f IMIIIOTG ptOCuflO ▼ yvivfiiiii Leto LXXII., št. 176 Cena Din i.— izhaiG vsak dan popoldne avzemii nedelje in praznike // inserati do 90 petit vrst d Din 2. do 100 vrst 6 OiVSo, od I0C do 300 vrst a Din 3 večii inserati peh* vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // .Slovenski Narod" v*i|o mesečne v Jugoslaviji Din 12.—. zo inozemstvo Din 25.— II Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knaflfeva ufica Shsv. 5 Telefoni 31-22, 31-23, 31-21 31-25 in 31-26. Podrulniees MARIBOR, Grajski trg ». 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko urednStvo; Strossmayerieva ulica 1, telefon it. 65; Stružnica uprave t Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Sporočilo Moskve: Rusija ostane na strani fronte miru Uradno glasilo moskovske vlade podčrtava, da je Rusija konfaaoveljavno London, 5. avgusta, br. V londonski politični javnosti posvečajo v zadnji dobi Rusiji in njeni politiki največjo pozornost. Skrbno zasledujejo vse izjave ruskih državnikov in ukrepe sovjetske vlade na političnem, vojaškem in gospodarskem področju. Tudi oni angleški krogi, ki so bili še do nedavna neizprosni nasprotniki Rusije, ne taje več, da je stališče, ki ga zavzema Moskva v perečih mednarodnih problemih, največje in često odločilne važnosti. Posebno pozornost ie zbudil zaradi tega v angleških krogih članek službenega organa moskovske vlade »Izvestij«. v katerem pisec obširno razmotriva o mednarodnem položaju ob 25-letnici svetovne vojne in obeležuje stališče Sovjetske Rusije. Iz članka jasno izhaja, da so docela neutemeljene vse vesti, ki so vedele povedati o nekem koketiranju Moskve z Berlinom. V Članku se nasprotno jasno izraža stališče, da je Rusija odločna nasprotnica vsakega paktiranja z imperialističnimi totalitarnimi državami. V članku pisec tudi obeležuje stališče Rusije za primer bodoče vojne. Očividno na pobudo z merodajne strani naglasa pisec, da Rusija ne bo in ne more ostati nevtralna, če bi prišlo na primer do spopada med Nemčijo m Poljska V glavnem izvaja pisec članka, ki ca ponatiskujejo vsi vodilni angleški listi, naslednje: Druga imperialistična vojna grozi zajeti ves svet Toda Rusija je do skrajnosti privržena miru. Zato je odločno za organizacijo široko razpredene fronte miru, ki bo sposobna, da zadrži sleherni imperialistični napad. Fronta miru mora sloneti na popolni vzajemnosti in enakopravnosti ter mora odločno odklanjati katastrofalno politiko »neintervencije«. Rusija je vsak Čas pripravljena, da na čelu 170 milijonov svojih narodov odločno nastopi proti vsem. ki bi skušali zanetiti nov svetovni požar ali se dotakniti ruskih meja. Pisec nadalje naglasa, da se je druga imperialistična vojna prav za prav že pričela, četudi skušajo razni režimi to prikrivati. Četrtina vsega prebivalstva na svetu se že nahaja v vojnem stanju, štiri države so že izgubile svojo neodvisnost a 6 do 7 milijonov vojakov se že bori na frontah od Gibraltarja do Šanghaja. Imperialisti se v svetovni vojni niso ničesar naučili, a niso tudi ničesar pozabili. Toda danes je položaj imperiallstov znatno neugodnejši ka- vesti o koketiram jo Moskve s totalitarnimi državami in svoje mesto na strani udru r lcčeno: Rusija je in ostane na strani fronte miru i Odhod vojaških misij v Moskvo London, 5. avgusta. AA. Ha vas: Francosko vojaško odposlanstvo x generalom Doumencom na čela se odpelje danes skupno s britansko vojaško misijo v Petrograd is pristanišča Tilburvija bliza Londona, in sicer s posebno britansko vojno ladja Halif ax pojde v Moskvo? Riga, 5. avgusta. AA. Štefani. Po glasovih iz Moskve se bo v kratkem odpeljal v Moskvo britanski zunanji minister lord HaHfaz, da pospeši sklenitev pogodbe med Sovjetsko Rastjo, Veliko Britanijo in Francija kar je bil leta 1914. Totalitarne države so 2e sedaj gospodarsko izčrpane. Zato pa iščejo izhoda v vojni, zlasti v vojni proti Rusiji, računajoč Še nadalje na že preizkušeno politiko »neintervencije«. Ce bi bila Rusija slaba, bi imela ta politika še kaj izgleda na uspeh. Toda Rusija je danes silna in močna, kar je imperialističnim ljubiteljem lahkih vojaških izletov dobro znano. Krivda za to nenapovedano vojno pade na imperialiste in na one. ki so bili dose-daj poborniki politike »neintervencije«. Ce bi se ta politika nadaljevala, se mora nenapovedana vojna, ki se bije na raznih krajih sveta, sama po sebi spremeniti v splošen spopad. Danes ni nobenega dvoma več. da bo druga svetovna vojna še mnogo bolj razprostrta po vsem svetu, kakor je bila minila svetovna vojna leta 1914 do 1918. Ves Daljni vzhod. Tihi ocean. Sredozemlje, Zedinjene države in vsa Evropa bodo eno samo bojišče. Ukrepi, ki so lih že izdale Zedinjene država to potrjujejo, potrjujejo pa tudi, da bo Amerika v danem primeru aktivnejše posegla v razplet vojnih dogodkov, kakor pa je leta 1914. Kar se tiče Rusija le njena mesto že do- Manifestacija aiiglesko-torškega zavezništva v Carigrada in Aidcari Obisk angleškega vojnega brodovja v trikih vodah Carigrad, 5. avg. e. Poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja admiral Cnuningham je včeraj dopoldne odpotoval s posebnim letalom iz Carigrada v Ankaro, kjer mu je bil prirejen prisrčen sprejem. Opoldne ga je sprejel predsednik turške republike Izmet Ineni v posebni avdijenci. Predsednik republike ga je pri-držal v daljšem razgovoru. Admiral Cnuningham se je sestal tudi s šefom turškega generalnega štaba maršalom Cakma-kom. vojnim ministrom Pipašom in zunanjim ministrom Saradzoglom. Pred svojim odhodom v Ankaro je admiral Cnuningham izjavil turškim novinarjem: Zelo sem zadovoljen, ker se mi je ponudila prilika, da lahko obišČem prestolnico Turčije ter se izredno veselim ker bom lahko prišel v stike s hrabrimi poveljniki turškega brodovja. Ne bom pozabil manifestacij prijateljstva ob priliki mojega obiska. Na vprašanje novinarjev, ali je treba pričakovati vojno, je odvrnil: Ne verjamem, da bo prišlo do vojne. Dokler bo mlada Turčija na strani Anglija ne morem verjeti v možnost vojne v tem delu Evrope. Turčija, ki je tako odločno pristopila k fronti miru, je napravila dragoceno uslugo svetovnemu miru. Zvečer se je admiral Cnuningham vrnil v Carigrad, kjer je priredil na križarki »Port Said« večerjo s sprejemom na čast turškim dostojanstvenikom Danes bo priredil na isti ladji obed na čast poveljniku turškega brodovja admiralu Okanu, popoldne pa bo imelo občinstvo priliko, da si ogleda veliko angleško križarko. Dve nevarni eksploziji v Londona V enem delu mesta je eksplodirala bomba, v drugem pa plin — Nad 1O0 ranjenik London, 5 avgusta. (Reuter) Včeraj Je prišlo spet do težke bombne eksplozije. Bomba je bila postavljena v neki javni telefonski govorilnici v neposredni bližini katedrale sv. Pavla. Takoj po eksploziji je bila velika zgradba, ki se nahaja tik zraven govorilnice, takoj vsa v plamenih. Eksplozija je bila tako močna, da je zračni pritisk vrgel kose govorilnice daleč naokoli. Steklene izložbe velikih trgovin in več sto oken na zgradbah v Ulici kraljice Viktorije je popokalo. D ose daj se nič ne ve o vzrokih eksplozije, vendar pa menija da je to spet delo irskih agitatorjev. Dose-daj so pripeljali v bolnišnico že 100 ranjenih, domnevajo pa, da Je pod ruševinami še več mrtvih. Popoldne ob 16.30 pa Je prišlo v sredini londonskega mesta do druge eksplozije, ki je razrušila več hiš. Kakor se izve, je eksplodiral plin. ki Je uhajal iz glavnega plinovoda. Prebivalci ckoli prostora, kjer se Je dogodila otapVi "> bili pol ure prej opozorjeni na ta da pušča plinska eev. Ko pa so delavci prišli, da bi pregledali cev. Je prišlo do eksplozija Zaradi eksplozije so popokala vsa stekla v bližnjih hišah, a kosci, ki so padali, so ranili več sto ljudi. Požar, ki je nastal, so gasilci nado pogasili Eksplozije bomb tudi drugod po Angliji London, 5. avgusta. AA Reuter: Poročajo o več bombnih eksplozijah v Blackber-nu, Prestonn, Bratfordu in Halifazu. Več vreč poštnih pisem in zavojčkov Je pokvarjenih. V Blackbnrnu je ošgalo poštarja, ki mu Je priletel ogenj v njegovo postno torbo. Velik požar London, 5. avgusta. AA. Ha vas: Snoči Je nastal požar v tovarni Mlade Acide Ca v Erbicvju. Po težavnem reševanja se Je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Uničenih Je 30 ton sveplene kislina Človeških žrtev ni. Neme! priznavajo dalekosežnost angleškega jamstva Berlin, 5. avg. AA. DNB: Nemška politično diplom, korespondenca komentira Chamberlainovo izjavo in pravi med drugim: Chamberlain je izjavil, da je Velika Britanija pod pritiskom izjemnih razmer sprejela razne obveznosti v Evropi na podlagi katerih bi morala v določenem primeru iti v vojno. Tako se vidi, da Chamberlain nič več ne omenja omejitev obveznosti, ki jih more Velika Britanija prevzeti. In zares se s svojo izjavo o poroštvih Poljski Velika Britanija ne samo vtika v ta del Evrope, temveč daje s temi svojimi obveznostmi tudi gmotno podporo tako da ima tisti, ki mu velja ta podpora in to poroštvo, pravico odločati, kdaj so njegove koristi ogrožene, to ie, kdai mora Velika Britanija s svoio močio stopiti na plan. Velika Britanija še zmerom trdovratno ne upošteva naravnega razvoja dogodkov in realnosti kot takšne, in sicer zato, ker se umetno in zaradi rivalstva vtika v vse svetovne spore in pomaga vsem tistim, ki se z vsemi silami upirajo, da bi se postavljeni problemi uredili razumno. Tako Velika Britanija onemogoča vsak miroljuben poskus. Budimpešta, 5. avgusta AA. Ha vas: Blizu Saint Miklosa so našli nova petrolejska nahajališča, segajoča vse do Blatnega jezera. Petrolejski vrelci so globoki 2900 metrov, tako da bo njihovo izrabljanje precej težavno. V istem kraju so našli tudi velika ležišča premoga. Podaljianje ameriško- :e Moskva, 5. avgusta. AA. Reuter. Rusko-ameriški trgovinski dogovor Je podaljšan ie za leto dni. Docela nejasen položaj v Španiji France Učena vse načine izhod iz nevzdržnega položaja — Cene ran zahtevajo direktorij a. avgusta, br. -»United Press« poroča iz Burgosa, da je general Franco od-godil za nedoločen čas svoje potovanje v španski Maroko, kamor bi bil moral danes odpotovati. Do tega je prišlo zaradi docela nejasnega političnega položaja, ki je nastal v Španiji zaradi naraščajočih nasprotij med falangi sti, generali in monarhisti Generali so sedaj postavili generalu Francu zahtevo, da zamenja sedanjo vlado vojaški direktorij, da bi na ta način preprečili prvotno namero, po kateri bi imel postati ministrski predsednik vodja falanglstov in sedanji notranji minister Suner. Tudi fa-langisti se ne morejo znajti. General Franco je včeraj izdal odlok, s katerim se odreja da se združijo v enotno stranko faian-gistl, karlisti in katoliški monarhisti Vodstvo te stranke si je pri držal general Franco sam. V odloku odreja da pripade tel stranki vrhovni nadzor nad zunanjo politiko Španija nacionalno vzgoja nad tiskom in propagando ter nad trgovinsko politiko. Na ta način skuša general Franco prepre- črtt vedno bol] grozeč odkrit razkol v svojem taboru. V vrstah falangi sto v so zaradi tega precej razočarani ker so pričakovali da bodo sami dobili absoluten vpliv na vodstvom državnih poslov. Toda general Franco se sklicuje na to, da imajo falan-gisti med narodom komaj 30 odstotkov pristašev, dočim je vse ostalo prebivalstvo proti njihovi zunanje politični orientaciji. Oueipo de Liano je končnoveljavno odklonil ponuđeno mu poslaniško mesto in je izjavil generalu Francu, da ne mara za dalje časa oditi v tujino, ker smatra, da njegova misija v Španiji še ni končana. Spričo vse večje opozicije generalov je notranji minister zahteval od Franca, naj postavi generala Oueipa de Liana pod policijsko nadzorstvo, ker ga smatra za glavnega rovarja proti sedanjemu režimu. General Franco pa se boji še hujše opozicije v vojski in je zato zahtevo Sunerja odklonil. Notranje politični položaj v Španiji le zaradi tega vedno bolj zapleten in 1e težko reči kako bo general Franco našel izhod. Japonci začenjajo vojno proti belim Vedno hnjii napadi na Angleže in Američane Sanghaj, 5. avgusta AA. Reuter. Včeraj so se pripetili novi protibritanski incidenti v britanski koncesiji v Tiencinu. Okoli 200 Kitajcev je na lepem napadlo glavni urad mednarodne izvozne družbe, ki velja za eno izmed največjih britanskih tvrdk v Tiencinu. Uradniki te družbe so morali zbežati v rafinerijo texaške petrolejske družbe, ko so se pa čez pol ure vrnili, so našli svoje pisarne popolnoma razdejane. Reuterjev dopisnik iz Hankova poroča: Po zanesljivih poročilih iz Hankova bodo ameriški državljani v Kajfengu morali za- pustiti mesto. Ameriška oblastva so vložila pri japonskih oblastvih oster protest Neki stražnik azijske petrolejske družbe v Hankovu, ki je pred nekaj dnevi izginii se je spet vrnil. Izpovedal je. da so ga zajeli neki ljudje, oblečeni v kitajsko narodno nošo. in. ga prisilili, da je stopil s puško v roki v kitajsko vojsko. Stražnik je po narodnosti Ind. Ti ljudje so mu. kakor pripoveduje, privezali puško na hrbet in ga zvezanega peljali v taborišče ter mu grozili s smrtjo, če jim ne izda nekih skrivnosti. Rešil se je po golem naključju. Obletnica grškega 5. avgusta AA. Atenska agencija poroča: Vsa Grčija je proslavila 4. avgust z velikim navdušenjem in z manifestacijami zvestobe režimu. V vseh cerkvah so se vršile službe božje. Ves dan so bili trgi. bul vari In ulice v Atenah polne ljudstva in delegacij Iz vseh krajev Grčije v nerodnih nošah. Popoldne so se vse delegacije zbrale na atenskem stadionu in vprizorile razne slike iz več razdobij grške zgodovine. Velikanska množica zbrana v stadionu in na okoliških gričih — bilo jih je najmanj polj milijona — je prirejala predsedniku vlade Metazu navdušene ovacije, ko se je predsednik vlade prikazal v družbi državnega podtajnika za Sfik in tujski promet Nikoludisa. Rajanje no ulicah in trgih ie trajalo pozno ▼ noč. Najvažnejie zasedanje London. 5. avgusta. AA. Ha vas: Včeraj končano zasedanje britanske spodnje zbornice spada med najvažnejše v letopisih britanskega parlamentarizma. Na tem zasedanju je parlament sprejel izredno važne ukrepe za narodno obrambo. Ukrepe, ki pomenijo pravo revolucijo v angleških tradicijah. Uvedba obvezne vojaške dolžnosti na Angleškem je nedvomno med najvažnejšimi dogodki kar jih sploh pomni Velika Britanija btserirajte ▼ „SL Narodu"! Angleški bojevniki . 5. avgusta AA. Ha vas: List »a-Oraj Ujszag« poroča da misli trgovinski minister Kunder odstopiti ker so ne strinja s predsednikom vlada sjede raznih . Njegov naslednik naj bi M Pariš« 5. avgusta. AA. Ha vas: Snoči je prispela na severno pariško postajo delegacija bivših britanskih bojevnikov, ki jo obiskala na vabilo francoske vlade svoje francoske tovariše. Na postaji so jm sprejeli in pozdravili bivši minister za pokojnina Rivollet, generalni tajnik narodna zveze bivših bojevnikov Poliester, pomočnik pokojninskega ministra in drusjs ugledne osebnosti Britanski delegaciji Ja velika, množica priredila navdušene osa- Povratek Nj. Vis. kneza namestnika iz Londona Beograd. 4. avgusta. AA Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta danes ob 19.30 d opetovala iz tujine v Kranj. Z njima sta se vrnila tudi Nj. kr. Via knežević Aleksander in Nikolaj. Na Nizozemskem so dobili princeso Amsterdam, 5. avg. AA. Ha vas: Princesa Julijana je davi kmalu po polnoči rodila hčerko. Srečni dogodek so razglasili šele davi ob osmih z 51 topovskimi streli. V vseh mestih in vaseh bodo v proslavo veselega dogodka priredili večdnevne slovesnosti. Kandidati za naslednika Roosevelta Bal timora 5. avgusta. AA. Ha vas: Politično društvo v Baltimoru je prosilo Ty-dinga. naj postavi demokratsko kandidaturo za predsednika USA leta 1940. Ty-ding je na predlog pristal. Tvding je ogorčen nasprotnik New-Deala. Kljub nasprotovanju Roosevelta so ga leta 1938 izvolili za senatorja. Star je 49 let. Senator Robert Taft, sin bivšega predsednika USA. pa le sprejel kandidaturo republikanske stranke pri bodočih predsedniških volitvah. Rojstni dan angleške kraljice London, 5. avgusta. AA. Reuter. Kraljica Elizabeta je danes proslavila svoj 39. rojstni dan. Ob tej priliki je prejela kraljica številne brzojavne čestitke iz vsega sveta zlasti pa iz Kanade. Kraljica Elizabeta se nahaja na letovišču v Bal m oralu. Bela Kan umrl London. 