15. steviM 9 Uahiiani.vsolato ZO. lonoorio 19Z3. Leto lili Izhaja vsak dan ooaolda«, lavaaaaal aadalla la »razalk*. •nseratl s do 9 petit vrst A \ D. od 10—15 petit vrst A 1 D 50 o, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, orekliel petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne porudbs beseda 75 tj. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inbcratni dav k posebej. Vprašanjem glede inseratov na i se prilo!i znamka ta odgover. Up*»TsiitTO „2lov- Maroda' ln Jljrofai tiskar««** 3aallora ulica *t- 5, vrltltćno. — Tel+foa *i- 334. UrsdttUt ffa Slav. IfaraiV' Smf'Ofi oMei AL S, L. nadatro^i« Tala on itav. 34. Dopis t sprijen« ve aoaitiaia ln iiloitaa frsakOTsno* **ar Rokopisov ts na vrsta* v Jugaslavlil vsa dni do Din 1»— * ifiozamsljii navadita d*l Oln 1, naJelle Din 1*25 Postni«ata;artai v ejotovifti. „Slovenski Narod4* velja: v L rjbiiani pO poiti V laezcsiftTS 12 meiecev 120-— Din M4>— Din 216 — 6 • ■ • ■ • « ■ 60 - 72 - . 108- - 3 . • • • ■ • • 30 — s . 54— 1 • - - • • m m 10 — • 12 — 18— Pri morebitnem povišanja se iim tla' ši naročnina doplačati. Novi naročniki na; pošljejo v prvič naročnino ved 10 0*7" P° nakaznici. Na amr» pismena naročila brez posUttve denarja s' ne moremo ozirati. MESTO KONSOLIDACIJE - RAZKROJ. Po svetovni vojni so povsodi splošno pričakovali, da se bo politično življenje pač znatno poživilo in postalo intenzivnejše, da pa bodo življenjske razmere vplivale na to, da bodo iz javnega življenja polagoma izginile vse manjše skupine ter napravile prostor velikim in močnim političnim organizacijam. Napovedalo se je, da bodo v političnem življenju nastopale v bistvu samo tri stranke: močna meščanska, močna agrarna in kot tretja močna socijalistična stranka. Tudi pri nas se je po prevratu zdelo, da bodo male politične organizacije izginile in da dobe politiko v roke samo velike in jake stranke. Začasno narodno predstavništvo je kazalo v resnici to tendenco. Ko pa so se izvršile leta 1920 volitve v ustavotvorno skupščino, se je pokazalo, da se teza o absorbiranju malih političnih organizacij po velikih strankah vendar le nI uresničila. Ne samo, da so prišle v parlament nove male stranke, marveč se je pojavila celo v okrilju velikih strank tendenca po notranjem razkroju. V parlament so predvsem prišli komunisti, s katerimi se preje ni niti računalo. Komuniste so, kakor je znano, nasilnim potom izločili iz državne zbornice. Iz tega dejstva bi se dalo sklepati, da je obstojala v parlamentu samem težnja po čim največji kompaktnosti narodnega zastopništva. Toda ta tendenca je bila samo navidezna. V resnici se je v zbornici povsodi pojavljalo stremljenje po čim največjem razkroju doslej kompaktnih političnih strank. Najprvo je prišlo do razkola med agrarcL Iz prvotno enotnega zemljoradni-škega kluba so Izstopili slovenski samostojni kmetje. Kmalu nato so se razcepili tudi muslimani v dve skoraj enako močni skupini. Nato je prišlo do drugega razdora zopet v okrilju zemljoradničke stranke, iz katere je izstopila Beninova skupina. Bacil razkroja se je med tem lotil tudi radikalne in demokratske stranke. Stojan Protič je izstopil iz parlamentarnega radikalnega kluba in pričel s svojo, službeni radikalni politiki diametralno nasprotno taktiko, seveda ne da bi še oficijelno izstopil iz stranke same. Razkol je nastal tudi med demokrati. Najpre- je so jeli frondirati demokrati iz Južne Srbije, njim je sledila hrvatska dr. Roje - Tomljenovičeva skupina, letos na jesen pa je prišlo do ostrega konflikta med samima voditeljema demokratske stranke Ljubo Da-vidovicem in Svetozarjem Pribiče-vičem. Takšen je bil položaj, ko je lansko jesen nenadoma izbruhnila vladna kriza, ki je zatekla vse politične stranke v splošnem razkroju razven ene — radikalnfe stranke, ki je bila vkljub Protičevemu fronderstvu na zunaj in na znotraj še najbolj kompaktna in vsled tega tudi najmočnejša. Da se je ob koncu koncev tej stranki posrečilo dobiti popolnoma v roke vladno krmilo, se ni čuditi. Uvažtijoč ugodne šanse, ki so se ji obetale v danih razmerah za bodočnost je radikalna stranka težila za tem, da krona poveri njej sestavo volitvene vlade, katere naloga bi bila, da po razpustu parlamenta izvede nove volitve. Zbog kratkovidnosti demokratov je radikalcem ta nakana uspela. Tako so postali gospodarji situacije. Vzpričo takega položaja bi bilo pričakovati, da se strnejo vse ne-radikalne politične skupine v eno fronto ter prično z združenimi silami boj proti radikalni stranki in v njenih rokah se nahajajoči vladi. A kaj vidimo? Povsodi isto razdraganost in razcepljenost strank. O kakšni enotni fronti strank ni ne diha, ne sluha, nasorotno, nroces razkroja v posamnih strankah se razvija veselo dalje, kakor da ftf bil soas Jugoslavije ne v notranii konsolidaciji, marveč v brezštevilnih strankah In skupinah, ki se bore med sabo na življenje in smrt. In vse te stranke zatrjujejo sveto, da ym je prvi in najvišji zakon blagor domovine in da se bore edino za najsvetejše narodne svetinje. Toda to so samo besede in fra^e, delo in delanja kažejo na vse drugo. Ako uvažujemo vse to, moramo priti do zaključka, da nove volitve ne bodo bistveno spremenile konsolidacije v parlamentu. Gospodujoča skupina v zbornici bo slejk^prej ostala radikalna stranka, ki se bo vrnila v parlament vzpričo dejstva, da ima izvedbo volitev v svojih rokah, najbrže znatno ojačena. In njena včerajšnja zaveznica in današnja najljutejša nasprotnica — demokratska stranka? Ako se ji tudi posreči ohraniti vse svoje sedanje pozicije, kar pa je dvomljivo, bo kolrkortoliko oslabljena zbog težkega notranjega spora med njenima nrvakoma Davido-vicem in Pribieev'ćem, ki bo hrez-dvomno buhnil s podvojeno sUo na dan, čim bodo končane volitve. A zemljoradniki? Še pred emm letom so jim prorokovali siiajno bodočnost zlasti v Srbiji in Bosni, da, proglašali so jih celo že za dediče [ posestnega stanja radikalne stranke. In danes? Razbiti v tri ali štiri skupine nimajo prav nobene nade, da bi si mogli priboriti ako ne erospodujočo, pa vsaj uHedno pozicijo. Avspicije za bodočnost torej niso rožnate. Tudi novi parlament bo sestavljen tako, da se ni nadejati, da bi mo^el uspešno delovati Do notranje konsolidacije in do ozdravljenja naših ob:pnTh razmer je potemtakem še vedno daleč, zelo daleč. Zunanjepolitična situacija. PA7MO?JE DO M\DŽAPSTrE.— On^OSATT DO AVSTRI— VPT?AŠ\-NJE NAŠIH niTAVOV N\ AVSTRUSVW UNIVERZAH. — N % F* AD NA NAŠE KOLONISTE V JUŽNI SRBIJI IN BOLGARSKA. — BttfHHfr 19. januarja (Tzv.) Tekom zadnjih dni so se odigrali zunanjepolitični d°g°dki. ki z vso napetostjo za-nimaio naše vodene kroge, kakor tudi vso javnost. Dogodili so se dogodki, v katerih ie naša država zelo angažirana. Glede dogodkov na Madžarskem smo že včeraj poročali ter omemali konferenco budimneš+auskega našega p^slani^a Mi-loievića. Ta je tudi včeraj konferiral z zunanjim ministrom. Na poziv vlade je prispel v Beograd tudi naš tauiAl poslanik Tihomir Popov?«*, da poda poročilo o razmerah in stanui Avstrijske republike. V prvi vrsti je Tihomir Popovič podal zunanjemu ministru poi;*<*TvTa glede obiska avstrijskega kancelarja dr. Seipla v Beogradu. KakoT znano, ie avstrijska vlada izrazila žeffo za obi^k. Naša vlada, razmotri-vafoč razmerie med Avstrijo in Madžarsko, smat-a za umestno, da pride kancelar di\ Seipel v Beograd. Program obiska pa še ni definitivno določen. Gotovo je, da sc tak obisk Izvrši, ker ie potrebno, <*a se vzpostavilo r*enl na^o državo Pn Avc*r"-» ^ormarnl, fs'^n? In «1o-br' od«o?an. Potrebno je, da se rešita neka+era viseča gospodarsko politična vprašnn*a, pa trdi ne^ntera ostaja kulturna in prometna vorašama. Naša vlada bo na konferenci z avstrijskim kau-cefar^ega d*\ Feinlom in f<'cf ruskim zunanjim iiiiiMsttnrn dr. Orfinbergerjem polagala velik interes tudi na to, «fa sc fcr»»»$m»v**flatna nrcU vnrr^arsi« 5f?!'r:ars!vi. V političnih krogih se je snoči raznesla vest. da namerava naša vlada od-poslati v Sofijo clede makedonski;! ko-niilašjv u-timativno noto. Po poročilu listov je v resnici pričakovati, da stori naša vlada tekom današnjega ali jutriš-nj;g dneva primerne korake pri sofijski vladi. Vlada je dalje sklenila na snočni seji ~iinistrskerra sveta, da notuicira poročilo o vpadu makedonskih čet vsem državam. — Budimpešta, 18. januarja (Izv.) Napoloficijelno objavljajo rezultat preiskave zavezniške komisije o romun-sko-madžarskem obmejnem incidentu. Poročilo veli: Zavezniška komisija, ki je imela nalogo preiskati incidente na ro-munsko-madžarski meji je konstatirala, ('a vlade kot tako ne zaželene nobenj krivda, krivda pade na tajne organizacije, ki kot ta1 c incidente provociraio. — Bukarešta, IS. januarja (Izv.) Obrnejnl Inc'dcnti med Romunsko In M^d^arsko so poravnani. V romunskih političnih kros'h so prepričani, da prično v najkra'šcm Času pogajanja med Romunsko in Madžarsko za vzpostavitev normalnih odnošajev in za izboljšanje medsebojnih stikov. Ustanovitev neravnih sodišč. PREOI OO DRŽAVNEGA SVETA O IMENOVANJU DRŽAVNIH SODNIKOV. — Pe^grad, 18. januarja (Tzv.) Državni svet je včeraj od 10. dopoldne do 16. imel sejo, na kateri je razpravljal o predlogih glede imenovanja upravnih sodnikov za upravna sodišča v vsej državi. V smislu zakona o državnem svetu in o upravnih sod'ščih ima državni svet pravico, da predlaga vladi kandidate za mesta upravnih sodnikov. Razprava o upravnih sodnikih je bila zelo dolgotraina, ker je b'lo mnogo kandidatov. Končno so bili sprejeti predlogi glede imenovanja upravnih sodnikov. Za upravno sodišče v Ce'iu so predlagani: za predsedniško mesto dr. Ivan Vrtačnik, oz. dr. Fran Skabernć, za u-pravne sodnike dr. Tgnacij Ruiar, dr. Henrik Steska; Štefan Snšec in dr. Ljudevit Brece. Izmed 2 kandidatov za predsedniško mesto izbere pravosodni minister enega za predsednika, izmed 4 kand;datov za sodnike pa dva. Za predsednika upravnega sodišča v Zagrebu: dr. Celso Cavalieri in dr. Mihajlo Lanović. A. E. W. Mason: KLIC NA POMOČ. (Roman.) Celia se je obrnila nazaj proti Wether- millu. »Da, imamo načrte za jutri,« je rekla z naravnost obžalujočim glasom in ko je videla, da je gospa še vedno pri vratih, je stopila korak nazaj in rekla plaho: »Naslednjo noč vas bom pa videla.