SšžM^SK i" ■■■■ cena 200 d narie-. številka 23 (978) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo velen>e, 11 junija 1987 Gorenje Gospodinjski aparati Inovatorji leta ljubljanske TV V Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju ima množična inventivna dejavnost že tradicijo. Temeljne organizacije združenega dela Gorenja Gospodinjski aparati so bili že večkrat najuspešnejši na področju množične inventivne dejavnosti v občini Velenje, pa tudi inovatorji Gorenja so med najuspešnejšimi v Šaleški dolini. Lani, na primer, so delavci Gorenja Gospodinjski aparati prijavili 272 inovacij, njihovo gospodarsko korist pa so ocenili na 1,6 milijarde dinarjev. Z organiziranim spodbujanjem množične inventivne dejavnosti nadaljujejo tudi letos, ko so v 6 temeljnih organizacijah združenega dela Gorenja Gospodinjski aparati v Titovem Velenju, Črnomlju in Rogatcu razpisali akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« za razrešitev nekaterih proizvodno-tehni-čnih problemov. Zaposlene so še posebej spodbudili k razmišljanjem o možnostih za zmanjšanje izmeta pri pločevini in plastiki, povečanju produktivnosti (predvsem z nadomestitvijo ročnega dela s tehnično-tehnološkmi pripravami in pripomočki, z izboljšanjem organizacije dela in zmanjšanjem zastojev) povečanju kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter olajšanju delovnih pogojev. (Dalje na 3. str.) Bili so to lepi, nepozabni dnevi. Tudi roke, ki so skozi okna odhajajočih vagonov otožno nihale v pozdrav in vseh teh, ki so jim odzdravljale s perona, in solze, ki so bile v očeh v trenutkih slovesa, vse to je potrjevalo prej izrečeno misel. Pridite. Čakamo vas. Čez dve leti. Kadarkoli. In sti- ski in poljubi. Ostanite zdravi. Pišite nam. Vlak se je utopil med griče, tja proti jugu v naše bližnje, a včasih vendar preveč oddaljene kraje. In bilo je tisoče sporočil v srcih, tukajšnjih in tamkajšnjih. Kako tudi ne, ko pa se je v teh tako prekratkih dneh obiska dogajalo toliko prijetnih stvari. Občinski komite ZK Velenje Izobraževanje v Kumrovcu Člani občinskega komiteja Z K Velenje so v sodelovanju s politično šolo ZKJ »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu pripravili izobraževalni dan za vse člane. Ta izobraževalni center nudi sodobne oblike izobraževanja in usposabljanja za idejno-politično delo članov in vodstvenih kadrov zveze komunistov. Zato je vodstvo občinskega komiteja izkoristilo to možnost za popestritev dela in izobraževanja, ponudilo članom komiteja kakovostna predavanja in ogled te izobraževalne ustanove. V dopoldanskem času so skupaj s člani občinskega komiteja Slovenske Konjice ter rednimi slušatelji poslušali predavanje dr. Branka Pribičeviča o gibanjih komunističnih partij v svetu z naslovom »Nova levica in nova desnica«. Ciril Baškovič je nanizal nekaj tez, ki jih bo obravnaval plenum CK ZKS z naslovom »Pozitivni program ZK«, direktor šole Emil Roje pa je predstavil sveženj novosti in vsebino idejnega plenuma CK ZKJ — 7. seja CK ZKJ. Člani občinskega komiteja ZK Velenje so izkoristili priložnost tudi za krajšo sejo in srečanje s konjiškim vodstvom zveze komunistov. Jože Miklavc Izvršni svet 0 razvoju turizma in gostinstva Na seji prejšnji teden so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje znova razpravljali o nadaljnjem razvoju turizma in gostinstva v občini Velenje. O teh vprašanjih bodo na začetku prihodnjega meseca razpravljali delegati občinske skupščine in vsaj upajmo, zastavili jasne in odločne usmeritve nadaljnjega razvoja tega področja, ki smo ga v re-solucijskih dokumentih opredelili kot zelo pomembnega. Potrdili so predlog dopolnitev stališč in sklepov, ki so usklajeni z vsemi nosilci nadaljnjega razvoja turizma in gostinstva, razen z REK, kjer nekatere aktivnosti še potekajo. Predlog omenjenih dopolnitev predvsem jasneje opredeljuje osnovnega nosilca razvoja, to je Gorenje, nadaljnji razvoj te dejavnosti v okviru sistema REK, poleg tega pa opredeljuje to dejavnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno vse nejasnosti, do zasedanja skupščine uskladiti oziroma razrešiti. Na dnevnem redu zasedanja so imeli člani velenjskega izvršnega sveta tudi poročilo o likvidacijskem postopku delovne organizacije HPH. Likvidacijskemu senatu so predlagali, da izdela celovito poročilo o poteku likvidacije v tej delovni organizaciji vse od njenega začetka s prikazom trenutnega stanja in oceno nadaljnje izvedbe postopkov. S tem poročilom bodo julija se- znanili tudi občinsko skupščino. Likvidacijskemu senatu pa so tudi predlagali, da pospešijo te postopke. Veliko pozornosti so na zadnji seji namenili člani izvršnega sveta še poročilu o izvajanju pripravništva v občini Velenje. Soglašali so z ugotovitvami komiteja za družbene dejavnosti, vendar pa so menili, da je potrebno poročilo pred obravnavo na občinski skupščini dopolniti še s konkretnim predlogom stališč in sklepov. Delegati občinske skupščine bodo o tem razpravljali skupaj s poročilom in planom zaposlovanja za letošnje leto. (mz) Zasedanje zborov skupščine občine Velenje Sedma osnovna šola vendarle bo! Komite za družbene dejavnosti Odstopil predsednik Obsežen dnevni red četrtkove seje občinskega komiteja za druž:bene dejavnosti je napovedoval burno in pestro razpravo o posameznih točkah, gotovo pa ne takšnega razpleta. Že pri obraivnavi prve točke je namreč odstopil njegov predsednik. Za vzrok, ki gaje privedel do takšne odlo>čitve, pa zaenkrat ne vemo. Pri točki »finančne zadeve« so članii komiteja za družbene de-javniosti soglašali z novo vred-nostjjo kalkulativnega elementa za ojblikovanje mase za osebne doheodke (BOD/PND) v družbenih (dejavnostih. Ta je sedaj večji za 7„3 odstotke in znaša 155.600 dinairjev. Izvajalci s področja ne-gospjodarstva lahko poračunajo na ttej višini od 1. januarja letos daljee, če so uresničili programe, in čee imajo za to tudi ustrezna fi-nanččna sredstva. Izvajalcem pa ^-j-.. so ččlani komiteja med drugim k Vpredilagali, da pred izplačilom ^poveečanih osebnih dohodkov us-gp!(IMcladlijo raven teh pri vodstvenih " iij~vcodilnih delavcih z istovrstnimi ddelavci v gospodarstvu, tol'" Pi>rispevne stopnje za skupno družbenih dejavnosti v občini ne smemo dvigniti oziroma lahko te popravimo pri tistih sisih, ki izkazujejo primankljaj. Negospodarski sisi so namreč izkazali 422.888 tisoč dinarjev presežkov. V razpravi, v kateri ni manjkalo ostrih besed o tem, da je ob izkazanih viških povečanje prispevnih stopenj skrajno neodgovorno, da bo moral za to nekdo odgovarjati, da je potrebno zagotoviti za velenjsko občino večji glo-bal skupne porabe in ne 10-od-stotno zaostajanje, med drugim so zadolžili tudi strokovno službo skupnosti za zaposlovanje, da glede na povečano število pogojno nekvalificiranih delavcev pri občinski izobraževalni skupnosti oziroma vzgojnoizobraževalnih zavodih v lanskem letu in na podatke, s katerimi razpolaga skupnost za zaposlovanje, opravi pregled in verificira kvalifikacijsko strukturo zahtevnih del in nalog v OZD družbenih dejavnosti, sprejeli sklep o spremembi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva, in sicer iz 2,1 na 2,49 ter občinsko te- lesnokulturno skupnost iz 0,3 na 0,64. Naj si še tako trobimo in sprejemamo sklepe, plane za področje zaposlovanja, je, kot vse kaže, zaman. Nov kadrovski plan za letos še vedno ni usklajen z resolucijo, odstotek načrtovanih zaposlitev v negospodarstvu pa je celo višji od prejšnjega. Seveda ob tem ni treba posebej poudarjati, da ni usklajen s kadrovsko politiko, in daje tak dokument v posmeh vsem planskim aktom, ki smo jih sprejeli v občini. Super model m Gradnja sedme osnovne šole v Titovem Velenju je bila prav gotovo ena najpomembnejših točk dnevnega reda zadnjega zasedanja zbora združenega dela. Predstavnik investitorja Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje Emil Prah je podal informacijo o tem, da se še vedno otepajo z velikimi težavami, saj je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za to investicijo do konca maja podpisala le polovica organizacij združenega dela, nakazanih pa je bilo le 15 odstotkov potrebnih sredstev, da bi lahko investicijo začeli. Kljub takšnemu stanju pa so se vendarle odločili, da bodo pričeli s pripravljalnimi deli, saj je že resnično skrajni čas, ker se investicija iz dneva v dan draži, pa tudi dokončana ne bo mogla biti pravočasno. Emil Prah pa je ob tem poudaril, da s to odločitvijo delavci V1Z ne sprejemajo nikakršne odgovornosti za škodo, ki bi nastala ob tem, če do te grad- nje ne bi prišlo. Ta dvom pa je bil kasneje v razpravi nekako ovržen, saj je delegat Rudnika lignita Velenje dejal, da so namenili v njihovem kolektivu v zadnjem času veliko pozornosti temu, kako oddvojiti sredstva za gradnjo potrebne sedme osnovne šole in tudi pripravili predlog, ki so ga že prejšnji teden obravnavali delavski sveti. Delegat rudnika je na zasedanju skupščine izrazil prepričanje, da se bodo v njihovem kolektivu delavci verjetno izrekli ZA. S takšno odločitvijo pa gradnja 7. osnovne šole prav gotovo ne bi bila več vprašljiva. Prav gotovo je nad vse razveseljivo, da smo v skupščinskih klopeh vendarle razčistili, da novo šolo v Titovem Velenju zelo potrebujemo, kar pa še bolj utemeljuje podatek, da imamo kar 1200 osnovnošolcev več kot smo jih imeli takrat, ko je bila v Titovem Velenju zgrajena osno- vna šola Bratov Mravljakov. To seveda pomeni, da bi potrebovali, če bi hoteli obdržati takšen osnovnošolski standard, kot smo ga imeli takrat kar dve osnovni šoli. Z novo šolo bomo torej zagotovili našim otrokom zgolj normalne pogoje za delo, pa še ti bodo močno okrnjeni, saj vemo, da bomo šolo gradili fazno in bo torej nekaj časa brez telovadnice in jedilnice ter nekaterih drugih potrebnih prostorov^ Na dnevnem redu zasedanja zbora združenega dela je bilo še poročilo pravosodnih organov, organov za odkrivanje kaznivih dejanj in organov za varstvo samoupravnih pravic. Delegati tega zbora so izpostavili slabo prometno varnost v občini Velenje in opozorili na prepočasno odpravljanje črnih točk. Zahtevali so hitrejše ukrepanje. Opozorili pa so tudi na prepočasnost postopkov sodnih izvedencev. Ven-(Dalje na 2. strani) Črne kmetske slike Z besedami je pač težko orati ledino. Vendar pa je v vsem našem povojnem obdobju v kmetijstvu tako, da le stežka prehajamo od besed k dejanjem in zato ta naša gospodarska panoga, za katero nam domači in tuji strokovnjaki že leta dokazujejo, da bi morala dajati precej več kot daje, ostaja ena od številnih neizkoriščenih možnosti. Namesto da bi hrano izvažali, jo pač uvažamo, obenem pa kmetovalce v strahu za socialni status delavcev porivamo med številne prepreke, ki na koncu dražijo pridelavo in obubožanemu delavcu ob bok postavljajo tudi obubožanega kmeta. V tem kolapsu socialno ekonomske politike se je pač težko znajti in ker se je težko znajti se pač naše kmetijstvo opoteka kot slepec, ki seje zdaj levo, zdaj desno in obira plodove zdaj levo zdaj desno. NAŠA TEMA Na koncu smo seveda oškodovani vsi, oziroma skoraj vsi, saj v vsem tem neredu in nedorečenostih nekateri vendar znajo nagrabiti kar precejšen zalogaj več, kot jim pripada. Povprečje pa je vseeno sivo. Toda, ko se kmet priduša nad cenovnimi neskladji, kupec pa v trgovini kolne nad dragimi kmetijskimi proizvodi itd., je vendarle jasno, da škriplje v naši uradni politiki do teh vprašanj. Škriplje pa predvsem močno zato, ker leta iščemo čarobno formulo za kmetovalce v vsej Jugoslaviji Vse bi pač radi dali v en koš, poljedelce in živinorejce, nižinske in višinske kmete, mehanizacijo in volovsko vprego. In to v državi, kjer so nesorazmerja velika, kjer so interesi zato pogosto močno nasprotujoči. Zavzemanja za hitrejši razvoj kmetijstva tako ostajajo predvsem naša parola, saj nam volje, kljub številnim rešitvam (nekaterim menda preradikal-nim) pač vedno zmanjka. Tudi po zadnjem plenumu CK ZKJ bi verjetno marsikomu ustrezalo. da ostane vse po starem, saj je strah pred morebitnim bogatenjem kmetovalcev, pa čeprav iz dela, večji kot pa strah pred praznimi policami. In tako se naš socializem zaradi naše ne-spameti (pa ne le tu) iz socializma možnosti spreminja v svoje nasprotje, našim državljanom v njem pa tudi ni namenjena kaj boljša vloga. B. Zakošek ? str,m * nas cas OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 11. junija 1987 Odprto pismo republiškemu rudarskemu inšpektorju in republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje Zasedanje zborov Skupščine občine Velenje Sedma osnovna šola vendarle bo (Nadaljevanje s I. strani) dar pa jim je predstavnica sodišča pojasnila, da tega problema niso in verjetno še nekaj časa ne bodo sposobni razrešiti, saj se otepajo s finančnimi težavami, katerih razrešitve trenutno ni videti. Poročila omenjenih organov so delegati zbora združenega de- la potrdili skupaj s stališči druž-beno-političnega zbora in izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Na zadnjem zasedanju so delegati zbora združenega dela obravnavali in brez večjih pripomb potrdili še odlok o zaključnem računu proračuna občine Velenje z zaključnim računom za leto 1986, predlog poslovnika skupščine občine Velenje in predlog statuta občine Velenje. Potrdili so šc nov osnutek odloka o priznavalninah in nagradah občine Velenje in ga dali s tem v javno obravnavo, pripombe nanj pa zbirajo I 5 dni. Že na prejšnji seji so temeljito obravnavali os- Vse slabša prometna varnost Družbenopolitični zbor je na zasedanju — prejšnji ponedeljek — posvetil največ pozornosti poročilu o delu pravosodnih organov, organov za odkrivanje kaznivih dejanj in organov za varstvo samoupravnih in drugih pravic. Poročilo je sprejel in ga ocenil kot kakovosten prikaz problematike s katero se pravosodni organi srečujejo. Ocenil pa je, da se varnostna situacija — še posebno prometna — slabša, kar je tudi določen odraz stihijskega razvoja družbenopolitične skupnosti (nerešeni prometni problemi v samem mestu Titovo Velenje). Problematiko varstva v cestnem prometu v občini Velenje so obravnavali vsi trije zbori že lanskega decembra in takrat sprejeli vrsto sklepov in stališč, ki jih je v razpravo predložil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cilj te obravnave je bil izboljšati stanje v prometu, a že v začetku letošnjega leta se je drugače obrnilo na našem področju se je zgodilo več nesreč s smrtnimi izidi. Zato je družbenopolitični zbor opozoril, da je potrebno takoj uresničiti sprejete sklepe, Izvršnemu svetu, Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prmetu pa so naložili, da uresničevanje teh sklepov preverijo. Menili so tudi, da bi moralo poročilo vsebovati še delo poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. S tem bodo poročilo dopolnili in dodatek predložili v obravnavo Občinski konferenci socialistične zveze. Družbenopolitični zbor je podprl prizadevanja za razrešitev težkega družbenoekonomskega položaja pravosodnih organov, pri tem pa so se zavzeli za ohranjanje samostojnosti, zato samofinanciranje kot možnost razreševanja, ne more biti pravi način. V razpravi so se dotaknili tudi družbene samozaščite, samoupravne delavske kontrole, dopolnitve zakonodaje, eden od zaključkov zasedanja družbenopolitičnega zbora na to temo pa je Živahne razprave bil tudi, da se ta zbor zaveda vseh možnih posledic, ekoloških sporov, zato opozarjajo na preventivno delovanje. Pri obravnavi osnutka odloka o priznanjih in nagradah občine Velenje pa so menili, da je potrebno dosledno spoštovati objavo kandidatov, ki so bili predlagani za priznanja in nagrade občine Velenje in v primeru, da je to načelo kršeno, nagrada ne more biti podeljena. (mkp) nutek odloka o stavbnih zemljiščih. ki so ga tokrat potrdili, potrdili pa so tudi poročilo o realizaciji programa sklada za intervencije v kmetijstvo in proizvodnjo hrane v letu 1986 ter program pospeševanja proizvodnje hrane v letošnjem letu. Ob tem so menili, da je treba v občini storiti vse, da nadaljujemo kon-tuinuirano proizvodnjo hrane, zavzeli pa so se za regresiranje obrestnih mer za vlaganja v kmetijstvu. saj trenutna kreditna politika vlaganj ne omogoča. M. Zakošek REKLI SO: DUŠAN ROŠ, javni tožilec enote javnega tožilstva v Titovem Velenju na zasedanju zborov Sob Velenje: »i\a tožilstvu nas čudi, da r vsem tem času, odkar TEŠ tako zastruplja zrak, do nas ni prišla nobena ovadba. Če nekdo ves čas krši zakone in predpise v posmeh vsem, zakaj ne bi enkrat naredili konec temu ?