. Kupujte VPJNE BONDPI Najatarejil tloventki dnevnik v Ohio Oglati v tem listu >o u«peini XXVII.—LETO XXVII. E Q U A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BQNDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^usticntt (ikcija A'nylije " proti tujim diplomatomi"'"'"'"" CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 18, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 90 Korak je bil podvzet, da se zavaruje tajnost priprav za invazijo London, 17. aprila. j LONDON, 12. aprila. (O.N. ! A.) — Krogi svobodnih Madža-• rov poročajo danes, da so Tito-j vi jugoslovanski partizani ne-1 davno izvršili posebne vpade na I Madžarsko, in sicer v cilju, da ] ----u.cipiiirt. — Vlada Velike Britanije je j omogočijo onim, ki se jim hoče ^nes podvzela korake, ki nimajo primei e v diplomatski! pridružiti, varen odhod Wovini, da se zavaruje tajnost vojaških priprAv za in- ozemlja. 21J0 Evrope, o kateri se pričakuje, da se začne v teku [hodnjih tednov. IZ I Ig ®^^ralnim diplomatom je bi-* jjj Prepovedano zapustiti deželo ^^vedena je bila drastična cen-y ^ "diplomatskih komunikacij, .^.puščajo Anglijo ali ki pri-Jajo sem od zunaj, za vse ''azen Rusije, Zedinjene in države, ki spadajo v sko zvezo narodov. ''Sfajnl vseh držav podvrženi cenzuri jo je odredila, da mora-^®legrami vseh dežel, ki tukaj svoje zastopstvo, ki je nedavno prošnjo Zed. držav za osiščnih diplomatskih pisani v navadni go-in podrejeni cenzuri, kot '^^^'^^tska pošta narodov Rusi aretirali vojne zločince v Romuniji 2e danes se bori baje madžarska legija kot del Titove armade. Osišče samo je že priznalo, da so partizani prodrli prav i do Drave, ki tvori tam državno I mejo med Madžarsko in Jugo-I slavijo. Švedska in Brazilija, bo i®totako podvržena cen-^ . ■ Poslaništvo nobene države Rusije in Amerike se posluževati posebnih li ki bi odhajali in prihaja-, deželo pod zaščito diplomat- imunitete. ' tak korak v zgodovini K- L- ^ar ^ opozarja, ni še nik- žei v zgodovini nobena de-ki jo iniciativo Pristavil p a je prihaja na dan z zahtevo za ita-1 lijansko edinstvo na avojo last-j Ruska letala in topovi v akciji Brzojavka, ki je dospela iz Moskve danes zjutraj, opozarja, da se položaja, v katerem so nahajajo osiščne čete na Krimu, ne more primerjati z "Dun- daRusiial^"'^T,"' W nacijem se ni it-1 ! posrečilo evakuirati kako vecje število čet na krovu parnikov. no inicijativo. | Nekaterim se je posrečilo Sovjetski podkomisar za zu-! zbežati, ampak na tisoče jih je nanje zadeve je rekel, da Italija'še vedno natrpanih na pomolih, lahko igra važno vlogo v po- kjer so neprestano pod ognjem objavil upravnik cen, Charles Bowles pretekli teden. . "To objavo dajem, da pre pre-! kategorijam, in ki je nastala ipfvega spešitvi nemškega poraza. Opozoril je, da je minilo že 1.1 i j sedem mesecev, odkar je bilo z Badoglijevim režimom sklenjeno premirje,, da pa se boiba sovjetskih letal in artilerije. PR()'o bolj elastičen. WASHliteON, 17. aprila. — Danes je letalo "Lockhead Con-, stallatipn" novega potniškega tipa napravilo polet iz Burban-ka, Calirornija, v Washington, D. C., v rekordnem času 6 ur in ! 58 minut. Novo letalo, ki se bo v kratkem začelo izdelovati v večji Obroči bodo dobavljeni v dveh množini, se bo rabilo za enkrat zerve, bo izdelan iz sintetičnega veličinah: Manjša oblika, ki po- izključno za vojaške transport-ali prenovljenega kavčuka—kot^ ki iva kozarec kot ovratnik, in'ne namene. h;ni. Imel bo več duha in manj večja, ki pokrije kozarec sam.: Dosedanji rekord za letalo e- elastičnosti, kot kavčuk iz mir- Lani jo mnogo ne dobe. Tako pravijo strokov- delali konzei njaki za konzerviranje iz De- [o potcj-niti mali obroč preko vega in drugega razreda, ki ima-| partmenta Agriculture, ki ob- kozari^a, ker jim ni bilo jasno, jp svojo licenco od Federal j enem ' priporočajo naslednje da, jo-zamašek sestavi jen iz treh Communication Commission. | ravnanje: delov—pokrivalo iz stekla, "Več kot dovolj je častnikov,! Da odstranite duh in prah,: obroč iz kavčuka in obroč iz ko- je zopet poudarila neobhodno inženirjev in mornarjev, ki so krtačite kavčuk v vroči vodi z, \ inc. Igo ljudi, ki so doma nakega tipa za isto razdaljo je u ve, poskušalo s si- t)il 7 ur in 28 minut. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varrevalnih znamk! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 18. aijrila, 1944 ''n UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays aad Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: i(Po raznašalcu v Clevelafad in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$G,5() For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 3,50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: ,(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$7.60 For Half Year * (Za pol leta) ....................................................................................... i.OO For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: ,(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): . For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3rd, 1879. Kaj piše armadna revija "Yank" 0 jugoslovanski osvobodilni borbi (Piše Saržent Walter Bernstein v armadni reviji "Yank") . III. Vsaka partizanska brigada tudi ima najmanj enega duhovnika, kateri se z njo bori. Cerkev je trpela toliko kot narod v Jugoslaviji, in duhovščina je postala iskren <]el osvobodilnega gibanja. Navadno je videti dolgo-bradne patrijarhe korakati z vojaki—armada ima geslo: ''Ena