ltkšj» TMk dss rs**n sobot, ia pniMikoir. dtilT Sotardajn. Sundnji and Holidavs. PROSVETA « GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE f HrrdnlAki ln tiprandlkl prostori t J8657 South LawndaU krt. Office of Publlcatlont 2M7 South Lavndal« A v«. Ttlophont, RockwtU 4»04 JJTO-VEAR XXXL Orna liiU Jo $0.00 ---Juurr 1«. IMS. at tka post-otft« t CSio—a. UliMtta. U4tr U« Aot ol Coagtm* of Mar«* I. lit*. CHICAGO, ILU, TOREK, 22. MARCA (MARCH 22), 1938 Bubocrlption »«.00 Yearlj STKV.—NUMI1ER 57 Acceptanco for mailing at apecial rate of poitage prorided tgr to Mctlon 1108, Act of Oct S, 1917, aathorlsod on Jnno 14, 191t. : -—--r- ■ ......- - ----- - - ------ - - _ _ ________.T...- ~ r _____-------- ...» . ■ —--------------- 1--—-^-^■■■■■■i Francoski radikalci zahtevajo intervencijo v prilog Španiji Mja levičarskega krila socialistične stranke je pozval premierja Bluma, naj odredi vojaško okupacijo otoka Minorka in španske cone v Maroku, baze fašističnih upornikov. Cez dva tisoč civilistov Ubitih in ranjenih v letalskih napadih na Barcelono Pariz 21. marca. — Socialisti, .omunisti in vse druge levičarje grupe so začele pritiskati na ministrskega predsednika Leona Huma in zunanjega ministra ►aul-Boncourja, naj Francija priskoči na pomoč španski ljud-iki vladi. Slednji je obljubil, da io vprašanje intervencije prišlo ia dnevni red jutri na seji od-eka za zunanje zadeve. O temi 0 razprava tudi v nižji zborni- 1 in potem bo vlada naznanila, akšno stališče bo zavzela nar ram lojalistični Španiji. Zunanji minister je namignil o sožnosti intervencije, ko je iz-avil, da se zaveda dejstva, da j vojaška intervencija v Špa-iji lahko izzvala svetovno voj-o, zaeno pa je naglasil, da bo rbno pretehtal vse okolnosti in otem objavil zaključek. Kampanja, da Francija podre lojalistično Španijo, da se lahko branila ne samo pred Cističnimi uporniki, temveč odila vojno tudi proti četam, ki i Italija in Nemčija pošiljata Španijo, je zavzela velik obseg, } sta poslanika španske in ru- lojalisti ustavili prodira-'' fašiatirne armade proti Sre-^mskemu morju pri Alcanizi. m, ko so fašisti zavzeli me-' " se lojalisti umak-['« ns drugo obrambno črto, ki r«teza od Candese do Moret-1T1 i« dolga okrog 50 milj. K»r«lona. Španija, 21. marca. o Jih vrgli fašistič-*lri v zadnjih napadih na J"1, »o ubile 815 civilnih '"'V^ev in ranile 1300» dru-R"«*vslci š« vedno iščejo M razvalinami hiš in vse bo število žrtev vlado, da mora posvetiti večjo pažnjo sudetskim Nemcem, če se hoče izogniti slični usodi kot je zadela Avstrijo. Uradni krogi kakor nacijski tfsk namigujejo, da bodo naciji v Češkoslovaški odklonili ponudbo češke vlade glede proporčne reprezentacije v pokrajinskih vladah. Vzlic besni gonji v nacijskem tisku je nemški zunanji urad ponovno zanikal poročila, da namerava Hitler podjarmiti nemške distrikte v Češkoslovaški. Zunanji urad pravi, da hoče Nemčija mir, da uveljavi reforme, ki jih ima v načrtu, v Avstriji. Domače vesti Rojak ae upira deportaciji Chicago. — Vincent Zupančič iz Oglesbyja, 111., je bil v soboto zaslišan pred federalnim sodnikom Barnesom po odloku imi-gracijskega oddelka, ki zahteva deportacijo Zupančiča v Jugoslavijo. Zupančič, ki je nedržav-ljan, je obtožen, da je izvršil zločinsko dejanje še v stari domovini predno se je naselil v Združenih državah. V nekem prepiru v gostilni v Celju je u-bil človeka in potem je presedel štiri leta v zaporu zaradi uboja. Po prestani kazni leta 1907 je odšel v Ameriko. Zupančič pravi v svojem ugovoru, da nase-ljenski zakon iz leta 1917, ki po- Bivši avstrijski minister se ustrelil Zidje morajo pometati dunajske ceste Dunaj, 21. marca. — Odo Neu-stacdter-Stuermer, minister javne blaginje v kabinetu kancelarja Dollfussa, ki je bil umorjen v nacijskem puču I. 1934, si je končal življenje v svojem stanovanju, v katerem je bil jetnik. On je omenjenega leta stražil u-rad kancelarja in zapretil, da bo vsak, ki bi skušal udreti v urad, ustreljen. Baron Kari Karwin-sky, ki je bil justični minister v Dollfussovl vlad L je bil aretiran. Nacijske napjulalne čete so mobilizirale več sto Židov za pometanje in čiščenje dunajskih cest. Med temi j^ tudi več žensk. Druga vest se glasi, da so bili Desider Friedmenn, vodja dunajskih Židov in predsednik "židovske občine", ter dva podpredsednika aretirani. Naciji so za- stavlja "moral turpitude" kot1 Pr,i tudi vellko levilo židovskih vzrok za odklonitev priseljenca,' sinagog. ne velja za nazaj. Sodnik je od-! Nacijske avtoritete so nazna-ložil nadaljnje zaslišanje na 9. nile, da bodo zahtevale odškod-aprila, med tem pa Vincent Zu- nino 0(* barona Louisa Rothschil-pančič ostane v čikaških okraj- da. predsednika finančne hiše, ki ih. di nara- V> fašistični letalci hirali druga španska ob-- med temi Tarrago- v lana Reus, : r>s)j» " navalili " *bfle pet oseb la Poljska armada proslavlja zmago Obnova protižidovskih izgredov v Varšavi Varšava, Poljska, 21. marca. — Poljske vojaške čete so včeraj paradirale po ulicah Vilne, bivšega glavnega mesta Litvin-ske, kamor so bile poslane zadnji teden, ko je izgledalo, da »ki izbruhnila vojna med Poljsko in Litvinsko. Vojna je bila odvr-njena, ko je Litvinska po kratkem obotavljanju kapitulirala in naznanila, da bo ugodila vsem zahtevam poljske vlade. Novi protižidovski izgredi so včeraj izbruhnili v Varšavi, ki pa niso zahtevali toliko žrtev kot zadnjo soboto, v katerih sta bila dva Žida ubita in čez sto ranjenih. V akcijo je bila pozvana policija in je razpršila izgredni-ke. Mod onimi, ki so jih izgred niki napadli zadnjo soboto, je bil tudi W. M. Blske, smeriški pod-konzul v Varšavi. On je bil tarča steklenic in gnilih jajec, ko se je pokazal na balkonu svojega u-rada. Poljska vlada je včeraj nazna nila. da bo odpoklicala čete, katere je poslala v obmejne kraje zadnji teden. Večja vojaška posadka bo ostala le v Vilni, biv šem glavnem mestu Litvinake, katerega so Poljaki okupiral pred osemnajstimi leti. nih zaporih. Nov grob v Kanaa.su Frontenac, Kans. — Dne 18. marca je umrl Alojz Slapšak, star 59 let in rojen v Pijavcih pri Krškem. Bil je član društva 27 SNPJ od leta 1905. Tu zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, tretjo hčer pa nekje v Illinoi-su. Operacija članice Barton, O. — Rose Skof, članica društva 562 SNPJ, je biiu 16. -t. mr'operirana na vnetem slepiču v General Ohio Hospita-lu v Wheelingu, W. Va. Člani in Članice ji žele hitrega okrevanja. Nov grob v starem kraju Warren, O. — Frank Pavlin, član društva 321 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je na Žalostni gori pri Mokronogu dne 22. febr. umrl njegov oče Franc Pavlin v starosti 86 let. V Ameriki zapušča sina, v stari domovini pa hčer. Clevelandake novice Cleveland. — V bolnišnici je umrl Jos. Tomšič, star 51 let. Tu zapušča ženo in štiri otroke. — Iz stare domovine sta se zadnjo dni priselila Ivanka Zore iz Ljubljane in Alojzij Petelin nosi njegovo ime, kateri je obtožen odgovornosti za polom Kre-ditanstalta, največje dunajske banke. Ta je propadla 1. 1931. Bankir je bil arejtiran in odveden v zapor, ko so Raciji strmoglavili Schuschniggovo vlado. --T- U ni jaha raketirja obsojena v zapor Cleveland. —j John McGee in Donald A. Canipbell, uradnika unije težakov it glazirjev, sta bila obsojena od efiega -do pet let zapora radi izsiljevanja denarja od trgovcev in delodajalcev. Dva druga delavska raketirja, Harry Wayne od mu-sarske unije in Harry Barring-ton od tesarske unije, sta bila pa že prej obsojena radi izsiljevanja. Pod siično obtožbo je še več drugih unJjskih raketirjev. Sodnijsko čiščenju unij je že dalj časa na dnevnem rodu v Cleveludnu. Prizadete unije spu-dajo vse k ADF. JAPONCI ZASEDLI VAŽNO Kl-TAJSK0MEST0 Cez 30,000 Kitajcev in Japoncev padlo v bitkah OKUPACIJA PREMOGOVNEGA POLJA Sanghaj, 21. marca. — Japonske vojaške kolone so včeraj zasedle mesto Hančvang ob Velikem prekopu in zdaj prodirajo proti Sučovu, važnemu križišču Tientsin-Pukov železnice na centralni fronti. Prve japonska čete so oddaljene od tega mesta samo 27 milj. Ako bodo okupirale Sučov, bodo imele popolno kontrolo nad vso severno Kitajsko in ozemljem v dolini ob reki Jangtse. Japonska ofenziva na centralni fronti se je pričela pred enim tednom in v bitkah, ki so se vršile v tem času, sta obe strani utrpeli velike izgube. V Sanghaj dospela poročila se glasijo, da znašajo izgube čez 30,000 ubitih in ranjenih. Japonski letalci so uprizorili pet napadov na Sučov v soboto in nedeljo. Bombe, ki so jih vrgli, so porušile več poslopij in u-bile veliko število civilnih prebivalcev. V drugem navalu na mesto Singtse, ki leži ob jezeru Po-,iang, so bombe japonskih letalcev razdejale kitajsko vojaško akademijo. Japonska armada 150,000 mož je pričela z ofenzivo tudi v juž nem delu province Šantung, kjer je koncentrirana kitajska arma-da 250,000 moŽ."V 'včorgjllfjf