« Utrinki z zasedanja zbora KS Pobudo, ki jo je na zasedanju zbora krajevnih skupnosti podala delegacija krajevne skupnosti Stara vas, bodo obravnavali sicer na izredni seji zborov (23. junija), že danes pa vam lahko povemo, da krajani predlagajo razjpis referenduma, s katerim se naj bi občani odločali o odpiranju jame Šoštanj in gradnji bloka V. šoštanjskih Termoelektrarn. V zadnjem skupščinskem delegatu (izšel je 15. maja) (v njem pa je bilo gradivo za zasedanje zborov prejšnji ponedeljek in torek) so bili objavljeni, tako kot je v navadi in kot je tudi prav, zapisniki izrednega zasedanja zborov (20. aprila). Najbrž pa res ni bilo prav. da so bili v istem gradivu kar trikrat objavljeni tudi sklepi o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji C KO. Še posebno ne zato, ker v tem istem gradivu ni bilo zapisnikov z zadnjega zasedanja (rednega), ki je bilo tri dni kasneje. Takšno mnenje delegata krajevne skupnosti Gorica je bilo najbrž na mestu. Delegacija krajevne skupnosti Šoštanj je postavila delegatsko vprašanje — koliko organizacij iz gospodarstva in koliko iz negospodarstva — ni podpisalo Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo VII. osnovne šole in po možnosti še, če je mogoče zvedeti katere. Odgovor, ki ga je podal predstavnik VIZ-a in ki je osupnil vse — med tistimi, ki ga še niso podpisali so tudi Upravni organi Skupščine občine Velenje. Milena Krstič-Planinc Rezervni vojaški starešine Utrjevanje bratstva in enotnosti Mestna konferenca zveze rezervnih vojaških starešin iz Splita je letos že devetič zapored pripravila pohod po poteh revolucije »Zamo-sorje 87« in z njim obeležila tudi vse letošnje jubileje. Med štiri tisoč udeleženci iz Splita so bili tudi predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin pobratenih občin Mostar in Velenje. Velenjska predstavnika sta bila Pankrac Semečnik in Jože Knez. Občinski svet Zveze sindikatov Velenje Posvet o varstvu pri delu V sredo, 17. junija, se bo ob 8. uri v hotelu Vesna v Topolšici pričel posvet o varstvu pri delu in socialni varnosti delavcev, ki ga skrbno pripravljajo občinski svet zveze sindikatov, društvo varnostnih inženirjev in tehnikov ter delavska univerza Velenje. Na posvet so povabili vodje in člane služb za varstvo pri delu v delovnih organizacijah, predsednike odborov za varstvo pri delu in druge, udeleženci pa bodo posebej spregovorili o varnosti na področju varstva pri delu, o preprečevanju invalidnosti in rehabilitaciji invalidov. Seveda se bodo lotili tudi drugih, prav tako pomembnih tem. b. m. Bistvene značilnost torkovega zasedanja (2. junija) zbora krajevnih skupnosti je bila živahna razprava okoli dveh točk dnevnega reda — VII. osnovne šole — o kateri je bilo tudi precej delegatskih vprašanj, na katera pa so delegati dobili takoj odgovore in o poročilu pravosodnih organov, organov za odkrivanje kaznivih dejanj in organov za varstvo samoupravnih in drugih pravic. Tako informacijo o gradnji VII. osnovne šole — z gradnjo so pričeli že s pripravljalnimi deli, kot poročilo pravosodnih organov, so delegati sprejeli. Seveda pa so pri poročilu o delu pravosodnih organov tudi delegati tega zbora namenili največ pozornosti črnim točkam na naših cestah in menili, da je nesprejemljivo, da vsak dan gledamo, kako izgubljamo človeška življenja. Zato so tudi podprli stališče, ki jih je imel o prometni varnosti družbenopolitični zbor. Še bolj pa se je razprava razvnela, ko so razpravljali o družbenoekonomskem položaju pravosodnih organov pri čemer so zavrnili nekatera stališča, ki jih je imel izvršni svet (preučiti možnosti samofinanciranja, agresivnejše vključevanje teh organov v spremembe predpisov in zakonodaje, ter o usklajevanju posameznih zadev). Poleg drugih točk je imel zbor krajevnih skupnosti na dnevnem redu tudi poročilo o realizaciji programa sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane v preteklem letu ter program pospeševanja proizvodnje hrane za letošnje leto skupaj s finančnim načrtom. Kot je bilo slišati, so se naložbe v kmetijstvu praktično ustavile, glavni razlog za to pa vidijo predvsem v izredno visoki obrestni meri pri najemanju kreditov, (81 odstotkov). Pri skladu za intervencije v kmetijstvu vidijo izhod v sofinanciranju obrestne mere, predlagajo recimo, da naj bi obresti za kredit pri gradnji hlevov bile 47 odstotkov, ra- zliko pa bi pokrili iz sredstev sklada. Vprašanje pa je, če bodo lahko za vse kredite zagotovili dovolj sredstev. Poleg teh točk je zbor krajevnih skupnosti odločal še o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna občine Velenje z zaključnim računom za lansko leto, o predlogu poslovnika Skupščine občine Velenje, o osnutku odloka o priznanjih in nagradah občine Velenje, sprejeli so predlog odloka o stavbnih zemljiščih ter sporazum o upravljanju in prenosu lastništva sodne stavbe v Titovem Velenju. (mkp) Osnutek odloka o priznanjih in nagradah občine Velenje Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je predložila v obravnavo vsem trem zborom osnutek novega odloka o priznanjih in nagradah občine Velenje, ker so določila dosedanjega, sprejetega leta 1980, v nekaterih delih zastarela, v nekaterih pa povsem neuporabna. Pomembne novosti, ki jih prinaša osnutek se nanašajo na podelitev bronastega grba občine Velenje, ki ga doslej odlok ni predvideval, omejeno bo letno število podeljenih priznanj in nagrad (največ en zlati grb, dva srebrna grba in trije bronasti grbi, največ tri nagrade »8. oktober« in tri nagrade »Karel Destovnik-Kajuh«), pa tudi višina denarne nagrade naj bi bila določena že v odloku in izražena v treh poprečnih netto osebnih dohodkih na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. (mkp) Krajevna skupnost Paka Zabeležili smo V mesecu maju so v krajevni skupnosti Paka v vrste mladinske organizacije sprejeli trinajst pionirjev. Sprejem je bil za mlade, ki so ob tej priliki prejeli mladinsko knjižico in cvet, pomemben dogodek v življenju. Po uradnem delu so jim starejši vrstniki pripravili še ples. Zadnji sestanek krajevne konference socialistične zveze so namenili razpravi o kandidatih za vodenje sisa za pospeševanje hrane v občini Velenje, predvsem pa ekološkim in drugim vprašanjem, podobno seveda kot v ostalih krajevnih skupnostih občine Velenje. Žal se je tega sestanka udeležilo več gostov kot krajanov, ki bi jih to vprašanje moralo še posebej zanimati. S tem so slednji lepo pokazali, kako malo jim je mar pustošenje našega ožjega in širšega okolja. Kljub temu so se predstavniki krajevne skupnosti Paka s predstavniki Vegradovega peskoloma dogovorili o skupni razrešitvi problematike prahu pri osnovni šoli v Paki in pri Savineku. Tudi letos, kot že nekaj let poprej, bo društvo prijateljev mladine Paka predvidoma konec junija organiziralo tridnevno taborjenje za mlade na Trebeli-škem. Organizator zagotavlja, da bo taborjenje tudi letos nadvse zanimivo, svojevrstno in poučno. Podrobnosti o vsem bo organizator sporočil kasneje. b. m. Področje sedanje krajevne skupnosti Škale je bilo v povojnem obdobju v letih 1948—1955 prvo izpostavljeno vplivom rudarjenja oziroma izkopavanja lignita na severnem obrobju Šaleške doline. Z zemeljske površine je bilo izbrisano celotno središče vasi Škale z vsemi družbenimi (nacionaliziranimi), cerkvenimi in zasebnimi objekti. Tako so bili na Škalskem griču, ki se je v celoti pogreznil v jezero, porušeni naslednji objekti: šola, krajevni urad, prosvetni dom, trgovina in gostilna, cerkev in župnišče (kjer je nekoč kapla-noval Anton Aškerc), pokopališče. S širšega območja tega predela je bilo preseljenih več kot 20 domačij, od tega velik del v popolnoma druge dele Šaleške doline in tudi izven. Krajinska struktura Škal se je v celoti spremenila, strnjene vasi ni bilo več. Takšna zgodovina Škal je v glavnem poznana in je bila za takratne razmere nedvomno silno boleča, vendar je moral prevladati splošni interes po razvoju industrije in potrebe po energiji. V tem pismu želimo izpostaviti samo en segment te zgodovine, to je problem štirirazredne osnovne šole v Skalah in telovadnice. Oboje je namreč stalo na Škalskem griču, ki je bil središče vasi. Šola kot samostojen objekt, telovadnica pa v prosvetnem domu. Po porušenju teh objektov se je ena generacije škalskih otrok šolala po kmečkih izbah in celo po opuščenih hišah. Neizmerna ljudska volja in optimizem krajanov ter pridne roke Škalčanov so v letu 1954 iz lastnih gradbenih sredstev in z udarniškim delom postavili novo šolo — lepo štiri-razrednico, ki jo je šele v zaključni fazi pomagal dograditi RLV. Šola je bila takret zgrajena na področju, ki ni bilo označeno kot eksploatacijsko. Nadomestiti tudi telovadnico na tak način ni bilo mogoče, zato je tudi več generacij skozi celotno obdobje do danes bilo v prvih štirih letih šolanja prikrajšano tudi za to »udobje«. Po vdoru triadne vode v jamo Škale se je pričelo ponovno od-kopavanje tega področja in v letu 1977/78 so bili evidentirani že prvi vplivi — razpoke na škalski šoli. Že takrat je bilo nedvomno jasno, da bo tudi tej šoli sledila usoda predhodne šole. Rudarski strokovnjaki so razpoke na škalski šoli spremljali od leta 1978 dalje, vendar kaj več od tega ni bilo storjeno. Poudarjeno je bilo samo, da je nadomestilo šole stvar Rudnika lignita in rudarskih škod in da bo zato pravočasno poskrbljeno. Seveda se tudi od tega leta dalje šola ni kaj bistveno izboljšala, kaj šele, da bi razmišljali o dograditvi telovadnice. V letu 1984 je bila prevladujočim interesom krajevne skupnosti in velikem angažiranju organov KS sprejet zazidalni načrt novega središča Škal z lokacijami za nadomestne družbene objekte v centru. Pridobivanje zemljišča in izgradnjo prvega — to je nadomestno gradnjo gasilskega doma in trgovine je vodila KS, medtem ko je bilo za šolo ponovno 1984 in še nekajkrat kasneje s strani RLV nedvomno poudarjeno, da je to izključno naloga rudnika, ki bo šolo pravočasno nadomestil. Danes, v juniju 1987, smo se krajani Skal in generacija otrok, ki odrašča, ponovno znašli v enaki situaciji kot pred štiridesetimi leti. Rudnik svojih obljub o pravočasni izgradnji nove šole zaradi niza razlogov (objektivnih in subjektivnih) ni izpolnil in edino, kar v tem hipu nedvoumno izjavlja, je, da šolanje otrok v naslednjem šolskem letu v Škalski šole ne bo več mogoče. Pa tudi Škalčani, ki nam šola trenutno služi za veliko večino naših družbenopolitičnih, društvenih in drugih aktivnosti, s tesnobo opazujemo razpoke in mavčne plombe na razpokah ter železne vezi. s katerimi je opasana šola. Asfaltirano športno igrišče ob šoli je ponovno uničeno. To je peto igrišče, ki je bilo zgrajeno v krajevni skupnosti. Tudi vsa prejšnja so bila zaradi izkopavanja lignita porušena. Rudniku v celoti očitamo nepravočasen pristop k gradnji nove šole in menimo, da je edini odgovoren za trenutno stanje. Dejstvo, da nekateri krajani otež-kočajo pridobivanje zemljišča na novi lokaciji, v ničemer ne spremeni zadeve, kajti zazidalni načrt s sklepom o kolektivni razlastitvi tega področja je bil sprejet na skupščini občine pred štirimi leti. Torej je bilo zamljišče možno pridobiti tudi po upravni poti. Rudniku pa ne očitamo nepripravljenosti da nadomesti vsaj del tistega, kar je v preteklosti porušil. V program izgradnje nadomestne šole je namreč vključil tudi telovadnico, ki pa jo je prav republiška strokovno izobraževalna ustanova iz programa izključila kot družbeno investicijsko neopravičeno. Ob takšnem absurdu ostajamo krajani brez besed. Tretji absurd pa so vse ovire, ki se zaradi izvajanja interventnega zakona o gradnji negospodarskih investicij postavljajo rudniku s strani SDK. Zato krajani Škal od republiškega rudarskega inšpektorja zahtevamo: — v v smislu izvajanja 7. člena zakona o rudarstvu takoj ustavi vsa izkopavanja, ki vplivajo na področje šole v Skalah, ker ni poskrbljeno za varnost ljudi na površini. — prepoved mora veljati vse dotlej, dokler ni zagotovljeno in z ustreznim dokumentom potrjeno varno šolanje otrok v obstoječem objektu ali novi šoli. — krajani Škal nikakor ne bomo pristali na ponovno razšolanje otrok po celi Šaleški dolini ali kmečkih izbah. — od republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje pa zahtevamo, da se ponovno preveri program izgradnje nove šole; da se pri tem upoštevajo vsi segmenti bližnje preteklosti Škal in da se izgradnja nove šole s telovadnico potrdi kot funkcionalno nadomeščanje tistega, kar je bilo porušeno. Odprto pismo temelji na sklepu zbora krajanov. za zbor krajanov predsednik skupščine KS Skale Ahtik Miran »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 11. junija 1987 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 3 Delavci Vegrada Proslavili so tridesetletnico Delavci gradbeno industrijske delovne organizacije Vegrad so proslavili prejšnji četrtek tridesetletnico delovanja. Praznovanje je bilo še posebej slovesno, saj je sovpadalo z letošnjim devetim kulturnim srečanjem gradbenih delavcev Slovenije. Četrtek je bil za Vegradovce prost dan. Zbrali so se ob 10. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju na priložnostni slovesnosti, ki so jo obogatili s kulturnim programom, orisali pa so tudi prehojeno pot in namenili še posebno pozornost »ustanoviteljem Vegrada« in tistim delavcem, ki so zvesti temu kolektivu vse od ustanovitve. Podelili pa so tudi priznanja vsem tistim delavcem, ki so se pri svojem delu še posebej izkazali in tako prispevali, da je dosegala oziroma dosega ta delovna organizacija dobre rezultate. Prisotnim je na slovesnosti govoril direktor delovne organizacije Vegrad Muharem Bolič. »Iz celotnega razvoja, rasti in gospodarskega uspeha,« je med drugim dejal, »lahko izločimo štiri glavna področja: kadrovski razvoj, uve- ljavljanje na domačem in tujem trgu, proizvodni razvoj in poslovna informatika. Na teh štirih področjih temelji vsa Vegradova preteklost, sedanjost in prihodnost. Vse izdelane ocene povedo, da smo na kadrovskem področju naredili skokovit razvoj. Leta 1957 je Vegrad začel s skromno kvalifikacijsko strukturo, danes pa imamo okoli 400 strokovnjakov z visoko, višjo in srednješolsko izobrazbo.« Govoril je o tem, da s takšno kvalifikacijsko strukturo, ki je sicer dobra, kljub vsemu niso zadovoljni, zato namenjajo vso pozornost intenzivnemu zaposlovanju in poudarjajo nujnost dodatnega izobraževanja. Govoril je še o dosežkih in usmeritvah na področju trženja in pri tem omenil, da je Vegrad član sozda IMOS in poslovne skupnosti Rudis, kar mu omogoča združitev kapacitet in sredstev za večje projekte. »Krepimo pa tudi ostale vrednote, še zlasti fleksibilno organiziranost, demokratično vodenje, finančno stabilnost in dinamičnost ter poslovno odprtost v povezavo s partnerji in javnostjo,« je poudaril direktor in povedal še, da beležijo na razvojnem področju v Vegradu skokovito rast. Iz majhne komunalne delovne organizacije, ki je vsa leta izdelovala v tradicionalno klasični tehnologiji, so hitro prerasli v sodobno industrijsko razvito delovno organizacijo, ki razpolaga z dvema montažnima sistemoma Vemont in Velak ter industrijsko proizvodnjo objektov v prostorsko celičnem sistemu DOM 101. Podrobno je delavcem in številnim gostom predstavil vse industrijske sisteme in ob tem poudaril tudi, da so tehnologijo in znanje sistema Vemont ponesli tudi v druge republike, saj so zgradili tri tovarne za izdelavo teh konstrukcij in tudi s pomočjo njih dosegli, da postavijo kar 25 odstotkov lastnih montiranih armiranobetonskih objektov v Jugoslaviji. Dotaknil pa se je tudi sedanjega trenutka. Nihanja v kontinuiteti del zaradi spremembe zakonodaje pri gradnji družbenih objektov, gradnji za trg, na zunanjem trgovinskem področju in obračunskem sistemu, nam ne omogočajo celovitega planiranja, ampak terjajo stalna prilagajanja novim razmeram.« Opozoril je na pomanjkljivosti, ki jih bo treba kar najhitreje odpraviti in poudaril, da temelji njihov razvoj na znanju, izkušnjah in inovativno-sti najdragocenejšega vira — kadrov, zato je še enkrat menil, da bodo morali v prihodnje še več investirati v kadre, v izobraževanje ob in iz dela ter doseči stalno strokovno izpopolnjevanje ob delu. Prisotne je pozdravil tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Franc Berginc, ki je podelil Vegradu tudi priznanje za dosežene uspehe. M. Zakošek Uspelo 9. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Bogata kulturna ustvarjalnost Prejšnji teden so se zvrstile v Titovem Velenju prireditve devetega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, ki sta ga organizirala republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in delovna organizacija Vegrad, ki praznuje letos tridesetletnico delovanja. S prireditvami devetega kulturnega srečanja, na katerem je sodelovalo kar blizu 1000 gradbenih delavcev, so pričeli v ponedeljek, 1. junija in sicer so se ta dan zbrali v Titovem Velenju likovniki, fotografi, izdelovalci tapiserij. Pripravili so strokovne pogovore na posamezne teme, nato pa odprli v prostorih Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega razstavo fotografij in likovnih del, tapiserij ter glasil organizacij združenega dela s področja gradbeništva. ^ Torek je potekal v znamenju likovnikov. V Titovem Velenju so se zbrali na prvi likovni gradbeni koloniji. Ustvarjali so v torek in sredo dopoldne, nato pa otvorili razstavo svojih izdelkov. V siredo dopoldne so pripravili okrogllo mizo o vlogi in mestu kulturnega animatorja v organizaciji združenega dela, kjer so predstavniki posameznih delovnih organizacij in kulturni ustvarjalci izmenjali izkušnje s tega področja. Vse tri dni pa so se v dvorani Glasbene šole ter v Domu kulture v Titovem Velenju vrstile kulturne prireditve. Predstavljali so se recitatorji, literati, pevci, igralci, ki so nastopili tudi v nekaterih organizacijah združenega dela. Četrtek je bil namenjen praznovanju 30-letnice delovne organizacije Vegrad, v petek pa so nadaljevali s prireditvami devetega kulturnega srečanja gradbenih delavcev in v počastitev dneva gradbincev. Dopoldne je bil najprej plenum republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, kjer so govorili med drugim o družbeno ekonomskem položaju gradbeništva v naši republiki. Izpostavili so številne probleme, ki pestijo gradbenike širom po naši domovini in poudarili potrebo po hitrem razreševanju. »Jasno je, da je gradbeništvo barometer gospodarstva,« so med drugim poudarjali, »res pa je tudi, da družbenega razvoja brez gradbeništva ni, zato mu bo treba nameniti več skrbi in pozornosti.« Ob tem so še posebej izpostavili premajhna družbena vlaganja v razvojno področje gradbeništva. Čeprav odvaja ta del našega gospodarstva v ta namen precej denarja, družba ne financira nobenih razvojnih nalog s področja gradbeništva. »Pa bi jih bilo potrebno,« je menil eden izmed raz-pravljalcev. »Kar poglejmo na primer koliko energije porabijo pri nas za ogrevanje, da se dotaknemo energetike in z njo povezanim aktualnim vprašanjem ekologije. Pa bi lahko gradili energetsko varčnejše objekte ... Takšnih primerov pa je še veliko.« Gradbenike zaskrbljuje tudi mnogo premajhno zanimanje za izobraževanje v tej stroki. Čeprav bomo morali zmogljivosti gradbeništva zmanjševati, bomo še vedno potrebovali strokovnjake. Brez njih si uspešnega nadaljnjega razvoja ne moremo predstavljati. Torej bo treba nekaj narediti, so poudarjali. Podobnih problemskih vprašanj pa je bilo na plenumu sindikata gradbenih delavcev še veliko. Razreševati jih bodo morali gradbeniki skupno, kar pa se v preteklosti pogosto ni dogajalo, saj so vse prevečkrat med sabo le konkurenti. V petek ob 14. uri se je začel v Rdeči dvorani v Titovem Velenju revijski nastop, nastopili so pevski zbori gradbenih delovnih organizacij, za tem pa je bil prome-nadni koncert godbe na pihala. Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu gradbincev in 9. kulturnem srečanju gradbenih delavcev pa je bila prav tako v petek, bo 19. uri. Seveda so tudi za to priložnost pripravili bogat kulturni program. Prisotnim je govoril član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ladi-mir Brolih, ki je obudil tradicijo dneva gradbincev, nanizal pro- Gozdno gospodarstvo Nazarje Konec tedna republiško tekmovanje V petek in soboto bo v Mozirju 16. republiško delovno in proizvodna tekmovanje gozdarjev. Delavci gozdarstva Slovenije so s temi tekmovanji pričeli že leta 1962, dve leti kasneje je bilo tekmovanje tudi na Ljubnem ob Savinji. S krajšimi presledki so se tekmovanja vrstila vse do danes, saj se gozdarji v celoti zavedajo njihovega pomena. Nudijo namreč širše možnosti, da se delavci spoznajo s sodobno organizacijo dela, s tehnologijo in dosežki na posameznih področjih gozdne proiz- vodnje, tekmovanja pa spremljajo tudi ostale zanimive prireditve. Večjo kakovost so ta tekmovanja dosegla leta 1983, ko so za njihovo prirejanje sprejeli poseben samoupravni sporazum, ki poleg delovnega tekmovanja zajema še izbor najboljšega delavca, temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov, izbor inovatorja leta, posvetovanje republiškega odbora, razstavo gozdarskih strojev in naprav ter predstavitev kulturnih in likovnih dosežkov gozdarskih delavcev. Ob tem se gozdarji udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj, vse bolj zaželeni pa so tudi na različnih turističnih in narodopisnih prireditvah. To velja omeniti tudi zaradi tega, ker so se z razvojem tehnologije in delovne opremljenosti nenehno menjavale tudi tekmovalne discipline. Sekiro, ročno žago in cepin so stroji izrinili s tekmovanj, pa bi najbrž zanje vendarle morali najti znova nekaj prostora. Republiško tekmovanje v Mozirju Dnevi Centra srednjih šol so bili uspešni Po končanem tednu Centra Srednjih šol v Titovem Velenju, smo obiskali to izobraževalno ustanovo in se zapletli v pogovor s Cirilom Zdovcem, ravnateljem tozda Elektrokovinarskih šol. • Kako so ti dnevi potekali in kaj vste ste ob tem pripravili? CIRIL ZDOVC: »Namen je bil predstaviti dejavnost Centra srednjih šol, tako redno dejavnost kot interesne dejavnosti. Upaim, da nam je to v veliki meri uspelto. Poleg razstav izdelkov učenciev, ki nastajajo v krožkih ali pni praktičnem pouku, smo pripravili tudi razstavo z našega obraimbnega dne, razstavo o ekološki problematiki in pripravili nekaj pogovorov z organizacijami zdiruženega dela, s štipenditorji maših učencev in predstavniki insstitucij, ki se ukvarjajo z vzgojto in izobraževanjem v občini in irepubliki.« • Kakšen namen so imeli ti pogovvori? CIHRIL ZDOVC: »Na njih smo ; želeli vse te predstavnike Ciril Zdovc, ravnatelj tozda Elektrokovinarskih šol (foto B. Z.) podrobneje seznaniti . dosežki, ki jih ob rednem delu dosegajo naši učenci in s problematiko, s katero se srečujemo na Centru srednjih šol, predvsem kadrovsko in prostorsko ter problematiko opremljanja naših učilnic za strokovno teoretične predmete s področja strojništva in elektrotehnike.« • Konkretno? CIRIL ZDOVC: »V učilnici, ki jo želimo opremiti, bi bili nameščeni obdelovalni stroji, in sicer tri stružnice in trije frezalni stroji z računalniškim krmiljenjem. Oprema je iz uvoza In skupaj z osnovno opremo je vrednost te naložbe okrog sto milijonov dinarjev. Pogovori so bili zelo uspešni. Delovne organizacije so pokazale veliko mero pripravljenosti, da bi združile sredstva za ta namen in akcija je v teku.« • V tem tednu ste predstavili tudi naloge, ki so jih učenci izdelali v okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Kako ste zadovoljni s prikazanimi nalogami? CIRIL ZDOVC: »Izdelanih nalog je bilo nekoliko manj kot v preteklih letih, vendar smo z njimi zadovoljni. Še posebno z ravnijo nalog na tehničnem področju, medtem ko bi na ostalih po- S slovesnosti ob 30-letnici delovne organizacije Vegrad V prostorih Glasbene šole so otvorili razstavo likovnih !■ fotografskih del, tapiserij in glasil organizacij združenega dela. V Titovem Velenju je bila tudi osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu gradbincev. Na njej so podelili Kavčičeve nagrade in republiška priznanja sindikata delavcev gradbeništva. bleme gradbeništva ter poudaril naloge, ki so pred sindikalno organizacijo. Na slovesnosti so podelili tudi Kavčičeve nagrade in priznanja Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, jg V soboto dopoldne je bilo v Š| Titovem Velenju še 36. finalno športno tekmovanje, popoldne pa še sklepna slovesnost, na kateri so poleg športnih priznanj, podelili tudi priznanja najuspešnejšim na letošnjem tekmovanju gradbincev, ki je bilo prav tako prejšnji teden, v Dravogradu. M. Zakošek se bo pričelo že v petek dopoldne s pripravljalnimi deli, popoldne pa se bodo udeleženci preselili v Topolšico, kjer bodo v hotelu Vesna opravili teoretični del tekmovanja, na okrogli mizi spregovorili o spremembah samoupravnega sporazuma o delovnih in življenjskih razmerah gozdarjev Jugoslavije, odprli razstavo likovnih del udeležencev likovne kolonije gozdarjev in pripravili družabno srečanje. Tekmovanje ob nogometnem igrišču v Mozirju se bo pričelo v soboto ob 8.15, sklenili pa ga bodo ob 14. uri z razglasitvijo rezultatov in kasneje z zabavnim srečanjem na prostoru ob Savinjskem gaju. dročjih lahko bil nivo nalog še nekoliko višji.« • Kako je z mentorji za te naloge? CIRIL ZDOVC: »Z mentorji in recenzenti je težko, saj zahteva takšno delo veliko časa, angažiranosti in pripravljenosti za delo, ki pa ga učitelji v največji meri nimajo, saj so z rednim delom vedno polno obremenjeni.« • Kako ocenjujete dneve Centra srednjih šol? CIRIL ZDOVC: »Mislim, da je bila ta naša akcija po zamisli uspešna, da je bilo veliko dejavnosti. Žal nam je samo, da si razstav, ki so bile zelo vredne ogleda, ni ogledalo večje število ljudi.« • Se prihodnje leto obetajo kakšne spremembe? CIRIL ZDOVC: »O spremembah in sami akciji še nismo razpravljali, zagotovo pa bo nekaj podobnega tudi prihodnje leto.« M. KRSTIČ-PLANINC Gorenje Gospodinjski aparati Med inovatorji leta ljubljanske TV (Nadaljevanje s 1. str.) »V Gorenju Gospodinjski aparati smo si za letos zastavili izredno zahteven plan, predvsem zaradi tega, ker mislimo z enakim številom delavcev povečati produktivnost dela za okrog 10 odstotkov in doseči za okrog 5 % večjo proizvodnjo, kot smo jo dosegli v lanskem letu,« pripoveduje Ladislav Grdina, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati. »Zaradi tega smo iskali notranje rezerve, ker tehnološka obnova letos še ne bo dala rezultatov, saj programa še izvajamo. Zato smo se odločili za akcijo »Predlagaj nekaj koristnega* in si zastavili pri tem dva cilja, in sicer kar najhitreje obnoviti naše proizvode, in zmanjšati odvisnost od uvoza ter s tehnološko modernizacijo povečati produktivnost dela in kvaliteto izdelkov.