r.


z**5*
slovenska stran
13. februar 1978. - Naše Novine -9.
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
sobotne sole etičnih skupin
Šolska vrata so se otprla in tako se je zapocel pouk v rednih kot etičnih šolah. Letos je kot novost to, da so uvedli v gimnazijah kot drugi obvezni jezik materinski jezik in dijaki bodo lahko polagali izpite na matuturi iz materinskega jezika. Mi-nistarstvo za prosveto v nsw je poleg nekaterih jezikov letos odobrilo tudi sr-bohrvatski in slovenski jezik. Do tu vse lepo in prav. Poglejmo na kak način in pod kakimi pogoji bodo nasi dijaki prišli do svoje materinščine?
U Sydneyu in tudi drugog, bodo določene le nekatere sole kjer se bo poučevala materinščina in to le ob sobotah! Kot povsod po svetu, tako tudi tu se je do sedaj poučeval jezik kot obvezni predmet v rednih so-Iskih urah. Torej je za nase dijake, kot za učitelje, zopet nadurno delo in to le za ucence ki niso anglosaksonskega porekla. Torej ce se hoče nas otrok učiti svojega materinega jezika, je zato kaznovan z nadurnim delom in z odvzemom proste sobote! S tem mu je obvzet prost cas, ki bi ga lahko kot drugi njegovi sosolci poradil za sport, rekreacijo in za druge aktivnosti. Sicer Department of Education pravi da je to le pocetna faza, vendar vemo iz iskusnje in vzemimo za primer etični radio, ki je vec kot kot 2 leti tam kjer je bil ob pri-cetku. Kljub obilnim obljubam vseh politicarjev, posebno ob volilnih kompanj-ih. Z drugo besedo, smo se vedno na nivou začetnikov
in s takimi odločbami nas vse globlje porivajo v geto. Vsiljuje se nam upravičeno vprašanje; ali je jezik in kultura clovecanska pravica (human rights), kakor je Zveza Narodov deklarirana, ali je to milost in dobrodelnost, •kot morda misli Education Department, da nam je pravi? Ali imamo pravico na svojo identiteto na nivou kot jo občutimo ali na nivou kakor ga vidi anglosaksonska kultura skozi svoje oci? Nasa osnovna in clovecanska pravica ne nas materin jezik in tudi nasa indenti-teta, katero tudi mi z vso pravico zahtevamol Ker tudi mi gradimo in zidamo Avstralijo, ne samo z mišicami temveč tudi s kulturo, ki smo jo prinesli s seboj in katera ima velik značaj. In mi imamo drugačno zgodovino, drugačno kulturo in tradicijo kot jo imajo An-glosaksonci.
Mogoče zveni ta zahteva prezahtevna. Ali je to nasa clovecanska pravica in to je pravica vsakega posameznika, potom jo mi hočemo tudi ustvariti. Kot državljani imamo ne le dolžnosti temveč tudi pravice, zakaj je nebi tudi enkrat zahtevali? Torej ce se hoče nas otrok učiti materinega jezika, se mora zato odpovedati soboti, vzeti nase nadurno delo, s tem se mora odreci športu in to le zato, da se uci drugega jezika! Pozivamo vse citatelje, posebno starise, da jasno in glasno poveste svoje mnjenje kaj Vi mislite o tem i kaj Vam pomeni Vas latni materin jezik?
Lojze Kosorok
NOVICE IN ZANIMIVOSTI kar po domače

ŽALEC - Predstavniki slovenske vladne komisije za verska vprašanja ter predstavniki žalske občinske sk-upscine so se ubelezili slovesnosti v Žalcu, na kateri je župan občine Žalec Vlado Gorisek pobedil Stanislavu Trobinu, župniku iz Gomil-skega, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim ga je oblikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Trobina je to visoko državno odlikovanje prejel za družbenopolitično delo po vojni do danes.