tflt-ki, ki se Je vršilu 60 milj zapad-no od Pengpuja, jo po kitajskem Izročilu padlo čez 5000 Jafion-cev. Japonci so prejšnji dan zasedli bogato premogovno polje v distriktu Tsačovangu, ki je oddaljen od Nankinga okrog 1 HO milj. Jezera pri Preserju, ki se nastani v Akronu, O. — Zadnjo nedeljo, je bila v SND prvič igrana nova socialna dramu Etbina Kristana "Gospodar". Kristan iz1 je igro vodil in tudi igral v njej. Kennedy kandidat za governerja v Pa. Program socialnih in političnih reform N objavljen Lov na ipione v Fran-ciji; pet aretiranih Pariz, 21. marca. — Pet oseb, med temi ena ženska, je bilo včeraj aretiranih na obtožbo špionaže in da so nameravale izročiti načrte francoskih utrdb in mobilizacije neki tuji državi, Jcan Battide, francoski vojak, jo po aretaciji priznal, da je bil v službi tuje države kot Špion. Harriaburg, Pa. — (FP) — Podgoverner Thomas Kennedy, ki je tudi tajnik-blagajnik rudarske unije UWA, je naznanil, da jo kandidat za governerja Pennaylvanije. V svojem naznanilu pravi, da se je odzval apelu delavskih organizacij in nekaterih voditeljev demokratske stranke, ki so proti Charlesu A. Jonesu iz Pittsburgha, katerega je odbor demokratsko stranke izbral za governerskega kandidata. Kennedy v svojem naznanilu biča demokratsko politike, ki so popolnoma ignorirali organizirane delavce, ko so sestavljali listo kandidatov za državne u-rade. S tem so pokazali, da so pozabili, da so delavci pomagali poraziti republikansko mašino v Pennsylvaniji pred štirimi leti. On pričakuje, da ga bodo podpirale v volilni kampanji vse delavske organizacije, unije Odbora za industrijsko organizacijo in Ameriške delavske federacije, čeprav je Willlam Green, predsednik ADF, nedavno obsodil politične aktivnosti delavskih organizacij. • \ Kennedyjevi protikandidati so Jones, Charles J. Margiottl, državni Justični Ujnik, in William N. McNair, bivši župan v Pittsburgh u. Dokaz, da bo Kennedy-ja podpiral zvezni senator Joseph F. Guffey, je naznanilo, du je bil Edward N. Jones, senator jeva daana roka, izbran za direktorja KonnedyJeve volilne kampanje. Izjava, v kateri je Kennedy naznanil svojo kandidaturo za governerja, vsebuje tudi program dalekosežnih socialnih In političnih reform. Ta uključuje načrte ekonomsko zaščite, pomoč farmarjem in brezposelnim. Senator Guffoy Je dejal, ko je naznanil, da bo (»odpiral Ken n»dyja, da demokratska stranku ne more zmagati, ako Ji organi zirani dolavcl odrečejo pod(H>ro. Nominacijske volitve so btnlo vršile v Pennsylvaniji 12. maja. PROTIDELAVSKA KAMPANJA V LOS ANGELESU Vsa reakcija se združila proti unijam O D M E V~RAZKOLA MED DELAVCI Drutba prenehala z obratom; 2000 delavcev na cesti LaradOi Tex. — Texas Mining & Smelting Co. Je prenehala z obratom in vrgla na cesto okrog 2000 delavcev. H. P. Anderson, njen predsednik, Je navedel za vzrok nižje plače pri kon k ure nč nih podjetjih v tem kraju. Druž ba je bila tirana pred zvezni do lavski odbor, ker se noče |»ogaJa ti z rudarsko unijo Mine, Mili A Bmelter VVorkers In kt«r Je za-branjevala delavcem organiziranje, i Senca brezposelnosti ae daljše. (Narisal Jerger.) Perujska vlada pretr gala zveze s Španijo Llma, Peru, 21. marca, — Ko munike, ki ga Je objavil zunanj minister, se giasi, da Je perujska vlada pretrgala diplomatske od nošajs z lojalistično S|mnijo Vzrok Je, ker ni hotela španska vlada Izpustiti Iz ječe |»erujakih državljanov, ki m, bili aretiran v maju preteklega leta, ko Je po-licija navalila na perujski kon zulat v Madridu. Amerika ne prizna nacijske oku pacije Avstrije Wa*hington, D. C., 21 marca, i — Aneksljs Avstrije po Nemčiji m« bo še uradno priznana v Wa shingtonu. Tako je Izjavil držav ni tajnik Hull. Po njogovi izjav hoče Amerika videti, kakšna u činke bo imel nacijski puč v Av ! atriji na svetovni mir. Lom Angclct*. — "Smrt dave-beekismu" je najnovejša parola "openšaparskih" podjetnikov in druge reakcije, ki se je pod vodstvom Harryja Chandlerja, izda-atelja tukajšnjega lista Los Angeles Timesa, združila v veki kampanji proti unijam. Dave Beck je car vozniške u-nije na severozapadni obali in Greenov vodja v boju proti CIO. , ezo tukajšnje reakcije al je nakopal na glavo, ker je pričel s energično kampanjo za organiziranje voznikov. Heck je na zelo slabem glasu v delavskem gibanju in tudi v javnosti, ker jo absoluten car svojo unijo. Nu krmilu se vzdržuje s pomočjo "goril", katerih so poslužuje tudi v boju proti unijam CIO. "Becki-zem" ali "davebeekizem" je beseda, ki pomeni vss, kar jo gnl-ega v unijskem gibanju. S to parolo se J« zdaj tukajšnja reakcija vrgla v boj proti vsemu delavskemu gibanju. Ost te kampanje pa jo obrnjena proti unijam ADF. Chandlorjev Times zliva dnevno gollde gnojnice na delavsko gibanje. Los Angeles Timesu se j« pridružilo ;udi Hearstovo in drugo časopisje, i>o radiu pa vsako (»poldne grme gromovnlkl. Ta antlsnljsks kampanja sllčl povsem kampanji, ki se Je pred svetovno vojno isclmlla v znani McNamarovi aferi. In kakor prejšnji, tudi sedanji kampanji načeluje Harry Ghandler. Za to gonjo si je reakcija ustanovila tudi verigo meščanskih organiza-cilj, med njimi tudi par Ženskih ln jih poslala v M "sa obramls) domov," "ameriških Institucij" in "protekcljo gospodinj". Ena teh organizacij — "VVomen of the Pacific"—Jo napovedala boj-kotno akcijo trgovcem, ki prodajajo po unijskih delavcih izdelano blago. "Openšaparjsm" Jo zelo prav prišel tudi razkol v delavskem gibanju. Dokler nista l«wls in lirophy Izročila CIO na zapadnl <»lmli v roke f!arryju Hrldgesu in komunistični stranki, Js med unijami CIO in ADF vladala harmonija. toda s svojo taktiko absolutne dominacije so komunisti odtujili progresivne unija ADF In jih jsignall v opozicijo proti CIO. Upor proti njih taktiki pa jr opažati tudi med Članstvom CIO, predvsem v kavčukarskl u-ulji, ki mogoče odstopi od centralnega sveta CIO, ker ga do-minirajo komunisti, Anglija in Franci ja protestirata proti pobijanju civilistov London, 21. marca. — Anglija in Francija sta |a>slall oster protest španskemu fašističnemu reilmu proti (»obljaiiju civilnih prebivalcev v Barceloni v letalskih napadih. Anglija pravi v svojem protestu, da so ti napadi kršenje načel mod narodnega prava. Včeraj so sa v Ianiji. Nesreča na reki za- htevala sedem krte v VVilhamsport, Pa„ 21. marca. — Proslava na reki Suaquehan-ni se Je končala s tragedijo, ko se Je razbil splav, na katerem se Je vozilo 48 ljudi, ko Je trčil ob mostni steber. Sedem oseb Js u-tonilo v nesreči, dvajset drugih, med temi več žensk, pa je bilo ranjenih. PROSVETA THE KNLIGHTEN1IBHT •UMLO m umiMA SLOI pOOrOKMB JKUMOVB mt amd kr tha Sta*«« _______ ___4rUr* llina dlun) to M ~ M M - UU. - £ ta CtMM »'.M * m* tau. - r- Mai • * ..... __ mtai f«r UM U«luS St*to* («« |ui pm ,m*. Ckiammo »M Cta«« »TJ* P« MM. fcnin mmmUtm r« ___ mm 4m0m*on.~Uokom^ I« u tnUM> Hok)*l hurmrmm t«tata« 1 IS^IiT ^.ItataU. ta . »ta4«i«. ta ta »citatu _ M,,,.,tata M ______ rM« «a agrmamamtltoMSST«* oattaaa Mi ■■«Tff-i*~' artiel^ m HI mat m nuri«. uu.«r MKttM-ripM Mtal aa .turM«. »Ur*. »«■—. »U.. k* i*»rM* to >n"f-T wta» •••o-s«^ aaU+Mrm-m4 aa4 K««H NMUI M »M, IM »« * « PBOHVKTA mr-N ta Ut«w* IKKS or TSB rBI>SBAT»D Glasovi iz naselbin u«tovu hmI, ••• ta « u« iitaM »^taki* Praktična politika! Prosveta je prejela iz Clevelanda vest, ki se glasi, da so pred nekaj dnevi tamkaj zborovali zastopniki krajevnih delavskih unij in drugih delavskih organizacij" glede delavskih političnih aktivnosti. Navzočih je bilo 152 delegatov, ki so zastopali 75 unij in drugih skupin. Na dnevnem redu je bilo vprašanje^kaldno - » Zanimive beležke politično taktiko naj zavzame delavstvo v Cle velandu. Robert Parker, bivši tajnik socialistične stranke v okraju Cuyahogi, je predložil resolucijo za ustanovitev samostojne delavske stranke. Parker je naglašal načelo, da morajo delavci voditi nsodviano akcijo, ne pa zanašati se na bosse, s katerimi so v neprestani borbi na industrijski fronti. Proti Parkerjevl resoluciji je naodločneje nastopil Andrew Onda, komunistični kandidat za councilmana v 30. wardi v Clevelandu pri zadnjih mestnih volitvah, ki je poudarjal "praktično politiko", to Je "enotno fronto vseh anti-fašistov", republikancev, demokratov, socialistov in komunistov. V tem tonu so grmeli tudi drugi, pred vsem voditelji lokalnih unij CIO. Vsi ti so se navduševali za "praktično politiko" — to se pravi, da se delavci zgrnejo okoli kandidatov na listah starih strank, od katerih si največ obetajo, nakar morajo okupirati dotič-ne stranke z direktno akcijo na polju "praktične politike." Večina delegatov je prisluhnila zagovornikom "praktične politike", zavrgla je Parkerjevo resolucijo za ustanovitev samostojne delavske stranke in sprejela sklep, da se v okraju Cuya-hogf ustanovi stalna Nestrankarska delavska liga v okviru katere bodo unije CIO, komuni-atični