Učiteljska zborovanja v Ljubljani. ni. Občni zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. (V 5. dan septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v čitalničini dvorani.) (Dalje.) Gosp. Lapajne: Težko mi bode kaj tehtnejšega povedati od gosp. Govekarja; težko mi je ovreči, kar je navodil, kajti povedal je v občne moje misli in moja načela. Prav pa je, da se še dalje pomenimo o tej stvari. Misli se, da bode nova šolska postava s predloženo novelo dosti predrugačena, posebno, ako beremo poročila neraških učiteljev, niisli se, da se bode s to novelo pričelo novo življenje, in da bode potem nova postava izvrstna. Mogoče, da se motimo. Človek je človek, in mogoče je, da poskuša kaj v tem ali unem kraji, posebno v tistih deželah, kjer je šolstvo dobro uredjeno. Nemška in češka dežela ste jako dobro uredjeni, kar se tiče šolstva; pri nas na Kranjskem in sploh po Slovenskem ni še vse tako. Jaz bi rekel, da se je po Nemškem več storilo nego tukaj. Pa tudi na Nemškem niso imeli samo šolske postave pred soboj, nego so izvrševali tudi druge nainene. Naše šolstvo še ni na tej stopnji — posebno pri nas na Kranjskem ne. V tem obzii a je boljše v sosednih deželah na Štajerskera in v Primorji. Jaz bi se drzil trditi. da je pri nas 13^ inladine, ki ne hodi v šolo, a to je veliko število, ako pomislimo, 22* da marsikaki kmet plačuje šolski davek, a njegovi otroci pa ne uživajo šolskega pouka. Zatorej bi treba bilo, da bi se v tej zadevi to vse zboljšalo. — A kaj je z novelo? če jo pogledujemo, vidimo nekaj novih paragrafov, katerih ni bilo v šolskej postavi od leta 18G9., in ki niso kaj praktični; nad mnogimi paragrafi pa se potem pameten pedagog ne raore spodtikati; vender pa so se nad njimi spodtikali nekateri nemški pedagogi — in imajo morda s svojega stališča tudi prav. Ali če pomislimo, da je to novelo predložila zdanja vlada, če premislimo, kakšen dober namen ima zdanja vlada nasproti niirodom, katere hoče pomiriti, in za katere hoče, da bi vsi v sporazumljeDJi živeli, če pomislimo, da zdanja vlada pripoznava, da je narodni jezik prvo sredstvo za izobraževanje mladine sploh, če pomislimo, da se pri nas Slovencih pokazujejo, da so v uredih in v šoli že tudi priznali naš jezik, če premislimo, da je tudi v srednjih šolah in v učiteljišču že začetek storjen, — tedaj pričakujemo, da bo zdanja vlada tudi pri ljudskih šolah odstranila, kar naš napredek zavira. Jaz bi tedaj rekel, da vlada ninia slabih namenov, ako je to novelo predložila, ter bi rekel, da smemo z rairno vestjo zdanji vladi to novelo prepustiti; ta jo bo uže tako izpeljala, da bo narodom avstrijskim na korist, posebno nam Slovencem. Če nadalje pomislimo, da imamo v državnem zboru možev, kateri imajo srce in se bodo uže potegnili za pravi napredek našega ljudstva sploh in učiteljstva, ne bom pregrešil se, če rečero, da naj nSlov. učit. društvo" izjavi z mirno vestjo, da to reč prepusti vladi in zdanjim slovenskim narodnim poslancera. (Glasovi: Dobro!) Gosp. Brezovnik: Predno se začne o predlogu gosp. Lapajneta govoriti, dovolite mi, da v kratko naznačim stališče našega Štajerskega učiteljstva glede nove šolske postave. Pri občnem zboru »Slovenskega učit. društva" rekel je naš obče štovani g. Tomšič, kakor se bere v »Učit. Tov." 1. 