil najvišji državni naslov, dvakrat je bil slovenski prvak, dvakrat balkanski prvak v ekipni vožnji. 1970. leta je bil šesti na dirki po Jugoslaviji, 1974. leta prvi na 6-dnevni etapni mednarodni dirki po Srbiji. In še bi lahko naštevali.
»Najbliže sem bil svojemu največjemu uspehu na predolimpijskem testu v Munchnu, kjer smo sodelovali kolesarji iz 34 držav. Deveterica nas je nekako 20 kilometrov pred ciljem zbežala naprej, žal pa do cilja nisem vzdržal. Podobno je bilo tudi na svetovnem prvenstvu v Angliji, kjer sem v vodeči skupini petnajstih tekmovalcev padel dvajset metrov pred ciljem ...«
Taka je pač usoda športnikov. Vendar pa za dežjem posije sonce, pravijo, in Jožetu je sonce več ali manj sijalo polnih deset let. Končuje sredi kolesarske sezone, še vedno sposoben poseči po najvišjih mestih. Mar mu je res treba končati, se sprašujejo številni ljubitelji tega napornega športa? Jože že ve zakaj. Upajmo le, da ne ho šel po njegovem zgledu še kdo. Trenutno so v Savi v glavnem mladi tekmovalci, ki hi izkušenega borca še kako potrebovali!
Za glavni vzrok Jo Zetovega odhoda smo torej zvedeli. So pa še drugi. »Pri tridesetih letih si bom praktično začel ustvarjati to, kar si drugi pri dvajsetih. Nimam ne stanovanja, ničesar ... Moti se, kdor misli, kaj vse ti sport prinese. Res je, da sem videl svet, doživel marsikaj lepega, vendar pa človek pri mojih letih želi se kaj drugega«. H.Jelovčan
Drugo mesto za VSK Elan
V petek, soboto in nedeljo je bilo na Zbilj-skem jezeru 1.'). državno prvenstvo v smučanju na vodi. V organizaciji VSK Klan Begunje, je nastopilo 16 smučarjev in tri smučarke iz štirih klubov. Tekmovanje je prvi dan motil močan pretok vode v jezeru, voda je bila zelo mrzla, pa tudi sicer vreme tekmovalcem ni bilo najbolj naklonjeno.
Elanovec Primož Finžgar se je v skokih uvrstil na odlično tretje mesto. — Foto: F. Rozman
Ropret drugi na BI
Od 15. do 17. julija se je v Romuniji odvijalo 10. balkansko prvenstvo v kolesarstvu. V deseterici jugoslovanskih reprezentantov, ki jih je kot zvezni trener vodil Franci Hvasti, so bili tudi štirje Kranjčani: Ropret, RakuS, Udovič in Kraker.
V petek se je na 1(X) km dolgi progi (4 krogi) v Ploesti bil boj za prvo mesto v ekipni vožnji. Z dokaj veliko prednostjo so ga tudi letos osvojili Bolgari (2:15,23), drugi so bili Grki (2:18,06), Jugoslovani pa so osvojili bronasto kolajno s časom 2:19,14. Za njimi so bili nato še Romuni in Turki. Pogoji za dirko so bili izredno težavni, saj je temperatura na soncu bila kar 44 stopinj Celzija. Jugoslovanska ekipa je prva dva kroga vozila odlično, v tretjem pa je imel težke trenutke Mirko Kraker, tako da je morala ekipa tempo zmanjšati Ko si je Kraker opomogel, je dal vse od sebe, vendar se zamujenega ni dalo več nadoknaditi.
140 km pa je bila dolga nedeljska proga v Brašovu, na kateri so se kolesarji pomerili v posamični vožnji. Steza je izredno hribovita, vodi po obronkih Karpatov, za nameček pa je tekmovalce spremljal še veter in dež. Na 68. kilometru se je od skupine odcepil Grk Timamo-pulos in prednost obdržal vse do cilja. Dobro so se izkazali tudi jugoslovanski kolesarji. 8 kilometrov pred ciljem sta se zasledovalni skupini štirih kolesarjev, v kateri je bil že Bohovčan, priključila še Bojan Ropret in Marinkovič. Ropret je s približno minuto in pol zaostanka za Grkom osvojil srebrno medaljo, Bobovčan pa 25 sekund za Ropretom bronasto. 4. je bil Bolgar Penov, 5. pa Marinkovič. Na 12. mesto seje uvrstil Beograjčan Hukič, Kranjčana Rakuš in Udovič pa sta pristala na 18. oziroma 26. mestu
H. J.
Tekmovanje je letos potekalo prvič po novih pravilih, v vseh disciplinah pa so najprej opravili predtekmovanje.
Pri ženskah je makedonska predstavnica odnehala že v predtekmovanju, tako da sta se za naslove borili le državna reprezentantka Hus-jakova (Chromos-Hidroelektra Zagreb) in Po-rentova (Klan). Slednji je uspelo osvojiti naslov v likih, kar je lep uspeli za gorenjsko predstavnico.