klubi in druge delavske skupine odslej vodile delavsko politiko z "antifašističnimi" demokrati in republikanci vred. Naš poročevalec pristavlju: "Kakor vse kaše, je moderna delavska politična taktika od sedaj — okupiranje republikanske in demokratske stranke"! Na enak način so razni lokalni voditelji unij CIO in razni "antifašisti" aktivni tudi v Chicagu. Krik za samostojno delavsko stranko, ki je še lani tako odmeval, je utihnil in zdaj je treba, da vsi delavci derejo v talsira demokratov in republikancev! Oče Nestrankarske — pravilno po naše Nad-strankarske, ker hoče stati nad strankami — delavske lige je John L. I Je z«d»Je vabilo. Nu svi- stll in se napotil v avet s trebu- denJl'! hom za kruhom. Na Jesenicah *>ank I,arb,č» r>3- ju, kateri bi "poklinal" fašiste med Hrvati in Slovenci. Samo ta dva nepridiprava sta kriva, da ne gre s kolektami tako gladko. V naši slovanski državi či stljo stare bolj še vike, ne potrebujejo več. Njih mesta bo zavzela nova generacija, ki je izšolana v Stalinovi "demokraciji", Jože Stalin pa bo posta ruski papež, ako še ni. Tako gre pa nič drugače. In tako bo mu-žek rešen vsega gorja. Amen. Kdor vse to študira, se nič ne čudi, da so vse umobolnice premajhne. V Pueblu jih morajo vsako leto dozidavati. Jaz upam, da se bo proletariat enkrat zbu dil in obračunal z Mojzesi, ki se danes pojavljajo širom sveta. Končno povabim vse naše člane in članice v Pueblo dne 17. aprila, ko bo med nami gl. tajnik Fred Vider. On bo imel tukaj dva govora, popoldne ob 2. uri bo na shodu govoril v angleščini, zvečer pa za starejše člane in vse Slovence. O drugih točkah programa bo še poročano. Frank Boltezar, 21. i it«i f n .** k ♦ zapisnik prvega mladfhakega zbora "Slavčki" v Clevelandu in po pjem kot temeljni dokument o končnoveljavno poročamo. Dne 30. junija 1934 smo či-tali prvi dopis v obeh lokalnih časopisih o mladinskih zborih iz pod peresa mr. L. Semeta. V .em dopisu omenja potrebo mladinskih zborov. Kmalu potem, 9. julija, smo čitali zopet dopis, katerem mr. L. Seme poroča in pojasnuje o uatanovitvah ml. »borov. Na 14. julija je A D. prinesla uredniški članek glede mladinskih zborov, ki idejo mr. Semeta močno podpira. Dne 25. julija amo Čitali v obeh lokalnih časopisih, da mr. Seme vabi vse dečke in deklice, ki imajo veselje do petja, da ae priglaaijo 5. avguata. V pondeljek 6. avgusta se je le vršila vaja prvega mladinakega zbora v Clevelandu pri mr. Semetu. Dne 9. avgusta poroča mr. Seme o uspehu prvih vaj in ae pohvalno izraža o mladih glaaovih. Dne 11. avgusta poroča, da je izbral ime mladinskega zbora in sicer "Slavčki". Tako je bil uatanov-ljen v Clevelandu prvi obstoječi mladinski pevski zbor, katerega ustanovitelj je mr. LouiB Seme Ako nam bo mogoče dobiti točne podatke, bomo prihodnjič poročali o ustanovitvi drugih ►rov. John Terlep, predsednik, Ančka Traven, tajnica, Joseph Žele blagajnik. me je pa čakalo majhno razočaranje. Res, da je prijetno slišati slovenski jezik, toda Slovenec gor ali dol, cariniki so ml vzeli 18 dobrih cigar, ki mi jih je dal Birk ml. v Clevelandu, da jih po-nesem njegovemu očetu. Pustili so mi jih samo šest. Druge nezgode ni bilo. Gorenjska je prav tako lepa kot Švica. S snegom pokrite gore segajo skoro do neba. Zrak je čist, pokrajine lepe, bele hišice, prijazno vabeče. Vsa dežela Je kakor en sam zemeljski raj. Na gorenjskih postajah je tudi | videti turiste — smučarje. Končno se pokaže naša liela Ljubljana! Težko mi je opisati, kako mi Je bilo pri srcu, ko sem se po 24 letih sestal s svojo ženo in otroci. Takrat, ko sva se z ženo ločila, sva bila oba šc mlada, sedaj pa sva oba v letih, toda zato ni bila najina sreča nič manjša. In moji otroci so me Čakali na ljubljanski inista-Ji! Anica Ae hodila ni, ko sem zapustil domovino, sedaj p* sem pred seboj zagledal mlado damo. Ludvik, moj drugi ain, je bil šele v četrti gimnaaljl, ko sem še od doma. sedaj pa Je stal pred menoj višji Jugoslovanski častnik, po šartl major. Mirko, moL čktrtl sin. je bil tudi na postaji. Resen mož. po poklicu trgovec. Ko sem se imzdravljal s svojo druftino, se ml zdelo, da še nekoga manjka. "Kje pa je Dolfi sem vprašal. "On te (»a ča ka doma." so mi odgovorili. Dolfi je moj najmlajši ain. Na postajo sta me prišla pozdravit tudi slikar Božidar Ja-kac in Biftič. ki se je pred krat kim vrnil la Amerike v domovino. V Ljubljani se nismo dolgo mudili, kajti vsi smo želeli, da O avetovnih in naših dogodkih Pueblo, Colo. — Svetovni dogodki se tako naglo vrste, da jim dlovek komaj sledi. Hitler v Nemčiji, Mussolini v Italiji, Jarbič v Clevelandu, Garden in Molek v Chicagu, Naprej v Pittsburghu. Kaj vse se dogaja v naši slovanski državi, se ne sme kritično omenjati, ker je vse napredno. Hitler je Mojzes, ki Mladinski pevski zbori Cleveiand. — Naš namen je, da opozorimo cenjeno javnost, da priredijo Združeni mladinski pevski zbori svoj veliki koncert dne 18. septembra t. 1. Apeliramo obenem na vsa pevska in podporna društva in ostale skupine, da ne bi prirejali na zgoraj omenjeni dan svojih prireditev da tako ostane to dan naše mla dine. Ker mludinski zbori stopajo v četrtem letu po zasnovani poti si je glavni odbor zadal nalogo da opiše pričetek prvega zbora kateremu so potem ne v velikih presledkih sledili drugi zbori To pa iz razloga, ker se do sedaj ni še o tem pisalo in pa ker gotovi poročevalci o našem mla dem kulturnem pokretu ali ve-doma ali nevedoma poročajo nepravilno. Vse datume in razvoj belež mr^i ■fa ' • V^a:* O delu hi združitvi Sygan, Pa.—Tudi pri nas pri tiska depresija, kakor po drugih krajih. Dela je vse premalo in preveč delavcev. Parkrat je bi lo že poročano, da je tukajšnj rov pričel obratovati, toda kaj pomaga, če pa dela ne dobiš JCompanija uposluje zunanje judi, ker so bolj pohlevni, tu kajšnji brezposelni rudarji pa hodijo za delom do drugih ro vov. Mora že tako biti, dobiš odgovor na vprašanje. Na prošli seji federacije SN PJ za zapadno Penno, ki se je vršila v Pittsburghu četrto nedeljo v januarju, je bilo več važ nih vprašanj, med njimi tudi vprašanje združenja naših jed not in zvez. Razprava je bila da se to vprašanje zopet oživ med članstvom podpornih orga nizacij. Priporočalo ae je, naj vsaka federacija o tem razprav lja, to je naša in federacija dru štev SSPZ. Vsaka federacija naj bi tudi izvolila odbor, ki bi se sestala in skupaj sestavila pri poročilo članstvu. Vsaka jedno ta ima seveda svoja pravila, ki naj bi služila za podlago. Jaz priporočam, da bi se o tem oglasil še kdo drugi. Jaz sem že slišal kritiko, da federacije prevzamejo naloge, store pa ničesar v prid Članstvu. Torej brez kr tike, brez argumentov in brez sodelovanja stvar ne bo nika mor prišla. Za dobro stvar se je treba povsod žrtvovati, da se nekaj doseže. Torej želel bi, da bi o tem spregovoril še kdo dru gi, ki ima kakšne stike. Raz prave o tem predmetu ne morejo škodovati. Možno je, da bo prišel čas, ko bo članstvo zopet pričelo misliti na združenje. IiOcenz Kaucic. H Me v llarreloni v plamenih, jih vrgli fašistični letaki. Ogenj ao povzročile bombe, ki so mi in p,«. V TOREK' 22 MAP^ ' Tedenski odmevi Anton Garden Odgovor na kritiko Br. Louia Kužnik iz Waukegana me J€ ^ nji torek v Prosveti dobro prijel, 4,ker n dim nobene razlike v diktaturi, pa naj W * letarska ali pa fašistična." Vzrok je, ker tiziram politične dogodke v Rusiji in oUokJ Stalinov terorizem. ® Louis, nobene "zamere", če kritiziraš- fiJ den vsako pošteno kritiko lahko prenese in tU nezmotljiv ni. Poleg tega pa imamo v (JI kratični organizaciji vsi enake pravice i^l dolžnosti, br. Garden kot br. Kužnik. Br. Kužnik mi zameri, "ker mečem vae v a j koš," proletarsko kot fašistično diktaturo 2 bi hinavec, če bi temu pritrdil; on mi hoče vs poriniti po goltancu kakor sem pripravljen 3 goltniti. Vseh diktatur ne mečem v en U kakor tudi ne vseh demokracij. Med proleS ako diktaturo, o kakršni je govoril Kari Man po pariški komuni, in med fašistično ter sta. llnovo diktaturo je velika razlika, kakor jetui velika razlika med kapitalistično in delavski demokracijo. Resnica pa je, da v pVaksi ne vidim nobJ razlike med totalitarno fašistično in totalfa. no 8talinovo diktaturo, kakor tudi ne nobeni razlike med tipičnim današnjim "komunistoo* in fašistom. Oba — in obe diktaturi — m trata poštenost za "burzvažno čednost"; oba a oklepata jezuitskega načela, da vsako »redgt* opravičuje cilj. Po tem načelu lahko siriS naj. večje laži, se poslužuješ največjega zavajanji in lopovščin za dosego nekakšnega "cilja", k prav tukaj sta sr fašizem in rtwke Dopolnitev poročila Beilingham, Wash. — V Prosveti z dne U. marca čitam Domačih vesteh" pod "Se nekaj novic iz starega kraja": "Mar ko Vraničar je prejel vest od svojega brata Iz Slamne vasi pr Metliki v Beli Krajini, da je pred kratkim imel dvojno svatbo v svoji hiši. Oženil se je njegov sin France in istega dne se je omožila hči Marija. Sinova nevesta je Bajukova iz Pri-mostka in hčerin ženin je Gornik iz Metlike." Ta Gornik je moj sin Gustav in on je edini, ki je ostal na domačiji. žena mi je lansko leto umrla maja meseca in ta mlajši sin je pa tukaj v Ameriki že 9 let. ' Od sina sem dobil pismo, da se je oženil 21. februarja. Torej sva postala z Vraničarjem sorodnika, pa se nič ne poznava. Razume ae, da sem sinu poslal lep dar. Sin je star 28 let. George Gornik. 