5. julija. Iz Moskve javljajo, da je v nekem tamošnjem zaporu umrl bivši vodja komunistične stranke in prevrata na Madžarskem Bela Kun. O vzrokih njegove smrti ni bilo izdano nobeno obvestilo. Vse kaže, da je bil v zaporu zaradi sabotaže in rovarenja proti boljševikom Veliki letalski manevri v Angliji London, 5. avgusta. AA. Reuter: V četrtek zvečer se začno veliki manevri letalstva. Manevri se bodo nadaljevali tudi v petek zvečer in bo pri njih sodelovalo okoli 1300 vojaških letaL Glavni namen manevrov je preizkusitev letalske obrambe in organizacija službe med napadom. Skušnja s temi organizacijami pred obrambo pred letalskimi napadi se bo vršila v vsej državi v noči med 9. in 10. avgustom. Isto noč bodo zatemnili London in 26 drugih krajev južno vzhodne Anglije. Angleško posojilo Poljski London, 5. avgusta, e. Včeraj sta v imenu svojih vlad podpisala angleško-poljski sporazum o posojilu in jamstvih poljski veleposlanik v Londonu grof Raczinski in angleški trgovinski minister Hudson. Sporazum ima obliko note ter predvideva, da angleško trgovinsko ministrstvo nudi Poljski jamstvo za nabavo blaga v inozemstvu. Znesek, ki bo garantiran, znaša 8,143.300 funtov šterlingov. Poljska vlada bo izdala bone v višini tega zneska, za obresti pa jamči angleško trgovinsko ministrstvo. Boni se bodo obrestovali po 5%, amortizirali se pa bodo v 16 letih. Zahteva po odgoditvi volitev v Angliji Lodon, 1. avgusta, e. Glede na bodoče parlamentarne volitve se doznava naslednje: volilni rok sedanjega parlamenta poteče v novembru 1940. Po dosedanjem običaju bi bilo potrebno, da se parlamentarne volitve izvršijo letos v novembru. Navaja se 16. november kot dan volitev. V nekaterih vladnih krogih pa smatrajo, da sedanji položaj ne dovoljuje volitev in da bo v primeru, če bi se Anglija znašla v volilni borbi, to samo dalo priliko tistim elementom, ki čakajo, da se Anglija oslabi, da pukreiiejo svojo akcijo v Evropi. Zato eo konservativci izrazili zahtevo naj bi se rodi v Angliji tako kakor v Prancrji volH-ve odgodile za dve leti Borzna poročila. S. avg. Beograd 10. Pariz 11.T95, London 10.795. New York 443. Bruselj 75.275. Milan 23.29, Amsterdam 236.10, Ber* lin 177.75. Praga 15.175, Varšava 81.40, Se-****** Stran 2 Slov. 176 Predlogi za novi vozni red Nase prometne mogla železniška M se temeljito zboljiale, lniml sodi natovorjen avto v prevoznika Dolinska pri Goršku v Dre&inji vasi v jarek. Težek sod se je zvalil na po3estnikovega sina Stanka Koren ta iz Arje vasi, ki je bil zaposlen v keramični tvornici v Lihojah pri Petrovčah. Korent je dobil težke notranje poškodbe. Zdravil se je več kot dva meseca v celjski bolnici. Končno si je toliko opomogel, da je lahko zapustil bolnico, ostala mu je pa bolezen na ledvicah. Pred kratkim se je v Ljubljani podvrgel operaciji ledvice. Izčrpano telo pa ni preneslo težke operacije in Korent je podlegel. Pokojnega so prepeljali v Arjo vas in ga položili v torek na žalskem pokopališču k zadnjemu počitku. Pevsko društvo * Savinja« iz Petrove in delavsko pevsko društvo >Vzajemnost« iz Liboj sta zapeli ob grobu dve žalostinki. V imenu delavcev keramične tvornice se je poslovil od pokojnega Darko Suler, v imenu Sokoisflce-ga društva v Petrovčah, čigar zvest član je bil pokojni, pa društveni starešina. V zadnje slovo se je sklonil nad odprtim grobom prapor gasilske čete iz Arje vasi. —o Nesreča ne počtvav. Ko je sla 171et-na poseetnikova hčerka Fani Slanu rova iz Košnice pri Celju v petek okrog 9.15 fz Košnice v Celje, je po cesti pri Bela jen gostilni na Pohilah privozdl za njo neki avtomobil is savske banovine, jo podrl na tla in povozĐ. ftlandrova si je zlomila desno nogo. Lastnik avtomobila je takoj na- ložil ponesrečenko v avto in jo prepeljal . K zdravniku dr. Hočevarju, nato pa v bol- i niča Pred dnevi se js ponoarecu pn delu na Bel i intšul progi SS-totnl pregovnl delavne Frane Petrin nt Brile pri Loki pri Zidanem mostu. Povozila ga je drezi-na in mu močno poškodovala desno nogo. V torek se Je zvrnila s peskom napolnjena truga na dveletno posestnikovo hčerko Ido Maetnakovo od Sv. Primoža pri St. Juriju ob Juž. žel. in Ji slomila desno nogo. V četrtek je neki kolesar povozil T-letnega sinčka postrežnice Ivana Krajnca iz Nove vasi pri Celju in mu prizadejal težke poškodbe na glavi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —C Velika tatvina na celjskem trgu. Ko je žena nekega čevapttcarja, ki prodaja čevapeioe na .veseličnem prostoru »Celjskega tedna*, nakupovala v petek dopoldne na Glavnem trgu blago in postavila torbico na neko stojnico, ji je nekdo izmaknil torbico, v kateri je imela okrog 2 tisoč 500 din gotovine, zlato uro in hranilno knjižico Poštne nranilnice. Tat je izginil brez sledu. —c Usoden karambol. V petek okrog pol 9. dopoldne je prišlo na oglu hiše g-Plavca na križišču Vodnikove in Gregorčičeve ulice do hudega karambola. V tem času je privozil trgrovski potnik Mirko Le- dnik iz creta pri Celju z avtomobilom po Gregorčičevi ulici proti Krekovi cestt, po Vodnikovi ulici pa proti Ipavcevi ulici trgovski potnik Mirko Salmič iz Zagreba s svojim avtomobilom. Poleg Salmiča je sedela njegova Sletna heerfca Majdica. Oba avtomobila sta prispela istočasno na nepregledno križišče pri omenjeni hiši in sta trčila drug v drugega. Salmičev avtomobil, ki ima samo tri kolesa, se je prevrnil in se delno razbil. Na šipi. ki se je zdrobila, se je Salmičeva hčerka porezala po glavi. Odnesli so jo takoj v bližnjo bolnico. Tam so ji nudili potrebno pomoč. Deklica je lahko že popoldne zapustila bolnico. Njen oče je ostal nepoškodovan, prav tako lastnik drugega avtomobila . — SK Svoboda. Zaradi predtekme na tekmi reprezentance Zagreb naj bodo vsi itralci, tudi juniorji, ob 15. v naši garderobi. Smrt uglednega trgovca Sodražica, 5. avgusta Včeraj je v Rimskih Toplicah po kratkem trpljenju preminul ugledni trgovec in posestnik Ivan Levstek. star 67 let. Pokojni je bil znan sirom Slovenije kot sposoben in spreten trgovec, saj je iz malih začetkov svojo trgovino razvil v ugleden obrat. Bil je tudi agilen delavec v raznih organizacijah, načelnik trga. občinski odbornik, član krajevnega šolskega sveta, član nadzorstvenega sveta, hranilnice in posojilnice itd. Na vseh teh mestih ga je dičila vestnost, požrtvovalnost in usluž-nost. Z veliko ljubeznijo je sodeloval tudi pri pevskem društvu »Glas«. Ivana Levsteka so prepeljali na njegov dom v Sodražico, kjer bo juri ob pol 9. nastopil zadnjo pot iz hiše žalosti na domače pokopališče. Za njim žaluje gospa Jožefa ter 5 sinov in 5 hčera, ki jih je vse lepo vzgojil in jim utrl pot v življenje. Sin Ivan je lastnik sloveče veletrgovine Levstek in Oblak na Rakeku, Alojzij pa je samostojen trgovec v Kočevju. Pokojnemu časten spomin, težko prizadeti ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Iz Kranja — Do vključno nedelje 6. avgusta, to je še na sam dan tombole, si vsakdo lahko ogleda vse krasne dobitke, razstavljene v gimnazijski telovadnici. Edinstvena razsta. va privablja dan za dnem obilo gledalcev, ki segajo tudi prav marljivo po tablicah. Največ tihih želja pa velja gotovo krasni spalnici iz kavkaskega oreha, ki je izdelek domačega podjetja Anton Kos. stroj, no mizarstvo, Kranj-Klanec in predstavlja z vso pripadajočo posteljnino vred najdragocenejši dobitek te prve obrtniške tombole v Kranju. Tablice so še danes po 4 din, jutri v nedeljo pa po 5 din, zato se založite pravočasno! _ Po tomboli vsi vljudno vabljeni v lepi senčnati vrt hotela »Jelen«. Igrajo po. znani tržiški »Tiči«. 382—n _ Razstava reklamne umetnosti Staneta Bokala bo v gimnazijskem poslopju od 4. do vključno 7. avgusta. Razstavljeni bodo rajrazličnejši reklamni lepaki, raznovrstni osnutki, diapozitivi za kino-reklamo in sploh vse, kar ima s sodobno reklamno umetnostjo v sliki in besedi kako zvezo. Trgovce, posebno pa njihove nameščence-aranžerje opozarjamo, da si razstavo v lastnem interesu ogledajo. Hotel »Stara pošta« priredi po obrtni tomboli na vrtu domačo veselico brez vstopnine. — Nočni vlomi so še vedno na dnevnem redu. V zadnjih treh nočeh je bilo v Kranju kar štirikrat vlomljeno. Kar trije vlomi so bili na Jezerski cesti, kjer so bile odnesene večje množine obleke in perila, en nočni obisk pa je veljal tovarnarju Prešernu, kjer so zlikovci pobrali za preko 10.000 din kruponov usnja. Policija je pridno na delu in je nekaj osumljencev že spravila na varno, ostalim je pa tudi za petami. Večino teh zločinov so zapeljala in jim omogočila vlome odprta okna. Zato opozarjamo prebivalstvo, naj bo previdno in naj vsaj v pritličnih stanovanjih ponoči okna pridno zapira, ker marsikdo — razen naše jare gospode seveda — lažje prenaša vročino, kakor oplenjeno omaro ali pa iz. praznjeno shrambo. Res je pa tudi, da posveča policija predmestju veliko premalo pozornosti, česar je predvsem krivo premajhno število stražnikov in s tem v zvezi — prenaporna služba. Pozivamo me-rodajne faktorje, da s povečanjem števila stražnikov temu odpomorejo, razbremene sedanje moštvo in tako poskrbe za večjo varnost občanov! — Park kraljeviča Petra pred Narodnim domom je gotovo v okras mesta, zasluži pa več pozornosti občinske uprave. Število klopic sredi. parka bi se moralo na vsak način povečati, ker vidimo vsak dan, kako skupine sprehajalcev komaj čakajo, da posamezna klop postane prosta in potem tekmujejo, kdo bo prvi pritekel do nje. Nekaj nemogočega pa so stranske klopi 1 kar se Uče oblike i čistosti. Skrajni čas bi bil, da se te podrtije odpravijo in na- me ste nove in udobnejše, ker predstavlja, jo tedanje naravnost sramoto za celo mesto. Ce se pobrigajo privatniki in sku&ajo po svojih finančnih zmožnostih olepšati svoja poslopja in svoje lokale, da ee ne bi tujci zgledovali nad našo brezbrižnostjo, potem je gotovo tudi naloga občine, da poskrbi, da se vsi ti nedostatki čim preje in korenito odpravijo. KOLEDAR DANES: Sobota, 5. avgusta katoličani: Marija Snežnica, Ožbalt JUTRI: Nedelja, 6. avgusta katoličani: Sikst DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Žena v okovih KINO UNION: Mala princesa KINO SLOGA: Marika KINO SISKA: Alarm KINO MOSTE: Trije artiljerci v penzio-natu SOKOL VIC proslava 30-letnice: ob 20.30 baklada po viških ulicah NASTOP GLEDALIŠKIH UMETNIKOV IZ BEOGRADA ob 20.30 na vrtu zvezde* PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOL VIC: ob 15.30 razvitje prapora, ob 16. povorka v Ljubljano, ob 17. nastop v Tivoliju. LETALSKI MITING na aerodromu ob 15 30 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, mr.Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. MESTNO ZDRAV. DEŽURNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvrševa cesta 62, telef. št. 27-29. Gospodu Albinu Lajovicu! Pri sestavi lepakov za gostovanje naše opere v Trstu nisem sodeloval in me glede tega tudi nihče nič vprašal ni. Ko smo prišli v Trst, so bili lepaki že plakatirani. Izvolite se obrniti na gledališko upravo, da vam da potrebna pojasnila. Robert Primožič Tole pismo nam je poslal gospod Primožič z Raba in objavljeno je tako, kakor je napisano. Ležalo je že precej dolgo v uredništvu prav blizu uredniškega koša in je deloma tudi naša krivda, da prihaja t.iko pozno na svetlo. Sanaša se na poziv g. Albina Lajovica, priobčen v četrtek 13. junija na tem mestu. Poziv se je glasil: »Da ne bo imel gospod Robert Prinmžič povoda sklicevati se na anonimnost. gs \prašu-jem javno: Zakaj se je glasilo njegovo ime na lepakih v Trstu Robcrto Primosich, v Ljubljani se pa piše Robert Primožič'* Objaviti smo hoteli to reč brez komentarja, pa nam neka posebna žilica nt d l Zdi se nam namreč, da gospod PrimoiU m bil sam na gostovanju naše opere v Trstu. Morda je bil tam tudi njegov stun< tki tovariš Sancin ali Zupan ali Simone ič. Tudi ti niso sodelovali pri sestavi lepako\' in vendar se niso pisali na njih Zuppano, Ss* cino ali Simonchich. Gospod Primožič nam bo morda sporočit, je-h bilo tako ali ne. Sicer pa ima besedo tudi našu gledališka uprava in počakati moramo, da jo izreče. Uradni popravek Prejeli smo: Dne 1. in 2. avgusta 1939 sta izšla v vašem cenjenem listu dva nepodpisana članka o »čudnem povratku otrok s počitniške kolonije na Rakitni«. Ker nekatere navedbe ne ustrezajo resnici, vas vodstvo šolske poliklinike prosi za objavo uradnega popravka: 1. Ni res. da bi se vodstvo šolske poliklinike v Ljubljani obrnilo radi prevoza otrok v tretjo kolonijo na Rakitno na avtobusno podjetje Kraljic in da bi slednje odklonilo prevoz radi prenizke cene. Res pa je, da je podjetje Kraljic odklonilo prevoz v drugo in ne tretjo kolonijo, a to ne radi višine cene, temveč, ker ni imelo dveh avtobusov na razpolago, ker jc bil eden baje v popravilu. Cena, ki jo jc poliklinika plačala prevozništvu Vchovtc. ni pod ceno, temveč odgovarja tarifi, običajni za vsa avtobusna podjetja in celo za 150 din višja od one, ki jo je svoječasno plačala podjetju Kraljic. Presojanje uporabljivosti vozil pa spada v področje policijske uprave in ne Državne Šolske poliklinike. Oba avtobusa, novi in starejši sta imela nedvomno oblastveno dovoljenje za prevoz potnikov, ker bi sicer ne smela obratovati. 2. Ni res, da so starši bili v neiz vestnost i glede svojih otrok polnih osem ur, temveč le tri ure, ker jim je bilo ob 5. uri popoldne sporočeno, da pridejo otroci z večernim vlakom ob 19.05 iz Prescrja. 3. Ni res, da bi otroci sami prenašali kovčege, saj jih je avtobus pripeljal prav v vas Rakitno, odkoder so odšli takoj, brez v članku navedenega odpočitka v prosvetnem domu, na kosilo v okrevališče. 4. Na Rakitni je bilo ukrenjeno takoj vse potrebno radi prevoza otrok po želez-nicL Da ni bila sprememba prevoza radi avtodefekta sporočena takoj v Ljubljana, temu je kriva okoliščina, da občina Rakitna nima kljub ponovnim prošnjam na pristojnem mestu telefona in je od najbližje pošte oddaljena dobri 2 in pol ure hoda. 5. Šolska poliklinika je do sedaj vedno dokazala, da skrbno čuva nad poverjenimi ji otroki, kar so vedno priznavali tudi starši in zato so napadi zgolj radi dejstva, ker je nastopil avtodefekt, ki se vedno in povsod lahko zgodi (tudi tvrdka Kraljic je imela lansko leto težave s prevozom staršev na Rakitno) — pretirani. — Vodstvo Državne šolske poliklinike. Iz Brežic — Karambol, v soboto sta trčila skupaj na nepreglednem ovinku v črncu pri Brežicah pred železniškim prehodom 131etru Jagodic Ivan iz Pisec m banski gradbeni tehnik z. Jagodic. Jagodic je vozil proti Pišecam a kolesom, naloženim s paketi, po levi strani, ker je bila cesta tam boljša, nasproti pa mu je privozil gradbeni tehnik z motorjem pravilno po desni strani in ni dajal s hupo nobenega znaka. Pri srečanju je Jagodic zadel s svojim kolesom, ki ga je vodil le z eno roko. dočim je z drugo držal kos kruha in ga jedel, v motor, izgubil ravnotežje m padel v obcestni jarek. Pri tem pa mu je registrska tablica poškodovala demo nogo tako, da je moral iskati zdravniške pomoći v bolnici. Stev. i ?6 aStOVEfTOKI RAftO**, Danes in jutri mariborski festival Ksj je na sporedu te pomembne kulturne prireditve v okviru letofojega Marlfcorsk Dr. Franjo TApold, predsednik Mariborskega tedna I^uhtjarja, 5, avgusta popoldne bo prva festivalska prireditev v Mariboru na stadionu SK železničarja. Slovesnosti so se začele dopoldne ob 11.30, ko so sprejemali na glavnem kolodvoru goste in sodelujoče udeležence. S kolodvora se je razvil sprevod udeležencev v narodnih nošah po Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg. Prvi nastop belokranjskih in štirsko-panonskih sku pin bo ob 17.30. Jutri ob 9. bo obhod narodopisnih skupin, sodelujočih in gostov v narodnih nošah z Zrtnjskega trga pri kolodvoru po Kopitarjevi ulici. Aleksandrovi cesti. Gosposki ulici Ulici 10. oktobra, Slomškovem trgu, Stolni ulici Glavnem trgu. Kralja Petra trgu in Tržaški cesti. Druga festivalska prtredStev bo takoj po or-hodu ob 10, na Stadionu.. Spored je tako bogat, kakršnega doslej še ni bilo na naših festivalih, št irsko-panonska skupina bo prikazala igre, ki jih še nismo videfl na festivalu ln bo prireditev imela že zaradi tega velik pomen. Ta skupina se deli na 4 podskupine. V prvi skupini bodo nastopili domačini iz Lancove obredni prizor je mistična podoba Zime, upirajoča, se prebujenju demonov Pomladi _Kurentu in Zelenemu Juriju. — Plesače sestavljajo 4 skupine po troje fantov z eno deklico in darivačem. Hodijo po vasi v pomladnih dneh do binkosti, pojo koledne pesmi in plešejo pred vaškimi hišami. Gospodinje jim dele darove kakor koledni-kom. Plesači so znanilci pomladnega prebujenja. Po obliki in vsebini spominjajo na hrvaške Kraljice in srbske Lazarice. Običaj je razširjen in najbolje ohranjen v Podravini, med a lukar ji« in v vzhodni Prle-kiji. — Orače sestavlja 10 fantov-konj, ki vlečejo drevo-oralo, in 3 kožuharje-kuren-te, ki ravnajo drevo. Na drevesu sta s t raki okrašeni breza in hoja, med njima je pa pritrjen oder za majskega kralja in kraljico. Sprevod vodi pokač, spremlja ga jaj-čarica, fant v ženski obleki. Pokač zapok^ pred dvoriščem, orači vderejo v hišno ograd in zaorjejo po dvorišču brazdo, kralj in kraljica zaplešeta na odru, gospodinja pa obdaruje jajcarico. ki trosi po dvorišču pleve. Potem pokač zopet odvede orače. — Običaj je razširjen po Dravskem polju in v vzhodni Prlekiji. Orači orjejo na pustno nedeljo in ponedeljek. Obredni prizor se je spojil iz dveh prvotnejših obredij, vlačenja pluga m vlačenja ploha. Vlačenje pluga je analogija beloruskega Uzna. Pri beloruskem Uzrru se je 12 deklet okopalo opolnoči v Živi vodi, nakar so vprežene v plug pod vodstvom starešine oborale vas v zaščito proti kugi. Vlačenje ploha je pa ce-ščenje drevesa, demona plodnosti. V Oračih predstavljajo hoja in breza ter kralj in kraljica demonske sile. Demoni Zime — Teme — Bolezni se umikajo demonom Pomladi — Svetlobe — Zdravja. Skupino (22 sodelujočih) iz Lancove vasi bo vodil Miro Vaupotič. V drugi podskupini bo nastopalo 10 domačinov od Sv. Jurija pri Ščavnici. Prikazali bodo Sterjak, 3 skupinske obredne prizore: Valek, Kliič in Riisa-Carga. V Valčku fantje podbijajo za stavo skozi razkorak za hrbtom stoječi leseni valj (valek). V Kluču držita dva fanta na ramenih drog, a z droga drugi zbijajo ključ. Valek in Kliič sta simbola moške plodorodne sile. V obeh obrednih igrah je ohranjeno kul-tično tekmovanje,, bor jen je pomladnega kralja za posvetilo plodorodnosti kakor v zilj-skem štehvanju. V Rusi-Ćargl dva fanta pokrita z rjuho predstavljata konja. Konjska glava z vratom in rep so izdelani na poseben način iz perja in ježevih bodic. CJargo vodi pri gan jača, jajčar pobira da io- na DCBMftEBi po{£L P^Utanast bodo Igre. obnosno pteee: Rflsa, Plesači In Orači, Raso voclrjo po vact od nase do hiše sadnje tri tedne predpasia. V akacmeB« 3 skrite noBFiče pripelje prigan^č pred hišo. kjer gospodinja obdaruje »dartvača* z domačimi dobrotami. Običaj Je še živ in previa-duje po severnih predelih Slovenije. Spada med ostanrjo zaščitnih poraiadtaih obredov; most preko Dhvpb v« po hišah. Običaj je podoben podravski in lfikarski Rusi. šterjak je ohranjen le se v Biserjanah pri Sv. Juriju in v okolici ga imenujejo Vedro. V starih časih je prispevala vsaka hiša vino v četrtinjak, šterjak, sod. ki drži 120 do 150 litrov. Tudi to obredje spada med izrazito pomladne obi čaje m izvajajo ga o pustu. — Skupino vodi Fran Žižek. V tretji podskupini bodo nastopili čini od Sv. Marka niže Ptuja pod vodstvom Frana Žižka. Nastopilo jm bo 32 in prikazali bodo skupinski obredni sprevod Kurentov a njo : Kurente. Ruso-Oargo, RaboJa, Zlo- deja, Orače, Medveda in Kokotiče-Pleeke. Kurenti so fantje, zaviti ▼ ovčjo koto, našemljeni, otovorjeni s torbo in zvonci ter oboroženi z goriačo. ježevko. Tekajo ter poskakujejo po vasi in strašijo tuleč otroke. Podobni so hrvaškim pustnim Zvončarjem, ki predstavljajo v mistični podobi demone Zime-Smrti. V Rabolu »nori« v slamo zavit fant po vasi. Zvečer mu vaščani sname jo odelo in ga sežgo. Prejšnje čase ga je v dvoboju premagal Zeleni Jurij, ki ga je pa Prlekija že opustila. V Zlodeju nastopa kot hudič našemljen fant ter straši otroke po vasi. V ljudskem mističnem sožitju se je Kurent preobrazil iz prvotnejše podobe v Miklavževega spremljevalca, ▼ zlodeja, V Medvedu nastopa v medveda našemljeni fant, ki ga vodi priganjać, tretji nastopajoči pa zbira po vasi darove. V Kokotičih-Picekih nastopajo v petelinčke našemljeni dečki, vključeni v Kurentov sprevod. Predstavljajo mistično podobo živalsko človeških bitij v boju za pomlajeno plodorod-nost. V četrti skupini bodo nastopili Prekmur-ci, 16 domačinov Iz Beltincev. Vodi jih Matjaž Kavaš. Imajo tudi pristno panonsko godbo pod vodstvom Ivana Kocipra. Skupina bo zaplesala 6 originalnih panonskih plaaov, in sicer Meštersko (rokodelske) in gostuvanjske plese in obredno kolo Markoskače. Mešterski plesi se dele: Tka-lečka in Šoštarska. V Tkalečki pleše 8 fantov tkalsko cehovsko polko, star poskočni ples kmečkih rokodelcev na tkalski praznik, šoštarsko pleše 8 parov. To je uvod cehovskega plesa ter simbolizira delo čevljarja; zaključi ga polka na poskok. Go-stuvanjski plesi bodo trije: TčČak, ki ga bo plesalo 8 parov, je svatbena polka; Samari anka je svatbeni poskok; Po zelenoj trati je sedmokoračna polka, ki povsem spominja na staro koroško kolo Na tratici. Obredno kolo Marko skače, je peto kolo z glasbeno zaigro in medigro in vodilnim parom v kolu, kar spominja na viniški Jastu-čak. V drugi glavni skupini pa bodo nastopili Belokranjci: črnomaljci z Zelenim Julijem in Mostom; Adiešiči s svatbenim kolom Hruške, jabuka, in Lepa Anka ter Kresnicami; Viničani s Kresnicami in Ja-stučkom; Predgrad-Stari trg s Kresnicami in poljanskim svatskim kolom; Metličani z obrednim kolom. Mostom, Rešetcami, Rob-čeci, Kurjim bojem in Turnom. 