Pri moških je bil daleč najboljši tekmovalec državni reprezentant Mušič, ki je osvojil tri naslove prvaka in Zagrebčan Bašič z enim naslovom prvaka. Od gorenjskih predstavnikov je največji uspeh dosegel Bogataj, ki je osvojil* drugo mesto v skokih in tretje mesto v slalomu ter četrti mesti v likih in kombinaciji. Pleško je osvojil tretje mesto v kombinaciji in likih, peto mesto pa v slalomu in šesto mesto v skokih. Primož Finžgar je bil tretji v skokih, sedmi v kombinaciji in slalomu ter osmi v likih, njegov njegov brat Blaž pa je osvojil šesto mesto v likih ter osmi mesti v kombinaciji in skokih. Na vodni skakalnici je imel neverjetno smolo, saj je že pri prvem skoku padel, na srečo se ni poškodoval, vendar mu zdravnik ni dovolil nadaljevati. Nastopil je še Dežman, ki je v kombinaciji osvojil deveto mesto. V ekipni uvrstitvi je lanskoletni prvak Klan moral prvo mesto prepustiti ekipi Chromos-Hidroelektra, tretja pa je bila ljubljanska Olimpija.
Naslednjo vodno smučarsko tekmovanje bo že konec prihodnjega tedna, ko se bodo najboljši evropski tekmovalci in tekmovalke pomerili na tekmovanju za »Lovoriko Evrope«, Nastopilo bo tudi osem  naših tekmovalcev.
-fr
Mladinci Tržiča šesti
Kranj — Letošnje mladinsko republiško prvenstvo je potekalo v treh ligah in sicer: Center, kjer so prvo mesto osvojili rokomet a Ai ribniškega In lesa, Tržičani so bili solidni šesti, v Vlhodni, kjer so zmagali mladinci Celja ter zahodni, kjer je nastopilo le pet ekip. zmagali pa so rukometaši Mlinotesta.
Mladinci Tržiča so bili na tretjem mestu z 68 odstotki uspešno realiziranih sedem met rovk, med strelci pa je Bahun na desetem mestu z 69 zadetki. V 18. kolih jim je šestkrat uspelo zrna gati, dvakrat pa so igrali neodločeno
V republiški ženski mladinski rokometni ligi pa so rukometašice nastopale v štirih ligah in sicer: Center, kjer je nastopilo sedem ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Borca, mladinke Alple-sa so bile četrte, mladinke Kamnika pa sedme. Med strelkami je na prvem mestu Dežmanova (Borec) z 72 zadetki. Primožičeva je deveta z 32, Gartnerjeva pa z 'ti zadetki deseta najuspešnejša strelk.". (Obe Alples).
V zahodni republiški ligi so nastopile le štiri ekipe, prvo mesto pa je osvojila ekipa KTA, v južni skupini je nastopilo šest ekip, brez poraza pa je zmagala ekipa Lisce, v vzhodni ženski republiški mladinski ligi so nastopile le štiri ekipe, prvo mesto pa je osvojila ekipa Drave.
J. Kuba.
Turnir v Dupljah
Duplje — V počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Duplje je TVD Partizan organiziral v soboto tradicionalni četrti roko metni »turnir generacij«, na katerem ho sode lovale štiri dupljanske ekipe Ze tretjič zapored so zmagali »oženjeni« in osvojili lep pokal KS Duplje v trajno last.
Rezultati: Mladinci: Neporočeni 10:13, Veterani : oženjeni 17:23, mladinci, veterani 10:15, oženjeni : neoženjeni 18:11.
Vse tekme sla zelo dobro sodila Bartol (Na klo) in Kramar (Kranj). J. Kuhar
Prvenstvo SRS v plavanju za ml. pionirje A
Največ Drnaču, Dvoršakovi in Praprotnikovi
Mlada plavalka kranjskega Triglava Vesna Praprotnik je na zadnjem prvenstvu SR Slovenije v domačem bazenu osvojila kar pet prvih mest.
Klubska kolegica Vesne, Sonja Dvoršak je dosegla enak uspeh. Z Vesno sta si izmenično podajali »zmagovito« štafeto na podiju za podelitev kolajn. Enkrat je bila prva Sonja in Vesna druga, ali pa je bilo obratno.
KRANJ — V letnem bazenu gorenjske metropole je bila dvodnevna plavalna revija najboljših slovenskih pionirjev kategorije A. Za posamične republiške naslove se je potegovalo nad sto plavalcev in plavalk iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov.
Med to pisano druščino mladih naraščajni-kov so največ dosegli Andrej Drnač, član PK Ljubljane, ki se ponaša kar s šestimi naslovi, nastopil pa je tudi v zmagovitih štafetah. Med mlajšimi pionirji A pa sta od triglavanov največ dosegla Aram Jocič in Gorazd Rus, ki sta osvojila vsak pa dve prvi mesti. Med dekleti pa je največ naslovov po zaslugi Sonje Dvoršak in Vesne Praprotnik ostalo doma. Sonja je kar petkrat stopila na najvišjo stopničko, Vesna pa
Mladinsko prvenstvo SFRJ v plavanju
Borut in Barbka v odlični formi
BEOGRAD - V letnem bazenu Košutnjaka v našem glavnem mestu seje nad 150 mladincev in mladink iz osemnajstih plavalnih kolektivov Jugoslavije borilo na letošnjem plavalnem posamičnem in ekipnem prvenstvu SFRJ.
