Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" _ , PO POŠTI NARAVNOST NA !i SVOJ DOM (izvxembi sobot, 0 nedelj io praznikov). a a it :: Čitajte, kar Vas zanima it ^ Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at1 New York, N. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. No. 279. — Stev. 279. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 13, 1940- PETEK, 13. DECEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli. LAHI BEfflJO IZ EGIPTA ANGLEŽI ŽENEJO ITALJANE NAZAJ V LIBIJO . . . 20,000 UJETNIKOV . , , VELIKA ZALOGA VOJNEGA MATERJALA PADLA V ANGLEŠKE ROKE Vradno porodilo iy. Kairo naznanja, da italjanske legije v ''veliki zmešnjavi" beže iVb e-giptskem obrežju probi Libiji; Angleži pa jih na begu neusmiljeno olistreljujejo s suhega, z morja in iz zraka. Nad 20,000 Italjanov je bilo .vjetili. Poročilo pa pravi, in Italijo ter tudi za druge tereni je zahteval takojšen j države. preklic kontrakte za trucke in J Tozadevno poročilo je obja-avtomobile v znesku 2 milijo-j vil londonski Sunday Fxpre-nov 12 tisoč 700 dolarjev. Ta PRIPRAVLJEN NA BOJ S SOVRAŽNIKOM edini v K- poročilo ne pove, toda so že . daleč od Sidi Barranija proti Tri je laska generali za padu. Angleška mehanizirana ar-mada naglo prodira skozi pu-Šavo proti zapadu. Acroplani s strojnicami streljajo na bežeče legije, katere tudi obstreljujejo lw>jne ladje na vsem potu i od Sidi Barranija do Solum a na meji Libije. vjeti Pri zavzetju Sidi Barranija so bili tudi vjeti trije italjan-ski generali, poleg tega pa so Ang'ezi v mestu dobili vel ikonske zaloge vojnih potrebščin. Vjeti generali so: Sebastino Gallina, Amando Pescatore sin Massari. Cieneral Gallina, ki Kot pravijo poročila, zada-'je star f>7 let, poveljuje ita-jajo Angleži Lahom vdarec za ljansiki armadi v Libiji že od vdareeiu in so jim vedno za 1 leta 1035. Pogodba med Mehiko in Združenimi državami Francisco Castillo Najera, mehiškti poslanik v Washing-tonu, je rekel, da bo v dogled-nem času sklenjena med Mehiko in godba ameriških petrolej>kih družb, katerim je pred dvema letoma mehiška vlada zaplenila lastnino v Mehiki. Po poslanikovcm zatrdilu bo zadeva za obe stranki ugodno rešena. slučaj bo pokazal, če je vojni department skleni! tudi vbodo-če ,vat rezati kompanijam, k; kršijo določbe delavske po stave. Ogorčenje delavstva je že prejšnji mesec prikipelo sko-ro do viška. Ko je naročil voj-od Fordove kompanije za \22 milijonov dolarjev letalskih motorjev. Ž o takrat je bilo rečeno, do bo trebil temeljito preustrojiti ves obrambni nakupni sistem. Navzlic delavskim protestom pa kontrakt ni bili preklican. Vojni department je vztrajal na stališču, da so motorji tako Krov neke ongl<*ške bojne Ia< pravljcni, da piičmi -tre dni na obali Kgipta, -o s« ji* je polil topov, ki so .-i pri-jati na sovražnika. Kavno te Angleži po^iužili t«-ii topov. Združenim državami po-|I,n",° iu tako mijno potrebni, , ki bo uravnala zadevo Ii 1 do očeto ve smrti meseca avgusta znan kot marki j iz Tavistoka, je e-den najl»ogalejših mož v Angliji. Že več let Se vdejstvuje v takoimenovanem "ljudskem parlamentu", kateri uživa podporo raznih verskih družb in organizacij. Vojvoda pravi, dri bi bilo mogoče, obenem pa tudi zaželjivo, skleniti mir, lic n zavlai[al ki klicanih v armado približno ,goče zaupati, vojvodii takole \ U) inK.l VViik vpliv |u '-veliko! tisoč dodatnih rezervnih zavrača. j oblast. | častnikov. — Ako damo Nemčiji priliko To se jV z-cdelo iz pre^j za-1 „ . .. . skleniti pošten mir, bo Hitler | ne,ljiv11 ,kroiroV takoj izgubil zaupanje nem-■ H) • . tudK ||a 1)0 ual,)(!na J4* »mensko uboroze- kega naroda. Nikdar več ne .......j^.il, ,.;i.-..|„ikn kl i vatge do točke ko je treba ueio se je luui. or«l Lothian, ki se je vedno zavre.nal za tesno sodelovanje med Anglijo iu Združenimi državami v sedanji evropski vojni. Poslanik je bil že nekaj časa bolehen in je večinoma prebil v svojem stanovanju ,v angleškem poslaništvu, od komorsike postojanke ob Karibskem morju, bil obve-i O nadaljnem poteku te zadeve bomo še poročali. Vznemirljiv položonski eks-panzivni politiki konec ali ne — Združene države imajo za- Iz Wash'lngtona ]>orocajo se o drugih važnih razvojih. J'o :>0. decembru bo treba posebnega dovoljenja za izvoz železne rude. surovega železa, cinkovih zlitin in za napol-izde- ( izdelanih v povsem železnih in peklenih produktov. Ta odredbo je nedvomno naperjena proti Japonski, k: ie bila še do nedavnega časa-, .. ... : dvomna preveč glavna odjcmalka ameriškega i železa in železnih izdelkov. kongresu je precej agitacij«* za uvel javi jen je postav misiji. Polegtega bo pa dob. a zra koplovna industrija š»» po-eb-nega načelnika, kt r bo načelnik obrambne komisije nezaposlen. Predno je odpotoval predsednik Roosevelt proti jugu, je naročil nekaterim svojim ščen o njegovi smrti, je bilo tudi javnosti sporočeno. Meti prvimi visokimi uradni enkrat dovolj vojaštva in vojnih ladij, da zaustavijo japonsko prodiranje proti ho- ki, ki so se zgladili v angleškem landski Vzl,0(M poslajiištvu, so bili državni tajnik Cordell Hull, državni podtajnik Sumner Welles in zakladničar Henry