2e ta opis kaže, kako bogat je spored festivala. Prav bi bilo, da bi festival s tako lepim sporedom priredili ob primerni priliki še v Ljubljani; ta želja sicer ni skromna, kajti premagati je treba nešteto ovir, preden lahko pripravijo festival, vendar po tem kar prireditev nudi, trud ni zaman Sokolska gozdna šola Prireja jo že tretje leto sokolska Zupa Celje — £e lani in tudi letos je šola v Loki pri Mozirju ■agorje ob Savi, 4. Sofooteka žnpa Cerje prireja že tretje leto poletna teborerrja za svoje telovadec« pripadnike. Prvotna taboren ja so ae sedaj spremenila v popotne prednjačke tečaje ali sokoisfeo šoio, v kateri se vzgajajo sokolski prednjaki m vaditelji, župno tehnično vodstvo je uvidelo, da so poletni prednjački tečaji v prosti naravi, na svežem zraku in sotocu ter ob bistri vodi. veliko koristni, kakor pa v mestnih telovadnicah v zimskem času. že drugo leto se vr» ta šola v Loki pri Mozirju, na krasnem prostoru, obdanem od ene strani po lepem gozdu, na drugi strani teče bistra Savinja, na levo in desno pa so travniki posejani z grmiči in drevesi. Lepšega prostora za to si res ne moremo misliti. Tu so si Sokoli že drugo leto postavni svoje šotore ,katerih je s kuhinjo 21. Lansko leto je bil samo en tečaj (3 tedne) za moški in Ženski naraščaj. Letos so pa trTJe tečaji, ki se vrstijo po 3 tedne. Prvi je bd za obojo deco (od 1. 7. do 21. t), katerega sta vodila br. Zorko Tone in 1 a Debeljak Zofka, Drugi tečaj se je pričel j 2L julija in bo trajal do 11. avgusta. Ta | je za člane in moški naraščaj, katerega vodi sam župni referent za taboren j a naš ne- ' umorni br.Pahor Drago. On je dal pobudo j za taborenja v naši župi in le z njemu prirojeno vestnostjo in natančnostjo vodi tečaje v prosti naravi in s tem vzgaja čim-popolnejše sokolske pripadnike. Kot pomočnik in njegov, namestnik mu stoji ob strani br. Juro Toplak, ki je znan sokolski vzgojitelj. Načelnik gozdne Šole je br. Prestar Jože, župni prednjak, blagajnik in ekonom br. Vutkovič, kuhinjo vzorno vodi s. Vutkovičeva, za tehnično delo pa je načelniku v dobro pomoč savezni prednjak br. Ban Rafko. Med ostalimi predavatelji bi bilo omeniti se br. Tkalčeca, poručnika, ki vodi v soli vojaški del sokolske vzgoje, i dalje je predaval br. Zorko o zgodovini So- j kolstva, zdravnik br. dr. Hočevar pa o prvi pomoči i. dr. Ko prideš v taborišče, si zadivljen že po naravni krasoti tega kraja, ko pa pogledaš malo življenje tabornikov, ti postane kar hudo, da nisi tudi sam med njimi. Vse življenje je določeno po gotovem redu. Ob 6. uri zjutraj vstajanje, nato umivanje v Savinji, pospravljanje šotorov, zutranja telovadba, zajtrk, predavanja, telovadba, malica, lahka tletika i. dr. Po opoldanskem kosilu je odmor do 4. ure. V tem Času se tečajniki kopajo v valovih bistre Savinje, nato se zopet vršijo praktični nastopi, igre, odbojka, orodna telovadba in dr. Omeniti moramo, da imajo letos v taboru tudi telovadno orodje, tako da je tečaj res popoln. Po končanem delu sledi večerja in nato zabava pri tabornem ognju do 9. ure, ko zatrobi rog v znak nočnega počitka. Takoj utihne vrvenje v taboru, le dva nočna stražarja se sprehajata po taborišču, ki imata seveda na ramah tudi puške. Na sredi taborišča stoji visok drog, na katerem vihra ves dan državna zastava, ki se jo dviga in spušča s posebnim pozdravom. Ves Čas vlada v taboru sokolsko-vojaška disciplina in red, kar daje še poseben sloves tej šoli. Tečajniki delajo tudi izlete v okolico. Tako so l. avgusta obiskali Puncerjev grob v Braslovčah, kjer so bili lepo sprejeti in pogoščeni od tamošnjega Sokolskega društva. 6. avgusta nastopijo tečajniki s posebnimi vajami br. Bana na javnem nastopu v Žalcu ob priliki otvoritve Sokolskega doma. Prihodnje dni bodo napravili skupen izlet v Logarsko dolmo. Na koncu tečaja bodo polagali tečajniki prednjačke izpite, za katere se prav vestno pripravljajo. Dolg čas ni v taboru nikoli. Posetov je vsak dan več. Tako je bilo minulo nedeljo okoli 150 sokolskih obiskovalcev, ki so prišli pogledat vzorno prednjačko šolo. Ta dan so se vršile tudi tekme v odbojki, pri katerih je nastopilo 6 vrst. Prvo mesto je dosegla vrsta iz Šoštanja in prejela lepo zastavico od župnega načelnika br. Grobel-nika. Samo sokolskih kolesarjev je bilo ta dan zbranih okoli 70 na tem idiličnem kraju. Tako poteka življenje tabornikov-tečaj-nikov, ki iih jo 37, in sicer članov 10, višjega moškega naražčoja pa 27. Vri so iz raznih društev celjske sokolske župe, le 2 sta iz beograjske žuoe. 3 i-T karlovške župe ir-2 pa iz ljubljanske župe. VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE 38. kota državne razredne loterije bo DNEVNO od 12. avgusta do 9. septembra L I. DOBITKI: 1 premija od 2,OOO.ooo * n n 1»«00, 5 dobitkov po IS 15 IS IS IS 3,000.000 ase*ooo 1,000 40 so 6O OSI ff ff n ff n v? ♦» n rt H »t n tf ff ff f» ff ff ff ff ff ff ff ff h ff ff 50.000 30*000 24.000 20.ooo 16.000 12.000 1,200.000 900.000 750.000 600.000 750.000 600.000 720.000 2,000.000 2.000.000 1,800.000 1,750.000 36*000 din 56,946.000 Cena srečk: Vi srečka Din 1000.» Vt srečke Din 500.— »/4 srečke Din 250.- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilo. GLAVNA KOLEKTORA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG Gajeva 7 ZAGREB Ilica 15 Premije od 1,500.000, l^toOeOOO in dozdaj dobljene DVANAJSTKRAT .jenih srečkah. lfOOOoOoo din so pri nas kup- V tečaju se posveča veliko pozornosti tudi obrambenosti ter prirejajo tečajniki tudi razne pohode (dnevne in nočne), streljajo in dr. Vojaška oblast je šla v tem pogledu zelo na roko in dala na razpolago puške, maske, municijo in tudi poročnika br. Tkalčeca, ki vodi te vaje. V soboto zvečer pride v šolo tudi Četa vojakov iz Celja, ki bo priredila s tečajniki napad na taborišče, za kar vlada v vsej savinjski dolini veliko zanimanje. 11. avgusta bo tega tečaja konec, nakar se bo začel tudi za tri tedne prednjački tečaj za članice in ženski naraščaj na istem prostoru, za katerega je prijavljeno nad 30 sester. Ta tečaj bo vodila s. Juvančeva Stana ob sodelovanju ostalega ženskega TO celjske župe. Vsem, ki jim je do lepega sokolskega dela in napredka, svetujemo, da si te sokolske šole ogledajo na licu mesta, celjski sokolski župi pa kličemo: >Le naprej, brez miru . . . « Zdravo! Jubilejna razstava slovenske obrti LJubljana, 5. avgusta. Pred leti v času najhujše gospodarske stiske se je slovensko obrtništvo zavedlo, da si bo moglo najti zaslužka predvsem na ta način, če bo s pospešeno propagando svojih izdelkov privabilo vse tiste domače odjemalce, ki izdelke domačega obrtništva v prvi vrsti potrebujejo. Zato so se v zadnjih letih vršile številne razstave slovenskih obrtniških izdelkov v večjih mestih pa tudi v večjih središčih slovenskega obrtništva, n. pr. v St Vidu, Skof ji Loki, Kranju, Novem mestu itd., poleg tega, da se je obrtništvo udeleževalo tudi drugih večjih, stalnih slovenskih razstav, kakor ljubljanskega velesejma, razstav v Mariboru in Celju. Za 201etnico ustanovitve Jugoslavije in lOIetnico ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pa ae je slovensko obrtništvo odločilo, da vsa dosedanja zadevna prizadevanja strne v veliko jubilejno razstavo slovenske obrti v Ljubljani, ki se bo vršila v dneh od 7. do 16. oktobra pod pokroviteljstvom Nj. Via. kneza-namestnika Pavla. Ta razstava naj dokaže prvič okretnost slovenskega obrtništva, ki si kljub mnogoštevilnim težavam prizadeva vzdržati svojo življenjsko ravan, drugič kvaliteto ^delkov slovenskega obrtništva, ki morejo vzdržati tudi strogo kritiko, tretjič zmot- nost slovenskega obrtništva, da z domačo produkcijo torej z zmanjšanjem uvoza inozemskih predmetov zadovolji potrebe domačega trga. Veliko število slovenskega obrtništva ae je za razstavo že prijavilo z izbranimi prod meti, nekaj obrtnikov pa je še. ki so dozdaj s prijavo še odlašali. Potrebno je, d« se čim prej odločijo k temu, ker čas hiti. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni zaradi potrebnih informacij. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. pritličje levo, telefon 30-88. MOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIAKl — Telefon 41-79. Ogorčene borbe v aeverozapadnih indijskih provincah Alarm V glavni vlogi SABU, glavni junak iz filma »Elephant Boy< Film je v naravnih barvah! Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob >«9. nri Prihodnji spored: Iz škofje Loko — se tretji občni zbor. Obrtno v Skof ji Loki je iroeoo nedavno sa tretji občni zbor. Pripominjamo, da. je ta dnt-itva, izstopilo 10 članov, a Čtrner ae je števOo člane*** znižalo na 24. Za ppaJaOJ nika društva je bfl tokrat izvoljen čevljarski mojster m pomejtulk g. čadeft, ▼ ru pa so obrtniki, o katerih trdno kujemo, da ae bodo smotrno in a voljo pri jest dela am korist naOega. ohrt-nisJcega, stanu. Upamo, da bo sedaj njih trenj konec m da ae bo k obravnav dev. Novemu odbora zettmo v tom kar največ «nw. t n ■ m i i Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, & ****** m Stev. 17f) SOKOL VIC v soboto, s. t. m. ob 20.30 baklada po viških ulicah; v nedeljo, 6. t. m. ob 15.30 razvitje prapora, ob 16« povorka v Ljubljano; ob 17« v Tivoliju nastop Sokolstva in vojske. — Po nastopu zabava« Vsi bratsko vabljeni! JUNAKE NAŠEGA NEBA bomo videli danes in jutri na velikih letalskih prireditvah v Ljubljani. V zračnih višavah bo krožilo istočasno okrog 40 letal, med njimi tudi več vojaških. Videli bomo tudi 7 jadralnih letal. Naši letalci, civilni in vojaški, nam pokažejo drzne zračne akrobacije, da nam bo kar sapa zastajala. Glavne letalske prireditve bodo jutri. Izpred Mestnega doma bodo vozili avtobusi na letališče, z glavnega kolodvora pa trije posebni vlaki do letališča In nazaj. Jutri pohitimo torej na velike letalske prireditve na letališče pri D. M. v Polju! Začetek ob 15. uri! 1VME VESTI — Zveza Kulturnih društev obvešča članstvo svojln edinic, da praznuje delavni edinici Sokolsko društvo Ljuoljana-Vič 301etnico svojega obstoja z jubilejno proslavo in telovadnim nastopom dne 6. avgusta t. L na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, Sokolsko društvo v Kamniku pa proslavi 3oletnico svojega obstoja z razvitjem naraščajskega prapora in telovadnim nastopom v nedeljo 13. avgusta t. i. na letnem telovadišču v Kamniku, članstvo edinic vljudno vabimo, da se obeh. proslav V čim lepšem številu udeleži — Iz banovinske službe. V višjo skupino so pomaknjeni banovinski cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju Štefan Močnik, banovinski kmetijski ekonom v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Mariboru desni breg Josip Novak in banovinski pomožni tajnik pri banski upravi Valentin Oblak. — Znatno povečanje našega izvoza v Italijo. Zasedanje jugoslovensko-italijan, skega stalnega gospodarskega odbora v Rimu je končano. Znatno so povečani vsi konting-enti za izvoz našega blaga v Italijo, zlasti lesa in živine. Kontingent za pšenico je povečan od 2500 na 10.000 vagonov. — Avtobusnim podjetnikom. Podjetja, ki izvršujejo obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in niso zimskili izpreniemb voznega reda že ugotovila v veljavnem, oblastveno odobrenem voznem redu, se pozivajo, da ugotove zimski vozni red in ga predlože v odobritev brezpogojno in pod izogibom siceršnjih posledic do konca meseca avgusta t. L Zimski vozni redi avtobusnih podjetij stopijo obenem z železniškimi v veljavo dne 8. oktobra 1939. Posebej se opozarjajo, da se je pri sestavi voznih redov ozirati na vozni red železnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, vsled česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno. Zimske izpremembe že-lezniških redov so razvidne s stenskih voznih redov na železniških postajah, izpremembe voznih redov poštnih avtobusov pa je možno zaznati pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. — Kraljeva banska uprava dravske banovine. — Anglija zeli povečati uvoz lesa iz Jugoslavije. Združenje trgovcev z lesom v Londonu, ki spada kot sekcija pod trgovsko zbornico v Londonu, je na eni zadnjih sej obravnavalo vprašanje povečanja uvoza lesa iz Jugoslavije. Sklenjeno je bilo sklicati še ta mesec ali pa v septembru konferenco v Londonu, na kateri bi se zbrali zastopniki angleških uvoznikov lesa in jugosl o venskih izvoznikov lesa, ki se interesirajo za angleško tržišče. Na tej konferenci bi se obravnavalo vprašanje povečanja uvoza jngoslovenskega lesa v Anglijo. Zastopniki naših izvoznikov lesa so ta predlog že sprejeli. — 40 milijonov din za avtomobilsko ce-sto. Ministrstvo javmih del je odobrilo za zgraditev avtomobilske ceste Split—Toml-stavgrad—Konjic— Ivanplanm a—Sarajevo 40 milijonov din. Denar so pristojne sekcije že prejele. — 3000 učiteljev na kongresu v Banja-m*l. Za letošnji učiteljski kongres v Banjaluka, ki se prične v sredo, 23. t. m., se je prijavilo že 3000 učiteljev. Na kongresu se bodo obravnavala važna vprašanja učiteljskega stanu, med drugim reforma učiteljske službe vobče. Kongresa se udeleži tudi zastopnik prosvetnega ministra m najbrž tudi prosvetni minister sam. — Trgovinska pogodba z Madžarsko podaljšana. Zunanje ministrstvo je obvestilo oddelek za carine v finančnem ministrstvu, da je jugoslovensko-madžarska trgovinska pogodba podaljšana do 31. decembra 1939. —Konferenca o novem voznem redu. V poslopju direkcije državnih železnic v Beogradu je bila včeraj konferenca o novem voznem redu. Konference so se udele-£Bi zastopniki železniških direkcij, banovin, trgovsko- indu stri j sk ih zbornic, Putnika ter drugih državnih in zasebnih ustanov, zainteresiranih na železniškem prometu. — Otroci Invalidov so oproščeni med Šolanjem vseh taks. Ker je z uredbo o vojnih invalidih in drugih žrtvah svetovne vojne določeno, da se otroci z uredbo zaščitenih oseb oproste vseh državnih in samoupravnih taks med šolanjem, ne glede na premoženjsko stanje, ,je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje pojasnilo, iz katerega je razvidno, kaj Je treba storiti, da se otroci invalidov oproste vseh taks. — Uredba o pripravniški zdravniški službi. Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal na temelju pooblastila v letošnjem finančnem zakonu uredbo o pripravniški zdravniški službi. Namen uredbe je, da se zboljša strokovna priprava mladih zdravnikov za praktično delo med ljustvom. Uredba določa staž samo v najvažnejših oddelkih v bolnicah, v notranjem, kirurgič-nem in porodnikskem. Za druge važnejše stroke določa delo v dispanzerjih in ambulantah ter posebne tečaje. Namestu dosedanjega dela zdravnikov stažistov, ki so večinoma samo gledali, kaj delajo sarejsi zdravniki, uvaja nova uredba načelo samostojnega dela. Vsak zdravnik stažist mora dobiti na oddelkih v bolnicah *?olnišk.e postelje, da bi sam oskrboval bolnike, ki se zdravijo pod vodstvom zdravnikov asistentov, piimarijev in šefov oddelkov. Zdravnik na stažu se mora torej vežbati pod nadzorstvom starejših zdravnikov v vseh metodah diagnosticiranja bolezni in zdravljenja. Razen dela pri bolnikih samih mora delati še v laboratorijih in obdukejski dvorani. Za obvezni zdravniški staž določa nova uredba samo take bolnike, kjer je dana možnos, da zdravnik stažist stanuje in dobiva hrano v bolnici. Minister je izkoristil tudi pooblastilo iz finančnega zakona, da izda. posebne odredbe o denarni podpori in prejemkih v naturi zdravnikom pripravnikom. — Iz »Službenega l*sta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine«, št. 62 z dne 5. avgusta objavlja ukaz o pre- nosu sedeža občine Ovsiše na Srednjo Do-bravo, uredbo o spremembah in dopolnit. vab uredbe o skupnem davku na poslovni promet, pravilnik o ustanovitvi in upravljanju sklada za pospeševanje ovčarstva, telefonski in poštni promet, telefonski promet s češkomoravskim protektoratom in z Madžarsko, odredbo o zvišanju števila vajencev v puškarski in precizni mehanični stroki, razglas o dodatku k avtobusnim voznim cenam v tednu »Rdečega križa«, spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine, odločbi občne seje državnega sveta k Čl. 153. zak. o uradnikih, k določbam o zvišanju dnevničarskih nagrad, odločbi občne seje državnega sveta k čl. 45 zak. o ustroju vojske in mornarice, k čl. 42 zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih, odločbi občne seje državnega sveta k § 132 uradniškega zakona, k § 270 uradniškega zakona. — S pisavo za slepce napisano notico z vljudno prošnjo, naj bi jo objavili, je prinesel v uredništvo slepi Franc Slatnar iz šmarce pri Kamniku. Vodil ga je oče. Fr. Slatnar, ki je šele 23 let star, se je izučil pletarstva v zavodu za slepe v Kočevju, kjer se je sicer dobro izobrazil ter zna tudi igrati na tri instrumente. Rad bi se preživljal sam, a ker nima dovolj zvez, prejema le malo naročil za izdelavo ple-tarskih izdelkov. Doma jih je preveč na malem posestvu, da bi tudi slepemu Francu ne bilo treba delati. Zato nas je naprosil, naj bi mu pomagali ter opozorili nanj z notico, ,morda bi kakšna trgovina ali zasebniki hoteli naročiti pJetarske izdelke pri njem. Zaprosil je tudi že, če bi mu kdo hotel poceni prodati ali darovati klavirsko harmoniko ali violino. Instrumenta bi se posluževal le za svojo uteho, da bi si od časa do časa pregnal mrak vsaj iz srca, ne bi pa hotel igrati po gostilnah in sejmih, saj je sposoben poštenega dela. Naslov: Franc Slatnar, Smarca št. 4, p. Kamnik. HERMES« enoletni trgovski tečaj — Maribor, Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina- Zahtevajte brezplačne prospekte! — Tečaj za odpravo jecanja v Ljubljani. Na pobudo nekaterih interesentov, da bi se priredil tudi v Ljubljani logopedični tečaj, sporočam, da bi bilo za to potrebno še nekaj prijav. Tečaj bi se vršil v drugi polovici avgusta in je namenjen zlasti Šolski mladini, pa tudi odraslim iogopatom do 30. leta. Prijaviti se je treba na priloženi naslov najkasneje do 15 avgusta ter priložiti znamko za odgovor. Roditelji otrok, ki še ne hodijo v šolo, dobe v tečaju potrebna navodila za pravilno ravnanje z malim logopatom, da mu bodo mogli sami pomagati do zdravega govora. Vilko Mazi, strokovni učitelj, Vikrče. pošta Medvode. — Tudi jutri se lahko prijavite za izlet v Trst in Gorico v biljetarni Putnika na Masarvkovi cesti, katera je odprta tudi ob nedeljah dopoldne. 381—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in toplo vreme; krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in SplL tu 35, v Sarajevu 33, v Zagrebu 32, v Kumboru in na Visu 31, v Mariboru 30.8, v Ljubljani 29.4 in na Rabu 28 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura je znašala 16.2. — Aretiran cigan. Orožniki iz Vevč so oni dan prijeh cigana Valentina Levako-viča, ki se je skrival pred njimi v gošči pri Sneberjah. Levakovič je imel pri sebi nad 35 kg težko vrečo kaše, ki jo je nekje ukradel. — Strela ubila kmeta. V četrtek je divjala v okolici Karlovca silna nevihta. Nekatere kmete je zasačila na polju med delom. Marko Kolarič iz Gabrovca je bil tudi na polju. Ko je prihrumela nevihta, se je napotil domov. Med potjo se je pa zatekel v pastirsko kočo, kamor je udarila strela. Kolarič je bil takoj mrtev. — V eni no« zapravil 9.000 din. Gozdarski podjetnik Anton Delan jek v Zagrebu je pobegnil z 11.000 din gotovine in 9000 din vrednostnih papirjev, ki jih je ukradel gostllničarki Mariji Barbir. še iste noči so ga našli v Jastrebarskem. Iz Petrinje je bdi pobegnil z avtobusom do . Ljubka najmlajša filmska igralka Traudl Stark Igra v filmu vl°8° princese Sise, kasnejše avstrijske cesarice Elizabete. Sodelu-m\ 9 m. WBW) Wtmm m —. m^mk^m^m av Oto TresIer' Paul Horbiger, Hansi Knoteck itd. Lepa glasba — MALA PRINCESA 8ija3 avstrt38kega ^T • "T • ™ •^•«š ^ KINO UNION — teL 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Siska, potem pa v Zagreb, kjer je vso noč popival in kvartal. V eni noči je pognal 9000 din. — Banjaluka dobi srednjetehnicno šolo, V Ban jalu ki je bila ustanovljena srednja tehnična šola, ki bo začela poslovati že letos, in sicer bodo otvorjeni arhitektonski gradbeni oddelek in strojni elektrotehnični oddelek, prihodnje leto pa Se drugi oddelki. Za ravnatelja je imenovan dosedanji ravnatelj deske obrtne šole ing. Franjo Divšek. — Samomor obrtnika. V Dubrovniku si je končal življenje mizarski mojster Viktor Slane, doma iz Petrinje. Zadnje čase mu je šla obrt slabo, da je zašel v težak gmotni položaj. To ga je tako potrto, da je obupal nad življenjem. — Težka nesreča v rudniku. V rudniku Continental pri Drnišu v Dalmaciji se je pripetila težka nesreča. Mina je odtrgala rudarju Marinu Joki obe nogi. Nesrečneža so prepeljali v šibeniško bolnico, kjer pa zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi mu rešili življenje. — Zasledovani cigani. Oni dan je prišla na polje k Savi za št. Vidom cela vojska ciganov. Bilo jih je z ženskami in otroki blizu 40, imeli pa so s seboj 6 voz in 12 konj. Cigani so ostali za Savo samo eno noč, v tej noči pa so ukradli posestniku Pečarju iz Št. Vida 300 kg suhe detelje, Stanetu Dergancu so ukradli z njive za 350 din detelje, Francetu Cepeljniku pa so odnesli z njive železen plug in brano, oboje vredno nad 600 din. Cigani so izginili že pred jutranjim svitom, najbrž nazaj proti Hrvatski, odkoder so prišli. Tatinski cigani so iz družine Nikolicev in se navadno potikajo okoli Bistre v okraju Dol. Stubi- ca. —Ij Za velike konjske dirke na Krškem polju, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1., so vse priprave končane. Najboljši dirkači iz cele drŽave so že v Krškem. Proga, ki je nad 1 km dolga, je odlično urejena. Paviljoni, ki jih je cela vas, so že postavljeni in bodo kakor ve-selični prostor vsi električno razsvetljeni. Zvočniki, po katerih se bodo javljali rezultati,, so že montirani. Za prevoz gostov s kolodvora, Krškega in nazaj je preskrb, ljeno. Avtobusi bodo vozili ves dan in v noči do zadnjega vlaka po ceni 2 din za osebo. Iz L]tsblf ane —lj Vlčani! Sokolsko društvo Vič bo drevi in jutri proslavilo pomemben jubilej 301etnico društvenega obstoja z razvitjem dečjega prapora in telovadnim nastopom na telovadišču v Tivoliju, kjer bodo nastopili vsi telovadni oddelki in četa naše junaške vojske z vajami s puškami v polni bojni opremi. Vabimo vas, da drevi in jutri razobesite državne zastave na svojih hišah, drevi pa razsvetlite okna. Prav tako vas vabimo, da se jutri ob 15. udeležite sprejema naše vojske pred sokolskim domom. Prepričani smo, da bodo vsi zavedni Vičani pokazali simpatije našemu društvu in vojski in se v polnem številu ude, ležili našega jubilejnega nastopa v Tivoliju, ki bo ob 17. uri. Po nastopu bo zabava. Sokolstvo iz Ljubljane in okolice bratsko vabljeno k jubileju. Jutri vsi na proslavo viškega Sokola! —lj živilski trg. Letos še ni bilo takšnega navala prodajalcev na trg kakor danes. Tržnim organom se je le s težavo posrečilo razvrstiti vse na primernih tržnih prostorih. Trg je čedalje bolj zaseden zlasti zato, ker je letos precej dobra sadna letina in je vedno več sadja naprodaj. Zdaj je pa tudi v izobilju povrtnine in poljskih pridelkov, zato je bil danes po_ vsem zaseden tudi prostor za zelen jadni trg. Cene so se že precej ustalile, sadje ne bo več mnogo cenejše, četudi ga bo na prodaj še več. Precej dražje so pa marelice, ker jih je že malo. Grozdje je še po 8 do 10 din kg. ker so naprodaj samo še zgodnje vrste. Znatnejše se bo pocenilo šele čez nekaj tednov, ko bo že dovolj domačega grozdja. Veliko zanimanje je za značilno sezonsko blago, lubenice, ki jih naši meščani cenijo od leta do leta bolj. Danes je bilo naprodaj na drobno 2 vagona lubenic. Včeraj so bile lubenice še po 2.50 din kg. danes pa že po 2 din Prodajali so jih pa tudi narezane, kos po dL narju. Jagod je že znatno manj kakor prejšnje tedne. Ker je za rdeče maline precej povpraševanja, jih prodajajo v splošnem po 5 do 6 din kg, torej precej drago. —lj O konstrukciji voz za pobiranje smeti so že pred tedni razpravljali v našem listu »stanovalci ob masistratuc. Pritožili so se namreč, da po Mestnem trgu in Pred škofijo pobira smeti voz lastne magistrat ne konstrukcije in se iz tega voza kadi v izložbe in v stanovanja, ko se revež smetar, ki mora požirati to nesnago, med prevračanjem zabojev v vozu smešno in mučno obeša na kljuko. »Stanovalci ob magistratu* so zato skoraj nevoščljivi Dalmatinovi ulici, ker tam pobira smeti voz. iz katerega se nič ne kadi po hišah pobrana nesnaga. Na občini imajo pa vse vozove natanko numerirane in popisane ter zato moramo upoštevati tudi pojasnilo mestnega cestnega nadzorstva. Voz štev. 1229, ki pobira smeti po Mestnem trgu, in voz štev. 1228, ki opravlja svojo službo Pred škofijo, sta oba izdelek tvrdke Pfaj-fer in dobro napravljena, nista pa lastne magistratne konstrukcije. V Dalmatinovi ulici je pa zaposlen voz štev. 1233 sistema Kunstler-Rebek. Mestna občina ljubljanska ima namreč 10 zaprtih smetarsk.h voz in so bili 4 narejeni v lastni režiji, druge pa so izdelale domače tvrdke. Samo Kunst-lerjev voz ima vratica za avtomatično zapiranje, pri drugih vozovih so pa vratica enokrilna in zaradi drugačnega sistema tudi ni mogoče drugače napraviti. Pri pobiranju smeti so odprta le tista vratica, kjer smetar rine zaboj v voz. dočim so druga vratica že zaradi konstrukcije ne-produšno zaprta. Prednosti ni mogoče dati niti enemu niti drugemu tipu. Poleg tega je bilo pa pobiranje smeti v navzočnosti mestnega fizikata komisijsko odobreno in priznano, da ustreza vsem higienskim predpisom. Sicer se pojavi pri pobiranju z vsemi tipi voz nekaj prahu, vendar je razlika prav malenkostna. Ker zrak mora nekje iz voza, seveda ni mogoče tako napraviti, da bi se ne pokadilo prav nič. Sedaj po. birajo po vsem mestu in po vsej periferiji smeti samo z zaprtimi vozovi in doslej tudi ni bilo pritožb. Pač je bilo pa precej težavno in treba tudi dosti potrpljenja, dokler so si stranke oskrbele zabojčke na- KINO MATICA TEL. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri ŽENE V OKOVIH Ta film je dal pobudo za reformo ženskih kaznilnic. FIlm zapusti vsakomur najgloblji vtis. V glavni vlogi Sally Eilers KINO SLOGA Sijajna komedija iz dobrih časov predvojnega Dunaja. tel. 27-30 V glavnih vlogah: Frančiška Gaal, Paul Horbiger, Theo Lin- IIADTVA gen, Adela Sandrock, Hans Moser. — Glasba: Robert Stolz 91/VlVUVr\ Režija: Geza v. Bolvvarv i tanko po predpisu, če je namreč zaboj ček večji od predpisanih dimenzij 30x60x30 cm, ga ni mogoče spraviti v voz, a če je manjši, luknje ne zapira neprodušno, da se iz večje luknje malo bolj pokadi ter zato navadno zabojček odleti v voz. Premajhni zabojček lahko vzame smetar iz voza šele na smetišču, ko izprazni voz. Stranke seveda smatrajo to za šikano! Kar se pa smešnega in mučnega obešanja smetarja med prevračanjem zabojev tiče, bo menda obratno in je zadeva prepuščena individu. alni sodbi. Po dolgem razmišljanju so se strokovnjaki prepričali, da se je v praksi sedanja konstrukcija voz še najbolje obnesla. Smetarji imajo pa stroge predpise glede točnosti in reda, hkrati so jim pa prepovedani razgovori med delom. Ker torej delavci ne morejo dajati podrobnih informacij, naj občinstvo blagovoli sporočiti svoje želje kar neposredno mestnemu cest. nemu nadzorstvu v šentpetrski vojašnici, tel. štev. 42—22. —lj Kaj pa odpravnina in dostava računov mestne elektrarne? Tako je nedavno neka naša naročnica v našem listu vprašala, ki se ji je zdela previsoka odpravnina in predvsem števnina. Na vprašanje: »S čim mestna elektrarna opraviči tako vi_ soko odpravn no in števnino?«, nam je mestna elektrarna pojasnila, da zaračuna-va elektreštevnino za najemnino števca od 3 do 25 din na mesec. ViSina elektroštev-nine zavisi od tega. koliko žarnic ima stranka. Do 10 žarnic plača odjemalec le 3 din, do 25 žarnic le 5 din in do 50 žarnic samo 10 din elektroštevnine. S tem se demo krijejo stroški za vzdrževanje elek-troštevcev in za državno žigovino. Mestna elektrarna zaračunava elektroštevnino vsak mesec ne glede na to, ali je stranka po. rabila kaj toka ali ne. Poudariti je pa treba, da je elektroštevnina mestne elektrar. ne nižja nego pri drugih elektrarnah. K elektroštevnini je v računih prištet še 1 din za stroške odpravnine. V tem so upoštevani vsi stroški, tiskovine, dostavnine m kolkovine. —lj škropite Tržaško cesto! Ta klic se večkrat sliši tudi iz stolpcev ljubljanskih dnevnikov, vendar je pa treba pomisliti, da je Tržaška cesta državna in zato ni kriva mestna občina, če še ni tlakovana. Kar se pa tiče škropljenja, je treba povedati, da je vsa Tržaška cesta vsak dan poškropljena dvanajstkrat, ker jo škrope mestni škropilni avtomobili in tudi škropilni tramvaj. —lj Regulacija Cankarjevega nabrežja. Stanovalci na tem nabrežju so se pogosto pritoževali nad neurejeno cesto, blatom in prahom, zlasti še, ker ni bilo pravih hodnikov. Cestišče doslej m bilo primerno napeto, a razen tega je bilo tudi precej razr-vano, da je voda zastajala v kotanjah. Ljudje so se pa zadnje čase še posebno pritoževali nad prahom. Menda nabrežja niso škropili, ker se širok škropilni avtomobil s težavo obrne na njem, a proti Gallusovemu nabrežju ne more voziti, ker se cesta pri mostu preveč zoži. Hiše na nabrežju ne stoje v ravni Črti, kakor pač tudi ne na drugdh nabrežjih v starejših delih mesta. Zdaj je Cankarjevo nabrežje zaprto za vozni promet. Mestni delavci so zaposleni pri polaganju robnikov za hodnik in ravnanju cestišča. Razen tega delavci mestne plinarne polagajo plinovod. Vendar nabrežje ne bo dobilo hodnika v vsej dolžini, temveč le do Krojaške ulice. — L>elo bo trajalo nekaj tednov. —lj TJmrli so v Ljubljani od 28. julija do 4. avgusta: Lebar Andrej, 33 let, čevljarski pomočnik. Oblak Ivana, rojena Skander, 72 let, posestnica. Perpar Viktor, 41 let, krojaški pomočnik, černe Ludvik, 81 let, zlatar in meščan, Žagar Marija roj. Ter-hlen, 59 let, vdova podpregled. fin. kontr., Breceljnik Anton. 53 let, strojevodja drž. žel. V ljubljanski bolnici so umrli: Bedenk Jera, 49 let, služkinja. Stepanja vas; Fujen Angela, 6 let, hči delavca, Skaručna; Ko-lenc Janez, 61 let, posestnik, Mirna peč; Korent Stanko, 30 let, delavec, Petrovce; Krže Antonija, 33 let, žena posestnika, Znojilje; Rovan Franc, 11 let, sin delavca, Jesenice; Simenko Ana, 26 let, tov. delavka, Primskovo; Strah Marija, 63 let, žena posestnika, Suhovec', občina Mirna; Logar Frančiška, 3 leta, hči dninarice. Stara Fužina; Janežič Janez Marjan, 13 let, sin oskrbnika pokopališča; Mesner Kristina, 4 mesece, hči jeklarniškega delavca, Gu-štanj; Preissig Marija, roj. Potočnik, 45 let, vdova admirala, Skofja Loka. —lj Neznosen prah na Viču. Dočim je ena glavnih žil, ki vodijo v mesto, Tržaška cesta, sedaj če ne ravno zadostno pa vsaj primerno škropljena, ostaja prah na vseh vmesnih poteh na Viču, kar postaja že neznosno. Kakor drugod je tudi na Viču razmeroma velik promet po vseh stranskih potih, ki pa so s prahom naravnost zasuta in ki ga dvigne sedaj a\to, drugič zopet navaden voz, da o motociklist.h in kolesarjih sploh ne govorimo. Večkratnega škropljenja bi bila potrebna zlasti Cc. sta na Bulo. ob kateri ftoje drugi ob dni« gi čedne vile in hiše in Kjer h reda rs- iik promet, pa tu-ii cesta, ki vodi s Ceste na Brdo v sredino starega Viča n n: na Tržaško cesto mimo pokopališča, M • vsa v prahu. Prosimo, naj mestni roag> strat tudi tu nnpravi red. s čimer bo : bivalstvu zelo ustreženo in bo konee \, -riih pritožb. Jut i i koncert s plešam Igra orkester Clrafik.*' na vrtu gestiine M? renče Dolenjska cesta 20 —lj Tudi ob :>3al«m ^ 'biui r^sto htalce. V zadnjem času je Brasla ta tal lepe kolonija malih enodružinskih in «!\od. užinskih hišic ob Malem grabnu za RR tni ob Tržaški cesti. Nekaj rnaiih vil je stalo tu 2e prej, sedaj pa šteje nova kolonija ze n.td deset hišic in sicer prav lićmh. Beka ti :e tudi z vrtovi. Tam je na prodaj še mnogo stavbnega sveta in se no nedvomno zi še naprej že v bi žnji bodočnosti« Las novih hiš so povečini ^omačim, mali urad. niki, obrtniki in pa v mestu zaposl nidc-lavci, ki so si z velikim trudom in ob največji varčnosti pnstedili lastne domove. —lj Posnemanja vredno. V sod iS&S ■ -mene je potrebna dandanes i i žrtev, ki jo mora dopiin. ki to količkaj zmore, če ne OTUgaOt tudi silnim ali napol prisilnim potom. Dot> ». se še vedno čuteči ljudje, ki se usnnl Jo reveža, ne da bi bili k temu siljeni. illetni sinček ruskega emigranta, v mestni 1. niji na Cesti dveh cesarjev, je bil v p"-gledu obleke že tako zapuščen, da se I ro in mogel pokazati med ljudi pa je zanj lastnica fotografskega ateljeja ga. K. s. s Tvrševe ceste, ki je malega revčka ob. lekla od pete do glave. Pač posnemanja vredno! —lj žegnanje pil Sv. Jakobu. Naši vrli someščani izpod šentjakobskega zvonika so se letos odločili, da bodo žegnovali r deljo kasneje kakor navalno, ker bi zadnjo nedeljo njihovo že^nanie ne prtih i polne veljave. Jutri bo v lentjakobsk m okraju mars-kje pela harmonika, na razpolago bodo krofi in diiiErc dobrote in 11 bodo šentjakobčani ter njih g< it je | selili navzlic zamudi po starih - -n navadah. Popoldne ob petih r>:i. de na Dolenjski cesti tudi piomenr.dni koncert, kasneje pa bo godba »Grafike sv rmll M senčnatem vrtu znane Marencetove gostilne kjer se bo zavrtelo sta;o in mlado. —lj V Beričevem bo pri iiriUlu v neurljo in poneJeljek žegnanje. A\tobus vozi od Mestnega doma ob 1530, 16.30. 18.30 in 21. Povratek ob 19.30, 22. in 24. —lj V nedeljo t. t. m. vsi na zevanje v Podutik, v ponodelj'-k pa na bob in s. mul jo. — Gostilna Vodnik (Pri mojstra). 383- n —lj Uprava kina Matice obvešča p. n. občinstvo, da se od danes dalje vrše zon t redne kino.predstave v delavnikih ob l<>-, 19. in 21. uri, v nedeljah in praznik h ob 15., 17., 19. m 21. uri. V veljavi so le vedno znižane poletne osne. —lj Hotel »Stara pošta«, Kranj vpak večer Dedža-orkester. Dancint;! 