« »Lepa hvala za to,c je rekel Wethermill veselo in dekle je izpustilo njegovo roko in steklo doli po stopnjicah. Harry Wethermill se je vrnil v sobane. Picardo mu ni sledil. Bil je zaposlen z malim problemom, ki se mu je bil stavil to noč. Kaj je imelo to dekle skupno z žensko, pred katero je imelo tako spoštovanje? Zares, v njenem glasu je bilo izraženo več kot spoštovanje. Bilo je kot udanost. Ricardo se je čudil, iz kakih krogov bi bila izšla Celia in ko je stopal navzgor v hotel, so prišla še druga vprašanja, ki so n-a zabavala. »Zakaj,« se je vprašal, »ne bo niti Celia. n'ti eospa prišla v vilo des Fleurs jutri zvečer? Kak?ni so načrti, ki jih imata? In kaj je v teh načrtih, da je postal obraz Celie naenkrat tako zarmšlien in resen?« Ricardo je razmišljal o teh vprašanjih še par dni, a pravzaprav le leno. n. Klic na pomoč. V ponedeljek zvečer je videl Ricardo gospodično Celijo skupaj s ffarrvjem Wether-miilom. V torek je videl v dvoranah We'ther-milla samega in je spregovoril ž njim par besed. Wethermill ni igral to noč in okoli desete ure sta oba moža skupaj zapustila vilo des Fleurs. »Na katero stran greste?« je vprašal We-thermill. »Na vrh v hotel Majestic,« je rekel Ricardo. »Torej <^reva sknpaj. Trr1' jaz tam stanujem,« je re! el mladi mož in korakala sta navzgor po strmih potih. Ricardo bi bil rad stavil par vprašanj o mladi prijateljici, s katero je bil Wethermill prejšnjo noč v družbi, toda diskrecija ga je silila k molku. Pogovarjala sta se nekaj Časa o nezanimivih stvareh in se nato za ta večer ločila. Vendar je Mr. Ricardo zvedel nekaj več o Ćeliji naslednje jutro. Ko je namreč zavezoval svojo kravato pred ogledalom, je Wetherrni!l pridrvel v njegovo obla-čilnico. Ricardo Je pozabil svojo radovednost v napadu nejevolje. Da mu je bil tako vdrl v sobo, je bilo nasT!je napram njegovim džentlmenskim navadam, ki se mu še nikdar prej ni pripetilo. Tzvrešvanje jutranjega opravljanja je bilo za njega sveto. Prekiniti ga, je bil anarhističen napad. Kje je bil njegov sluga? Kje je bil Charles, ki naj bi stražil vrata kot cerkovnik? »Ne morem z vami govoriti pred najmanj pol ure,« je rekel Mr. Ricardo resno. Toda Harry Wethermill je bil ves iz sebe in se je razburjeno tresel. »Ne morem Čakati,« je kroal strastno. Prišel sem, da vas vidim. Pomagati mi morate, Mr. Picardo — morate mi, zares!« Ricardo se je o^rml na peti. Najprvo jc mislil, da je pomoč, ki za njo prosi, pomoč, ki io navadno iščejo v Aix-1es-Bains. Wetherm:l-Tov prerađen o^raz pa in njegov jokavi glas ^ta mu karala, da so bile njegove misli na ne-Tv^vem potu. **r. P;cardo se ie IH *?^il iz svoje nfckt'ranosti kakor iz slečenega plašča. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal mirno. »Nekaj strašnega.« Prsti so se tresli We-thermillu, ko mu je podal časopis. »Čitajte to,« je rekel. Bila je posebna izdaja lokalnega dnevnika Le Journal de Savoie z datumom onega jT,tra. »Po cestah že kričijo to,« je rekel Wether-miil. »Čitajte!« Kratek odstavek je bil tiskan na prvi strani v debelih črnih črkah in je vzbujal pozornost. »To noč.« tako je bilo tiskano, »je bil izvršen strešen umor v vili Rose, ob cesti na jezero Bourget. Oospa Kamila Dauvrav, stara Kop-ata ženska, ki je bila v Ai^u dobro znana in je imela vilo v najermi vsa poletja, zadnjih let, je bila najdena na tleh svojega salona, popolnoma oblečena in živinsko zadavljena, med tem ko je legala zgoraj njena služkinja Helena Vauquier kloroformirana v postelji in imela roke na liri tu trdno zvezane. Ko to tiskamo, še ni prišla k zavesti, vendar pa ima doktor Emil Pevtin upanje, da bo v kratkem mocla raziasniti grozni zločin. Policija dosledno molči o vseh potankostih, vendar se je stvar morala izvršiti brezdvonmo na sledeči način: Umor je odkril o polnoči policijski stražnik Perricbett, katerega nadrricnost je treba pohvalno omeniti, in ker man.iRajo sTcdovi na vrat'h in oknih, ie jasno, da je moral morilca nekdo od znotraj spustiti v vilo. Med tem je pa tudi avtorpoHI gospe Dauvrav izginil in ž nj'*m mlada Angležinja, ki je prišla ž njo v Aix kot spremljevalka. Vzrok zločina je jasen kot beli dan, gospa Da.ivrav je bila znana v A"xu radi svojih draguljev, ki jih je nosila z vse premalo pažnjo. Sedaj so celo hišo preiskrli, da bi jih našli, toda izgnili so. Gotovo je, da se bo telesni popis mlr^e AnHe^inic z nngrndo za njeno aretao'jo takoj bdal. Upajmo, da bodo prebivalci Aha m vsi Frnnco7i prišlj do razjašnjenja, kdo je izvršil ta kruti in temni zločin. Ricardo je čita I odstavek z vedno večjim oH'pom in nato polomil list na svojo oblačilno mizo. »To je nezasijano!« jc strastno zakričal \VethermiTl. »Mlada Angležinja je, če se ne moiim, ^aša prijateljica Miss Celia?« je mirno rekel Ricardo. CDaljc prihodnjič.) ▼ Stran 2. cjr*- SO. januarja 19*23. štev. 15 Tudi za ostala upravna sodišča so CiiH sprejeti slični predlogi. Državni svet predloži sprejete predloge ministrstvu pravde« ki bo nato definitivno predložilo kralju ukaz o imenovanju upravnih sodnikov. Finančni odbor. Dovolitev kreditov zrn železniške inve* tticije. — Gradnja železnice Ormož* Murska Sobota. — Beograd, 19 januarja. (Izv.) Pod predsedstvom Vel je Vukičcviča je bila *#eeraj seja finančnega odbora, ki je trajalo od 16. do 18. Vlado je zastopal finančni minister dr. S t o j a d i n o« ▼ ič. Na dnevnem redu je bila razpra* ▼a o dovolitvi kreditov iz 7% in vesti cijskega posojila in 100 milijonsk. do« tankega posojila. Navzočih je bilo 19 poslancev. Kvorum je bil zagotovljen Bflo je 10 vladnih in 9 opozicijonalnih poslancev. Pred razpravo je bilo stav* Ijenih več formalnih vprašanj, tako vprašanje dnevnic namestnikom čla< nov odbora, kakor tudi vprašanje o kontroli gotovih kreditov postavk. Via« da jc predložila načrt kreditov, ki se imajo dovoliti za železniške investicije, predvsem za gradnjo raznih železniških prog. Debata je bila kratka. Proti do* volitvi kreditov so gov—ili poslanec M a r k o v i ć Petar (dem,), Nedeljko Diva c (soc. dem.) in Đanič (kler.), ki so izjavili, da glasujejo proti odo* britvi zaprošenih kreditev, ker nimajo ▼ sedanjo vlado nikakega zaupanja. Z veČino glasov proti glasovom opozicije (11:8) je bil načrt o vporabi kreditov sprejet. Iz 7 % državnega in* vesticijskega posojila, ozir. iz 100 mili* Jonskega dolarskega posojila so bili dovoljeni ti4e krediti: I. ) 4,000.000 Din za gradnjo želez* niee Bos. Krapa*Biha&Zrmanje; 2) 2,000.000 Din za gradnjo želez* niske proge Đitolj'Orlovac; 3. ) 1,500.000 Din za gradnjo zelen niške proge Ormož*Ljutomer* Murska Sobota; 4. ) 200.000 Din za železniška dela oa progi G ru i -Zelenika; 5. ) 5,160.000 Din ministrstvu sa» obračaj* za nabavo 150.000 hrastovih pragov; 6. ) 12,000.000 avstrijskih kron za popravo lokomotiv; 7. ) 3,000.000 čehoslovaških kron cm popravo železniške proge Petrovac* Zagreb; 8. ) 3,000.000 Din za gradbo železni* ste proge Beograd*Svil. Rijeka; 9.) 5,000.000 Din za železniško pro* SO Valjevo*Loznica; 10. ) 4,000.000 Din za železniško progo Užice*Vardište: II. ) 600.000 Din za cesto Golubo* v*c*Niš*Dulak; 12.) 5,000.000 Din za zgradnjo ce* sto v Belički. Odobreni so bili dalje ie drugi krediti. Ministrstvu saobraćaja je bil odobren kredit v znesku 20,670.000 Din sa razne železniške potrebščine in za nabavo raznega železniškega materi* jala. kakor tudi za izplačilo kilometra* le. Iz 100 milijonskega dolarskega po* sojila je bil odobren ministru saobra* čaja kredit v znesku 409 milijonov di» narjev za gradnjo železniške proge Ba* roš*Martin j šči ea*Split*Sib en ik. Končno je minister financ odgo* varjal na interpelacijo poslanca prof. Reisnerja o izplačilu 13 mesečne plače uradnikom. Finančni minister je izja* vil, da se je splitski kongres uradnikov Izjavil proti izplačilu 13. mesečne pla* če; sedaj se proučava načrt o novih dokladah. Po končanih ostalih inter* pelacijah je bila seja zaključena. Pri* hodnja seja se ni določena. Kedaj bo sporazum z Italijo? — Beograd, 18. januarja. (Izv.) Pod predsedstvom dr. Rvbara je bila včeraj v zunanjem ministrstvu daljša konferenca, ki je nadaljevala razpravo o izvršitvi santmargberitskih konvencij. Obstojajo še vedno diference glede sodstva In trgovine, kakor tudi glede vprašanja financ in vprašanja narodnih manjšin. — Toda z ozirom na to, da jugoslovenske manjšine v Italiji nimajo nikakih garancij za mirni razvoj na gospodarskem in kulturnem polju, 'da jim niso dane garancije v pravosodja, je potrebno, da odide posebna dele-• fcacl'a v Rim, ki naj razbistri medsebojne diference. Ta posebna delegacija ima odpotovati tekom 10 dni. Pričakujejo, Ida bodo odstranjena vsa nesoglasja in tla se končno vendar enkrat doseže prijateljski sporazum z Italijo, kar je v in-tencifah Mussolinijeve politike. ITALIJA ZGRADI TISOČ AEROPLA- NOV, — Rim, 17. jan. (Tzv.) Italijanska »vijatika se te dni definitivno sistemlzi-ra. Novi komisar poda predsedniku Mnssoliniuj tozadevno poročilo. Urad za aviiatiko bo vodil poleg Mussolinija in podtajnika Finzia poveljnik conte Ca* sagrande, ki je že znan aviatik in si je pridobil že več zaslug za italijansko avi* jatiko. Poroča se, da se odda italijanski Industriji v kratkem uradno naročilo za »gradbo tisoč aeroplanov, s* Politične vesti. s= Težko očitanja. Kakor Je znano, so se kompromisna pogajanja med mladini in Samostojno kmetijsko stranko razbila, kakor vse kaže, zbog nerodnosti mladinskega mešetarja dr. Kukovca. Ker samostojni kmetje niso hoteli v liu-bavno lopo. v katero jih ie vabil dr. Ku-kovec, so mladinska glasila sedaj vsa iz sebe in bljujejo ogenj in žveplo na SKS. Glasilo SKS »Kmetijski list« jim seveda ne ostaja dolžno odgovora in očita v zadnji svoji številki z dne 17. t m. mladinom to-Ie: »Mladini so posvetili vse svoje sile temu, da z denarjem oslabe naše vrste in da podkupijo nekaj Uskokov, ki naj z zavedanjem ljudstva osl-gurajo mandat nekemu gospodu. Tisoče t n t i s o č e so izdali v ta namen in samo v enem kraju so dali vsakomur, samo da se je udeležil njihovega sestanka, po 200 Din. V času torei, ko pravijo, da iščejo zveze z nami, skušajo z denarjem razbiti naše vrste in pri tem hočejo naslikati nas kot tiste, ki pomagamo s svojo trmoglavostjo klerikalcem. Nismo padli na glavo, da bi po vsem tem sploh še mogli debatirati o naprednem bloku. S svojim postopanjem so ga mladini pokopali, zakaj z demokrat!, ki p o d k u p u j e j o in Izrablaio osebne spore in pa trenutno gospodarsko nepriliko posamnikov, ne more it! na5a pot.