Morgen-tliau. Lord Lothian je bil angleški poslanik ,v Washington u od 30. avgiusta, 1939. Pokojni poslanik je bil samec. — Ko bo pa enkrat prišlo tako daleč, bo jasno, da je A-merika zapletena v mahinaci-je na Daljnem iztoku in da bodo morali mladi Amerikanci kaj kmalu preko Pacifika, da bodo branili nekaj, kar bo takrat za nas življenskega pome na. Dva nova potresa na Romunskem V južnem delu Romunske sta se v sredo pojavila dva nova potresna sunka. V tistem kraju je mesto Galac, ki ima 75 tisoč prebivalcev ter je važno pristanišče za izvoz žita po Donavi. Poročilo ne omenja, če je potres povzročil kaj škode, vse kakor pa ni bil tako hud kot pred mesecem dni, ko je izgu bilo skoro dva ti^oč ljudi življenje in je znašala materijal- trajkom v mitnicij-^kih uradnikom, naj mu svetujejo, tovarnah. Nekateri kongresni-1 komu naj poveri vodstvo na 1 ki celo priporočajo, naj bi bil obrambno komisijo. Skoro so« označen za veleizdajalca v.»ak, ■ glasno so mu priporoča li Kiiud« ki poziva na štrajk ilelavce v , sena, ki ima jh>!eg drugih tu
  • d v Dallas, Texas, >o >e |»o>luže-jetja v avtni industriji, so me- vali proti delavcem black-jac-zde pri Fordu najnižje. Pone- ki>v, gumnijastih cevi in žič-kot 1 znaša razlika celih t ride- nalili MI če v . . . Nobeno sred-set centov na uro. Y nekate- stvo jim ni bilo pregrozno. .. nih slučajih st> inak-'imiilne pla- Celo umore so zasnovali . . . če pri Pordu nižje oil minima!- delavcem so bili nenehoma Zii nih plač pri voboda govora . . . Fordovi Narodni odbor za delavske odnošaje (National Labor Relations Hoard) je proučil razmere po mnogih Fordovih tovarnah ter dogna!, da so najbolj brezupne pri Fordu v Dallas. Texas. — Noben slu ni znan, — pravi en slučaj nam narodni od- delavei so biPi prisiljeni prispevati za odvetniške pristojbine, jamščine, globe iu druge stroške, ki so bili posledica borbe z unijo avtnih delavcev. V veži Fordove tovarne v Dallas, Texas, je bila poleg ure postavljena posoda, v katero bor v svojem poročilu, da bi so delavci metali "prostovolj-delodajalec prostovoljno za- j ne prispevke. Ob posodi stoje-s no val in izvajal program pre- či Fordovi najetežki so pozi- topa n j a, bičanja in drugih iz- na škoda več milijonov dolar- razov telesnega nasilja . . . Na-jev. _ 'jeteži Ford Motor Company vali delavce z.besedami: —; Dajte! Dajte kolikor mogočo dosti t "SLAB KX®OBX»-»eW?orS GLAS NARODA" (▼OICB OF THK PEOPLE) ► Friday, December 11946 T S f A N 0 V L J E N L. 1893 by Sfevenk Pnbliihlnf C i ■>■!»/, (A Corporation). J. Lnpsha. Sec. — Place of buatnea« of the tlm Ud add re—I of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW TORE. N. Y. 47th Year -OIm Naroda" Is lrsoed every day except Saturdsys, Sundays and Holidaya Subscription r early fO.—. Advertisement on Agreement. Ka celo leto velja list sa Ameriko In Kanado ; sa pol leta $3.— ; aa estrt leta flJSO. — Za New York aa celo leto J7.—; sa pol leta $3.50. Za lnoaenatvo sa celo leto ST.—; sa pol leta »3 50. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dsn izvsemfii sobot, nedelj tn praznikov. "GLAS NAHODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone; CHelsea »->1242 MUSSOLINUEVA SMOLA (Mussolini se je zek> vmotil v svojih vojnih računih. Ko >o Nemci meseca maja in junija porazt-li francosko armado, je bil d učc prepričan, da bo v nekaj tednih padla tudi Anglija ter da bo {»ugrabil francosko obal do španske meje, polega francotske obali j>a tudi Korziko in Tunis, Egipt, Sueški (kanal, Palestino, Sirijo in se marsikaj drugega. Pa se je zmotil. Anglija šc ni poražena, in Sredozemlje še ni Mussoli-liijeva last. Upal je tudi pograbiti dobršen kos Francije, kateri je Dopovedal vojno, ko jo je Hitler že premagal. Tudi to mu je spodletelo. (Mussolini jc sicer jeze pihal, protestirati si pa ni drznil, kajti Italija je odvisna od Nemčije glede premoga, olja in že-l"za. Ce bi teh važnih potrebščin lie dobivala od svoje zaveznico, bi ji že •zdavnaj odklenkalo. z Mu.ssolini je nato poskusil na svojo pest v Afriki. Širo-koustil sc jc, da bo zavzel Egipt in Sueški kanal. Njegov poveljnik Graziani je prodrl nekaj milj v puščavo in omagal. Kgipt in Suez >ta danes toliko italijanska kot sta bila pred letom dni. Nato je udaril na Balkan in sicer na Grško] Pred dvema mesecema sc ni nrkoinur niti sanjalo, da se bodo mogli (Irki ustavljati laski armadi in laškemu brodoivju. Zgodilo sc jc pa nekaj nepričakovanega, nekaj neverjetnega. Peščica Grkov ni le pognala mogočne laške armade z grSkega ozemlja, ampak so jo zapodili daleč v Albanijo, ujeli tisoče in tisoče Lahov ter zasedli več važnih albanskih o jih Nemci zasedli. Pogodba je nfed drugim določala, naj >e vrše trgovske transakcije med Švico in čes-ko-riioravskih protektoratom s posredovanjem Berlina. Nadalje ne snK1 Švica pošiljati svojega zlata, ki .sc ga poslužuje v izplačilne svrhe. naravnost na Holandsko, v Belgijo, na Dan-ko. Noiveško in Luksem-burško. pač pa najprej v Berlin, odkoder bo že poslano na pristojno mesto, Ker je bil to prvi korak v Hjalmar Schachtovem načrtu za gospodarsko reorganizacijo Evrope, po kateri naj bi postala Nemčija