L n^kdM raw* in praznikov. ^A daily except Saturday». Sund»)* and Holiday* r^^R XXXIV- Cena liata je $0.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnllki prostori: 2057 South Lawndala Ara. Office of Publication: 2687 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwell 4804 Jwuery 1«. IBM. at the pMt-otttee Ml Chicago, llünoto. under th« Act of Conen» of March I, im. CHICAGO. ILL« ČETRTEK. M. OKTOBRA (OCTOBER M). 1942 Subscription $6 00 Yearly STEV—NUMBER tU Acceptance for mailinc at special rate of postage provided for In Notion 1103. Act of Oct S, 1917, authorised on June 4, 1011. lie japonske izgube na otoku Guadalcanal!) Ameriške čete odbile vse napade na tvoje pozicije. Bombe potopile dve japonski bojni ladji in poškodovale štiri transporte. Roosevelt se posvetuje s člani vojnega sveta.—Rusi ustavili nemško ofenzivo.—Britska armada naredila nadaljnje luknje v osiščni bojni črti na egiptski fronti f^hingion. D. C.. 29. okt.— «»a so utrpeli velike izgube tojaštvu in bojnem materialu Ltkah z ameriškimi četami na ¿u Guadfilcanalu, pravi mor-pčni department. Vsi napadi imeriške pozicije so ^>ili od-i. Ameriške izgube so malen-Le v primeri z japonskimi. Cke na obrežju se nadaljuje-k v vojnih operacijah na morju l V zraku pa je nastal odmor, i krogi so izjavili, da se icije lahko vsak čas obno-ker se mogočne enote japon-oornarice še nahajajo v bli-Guadalcanala. nik Roosevelt je sinoči iral s člani vojnega sveta ifik o vojni situaciji. Prej 0 objavljeno poročilo o iz-na obeh straneh od začet- vojnih operacij. Japonci so v izgubili dvanajst ladij, med o$em rušilcev, štirje letalo-in deset rušilcev pa je bilo lovanih. Tiske izgube uključujejo ajst ladij—dva letalonos-trikrižarke, pet rušilcev, pet rtov in dve topničarki. ton. D. C« 28. okt. — e čete, ki so prebile a-obrambno črto ha Gua-lu zadnjonedrfjb, so bile nazaj, poroča mornarični lent. Ameriška bojna po potopila dva japonska 1 in poškodovala bojno i, knžarko in\štiri transpor-Na drugi strani so pa Ja- I i potopili vlačilno ladjo Šefe in eno lopničarko v^ bitki Tulagiju. 22 milj severno-odno od Guadalcanala. socilo dostavlja, da se srdi-Itke na morju in v zraku na-jejo. Od izida teh. zavisi fc Guadalcanala. Vojaški Hna^lašujo važnost bitk ramenskimi in japonskimi |i na obrežju otoka. Ame-Ipomurščaki še vedno drže toče in uspešno odbijajo na-«sovražnika. Ako bodo Ja n zavzeli letališče, bo to te-udarec ameriški sili. da Japonci kontroli- brambovci so ustavili novo nemško ofenzivo v industrijskem distriktu Stalingrada in vrgli sovražnika nazaj z velikimi izgubami. Na južni strani Stalingrada so Rusi izvršili več uspešnih protinaskokov na nemške pozicije. V enem sektorju industrijskega predela so Rusi ubili 900 Nemcev in razbili enajst tankov. Ljute bitke se nadaljujejo na severozapadni strani Stalingrada. Bitke so se pričele pred Šestimi dnevi in v tem času so Rusi ubili 4000 nemških vojakov. Na fronti ob Črnem morju je nemška vojaška posadka v pasti, iz katere se najbrže ne bo izmotala. Tej so priskočile na pomoč nove čete in izvršile pet napadov na ruske pozicije, a so bile vržene nazaj. Barlin. 28. okt. — Vrhovno poveljstvo je naznanilo uspehe v bitkah z Rusi na kavkaški fronti. Nemške čete so pognale Ruse z več utrjenih pozicij in jih zasedle. .Na stalingrajski fronti se položaj ni izpremenil. Kairo. Egipt. 28. okt.—Britska osma armada je s podporo tankov in bojnih letal naredila nadaljnje luknje v osiščni bojni črtif Vrhovno poveljstvo pravi, da zavezniška letala kontrolirajo ozračje nad egiptsko fronto jn neprestano bombardirajo pozicije osiščne armade, kateri poveljuje feldmaršal Erwin Rommel. V spopadih v zraku so zavezniška letala sestrelila nadaljnjih 46 osišenih bombnikov. — — Zavezniška letala bombardirajo osiščne transporte, ki dovaža-jo čete in orožje Rommelovi armadi. Bombe so potopile na daljnja dva transporta na Sredozemskem morju in poškodovale tri druge. Tobruk, osiščna baza v Libiji, je bila včeraj spet bombardirana iz zraka. Večja zavezniška pomoč Kitajski Armade prešle iz defenzive v ofenzivo Čungldng. Kitajska. 28. okt.— General Ciang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je v svojem govoru ha zborovanju ljudskega političnega sveta izjayil. da se je zavezniška pomoč Kitajski povečala v zadnjih mesecih. Njegova armada dobiva bojna letala, tanke in drugo orožje iz Amerike in Velike Britanije v večjem obsegu. To prihaja po drugih črtah, odkar so Japonci zasedli Burmo in s tem ustavili dovažanje vojnega materiala po burmski cesti. Ta pomoč je dovolj velika, da so kitajske armade prešle iz defenzive v ofenzivo na več frontah. "Od izbruha vojne ha Pacifiku se Kitajska skupno bori s svojimi zavezniki proti sovražniku," je rekel Kaišek. "Vse fronte v splošni vojni so važne. Kitajska ima mogočno opora pri svojih zaveznikih. Skrbeli bomo, da bo kitajska revolucija, katero je sprožil naš pokojni vodja dr. Sun Jatsen, rodila uspehe. Ves svet mora priznati Kitajski v zvezi narodov mesto, ki ji spada. Ona mora imeti enake pravice v družini narodov, da bo lahko pri spevala svoj delež civilizaciji." Glede militaristične situacije e Kaišek dejal, da se osiščna si-a krha in da je zdrobitev te bli zu. Čim dalj bo trajala vojna, tem bolj se bo ruiila strukturs osiščnih sil. Zavezniika produkcija in vojaška slia sta garancija zmage v tej vojni. Kitajska do-prinaša ogromne žrtve za svojo svobodo in neodvisnost. Norveška eie¡ ' • f • V* * • "H pognana v zrak Churchillova poslanica grškemu ljudstvu London, 28. okt.—P r e mi e r Winston Churchill je v poslani- ki pomenski trte pri GuadaUtPi, katero je naslovil grškemu ljudstvu ob drugi obletnici italijanske invazije Grčije, dejal, da je dan obračuna blizu. "Gr ške čete se bore proti osišču na egiptski fronti in dan, ko se bodo vrnile v svojo deželo ii^ se maščevale nad sovražnikom za storjene zločine, ni več daleč," pravi Churchill. "Va* pogum in odločnost občudujemo in prepri čani smo. da boste kmalu osvobojeni." W ,n drugih otokih Solone jjrupe. <*»o. 2fi. „kt. — Vrhovno po-r'° J«' ''bjavilo poročilo q I pomorski in letalski bitki pomonih. v katerem pravi, feJaponu potopili šest ame-b,'J"it< ladij, med temi Nslonosee. V spopadih v f J"p'»nci sestrelili dve-bojnih letal. Po-B; (la se bitka za F' "'»vih otokov in Pacifika nadaljuje. T* MHl. Indija. 28. okt. ->a letala so dva-t ' bombami ameri-''ališča v provinci pad je bil izvršen 1 i pa včeraj. Ja-so priletela nad * rne. Avstralija. 28. okt. ' talci so bombar-vojaike bazo pri '-'vrnefa. Bombe. ho potopile tri •ne čolne. Vsa le-' k« se vrnila i I*» napadu na ja «h Mal je meta-"win. avstralsko im p r« U *§!6o. A um». Admiral King zanika trenje med mornarico in armado Chicago. 28. okt —Admiral Er-nest J. King. je v svojem govoril na banketu Mornarične lige zanikal trditve o trenju med poveljniki mornarice in' armade Dalje je rekel, da enotno poveljstvo ne bi bilo sredstvo zs izboljšanje vojne strategije. Admiral King je šef vrhovnega mornaričnega šUba in pomorskih operacij Norveiki gerilci ubili 27 Nemcev New York. 28 okt -Radijsko poročilo Iz Moskve pravi, da soj arna Čistka v Quislingovi stranki Stockholm. Švedska, 28. okt. —Po izjemnem stsnju, ki so ga oklicale nemške vojaške avtoritete na Norveškem in eksekuci-jah Norvežanov v Trondheimu in okolici, je bila pognana v zrak električna centrala ha norveški obali, trideset milj proč od Bo-da. Nemci so uverjeni, da so centralo razdejali angleški padalci in sb takoj odredili lov, ki pa ni prinesel nobenega uspeha. Distriktni voditelji s t r s n k e premierjs Quislings, Hitlerjeve lutke, so prej odredili čistko v krajevnih uradih^ Čez dvesto urednikov je bilo odstavljenih in mnogo izgnanih it trbndheim-skega distrikta. Poročila iz zanesljivih virov se glase, da so morali naciji zavreči načrte glede konstrukcije tovarn, ki bi zalagale nemško vojno mašino z orožjem, strelivom in drugim bojnim materialom. Konstrukcijo teh je financiral koncern I. G. Farben Industrie in deloma nemška vlada. Okrog 20.000 delavcev, ki so blH uposleni pri gradnji projektov je bilo odpuščenih. Guatemalška vlada podpisala dogovor z Ameriko Guatemala City, Guatemala 2ft. okt.—Vlada je podpisala dogovor z Ameriko glede gradnje vojaške ceste v G uatema h Do-«govor določa, da Amerika prispeva milijon dolarjev za financiranje gradnje. stare01 vojaki bodo poslani v tovarne Kongresni odsek se «z-rekel proti konskrip-ciji delavcev PREMESANJE VOJ. NIH AGENTUR Washlngton. D; Cm 28. okt.