498. A1I štete Mladinski Ust svojem« prijatelj« aH sarstalk« t femertae? Te je edini dar trajne uwimrti ki eem ? t.i_ I wrw"n« munizem" najbolj sorodna. Delavstvo mon to načelo odločno odklanjati, ker ta pot ne vol k napredku človeštva in v družbo socialne ii ekonomske pravičnosti, marveč še v večje sod alno in moralno blato. Vem, da sem zopet dregnil v sršenovo gn» do na obeh straneh, pri oboževalcih Stalinova, ga režima kakor tudi pri načelnih nasprotniki vsake diktature, tudi proletarske. Jaz bese! "proletarska diktatura" rabim v smislu Ma. xove razlage, to je demokratična vlada delu. cev, za delavce in po delavcih, ki bo v prehoi nji dobi morala rabiti tudi silo za svojo last« obrambo in za zatrenje svojih razrednih » vražnikov, kapitalistične buržvazije. Pravi, delavsko demokracijo bo človeštvo dobilo kk z odpravo razredne družbe. Iz te definicije je razvidno, da v Rusiji a vlada nobena "proletarska diktatura" — dana veliko manj kakor prva leta boljševiške reva lucije. Stalin lahko še bolj blufa ruske delam in svoje pristaše v drugih državah, da v Rusiji vlada "socializem in tisočkrat večja demokit cija kakor kje drugje na svetu," toda s temi bo prevaril nikogar, ki ima vsaj osnovnep^ me o socializmu in demokraciji. Boljševiška vlada se res imenuje "delavsti (v luči moskovskih procesov zanika to več a več ljudi, ki so bili nekdaj njeni dobri priata ši). Toda v tej "delavski vladi" nima dtkt stvo absolutno nobene besede pri dolotmi državnih smernic. Ta monopol si že od iM ka lasti komunistična stranka, ki v imel proletariata faktično izvaja diktaturo tudi bi — proletariatom. Toda Jože Stalin je 4el I par korakov dalj in sam sebi prisvojil ta m nopol. Danes je komunistična stranka in spH vsa kominterna faktično le Stalinovo orodji nad njo in nad Rusijo izvaja prav tako aba lutistično diktaturo kakor Hitler nad naciji stranko in Nemčijo, ali pa Mussolini nsd s« stranko in Italijo. Kar reče in stori "Kuehr* je sveto, pribito. Kdor se mu ne pokori tli sumljivo podvomi v njegovo nezmotljivost, kmalu v pesteh GPU, nakar slede "izpov moskovski procesi in vse ostalo. "Ovd pes" kolje lastno čredo in posnema volka! Mar je to "delavska vlada", "prol« diktatura," ali "največja demokracija" naj tu?!!! Človek bi lahko rekel: kakšne lopov se dogajajo v imenu "demokracije", "deli« vlade" in "proletarske diktature"! Verjamem, da bi trockisti najbrže ne vi dosti ali pa nič drugače kakor vlada Stalin, I še vedno verujejo v diktaturo "edine r-r-r" lucionarne" stranke, kar je kardinalna vse komunistične teorije. Po tej ima pravico vlade, absolutistične ali t« tarne vlade, le ena stranka — komuni«« stranka: vse druge delavske stranke izginiti. "Edino prava" stranka — ^m stična — mora imeti diktaturo tudi nad delavskimi organizacijami, katere izrabi)« svoje namene in cilj. Te blodne teorij* kateri ae diktatura v praksi vedne bolj na vedno manj atrankinih funkcionarje*, kler njen "fuehrer" ne poatane absolutni • tator — tej teoriji se Trocki do danes *** 'Dalja na t. rtraaD Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 22. marca 19lM Domače vesti. V Clevelandu je u"»rl Pogačar, član društva 5 SNPJ. Delavske vesti Avtni magnat H"1^ je uvedel osemurnik in pet dolarji mezde. S veto trna vojns. Nemci so pričeli * sko kanonado v Franciji in Belg»J> Sovjetska Rusija. Vojni apeliral na Zdruftene države za ganizlranju nove ruske armade Vesti s Primorskega Haliia sta si razdelila ga leta. Zaradi izredne zakasnila,* »a m ^ |tv€ ^ je bigtrrtki podata skle- fašistično glasilo «11 tožiti podjetje, ker se ni dr-Poluradno i - • tak falo dogovorjenega roka. Toda hGiornsled itai» ameriSke-1 podjetje je za to obtožbo dobilo Bil° ignika Dodda, ki ga j« da bo ono tožilo to- ^'Ujni seji amerfškega £ra za zunanje zadeve v kon- varno, ker ni pravočasno doba vila potrebnih cevi za vodovodno Dodd je v svojem govoru napeljavo. Ta pa naj toži državo, regu. Li°au j« ker nl v ^oatm men skrbela za .'edel.daimataUahjainN^ A jja že napravljene načrte o plitvi Evrope v dva velika lansrlja Po njegovih trditvah f Sha okupirala Egipt Pale. tino. Španijo in španski Maroko a Nemčija bi si prisvojila Ni-Umsko. Švico, Cehoslovaško, ostrijo in poljski koridor. Po isanju tega italijanskega lista, Dodd trdil, da je na lastne fi videl v Berlinu zemljevide, a katerih so bile označene te-torijalne težnje obeh diktatorjih držav, ki bi si izvojevale ,di z orožjem, kar želijo. Na te ijave pripomfnja list, da Itali-i ne misli na nobenč razdelitev vrope, ker je zadovoljna, s s vojn položajem in zaradi tega želi »delovati pri vsakem uspešnem lu. Čeprav so te vesti lažne, avi list, v Italiji in Nemčiji bi di vedeli, kdo pripravlja voj kljub tožbi je vodovod že tako daleč, da si bodo hišni lastniki lahko napeljali vodo že v hiše in do gospodarskih poslopij. A malo je takih gospodarjev v Trnovem, ki si bodo napeljali vodo, kajti vsa zadeva precej stane. Občina bo sicer poskrbela tudi za javne vodnjake, a teh bo tudi malo. Vse ostale vodnjake, v katere se je stekala kapnica ali pa izvirki, so dale oblasti zapreti in zaradi tega je bila spet pred kratkim posebna komisija iz Reke, ki si je ogledala razmere na licu mesta. Padec cene kavi na Reki Reka, februarja. — Cena kavi, ki se je do sedaj gibala od 16 do 18 lir za kilogram, je naenkrat padla na 10 do 12 lir. Vzrok tej nenadni pocenitvi ni znan. >proti njihovim mejam in nji-,Vendar velja ta cena samo za )vim režimom. Z naSe strani ReTtO ln prosto cono; TTretrtF &e to pripomnili, da so terito- (stalih krajih pa notirajo še iste sine zahteve omenjenih držav cene, kot v zadnjem Času, le po- Koper. — V Trstu je bil obsojen Oliv Matič, star 32 let. Na sodišču je znan kot eden izmed rekorderjev v " številu obsodb predvsem zaradi tatvin. To pot je hotel okrasti vilo Depangher v Škofijah, pa je slabo naletel, ker so ga pri započetem delu pošteno pretepli. Sodišče mu je naložilo 7 let in 7 mesecev zapora ter 9,000 lir denarne kazni, in 1 leto policijskega nadzora. Trat. — Bottolo Dominik iz Škocijana na Krasu in Josip Gio-vannini iz Trsta sta bila obsojena prvi na 14 mesecev zapora, a drugi na 8 mesecev, ker sta napadla in težko ranila Luko Smrdela iz St. Petra na Krasu. Zaradi burje in suhega vremena je v okolici Trsta in Tržiča zgorelo 400,000 kvad. met. grmičevja in mladega gozda. Zgorelo je precej mladih borovcev. Gasili so tržaški gasilci. Oblastem so bile prijavljene zaradi "krščenega" mleka sledeče mlekarice: Bernarda Rason iz Ospa, Josipina Vidal iz Ban, Justina Purger iz Gabrovice, Ivana Babič iz Babičev, Saracin Pavla iz Šmarja pri Sežani, Lovrenc Hus iz Sežane, Josipina Mihelič iz Herpelj, Olga MihaliČ iz Doline, Sofija Pavletič iz RoČa, Marija Pavletič iz Sv. Martina pri Buzetu, Angela Greblo iz Nugle, Milena Nešič iz Nugle rn Ferdinand Ražman iz Gročane. Farmarji v boju proti trustu mleka Mlada unija gradi zadružne mlekarne in airarne i tudi preko našega ozemlja in se baš na naši zemlji njih in-resi križajo in da je o teh težah precej dokazov. >pk»vitev v morje nove ladje Trst, februarja. — V Tržiču i vso svečanostjo splovili v urje novo ladjo "Veniero", ki dolga 73 in široka 7.20 m ter 1026 ton nosilnosti in 17 ilov hitrosti. naših vaseh razsajajo bolezni Reka, februarja. — V Trno-m je občinski zdravnik ugoto* več lažjih slučajev tifusa in nekatere hiše kontumacirAe. kaj slučajev obolenja pa je, katere zdravniki niso mogli otoviti bolezni, kljub temu, da ti slučaji obolenja težki in ni, zvezani z visoko in spre-njajočo se temperaturo, pet tri strašne nesreče zaradi granate ga skoro dneva, da se ne bi >dila kaka nesreča s streli-m, ki je ostalo izza časa sve-me vojne. Gotovo se vsaki me-pripetijo nesreče, ki zahte- 0 nekaj smrtnih žrtev. Dasi pobiranje strogo kaznivo, po-no sedaj, ko je oblast izdala Dgo naredbo, kljub temu so mih ljudje prisiljeni, da seže-po takem zaslužku, drugič pa Ifode take nesreče zaradi nevidnosti otrok in fantov. Za-na statistika nesreč z voj- 1 strelivom še ni dovolj no iz-a naših ljudi. ako morano danes zabeležiti rt tri strašne nesreče na Go-V Solkanu so trije fanti M Doljak, Stanko Zgubin in dimir Skompare, vsi stari o-13 let, našli ob Soči preveliko granato, katero so ho-prenesti na dom. Med potjo I je padla na kamenje in plodirala. Doljaku so drobci Parali trebuh, Skompare je II težke rane na hrbtu. Zgu-P" po obrazu in prsih. Vse ,ak"j odpeljali v goriško kjer upajo, da jih bodo an Uban, star 24 let in n< Rutar iz Tolmina, sta na-V gozdu veliko granato. Pri janju jima je eksplodirala _*»a smrtno ranila ter vrgla * I>ebana so našli s ["Jen.mi nogami in veliko na trebuhu, že mrtvega. Pa je dobil številne rane ?!? (",0NU Prepeljali ao ga ">«nicy kritičnem stanju, je padla zopet v ^ letni Trampuš Joaip I*>bočju goriškega rranato, ki je eksplodira-J* hotel odpreti. Drobci razmesarili. V 'anju so ira prepeljali _ ,. kJer je umrl. , ' Pred Mod iščem f' l,riJarJa. — O trnov-•'»■«» v »m*krat pi-J*<««,i, členjeni od bi-n. J" l^Mja, ki je ' povoda prevzelo, bi k 1 Vodw* dokončan že ^rom 1937, toda še da- i,t". ** ^a popolnoma n*< do konca letošnje- Y Ar "ta žrtev Ki psšel na i« io Iste F i in,. P oi nekod se je pocenila za 10 do 20 stotink pri kg. Občina Raša 12. februarja je bil objavljen zakon, s katerim se je pozako-nil dekret od 27. oktobra 1937, ki je ustanovil novo občino Ra-šo (Arsio) v Puljski pokrajini. DROBIŽ Bovec. — Vršil se je občni zbor nedavno ustanovljene zadružne mlekarne, pri kateri sodeluje okoli 60 kmetov iz Zage, Loga in Cezsoče, na katerem je obdržal glavno besedo dr. Mar-sano, pokrajinski kmetijski nadzornik. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Žagar iz Zage, a Jožef Berginc, Ivan Bottole, Andrej Berginc in Albin Žagar pa za odbornike. Poslovodje so: Ivan Žagar, Josip Rot, Andrej Hrovat, Anton Melihar in Alojz Berginc. Dutovlje. — Mizar Ivan Stoka, star 26 let, je padel v brezno globoko 10 m ter se močno pobil po glavi in si ranil hrbtenico. Kljub temu je imel še toliko moči, da je prišel peš v Trst, kjer so ga spravili v bolnišnico. Gropada. — V hiši čevljarja 70-letnega Ivana Gregoriča sc je razletel električni števec. Plamen eksplozije je objel tudi starca In mu povzročil velike opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kobarid. — Ignaca Skočirja je podrlo na tla drevo, pod katerim se je ravno nahajal, ko je nastal močan veterni sunek. Le slučajno so prišli mimo kraja nesreče ljudje, ki so našli nezavestnega Skočirja. Po prvi pomoči so ga pripeljali v bolnišnico v Kobarid. Ugotovili so, da ima polomljenih več reber in težke notranje poškodbe. Romanu Zerjalu iz Boljunca zgorela hiša, v kateri je imel trgovino, tobakarno in gostilno. Požar so gasili tudi gasilci iz Trsta. Škode je 87,000 lir, ki pa. je pokrita z zavarovalnino. • Tržačani in Kraševci so letos precej iznenadeni zaradi burje. Skoro ves februar je pihala precej močna in včasih tudi z močjo prav nadležna burja. V zadnjih letih je niso bilr navajeni, ker se je pojavljala le redkokdaj. , Postojna. — Prvi predsednik apelacijskega sodišča Josip Pavel Gaetano in državni tožilec Franc Natta sta bila odlikovana z redom sv. Save II. stopnje. Prof. P. Gall je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Direktor postojnske jame Ivan And. Perko je dobil kolajno jugoslovanske krone za posebne turistične zasluge. Naši v Argentini Ljubljana, februarja. — V mestu Rosario de Santa Te ln njegovi okolici živi okrog 30,000 Jugoslovanov. Med njimi je kakih 1000 Slovencev, večinoma Primorcev. Ti izseljenci se ba-vijo skoraj izključno s poljedelstvom. Zemljo vzamejo v najem od argentinskih pa tudi od drugih veleposestnikov. Najemnino plačujejo s pridelki, in sicer pripade lastniku 25 do 30 odsto Čistega in za prodajo sposobnega pridelka. Zemlja je zelo rodovitna in ker se vse delo vrši s stroji laihko, obdeluje družina z odraslimi otroki po 17,000 kvadratnih metrov. Težave z motornimi vlaki v latri Na progi Trst-Pula so bili u-vedeni motorni vlaki zaradi zmerom hujših pritožb proti osebnemu prometu z običajnimi vlaki, ki so potrebovali za vožnjo po tej sorazmerno kratki progi kar po več ur. Spočetka so bili ljudje zadovoljni z motornimi vlaki, kmalu pa so našli na njih Canton, N. Y.—(FP)—New-yorški mlekarski farmarji se bolj in bolj zatekajo k novemu orožju v njih boju proti mlekarskemu trustu, ki jim diktira cene prav tako kakor jih diktira konzumentom. Njih orožje v tem boju je 18 mesecev stara Dairy Farmers unija, ki ima že nad 13,000 Članov. Ta unija, kl je bila porojena v zadnji stavki mlekarskih farmarjev v gornjem delu New Yorka, vodi z veliko energijo tudi kampanjo za formiranje farmarskih tržnih in procesnih zadrug: zadružnih postaj za oddajanje mleka, mlekarn in sirarn. Sploh je to njen glavni program, katerega veliko marljivostjo spreminja v dejstvo. Farmarji grade nove mlekarne in sirarne in kupujejo stare, ki stoje zaprte že od zadnje stavke. Sprevideli so, da se lahko le z ustanovitvijo lastnih gospodarskih ustanov izvijejo iz krempljev mlekurskega trusta.-------- Po zadnji stavki mlekarskih farmarjev leta 1936 je državna legislatura odpravila zakon za državno reguliranje mlekarske industrije. Ta zakon je nadomestila z novim zakonom, ki o-mogoča mlekarskim konkurenčnim družbam medsebojno določanje cen, katere plačujejo farmarjem. V imenu farmarjev govori Dairymen's liga, katero tudi razne pomanjkljivosti. Stvar je toliko dozorela, da se je pričelo celo časopisje javno pritoževati. Tako je "Corriere Istriano" te dni objavil članek, v katerem poudarja, da bi bilo mogoče sedaj prevoziti progo v dobrih dveh urah, pa motorni vlaki še zmerom potrebujejo za vožnjo od Pule do Trsta Ijo tri in več ur. Na drugi strani 0* je notranjost vlaka tako urejena, da ima popotnik občutek, kakor da je stisnjen med sardine v škatli. Sedeži so tesni, pred njimi je tako malo prostora, da se potniki s koleni zadevajo drug ob drugega. Vlak ki so zlasti v času tujske prometne sezone strašno prenapolnjeni. Pred kratkim so uvedli v teh vlakih tudi drugi razred, ki pa se v ničemer ne razlikuje od tretjega, razen da je nekaj prav tesnih sedežev rezerviranih za potnike, ki so pripravljeni plačati za vožnjo nekaj več, da bi zato vsaj nekoliko bolj udobno potovali. Ljudje se spričo vsega tega kaj radi spominjajo na prejšnje, sicer počasne pa vsaj udobne potniške vlake. Italijanske drž. železnice so odprle svoj urad v Beogradu Zaradi pospeševanja prometa je italijanska vlada odprla v Beogradu svoj urad za italijanske železnice. Naloga te agentu-re je, da usmerja jugoslovanski promet, ki j« namenjen v Ameriko, v italijanske luke. Japonski vojaki v strelskih jarkih na fronti ob progi — F«tor«t»il 1'iciurM. Peking-llankov železnice. dominirajo velike mlekarake družbe, oziroma Bordcn Co., kl dominira vso mlekarsko industrijo v New Yorku. Dairy Farmers unija zdaj zahteva preklic tega zakona, ker prolektiru le interese mlekarskih magna-tov. Argument farmarjevTda hilš-karske družbe delajo izredno velike profite, je podprl tudi državni justični tajnik John J. Bennett v svojem poročilu guvernerju Lehmanu. Poročilo bazira na državni preiskuvi mlekarske industrije. Preiskovulnu komisija je dognala, da je ruz-lika med cenami, katere prejemajo farmarji za mleko, in cenami, katere plačujejo konzu-menti, vedno večja, knr pomeni, da je "zaslužek" mlekarskih baronov vedno večji. Farmarska unija namerava temu napraviti konec z zgraje-njem lastnih, zadružnih goapo-darskih podjetij za razjiečava-nje in procesiranje mleku, kl je glavni farmski pridelek v Ncw Yorku. Zbližan je ameriških in angleških zadrug Zadružni kruh iz ameri-ake pšenice polovico Spodnja slika kaže špansko boja« ladjo l^paata. ki j« potopila fašistično križsrfco Hslesrea (zgoraj) v bitki na Sredosemakeni morja. [e uspešno kljubujejo depresiji Privatni biznia navzdol, zadružni navzgor Washlngton. — (FP) — Med tem ko se Je privatni biznis v zadnji polovici lanskega leta zopet postavil na glavo in pričel naglo drčati v dolino, se Je zadružni promet v istem času dvignil za 21%. Ta kontrast Je pokazal pred senatnim odsekom, ki preiskuje vzroko brezposelnosti, E. R. Bowen, tajnik Ameriške zadružne lige. Bowen je rekel, da zadružna podjetja In trgovine stalno nu-predujejo, ker ne obratujejo za proflt. Stabilnost Je veliko večja kot v privatnem bisnisu. ln med tem ko je ves privatni biznis reduciral delavake moči, se Je upoalenost v zadružnih trgovinah in podjetjih zvišala 17%. Pokazal je na Švedsko in Finsko, kjer Je zadružno gibanje zelo razvito In brezposelnost najmanjša. Glede današnjega položaja delavstva in prilik do Življenja, je Bowen rekel, "da ae mu vidi, da Je med 'neoporečnimi pravica mi, o katerih govori Isjava ne odvisnosti, tudi pravica do dela. Jaz verujem, da Je sila, ki j<* dekretirala, naj čjovek živi v [situ svojega obraz«, tudi dekretirala, ds moramo imeti vai priliko do sredstev, s katerimi al lahko delamo življenje Toda mi smo vzeli sočloveku lastninsko pravico do teh sred-atev a poaledico, da Je sedaj milijone ljudi brez dola." O ameriškem konzumnem za družništvu js rekel, da znaAa le en odstotek vsega prometa — okrog |kjI milijard« dolarjev na leto, zadruge pa imajo dva milijona članov. V