Vseslovenski sliod v Ljubljani. Zadnjič smo s tega velevažnega shoda objavili samo resolucije o zahtevah štajarskih Slovencev, o sedanjem političnem položaju in o jezikovnem vprašanju; danes pa moramo objaviti pozdrav češkega poslanca dr. Stranskega in pa važne resolucije o narodni avtonomiji ter narodnem gospodarstvu, katere je izborno utemeljeval g. Fr. Povše, čegar govor prej ko slej priobčimo. Govor dr. Stranskega je izredno znamenit, ker nam v najlepši luči kaže solidarnost, ukupnost češkega in slovenskega naroda. Dr. Stransky je tako-le govoril: >Vseslovenski zbor! Parlamentarna komisija čeških poslancev me je poslala sem, da najsrčnejše pozdravim v njihovem in v imenu vsega češkega naroda vseslovenski shod. Izrazujoč shodu te bratske pozdrave, želira najsrčnejše, da bi ta shod imel popolen uspeh in donesel slovenskemu narodu, ki je v slastih in strastih vedno stal trdno ob strani našega naroda, oni prospeh in blagoslov, kateri pričakuje od današnjega shoda svojih zaupnih mož. Gospodje! Smatrajte moje potovanje v vašo prestolnico in mojo .natfzočnost v vaši sredi za dokaz živega zanimanja, s 'katerim slede moji tovariši in ves češki narod vašim naporQm in/bojem in vašemu napredku. Sprejmite v lem^slovesfiem trenotku iz mojih ust zagotovljenje prisrčne iiv neražrušljive solidarnosti, skupnosti in prave slovanske vzajemnosti, s katero hoče in bode ves češki narod vedno in vedno skupno z bojevniki slovenskega naroda gojii solidarnost in skupnost, ki je zmagovito pretrajala koalicijo in je neodvisna od slučajne konstelacije v parlamentu ter ima le jedno podlago, jedno geslo: Slovanska Ijubezen. Bratje Slovenci! Današnji vaš narodni shod bodi dan ustanovitve zveze slovanske proti nemški »Gemeinburgschaft«, proglašeni v Gelovcu. Da, združimo se tudi mi Slovani, a ne proti Nemeem in njih pravicam, nego le da priborimo ravnopravnost, ne k napadu, nego le v obrambo. Nemška »Gemeinbiirgschaft« nas hoee tlačiti in nadaljevati staro brezpravnost, naša zveza bodi le v pridobitev naših pravic, a ne v tlačenje druzih. Mi smo se združili. Roko v roki stoji Geh, Poljak, Slovenec, Rus in Hrvat in ž Rjimi Rumun in Nemec, ki sta pravična. Vsi Slovani so danes v jednem taboru, in minola je doba, ko je Slovan stal proti Slovanu v dunajskem parlamentu. Tam se boderao skupno borili za naše in vaše pravice, svobodo, obstanek in bodočnost. Naši skupni neprijatelji pravijo o Slovencih, da delajo isto, kakor Gehi; res je, naša pota, naši cilji so jednaki. Kakor mi, tudi vi niste ravnopravni v svoji lastni domovini. Kakor mi Prago, tako imate vi Ljubljano za svoje narodnp in kulturno središče. Kakor mi na Moravskem in Šleskem, se borite vi za enakopravnost slo- venskega naroda na Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Kakor mi, ste vi jeden narod pod jedno zastavo z jednim geslom in programom, ne glede na deželne meje, ampak, kakor je dobro napisal vaš »Slov. Gospodar«: Vi vsi ste jedna velika družina, tistega rodu, tiste krvi, med seboj bratje in sestre, imajoči jeden dom, bivajoči pod jedno streho, pod katero ste gospodarji vi in nikdo drug. Kakor pri nas, tako so tudi med vami, med buditelji bili duhovniki, katerim bodi hvala. Videč vas tako združene in složne, tako odločne le »recta tueri«, zahtevati le svoje, tuje pa pustiti, se raduje ves češki narod in vam pošilja po raeni iz globočine duše željo, da skoraj napoči doba, katero je v duhu videl in prerokoval vaš prvi pesnik Prešern: »Vremena bodo se Slovencem razjasnila«. Slovenskemu narodu in njega lepši bodočnosti: Na zdar! Živio!« — Deželni in državni poslanec Fr. Povše pa je kot zadnji govornik razpravljal o narodni avtonomiji in o strokovnih zadrugah in v tem smislu predlagal dve resoluciji, namreč: I. Vseslovenski in istersko-hrvaški shod pripoznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo narodno avtonomijo; zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih in kulturnih zastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostnih in jezikovnih potrebah samostalno razsojevati in sklepati. 11. a) Vseslovenski in istersko - hrvaški shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih bodo sami o svojih potrebah in namenih odločevali. Zato pozdravlja shod predlog kmetijskega ministerstva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrbe za to, da se v vseh pokrajinah, koder bivajo slovenski in hrvaški kmetovalci, osnujejo za nje, po vzgledu zadrug na Geškem in Tirolskem, posebne, neodvisne in samostalne kmetijske zadruge. b) Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvaškim podučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko učilišče. c) Vseslovenski in istersko - hrvaški shod zahteva od vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in zboljšanja poljedelstva, osobito vinogradstva in živinoreje. d) Da se delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami in posojili; prav tako naj skrbe za konvertovanje visokoobrestnih dolgov v nižjeobrestne. e) Vlada naj že skoro izroči drž. zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati osobito za manjša posestva pri podedovanju ali prevzetju od starišev. f) Državno in deželno zakonodajstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije. g) Da se izboljša naše socijalno stanje, da se ohrani in osiguri imetje naših stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zavarovanja delavcev za čas oneraoglosti in starosti. h) Od vlade se zahteva, da izdatno podpira osobito malo obrt, da ta zmožna postane vstrajati v tekmovanju na domačem in svetovnem trgu. — Te in sploh vse resolucije so bile sprejete soglasno in brez razpravljanja. Vsi govorniki so bili burno odobravani, in zahvaljevani za svojo izvrstno sestavljena poročila. Po dnevnem redu je zaključil shod predsednik dr. A. Gregorčič z nado, da bi bil isti Slovanom velike koristi. Dal Ijubi Bog!