« »V akciji »Predlagaj nekaj koristnega«, ki še traja, smo do konca meseca maja zbrali 2.800 predlogov. Ocenjujemo, da jih bomo do konca akcije prejeli še okrog 400,« dodaja Stane Canžek, vodja oddelka splošno razvojnih dejavnosti Gorenja Gospo- dinjski aparati. Po strokovni oceni smo ugotovili, da je 53 % inovacijskih predlogov takih, ki jih lahko v proizvodnji tudi realiziramo. Do konca maja je bilo realiziranih 173 predlogov. Ocenjujemo, da bodo na račun letošnje akcije »Predlagaj nekaj koristnega« lahko dvignili produktivnost za okrog 5 %.« »V bodoče želimo preiti iz množične inventivne dejavnosti v usmerjeno inventivno dejavnost, kar sodi v sklop tehnološke prenove delovne organizacije. To je zagotovo dosti zahtevnejša oblika inventivne dejavnosti, ki mora postati sestavni del naših planov. In še to: če inovacijo razpišemo, se v reševanje posameznega problema vključi zagotovo več ljudi kot pri množični inventivni dejavnosti,« zatrjuje Martin Smrekar, član poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati za razvoj. Ker je torej inventivna dejavnost postala sestavina dela in snovanj, proizvodnega načrta, pa tudi njhove poslovne politike je uvrstila ljubljanska Televzija celoten 5.100-članski delovni kolektiv Gorenja Gospodinjski aparati med inovatorje leta. Obisk sindikalnih predsednikov Prejšnjo sredo, 3. junija, so obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje predsedniki republiških in pokrajinskih odborov sindikata delavcev kovinske in elektro industrije skupaj s predsednikom zveznega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Jugoslavije Slavkom Uršičem. Seznanili so se s položajem, poslovno filozofijo in doktrino ter razvojnimi hotenji tega poslovnega sistema, znanega in uveljavljenega doma in na tujem. Govora pa je bilo tudi o kadrovski politiki, skrbi za delavce, novostih na področju nagrajevanja in delu sindikalne organizacije. Sindikalni predsedniki so menili, da bi bilo treba izkušnje Gorenja pri premagovanju težav in spreminjanju razmer prenesti tudi v druga delovna okolja širom po Jugoslaviji. Po besedah Slavka Uršiča je Gorenje primer, kjer so resnično v ospredju delo, odgovornost in znanje, kar vse zagotavlja tudi zanesljiv prihodnji razvoj. 4. stran ★ nSS C35 DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO titovcr velenje ★ 11. junija 1987 5. seje skupščin SIS družbenih dejavnosti Pred nami je polletno zasedanje skupščin SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, ki bodo v mesecu juniju: — Občinska raziskovalna skupnost, 19. 6. <*> 12. uri v skupščinski dvo-rani, — Občinska izobraževalna skupnost, 22. 6. ob 12. uri v Glasbeni šoli, — Občinska skupnost socialnega skrbstva, 23. 6. ob 12. uri v Delavski univerzi, — Občinska telesnokulturna skupnost, 24. 6. ob 12. uri v Delavski univerzi, — Občinska kulturna skupnost, 25. 6. ob 12. uri v kulturnem domu, — Občinska skupnost otroškega varstva, 26. 6. ob 12. uri v zdravstvenem domu, — Občinska zdravstvena skupnost, 29. 6. ob 12. uri v zdravstvenem domu. Tako kot dosedaj bodo tudi tokrat nekatere točke dnevnega reda pri vseh SIS enake, in sicer: uresničevanje programov in finančnih načrtov posamezne SIS v prvih 4 mesecih letos, o vplivu ekonomskih težav in interventnih zakonov na te dejavnosti sprejeli nove usmeritve za financiranje programov v drugi polovici leta ter omejitveni program za vsako SIS. Konec meseca februarja sprejeti interventni ukrepi že kažejo občutne posledice na področju SIS, s 1. 7. pričakovani sistemski zakon o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka pa bo izredno restre-ktivno posegel posebno na področje telesne kulture in kulture. Posledice interventnih zakonov se kažejo: v prvih treh mesecih letos so lahko posamezne SIS družbenih dejavnosti koristile le toliko sredstev, kot je znašal priliv sredstev v zadnjem četrtletju leta 1986. Omejitev porabe po enakem principu se nadaljuje tudi v mesecu aprilu in maju in bo veljala vse do ugotovitve stopnje rasti dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za prvo četrtletje letos. Anomalije, ki jih omenjeni način ugotavljanja skupne porabe prinaša, se kažejo zlasti v naslednjem: novembra 1986 smo zaradi priliva spremenili prispevne stopnje posameznim SIS. Vsem, ki smo jim, zaradi hitrejšega priliva sredstev v začetku leta, v zadnjih mesecih znižali prispevne stopnje, so imele v tem času seveda podpoprečni priliv. Izrazito negativnim posledicam vsled omenjenega ukrepa, je bila izpostavljena Občinska telesnokulturna skupnost, pri kateri je prispevna stopnja v zadnjih treh mesecih 1986. leta znašala le 0,26 % (letos 0,64 %), s tem pa je bila v letošnjih treh mesecih le-ta omejena le na 10% sredstev dogovorjenih za to leto. Ob dokaj visokih prilivih sredstev konec 1986. leta, bi ob normalnih gibanjih v gospodarstvu, lahko družbene dejavnosti v prvih mesecih letošnjega leta, kljub interventnim zakonom, kolikor toliko normalno poslovale. Pričakovati je prav tako bilo, da se bo ob vseh ukrepih na področju skupne in splošne porabe zaustavila tudi inflacija. Dejstvo pa je, da temu ni tako. Cene gredo svojo pot, svoje je opravila tudi revalorizacija osnovnih sredstev po zaključnem računu za 1986. leto. Ta je povečala osnovo za obračun amortizacije za ca 107 % ter na osnovi novega zakona o amortizaciji še za nadaljnjih 21,7% zaradi revalorizacije amortizacije za obdobje I. —III. 1987. Glede na to, da smo lahko v finančnem načrtu planirali le 32% povečanje amortizacije, izvajalskim OZD vsled interventnega zakona nismo mogli zagotoviti niti teh sredstev. Vse navedeno je vplivalo na realno občutno nižji standard ter močne likvidnostne probleme, tako izvajalcev kot skupnosti. Tako je prihajalo v tem času do ukinjanja določenih programov (Občinska izobraževalna skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij) oz. do tega, da so SIS pokrivale obveznosti do domačih izvajalcev, medtem ko so obveznosti do zunanjih ostajale neporavnane (Občinska skupnost socialnega skrbstva, Občinska zdravstvena skupnost). Posamezne skupnosti so v tem času uporabljale obračunske čeke, s katerimi pa se že zajedajo v bodoči priliv sredstev. 32% prenos cen materialnih stroškov iz decembra 1986, ki je služil kot osnova za planiranje skupne porabe v letu 1987, je bil v prvih treh mesecih občutno prekoračen. Ob tem, ko dovoljena poraba žal ni upoštevala nobenega povečanja, se je v tem času osnova za izračun amortizacije povečala v poprečju najmanj za 107%. Tako znaša razlika med planirano in dejansko obračunano amortizacijo samo za izvajalce v občini kar 43.550 tisoč din. Kljub prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987, smo v občini Velenje, zaradi izjemnih razmer na področju družbenih dejavnosti, dobili v skladu s 3. členom zakona, republiško soglasje za izgradnjo osnovne šole in razširitev Zdravstvenega centra. Razlogi, zaradi katerih se dela še niso pričela so tako tehnične, kot finančne narave. Prve se kažejo zlasti v Zdravstvenem centru Velenje, kjer se bodo zaradi lokacijskih težav, dela premaknila po vsej verjetnosti v jesen. Ob vseh težavah pri zbiranju sredstev za VII. osnovno šolo ter dejstvu, da imamo v tekočem srednjeročnem obdobju, poleg omenjenih dveh investicij načrtovane še nekatere druge (vrtce, CSŠ, Dom za varstvo odraslih), smo prisiljeni, da ponovno pripravimo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti do leta 1990. Sporazum bo moral upoštevati legalni vir sredstev za investicije, to je ostanek čistega dohodka, na republiškem nivoju pa bomo morali doseči, da se kljub izgubam v energetiki, v razreševanju občinske problematike investiranja v družbene dejavnosti, vključi tudi planirane dohodke energetike. Glede na to, da se bodo družbene dejavnosti in SIS z navedeno problematiko srečevale najbrž vse leto 1987 in da bo uveljavitev zakona o celotnem sodi tudi redno in poenoteno spremljanje te dejavnosti v OZD. Pomembnost teh izpostavljenih točk dnevnega reda je namreč pogojena z ugotovitvami, da se sprejeti sklepi in stališča vse prepočasi ali celo ne izvajajo v praksi, kar pa ima za končno posledico tudi stanje kot ga izkazuje pravkar izdelana ocena stanja za obdobje zadnjih pet let. Iz ocene je razvidna stagnacija razvoja te dejavnosti v obdobju zadnjih dveh let v primerjavi z obdobjem 1981-1984. Zato naj bi delegati v razpravi s kontinuiranimi predlogi pripomogli k izboljšanju stanja. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Delegati skupščine, ki bodo zasedali na ločenih sejah zborov bodo obravnavali med drugim: — Poročilo o uresničevanju stališč in sklepov o problematiki vzgoje in izobraževanja, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju skupščine občine in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti v maju 1985. Poročilo predstavlja selektivni opis dela in prizadevanj vseh izvajalcev s področja vzgoje in izobraževanja, ki so bili zadolženi za realizacijo le-teh oz. so bili nosilci nalog. V poročilu so zajeta vsa vzgojnoi-zobraževalna področja, razen glasbenega izobraževanja, kateremu pa bo v jesenskem obdobju posvečena posebna pozornost. V tem. obdobju, tako povzemamo iz poročila, so izvajalci na področju osnovnega šolstva svoje delo načrtovali in izvajali z usmeritvijo in hotenjem po ohranjanju doseženega nivoja strokovnosti in kvalitete vzgojnoizo-braževalnega dela ter nenehno iskali možnosti in poti za nadaljnji dvig kvalitete in učinkovitosti svojega dela, kljub nenehnemu slabšanju pogojev za delo. Posvečali so največ pozornosti uresničevanju »programa življenja in dela osnovne šole« s posebnim poudarkom na prenovi programov v 6. in 7. razredu ter sprem- stoječih programskih, kadrovskih in prostorskih kapacitetah. V tem obdobju še ni bilo mogoče zagotoviti relativno enakih pogojev vsem učencem v osnovni šoli, saj je stopil v veljavo zvezni interventni zakon, ki je nasprotno — porušil nekatere možnosti, med drugim tudi zbiranje sredstev za vlaganje v šolski prostor. — Zbora skupščine bosta razpravljala in sklepala tudi o predlogu omejitvenega programa Občinske izobraževalne skupnosti za primer poslabšanja do take mere, da bi ne bilo mogoče v celoti pokrivati vseh programov. Predlog ščiti zlasti zajamčeni program po zakonu, pri dopolnilnem programu pa so predvidene nekatere fazne omejitve in uvedba participacije staršev zlasti za programe šole v naravi, regresiranje učbenikov, regresiranje prehrane, pri oddelkih podaljšanega bivanja, pa tudi pri Glasbeni šoli in Delavski univerzi. Povdarjamo, da smo v občini Velenje dosegli na vseh teh področjih pomembne uspehe: skrb za zdrav telesni razvoj, za zdravo in neoporečno prehrano, skrb za organizirano zagotavljanje učnih pripomočkov in skrb za organizirano pomoč učencem in njihovo varstvo. Neprecenljivega pomena so pri vseh teh dejavnostih zlasti vzgojni učinki. Želimo torej, da bi omejitvenih programov ne bilo potrebno uvajati. SOCIALNO SKRBSTVO Delegati bodo na tej seji obravnavali POROČILO o realizaciji programov in finančnega načrta Skrbstva v obdobju januar—april letos, usmeritve za financiranje programov v drugi polovici koledarskega leta, poročilo o SKRBNIŠTVU v občini ter podali mnenje k predlaganim zadevam. Skrbstvo je izpolnjevalo naloge po sprejetem letnem programu, pri čemer je bil zaradi inter- prihodku in dohodku razvoj dejavnosti na nekaterih področjih še zaustavil, menimo, da se morajo s problematiko seznaniti vsi odgovorni v občini in pravočasno ukrepati. Poleg navedenega bodo delegati posameznih SIS še obravnavali: RAZISKOVALNA SKUPNOST Predlagani dnevni red v večini predstavljajo zadeve, ki bodo obravnavane na sejah skupščin vseh interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, — razen poročila o izvajanju sklepov in stališč za izboljšanje stanja na področju razvojno raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Velenje, sprejetih na skupni seji zbora združenega dela občinske skupščine in skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje, dne 23. 9. 1985: — ocena stanja razvojno raziskovalne dejavnosti v združenem delu občine za obdobje zadnjih pet let in kazalci za spremljanje te dejavnosti v OZD. Ti dve vsebini sta osrednji na 5. seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje, saj bodo delegati informirani s trenutnim stanjem in trendi razvoja te dejavnosti v občini Velenje in s predlogi nadaljnjih ukrepov za izboljšanje stanja, v okvir katerih ljanju in ocenjevanju že uvedenih novosti v prvih šestih razredih. Glavni vzrok za omenjeno poslabšanje pogojev za delo je naraščanje števila šoloobveznih otrok v občini in zlasti samem mestu Titovo Velenje, saj se je število oddelkov povečalo za 20 (9,13 %) in zaostrene gospodarske razmere, ki ovirajo hitrejše pridobivanje novih šolskih prostorov. Komite za družbene dejavnosti je pri obravnavi poročila v svojih stališčih med drugim zapisal, da si bo prizadeval, da se vzgoji in izobraževanju kot prednostni dejavnosti v družbenih dejavnostih tudi v težkih pogojih gospodarjenja zagotovijo tolikšna finančna sredstva, ki bodo omogočila materialno osnovo in s tem ustrezno delovno klimo za uspešno izvajanje zagotovljenih in tudi dogovorjenih dodatnih programov. — Nadalje bodo delegati obravnavali in potrjevali realizacijo programa in finančnega načrta za obdobje januar—april letošnjega leta ter predlog finančnega načrta oz. usmeritev za financiranje v drugi polovici leta. Za to relativno kratko obdobje je Skupnost realizirala vse naloge iz temeljnih programov vzgoje in izobraževanja, saj so bile nadaljevanje že začetih del pri ob- ventnega zakona in s tem omejenih finančnih sredstev, nujen selektiven pristop. Prednost so imeli programi s katerimi zagotavljamo socialno varnost, to so družbeno denarne pomoči ter oskrbnine za otroke in odrasle v zavodih oz. rejniških družinah. Število upravičencev do teh se ni povečalo, je v mejah planiranega, večja pa je poraba finančnih sredstev za to obdobje zaradi višjih življenjskih stroškov, ob tem pa prejemniki z dodeljenimi sredstvi le s težavo pokrijejo minimalne življenjske stroške, ki predstavljajo spodnjo mejo zadovoljevanja potreb. Ostale obveznosti smo poravnali največkrat s časovnim zamikom iz meseca v mesec, kar nas je prisililo, da nekaterih programov v tem času nismo mogli uresničevati, oz. so jih izvajalci realizirali, niso pa dobili plačila (Univerza za 3. življenjsko obdobje, razvrščanje, srečanje starostnikov po KS,. . .). Zaradi rasti cen so se občutno povišale tudi cene zavodske oskrbe. V velenjskem domu so letos