nadaljnjem razvoju zadružništva, aocialn« zakonodaje, strokovnih unij in Javnega obratovanja Javnih naprav leži zvišanja kupne sile konzumentov in višjih plač de Isvstvs, ker vodi tendenrs vseh teh institucij v to smer, v *m«*r vsčjsgs blsgostsnjs ljudskih množic. cenejai v Angliji Norih Kiimnun. Mo. — Mednu-rodna zadružna trgovina je zud-nje dni dosegla nov mejnik, ko je bila med Angleško velenukup-no zadrugo in Union Kquity Co-operative Hxchange, farmarsko tržno zadrugo s sedežem v Knl-du, Okla., narejena pogodba za dostuvitev 200,000 buAljev pšenice. Kakor poroča list Cooperative Consumer, bo šla pšenica iz Gal-vestona, Tex„ v Manchester, Anglija, kjer bo zmleta v zadružnem mlinu, moka poslana zadružnim pakarnam, kruh pa prodan v zadružnih trgovinah. To Je prva trunsakcija med Angleško velenakupno zadrugo in kakšno ameriško tržno zadrugo. PričakuJtt se, da bo Angleška velenakupna zadruga, ki Je največji dobavitelj žita v Angliji, v bodoče redno dobavljala ameriško pšenico ml farmarskih tržnih zadrug. • Značilno je tudi to, da bodo angleški zadrugarji Jedli |Hilovl-co cenejši kruh, spečen i« ameriške pšenice, kakor ga jemo v Ameriki, V angleških zadrugah stane 32 unč težak hleb kruha devet centov, kar je inilovico manj kot v Ameriki. Vzrok Je v tem, ker v angleškem zadružnem kruhu nI niti pfeniga privatnega profila, v Ameriki pa dela proflt pri vsakem hlebu kruha velika piramida borznih špekulantov in prek upčevalcev. Fašistični vojni načrt odloien radi protestov VVasbington. — Splošna opozicija proti Sheppard-!!ill-Mey-jevemu zakonskemu načrtu za "razprofltiranj« vojno" — za u-vedbo fašizma z napovedjo vojne — Je tako ustrašila njegove pristaše, da so oanutek zopet odložili na ugodnejši čas. Kongres bi imel že o njem razpravljali. Tajnica ameriške-ga reporterja aretirana v Moskvi Moskva, 21. marca. -— Valentina fliiigervskajn, tajnica poročevalca newyorškega dnevnika Times, je bila, kakor vso kaže, najnovejša žrtev gonje proti ru-nkim državljanom, ki imajo zvezo s tujci. Medtem, ko so skušali časnikarji ugotoviti, zakaj je bila tajnica aretirana, je bila policijski« struža pred uradom umo-riškega poslaništva povečana, kegularni policiji so st« pridružili detektivi, k I so izpraševali vsakega Rusa, ki je prišel Is poslu-ništva, In nekaj jih je bilo aretiranih. Bnlgervsksja je bila aretirana v policijskem navalu na njeno stanovanje H. mana, Ko so je vršila obravnava proti ruskim zarotnikom, Je bila tolnm-čiea ameriških in angleških re-porterjev. Dolga stavka končana z zmago unije Rayonne, N. J. — Sedemnajst tednov trajajoča atavka pri tukajšnjem listu Times je hlia končana, ko je uprava priznali! unijo časnikarjev In sklenila s njo pogodbo. Pogodba določa zvišanje plače in skrajšanje delovnega tedna nu 40 ur. Tedenski odmevi (Nadaljevanj« i I, atranl.) povedal, iz Česar sledi, da bi po-IKilnoma lahko zamenjal Stalina. "Ampak Stalin si od vsega začetka prizadeva za izboljšanje položaja v Kusijl," pravijo moji kritiki. Todš mar si Musso-lini In Hitler tudi ne prizadevala, da izboljšata položaj v Italiji in Nemčiji? — v Interesu drltivo in vladajoče kaste. Hitler se |Kinaša, da je je lirey.|si-selnost popolnoma odpravil, u-gnal v kozji rog kovače infamne verna Jake pogodbe, ki Je odgovorna za fašizem, In Nemcem priboril novo mesto pod solceni. Mussolini trdi In dela sllčuo. Kruta resnica Je, da je tudi v Ktini ji vstal nov privilegiran razred —- sovjetska birokracija — ki posnema smetano (n si prisvaja msd, delavstvo pa pije si-ratko in liže sntovje. Hosnica ni vedno prijetna, toda glede današnje ltusijc, na katero miiio pred leti stavili toliko upanja in bili tako navdušeni sanjo, je jo let |mi revoluciji silno žalostna. Namesto da bi so razvijala v socializem, avolaslo iri pravo, delavsko demokracijo, pa gradi lotalilarski državni kapitalizem, tepta mijelemen-tariiejše človeAko pravice in svo-iHHlščinc in IniIJ in IsilJ aliči fašističnim državam. Ilritke besede, toda na veliko žalost re*-nične. Moftisnds« (»andhi (»predaj), vodja nacionalistov v Indiji. PROSVETA F. M. D08T0J1V8KU: Bratje Karamazovi Oh, res, nu, tak zastran afekta: tiati doktor je prišel. Ali veste, da je doktor prišel? Nu, kako ne bi vedeli, tisti, ki i>ozna, kdo je blazen, saj ste ga sami naročili, se pravi, ne vi, ampak Katja. Zmerom ta Katja! Nu, tak vidite: pred vami sedi človek, ki nikakor rti blazen, samo da mahoma pograbi afekt. Zaveda se samega sebe in ve, kaj dela, le s to razliko, da je v afektu. Nu, tak evo: tudi pri Dmitriju Fjodoroviču je bil gotovo afekt. Takrat, ko so uveli nova sodišča, se je takoj tudi zvedelo o afektu. To je dobrota novih sodišč. Ta doktor je bil pri nas in me izpraševal o tistem večeru, nu, zastran zlatokopov, češ, kak-Šen je bil takrat? Kako ne bi bil v afektu? Prišel je in vpije: denarja, denarja, tri tisoč, dajte mi tri tisoč — potlej pa je šel in mahoma ubil očeta. Nočem, pravi, nočem ubijati, in zdajci ga je ubil. Prav zato ga bodo tudi oprostili, ker se je upiral in boril sam s seboj, a ga je potlej vendar ubil/' "Saj ga vendar ni on ubil," Jo je malce rezko prekinil Aljoša. Vse bolj in bolj sta ga premagovala nestrpnost in nemir. "Vem, tisti starec Grigorij ga je ubil . . ." "Kako Grigorij?" je vzkliknil Aljoša. "On, on, Grigorij ga je. Ko ga je Dmitrij Fjodorovič udaril, je obležal, potlej pa je vstal, videl vrata odprta in šel in ubil Fjodora Pavlo-vlča ■ . ."-________________________ "A zakaj, zakaj?" "I, afekt je dobil. Ko ga je Dmitrij Fjodorovič udaril po glavi, se je onesvestil in dobil afekt pa je šel In ga je ubil. Kar pa sam pravi, da ga ni ubil —• to utegne biti zato, ker se niti ne spominja. Samo, vidite: bolje, veliko bolje bo, če ga je ubil Dmitrij Fjodorovič. A saj je tudi bilo tako, čeprav govorim, da ga je Grigorij, a bil Je gotovo Dmitrij Fjodorovič in to je veliko, veliko bolje! Oh, ne zato bolje, ker je sin očeta ubil, tega ne hvalim, narobe, otroci so dolžni spoštovsti roditelje — samo, bolje je vendarle, Če je to on, zato, ker tedaj nimate za kaj plakati, ker ga je ubil, ko ni bil pri pameti, ali bolje, sicer čisto pri pameti, a ne vedoč, kaj se je z nJim godilo. Ne, le naj ga oproste; to je tako človekoljubno in naj se vidi dobrota novih sodišč, jaz nisem niti vedela, a pravijo, da je to že davno, in ko sem včeraj zvedela, me je tako presenetilo, da sem hotela takoj poslati po vas; in potem, če ga oproste, ga vzamemo naravnost s sodišča k meni na kosilo, jaz pa skličem znance, da napijemo novim sodiščem. Ne verjamem, da bi bil nevaren, in razen tega bom povabila zelo veliko gostov, tako da lahko postane v kakem drugem mestu mirovni sodnik ali kaj takega, zakaj tisti, ki so sami pretrpeli nesrečo, sodijo najbolje izmed vseh. In pred vsem, kdo pa dandanes ni v afektu, vi, jaz, vsi smo v afektu, in koliko ju primerov; sedi človek in poje romanco in zdajci se mu nekaj zameri pa vstane, vzame pištolo in ubije prvega, ki mu pride naproti, potlej mu pa vsi oproste. Doktorji zdaj potrjujejo, zmerom potrdijo. Prosim vas, moja Lise je tudi v afektu, še včeraj sem plakala zaradi nje, predvčerajšnjim sem plakala, a danes sem uganila, da ima samo afekt. Oh, Lise me tako žalosti! Menda se ji je čisto zmešalo. Zakaj vas je poklicala? Poklicala vas je, ali mar ste mar sami prišli k njej?" "Da, poklicala me je, takoj zdajle moram k njej." Aljoša je odločno vstal. "Oh, dragi, dragi Aleksej Fjodorovič, prav tu je nemara tisto, kar je najvažnejše," Je vik-nila gospa Hohlakova in mahoma zaplakala. "liog me vidi, da vam resnično zaupam Lise, in nič ne de, da vas je poklicala za materinim hrbtom. Toda Ivanu Fjodoroviču, vašemu bratu, oprostite mi, njemu ne morem tako iz-lahka zaupati svoje hčere, čeprav ga imam še vedno za najbolj viteškega mladega človeka. A mislite si, iznenada se je |H>kaznlo, da je bil res pri Lise, jaz pa nisem ničesar vedela o tem." "Kako? Kaj? Kdaj?" Aljoša se je strašno začudil. Sedel ni več, ampak je poslušal stoje. "Povedati vam hočem in prav zaradi tega sem vas nemara poklicala, kajti zdaj že sama več ne vem, zakaj sem vas poklicala. Evo: Ivan Fjodorovič je bil po svoji vrnitvi iz Moskve vsega dvakrat pri meni, prvikrat je prišel kot znanec, da me poseti, drugič pa, ni še dolgo tega, Katja je baš sedela pri meni in on se je oglasil, ker je bil zvedel, da je pri nas. Jaz mu seveda nisem zamerila njegovih pogostih obiskov, ko vem, da ima zdaj že itak toliko skrbi, vous comprenez, cette affaire et la mort terrible de votre papa — a zdajci zvem, da je bil spet tu, samo da ne pri meni, ampak pri Lise, že šest dni je tega: da je prišel, pose-del pet minut in odšel Zvedela sem pa to že tri dni po tem, od Glafire, tako da me je kar osupilo. Takoj pokličem Lise, toda ona se smeje, češ: mislil je, da spite, pa je stopil k meni povprašat o vašem zdravju. Seveda, tako je tudi bilo. Samo