Junak beograjskega prvenstva je bil kot že mnogokrat doslej Kranjčan Borut Pe-trič, saj je osvojil pet državnih naslovov in s svojimi rekordi in ostalimi izidi najavil, da je v odlični formi. To se vidi tudi iz rezultata na 1500 m kravi. To najdaljšo moško disciplino je prvič v domačih bazenih preplaval pod šestnajstimi minutami. Razveseljiva pa je tudi forma druge Kranj-čanke Barbare Stemberger. Na tem prvenstvu je osvojila dva državna naslova, v preostalih disciplinah pa je bila več kot solidna. Tudi ostala kranjska odprava je plavala zadovoljivo, saj so v vseekipnem vrstnem redu takoj za Crveno zvezdo in Rudarjem, dekleta so celo druge, fantje pa šesti.
Vseekipni vrstni red: 1. Crvena zvezda 29.463, 2. Rudar 22.711, 3. Triglav 17.357, mladinke: 1. Crvena zvezda 10.665, 2. Triglav 10.189, mladinci: 1. Crvena zvezda 7.798, 6. Triglav 7.168.
Posamezne uvrstitve triglavanov: mladinci - 100 m delfin: 1. B. Petrič 1:00,99, 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:18,69, 4 x 100 m kravi: 5. Triglav 4:15,66, 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:13,87, 400 m mešano: 1. B. Petrič 4:47,54 (absolutni rekord SFRJ), 4 x 200 m kravi: 5. Triglav 9:00,40, 100 m kravi: 1. B. Petrič 55,77 (rekord SFRJ za mladince), 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:57,46;
mladinke: 200 m kravi: 3. Stembergar 2:22,86, 200 m hrbtno: 5. Berložnik 2:49,59, 7. Draksler 2:54,23, 100 m delfin: 8. Berložnik 1:20,20, 200 m mešano: 2. Stembergar 2:37,47, 5. Bradaška 2:49,22, 4 x 100 m kravi: 3. Triglav 4:43,29, 100 m prsno: 1. Stembergar 1:21,58, 5. Bradaška 1:24,59, 400 m mešano: 1. Stembergar 5:27,15, 7. Berložnik 6:05,92, 200 m prsno: 2. Stembergar 2:52,87, 4. Bradaška 3:04,60, 200 m delfin: 4. Stembergar 2:49,30, 8. Berložnik 2:53,70, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav 5:05,05.
Po končanem prvenstvu, med odmori so plavali tudi člani, je zvezni kapetan Bučar določil tudi reprezentanco, ki bo od četrtka do nedelje nastopila v Bolgariji na letošnjih balkanskih igrah. V izbrani vrsti sta tudi Kranjčana Barbka Stembergar in Borut Petrič.
-d h
si je priplavala isto število republiških našlo vov. Čeprav so mladi plavalci v posamični konkurenci izboljšali le en državni rekord in v štafetah dva republiška, pa smo z dobrimi izidi vseh lahko zadovoljni.
Izidi — pionirji — 200 m kravi: 1. Drnač (Lj) 2:21,95 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. Koprivnik (CK) 2:28,24, 3. Miksič (Br) 2:28,24, 200 m prsno: 1. .Jocič 3:02,90, 2. Čeme (oba Tr) 3:15,76, 3. Svab (CK) 3:19,72, 100 m hrbtno: 1. Drnač (Lj) 1:17,56, 2. Koprivnik (CK) 1:20,45, 3. Stok (CK) 1:20,92, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav (Veličkovič, Jocič, Rus, Ce-lar) 5:17,23 (rekord SRS za ml. pionirje A),
2. Ljubljana 5:22,10, 3. Celulozar 5:38,47, 400 m kravi: 1. Drnač (Lj) 4:54,94, 2 (Vlat (Tr) 5:05,51, 3 Miksič (Br) 5:07,29, 200 m hrbtno: 1. Koprivnik (CK) 2:48,28, 2. Veličkovič (Tr) 2:54,83, 3. Stok (CK) 2.55,99, 100 m delfin: 1. Drnač (Lj) 1:16,42, 2. Rus 1:19,49, 3. Jocič (oba Tr) 1:19,92, 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana (Kovač, Sluga, Bučar, Drnač) 4:41,14 (rekord SRS za ml. pionirje A), 2. Triglav I 4:50,67, 3. Ilirija 4:57,32, 100 m kravi: 1. Drnač (Lj) 1:06,74, 2. Koprivnik (CK) 1:08,76, 3. Sluga (Lj) 1:09,01, 200 m prsno: 1. Jocič (Tr) 1:25,10, 2. Sluga (Lj) 1:30,32, 3. Čer-ne (Tr) 1:30,56, 200 m delfin: 1. Rus 2:48,69, 2. Jocič 2:58,25, 3. Jerman (vsi Tr) 3:18,51, 200 m mešano: 1. Drnač (Lj) 2:42,70, 2. Jocič 2:47,33,