brada—kao brigada." Sedaj je okoli 5 tisoč častnikov v partizanski ar-Jnadi, ki so vsi prišli iz vrst navadnih vojakov. Je bil ^trog ukaz, da vsak mora služiti kot vojak, predno postane Častnik. Višja stopnja se doseže po zmožnosti in nič drugače. Neki prejšnji pooblaščenec višjega poveljstva na primer, kateri je bil kapitan v redni jugoslovanski ai*madi, je začel kot navaden vojak v partizanski armadi dve leti nazaj. Poveljnik druge srbske brigade je bil povišan v zreli starosti 19 let. Toda pred kratkim se je upe-Ijalo spremembo v tej regu%ciji in ta je, da častnik v prejšnji jugoslovanski armadi obdrži svojo stopnjo, ko se pridruži Partizanom. Ta sprememba je prišla v veljavo zato, ker je potreba za izurjene vojaške moči velika v sedanjem času rastoče in raztezajoče se armade. V tej armadi ni strežnikov ali ordinančnih častnikov, niti nobenega posebnega prostora za častnike, ampak je reč salu-tiranja na "square yard" kot je potrebno v ameriški armadi. Na pi'imer, kadar možje ene posadke srečajo drugo enoto na cesti—eni kličejo: "Smrt fašizmu!", drugi pa odgovarjajo: "Svoboda l^jtidstvu!" Partizani nimajo nobenih uradov za armado in tudi nobenih plač. Mrtev Nemec je zadostno plačilo za partizanskega vojaka. Kadar se mož pridruži, gre naravnost k svoji enoti, dobi/dve urni pouk o puški in ročni gra: nati, nakar je pripravljen za vojsko. To pa je samo za bolj zrele može, kateri so več kot 18 let strni; mladi fantje po dobijo 8-tedenske rekrutne vaje, predno so poslani v akcijo. Starostna meja v partizanski armadi je od 14. (]a 65. leta—katero smatrajo za zmerno. Rekrut ne dobi nobene posebne osebne opreme, ker iste se sploh ne izdaja. Obdrži svojo obleko, ampak dobi čepico z rdečo partizansko zvezdo—te čepice izdelujejo v partizanski tovarni na varnem kraju. Dobi mogoče puško, mogoče pa tudi malo strojnico, nekaj ročnih granat in od 150 do 200 nabojev streliva. Ročne granate so tudi izdelane v partizanskih tovarnah, iz streliva, vzetega iz nemških bomb, ki niso eksplodirale. Puška je navadno nemškega ali pa italijanskega izdelka, strojnica pa pred vojno popularnega jugoslovanska izdelka. Strojna puška je glavno partizansko orožje, in v nekaterih brigadah jo ima vsak peti moški. Rekrut tudi dobi bajonet in nož, če ga še nima. Partizani ne nosijo čelad, prvič zato, ker jih smatrajo pretežke in prenerodne, in drugič zato, ker jih nimajo in jih ne morejo dobiti. Imajo mešanico uniform, katere gredo od nemške in italijanske pa do angleške bojne opreme. Njihova obleka ne poseda nobenih posebnosti, kljub temu pa nimajo nobenih sitnosti pri razlikovanju prijatelja od sovražnika. Partizanski bojevniki jedo redno, ampak le dvakrat na dan. Hrane ni dosti, in čeprav dobi vojak precej mesa, ima prav malo kruha, malo krompirja, nič slanine ali masti, nič sladkorja, in niČ kave. Njegova pijača je voda. C"'" nastopi pomanjkanje, jedo prvo navadni vojaki potem časi ni ki, potem šele višje poveljstvo. M:'.ršal Tito je to razložil članu neke zavezniške misije, kateri je videl, ko so dobili vojaki kos sira, častniki pa ne: "Oni l-=o y prvih vrstah," je re^el Tito. "Mi nismo." Hrano dobiva armada največ od ljudstva v kraju, kjer se bojuje. V vsaki osvobojeni vasi je izvoljen odbor domačinov, da podpira osvobodilno gibanje. Ena naloga tega odbora je, da zalaga armado s hrano—in to storijo, Čeprav ostanejo sami lačni. če se borilci odlikujejo v boju, če kažejo vodstveno zmožnost in zaslužijo pohvalo častnikov in vojakov, potem so gotovo priporočani za častnike. Potem se lahko udeležijo tečajev na vojaških akademijah, katerih je okoli 12 v osvobojenem ozemlju. Če je borilec tako ranjen, da ni več sposoben za aktivno službo, je poslan nazaj v svojo vas in tam na-dal^uje z delom po svoji moči; ali pa za vojaštvo v zaledju, ki pazi na saboterje in petokolonce, gradijo in opremljajo bolnišnice, organizirajo transport, potrebščine, itd. V zaledju je mnogo dela. Taktika Titove armade je enostavna—sloni na dveh principih: 1. Nikoli ne pusti sovražniku inicijativo. 2. Imej vedno večje število moštva na danem mestu. Partizani vedno gledajo na to, da se spopadejo z Nemci, kadar in kjerkoli partizani hočejo. Najraje se bo-njo ponoči; tisti čas je najhujša preizkušnja morale in discipline vsake armade. Zaradi teh taktik je armada visoko gibljiva, čeprav se ta gibljivost nalaga na "noge." V enem letu je dnaga Srbska brigada peš prepotovala okoli 2,800 milj. Titov praktični načrt je, da rabi dve armadi. Dokler drži Nemce na eni fronti, jih udari od zadaj z bliskovito naglico naskok gerilskih enot. V sedanjem času se partizanski oddelki bojujejo v notranjnosti Avstrije in Ogrske. In partizani imajo ožje stike z gerilskim gibanjem v Grčiji, Albaniji, Italiji in Bolgariji. In nič manj važno hi to—Titova armada poje. Je čudno, da ljudje, kateri so toliko pretrpeli, imajo še petja v sebi; ampak mogoče pojejo oni več kot katera druga armada na svetu. Ne pojejo banalne popularne popevke, temveč oni pojejo o svoji domovini, kaj bodo stofill s sovražnikom, kateri jo je oskrunil, in kako bodo ustvarjali, kadar obračunajo s fašisti. Niso to "sladke" popevke, niso kar tja v en dan, nič več kot je ai-mada "tja v en dan" —kot armado, tako je tudi pesem udlhnil čut, da naznani jugoslovansko ljudstvo svetu, da se bori za svobodo in da jo hoče obdržati. i; .v \ COULD ?WVEUT TH\^-YOU WHO ARE CARELESS AND DISREGARD THESE FEW SWPIE PRECROllONS- Q) CRUSH our ywn -B£ suif£ ir:s oi/r d) fi/fotvu XAW (WWVXAF ®Gfr fl P£/?Mir IF you Musr remember, our forests are VITAL TO THE WAR, EFFORT . . AND NOW THERE »S I Kgreater dan&er. T% THAN EVER. žorž je imel solze v očeh: ^ — Saj mu nisem jaz stopi'; — ■ Kako . . . kako pravi ■ . . da mu ni on stopil . • jaz, torej, lažem? Žor^ se je grdo spozabil. ral bi reči, da je le po nesreč nem naključju stopil živalci D& nogo, da ponižno prosi ( ■ >' i > 'v- AMmN FOBOWt — Poglejte tam ob ograji na — Moj paž naj stopi bliže! cesti ... saj pogled na te . . . Od daleč so prihajali akordi zagreni človeku ves užitek! orkestra. Nič več niso smeli poslušati, žorž je stopil bliže. nič več ... — Moj paž naj stopi še bliže! Mesec je sijal. žoržu je šlo na smeh. Stopil Gospa je priprla oči. i je še bliže. 