središče trgovine in finance, jc bila Švica u ver jena, da je zadostila vsem svojim obveznostim napram Nemči ji tei da ji Mussolini in Hitler ne bo->ta več nadlegovala. •Toda zmotila se je. jPied kakšnimi tremi tedni jc začel znani laški časnikar Vir-ginijo Gavda. ki velja za širo-koustnega M{ussolinijevega glasnika, napadati švicarsko vlado. ^ f ■"Švica," je rekel Gavda, "je naklonjena Angliji. Vedno ji je skušala pomagati in ji pomaga tudi v sedanjem času. Angleška letala, ki vprizarjajo napade na italijanska mosta,, prihajajo preko Švice, letalcem pa dajejo Švicarji potrebne signale. Brez švicarske pomoči bi ne mogli angleški letalci doseči nobenega uspeha. jG-avda je konci svojega članka resno posvaril Švico pred početjem t', r jc opozarjal vlado v Bernu na posledice takih dejanj. kajkrat je celo omenil, da bo spravlejna švicarska republika v zelo nenseoden polo žaj. Ta .svarila so bila popolnem soglasju s priljubljeno Mussolini jevo in Hitlerjevo metodo. . Taka svarila so bila vedno uvod v vojno ter so značilna rimsko-berliiiska vojna propaganda. banje, češ, da je fašistične o-ziroiriffi zgrajeno na podlagi nentfške narodno socialistične (nacijske) stranke. (Zdaj je vprašanje, kaj bo storil Berlin. Švicarski "ronta-ši" so sJabotni, takorekoč brez moči in vpliva. (V je Hitler podpiral njihov ultimatum, se natančno ne ve. fcSvica je Nemčiji in Italiji ( bolj potrebna kot nevtralna država. nego njuna direktna zaveznica. Nobenega dvorna pa seveda ni o vlogi, ki jo 'l>o igrala Švica za slučaj Hitlerjeve zmage. Ako Nemčija in Italija zmagata, bo Švica izginila kot neodvisna država. Nemčija 2(> — fitli Avenue, med 17. in 1K. ulico So. Brooklyn. N.Y. Pogreb bo jutri (v soboto ob .'i. uri popoldne iz pogiebnega zavoda na pokopališče sv. Trojice v Brooklvnu. Poleg svojega moža Vinko-ta Štruklja -zapušča še hčerko Josipi n o in sestro Fani, por.! Leo Štrukelj, v Hempstead, L. I., v starem kraju pa dva brata in dve sestri. iPokoj nji ni duši, njenim o-stalini pa naše iskreno sožalje! Peter KAZEN ZA KOLESARJEVO SMRT. Pred sodiščem vLjubljani je bila razprava proti šoferju V. Linkeju iz Škofje I^ike. Linke jc bil tožen, da je 14. maja na državni cesti od Mednega proti Jeperci s svojim avtomobilom s preveliko hitrostjo vozil in ne da bi bil dajal potrebne znake za prehitevanje. Tako ne-previdno je prehiteval voz, ki ga je vodil Peter Megnšar, da je - svojim avtomobilom podrl nasproti mu vozečega bieikii- V inalokaterem ameriškem mestu je tako dosti samskih moških srednjih let, kot jih j** v Los Angelc«. Veseli so in zadovoljni. Najbrž si mislijo: — Sam pil, sain jel in sam i\ nebesa šel. Ženske, poročene »»» neporočene, jim zavidajo to prostost in svobodo. Pa so šle in ustanovile društvo, čigar namen je pregovoriti pristojne oblasti, da bi naložile visok davek na pečlarski stan. Neka zastopnica te organizacije je rekla: — Vsak moški, star nad petintrideset let, ki še ni poročen in dobro zasluži, bi moral plačati toliiko davka, da bi bil kar črn. Po naložitvi takega davka bi se kaj kmalu zmanjšalo število starih devic in samic. Ne verjamem, če bi bilo tako. Ako bi oblast pečlarja z davkom prisilila v zakonski stan, bi si prav gotovo ne iz- UNIJSKI PRISPEVKI PREVISOKI Predsednikova žena je priporočila posebnemu kongresnemu odboru, naj preišče slučaj revnega električarja, ki ni bil sprejet v unijo, ker ni mogel plačati $300 pristopnine. Pred posebnim kongresnim odiborom jc pričala Mrs. Willi am. Thomas, mati šestih otrok da njenega moža niso sprejeli v unijo električarjev. ker ni ii'og; l »piaviti skupaj $.'i00 Mhisrsolrni in Hitler kai rada j ^ir^^mi" * • , v . , - • J- - I AL,S- Ihonnas ima v državi očitata kata-.ni ma.,hn, j Maryland moža In otrok«. Njen c, <1« se ,Rra z ognjem. Pred| mož e,ektrifm javnostjo si umivata roke, čtš, da izzivajo naju in jim bo treba pošteno posvetiti. Te dni je sporočila Overseas News Agency iz Londona, da je Berlin pozval švicarsko vlado, naj prizna nacijsko gibanje v Švici kot sredstvo za reorganizira 11 je svicars-ke politike. iS tem je slika povsem zarr-šena. Neničija in Italija sta nekoč Švico krvavo potrebovali kot nevtralni vir za dobavo najrazličnejših potrebščin. Takrat bi pod nobenim, pogoir"" »je hiteli Švici zameriti. Tisti časi so pa minili. * IZastopniki švicarskega narodnega (FVonten) gibanja so se opogumili tir poslali vladi nltimatunu, naj jih šviear-ki zvezni svet prizna kot nosilce novih političnih in socialnih idej. To -e je zgodilo pred desetimi dnevi. Švicarska vlada je dobila trideset dni časa za odgovor ter je odgovorila tako. kot ji je bilo pač mogoče. II17. pustila je namreč narodno gi t GLAS NARODA ' $ a 5 f pošiljamo v staro do- 9 J m o vino. Kdor ga ho- \u in ze precej dolgo brez dela. Obetala se mu jc služba, kjer bi ime! $1.65 na uro. toda mioral bi biti član unije. Prosil je za sprejem, pa so nihi rekli, da mora plačati tristo dolarjev pristopnine. Tega denarja seveda ni mogel spraviti skupaj, v s led česar tudi službe ni dobil. SZa Mrs. Thomas ,n njenega moža sc je zavzela predsednikova žena ter prosila dotični kongresni odbor, naj natančno preišče celo stvar vlogo. Ce bi bilo v uniji vse tako kot bi 11 pora i o biti,, bi odbor pri spre jen tu revnega električarja zatisnil eno oko. Po mojem mnenju bi bilo najbolj poklicati voditelje dotične unije v Washington, in jih zasli-šiiti." 