29- T —lj Nesreča na Ižanski c«t>ti. Ko *e je ?noči vračal 261etni kovaški pomočnik Iv. Lavrič s kolesom z dela domov v škrilje, mu je na Ižanski cesti pri vozil nasproti neznan avtomobilist. Lavrtca :'e .zmotil a močna luč. da je zavil namestu na rob. na sredo ceste :n avtomobilist ga je podrl, Lavrič se je težje poškodoval po glavi n po životu menda pa si je zlomil tudi desno roko. Poškodovanca so prepeljali v bolnico. —lj Ukraden p««. Na Tvr.ševl cesti izpred Ilovarjeve trgovine je bil inž. Kuljišu ukraden lovsk; pes tičar, vreden 3000 din. Ukradeni pes, ki sliši na ime »Tel« trna rjavo dlako. Nova žrtev naših planin Na Pri sanku se je včeraj ubil nečak kranjskogorskega župana dijak Srdan Svetek-Budlnek Kranjska gora, 5. avgusta Nevarna severna stena ponosnega Prisan-ka, na kateri se je že lani ubil mlad ljubljanski dijak, je včeraj popoldne zahtevala novo žrtev. Iz Kranjske gore Je krenila večja družba dijakov, med njimi je bilo tudi nekaj deklet, in zaplezali so v severno steno na tako zvano vzhodno glavo. Med družbo je bil tudi 16-letnl Srdan Svetek-Budinek, dijak učiteljišča in nečak kranjskogorskega župana. Fant Je hO precej drzen plezalec in Je rad Iskal mesta. 2e pred dvema letoma Je neko* varno za plezal, da so ga morali iz strme stene reševati. Včeraj pa Je svojo vidnost plačal z življenjem. S strme je omahnil, padel precej globoko In obležal mrtev. Proti večeni se je družba \rnila v Kranjsko goro, kamor so prinesli žalostno vest o tragični Budinckovi smrti. Na kraj nesreče so odšli vojaki graničarjl, ki so Bu-dineka pozno zvečer prenesli v dolino in ga položili v mrtvašnico v Kranjski gori. Pokojni je bil zelo priden ln nadarjen dijak. Tragična usoda vrlega fanta je prebivalstvo Kranjske gore globoko pretresla. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani vabi učence, da se pogreba pokojnega Srdjana Svetka po možnosti ude_ leze. Pogreb bo v Kranjski gori v rede-ljo ob 15.30._ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Stev. 1 76 »SLOVENSKI NARODc, sobota. & «pm Stran S sokolskim praporom Ob 50 letnici Sokola Ljubljana-Vič Nefca] zgodovinskih podatkov — Jubilej proslavi društvo drevi in jutri Vič, 5. avgusta Trideset let je m.nilo letos 1. maja, odkar so zavedni viški možje in fantje na pobudo dr. M urnika in Bojana Dren tka ustanovili »Telovadno društvo Sokol za občino Vič.<. Dne 1. maja 1909 je bil ustanovni občni zbor v salonu gostilne Barija v Rožni dolini ob veliki udeležbi viških mož :n fantov, ki so si izvolili za svojega. prvegra starosto br. Josipa Tribuča, za rxxlstarosto br. Franca Boltežarja, za načel nika pok. br. Slavka Novaka, za tajnika pa br. Avgusta Praprotnika, v odboru pa so bili še drugi zavedni narodnjaki. Dinštvo je že v prvem letu obstoja marljivo delovalo,, kar je pokazalo na veličastnem nastopu 5. septembra 1909, ki je bil predhodnik bodočega župnega zle ta. Ta nastop je še bolj okrepil viske sokolske vrste. Svoje delovanje je prenesel viški Sokol tudi v najbližjo okolico in tako je 1. maja 1910 — eno leto po svoji ustanovitvi _ osnoval odsek v Notranjih goricah, ki obstoja še danes kot četa matičnega društva Brezovica pri Ljubljani. Vse do svetovne vojne se je viški Sokol krepko razvijal in udejst^ovasL Leta 1914 se je Sestra Slava Benčanova kumlca dečjega prapora ustanovil ženski telovadni odsek in ravno na dan 26. julija 1914, ko bi se moral vršiti javen nastop, je izbruhnila svetovna vojna, ki je namah ustavila vsako sokolsko delovanje. Med svetovno vojno je sokolsko delo neprostovoljno počivalo. Bratje so morali v bratomorno vojno, mnogi so se prebili v dobrovoljske legije, med njimi sta bila dva naša odlična člana brata dr. Gašper Pekle in br. Bruno Borštnik. Po končani vojni se je društvo nanovo poživelo. Že dne 22. decembra 1918 je bil redni občni zbor. ki je izvolil za starosto br. Janeza Gašperina in za načelnica br. Alberta Derganca. Po novem letu 1919 se je pričela redna telovadba v šolski telovadnici, ki pa sa je kmalu izkazala za premajhno, tako so narasli vsi telovadni oddelki. Članov je telovadilo okrog 50, članic 40, naraščajnikov 50, dečkov In deklic 60. V tem letu je društvo proslavilo svojo lOletnico z župnim zletom 5. septembra, ki pa je imel za posledico, da so nasprotniki zahtevali za sebe, kljub temu, da so imeli lasten dom — tudi šolsko telovadnico. Hoteli so na ta način uničiti krepko razvijajočega se Sokola. Društvo ni klonilo, marveč je šlo s podvojeno silo na delo. V jeseni 1919 so bratje ustanovili društvo za zgradbo sokolskega doma z nalogo, da postavijo Sokolu lasten dom. V juniju 1920 so kupili gostilno ^Pri pošti« in kmalu so zapele lopate. K stari hiši se je prizidal novi sokolski dom. ki je bil slovesno otvor jen 5. junija 1921 ob priliki delnega župnega zleta ljubljanske župe. V novem domu se je društveno življenje vsestransko l-azmahnilo. Mimo telovadbe se je pridno gojila dramatika, prirejali so se prosvetni večeri, koncerti, zabave itd. Leta 1924 je društvo proslavilo 151etnico. naslednje leto 1925 pa je razvilo članski prapor, ki mu je kumovala pok. sestra Amalija Zorčičeva. Težak udarec je doživelo društvo v jeseni leta 1926. ko je katastrofama poplava uničila mnogo dragocenega inventarja in uničila tla v dvorani. Društvo je moralo najeti posojilo, da se je dom temeljito popravil. Akcija, ki jo je društvo uvedlo za sanacijo doma je le deloma uspela, zato je skušalo dobiti brezobrestno posojilo pri JSS. pa tudi to ni uspelo. Šele po 11 letih leta 193S je društvo prejelo 160.000 din brezobrestnega posojila od Saveza SKJ in tako saniralo svoje finance. Tik pred ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije je bila veličastna proslava 201etnice z župnim zletom, na katerem je nastopila prvič na Viču naša vojska s prostimi vajami in krasno bojno s.ceno. 5. decembra 1929 je bil osnovan zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki je vanj vstopilo polnoš te vi lno celokupno jugoslo-vensko sokolstvo. V januarju 1930 je bila imenovana od župe društvena uprava s starosto br. Mescem in načelnikom br. Francem Antosieviczem na čelu. Pod okriljem SKJ se je društveno delo močno razmahnilo, žal. da so prišli v tem času v sokolske vrste taM člani in članice, ki so takoj, ko je zavel drug veter, zataj'li Sokola in ga zapustili. Leta 1933 je društvo uredilo krasno letno telcvadišče, ki ga je prejelo v najem od bivše viSke občine za dobo 6 let, t. j. do 31. oktobra 1939. To, z velikim žrtvami zgrajeno telovadišče, pa je društvo lansko leto izgubilo. Svečana je bila proslava srebrnega julija 8. julija 1931. ko je prejel naraščaj svoj prapor, ki mu je kumoval takratni prestolonaslednik Peter, naš sedanji ljubljeni starešina in vladar. V tem letu je 9. oktobra pretresla vso našo širno domovino strašna vest, da je bil umorjen v Marše IIeu naš nepozabni kralj Aleksander I. Vsa sokolska srca so bila prepolna žalosti, kar je najbolj pokazala žalna svečanost na dan pogreba blagopokojnega Viteškega kralja na telo-vadišču našega Sokola. Na pobudo našega društva smo v maju leta 1935 postavili spomenik nepozabnemu prvemu Sokolu ob veliki udeležbi sokolstva in občinstva. V tem letu so se politične razmere teme!rto izpremenile, kar je vplivalo tudi na sokolske vrste. Iz društva so pričeli drug za drugim izstopati taki člani in članice, ki so prišli leta 1930 zgolj iz konjunkture. Temelejito smo pričeli čistiti v svojih vr-strah in tako imamo danes ob svojem 30-letnem jubileju v svojih vrstah samo tisto članstvo, ki je prežeto pravega sokolskega in jugoslovenskega duha. Leta 1936 smo Ukvidirali četo v Kozariah. ki so jo vodili ljudje — koristolovci. Ravno ti, ki so bili nekoč činitelji naše čete, mečejo danes blato na sokolske vrste. Mnogo težkih ur je prišlo nad naše društvo v teh letih, toda nismo klonili, s podvojeno močjo smo šli na delo, ki je rodilo lepe in trajne uspehe. Veličasten nastop leta -937 je bil najlepši dokaz, da smo na pravi poti. Velika udeležba sokolstva in pa sodelovanje naše junaške vojske na javnem nastopu sta nam bila največje zadoščenje za vse napade nasprotnesra tabora. Leta 1938 smo sanirali dom, izgubili pa smo zato telovadišče, ki nam je nujno potrebno. Kamorkoli smo potrkali da bi dobili novo telovadišče smo naleteli na nerazumevanje in gluha ušesa, tako smo bili primorani, da bomo et-ovmrsKi narod«, s r !• I i . 'V 8,000.000 vreč kave uničijo letos MUi joni ljudi po fitev. 176 j prsi lovili ribe, se razprostirajo zdaj velika poija, po katerih valovi zlato pšenično klasjpe. Toda v silosih po svetu leži zdaj in s« kvari 630 milijonov vreč pšenice, ker je oo4a nihče kupovati Pšenica, ki jo pride-h*$e£> tam, kjer se je razprostiralo prej «M8anki> jezero, je izborna, toda prodati je ni mogoče. Tako mečejo v Braziliji kavo v morja V Fra/iliji so uničili v zadnjih 10 letih t vsak teden več tisoč 65,500.000 vreč kave. Deloma so pometali kavo v morje, nekaj so je pa sežgali ali kur:!i z nio. Celo za gnojilo so porabili nekaj kave. Večina kavinih plantaž je bila z ogromno državno podporo izpremenjena in porabljena za druge panoge poljedelstva. In vendar se s tem ni posrečilo odvrniti od Brazilije strašila neizmerne gospo-drrske katastrofe, ki jo povzroča padec cen kave na svetovnih tržiščih. Lerošnja letina kave v Braziliii je vrgla 22 milijonov vreč. V najboljšem primeru pa lahko prodajo samo 17 milijonov ali pa celo samo 15 milijonov vreč kave. Vse druge d: ave, ki kavo pridelujejo, so namreč imele letos tudi dobro letino in pridelale so 13 milijonov vreč kave proti 10 milijonom v lanskem letu. V Braziliji imajo poseben urad, ki vodi trgovino s kavo, in ta urad bo moral letos zopet izročiti ognju 5 do S milijonov vreč kave. Človek v da-našnjih razmerah si težko misli, kaj pomeni to in kako velik zločin je zagreŠen s takim brezglavim uničevanjem dobrin nad milijoni revezev po svetu, ki si kave sploh privoščiti ne morejo, ker je predraga. Tako nara^ nost zIoč#>ko gospodarstvo mora neizogibno voditi v katastrofo in tak gospodarski sistem sc ne more več dolgo držati, ker zadeva ob vedno večje ogorčenje tistih, ki Jim kratijo osnovne pravice za življenje. Brazilski pridelovalci kave že pet let niso dobili nobene odškodnine. Dobivajo samo plačilo za vreče, za vsako 2 mil-rei^a. pa tudi iz tega naslova mora plačati državna blagajna 16 milijonov milrejsov. V Ameriki mtičtsjejo žito Še hujše so razmere farmarjev v Združenih državah Severne Amerike. Pridelek letošnje letine koruze, riža, pšenice, tobaka, bombaža in sadja je mnogo boljši od lanskega, možnosti prodaje so pa vedno manjše. V zadnjih osmih letih so morali v Združenih državah uničiti 900.000 vagonov pšenice. 150.000 vagonov riža. 6 milijonov prašičev, 600.000 krav, 20 milijonov mesnih konzerv ter ogromne količine sadja, sočiv-ja in mleka. Državna blagajna je pa morate za vse to šteti težke milijone. Sežgali so tudi 000 milijonov vreč koruze in okrog 70 milijonov kilogramov tobaka. Samo uničevanje teh dobrin je veljalo 986 milijonov dolarjev. Samo 203 milijon; dolarjev od te ogromne vsote se porabi produktivno, deloma za nakupe živH po državi, ki jih potem razeten med nezaposlene, deloma pa za ukrepe ameriškega dum-pinga. 723 milijonov dolarjev pa dobe farmarji za to, da puste svoja polja neobdelana, da ne rede živine, temveč da jo pobijajo, seveda samo za lastno potrebo, kajti mesa ne smejo in ne morejo prodajati, ker ga je itak preveč. Farmarji morajo tudi svoje zaloge pšenice in koruze nustiti, da se kvarijo, oJn ;>no jih morajo uporabiti za gnojilo. Zt pred petimi leti Severna Amerika ni imela drugega izhoda nego tako uničevati svoje žito, bombaž, riž, meso. In kdo vc. kako dolgo bo to še trajalo? Z govedino krmijo prašiče Izobilje živalskih produktov ima tragične posledice na Danskem. Ta država vzredi vsako leto več goveje živine in prašičev, nego jih more prodati. Anglija. Francija in Nemčija so omejile uvoz masla, ki jim ga je Danska prodajala od svojega presežka. Danska je poskusila prodajati na svetovnem trgu mesne konzerve, toda ta njen poskus se jc izjalovil, kajti Argentina prodaja na svetovnem trgu mesne konzerve po ceni, ki le za spoznanje presega ceno, po kateri more Danska izdelovati konzerv-ne škatlice. Danski je preostajal edini izhod: od jeseni 1935 pokončajo na Danskem glav goveje živine. Sest odstotkov govejega mesa se porabi za izdelavo mila in drugih proizvodov, ostalih 94% pa gre v državne tovarne, kjer predelujejo govedino v posebno vrsto mesne krme, s katero krmijo prašiče. Tako vzrejene danske prašiče prodajajo v Anglijo, ki jih dobro plačuje. Nedavno je pa začela tudi Nova Zelandija izvažati svinjsko meso in Dancem se obetajo zdaj v tem pogledu težki časi, kajti gospodarska politika Anglije in njena solidarnost z drugimi državami angleškega imperija jim bo kmalu vzela še to zadnjo možnost prodaje njenih proizvodov. Pšenice ne morejo prodati Izsušitev Zuiderskega morskega jezera je menda najmogočnejše delo človeških rok v naši dobi. Morju so s tem iztrgali mnogo rodne zemlje. Ribiči so prodali svoje čolne in mreže družbi, ki jo je ustanovila ho-landska vlada, sami so pa postali kmetovalci in jeh so pridelovati žito na rodovitnem dnu bivšega morja. Tam, kjer so ti ljudje Po gospodarskih statistikah Društva narodov so v zadnjih osmih letih uničili: v Argentini 550.000 ova,:, v Južni Afriki 500 tisoč glav goveje živine, na Holandskem 200.000 molznih krav, na Kubi 33 milijonov ton sladkorja, v Severni Ameriki 10 milijonov ton bombaža. Vse te ogromne dobrine je bilo treba uničiti, da se prepreči nagel padec njihovih cen na svetovnem trgu, padec, ki bi prizadel s svojimi učinki zopet milijone drugih ljudi in jih pognal v smrt od lakote. Toda pri vsem tem umre v Aziji vsako leto od lakote na stotisoce ljudi. Neznaten drobec teh ogromnih zalog uničenih živil bi zadostoval tem nesrečnežem, da bi jim ne bilo treba umirati m umreti od lakote. Države, ki jih proizvajajo več, nego potrebujejo in se duše v svojem izobilja, so neprestano izjavljale, da so pripravljene brezplačno odstopiti del svojih prebitkov onim krajem, kjer vladata beda in lakota. Zahtevale so samo, da se jim p kiča prevoz. Toda niti prevoza nihče noče plačati. In tako vidimo, da se lakota od izobilja z nobenim sredstvom ne da preprečiti. Človeku odpove zdrava pamet, ko čita to na prvi pogled neverjetno, toda točno poročilo Dru>tva narodov, ko primerja na eni strani cele gore uničenih živil z milijoni revezev po svetu, ki si morajo dan za dnem odtrgovari od ust in ki nimajo niti toliko, da bi se mogli do sitega najesti njihovi nedolžni otročički! Potem se pa še najdejo ljudje, ki zagovarjajo gospodarski sistem, na katerega pada vsa teža odgovornosti za to naravnost zločinsko početje. Daleč je prišlo človeštvo, tako daleč, da naprej že skoraj ne more več! Nihče ne more tajiti, da bi tako enostavno in tako hitro učinkujoče lečenje ne vplivalo blagodejno, če bi se uvedlo splošno. Vprašanje je pa, kako bi reagirali na to pijanci, Če bi vedeli, da jih zdravniška veda še lahko resi. Morda bi se še bolj udajali pijančevanju. Dr. Bruel odgovarja na to, da naloga zdravnika, ki vidi v alkoholizmu bolezen, kakor je vsaka druga, proti kateri je treba iskati zdravilna sredstva, ne smemo zamenjavati s poslanstvom abstinenčnih društev kot čisto moralnega in nič manj koristnega sredstva. Sam najde baje zadovoljstvo v tem, da se mu jo posrečilo s pomočjo alkohola izlečiti že nad tristo alkoholikov. Njegova edina želja je baje, da bi se njegova metoda še izpopolnila po drugih zdrav, tako, da bi njeni uspehi skupaj z delovanjem abstinenčnih društev za vedno ustavili alkoholizem in zatrli to veliko socialno zlo, čigar posledice za človeštvo so vedno težje. Gospa Bleriotova o poletu svojega moža Bala so je sicer, vendar je pa trdno verovala, da se bo polet čez Rokavski preliv posrečil s strahom sledila moževim pripravam za polet. Letanje je bilo takrat še zelo nevarno. Ko se je odpeljal v juliju 1909 njen moi iz, Pariza v Calais. da bi se tam pripravi] na polet, pripoveduje gospa Bleriotova, gotovo ni slutil, kako velika slava ga i Niti najinih pet otrok ni kazalo nobeni * strahu, ker so bili že vajeni pogoste očal -ve odsotnosti. Odpeljala sem se z njim in ostala v Calaisu bolj kot strežnica, kajti na prejšnjem poletu se je bil moj mož precej hudo ranil na nogi 22.. 