oskrbo že 2-krat povišali (oskrbnina v 2-posteljni sobi je tu še vedno nižja, kot najnižja pokojnina). V tem času so v Domu končali tudi preureditev podstrešnega dela in pridobili 6 dvoposteljnih sob. Center za socialno delo in Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti sta opravljala naloge po programu. Nego na domu smo zagotavljali tako kot doslej, za to obdobje pa so realizirale programe tudi humanitarne organizacije in društva. Izpolnjene so obveznosti do republike, saj finančna sredstva SDK avtomatično prazni z občinskega žiro računa ne glede na občinske potrebe in jih odvaja v republiko. Zaradi omenjenih in še pričakovanih zaostritev, so nujni novi finančni načrti, Skrbstvo pa je tudi pripravilo omejitveni program za primer poslabšanja sedanjega stanja. Vse kaže, da bo zaradi neugodnih ekonomskih razmer v občini in veljavnih interventnih zakonov, prišlo tudi na skrbstvenem področju do zniževanja dosežene razvojne stopnje in s tem padca osebnega standarda prejemnikov, ki že sicer žive na robu eksistenčnega minimuma. Pomembna vsebinska točka na seji bo poročilo o SKRBNIŠTVU v naši občini. Z njim prikazujemo celovito problematiko od pravne ureditve do podrobnega prikaza posameznih oblik te dejavnosti. Ob koncu leta 1986 je bilo v občini pod skrbništvom 50 odraslih oseb in 6 otrok oz. mladostnikov v starosti od 0— 18. leta. S področja kadrovskih zadev bodo delegati obravnavali predlog za zasedbo mesta direktorja v Centru za socialno delo Titovo Velenje — predlagana je Jelka Fužir in mesto direktorja v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje — predlagana je Helena Imperl. V smislu informiranja delegatov bomo tokrat spregovorili o POSVOJITVI OTROK IN MLADOSTNIKOV. TELESNA KULTURA Delegati bodo uvodoma pregledali realizacijo programa in finančnega načrta Skupnosti in njenih izvajalcev. Za prve štiri mesece lahko rečemo, da smo v skladu s planiranim prilivom sredstev izvedli vse zastavljene naloge, konec meseca aprila in maja pa Skupnost zaradi blokiranih sredstev svojim izvajalcem ni zagotovila dogovorjenih sredstev, zato so leti realizirali le določene programe, ostale pa bodo z »zamudo« izvedli v naslednjih mesecih. Pomembnejša obravnavana vsebina bo nedvomno omejitveni program telesne kulture. Kljub temu, da Skupnost že sedaj z razpoložljivimi sredstvi zagotovi izvajalcem le 40 % potrebnih sredstev za izvajanje osnovnega programa (in zaradi tega ne more v celoti voditi politike razvoja telesne kulture v občini), nas novi zakoni silijo v še dodatno restrik-cijo že okrnjenih programov. Telesna kultura bo namreč z uveljavitvijo zakona o skkupnem prihodku imela drugačen vir pridobivanja sredstev (ne več bruto osebni dohodek ampak ostanek dohodka v organizaciji združenega dela) potisnjena v še bolj negotov položaj, saj predstavlja ostanek v naši občini zelo nestabilen vir (energetika) in zato bo zelo vprašljiva ohranitev doseženega nivoja telesne kulture. Vsi, ki se neposredno ukvarjamo s telesnokulturno dejavnostjo se zavzemamo, da bi kljub vsem omejitvam realna vrednost programov ostala vsaj na sedanjem nivoju, vendar pa bo pri tem še kako potrebna pomoč širše družbenopolitične skupnosti in predvsem dodatna podpora organizacijam združenega dela (pokroviteljstva). Ob koncu bodo delegati s kratko vsebinsko točko seznanjeni s stanjem športne rekreacije v organizacijah združenega dela. Navajamo le zaključno misel tega poročila: Ni pomemebno, v okviru katere organizacije se delavec oz. občan rekreira. Pomembno je, da mu v delovnem in bivalnem okolju ponudimo dovolj pester program, za to pa bo v prihodnje potrebno veliko večje povezovanje vseh izvajalcev športno-re-kreativne dejavnosti (ZTKO, KS, OZD), saj bo le usklajeno načr-tovaje aktivnosti, izrabe objektov, kadrov, privedlo do željene-ga cilja: čimveč redno telesnokulturno aktivnih delovnih ljudi in občanov. KULTURA Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev bodo seznanjeni z realizacijo programa in finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti Velenje v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Večjih težav pri izvajanju programa Skupnost ni imela in ugotavljamo, da smo zastavljeni program realizirali. Z večjimi težavami pri izvajanju programa se srečujejo izvajalci na področju kulture, zaradi rasti cen. Delegate bomo na skupščini Občinske kulturne skupnosti podrobneje seznanili z enim področij kulturne dejavnosti, in sicer z razstavno galerijsko dejavnostjo. V uvodu bodo predstavljene galerijske zbirke in razstavni prostori s katerimi razpolaga galerijska dejavnost in v katerih so zbirke razstavljene. Ker je že dalj časa prisoten problem pomanjkanja prostora bodo v nadaljevanju nakazane nekatere možnosti za razširitev in bolj smotrno ureditev galerijskihzbirk. Na dnevni red skupščine je uvrščen tudi predlog omejitvenega programa Občinske kulturne skupnosti. Zakon o celotnem prihodku in dohodku spreminja vire in osnove za financiranje kulturne dejavnosti, ki naj bi se po uveljavitvi zakona financirala iz ostanka dohodka v OZD. Le ta pa zaradi negotovega položaja energetike ne predstavlja zanesljiv vir pridobivanja sredstev. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela pa zaostruje pogoje gospodarjenja, ki se bodo posledično odražali tudi v zmožnostih združenega dela za financiranje kulture. OTROŠKO VARSTVO Na 5. seji skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva bo obravnavanih več vsebin, ki jih želimo na kratko predstaviti: ob obravnavi zapisnika pretekle seje skupščine bo obravnavano tudi poročilo o delu njenih organov med obema sejama ter poročilo s seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Na tej seji je v osrednji točki skupščina odločala o spremembi SaS o porodniškem dopustu, ki je omogočila od 1. 5. dalje izplačilo nadomestil v novi višini — nadomestilo se ne računa več na podlagi zaslužka \ preteklem letu, temveč je enako kot če bi delavka oz. delavec delal. Skoraj na vsaki seji skupščine delegati razpravljajo o problematiki otroških igrišč — to je tema, ki je krajanom in staršem zelo blizu, neurejena otroška igrišča pa so tudi zelo moteča v okolju in pri igri otrok. Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva je zato želela skrb za otroška igrišča sistemsko rešiti ter je pred leti predlagala občinski skupščini rešitev problema, kar je razvidno iz poročila v gradivu. Sedanje stanje otroških igrišč jasno dokazuje, da sklepi zbora krajevnih skupnosti niso uresničeni. Pozivamo delegate, da predlagajo možne rešitve. Financiranje dejavnosti je letos zelo zapleteno — že v začetku leta so bili sprejeti zakoni, ki omejujejo zbiranje sredstev v SIS ter na drugi strani porabo pri izvajalcih dejavnosti. Posledice so vidne že zdaj — predvsem v siromašenju materialne osnove dela. Ker ti zakoni nimajo omejitve trajanja in se zato lahko zgodi, da bo sredstev v resnici premalo za zagotovitev vseh pridobljenih pravic (višina prispevka staršev k cenam v dnevnem varstvu, razširjenost programov za otroke zunaj dnevnega varstva itd.), je v gradivu priložen program možnih omejitev teh pravic. Ta omejitveni program je predlagan skupščini kot program za izjemne razmere. Kot običajno bodo delegati seznanjeni tudi z realizacijo programa v obdobju do seje ter porabo sredstev v ta namen. Finačni načrt za 1. 1987 je skupščina potrdila na prejšnji seji, na tej seji bo obravnavala spremembo, ki je posledica določil resolucije 1. 1987, ki ne predvideva vnaprej doiočene rasti cen ter intervencijskih zakonov, ki prav tako določajo ugotavljanje rasti skupne porabe v skladu z ugotovljeno rastjo v gospodarstvu (za nazaj). ZDRAVSTVO Da bi poživili delo skupščine,, predvsem pa spodbudili delegate k razpravi, dajanju pobud in predlogov k posamezni točki dnevnega reda, bosta del vsebine (Dalje na S. strani) 11. junija 1987 * titovo velenje DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO rias cas ★ stran 5 -(Nadaljevanje s 4. sir.) obravnavala oba zbora na skupnem zasedanju, dei pa na ločenih sejah. Na skupnem zasedanju bosta oba zbora obravnavala: — predlog sporazuma, ki ga sklepata Zdravstveni center Velenje in SOZD Koroško zdravstvo, s katerim urejata medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri načrtovanju in izvajanju posameznih zdravstvenih dejavnosti za potrebe in v interesu uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva na območju koroških občin in občine Velenje ter Mozirje. S tem sporazumom se uresničujejo določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in SaS o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, — predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevnih stopnjah in določitev višine prispevka za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1987. Oba zbora sta na seji dne 23. 3. 1987 sklep že sprejela. Ta sklep določa med drugim tudi višino prispevka za združene in druge kmete, in sicer 25 % od ka-tasterskega dohodka in dohodka odposeka lesa. Ker pa je med tem časom že prišlo do valorizacije katasterskega dohodka, se predlaga sprememba prispevne stopnje od 25 "o od KD na 20 %, — informacijo o nesrečah pri delu v letu 1986. Nesreče pri delu v občini Velenje dosegajo zaskrbljujoče naraščanje, saj je bilo v letu 1986 registriranih pri Zdravstveni skupnosti Velenje kar 1742 primerov in pri tem izgubljenih 42.334 delovnih dni. Vsak dan je bilo zaradi nesreč pri delu odsotnih z dela 160 delavcev. Na ločenih sejah bosta zbora razpravljala o finančnem poslovanju Skupnosti za prvo trimesečje. Z omejenimi sredstvi, ki so bila naravnava na zadnje trimesečje leta 1986, je Skupnost sicer pokrila vse programe zdravstvenega varstva vendar po elementih cen, ki so bili družbeno dovoljeni v začetku leta, ki pa ne pokrivajo močno naraslih materialnih stroškov. Odprto je ostalo vprašanje investicije za razširitev Zdravstvenega doma Velenje in pokritje nekritih odhodkov nad dovoljeno porabo iz leta 1986. Zmanjšanje razpoložljivih sredstev za zdravstveno varstvo v zvezi z interventnimi zakoni v letu 1987 in pokritje prevelike porabe v letu 1986, ki se z vsemi posledicami prenaša v leto 1987, narekuje potrebo po zmanjšanju izdatkov predvsem na tistih področjih, kjer izdatki na zavarovano osebo močno prekoračujejo republiška poprečja. Delegati bodo razpravljali o omejitvenih ukrepih, ki bi se morali izvajati v primeru, če Skupnost zaradi slabe finančnega položaja ne bi mogla več pokrivati pravic uporabnikov, ki jim jih daje Zakon in drugi samoupravni akti. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI, NESREČ IN NEGE DO, DS, TOZD April Poprečje 1987 leta 1986 DO TES — TOZD TEŠ I. — T02D TEŠ II. 6,65 3,41 5,30 3.56 - TOZD VZDRŽEVANJE 4,87 5,01 — TOZD Inženiring 4,36 6,21 - DSSS 4,32 7,23 DO RLV — TOZD Jama Pesje 9,20 8,85 — TOZD Jama Preloge 12,28 11,82 — TOZD Jama Škale 10,76 11,21 — TOZD Priprave 8,26 9,41 — TOZD Jamske gradnje 8,96 8,12 — TOZD Jamski transport 10,16 9,84 — TOZD Jamska mehanizacija 5,86 6,70 — DS Zračenje 5,56 6,87 — TOZD Klasirnica 4,75 5,53 — DS Kopalnica 10,86 8,88 — TOZD Zunanja dejavnost 7,34 9,05 — TOZD Mizarska dejavnost 5,40 5,30 — TOZD Gradbena dejavnost 6,26 7,56 — DSSS RLV 4.59 2,84 — TOZD Izobraževanje 7,52 8,33 DO ESO — TOZD Strojni obrati 6,28 6,67 — TOZD Elektro obrati 5,00 4,97 — TOZD Vodov.-toplovodni obrati 5,04 4,86 — TOZD Krovsko-ključ. obrati 11,75 8.3C - DSSS ESO 3,71 2,9S - REK, DO APS 1,85 3,3C — REK, DO Tiskarna 6,07 4,12 — REK, DS Družbeni standard 8,70 9,08 — REK, DS Zavarovanje 2,34 2,15 - REK, DSSS SOZD 7,18 4,37 SIPAK 7,23 7,66 GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI — TOZD Štedilniki 8,14 8,06 — TOZD Pralno-pomivalna tehnika 7,16 8,66 — TOZD Gostinska enota 9,69 7,15 — TOZD Zamrzov.-hlad.tehnika 9,21 8,38 — DSSS — gospodinjski aparati 6,12 4,55 — TOZD Galvana 9,62 5,66 DO NOTRANJA OPREMA — TOZD Pohištvo 9,65 8,62 — TOZD Gradbeni elementi 7,54 6,74 — DSSS — notranja oprema 4,36 3,91 DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE 7,23 5,68 DO GORENJE - Servis 4,80 6,80 DO GORENJE — Commerce 5,54 5.05 DS GORENJE — Interna banka 3,39 8,62 DO GORENJE — Raziskave in razvoj 1,89 2,44 DO PROCESNA OPREMA 3,23 5,59 GORENJE SOZD — DS Splošni posli 6,59 5,50 GORENJE SOZD - DSSS 2,54 0,59 GORENJE SOZD — DS Informatika in organizacija 5,03 4,13 DO VEPLAS 15,29 DO EKO — TOZD Serijska proizvodnja 8,10 8,29 — TOZD Instalacije 6,32 5,96 — TOZD Vzdrževanje 5,02 4,30 — TOZD Tehnološka oprema 4,93 3,60 — TOZD Komerciala — promet 5,70 9,36 — DSSS EKO 4,47 3,16 DO ERA - TOZD Koplas 3,85 3,88 — TOZD Maloprodaja 5,83 4,85 — TOZD Veleprodaja 4,71 6,71 — TOZD Kmetijstvo — TOZD VINO — ERA DSSS DO VEGRAD — TOZD Gradnje — TOZD Mehanizacija — TOZD Zaključna dela — TOZD Vemont — TOZD Inženiring — TOZD Keramičarstvo — DSSS Vegrad CENTER SREDNJIH ŠOL — TOZD Rudarsko-tehnični pouk — TOZD E K Š — TOZD Dom učencev TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ ELKROJ — Konfekcija Šoštanj MERX — TOZD Prodaja — TOZD Pekarne NAMA TITOVO VELENJE DO VEKOS — TOZD Toplotna oskrba — TOZD Komunalna oskrba — TOZD Stanovanjska oskrba — DSSS Vekos PROJEKTIVNI BIRO ZAVOD ZA URBANIZEM MODNI SALON ŽTP, TOZD ZA PROMET VIZ — TOZD Biba Ročk Šoštanj — TOZD Karel Destovnik Kajuh Šoštanj — TOZD Gustav Šilih Velenje — TOZD Anton Aškerc Velenje — TOZD Veljko Vlahovič Velenje — TOZD Bratov Mravljakov Velenje — TOZD Miha Pintar Toledo Velenje — TOZD XIV. divizije — TOZD Bratov Letonje Šmartno ob Paki VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VELENJE ZDRAVSTVENI CENTER — TOZD Bolnišnica — TOZD Splošno zdravstvo — TOZD Zobozdravstvo — TOZD Zdravilišče — DSSS Zdravstveni center SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANSKA BANKA PTT - TOZD TITOVO VELENJE DO INŽENIRING GOSTINSTVO PAKA GLASBENA ŠOLA FKK TITOVO VELENJE DOM ZA VARSTVO ODRASLIH BRIVNICE IN ČESALNICE OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VELENJE 1,18 7,27 6,77 8,40 6,27 3,43 7,37 8,36 7,47 3,72 1.35 8.89 8,78 10,18 6.78 9,32 6.43 2,16 2,19 7.36 4,24 3,39 7,42 4,71 1.76 2.79 7,09 6,34 5.27 5.38 5.28 2,70 2.07 5,46 10,88 4,60 3,86 2.90 9,26 0,28 3,69 2.08 3.29 3.44 4,67 8,06 2,04 2,15 1,92 6.77 8,35 4,40 3,24 7,96 5,05 5,55 6,90 3.65 7,61 3,02 1,48 1.60 7,26 7,28 5,84 4,89 8,15 5,83 2,63 3,43 5.66 3,08 4,76 6,02 6,78 4,15 3,68 4,20 6,07 4,14 3,95 8,18 2,45 7,30 2,59 8.55 7,71 5,12 5,10 7,71 1.56 6,39 2,47 2,98 5,32 5,80 6,39 Titovo Velenje, 2. 6. 