1 Prekrasna gospa! , — Paž naj sede svoji milostni ' Bele grudi so malce nagaji- j gospe k nogam . . .tako, da in zdaj naj ji objame no-paž je moral svoji j vo pokukavale izza čriie svile, j seveda nad vse diskretno, kakor I se za dobro vzgojeno patricijko | milostni gospe vedno objemati j spodobi. j noge . . . čemu bi bila drugače Skozi polpriprte trepalnice je živela, ali ne? Moj paž naj pri Angelo Cerkvenih: • PICCOLO Aristokracije, tiste, ki se je vozila ua izprehod s čilimi konjiči v udobnih kočijah, aristokracije, tiste, ki ji je romantika brezdelja in uživanja bila kakor zrakoplovu propeler, tiste aristokracije že od davna ni več. Samo še spomeniki so ostali, nekoliko že okrušeni, pobledeli, nekateri tudi že pozabljeni . . . Med njimi je še čudežno živ Dubrovnik! Da, Dubrovnik je med tistimi zelo redkimi mesti, ki skoraj malce preglasno, vendar pa aristokratsko diskretno zrcalijo viteško romantiko preminule aristokracije. O, Dubrovnik nI navadno in Vsakdanje mesto. Dubrovnik je košček srednjega veka, ki ga je muhasta usoda po čudežnem naključju vrgla v dobo plebej-skih prevratov in nedostojnih hrepenenj sužnjev. Ves začuden gleda na golazen, ki se je dvignila iz globin pekla in naenkrat hrepeni k solncu. Najbolj ljubijo Dubrovnik dobro vzgojene gospe in antiko ter klasiko ljubeče gospice, ki v prijetnem dolgočasju brezdelja sanjajo o vitezih na čilih konjih, gospe in gospice, ki se včasih oblačijo v nošnje svojih aristokratskih prababic ter se nato ure in ure ogledujejo v beneških zrcalih . . . Včasih katera odkrije Dubrovnik . . . Tudi milostna gospa De Paoli iz Verone ga je odkrila, Njen sin je kupoval les tam po Bosni, pa je nep/ičakovano sredi barbarskega gozda odkril sen- svoje mamice . . . — Ah, moja zlata mamica mora to videti! Gospa De Paoli Bianca te I priložnosti res ni niti mogla niti smela zamuditi. S seboj je pripeljala svojo lepo psičke Lelijo. Gospa, je bila zelo nežna in psička skoraj nič manj. Psičko je bila pred dvema letoma, ko je na Japonskem preganjala dolgčas, kupila ter jo je poslej nosila, koderkoli je hodila. Lelija je bila vsa črna kakor svetomi-klnvževski parklji, vsa drobna; I dolga svilena dlaka se ji je le-I sketala v solncu, velike oči so ■ji bile vedno vlažne, kakor da 'je venomer hrepeneče tožila po. domovini . . . Gospa Bianca je psičko Lelijo neizrekljivo ljubila, zakaj zdela se ji ni nič manj ljubezni vredna nego njena biserna o-vratnica ali njena dragocena zapestnica. Tudi Dubrovnik je vzljubila, saj je v Dubrovniku bilo dovolj dostojne družbe i zanjo i za njeno psičko . . . — O, presladko mesto! je včasih zavzdihnila, ko je slonela zvečer ob ograji verande ter zrla na morsko ravan, ki se je razprostirala tja do oblakov. Celo morje je bilo tukaj docela j drugačno nego kjerkoli drugod. iTako tiho in ponižno je udarja-I Jo ob skalnate bregove, tako bo-i žajoče, malone poljubljajoče je ' objemalo vznožje verande. Nič grožnje ni bilo v njem, nič vulgarnega . . . Samo pravljica, sladka in opojna, svilena, kakor lasje davnih princes, ki so pred mnogimi leti vzbujale občudovanje navdušenih in viteških kavalirjev. ■ Godba je igrala . . . Jazz-band! Kako je: neki ta plebejska godba zašla semkaj? Takšna disonanca! Poklicala je prvega natakarja in mu velela: — Tukaj imate stotak, godba pa naj igra Beethovena! Ste razumeli ? Od tedaj je godba igrala samo še Beethovena. Da, da, Beethoven! Kakor da se je rodil v Dubrovniku . . . Ah, ne, saj Beethoven ni ljubil aristokracije ... Pa to je bila zgolj njegova ekstravaganca...; kot velikeng^u muziku, ki je v svojem srcu kljub vsemu bil aristokrat par excellence, mu moramo tudi to zablodo odpustiti . . . I Vsa je bilo mirno, samo Bee-j thoveii' . . . : 1 Le tam spodaj so hodili mimo . umazani ljudje, so se ustavljali j ob ograji ter s solzami v očeh j poslušali Beethovena . . . Mi- j sera plebs ... i Zopet je poklicala natakarja: ' sanjavo zrla okrog sebe. Tam ob vhodu v hotel je stal — paž . . . Bil je lep paž! Pozabiti ne smemo, da smo v Dubrovniku in da igra godba Beethovena, ki ga gospa Bianca tako ljubi kakor svojo japonsko I psičko, svojo biserno ovratnico ali svojo dragoceno zapestnico .. . Da, tam pri vratih je stal piccolo žorž. Doma ga niso tako klicali, doma so mu pravili: Jure. Priznam, da mi je bilo to ime nerodno napisati; v to kroniko takšno vulgarno ime res ne spada. Ampak včasih je tudi j malce resnice potrebno, vsaj j malce! Hotelir, ki pozna svet, I je piccola ko j ob njegovem pri-ihodu v hotel prekrstil. Imeno-i val ga je žorža. Prej je tam po I Bosanki pasel ovce in mu jo bilo ; zelo lepo. Imel je zlatordeče la-' se in prelepe modre oči. i Zlati gumbi so se mu kaj lepo I podali. j Stal je ob vratih ter pazil na I vsak mig