* — Kakor čujemo, se nanaša očitanje glede podkupovanja volilcev baje na brežiški okraj. =: OcPiod našega volnega atašefa fz Varšave. Pretekli petek je zapustil Varšavo naS vojni ataše polkovnik Ne- nadovio. ki je premeščen kot vojni ataše v Prago. Poljski listi pri tej priliki zelo obširno in laskavo opisujejo njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot oficir na bojišču in kot zastopnik nase države pri poljski vladi. Polk. Nenadovič spada med na'hrabrejše oficirje srbske armade, udeležil se je obsh balkanskih kakor tudi svetovne vo''ne. Na braniku svoje domovine jc izgubil desno roko, leva na ie v znatni meri poškodovana. Prvo težko rano je dobi! v bitki proti rom pri reki Bregamici, drugo pa v bitki proti Avstrijcem na reki Drini 1914. Ista. S težkim srcem zapuščam Poljsko, je dejal polkovnik pri slovesu, s katero me vežejo prisrčne vezi. Na vprašanje poljskega žumalista, da-!i je resnična vest, da v Varšavi ne bo več našega atašeja, je polk. Nenadovič odgovori!: Ne mislim, da bi bilo to res. Moj odhod je povzročila težka bolezen našega atašeja v Pragi polk. Poooviča, ki nima pobočnika in zato je ostalo važno mesto nezasedeno. =r Združitev GeorgVe z Rus?fo. London, 17. jan. (Peutcr) Poslaništvo republike Oeorgija je sporočilo, da se je republika Georgiia združila s sovjetsko Rusijo. = Slovanski Jeziki. Slovarske jezike govori danes 164 mi H ionov ljudi, in sicer: ruski jezik 120 milijonov, poljski 22, češkoslovaški približno 10. jugoslo-venski 11 milijonov (srbski 7. hrvatski 2.8, slovenski 1.2), bugarski 4A luži-škosrbski ter 000. Slovansko-litvinski jeziki so: Htvinščina, ki jo govori 1.8 mil. ter lotiščina, ki je materinski jezik 23 mil. ljudem. = Na bessarabskl meji. »Times-u« poročajo iz Rige, da so zbrani, kakor sledi iz tajnih sovjetskih uradnih podatkov, na meji Bessarabije sledeči odredi rdeče armade: 2 diviziji, 2. konjeniškega kora, 15, 24, in 51. pehotna divizija in 2. in 3. divizija obmemih čet. Skupno Število sovjetske voiske na romunski meji znaša okrog 65.000. = Poljski komunisti pred sodiščem. Iz Varšave poročajo, da se začne 23. t, m. pred okrožnim sodiščem v Lucku proces proti članom bivše bol'ševiške organizacije »Zskordat«, ki je delovala na Poljskem leta 1920. Obtoženih je 76 boljševiških agitatorjev. Prič je poklicanih 176. Proces, ki se ga udeleži 22 advokatov, bo trajal skoraj cel mesec. = Prvi kongres sovjetskih republik. Po poročilih iz Moskve se je vršil tam 30. decembra 1. kongres združenih socialističnih sovjetskih republik. Pogodba, o kateri je obravnaval kongres, določa popolno enakopravnost federativnih republik in daje vsaki pravico, da sme iz lastnih nagibov izstopiti iz federacije. Izvoljeno je bilo 25 člansko predsedništvo s Kalininom kot predsednikom in Lieninom kot častnim predsednikom. Po poročilu tajnika osrednjega izvrševalnega odbora komunistične stranke Stalina je bila sprejeta pogodba ki določa združenje vseh socialističnih sovjetskih republik. Na 25.000 prebivalcev odpade 1 delegat na zavezniški kon greš. Vrhovni izvrSevalni odbor sestoji iz 371 članov in bo izvoljen po Številu prebivalcev posamnih republik. Vsako leto se morajo vršiti 3 redne skupščine, po potrebi pa se sklicuje izredne skupščine. V vrhovni izvrševalni odbor pošlje ruska republika 270, ukrajinska 63, zakavkaška federacija 26 in Belorusija L 7 zastopnikov, _ GOSPODARSKI BOi MED i FRANCIJO IN NEMČIJO. - ODPOR NEMŠKIH INDUSTRIJ-CEV IN DELAVCEV ŠE N! ZLOMLJEN. — GROŽNJA Z VOJNIM SODIŠČEM. — Pariz. 18. januara. (Izv.) Polurad-na poročila javljao, da Je okupaci a ruhr-skesa ozemlja do določenih me izvršena, zasedeno je vse ozeml'e razuit centrov tekstilne Industrije, Po cb.avl generala Degcutte ie za sedaj vojaška operacia zaključena, Degoutte pa smatra, da se bo akcija nadal evala, č.m dobi nadaljna na-vod.la iz Pariza. — Pariz, 18. jan. (K. B.) Havasova agenca poroča iz Londona: Sovjeti so pesiali vsem narodom protest proti francoski okupaciji murskega ozemlja in versaiHski mirovni pogodbi, — Diisseldorf, 18. jan. (Havas) Nemški Industrije!, med njimi Fritz Thvsson, ki so bili navzoči pri včerajšnjih pogajanjih, pridejo pred vojno sodišče. — Pariz, 18. jan. (Havas.) »Journai* le zvedel, da se namerava Italija pridružiti nasilnim meram Francije. Italija bi poslala v Coblcnz posadko, k! naj b! nadomestila ameriške čete. — Essen, 18. Jan. (VVclff.) Rudniški podjetniki so prejeli danes brzojavke državnega rudniškega komisarja, v kntertii on ponovno streho prepoveduje oddajati premog in keks Franciji in Belgiji tudi v slučaju, če bi ga plačale vnaprej. Ta odredba temelji na podajanjih francoske industrijske komisije v ruhrskem czemlju z rudnišikim podlc'nTtf o francosko - bclg'!-skem vpadu. KrSItev te odredbe se kaznuje z enoletnimi zaporom. — Essen. 18. januarja. (Tzv.) Lastniki rudnikov so preelt danes tret'o brzo avko državnega konvsaria za premog, ki jim prepoveduje pod ka7nik) dobavo premoga Franci'i in Belgi i. Za pregreške proti temu ukazu je določena kazen enega leta zapora. — Essen, 18. januara. (VVolff.) župan v Miihlhelmu je prejel danes zvečer od okupaciske oblasti v Brcdney"u ukaz, da se morajo, tudi šiloma, pozvati ob 9. zvečer industrijalci k francoskemu pove! nl-ku v Bredncv. 2rpnn e odklonil nasilno Intervencijo, privolil p:t je na to, da obvesti jndusfri alce o vabiln. Fritz Thvssen, ki je preje! vabilo cb pol 0.. je odklonil poziv. — Essen, 18. "aru-arja. fWoIff.) Več s premogom natovorjen;h čolnov, namene-nih Iz ruhrskega ozemlja v užno Nemčijo, je bilo pri Duisbourgu zaplen eniii. Za-tvornfce pri Herme - R'tlinghausemi so zaprte. Na raznih postafah :e bilo ustavle-nih več vlakov s premogom, namen enih za Nemčijo. VELIKE SK3BI ZA IZPLAČILO RUDARSKIH MEZD. — Dfisseldorf, 18. januarja. (Izv.) Zastopniki delcda.alcev in delavcev so 5e vedno neomajni v svoem sklepu, d:* ne bodo nikdar osebno stopili v pogaanja s francoskimi okupacijskimi oblastmi. Po uradnem poročilu, ki ga je pre e! generalni zastopnik nemške civilne uprave v DGsseldorfu, do danes še ni gotovo, kdo Izplača rudar em In drugim delavcem mezde. Za 56.C60 rudarjev v ruhrskem ozemlju /e potreba 2400 mllonov nemšk'h mark. Cene živilom so poskcč.le za S0%. — Berlin, 18. januarja. Kot poročajo listi, se zahteva od Nemci e za preskrbo belgijske posadke s postel ami do 1. maja 1923 velika množina matrovcev, r uh in volnenih odej v skupnem znesku 2% milijarde mark. Zahtevana količina Je tako velika, da odpade na 1 belgijskega vojaka v ruhrskem ozemlju več kot 2 blazini. 4 rjuhe in d odeje. Listi smatrajo, da gre tu za zamaskirano rekvizici o v prid protizakonito v ruhrsko ozemlje poslanim četam. KAKO JE ORGANIZIRANA NEMŠKA RESISTENCA. — Berlin, 18. Januarja. (Izvr.) Situaci a na ruhrskem ozemlju je nastopna: Premog se proizvaja in odpešifa v nemSka mesta, Francozom pa se še ni posrečilo, da bi bili dosegli organizaci o pošiljanja premoga na Francosko in v Belgi o. Lastniki rudnikov pravi o: »Mj Vam ne damo premoga za re-paraci e, ako ga hočete Imeti, vzemite si ga!« Včera se premog ni oddal, čeprav je zapadel »ultimatum«. Lastniki rudnikov izjavljajo, da ostanejo pri prepovedi, katero rim je naložil vladni komisar. Francoski vojaški tribunall so dobili ukaz za kazensko postopanje proti uporn kom. Predvče-ra $n em :e odšlo okoli 23.000 vagonov premoga Iz rudnikov za Industriske tvornice nezasedene Nemci e. Za reparacije od dneva okupacije ni bil naložen niti en vagon, izvzemii pošiljatve namenjene v Italijo. »Vosslsche Zeltung« izvaja glede delavstva, da treba Imeti pred očmi, da plačajo veliki rudniki na teden mezde 400 do 500 mili onov frankov. Francozi hoče o dobiti to svoto Iz davščin na vagone blaga, toda naha a o se v bojo z nepremostljivimi težkočaml, ki r.n ie ustvar la organ;zac'|a, o kakršni ni Imel Polncare nitt najmanjšo Ide'e, ko je odredil okupaci o Rhura. Premogovnega sindikata ni več v Essenu In tako man kalo registri, statistika in drugi potrebni podatki, predvsem pa ni več na razpolago onih 650 uradnkov, ki pozna o produkcVo In razdel evanje premoga na vse strani. Vsak poskus, da bi se ta problem rešil nasilnim potom, bi le pomnoZfl konfuzijo fn tako o ačll pasivno resisteneo. Organizator Je Fr!ta Thyssen, doslej malo znan razven v poslovnih krogih ne rudniškem ozemlju. On je sin Avgusta Tivssena, ustanovitela velikega Industri-skega pod etja, k| nosi n egovo ime in ki zaposlu'e nad 65.000 delavcev In uradnikov. Nemški Usti naglasa o, da ie med «vo -m usluzbenstvom zelo priljubljen radi svojega koncil antnegm nastopanja In pan-germanisti, kakor komunisti so pripravlje- ni, da gredo zanj v ocren*. On je duša cb-strukclle gespedar cv in delavcev v rudnikih na ruhrskcr.i ozemlju in ž njim bodo imeli Francozi še mnogo pcsla. Govorilo se je že o aretaci i Thvssena, ki pa se ni izvršila In na br..e nikdar ne pride do nikr.ke aretacije, ker bi bila za Francoze prenevarna. Londonski dopisnik »B. Z. am Mittas« poroča, da so nekatere londons:;e banke dovolile Stlnesu kredit 2 m I. onov š&rljn-rov za nakup