3. Rus (oba Tr) 2:53,09, 1500 m kravi: 1. Celar
(Tr) 19,44,70, 2. Bučar (Lj) 20:02,06, 3. Miksič (Br) 20:22,23;
pionirke - 200 m kravi: 1. Praprotnik (Tr) 2:33,82, 2. Mozetič 2:35,00, 3. I. Avbelj (oba Lj) 2 3...30. 200 m prsno: 1. Dvoršak 2.57,18, 2. Praprotnik 3:10,04, 3. Rakovec (vse Tr) 3:15,79, 100 m hrbtno: 1. Dvoršak (Tr) 1:20,10, 2. Lorenci (Br) 1:20,20, 3. KOS (Fu) 123.01, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav (Poljka, Dvoršak, Praprotnik, Rakovec) 5:36,43, 2. Ljubljana 5:52,32, 3. Ilirija 6:11,04, 400 m kravi: 1. Praprotnik 5:12,44, 2. Dvoršak (obe Tr) 5:21,36, 3. I. Avbelj TLj) 5:22,21, 200 m hrbtno: 1. Lorenci (Br) 2:48,87, 2. Dvoršak 2:49,80, 3. Poljka (obe Tr) 2:56,68, 100 m delfin: 1. Praprotnik 1:18,48, 2. Dvoršak (obe Tr) 1:19,47, 3. Kos (Fu) 1:21,91, 100 m kravi: 1. Dvoršak (Tr) 1:09,57, 2. Vojnovič (Br) 1:11,39, 3. I. Avbelj (Lj) 1:11,47, 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:27,26, 2. Praprotnik (obe Tr) 1:30,04, 3. Jeranko (01) 1:32.05, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Tr) 3:04,22, 2. Kos (Fu) 3:18,38, 3. Rakovec (Tr) 3:24,73, 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana (I. Avbelj, Kolenc, Mozetič, O. Avbelj) 5:02,29, 2. Triglav 5:06,15, 3. Ilirija 5:24,24, 200 m mešano: 1. Dvoršak 2.53,03, 2. Praprotnik (obe Tr) 2:54,53, 3. Jeranko (01) 2:57,14, 800 m kravi: 1. Praprotnik 10:44,47, 2. Dvoršak (obe Tr) 11.01,45, 3. I. Avbelj (Lj) 11:10,97.
D. Humer Foto: S. Hain
Na letošnji dvodnevni reviji v kranjskem letnem bazenu se je 100 mlajših pionirjev A iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov borilo za republiške naslove. V zanimivih disciplinah so pionirji in pionirke startali tudi na 100 m hrbtno.
II. zvezna vaterpolska liga
Triglav : GOČ 24: JO
KRANJ - II. ZVL, Triglav : GOČ 24:10 (6:2, 4:3, 5:2, 9:3), letni bazen, gledalcev 400, sodnika Didič (Kranj), Brkljačič (Reka).
Strelci: Velikanje 7, Z. Malavašič ti, Svarc 4, Nadižar 3, Kuhar 2, Vukanac 1, Calič 1, za Triglav, Trajkovič 4, Lj. Cirič 2, T. Cirič 3, Jovanović 1 za GOČ.
Kazenski streli: Triglav 2 (I), GOČ 2 (2).
Izključitve: Triglav (Kuhan 2 X, Svarc 2 X, Calič 2 X, Velikanje), GOČ (Karanikovič brez pravice zamenjave, Janković 3X, Lj. Cirič 2x, T. Cirič, Lukovič, Ceperkovič).
Triglav: Vidic, Kuhar, Vukanac, Calič, Svarc, Krašovec, Velikanje, Z. Malavašič, Nadižar, M. Malavašič, Rebolj.
GOČ: Brdjovič, Jovanovič, T. Cirič, -Janko vič, Lukovič, Trajkovič, Ceperkovič, Kara-markovič, Lj. Čirič Erovič.
Tokrat smo gledali slabšo predstavo kot v prvem srečanju. Res je sicer, da so bili vaterpolisti iz Vrnjačke Banje slabši nasprotnik, ki niti na trenutke ni pokazal tistega, kar se je od njega pričakovalo. Tako igro so sprejeli tudi do-
Mladinska reprezentanca SRS
KRANJ — Po končanem slovenskem mladinskem vaterpolskem prvenstvu je selektor mladinske reprezentance Peter Didič (Kranj) določil kandidate SRS, ki bodo od 26. do 28. julija nastopili na tradicionalnem vaterpolskem turnirju Bratstvo enotnost na Korčuli.
Trener moštva Koprčan Rasto Bra-dašklja bo na Korčulo odpeljal: Lonča-reviča, Stanišiča, Kralja, Godca (vsi Koper), Čaliča, Strgarja, Krašovca, VVagnerja, Plavca (vsi Triglav) ter Raisnerja in Snabla (oba Kamnik).