gostov. Bil je zdaj tu izdaj tam. I Imel je komaj šestnajst let in je bil nežen kakor deklica. I Milostna gospa De Paoli ga je tiho, žametastim glasom poklicala: — žorž! žorž je urno skočil ter se globoko priklonil: — Milostna gospa želi? —' žorž, vi ste nedvomno potomec Kakšne obubožane pleme-nitaške rodbine? žorž je ljubil. Resnično ljubil. Hčerko vratarja nekega hotela. Vem, vem, banalna in vsakdanja ljubezen, a žorž je bil tako zelo srečen. Palme in kakteje in sinje morje se je naslajalo ob njuni ljubezni . i , Mesec je sijal, morje je pelo . . . Sonja pa je bila kakor ... ah, zakaj samo kakor? Bila je resnična, princesa. tisne svoje rdeče ličece k mehki nožici svoj milostne gospe! Tako, tako, bravo, moj paž! Godba je igrala Bethovena in njej je bilo tako sladko . . . o . . . tako sladko! Sklonila se je... poljubila ga je na čelo. postal fakin! žorž pa ve samo to, krepke mišice, da je .... I He takšnih mišic po — Uospa sme poljubiti svo- jega paža, mar ne, mali žorž? ! , ... . x„ip7ne P"' L •, i , I Krepke misice in zeiez"'^ — bme, milostna gospa! odpU" - 1----- , ščanja, da bo v bodoče — Lažem, ali lažem? Gospa je odločno terjala o govor. Njena beseda je bila ti" da, njen pogled neizprosen: — Lažem? — Ne laže te milostna gosp^' ampak jaz nisem stopil . - - — Torej vendarle lažem; Silovito ga je klofnHa. — Lažete, lažete, lažete • ■ ' je. zakričal. Gospa Bianca se je ponosO^ vzravnala, je vzela psičko v ročje ter odšla. Elegantni džigolo, ki j® mel, da ne sme kavalir sta spričo tolikšne žalitve patricijke skrižanih rok, j® ža naglo in zapored dvakra trikrat klofnil ... . t ri V žoržu se je prebudil s ® Jure. Zgrabil je prva steklenico- ^ mu je prišla pod roke, ter ga njo krepko lopnil po glavi- Džigolo se je sesedel. je vsega oblila . . . Gostje s prihiteli od vseh strani ■ Opljuvali, osuvali in obrcali ■ JI"' piccola . . . komaj, komaj je ušel. žorž je zopet Jure. _ Videl sem ga v luki-pleč je postal in mišičast. kor jeklo je. Žaklje nosi na dje, premog tovori, deske r prep*^ za- klada, opeko naklada in-, va. Sonja je pozabila nanj, kaj^žorž je postal Jure, žor2 i Krepke mišice in I I Moj paž žorž naj ini daj zkj* žoržfrepeva. svoje rdeče ustnice, naj mi da! prepeva ž nji*' . drobec Mfoje mladosU! } jpr^epa gospa 1^2 !! žorž je hotel odskočiti . . • anca pa sanja še vedno o - Milostna gospa pa je svojega; lasem pažu z nebeškomodr' paža z vsa silo prižela na svoje' očmi. grudi ter ga poljubila na rdeče i _ Kako sem le mogla b' ' ustnice. ^ tako kratkovidna!' Da nis®"^ žorž pa jo jc opraskal in zbe-, koj videla, da je bil pastir - ' žal In vendar sanja o njc'* I --- ■ ■—J tv v K Milostna gospa si je praske, Mora sanjati, zakaj P** stfJ' imajo jeklene mišice in ' pesti! A zaman sanja! Tudi Dubrovnik sanj^i-Kakor začarana princeS^jj^^^ Tudi Dubrovnik sanja Zakaj pažev ni več ne .KO^' namazala s kolinsko vodo Jezno je siknila: — Uh, ta plebejec . . . Zopet je igrala godba. V Du-! ftrovniku vedno igra godba. Ve-1 dno. Tam je lepo. Kdor jc bil j enkrat tam, bi hotel večno tam j In vsakih sanj mora Gospa Bianca jo skozi pol-, biti konec! priprte trepalnice zrla mladega i____ džigola, ki je sedel pri sosed-; , m mizi, se dolgočasil ter kadil: BODO MOKAA-' ^ cigarete. RODITI VEČ OTKOK, • — Ali bi bili tako ljubezni-: l^^DO NADOMEšCBNK vi, gospod? ! v VOJSKI K' Zaprosila ga jc ogenj. i Angleški radio BBC Dzigolo in piccolo-oba sta'vzel po švedskem listu uri^ priskočila. /pravi/da so dobile Nemk« g. Dzigolo je po nesreči stopil logo, rede vsaj vsaKa P . drobno nožico psički Leiiji. j s^m otrok, da se bo tako Psička je presunljivo krikni-jgiio vrzel, ki je nastala J ' ' i hi nerrtškega moškega sV® Lepa gospa je zajokala . . .'radi velikih izgub na vz''. na la žorž je onemel. Prvi natakar je ves iz sebe ; fronti in drugod v tej !'• Poročilo je bilo jo prihrumel k gospe. — Pokličite mi gospoda! : omrežju in daje J Hotelir je ves razDurjen prihi- ™^jo Nemci namcn^še tel. ------- ------- lU-' I ogrožati Evropo s svojo ^ ^ g d Želite, milostna gospa!? iSilo^in misliti ceio Pri tej p{,iči zapustim vaš kolčnim porazom 'ij hotel! : bodo vzgojili novih sa"' Zakaj vendar, milostna go- ^odo po preteku pai^ '' ki ji je bil smeh kakor zeleni spa? ; zopet planili nad svoje pomladni solnčni žarki. O, žorž j Pokazala je s prstom na žor-' oi'ožjem v roki in s njem ter pustošenjem- I!" je bil ves njen, Žor/. bi bil brez ža: vsakršnega pomisleka dal zanjo j — Ta . . . neroda . . . sto-' tudi svoje življenje. g jil je moji Leiiji na nožico . . .' žorž je potrkal. ; o takšni neusmiljeni divjaki! Gospa je sedela na postelji v i Psička je žalostno cvilila ... svileni srajčki in svilenih spod-, kakor majhen otrok ... | njih hlačkah. Pestovala je psič-1 — žorž, zakaj ne pazite? ga ko Lelijo. I jc ostro pobaral hotelir. ' To Win ^aprila, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN o POT DOMOV Mlinar Vsem vladal noč je bil četovodja čudovito razigran. Na ttašem odseku fronte je; ^ mir. Celo plazovi so nam ^našali in nas niso motili hruščem. s V 2Vrt 'lašem zaklonu, ki je bil kalf'u' ^ skalo, nas je bilo ■ ^ trideset ljudi. Cigan Bo- (In'o rojak, je pri- " kradel že ves teden, da bi Pi'ij)ravil bolj vesele bo-praznike. Zadnjega mrli- -»P bdoi, žalost in spo- 'jen^i'^ j® nekje našel tudi ogu-1(Iq ""1'ov vrh, ki nam je v za-v«o ^ '^'idomeščal božično dre- 'CSqp T itiu.,.", za sveče nam m >3kaio smo pokopali pred dobrimi '• na fronti je to že cela fantovska, šale so