CELOVEC - Ns sedežu zrele slovenskih organizacij v Celovcu so se na prijateljski delovni in informativni pogovor sesli predstavniki zvele slovenskih organizactf na Koreskom in sredstev javnega obveščanja v Slovenci. Pogovor je tekel o trenutnem narodnopoliticnem položaju slovenske narodne skupnosti v Avstralci in o načrtih dela za leto 1978. Mimo tega so se dogovorili za sodelovanje v obojestransko korist na področja informiranja, se posebej kar zadeva slovenski in formacijski in dokumentacijski center [Sindok] iz Celovca.
LJUBLJANA - Prorektor ljubljanske univerze dr. Slavko Hodzar je podelil doktorske naslove 17 znanstvenim delavcem.
LJUBLJANA - V dvorani ljubljanske Opere in baleta je bila 24. janmuja osrednja republiška proslava ob 100-letnici rojstva Otona Zupančiča. S svojo ubeiezbo so ji dali poudarek številni predstavniki družbenopolitičnega življenja in kulturni delavci.
Uvodno besedo je imel predsednik odbora za proslavo 100-letnice Zupančičevega rojstva Matej Bor, ki je Zupančiča označil kot velikega pesnika malega naroda in poudaril njegovo pesnisko vlogo v slovenskem osvobodilnem boju ter njegov odnos do naroda.
NOVO MESTO - Po drugi dopolnitvi osnov svojega načrta razvoja bo IMV Novo mesto skupaj s številnimi
SREČANJE S CIRILOM ZLOBCEM NAŠIM LITERATOM
"Tu gresta dan in noc v orbito Cirila Zlobca", sem si rekla, ko sem ga ugledala med prisleci na sydneyskom letališču. Ce bi Ciril bil igla v kupu sena, bi ga našla. Tako ga je narava zaznamovala. Glava misleca, obrvi človeka, ki se dvigne visoko nad poprecnost. Močna, košato obrascena brada človeka, ki v svojih podvigih ne popušča. Toda obraz in polt mu dajete videz melanholičnega poeta, kateremu prijateljica je noc. Oci? Težko je zasledovati njih izraz, kajti menja se mu kakor neonske reklame. Prisrčnost s previdnostjo usmiljenje s pomislekom, oborožena dostopnost, prisotnost in odso-
Pesnik CIRIL ZLOBEC
tnost. Vse na enkrat in se vec.
Zvečer istega dne sva se ponovo srečala na "Triglavu", kjer je prisostvoval pr-
edvajanju kulturnega filma o Beli Krajini (folklora) v počastitev Otona Zupančiča. V okviru te proslave nam je bil dan užitek videti izredno bogat in poučen film, ki nam je pokazal lesoreze in slikarsko umetnost neprecenljive vrednosti, tako zgodovinske kot kulturne, se iz prejšnjih stoletij na področjih Slovenije. Marsikdno med navzočimi je kaj takega sele prvič videl. A g. Zlobec, kot gost-govornik, je tako rekoč skrit, v zadnji vrsti pri zidu potrpežljivo . cekal, da pride zadnji na vrsto. Skromnost je odlika velikih umetnikov.
Po govoru, ki smo ga z užitkom poslusali, saj mu
kooperanti leta 1980 proizvedla ze 150.000 osebnih avtomobilov in 50.000 stanovanjskih prikolic. Kar 90 odstotkov prikolic bo IMV izvozila na konvertibilna območja.
MARIBOR - 21-letna Hanny Wenzel iz Lichensta-ina je zmagala v tekmovanju za svetovni pokal v slalomu za zlato lisico na Pohorju. V obeh tekih je imela Hanny najboljši cas. To je njena tretja letosna zmaga v tekmovanju za svetovni pokal, toda prva v slalomu. Na drugo mesto se je uvrstila Maria Eppie iz ZRN, ki je s tem dosegla svoj doslej največji uspeh v slalomu, tretja pa je bila Avstrijka Lea Soelkner, ki si je to mesto pridobila z odlično drugo vožnjo. Mariborski organizatorji so tekmovanje, katerega pokrovitelj je bil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak, zelo dobro pripravili.