— Predsednik Roosevelt je sprožil itfejo glede odpusta stsrejlih vojakov iz armade in da se te u-posli v vojnih industrijah, kjer bodo več prispevali k vojnim naporom nego v vojaški službi. De je ideja dobila eporo tudi pri vojaških voditeljih. dokazuje izjava, ki jo je nedavno podel general George C. Marshall, šef ar-madnega štaba. Roosevelt je v razgovoru z re-porterji dejal, da je na svojem nedavnem potovanju po« deželi ugotovil, da se vijaki v starosti 35 do 45 let ne morejo kosati z mlajšimi vojaki. "Bilo bi bolje, ako bi bili ti voJaki ostali v orožni^ in municijskih*ovarnah, ker so prestari za pohode 25 milj na dan z orožjem in drugo opremo, je dejal. "Med njimi je veliko Število izurjenih delavcev, kateri^ mesto ni v armadi, temveč v industrijah." Na poziv, naj poda definitivno izjavo glede odpusta starejših vojakov iz armade, je Roosevelt odgovoril, da se o tem vrle posvetovanja med vojaškimi voditelji in uradniki vladnih depart mentov. Nekateri moški so ti žično sposobni za službo v armadi, čeprav So stari 40 let. On.nlmi hJ^^^ta^Ota^ 4 A roseum Kongmsr' nnurK jv objsvil poročilo o preiskavi delovanja vojnih agentur s priporočilom, da je potrebno preme-šanje. Ameriški vojni napori so ovirani zaradi konfuzije in kon; fliktne oblasti, ki spada v področje teh agentur- Odsek se je v poročilu izrekel proti konakrlp-ciji delavcev. Paul V. McNutt, načelnik komisije za mobilizacijo človeške sile, je konferirsl z Rooseveltom kontroverzl med njegovo komisijo ih administracijo nabornega sistema, nanašajoča se na vprašanje vpoklica poljedelskih In tovsrnlških delavcev v armado. Kompanije in farmarji se pritožujejo glede pomanjkanja delavcev In pritiskajo na kon-gresnike in senatorje, naj neksj store v tem oziru. Federalne avtoritete bi morsle skrbeti zs rsvnotežje , med razpoložljivo delovno silo In obsegom ojaoro-žene sile. Domače vesti Ranjen na ftolomonlh • Coverdale, Pa.—Frank Urbaa, član društva 427 SNPJ, ki je alu-žil v mornarici, je bil ranjen v bojih na otoku Guadalcanalu, ki se nahaja v grupi Solomonov na južnem Pacifiku. Poročilo ne pove, kako je bil ranjen, talko aH lahko. Članstvo mu želi hi trega okrevanja. Nameni nemških saboter-jev orisani na obravnavi Angleii potopili italijanski par m h Ankers. Turéije. 2S okt-Vest iz Smime pravi, da je englcéka k in pognali Ja-"kt. - Ruski it.lijwi.kth voj.kov nem delu Norvežke. _ Nail vojaki na farmah Sheldon, Wis.—Pred nekaj tedni se je omračil um Teresiji Divjak, članici društva 278 SN-JPJ. Odpeljali so jo v umobolnico. Vzrok je menda prevelika skrb, ker je njen edini sin Harry Divjak moral ltl k vojakom. Harry je član SNPJ že od svojih otroikih let.—Dalje je odšel v službo strica Sama Martin Avguštin, ki je več let delal v Chi-cagu in je bil tamkaj pri društvu 559 SNPJ. Zdaj je član tukajšnjega društva 273, h kuteremu je prišel i prestopnim listom. To društvo ima že osem Članov v službi strica Sama. Srečen po-vratek vsemi le ¿tkalke okolice West Pullman, 111.—Pred dnevi je tukaj umrl pionir Ignae Okoren sa srčno hibo. Star je bil 78 let, rojen v Metliki v Bell Krajini in tukaj je živel čes 50 let. Zapuiča Ženo In slns. Vesel dogodek as farmah Willard, Wis.—Ludvik in El-ma Hribar sta te dni dobila slnč-ks prvorojenčks, SNPJ pa novega člana, kajti oče in mati sta tudi člana. Mati je hči znanega tukajšnjega farmarja Majka Krultza. Čestitke! Nov grob v Kanaasu Arms, Kans.—Dno 24. okt. je tukaj umrl Joseph Klimek, 79 let in člsn društva 434 SNP (prej SSPZ). Po nsrodnosti je bil Poljak In «apušča ženo, štiri sinove in tri hčere. V Ameriki je bil 39 let. • Creen pojasnil zahteve ADF Atlantski carter velja za vse Izjava predsednika Roosevalta Waahington. D. C« 28 okt.— Predaednik Roosevelt je dfj*},' da se načela atlantskegs čarter-js aplicirajo na vse človeštvo— na milijone ljudi na vzhodu in stva mornarice Vodja demokratske stranke odgovarja Will isu Waahington. D. C.. 28. okt.— Ob priliki praznovanja dneva ameriške bojne mornarlee je bil dan namig, da bo sledilo nadslj-nje premešanje poveljstva kot posledica kritik v javnoati. Obdolžit ve o pomanjkyiju kooperacije med poveljstvom ermsde in mornsrlce so bile Izrečene. To je odgovorno zs uspehe jsponske oborožene sile pri Solomonih. Mornsrlčni tsjnik Frsnk Knox j« bil ns sestanku s reporter jI vprešen, sli ni to nsjbolj žalost no prsznovsnje dneva mornsri ce. Knox je odgovoril« ds se mornarica še nikdar *v svoji z«o-dovini ni teko junaiko borUa kot se sedaj. Delno je bilo poveljstvo pre mešano zadnjo nedeljo. Porfad miral Robert L. Ghormley jS bil odstavljen kot vrhovni povelj nik bojne mornarice v južnem vse nerode na zapadu. Ta čar- delu Pacifika, n/njegovo meeto ter je bil seetevljen na zgodo-1 pa postavljen pod admiral Willi vinski konferenn mad predsed- am K. Halsey nlkom Kooeeveltom In premier Opozicija proti ustalitvi uposlitve Nameravali so pognati v zrak aluminijske tovarne IZPOVED SABOTER. JA BURGERJA Washlngton. D. C.. 28. okt.— WilliamtOreen, predsednik Ameriške delsvske federacije, je omenil tri glavne koncesije, katere bo njegova organisacija zahtevala, preden odneha v svoji opoziciji proti zakonskim načrtom glede ustalitve uposlitve. Trije zakonski načrti, ki omejujejo pravico opustitve dela, so bili že predloženi kongresu; četrtega sestsvljs federsins komisija za mobilisacijo človeške sile. Nsčelnlk te komisije je Paul V. McNutt. Ustalitev dels je bile že uveljavljena v Ičsni in rudarski industriji v sspadnih državah. Green je dejal, da bo ADF odnehala v opoziciji, če dobi od vlade tri garancije. Ens mora biti zaščita pred izkoriščanjem delavcev po kompanijah, druga se nanaša na brezplačno trans-portacijo delavcev is enega kraja v drugega, tretja pa mora nuditi delavcem protekcijo pred brezposelnostjo, poškodbsmi in boleznimi v smislu provizij zs-kona socialne zaščite. "Federalne avtoritete bi morar le odrediti popoln pregled ras-položi j Ive delovne sile," je rekel ** smo to ***** »* važna run ie bil da ie Tone Potočnik, beč-lvisen od otrok. Trgovca Johna kaj hočemo. va na kongresu se bo tikala I - " [Eržena sem našel v postelji, ker! Pa je prišla mirovna konfe- morskega vprašanja. Primor| ga je začela tlačiti bolezen. O- renca. v Zviti diplomatje so se že od zadnje vojne gojili J iil sem se tudi pri Jamniko- vsedli k zeleni mizi in na diplo- dase združijo nekega lepega Datum v oklepaju na primer aa naslovu pomeni, da vam je pfoeoéssn* da se 1942), poleg vašega imena dovolj aktivni gloda Slovenske- potckla naročnina. Pono- Brez demokracije ne bo svobode ga narodnega kongresa, ki se v» ši S. in 6. decembra v Clevelandu. Potrebno je, da posamezna društva« klubi, narodni domovi in druga organizacije izvolijo zastopnike in jih pošljejo na lar, ponovil ProleUrca, Prosveto mrs. Vidmar, v Coverdalu pa J. Kaučič in mrs. Belk. Od tukaj sem se odpeljal nazaj v Pittsburgh in Ambridge. V PHts-burghu sem obiskal dr. Van Es-sena, ŠpecUHsta za očala. Mislil sem, da bom zopet dobil oglas za Družinski koledar, ampak od- ci na Zadnji petek smo tukaj imeli članek "Vzhodna Evropa tn kongroa. Dobra udeležba Je po-raHzem," v kajerem smo predočUi mnenje Cehov glede bodoče L^ gtvar je važna za nas vzhodnoevropske politične in ekonomske tvorbe. Češki državniki Ulovfncti m .icer bolj kot pa ne-so btti prvi, ki so sprožili idejo pokrajinskih federacij oziroma' konfederacij za bodočo Evropo. Za njimi so prišli Poljaki m kasneje Jugoslovani ter Grki, ki so objavili osnovo za Balkansko 1 "te bi kdo nss vprašal, kaj je naš ideal bodoče Žvrope, bi mu brez oboUvljanja odgovorili: evropska federacija po vzoru ame- ^ ^ _ _________ riških Združenih držav. Ampak do danes se še ni noben •vroPJ* ujnika Biddla, da italijanski ne-državnik oglasil za splošno evropsko federacijo, dočim so baš S dr±wljaa»i niso več sovražni ino-državniki poudarili velike Užave za realiziragjc aplrfne fadaracija ^ u izjava pomeni za e tem času; oni so zs pokrajinske federacije geografsko najbližjih I ? narodav, ki imajo skupne ekonomske interese. Te federacija bi m ^^ ^ bodo slovenci bile ža danes mogoče, v teku časa bi se pa morda iz teh pokra-1 ^ ^ dsritv€no jagnje tu teri mislijo. Ako zasledujemo ltelljansko propagando v Ameriki, vidimo, da so Italijani precej uspešni pri vladi v Washlngtonu. To je razvidno tudi iz izjave justičnega ov vlh, kjer sem videl sliko hčere, I matski način izigrali Wilsona in I z ostalimi Slovenci Jugosl služi kot bolničarka v amert- njegovih štirinajst točk o samo- ska vlada jih je vsled bojj Jlki armadi nekje v Avstraliji, odločevanju narodov. Reakcio- pred Italijo pustila na cedilu. sem kot navadno pri narni steri Pašič si je od radosti je prišla druga vojna m jim pogladil brado in tako so bile la ponovno upanje, upanje . pokopane vse lepe sanje o jugo- zmago zaveznikov, ki jim Prenočil j Auguštinovih. Drugi dan, v za LTuzmsKi koico«, «»»if/— ■ urugi aan, v petek, sem za-1 r~—--- - - -- i > , govor je bH, da je njegova druž-Lav^ves dan z vožnjo. Noben ^vanski federativni republik UM J* k ba opustila vse oglašanje radi ^us me ni hotel pobrati več ur Današnja situacija se ne razU- » S^SiSE"? opustila kompeticijf z nekompetentnimi firmami. Dal pa je pet doUrjev podpore Proletsrcu, kar je tudi lepo od njega. Sodrug Van Essen je impl oglas v Majskem glasu kot tudi v koledarju za 1942. V Ambridgu sem ime! uspeh pri Tonetu Rosenbergerju, pri bratih Uhamik, mrs. Biček, Johnu Gasperčiču in mrs. Gorup, ki ima trgovino z mesom in gro- združenju. nali na itnli; „ «.ti 30 pri Cliff Mini. Vsa^uje dcti od nih državnikov, kot pa njeni sri gasolinaki "stanicl, kaj to po-1 »lovenekimi miniatri vred) i* ve- meni. Poja.ni mi, da pomeni dno krivijo hrbte pred njegovim | ' ^ojep^DredMa, 1! •victory" - bua preobložen . Keliča-tvom" kraljem Petrom, | ^bTgZ^ Ta lt di, da je neizprosen Mussolin M J_. ____________nasprotnik in velik demol . i1®1!1!0 P® I Ker ima uglajen nastop in mazan jezik, ima odprta v kar znači, da odobravajo j ugo- di v tej vojni kakor so bili v zadnji. Zato je potrebno, da se pripravimo nravožaano, da bomo Ako v resnici za demo-; Slovenci tudi zaaluži- Jo. Torej bodimo pripravljeni in spolnlmo svojo dolžnost napram je pa še zapeljal do busa, ki vozi Mali Vogrlch. 