Spisi in dopisi se pošiljajo t Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulicn.——
= S prilogama:	=
Haš kmečki dom" in „Haša gospodinja
Brezobzirnost in surovost.
Binkoštne praznike je praznovalo ncmšk( katoliško vseučiliško društvo »Karolina« v Gradcu svojo petindvajset-letnico, Prišlo je mnogo gostov, tudi z Nemškega, kjer je število katoliških štu-dentovskih društev še mnogo večje, nego pri nas, in kjer imajo katoliški katoličani Audi precej več življenja, nego pri nas. \ Liberalci, zlasti liberalni študentje, so zasikali jeze, da se katoličani sploh upajo v Gradcu na dan. Pokazali so, kaj zna njihova strast. Na ostuden način so v plakatih, ki so jih nabili na ogle, sramotili katoliške dijake in hujskali proti njim. Ko so ti v sprevodu s svojimi gostmi vred korakali v cerkev, so jih napadli s palicami, gnilimi jajci in divjim vpitjem. Veliko število jih je bilo ranjenih, nekaj celo hudo, domala vsi so prejeli kako znamenje nemške liberalne omike.
Zastopniki katoliških' dijaških društev iz nemške države so nato šli k cesarskemu namestniku se pritožit in zahtevat varstva, češ, da si ga sicer poiščejo potom nemškega poslanika. Nato je namestnik ukazal vojaštvu, naj poskrbi za red, kar se je itudi zgodilo.
Nekaj mesecev je komaj minulo, kar so nemški nacionalni dijaki v Inomostu do mrtvega pobili katoliškega študenta iz južnih Tirol. Kako strastni so proti našim v Gradcu in na Dunaju, so že tudi večkrat na najsurovejši način pokazali.
Po ti poti se ne more priti daleč. Drugega se pač ne doseže, nego da se tako obnašanje gabi vsakemu poštenemu človeku in da neče s takimi ljudmi imeti nobene zveze. Če kdo Nemca malo hujše pogleda, se že začne kričanje o napadih na nemški narod in razgiblje se ves svet; sami pa smejo menda vse.
Komur je pravica njegova moč, kdor ne pozna nobene druge postave, kakor svojo pest, je sicer nevaren, toda obenem na poti, da se sam uje. Pride čas, ko je osamljen, slab, in potem izkuša na sebi, kar je prej delal drugim. Ko bi se hoteli v svojo lastno korist, v skrbi za same sebe Nemci učiti teh resnic, ko bi hoteli premišljevati bridke izkušnje, ki jih že imajo in ki se jim vsak dan množe, bi bilo v prvi vrsti zanje bolje. Liberalni študent v Gradcu dela to, kar počenja liberalna nemška politika v naši državi proti katoličanom in proti Slovanom že leta in leta. Brezozirna fe, surova v vseh ozirih. Potem se pa čudi kdo, da zatiranci vstajajo, se združujejo in odbijajo napade.
Nemške brezobzirnosti na Koroškem, Štajerskem in celo na Kranjskem zgledov je preveč in predobro znanih, da bi jih nam bilo treba opisovati. Pač pa hočemo tukaj opozoriti na Bosno in Hercegovino, Pritožujejo se marsikje, češ, da je v Bosni in Hercegovini premalo zmisla za našo državo, in nemški časopisi kaj radi govore o tem, da je med tamošnjim ljudstvom premalo hvaležnosti. Poglejmo si no razmere, kakršne so! Petsto let je gospodaril Turek nad temi kraji. Roboval je kristjan, in nešteto krivic je izkušal; s krvjo mu je pisana zgodovina. Toda Turek kristjanu, ne pomohamedanjenim begom in agom ni vsiljeval svojih ljudi, ne svojega jezika. Ko so naši vojaki primarširali v Bosno in Hercegovino, so jo našli do zadnjega moža vso enega rodu, enega jezika, razen nekoliko španjolskih judov, ki so pa vsi govorili hrvaški. ^ Tudi mohamedanci so bili sami Hrvatje, Turka po rodu ni bilo nikogar.