OKTET GALLUS V KANADI S koncertom v New Gla-sgowu 17. januarja 1978 je Oktet Gallus strnil tisti del koncertne turneje po ZDA in Kanadi, ki ga je vodil po novi Scotii. Prebivalci te vzhodne kanadske dezale so kar v petih mestih vključno s prestolnico Halifaksom imeli priložnost za koncertno srečanje s pevci iz Sloventye in to priložnost so dobra izkoristili, snj je bilo občinstva povsod veliko. Vse pa tudi kaze, da je bil za kanadske poslušalce nastop Okteta Gallus iNukko lep dogodek, sqj so mnogi od nßh to sami zatrjevali, vsi pa potrjevali z reagiranjem med koncertom. Potijnjejo pa tak vtis tudi ¡Mrve strokovne ocene. Kritik sydneyskega dnevnika zakty-ucqje svoj prispevek takole: MBUa je edinstvena priložnost, da smo ilisali glasbo jugoslovanskih skladite|jev v izvedbi prvovrstnih pevcev, ki petje ljubyo in kl so se ze po koncertnih dodatkih lahko prepričali, da smo jih tudi mi z Uubezn^jo poslusali".
Pevci z umetniškim vodjem Milivojem Surbekom pa va-nder ocenjujejo, da jim je doslej najbolje uspel koncert v St. Johansonu, prestolnici New Foudland 16. januarja, čeprav so v to častitljivo in gostoljubno mesto prileteli sele neposredno pred nastopom.
Previden človek krikrat pr- Kakor je svet oder clovest-
emisli predeno kaj zine. V zvezi z mojim člankom v prejšnji številki "Naših Nov-in" pod "Dan Avstralija", mi telefonira slovenski akademik iz Sydneya, da bi bila lahko izpustila tisto pripombo pod N.B o koritu in pravsicih, ces da vsi politiki niso prašiči. Predvsem naj se zavedajo tisti, ki so se tega slovenskega pregovora v tej zadevi ustrasili, da politicarji žive na račun ljudstva; ljudstvo plačuje državi davke in, da so v te davke vključene tudi plače politikov. Pozabil je na dejstvo, da so prašiči celo koristne domače živali, saj sluzajo za prehrano ljudstva, pa najsi bodo suhi ali mastni, nihče jih ne zapostavlja. Služijo raznim vrstam okusa. Nekatere redimo delj, druge manja časa. Sicer se na svinjerejo ne spoznam, toda rekla bi, da ni razlike med njimi od slovenskih pa vse do kitajskih. Človek jih goji, človek jih poje.
Ce ta isti gospod mimo gornje zadeve ni mogel z nasmehom, upam, da se mi je do srca nasmejal v soboto 4. februarja, ko smo se skupina Slovencev, v kateri je bil tudi on, zbrali na sy-dneyskem letališču, da pozdravimo delegate Slovenske izseljenske Matice. Tokrat sta nas prišla obiskat Drago Seliger, glavni urednik "Rodne grude", nas stari znanec in Ciril Zlobec, slovenski pesnik in pisatelj mednarodnega ugleda. Seliger mi je ze zdelec prav prisrčno vzkliknil v pozdrav. Z njim kakor z g.Zlobcem sem se toplo pozdravila. Med njima pa je bil se tretji gospod, ki se mi je zdel zelo znam. Toda nikakor, da se spomnim, kdo je. Pa sem se mislila: "Pozdravi tudi njega; ko je ze z njima prišel tudi on med nas Slovence, jer tudi on po tako dolgi poti zasluzil, da ga pozdraviš". Seveda sem se tudi z njim prav toplo objela. Moja kratkovidnost.. Kar lepo potrpežljivo, kakor nas maček, ki ga vsi božajo, se mi je dal pozdraviti... Pac olikan gospod, ki je navajen podobnega prisrčnega pozd-ravljenja. Kdo je bil predmet te moje tovariske obzirnosti? Nihče drug kot generalni konzul Jugoslavije, g. Humo. Se boste vprašali, ce mi je bilo kaj nerodno? Niti najmanj ne. Bilo mi je celo
va, tako je vlak potujoče gledališče. Pa se je našla "poštena baraba", ki si je izbral za prvo dejanje svoje komedije zeleznisko postajo Lidkombe. Cekala sam na vlak za Sydney. Blizu mene je stala ugledna grupa azijskih iseljencev, zapletena v živahen pogovor z visokoraslim, kakor hrast zastavnik mladeničem. Bilo ga je veselje opazovati. Zobje kakor domine, vsi močni kakor ce-kani, nasmeh, kakor da nikjer na svetu ni nesreče. Oci kakor dvoje planinskih jezer. A po veselosti, ki mu je valovala v glasu, je bilo kaj lahko ugotoviti, da jef pore-dnez-veseljak. Naenkrat mi preseka usesa, za nas Slovence, ki smo se dokaj pazljivi v govoru, ce je kdo blizu, precej nesramna beseda. Da bo volk ostal sit in koza cela, se ta ista beseda v milejši verziji glasi "pocestnica" V pogovoru jo ponovi se dvakrat brez posebnega prizvoka v glasu. Prisluhnem. Vprašajo ga, kako se reče "good morning". A on kratko in jasno: "Pojdi v rit".