2. j i nekih federacij razvite ena sama zveza ' Demokratična taktika Je, da si v nekih mejah pripravljen na kompromU, kadar ne moreš dobiti največjega in najboljšega kosa._______________ Taktika "vse ali nič" ali "to ali nič" je protidemokratična in dik- „j^ ns kot taki lahko odbijaU Utoričns, Ce torej Evropa ne more dobiti splošno federacija Uko j I ^ p^j^ italijansko propagan-po Uj vojni, so pokrsjinske federacija oziroma konfederacija dru- do v Ameriki, ki ja dobro orga-ga najboljša oblika, s katero se nova Evropa lahko sprijazni v upa- nizlrtna m ima dovolj denarja, nju, da se te zveze enkrat v bodočnoati strnejo v eno samo fede- Dokazov jo dovolj, da smo Slo-racijo. J venci v resnici lojalni Ameriki Kaj ja najpraktičnejše stališče ameriških Slovencev v tem oslru? ta dg ^ Slovenci v steri domovi-Vsekakor to, da se zainteresiramo—medtem ko prispevamo z vsemi ni upravičeni, da so rešeni en-našimi skromnimi močmi sa zmago Amerike in Združenih naro- ^ u makaronske ali dov—naj prvo za bodočnost naše stare domovine Slovenije in za nem§ke sužnosti. Saj ravno Slo-tisto federacijo, v katero bi spadala združena Slovenija po svoji yencl ^ Slovani v obče največ geografski legi ln po svojih ekonomskih interesih. Naša prva želja g^y^^ u demokracijo je, da so vsi Slovenci v starem kraju združeni v eno samo avto- Le klanja nonrno politično in narodno enoto, U enote nsj pa pride kot §+■ | kracijo, jo"S slaven del v Jugoalovansko federacijo. . Ker pa ml ne odločujemo, pač pa bodo odločevali drugi, se lahko zgodi, da no bo Jugoalovanske federacije. Srbija se mords odloči za Balkansko unijo, toda sama brez Hrvatov in Slovencev. Kaj I ¿bi in napram svojim v stari do-bodo potem storili Slovenci in Hrvatje v domovini? Mi ne vemo. mavini. Morda se združijo za skupno državo, morda pa ostanejo vsaki zase pono In bodo*vprašali za vstop v Balkansko zvezo; morda se zgodi, da Lijake v La Sallu in okolici na Slovenci in Hrvatje, kot dve neodvisni državici, obrnejo hrbet veselico, katero, priredita gospo-Balkanu in bodo iskali zveze s Cehi z avstrijskimi Nemci vred v darski in gospodinjski klub Slo-Centralnoevropski federaciji. Vse to so možnostL Nekateri ame- vanakega narodnega doma v ne-rlški rojaki celo izražajo željo, da bi se Slovenija pridružUa Rusiji, d«ljo zvečer. Najprvo bo kartna kar bi bilo mogoče le v slučsju, da aovjeti anektirajo Rumunijo,Labftva v spodnji dvorani, potem Hrvaško. Ogrsko, Cehoelovekijo in Poljsko-sploh vso vzhodno | pa ples. Zabave bo dovolj za sta Evropo do Nemčije in Italije. Iz tega vidimo, da imamo opraviti z velikimi negotovostmi, k*-dar izražamo svofe želje in priporočile glede bodočnosti nsše stara domovine. Kaj torej moremo priporočati v tem momentu, da bi najbolje zadeli? ___________ - Edino tole: Naža prvrth gUvna želja je, da so vsi slovanski tarip toriji združeni v DEMOKRATIČNO narodno-socislno-polttično_____________ enoto, ta enota naj se pa uvrsti v DEMOKRATIČNO jugoslovsn-johlu in sem se morsl vrniti do-sko federacijo ali balkansko zvezo ali kaUro koli drugo DEMO- mov> Po enem tednu sem se ne-KRATICNO federacijo, konfederacijo ali unijo, katera za jamči | hoUko pozdravil, aicer ne popol-Slovencem vse demokratične pravice. To Je vse. Ml verujemo, da je demokrstična republika najboljša oblika po-1 duši, vendar sam se podal na pot litične demokracije, ampek mi ne moremo podeliti republike niko> 5. oktobra. Najprvo sem octal mur—In če se Slovenci izrečejo za drugačno obliko vl^de, naj jo teden dni v okrožju Pittabur-Imajo, če Jim bo prt tem zajamčene demokracija. Glavno je, da gka. da nisem bil preveč odda ja DEMOKRACIJA temelj političnegs, socialnega in civilnega živ-lljen od doma, ako bi se mi sta-ljcnja povsod, kamor*bodo Slovenci uvrščeni po svoji volji in nje poslabšalo, odloku Najprvo sem sa napotil v Wil- Kamor koli bodo Slovenci prisiljeni iti proti volji večina—lahko lock k Johnu Taucharju po o-vemo že neprej, ds tam demokracija zanje ne bo, niti ne bo civilne glas zs Družinski koledar in ga svobode (svobode t taks, govora, sborovsnja, organiziranja in šol- tudi dobil, nato pa šel v Bridge-stvs), še manj pa bo goapodsrske svobode; kamor koli bodo spa- vitle k J. Kvartichu in ga tudi IJani s lepimi obljubami in brez Jamstva DEMOKRACIJE, tam tam dobil V Bridgevillu sem jim bodo še nsdalje vladali politični intrigantje in despotje. obiskal tudi naročnike in imel Veliko aaviai od bistvenega karakterja bodoče svetovne organi-1 uapeh pri sledečih: V Domu na zacije, o kateri ni dvoma, da pride po zmagi Amerike in Združenih Cook HiUu a^ po»>ovili Proleter-narodov Ce bo te organisaeija poetevljena na temelj demokracijo mr% Berdnik in John Noma--te jr, da totalitarnim, dikutoričnim državam ne bo dovoden nleh pa Prosveto. Tone Berd-vato^~tedaj je velike upanje, da si bodo Slovenci lahko isbrali nik Je bil v postelji, ker gs mu-federacijo, od katere si bode obetali največ demokracije, svobode I«Jo noge »n materialnega blagostanja, to Je federacijo, ki bo imate odprta » Br»«1^ »». * vrata v svetovno zvezo, pa naj bo to jugoslovanska federacije ali M** * Meadow Lsnds in imel u-katera koli na Balkanu ali v arednjl sU vzhodni Evropi. Neže že-|«P*h Prl aterem Jožetu Bizja-ija je. da bi ae Slovenci uvrstili v jugoslovansko federacijo poteg I ku. ki Je ponovil Proeveto in Hrvatov Srbov, Bolgarov m Macedoncev. To bi bilo pet narodav,starca ki bi vsi imeli politično in narodmi avtonomijo, gospodarsko M pa kooperirali. To bi bilo v «lavnem vse. kar bi mogli ameriški Slovenci—out. ki verujejo v demokracijo—priporočati odločujočim faktorjem glade stare domovine in za kai bi se lahko zedinlli ne glede na vse druge razlika, ki so med njimi. To bi bilo edino praktično tulišče. katerega bi si lahko osvojil prihajajoči alovenett narod«« kongeea v Clevelandu in na katerem U stel naš bodoči Slovene* nerodni svet. ki bo mogel NU le posvetovalna In moralna jrem med nme«iMnmi Slovenci m «mirni faktorji, ki predstav I jaje Soveoaki narod v starem kraju «m mislil, da hoče 40 centov skih gorah. ^ _ cerijo in je sedaj drugič posoče-l »se, jaz pa bi se vračal po isti I eksponente prerojene in napred-1 tudi to, da bodo imeli iulij. Njenega oAeta sem spoznal x>ti. Tako sem čakal več ur, I ne Jugoslavije. Toda nenadoma | državljani iste pravice kot sončno se me eden usmili, toda | so pričete prihajati poročila, da j j*teljski tnozemci. Dalje >ravi, da gre samo do East Li 'victory" — bus preobložen [potniki. V Imperialu mi je voz-1 lik že prej pojasnil, da bom tež- slovanski predvojni režim. ' da ostanejo po vojni erpoola« Ko sem vprašal, koli^ I in da ga usoda "prečanov" ne janske meje neokrnjene, to časa bom moral tem čakati,! briga. Njegove politična smer- znači, da bo Primorska za la dobim bus v Salem, je bil od- niče se pa opirajo na stare een- no izgubljena, ako mu nekd da samo par minut, pa | timentebie srbske tradicije v smislu kraljeviča Marka, carja {ovor «m čakal zopet tri ure. stopi na prste. Kaj' pa mi delamo med Ker nisem dobro razumel po-1 tesarja itd. Nihče ni na jasnem, I Nič! Nekateri se še celo asnila voznika taksija, sem to- koliko je v tem resnic*. Mogoče gresa branijo, kar je žalostn efoniral k Mihevčevim, ki žive je to le propaganda od strani pričevalo za našo inteligenci >ar milj daleč na farmi ob cesti njegovih tekmecev, toda dejstvo navzlic temu še ni prepozni re in mlade. Pcfotll» V mojem zadnjem poročilu sem omenil, Ida sem obolel na potovanju po ducate Slovencev. Tam sem o-biskal še tisti večer Rupnikove ki so se ravno preselili v svoj lepi novi dom. Mož je bil na nočnem delu, sin je bil še zunaj, žena pa je bila zaposlena s popravljanjem v kleti Ker je bilo že pozno, mi ja rekla, da lahko pri njih prenočim; ker pa ni bilo nikogar drugega doma, je nisem hotel zadržavati pri delu, ker istega je dosti, ko se človek preseli. Žena je ponovila Prosveto, nato pa sem sa poslovil s pri- ostane, da je on s svojimi četni- se takoj poprimemo dela. ki temeljito zmešal Hitlerjeve | pravljalni odbor naj bi v s račune za bliskoviti poraz Sovjetske Rusije. • Medtem so se pa v