23. in 24. julija je bilo neugodno vreme in šele 25. julija ponoči se je zboljšalo. C\m je moj moi ugotovil, da je vreme za polet ugodno, .se je takoj odločil za start. Poslovil |q od mene ob 3. zjutraj na krovu torpedovke >Escopette*, ki naj bi ga spremljala, potem je pa odšel na obalo, da bi končal priprave. Na krovu je bilo poleg mene več novinarjev in zastopnikov francoskega ae-rokluba. Ne morem reči, da bi bila vožnja prijetna. Stala sem blizu kapetana in neprestano sem gledala z daljnogledom po morju m na nebo in vendar, čeprav ne tajim. c\h sera vsa drhtela od strahu, sem vendarle gojila trdno vero. da se bo mojemu možu polet posrečil. Letalo je nam kmalu i?:gim]o i ■-pred oči in nobenih vesti o njem nismo imeli. Napetost je naraščala, čim bolj wmo se bližali Doweru. Bilo je ob f». zjutraj, ko smo končno zvedeli, da je moj mož živ in zdrav preletel preliv. Lahko si mislite, kako vesela sem bila te vesti. Potem je pa prišla slava in navdušm sprejem, ki ga niti opisati ne morem. V London je prispela te dni vdova po slavnem francoskem letalcu gospa Bleriotova. Priletela je z letalom že tretjič, toda prvič sama. kajti prej je obakrat letela skupaj s svojim možem, ki je umrl leta 1936. Londonski »Daily Telegraph« je priobčil njeno pripovedovanje o slavnem poletu njenega moža iz vidika ženske, ki je " '' '•• j- m Zadružna klavnica na Danskem Alkohol proti alkoholizmu Francoski zdravnik dr. Brnel je odkril novo metodo lecenja alkoholikov Ko je bil prefekt francoskega departe-menta Seine et Oaz nedavno v bolnici Saint Germain en Laye, je bil prijetno presenečen, videč v eni sobi tako dobro negovane bolnike. Njegovo presenečenje je bilo še večje, ko mu je šef zdravnik dr. Leon Bruel sporočil, da gre za pijance, ki jih je bil že napadel delirij. Ko so prišli v bolnico, so imeli nekaj dni vse znake kroničnega alkoholizma tja do halucinacij v deliriju. Kmalu so se pa počutili bolje in končno so zapustili bolnico zdravi, obenem pa brez nevarnosti, da bi znova zapadli alkoholizmu. Prefekt je začudeno vprašal: — Kakšno čudežno sredstvo imate proti alkoholizmu, da ste dosegli tako velike uspehe? In dr. Bruel mu je odgovoril, da je našel sredstvo proti alkoholizmu, to je alkohol. človek bi mislil, da gre za dovtip. Toda zdravnik je takoj pojasnil prefektu, da se dajo ti presenetljivi uspehi doseči z intra- venoznim vbrizganjem 30 stopenskega etil-alkohola. Tako lahko v enem tednu izlečijo še tako hudega pijanca. Dr. Bruel namreč ni pristaš splošno rabljenega načina zdravljenja, po katerem se pijancu naenkrat vzame možnost uživati alkoholne pijače. Po njegovem mnenju ta način sam navaja k ponovitvi deliričnih kriz in jib celo po-ostruje, tako da se pijanec pogosto zateče k samomoru. Posledica tega je pa, da je treba segati po več ali manj barbarskih zaščitnih sredstvih, ki še poslabšajo pl-jančevo stanje. Dr. Bruel seveda priznava, da je odvzem možnosti uživati alkoholne pijače logičen, ker gre za lečenje bolezni potom uničenja njenega vzroka. Trdi pa, da ta način ne more privesti do cilja, razen če ravnamo postopoma. r>r. Bruel je dosegel cilj z vbrizganjem svojih alkoholič-nih injekcij, ki se njih število in doze menjajo po stopnji bolezni samih pijancev. Pozor na pete! Profesor VValther Mendelhall z bostonske univerze je z neštetimi poskusi ugotovil, da izgubljajo ženske, ki nosijo visoke pete, smisel za ravnotežje. Po poskusih z 80 različnimi rrdadimi damami se je pokazalo, da ima telo ženske bosih nog najboljše ravnotežje in da se čut za ravnotežje izgublja postopoma z višino pet. Ameriški učenjak je ugotovil tudj zanimivo dejstvo, da ženske visoke postave tudi izgubljajo smisel za ravnotežje. Tjim slede težke in sloke ženske. Najtežje pa vzdržujejo ravnotežje majhne ženske. Poskuse je delal prof. Mendelhall tako, da se je dekle sklonilo, potem pa hitro vzravnalo. Kolebanje telesa je zabeležil ■ posebnim aparatom, pritrjenim na dekliškem telesu. Vsa dekleta so bila seveda bosa Virta, ki je bila vajena nositi visoke peie, se je najbolj zagugala. Zanimivo je, da imajo dekleta z naočniki najmanj smisla 'a lavno-teije bosa, največ pa z nizkimi petami, a srednji čut z visokimi petami. Nekaj za ljubitelje živali To se pripoveduje kakor anekdota. Gospod je odpotoval in da bi mu pes ne poginil od lakote, mu je dal za teden dni hrane. Pes je pa pojedel vso hrano naenkrat in bilo je po njem. Poleg te anekdote pa naletimo še vedno na resnične podobne primere, ki se morda ne končajo s smrtjo uboge živali, pač pa imajo druge neprijetne posledice, žival, ki poje naenkrat za več dni namenjeno hrano, mora potem gladovati. Tako ali drugače je težko poskrbeti, da bi žival, ki mora ostati nekaj dni sama, dobivala v redu hrano. Včasi opravijo to sosedje, večkrat pa človek pri najboljši volji ne more poskrbeti za žival, če jo mora pustiti doma. Koliko je primerov zlasti po mestu, ko so ljudje naravnost sužnji domačih živali, zlasti psov in mačk. Dan za dnem morajo ostajati doma, ker nimajo nikogar, ki bi pazil na njihove živali. Prijatelji živali so si s tem dolgo belili glave, dokler niso našli izhoda, in sicer v Ameriki. Ameriškemu patentnemu uradu je bil prijavljen nedavno nov izum, ki omogoča krmljenje domačih živali, zlasti psov. tudi takrat, če gospodarja ali gospodinje ni doma in če ni nikogar, ki bi za nje skrbel. Gre za posodo s hrano in vodo, zvezano z električno budilko. Ob urah. na katere je budilka navita, se pripadajoči kotiček posode avtomatično odpre in tako dobe živali v redu svojo vsakodnevno hrano. To posodo je izumil ing. Sweneey iz Fresporta in najbrž se bo kmalu rasatrila po vsem svetu. Te vesti bodo gotovo \tv.ch vsi, ki imajo skrbi in težave z domačimi živalmi. Toda počakati bodo morali se, kako se bo nova naprava obnesla v Ameiiki. Seveda pa s tem problrm še ni rešen, kajti nekdo bi moral izumiti še aparat, ki bi vodil psičke in mucke na. laptenod, kadar gospodarja ali gospodinje ni doma. Radioaktivno železo Revija vScience News Letter« poroča, da se je dvema kemikoma kalifornijske univerze posrečilo priklicati ■ pomočjo ciklo-trona v življenje umetno radioaktivno te- lezo, čigar polovična doba razpada jc ka 10 letom. Zadnja leta se vedno pogosteje čuje o uspehih s proizvajanjem radlo-aktivnih prvin. Ti tispohi pa v bistvu Bim nič novega, a na drugi strani ne StlieiUO pozabiti, da lahko z ogromnim ciklotio-nom, strojem za razbijanje atomov, splavimo skoraj vsako prvino v radioaktivni izrodek. Dokler se iz svojega naravnega miru spravljena prvina ne da porabiti v praktične svrhe, ne more razen strokov-./ i-kov nikogar zanimati nova aplikacija tiste metode. V praktične svrbe pa večina umetno ra-dioaktiviranih prvin ni porahna zato, je njihova umetna radioaktivnost muha enodnevnica. Sprva se je posrečilo dati - i-dioaktivnost samo za nekaj minut ali nek*j ur in veljalo je že za velik uspeh, ko se je predlanskim posrečilo pripraviti radioaktivni natrij v kuhinjski soli, ki ohrani radioaktivnost do polovice nezmanjšano nekaj dni. Tu pa gre za izredno dolgo dobo razpada, ki se jo je zdaj posrečilo kemikoma Livingoodu in Seaborgu dati novi zradio-aktivirani prvini. Z bombardiranjem jonov deutrija, težkega vodika, se namreč v njunih poskusih izpreminjajo običajni atomi železa v radioaktivne izrodke, ki je njihov polčas daljši od 10 let, d oči m je znašal predlanskim pri natriju samo nekaj nad tri dni. To pomeni, da razpada vzorec sveže radioaktiviranega železa zdaj tako počasi, da ostane čez 10 let v njem še polovica radioaktivnih atomov, S tem se bistveno poveča rekord, ki ga je človek dosegel v borbi z naravo za prvenstvo radioaktivnih polčasov. To še daleč ni dolgi polčas radia samega, saj znaša ta 1760 let. Tem manj je to polčas nekaterih torijevih in uranovih izrodkov, ki dosežejo ogromno število v letih. Vendar je pa ta doba glede na človeško delovanje dolga in če se bo dalo radioaktivno železo praktično porabiti, pomeni polčas 10 let, da so bo dalo z njim operirati kakor s trajno radioaktivno snovjo. chr1stfan aimery: Lp&avna pisma V naših burnih časih se ne napiše nanovo ljubavnih pisem. Toda moji spomini iz otroških let segajo v čase zakajenih petrolejk in prepevanja valčkov. Zakaj govorim v zvezi Z ljubav-nimi pismi o zakajenih svetilkah? Ker igrajo svojo vlogo v prigodi, ki sem jo ujel iz tolmuna preteklosti. Pred vojno so morali delavci izdelovati s pomočjo motorja svetlobo, ki se je okreg leta 1900 nazivala »Vila elektrika«. Toda tega razkošja si ni mogla privoščiti vsaka denarnica in vsak človek tudi ni imel avtomobila, a moj oče, ki se je rad vozil v sosedno mesto, je vedno skočil na svoje kolo, kadar je hotel priti na kolodvor. Veselo je odhajal z doma in se vračal z množico zavitkov, toda z zelo lahko denarnico. Moja mati, izredno skrbna gospodinja, ni namreč nikoli pozabila dati očetu na pot neskončnih litanij nakupov, za kateer je moral skrbeti. Pripetilo se je včasi, da je oče izgubil tako spomenico, potem je pa ves obupan pretaknil vse žepe in podlogo svojega klobuka. Da bi potolažil svojo ženo, je dejal navadno ob kčneu: In vendar sem bil pri Delacrobtu. Ime Delacroix, trgovine s svetilkami, je bilo zapisano na vseh teh seznamih nakupov. Pomislite, da smo imeli ta-\ krat v hiši petnajst ali dvajset svetilk. En sluga je vsak dan dopoldne samo strigel stenje in večkrat se zgodilo, da je ! cilinder počil in da se stenji niso dali potegniti iz petroleja. V takih primerih je moral svetovati in pomagati Dela-croix. Bila je mračna trgovina, kjer je vladal Delacroix, mož resnega obraza z venčkom las okrog plešaste glave. Nosil je belo samoveznico, črn dolg suknjič in rdeč trak v gumbnici. Za svetilke je pa skrbel kakor za bolnike, potrebne vestne nege. Moj oče mu je neomejeno zaupal. Zdaj se pa moram že vrniti k tem ljubavnim pismom. Včasi so prihajali k nam prijatelji, ki so hoteli preživeti nedeljo pri nas na kmetih. Med temi je bila lepa gospa kostanjevih las in žare-čih oči. Njen čarobni glas je izdajal veliko glasbeno dramatsko nadarjenost. Toda prepevala je raje valčke, ker so bolj pristojali onim časom, ko je bil ples zelo priljubljen. Po kavarnah godbe niso igrale nič drugega. Gospa Des-champsova, po mnenju mojega očeta rojena za veliko opero v Parizu, je torej prepevala valčke. Neke nedelje moj oče kar ni mogel prehvaliti njene umet- nosti. Tedaj je pa vprašala gospa Des-chapsova: — Ali poznate »Ljubavna pisma? ...« — Zal ne znam te pesmi na pamet, not pa nimam. Skoda! Oče je takoj zelo obžaloval, da ne pozna valčka, ki ga ima tako rada gospa Deschampsova in ki se imenuje »Ljubavna pisma«. Prihodnji dan je bil namenjen v mesto in sklenil je kupiti note, da bi presenetil našo pevko. Ker je pa poznal svojo pozabljivost, je napisal na listek ime dotičnega valčka. Zjutraj, ko je vstopil v vlak, je zagledal pismonošo in sprejel je od njega pisma, jih zavil v novine in skočil v vagon. Takrat se je vrnil domov praznih rok in pripovedoval je, da se mu je pripetila mala neprijetnost: v vlaku je menda izgubil vsa od pismonoše prejeta pisma, zavita v novine. V zavitku je bil pa tudi seznam nakupov. Navzlic temu se je pa spomnil, kako se imenuje tisti valček za gospo Desehampsovo. — Ljubavna pisma — je pripomnil. V naslednjem trenutku se je pa tudi že zavedel, da bi s tem ne ustregel moji materi in brž je dejal: — Bil sem tudi pri Dela-croixu, toda petrolejka se ni bila popravljena. — To se mi pa zdi zelo čudno, — je dejala moja mati. — Delacroix vedno izpolni svojo obljuba Zdaj boste morda mislili, da moj oče takrat ni bil pri Delacroixu in morda boste delali iz tega drzne zaključke. Ko se je odpeljal moj raztreseni papa prihodnjič v mesto, se je zopet oglasil pri Delacroixu. Petrolejka je bila že zavita, toda prodajalec je dejal, da mora poklicati šefa. Delacroix se je pojavil, resnejši kakor kdajkoli in namignil je prodajalcu, naj izgine. Komaj sta ostala gospoda sama, je dejal mož z rdečim trakom dostojanstveno: — Gospod, oni dan ste pozabili tu papirje, dejal bi zaupne. Toda nihče se jih ni dotaknil niti z očesom, takoj sem jih zaklenil v blagajno. Delacroix je odprl blagajno in izročil mojemu očetu zavitek v časopisnem papirju. — Ah, moja izgubljena pisma, — je vzkliknil moj oče. — Hvala vam, gospod, za prijaznost, čeprav so v tem zavitku samo brezpomembna pisma. Delacroix se je ozrl na mojega očeta mračno in resno. — Mar ni bil vreden večjega zaupanja in zgovornosti? — Čez nekaj časa je dejal: — Naj bo kakorkoli, dragi gospod, prisežem vam, da razen mene nihče tega zavitka niti videl ni. Moj oče se je presenečeno ozrl na zavitek in videl je, da je bil napisal na rob novin s svojo veliko čitljivo pisavo: Ljubavna pisma za gospo Desehampsovo. — Tristo vragov! — je vzkliknil moj oče in smeha kar ni mogel zadržati. — Moj dragi Delacroix, tako se imenuje valček, ki bi ga bil moral preskrbeti i dražesti gospo Deschampsovi, katero • očividno tudi štejete med svoje odje-malke. — Niste dolžni polagati mi računov, spoštovani gospod, — je odgovoril odmerjeno kralj petrolejk in odvedel mojega očeta k vratom. Na pragu se je ustavil, položil roko slavnostno na telovnik, kjer je imel srce in pripomnil: — Lahko se zanesete na mojo molčečnost, gospod. Molčal bom kakor grob! Moj oče ni bil vajen zamolčati kaj svoji ženi in tako smo doma zvedeli za to veselo prigodo. — Uboga gospa Deschampsova. — je vzkliknila moja mati, ko je slišala, kaj se je zgodilo. Takrat pri nas na kmetih ni bilo treba več, da bi prišla lepa žena ljudem v zobe. Zdaj polnijo petrolejke kot nepotrebna navlaka shrambe in podstrešja in niti starinar jih noče. Delacroixova trgovina no6i ime njegovega naslednika, ki pa prodaja sestavne dele radijskih aparatov in nihče se ne spomni pozabljenega valčka, ki se je nekoč prepeval in imenoval »Ljubavna pisma«. fttev. 176 »SLOVENSKI NAROD«*«*"** * avgusta 1898. Proti zavajanju Javnosti in v obrambo koristi Ljubljane Ljubljana, 5. avgusta Gospod urednik! »Slovenski Narod« je v št. 161 dne 19 julija 1939 na strani Ivi do 3. stolpcu iznesel kritiko pod gornjim naslovom, v kateri je napaden inž, Klopčar in njegov načrt. Ker trditve tega članka ne odgovarjajo dejstvu in resn:ci, izvolite v prihodnji številki objaviti sledeče pojasnilo: Vsi Članki, ki jih poglobitveniki odnosno projektanti poglobitve objavljajo proti inž. ^Clopčarju in proti njegovemu načrtu, so polni strupene jeze ki je prav za prav nerazumljiva. Če je inž. Klopčarjev načrt res tako slab, kakor to oni pripovedujejo in dokazujejo, čemu potem toliko jeze in toliko blata! če pa je inž. Klopčarjev načrt tako dober, da se jim ta bolj izplača, potem ne bo sile, ki bi mogle preprečiti na merodajnem mestu razpravo o njegovem načrtu. Projektanti poglobitve in njihovi sotrudniki so kot prvi napadli inž. Klop-čarj- načrt s psovkami kakor pustolovščina, utopija itd. Kaj bi oni rekli, če bi jim jaz s takimi žaljivkami pustolovščino to utopijo očital poglobitveni načrt? In če so kot prvi umazano napadli, čemu se razburjajo, ako so dobili odgovor na ta napad. Mar v) res mislili, da bi kdo na očitke pustolovščine in utopije ostal brez odgovora? Priznam, da imajo zaenkrat projektarti poglobi ve v rokah razsodišče, priznam, da je zaenkrat fizična premoč na njihovi strani, toda rri je sile, ki bi mogla ?z krivice napraviti pravico, ni je sile, ki bi z zvijačo in utajo dejstev, iz neresnice mogla napraviti resnico. Trdijo, da je noglobitev »najsrečnejša solucija«, ker rešuje celotno železniško vprašanje in ker obdrži staro traso fcelez-nice. Ugotavljam, da ta solucija ni prav nič »srečna«, ker se morajo toliko boriti zanjo, »srečna^ pa ni tudi zaradi tega, ker so zaradi poglobitve primorani vse porušiti in obnoviti, kar bo zahte\ alo stroSke nad 300 lilijonov dinarjev. Pozabiti pa ne smejo, da je poglobitev na istem mestu tehnično neizvedljiva. Kdo si bo tudi upal pri obstoječem prometu izpodkopavati tire kar osem metrov globoko? Brez elektrifikacije je poglobitev poleg tega še nedopustna, za strategu pa katastrofalna. Prav nič ne zagovarja inž. Klopčar svoj načrt, temveč ga le brani proti umazanim napadom in žaljivkam, kajti edina želja odnosno zahteva inž. Kl'"»pčarja je Sila večino le ta, da se vsi načrti obravnavajo pred nepristranskim razsodiščem, v kate^ rem ne smejo sodelovati projektanti poglobitve. Ni treba, da bi moj načrt reševal železniška vprašanja kolodvora in kurilnic, ker je to vprašanje notranje vprašanje že leznice same kot pridobitnega podjetja, v katera vprašanja se zasebni projektanti nimajo vtikavati. Dokazal sem že, čim se more rešiti prometno vprašanje na obeh železniških križiščih, da je poglobitev nepotrebna in da je potem tudi rešitev železniških vprašanj povsem enostavna. Trdil pa sem tudi že, da je poglobitev železnice v predlaganem obsegu tudi le delna, ker rešuje samo en del problema, medtem ko bodo ostale vse druge proge: na Viču. v Šiški, ▼ Mostah, proti Kamniku in na Dolenjsko, nepoglobljene. Kdaj se bodo križanja cest z železnico v teh krajih rešila? Odločno ponovno odklanjam vsiljeno mi sotrudništvo pri poglobitvenem načrtu. Tozadevna podvala jim ni uspela. Povem j;m tudi: kdor žali s psovkami mistolov-šeme in utopije, res ni upravičen pričakovati vljudnostnih oblik, dasi so moji članki napram tem žaljivkam dokaj vljudni in zmerni. Trditev, da je bil prav posebej na predavanje v društvu povabljen tudi inž. Klopčar je grda neresnica, ker on ni prejel od nikogar nobenega vabila. Niti njemu, niti njegovi družini ni bilo, niti za prvo niti za drugo predavanje vročeno nobeno vabilo. Naravnost podla je zato trditev, da inž. Klopčar ni imel poguma se porazgovarjati iz oč' v oči, posebno še, ker ni član tega društva in ker sploh ni bil v Ljubljani. Dejstvo je, da so poglobitveniki še pred nekaj tedni sveto zagovarjali, da bodo znašali njihovi stroški poglobitve 83 milijonov ali celo samo 70 milijonov; kar dobro je, da je vse to bilo napisano. Res pa je tudi, da so poglobitveniki z ozirom na moje trditve in ugotovitve proračun čez noč povišali kar na 145 milijonov. Priznali so primanjkljaj kar 62 milijonov. To je blamaža, ki jo poglobitveniki ne bodo izbrisali s še tako mnogobrojnimi in strupenimi napadi. Da so se cene v teh tednih zvišale kar za 25 do 40%,. to bi mogle verjeti le še kake stare mame. če pa trdijo, da so se cene njim na ljubo zvišale za 25%, čemu potem zvišujejo svoj proračun kar za 100%. Vseeno je, iz kakšnega razloga so bili poglobitveniki primorani zvišati za 100% svoj proračun, važno je predvsem dejstvo, da so morali priznati 100% primanjkljaj v svojem proračunu, zaenkrat kar za 62 (70) milijonov m da se s tem ne morejo sklicevati na posebno strokovnja-štvo, ki ga tako radi osporavajo drugim, pa tudi ne na posebno točnost svojega načrta in svojega proračuna, ko se matematična točnost začenja šele pri 62 milijonih razlike. Poglobitev ni več resna pri takih primanjkljajih. Kdo bi jim še kaj verjel?! Trdijo, da so v povišanem proračunu šele zdaj upoštevali tudi elektrifikacijo. Po desetih letih(!) so poglobitveniki prišli na pojm elektrifikacije, ko sem jim povedal v zadnjih objavah, da je brez elektrifikacije železnice poglobitev povsem nemogoča, ko sem jih s tem opozoril na dejstvo, da morebitne elektrifikacije nimajo upoštevane niti finančno v proračunu niti tehnično v konstrukcijskih višinah poglobitve in v projektiranih nadvozih in drugih zgradbah. Mogoče bi jim kdo verjel, da so radi elektrifikacije zvišali stroške, toda to zmoto bo moral vsak popraviti, čim mu povem, da bi za delno in lokalno elektrifikacijo železnice v Ljubljani znašali stroški nič manj kakor 185 milijonov. Sedaj pa vprašam projektante poglobitve, kje so predvideli stroške te elektrifikacije?! Izgovarjali se bodo., da so sedaj upoštevali elektrifikacijo le v načrtu, ker so se Šele sedaj spomnili, da so za elektrifikacijo železnice potrebne večje konstrukcijske višine, in da so morali sedaj predvideti poglobitev železnice Še za tričetrt metra globlje in to na četo dolžino 7300 metrov. Če je temu tako. potem pač morim ugotoviti, da so poglobitveniki pozabili na eno najvažnejših potreb poglobitve-nega načrta; napravili so torej greško, ki bi jim je v šoli ne mogel oprostiti noben profjsor. Radi te greške so projektanti poglobitve sedaj primorani napraviti povsem nov načrt in nov proračun z ozirom na globljo poglobitev, ki bo znašala po novi izdaji že skoro 8 m globoko. Ta greška jim je prinesla še večjo blamažo kakor priznanje 62-milijonskega primanjkljaja. Načrt poglobitve železnice ne moremo zato smatrati za resen načrt, če JG s takimi greškami sestavljen tako površno! Kako bo izgledal ta načrt in proračrm poglobitve, ko ga bodo pregledovali in preiskovali neprizadeti in nepristranski strokovnjjtlci(!). In ti ljudje se upajo drugim očitati r;jvrs-no izdelovanje in proučevanje načrtov !n proračunov, ti ljudje ae upaio drugim očjr tati zavajanje javnosti In frapiranje javnosti z navedbo neverjetno nizkih stroškov! Kdo dela sedaj pror? koristim mesta, ali oni strokovnjak, ki je vse te napake že davno našel in nanje stalno opozarjal in opozarjal na blamažo, ki bc siedila, ali pa tisti strokovnjaki, ki operirajo z napačnimi proračuni, ki dife'irajo kar na 100-mili-jonske zneske in ki operirajo z nepreštu-diranimi načrti, ki jih morajo sedaj popravljati na moje upravičene ugotovitve! Povedal sem že, da so proti poglobitvi tudi drugi strokovnjaki. NaŠ najuglednejši strokovnjak inž. Klodič se je v »Slov. Na~ rodu* od 5. 