švigale kri-] žem kakor bliski in v prostoru,! ki je bil posvečen najbolj okrutni smrti, se je razlegalo toliko smeha, kakor da so v njem našli zavetje prešerni svatje. Četovodja Klinar je krilil z rokami: "Fantje, kakor na ohceti smo nocoj in sam Bog nas je vesel,, le moje Mine še manjka. Da štej jo poznali, take ni več pod milim nebom . . ." Cigan Bojo je pokazal bele zobe: | "Kaj pa Katica v Logu in Ma-! ruša v Trenti? Klinar, Klinar,! Bog se bo razjokal nad teboj l' Kdo si je mislil, da si pustil ženo doma, ko si tako fantoval z Moštvo infanterije je brodilo po vodi v Makin "Za Kliiiarja. žena mu je umrla." Molče smo sklonili glave in mislili na tovariša, ki ga je bila poklicala žena. Čebula in česen sta j odlični zdravili I Jugoslovanska edini-ca v rdeči armadi nami I" V'e 'el Bo i za darila pa je po- ,10. Bili so tu kosi pra-slanine, zavitki tijjj nekaj steklenic žga- Dj "ekaj laških čutaric vi-iz zaledja je pri-iiieji" ^'J?iU-ete, ki so bile na-kdo ve kam, pa so po Zaslugi zašle k nam. Ta- ki Slu WStn J® V zakajenem prostoru oglasila pesem, če ni bi-božična, je bila vsaj KID,VICTORY,. ' ' % i V-939 "Kaj se ustiš, koder ciganski, pij rajši na zdravje moje Mine, da te ne premaga žalost, ko si tako kisel! Kaj je meni do Kate in Maruše, še obrnem se ne za takim babšetom, ki ne ve, kako in kaj je z nami. Moja Mina pa, o, to vam je ženska, ki je vedno z menoj. V jarku, na patrulji, v spopadu in na maršu, zmeraj je kraj mene in vendar doma varuje otroke in dom. Ko sem bil ono noč zunaj, saj veste, kako nam je trda predla, sem že mislil, da bo po meni. Spredaj in z desne se je usulo na nas, da sam nisem j vedel, kam naj streljam. Tedaj: zaslišim čisto kraj sebe: "Sem-le se zlekni, Andrej!" Kakor otrok ubogam, saj je bil Minin glas! Bil pa je tudi skrajni čas. Komaj sem se zleknil za visoko skalo, se je tam, kjer sem bil še pravkar tičal, razpočila ročna granata." Zagoreli, sajasti obrazi so za trenutek oživeli. Nekdo je začel poravnavati sveče na borovem vrhu, drugi je nastavil ze-lenko na usta. Bojo pa je pri-gi iznil, češ: Slika jasno kaže plamene, ki so jih povzročili napadi od strani ameriških mornariških čet 165. infanterije. Moštvo je brodilo po vodi, da je dospelo na Makin otok. Invazijo Makina ae je izvedlo z veliko manjšimi izgubami življenja kot pa je zahtevala kampanja Tarawa. "Kadar te spet pokliče Mina,] vzemi še mene s seboj." j Kljub zbadljivemu naglasu se, nismo mogli smejati. Dahnilo je, nekaj tajinstvenega, nekaj za-' gonetnega k nam. Iz dima iii saj' so se izmotali domači kraji, tople kmečke sobe, kjer pri jasel-i cah drhtita oče in mati za si-j na, kjer žena objokuje moža in j sklepajo otroci v ljubeči bojaz-j ni drobne roke v žel ji, da bi se i vrnil oče, ki ga komaj še po-| znajo po obrazu. Tudi četovo-l dja Klinar je obmolknil in si kakor v utrujenosti podprl glavo z dlanmi: ; "Oh, ne, ne, ne, oh, naj osta-| neva!" je nenadoma zaprosila: božična pesem in na])olnila ves zaklon z nepojm|^iivo nežnostjo. Sveče na boru so dogorevale in sence so begale po obrazih ka-! kor usodne roke zagonetnih po-; šasti. "Tega ne bi bili smeli ])eli," se j jG'zdrznil Klinar. "Presveto in J pretoplo je za ta kraj —" I "Pa poplakni!" mu je ponu-i drl Bojo zelenko. "Kar pošteno; nagni, da boš bolj živo videl svo-j jo, Mino!" I "Fant!" stisne zdajci K!iiiav| pest in ztiškriplje % zobmi, toda] tovariši pomirijo pretečo roko,j da se res oklene zelenke in jo j nastavi na usta. i Potlej zamre beseda in smeh utihne. Klinar buli ])redse in; molči. Nekje se vzdrami rohne-' ■nje, nemara je kamenje, nemara. mina, ki z njo hoče kdo skru-niti tišino svete noči. Klinar prisluhne. Kakor da ga vleče nevidna sila, se izmota izmed nas in stopi iz zaklona. "Ga že spet kliče njegova Mina!" pokaže Bojo svoje bele zobe. Preden pa kdo utegne reči karkoli, se strese ves zaklon in silen hrušč iireseku ozračje. Puh nam je pogasil sveče, nekateri Itfts na tleh kakor mrtvi, drugi se v nemi gi'ozi stiskajo k skalnatim stenam. šele polagoma se srca opro-ste groze in se udje razgibljejo. Bojo zleze iz zaklona. "Klinar!" Glasu ni od nikoder in Bojo se počasi razgleduje po snegu, češ: "Granata je udaiila!" Kakor omamljeni hitimo ven-kaj in iščemo. Klinarja ni, le njegovo sk večen o truplo moli iz ku])a kamenja, ledu in prsti. Oči so široko od))i te in stekleno strme v to tajinstveno sveto noč. Zjuti'fij nas trese mraz. Sani-teta je že odkopala mrliča in ga zanesla na varno. Nihre. ne govori, nikomur se ne ljubi niti ])restopiti, tako nas boli ta nenadni odhod. Popoldne pa je planil k nam Bojo, ki je bil šel h kompaniji:. "Telegraf, 1' a n t j e, tele- I" Po poročilu United Pressa, datiranem 13. marca, je bila v Moskvi opremljena za akcijo prva edinica jugoslovanskih prostovoljcev, ki se bo v vrstah rdeče armade borila za poraz Nemčije in osvoboditev Jugoslavije. ' Omenjena vojaška edinica sestoji iz 39 odstotkov Srbov, 45 odstotkov Hrvatov in 16 odstotkov Slovencev. Poveljuje ji podpolkovnik Marko Masič, ki je poveljeval hrvatski topniški diviziji v italijanski armadi, katera je korporativno prešla k rdeči armadi v decembru leta 1942. Večina vojakov tiste čete, je bila šiloma rekrutirana po kvizlingu Pavsliču. Pri prvi priliki, kot omenjeno, je prešla k rdeči armadi. Jugoslovanska vojaška edinica v rdeči armadi sestoji iz Jugoslovanov, ki so bili prisiljeni služiti v nemški ali italijanski armadi in so bi M na ruski fronti ujeti, in iz dezerterjev, ki so posamezno ali v skupinah