SOO.OOO ton ans'eškega premoga, namenjenega za nemško industrijo. Dolar e poskočil včeraj do ogromne številke 13.450 murk, šierling pa na S5.75j mark. 100 Švicarskih frankov stane 347.500 mark. Listi poročajo, da so zistcpnlki rudniške industrije sklen.l', na ironcoski ult.ma-ium nov odklon '.in! odgovor. Ponovno na-glašajo, da vcrsalllska posudba priznava nemško suverenost in oni se smatrajo za nemške državi anc, ki so poslušal samo ncmšk'm zakonom. Danes se je pričela izvrševati odredba za zaplembo premoga. Zaplenile so se piši! atve na vedi, določene za nezasedeno Nemci o. Jutri se ima pričeti rekvizicija premoga. Francozi upajo, da bodo mogli ki ub pomanjkanju vagonov in neugodnim železniškem razmeram vendar redno odpošiljati transporte premoga potom francosko - belgijsko - itali.anskih ZelczniSkih sredstev. Glede napovedanih aretneii uprrn:h industrijalcev ;e pričakovati le, da se priČ-no potrebne preiskave, da se dožene n I-hova krivda v smislu vo'aškega zakona. Do kake aretacije pa najbrže ne pride- ker bi po splcSnem mnen u ne prinesla Francozom nikake keristi. Nemška vlnda e baje zagrozila indu-strialcem na ruhrskem ozem! u, da jim zapleni n'Utove imet'e v nezasedeni Ner>čiji v slučaju, ako bi privclili v pogarnja s francosko - belgi sko - italijanskimi inženir i v svrho, da bj se odda al premog za te tri države. Listi, ki priobčujeo to vest izražajo dvom, da bi nemška vlada posegla po taki odredbi. Francozi, Italijani in Oelgi ci so dali danes ukaz za nastop takojšnjega izkoriščana domenskih gozdov na levem bregu Rena kot sanke! o za to, ker Nemci a ni izvršila svo ih obveznosti, kakor se je konstat'ralo v se.i reparacijske komisi e 25. decembra 1922. BosBGdapstva Aretacijo v Julijski Krajini. — Postojna, 18 januarja. Na ovnd* bo državnega pravdništva sta bila vče* raj aretirana in odpeljana v tržaške zapore gg. Bogomil P i k e 1 j in Andrej Baraga, bivSa občinska svetovalca. Aretacija je vzbudila senzacijo in ogoi* čenje. Obetajo se še nove aretacije, kakor pravijo liaiijaniy iz okolice po* slanca Lavrenčiča. Omenjena aretacija je baje v zvezi z nekim načtoni za vo* dovod pod Nanosom, ki ga je svejčas izdelal ing. Sbrizaj v kranjskem dežel* nem odboru. Kaj iščejo Italijani morda celo kako veleizdajsivo ali kzj slične* ga v vodovodnem načrtu?! — Sežana, 18. januarja. Pred krat* kim sta bila aretirana slovenska učite* lja Pahor in HreSčak, znana pri* staša komunistične stranke. Aretirana pa je bila še nadalje cela vrsta sloven* skih učteljev, ki niso komunisti. Pred* sednik učiteljske organizacije je pri sodni obVsti povprašal za vzrok areta* cijc, dobil pa je precej nevljuden od* govor, ki aretacije ni pojasnil. Vsega slovenskega učiteijstva se je radi teh aretacij polastila velika razburjenost. Očiten je namen, osumničiti slovenske učitelje bogzna kakecja rovarenja in počasi jim pristizdit! službo, da se tako napravi pot za italijanske učitelje in italijansko Ijrdsko 5o'o. BOJ ZA MEMEL. — Pariz, 17. januarja (fiavas) Po-slaniška konferenca je skbnila poslati nemudoma v Memel izredno komisijo, ki je dobila nalogo, uvesti provizorično upravo pod zaščito zaveznikov. Volitve kandidatov v .Pokojninski zavod za nameščence". Glasovnice so različnih barv zaradi raznih skupin. V glasovnicah se sme vpisati le označba liste, na primer, n a-meščenci v edinici T. do V.: »Združeni zasebni naroeSčenci« ali »Strokovna In nadstrankarska lista« — slu 2-b o d a j a 1 c i v I. edinici: »Združeni slt'.čboda'aTci« ali »Zveza denarnih zavodov, v V. edinici: »Združeni poslodavci« aH »Združen! služboda^alcU. — Glasovnica se naj potem tako zalepi, da ostane volilni odrezek prost, vlo-f\ v drugo kuverto z napisom »Volilna komisija Pckoinlnskesra zavoda za nameščence v LjublianI« in odpošlje pod tem naslovom bodisi do poŠti pravilno frankovano. bodisi no kaki osebi. V taki kuverti se lahko odda tudi več glasovnic. — Služ'boda'abc hra toliko glasov, kolikor Je imel 5 decembra zavarovanih nameščencev. Če ir»-a n. pr. 57 nameščencev, pe mu izroči 5 glasovnic a r.\ 10 glasov in posebni s2 7 a en g*a«. Če se glasovnica pomotoma n! dostavila aH izgubila- sm^ vclllni upravičenec z osebno bgHimacijo zahtevati novo glasovnico. Glasovnice prcvz^nia edino le predsednik vcli'nc kom!*ij3 ^b uradnih dneh od 9. do 13. ure. dne 5. februarja pa lei do^ 12. ure^ — Z Sl^J.je Naredne banke S- januarja. Narodna banVa izkazu e 8. januar a sledeče stane. Aktiva: Metalna podlaga 3!2,(MP.OOO, posojila 1X89,000.000, sprelet e od države 4,517.000, pasiva: vplačana glavnica 18,2^0.000. novčanice v obteku 5.038,4-J0.C00. razne cbvezc 1.2^9.700. — 35 Novosadska blagovna borza 18. .hntiara. Notiran.e v dinarih: Pšenica bačka 8 vag. po 4-15—45J. b.:čki ječmen 4 vagoni po 307.50—c2d, oves bačka 1 vag. po 292.50, nova bačka koruza 134 vagonov po 225—^250, pšenična moka ^00« 3 vag. po L45 do 650, »0« 5 vag. po 630 do 637.50. »2* 5 vag. po 605 do 62J, »6c 3 vag. po 55:». »7.^« 1 vag. po 475, oircbl 10 vagonov po 175. — g Beogradski borza 18 jan. Katastrofalna bii.sse, Ceogr-d 18. jan. Na da-našn i borzi .e nasiaia velika rezerviranost in mlačnost v poslovanju. Zakl učeno ie bilo zelo malo. tendenca čvrsta. Zakl.učki: London 495—5G0, Newyork iskane 107, dolarji zaključek 110, Pariz zaključen z 725, veliko iskane Prage 300 In 29S, ponudba samo ena. Po zakl.uCku borze so sc Javljale ponudbe, vendar niso mogle kriti potreb. — Z Deo^rađslca blagovna borza 18. ',anuar a. Cene notirajo: Pšenica 75 kc. 5_6% franko vag. Feograd 452.f9, pšenica 76 k% 5r~ pariteta I3coj;rad zakluček 4n5, pšenica 77—78 kg, franko vagon De-ograd zakl uček 460. Koruza za aprfl in marec pariteta Smedcrevo 250, gurr.Irane šljive frankn Beograd zakl'uček 475. otrobi neto ponudba 200. oves pariteta Beograd IScinevna ponudba 310, nova sušena koruza franko Smedcrevo isknnie 295. — g Zagrebška blagovnn borza iS. anuarja. Krist:.!nj sladkor franko vagon Osijek prompten eksekutiven zaključek: Prodano pol vagona po 1S.50 za metrski stot. — g ZarrrebSkl trg. Zagreb 18. fan-Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vo vodinska postaa notira o: Pšenica (76—77 kg) 447.50—452.50, rumena koruza nova 237.50—215, rumena umetno sušena 29 ^—300, rumena začasno suha za februar 250, rž 172—74 kg) 275, ječmen za pivovarne 327.50—359, za kumo 312 50 —325, oves 290—300, p'san fižol 375—381. beli 370—377.50, pšenična moka »0« 700 —710, »2c 675—677.50, »4c 650—652.50, za krmo 250—252.50, drobni otrobi 200, debeli 225—250. Tendenca: Čvrst, živahen promet — z Zagrebški živinski trg. Zagreb 18. ianuara. Cene notirajo za kg žive vage: biki 10—11, voli I. 11—12, II. 7-8. 111. 5—6. krave I. 9. II. 5, KI. 4, teleta I. 16, II. 13, debele prvovrstne svin e 22-24 II. 18—20, III. 17, svinjska mast (100 kg) 33—35, salo 31, slanina 29—30. Veliko iskane blaga. Radi padca dinara velik naval inozern-cev za vsakim blagom. Cene masti rastejo dnevno in se ne izvaža. — g Cene mesa v Celju. Zbog forsi-ranega izvoza so se cene mesu v Cel u zadnje dni prece" dvignile. Govedina stane v mesnicah 48 do 56 K kg. na trgu 44 do 52 K kg: teletina 60 do 64 K kg: svinjina SS—90 K kg: slanina 120—128 K, mast 136—144 K kg: preka eno svin'sko meso I. vrste 130 do 156 K, II. vrste 130 K: konjsko meso 55—130 K kg. Tudi cene kurivu so poskočile od 15. t. m. Crnj premog stane q 160—164 K, rujavi premog q 8S K, kubični meter trdih drv 500 K, 100 kg 150 kron; kub'čni meter mehkih drv 400 K. 100 kg 100 K. — z Konkurz reške tovarne torpedov. Milan. 18. januarja. (Izv.) Tovarna torpedov \Vithead na Reki je postala in-solventnn. Aktiva znašajo 10 milijonov, pasiva pa 30 milijonov. — g Avsfrifsko zlato posolilo. Dunaj, 18. januarja. (Izv.) Včeraj Je bila zaključena subskripciia Sodstotnega avstrijskega zlatega posojila iz leta 1922. Podpisanih je bilo 4 milijone ameriških dolarjev, kar reprezentira protivrednost 280 miljard avstrijskih kron. — g Povišan nemški diskont. Berlin, 18. jan. Državna banka je povišala diskont od 10 na 12 odstotkov in lom-bardno obrestno mero od 11 na 13 odstotkov. — g Potni Hstl za živino se izdajajo v uradu mestnega tržnega nadzorstva. Vodnikov trg štev. 5, vsak dan od 10. do 12. in od ?S4. do H6. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se potni listi ne izdajajo. — g Cene nrnŠIČem rasfelot kakor poročajo iz Osijeka, in sicer precej hitro. Na zadnjem sejmu je stal kilogram £ivc teže 74 do 80 K. nato pa se je plačevalo živo težo že po 82 K kilogram. Vse kaže. da bodo cene Še zelo narastle. — g Več sladkorne repe hočejo pridelati odslej v Bački. Zato se potrudi tamkaišnia gospodartka zaiednica. kateri akciit se pridružijo tudi gospodarske zajednice v Vojvodini in v Banatu. Tudi še kie drugje v naši državi bi se lahko pridelovalo več sladkorne repe. — g Nemški bokot proti FrtnelT. — Hamburg. 18. jan. rfambtirška bor-a je pozvali Zvezo trgovcev z žitom, di ne sklepno nikakih kupčij s trgcvcf v Franci J In Belgi*!. — jr Bo*gars*kq p'r'a ret>nrac!?e. Na vprašanje s strani našega ztman'ega mlnUtfstva pri b~I?arskl vladi ghdc plačila repn-nclj, je odpravnik bolgarskega posilstva v BergT-ncju odgovoril, da je dob'1 od svoje vlade obvestilo, da se je sestavila komlsi'a, katera hoče tako.' p~l-.?ii? prvi obrok bolgarskega re-parnci'skega dolga. Gre za Izplačilo rekviziciiskih priznalnic, katere prese- ^J, gafo vsoto 3.5 milijo^ dJnarJPV, si štev. 15 •S L O V C N S K I N A R O P« dne 20. januarja 1923. Stran 3 Kultura. ■ EPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA. .tek 19.: Zaprto Dota 20.: Vojiček. Izven. ; .delja 21.: ob 3. pop. Peterčkove poslednje sanje. Izven, .delja 21.: ob 8. zveč. Živi mrtvec. Izv. nedeljek 22.: Vojiček C OPERA. jtek 19.: Nižava. Izven ;bota 20.: »Mefistofeles« red C. .delja 21.: Seviljski brivec Izv. jnedeljek 22.: Zaprto. • • • ŠENTJAKOBSKI GLEDAUSKI ODER v Ljubljani. soboto 20. januara: »AvtomobflisU. . nedel.o 21. jan.: Charlcycva teta. »- Iz gledališke pisarne. Pogreb po- «?