Lise, o Bože, koliko žalosti mi dela! Predstavite si, neko noč — pred štirimi dnevi je bilo, takoj po vašem zadnjem posetu — tisto noč dobi mahoma napad: krik, vreščanje, histerija! Zakaj pa jaz nimam nikoli histeričnih napadov? In potem je imela drugi dan napad in tretji dan spet napad in včeraj, evo, pa ta afekt. Kar nenadoma mi zakrili; 'Sovražim Ivana Fjodornviča in aahte-vam, da ga ne sprejemate, da mu prepoveste vstop v hišo!' Kar odrevenela sem od presenečenja in sem jI jela ugovarjati: iz kakšnega razloga naj odbijam takega dostojnega mladega človek in pri tem še tako učenega in tako nesrečnega, zakaj vse te istorije so vendarle nesreča, ne sreča, jeli? Ona pa se je mahoma zasmejala mojim besedam, tako žaljivo se je zasmejala, veste. Nu, hvala Bogu, si mislim, da sem jo vsaj v smeh pripravila, zdaj bodo tudi napadi minili, tem bolj, ker sem sama hotela zavrniti Ivana Fjodoroviča zaradi njegovih čudnih posetov brez mojega dovoljenja in zahtevati pojasnila. A davi se je Lise mahoma prebudila in se ujezila na Julijo, in jo, mislite si, udarila z roko po obrazu. To je vendarle nezaslišano, pri meni, ki se s svojimi služkinjami vikam. In glejte, uro po tem pa objemi je in poljublja Juliji noge. Meni je pa poslala povedat, da vobče ne pride k meni in da tudi v bodoče ne misli nikoli več prihajati, in ko sem se sama zavlekla k njej, je pa planila k meni ter me jela poljubljati in plakati, sredi poljubljanja pa je prhnila venkaj, tako da nisem prav ničesar zvedela. Zdaj, dragi Aleksej Fjodorovič, je ves moj up na vas in usoda vsega mojega življenja je v vaših rokah. Kar prosim vas, da greste k Lizi in izveste od nje vse, kakor znate samo vi napraviti, ter mi pridete povedat, meni, njeni materi, zakaj, saj razumete, umrla bom, kar umrla bom, če se bo vse to nadaljevalo, ali pa pobegnem od hiše. Nič več ne zmorem; potrpljenje imam, toda utegnilo bi se pripetiti, da ga izgubim, in tedaj ... in tedaj se bo zgodilo nekaj strašnega. Oh, Bože, moj, vendar že, Pjotr Iljič!" je vzkliknila gospa Hohlakova in mahoma vsa zasijala ob pogledu na Petra Iljiča Per-hotina, ki je bil vstopil v sobo. "Pozni ste, pozni! Nu, kako je, sedite, govorite, odločite mojo usodo, nu, kaj pravi tisti odvetnik? Kam pa, Aleksej Fjodorovič?" "K Lizi moram." "Oh, da! Tedaj ne boste pozabili, ne boste pozabili, kar se vas prosila? Tu gre za usodo, za usodo!" "Seveda ne bom pozabil, če je le mogoče . . . a zakasnil sem se še tako zelo," je zamrmral Aljoša, ki se je z vso naglico umikal. "Ne, gotovo, gotovo pridite, ne 'če bo mogoče', drugače umrem!" Je zavpila /.a njim gospa Hohlakova, toda Aljoša je bil že odšel iz sobe. (Dalj* prihodnji«.) Mike Brili! (lx»ncoln, III.): Spomini iz preteklosti (Nadaljevanje) Naslednje Jutro, ko sem vstal, sem se slabo počutil. Pripravil sem si zajtrk, a jesti nisem mogel. Kljub temu sem se odpravil na delo, misleč, da bo boljše, da l*o prešlo. Nekaj časa sem delal in se silil, toda slabost me je čedalje bolj pritiskala. Se sem se silil, kar naenkrat sem padel. Naložili so me v voziček in od. peljali ven in potem domov. Zvečer so m«* štirje delavci naložili na nosilnico in me odnesli v bolnišnico. Bil sem že nezavesten. Zavedel sem seVnasIcdnji dan In pod seboj aem opazil, da je v »a posteljnina krvava. Od česa, niaem vedel. Pozneje so mi povedali, da ao djali na moje telo dvanajst pijavk, ki ao is mene pile bolno kri. Vsakega, ki je bolezni podlegel, ao takoj odneali v mrtva A-nko na pi»kopaliSč*. kjer ao njegovo truplo zdravniki dodobra preiskali in proučili, s namenom seveda, da bi dognali vzrok Ik>-lezni, da jo bi lažje premagali. Kmalu |s>tem je liolezen (toneha-la. Pravili so mi, da sta hkrati dva mrtveca letala v mrtvašnici in naslednji dan so njuni trupli zdravniki preiskali. Mrtveq| Je stražil nek M) letni mo*, imenu fckorc. Nekateri so rekli, da mu manjka tretjega koleščka v glavi. Osebno sem ga poznal in se mi ni zdelo, da mu kaj manjka. ftkorc je stražil mrtvece vse noči. Ker je bilo precej mrzlo. Je tista dva mrtveca malo narazen potegnil In se sam v sredo vle-gel ter se pokril s rjuho. Tisto noč pa sta prišla okrog delodajalec F.ržen in direktor družbe. V mrtvašnici sta videla luč in radovedna sta bila. dali Skort res ntražl mrtvece. Hotela sta se namreč prepričati, Če je res takti arčen. da prebije v mrtvašnici vso noč. $la ata In odprla vrata. Ko je fckorc slišal, da je nekdo odprl vrata, je dvignil Š glavo izpod rjuhe, onadva 1» sta o ubrala kar so ju noge nesle, korc ju je spoznal in stekel za njima. Ker je bil Kržen majhne pa debele postave, ni mogel hitro nest i svoje teže niti v tem strahu, tako da sta se oba kmalu upehala, ko ju je ftkorc dohitel In Ju po imenu poklical, zakaj neki bežita. "To sem jaz — ftkorc!" ju je zagotavljal. Komaj sta priAla k nebi in se malo oddahnila, nato pa ftkorcu dala vsak pet goldinarjev, da bo molčal p tem neljubem dogodku. Il bolnišnice sem se vrnil po (reh tednih in se sjiet nastanil v poslopju Fanl ter pričel delati. Takrat sem opravljal tako delo, ki so ga v Nemčiji opravljali konji, v Ameriki 1« mulci, namreč rinil sem Votičke prasne noter in polne ven. V tistih časih so trboveljski delavel živeli v okolščinah. ko je bila Izobrazba le malo posnana stvar In tako tudi splošna dela v. ska naprednost. S*j drugače nI moglo biti, Takrat nI bilo naprednih listov, da jih bi delavci čitall, kakor jih čitamo danes mi tukaj, posebno dnevnik Prosveto. Delavec pride do spoznanja in potrebne delavske izobrazbe le tedaj, ako pazno čita napredne delavske liste. Tako so delavci takrat živeli v prepirih in večkrat so se celo steplL Rekli so, da plačilni dan se brez tepeža dobro ne zaključi. Kljub temu je bilo mnogokrat obilo veselja in zabave med petjem in vriskanjem. Ipega petja se ni manjkalo. Včasi smo zapeli tisto rudarsko: Premiali, ti tlovek, kaj knapit velja, ki »e v tako nevamoet pod zemljo poda. Tam vrta in »tretja, obliva ga pot, v nedeljo »e umije in je tak kot gotpod. Tudi drvar tam v ho»ti »e trudi zelo, »ekiro vihti in podira veliko drevo . . . V Trbovljah sem delal, dokler me ni Franc-Jožef poklical v vo* jake, ki sem jih moral služiti. Na očetovo prošnjo me je pokojni Francelj kmalu oproetil službe, nakar sem se vrnil na dom k staršem. Oče si je mislil, češ, sedaj bo pa ostal pri meni.in mi pomagal delati na posestvu, a se je motil., Bil sem v tistih letih, ko človeku rojijo pq glavi razne muhe. Za seboj sem imel nekaj izkušenj iz šole življenja. Bil sem knap in vojak. Vedel sem kaj je lepa obleka in kaj je lepa žepna ura z verižico in obeskom, kaj je "pinč-klobuk" z lepim 'šnajofedrom" za svilenim trakom. Vse je šlo mojemu življenju naproti, sitnosti pa tudi ni bilo nobene, da si ne bi mogel izbrati dekle. In tako se je zgodilo v tistih časih, da sem si izbral dekle in se z njo por«, čil, s katero še sedaj skupaj živiva. Preskrbel sem si malo posestvo brez denarja, zraven pa tudi dolgove. In tako sva začela delati z mojo mlado ženico, od zore do mraka, vse najino prizadevanje pa ni nič pomagalo. Denarja ni bilo mogoče dobiti, da bi plačevala obresti. Nekega lepega dne ženi naznanim, da jo nameravam ostaviti, zapustiti, toda le za nekaj časa. Sel bom h knapom, da zaslužim toliko, da bom plačal posestvo. Mislil sem si, saj sem že malo izučen rudar in odrinem v Nemčijo v Rheinland na Meidrih. Tako se je zgodilo. Delo sem zlahka dobil, glede mojih rudarskih izkušenj pa sem se motil. Moral sem se znova učiti premog kopati, dasi sem se kmalu navadil. Delal sem eno leto in sf prihranil nekaj denarja, nakar sem se vrnil k ženi. Ker na tistem posestvu ni bilo hiše, sem si novo postavil in tako je šel tisti prihranjeni denar za hišo.' Na dolgove nisem mogel nič pla-Čati in ostal sem še vedno v krizi. Sreče nisem imel, kot so jo imeli nekateri posestniki. Moj sosed je imel lepo posestvo, ženo in štiri otroke. Pri tisti hiši so molili pred obedom in po obedu, predno so legli, k počitku pa rožnivenec. Gospodar je molil naprej, žena in otroci pa za nJim. On je molil, kakor bi orehe otepal. Včasi sem bil tudi jaz navzoč. In ko je tako vneto molil, sem mislil, da bo vse ljube svetnike in svetnice božje s stem snel. Resnično povedano, po vsaki molitvi pa prepir s takimi kletvicami, da je bilo strah poslušati. Mož in žena sta se med seboj prepirala in klela, otroci pa med sai>o. Preklinjali so eden bolj ko prvi, očitali si to in ono in si dajali razna najslabša imena. Kljub temu so imeli srečo kar na slepo. Voli, junci, krave, svinje, kokoši — vse je bilo tako lepo rejeno, da je bilo veselje gledati njihovo domačo živino. Večkrat sem al mislil, da bi le jaz mogel njega posnemati, morda bi tudi jaz imel srečo, toda ni' šlo ne s kletvijo ne z molitvijo. 