Pa pojdi zdaj v Bosno, odkar je 35 let sem pod našo upravo. Na železnicah, pri pošti, po sodnih in političnih uradih dobiš vse polno Nemcev, tudi lakih, ki ne znajo hrvatskega jezika. Po mestih — trgovci, bankirji, tovarnarji — vse nemško. Prvi, ki so v Bosni krenili na nemško plat, so I
bili judje. Danes je Bosna in Hercegovina že prepletena z Nemci in že hočejo zase tudi v postavah posebnih pravic.
Domačin, ki prosi za kako obrtno dovoljenje, čaka in čaka; tujec se komaj oglasi, pa že dobi, kar hoče. Ljudstvo to vidi in čuti; boli ga, da se prezirajo njegovi in podpirajo drugi. Iz tega se pa rodi nezadovoljnost in ž njo šc marsikaj drugega, kar državi ni v korist. To ljudstvo, ki je našega cesarja ob prihodu v Bosno pozdravljalo kot svojega rešitelja, ne mara te nemške povodnji in odklanja nemško je-robstvo, ki se mu vsiljuje. Ne bi nihče preziral Nemca, ko bi ne nosil svoje brez-ozirnosti povsod s seboj. Nihče bi se ne izpodtikal nad njim, ako bi iskal zaslužka s svojim delom, tega pa ne prenesemo ne mi, ne Bošnjaki, da bi Nemec že zato, ker je Nemec, komandiral in zaničeval vse, kar ni njegovega.
Kmetijski pouk pri vojakih.
Pred par leti se je veliko govorilo in pisalo o tem, da se vpeljejo pri armadi razni kmečki tečaji, pri katerih se bodo kmečki fanti učili umnega kmetijstva. V resnici so ostali ti tečaji samo na papirju; pri vojakih ne ve živa duša ničesar o kakem kmetijskem poduku. Naši fantje vsaj, ki nosijo vojaško suknjo, ne vedo ničesar o kakih poučnih tečajih. In vendar nima naš fant nikoli tako lepe prilike za spoznavanje in poduk gospodarstva, kakor ravno pri vojakih.
Vzemimo poletne velike vojaške vaje, ki so vpeljane v avstrijski armadi. Naši fantje prepotujejo ob tem času najmanj dve deželi. Tu se vidijo razna podjetja, vzorna gospodarska posestva, vsake vrste obratne zadruge, naprave za namakanje travnikov, izsuševanje močvirnih polj, razne gospodarske stroje. V zadnjem času
E
Štev. 21.
tr -------------------- i-
Leto XXVI.
ravno elektrika silno napreduje in električne naprave in razni stroji kar rastejo t iz tal.
Potem ima vojaštvo takozvane garni-zijske vaje. Tu ima kmečki fant veliko prilik in priložnosti, da kaj novega vidi. Odmori med temi vajami bi se morali izkoristiti v ta namen, da se pregledajo in ogledajo pašniki, gozdni, sadni nasadi in druge kulture.
Kako široko polje se odpira moštvu v tem pogledu. Moštvo naj bi se opozarjalo na bližnjo okolico, v kateri ima vojaštvo svoj sedež.
Fantje bi se poučili o raznih pasmah živine, ki se tu redi. Razložila naj bi se kakovost zemlje, pojasnilo obdelovanje polja in opozarjalo na povoljne uspehe raznih sadežev. Zanimiv bi bil pouk pri-delaveraznih žit, način obdelovanja zemlja. Kako lahko bi se ob taki priložnosti pojasnili gospodarski stroji ene in druge vrste in njih vpeljava pri obdelovanju itd.
Kmetijske šole in gospodarska društva ter posestniki bi bili gotovo voljni pomagati z raznimi podatki in nasveti k dobri stvari.
Pa ne samo pri vojaških vajah sc nudi lepa prilika za gospodarski pouk, tudi vobče bi vojaška uprava lahko mnogo storila z naročevanjem gospodarskih listov in knjig, pisanih v moštvu razumljivem jeziku. To bi ne napravljalo velikih stroškov in razni činitelji bi šli ar?"di gotovo na roko.