Sloveniji I uspešnejša sa pobijanje Sf< ... ................in Boani pojavili spet drugi čet- ve propagande in kako naj 'ravi, da kupi vsaki dve leti ne- nild, ki se baje nazivajo "parti- financirate. Seveda je um zani" in ki predstavljajo "Osvo- dn se glede denarnih sredrt polertega pa 1 bodilno fronte". Po zednjih po- moremo kosati z onimi S - - -- -----1 Sforza, toda nekaj se bo bilo. Glavna stvar je pa i 4. Mrs. Mihevc sem povedal, da ¡e nahajam na postaji in ona je ekla, naj malo počakam, da bo rakob takoj na meatu. Ob ih je že Jaka prijadral s svojo 'llzo". On noče novega avte. iki dve ] ca j za $25,/kar mu odgovarja za ijegovo potrebo, "v Šhefield, kjer živi okrog poi \ \i veliko škode, če ee kdo zaleti ročilih šteje njih armada 150 ti- /anj. Povabil me je še na okrep- soč mož, torej toliko kot Mihaj Hlo v slovanski klub, kjer so sa-emski Slovenci zelo upoštevani cot poštenjaki pri upravljanju Uuba. Tam ava se srečala še s par drugimi rojaki in pozno v noč sva se z Jakobom vrnila k materi, ki naju je še čakala! (Se nadaljuje.) Zernlk. zastopnik. lovičevs', toda se razlikuje vteirJ«* ^ mj da Je vojaško bolje organizira-]™*«. ki vedeh' ki] Slovenski kongres bo kočllbes sadova CleveUnd. O. — Jugoslovan pombo, da se bom vrnil, ce dru-Uki pomožni odbor slovenske g je ne dobim "jerperg". Ampak dobil sem jih pri gostoljubni družini Antončič, kjer je tudi krat-kočksno, ker mrs. Antončič ve zmeraj dosti povedati. Doma je bil tudi možiček. Drugi dan sem se odpeljal v West Aliquippo k Georgu Smre-karju, ki ima aadaj stalno nočno delo kot stražnik v tovarni. O-bisksl sem tudi nekaj drugih, v kolikor sem jih našel doma. Rezultat je bil: obnovitev Proavete pri Franku Vidiču, mrs. Stekla-sa pa je ponovila ProleUrca Od tem sam se odpeljal preko sekcije je sklical Slovenski narodni kongres, ki se vrši dne 5. in 6. decembra v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio. Kot je razvidno iz izjave tega etibora, bo namen kongresa dvojen. Prvič bo skušal najti času primerno politično formulo za povojno Slovenijo, odnoeno Jugoslavijo, drugič pa seznaniti ameriško vlado z našimi težnjami glede Slovenije a o benem najti sredstva za pobijanje pre-frigane italijanske propagande, tikajoče se Primorske in Dalmacije. Obiskal sem jih še nekaj, toda Jih nisem dobil doma Pa tudi dež mi jo nagajal, zato sem ee napotil k mojim starim prijstcljem v Str a bane Prenočil sem pri Bartolovih. ker je bilo že pozno. Drugi dan sem jih nekaj obiskal In rozultet je bil John Troha Je obnovil Proeveto m Cankarjev glasnik. Srnr in fiank Tomšič Prosveto, John f»roger ln Joe BostjenCtč pe ADF na. V Osvobodilni fronti so zastopani vai sloji prebivalstva in vae politične stranke. Vodijo jih komunisti* ki so najbolje orga Koliko bo zastopnikov m našem kongresu iz zunanji! selbin, je težko določiti, nizirani. k jih poHtKen program | ^^ je baje identičen z bivšim Republikanskim združenjem in o sedanji vladi nočejo ničesar slišati. Tople simpatije gojijo tudi bo ta kongres res sijajni festacijs za politično zdru vseh Slovencev v stari d« dn Rusiie kater. ii JZi eZV P°4 demokratično vlad« do Rusije, katera jim daje voja- ^ udeležimo vsibrtf ško in moralno pomoč. Partiza-1daJ M *a uaei" like na barvo in prepričan Pirank Cssaa. ' la deželo divjega priiai Rock Busings Wyo.-Z di Je seveds obžalovanja ! ^ naprfj ^ ura is i vpraša, če si bel ali črn, «ti ni so dosegli že več zmag napram osišču. Nekatera poročila trdijo, da se včasih celo udarijo z Mihajlovičevimi četni-ki, kari vredno. V bivši Jugoslaviji vlada torej I delat, pa naj N silna konfuaija in treba bo moč^ L jamo ajj ZUnaj, čeprav na nih državnikov, da jo razčistijo. mo au Ali a farro * Zelo dvomljivo je, če bo postala ¿ev j^ pa pobirajo k voji povojna Jugoslavija demokratič- tebi nič, čeprav * na, ako ji bo vladal kralj. Je že L* «¿^ pri hiši, ki se ras res, da je angleški Jtralj samo fi- na ¿^jo in iivrno. gurs, ampak te iigura je precej Xe dni (21. oktobra) j« * draga igrača za angleški n-u-od. tega okraja zopet 60 fantd Poleg tega pa Balkan ni Angli- moi k vojakom nad <*ivla*J ja, kjer je ljudatvo na razmero- kj te kmalu ugonobili u p" __________ . Blaž Tauchar jih je ie še druge okolžčine j g^l v pekel. Iz poročila. w 1 ižteveti predno ee Um njegov oče. je rszvidn začrtajo politične smernice glo- h# bil tudi on nekoliko rm ms višji stopnji izobrazbe Vse te in bo treba upoštevati predno sačrtejo politične sme de bodoče Slovenije odnoeno [fo bi le ne bilo kaj huj Jugoslavije na Slovenskem na-1 Njegov brat je pa v Waanii rodnem kongresu v Clevelandu. _______________j je nogo nekaj pokril širši delokrog na tem tudi kmalu ozdravU ' Ko sva z brstom Startni nu v bolnišnici. P«*®- da J A. Garden je imel o tej zade-l šest tednov na manevrih. »J vi temeljito razpravo v Proavežt f' -----^lrvarl|n On je za kongresu, to se pravi: za Zdru-1 _ žene države Evrope, ali pa pri- nabirala prispevke /a rr^ ključitev vsaga Balkana in ve- steri domovini, »va v vec likegs dela srednje Evrope k So-1 rekla, ds bodo ^cnaj» vjetaki Rusiji. Prvi načrt bo tež-1 »etofataa v listih sea»i ko izvedljiv, ker še niso razmere zrele zanj. V teki obliki M imeli val narodi enake pravice, kar jo seveda želje naa veeh. toda temu ae bo upiral narodni šovinizem in do gotovo mejo tudi kapitaMstič^ ni interesi Kaj M na printer rekli poneeni Angleži. Franeod. I- ^boUiJpo^; ključks. ds to vssme m proctors v listih- pa «« več del. z imeni in Torej nI najina knvdaj^ „. bo videl ***** lrZ, rtih Ampek tsjnik^^ naše pnrtojanke It (Dalje.na I teti z jugoslovanske ronte ^ ^^^J Poročil« Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov fr.podsr.ki polašaš ▼ Sablji t/w ¿itnim proizvodom nove l^onaslednje: 100 kg pšenl- S kmetu — 400 dinerjev. ^Tbo izvedel dobavo v tett al» septembra, bo 100 dinarjev. Za i ^¿ku oktobra aH novembra ** nagrada znižana na 5* di-ujv. Za oves, ječmen in rž ao l^ene iste cene. goko bodo plačevali pri kme- .-o kakovosti od 615 do 645 di-|L za 100 kg, a v trgovinah bodo prodajali na drobno po i dinarjev kg. Kruh iz meša-moke - tretjina pšenične oke ^ dve tretjini koruzne C - bo prodajan po 6.50 di- rjev kg. | V ... — Pomanjkanje papirja M Wiener Tagblatt poro- Srbska uprava za kemične ode je uvedla na vsem o-Iju Srbije strogo nadzorstvo porabo papirja. Privatne o-in podjetniki bodo razpola-vsak mesec le z določeno ko-I papirja. Tiskarne in knji-boao dobivale po 50 kg (!). večje količine bo potrebno I o dovoljenje. Trgovska ja smejo porabiti za ovoji določeno količino papirja. V ... — Gospodarska sabotaža Vraae poroča, da upor- menti v delavnicah kvari-ije in sabotirajo izdelke. V ivcu so jugoslovanski do-i pred kratkim zažgali to-za kavčuk. Požar je po-al tovarno in akladiŠče. T Veliki Kikindi je izbruhnil v mlinu, kjer so bile pre-ije zaloge zaplenjenega žili jub vsemu trudu je ogenj večji del zaloge, ktem mestu je zgorela veli-a hrane za Živino, 15 ko-pšenice v klasju in več pšeničnega zrna. Škoda 100,000 dinarjev. Vreme poroča, da je po-dognala, da se dogajajo sabotažni poskusi najbolj v okolici Velike Kikinde, a, Bele Crkve in nekateri mest. Oblasti so.strOr povedale vstop v te okra-bodo uvedle stroge preiska-Osebc, ki so prispele tja po lu, 1941, bodo najbrže iz- V ... — itvanl Justični umori v Belgradu |oTl4. okt. (ONA). — Ju-Fjnska vlada v izgnanstvu | je bilo ta teden v Bel-[uštreljenih od 500 do «00 | Gestapo je izaledila tajsko organizacijo in izved-pkavo v njenem glavnem kjer je baje dobila V ro-'»znam članov, ki ga zarot-H niso uspeli uničiti. Pranih je bilo približno NMb. icl so nemudoma organizi-Po*bno vojaško sodišče in ■ ««liti s tako naglico, da je ena smrtna obsodbs Pet minut. Juncem so očitali saboU-iuJtlJučno poškodovanja dr-^»tnint, pretrganje žeiez-lPrf>gin telefonskega in te-«keW omrežja. V večini ^ je obtožba sgenta Ge-J^ostovala sodišču kot krivde. rJfnci so bili ustreljeni 24 peje. * F^ki vojaški poveljnik je U J'4 ta /arotniška orga- Ifai Pna "med neštetih, ki d" vsi, borbeno Jugoala-wj"vala splošen upor v V____I l,#k » domoTlno in Slovenije ■ U 14 okt. (ONAf-Po-f - bo p,j p* 'razumu med ^^¿vc-licevo vlado pri-poalanih 20000 So •> boj vae bo tegaj svoje >n denar, rala najbrfte zbrati zadostna sredstvs v nemškem denarju, da odškoduje izseljence tudi a njihovo nepremično imovino. Transoceanska časnikarska agentura (nacistična) trdi namreč, da bo vrednoat teh nepremičnih imovin nemških Jgeljencev registrirana pri hrvaški oblasti in pozneje obračunana. Posebna tozadevna pogajanja se bodo vršila med nemškimi in hrvaškimi obfaštnii. HHnaoceanska časnikarska a-gentura trdi, da bo Sel prevoz izseljencev na stroške zagrebške vlade. Iajave londonskega radia e i Jugoalaviji " h Društvo škotskih žen je priredilo zbirko zajugoslovanaki vsemu človeštvu. Njihova imena so: Hitler, Goeriag, Hess, Goebbels, Himmler, Ribbentrop, Hoaenberg in mnogi drugi organizatorji nemških zverstev, ki se nahajajo v vodstvu fašiatične Nemčije. Sovjetska vlada se čuti tudi sama odgovorna na isti način, kakor vlade drugih dežel, ki branijo svojo neodvisnost pro-ti>itlerjevskim tolpam, da je strogo kaznovanje teh že do zdaj odkritih načelnikov zločinakega krdela hitlerjevcev neposredna dolžnost napram neštevilnim vdovam in sirotam, dragim in najbližiim onih nedolžnih ljudi, ki so bili na zverski način umorjeni po volji omenjenih zločincev, Glasovi is naselbin (Nadaljevanje i 2. strani.) ta vsa imena in številke natanko popiaane, koliko je kdo daroval. Kdor se hoče prepričsti, lahko vpraša enega ali drugega. Ako pa kdo hoče svoje ime v listu, se mu tudi s tem ustreže z urednikovim dovoljenjem, in sicer Še fond. Nabrana je bila zelo veli- z veftkltnt črkami, da bo bolj go-ka vsota denarja. 