Na lanskem turnirju v Kranju je zmagala reprezentanca Črne gore pred Hrvatsko in Slovenijo. Mladinsko moštvo Slovenije je bilo tretje. Če bodo tudi letos ponovili ta uspeh bodo dokazali, da so dobro pripravljeni in da znajo igrati vaterpolo.
-dh
mačini, zaigrali slabo in nepovezano, preveč (»a so se izživljali še v posameznih akcijah, saj se je vsak hotel vpisati v listo strelcev.
Triglav : Riviera 15:9
KRANJ - II. ZVL, Triglav : Riviera 15:9 (3:1, 3:3, 5:3, 4:2), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Brkljačič (Reka), Šotra (Beograd).
Strelci: Nadižar 4, Velikanje 3, Calič 3, Kuhar 1, Svarc 1, Strgar 1, Vukanac 1, Z. Malavašič 1 za Triglav ter O. Pavlovič 4, Marojevič 1, A. Sijerkovič 1, Pero vič 1, M ust ur 1, Ivovič 1 za Riviero
Četverci: Triglav 3 (2), Riviera 3 (2).
Izključitve: Triglav (Z. Malavašič 3 X Velikanje 3 x Strgar 2 -, Nadižar, Vukanac, Svarc, M. Malavašič), Riviera (O. Pavlovič, O. Mustur, S. Mustur, A. Sijerkovič).
Triglav: Rebolj, Z. Malavašič, Vukanac, Calič, Svarc. Strgar. Velikanje. Kuhar, Nadižar, M. Malavašič, Vidic.
Riviera: M. Pavlovič, B. Fanfani, 0. Mustur, Marojevič, A Sijerkovič, Perovič, S. Fanfani, S. Mustur, O. Pavlovič, Ivovič, M. Sijerkovič.
V uvodnem srečanju »elitne« skupine so domačini gladko obračunali s še enim kandidatom za visoko uvrstitev. Čeprav so gostje iz Djeno-vičev že v uvodni prvi minuti imeli priložnost, da i/ najstrožje kazni po vedejo, jim to ni uspelo. Ze v protinapadu so triglavani načeti mrežo in v nadaljevanju še trikrat zatresli vrata solidnega vratarja M. Pavioviča. V tretji četrtini, ki je bila obenem najlepša, so igralci trenerja Bandzurja popolnoma nadigrali nasprotnika. V zadnji pa so nato še bolj zagospodarili v vodi in vprašanja prvih dveh točk ni bilo več
D. Humer
Pionirji in pionirke zaključile
KRANJ — Komisija za košarko je letos organizirala občinska prvenstva za starejše in mlajše pionirje ter pionirke. Tekmovanje ni bilo organizirano v pravem času, saj so ga ovirali končni izleti in je bilo vrsto srečanj preloženih na jesenski del prvenstva. Skupaj je nastopilo 15 ekip v treh občinskih ligah. Po nepopolnih kolih vodijo v posameznih ligah: pri starejših pionirjih Krvavec iz Cerkelj, pri mlajših pionirjih košarkarski klub Šenčur ter pri pionirkah Krvavec. Tekmovanje pionirjev in pionirk se bo nadaljevalo v mesecu septembru
Mladinsko vaterpolsko prvenstvo SRS
Že drugič Koper
KRANJ — V letnem bazenu so se dva dni mladinska vaterpolska moštva Koper, Delfin iz Rovinja, Radovljica, Renče, Kamnik in domači Triglav borili za letošnji mladinski republiški naslov.
Po dokaj Izenačenih dvodnevnih borbah so mladi vaterpolisti Kopra v igri za prvaka s Triglavom ponovno slavili in obranili lanskoletni naslov. Bili so res dobro moštvo, ki je tako za sluteno na najvišjem slovenskem mladinskem
prestolu. Tudi drugo mesto Kranjčanov je
uspeh in, če bodo tako nadaljevali, se za na preclek vaterpola v tej gorenjski občini ni treba hali. Trener vrste Borut Farčni ima okrog sebe mlade in sveže moči. ki bodo z resnim pristopom do dela, kaj kmalu lahko zamenjali svoje starejše vrstnike Čeprav so n.-umlajše moštvo
Radovljica zasedli zadnje mesto, pa so s svojo igro navdušili. Bili bi lahko višje, če na bazenu ne bi bili prepuščeni sami sebi.