-nega dramskega igralca Pavla Loč-jka bo v petek dne 19. t. m. cb 2. popolne iz deželne bolnice na pokopališče k v. Križu. V znr k žalosti ostane ta večer ramsko gledališče zaprto. Predstava »Likoma« za red D bo pozne.e. — Iz gledališke pisarne. Danes dne 19. :. m. se po e v operi učinkovita d* Alber--iva muzikalna drama »Nižava«. V glavnih iogah nastopijo gdčna. Thaler.eva, g. So-ilski, g. Levar In g. Betteto. Dirigira g. tatačič, reži.o vodi g. Sevastjanov. Zače-_k ob pol S. — Sprememba opernega repertoarja, er je gospa Lewandowska zbolela, se v iboto dne 20. t. m. poie mesto »Jenufe« ?era »Mefistofeles« za red C. — Premiera v drami. »Vo iček«. V ^boto 20. t. m. bo v dramskem gledališču remlcra BOchnerjeve tragedije »Vojiček/. •clo je napisano pred približno sto leti in na vse znake najmoderne Še struje eks-resi onistov — kratke, ostro narisane :ene, ki črta'o v jarki luči Vojičkovo no-rane življenje. Vse spremembe se vrše :i odprtem odru. — V glavnih vlogah natrpajo ga. Juvanova. gg. Rogoz, Peček, lut, Lipah, Drenovec, Gregorin, Terčič, Jesar. Režijo vodi g. Sest. Občinstvo resimo, da ne moti s prepoznim prihaja-, em poteka predstave. —Iz pisarne Šentjakobskega gledali« kega odra v LjubijanL V seboto, 20. ja-uarja se vprlzori tretjič veseloigra »A v-o m o b i 11 s t«, ki ie polna najcriginal-ejših zapletliajev in komičnih prizorov. — v' nedeljo, 21. januarja istotako tretjič ve-eloigra >Charleyeva teta«, ki gledalca es čas tako izborno zabava, da ne pride z smeha. Predprodaja vstopnic v kavarni lalaznik pri blagajni. — Operni iJbretL — »NIŽAVA«- Prav-:ar je izšel 7. zvezek Zbirke opernih tek-4ov in sicer libreto muzikalne drame s ?redigro in v dveh deanjih: »Nižava«, pisal Rudolf Lothar, poslovenil P., uglas-bil Eugen d' Albert. 60 strani. Cena 3 Din. Snov »Nižave« je že znana \z drame makega imena, ki je bila z velikim uspehom Igrana na raznih odrih; tudi kot opera dosega s svojimi originalnimi In vele-dramatičnimi učinki in vsled južno-vročega, strastnega temperamenta, kf jo preveva, doboke utise. K boljšemu razumevan u te znamenite muzikalne drame bo libreto v -eliki meri pripomogel. Dobiva se pri za-ožniku v Zveznj tiskarni v LJubl:ani (WoI-rova ulica). Razprcdajalcem običajen po-?usL — V razproda"! je za posetnike gledališča tudi pri operni blagajni In pri bi-ieterjih na večerih predstave. — V mestnem gledališču v Celo so v Tedo 1?. t. m. gostovali člani narodnega dedalisca v Mariboru z Nušičevo Igro •Običan čovek«. Igralo se je ob razproda-tem gledališču izborno in Je predstava popolnoma uspela. Občinstvo ie bilo dobro izpoloženo in je izražalo željo, mariborske igralce v kratkem zopet videti na našem odru. — Izraža se žel a med občinstvom, da bi gledališka uprava, ki se mar-'rvo trudi, nuditi občinstvu vse najbol še, "skrbela v prihodnje tudi kaj muzikaliene-:a in če mogoče, še kako narodno isrro. Katere posebno Želi občinstvo iz okolice. — Kurz iz zgodovine umetnosti. V soboto 20. t m. ob 6. zvečer se vrši v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca četrto predavane. Predava msgr. Jos. Do-s * a 1 o krščanski umetnosti zgodnjega srednjega veka. — Gled. lista 14. štev. je izšla. Prinaša ttoleg dosedanjih opernih razlag tudi vseeno na novo uprizorjene opere »Nižave«. Glasbeni vestnik. — Koncert Glasbene Matice Iz Ljubljane, ki bi se imel vršiti v nedeljo. 21. t. R. v Škofi Loki, se radi nastalih zaprek preloži na nedoločen čas. — K. B. Ji rak: Slnfonlja v c-molu, katero svira orkester godbe dravske divizijske oblasti, pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Cerina na slnfoničnem toncertu dne 22. januarja L 1. ob 8. zvečer r dvorani hotela Union, ima štiri stavke, 7 katerih nam slika skladatelj človeško 2ivl enje jn od katerih je vsak zgrajen na sledeči misli: V I. stavku nam slika skladatelj brezskrbno, bojevito mladost. V II. stavku prehaja v mladeniško dobo in v em stavku kaj lepo riše razna lirična obuta, katera Ima človek v svoji mladeniči dobi. Resnost fivljen m pa nam slika skladatelj v III. stavku flnfonjje. Vse naše zunanje življen e ie viharno in i« v vednem bo'u z resnobo težke usode. Te boje nam *l:kt JV. stavek Jirakove Sinfonije. Jira-tova Sinfonia je eno največjih sfnfoničnfli tt\ kar se jih je sploh kedai Izvaalo na k°ricertih v Ljubljani Ze samo vsled te skladbe opozarjamo občinstvo, da ne ga-Biud'! sinfonlcnega koncerta. Sedeži 50 v Dredproda"! danes fn v ponedeljek cel dan * Matični kn igarnj na Kongresnem trgu in g 7. zvečer dal e pri koncertni blagainl Stdeiev ie še veliko na razpolago, Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 19. januarja 1923. — Klerikalna natolcevanja — klerikalen manever. Šusteršičev nastop povzroča klerikalcem težke skrbi. Sprva so se tolažili s tem, da dr. Susteršič ne bo takoj posegel v politično življenje, marveč bo Čakal, da se bolj uživi v nove razmere, čim pa so dobili gotovost, da nima namena svojim bivšim prijateljem in sedanjim smrtnim sovražnikom na ljubo ostati v ozadju, je klerikalne bojevnike objel silen strah, zato izrabljajo vsa sredstva, da bi Susteršiču onemogočili uspešen nastop ali pa da bi ga vsaj kompromitirali pred javnostjo. Ker so uvideli, da jim je treba vendarle računati s sigurnim nastopom že pri volitvah v narodno skupščino, menijo, da ga pred svojimi voIHci, o katerih se boje, da uskočijo v šusteršičev tabor, kompromitirajo najbolj s tem. ako mu podtaknejo, da je v zvezi z liberalci, predvsem pa «s kakšnim naprednim glasilom. Zato gonijo dan za dnem lajno, da je Susteršič v zvezi s »Slovenskim Narodom« tn s »Kmetijskim listom«, da piše v ta lista članke in notice in da je sploh slepo orodje v rokah naorednjakov in samostojnih kmetov. 2c včeraj smo te »Slovence ve« laži kategorično in na načto, ki izključuje vsak dvom, zavrnili. Vkljub temu pogreva današnji »Slovenec« svojo laž s prorornim namenom, da bi morda vendar le katerega izmed svojih backov prepričal, da obstoja Ipak neko razmerje med našim listom In bivšim vsemogočnim voditeljem klerikalne stranke. Ne prihaja nam na misel, da bi znova zavračali ta »Slovenčevac podtikanja, to pa izjavljamo odkrito in brez vsakega pridržka, da nam bo v največje zadoščenje, ako bo dr. šusteršičev nastop upravičil neizmerni strah, ki vlada ne toliko v širokih klerikalnih vrstah, kakor med klerikalnimi voditelji pred Šusteršičevo politično akcijo in pred njegovim posegom v volilno borbo. — Poglavje o odlikovanjih. Iz uradniških krogov nam pišejo: »V zadnjem času je bilo odlikovanih mnogo uradnikov. Večinoma so bili odlikovani možje, ki to tudi v polni meri zaslužijo. Veliko presenečenje pa je med uradništvom, kakor tudi v vsi javnosti napravila vest, da je bil z redom Sv. Save III. vrste odlikovan tudi vpokojeni dvomi svetnik g. Mohor Pirnat. Vprašamo, kakšne zasluge pa si je pridobil ta gospod za narod, domovino in kralja, da se ga je odlikovalo s tako visokim redom? Mi teh zaslug ne poznamo. Ali je morda to njegova zasluga, da je bil svoje dni na Češkem zagrizen nemški nacijona-1 e c in da je v Idriji občeval s podrejenimi mu slovenskimi uslužbenci samo potom — tolmača? Ali je bila merodajna za njegovo odlikovanje njegova afera z uglednim sokolskim delavcem Julijem Novakom? Ali je dobil odlikovanje zato, ker je zapleten tudi v znano »svinčeno afero«? Prav radovedni smo. kdo je predlagal tega gospoda v odlikovanje ter s tem napravil sramoto vsem onim res zasluzenim uradnikom, ki so za svoje požrtvovalno delo in za svoje patrijotsko mišljenje In delovanje dobili nižje odlikovanje ali pa sploh nobenega. — »Pasteurfeva stofetn'ca. Po inicijativi ministrstva za narodno zdravje in zdravstvenega odseka za Sloveniio se bode dne 20. Januarja 1.1, tudi po vseh srednjih šolah v Sloveniji proslavila stoletnica Pasteurjevega rojstva. Da se tudi naša Šolska mladina na najprimernejši način seznani s tem velikim dobrotnikom vsega človeštva, ie posebna zasluga slovenskega zdravniškega dru-5tva, ki ie iz svoje srede določilo predavatelje. Tako so prevzeli to nalogo za zavode na bivšem Krpniskem zdravniki, gg: dr. J. Tlčar, dr. ž. Laos*j ne, dr. M. Rus, dr. E. Dereanl, dr. O. Krafec, dr. fZ. Šavnlk. dr. Ltizar, dr. Justin fn dr. V. Gregorič. Mladina jim bo za njih tmd in požrtvovalnost gotovo hvaležna. — Število odvetnikov v Sloveniji. Po najnoveišem izkazu odvetniške zbornice je v Sloveniji skupa i 182 odvetnikov, in sicer jih je v Ljubljani 58, v Mariboru 30. v Celju 18, v Ptuju 11, v Murski Soboti 10. v Novem mestu 6. v Dolnji Lendavi 5. v Brežicah, Kamniku. Kočevju. KonHcah. Krškem, Radovljici tn Slovenski Bistrici po 3. v Kranju, Laškem. Ljutomeru, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Ormožu In Slovenj-gradcu po 2. v Češniicah pri Moravčah, črnomliu. Gornji Radgoni, Kozjem, Litiji. Metliki, Rogatcu, Sevnici. Škofi! Loki, Šmarja pri Jelšah in Šoštanju pa po 1. — Iz porelfske sfoiHe. T van T ep tika r. okrajni nadzornik detektivov pri po-licrskl direkci'i v LubVrni, *e postavl'en za vfS'cga okrajnega nadzornika v & čin. razredu na d°sedanem službenem mestu. — Brro-rlak se ne »stavit« na BI«*««*. Dnevnf r^dnl postanek brzovlakov It. 4201 m 42n2 Trst - Monakovo na postaji Pled M ukine, prlčeašl i 20. iaauariem 1922. — Pod pokrovHeljst^ocM pokrajinski ga namestnika g. Hribarja ter s pomoč o komiteja za oskrbo ruskih akademikov prirede brat:e Rusi, Živeči v Lubljani, na Tat anin dan, 25. t. m. v Narodnem domu koncert Cisti dobiček bo za menzo ruskih akademikov. Dame komitea pridejo s po-lo in poprosilo pomoči. Naj jfli naSe občinstvo, ki je znano po svo I radodarnosti. ne zavrne, na! ima odprte roke ta srce za svoje trpeče brate. — Službe v bolnicah. Zdravstveni odsek za Sloveni o v Ljubi anl razpisu.e pet mest upravnih praktikantov za bolnice v L ublani. Mariboru. Celju in Brežicah ter blaznict v Lubl ani. Interesente se opozarja o na razpis v Uradnem Listu. — Telefonski pogovori z inozemstvom. Da se telefonski promet z inozemstvom uredi, je odredilo ministrstvo da se v raznih smereh lahko govori v natanko določenem času. Tako je določen čas za pogovore med Ljubljano in Prago od 1030 do 11. ure in pa od 15.30 do 16. ure, za pogovore Ljubijana-Dunaj od 13. do 14. ure in od 19.30 do 21. ure. Ostali čas med 9. in 21 uro se vrše pogovori med Zagrebom In Prago, med Zagrebom in Dunajem, ter med Trstom in Prago. (Protestiramo proti temu, da se je določil za razgovore Ljubliana-Oradec-Dunaj čas od 13.