1* kadar je prišla kakšna nevihta ali toča. takrat je bil seveda tudi pn prizadet z ostalimi kmeti vred,. J ^ — DrugI moj sosed, ki Je imel ženo In sina, je živel v lepi slogi s svojo družinlco. Nekega dne so vsi trije grabili seno na travniku. Oče je ukazal sinu, naj gre domov po vole In voz. da naložijo seno in ga peljejo domov. Sin je urno odšel proti domu. kajti pripravljalo se je k dežju. Kmalu je začelo grmeti in treskati, sin pa je gonil vole t vozom proti travniku, Zagrmelo je in strela je udarila v voz. Vos je bil namreč jekleno okovan In to je povzročila. da je strela vanj zadela. Na mestu je bil uhit sin in oha vola. Od tistega časa sem vselej dobro 1 Hankau—srce Kitajske Milijonsko središče najboljše čajne in najcenejše mesne industrije Sredi prostrane kitajske zemlje, na levi obali mogočnega Jangtsekianga, ob katerega spod. njem toku se pravkar bi jejo krvavi boji za posest tisočletja obdelane plodne zemlje, leži milijonsko mesto Hankau. Važno trgovsko središče ob ustju pritoka Hana je izhodišče železnice Hankau-Peking, zato je naravno, da sega japonski pohlep tudi po njem. Stare trgovske poti se razpletajo odtod na jug, zapad in sever Kitajske. Jangtsekiang je ploven še kakih 2000 km nad Hankauom ali samo za manjše ladje. Na nasprotni strani ve-letoka leži prestolnica pokrajine Hupe-Vučang, drugo večje mesto Han Jang. Ob izlivu Tana v Jangtsekiang je dan za dnem na deaettisoče džunk, na katerih Kitajci žive, trgujejo in umro. V hankau-skem pristanu pa lahko opazuješ edinstven primer vodostaja na svetu. Mogočni veletok zbira vode iz prostranega področja notranje Azije. Pozimi, ko za mrznejo potoki v visokih planotah, je vodno stanje veletoka najnižje. Pomladi se vsako leto struga naglo polni in doseže v juliju in septembru najvišje stanje. Pri Hankavu se dvigne voda za 15 m in lahko si predstavljamo posledice vseh poletnih poplav v nižinah ob spodnjem delu reke. Vsi mostovi so prirejeni tako, da plavajo na vele-toiu in se z vsakokratnim vodnim stanjem dvigajo ali spuščajo. Najvažnejši proizvod Han-kaua in okolice je kitajski čaj. Z njim se dviga, ž njim pada blagostanje mesta. Bleščeče zeleno listje čajevca trgajo trikrat na leto. Prva trgatev daje najboljši proizvod. Listje suše na preprost način. Nasadi so po večini v domačih rokah, izvozno trgovino pa vodijo belci, ki jih je v Hankovu preko 100,000. Pred svetovno vojno so bili prvi prekupci Rusi ("ruski čaj"), zdaj prevladujejo v kupčiji Američani. Ti pokupijo večino pridelka, ga Skrbno posuše, prepeljejo v Hankau, pospravijo čaj v nepropustne zaboje, da se na morju ne ovlaži in razpošljejo po svetu. V juliju in avgustu je pristanišče prepolno ladij, ki natovarjajo čaj, da ga prepeljejo po Jangtsekiangu v središča mednarodne trgovine. Ob trgatvi in sušenju se širi opojni vonj čajnega zelenja daleč naokrog. Izvrstno plačani so pokuševalci, ljudje, ki se skrbno pazijo alkohola in nikotina, da ne izgube priučeni okus na najboljši čaj. * Za svoj dragoceni čut so visoko zavarovani. V Mongolijo, Tibet, Turkestan in druge notranjeazijske pokrajine prevažajo manjvredni čaj v glinastih posodah. Navadno ga zmešajo z volovsko krvjo, namesto sladkorja, sol, nekaj masti in ga zauživajo kot neke vrste čajne juhe. Obiskati Hankau in ne pose-titi čajarne bi bilo toliko, kakor priti v Napoli in ne videti Vezuva. Ena največjih tvrdk je ruska čajarna Litvinov. Prodajajo pa čaj po večini na debelo po 140 din za kr. Na ladje ga na-tovorijo v teži do 10,000 kvinta-lov. Druga zanimivost Hankaua so ogromne klavnice in hladilnice. Tu je najcenejše meso na vsem svetu.. Poleg govedine in svinjetine zakoljejo na leto velikanske množine perutnine. Angleži, ki so klavnice in hladilnice zgradili, so si z mesno kupčijo in veleprodajo jajc zaslužili mastne dobičke. V hladilnicah zamrznjeno meso natovarjajo v vsakem letnem času na ladje, ki imajo posebne hladne prostore. Deset in desettisoče zmrzlih kosov govedine, svinj, kokoši, gosi in rac prevozi taka ladja prav do Londona. V Londonu razto-vorijo kitajsko meso znova v hladilnice in po štirimesečni vožnji po morju prodajajo po znatno nižjih cenah kakor je evropsko.—Skoda, da nismo v Hankau! bi vzkliknile naše gospodinje, če bi vedele, da velja 100 jajc v srcu Kitajske samo 1.60 krone predvojne vrednosti. Toda na svetu je že tako, da če bi se mogle izpolniti vse želje in bi našega človeka zaneslo v velemesto ob Janktsekiangu—kdo ve, ne bi li že drugi dan zahre-penel po domovini, s katero je tolikanj nezadovoljen . . . —lne Podzemske krasote na Moravskem pazil, kadar se je pripravljalo k nevihti. Na mojem posestvu je stalo poslopje, ki je bilo zgrajeno menda še pred Kristovim rojstvom. Poslopje sem zavaroval proti požaru in ob vsakem grmenju sem vanj znesel razne jekle-ne^kmečke predmete, misleč, da bo strela vanj udarila, pa sem se motil. Poslopje je vselej ostalo nepoškodovano. Torej nisem imel sreče na noben način. (Konec prihodnji!.) Kakor Slovenija je tudi pokrajina med Dunajem in Prago, ne daleč od Brna, jako bogata s čudovitimi votlinami in vodami. O-koli 109 čtvor. km ozemlja je vse križem prevrtano pod površjem. Sloup (severozapad) slove po najobširnejših jamah. Za njim pride Holstyn (severovzhod). Najgloblji prepad v tem sklopu je Macocha, najjačji podzemski tok pa Punkva, kar pomeni isto kot idrijska Nikava ali razne Ponikve po vsem jugoslovanskem področju: Mož Marije Terezije, cesar Franc, je 1. 1747. poslal matematika Nagela na Moravsko, da bi proučeval dupla. Ta pa je po mačehovsko zanemaril Masocho. S tem imenom se označuje strmo brezno, globoko 138 m, dolgo 300 in široko 126. Samo po vrveh je mogoče priti zdrav na dno, ker zijavka je v sredini kakor gospodična: gosposka — v pasu ozka. Kdor se je lotil pleza^ ti v njo brez motvoza, je plačal poskus z življenjem. Kraj je o-zloglašen tudi po velikem številu samomorilcev, ki so v njeni končali svoje dni. L. 1748. je neki kmet prvi stopil v njo. Pozneje sta ga posnemala dva Angleža. L. 1784 je tako napravil inženir Rudzin-ski, 1. 1808 prof. Hugo Salm, L 1836 dr. J. Waukel, 1. 1840 pa Križ. Ali pravi raziskovalec te- TOREK/Ž21Mša^ ga ponora je šele dr. Kari šJ Ion, ki se je pričel ukvanjl njim i. 1838. Takoj ae mu JlJ svetilo, da mora biti tukaj\3 in vhod v obsežno skupino 2 zemskih mostovžev in tremo^ tem je našel ključ uganki v* svoj čas in osebno imetje i« 2 trošil v to, da je tajno rj* Nekajkrat je prebil po veSjS včasi tudi cele tedne, zdd3 na dnu useda, kjer si je naS tabor; po škripcu so mu pa3 ščali hrano. Vlažnost zraka^ je bila najslabša stran pri bivT nju v luknji. Dihal je težko po zatohlem ga je dušil. ' ] Punkva, izvirajoča na dnu « skoraj izgubi in teče v mno^" zavojicah skozi goro. Blizu »2 j i ta na neenakih višinah dve jj zerci, prvo 31 m dolgo in 18 fc boko, drugo 30 m dolgo in 201 globoko. Reka poničnica brufc iz prvega in ponica v drugo.« m nad razino dolnjega jezera vajo v skalni steni preduhi, ak«. zi katere vleče silovit veter. T nasprotni steni je vrsta sliU predorov, ki so služili za vetri^ preden se je po Absolonovi sodbi porušila streha te nekdaj kaverne. V eni sterji vidiš i* znanska vrata, nazvana "pekla sko žrelo", visoka 90 m. Odtod 1 cepijo mnogi hodniki in razpi ke, ki držijo bodisi do navpi< "zijati" ali "zijutov" bodisi kotanj z vodo. Absolon je pr v razne smeri, našel velikan dvorano štrlečo od stoječih in 1 sečih kapnikov. Raziskovalci lezli po ozki polici okrog in krog okapnice, ki sega vse vhoda v Macocho. Poleg glavi sobane so zasledili še več ših špilj in vrtepov. — vhod so našli blizu 1 km vstr pri jami Sv. Katarine, kjer so 1 leteli na ostanke jamskega veka, kakor jih je pri nas tovil prof. Brodar v Potočki 1 jalki. Razširivši neke oddu najdene ne tem mestu, je Ab Ion s pomočniki prodrl c dvorano, ležečo 300 m pod šino in še bolj naježeno s ki kakor pa Macooha. S pomočjo vojaških ognjifi jev in potapljačev je Ab» razstrelil mngge prekate, ur tok Punkve, da je postala pio (6 m globoka), dal z mogo sesalkami osušiti nekatere dele teh podmolov in napeli električno razsvetljavo. V« Jeto roma zdaj na tisoče tja po dobrih avtomobilskih! stah, se stopajo v pečino pok nikih, se vozijo po ponikvi s čolnički pod zemljo, le v cochi se nad njimi pokaže nebo. DELO ZELI Delo želi dobiti Slovenk* let stara, pridna in pošteni * ska, želi stalno hišno delo pri4 brih ljudeh. Plačo omenite! pismu. Pišite na naslov: gospodinja, 2657 S. La» Ave., Ohicago, 111. SLOVANSKA NARODNA I PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Prosveta za 1 ter potrebno agitacijo društev in članstva in za gando svojih idej. Mik«*«1 ne za propagando drugih T pomih organizacij. Vtfto ganizacija ima običajno " glasilo. Torej agitatoričsi in naznanila drugih organisaclj in njih d se ne pošiljajo listu Pf Naročite Mladinski 1«. boljši mesečnik za slovenji dlnot Trupla ftpanakih otrok, ki ao jih ubile bombe fašističnih letalcev v navali na Barrrf**1 no mesto lojalistične Španije.