Na ta način bi se ohranila v fantih ljubezen do rodne zemlje in kmečkega stanu. Dcnes pa se godi ravno nasprotno. Še tista mala trohica ljubezni do zemlje, ki jo prineso fantje v kasarno, jo zaduši vojaško življenje. Fantje, ki zapuščajo po odslužitvi vojake, se kar drenjajo k financarjem, policajem, žandarmom, k železnici, domov na kmetijo pride le malokdo. Največ jih pa £re v Ameriko in pokaže fige domovini in vojaštvu. Ali ni to žalostno in škodljivo za našo zemljo in obrambo države?
Število pridnih in zvestih kmečkih delavcev se vedno bolj krči. mesta in tujina se pa polnijo na račun kmečkega živ-lja. Dobro bi bilo, ako bi naši poslanci takrat, ko se dovoljujejo novi davki, za vojaške namene v državnem zboru, posvetili v te razmere in z odločno besedo zahtevali, da se te razmere preurede in v naših kasarnah gospodarski pouk vpelje.
Novi časi v ameriških Zedinfenih državah.
Vsi gospodarski in politični časopisi prinašajo zanimiva poročila o novih potih in novi gospodarski politiki, katero je začel na novo izvoljeni predsednik Zedinje-uih držav, Wilson.
Glavno politično vprašanje v državi fe bilo že nekaj let sem uspešen boj proti trustom in kartelom. Zadnja dva predsednika Rosevelt in Taft sta bila pristaša republikanske stranke. Pod njima so se delale stroge postave zoper truste, toda kdor jc poznal tamošnje sodno postopanje, je že napiej vedel, da \c vse to le pesek
v oči, da iz cele stvari ne bo nič. V resnici se nobena teh postav proti trustom ni dala praktično'izvesti in trustov ni zadela prav nobena škoda in kazen.
Vodstvo republikanske stranke je bilo v rokah trustov. Denar je sveta vladar, malokje pa je njegova vlada tako trdna kot ravno v Ameriki, Največji bogataši so bili zbrani v glavnem odboru republikanske stranke, ti so krepko podpirali krajevne odbore svoje stranke z denarjem, pa tudi z dobrodelnimi napravami so skrbeli za govornike in časopise. Zato so morali poslanci in predsednik, ki so bili izvoljeni na ta način, tudi tako plesati, kakor so jim godli denarni bogatini. Na videz silno stroge, v resnici čisto nič nevarne zakone proti trustom so lahko delali, dejansko se pa v škodo trustom ni smelo nič narediti,
Zedinjene države imajo silno visoko carino. Na uvoz industrijskih in konsunt-nih izdelkov je naložena tako visoka carina, da tuji trgovci ne morejo blizu, domači fabrikantje lahko določajo cene, kakor se jim ljubi. Da si sami med seboj s konkurenco ne tlačijo cen, so združeni v truste in kartele. Trusti so položaj tudi pošteno izrabili, spravljali so ogromne dobičke, ljudstvo pa je moralo trpeti vsled velike draginje. Že faft je bil izvoljen leta 1908., ker je obljubil, da bo izboljšal carinsko tarifo. Leta 1909. se je res izdal neki tarif, ki bi bil moral carino znižati, pa jo je še zvišal. Mase ljudstva so začele uvi-devati, da jih republikanska stranka samo vleče, pri zadnjih volitvah konec lanskega leta so z ogorčenjem vrgle Tafta, zapustile republikansko stranko in za predsednika Zedinjenih držav je bil izvoljen z veliko večino kandidat demokratične stranke Wilson, ki je obljubil, da bo znižal carino in s tem vrgel neomejeno gospodarstvo trustov.
Dne 7. aprila je predložil Wilson kongresu v Washingtonu nov načrt carinske tarife. Če se ta zakon sprejme, bodo prosti carine: moka, usnje, čevlji, sedlarsko blago, kmetijsko orodje in stroji, žeblji, žica, žveplo in še mnogo drugega blaga; nekateri tarifi se bodo znižali za polovico, zlasti za predilne izdelke. Ker bo vsled znižane carine imela država manj dohodkov, je v novem načrtu tudi osebno dohodninski davek od dohodkov nad 4000 dolarjev, obenem se misli na zvišanje carine na opojne pijače, svilo, drage kamene, demante itd.