—14. in 19.30— 21. ure, ker se nam s tem jemlje možnost da govorimo z inozemstvom tisti dan, ko izide naš list. Uredništvo.) — Hišnim posestnikom in tistim, ki dobro žive, Z ozirom na včerajšnji dopis Društva hišnih posestnikov je nam poslal državni uradnik pismo, ki ga pri-občujemo v celoti: Kar je hišnih lastnikov, ki so sami reveži, povečini niso nič aH pa Ie za kako malenkost povišali stanarino. Glavni, ki so planili po siromakih, so baš oni, ki žive v izobilju. Tako se splošno govori po Ljubljani, da je neka velika iesna tvrdka diktirala povišek stanarine kar za 200, 400 In celo 600 odstotkov. Neki drugi — trgovec — je kupil po preobratu veliko stanovanjsko hišo primeroma za nizko ceno. Vrednost hiše se je najmanj podcsetorila. polejz tega torej, da je dobro in varno naložil kapital, se hoče še naprej bogatiti z veliko stanarino. Takih gorostasnih slučajev je vse polno. Sem državni uradnik, imam ženo in 2 otroka, plače dobim mesečno 1500 Din. Jaz sam sem se moral naučiti krpati čevlje in obleko. Žena. poprej vajena boljših časov, mora sama opravljati vsa gospodinjska dela. Gostilne in gledališča poznam le še iz preteklih časov. Naša hrana je dan za dnem: krompir, močnik, polenta. Ljudje obupujejo fn v obupu so ljudje zveri, kakor nas uči zgodovina. Zato se je bati bodočnosti. AH ni nikogar, ki bi preprečil zlo? — Paketi za CešVcsfovatko. Na carinskih napovedih, ki so pril^fene poštnim spremnicam, mora biti vrednost vsebine vselej napisana v češkoslovaških kronah ali pa v dinarjih. — Prepovedana koledarja. Ministrstvo je prepovedalo uvoz koledarja »Der VViener Bote«, ki ie bil natisnien na Dunauj. in koledaria »Grosser Bfl-eher Kalendar«, ki je izšel v Budimpešti. — Denarna knjTga. Državne oblasti, uradi in ustanove oddajajo m prevzemajo na pošti denarne pošilike s posebnimi denarnimi knjigami. Pošte ne smejo sprejemati ne od carinarnic ne od drugih državnih oblasti, uradov in ustanov službenih denarnih pošiMc, če niso vpisane v denarno (amaneto) knjigo ter jih tudi ne smejo izročati brez te knjige. — Odprava orožnikih postal. Piše'o nam: V občini Gor c pri Bledu, tik držav* nih me "a napram Avstriji in Hali i, se v na kra Sem času razpustita kar dve orož-niški postaji in sicer v Gorjah samih in na Bleski Debravi. kjer se nahaa poleg velikega tuskega prometa tudi veliko tovarniško podjetje Kranjske Industri ske družbe. Z ozirom na to, da sta obe omenjeni orožniSki postaji za javno varnost nujno potrebni, se v zadnjem hipa obračamo z nujno prošn o na g. ministra dr. Zu-panića in na pokrajinsko upravo v L ublani, da zastavita vse sile in ves svoi vpliv, da ostane še nadalje vsaj na Bleski Dobravi neobhodno potrebna orožniška postaja, da bomo kot davkoplačevalci varni s svo itn imetjem in živi eniem ter da ne bo naš kot torišče raznih suml.lvih elementov. — Novi vozni red aa žtleznJcah. Prometno ministrstvo se bavi t novim voznim redom, potom katerega se spremeni t 1. februarjem vožnja na vseh progah državne železnice. — Zvlšan'e cen električnem lota t Maribor«. Elektrarna na Tali je povišala cent toka in tlcer že s prlčetkom novega leta. Stranke bodo radi tega morale le doplačati za vporabo toka od dne i. januarja dalje. — Smrtna kope. Umrla ?e v Cel'p t Prešernovi nllcl svo'ečasna lastnica modnega salona Merila Buttula v 76. letu starosti. — Mi carskem trgn ▼ "dnem času popolnoma primanjkuje razn'h pridelkov, kakor solate, mleka« ia'c itd. Okoličani skoro ničesar veS ne prinaša o na trg, da so gospodin e dostikrat v skrbeh, kje bi kaj ujele sa prikuho. Treba bi bOo poskr- beti, da bi bilo naše mestno prebivalstvo vedno v zadostni meri oskrbljeno s takimi živili. — Aretirana le bila v Celju neka v 1'u-tomerski okraj pristojna Neža Gomilšck. ker je v Mariboru nekemu trgovcu ob priliki skupnega prenočevanja v nekem botelu ukradla več i znesek denarja v .'ug osi o venski In avstrijski valuti. — Iz mesta Celja in okolice je bila za dobo deset let izgnana 33 letna v Trbovljah rojena int.a pristojna Razpotnik Matilda. — Junaški čin. Pišejo nam: Dne 15. t. m. so se sankali v Krčevini pri Ptuju na veleposestvu »Anski dvor« sinovi prof. dr. K. in odvetnika dr. Š. 4 —9 letni dečki Fric, Branko in Bojan. Po prvih debro uspelih vožnjah, zvlekli so sanke v svojem otrošku-neprevidnem veselju višje nad pobočje in v kriku drčalj čez zmrznjeno snežno odejo. Toda — o groza — sanke drve bl'skovito čez ravan cb vznožju hrfba. skočijo čez meter viseko obrežje bližnjega ribnika na ledeno skorjo, ki edneha pod silnim srm-kora in vsi trije izginejo brez elasti pod ledeno odejo v glcbočlno. V bližini stoječi veleposestniški s*n Ccnci G!atz cpazl to, zavpije na pemeč. sam pa brez pcmiskka skoči za njimi v ribnik. Z nadčloveško močjo in naporom spravi vse tri na površje, kliče zopet in s pomočjo prihftelera hfnpca reši drugega za drugim na ebrežje. spehan do skrajnosti, ne misr n?, sebe, rka-zuje, zgrabi prvega. be?l z njim na dom in ne miruje nrej, da so vsi trije drbro otrti v postelji. Res iuna?ki cm ifl požrtvovalnost, kakor Jo danes iSčemo znman iw ki zasluzi največje pnznarfe. ker Je z lastno smrtno nevarnostio re?il troje nadebudni življenj gotove smrti In ohranil roditeljem ^Jvljenfskn srečo. — Stanovanjska beda v M priboru. NTova nastala zim* je zopet povečala sfanr>vani# sVo bedo. Te dni se je. oziroma ho še dclo^i^n'o mnogo stranic, in aicer iz na i* r-vnejših sToi>v s celimi konicam! otrok. 7% vse te družine. Vi 5*? za si'o noriVa jo no drvarnicah in no hlevih, ni dobiti stanova« n*a. Stanovanjski uradi so no novem pr** vilntku Še bolj brez moči, kakor so bili ponreie. Za*o sta tem bolj ohl^ana s »olofniml pritožbami in prijavami Mar*s**n In ©rgani^aHja najemnikov. K organizaciji stanovanjskih. najemnikov se prinaša io stranke fz vseh slojev in obeh narodnosti. Toda, dokler vlada ne p-iskoči na pomoč, In sicer ▼ prvt vrsti gradbeni aVcffl ra d*"* žavne nas+avMene- in ne prisili bank in velepodietn. da zidajo za svoie osobje s+a« povaniske h'5e, se stanovanjska beda ne bo dala odpraviti. — Razne nezgode. Rudolf Pečar, s?n skladiščnega delavca južne železnice Iz Zelene jame, je pri igri padel in si zlomil desno roko. — Alojzia Mahnlča, stro nika v Zalokar evi tovarni na Viču, ?e pri po-pravl'an'u motor a udaril električni tok po desni roki, ki mu je popolnoma ohromela. — Josip Brčon, posestnikov sin iz Treb-Ijevega, Je žgal ogle in se pri tem nevnr-no opekel po desni roki in hrbtu. — Poškodovance so prepeljali v boinico. — Neprevidnost) s patronamj in razstrelivom. Zadnje čase se silno množilo nesrečni slučaji s patronami. Ne mine skoraj dan, da ne ti bolnica sprejela kakega ponesrečenca, ki se je Igral s patronami, Vendar to ljudi, zlasti mladine, ne spametuje In žrtve nesreč s patronami se množe dnevno. Otroci brskajo povsod in če najdejo patrono. drezajo toliko časa vanjo, da eksplodira in nesreča je tu! Včeraj sta bila prepeljana v bclnlco posestnikov sin Ivan Kocjan Iz Šmarja, ki mu Je patrona poškodovala cbraz tn Josip J a n e z i 5 iz LiplenJ pri Šmarja. Temu le patrona odtrgala več prstov desne roke. — Na Fu- ? žinah sta delavca Ivan S v e č a t in Igna- j cii Jazbec razstreljevala skalovje. Pri nastalj eksplozji so pa obema odleteli drobci v obraz In sta bila precej težko poškodovana. Prepeljana sta bila v bclnico. — Aretiran je bil na celskem kolodvora pri vlaku, ko se ie ravno hotel odpel a-ti nazaj v Avstrio. na zahtevo neke cel-ske stranke dr. Arnolf Kogler. Kogler je dne 14. aprila 1916 kot kadet stro nega oddelka pešpolka 87. pri transportu na tirolsko fronto v vlaka med Velikovcem In Celovcem zunaj pred stopnicami privezal na steno nekega kuharja prvega batalona. Privezanca so v Celovcu odvezali, na kar se je nezavesten zgrudil na tla in je moral v bolnico. O nadaljni usodi tega kuharja nj nič znano. Polici ski oddelek celi- skega okrajnega glavarstva poziva vse osebe, ki so bile priča tega dogodka, pa tudi dotičnega kuharja, če bi se eventualno k e nahajal, da bi podrobnosti tega slučaja spročile državni policij v Celju, da se spravi v zadevo jasnost. — Koncert. Danes in redno vsako sredo, soboto in nedelo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik« na Sv. Petra cesti. Začetek ob pol 23. do pol 1. ure ponoči — Čevlje kupujte od domač h tovaren tvrdke Peter Kozina Čl Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na boljši in na-ceneši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1. — Največji Hagenbeckov Mm »Pustl-nTa«, ena najdrzne ših senzacij, se predvaja samo Se tri dni. FIlm s krasnimi naravnimi posnetki Je poln atrakci . ki pretresajo človeku živce. Pomnoženi orkester dravske divizije s pompozno godbo povečuje učinkovitost filma. — Vodstvo kina •Tivoli« |e preelo obvestilo, da se srani fflm »Sodoma in Gomora« radi izvanred-nega navala predvaja še nadale v 7~ grebu in prispe šele tekom marca v Lub-lano. Mesto tega se predvaja pribodn 1 t--den eden na*več:ih apaških filmov »Pod-gemel ski klali Coretla«. _ Umrl je g. prof. Alfred pl. Ser cel, svak g- B. Kaj zel a. Pogreb se vrši iutri, v seboto, cb 2. popoldne iz deželne bolnice. NAJNOVEJŠA POROČILA. Napad makedonskih četašev na Kočano. — Beograd. 