400 WPA delavcev štrajka V Oamdeiiu, N. J., je za št raj-k al o 4 WPA delavcev, ker j i nI' je bilo rečeno, da bodo v bodoče delali v mestu Water-ford: ki je oddaljeno po 30 milj od Ca m d en a. (Stavkarji so poelali komisarju George Haronu dt legaci-jo, ki je izjavila, da stane dnevna vožnja v Waterford in na- . - - . zai približno en dolar. TVlav- 144 V uniji električarjev je raz- ci zaslužijo $")2.50 na mesec in prtina," je rekla Mrs. Roose-1 bi potemtakem morali potrošiti volt, "in zdi se mi, da igra vLkoro polovico svojega zasluž-nji tudi raketir-tvo precejšnjo | ka. sta Franca Pavca. Vozilo je neisrecnega biciklLsta zgrabilo in ga vleklo s seboj še kakih 8 (metrov ter ga nato odbilo s takišninii pet^kodbami, da je Pavec za tem kmahi umiri. K>btož. n: šofer je krivo zanikal in zvračal odgovornost na karambol. na naerečnej^a Pokojnika, či š, da sc je oziral na okoli in da je njegov avTomobil opazil šele, ko je bil že tik pred njim. Zato se je zaletel naravnost v njtirovo vozilo, nt da bi bi! izkori-til možnost, umakniti so boi j na desno, ker je imel baje še kak meter betoni-rane cest«' na razpolago in povrhu tega še na kraju stezo za pešce. Obtožnica pa je na podlagi preiskave nasprotno trdi'a da ni dajal predpisanih znakov za prehitevanje, ki bi jih bil pokojni gotovo slišal in bi se potem ne bil mogel ustrašiti, ko je zagledal vozilo tik pred seboj. Neka priča je v preiskavi tudi izpovedala, da je vozil šofer - precejšnjo brzino. Sodnik j<» obtoženca obsodil v smislu obtožbe na mesece ječe, pogojno za doflio .r> let. bral kakšne stare device in samice za svojo življensko tova-rišieo, pač pa kaj lepega, .svežega in mladega, kar bi mu res slad i to življenje. Bojak, ki ni prav posebno brihten je pripovedoval: Včasi sem kaj verjel na sanje, zdaj pa ne verjamem več. Sanje no sanje, nič več ne dam nanje. Tri noči zapovrstjo se mi je nekaj hudega sanjalo: Vsako jutro, ko grem delat, pride k moji ženi v asova t tisti Taljan iz spodnjega dela mesta, ki je na glasu kot največji bnbjek v vsej okolici. Trikrat je bil že poročen in trikrat ločen, svojih nezakonskih otrok pa menda niti prešteti ne more. Le pomislite, tri noči zaporedoma isto vsa -nje—o Tal jami, ki vasnje pri moji mladi ženi. — Zares me je že začelo skrbeti!. Ženi zatrpam, četudi je še mlada in nevedna in zato ji tudi nisem nič rekel. Davi sem si pa mislil: — Danes se bom prepričal, če sanje kaj po menijo ali ne. Kakor ponavadi grem delat, okrog desetih pa rečem foremanu, da mi ni nič kaj dobro in da me čudno v želodcu slabi. — Kar domov se po beri, John, — mi je rekel, — in kaj gorkega izpij, pa ti 1k> odleglo. — Jaz grem, pa ne po glavni cesti, kjer bi me lahko žena opazila, pač pa po j stran po»ti h med vrtovi sem prišel neopazen do zodnjih vrat mojega doma. Ko yii ni koj odprla, se mi je pa res začelo malo čudno zdeti. Pa sem bi! kmalu potolažen, in velik kamen se mi je odvalil od srca. Neki povsem tuj človek je bil v sobi, menda agent ali kaj, ne pa tisli Taljan, o katerem strni je ta— se je pomembno nasmehnil obtožence. — Pa mu' odgovorite'z "ja" ali "ne", če še vedno tako zelo pijete, kot ste pili včasi, gospod sodnik? C ros poda r je postregel gosta s kislim vinom, gospodinja ^ prismojeno pečenko. Po večerji mu je pa še s cigaro postregel. Gost jo prižge, park rat potegne in reče: —NV zameri, če te .vprašam. Koliko s* pa dal za to cigaro. — Fina cigara je, k voder sem dal zanjo. i— K voder ? — se začudi gost. — Koliko si pa iz kvodru drobiža dobil? Ko so Mussolini ju povedali, da so Grki zavzeli mesto Ar-gyrokastron, je vzkliknil Mussolini : — Kar imajo naj ga, Bog naj jim požegiie. Argvroka stron! Argvrokastron! Kaj bi počeli moji junaki z mestom takega imena. Saj bi se še jeaik polomili, če bi ga izgovarjali. Jezik je pa zaenkrat še naj-l>olj n<*pešno orožje fašizma! • --T • "OIi&S NaftODX^-Kew Yifti ~ MTKULA IjRTir*: Slovenska kri ne fali . Še eni imel zadevo v Beogradu. Bila je tako vjrž-na in nujna, da sem sklenil, da grem »sam osebno v Bežigrad. Izkušeni prijatelji so mi sve-tovali. naj si vzamem za to stvar tri dni čara; en dognanj«, kateri urad je pristojen, en dan za i-kanje <»d-liosnega spisa pri tem uradu in en dan za čakanje v predsobi referenta t«*r morebitno rešitev zadeve. Prav hudomušen prijatelj mi je -e po s«-hej nasvet oval. naj grem k«»j im> prihodu v B<>o-grad v cerkev in se toplo priporočita božji iui!o>ti. Omenil j»* tudi, da hi hilo dohrn in koristno, če hi |M'i r-vo;em rotiranju |m> uradih štel kljuke, na katere Imjiii pritisni J. Tu da je zelo za h;, v na statistika, s katero hom v-e^tuin-ko imponiral, ko se vrnem domov. Zgodil pa se je čndei. V enem dopoldnevu sem nas- I tira d, >pi*- in referenta, a zadeva sanwi j»* hila takoj rečena. Pri kljukah sem štel >amo do tri. Tako sem imel več ko dva dneva pro-1 a in ker že od prrj poznam v>e znamenitosti Beo-gmda, sem sklenil, da «i