'ftevo. Ampak kdor da iz usmilje- Nasfednjega dne je društvo škotskih bojevnikov solunske fronte skupno s člani društva škotskih žen položilo venec na grob škotskega neznanega junaka. Škotski organizaciji bojevni kov načeljuje znani učenjak in vseučiliščni profesor Ogrvi, ki je bil v svetovni vojni na solunski fronti odlikovan z redom Belega orla. V Nemčiji so komentatorji v velikih zadregah zaradi zadnjih govorov nemških nacističnih prvakov. Pred dnevi je bila obletnica znamenite izjave piettrieha, načelnika časnikarske službe, ki je takrat trdil, da je ruska armada končnoveljavno poražena* in da Je le še vprašanje Časa, kdaj bodo nemški vojaški avtomobili zasedli ruske ravnine. Zdaj pa morajo Hitler, Goering in Goebbels razlagati svojemu narodu, da nemška armada ne bo nikdar kapitulirala pred "poraženo" rusko vojsko. a Hitler je' začel organizirati Švabe po Banatu, Slavoniji, Sramu, Erdelju in Vojvodini, da bi mu služili za predstrsže nemšt-va, ki naj bi na vzhodu ščitile Hitlerjev novi red in njegpva o-zemlja. $ Diktator severnih predalov Jugoslavije se imenuje Altgajer in kreče in gospodari tudi po takih krajih, v katerih Sva-bov sploh ni. Zdaj baje organizira m nabira novince za nemške SS-čete, katerih naloga je te-roriziranje civilnega prebivalstva. Prvi njegovih zaveznikov jo odvzel Paveliču Dalmacijo, drozgi pa se zdaj pripravlja sa to, da mu odtuji severna predele države. V vzhodnih krajih svojegs ozemlja pa mu itak ni nikdar u spelo, da zares vlada. Na koncu koncev bo izgubil vse in ohrsnil le fe avtomobil, katerega mu je poklonil nemš)ci Fuehrer. a ■ -Sovjetska vlada odobrava željo, katero ima tudi sama, da se prevede v roko pravice in da se zahtevs od zločincev odgovornost sa vse navedene zločin* ter da se izsili izvršitev obsodb, kakor to zahteva kolektivne nota, poslana sovjetski vladi. • Odobravanje stališča Zedinjenih držav. — Sovjetska vlada ja pripravljena, da podpira vse u-krepe in predloge, ki so navedeni v tej noti pod pogojem, da vsi podpisani sodelujejo in drug drugemu izkazujejo vso potrebno pomoč pri prede j i in izročitvi sodišču v svrho najstrožje kasni vseh hitlerjeveev in njihovih tolp, ki so krive organiziranja in izvršitve vseh zločinov na zasedenih ozemljih. Sovjetska vlada je složns z izjsvo predsednik rZedinjenih držav Roeacvclta, katero je podal v svojem govoru dne 12. oktobra glede kaznovanja nacističnih voditeljev, ki ao od-igevorni ss naštevilne zločine, le je/da mora MU vsak *od*el j rež-bojniške tolpe in njegovi kruti pomageči imenoma označeni. S-rettrani in postavljeni .pred sodišče v skladu s kriminalni« zakonikom • Vodje letovale*. - Tmens in zločini Hitlerjeve kitke se znani nja, ne bo gledal, da se blešči njegovo ime, ker rečeno je, nsj ne ve levica, kar dela desnies. 1 Neko nedeljo se podests predsednik in tajnik naše poatojan-ke JPO-SS v Superior okrog rojakov za prispevke. Gresta še k zdravniku, ki je še mlad, atar kakih 35 let in tukaj rojen. Vprašata ga, če bi kaj dal za reveše. 44Ja, bom dal deset dolarjev več kot kdorkoli v okraju Sweetwater." Gresta proti domu. Ko prideta v mesto, jima pa nekdo daruje $75 za slovenje reveže in $25 za ruaki vojni relif. Cez dober teden pride omenjeni zdravnik iz Superiorja in vpraša, kako je s atvarjo. Povedo mu, on pa vzame čekovno knjižico in napiše ček za $85 za jugoslovanske reveže. Ne bi tega omenjal, toda aem čital v listih, da je nekdo daro^ Vat celih osem centov. To se pravi, da se očitno norčuje iz re-vežev. Sram ga bodi. Omenjeni zdravnik je dr. Frank Bertoncel. Toliko še lahko omenim, da so prišli neki večer k meni in mi izročili $7.50 za reveže. To so sami prihranili. In to so bili sinovi m hčere Joeva Gassrjal Denar sem tskoj izroči! predsedniku postojanke JPO-SS. V nedeljo pa pride nsš stari 44ad-lar" John Jereb. Pbgovarjamo se o tem in onem in ugibsmo, kako da zavezniki puste Italijo tako na miru, ona pa nam škoduje kjerkoli more pa brez skrbi požiga ln mori ljudi po Jugoslaviji. Tu je nekaj narobe. Ampak mi ne bomo izvedeli, kaj mislijo višje glave. Potem pa Prank obnovi Proletarca in meni izroči $4.50 za reveže v stsrem krsju. Tudi ta derfar sem tskoj dal blsgsjniku postojanke 17 JPO-SS. Večkrat čitam o lovcih iz Pennsylvania, da jih gre pet ali Šest skupej pe ubijejo dvs sU tri rogsče. Tukaj blizu našegs melts sta pa dva paznika 44Čekala" (naštela) 146 srnjakov. Z jeleni je pe bolj alabe, ker ni snega. Pa bodo že prišli na vrste, Ker se bliža seje nsšegs društva 10 SNPJ 1. novembra, bi bilo dobro, da pridejo člani čim več mogoče na aejo, da se kaj pre-drugači glade kazni, ker te sploh ni treba J. 10. Fantje odhajajo Manor, Pa^-£asi se res spreminjajo. Fsntje odhajajo k vo-wm jakom. da branijo naš novi dom. da nas ne bodo oni požrešni volkovi tako preganjali kakor jih preganjajo v naši stari domovini. Fantje appuAčajo očeta in mater, brate in aastre in gredo ns vojsko. Tako ao šli tudi iz naše naaelbine Frank Božič, Albert Oblak in 8. oktobra je šel tudi moj ain Henry. 22. oktobra pa njegov bratranec Frank Jug iz Lohnafera. On Ima brata Fre-dija pri vojakih že od lanskega septembra. '' ¥■■ ' Moj sin Henry je moral zapa-stiti mene kot vdovn z desetimi otroki. Frsnk Jug je bil pobit na roki v majni leta 1937. Pobit je bil tako hudo, da je bil skoraj tri leta v bolnišnici v Plttsbur-ghu. Iz obeh nog so mu vzeli košček kosti, da so mu roko toliko ozdravili, da s njo lahko mak) dela. Zdaj pa jo moral k vojakom, da bo Japonce malo 4,pre-rukal", da ne bodo prišli nad naa v to svobodno domovino. Želimo jim, da bi v kratkem premagali sovražnika ln ae srečno vrnili vsak na svoj dom, kjer jih bomo težko pričakovali in z veseljem sprejeli. lUsabeta Roeher. kluba Strabane. Pa«—Vabim vse člane in članice našega kluba JSZ, di ae udeležite aeje v nedeljo, 1. novembra v dvorani SNPJ ob 10. dopoldne—po seji gospodarskega odseka. Seja bo važnega pomena. Treba bo izvoliti zastopnika za Slovenski narodni kongres, ki ae vrši 5. in 6. decembra v Clevelandu. Na dnevnem redu bodo ša druge važne stvsri in torej pridite na sejo vsi. Loule Bsetol. tajnik. J -- Govor podpredsednika vlade Mihe Kreka >n ■ -r Dne 14. septembra je dr. Miha Krek govoril na londonskem radiu v teku oddaje v slovenščini: "Zdaj imamo v rokah vse potrebne predpogoje za popolno smago." Ta znamenite besede je izpre-govoril pretekli toTek predsednik bfitsnske vlsde Churchill v svojem zgodovinskem govoru v parlamentu. To je mogel reči, ker je akupno z zastopnikom predaednika Hoosevelta v Moskvi na arajih sestankih s predsednikom ruske vlsde in vrhovnim poveljnikom rdeče srmade, Stalinom, pregledal vojno situs-ctjo na vseh {bojnih poljih. Mogel je to povedsti, ker so veliki savezniki natančno proučili vse svoje sile, upoštevajoč rezerve na moštvu in materialu, s katerimi razpolagajo zdaj in s katerim bodo razpolagali v bodoče bojujoči se narodi. Te močne besede so vzbudile pozornost vsepovsod po svetu, ker je Churchill osebno pregledal tudi bojišča v Severni Afriki in ne Srednjem Vzhodu in se posvetoval tudi t brH enakim poveljnikom na daljnem vzhodu generalom WaveUom. Velika Britanijs je torej sa-čela četrto leto vojna s popolnim zaupanjem in z zavestjo, de so skušnje prvih treh let, vsi dogodki ne bojiščih, predvsem pa produkcijske in motrttizaeijsk* priprave v osadju tako zelo u-spele, ds zavezniki danes vedo, da imajo v rokah za odločilno zmago potrebna sredstvs. Is Moakve javljajo, da je bil odmev Cfturchillovih izjav tako velik, da so trenotno v javnem mnenju celo prekosile poročila s fronte, kjer ae v potokih preliva ruska kri v centru in na važnih točkah ruskega ozemlja. Ta-mošnji tisk posebno poudarja Churchillov izrek, da bo Britanija pomagala Sovjetaki zvezi z vsemi svojimi sredstvi in tudi za ceno največjih žrtev. Nedvomno je, da bodo u besede Churchilla, kakor tudi nj^pv obisk in prihod Rooseveltowega zastopnika v Moskvo, ojačile medsebojno zaupanje in vero v skupno usodo vseh zaveznikov. Rusko javno mnenje je, kljub vsej nesreči, ki je zadela rusko domovino, kljub milijonom mrtvih in milijardam tvarne ¿kode ter strahotnemu dejstvu, da so nscisti in fašisti zasedli