19. januarja. (Tzv.) Po poročilih iz Sofije je dne 17. t. m. 50 mož broječa to'.pa makedonskih revo-lucijonarjev pod vodstvom Mihajlova napadla našo posadko v KočanL Na* pad je bil nenaden. Posadka je bila premagana. Tolpa je zaplenila v skla* dišču 600 pušk in dve strojnici. Make« donstvujuči revolucijonarii so ustrelili 13 Srbov, nato so pobegnili. OBOROŽEVANJE RUSIJE. — Stockbolm, 18. jan. (Havas) »Svenska Da^bladet* poroča, da je sovjetska vlada skloriia pogodbo za dobavo 750.000 pušk. 1000 strojnic in 100 milijonov patron. VeČina orožja je namenjena za opremo revolucionarjev v Indiji proti Angleški, ostalo pa za rdečo armado. Orožje jc amcrlš!:csa in nemškega, strojnice pa angleškega izvora. HARDING OBOLEL. — London. 18. jan. (Reutcr.) f*o poročilu iz VVashinjjtcna je prezident Harding obolel na inilucnei in mora ostali v p«v stelji. ROMUNSKA JE MIROLJUBNA. — London. 18. jan. (Reuter.) Romunska vlada je prslala zavezniškim vladam zagotovilo o tem. da ima glede položaja-nastalega na madžarski meji, miroljubne namene. — London, 17. »anuarja. (Izv.) Bolgarski poslanik je izjavil v Foreijrn Office, da ostane Bolgarska v slučaja vo ne na Balkanu, popolnoma nevtralna. Odločno je tudi dementiral obstoj tajne pogodbe z Ru-Si.O. • e> • — Newcastle. 18. Jan. CReuter.f Prr ožil vrlitvi le bil izvoljen tajnk delavske stranke Arthur VVendersrn za poslanca nižje palače. Pri prvih volitvah Je debila delavska stranka 10.000. liberalci 7000, narodni lbcralci pa 6000 glasov. Borzna poročila. NADALJNJE KATASTROFALNO PADANJE DINARJA. — Curlh, 19. januarja. (Izv.) Današnje predborza. Zagreb 4.—, Berlin 0.028/«. Dunaj 0.0075. Budimpešta 0.201/«, Praga 15.—, Milan 25.62, London 25.03, Pariz 35.30, Newyork 5.3S, Sofi a 3.50. Bukarešta 2.80. — Currh. 18. Januarja. Zagreb 3 99. Du-nal 0.0075, Praga 14.80, Milan 25.525, Pariz 35.35. London 24.945. Newyork 5.3751. — Trst, 18. januarja, Zagreb 13.40. Berlin 0X95, Praga 58.—> Pariz 137JW. London 97.75. Newyork 21.—, Curlh 392.—. — Praga, 18. januarja. Beograd 29.75% Milan 173.—-. Pariz 240.—, London 168.—, Newyork 36.125, Curlh 673.—. — Berlin, 18. januarja. Zagreb 160.—, Praga 630.—, Milan 1110.—, Pariz 15.30. London 107.000.—, Newyork 23.025. Curlh 4310.—. Turistika in sport. — Vremensko poročilo. Bohinjska Bistrica: 16. jan. t. 1.: — 3*C, barometer pada. oblači se. brez vetra. V dolini okrog 35 cm snega, smuka Še ugodna. V višini nad 1200 m izvrsten pršič, debel krog 90 cm. (TPR) — Kranjska gora: 16. jan. t. I. cb 7.: —.?*C, barometer pada, zelo oblačno. (TPR) — Izlet na Bloke. Smučarje opozarjamo, da dvignejo juirl. v soboto dopoldne zanesljivo legitimacije za p ' vično vožnjo v pisarni Športne zveze. - .TZSS. — Sestanek nogometne sekcije S. K. Ilirije se vrši v petek. 19. t. m. ob 6. zvečer v PrcScrnovl sebi restavracije »Novr svete, Gosposvetska cesta. Od 21. t, m. naprej redni trainin«n v jahlnci pod vodstvom g. Janou?ka. — Na*clsivo. — Rodna letna skup?č*nr. članov športnikov 1'ublj. športnega kluba se vrši v po-nedeFek dne 29. t. m. ob pol 21. v zndn;i sobi Narodne kavarne. Udeležba obvezna. Sokolsfvo. — Sokolski odsek Jezica vabi na svo! T1T. letni občni zbor, k; bo v nedeljo. 31. Januarja ob 15. v ljudski šrii na JcZlcl. Za seboto, 20. januarja najavljeno predavanje se vsled nastalih ovir preloži na 27. Januarja ob pol 20. Zdravo! — Starosta.___ Julijska krojma. — Dva nadškofa v furlanski pro* vlncl. Goriška je danes priklopljena k Vidmu. Izoolnih se je tako želja pretiranih italijanskih nacijonalistov in fašistov. Vsa akcija je naperjena proti Slovencem, katere hočejo kar čez noč »asimilirati«. Kar so nameravali, se je izvršilo, ali Se nekni jc ostalo, kar silno razburja italijanski nacijonalizem in fašizem. V Gorici je Slovenec za nadškofa, Videm pa ima tudi nadškofa, ki je seveda Italijan. Sedaj iz^rnšujejo, kaj naj f*ra rova provinca kar dva nadškofa? Seveda žel*, da bi ostal v Vidmu Ita-lianski nniškof in da bi nemudoma odstopi! goriški nadškof dr. S?dcj. Sanjajo tudi nckai o t?m, da naj bi sc obnovil oglejski patrijarhat, kateremu bi bila Vid^m jn Gorica v cerkvenem oziru podložna. Vsa to z očUnim namenom, da bi se krTkor mrliče hitro iznebili goriškega nadpastirla, ker je Shvcncc. SpcmfniRlte Družbe sv. ClriTa in Metoda! Stran 4 •SLOVCNSKI NAROD« dne 20 januarja llJ^3 Stev. 15 Prof. dr. A. Z^fnfcar: Ženska bolnica v Ljubljani. n. O nalogah ženske bolnice samo par besed. Največje važnosti je porodnišnica. Vanjo se bodo spreemale vse noseče v zad-n ih tednih nosečnosti, nadalje vse porodnice brez iz eme. Porodnišnica ni samo za težke porode, pri katerih je eventuelno potrebna kaka operaci a. marveč \e za vsak, tudi normalen porod. Mnene porodničarjev je, da naj vsaka porodnica porodi v porodniškem zavodu; to mnen'c bazira na poznan u, da, je porod v moderni porodnišnici najbolj siguren, sigurne ši nego ▼ domači hiši. Toda to mnen'e je le tedaj res osnovano, ako le zavod v resnici moderno ure.en. V slabo urejenem zavoda ni za porod nobenih prednosti pred domačo hišo. Upam, da bo nova porodnišnica izkazovala v bodoče še boljše nspehe nego jih je stara. Za premožne še sloje bo na razpolago nekaj sob drugega raareda. Nadalje je sprelem v žensko bolnico zagotovile« vsaki ženski, ki bolu e na kaki ženski bolezni. Za lažje bolezni bo na razpolago (samo za revne) ambulanca, težji slučaji pa se bodo spreemali v zaprto oskrbo. Zalibog, da ostane ginekološko zdravljenje tudi v novi bolnici za nekaj časa še polovičarsko, ker ni na razpo-lago modernih terapevtičnlh sredstev. Ta- ko omen'am samo raka, pri katerem se mora poleg operacije uporabi ati še R5nt-genove in radijeve žarke. Teh aparatov in preparatov pa ženska bolnica še nima in tudi ni upan a, da bi si jih mogla iz državnih sredstev nabaviti, ker so silno draga. Morda se kedaj nade kak mecen, ki bo uvidel, da moramo tudi pri nas bolnim ženskam nuditi tisto, kar jim nudijo drugod. Pot v inozemstvo je večini naših žensk vendarle predraga. IzvzemŠi ta dva sredstva pa so vsi drugi aparati tako po ceni, da jih bo mogoče sčasoma nabaviti, ako parlament dovoli kreditov. Cilji nove bolnice s tem se niso izčrpani. Druga važna naloga je pedagoška. Ne samo za babice je treba poduka, ampak rudi za celokupno naše ženstvo. Spolna higiena je nauk, ki ga je v današnjih časih nzšc Ženstvo bol potrebno nego kedaj prej. Obširna socialnohigienska propaganda spada torej tudi v delokrog nove bolnice. Njena organlzacia bo naloga rav-natel stva in n emu podrejenega zdravnfšt-va, podpore pa bo potrebna od strani našega tiska In od strani naših Izobraževalnih organizacij. Tretja naloga je znanstveno proučevanje. Vsak zdravnik mora slediti napredkom znanosti, taka bolnica, kot je ta, pa mora ne samo ostati na tekočem, temveč mora tudi sama prinašati doneske k znanstvenemu napredku. Pri tej priliki bi omenil, da je naše ženstvo v porodniškem pogledu izpostav- I*eno več'im nevarnostim, nego ženstvo ostale Jujroslavre. Primera med materialom 1 ubl anske porodnišnice z materialom drugih jugoslovenskih porodnišnic kaže. da imamo pri nas razmeroma več patoloških porodov nego drugod. Na: omenim samo en vzrok tega destva: n ša in-dustrial'zaci a. Pri nas imamo n. pr. veliko nepravilnih medenic, kakor je razvidno iz priložene tabele. Zožene medenice pa so ena največ ih in najtežjih komplikacij poroda, nevarnih tako za mater kakor za otroka. Znanstveno proučavanje specielna naših tozadevnih pri!ik utegne obroditi rudi s praktičnimi rezultati. Ne gTede na naša domača strokovna vpr5"ti a pa nudi porodništvo z ginekologi o toliko snovj za znanstveni studij, stavi a toliko pr'-b'e-mov. ki čakao reš;fev, da se im tudi l;i:b-lanska ženska b^lnira ne m<~re in ne sme Izornitl. Zdravniki, kl dcltre'o na tem zavodu In ki b->do n*» nem delovali za nami, naj najdejo tu moderno mesto za studi;. Društvene vesti. — Dobrodelna loterl'a. >Ko!<~>« srbskih sestara prredi dobrodelno loterijo, katere glavno darilo bo darilo kraljice. Žrebanje se vrši koncem maja. — IV. medicinski ples se vrši 2^. Januarja v veliki dvorani Un?ona pod pokro-vitelstvom ge. Rosv dr. Blei\vciss-Trsteni-ške. Začetek točno ob 20. Vstop le proti vabilu. — Odbor. — Cenjene gospe In gospodične, ki so sodelovale v paviliionih pri našem lovskem plesu leta 1921, najvljudneje vabimo v torek, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne v magistratom dvorano na razgovor o letošnjem lovskem plesu. — Odbor Slovenskega lovskega društva. — Plesni od^or za pr rceh-ev plesa du-na'skih eksportnih akademikov se v imenu društva jugoslov. trs. visokrš il :ev na Dunaju nalepše zahvaljuje cenjenima po-krovitel ierma ge. Knezovi in se. K r o f to v i in častnemu damskemu komite'n za n ihov trud In požrtvovalno delo. Obenem se zahvalju:e vsem cen . darovalcem in vsem on;m, ki so pripomogli k popolnemu uspehu tega plesa. — Plesni odbor. — Z~četkl človečke k^l'ure. Društvo »Soč?.c opozar a svo e člane, prijatel e in drugo ceneno občinstvo, da predava v soboto dne 23. t m. v salonu pn Levu z. univer. docent dr. Vo.eslav Mole o >Za-četku človeške kulture«. Po p'-edav-nn poe oddelek pevskega zbora 7AZ. Ve'e-interesantni predmet, kakor tudi ime pre-davatela amčita za popolni užitek. Zato naj — kdor ni specijelno zadržan — nikar ne zamudi te redke ugodne prilike. Začetek cb pol 9. zvečer. Vstop prost. Zbirajte imwh za Jupsbvsnsfa Matico"! Razns stvari, * Ku Kluks Klan In njegovi simbol:. Kakor \s.ika ta na družba, ima tudi ameriški Ku Kluks svo"e znake in svoja gesli. Ko je novinec pbčai deset dolarjev, dobi rdeč gumb z vpodobljeno dlan o, razprostrto iavpik. Pod omenjeno dlanjo se čita o začttriije K. O. T. O. P. Za tuca pomenijo te črke »Virezi otvor ene dlani« (Knights oi the open palm). Za člane pa značio: Klanj venomer izpolnjujejo svo e zakletve (Klana rbserve there oaths perslstemlv). Pri vhodu je n ih značka »belo«, pri notranjih vratih pa »nadoblast«. Potem vas vpr..sa:o. če poznate gospoda, ki sliši na Ime K o t o p. Odgovorite pa: »Poznam gospoda, ki se zove Potok«. Zbo^osprie-ma o se z levo roko. Kukluksklanec se predstavi sodru?ru takole »Jaz sem klans-man iz kralevine... Illinois, Klan št. 1. Chlcago.