Gotovo bodo trusti skušali te načrte prekrižati z zlatom in zanimiv bo ta boj ljudstva in demokratične stranke s kraljem dolarjem. Denar je sila, s katero se da mnogo doseči, toda tudi gnjev izkoriščanega, tlačenega ljudstva ima veliko moč.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR.
Zbornica spet sklicana. — Vzrok nedelavnosti. — Zunanji položa?.
Kmalu bi pozabili, da imamo v Avstriji ' tudt državni zbor, tako malo se je slišalo
zadnje čase o naši zbornici. Lansko leto, ko se je šlo za brambno predlogo, takrat je bilo mnogo hrupa. Nastopila pa je balkanska vojna s svojimi nevarnostmi in zbornica je mirovala. Sicer so imeli odseki mnogo sej, a na zunaj se zbornica ni pokazala s svojim delom.
Tudi sedaj po tako dolgem času so se mnogi bati sklicati državni zbor. Vzrok strahu je bil v tem, ker so se bali dajati zbornici odgovor za svoje delovanje v zunanjih zadevah naše monarhije. So pa tudi mnogi starokopitni ljudje, ki nočejo razumeti, da bi smel državni zbor govoriti v kaki važni stvari. To so taki ljudje, ki so sploh proti državnemu zboru.
Taki starokopitneži so mnogo krivi, da državni zbor pri nas tako malo deluje. Je pa še drugi, važnejši vzrok. In ta je vsa ustava naše države. Naša monarhija je deljena na dva dela: v avstrijsko in ogrsko polovico. Nemci in Madžari so si razdelili vse narode, da bi lažje gospodovali. In ta premoč Nemcev in Madžarov, ta je vzrok vednim prepirom; ti pa ovirajo delo v zbornicah. — Če hočemo, da se Avstrija okrepi, treba je, da se izpremeni vsa njena ustava. Da tako ne gre dalje, poučili so jo najbolj zunanji dogodki v času balkanske krize.
Avstrijski državniki so se v sedanjih težkih časih slabo obnesli. Avstrija je bila povsod tepena, ne sicer z orožjem, a tem huje pri raznih konferencah. Njen ugled je padel povsod. Ni čuda, da se razni ljudje boje poslancev in državnega zbora. In res bo sedaj eno prvih del zbornice, da izpraša vest našim državnikom. Vršila se bo ta teden proračunska razprava in ob tej priliki bodo pr.slanci zavzeli svoje stališče nasproti naši zunanji politiki. Stavili so tudi mnogo vprašanj, interpelacij, na katere bodo morali ministri odgovoriti.
Dvoboj v avstrijski armadi.
Pred par tedni se jc vršil na Dunaju dvoboj med nekim stotnikom in nekim nadporočnikom. V tem dvoboju, ki je nastal radi nekega razžaljenja, je stotnik nadporočnika do smrti obstrelil.
Radi tega surovega dejanja je zavladalo splošno ogorčenje, to pa tembolj, ker je ta dvoboj dovolila vojaška oblast. V naši armadi je namreč dvoboj ne samo dovoljen, ampak včasih celo zahtevan. Pripomniti je, da nikjer v nobeni vojski ne vladajo v tem oziru tako surovi nazori, kakor pri nas.
Razumljivo je, da so poslanci radi tega razburjeni, zlasti katoliški. Vložili so zato interpelacijo na domobranskega ministra, da se opraviči radi takih razvad v armadi. Podpisalo je to interpelacijo čez sto poslancev.
Naši poslanci.
Ko so prišli naši poslanci skupaj, so se takoj zavzeli za potrebe našega ljudstva. Naj na kratko omenimo nekatere stvari.
Ker so vinogradniki letos trpeli toliko škode, so naši poslanci pozvali vlado, naj priskoči kmetom na pomoč z odpisom davka, z brezplačno podelitvijo galice in žvepla itd, Poslanec Pov'e je šc posebej iiel k poljedelskemu ministru.