to pot malo ourledam beograjsko življenje. Poj>oldnc mi je minilo 7. opazovanjem znanih in že stokrat opi-anih beograjskih nasprotij; nebotičnik zraven sta-r. nizke koče, osemci indr-ka limuzina. zraven škripajoče dvokoliee. eleganten j »a risk i čeveljček zraven šumadij-kega opankc. Bližal *e je večt r in mene je obšlo domot« /je. Z laj tam v mili Sloveniji zbirajo dobrodušni Slovenci pri svojih omiz-j'h, vsak »*e vsede k svoji stalni mizi,, na svoj -talili stol, dobi >voj< -talno merico svoje stalne pijače, začne se plemenita tekma v barvali med rdečim cvičkom, črnim dalmbatin-ceni in rumenim Štajercem, merica se vrsti za merico, ©igare-ta oln nebeške si milote! Toda -aj so Srbi naši bratje! Saj imajo tudi oni svoje gostil ne in kafane. Saj tudi oni živo sprenfljajo svetovne dogodke tu gotovo čutijo isto am gest. črno kavo inva pred >eboj. v roki ea-opis. Pri o-talih mizah ^e neka j gostov, lokal jo na pol i na pol prazen. Nekaj dolgo-prazen, dolgočasen. .Toj. če po-[časnih za-panill obrazov, nobe-niislim, kaj se zdaj eh tej mignili ]v;govorov, nobenih doira ja v naših slov tiskih go- prav. nič .smeha, nič pet ja. -tilnah! Hotel sem se že obr- "Za zjokati -e!" niti. ko mi pride nova mi-el:: 'Popil sem: merico vina in sto-Mogoče ]>a -o Srbi tudi v tem|pil zopet na ulico. — Bogami de i k svoji mizi, naročil večerjo in hitro pojedel. Potem zbogom. .Jaz sem pa čakal. Moja želja je bila: omizje, omizje! Mora priti, moram ira videti! Voltemi stranske ulice drug lokal, lep, čeden, toda — Nemška razstava v Beogradu V navzočnosti kneza Pavla, namestnika Nj. Veličanstva in kneginje Olge, ostalih dveh kraljevih namjeetnikov. predsednika vlade in vseh ministrov, ki so v Beogradu, številnih članov diplomatskega zbora in velikega števila drugih uglednih osebnosti je bila svečano o-tvorjena razstava nove nemške arhitekture. Razstava je v prostorih nemškega paviljona na beograjskem velcsejmu. Kakor pavHjon, tako so bili tudi vhodi na st ju i išče bogato okrašeni z juglovanskitni zastavami. Z nemške strani .so več.-ini otvoritvi prisostvovali vsi člani nemškega poslaništva na čelu s poslanikom, von Heerenom in njegovo soprogo. Navzoč je bil tudi generalni konzul' Nenhau-sen z zastopniki nemške kolonij« v Jugoslaviji in predstavil ikoni nemškega znanstvenega instituta v Beogradu. (Pred vhodom; v paviljon je pozdravil kneza Pavla in kne-irinjo Olgo nemški poslanik v. Ilceren, ki jim,a je predstavil navzoče nemšk predstavnike. Ko so navzoči zavzeli svo ja nve--ta, je spregovoril nemški po- samezniki, ko se znajdeio v visokem tehničnem objektu, ne-organično povezani z njim. "Novo nemško arhitekturo krasita monumentalnost brez varijivega sijaja ter klasična skladnost. Ta veličastnost novih nemških gradben "h objektov pokaza! prijetno -ohieo toda — popolnoma pray.no. 4iF.vo 1i. brate!" Nič! Čakal bom. Srbi imajo mogoče drugačen umik. Ta prijazna soltiea vendar naravnost kriči po stalnem omizju, po važnih kulturnih pogovorih, in po visoki politiki. Naročil ~eni večerjo. Počasi sem jedel. Da pokažem. da smo tudi mi Slovenci ravno tako junaški kakor Srbi. sem -kleniI. da naročim kar pol litra vina. Saj ira «lonva z malimi sloveti-kini i mericami končno še več spi jem. Molim, pol litra vina!" •Gostilničar menda prav ni razumel, ker je nagnil glavo k meni: •"Ko'iko, molim?" "Pol litra. Sniederevke!" Široko nie je pogledal. Ha, kaj nlisliš ti, Snbinc, da >uio mi Slovenci kar tako! K nam priti i enkrat, pa boš Š«> vse kaj drugega doživel. Mar misliš, da imate vi Srbi monopol na junaštvo f Med mfojo večerjo sta prišla Še dva gosta. V-ak se jo v-c- Srl.i so pa rrs trezen narod. Mirno hodijo po ulicah, nikjer ni vpitja ali razgrajanja. Stoj! Tam doli je nekdo zaukal. Prisluhnem. Pomota: avtomobil trobi. A' daljavi se »'iši zvon-kljanje tiamva:a. Drugega nič. So pa h drugačni ti Srbi, kakor mi Slovenci. Zdaj marsikaj razumem. I,e trezen narod rlani'k von Heeren. ki je naj raz- Pr°j toplo pozdravi 1 visoke go- i 'roko Nemcem ali Italija-ste m ostale piedstavmkc, nato: K)]n Denar je V(m1ho ]M0. pa nuni drugim izvaial: I v.,. 1. , , , 1 ' igotie pošiljati v nekatere dr- Mie me je poloti- mevanja za ogrommo ustvarjal-j angleške mornarice je z ozirotit la zavist. Zavidal >0111 Srbom, njihovo zgodovino, njihovo junaštvo, njihov napredek. Kaj bomo mi Slovenci! Y>a naša no delo, ki «ra je nemška koloni ; na nemško blokado dvakrat ali ja v .Tugo-laviji začela in tudi j trikrat težavnejša kot je. bila že izvršila. ,j začasa svetovne vojne. iRazstava naj nudisiiko nov; -I Hudson je izzival fannerjc, zgodovina. wa naši zgodovina.'^ nen^Ške^a stavbarstva. — inai povečajo domačo p rodu k vsa naša kultura ie povezana z gostilno. Najboljši na^i možje -o .