1. 1932 porazno izrazil o poglobitvenem načrtu in ga označil za staro, ze davno poznano akademsko rešitev, ki je neizvedljiva. Poglobitev je iorej šolska rešitev z grobimi tehničnimi napakami. Kdo torej »ne rešuje niti idejno originalna to ne na tehniško prometno sprejemljiv način«, to vse se že pojasnjuje in se I-a se vse dokazalo, treba je imeti le malo potrpljenja. Vprašujejo se, zakal ms. Klopčar ni predložil svoj posrečen načrt ▼ debato pred strokovno društvo in čemu je način, ki je v naših krogih v navadi, raje zamenjal z javnim polemičnim in vsiljivim hvalisanjem svojega načrta Evo odgovor! Strokovnemu društvu ne morem ničesar predlagati, ker že od leta 1925 nisem član društva, pač pa sem ga predložil me-rodajni oblasti in bi zadeva mojega načrta vsekakor spadala pred ocenjevalno razsodišče, ki-je bilo ustanovljeno v začetku leta 1937 baš v ta namen, da se ocenijo prav rsi načrti. Ker pa so mi po treh letih v tem razsodišču povedali, da jim< Je moi načrt poznan le zasebno, uradno pa ne in da o njem niso in ne bodo razpravljali, nisem imei drugega izhoda, kakor objaviti svoj načrt v časopisu, kei nikakor nisem mogel pristati na umazan predlog enega od projektantov, ki je na seji vpričo me- ne predlagal, da Je treba objavo mojega načrta na vsak način preprečiti, ker bo sicer poglobitev padla v vodo. Nekaterim se zdi moj načrt posrečen, drugim zopet ponesrečen. To je pač osebno oazi ran je posameznikov. Kako resno smatrajo projektanti poglobitve svoj načrt sa vidi iz tata, da še do danes, po 10 letih, nimajo svojeg/a načrta niti proračuna izdelanega. Pravijo, da obsojajo vsak časopisni nedostojni polemični način, to pa velja predvsem za poglobitvenike. ki so kot prvi napadli inž. Klopčarja in njegov načrt z žaljivkami: pustolovščina, utopija itd. Priznam, da je inž. Klopčarjeva rešitev načrta pc razna, namreč za poglobitvenike. posebno pa, da so inž. Klopcarjeve katastrofalne ugotovitve o primanjkljajih in o tehničnih greškah poglobit venega načrta se posebno porazne. Prehajam prosto preko vseh žaljivk v tem članku in ugotavljam le Še to: v LJubljani se Je osnovalo posebno razsodišče s prvenstveno nalogo, da oceni vse načrte in vse ideje, tako so trdili m te trdijo poglobitveniki. Sedaj pa vprašam, kako je mogoče, da vodi pisarno tega razsodišča eden od projektantov^, kako je mogoče, da sodelujejo v tem razsodišču tudi drugi projektanti železnice, kako je mogoče, da ti projektanti ocenjujejo po mili volji konkurenčne načrte. Po katerih obstoječih pravilih in predpisih se more zagovarjati pristranost te žirije, v kateri odločajo projektanti poglobitve in njihovi sotrudniki če bi se kaj takega zgodilo kje drugje, bi vsi kričati o k........ Ponavljam, kakor vedno: ustanovi naj se nepristransko razsodišče neprizadetih strokovnjakov za ocenitev vseh načrtov, ker le ocena takega razsodišča bo mogla biti mer od aj na. Projektanti poglobitve silno poudarjajo v časopisih, kako nujna je izvršitev poglobitve, ker se bo sicer podrla železnica, ki ima radi neizvršene poglobitve ogromne stroške. Res čudne trditve, če upoštevamo, da vodijo projektanti poglobitve tisto pisarno, ki dela načrte za poglobitev in da ti projektanti vodijo razsodišče ocenjevalnega odbora. Res čudno je še posebno, ko se poglobitveni načrt izdeluje že od leta 1930, delajo kakor Noe barko, pa ni sledu Še o tozadevnem načrtu in proračunu. Razsodišče deluje pod vodstvom projektantov poglobitve že skoro tretie leto, pa ni še nič ocenjeno in tudi načrt Še ni narejen. Kdo je sedaj kriv, da poglobitev železnice v Ljubljani še ni izvršena? Komu v korist je ta zavlačevafna taktika teh projektantov? Ali mislijo ti projektanti, da bodo do smrti sedeli v tem razsodišču? Projektante poglobitve četrtič prosim, da mi stavijo na razpolago svoje načrte in proračune za 16-milijonski, 83-milijonski in za 145-milijonski načrt. Naj ne bo moj klic glas vpijočega v puščavi. Uvidijo naj vendar, da sem bi! jaz napram njim skraino pošten, ko sem jim dal na razpolago svoj načrt in svoj proračun. Zahvaljujem se gospod urednik za objavo in beležim z odličnim spoštovanjem Inž. Klopčar Zanimiva trenja med škofjeloškimi obrtniki Pojavile so se tri skupine — Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen povsem nov odbor škof ja Loka, 4. avgusta Se vsem nam je v spominu Obrtno-indu-strijska razstava v Škof ji Loki. ki jo je priredilo Obrtno društvo iz Škofje Loke. Skromna sredstva — prispevki odbornikov, so omogočila začetek poslovanja, ki se je končalo le radi neumornega skupnega dela takratnega odbora z v vsakem pogledu uspelo razstavo. Blagajniška knjiga izkazuje več kot 300.000 din prometa ter cca 50 tisoč din čistega dobička. Nj. VeL kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavla* vojvoda Kentski ter drugi odličniki so s svojim obiskom izrazili polno priznanje delu razstavnega odbora Iz zavisti nad takim uspehom, zlasti še zaradi denarja, ki ga je razstavni odbor s pridnim delom pridobil, se je pojavila skupina, da tudi s silo. ako ne gre drugače, prevzame vodstvo tega društva. 2 al se je tej skupini posrečilo na lanskoletnem občnem zboru priti z zvijačo na vodstvo društva. V odboru samem so se pojavile razne akcije, ki so rodile med odborniki samimi močna nasprotstva. Ta trenja so ostala članstva vse do rednega občnega zbora, ki se je vršil letos 21. marca, neznana. Prav na občnem sborn je padel predlog iz odbora samega, naj društvo prestopi iz Zveze obrtnih društev v Ljubljani v Zvezo slovenskih obrtnikov v Ljubljani. Kdo ve, kaj bi bilo s denarjem, ako bi se odboru tO posrečilo. Občan zbor je energično odklonil ta predlog, le pri molitvah odbora so se pojavile zaradi nesporazuma tri skupine, iz katere je izšla t relativno večino ona, v katero večina članstva ni imela zaupanja. Na podlagi društvenih pravil pa ta odbor ni dobil potrebne absolutne večine, zato je bila pritožba proti volitvam, ki je bila vložena na »resko načelstvo v Škof ji Loki, ugodno rešena in sta bila razrešena funkcije predsednik in podpredsednik. Na izrednem občnem zboru, ki je bil 27. junija ob navzočnosti zastopnika pol. oblasti, sta pa nastopili le dve skupini, radi česar se je moral razrešeni predsednik umakniti novoizvoljenemu is vrst razstavnega odbora. Jasn'^ p* je htio že vnaprej, da novi predsednik Id novi podpredsednik proti odbora iz drage skupine ne bosta napela s nfkakhn btajatnlin predlogom, zato tO Člani gl&aom društvenih pravil zahtevali ponovan izredni občni zbor za izvolitev celokupnega novega odbora. Z zahtevo po sklicanj« ponovnega lared-nega občnega zbora jo borba med obema skupinama dosegla svoj višek Teden dni so ae vršili pogajanja v onem tabora, ki je na zadnjem izrednem občnem sborn izgubil predsednika, ter so pritegnili v borbo proti skupin! bivšega razstavnega odbora narodnega poslanca prof. Dolenca, predsednika JRZ dr. Hubada, domačega topnika Jerneja Podbevška ter zminškega m loškega župana, da ne naštevamo vseh drugih. Sprva so nameravali občni zbor preprečiti; ker se jim pa to ni posrečilo, je bil storjen pritisk od moža do moža. Na izrednem občnem zbora, ki je bO 24. julija, je bilo ozračje silno napeto. Ob prisotnosti zastopnika pol. oblasti, je bil izvoljen celoten novi odbor iz vrst starega razstavnega odbora, druga skupina pa je morala kljub agitacijam zapustiti z žalostnim srcem zborovalne prostore, ne da bi odnesla kak mandat. Zaradi strašnega po-plaha, ki so ga doživeli na tem občnem zboru, so sklenili in podpisali še istega večera skupno izjavo glede izstopa iz Obrtniškega društva z razlogom da se ne strinjajo s smerjo zveznega predsednika g. Josipa Rebeka. S tem js končan boj, novemu odboru pa želimo v bodočem delu obilo novega uspeha! Prošnja občinski upravi Ljubljana, 5. avgusta >Vsa čast in priznanje«. Pod tem naslovom se je oglasil v 171. Štev. * Slovenskega Naroda« pot o! až eni meščan, gotovo prepričan, da bo odslej lahko spal pri odprtih oknih ali morda, ista lahko odpiral in stanovanjske prostore zračil kadarkoli, saj je Ljubljana letoviško mesta Če dopisnik ni tako srečen, da stanovanja — recimo na Miklošičevi cesti, kjer je ▼ veliko strmenje pasantov in gotovo tudi stanovalcev 31. julija ob 21.30 zvečer nov škropilni avto res temeljito dušil prah in hladil ulico, mu je danes gotovo že zaL, da se je prenaglil, ko je mestni občini oziroma nje upravi izrazil -vso čast in priznanje«. Prebivalci Sentpetrskega okraja, zlasti ob križišču novo odprte Ilirske in Fiig-nerjeve ulice, kjer je zadnje čase od ranega jutra do poznih nočnih, ur izredno velik avtomobil aki promet, nimamo sreče, da bi nas mestni uslužbenec, ki vodi škropilni avto in deli hladilne blagodati, obiskal dnevno vsaj 4 do 5 krat in zlasti tudi zvečer po aolnčnem zahodu. V dneh 31. julija in 1. avgusta smo v Fugnerjevi ulici bili deležni le enkratnega škropljenja sredi najhujše pripeke, da ni prav nič tadsšo* Tudi se vrsi v teh ulicah škropljenje na prav evojevrsten način, škropilni avto prireja tod pravcate dirke in tako paae nekaj vode le v sredino ulic. Po taki nagli vožnji In silnem hupanju je tak škropita* voz prej podoben gasilskemu av- Mezodajnih faktorjev sveta, dolžnost je, da vodijo nad površnim delom škropil cev cest malo strožji nadzor in jih primerno pouče, da bodo v bodoče počasi vozili kot delajo to v sredini mesta in močili ceste v vsaj širini, ker vozni promet se vrši v vsako smer le po desni strani in ne po sredini ulice. Tudi prosimo mestno upravo, da odredi sirom mesta red škropljenja tako, da se bodo zlasti neasfaltirane in tlakovane ulice, ki so na vozilih močno frekventira-ne, škropile tudi po solnčnem zahodu, to je enkrat po 20. uri, kakor n. pr. v Beogradu m Zagrebu. Dolžnost mestne uprave je vendar tudi čuvati svoje prebivalce in tujce, ki nam prinašajo denar, pred jetiko in nam omogočati vsaj zvečer — za spanje — temeljito prezračit!! stanovanja. Za vse te res skromne prošnje in zahteve se mestni občini, ki gotovo hoče ve- Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu ljati za sodobno in napredno, menda v sa* dostni meri odškorujemo z raznimi davki Meščan Velike Ljubljano. Nedelja, 6. avgusta. 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.45: Napovedi in poročila. — 9: Prenos Iz Ptuja: Reportaža sprevoda udeležencev slovesnosti ob pril_ki 7001etnice irdnorlt-skega samostana v Ptuju. — 9.30: Prenos iz Ptuja: Slavnostna služba božja, vmes verski govor (škof dr. Ivan Tomažlč); med sv. maAo ljudsko petje. — 10.30: Pr^ nos iz Rogaške Slatine: Jubilejni koncert za lSletnico obstoja pevskega in prosvetnega društva »Sloge«; sodeluje 23 slovenskih pevskih društev z moškimi in mešanimi zbori. 12.30: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 13: Napovedi. — 13.20: Duet harmonik (Brata Goloba). — (Oddaja prekinjena od 14. do 15.). 15.00: Prenos koncerta iz Ptuja: Pevski nastop ptujskega in ljutomerskega pevskega, okrožja. 17: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna rx>rooila. 17.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine; dirigent: A. Neffat, 18 30: Za dobro voljo (plošče). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Citraški trio »Vesna*. 19.40: Nae. ura: Začetek naših opernih izvedb in ustvarjanj (dr. M. Milojevič). 20: Citraški trio : Vesna«. 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 2130: Baia-lajke (plošče). 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio. Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 7. avgusta 12: Mojstri harmonike (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: Klavirski koncert (g. dr. Danilo fevara). 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Zanimivosti. 19.40: Nac. ura: Jovan Sker-lič, nacionalni javni delavec (živorad Jo-vanovič). 20: Laszt: Ogrska rapsodija No. 2 (Mr. Hamboug) plošče. 20.10: Mesečni s'ovstveni pregled (prof. France Vodnik). 20.30: Za odd:h (plošče). 21: Prenos iz L#u-zerna: Simfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala, vmea okoli 22. napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Torek. g. avgusta. 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Duec orglic in harmonike (Petan Ciril in Stanko Avgust). — 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nac. ura: Radič in jugosloven-stvo (Vojislav Radovanovič. publicist). 20: Godalni oktet igra (plošče). 20.10: Cilji in nameni narodno obrambnega dela (prof. Rudolf). 20.30: Prenos koncerta vojaške godne iz Maribora. Dirigent Josip Jim ne k. 22: Napovedi, rx>ročila. 22.15: Vsakemu nekaj (plošče). Konec ob 23. uri. Sreda, 9. avgust«. 12: Iz Čeških operet (ploace). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kitarski tercet (Stanko Prek, Josip Privsek in Maks SlovnUk). 14: Napovedi. 18.30: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič. 18.45: Veseli ritmi (plošče). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Slike iz narave (prof. France Pengov). 19.40: Nacionalna ura: Radio v našem narodu (Jovan Malezanovič, učitelj). 20: Lehar »Dežela smehljaja«, venček (plošče). 20.10: žena in tovarniško delo (Zlatica Pimat). 20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva 21.15: Vlolir^vi koncert TJ:aša Prevor-ška, pri klavirju prof. Marijan Upnvšek. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Konec ob 23. uri. v sou — Živalsko meso nam torej služi za hrano. Kaj pa delamo s kostmi, Jurček? — Kosti mečemo pod mizo, gospod učitelj. rA P. MELNIKOVi 16 ZAGONETNA SMRT EZA KOSTROVA ROM4N — Tako služkinjo vedno najdete. Pa naj gre, če ji pri vas ni po volji. — To je res, toda človeka boli, ko vidi, da je bila vsa njegova vrednost samo v tem, da je padel nanj odsev knežjega zlata. — Vsi niso enaki. — Morda, toda razen vas jih ni mnogo, ki so iskreni z nami. — Kje je pa vaš mož? — V urad je odšel. On ne more živeti brez pisarne. Ce bi ležala hči na smrt bolna, bi tudi šel v pisarno Hvali se. da še svoj živ dan ni prišel prepozno v pisarno. Ko smo bil v Kazanu, je zapadlo nekoč toliko snega, da tri dni nihče ni mogel ne peš ne z vozom po ulicah. Moj mož je pa kljub temu hodil v pisarno. Zato je Rida tako osamljeno dorasla. Človek nikoli ne ve, kaj se kuha v njeni duši in kakšne misli ji roje po glavi. Oče je bil vedno zaposlen, jaz sem se pa morala pehati z gospodinjstvom, saj se je šele nedavno naš položaj nekoliko zboljšal. Prej smo se pa vedno težko prebijali skozi življenje. — Ali bi se ne mogel oglasiti pri Ariadni Georgi-jevni? Dobra prijatelja sva — morda bi pa po-kramljala z menoj? — Nikogar noče sprejeti. Vas bi pa morda sprejela, saj je vas celo omenila. Toda pridite pozneje, zdaj spi. — Saj zdaj itak nimam časa, zvečer se pa z vašim dovoljenjem zopet oglasim. — Le pridite, le pridite! Saj ste tu naš edini dober znanec. Vse druge poznamo komaj leto dni. Tako dolgo smo šele v mestu. vn. Ko je vstopil Murzajev v operar:jsko dvorano anatomičnega instituta, je bila obdukcija pravkar končana. Prsna in trebušna votlina sta bili že pregledani. Profesor Kolosovski je delal v belem plašču. Spretno prerezal kožo na glavi, asistenti so pa potegnili kožo z glave. Zaškrtala je pilića, ki je žagala lobanjo. V kratkih stavkih, večkrat tudi z eno samo besedo, je profesor dajal navodila svojim asistentom in pojasnjeval rezultate obdukcije stoječim v gruči blizu obdukcijske mize. Na posebni mizi so stale posode z želodcem in drugim pokojnikovim drobovjem. Smrad po truplu ni bil posebno hud, razen tega mu je bil pa primešan še prijeten vonj po nečem. Murzajev je stopil po prstih k preiskovalnemu sodniku in ga vprašal tiho: — Kaj se je torej ugotovilo? — Vse kaže, da gre za zastrupljenje s ciankali-iem. — Spravite truplo v red, posode z drobovjem pa odnesite takoj v laboratorij, — je naročil profesor, ko je bil končan pregled možganov in lobanjskih kosti Potem se je pa obrnil k navzočim: — Podrobneje utemeljeni rezultat obdukcije vam sporočim pozneje, zaenkrat vam pa lahko povem samo tole: Krogla je zapustila sicer težko rano, vendar pa ni bila smrtna, kajti možgani in lobanja n,ista zadeta. Krogla, ki je deloma zdrobila lobanjsko kost, je prodrla v vrat, kjer je obtičala, ne da bi bila ranila organe ali zadela glavno žilo. Če bi jo bila zadela, bi bil knez izkrvavel. Gospod polkovnik, izročam vam izrezano kroglo. Krogla je prodrla v telo od zadaj naprej in od zgoraj doli. Iz tega je že razvidno da ni streljal knez, temveč nekdo drugi. Pa tudi če bi se bil knez sam ustrelil, bi morala biti po smeri krogle cev samokresa v trenutku strela v neposredni bližini, če že ne v dotiku z mrtvečevo kožo. Pri tem bi morali biti neizogibno ožgani lasje in koža po smodniku. To se pa sploh ni zgodilo. Neznanec je prav lahko zadal tako rano človeku, ležečemu z glavo sklonjeno na desno, torej v legi, v kakršni je bil najden knez. Sluzasta mrena želodca je rdečkaste barve, nasičena s krvjo in močno napeta. Podobno napetost sem deloma opazil tudi v požiralniku. Kri v črevah je podobna krvi v Žilah. Ti znaki v zvezd s posebnim vonjem kažejo na to, da je smrt nastala po zavžitju cianka-lija. Smrt je nastopila takoj. Ostanek jedi v želodcu kaže tudi na to, da je umrl knez takoj, čim je pojedel grozdje in slaščice ter popil malo jajčnega konjaka. Končni rezultat vam sporočim po posvetovanju z izvedencem v strelnem orožju in po preizkušnjah v laboratoriju. Zaenkrat si pa zamišljam zločin takole: Pokojni knez je grozdje in slaščice, pije vino, potem pa zavžije eno ali dve žlici jajčnega konjaka, kateremu je primešan cian-kalij. Potlej vstane, toda v naslednjem trenutku se zgrudi in čez nekaj minut izdihne. Tedaj ustreli neznanec na tleh ležečega in že mrtvega kneza v sence. Evlampij Petrovič, prepuščam vam polje delovanja — je zaključil profesor, obrnjen k živino- zdravniku. Ko so odnesli knezovo truplo, so položili na isto obdukcijsko mizo mrtvega psa. Prav kmalu je živi-nozdravnik ugotovil, da je bil pes dvakrat zadet v gobec. Ena krogla mu je prodrla telo, drugo je pa potegnil iz njega. — Pazite, prosim, — je dejal polkovnik LetnJakov. — Čeprav so začetne črke na samokresu knezove in čeprav se kaliber krogel, potegnjenih iz telesa med obdukcijo, ujema s kalibrom revolver-ske cevi, vendar zločin ni bil storjen z istim orožjem. Ustreljeno je bilo trikrat: z eno kroglo je bil umorjen knez, dve sta pa ubili psa. Iz samokresa sta pa izstreljena samo dva naboja, a drugi so ostali v njem. Okajeni konec cevi bo preiskan, toda že zdaj je jasno, da se s tem samokresom ni streljalo pred enim ali dvema dnevoma, temveč mnogo prej. Najbrž je morilec ustrelil kneza s svojim samokresom, ki ga je odnesel, knezu je pa potisnil v roko njegov samokres. Tedaj se je pa zakadil pri vratih vanj pes. v samoobrambi ga je ustrelil z dvema kroglama, pri tem je pa v razburjenju pozabil, da se število izstreljenih krogel ne bo ujemalo s številom praznih nabojev v knezovem samokresu — je zaključil svoja razlaganja preiskovalni sodnik. Po ulicah so že gorele luči, ko so prišli državni tožilec, preiskovalni sodnik in Murzajev iz anatomičnega instituta. »SlOVCNSIt! RAiOOc, . 