Med tem pride vlak in on vstopi točno tja, kamor sem ga v mislih poslala iz same radovednosti. Za menoj v isti prostor. Sedel je celo poleg mene.
moj račun nasmejali.
materinščina tece blagoglasno kakor božajoča melodija, se nam je kot ustvar-jalac predstavil s citanjem svoje svoje poezije o domu. Njegova zivljenska zgodba, ki nam jo je na kratko povedal, potrjuje vtise, ki jih je napravil name, ob pogovoru z njim na letališču.
V petindvajsetih letih ustvarjanja nam je dal 48 knjig. Nekatere njegove pesmi so objavljene v vec kot dvajsetih evropskih državah, v obeh Amerikah i Aziji. Njegov roman "Moj brat svetnik" je preveden na vec jezikov, a tudi sam se močno ukvarja s prevajanjem italijanske poezije iz srbohrvaške. Od 1.1969 je urednik slov. literarne revije "Slobo-dnost". Zlobec, petkratni literarni nagrajenac, sa koncem vsakega tedna zateka v očetov dom, ki ga je obno-
vil, kjer odrezan od civilizacije ustvarja literarne podobe iz svojega notranjega vesoljstva, ki bi ga radi tudi mi v Avstraliji spoznali. Nimam dvoma, da bo doživel se veliko število plodovitih let, saj mu cas neverjetno prizanaša.
P.G.
?
t >
O
v
Z ruto na glavi, s sončnimi očali in v ohlapni obleki, ženska leta se kar dobro skrije. Takoj začne z menoj pogovor o lepom sončnem vremenu. Njegova angleščina ima močan slovanski naglas. Na vprašanje mi odgovori, da je Rus. Novodosli emigrant. Slo mi je na smeh. Pa mu rečem, da se mi zdi, da je Jugosloven. Pordeči in prizna, da imam prav. Nadaljujeva v srbscini. Spet sem ga ujela. Izkazalo se je, da sva oba Slovenca. On čistokrven Štajerec, jaz štajerskega porekla po materi. Vprašam ga, da mi razlozi kaj je "Kitajce" v Litkombu učil z besedami "pocestni-
ca, pojdi v rit". Najraje bi prijetno, da so se prisotni na se bil pogreznil v zemljo. Pa
mi vendarle pove, da jih je učil, kako se po slovenski pravi "gospa, dober dan". Seveda sem se nasmejala do solz. On pa meni nic tebi nic: "Pojdite z mano v kino. Ce ne grem pa jaz z vami, kamorkoli. Samo recite". Zabava se je sele začela. Jaz ne ne in ne, on pa vse bolj vztrajen. Celo to mi je povedal, da ne bo nobene nevarnosti, ker on nosi ženske pilule s seboj, za vsak primer. In da takega moškega ne bom nikdar vec srečala, kot je on. Končno snamem očala. Gleda me... se enkrat, bolj kot prej, pordeči... "Joj, gospa, oprostite, saj vas s "Triglava" poznam. Joj, parne ja ne boste v "cajtenge" dali? Ta prekleta vasa črna očala..." In na prvi postaji ga je zmanjkalo. Upam, da bo se prišel na "Triglav". Kaj bi življenje brez - humorja...