Izidi - I. kolo: Delfin : Radovljica 10:6 (3:0, 2:3. 2:1, 3:2). Triglav : Renče 11:5 (2:0. 3:2, 4:1, 2:2). II. kolo: Koper : Radovljica 15:2 (6:0. 3:1. 4:0, 2:1), Kamnik : Renče 13:3 (4:1, 1:0, 3:1, 2:1), III. kolo: Koper . Delfin 16:2 (1:0, 4:0, 6:0, 5:2). Kamnik : Triglav 4:9 (1:3, 0:2, 1:2, 2:2); finale za V. mesto: Renče : Radovljica 10:6 (3:2, 1:3. 3:1, 3:0), za III. mesto: Kamnik : Delfin 16:3 (3:1, 4:0, 4:1, 5:1), za I. mesto: Triglav : Koper 2:5 (0:2, 0:1. 0:0, 2.2)
Vratni red: 1. Koper, 2. Triglav. 3. Kamnik, 4. Delfin. 5. Renče, 6. Radovljica
Vsa srečanja so vodili (ioršič (Celje). Kodek. Bobo Balderman in Didič (vsi Kranj). -dh
Vse več naturistov
»Ko se je streslo in je začel leteti omet s stropa, da je bobnelo in pokalo ter se je soba e trenutku zapolnila s prahom, sem na postelji previjala tri mesece staro hčerko. Sklonila sem se nadnjo in se trdo oprla na roki. Mislila sem samo na to, da moram zdržati, če bo padlo po meni kaj težkega. Potem sem celo noč sedela ob njenem vozičku, pripravljena, da zbežim z njo ven, če se bo spet streslo.« Tako je povedala Francka Rozman iz hiše na Spodnji Beli štev. 2, ki velja za najbolj poškodovano. Oboki v veži so vsi prepredeni z razpokami in težko je reči, koliko je treba, da se bodo sesuli. Podobno je tudi v nekaterih prostorih Janeza Rebolja v H rasah in še marsikje.
Razpoke grozijo
Nadaljevanje s 1. strani
bi jim prišle stanovanjske prikolice. T« si želijo tudi številne druge družine, ki jih je strah bivanja v poškodovanih prostorih.
Odpravljanje škode po potresu
KRANJ, 18. JULIJA -Izvršni svet skupščine občine Kranj je danes imenoval tri strokovne komisije iz gradbenih strokovnjakov, ki bodo takoj začele ocenjevati škodo po potresu. Izvršni svet se je zavzel za to, da bi saniranje poškodb zaupali strokovnim organizacijam, ki bodo delo opravile kolikor mogoče dobro, solidno in po enotnih merilih. Sklenil je preučiti možnosti za najetje ugodnejših posojil pri banki in samoupravni stanovanjski skupnosti, ukrenil pa bo vse potrebno tudi za hitro preskrbo z gradbenimi materiali, zlasti cementom. Ko bo znana* višina škode, bo izvršni svet presodil, če se bo potrebno potegovati za pomoč republiških solidarnostnih sredstev. M. S.
Komisija je odločila, da ni mogoče uporabljati cerkev na Trsteniku in v Goricah, dokler ne bodo strokovnjaki ugotovili, kako ju je mogoče zavarovati.
Kljub temu, da potres hiš ni rušil, komisija sodi, da je škoda zelo velika. Izredno visoka sredstva bodo potrebna, če bodo vse razmajane in razpokane stavbe hoteli popraviti tako, da bodo potresno varne, do česar imajo njihovi prebivalci vso pravico. Zagotovo te zahteve prese gajo moči kranjske občine.
Tovariš Sušnik je pohvalil delovanje štabov CZ po krajevnih skupnostih, ki so zelo hitro organizirali popis škode, urejanje začasnih prenočišč in nuđenje potrebnih nasvetov. Pri tem so učinkovito sodelovali tudi miličniki. V nedeljo je ponudilo pomoč tudi poveljstvo enot JLA iz Ljubljane.
Po teži poškodb bi bilo mogoče sklepati, da je bilo središče potresa pod vasjo Žablje. Tu je bil epicenter tudi 19. marca 1957. Tedaj je bil potres šibkejši, vendar daljši.
O razpokah poročajo tudi iz Instituta na Golniku, iz posameznih starejših stavb v Tržiču, iz nekaterih hiš v dolini Kokre in od drugod. V hotelu Grad Hrib so povedali, da so tuji gostje prenesli potres brez posebnega vznemirjenja, skupina domačih upokojencev, ki je posedala na terasi pa se je precej prestrašila in večina je hitela na varnejše mesto. V Kranju je prišlo na prosto precej ljudi, vendar kaže, da so ob sunkih že veliko manj vznemirjeni kot lani. M. Sosič
Počitniški vozni red na Beli
Spodnja in Srednja Bela, omenjeni vasici spadata v krajevno skupnost Bela, sta od Kranja oddaljeni nekako . sedem kilometrov; čeprav „ sta le »vasici«, zaslužita bolj urejene avtobusne zveze s Preddvorom in Kranjem. Na Srednji in Spodnji Beli imajo namreč že dobrih štirinajst dni izredno posrečen vozni red. Tako tisti jutranji »brzi«, ki prihaja v omenjeni vasici nekaj po šesti uri, vozi sedaj poleti (ko je pasja vročina in na naših cestah gost promet) le vsaki drugi dan. Šofer avtobusa, ki vozi na tej progi že nekaj let, ve, da to ni »šolska proga«, ampak redna in da je treba voziti tudi v času počitnic. Novega šoferja, ki na tej progi tudi že vozi nekai časa. pa se kliuh
opozorilu samih prebivalcev Srednje in Spodnje Bele in kljub posredovanju pri prometniku na avtobusni postaji v Kranju ni nič prijelo in enostavno zaključi progo že na Zgornji Beli.
