DRŽAVA SHS. Proračunske razpiave se še vedno \TŠijo. Od zad-njih je bila posebno burna ona o prosvetnem mini-strstvu. Minister Radič se je hudo zmerjal s svojimprednikom Pribičevičem. Redukcije in prihranki. Finančni odbor je izdal službeno poročilo o doseženih redukcijah in prihrankih V finančnem odboru. Rezultat je ta: Vrhovna državna uprava: reduciranih 14 oseb, prihranek 3,743.300. Ministrstvo pravde: reduciranih 191 oseb, prihranek 3,324.568 D. Prosveta: reduciranih 88 oseb, prihranek 8,409.192 D. Vere: reduciranih 46 oseb, prihranek 2,483.366 D. Notranje zadeve: reduciranih 561 oseb, prihranek 33,600.035 D. Zdrav•stvo: reduciranih 331 oseb, prihranek 13,896.218 D. Zu-nanje zadevc: reduciranlh 52 oseb, prihranek 8,952.499. Finance: reduciranih 2021 oseb, prihranek 239,192.901. Vojna in mornarica: ni redukcij, prihranek 33,000.000. Gradjevine: reduciranih 203 osebe, prihranek 5,574.236. Promet: redu<-iran'h 361 oseb, prihranek 131.001.006 D. Pošte: rcduciranih 382 oseb, prihranek 50,714.107 D. Poijedelstvo: ni redukcij, prihranek 4,190.000 D. šume: reduciranih 167 oseb, prihranek 49,105.146 D. Trgovina in industrija: reduciranih 33 oseb, prihranck 2,958.526. Socialna politika: reduciranih 276 oseb, prihranek 8,916.859 D. Agrarna reforma: ni redukcij, prihranek 1,000.000 D. Izenačenje zakonov: reducirani dve osebi, prihranek 111.256 D. Skupno je redueiranih 5058 uradnikov in znaša skupni prihranek 620,100.368.30 D. Tu je vračunana tudi redukcija za Belje in Topolovac v znesku 1^5,431.394.90 D. To se lepo sliši, a je Ueba vedeti, da se varčuje in reducira pri najpolrcbnt jšem. Prihranek pri vojnem ministrstvo gre na primer večinnma na račun hrane in »bleke za vojake. Skuipščintt je za jutri zopet sklicana na sejo. Na dnevuein redu je zakcm o obrtni banki. Skupščini pa ne pripisujcjo trajnega delovanja. Govori se, da bo že drugi mesec razpuščena, da bo nekaj časa parlamentarna in vladna kriza, potem pa kaka volilna vlada. Ena skupina radikalov bi siccr rada nadaljevala s sedanjo vlado, a brez Pašiča in Radiča. To 'bo pa prav težko in tudi vesti o ponovnih spremembah v vladi imajo malo vcrjjetnosti. Konfcsrenca Malc antantr tsc bo konccnv februarja vršila na Bledu. Na blejski konferenci bodo izmenjane tudi rnisli glede priznanja sovjetske Rusije. iPo poročilih iz Prage prizna čehoslovaška rrpublika sovjelsko Rusijo de iure v najkrajšcm času. Ministrski svet čehoslovaške republike br> baje tc dni, vsckakor še pred blejsko konferenco, oficijclno objavil priznanjc sovjetske Rusije. Za priznanje so vse čehoslovaške parlamentarne skupine, razcn skupine dr. Kramara. Rumunija Rusije noče priznati. Naša vlada se bo morala odločiti ali za češko, ali pa za rumunsko stališče. Oni, ki so za rumunsko stran, bodo zopel goTorili o veliki »boljševiški nevarnosti«. Konferenca Ma- le anlantc« bo dalje razpravljala tudi o vprašanju gkde ukinilve vojaških zavezniških konlroi v Sofiji in v Budimpešti. Bolgarska vlada je zaprosila, da se vojna konlrola odpravi, ker je izvedla vsa zadevna določila mirovne pogodbe. Madžarska vlada zahteva tudi odpravo vojaške kontrole, toda nastali so v tem oziru res¦ni pomisleki. MADŽARSKI PONAREJEVALCI. Vladni predsednik grof Belhlen se je dolgo branil, končno jc pa le dovolil ludi parlamenlarno preiskovalno kcmisijo v falsifikatorski afcii. Dovolil je komisijo v zadnjem hipu, ko je zvcdcl, da bi v nasprotncm slučaju bila prečitana m-ed drugim tudi interpelacija o njegovi sokrivdi. Dolgo sr> madžarski krogi sploh tajili vsako sokrivdo Bethlena, toda v arhivu se je našlo pir,mo Bethlcna na njcgovega prijatelja barona Perenyja, kateremu svetuje, da se akrija tako dolgo odloži, dokler ¦bo on, Bcthlen v Ženevi, ker bi mogla akcija njngovi poziciji silno škodovati. Betblen, ki je hotel y začetku obstoj tega pisma tajiti, je kor.