ušli k rdeči armadi. V jugoslovanski edinici služijo vsi prostovoljno. J ugoslovanska prostovoljna edinica v rdeči armadi ima svojo zastavo: modro-belo-rdečo, z rdečo zvezdo na beli progi. Opremljena je z ameriškimi motornimi vozili ter s sovjetskimi puškami in topovi. Inozemski časnikarji, ki so se razgo-varjali s prostovoljci, sodijo, da je med njimi le en do dva odstotka komunistov. Kljub temu se nihče ne navdušuje za jugoslovansko za mej no vlado; vsi pa so navdušeni za maršala Titu, poveljnika Jugoslovanske osvobodilne vo.jske. ' Znanost je v zadnjih letih do-i gnala, da marsikatero ljudsko zdravilo ni praznoverje, temveč res dobro zdravilo. To velja tudi za čebulo, ki jo zadnje čase priporočajo nekateri zdravniki kot dobro zaščitno sredstvo proti prehlajenju. Prav tako ugodne lastnosti kakor čebula ima tudi česen, vendar se njegova uporaba najbrže ne bo posebno razširila, ker je njegov duh premočan. čebula in česen imata dobro lastnost, da sta lahko prebavljiva in da učinkujeta izpodbu-j j a joče na izmenjavo snovi vi človeškem telesu, čebula ima! poleg tega zelo mnogo vitami-' nov. j Čebulo lahko uporabljamo j kot domače zdravilo proti ka.š-' lju, to se pravi bronhijalnemu kataru. V ta namen je treba dve: srednje debeli čebuli razrezati na rezine, posfaditi s sladkorjem in pustiti ležati čez noč. Na' ta način dobimo čebulni sok, ki ga dajemo piti bolniku. To je izvrstno zdravilo proti kaši ju. Angleži uporabljajo že dolgo proti prehlajenju na svoj način pripravljeno čebulo. Recept je tale: Razrezati je treba tri četrtine čebule na rezine in jo skuhati v treh četrtinkah litra postopno segrete vode. Ko je čebula že skuhana, jo puatite še kakšno uro na mirnem ognju. Nato ji primešajte žlico moke, nekoliko popra in žlico masla, da dobimo čebulno kašo. Vsak sicer ne more prenesti tega sredstva, ker nima posebno dobrega okusa. Toda čebule nam ni treba uporabljati proti prehlajenju na ta način, zlasti ker je sirova zdravilnejša. če se pa bojite neprijetnega vonja iz ust, za kar so posebno občutljive ženske, popijte, ko ste snedli rezinco čebule (ni vam treba pojesti celfe čebule), kozarec mleka ali malo črne kave. Priporočljiv je tudi peteršilj, vendar ne kuhan, temveč sirov. Kupujte vojne bon > ' 'h ' ■' ^AR SAVINGS" znamke dobite bankih ali postnem uradu,, s6* ' "'W'l W)GEGATE...Nnt Enough Evidence to Count (l/F Vfs MK rovt/viev or TH :Tumv I v-" • " v - v-7j^ I 3£'^T Fo>? vou ' C V.)/^T t\/,i -f <5' >V£/?E; 4ci. VOf? C) v^e^DlCr WElL /T5 TW(5 kY/)v - kvE Ht^O To periffMiwE TH£r Qut)RT of LlOoor^ FC)LIN C> ON TH' VEFEno^^T vv,96 CE.NUIME. TEN OF US 60T TO IT DUT 7W 1S0TTL€ ^/45 fAip-ry tiEfOrrs. iT Gor TO J-E/v^ S/ViPPS >9A(C> G-EokgZ 6TEAIM' ->- /VOKv Oy >V£CV TWtfSC 7>vo ,3-uKom yviiHT ro TH JU* v, . J F Alfl«C EyiD£^ct I S /VOT BAWW6WT /N e«9* STR AN 4 EMAROPRATNOST 18, aprila, ^ ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) "Dosti," zagrmi Peter in stopi proti Uršuli, "tu ni sodišče. Vložite tožbo, kakor zahteva zakon. Saj imate zagovornika. Gospod Ambrož je vešč prav-dar." Podbanu vztrepetajo obrvi, lice mu zardi. Izpregovori mirno, a glasno: "Magnifice domine! Gospa Heningova je govorila resnico. To ni dvomljiva povest, to je zločin. Ban! Ali res ne mislite priskočiti na pomoč tej vdovi?" "Via juris!" odvrne ban suhoparno, "to je vse, kar vam moreni reči, gospod zagovornik." ' . Ambrož se zdrzne, nosnice se mu razširijo, ustnice se mu stisnejo. Nekaj časa molči, potem pa izpregovori: "Magnifice domine ban! Da! Hočem biti njen zagovornik, ker vidim, da vaša revna pravica šepa. Jaz vam to rečem, pod-ban vam to reče. Žlahta vam je zaslepila oči. Gorje domovini, gorje narodu, kjer se sme skrivati goljufija in ljuto razboj-stvo pod krinko pravice. Pa naj ste to vi, Peter Erdedi, pa naj meče vaše žezlo strele, ukloniti ga hočem, zlomiti ga hočem, da ne bo sramotil več plemstva, da ta zemlja, že stokrat zgaže-na, ne bode plen gosposke lakomnosti." "Ha, ha!" se nasmeje ban, prebledevši na smrt, "glej z Medvedgrada se- je privlekel stari volk, tovariš Nikola Zrinj-skega, toda naj se ta volj varuje moje železne pesti!" "Da," reče Ambrož, "v srditem boju bo osvestil stari volk pogaženo pravico." "Da, pri Kristusu," krikne Uršula, "in Heningova se bo postavila na noge. Z Bogom! Pripravi se, ban! Moji zobje so železni." "Z Bogom," zakliče ban, "Peter Erdedi se ne boji babjega vj-išča, niti starčeve kletve." Ambrož in Uršula sta hitela na' dvorišče, a Peter je onemogel rekel Barbari; "Glej, igra se je začela. Vedel sem, da se napravi ta nevihta, Tahi je moj, dokazati hočem tem strahopetnim slivar-jem, da je Peter Erdedi ban, pa najsi pride do boja, naj teče tudi kri!" VI. Komaj dva streljaja za cerkvijo vasi Stubica stoji kakor prislonjena k bregu ne prav ve- in jem ne vidiš strasti, nobena j mišica se ne gane, kakor p r i I človeku, ki mnogo misli, se ma-I lo jezi in se ničesar ne boji. Pol-j ti ni ne bele in ne temne. Delajoč vztrajno ne spremeni skoro obraza, niti tedaj ne, ko se upira trdi les sekirici. A vendar ga včasih izpremeni. Rekel bi, da razmišlja o nečem. Včasih se nasmehne krotko kakor žena, kakor dete, včasih se mu o-braz zresni, oko se mu pomrači, kakop kadar umen človek občuti grenko bolest. In urneje prične tesati, da prežene neve-sele misli. Je-li ta človek plemič? Če ni, plemenit je gotovo. Naenkrat mož preneha z delom in se ozre proti Stubici, odkoder je hitro prihajal mlad, droben kmet. Gotovo se mu je mudilo. Stopil