Belani ob takem voznem redu predlagajo naslednje rešitve: ali naj avtobus vozi redno vsak dan, kot je v preteklih letih — to je najbolj zaželeno — ali pa naj v tej skrajnosti preneha voziti v času šolskih počitnic. Tretja rešitev bi pa še najbolj ustrezala trenutnemu stanju: v vozni red tako na Srednji kot Spodnji Beli naj se vnese opomba: »Vozi samo ob neparnih dnevih!« oziroma »Vozi samo ob parnih dnevih!«
C. Zaplotnik
Ce letošnja turistična sezona sploh kaj obeta, je to posledica velikega porasta števila naturistov. Kopališča, kampi in drugi objekti namenjeni naturistom so prepolni. Zato si ljubitelji svobodnega in sproščenega nabiranja zdravja iščejo svoj prostor kjerkoli. To pa nemalo-kje povzroča nevšečnosti. Letošnji naval naturistov še posebno opozarja, da je potrebno temu novemu, nastajajočemu turizmu posvetiti več pozornosti, več organiziranosti. To tudi iz preprostega, komercialnega stališča v vrtincu mednarodnega turističnega tržišča.
To so med drugim povedali na tiskovni konferenci o naturizmu, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani. Predstavniki hotelsko-turističnih podjetij (zlasti iz Poreča in Vrsarja) ter predstavniki naturističnih društev so s podatki dokazovali »eksplozijo« tega gibanja, ki ga ne smemo več podcenjevati. Ze predlanskim je bilo samo iz ZR Nemčije na naši obali okroglo 2 milijona naturistov. Samo v 17 naturističnih kampih (od skupno 32 velikih) se je zvrstilo že tudi preko 65.000 domačih dopustnikov te vrste. In če to število primerjamo s številom danes vpisanih članov v vseh 6 društvih (650 vsega)! je razvidno, da je komaj vsaki stoti legalno priznal to pripadnost. Vse se razvija spontano. Ob obalah se širijo »divje« plaže, prihaja do nerodnosti, zadrege, celo do banalnosti. Organiziranost, usmerjenost, vzgoja — vse stihijsko prerašča ob sproščenosti človeka današnje dobe. Zato, kot so menili predstavniki iz obale, predstavniki
Velik oddelek za dojenčke
— dojenčkova oprema
— otroški vozički
— otroške posteljice
— avtomobilski sedeži za otroke
Bogata izbira oblačil za mlade do 18 let
Celovec —
V Mojstrani
bi radi zbiralnico
mleka
Mojstrana — Zelja po zbiralnici mleka v Mojstrani je bila ena od misli, izrečena na javni razpravi o kmetijstvu in preobrazbi vasi v moj-stranški krajevni skupnosti, kjer se 76 krajanov ukvarja s kmetijstvom. »Čistih« kmetov je 48, ostali pa so zaposleni in jim je kmetijstvo dodatna dejavnost. Sedaj morajo kmetje iz Mojstrane nositi ali voziti mleko na Dovje, ki je sicer bolj »kmetijsko«, vendar je do Dovjega posebno pozimi in v slabem vremenu neugodna pot.
Za večino kmetov prinaša pomemben del dohodka les, vendar leta ni tako cenjen kot bi moral biti in kolikor truda je treba vložiti v spravilo. Gozdno gospodarstvo Bled in radovljiška TOZD Kmetijskoživil-skega kombinata iz Kranja pomagata kmetovalcem s posojili, vendar bi morala biti tovrstna pomoč izdatnejša. Mogoče je to posledica oddaljenosti, saj jeseniška občina nima kmetijske organizacije. Zašepa tudi zelo iskana pospeševalna služba. Strokovnjaki-pospeševalci bi morali več na teren, med kmete.
Med mojstranškimi in dovškimi kmeti je pogosto slišati, da bi se morali uvajanja kmečkega turizma lotiti tako zavzeto kot so se ga v Škofji Loki. Začetke kmečkega turizma je v krajevni skupnosti Mojstrana že srečati v Radovni, pri Sedučniku in v Mojstrani. Povsod ima gost na voljo vsaj osnovno prehrano in prenočišče. Zal pa marsikoga, še posebej pa Sedučnika, tepe slaba cestna povezava s središčem oziroma z glavno cesto. -j k
društev, predstavnik turistične zveze Slovenije in drugi, je potrebno več sodelovanja z ene in druge strani, več usmerjanja tega gibanja v ustrezne kulturne odnose, kakor tudi    več    reda    in investicijskih
usmerjanj. Pohvalno pa so omenjali agencijo Atlas v ljubljanski Nami, Alpetour v Creini v Kranju in druge, kjer se pripadniki tega gibanja lahko včlanjujejo in dobijo osnovne informacije. K. M.