«c vtopili v kozarcu. Srbi. to -o narod! Zavidam' jih? Pa nje jc naenkrat zavist minila. Ko sem zavil okoli ogla, mi je zadonela na-proti vesela gartha in pesem. Kako se nisem prej spomnil? Srbija .te vendar klasična dežela pevačic in ciganske go lbe. Tam bom našel izenačenje, ne bo sicer omizij, ampak pijejo pa gotovo. Kakor pri nas. Mogoče še več! Kaj bomo mnogo govorili o Srbili! Nič niso boljši od nas. C imajo drugo zgodovino, so pač prilike tako nanedc. Tudi lili >mo se bojevali s Turki in rmo >c jih ubranili. Re- (Jradbcna umetnost vsake dr-1 C1.l°, češ, tla razmere niso da-žave je vedno morda še v veeji1 nes nič boljše kot so bile leta meri ko kaka druga panoga' 1J>1 ko je bil tedanji mini-ustvarjalne unietnosti, verno o-i strski predsednik Lloyd George Ženske v Los Angeles, Cal., >0 ustanovilo zvezo za obtlače-11 je samcev. — Ce bi bilo treba samcem plačevati vi>ok davek, — pravijo, — bi kaj kmalu stopili v zakonski stan, in \ mestu bi ne bilo toliko starih sami«* in »levit*. Davek, ki bi im plačevali samci, naj bi bil po rabljen za podporo neporoče- Dalje na 4. strani. Darilo za PRAZNIKE ■ m RAZVESELITE VAŠEGA PRUATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1. List okušamo napraviti splošno zanimiv za vse citatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba j e dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROCILNI LISTEK « UPRAVNIŠTVO "&LASA NARODA" 216 West 18tb Street, New York Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvameseono naročnino za: I m e.................................. Naslov...... Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike. Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vasem darilu. List naj pošiljamo pričenši z dnem Moje ime in naslov je: | ja oje •—•——j gledalo življenja in teženj ki so uvedel splošno kampanjo za po-1 ni h žensk, v določenem ča^u navdajale narod, državo in gotov red v nj 'j. Zaradi tega je novo nemško stavbarstvo vedno ogledalo ve-ikonemiškega rajha. Ta arhitektura je nacionalna in socia-istična, takoj po >voji zunanji obliki, kakor tudi po svojem j stvarnem notranjem namenu j Kot ogledalo nove dobe, bo to | tavbarstvo vsekakor naletelo j na zaninjaiiic v inozemstvu, predvsem pa v di zavali, ki z ozirom na star. kulturne vezi in na ženiljepi>110 sosedstvo Irstopne odmevu tistega, kar se dogaja v Nemčiji Prav tu Jugoslaviji, kjer sc križajo mnoge starodavne kulture, na tej zemlji, ki je kako* mi 1110-raia voditi srdito borbo za svojo svobodo, za svoje narodne težnje v tej drŽavi, v kateri se mora prav tako kot pi i nas dobiti rešitev socialnih vprašanj, bo nova nentška arhitektura naletela na popolno razumevanje. . . . Zatem je spregovori minister Vulovič, ki je izvajal med drugim: " (Stojimo pred ogledom nekaj najboljših '*£l nove nenuske gradbene umetnosti. Iz njih i=e more najbolje razumeti ustvarjalni duh nove Nemčije. Preporod je nastal, ko se je nentška mladina vrnila k oživljajočim virom narodnega duha. Realizem, ki temelji na poznavanju stvarnih čini-teljev v narodem življenju, in tesna povezanost z naravo se vidita tako skladno v teh delih nove nemške gradbene umetnosti. - . **Arhitektura je glavna u-metnost v Nemčiji. Tieba je poudariti velik uspeli nove nemške arhitekture v tem, do je znalua v teh prostorih ogromnih dinjenzij odstraniti Qui težki občutek, ki ga imajo po- NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnega sri-n naznanjam sorodnikom, znam-eiu in prijateljem tnžno vt'st. (la je nemila smrt utrgala nit življenja »V/, vse Ijulwei materi — Frančiški Žust Kojena je biLa tlne 4. oktobra 1SU7. v Corenji Iiobravi. ol^-iiri Trata na«l Škofjo loko. V to dežrfo je prišla leta 101(1. ud tega easa je živela v M0011 Run. Pa. Umrla je 5. novembru liHO v»de«l mrtv<»-uda. V dolžnost si štejemo, da se prav lei»o zahvalimo vsem. ki ste poltojno obiskali zii «"-asa njene bob-zni. Lepa hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje v tako velikem številu zadnji dve n»«ei na njenem domu. Srena liva\a vsem onim, ki ste v<»zili z avti pri pogrebu, kakor tudi vsem za čitane govore ob grobu in sicer za JSK.I.: Frank Maeek; za t;os|MMlinjski klub pa Mrs. Jennie .lerala ; dalje lepa hvala društvu št. JSKJ. za veliko udeležilo pri ]>ogrebu in za njih ]Mimoe za easa bolezni ter splošno naklonjenost, kakor t ml i hvala društvu št. :110 The First Catholic Slovak Ladies Union. Naji-skreuejše se zahvaljujemo darovalcem vencev in raznovrstne šopke cvetlic, in sier društvu št. !>» JSKJ., dr. št. :tlO FCSLl*., Samostojnem CIos]Midinjskein Klubu v Moon Kun, Mrs. Frances Baloh, družini Bogotuj. Mr. in Mrs. H. Kness, Mrs. Jennie Jerala in. sinu, Mr. in Mrs. Frank Ambrošič. družini Derinota, družini Sehmella, družini Frank Maček, Mis»s Sylvia Homez iz Chicago, 111., Mrs. Fran-»■es iJizar, Springfield, 111. družina Traslier iz Canade. Iz Donom, Pa., so i»a sbHleči: Helen L. tiee in Helen H«>site, The Evening Club. Forma« and pet najlejiša hvala vsem, ki ste prišli iz oddaljenih naselbin f se po.. naši rojaki: Mary Wret»ch-| ko, Ko-e iSpeh, John Rudnimi, j Frank Avsec. David Wretsch-I ko, 4 -letni Antony Avs.