Druga velika nesreča za nekatere kraje je, da je toliko moških pod orožjem v tem času, ko je toliko dela. Zato se je slovensko-hrvaški klub zavzel za odpust rezervistov.
Izmed drugega omenimo Krekov nujni predlog za pogorelce v Zlatem polju in Gostinčarjev za preosnovo idrijske realke,
DRUGI POLITIČNI DOGODKI V AVSTRIJI.
Gališki deželni zbor razpuščen. — Nov namestnik.
V Galiciji so vedni prepiri med Rusini in Poljaki. Zadnji čas so se množili boji posebno radi preosnove volilnega reda za gališki deželni zbor. Ker se niso mogli Rusini in Poljaki na noben način sporazumeti in je bilo nadaljno delo v deželnem zboru nemogoče, je vlada deželni zbor razpustila in razpisala nove volitve.
Radi bojev za volilno preosnovo odstopil je tudi dosedanji gališki cesarski namestnik. Na njegovo mesto je imenovan grof Koritovski, ki je bil enkrat žc tudi avstrijski finančni minister.
Nemški krščanski socialci. — Šulierajn in dunajski župan.
Nemški krščanski socialci so bili pred zadnjimi državnozborskimi volitvami najmočnejša nemška stranka. Dokler so bili še slabi, so bili res krščanska stranka in tudi Slovanom pravični. Ko so prišli na pyvršje, pa so začeli zatirati Slovane kakor drugi Nemci. Vedno bolj so postajali iz prave katoliške stranke samo narodna stranka. To pa jih je pokopalo. Pri zadnjih volitvah so bili silno tepeni.
Upanje je bilo, da jih to izmodruje, a zadnji dogodki kažejo, da se je sovraštvo do Slovanov tako zajedlo v njihove vrste, da slepo drve v pogubo. Na Dunaju je imelo nemško društvo, ki ima namen po-nemčevati slovanske otroke, takoimeno-vani Šulferajn, svoj občni zbor. Na ta občni zbor je prišel dunajski župan, ki je krščanski socialec, in govoril proti Slovanom. Enako kol on družili so se na tem občnem zboru z liberalnimi Nemci tudi drugi kr-ščansko-sccialni poslanci.
S tem postopanjem svojih poslancev so mnogi katoliški Nemei zelo nejevoljni, zlasti radi dogodkov v Gradcu.
Pretep v Grsdcu. — Nestrpnost liberalcev.
V Gradcu je imelo neko katoliško nemško dijaško društvo svojo slavnost. Prišlo je mnogo tujih gostov celo iz nemške države. Toda graški liberalni študentje so jih sprejeli s strašnim zasramovanjem. Na cesti so pljuvali nanje, metali vanje jajca, jim trgali obleke itd. Na vse mogoče načine so kazali svojo nemško oliko proti svojim tovarišem, ki še drže na svojo vero.
To postopanje graških liberalcev je razburilo vse katoliške Nemce, Zato pa zamerijo mnogi dunajskim poslancem, da se bratijo z liberalci samo, da bi pritiskali Slovane. Upajmo, da bo tudi med Nemci zmagala katoliška misel nad sovraštvom do Slovanov.
AVSTRIJA IN BALKAN.
Avstrijski rezervisti.
Ministrski svet se je bavil v eni svojih sej o odpustu rezervistov z naše južne meje. Napetost med Črnogoro in Avstrijo je zaenkrat odstranjena in ni prave potrebe, da bi imeli toliko vojaštva še nadalje ob meji. Vendar ni ministrski svet o odpustu nič gotovega določil. Vojni minister Kro-batin je samo to izjavil, da se v kratkem odpusti letnik 1909, to je okrog 30.000 mož. Mislijo pa kmalu odpustiti tudi nadomestno rezervo.
Izjemno stanje v Bosni odpravljeno.
Da je vsa vojna nevarnost pri kraju, priča dalje tudi to, da so odpravili v Bosni in Hercegovini takoimenovano izjemno stanje. Te odredbe so jasna priča miru. — Če se še razmerje med balkanskimi zavezniki ugodno poravna, vrnejo se povsod redne razmere.