1987 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Šaleška 19/a, Titovo Velenje Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86), 2. člena Pravilnika o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ter sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje z dne 26. 6. 1986, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo individualne stanovanjske hiše Bele vode 34, Šoštanj s funkcionalnim zemljiščem v izmeri 445 m2 Stanovanjska hiša stoji na zemljišču pare. št. 163/2-stavb., pašnik v izmeri 445 m! in je vpisana pri vi. št. 25 k. o. Bele vode. Objekt je nenaseljen. Javna dražba bo v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, dne 26. 6.1987 ob 10. uri. Izklicna cena za stanovanjsko hišo s funkcionalnim zemljiščem znaša 437.662.— dinarjev. Varščino v znesku 43.766.— dinarjev (10 % izklicne cene) morajo interesenti poravnati na račun št. 52800-662-333007, najkasneje do 24. 6. 1987. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini ter pismeno izjavo, da sprejemajo vse dražbene pogoje. Interesent, ki na dražbi uspe, je dolžan poravnati končno dražbeno ceno, kakor tudi stroške objave razpisa dražbe ter prometnega davka in zemljiškoknjižnega prepisa v roku 30 dni po podpisu pogodbe. Neuspelim ponudnikom se vplačana varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe brez obresti, uspelemu dražitelju pa vračuna v kupnino za stanovanjsko hišo. Uspeli dražitelj mora podpisati ustrezno pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe odstopil, vsled česar mu zapade varščina v korist Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Vsodkrivanju resnice< dali pravico, naj molči in si misli svoje, ne pa da ga vlečemo v svoj klepeta- vi stil, v dialog z rabljem, ki dia-logizira naslonjen na sekiro, s katero bo pokončal neka stališča, idejice, predloge, upanja, želje, načrte povprečnega, vsakdanjega človeka, drobca velikanske večine ... vzemimo primer jeseniške železarne. Širi se in vsi vemo, da se bo širila, obenem pa vsi, celo zagovorniki širjenja vemo, da za to ni na voljo niti surovin niti energije niti delovne sile niti dopustnih ekoloških razmer. Podobno so strokovnjaki, kmetje in umetniki opozarjali na občutljivost Vipavske doline, dokazovali nesmisel njenega meliorira-nja . . . No res so imeli možnost dialoga. Ampak, dolina je bila meliorirana . . . Strašno je to, da tisti, ki ne želi deliti oblasti, partnerja peče na majhnem ognju, postavlja njegovo človeško dostojanstvo v absurden položaj, ker bi rad vedel, koliko to bitje lahko prenese. Ne enkrat; desetkrat, stokrat je treba povedati argumente proti jeseniški železarni, za Vipavsko dolino itd., on pa vleče za jezik še stoprvič, naslonjen na sekiro; priskrbi možnost, da javno razgrneš svoje argumente, polja okoli Jesenic pa izginjajo in Vipavska dolina se spreminja v agroživilsko puščavo .. . kajti ne gre samo za družbenopolitične probleme, gre preprosto za kot noč zvesto stihijo zla. Z njim dialog ni mogoč. Tu je mogoč samo monolog«. Malo predolgo citiranje, ampak privoščili smo si ga zato, ker zveni tako domače, ali ne? Domače zato, ker je tudi v naših razpravah o razvoju REK prevladovala strpnost le do takrat, ko so zagovorniki »trde variante« v njih videli možnost za »demokratično« potrditev njihovih načrtov. Sožitja je bilo konec v tistem trenutku, ko so krajani začeli trdo postavljati svoje zahteve. Navidezno »zeleni« so spreminjali svoje barve do te mere, da so predstavnikom SZDL Celo odkrito grozili z odgovornostjo v primeru, če načrtovane investicije ne bi »šle skozi«. Toda tudi to je normalno! Nikomur ne gre zameriti, če je prepričan v svoj prav. Toda le v primeru, če za tem ne stojijo tudi njegovi osebni in/ali materialni interesi. Takrat pa je le treba reči bobu bob. Saj gre vendarle za usodo naše, pa tudi drugih dolin! Ne gre se tolažiti z dejstvom, da bo zgodovina itak postavila reči (in ljudi) na pravo mesto. To se bo vsekakor zgodilo, toda ali smemo na račun neke bodoče zgodovinske resnice žrtvovati naravo in ljudi? Po naše vsekakor ne, zato trdimo: razprave so sicer bile, toda najpomembnejše nas šele čaka! Vane GOŠNIK KINO m KINO 0 KINO REDNI KINO Četrtek, 11. 6. ob 18. in 20. uri MURPHIJEV ZAKON - napeta ameriška kriminalka. V gl. vi.: Charles Bronson Petek, 12. 6. ob 18. in 20. uri SILVERADO — ameriški, western Petek, 12. 6. ob 10. uri Sobota in nedelja, 13., 14. 6. ob 18. in 20. uri PRISMUKNJENCI — nora ameriško-kanadska komedija o štirih fantih katerih glavna stvar je seks, šola pa jim dela velike probleme. Morali bi končati šolo, največji nasprotnik pa jim je ravnatelj, ki obužuje profesorico francoščine ... Ponedeljek, 15. 6. ob 10. uri Ponedeljek in torek, 15., 16. 6. ob 18. in 20. uri SOSTANOVALKE — ameriški, erotski. V gl. vi.: Samantha Fox Sreda, 17. 6. ob 10. uri Sreda in četrtek, 17., 18. 6. ob 18. in 20. uri ZAKON PESTI — ameriški, akcijski triler. V gl. vi.: Tommy Lee Jones KINO DOM KULTURE VELENJE DO SEPTEMBRA PREDVAJAMO FILMSKE PREDSTAVE SAMO OB ČETRTKIH. Četrtek, II. 6. ob 20. uri SILVERADO — ameriški, vvestern. V gl. vi.: Ra-vin Klain RESTAVRACIJA MERX GORICA Petek, 12. 6. ob 20. uri PRISMUKNJENCI - ameriško-kanadska komedija. LETNI KINO NA JEZERU v sredo, 17. 6. ob 21. uri (LE OB LEPEM VREMENU.) KINO ŠOŠTANJ Sobota, 13. 6. ob 18. uri SILVERADO — ameriški, western. Nedelja, 14. 6. ob 18. in 20. uri MURPHIJEV ZAKON - ameriški, kriminalka. Ponedeljek, 15. 6. ob 20. uri PRISMUKNJENCI - ameriško-kanadski, komedija. Sreda, 17. 6. ob 20. uri SOSTANOVALKE - ameriški, erotski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 12. 6. ob 20. uri MURPHIJEV ZAKON - ameriški, kriminalka Torek, 16. 6. ob 20. uri PARK JE MOJ - ameriško-kanadski, triler. 10. stran * flclS G9S OD TU iN TAM titovo velenje -k 11. junija 1987 20.—21. junija v Djakovici 14. srečanje mladih delavcev Gorenja Mladinci iz delovne organizacije Gorenje Elektromotori Dja-kovica v SAP Kosovo bodo prihodnjo soboto in nedeljo, 20. in 21. junija gostitelji že tradicionalnega srečanja mladih delavcev Gorenja. " Letošnja manifestacija bo že štirinajsta, udeležilo pa se jo bo, kot računajo, okrog 250 mladih iz vseh Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti. Udeleženci srečanja si bodo ogledali proizvodnjo v Gorenju Elektromotori, obiskali bodo druge delovne organizacije v Djakovici ter si ogledali tamkajšnje kulturne in zgodovinske spomenike. Na programski seji Koordina- cijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD, ki bo 21. junija, pa bodo podrobno spregovorili o položaju, problemih in nalogah mladih, tako v posameznih delovnih organizacijah kot v celotnem poslovnem sistemu. V tej zvezi bodo namenili posebno pozornost zaposlovanju, kadrovski problematiki, samoupravni in poslovni preobrazbi posameznih delovnih organizacij in celotnega poslovnega sistema ter drugim problemskim vprašanjem. Organizatorji so na 14. srečanje mladih delavcev Gorenja povabili tudi predstavnike družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Djakovica in SAP Kosovo. Ljubljanska Nama—Titovo Velenje Premočna zmaga gostiteljev Vsako leto imajo delavci vseh temeljnih organizacij ljubljanske Name športna srečanja v šahu, namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu, odbojki in krosu. Srečanje je vsako leto v drugem kraju, v tistem pač, kjer je sedež ene od sedmih Naminih veleblagovnic. Letošnje srečanje, že samo po vrsti, je organizirala velenjska Nama, ki je gostila 150 udeležencev tega zanimivega tekmovanja. Igre so bile na Centru srednjih šol v Titovem Velenju in niso bile nič manj razburljive kot na prejšnjih srečanjih. Vsi tekmovalci so se izredno trudili, da bi dosegli kar najboljše rezultate in najboljšo uvrstitev za svojo ekipo. V posameznih panogah se vse do konca ni vedelo kdo bo zmagovalec. Lep primer za to je mali nogomet, saj je bil zmagovalec znan šele po streljanju se-demmetrovk. K pravemu športnemu razpoloženju je prispevalo tudi lepo sončno vreme, zato tudi navijačev ni manjkalo. Seveda srečanje nima zgolj športnega značaja, gostitelj je vsem udeležencem pripravil prijetno dobrodošlico z ogledom znamenitosti mesta. Sklepna prireditev letošnjih športnih poletnih iger je bila v restavraciji velenjske Name, na kateri so razglasili rezultate in podelili diplome ter pokale. V šahu so bili najboljši Ljubljančani, tretji pa Velenjčani: tudi v namiznem tenisu so bili gostitelji treni, zmagali pa so tekmovalci iz Žalca; v streljanju je zmagalo Kočevje, domačini so bili drugi, so pa bili zato prvi v malem nogometu, slavili pa so tudi v krosu in ženski odbojki. V skupni razvrstitvi so bili daleč najuspešnejši športniki Velenjske veleblagovnice, drugi so bili Žalčani in tretji Ljubljančani. B. Mugerie MS* "trn. H iJllSS- lirJi&ii Po naporni odbojki še na kros Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje s«; MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA ZADRUGA MOZIRJE TZO KMETIJSTVO UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI Zgornjesaviniska kmetijska zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 12. junija dalje do razprodaje pri kooperantki Mariji SPENDE, Prihova 32, Nazarje Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali nadaljno rejo. Cena za kokoš je 800,— din. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja Vzgojno varstvenega zavoda Velenje objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1—6 vzgojiteljic za določen čas (1 leto) 2.-6 vzgojiteljic za določen čas (4 mesece) 3.-6 varuhinj za nedoločen čas 4.-2 varuhinji za določen čas (4 mesece) Pogoji: — pod točko 1 in 2: končana srednja vzgojiteljska šola — pod točko 3 in 4: končana šola za varuhinje ali srednja vzgojiteljska šola. Prijave pošljite na komisijo za delovna razmerja Vzgojno varstvenega zavoda Velenje, Prešernova 3, v roku 15 dni. Uspešni v Slovenj Gradcu Člani tekaške sekcije Gorenje so konec prejšnjega tedna sodelovali na IV. uličnem teku in malem maratonu v spomin Janka Gregoriča, znanega predvojnega kolesarja v Slovenj Gradcu. Cicibani in pionirji so se udeležili uličnega teka, starejši člani in veterani pa malega maratona in trimskega teka. Med najuspešnejšimi je tokrat bila članica Danica Čerče, ki je v teku na 21 km osvojila odlično drugo mesto. Na težavni preizkušnji, saj velja slovenjgraški maraton za enega najtežjih pri nas, so se dobro izkazali tudi vsi preostali udeleženci. Ljubitelji tekov se bodo že to soboto lahko pomerili na gozdnem teku v Mislinji, 23. junija pa Smučarsko skakalni klub Velenje Obetavni načrti Velenjski smučarsko-skakalni klub gradi na pobočju ob velenjskem gradu sodoben mednarodni smučarsko-skakalni center. Želimo zgraditi objekte, ki bodo v ponos prebivalcem Titovega Velenja. Na njih bodo vadili in tekmovali domači in tuji skakalci. Želimo tudi vzgajati vrhunske športnike, pridobiti status mednarodnega skakalnega centra in prirejati mednarodne tekme, razširjati športni turizem in izkoristiti naše gostinske in turistične zmogljivosti, predvsem pa nuditi prebivalcem Titovega Velenja priložnost za oddih na pobočju nad mestom in užitke ob gledanju skokov skozi vse leto. Vodstvo kluba si prizadeva, da bi bii skakalni center zgrajen do leta 1988, zato za letos načrtuje vodovod in elektrifikacijo ter zgraditev 75 — metrske skakalnice s plastično snovjo. V počastitev dneva rudarjev bomo 2. julija zvečer pripravili nočno tekmo. 4. oktobra bo v počastitev praznika občine Velenje otvoritev 75-metrske plastične skakalnice, na otvoritveni tekmi pa bodo sodelovale reprezentance šestih držav. Skakalnico gradimo s pomočjo pla-niškega komiteja, organizacij združenega dela občine Velenje, mladine Titovega Velenja in z udarniškim delom članov kluba. Člani smo se obvezali, da bomo v tem letu opravili po 200 ur udarniškega dela. Kljub temu nas je premalo, da bi vse zmogli sami. Zato prosimo občane Titovega Velenja, da nam priskočijo na pomoč in nas podprejo v naših prizadevanjih. Zgradimo center s skupnimi močmi. Potem bo še bolj naš in bomo lahko resnično ponosni nanj. V njem bodo rasli tekmovalci, ki bodo ponesli ime našega mesta v svet. Udarniško delo organiziramo vsak delavnik od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 13. ure. Člani kluba pričakujemo udeležbo, saj vemo, da je bil večji del našega mesta zgrajen s prostovoljnim delom. Smučarsko-skakalni klub na olimpijskem maratonu na 10.000 m v Varaždinu. Za varaž-dinsko prireditev, ki bo v sklopu Univerziade in ena izmed petih po vseh celinah sveta, se je prijavilo kar 22 članov tekaške sekcije Gorenje. Na ta način bodo člani tekaške sekcije, ki združuje ljubitelje tekov iz različnih delovnih organizacij iz Titovega Velenja in Šoštanja, prispevali svoj delež k proslavitvi dneva mednarodnega olimpijskega komiteja, 23. junija, z geslom, pomembno je sodelovati. hj. preprosto plačevanje večjih zneskov V zlatih časih je bil čas denar. Danes je zlato. Prihranite čas, plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem, ki poslujete z večjimi zneski. Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu. V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za: plačilo kupljenega blaga; plačilo opravljenih storitev; poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji. Certificirani ček boste spoznali po njegovi zlati barvi. /O ljubljanska banka ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE TEMELJNO DELO O SLOVENIJI IN SLOVENCIH 12+1 knjiga • 5600 strani • 8000 stvarnih gesel • 6000 biografskih gesel • 4000 barvnih ilustracij • 6000 črno-belih ilustracij • Vezava: temno modro usnje z zlatotiskom • Format: 21X29 cm V dvanajstih knjigah bo prikazano vse, kar se je od pradavninc in prav do danes dogajalo na slovenskem etničnem ozemlju, trinajsta knjiga pa bo dala pregled imen in različnih pojmov v enciklopediji. IZPOLNJENO NAROČILNICO POŠLJITE na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 Ljubljana, prodaja po pošti. HVALA ZA NAROČILO! NAROČILNICA ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ES 2340 00000 DA, naročam 13 knjig 0 0 0 0 0 0 7 1 0 1 0172105 ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE 1. knjiga izide novembra 1987 Cena prve knjige A - Ca je 32.800 din (samo do 1. 10. 