-e in Mi-I ke Speh.. ki je vozil avto. je 8 itrilj od Sanduskvja zadel vanje nek drug avlo n tako >i!o, da so se vsi prevrnili. Odpeljani >o l>ili v Providence ln>inišnico v Sandusky, kjer -o jim nudili prvo pomoč. Dve uri zatem j«1 podlegla poškodbam Rose Speh in .pet lir pozneje John Rud-iiinn. Mary Wretschko je bila j prepeljana domov. Ostali, ki mi dobili lažje poškotlbe, so re vrnili kmalu po nesreči sami domov. Pokojna Rose Speh je bila Mara 22 let. Rojena je bila v •Clevelandu. Tukaj zajntšča žalujočo mater Mary Wret-oliko, roj. Katernik. tri se=tre: Mary, ]>or. Avsec, Stefania, po-roč. Zivanchev. Anna, poroč. Ricey in dva brata, ^^ike Speh in David Pretschko. Pokojnji John Rudman je bil . tar 2epha Ponikva rja in dve -estri: ^Farv Ardtlc in ^rar-sraret Perne, v Braziliji brata Franka, na f\\škem brata Johna in doma pa brata Karla. V Tssajuah, AVanli., je nedavno umrl rojak A Ta rt in Pahernik v starosti G7 let in sicer je podlegel srčni kapi, za katero boleznijo jo bolehal že več tlet. Pokoini ie bil doma iz Pake na Sta jerskem. Zapušča družino. ADVERTISE IN "GLAS NARODA' S t o h A S NIRODI"- New YorE Friday, December 13, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 TiTnri«l'»HTr ^JPSBj:*!.. ■ '' r"i?T «i'll ROMAN :—: Spisai: FRAN GOVEKAR. ^rnmmmmmmmmm 16 ■■■■■Kanav' "Prav nir istinito, go-ptnl tovariš,je ugovarjala Olga, for zluala vpo i.e. 4'Kakor je va>e naziranje o .i- silno zastarelo in /e neštetokrat ovrženo, prav tako se silno iiHitite. da žen-ko že najmanjši b'atni bnzg za maže za večno. Ni re©! Dandanes je prav nasprotno resnica: čv je žen>ka bogata, ji eisto nie r.e škoduje, čeprav se je od pet nske najbolj utmizaue preteklosti se može dandanes najhitreje, >nmo ee so dovolj pet i ene ali prav posebno telesno mirne. Današnji nu>škt> pač nagnitost privlačuje. a eir-tost celo odbija. Revna, poštena dekleta >e«U\ ona najslabša pa r^e može. — Tako da se re-n i eno vpraša: ali > dande.ne- na svetu sploh še kakšen razsoden in časten moški, a" 41No, no, nikar >e ne razburjajte! iSaj nisem mislil nič hudega. Hotel podični Manici. — Nervozni ste — dovolj — ne zamerite — pa lahko noč!" Knnpič je odšel. Miga pa >e je vrnila za mizo. Novica jo je potila. Tudi Manica naj »e zašla na pot, katero hodi dandanes na milijone ž;mk? Tudi to vedro, tako naivno de-1r.e naj >e je polakomilo denarja, toalet, draguljev? Manica, dobro vzgojeno, izobraženo, čuvstveno dekletce, je sposobna, da se zav.-že in proda! Bojazljivo trkanje na duri jo je zbudilo iz tegobnoga razmišljanja. Vstopi! je deček. 4o bila odprta, in ko se je ozrla vanje, je zagledala postelj in v nji Vidko. "Gospodična. sem že zdrava! Jutri že lahko vstanem, jo rtkol zdravnik," .ie zaklicalo dekletce. In prišla jo gospodinja ter povedala, da -e je zdravnikova bojazen na srečo ni uresničila, ker bolez« n ni bila nalezljiva, da t Vidka resnično 7? skoraj zdrava in da ji jo zdravnik dovolil, da jutri ostavi postelj Olga je -tekla k Vidki, jo pobožala po laseh in licu. 44In te'e vrtnice sem ti urinega, Vidka, vidiš, da sem mislila na te ter da mi je bilo prav hudo, k* r me niso pustili k tebi. nbožici.'* "O, kako mi j" bilo dolgčas, gospodična! Kar uiti sem hotela k vam, a nie niso pretili. Ali me vzamete jutri s seboj na izprehod!** , 44Jutri še ne, jo še prezgodaj, toda v četrtek!" ji je obljubim Olga. 44In veš, kam pojdeva? H gospodu kate-Jietu. Pokaži* nam* polno omaro krasnih knjig in tudi zate najdeva morda kaj posebno zanimivega." Veselo je zaploskala Vidka: 44 Da, da h gospodu katvlietu pojdeva. Njega imam po-ecr vas, gospodična, najrajši. Tako je prijazen, dol>er in Ičp, kaj ne? Meni re zdi najlepši go-pod. Ali vam ne?" Mati in učiteljica sta se smeja'i dekletcu. Tako sta šli učiteljica in učenka h katehetu. Bil V doma, lepo ju je sprejel, podaril Vidki nekaj svetniških podobic in slikovnico, z Olgo pa se je razgovarjal dolgo o njenih bolestih. Ko sta odšli, sta bili ol»o dobro volje in Olga je z olajšanim -reem odnašala * sobo j težko butaro knjig. {Poslej je pri ha .al a O'ga čestokrat k Rožancu, bodisi po nov izbor knjig, 'bodi-i na kratko kramljanje. Vselej pa io je spremljala Vidka. radostna, da bo mogla pregledovati ilustracije, ki jib je djial gospod katehet iz knjižnice. Zgodilo se je celo, da je kaplan slučajno aunaj mesteca, na potu v Sračje, srečal Olgo v družbi Vidkini. Hodili sta tja fcfsit. Poslej so * nas i «e nekolikokrat na potu ter se pocaii skupaj vračali. Med Olgo m Rožanoem se je prijateljstvo poglabljalo in utrjevalo. Kaplan ie čital ntnogo, se bavil z leposlovjem in popularno vedo veh strok. Olga se je vselej iznova uverja-la, da je- Rožancc predvsem naravno blag, tenkočuten mož, ki je nekdaj sam srčne trpel ter imel zato polno razumevanje ** tnjo bolest. prihodnjih.) Iz Slovenije smrt dveh mladih lju- govca iu posestnika v Staii va-di v velenjskem i>i. t'lrih pa ui>okojenega ru-ribniku. j da rja v Pesju. Janko Ulrili je ,l)ue 2. oktobra se je na ve-1!'1 navnPi rame in 26 letni Franc KvarticJ . nesreča na progi, uslužbenec isteira poka,a1s ,inba e je začel tudi on potapljati in k icati na pomoč. Ko so prihiteli prvi ljudje k bregu. k>ii in grušča pa jo o-stalo na progi, po katr ri jo imel v kratkem priti brzovlak iz Zagreba. za katerega jo bil že dan potrebni signal. Tod so jo slučajno mudil višji kontrolor, A. Skruk z Zidanega mosta, ki je v zadnjem', trenutku sam odstranil vse skale, tako da jo brzovlak srečno pasiral skozi. Vsi, ki so se peljali - tem. vlakom, se imajo zahvaliti kontrolorju A. Skuku,