Ada Kaleh — nov avstrijski otok.
Na meji med našo državo, Srbijo in Rumunijo leži sredi reke Donave, ki je tam silno široka, otoček z imenom Ada Kaleh. Včasih je bil ta otok turška trdnjavica, ki je branila prehod čez reko. Ko je morala leta 1878. Turčija pustiti te kraje, niso di-plomatje tega otoka nikomur zapisali. Ostal je tako brez pravega gospodarja; vladalo ga je par turških uradnikov.
Ta otoček je sedaj naša monarhija pri-klopila svojim deželam ali kakor pravimo, anektirala. Poslala je na otok svoje uradnike in 150 orožnikov in ti so otok slovesno proglasili za avstrijsko last.
Da so naši otoček zasedli, je vzrok ta, ker bi sedaj najbrž drugače pripadel Srbiji. Turki namreč hočejo zaveznikom odstopiti vse ozemlje zahodno od črte Midija— —Enos. Torej bi tudi ta otoček dobili zavezniki. In ker je ravno na srbski meji, bi postal srbski, — Turki pravijo, da se bodo raditega pri velevlasteh pritožili.
Skader v rokah velesil.
Poročali smo že, da so odposlale velesile svoje čete, da zavzamejo Skader. 15. t,, m. so res prikorakali v mesto, ki so ga jim Črnogorci izročili. Črnogorski poveljnik je nagovoril poveljnika mednarodnih čet in mu predal trdnjavo, — Črnogorci so nato odkorakali, čete združenih velesil pa so zavzele vse pozicije, — Poveljstvo nad mestom ima angleški admiral.
BALKANSKI ZAVEZNIKI,
Razmerje med zavezniki. — Srbski upi in srbske zahteve.
Upanje je že bilo, da se bo spor med balkanskimi zavezniki mirno poravnal zlasti vsled posredovanja Rusije, Toda zopet se kaže, da je nasprotje ne vedno manjše, ampak raje večje. Tudi posredovanja Rusije in njene razsodbe Srbi in Bulgari najbrž ne bodo poslušali. Vsa poročila z Balkana govore o grozeči vojni med zavezniki.
Bulgari so pripravljeni za mirno poravnavo na podlagi pogodbe, ki so jo napravili Srbi in Bulgari pred vojno s Turki, Toda Srbi hočejo več. Najmanj, kar hočejo imeti, je Makedonija, kar je leži na desni
strani reke Vardar. Ta reka teče nekako v sredi Makedonije in kraji ob njej so najbolj rodovitni.
Srbi upajo, da dosežejo, kar hočejo * imeti. Računajo namreč na to, da se Bulgari ne bodo mogli braniti s svojo vojsko. Ker so namreč Bulgari v vojni s Turki največ trpeli, so tudi njihove vojne moči najbolj izčrpane.
Odločnost Bulgarov.
Bulgarski listi vsi pišejo, da žele mirne poravnave. A vsi so tudi odločno za to, da Bulgarija dobi, kar ji gre po vsej pravici, Bulgarski vladni list »Mir« piše: Če se Srbija ne bo držala pogodbe, je to izdajstvo, ki ga Bulgari ne bodo odpustili Srbom nikoli. Bulgarija se rajše odpove Odrinu, kakor da bi se podvrgla sramoti, da v bulgarski Makedoniji zavladajo Srbi. Bulgari se tudi raje odpovedo zvezi kakor Makedoniji,
Spopadi med grškimi in bulgarskimi četami.
Kako je vse napeto med zavezniki, pričajo posebno spopadi med bulgarskimi in grškimi četami. Severno od Soluna zbirajo Grki in Bulgari svojo armado. Med posameznimi oddelki je prišlo zadnje dni do ostrih spopadov, v katerih je bilo ubitih' mnogo vojakov na obeh straneh, — Vladi grška in bulgarska skušata take spopade preprečiti.
Izgube zaveznikov.