Pavla Gruden
*
SEDAM DANA QUEENSLAND-om
PISMA ČITALACA -
JEDNO SUYISE DUGACKO PISMO
ROCKHA MPTON
Pre cetiri godine Brisbane je platilo svoja cena poplava. D an as, kako izgleda, red je dosao na tropski grad Rokempton na severu Kvi-slanda. Vise od polovlne gr-adjanstva je a opasnosti to-talnog ill polovicnog iseljenja Iz poplavljenih knca. Fitzroy River kada su mnogi oceki-vali da stane sa ras torn vodostaja ona je preko noci počela da raste i da donosi sve vise vode i a onako opasnosca opasan grad. U nedelju a 3 sata posle po dne reka je dostigla svoja višina iznad nonnale od 6.7m. Po recima predsednika opstine Rokempton ocekuje se da ce to biti veča poplava od katastrofalne 1915 godine, i da se voda sigurno nece povuci za sledečih desetak a mozda i vise dana.
BRISBANE
Na visem drzavnom sudu u Brisbanu, Ross James Hay-lock, zeleznicki pratilac voza osudjen je na dve godine zat"ora i na povratak uzete imovine.
Naime, Hajlock je koristeci svoju poziciju 21 jula prosle godine iz postanskog vagona odneo $10.100 a ostecenu vrecu pazio na relaciji Roma - Chinchilla. Isti slučaj je ponovio 29. septembra i odneo $7.400. Ostecena vreča je ponovo zavrsila u istom potoku i na istoj zeleznickoj relaciji. Posle sudjenja, su-dija je kratko izjavio: "Dr-zavu nema pravo niko da pljacka!
REDCLIFFE
Mladi verovatno od kako postoji svet i njihovo raz-mimoilazenje sa postojecim sistemom društva, kako u ovoj zemlji tako verovatno i u čelom svetu. Vladajuca klasa u mnogim zemljama sveta pokušava na svakojake
načine pronaci neki zajed-nicki jezik sa ijjima, ali retko kada u svemu tome ima nekog uspeha. Vlada Kvislanda pokušala je to na malo drugaciji način.
U proslu nedelju putem srestava informisanja gradj-anstva pozvali su mlade na veliki miting u Redklifu da iznesu svoja mišljenja o današnjem sistemu društva. Mladi su dosli, vlada i policija su uputili svoje predstavnike i počelo je sa na-tezanjem ko je u pravu a ko nije. Ali posle nekoliko sati debate 'nije se nista postiglo. Dve generacije su se razi-lazile kako po godinama starosti tako jos vise po gle-
distima pojedinih cinilaca. Vladin predstavnik gosp. Houghton je na svu tu ga-lamu oko sebe samo izjavio: "Bilo bi najbolje mlade ne-radnike a uz to najvece bu-ntovnike staviti a Armiju pa da tam o shvate današnji sistem života". - Ali skoro da nije zazalio zbog ove izjave.
BRISBANE
Da polička kad kada ume biti nezgodna u to netreba sumnjati, pa makar i ne bio kriv. Alan Skeen, slazbenik ORC-a je to doziveo na svojoj kozi. Posle vesele pijanke sa kolegama u hotela i verovatno kao i svaki cov-ek bez briga napio se. Ali je ipak bio toliko svestan da ne sme voziti auto a takvom stanju, pa je prepustio volan svojoj suprazi koja je posedovala samo dozvolu za učenje vožnje. Na pata kaci ona je napravila saobracajni udes bez zrtava. Sa dolas-kom policije dosli sa i Alanovi problemi. Imao je u krvi 17% alkohola sto je bilo dovodno za policaju da ga uhapsi i ako nije vozio. Na sadu je optuzba ponistena I Alan je oslobodjen krivice, jer po sudskom nalazu polička nije smela da ga testira a jos manje da ga uhapsi jer njje pocinio nlka-kvo krivično delo. Imao je pravo sto je dao auto zeni pa makar ona i nemala pravu dozvolu i ako je on uz nju pa makar i pijan.