čno pciznal, da je to pismo pisal in se opravičeval s tem, da on ialzifikatoiske akcije ni odobraval tcr da je samo svoje prijatelje svafil. Ko se jc na to Bclhlenu reiclo, da bi moral kot ministrski predsednik stvar takoj javiti policiji, je Bethlen spoznal, da ga je polomil in zalo svojo izpoved popravil v tem smislu, da pod akcijo ni mislil falzifikalorske afere, a kateri da sploh vedel ni, temveč je svaril le pred nekim pučem, o katerem je slišal, da se pripravlja. Za predsednika komisije je izvoljen vladni poslanec Zsitvay, o katerem pišejo dunajski listi: Zsitvay je bil za časa najstrahovitejših umorov policijski komandant v Kecskemetu. Z njegovo asistenco je bilo okoli 30 samih poliličnih arelirancev, med njimi urednik »Nepzsave«, Franc Berkes in univ. profesor Dezider Buday, pod vodstvom znanega ubijalca Hejjas prepeljanih iz ječe v Kecskemetu v gozd pri Orgovany. Vse te aretirance so mučili, jih devali iz kože in nato umorili. Zsllvav ;e torej mož, ki bo znal pravico deti iz kože. Eden najbolj vernih prijaleljev Zsilvaya jc znani bandit Mihael Francia-Kizs. Bil je obdolžen šlevilnib, roparskih umorov, ki jih je izvršil v islem Orgovanskem gozdu. Pri razpravi je bilo dckazano, da je Francia-Kizs s svojiiri prislaši svoje žrtv« pobil s kosami in lopatami in da jih je nekatere še žive pokopal. Postopanje je bilo proti njemu ustavljeno, ker ga je Horthy am-nestiral kakor vse druge slične zločince, ki so se dali zapeljati do umora samo vsled patrijotičnega ogorčenja. Kizs je iz istega vzroka tudi vse žrtve okradel in oropal, ker je pač bilo njegovo patrijolično ogorčenje posebno veliko. i NEMČIJA. Dolgotrajno vladno krizo, ki je pa sedaj šrečno npšena, je povzročilo tudi vprašanje odpravnin za nekdanje kneze in vladarje. Delavske zveze in stranke stavijo v tem pogledu slcdečo zahtevo: Vse premoženje knezov in knežjih rodbin se v korist splošnosti odvzame. Razlaščeno premoženje postane lastnina dežele, v kateri so dot!čne knežje rodbine do odstavitve, ozir. abdilicije vladale. Nadalje zahtevajo, da se to premoženje uporabi za brezposelne, invalide in sirote, bajtarje in male rentnike, ki so vsled inflacije obubožali. Gradovi ia druga poslopja pa naj se porabijo za zadrav stv€ne in prosvetne naprave. 1 AMERIKA. Ameriški senat je končno sprejel z 68 glasovi proti 26 glasom predlog vstopa Amerike v mednarodno razsodišče v Haagu, čeprav so nasprotniki predloga posegli cclo po obstrukciji. Senator Reed je govoril več ur ter je zlasti govoril o razmerju Amerike do Evrope. Naglašal je, da so gotovi krogi mnenja, da Evropejci ljubijo ameriške države. Evropejci ljubijo Amerikance tako kakor Ijubi vsak nereden dolžnik svojega upnika. Med Evropejci je nekaj nerednih plačnikov in neredni plačniki sovražijo svoje upnike. čas je že, da spozna delavsko Ijudstvo, da se je združilo 55 naro-dov, ki tvorijo Društvo narodov, edino v namenu /a borbo proti ameriškim državam. Tudi senator Borah je imel štiriurni gttvor, v katerem se je izjavil proti udeležbi Amcrike v mednarodnem razsodišču. Kljub temu pa se je senat z veliko w("•iao izrekel za pristop k razsodišču. SPOR MED RUSIJO IN KITAJSKO je izz-val poglavar Mandžurijc general Čang-čo-lin, vclik prijatclj Japoaccv, ki je dal zapreti ruskcga ravnatelja vzhudno-kitajskih železnic Ivanova. Vzhodnokitajska železnica pelje skozi severno Mandžurijo- v Vladivostok in je bila zgrajena z ruskiin kapilalom in pod ruskim vodstvom. kontrolirajo pa jo kitajsko oblasti. Spor med ruskimi uradniki in kilajskimi oblastmi pa jc nastal predvsem radi iprevoza kitajskega vojašlva. Takoj po arelaciji Ivanova so sovjetske oblasti vložile oster prolcsl. Spor bo gotovo mirno poravnan, kcr bodo drugi kitajski vcljaki kot prijatelji Rusije vplivali na <:ang-čo-lina.