ozemlje, ns ksterem živi 50,000,000 Rusov, zdaj pod nemškim jarmom — kljub vsemu temu je rusko jsvno mnenje prepričano, da Rusija ne more biti poražena in je do kraja odločeno za boj do končne zmage. Moakva je trdno prepričana, da bodo nacisti in fašisti končno le pokopani pod razvalinami neizmernih pusto-šenj, ki so jih povzročili. Isti teden je tudi Roosevelt govoril ameriškim delavcem in jih pozval, da podvoje svoje napore, da bi čim prej preskrbeli zavezniške armade z nepremagljivimi količinami modernega orožja in jim dali možnost za one usodne udarce, ki bodo prisilili na kolena in premagali Nemčijo, Italijo in Japonsko. Pretekli teden so tudi naši najbližji sosedi prvič občutili težo zsvezniških napadov, Madžarska in Dunaj sta došivala svoje prve bom! *, Budimpešta celo dvakrat. To je prvi znak, da pomagačl fašistov ne bodo utekli kszni. Napadi se bodo nadaljevali z rastočo silo proti vsem onim, ki so svojo vojaško moč zedinili pod zastavami klju-kaatcga križa in fašistične bu-tava. Dsnes je na vrsti Madžarska, jutri bodo Italija in drugi Hitlerjevi pomagači. Vse to bo prlhsjslo z železno doslednjost-jo, kakor bo to določila bojna strategija zavfzMkov, tako da bo pravična kazen zadela največje zločince v svetovni zgodovini. Fsšističnim uprsviteljem Slovenije, ki so se kopali v krvi našega naroda, bi rsd nanovo povedal, da bodo zverstva v Sloveniji pritegnile naae najstrašnejšo kasen, ^ -— Fsšistična srmsds v Sloveniji gre od mests dO mesta, od vssi do vasi. Ons se ne bori častno in dostojno, po vojsško. .To je srmada razbojniških tolp, ki požiga in razstreljuje mirne krsje in kolje neoborošeno < kmečko prebivalstvo. Ts srmada muči in pobi j s otroke, žene In stsree in nsslsjs svoj ssdizem nsd o-kovanimi in zvezanimi skupina mi ženake mladine. Fašistični uprsviteljl »loven i je kašejo svoje junaštvo s tem, da ao pod smrtno kaznijo prepovedali pomagati-onim siroma kom, ki so pred puškami in bombami italijanska vojake pobegnili, da rešijo svoje življenje. V enem ssmem mesecu je Italijsn-sks srmada porušila 104 slovenske vasi, Vsi ti strshopetni fašistični morilci naj slišijo bombe z jugs in severs in nsj vedo, kaj jim oznanjajo njihove gromeče eksplozije! Janezek Louis Adamič Pred desetimi leti svs bila z ženo v Jugoslaviji. Poleti sva bivala nekaj časa ob Bohinjskem jezeru, v prekrasnem kraju najaevernejšega dela moje rojatne Slovenije. Hodila sva na dolge izlete po planinakih stezah. In nekega dne sva prišla do ozkega prelaza med dvema vrhovoma. Pot je vodila v dolino, ki je ležala tako vabljivo pred nama, da sva se napotila po stezi navzdol in doapcla do vaai DraŽgoše. Dražgoše ao ena izmed večjih alovenakih vasi: neksko osemdeset hiš s približno itiristopet-desetimi prebivalci. Staro na-selje, Vaščan, ki aem s njim začel pogovor, naju je ponoaen peljal v cerkev, da nama je pokazal zlate baročne oltarje s letnico 1658. Večina vaščanov je bila revnih, toliko, de so se preživljali. Toda vaa je izgledala zelo ljubeznivo. Na vseh oknih so rsstle rože v lončkih, največ rožmarin in nageljni. Tudi najrevnejša kočica ni bila bres njih. Koailo v vaški goatilnl je bilo dobro. In vai vaščani, ki ava prišla z njimi v dotiko, ao bili nekako prijetno vznemirjeni, ker svs bils Amerikanca. Govoril sem z DrsžgoŠani, ki so imeli svojce v Clevelsndu, blisu Pittlburgha in na Iron Rangu v Minnesoti. Najlepše trenutke svojegs Izlete v Dražgoše pa sva doživela, ko sva se poslsvljala od vasi, Po poti sva svečala majhnega fantka, ki ja stopil pred naju, pogledal kvišku in se nasmejal. Star okoli štirih lat, čvrst, rdečih ličk, s šopom svetlih las, je bil živa podoba zdravja. Oblečen je bil v srajco is domačega platna, ki je bila zjutraj Asta, tisti hip pa ne več. Hlače so bila zavihana ln so mu segale ravno do pod kolen, S svojimi bosimi noga* mi je grebel po globokem cestnem prahu. "Isn't he wonderful!" je rekla Stalla. Deček ni rakumal njenih besed, razumel pa je dobro, da sva ga vesela. Jamlea v njegovih Učkih ja trepetala. "Kako ti je ime?" sem ga vpra» šal slovensko. "Jsnezek," je odgovoril.' "Ja-ne-zck," je ponovila Stalla počasi. 'To je isto kakor Johnny v A» meilki," sem ji povfdal. _ .Deček nejki je bil očividno že videl v vssi in je vedalTda sva "Moj stile Janes je v Ameriki," je rek k. B SteIlo Ara ga tiho gledala Njegova velike modre oči so bi' le jssne kakor srak in voda. Samo se mu je smejslo, samo za< to, ker je bil živ in zdrsv in ve sel sebe in drugih. Hitro je pogledsl okoli sebe ob cesti je rastls cvetlica. Sklonil se je ponjo, jo s svojimi o» kroglimi prstki nsglo nekoliko obrissl prshu in jo ponudil Ste! li, ki je bils gsnjens skoraj dr solz; Potem ps je v nenadni zadregi zakiical:'"Zbogom!" in od-bežal. V hotelu ob jezeru je Stella prestavila cvet v kozarec vode Namenjena svs bils, da pojdevs še v Dražgoše Pa nisva Šla: različne zadeve so nanesle tako, da je bilo najino bivan)e v aeverni Sloveniji prekratko. Stella je vzela cvetko iz vode in jo stisnsli v knjigo, 6e vedno jo ims. V teh desetih letih svs se mnogokrst spomnila srečanja s Janezkom in premišljevala, kaj je s njim. Stella je vedno računala! "Sedaj mors biti star šest let,- — "sedaj jih mora biti osem," - "sedaj jih je deeet/ -t "dvanajst" ,,. Spomladi 1. 1041 so Nemci ln italijsn! pregazil! Jugoslavijo Razdelili so si jo med seboj In nekaj časa kaaneje sem Izvedel ds so Dražgoše pod nemškim jarmom. Vač mesecev kaaneje sem po skrivnih potih sačel dobivati poročila o tem, kaj se godi v moji stari domovini sovrsžnikovtm gospodarstvom Poročila o nasilju in uporih, strahovladi In gerilskem junaštvu. Poročila, ki me doseiejo, navadno govore o dogodkih, ki ao se vršili za dva meseca do snaes leta naeaj. Med t letim i, ki ao prišla pred kratkim, je di veat, de ao Nemci pozimi razdejali Dražgoše Na starega leta dan, t. j. 31. dee. 1961, je prišla v vaa večja četa gerilcev. Pribežali ao pred strašnim mrazom s planin ln se naaelill po raznih vaških poslopjih. Zavzeli ao na ta način vas in čeprav ao se vaščani dobro zavedali nevarnoati, ao jim mnogi izmed njih pomagali. Nemške čete so bile naatanjene okrog pet kilometrov proč. Devetega januarja, najbrž takoj, ko ao izvedeli za garilee v va* si, ao Nemci pričeli streljati s topovi ns Dražgoše. Streljali so dva dni in so porušili tretjino hiš in goapodarskih poslopij. Ko sa je topovski napad začel, je mnogo ljudi bežalo, največ žene in otroci. Večina izmed njih, ki ao zbežali ob začetku cisašgoške tragedije, ae je napotila proti planinam in zmrznila v visokem snegu. Spomladi, ko je kopnelo, so našli njih trupla. Tri majhne otroke so našli daleč proč od drugih, očividno so bežali posebej in zašli. Večina ljudi pa je oatala, morda s mislijo, da bodo branili svoje domove. V nedeljo, enajatefa januarja, je nemška pehota s pomočjo tankov.,oklopnih avtomobilov in težkega topniškega ognja Uvedla celoten napad na Dražgoše Geriki so sa borili, dokler so se mogli. Ubili ia ranili se o-krog sto Nemcev. Imeli pa ao ssmo v najvišje lešečemu delu vasi nekaj strojnic in morali so misliti na umik. Umikali so se. dokler nteo morali sapuatiti tu* di najvišje lešečih hiš. Bešali proti planini in s njimi veki se se borili ob njihovi strani. V vaai pa ja ostalo ša precej ljudi. Nemci so sbrali vse od-raale moške in vse dečke nad dvanajst let, jih gnsli na. župnijsko dvorišče in jih takoj po-strelill. Ženskam ao Nemci ukazali, da morajo saositi is hiš vsa, kar ima količkaj vrednosti. Vseli »o vsa seboj. Odtrgali ao sls te baročna oltarja s cerkvenih stan in odpeljali tudi ta. živino so poklali in poklaao naložili. Prazna hiša, skednje in kaaolea so Kdor je pokasal la najmanjše znamenje odpora, najsi bo šen-sks ali otrok, so ga takoj ustrelili. Vaa ja bila obkrožena od nemških čet in vsak poiskus bega je bil nemogoč Ženske in otroke so sgneli skupaj. Kaj ae je s njimi zgodilo, poročilo ne pove, rasun, ds jih je nekaj našlo zavije v okolici. Poročilo ne pove natančnega števila mrtvih; samo na šupnij-akem dvorišču je bilo ustreljenih nad štirideset moških. "Janesek!" je vsklikniU Stalla, ko sem ji povedsl o tek strašnih dogodkih. Poročila ne povedo imen Draš-gošanov, ki so umrli sU pa onih, ki so morda ša šivi, In midva ne moreva izvedeti, kaj ae je zgodilo s Janezkom. Morda/ je zmrznil, ke je bežal a oatalimi v zasnežene planin* AH pa je bil ustreljen na župnijskem dvorišču. Ako je še flv, mora biti star neksko štirinajst let. Morda pa je ušel z gerilei is vasi, tik predno so jo zavzeli Nemci. Bojim se, da ja mrtev. Toda. v nasprotju z vsakim upanjem, se vendar nadejam, da je živ. V njegovem obrasu pred deee-timi leti, v odkritem pegledu njegOvih sinjih etl, v lirični nežnosti kretnje, s katero je podal Htelll prašni cvet, je bilo bistvo, duša in upanje Slovenije! Mo (orort uciji vmešavanja Nemčija nima namena, da bi uailjevala komurkoli svojo politično filoaofljo. Pripravljena je brat pridržkov in kadarkoli spoštovati