O izgubah, ki so jih trpeli zavezniki v vojni s Turčijo, so izšli sledeči podatki, ki so kolikor toliko zanesljivi.
Bulgarija je izgubila v vojni 32.000 mrtvih in 53.000 ranjenih, 3100 vojakov je bilo ujetih. — Srbija je imela 20.000 mrtvih in ranjenih skupaj, — Grška 11.000 ranjenih in mrtvih skupaj. — Črna-gora pa 7000 mrtvih in ranjenih, — Iz tega je jasno, koliko več so Bulgari storili proti Turkom, ko vsi drugi skupaj,
NAPETOST MED JAPONCI IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.
Med severno-ameriškimi Združenimi državami in Japonci je prišlo zadnje čase -o velike napetosti, ki je začela Ameri-kance skrbeti. Gre se za star spor med Japonci in vlado v Kaliforniji, Tam namreč ne puste japonskim naseljencem, da bi tam stalno ostali. Predsednik Wilson deluje zelo na to, da se spor prepreči, a v Kaliforniji je razpoloženje proti Japonski močno. Boje se, da nastanejo resni zaplet-ljaji,
Tužna slika hrvaškega ljudstva v Slavoniji.
Neki prijatelj našega lista nam piše:
Bil sem sedaj eno leto na Hrvaškem v raznili krajih in videl na svoje oči tamošnje tužne razmere. Pri mas se morda ta ali oni čudi, kako jc mogoče, da vlada na Hrvaškem absolutizem. Ali kdor je videl tamošnje razmere, se temu ne čudi. Hrvaški narod je takore-koč že ubit. Gospodarsko stoji na sila slabih nogah, bogataši, trgovci in obrt-
31

niki in fabrikanti so skoro sami Madžari in Nemci in židovi, lcoji poslednji drže seveda z Madžari, uradništvo se t ne sme ganiti, kmet je čisto neveden in strašen siromak. Poleg tega je celi narod hrvaški silno pokvarjen, zlasti v Slavoniji, kjer nočejo niti otrok imeti. Veliko boljši so pa Primorci in Dalma-iinci.
K vsemu temu je hrvaški seljak še len in sila potraten, če ima le s čim, a inteligenca pa živi v veselju, kakor da jim je jutri iti na vislice.
V teh razmerah delajo Madžari na madžarizacijo na vseh koncih in krajih, posebno z železnicami, kjer se ni-kdo ne sprejme v službo, ki ne zna mad žarski.	«
Če bo šlo to tako naprej, je hrvatski narod še prej izgubljen, ko slovenski. Za rešitev hrvatskega naroda je treba mnogo dela, kakor se iz tega lahko vidi. Predvsem bi bilo treba poslati k nam duhovnike, da bi se pri nas učili organizacije in potem doma moralno okrepili in povzdignili ljudstvo in njegovo voljo, katero nemoralaiost strašno uničuje.
Drugo, kar bi bilo Hrvatom nujno potrebno, so mali kreditni zavodi, posojilnice, kjer bi seljak lahko in brez velikih stroškov dobil v sili denar. Sedaj si ga navadno izposojuje od Židov in to na menice na procente od 200%!! Kmet si n. pr. izposodi 10 K, a čez mesec dni mora vrniti 20 k r o n. Če tega ne more plačati, se mu naredi nova menica na 40 K in tako naprej, dokler ne pride posestvo na licitacijo in Židom ali Švabom v roke, Hrvat gre pa v Ameriko. Ali če Slovenci te organizacije Hrvatov ne vzamejo sami v roke, Hrvati ne bodo storili nič, ker so preletargi-čni in apatični za ljudski blagor, pa si tudi pred Madžari ne upajo.
Mj Listek M
V deveti deželi.
[z angleščine po Rider Haggardu prevel X. M.
(Dalje.)
Vendar pa jih je bilo še mnogo, ki so se borili z navadnim miniim pogumom in že samo to je bilo dovolj, da nas premagajo. Položaj je postal še nevarnejši, ko jo Makonzi ravnokar izpraznil svojo repetirko in je nek divjak planil z mečem nadenj. Anglež jc vrgel puško preč, zgrabil svoj veliki kuhinjski nož (revolver mu je v boju padel izza pasu) in se vrgel na nasprotnika. Kmalu sta bila na tleh, a kako so jo boj končal, nisem mogel čakati, ker sem imel sam s seboj dovolj opravila.