  • aj jesen ugodna, nili iz vode Ulriha. Nobena, še Močno deževje Ziidnjih dni jim tako izdatna pomoč ni več nno-j je vzelo vse nade in je lotos gla vrniti življenja mlad«mm strojjni'ku. Iskanje Kvartiče-voga trupa je bilo težavne je in so ga potegnili iz vode šele ob petih popoldne. iSmrt obeh jo napravila po vsej Šaleški dolini globok vtis. Po-ehno sočustvovanja vzburi tragična sn*rt Janka Ulriha. ki :e sredi svoje žo itak naporne bila najslabša vinska letina, kar jih pomtnijo stari vinogradniki. (Ker letošnja trgatev jo bila tako slabr, so po Dolenjskem poskočile <0110 starini za'ogam vina in si posebno vinski trgovci pripravljajo zalogo na škodo nudim gostilničarjem. Kakor jo oblast pozorna, da so 110 ko- služibo poiiitol tovarišu v po-mičijo živila in druge potrobŠči--1 od nie m trenutku na pomoč. [ne. tako b? kazalo, da se tudi Pokojni Kvartič je bil sin tr-'vtem primeru napravi rod. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO v dinarjih 50 LIR 100 LIR 200 LIR 300 LIR 500 LIR 1000 LIR 2000 LIR 100 DIN. ---$ 2.20 200 DIN. ---$ 4.00 300 DIN. ---$ 5.85 500 DIN. ---$ 9.25 1000 DIN. ---$18— 2000 DIN. ---$35.— 5000 DIN. --- $85.— V LIRAH Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V »led razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tonvet sam v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi sa vse drugo ev- SLOVEN1C PUBLISHING CO. .st t POTNltKI o D D B L B B i s: 216 Wait 18th Strni. Haw York žim slovenskega brata v sobi. tudi mi Slovenci hudo narodni. kadar ga imamo dovolj r>od k'obukom. Tvaj bom go-bezdal. Vsi «mo enaki! Slovenci, Srbi in Hrvati. Pijemo ga in se navdušujemo. Ustavil sem se. Po prazni u-lici 1=0 odmevali negotovi koraki Srbin a, s katerim sva so ravnokar pozdravila. Vos gi-njen sem gledal za njim. Dvignil ie roko še enkrat zavpil: ^4Živio naroil!" Potem pa je dodal: "Prmoj kršen krvav duš!" Imel sem občutek, da mi je nekdo pri-molil krepko zaušnico. Naslonil sem se ob zid. )Glava mi je padla r.a prsi. Tam na koncu ulice pa je za-donol hripavi glas meje ga 'Sr-bina* od prej: "Mi Slovenci vinca ne ]iro-• damo, Tcer ga sami dobro piti znamo . . ." Se tisto noč sem zapustil Beograd. KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je Tam le priročno PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALIJE. Emil Adamir— iC JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI /a moški zbor..........................SO SEST NA KODNI II PESMI za moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... NOTF. 7A KI.AVIR Al I HAR- lorko Prelovre—15 SAMOSPEVOV za clas s klavirjem ..........1.25 ŠEST PESMI ZA GL\S IN KLAVIR ........................L— ILHIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za Klas in klavir 1.— I-rane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 i*'erdo .luvaner—Ii, MLADIH LET, moški zbori ..................6-' Ceter Jerph—OSEM ZBOROV (moški m mešani) ...............5B Moški zbori OSKAR DEV: Bar'-lra; OJ, moj je Sov; Krnu ml, fantje, drev v vas poj-dcino .......................20 )SKAK I>EV: .Srt^no, Ijnl.i a moja; Ko ptlM-ca ua tuje kiv: So«*i; Moj o*T,ka 'nia konjir-k'i dva; I>ol>iv sem |»1-seaice; Slovo; Je vpihnila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska .. .20 Vso noč pri potocl ............20 Jnrjeva .......................2." Hod! Mirka domo; Kaj drugega bo«?em; Zilravira .........2" vASILIJ M IKK in A. UltOBMING: Vet r if ; T® gradiui ...........30 MfiNIKO 1. SLOVENIAN DANCE \ AN D A POLKA .................... Jft 2. PO JEZERU kolo ................................... .na 3. BARtlCA MLADI K A PETANE .........JS I. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................... ^ 3. TAM NA VRTNI GREDI MXRIBOR WALTZ .................35 6. SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... 7. DEKLE NA V RT L* OJ, MARlfKA. PEGLJAJ.... JM 8. ZIDANA MAKELA (po!ka) VESELI BRATCI (mazurka) SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................... JJt DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ ......... ZIDANA MAKELA (polka) VESELI BRATCI (m*zurka).____ 3r< IZ STARE ZALOGK pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) .50 Orlovske himne (Vodopivec) .........50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma- tira) ......................................... JO V pepeluirni noei, kantata za tiole, /bor in orkester. (Satlner).... JU Mladini, pesmi za mladino h klavirjem (E. Adamič) .....................f>(' Dve pesmi, (Prelover) za moški zbor in solo.................................2f , Naši himni, dvoulasno .....................2,r '- »ilirski odmevi. (I^iharnar), II. 1 zvezek, moški zbori ................3( : ZA TAMBURK E: NA GORENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............7fji Slovenske narodne pesmi za tanibu- raški zbor (Bajuk) .................73 Bom šel na planince, (Bajuk), •] podpuri ..................................... j ZA CITRE: 1'odnk za rilre. — 4 zvezki — ( Kozeljski) .............................. 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korafnira —......20 I •Josip Pavčie: NAROD POJE!