Od 31 marta ove godine sva gradjevinska finansiska udruzenja (Building societi-es) u Kvislandu ce naplaci-vati za pola procenata manji interes na pozajmljeni novac za kupovinu kuca. Računa se da ce oko 50.000 koji imaju ugovore sa ovakvim kompanijama - gradjana biti postedjeno naplate vece stope interesa. Ujedno oko 500. 000 osoba koje su ulozile svoj novac na visoki interes od 9.51/2, isto tako izgubice pola procenata interesa.
ŽIVORAD LUKIC
NAJMANJI BAKŠIŠ
Australijanci su nacija koja najmanje daje baksisa, re-kao je ponosno predsednik grada Sidneja, gosp. Leo Port. Baksis je bolest koja vredja ljudsko dostojanstvo. Gospodin Port se pre nekoliko dana vratio sa puta po Japanu i ka^e da tamo ljudi imaju dobro resenje za to, oni jednostavno uracun-avaju baksis na izdati račun. Odlična ideja, kažemo mi, podrugljivo, ali kako da do-bijemo novac nazad ako nas je kelner sluzio cele večeri, kao preko jego.
Gospodine Urednice,
Verujem da ima veci broj citalaca koji dele moje mišljenje kada kazem da nas rad u je izlazenje jos jed nog lista za Jugoslovene i da mu želimo puno uspeha. No to nas nece spreciti da ga kri-tikujemo, da kažemo sta nam se u njemu ne svidja ili naprosto mislimo da bi moglo biti i bolje.
Uostalom, i Vi sami, vec u prvom broju, pozivate na saradnju i kritiku. Kazete da Vam je zelja da "Nase Novine" budu javna tribina nas citalaca. Ako ste zaista iskreni u tome onda bi ste morali stampati i stvari koje Vam se ne svidjaju ili nisu u skladu sa Vašim pogledima i stavovima; i naravno dati citaocima vecu slobodu izbora o cemu i na koji način ce pisati.
Medjutim, sudeci na osno-vu ovih nekoliko prvih bro-jeva lista, izgleda da niste spremni da date citaocima vecu slobodu izbora kao ni to da stampate stvari koje nisu u skladu sa Vašim stavovima. Uostalom pogledaj-mo kako to izgleda na konkretnim primerima.
U telefonskom razgovoru sa gosp. Samardzicem rečeno mi je da tekstovi po-liticke i nacionalne prirode nisu prihvatljivi za "Nase Novine". Ako se ovo uporedi sa Vašim pozivom na saradnju i kritiku onda je takav stav neodrziv i neprihvatljiv, a i nepotreban. Jer, dozvo-lite, ako Vi pišete o poli-tickim (i nacionalnim) do-gadjajima unutar i van Au-stralije, onda je neprihva-tljivo, ili bolje reci, neshva-tljivo pozivati citaoce da sl-obodno pisu o svemu i da Vas kritikuju, a istovremeno im uskracivati pravo da ista kazu po istim tim pitanjima o kojima i Vi pišete.
Nema slobode izrazavanja ako nam se propisuje sta i kako sme da se pise. A bez slobode izrazavanja nema ni dobre saradnje ni "tribine". Ogranicenja koja ste nam nametnuli ne iscrpljuju se samo gornjim primerom. Tako, u trecem broju lista kazete da Redakcija nece objavljivati pisma "uvredlji-vog karaktera, niti pisma koja vredjaju nacionalne ili vjerske osjecaje". Lepo rečeno, ali, na žalost, neodre-djeno, nedovoljno jasno. Sta se sve pod to ne moze sve-sti! Umesto toliko reci mogli ste upotrebiti i neki drugi, krači termin, na primer: uz-nemiravanje javnosti". I on je, do duše neodredjen, ali nam je blizi, znamo njegovo znacenje.