176 Priprave za gasilski kongres v Ljubljani Nova obvestila, navodila in opozorila kongresnega odbora Ljubljana, 5. avgusta I hod članstva, 8. Orodna vaja župe Ljub-Trgovoe prosimo, naj tudi ob priliki ga- 1 ljana-mesto. silskega kongresa okrase svoje izložbe, jih ©dpremijo dnevu primerno in tako prispevajo k slavnostnemu razpoloženju mno- žic in sijaju naše lepe Ljubljane. Lepo opremljene izložbe so najučinkovitejša reklama za trgovce. Na praznik, v torek 15. avgusta, ob 10. uri bo sv. maša na Kongresnem trgu, ki jo bo oprav*: £kof dr Grcgorij iiožman in bo imel tudi cerkveni govor, na kar posebej opozarjamo Kupujte srečke gasilske efektne loterije! Kdor želi razpečavati srećke proti primerni provi z j . naj se zglasi v Kongresni pisarni Gas'lske zaiednice, v hiši Gospodarske zveze. Tvrševa cesta 29-11. rvrasni in dragoceni dobitki bodo v korist vsem 81 ev In i m srečnežem, prav gotovo pa gasilstvu! žrebanje bo v sredo 16. avgusta. Kupujte torej gas Iske srečke! Opozarjamo znova, da se bodo vršile tek me v nedelje, 13 avgusta, nepretrgoma ves dan in sicer cd S. ure zjutraj do ts. ure zvečer Dopoldne bodo tekme posameznikov, popoldne pa tekme rojev. Stanovanjski odsek za gasilski kongres znova vljudno prosi vse, ki imajo za prenočišče udeležencev kongresa kako sobo ali posteljo, naj to takoj prijavijo Kongresni p-sarni Gasilske zajednice, rvrševa cesta 29-n. število tujcev prenočevalcev bo ob tem kongresu znatno večje, kakor doslej ob takih prilikah. Srečke gasilske efektne loterije bodo kmalu razprodane. Zato pohitite z nakupom srečk! žrebanje bo 16. t. m. in rezultat žrebanja bo objavljen tudi v dnevnem časopisju. Nekatere spremembe sporeda. Bitno ostane spored kongresa v dneh 13., 14. in 15. avgusta nespremenjen, le v nekaterih točkah so bili potrebni popravki. Tako bodo n. pr. tekme na stadionu v nedeljo ves dan ne glede na drugotne kongresne prireditve. Tekme bodo za posameznike dopoldne, za roje pa popoldne. Kosilo kjer je na sporedu, bo ob 13. in ne, kakor je bilo ponekod objavljeno s tiskovno pomoto, šele ob 18. uri. — Nastop gasilcev na stadionu bo 15. avgusta ob 15. s temle dokončnim sporedom: 1. Pozdrav državni zastavi, 2. Proste vaje članov, 3. Razdelitev daril in diplom tekmovalcem. 4. Nastop gostov, 5. Nastop posameznih gasilskih žup. 6. Samarijanska alegorija (izvaja gasilska župa Ljubljana-mesto s sodelovanjem društva Rdečega križa). 7. Proste vaje narašeajnikov. 8. Rajalni po- Narodne n«še, to znova poudarjamo, bodo tudi na gasilskem kongresu imele odlično mesto, to tem bolj, ker so se nam prijavile narodne noše iz vseh krajev naše lepe domovine. Slikovite narodne noše bodo znatno pripomogle k lepoti in sijaju gasilske kongresne slavnosti. Cetrtinska voznina velja za udeležence gasilskega kongresa, če se izkažejo * kongresno knjižico in s člansko legitimacijo. Za. članstvo pa, se je treba prlja nti gasilski četi svojega okoliša, ki bo izdala člansko legitimacijo, za katero pa ni treba slike. Kako veliko zanimanje za gasil**! kongres je v južnih krajih naše države, naj omenimo le, da se je iz Prizrena prijavilo 51 udeležencev, iz Velesa 28, iz Djakovice 34. vl Tuzle 48 itd. Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na stadionu in ne zunaj stadiona, kakor je b:lo pomotoma objavljeno, številni kongresi mednarodnega značaja na reprezentančnem stadionu zahtevajo enotno obliko prodajnih lop. Načrt enotnega prenosljivega paviljona je vsakemu interesentu v pisarni za oddajo prostorov na razpolago. Taki prenosljivi paviljoni se bodo lahko uporabljali ob vseh podobnih prilikah. Te prodajne lope morajo Itfti bogato okrašene s smrečjem. — Enotno mora biti rešeno tudi vprašanje obleke prodajalcev jestvin in pijač: moški bel predpasnik, ženske črno haljo z belo oglavni-co. — Pravico do prodaje na stadionu bodo imeli le najemniki prostorov, ki bodo postavali na stadionu predpisane prodajne lope. — Pisarna za oddajo prostorov je odprta dnevno od 19. do 20. ure v veži Gospodarske zveze, Tvrševa c. 29, desno, pritličje. Opozarjamo vse na velik ognjemet, ki bo ob času kongresa in sicer v ponedeljek 14. avgusta ob 21. zvečer na stadionu. Spored ognjemeta je tako pester in tako velikega obsega, da ga do sedaj v Ljubljani še ni bilo. Videli bomo velik gasilski grb v velikosti 30 kvadratnih metrov, dalje 9 m visokega sv. Florijana, sliko Nj. kr. Visočanstva kraljeviča Tomislava, pokrovitelja kongresa, 20 m širok m 10 m visok vodopad poleg tega pa bo še med vsako sliko odmor izpopolnjen s tisoč in tisoč raket, bomb. siren itd. Tako pester spored bo prav gotovo privabil mnogo občinstva, ter že danes opozarjamo vse, da si pravočasno nabavijo vstopnice proti malenkostni odškodnini Objave Vin. Mariborskega tedna Obmejni Maribor, središče slovenskega Podravja in Pomurja je danes otvoril svojo veliko gospodarsko in knulturno revijo: VUI. Mariborski teden, ki se zaključi v nedeljo 13. t. m. ponoči. Dela na razstaviščih, zabaviščih itd. so končana, po Aleksandrovi cesti so postavljeni drogovi z zastavami in mesto se je pripravilo, da dostojno sprejme vse tisoče Slovencev, Ju-goslovenov in tujcev, ki ga bodo v teh dneh obiskali. Zanimanje za veliki festival slovenskih narodnih običajev, s katerim se prično prireditve tedna v soboto ob 17.30 na stadionu SK Železničar ja, je naravnost ogrom. no ne samo v Mariboru samem, marveč tudi po vsej ostali slovenski zemlji in daleč čez njene meje. To zanimanje bo pokazal že sprejem, ki se pripravlja nastopajočim, ki se pripeljejo na glavni kolodvor v soboto ob 11.30 dopoldne. Nastop popoldne in v nedeljo dopoldne ob 10. uri si bodo po vsej verjetnosti ogledali deset-tisoči, saj bo skušal vsakdo izkoristiti izredno ugodnost četrtinske voznine za obisk Maribora in festivala. Vsa pričakovanja presega letos tudi tekstilna razstava, nastanjena v Unionu in prirejena v tako velikem obsegu, kakor še nobena druga doslej ne v Mariboru, ju-goslovenskem Manehestru. ne kje drugje v kraljevini. Na njej se bo res v celoti pokazalo, kaj vse zmorejo naše velike, moderne in za tujino v nobenem o žiru ne zaostajajoče tovarne, ki so zrasle v zadnjih 20 letih na naših obmejnih tleh. Ostale industrijske, obrtne in druge razstave bodo pokazale ves ostali gospodarski razvoj Podravja in Pomurja. Nič manj zanimive pa tudi niso kulturne razstave, med katerimi je zopet najpomembnejša gledališka. Program zabav je letos izpopolnjen z novimi atrakcijami vseh vrst, posebej je pa treba opozoriti na zabavno gledališče, si bo posebnost svoje vrste, kakršne Maribor še ni videl. Temu gledališču bo pridružena tudi razstava karikatur politikov in mariborskih osebnosti. Koncerti se bodo vrstili drug za drugim, prav tako športni in razni drugi nastopi. Za obisk je dovoljena od 1. do 17. avgusta polovična voznina po železnicah, za festival pa četrtin- FESTTVAL NARODNIH OBIČAJEV V MARIBORU Pripravljalni odbor za prireditev festivala prosi občinstvo, da se po možnosti v narodnih nošah v čim večjem številu udeleži sprejema narodopisnih skupin, ki bodo nastopile na festivalu slovenskih narodnih običajev v Mariboru. Sprejem se bo vršil v soboto, dne 5. avgusta ob 11.30 na glavnem kolodvoru. Narodne noše naj bi se v čim večjem številu udeležile tudi povorke, ki bo po prihodu vlaka krenila z glavnega kolodvora skozi mesto. Želeti bi bilo, da bi bilo tudi čim več obiskovalcev obeh predstav festivala oblečenih v narodne noše. Pripravljalni odbor za prireditev festivala prosi tudi kulturna in narodna društva v Mariboru, da sporočijo gornjo prošnjo svojemu članstvu. Na stadionu SK železničar, kjer se vrši festival bodo blagajne odprte 1 uro pred priče tkom. Vljudno prosimo občinstvo, da pride na stadion pravočasno pred pričetkom ker se pričakuje velik naval na blagajne. V soboto in nedeljo val na I. veliki festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru. Iz Zagorja — Slab sejem. V četrtek je bil v Zagrebu sejem, ki je bil menda eden najslabših. Živine ni bilo: ker je sejem za njo zaprt zaradi živinskih kužnih bolezni, kramarjev je bilo pa tokrat zelo malo, kakor bi slutili, da tudi ljudi ne bo Kmečko prebivalstvo je zaposljeno na polju in pri mlačvi žita. zato ni bilo iz okolice skoraj nobenega obirka — Opozorilo. Davčna uprava v Litiji razglaša, da bo začela izdajat: potrdila o višini davka po 15 avgustu Ta potrdila rabijo vsi starši Dri vpisu svojih otrok v srednje šole. na podlag: katerega se določa višina šolnine za posamezne učence — Propagandno gostovanje v Hrastnika Ob priliki 1501etnice slov gledal umetnosti so se osnovala v Ljubljani takozvana »Propagandna gostovanja« na katerih se bodo uprizarjala iskijučno slov dramatična dela. Tako gostovanje bo danes v Hrast niku z Bevkovo trodejansko komedijo »Partija šaha« v režiji Vala Bratina V igri, ki je vzeta iz današnje modeme družbe nastopajo še: Mira Danilova Maša Slavčeva in Luio Drenovec Inserirajte v nSL Narodu44! halo: Vsi v HALO! gostilno „Triglav14 v Šiški pri novi remizi Točijo se najboljša dalmatinska in štajerska vina. Kuhinja prvovrstna. Jutri koncert! Priporoča se Vinko ^fflli!l!!l^illlliilHt!^llHlai8ll;;l!lii:Il!::il!liilHIli:i!lllllliill!l!!L^!:• 1 LIPSKI JESENSKI SEJEM 1930. ZAČETEK 27. AVGUSTA: 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA — BEOGRAD, KNEZ MIHAJLO V A 33/L IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TONNTES. LJUBLJANA, TYRSEVA 33, TEL. 27-62 JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25, TEL. 20-97 MALI OGLASI posebej. PrekncL izjave 30 par. Za pismene odgovora glede matih oglasov je treba priložiti sna m ho — Popustov si hodnika in v vseh v zalogi prt sever rudolf, ljubljana — marijin trg 2. Kokus tekači barvah v RAzno PO PRIZNANO NIZKIH CRMAB al nabavite najboljša moške obleke, perilo is vsa praktična oblačila prt PRESKERJD, Ljubljana, Sv. Patra cesta 14 l t. MALI OGLASI »Slovenskem Naroda« • Imajo siguren uspeta! 50 PAR fclNTLANJE _ lžuriranje. vezenje zavea perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana«. Gospoavetska c. 12 S. T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G. PICCOLi, Ljubljana, nasproti cNebotićnikac turisti: Predao odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana, Židovska ui. 6. 36/T NAJBOLJŠO M£DlCO ~ dobite v Medarni — Ljubljana, židovska ul. 6. 36/T Obiščite 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od L do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt -Kmetijstvo - Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska po-kušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave Jubilejna gledališka razstava -Skavtska razstava • Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču itd. 6.—6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev! Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje In sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor bi njegovo okolico! Mariborski teden Je najlepša priložnost za obisk nase severne meje! Okasa Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za moške 100 tablet Din £20.— proti povzetju Dobijo se v vseh tekarnan Zastopnik: Lekarna Mr Kot man Miroslav, Beograd — Terazije S Ogl. reg S. Br 5846/39 Tapetiik Sitar 12 VVolfove ulice se je preselil v Selenburgovo uL 4 telefon 28-10 FOTOAM ATERSKA DELA vam izgotavlja najvestneje — Foto-atelje M snel nI Anton, Ljubljana, Tržaška cesta. Isto-tam se sprejme vajenec. 2395 MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče 28° C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904 KLIŠE1E . V.p F I R 1 MS'P 0 7 z KJUk Beseda 50 pat. lave* pnsebei Najmanjši znesek 9 Dir Strojepisni pouk Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od %7. do 8. in od ^8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15 — Največja atrojepisnica! 2160 ^^^mm+m*wmawmmr—' jaassaaasnuša t3BB3=l Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Din OSAMOSVOJI se lahko dama, ki ima veselje do šivanja in vezenja. Potrebna kavcija din 12 000.—. Mesečni zaslužek din 1000 — 1400. Ponudbe pod šifro »September«. 2379 ___________ PR1KROJEV ALGA gornjih delov, dobro izvežba-oega, sprejmem takoj. — Jese, Tržič. 2391 1000 DIN ~~~ rastužite mesečno doma. ako kupite ročni brzopletim! stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Maribor 22/11 PRVORAZREDNA RESTAVRACIJA v sredini Zagreba s največjim in najlepšim vrtom sprejme takoj plačilne natakarice (rajonski sistem 10%). — Potrebna kavcija 3000.— din. Namesče-nje stalno. Nova pivana, Dra-škovičeva 24. 2414 IZRABrTE PRILIKO! Partija prvovrstnih šivalnih strojev, otroških vozičkov, prav poceni naprodaj prt »PROMET« nasproti križanske cerkve. (Rabljene jemljemo v račun.) 2411 PROSIM BLAGO DUtO za službo ali pomoč. Dopise na upravo Naroda pod »Iskrena hvaležnost«. 2415 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA lepa tzčisčena. dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, židovska ul 6. 36/1 4 HRUŠKE vsakovrstne namizne nudi po 150 din 2 ur man, Krško. 2392 POSEST Beseda 50 par. davefc posebej. Nalmanisi znesek 8 Din TRGOVCI! Ugodna prilika za nakup trgovske hiše v industrijskem kraju. Pojasnila B. Mitrovlč, Maribor. Masarvkova cesta. 62/M. VEC STAVBNIH PARCEL laprodaj skupno ali posamezno. Ižanska cesta 24. 2406 KMEČKO POSESTVO obstoječe iz zidane hiše, gospodarskega poslopja in okoli 6 oralov prvovrstne zemlje med Brežicami in Catežkimi toplicami ugodno prodam. Polzve se pri Rarohj Zorku, Trnje 17, p. Brežice. 2417 Beseda 1.— Din. isvek posebe. Najmanjši znww l* Oba STANOVANJE sobe in kuhinje z vrtom, prijazno, solnčno, se odda mirni stranki za 150 din med postajo in aerodromom. Dev. Marija v Polju 97. 2416 KAPITAL POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje Dolensek. Radeče-Podkraj. Priložite znamke. 2413 Gostilna „Ražem" na Žabjaku — telefon 28-57 nudi svojim gostom vse najboljše pijače in jedače. Ker je že skoro 20 let znana kot prva primorska gostilna, ki je svoje goste vedno popolnoma zadovoljila, zato pridite tudi Vi enkrat, in zadovoljni se boste vedno povrnili. Okras doma — lepo pohištvo izdeluje Anton Kos strojno mizarstvo KRANJ - KLANC Zaloga in stalna razstava pohištva: Kranj, Jezerska c. 16 Nogavice vseh vrst, galanterija, brivske potrebščine, dežniki, torbice, milo, papir, igrače itd. Slavan Ribaric Maribor, Aleksandrova c. $9 Banč. kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje: hranilne knjižice bank in hranilnic; vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, deklice Itd. valute vseh drŽav. Prodaja srečk državne razredne loterije. Obiščite slaščičarno ,Konffizerija' v Prešernovi ulici 2 Priporočam vse vrste svežih slaščic ter dnevno sveži sladoled Za obilen obisk se priporoča T. TOMOVIĆ, Maribor KOLESA Pri nakupu zahtevajte povsod samo original svetovno znane znamke, kakor VVaffenrad, Diirkopp, Triumph, Mifa, Excel-sior. — Zastopnik za Jugoslavijo: TRIBUNA F. BATJEL, LJubljana, Karlovska c. št. 4. — Podružnica Maribor, Aleksandrova 26. Potovalne kovčege aktovke vseh vrst, ročne torbice, denarnice v najboljši izdelavi in vse, kar spada med usnjene izdelke, kakor jermen je, pasovi vseh vrst in v vseh barvah, Vam nudi v solidni izdelavi in po nizkih cenah tvrdka IVAN KRAVOS Aleksandrova 1 j — telefon 22-07 NENAVADNO TENKA, kljub temu zajamčeno zanesljiva! Imitacije energično gre sa Vase zdravje! NAJBOLJŠA SADUSKA IEVUA |i NAŠ VAL Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran H Za upravo in *u*f c*ru del usta Oton Chraftot U Vsi v Ljubljani