je na dvorišče in se približal gospodarju. "Hvaljen bodi Jezus Kristus", pozdravi mladenič. "Na veke! Jurij! Kaj je? Kaj se ti tako mudi, da komaj dihaš? Prihajaš li k meni?" vpraša starejši. "Da, dragi ujec," odvrne mla lika hiša, kmečka ali plemiška, je težko reči. Zidana je iz opeke in pokrita ž deščicami. Za njo raste po brdu navzgor vinska trta, ob strani za grmovjem stoji hlev, žitnica in vinska stiskavnica, pred njo pa se spušča polagoma holm nizdol do pota. To strmo dvorišče je o-krajeno z latami, ki se po njih ovija slak. Zunaj ograje je zasajena tupatam solnčnica in mak, ob hiši se ovija bršljan, a sredi dvprišča razprostira star oreh svoje veje. Poldne je že davno minilo, solnce se je nagnilo na zapad, po dolinah stu-biške gore se polagoma mrači, samo po vrhovih se igrajo še zlati solnčni žarki. Na k 1 o p i j denič, "počakaj, da se mi vrne pod orehom sedi mož, ki teše duša. Da izveš, kaj ■se je zgo- volovski jarem. Vse kaže, da je to gospodar, toda ne veš, je-li tlačan ali svoboden kmet. Če ga sodiš po obleki, moraš reči,, da se tako ne oblačijo kmetje. Na sebi ima lepe suknene hlače, svetle in špičaste črevlje, srajco ima belo in vezeno, na temnem telovniku je našita gosta vrsta srebrnih gumbov, okoli dilo, prokle ..." "Sedi, Jurij, zberi se, potem pa pripoveduj!" "Joj, joj, ujec, sam vrag nam je prinesel novega gospodarja. Bog bi jokal. Čuj! Gotovo poznaš ono ubogo vdovo Maruši-čevo iz Zaprešiča." "Poznam." "Petero otrok ima. Moža so vratu se mu vije rdeč, svilen j ji gnali v vojsko in tam so ga robec, a na glavi ima kapo iz kunovine. Naj ga li sodiš po izrazu in obrazu? Še težje. Visok je, telesa je močnega kakor hrast, ramen prav takih, a prsi ima za dva človeka. Vrat i-ma močan, glavo veliko, zadaj nekoliko vzdignjeno. Lepi rjavi lasje so razčesani nad čelom v lepo prečo, nad močnim nosom mu stoji veliko čelo, spodaj ozko, zgoraj širše in na njem so začrtane dve, tri brazde. Pod čelom se mu vijejo goste obrvi, temne. oči mu sevajo čudovito. V njih bereš moško razumnost in žensko otožnost. Obraz ima širok, podglgast in pri bradi za- Turki ubili. Trpi in muči se sirota in vsakdo jo pozna, da je poštena duša." "No, in?" "Pa pride Tahov sluga, Peter Bošnjak, Bog naj ga ubije! Lazil , je ta antikrist okoli gospe Tahove in se ji lagal, da Maru-šičeva hvali staro gospodinjo Heningovico in govori proti novi gospodi. Res je, da sta gospa Marta in gospodična Zofika zahajali često k Marušičevi in stokrat obdarile siroto, ampak da bi bila ta grdila gospo Heleno Tahovo, to ni res; žena se malo briga za to. No, laž je kakor trnje; kamoi' pade zrno, pokri- okrožen. Obrit je gladko, samo i je trnje čez noč polje. Kaj se nad ustnicami mu stoje prire zani brki. Obraz je miren, na zgodi? Pomislite, ujec!- Gospa Helena in ta novi gospodar sta © V-960 7V/^ <%// "DAD, ISN'T THAT WHAT YOU CALL OVER-BURDENING ESSENTIAL TRANSPORTATION ?" yiof ^ Gallon Ako nameravate barvati vašo hišo ' kupite DUTCH BOY BARVO ki je priznana skozi le+a in leta kot najboljša You'll b« |U4 jrott nsc^ chii pure whitt lead It's the happy choke (or good looks and long wow« Imamo travna semena, umetna gnojila ter razno vrtno orodje. ''''K'ffffft Se priporočam ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO ROAD verjela prazne main je Petrove in prišlo je hu(io nad Marušiče-vo. Prišel je Peter s četo v Za-prešič. Jaz ti bom že pokazal gospo Uršulo', je zavpil Peter, 'videla boš, kdo je tvoj bog, psica!' in je sunil siroto s pestjo v hrbet,- da je padla na o-braz. Razbojniki so razbili vrata, odnesli žito, ajdo, koruzo, pitanega vola, ki ga je dobila od prejšnje gospode. Da, še več! Vzeli so ji lep vinograd, razbili klet in odnesli vino; sirota sedi na kamenu pred hišo in joče, tudi otroci plakajo, da ti poka srce." "Ali je to res?" reče ujec, Matija Gubec pobledevši, vrže v stran sekiro in skoči na noge. "Tako gotovo, ujec, kakor se zovem jaz Jurij Mogalič, tako gotovo, kakor gotovo jaz niman ne očeta ne matere, ki ste mi vi, moj ujec, od mladih nog hranitelj in varuh. Bil sem danes v Zaprešiču, videl sem revo vdovo in solze so mi stopile v oči. Ah ta gospod nima Boga? Vpr ašajte Zaprešičane, G r g a Zdelarja, Štefana Jelakoviča in starega Mateja Jabučiča. Ti vam bodo bolje povedali, ti so videli vse na svoje oči." "Na svoje oči so videli?" vpraša Gubec, "a kaj so počeli s svojimi rokami?" "Kaj so hoteli? Mrmrali so seveda, pa tudi vkup so drli. A kaj jim je to hasnilo? V kratkem času je prišla v vas četa orožnikov z ostrimi sulicami. Vgnezdili so se pri sodniku. Tu so celo noč pili in vse razbili — in sodnik je molčal. Moj Bog! To je razbojništvo!" Gubec klone z glavo in se vgrizne v spodnjo ustnico. "Pa* taka zla poročila, ujec, prihajajo tudi od drugih krajev," povzame Jurij. "Stari Tahi je vrag. Kdor ne pride pred zoro na tlako, ta jih dobi z ba-tino pod Susjedom, in ako za- mudi župan par minut, ga de-nejo v klade, kjer se peče celi dan na solncu. Da, tudi Mateju Mandiču so vzeli hišo, polje in vinograd in ga spodili z grunta z batinami kakor psa." "Oh!" vzdihne Gubec razjarjen. Za delavce Za delavce Barvarji Mali oglasi Hiša naprodaj ! Radi stalne zaposlenosti v j Akron, Ohio, prodamo hišo naj 1060 E. 61 St. Ugodna prilika j za večjo družino; spodaj 6 sob, zgoraj dve. Za nadaljne informacije se oglasite na 6410 St. Clair Ave., v trgovini, ali pa pismeno na John Meyer, 2300 S. W. 6th St., Akron, Ohio. King and His Bride DIREKTOKLI S. D. D. NA KE-CHER AVE. ZA