Da se razumemo, ne pozivam na to da se list pretvori u sredstvo za raspi-rivanje medju-nacionalne mrznje ili vredjanja, vec na
I I I
I I I
Ii Šaric into Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac. kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
1 I
-J
slobodu pisanja u okviru op-ste prihvacenih normi; pri cemu se, jasno, moraju postavati i drukcija mišljenja zasnovana na cinjenicama. Ovako kako stoje stvari moze i onaj sa najboljim namerama da podpadne pod udar Vase "cenzure". Uz-mimo primer jezika. Vec i sam naziv: "Hrvatski", "Sr-pskohrvatski", "Jugosloven-ski" itd moze, ili bolje reci, gotovo sigurno, povrediti ne-cija osecanja; a o daljem tekstu po tom pitanju da se i ne govori. Uzgred rečeno, moja prvobitna namera je bila da pisem o jeziku. Ali, kada sam video ova ogranicenja odus-tao sam od toga. Smatrao sam i smatram da bi to bio gubitak vremena; tim pre sto je moj stav po tom pitanju dijametralno suprotan Vasem. I ne samo moj, kao, sto Vam je uostalom pozna-to. Ja naime smatram da je ono sto vi zovete dva raz-licita jezika, Hrvatski i Sr-pski, jedan te isti jezik. A to, kao sto rekoh, nije jedi-no moje mišljenje. Tako na primer, na oko desetak re-cnika, koliko ih imam, pise negde Srpsko-hrvatski a ne-gde Hrvatsko-srpski, vec prema tome gde je stampan. Nigde, pak, ne pise ni Sr-pski ni Hrvatski. Ocigledno, ljudi koji su pisali ove rec-nike smatraju da je to jedan jezik. A priznaeete, njima se ne moze osporiti strucnost na tom polju. Da se na tom polju nisu dogodile bas tko "kapitalne promjene"od naseg odlaska iz Jugoslavije, kako to Vi želite da nam prikazete, pokazuje i cinjen-ica da se i danas u sred-stvima informisanja u Jugoslaviji koristi naziv "Srpsko-hrvatski" ili Hrvatskosrpski" i da cak sta vise Radio-te-levizija Beograd ima i svoju komisiju za SRPSKOHRV-ATSKI jezik, a ne Srpski ili Hrvatski. (Ovo mezete pro-citati u "NIN"-u Br.1406 od 18 decembra 1977. (znaci od pre samo par meseci) na strani 31, pod naslovom "Javni jezik - (m) učenje govora") Daklem, ispada, g. Samardzicu, da nije tacno da je, kako to Vi tvrdite, "22 miliona stanovnika Jugoslavije prihvatilo i POZDRAVILO ovakav (=Vas) sistem života i komuniciranja" A i da jeste, to jos uvek ne bi znacilo da ovih 300 000 Jugoslovena u Au-straliji nemaju pravo na so-pstveno mišljenje i stav. Sledeče ogranicenje je Vasa preporuka da pisma budu "kratka, kako bi sto vise citalaca dobilo prostor u listu". Cemu to? Zar ne moze, kada se ukaze potreba, da se postojeca rubrika pro-siri ili pisma naprosto stam-paju na nekom drugom mestu ili cak u nekom drugom broju novina. Pisati pod pritiskom da pismo bude kratko gubi se u kvalitetu. Ja znam list, ovde u Australiji, koji se ceo sastoji samo od pisarna citalaca i odgovora redakcije na ta pisma, a ne zove se "NASE" Novine. U zadnjem broju lista ot-krivate nam da na stranicama Vaseg lista nece dobiti prostor onaj koji je pocinio zločin prema svojoj domovini, a to cini i prema novoj". Niste nam medjutim rekli sta je to "zločin"? Ljudi to,
kao sto znamo, razlicito tu-mace. Tako za neke "zločin" moze biti i odredjeni politicki stav, aktivnost, ili pak pripadnost nekoj organizaciji. Niste nam rekli, ni kako ce te doci do tih podataka, ko je a ko nije pocinio "zločin"? Dali, mozda imate neki spisak takvih ljudi i odakle Vam to? Za mene pak, samo onaj kome je pravosnaznom presudom u ovoj zemlji oduzeto pravo glasa, nema pravo glasa. Samo, koliko je meni po-znato, takav zakon i takva presuda ovde, u ovoj zemlji Australiji, ne postoje. Ali zato postoji nesto drugo, a to je "zakon o diskriminaciji". Mozda nebi bilo lose da ga procitate. U Jugoslaviji, pak, postoji slican zakon a i krivični zakon, koliko mi je poznato, po kome je krivično delo prebacivati nekome krivicu zbog koje je on osudjen i vec izdrzao kaznu. Konkretno, znaci da ste Vi pocinili krivično delo ukoli-ko bi ste nekome ko je izvrsio "zločin prema domovini" i za to "odlezao" us-kratili pravo glasa zbog toga ili ga na bilo koji način zbog toga maltretirali cak i javno o tome govorili u cilju rušenja njegovog ugleda.