« — Pravkar se čita v tu ih novi-nah o dveh nezaslišanih zločimh, katera e zakrivil ta mistični, monroevsko ek^kluzl-vističnj fašizem v Združenih državah. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLčMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Nosif e zafadi nj ihovih velikih redno s* 1 i potplate Primerno sobico IŠČE AKADEMIK. — Pon dSe n« upravo Slov. Nar.« pod »Snažna'666«. Iščem stanovanje, obstoječe iz dveh. sob) in pritiklin. event. v novi hiši. — Ponudbe pod »K./672« na upravo »Slov. Naroda«. Preda se takoj dobro ohranjen PLETILNI STROJ. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 673 Proda se več delnic TRBOVELJSKE PREMOGO* KOPNE DRUŽBE po dnevnem kurzu. 659 Nashrv pove Anončni zavod Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. Meblovano sobo s posebnim vhodom ali brez v če mogoče s posebnim vhodom v sredini mesta ISCE soliden sa* mec. — Naslov v upravi »Slovenske« ga Naroda«. 643 Naprodaj je travnik V LJUBLJANI. Naslov pove uprav* Slovenskega Naroda«. 633 Proda se malo posestvo. NasTov rove uprava »Slovenske* Ga Naroda«. 655 Krsno \n stanovanje ISCE GOSPOD od L februarja naprej. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Februar'616*. Mesto hišnika v kaki hiši afi Trili TSČE MLAD ZAKONSKI PAR. Ponudbe pod »Ljubljana'653« na upravo »Slovenskega Naroda«. Zahvala. Za mnogobrojne srčne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše drage mamice, gospe Eleonore Mladič izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. LJubljana, 18. januarja 1923. Ž al njo 51 ostali. Uradnica, rmc5n« slovenščine, nemščine, deloma tudi hrvažčine r večletno prakso v industrijske« podjetju ZELI PRE* MENITI SLUŽBO. — Pomtdbe na upravo »Slov. Naroda« pod R A/668«. Sobo iščeta DVA AKADEMIKA; če mogoče Skupaj aH ne. — Ponudbe pod »Akademičarja/669« na upravo »Slo* venskega Naroda«. Uprava državnih monopola namerava nabaviti 100.000 kg duvana i 50.000 kg najfinijih trakijkih duvana za izradu najfi* nijih i luksuznih cigareta. Pozivaju se zainteresovana lica, da izvole podneti za lifero* vanje pomenutih količina ponude do 16. februara 1923 god. do 11 časova pre podne u zapečaćenom kovertu direktno Upravi gde će »e ponude komisijski otvoriti. Ponude treba da sadrže cene. raapoložTjive količine Cl ase* znent duvana i uslove plaćanja, Muster treba poslati zasebno Upravi Monopola. Iz kancelarije Industrijskog Odelenje Uprave državnih Monopola IM-Br. 235- «* Broj 196/23. NATJEČAJ. 646 Kod gradskog poglavarstva u Banjoj Luci ima se popuniti mjesto gradjevnog inžinjera u VIII čin. razredu. N~ Tiještenje je prve godine privremeno a definitivno će namještenie uslijediti prema uspješnom službovanju prve godine. Plata i doplaci analogno kao kod državnih službenika o osim toga i nagrade prema izvjesnim postignutim uspjesima u službi. Natjecatelji, koji moraju biti naši državljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnesu ovom gradskom poglavarstvu najdulje do 30. IV. 1923. godine, i molbi prilože: 1. Krštenicu; 2. Domovnicu; 3. Svjedočbe (diplome) o stručnoj školskoj spremi; 4. Svjedočbe o dosadanjem službovanju kroz najmanje pet godina.; 5. Svjedočbu o moralnom vladanju; 6. Uredovnu liječničku svjedočbu. Gradsko poglavarstvo Banja Luka. dne 11. januara 1923. Prostovoljna dražba celekupnog namještaja Kino Gri-ka u Dravogradu (Benzinagregat, Projekt:onsapparat, pianino, se* deži itd., ; i 26. januara 1923 u 12 sati u dvorani kino. 670 Kupim dobro ehramsRe Jedilnico. Ponudbe z navedbo rene na unra* vo »Slovenskega Naroda« pod JediTnica/617«. Soho išče miren in soliden rjospod. — Po možnosti tudi hrano. — Ponvcf^e pod »1. fefcru^r'650« na upravo »SI. Naroda«. Potrefe??^??! služkinjo, ki lahko TAKOJ N" A STOPI. — Hrana in placa dobra. — Oglašati se je na Mesnem trgu št. 6/1. M. P. 652 Gospodična z večletno pisarniško prakso, vešča tudi enostavnega knjigovodstva, vr>:» jana v trgovsko stroko, IŠČE MESTA PRODAJALKE ali BLAGAJNIČAR* KE. — Ponudbe na upravo »Slovrn* ■kega Naroda« pod »tzvežbana '674«. Manjša trgovina z mešanim blagom v zelo prometni ulici v Ljubljani se radi bolezni s stanovanjem, inventarjem in blagom rred ODDA TAKOJ gosnodični ali zakonskima brez otrok za 20.000 Din. — Eventualno ae »prejme aamo g o* spodično kot dru^abnico. — Poizve se ▼ trgovini v Florjrngki ulici 38. Enonadsfropna hiša v sredini mesta Ljubljane z več stanovanji SE PRODA; promet* na točka. Spodnn lokali pripravni za trgovino. — Ponudbe pod: »Cena 150.000 Din« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Sodna ulica 5. 657 POZOR! POZOR! Industrijalci, vrtnarji! Proda se poceni ca. 12.000 m" zemlje blizu tvornice za lep v Ljubljani ob glavni cesti. Elek# trični tok v obilni meri na razno* Iago. _ Ponudbe pod »Rešitev valu* te- na Anončni zavod Drago Bese* ljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 658 Hm?M te oprava in GARNITUR A ra rrosnosko sobo, velik LESTENEC in nekaj druge OPRAVE pri Josipu Tri* buč na Olineah 37 vsak delavnik od 1. do 2. s .i od 5. do nol 7. ro" \skm službe hišnika. Sem oženjen ter imam enega otroka. — Naslov pove uprava »S!ov. Naroda«. 566 Sprejme se prcd?Ja!ka v trgovino mešanega blaga. ANTON PETEK, Konjice. 629 Trinadstrcpna hiša "»a prometnem kraju v sredini Ljubljane, kjer se lahko vpelje dobra trgovina ali obrt, SE TA* KOJ PRODA. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 621 Mlad potnik, J.obvo vpeljan, PREVZAME po* 'eg svojega predmeta še kak do* bro vpeljan predmet proti pro* viziji. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Mlad potnik/599«. Prvovrsten knjigovodja, ki bi bi! rmožen voditi pisarno eks: parfne veletrgovin e, perfekten kare* tpondent, vešč slovenščine, nemščine in pn možnosti tudi italijanščine ter srbohrvaščine, 55 SPREJME. Lastno* ročno pisane ponudbe z referencami pod »S»ino prvovrstna mo"'665« n« upravo »Slovenskega Naroda«. 665 &initi želim MALO POSESTVO z gostilno ali trgovino za udobno življenje. — Ponudbe z navedbo cene pod »Lep dom ^644« na upravo »SI. Ntr.*. Moderna krasna vila z vrtom, v sredini mesta Ljublja* ne, SE PRODA. Enodružinska s šestimi sobami in pritiklinami, zi* dana pred 17 leti, blizu cestne že? leznics, posebno prikladna za zdravnike. Stanovanje mogoče z zamenjavo. — Ponudbe pod »Idila« na Anončni t a vod Drago BeseljaV, Ljubljana, Sodna ulica 5. 656 DOBRO STOJEČI čevljarski mojster in hišni posestnik v zelo promet* nem industrijskem kra^u S'ove* nije PREVZAME ČEVLJE ali USNJE V KOMISIJSKO RAZ. PRODAJO. — Dobra garancija. Vpraša se na Anončni zavod Drago Beseljak« Ljubljana, Sodna 5. 660 Mladog marljivog trgovca sa dobrom naobrazbom« hrvat* skom, njemačkom, po mogočno« sti i talijanskom jeziku vještog TRA2I veliko poduzeće za ured i privremeno putovanje. Ponude pod: »POVJERENJE 101 II*D«83« na Interreklam d. d. Zagreb, Ilica 21. 661 PARKETARJA, veščega dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih MIZARJEV za fino delo iz mehkega in trdega lesa in enega STRUGARJA SPREJME večje industrijsko pod* jetje v bližini Kamnika. Stano* vanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. — Sprejmejo se le najboljše moči treznega in pošte* nega značaja. — Pismene ali rst* mene ponudbe na: Civ. ing. V. RE* MEC, Ljubljana, Kersnikova ulica 7. 654 Riiajšena, ^obro izvežba-nsga trnovskega pomočnika SPREJME TVRDKA F. TEPiDINA, Ljubljana. 569 KROMPIRJEVO MOK KUPI tovarna flntonSinkovec, Grosuplje Stanovanje! Vs!cd starosti bi ZAMENJAL stanovanje, obstoječe iz dveh sob s pritiklinami v 3. nadstropju mo? c-ern hiše v b!ižini Južnega kolo* dvora v Ljubljani z enakim sta? novanjem v pritličju ali prvem nadstronfu v sredini mesta. Ponudbe pod »MOD?:RNtO/311« na upravo »Slov. Naroda*. Vinski trgovci in gostilničarji pozor! Večja količina izvrstnega VIHA, rizling, burgtindec. traminec iti., letnik 19_1 in 1922 po jako nizkih cen"h n* p-odaj. Vse-ja skupaj približno «0 r>olo. njakov. Naslov pove urrava Slov. Nar. 6:50 Neveste! DOMAČE PLATNO! M^Ino, trpežno blago, raz-p- "_lja pcll:^- pcTzetco me ter ^o 53 "ircn tvrdka /G". HARTMANNA nr.sl. V. SOIL, Velike Lašče. C05 Rasno perilo za dame, gospođe in deco priporoča tvrdka STAREJŠEGA. IZKUŠENEGA obratovodja : jr.ovod visoke napetosti in trnnsformatorske postaje IŠČI! Elektrarna Fala, Maribor, Aleksandrova cesta 14. — Samo prvovrstne moči se naj oglasijo. Cvetlične čebule HIJACINT IN TULIPANOV iz Holandske SO PRTSPELE. — CENIK raznih semen je pravkar izšel in ga pošljemo na zahtevo. SEVER & KOMP.. Ljubljana. \Vo!fova ulica 12. 64* Trgovska hiša, dvonadstropna, r.a prometni toj ki v sredini Ljubljane. SE PRO= DA. — Pobro vpeljani trgovski lokal, skladišja, kleti in hTev tekom dveh me*e?ev razpoložljiv. Ponudbe pod »L* godna cena« n« An. xav. Drago Beseljak, Ljubljar«. Srr*"a ulica 5. 4^! Konforisfinjo, c?čo o^vertskerja in nemškega ^esika v govoru in pisavi ter stro. ienisja in knjigovodstva. S PREJ* ME tvrdka LAMFRET, KrckoT trg 10, Ljubljana. — Plača !n nastop po dogovoru. On:, ki znajo t- ie jezike, imajo prednost. 610 N-AJBOLJSE VRSTE slavonskega sena ter ovsene in pšenično slame PRODAJA v kompletnih va^onik s svojega skladišča v Novi Gradi« ški PO NAJNIŽJI CENI JOSIP NVEISS, Eksport sijena i slame. Z?^reb. Rokova ulica 2, II.. Telefon nuspostaja 13—51. 37'^ Nuciim po najnižji ceni: ban&ško mcfiof otrobe, krmilno ffio!ro; rJa'jc seno, slamo in drage ^ežc^e Anđelke- — Zaloga na j bol v c-p"a »Dalmatinskega cementa« v vsaki mn^ri in vagc~-ski oddaji. LJUDEVIT SIR C. KRANJ. IKUSENEGA PODKOVACA in KOVAČA ZA VOZOVE, samca, ponolnoma samostojnega 'n ranesljive^a z dobri-ni spričevali« Samo prvovrstni de7avci naj pol* Ileio ponudbe na: ŽELEZARNO MITA, Muta Dravi. 633 za to wmti in M P3 zmernlfi mtiii pri A Šfnkovic n?sl K. Soas UVtir.?! •-, 7.1 tal trg 19. Lasiuina in tisk »Narodne tiskarne«.