1871., da smo imeli nekaj udov iz Primorja, a mnogo iz Štajerskega, a zdaj mislim, da nima društvo na vsem Štajerskem ni 3 udov, da je pa tako, vplivajo razni vzroki zunanji in notranji. Ne bom dalje odkrival raznih vzrokov, ker se vežem na bodočnost. — Začetkom tega leta prevzel je zopet gosp. Praprotnik uredništvo nUčit. Tov." v svoje roke. Štajersko učiteljstvo nadejalo se je dobrega od tega gibanja, katero se je začelo v slogo kranjskih in Štajerskih učiteljev. Naročilo se je mnogo Štajerskih učiteljev na aUčit. Tov.", in Štajersko učiteljstvo je začelo tudi sodelovati pri tem listu. Če razmere ostanejo zanaprej, se bo s prihodDjim letom število sodelovalcev in naročnikov podvojilo; ali današnji predlog navdaja me se strahom, in Štajersko učiteljstvo ne more s Kranjskitn tako dolgo delovati, dokler ne bode gotovo, da je ono v svoji večini pripravno, delati za pravi narodni napredek. Če vam je mar sloga in vzajemnost vseh slovenskih učiteljev, treba, da vsa slovenska društva v eno združijo. Zarad tega vas prosira, nikarte danes sklepati o tej reči. Naj že bo, kakor pravi poročevalec ali kakor pravi Lapajne, da smatra to novelo za en korak boljo, ali ne izrekajte se še dancs za to novelo in prepustite času, da se pokaže, ali je ta novela koristna ali pa škodljiva za razmere slovenskega ljudstva. (Dobro! Dobro!) Treba se ozirati nekaj tudi na Štajersko metropolo, na naše mnenje; torej gospodje nikarte se igrati s tako rečjo, pokažite svoje rodoljubje in počakajte vspeha, ker bodite preverjeni da vsak tak sklep, kakor ga predlagate, bi imel pogubne nasledke. Bolje je reči: Videant consules . . ., kakor pa da danes tako hitro tak sklep poprimemo. Čast mi je torej razložiti stanovišče, katero zavzamem kot zastopnik učiteljskega društva Celjskega, nu nikarte misliti, da me je v ta namen Celjsko učiteljsko društvo volilo. Ta volitev se je zgodila pred 5 tedni, tedaj poprej, nego smo videli, da to pride na dnevni red. Izvoljen sem, da tukaj pokažem svoje rodoljubje in da z dobro svojo voljo sodelujem s svojimi Kranjskimi tovarši. Veseli me, da bom svojim tovarišem povedal, kako smo se združili, ali se bom moral tožen vrniti domov, ker smo žalostno stvar dokončali, ker so se Kranjski učitelji izrekli zoper to, kar je Štajerskim učiteljem najdraže. To je v kratko, kar sem vam imel reči. V vaših rokah je tedaj prihodnja sloga Štajerskih in Kranjskih učiteljev. (Dobro! Živio!) Gosp. Lapajne: Naj rai bode zdaj dovoljeno dostaviti, kar sem poprej pozabil, da bi bil omenil, kako drugi sodijo o novih šolskih odnošajih, kako drugi sodijo o tej noveli. Kaj so nemški učitelji rekli? 2000 se jih je zbralo, in so to šolsko novelo popolnoma zavrgli. Oni so sami priznali, da je v šolskej noveli mnogo toček praktičnih, ali proti nekaterim paragrafom so se spodtikali, in zavolj tega so jo zavrgli. Želi se, da bode 8letno šolsko obiskovanje. Pri nas še 6letao ni. Vsako dete hodi le 3 — 4 leta v šolo. Dete pri nas hodi le 3 — 4 leta v šolo. Koliko dece je pri nas, klbi hodili 8 let v šolo? Zadovoljimo se, ako hodi 6 let. Mimogrede, to je paragraf, nad katerim se jih mnogo spodtikuje. Nemški učitelji samo nekaterih paragrafov niso prevzeli; kako so češki učitelji sklenili, ne morem na tanko povedati, Mariborski učitelji so odobrili novo šolsko novelo. Pri nas se tudi lehko spotikarno nad nekaterimi postavami, ali ako pomislimo, da je marsikatera postava dobra, ali ni koristna, ako se ae da izpeljati, to velja tudi morebiti o tej noveli. Saj smo se uže tudi drugih postav strašno bali, pa ko smo videli, da so izpeljevalci ljubeznjivi, so jih v dobro narodu vedeli ukreniti; tedaj upajmo, da bo tudi ta nova šolska novela prišla v taki formi na dan, da jo bomo veseli. Kaj nam pomaga, ako se na Kranjskem 8 let šola obiskuje, če bi pa vlada samo nemške šole imeti hotela. Jaz bi rekel: če imamo tako vlado, katera skrbi za pomnožitev šolske literature, s tem je več za napredek storjeno, nego če nam nemški nSchulverein" 10 šol vstroji. Jaz bi priporočil, da z mirno vestjo to novelo prepustimo našim slovenskim poslancem. (Konec prih.)