Jos u prvom broju ste naglasih da ce Vas osnovni zadatak biti "objektivno in-formisanje o dogadjajima u cijelom svijetu". Verujem da izrazavam zelju večine citalaca ako kazem da to isto i mi želimo. Želimo da pišete istinu.
Nazalost, sudeci po članku "Igra Moskve" od g. V. Gavrilovica, utisak je da ce to pisanje "istine" biti selektivne prirode. Taj clanak se pre moze svrstati u ka-tegoriju anti-Ruske propagande nego "objektivno in-formisanje". Moguce je da je to tako sto je u ovom momentu ovde popularno takvo pisanje a uz to se i na vrlo jevtin način stvara po-voljan (moguce lazan) utisak kod odredjenog broja emi-granata, posebno one tzv. "ratne" generacije. Dali bi-smo trebali da shvatimo da zbog takvog pisanja niste levicari? Pozivanje na Aus-
tralijsku stampu nije nika-kav izgovor. Ni to da je tacno (ukoliko jeste) ono sto pišete nije nikakav izgovor. Jer vi ste obecali da nas "objektivno informisete". A biranje samo losih strana necega ili o nečemu nije "objektivno informisanje", nije istina. Ako se pisu samo tacne stvari pri cemu se bira samo ono sto je "pr-otiv" stvara se lažna slika, i nema nikakve veze sa isti-nom. Istina je kada se o nečemu da potpuna slika, i "za" i "protiv", i dobro i lose.
Istina ukljucuje u sebe i tacnost, dok tacnost ne mora da ukljucuje istinu. Drugim recima, tacnost moze bez istine ali istina ne moze bez tacnosti, istina je sveo-buhvatnija. A to znaci da ono sto je tacno ne mora biti i istinito; dok istinito mora biti i tacno. Danas se široko manipulise s ljudima tako sto im se serviraju tacne stvari, izabrane u skladu sa sopstvenim potrebama. Tako ne mozete okriviti nekoga da vam je se-rvirao laz, jer je ono sto vam je rekao tacno. A to sto to nije istina druga je stvar, u najvecem broju slucajeva se to i ne vidi. Mnogi cak neznaju ni razliku izmedju tacnosti i istine. Biranjem odgovarajucih ili tacnih stvari o nečemu moze se kod ljudi stvoriti i takav utisak, koji je suprotan od stvarnog stanja stvari, od istine.
Sve u svemu, g. Urednice: propaganda za račun ovoga ili onoga, u ovom ili onom cilju: NE, istina : DA. Mislim da je . to ono sto večina nas citalaca zeli, i mislim da ce te tako imati najviše uspeha.
S poštovanjem,
Vojislav Zigic Dortbrook Rd Auhurn, NSW
Dragi citaoce
Kao sto vidite, Vase pismo objavljamo u celini. Ni slovo nismo dodali niti odu-zeli. Zar to njje dokaz objektivnosti naseg lista?
Prepustamo našim citaocima da ocene Vase 'argumente'.
»SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSŠ*
PUTNIČKA AGENCIJA
BALKAN
4 BELVEDERE ARCADE
CABRAMATTA TEL. 727—0305
PUTOVANJA, PLOČE, KNJIGE, NOVINE,
Jedina agencija u zapadnom delu Sydney-a koja snabdeva etnicki radio sa najnovijim plocama. Putovanja, ploce I kasete. Knjige i sve vrste novina.
TAKODJE I NA STAROJ ADRESI 13, SCOTT ST.
LIVERPOOL
TEL. 602-7934