1987) Priimek____________________ Ime________________* Ulica__ Knjigo bom plačal(a): □ po povzetju, ob prejemu knjige .Poštna številka. PRVA KNJIGA ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE bo izšla novembra 1987. Imela bo 1137 gesel (590 stvarnih in 538 imenskih). Opremljena bo z več kot 900 barvnimi in črno-belimi ilustracijami; med temi bo 74 portretov, 29 zemljevidov, 172 slik z likovnega področja in 31 diagramov. UGODNOSTI V PREDNAROČILU NAROČNIKOM ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE, ki bodo odposlali izpolnjeno NAROČILNICO in plačali prvo knjigo najkasneje do 1. oktobra 1987, jamčimo najmanj 30% nižjo ceno tudi pri vseh naslednjih 12 knjigah enciklopedije. Izhajale bodo v enoletnih presledkih. PREDNAROČNIŠKA CENA PRVE KNJIGE je 32.800 din in velja do 1. 10. 1987. Dajo boste dobili po tej ugodni ccni, jo bo treba do 1. oktobra letos tudi plačati v enem ali več obrokih. Prej ko boste enciklopedijo naročili, v več obrokih boste lahko prvo knjigo odplačali. Po 1. oktobru bo knjiga najmanj 30% dražja. Cene za naslednje knjige bomo določali ob izidih, naročniki pa bodo v začetku leta prejeli račun in položnice za odplačevanje knjige, ki bo izšla istega leta. V zaporednih mesečnih obrokih glede na mesec sklenjenega naročila: □ naročilo v juniju (5 obrokov) □ naročilo v juliju (4 obroki) □ naročilo v avgustu (3 obroki) □ naročilo v septembru (2 obroka) □ v enem obroku, najkasneje do 1. 10. 1987 Ta naročilnica zavezuje naročnika in založbo. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. Sporočite nam vsako spremembo naslova! Št. osebne izk.: I I I I | | | Izdane pri:______ Zaposlen(a): Datum: 11. junija 1987 it titovo velenje NAŠ OBVESCEVALEC nas čas ★ stran 11 KOLEDAR Četrtek, i i. junija - zali ka PETEK, 12. junija - ADELA SOBOTA, 13. junija - ANTON NEDELJA, 14. junija - ME TOD PONEDELJEK, 15. junija -VID TOREK, 16. junija - JOŠT SREDA, 17. junija - BOGDAN Mali oglasi TRAKTOR FERGUSON, 30 konjev —(angleški), prodam za 150 SM. Telefon 853-260. IŠČEM ORGANISTA (Kla-virska harmonika), Danijel Konec, Ljubljanska 29, Ce-lje" VELENJČANA VZAMETA V NAJEM GARSONJERO ali manjše stanovanje v Titovem Velenju ali okolici. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dobra plačnika«. SPALNICO IN DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Telefon 854-140, od 19. do 20. ure. PRODAM INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer. Telefon 853-321, int. 765. POCENI PRENOČIŠČE IN ZAJTRK vam nudim. (3500 din) Telefon 857-682. ŠOTOR ZA 4 OSEBE PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 853-574, po 21. uri. PLASTIČNE RULETE IN ŽALUZIJE izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. IŠČEMO BAS KITARISTA ZA IGRANJE V ANSAMBLU. Starost do 18 let. Vse informacije po telefonu 754-392 ali 882-797. JEEP WILL'S Z VGRAJENIM DIESEL MOTORJEM MERCEDES 180 prodam. Kličite Ledinek, telefon 882-497, po 16 uri. PRODAM MOTORNO KOLO TOMOS BT-50 in radio kasetofon »Fisher« 2 x 15 W, z deklaracijo, oboje staro 1 leto. Telefon 882 482, popoldne. DIANO 6, letnik 1979, obnovljeno, z dodatno opremo in rezervnimi deli, prodam. Ar-zenšek, Šalek 88, stanovanje 16, Titovo Velenje. OTROŠKI VOZIČEK MODRE BARVE ter barvni TV »Fisher«, ekran 67, star eno leto in pol, prodam. Arzen-šek, Šalek 88, Titovo Velenje. HLADILNIK GORENJE, 125 litrov in glasbeni center Gorenje z zvočniki, prodam. Franc Golobinek, Kraigherjeva 8 a, T. Velenje. Telefon 857-244. HIŠO V TITOVEM VELENJU PRODAM. Telefon 858-094, od 14. do 16. ure. PRODAM TRI SONČNE KOLEKTORJE IN 200 liter-ski bojler, nov. Peter Podgoršek, Rečica 27, Šmartno ob Paki. PRENOSNI ČB TV SPREJEMNIK Z RADIOM, Gorenje Koerting, premer ekrana 36 cm, star 1 leto in pol prodam. Telefon 884-175, od 15. ure dalje. HIŠO V KAVČAH PRODAM. Štefan Videmšek, Veljka Vlahoviča 57/3, Titovo Velenje. FIAT 126 P ugodno prodam. Prevoženih 35.000 km, letnik 1983. Telefon 884-072. PRODAM BARVNI TV GORENJE po ugodno ceni. Telefon 856-428. ZAZIDALNO PARCELO V OKOLICI TITOVEGA VELENJA prodam. Telefon 853-717 popoldan. DIANO-6, letnik 1977, prevoženih 66.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 857-635. MOTORNO KOLO TOMOS BT 50 star 3 mesece prodam. Telefon 853-317, dopoldne. KOMBI ZASTAVA 430 TK ugodno prodam. Telefon 854-967. ZASTAVA 101, letnik 1986, otroški voziček in novo 120 basno harmoniko ugodno prodam. Telefon 855-631. ZDOMCI IN LASTNIKI HIŠ NA RUŠNEM PODROČJU, POZOR! 6 km iz Titovega Velenja prodam dvostanovanjsko hišo s 33 a zemlje, primerno za kmetijsko dejavnost ali obrt. Možnost zamenjave in doplačila za stanovanje ali atrijsko hišo v centru mesta. Telefon 888-237. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO IN LEŽIŠČE primerno za otroško sobo. Telefon 858-187 po 20. uri. FIAT 126 P PRODAM, letnik 1979, registriran do maj 1988. Telefon 855-273. ŠOTOR INDUPLATI LO-VRAN za 4 osebe prodam. Telefon 857-662 popoldne. ZASTAVO 750 SE, letnik 1981, 38.000 km, registriran do februarja 1988. Telefon 856-664. NOVE BLATNIKE, prednje in zadnje — za Citroen GS ugodno prodam. Informacije dopoldan na številko 853-576 — popoldne in zvečer na 857-248. VESPO TX-200 E, letnik avgust 1984, temno kovinske barve, prevoženih 7000 km, ugodno prodam. Telefon 855-761. DVOREDNI PLETILNI STROJ SINGER ugodno prodam. Telefon 857-607 popoldan. SOBO IN HRANO DOBI ŽENSKA, ki je pripravljena pomagati starejši osebi v dopoldanskih urah. Telefon 856-880. »FEROTHERM« TRAJNO ŽAREČO PEČ za centralno ogrevanje 50.000 cal. novo prodam. Telefon 831-213. AUDI 80, letnik 1974, generalno obnovljen motor prodam. Pavlin Mozirje 321. DEŽURSTVA Dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 13. in 14. junija — dr. Vesna Pupič, Kidričeva 17, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti doma. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 12. do 19. junija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje telefon 858-704. Kruta je usoda. ki posega tam. kjer je najmanj zaželena. V SPOMIN 10. junija je minilo 1 leto odkar nas je za vedno zapustila Štefka Pire z Jenkove 43 v Titovem Velenju z ljubeznijo v srcu se te spominjamo, draga Štefka! VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI Ljubezni zarje vse se večerijo, v brezbrežne dalje mi oči strmijo, za zmirom si bo v njih srce spočilo skrivnost vsega tam prešume svetovi. Cene Vipotnik ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Antona Ajnika 29. 5. 1926-30. 5. 1987 iz Titovega Velenja se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem in godbi za zapete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujemo se TGO Gorenje, Integralu Prevalje, Postaji milice, krajevni skupnosti Konovo, zvezi borcev, lečečim zdravnikom dr. Zičkarju, dr. Kikcu, dr. Zuberjevi, dr. Kotnikovi in dr. Budni, medicinskim sestram internega oddelka in bolnišnici Slovenj Gradec, kororarna enota in dežurnima Lešnik in Toporiš in sosedom Župančičeve ulice za njihovo pomoč. Žalujoči: žena Malči, hčerka Alenka z možem, sin Matjaž in vnuki Miloš, Marko in Matjaž. gorenje glin nazarje Gorenje — QLiN Nazarje Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi določil statuta Delovne skupnosti skupnih služb in sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA ter objavlja dela in naloge, ki so vezana na reelekcijo: 2. VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: pod 1. — višja stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnejših del in nalog pod 2. — višja stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Pri izbiri kandidata pod 1. bo delavski svet upošteval tudi to, da ima kandidat organizacijske sposobnosti in je uspešno opravljal dela in naloge v preteklem obdobju ter da je družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti, občini ali širše in s svojim celovitim strokovnim delom ter moralnim vzgledom bistveno prispeva h krepitvi in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Za opravljanje razpisanih in objavljenih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za 4 leta. Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana in objavljena dela in naloge v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenje GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, z oznako na ovojnici: »Prijava za razpis« oz. »Prijava za objavo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem postopku. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in opa Mirka Hostnikarja rojenega 19. 7. 1919 se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Polesu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, dr. Hribarjevi in patronažni sestri Zdravstvenega doma Titovo Velenje, delovnim organizacijam RLV, EKO in hotelu Paka, pevcem in govornikom, stanovalcem Kersnikove 1 ter duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Mirko z ženo Bojano, hčerka Majda z možem Dušanom, vnuka Gregor in Marko ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame Ljudmile Štern iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala velja DO TGO Gorenje, govornikom Gorenja, Do REK APS in Družbeni standard ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerki Irena in Cvetka ter sinova Edi in Srečko z družinami. Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. (narodna) ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega brata in strica Alojza Klinarja iz Rečice ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali, vsem za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja. Hvala duhovnikoma za opravljen obred in lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, šolskemu prijatelju Ivu Rakunu in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Učenci prvih razredov srednjih šol so se že šestič srečali na republiškem tekmovanju v znanju fizike. Tokrat je bilo tekmovanje v Titovem Velenju na Centru Srednjih šol. V soboto, 6. junija, so na Center prišle ekipe iz cele Slovenije. Skupaj 112 učencev. Najprej so v dvojicah tekmovali v reševanju pisnih nalog, kjer se je najbolje izkazala ekipa iz Nove Gorice. Tudi Velenjčani so se dobro odrezali. Med 56 ekipami sta se učenca Mitja Kolšek in Klemen Čas uvrstila na 9. mesto. Milan Meža in Aleš Sabla-tnika pa na 12. mesto. To je lep uspeh, saj so bile ekipe na vrhu zelo tesno skupaj. Štiri najboljše so se pomerile še v javnem tekmovanju. Po dokaj izenačeni borbi je zmagala ekipa Srednje šole za elektroniko iz Ljubljane. Organizator tekmovanja je bilo Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije s svojo komisijo za popularizacijo fizike. Priprave in izvedbo tekmovanja je izpeljal Aktiv matematikov in fizikov na Centru srednjih šol ob pomoči učencev. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem sta prevzela Gorenje in TEŠ, saj je bila tema finalnega dela »Energija in njena uporaba«. Pred javnim delom tekmovanja so si tekmovalci ogledali Termoelektrarne Šoštanj, kjer so jih podrobno seznanili s proizvodnjo električne energije, problemi rudnika in ekologije. Za tekmovalce in njihove mentorje je TEŠ organizirala kosilo. Gorenje in Center srednjih šol sta za štiri najboljše ekipe in njihove mentorje prispevala lepa darila. nagrajeni so bili tudi ostali dobro uvrščeni tekmovalci in gledalci, ki so uspeli odgovoriti na zastavljena vprašanja. Tekmovanje je podprla tudi občinska izobraževalna skupnost. Društvo matematikov, fizikov in astronomov bo za najboljše organiziralo Poletno šolo fizike, učence so povabili na Institut Jožef Štefan, več učencev je dobilo celoletno naročnino na Življenje in tehniko, Mladino in druge revije — skratka, uspešnim dajemo več kot le papirnato diplomo. Največja nagrada za učence in njihove mentorje pa je njihovo znanje. Fizika je temeljna veda naravoslovja in s tem tudi osnova za vse tehniške vede. Zato tekmovanje ni bilo ozko usmerjeno v določeno disciplino, temveč je zahtevalo širši pogled na pojave in njihovo uporabo. Uspeh učencev je v veliki meri odvisen od njihovega učitelja in mentorja, oba pa sta še pogosto prepuščena sama sebi. Vsem učencem moramo dati možnosti, da se v letih odraščanja čim več nauče. Še posebej pa moramo skrbeti za najboljše, saj bodo čez nekaj let gonilna sila razvoja celotne družbe. Gospodarstvo naše občine se zaveda, da je znanje edina pot razvoja, zato je pripravljeno sodelovati v vzgajanju in izobraževanju nadarjenih učencev. Skupno bomo pripravili še več podobnih akcij, mladim fizikom pa želimo, da s svojim delom nadaljujejo, pa ne le zaradi zunanjih vzpodbud. Mladi duh je najsrečnejši kadar uspe preseči samega sebe. Spodbujamo ga in se veselimo z njim. Miro Trampuš OB DNEVU KRVODAJALSTVA Aktiv darovalcev krvi Gorenje, ki deluje organizirano že petnajst let, redno organizira strokovne ekskurzije za člane aktiva in najzaslužnejše darovalce krvi. Čeprav v množici pripadnikov te humane dejavnosti ni možno vedno pritegniti vseh, ki bi si zaslužili pozornost, pa se je v tem obdobju zvrstilo že mnogo darovalcev in organizatorjev, ki so ob letu izkori stili možnost strokovne ekskurzije in družabnega srečanja. Tokrat, dan po dnevu krvodajalcev so Gorenjčani organizirali strokovno ekskurzijo v bolnišnico Maribor, kjer so si ogledali oddelek za transfuzijo krvi nato pa prisluhnili predavanju vrhunskega strokovnjaka, hematologa, prof. dr. Edvarda Glazerja. Govoril je predvsem o pomenu krvodajalstva ter o bolezni AIDS. V vzdušju, ki po predavanju nikakor ni bilo sproščeno, so darovalci krvi nadaljevali pot proti Lenartu, kjer so preživeli družabno popoldne. Pri organizaciji so jim v precejšnji meri pomagali organizatorji krvodajalstva iz Elektro-kovine Maribor s katerimi Gorenjčani sodelujejo že nekaj časa. Jože Miklavc Slovenska kuhinja nekoč in danes V petek, 5. junija, je Kulturni center Ivan Napotnik — galerija organiziral dan na temo »Slovenska kuhinja nekoč in danes«, ki se je pričel ob 10. uri s predavanjem in posvetovanjem na to temo. V prvem delu je kuhinjo v etnološkem pogledu in ob diapo zitivih predstavil dipl. etnolog Vito Hazler z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. V drugem delu pa je vlogo in razvoj kuhinje posredoval dipl. oblikovalec Janez Smerdelj iz Sektorja za oblikovanje v Gorenju. Po obeh izčrpnih in strokovnih predstavitvah se je odprla živahna razprava. Pretežno so sodelovali etnologi, oblikovalci, umetnostni zgodovinarji in zgodovinarji. Pogrešali smo tu še arhitekte. Ker upamo, da to ne bo zadnje posvetovanje, pričakuje- mo v bodoče širši krog udeležencev, ne samo strokovnega področja. V popoldanskem času pa je bil organiziran ogled Kavčni-kove dimnice v Zavodnjah, ki je nedvomno ena najstarejših lesenih stavb na Slovenskem in se je po čudnem naključju