posebne oblike narodnega življenja v drugih dešeleh (Bnnkmann, minister sa narodno gospodarstvo, predavanje v lurmško-ameriškt trgovinski zbornici, Berlin, 17. I _ VImk trMil v JoUki km Detrou. Muh., 21. okt —Potniški vlek telezmee Grand Trunk VTeetern je na križišču cest Oak- land-Teniff treščil v šolski bus danes zjutraj. Dvajset tolarjev je bilo ubitih pri nesreči. r R08VETA DOLGA ROKA 8. M. GARDENHIRE (Se nadaljuje.) MIn zopet enkrat dokazuj«, d« ni vse zlato, kar se sveti," sem nadaljeval, "Zdi se mi, da bi danes ne hotel niti najsi romažnejži berač s poslanikom menjati." "Ali pa z njegovim sinom," je pritrdil Conners. "In celo najčastihlepnejia služkinja bi se za to zahvalila, zavzemati zdaj mesto njene ekselence. Vi se razvijate v pravega filozofa, dragi prijatelj, kar je za bodočega detektiva seveda tudi neobhodno potrebno." •Tako? Tega nisem vedel," sem odgovoril. "Dozdaj sem mialil, da je glavna zahteva dobrega detektiva, da natančno pozna narave zločincev, njihove navade in njihova zunanja posebna znamenja. Videl sem, kako ste marsikaj odkrili, kar je mejilo že na čudežnost..." "Za kar pa se nimam zahvaliti onim vednostim, kakor vi menite, temveč vsakovrstnim srečnim slučajem in dogodkom," se je smejal Conners. "Pač ne," sem odgovoril očitajoče. "Mi me hote nočete razumeti." "Ko, le pustite to," me je začel pomirjevati. "Razkritje kakega zločina se bistveno prav nič ne razločuje od kake druge poljubne Iznajdbe in je včasih doseže po ravnoistlh metodah, kakor ona. Detektiv se torej lahko okoristi iz vsakega spoznanja In vsake izkušnje." V tem trenotku je vstopil v sobo mlad mož bledega, toda prijetnega obraza in se je popolnoma neprisiljeno obnažal. Takoj sem opazil, da nekolik» ikili na eno oko, kar je par svetlih steklov naočnika le nepopolno zakrivalo. Nehote sem pogledal njegove roke in sem opazil na njegovi levici ne prav očivldno, modrikasto marogo. "Dober večer — tč — entlemen," naju je pozdravil, pri čemur mu je jezik precej nagajal. Ko smo se seznanili, je Conners takoj prešel k stvari. "Midva sva ravnokar z vašim gospodom očetom govorila o oni neprijetni zadevi, ki je tudi vam nedvomno znana." ''Gotovo," je odgovoril mladi mož. "Slišal sem tudi o vas, mr. Conners. Moj oče je večkrat o vas govoril ter hvalil vašo spretnpst v razkrivanju težkih slučajev. Pripovedovali so ml, da m bavite le s takimi stvarmi, ki prav posebno ugajajo vaši bistroumnosti. In popolnoma razumem, da nudi vam zasledovanje takih zadev enako zabavo, kakQr drugim lov na leve v Afriki. C« bi se hoteli zdaj nekoliko zavzeti za našo stvar, bi vam bHi neizmerno hvaležni." Nastopanje ln govorjenje mladega moža je bilo skozlnakoz odločno in prlkupljivo ter pričalo sicer o nekaki potrtosti, na drugI strani pa zopet o najlvnem prepričanju Človeka, ki se ÄiüÄ^iA visltd KV ujezil družilkurn?^¿trššli&tiš vur* nega pred usodnimi udarci življenja. "Upam, da vam bom mogel pomagati," je odgovoril Conners. "Vašega gospoda očeta sem spoznal pred več leti, ko sem bil nekako v vaši starosti, in hvaležen1 sem mu, da me je tedaj tako prijazno sprejel, česar ne bom nikdar pozabil. Zal je vaša zadeva — kakor se bojim —-zelo zamotana." "Da, žal," je ponovil mladi mož ter globoko vzdihnll; "ln morda poetane za me osebno še mnogo usodnejia, nego si morem misliti." "Kako pa to?" je vprašal Conners z dobro igrano nedolžnostjo. > Mladi mož je izpremenll barvo ln je prišel očivldno v zadrego. "Jaz sem v grozni zadregi, mr. Conners," je jecljal, "in če pomagate mojemu očetu, tedaj pomagate posredno tudi meni. Menda bo pač najbolje, da se vam popolnoma izpovem kakor zdravniku alf odvetniku. Na vašo in vašega prijatelja molčljivost se pač lahko zanašam?" Vprašujoče me je tedaj pogledal. "Govorite le popolnoma brez vseh ovinkov," ga je pomiril Conners. "Mojemu prijatelju smete rav/jotako zaupati kakor meni." • "Popolnoma jasno mi je, v kako čuden položaj je prišel moj oče vsled te nesrečne zadeve," je začel mladi mož. "Prav lahko izgubi zaupanje svoje vlade; pri meni pa gre za življenje in smrt." |' . Iznenaden ga je Conners pogledal. "To me kar najbolj zanima," je rekel, "če pa naj faktično storim kake korake za vas, tedaj moram prositi, da govorite popolnoma odkrito. Ne zamolčite ml niti najmanjše malenkosti, kajti včasih je od navidezno malenkostnih stvari več odvisno, nego mislimo." Mladi mož se je nekoliko obotavljal in je neodločno in nervozno snažll svoje naočnike. Ko si je snel naočnike, se je njegova napaka na desnem očesu še natančnejše videla, vendar pa so bile njegove poteze ravnotako prikupljlve. "Jaz ljubim in spoštujem neko mlado damo. Če bi to Izgubil, bi Izvršil samomor," je končno rekel. "Bila je moja nevesta. In nikdar niti mialil nisem, da bi jo mogel Izgubiti, nikdar nisem dvomil o njeni ljubezni, dokler nisem dobil danes popoldne od nje pisma, v katerem ml sporoča, da je najina zaroka brezpomembna. Moja prva misel je bila, da pohitim takoj k njej ter jo prosim, na} mi pojasni ta meni popolnoma nerazumljiv korak. Ko sem pa natančnejše vso stvar premislil, sem zopet opustil svojo namero. Tudi zdaj sem še trdno prepričan, da me ljubi,* je nadaljeval mladi mož po malem odmoru, ko mu je Conners prikimal ter ga s tem nekoliko ojunačil. "Ima pa veliko Čestilcev, ln njeni sorodniki jo hočejo kar najbolj oddati. Ker ima sama precejinje premoženje, tedaj je pri njenih starših, kj Imajo seveda velik vpliv na njo, predvsem merodajno družabno stališče njenega bodočega soproga. Če pride moj oče v nemilost in so s tem uničene tudi moje nade v bodočnost, tedaj Je hči Jeroma Olmerja za me izgubljena." "Kaj je po vašem mnenju tako hitro izpre-menilo nazlranje mlade dame?" je vprašal Conners. "Ne morem vam prav nič povedati; kvečjemu da se je kaj izvedelo o neprijetnostih, v katerih se ravnokar nahajamo." "Ali tudi v od»iovilnem pismu nI navedla nobenega vzroka?" "Pismo je obsegalo sploh samo dve vrsti: Smatram najino zaroko kot razločeno. Moj sklep je nepreklicljlv." "Zadnji stavek da miilitl," je rekel Conners, "dama je že vnaprej vedela, da se ne boste brez ugovora udali." "Nedvomno." "In vi mislite, da je kaj slišala o škandalu, ki vam grozi?" "Sploh ne more drugače biti; kajti da je bila njena ljubezen do mene prava ln odkrita, za to bi položil vedno roko v ogenj. Tem bolj me boli, da sem tako brez moči, kajti pri vsakem poskusu jo pregovoriti bi moral omeniti to škandalozno zadevo." "Da, toda če at tudi najhujše zgodi ln če bi stvar vašega odeta v resnici slabo stala, kakor se on boji, tedaj bi morala vaša nevesta če je njena ljubezen v resnici prava — tem zvestejše stati na vaši strani. To bi storila plemenita, ljubeča Žena." (Se nadaljuje.) V džunglah belega slona Doživljaji la vtlai • pohodov po notranjosti Zapadne Indije Ing. Ferdo Lupša v (Nadaljevanje.) Cez noč so hlapci slonoin povezali «prednje noge, da niso mogli delati dolgih korakov in s« oddaljili od prenočišča; mogli so ae premikati samo toliko, da »o m lahko Iskali hrsne po bližnji okolici, kjer je rast la visoka trava £e pred solnčnim vzhodom nam je glavar skuhal rajutrek. čaj in »lamaki keri s auhuni ribami Potem*imo sedli slonom na hrbte in odrinili na planjavo. kjer Je rastla do dva metra vtMika trava. Hodili smo ob jezerih in iskali »led za bivoli. Jezera i*' bila polna cvetja svetega lotoaa, nad'njimi pa so |to|eta-val* divje race, gosi in druge vinine »n močvirne ptice Po-vnori ao ar poznali aledovi Jelenov in divjih svinj Sol nor je ptljadralo že akoraj do polovice nebrikefta svoda, ko amo zavili okrojt velikega jetfra in zapazili sledove bivolov. Trava je bila pohojena ln poležana, okrog in okrog Jezera pa so se vila pota, po katerih so prihajale in odhajale te mogočne živali. Sledovi ao bil! sveži, torej so moral« biti živali nekje v bli|lnl. Ko smo stikali vsak posebej več ko eno uro okoli jezera, amo ae aešli ob robu bambusovega gozdiča; tu amo opazili kakih 30 korukov daleč tri iz trave kvišku moleče gobce bivolov, ki so nas zavohali. Život Jih je zakrivala trava. Počila sta dva strela, ene-K* je aprožll glavar, drugega Jas. Bivol je zatulil ln padel, dya .pa Nta /dirjala mimo naju in izginila v daljavi. Ali so ju dosegle najine krogle ali ne, to je znano samo lovski boginji. Medtem.se je ranjeni bivol pobral in pobegnil za prvima dvema, le preden je dobil nadaljnjo kroglo. Streljanje je bilo težavno zaradi velike trave, v katero ae ni dalo dobro videti. Kci je obatrHjeni h i vol puatil krvavi aled na travi, smo hiteli sa nJim. a on Je bil že bog ve kje. te aem skoraj izgubil upanje, da bi nam pri*l« te kaka itval pred oči- Zato srm na ulonovem hrbtu v ha udi sedel prav malomarno, izmučen- od >erkov pri-pakajočega solne« Ko pa jc moj Play Football Beneath Barrage Balloon A local football Uam practices In the shadow of a barrage balloon somewhere la the northwest area of tho U. S. Taking a leieon from England, the Western Defense Command1 haa eet up a