LETO 19 4 4 Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rottar, 19615 Kewanee Ave., blagajnik John Ivančič, zapisnikar Frank Rupert; nadzorni odbor: John Troha, Fr. Zigman, Jakob Peklaj. Gospodarski odbor: Frank Fende, Janko Robič in Matija Klemen. — Publicijski odbor: Frank Segulin in John Požun, zastopnika za Federacijo domov Frank Podboršek in Jim Rottar, za State of Ohio Association; John Ivančič in Frank Žagar. Ostali direktorji so: John Killher, Andy Pezdir, Frances Rottar. Oskrbnika društvenega doma sta Mr. in Mrs. Charles Starman. Direktorij zboruje vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer. eczema' EASE THAT ITCH SUCCESSFULLY! Don't bear the torment« of cczema another day. Do ua thousands of happy people have—use Poslam for quick, dependable relief. At night when Itching Is worse, one application of this CONCKNTRATKD ointment brings soothing comfort and letB you sleep. 18,000,000 packages sold during 35 years show it muNt b« good. Recommended by many doctors. Sold from coast to coast. Only 50c at all druggists. P P S L A M Delo dobita 2 harvarja za barvanje hiš za celo .sezono. Plača $1.65 na uro. 1 teden plačanih počitnic. Zffiasite .so pri PETER ROSTAN 449 E. 158 St. KE. 0620 VAJENCI IN IZKUŠENI LATHE DELAVCI TURRET LATHE OPERATORJI ROLL GRINDERS MILLING MACHINE OPERATORJI DELAVCI ZA CAFETERIJO TEŽAKI IN POMOČNIKI Visoka plača ob začetku Dela se 55 ur tedensko, plača se za 62'/2 ur Bonus za nočno delo The Yoder Co. W. 55th and Walworth 2 cesti od Lorain in W. 53 St. oskrbnice Polni ča.s: 5.10 zv. do 1.40 šest večerov na teden DOWNTOWN: ^ 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TED®-' Delni čas: Rivef Proda se LONDON — This radio sound-photo shows King Peter of Jugoslavia .and his bride, the former Princess Alexandria of Greece, 6)1-lowinfir their wedding in the Jugoslav embassy here. ali se odda v najem, hišo za eno družino, 6 sob,- en aker zemlje; pri glavni cesti na Route 87; 25 milj od Square. Zemlja je dobro obdelana, ter je zelo izvrstna prilika. Vpraša se na 7502 St. Clair Ave., zgoraj. KID SALVAGE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I :)RRow /vv v y < vn showing ofcS'^'l XAO*/! Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo sta-re čevlje. Cene zmerne. • FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. Modroce prenovimo za S4 in več ter poteljno odejo "comforters" za $5.90 Pridemo iskati in pripeljemo nazaj MODERN BEDDING CO. 3118 Lorain Ave. Cleveland MElrose 7919 Vas selimo kamorkoli in odkoderkoli Everett Kauffman in Sherman Moving & Storage 1707 Crawford Rd. CE. 4352 <3 3 ."Here'« your orange juice—your coffee Is on the stairs—and your Wheatlcs are by the door for. that s^urt to the busi" S+rojni operatorji MOMU IN Ž.ENSKE S+rojni delavci Plača od ure in bonus Truckers Zunanji delavci Material Handlers Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. 1588 Wagar Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni na. PLAČA $9.90 NA TEDEt^ ri če ste sedaj zaposleni P brambnem delu, se ne pnS EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. z*-razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva ^ zahteva the ohio telephone^ ' <3nba # 700 Prospect Ave. ^ MOŠKE IN se potrebuje za splošna tovarniška * dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACB^^^ Moški 77 %c na uro Ženske 62%c na dr*)*' Mali oglasi Ženske, pozor Dajte vaše pralne stroje in električne čistilce ekspertn^im mehanikom v popravilo. Delo jamčeno za eno leto. Associated Washer Co., 3112 E. 130 St., LO. 4862, ali SK. 0552. Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne Id ste fizično sposobni za ga imamo za vas. Zglasite se »a EMPLOYMENT OFPi 1256 W. 74 St National Carl'®" Co., Inc. Mali oglas' R. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Rad bi zvedel^ ^ kje se nahaja Frank Štajerc, ki je pred 14-v Senchur, West Va- ^ to čita, ali pa če kdo^g^gf, naj sporoči na: FBAJ> R. D. 2, Thompson 0^ Dr. Kernovo sk« CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vaio streho popraviti, se obrnite do nas. Iz-rršlmo velika In majhna dela na trgovskih poslopij In domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 837ft—8371 Ob večerih: ME. 4767 Angleško-Slovc^ berilo (English Slovene je pripravno za gleščine ali slov^o^ ; Dobi se v naši tisK^ DRY CLEANING & TAILORING Scistimo in zlikamo ter popravimo obleko Dobro delo in točna postrežba 6301 ST. CLAIR AVE. Acid Indiges Relieved in 5 jjl double your money _ When t'xcftBS ?hiiiiach aci-l K itas, tfuiir jitnmarh ami ,/jiri"''^ m -r,, vm-rlhe Iho fa-.tfsf-:u-nn».' .' l»"^vWvi/- prmrUit) jhi* symnroiiiaiip rd . Tablftit. No huaUvf. ..... ~ J'lTy or Uotilih- y,,ur mnnay US. 1.1 a:l Stanovanje 4 sob s kopalnico se išče za družino s 3 odraslimi osebami.' Najraje med E. 61 St. in E. 71 j St. Naslov se naj pusti v ura-! du tega lista. j Išče se (i. g S" v stanovanje s 4 a" j najraje zgoraj; let- % družini, stara 10 in _ I nagrade za priporoča Ivanja, ki se ga <^"^^299. čez dan HEnderscmJ^^^ Velika medn^f^ .en- 9' I v isce se 2 ali 3 aobe, ali 2 opremljeni sobi, za eno osebo, med E. 60 St. in E. 79 St., od St. Clair Ave. do Superior Ave. Kdor ima za oddati, ,naj pusti naslov v uradu "Enakopravnosti." organizacija potrebuj i skega zastopnika, stike s Slovenci v C.ev<' Stike s biovenci ^ j ^ Izkušnja v javnem pomoč. Potrebuje dajanja. Stalni vizija $150.00 in J Pišite v angleščini- ^|gve' c/o Enakopravnost, 3, Ohio.