ohranila skozi stoletja, saj strokovnjaki predvidevajo datacijo okoli 17. stoletja. Ob 18. uri so v prostorih knjižnice odprli razstavo na temo kuhinje. Sestavlja jo etnološki in oblikovalski del. Razstavljeni so fotografski in dokumentarni materiali ter eksponati. Glede na zelo poljudno tematiko pričakujemo številne obiskovalce. Verjetno je že čas, da se osvestimo, da oblikovanje, predvsem pa etnologija nista posebnosti v človekovem življenju, temveč njuna elementarna in nujna dejavnika, ki ju srečujemo v boljši ali slabši rešitvi na vsakem koraku. Pridite torej na razstavo, če ste že bili ob otvoritvi zadržani! Milena Koren-Božiček MILIČNIKI SO ZAPISALI VLOM V BREZCARINSKO PRODAJALNO 26. maja malo pred eno ponoči so neznani storilci razbili izložbeno okno brezcarinske prodajalne M duba v Titovem Velenju. Odnesli so videorekorder, več ročnih ur in druge tehnične predmete, vredne okoli 10 milijonov dinarjev. TATVINE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM NA POHODU Pomladi in poleti seje prijetno voziti s kolesi in kolesi z motorjem, mnogi pa očitno mislijo, da jih lahko puščajo na velenjskih ulicah nezavarovane, potem pa so seveda neprijetno presenečeni, ko se vrnejo s kratkega opravka, pa njihovega prevoznega sredstva ni več. Nepridipravi so pogosto kos tudi ključavnicam, zato previdnost ne bo ddveč. Pa še na nekaj velja opozoriti! Zapomnite si številko svojega kolesa oziroma kolesa z motorjem, saj bo tako verjetnost večja, da ga dobite nazaj. Prejšnji teden je ostalo brez prevoznih sredstev precej občanov. Med drugim je izginilo kolo Karla K. z ulice Veljka Vlahoviča, kolo z motorjem Katarine P. z Jurčičeve ceste in kolo z motorjem Marjana P. z Graškogorske ceste. Rokomet — pionirke tretje v republiki V nedeljo je bilo v Kočevju sklepno tekmovanje republiškega prvenstva v rokometu za mlajše pionirke. Nanj so se uvrstile ekipe Kočevja, Velenja, Pirana in Mlinotesta. Mlade Ajdovke so prikazale najboljšo igro in premagale vse nasprotnice. Velenjčanke so premagale Piran s 16:8, izgubile pa s Kočevjem 10:13 in Ajdovščino 10:15. V velenjskem taboru z uvrstitvijo niso zadovoljni, saj so pričakovali več. Vsekakor so Velenjčanke igrale slabše kot zmorejo, v njihovih vrstah pa je nekaj obetavnih igralk. Nastopile so: Hrast, Tamše, Draganovič, Oder, Ko-tič, I kič, Jan, Hudej, Razbornik, Bo-kur, Gorogranc in Jagodič. Elkroj:Železničar 3:1 Nogometaši Elkroja so se že pred nekaj koli rešili izpada in tako izpolnili osnovni cilj v prvem letu tekmovanja v slovenski nogometni ligi, za goste iz Maribora pa je bila ta tekma najbrž že odločilna in se ne bodo mogli več rešiti izpada. Igra je bila obojestransko slaba in raztrgana, vseeno pa vsaj malo zanimiva zaradi številnih priložnosti, ki so jih ustvarili nezanesljivi obrambni igralci in večino zapravili nespretni napadalci. V prvih minutah so domačini dvakrat zadeli vratnico, gostje povedli iz hitrega na-prostnega napada, igralci F.lkroja pa takoj zatem izenačili. V 60. minuti je Marinček povedel domače v vodstvo, ob tem pa je bil zaradi nešportnega vedenja izključen Mlakar. Tudi z igralcem manj se gostje niso predali in so bili nekaj časa celo nevarnejši v napadih. Kljub temu je Marinček dosegel še svoj drugi zadetek, proti koncu pa je gostom vendarle zmanjkalo moči, vendar jih je hujšega poraza rešil njihov vratar z nekaj odličnimi posredovanji. V zadnjih trenutkih je sodnik Zalar izključil še drugega gostujočega igralca Kitica. Prvi zadetek je za Elkroj dosegel Remic, ostala dva pa kot že rečeno Marinček. Nogometaši Elkroja so sedaj na nepričakovanem 6. mestu, v prihodnjem kolu pa bodo gostovali v Ljubljani proti istoimenskemu moštvu, ki je s točko več mesto pred njimi. Rudar:Kovinar 2:3 Vsi tisti gledalci — bilo jih je približno 350 — ki so prišli na nedeljsko srečanje Rudarja z mariborskim Kovinarjem, so doživeli novo razočaranje. Kakšna je to ekipa, ki ne more premagati niti zadnjega na lestvici, so se mnogi spraševali, in dodajali »dolgo me ne bo več na igrišče ob Jezeru«. Se bo kdo zaradi tega zamislil? Gostje, čeprav že z eno nogo v drugi ligi, so bili veliko boljši in zasluženo nadigrali Rudarjeve igralce. Če bi bil še kakšen zadetek več v domači mreži ne bi bil nezaslužen. Velenjčani so ponovili stari značaj. Ko so izgubljali, so vse preveč govorili, namesto da bi igrali. Samo znanje, če ga je nekaterim še kaj ostalo, pa seveda ni dovolj. Brez srčnosti ne more biti zmage. To pa so pokazali le nekateri igralci. Zadetka za domače je dosegel kapetan Jalušič. Po polčasu so gostje vodili z 1:0, nato so domači izenačili, pa gostje spet povedli, novo izenačenje in pred koncem še en zadetek Kovinarja. V nedeljo bo Rudar gostoval v Ljubljani, kjer se bo pomeril s Slovanom. Kadeti Šoštanja zmagali v Celovcu Na 7. tradicionalnem rokometnem turnirju v Celovcu so kadeti Šoštanja tokrat prvič slavili in osvojili prehodni pokal. Zbrali so sicer enako število točk kot domači KAC, prvi pa so bili zaradi boljše razlike v zadetkih. S KAC-om so igrali neodločeno 14:14 (4:6), z italijansko ekipo San Dona izgubili s 17:27 (9:9), premagali pa We-ilheim s 25:9 (12:4) in Ptuj s 25:14. Nastopili so: Radšel, Delakorda, Jančič, Svečko, Ovniček, Terglav, Zaje, Bizjak, Rehar, Krejan, Rozman in Borovnik. Rokometašice ERE Šmartno Spet v slovenski ligi Obe ekipi ERE Šmartna — nogometaši in rokometašice so začeli pravkar končano tekmovalno sezono z željo, da se z dobro igro uvrstijo nazaj v slovensko ligo. Dekleta so jo izpolnile in v Šmartnem bodo znova gledali boljšo rokometno igro, fantje pa bodo morali še počakati. Morda bodo dovolj dobro zaigrali že v naslednji prvenstveni sezoni. V zadnji prvenstveni tekini v soboto so se šmarške igralke sestale s so-vrstnicami ravenskega Fužinarja. Domača dekleta so bila skorajda za razred boljša in po tekmi je bilo veselje veliko. Bojan Kladnik, predsednik kluba je o ponovni vrnitvi v slovensko ligo dejal: Po izpadu iz nje smo si seveda dejali, da se moramo čimprej vrniti nazaj. F.kipo smo okrepili z dvema starejšima igralkama, to je Dobrilo Go- lit. ki je postala hkrati tudi trenerka in Frangeševo. Ti dve igralki sta vnesli v mlado ekipo izkušnje. Na pravkar končano prvenstvo smo se zelo dobro pripravljali, ob polovici sezone nam je kot svetovalec priskočil na pomoč še Franc Ramskugler nekdanji naš trener in vse se je odvijalo tako kot smo želeli. Imeli smo resda tudi finančne težave, toda po prevzemu pokroviteljstva F.RE nad nogometaši in rokometašicami smo se rešili tudi te stiske. Tako sezono uspešno končujemo. V prvi sezoni bo naš edini cilj obstanek, nato pa bomo merili na sredino lestvice, da bi si ekipa zagotovila stalno mesto v tej ligi, da bi lahko mirno vzgajali lastni igralski kader. »Veselje igralk ob tem uspehu nam je prenesla kapetanka Jelka Trobina: Dekleta smo zelo vesele tega uspeha. Brez hvale lahko trdim, da smo ga za- služile, saj smo zelo dobro igrale. Od 20 tekem smo kar 18-krat zmagale, izgubile le z Dravo v Ptuju in eno srečanje igrale neodločeno (z Velenjem). Vse si želimo, da bi uspešno zastopale velenjsko občino v prvi slovenski ligi.« Takole pa je o uspehu spregovorila trenerka Dobrila Golič: »Naša želja in upanje je, da bi več kot eno sezono igrale v slovenski ligi, v katero smo se uvrstile po izredno dobri igri skozi vse prvenstvo. Za odtenek smo bolje igrale v jesenskem delu prvenstva, saj smo izgubile le eno točko, spomladi pa smo bile kot ekipa neko-liko slabše, ker smo igrale brez poškodovanih sester Bole. Ob tem uspehu se moram zahvaliti upravi kluba za nenehno skrb za ekipo in tudi gledalcem, ki so nas vseskozi bodrili in nam s tem tudi pomagali k dobri igri.« (VOSi Aluminij: ERA Šmartno 1:1 Za domačine je bila tekma zelo pomembna, vendar jim osvojena točka ne zagotavlja obstanka v območni ligi, saj je vse odvisno od razpleta v slovenski nogometni ligi. Tudi v tem primeru imajo prav malo možnosti, saj sta v slovenski ligi v najslabšem položaju prav oba mariborska ligaša. Povedli so domačini s strelom z enajstih metrov, prav tako z najstrožjo kaznijo pa je izenačil Tomažič. Tekmovanje v območni ligi je sklenjeno. Nogometaši Šmartnega so osvojili drugo mesto, v slovensko ligo pa se je uvrstil Steklar iz Rogaške Slatine in to po dvajsetih letih. Pohod v Matkov škaf Planinsko društvo Solčava in ZTKO Mozirie prirejata vsakoletni pohod v Matkov Škaf v NEDELJO, 14. junija 1987. Zborno mesto bo ob 8. uri pred gostiščem »ŽOHAR« v Logarski dolini. Cesta je za osebna vozila prevozna do lovske koče LD Solčava v Matkovem kotu. Skupen odhod v Škaf je ob 9. uri. Od lovske koče do Škafa je približno 1 I '2 ure hoda. Pot ni zahtevna, priporočajo pa smučarske palice in dobro obutev. Pred Mrzlo Goro je približno 20 metrov snega. Po pohodu bo pri lovski koči planinsko rajanje, za jedačo in pijačo bodo skrbeli solčavski lovci! VABLJENI! Vabilo Iniciativni odbor Rdečega križa krajevne skupnosti Šmartno v Titovem Velenju vabi na ustanovno skupščino krajevne organizacije RK, v četrtek, 18. junija, ob 18.30 v avli osnovne šole Veljka Vlahoviča. Zaradi pomembnosti organizacije RK doma in v svetu pričakujemo, da se bo skupščine udeležil vsaj en član gospodinjstva. Ob koncu skupščine bo dana tudi informacija o priključku na kabelsko TV. PODLEGLA POŠKODBAM Na Partizanski cesti v Titovem Velenju se je pripetila 28. maja malo po 22. uri huda prometna nesreča, ki je terjala življenje dvaindvajsetletne Majde Podvra-tnik. Majda Podvratnik je šla po desni strani ceste iz smeri Titovega Velenja proti Šoštanju. Za njo je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 201-802 Milan Justin (1959), ki jo je zadel in jo zbil po cestišču. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Majda Podvratnik med prevozom v Zdravstveni dom podlegla. VZVRATNO NA GLAVNO CESTO Voznik osebnega avtomobila C'E 194-233 Franc Višnar (1948) je peljal 3. junija malo pred 17. uro vzvratno s ceste Janka Ulri-ha na prednostno cesto. Takrat pa je po tej cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem Aleš Stropnik (1972), ki se je hotel izogniti osebnemu avtomobilu, vendar mu to ni uspelo. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se voznik kolesa in njegova sopotnica Ines Stropnik (1972) lažje telesno poškodovala. OPOREČNA HRANA? V velenjskem zdravstvenem domu je iskalo zdravniško pomoč 14 delavk popoldanske izmene Gorenja, ki so 28. maja malicale v njihovih obratih družbene prehrane. Zaradi suma oporečne hrane, je sanitarna inšpekcija takoj ukrepala, preiska- va pa je še v teku. Balinanje Na lestvici prvenstvene lige šaleške območne balinarske zveze po začetku drugega dela prvenstva še vedno vodi ekipa Trebeliškega. V sedmih kolih so balinarji Trebeliškega ob šestih zmagah in enem neodločenem rezultatu zbrali 13 točk. Z desetimi točkami so na drugem mestu balinarji sozda REK, tretja je ekipa Velenja, četrta ekipa Vegrada, peti je trboveljski Partizan, šesto društvo upokojencev Velenje in sedmi Partizan Žalec. Vegradov balinarski klub je v počastitev dneva gradbincev pripravil tradicionalni turnir, na katerem je nastopilo 12 ekip. Z zmago so prehodni pokal v trajno last prejeli balinarji Lesc, druga je bila ekipa sozda REK. tretji Partizan iz Žalca, četrto mesto pa je osvojilo Trebeliško. Šah Na junijskem hitropoteznem turnirju je z zmago presenetil eden od mlajših igralcev Rajkovič. Vrstni red junijskega turnirja: 1. Rajkovič 9 točk, 2. Goršek 8, 3. Kristan 8, 4. Cvar 7, 5. Matko 6,5 itd. Skupni vrstni red po tem tekmovanju za prehodni pokal: 1. Matko 46 točk, 2. Kristan 37, 3. Goršek 36, 4. Brešer 35, 5. Rajkovič 21 itd. Ekipa Šaleškega šahovskega kluba je tudi letos nastopila na šahovskem festivalu v počastitev dneva mladosti v Pulju ter v osmi festivalni skupini od skupno 26-tih osvojila odlično drugo mesto za Kikindo in pred Slovenj gradcem. Ob zaključku šolskega leta so se srečali člani pionirskih šahovskih krožkov z osnovnih šol Veljka Vlahoviča in Antona Aškerca. Na šestih šahovnicah so zmagali pionirji osnovne šole Antona Aškerca s 4:2. Na posameznem prvenstvu šahovskega krožka na šoli Veljka Vlahoviča je zmagal Tomaž Tanjšek. Š. Cvar Atletske novice Že vrsto let se pionirji 7. in 8. razredov merijo na republiškem finalu za atletski pionirski pokal Slovenije. Na predlog večine območij je atletska zveza Slovenije uvedla enako tekmovanje še za kategorijo 5. in 6. razredov. Po vzorno organiziranem občinskem prvenstvu, na katerem je bilo doseženih vrsta dobrih rezultatov, so altetski delavci pričakovali več kot osem uvrstitev v republiški finale. Na sklepnem tekmovanju, ki je bilo v Ljubljani, smo ugotovili, da se delo z najmlajšimi že obrestuje, saj so velenjski atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov, od tega tri prva mesta. Rezultati: ml. pionirji 300 m: 1 Robi Habjanič, daljava: 7. Robi Kožar; met žogice: 1. Boštjan Jelen, 6. Goran Slatinek: višina: 4. Ernest Kopitar; ml. pionirke — 300 m: 1. Meli-ta Rant; višina: 4. Tanja Hribar. 600 m: 4. Valentina Josič. Atletski klub Velenje že vrsto let sodeluje z atletskim društvom ULC iz Linza v Avstriji. Velenjski atleti so sodelovali že na vrsti tekmovanj v tem zgornjeavstrijskem mestu, ki je tudi uspešen organizator velikih mednarodnih mitingov. Tokrat smo njihove atlete povabili v goste in v ta namen organizirali medklubski miting na sta dionu v Celju, ker velenjska steza za ustrezna tekmovanja ni več primerna. Pri članicah velenjske atletinje niso dosegle nobene zmage, pri članih je na 800 metrov zmagal Sikonja, Velenjčani pa so bili uspešnejši v mlajših kategorijah. Pri pionirkah so na 100 m prva tri mesta osvojile Ranto-va, Borovnikova in Slemenškova. Rantova je bila najboljša tudi na 200 m, za njo pa sta se uvrstili Mrazova in Borovnikova. Velenjska štafeta je zmagala v teku na 4 x 100 metrov, prvi dve mesti pa sta na 800 m osvojili Josičeva in Tišljaričeva. Pri mlajših mladincih in pionirjih je na 100 m zmagal Kovačevič, v daljavo Zep, na 800 m sta bila Pohar in Gorjup prvi in drugi, zmagala pa je tudi velenjska štafeta na 4 x 100 metrov. S. B. LestvjCa Petek, 12. junija, na radiu Velenje 1. DANGER DANGER 2. I WANA DANCE WITH SOME BODY 3. YETI 4. DOCTOR LOVE 5. TAKE IT HIGHER 6. BAD NITE 7. CALIFORNIA TRA1N Silent Circle Whitney Houston Radiorama Latin Lover Larry Greene Frank Stallone Grant Miller Naš predlog za vstop na lestvico: 1. I CONFESS 2. JET AIRLINER Deniece vVilliams Modern Talking Moj predlog Moj naslov _