seriesof »whorlb«M for bun age balloons in strategic ereas where vital roonitioni plants and military installations are located When necessary, orders are given to the various commanders at the anchor bases and the balloona are sent up. Photo from News of the Day NewareeU \ vano, je zapazil, da se je kakih dve sto korakov pred nami gibala trava, med katero se je plazilo nekaj rumenkastega, na kar me je takoj opozoril. Previdno sva se bližana, toda za nekaj časa je Izginila vsaka sled, kakor ske plemenske skupine proti jugu in izpodrivale temnopoltne pranaseljence v Zapadtaf>Indiji. Od tistih dob je več ko 4000 let. Prevladujoča plemena so se kulturno razvijala, zatiranim pa to ni bilo mogoče in so ostala v svo- da bi nič ne bilô.N^am,-kjer se jem prvotnem položaju. Od teh alon zavil okrog bambuaove goščave, ae je zvlškoma zagnal bivol. ki se je bil skril v gosti travi, in v silovitem skoku s pove« Šeno glavo in nastavljenimi rogovi napadel alona z desne strani. Toliko da niava padla s strež nikom iz haude, tako se je slon vznemiril. Streljanje v tem položaju je bilo težavno, kljub temu sem pognal fte dve krogli bivola, ki se Je trikrat zakadil v slona. Po tretjem napadu se je obrnil m difjal kakih 30 korakov vstran, kjer se Je zgrudil ln oble-|šal. To ao bili resni trenutki borbe S orjaškim nasprotnikom Moji lovski tovariši so bili ta-čas daleč od naju dveh ln ao prihiteli na pomoč, ko Je bivol že padel. Spustili amo mu kri. Boljše koee meaa amo vseli s seboj in tako smo imeli sa večerjo dobro bivolovo pečenko. Koto Je dobil glaVar. Izrezan je dal iz nje vrv sa pripenjanje alonov. Jaz pa aem vzel glavo i rogovi kot lov-ako trofejo. Vae drugo je ostalo sa goloflave Jastrebe. je prej plazila neznana zver, je silo vse mirno. Takoj nato pa mi je tovariš na drugi strani pokazal pred velikim drevesom, morda samo 30 korakov od naju, leoparda, ki je mirno stal in se oprezno oziral naokrog. Nikdar ne pozabim, kako lepo sliko je nudila njegova vitka postava sredi orumenele džungle in kako živahen in poln zvijače je bil njegov pogled. Ko sem pomeril n sprožil puško, je skočil v stran in se skril v grmovje. Ustrelil sem sicer dvakrat, toda v grmovju sta se krogli odbili, leopard pa se je izgubil v džungli. Prekoračili smo siamsko državno mejo zahodno od Mekon-ga, kjer dela reka v velikem kolenu ovinek proti vzhodu. Na zemljevidih je velik del ozemlja ob srednjem Mekongu zaznamovan z besedo Šan. Odkod je posneto,tQ ime, nisem mogel dognati, vzlic temu, da sem pregledal različne znamenite zgodovinske spise, zakaj vsa poročila imenujejo to ozemlje po tam naseljenih robovih. Tudi v ustnih sporočilih prebivalcev nisem nikdar slišal tega imena. Narodna skupina, ki je živela v tistem kraju, kamor je dospela moja karavana, se je imenovala Nglu ln je Imela svojo vlado v Cljeng Thungu. * Ne da se tajiti, da so Ngiui v ozkem plemenskem sorodstvu ; Laotl, katerih prvotna domovi na je v osrednjih delih Azije. Vsi znaki kažejo, da imajo oni, kakor vsa dcug» v osredju Za padne Indije živeča in sorodna si plemena, burno prazgodovinsko preteklost, polno velikih dogodkov. V osrednji Aziji je tekla zibelka arijskega plemena, tam so se vršili kruti boji z Mongolci. Iz osrednje Azije so potem prodirale pqsamezne arijo-tibetan- prvotnih temnopoltnih prebivalcev so ostali redki sledovi. Nekaj teh človeških skupin, ki so izumirajoči ostanki najstarejših plemen, životari po gorovju Zapadne Indije. Že na ozemlju Šan je še precej potomcev teh razgubljenih rodov. Ozemlje, koder smo potovali, se v bistvu nI veliko razlikovalo od pokrajine okrog Čijengra-ja. Kakor v laotskem ozemlju, tako so bile tudi tukaj človeške naselbine redke. Preračunil sem, da živi na kvadratnem kilometru povprečno, le sedem do osem ljudi. Okrog naselbin so se razprostirala po večini lepa riževa polja. Riž je tu kakor pri Laotih glavna hrana. Domovi so preprosti, koče lesene ali pa iz bambusa spletene. Vidi se, da vsaka družina živi brezskrbno življenje in se ne zmeni za to, ka^ ti prinese drugi dan. Če je dovolj riža, se. počuti srečna, mesa in prikuh ji nudi priroda v izobilju. Reke in potoki so bogati okusnih rib, gozdovi pa razne divjačine. Nam je bilo ljudstvo prijazno in postrežljivo. Povsod smo dobili, kar smo potrebovali za prehrano karavane, zlasti riža, perutnine, jajc, rumenega sladkorja, soli itd. Ko so moji spremljevalci sedeli zvečer v šatorišču ob ognju, se iim je pridružilo po navadi večje število domačinov obojega spola, starih in mladih, ki so pripovedovali o posebnostih svojega domačega kraja. Za zunanji svet se ti ljudje ne zmenijo. Praznoverje cvete, čarovniki in zvezdogledi imajo v vsakem važnem življenjskem, vprašanju glavno besedo, njih pravljice govore o vsakovrstnih mogočnih d^nonih in duhovih, vse njih de- janje in nehanje je precej podobno faotskemu. Dežela tega ljudstva je hribovita in ima mnogo prirodnega bogastva. V zemlji so še nedotaknjeni rudninski zakladi, gozdovih pa dragoceno indijsko rastlinstvo. Po nekaterih krajih sem videl vse polno lepo uspevaj očeg a kafrovca, benzoe,laka stryčhnosovega drevja, obsežne gruče raznih banan in čajevca, po drevju so se spenjale mogočne lijane in &ruge zavij alke. Potovanje skozi divjo naravo je nudilo vedno nove slike. Na mnogih krajih smo opazili sledove tigra in leoparda. Trume opic so vzbujale posebno pozornost. Ob romantičnem potoku Me Dok Tan sem ustrelil zlatega fa- 29. OKTQi, zana, ki se le malokje Jate zelenih ptpijjf™* krajih drle po drevju ko | karavanski zvonec pel pJ ščeni vijugasti poti. Sele J dnevnem potovanju,smo Z v Muang Pajak, večjo nj kjer smo se mudili dalj ¡S Mod divjaki Severno od Muang pajak gorato ozemlje. Prekoračiti morah nekaj gorskih Kreb.n višini 1300 do 1500 n, vrstile divje romantične Tabprili smo na 1400 n! visoki gori. To nase šatori« je ostalo v prav posebno i spominu. Ob skalnatem po je drevil gorski potok v do Okolica je bila romantična! je bila blizu in živina je dobro pašo. Lep je bil razgled s U.J ja. Globoko pod nami se je prostiral pragozd s stole drevjem. Kakor daleč je oko, povsod sama džungla, n nobenega polja, nikjer nai ne, nikjer človeka. Ponoči smo slišali jelen nočne ptice. Pihal je lahei ter, iz gozda pa je prihajalo! no šumenje. Mesec je sv J svojo otožno lučjo in upriz fantastične slike. Valovi go ga potoka so šumeli, se odi ob kamenju in drevili v glo To šumenje se mi je zdeloB odmev ponočnih glasov. I bili čudapolni zvoki brezkol ga življenja v pocivajočem jem pragozdu. Še ko ser spravil k počitku, mi ti nočn zori niso hoteli iz glave, < nisem trdno zaspal. Noč jI hladna. (Dalje prihodnjič.) SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS Naprej v Meto plemena Ngtu Po slabi karavanaki poti se je naša karavana polagoma pomikala skoti džunglo proti meji drftave ftan. Mot. ki Je korakal paed kara- TISKARNA S.N.P.J. -:—sprejema vsa v tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenikem, hrvatskem, slovaškem, češket angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S» DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskan , . . . Cene smerne, unljako delo prt» m Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINT ERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago. Mino TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveh Po sklepu It, redne konvencij« ae lahko naroči na lift Prosr*» prlžteje «dan, dva. tri. »tiri ali pot članov la ono druiint k aai »«« nlnL Lisi Prosveta stane sa Vso enako, sa ¿lan« ali »«¿lan« S6.001 ono letno naročnino. Ker pa člani že plačaj» pri aae«ntntu Si M i tednik, so jim to prižteje k naročnini. Torej aodaj ni vzroka, r« da Je liat ptodrag sa člane SKPJ. Ust Prosveta Ja vata lai*nina i gotovo Jo v vsaki druiint nekdo, ki bi rad čital lisi *»«k 6tXL Pojaaniloi—Vselel kakor hitro kateri teh članov prenrha biti ¿la SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo rahteval »am «voj i tednik, bode moral tisti član i* dotlčne družine. ki je tako skupi naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniku i» ln obenem doplačati dotično vaoto liatu Prosveta. Ako trga stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vaoto narocnw Cona liatu Prosveta Joi N Za Zdruft. državo In Kanado 10.00 Za Cleoro In Chleago i« 1 tednik ln_______4 JO 1 tednik ln S tednika ln_____SM S tednika in-------- 9 tednike ln_________1.40 4 tednike ln____110 » tednikov in______nič "Sti «elf e fir+»f, tort-nê—t* h*t GA0OUNR" - Snrmfm M**, * Hfw»***, O a M. I tednike In .. 4 tednike In „ I tednikov ln Za Evropo Jo I «polnite spodnji Money Ordere PROSVETA. SNPJ. HIT g^ Lawndale Ave. Chicago. KU. Priloženo požiljam naročnino 1. lase.__________s. ITI Ju -fl _ 1.1 - u kupon, priložite potrebno vsoto d***')* in al naročite Procveto. liat. ki Je vaia la«** liât Prosveto vaoto t _____ČL drnitva it Naslov Ustavite tednik In «a članov mojo S.____ 1 4 S. k asojl naročnini _____ČL _____ČL _____& ......ČL