Realni OD padajo
Kranj — V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal poprečni osebni dohodek v kranjskem gospodarstvu 4.310 dinarjev in je bil za 14 odstotkov višji v primerjavi z enakim obdobjem lani. V družbenih dejavnostih pa je bil poprečni izplačan dohodek 4.718 dinarjev in je bil v primerjavi s prvimi petimi meseci lani višji za 11 odstotkov. Iz teh podatkov je razvidno, da se razlika med poprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu in družbenih dejavnostih zmanjšuje, saj znaša le še 9,4 odstotka; lani so bili dohodki v družbenih dejavnostih višji še za 10 odstotkov. V Sloveniji pa znaša razlika med dohodki v gospodarstvu in družbenih dejavnostih okrog 20 odstotkov, v Jugoslaviji pa 19,5 odstotka.
V Sloveniji so bili dohodki v gospodarstvu v prvih treh mesecih letošnjega leta višji od poprečnih OD v lanskem tromesečju za 12 odstotkov, življenjski stroški pa so se povečali za 11 odstotkov. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da osebni dohodki v kranjski 'občini po rasti zaostajajo za Slovenijo in, da so realni osebni dohodki občutno padli. To potrjuje tudi dejstvo, da je poprečni dohodek v kranjskem gospodarstvu v primerjavi z lanskim letom večji samo za 7, v družbenih dejavnostih pa za 8 odstotkov. Tako nizek porast osebnih dohodkov v gospodarstvu je predvsem posledica politike delitve osebnih dohodkov v večjih delovnih organizacijah, ki ponekod temelji na slabših poslovnih rezultatih. V teh delovnih organizacijah je zaposlenih 73 odstotkov delavcev od skupnega števila zaposlenih v Kranju.
Iskra je dvignila osebne prejemke le za 7 odstotkov, prav toliko tudi Elektro, Tekstilindus za 4, Sava za 9, KŽK za 6, Gradbinec za 4, Planika pa je izplačala celo za 5 odstotkov manjše poprečne osebne dohodke kot lani.
Po drugi strani pa je tudi nekaj delovnih organizacij, ki s povečanjem osebnih dohodkov v prvih petih mesecih v primerjavi z lanskim poprečjem močno izstopajo in so presegle poprečen porast OD v kranjskem gospodarstvu, SR Sloveniji in tudi dvig življenjskih stroškov. To so IKOS, GG, Vodovod, PTT, Živila, Elita, Cestno podjetje, Domplan, Merkur in še nekatera druga. Večina teh delovnih organizacij je v letu 1976 dosegla dober poslovni uspeh in je povečanje osebnih dohodkov predvsem rezultat povečanja dohodka.
> V družbenih dejavnostih so največ povečale osebne dohodke Glasbena šola, Dom oskrbovancev Preddvor, Zavod za spomeniško varstvo, Kinopodjetje in Dijaški dom. Vse naštete organizacije so s poprečnim OD za letos nad poprečjem družbenih dejavnosti v občini. Najnižji OD pa ima OŠ Stanko Mlakar Šenčur.
L. Bogataj
KRAN*J - PLANIKA ZA PLAVALNI SODNIŠKI ZBOR - Na letošnjem slovenskem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje A, kije bilo dva dni Ćf letnem bazenu so pridobili tudi sodniki kranjskega plavalnega zbora. Tovarna obutve Planika jih je namreč za reklamo oblekla v bele majice iz adidaso-vega športnega programa. Vsaj tu bodo enotni! (-h). Foto: S. Hain
DAVČNA ZADREGA
KRANJ — Če imate lastno hišo in živite v Kranju, potem ni-karte na dopust ali na potovanje, če niste še plačali davka za hišo. Davčna kranjska uprava se je tako organizirala, da ima kurirja, ki raznaša položnice in če vas pač ni doma, potem je vam izročiti ne more. Zna se zgoditi, kot se je našemu bralcu, da vam jo dostavi že potem, ko je potekel rok plačila. Naš Kranjčan naj bi poravnal davčni dolg sredi me-
seca, položnico je prejel ob koncu meseca, nakar je plačal in sedem dni po vplačilu prejel opomin ...
MUZIKALIČNI VODILNI
KRANJ - Vik in krik so zagnali v nekem podjetju, kjer jim je iz pisarn in drugih ne ravno težaških delovnih mest vodilni pobral vse tranzistorje, jih zaplenil in zaklenil v svoj predal. Že res, da je delavce na takšnih delovnih mestih glasba lahko spodbujala in nikakor ni mogla ovirati delovnega procesa, obenem je pa še kako tudi res, da intenzivno poslušanje besedil naših popevk delavce samo poneumlja. In, vidite, jaz trdim nasprotno, vodilni je imel čisto prav, da je zaklenil vse aparate, kajti več širine in smisla ima, kot si mislite. Le kdo ne bi, v skrbi za delavca, naravnost ponorel, ko vstopi v pisarno ali delavnico, zaposleni pa si mrmra tisto trapasto z zem -Ijepisnimi pojmi skregano, Mis-sissippi, tam kjer Krka žubori...
K.
almira
Radovljica
ALMIRA Radovljica nudi v svoji industrijski prodajalni pri tovarni — Jalnova 2
damsko jersev konfekcijo po zelo ugodnih cenah