Boj sc jc majal scmint ja in položaj je postajal za nas vedno resnejši. Prav tedaj, v največji sili, pa se je zgodilo nekaj, kar je nagnilo srečo na našo stran. Umslopogas je slučajno ali na-'4 >
menoma prodrl goste vrste in se lotil nekega velikega Masajca. Med tem se pa zaleti vanj nek drugi bojevnik ter ga z vso močjo s sulico sune rned pleča. Sulica pa je zadela ob močno jekleno srajco ter odletela, ne da bi jo prodrla. Masajec je ostrmel in obstal za trenutek kakor okamenel, nato pa za-vpil na vsa usta:
»Zlodeji so — začarani, začarani!« Vrgel je sulico proč ter se spustil v beg. Prestregel sem ga s svinčenko, Umslopogas je pa s sekiro razčesnil glavo svojemu nasprotniku. Groza je obšla ostale.
»Začarani so! Začarani!« so vpili, se v divjem strahu razkropili na vse vetrove in mnogi pustili celo sulice in ščite.
Ni treba, da bi podrobnejše opisoval konec boja. Bilo je veliko, krvavo klanje, v katerem nikdo ni poznal pri-zanašanja in usmiljenosti. Le en dogodek je vreden, da ga omenim. Ravno sem mislil, da je vse končano, kar se izpod kupa padlih izmota neranjen Masajec ter jo kakor blisk udere proti kraju, kjer sem v tistem trenutku stal jaz. Vendar m bil sam; takoj za petami mu je sledil Umslopogas. Ko sta se mi približala, sem v tem Masajcu spoznal glasnika iz prošle noči. Ko je ta spoznal, da se kljub hitremu begu razdalja med njim in zasledovalcem vedno bolj krči, se je okrenil, da ga počaka. Tudi Umslopogas se je ustavil in zavpil zasmehljivo:
»O, o! Ti si, s katerim S;6m snoči govoril — ligonani,! Glasnik! Lovilec majhnih deklet! Ti, ki si nameraval ubiti majhno dekletce! Glej, glej! In ti meniš, da boš kos Umslopogasu? Glej, prošnja ti je bila uslišana! Jaz pa sem prisegel, da te razsekam, ud za udom, ti pes nesramni! Glej, zdaj pričnem!«
Masajec je zaškripal z zobmi od jeze ter napade Zula s sulico. Ta se je spretno umaknil, zavihtel svojo inko-zikas z obema rokama ter udaril s široko ostrino s tako strahovito silo po Masajčevi rami, ravno kjer se začenja? vrat, da je kakor britev prerezala kosti, meso in mišice ter mu skoraj popolnoma odsekala glavo in eno roko od telesa.
»U!« je zavpil Umslopogas, motreč truplo svojega nasprotnika. »Držal sem besedo. Dober udarec jc bil to!« J
OSMO POGLAVJE.
Alfonz in hoj.
Boj je bil končan. Obrnivši se od pretresljivih prizorov se naenkrat spomnim, da nisem videl Alfonza ves čas od onega trenutka, ko sem bil primo-ran s silo nastopiti proti njemu. V strahu, da je morda ubogi revež poginil v boju, začnem med mrtvimi iskati njegovega trupla. Ko ga pa nikjer ne najdem, sem sklepal, da mora biti še pri življenju, in se napotil proti onemu delu krala, kjer smo se izpočetka razpostavili, in ga začel klicati po imenu. Kakih petnajst korakov od obzidja je stalo precej staro drevo. Bilo je tako
staro, da je bilo znotraj že popolnoma strohnelo.
»Alfonz!« sem klical, stopajoč ob zidu. »Alfonz!«
»O, gospod, tuka.i sem!« se je naenkrat oglasil nek glas.
Ozrl sem se, a nikjer nisem videl žive duše.
»Kje?« sem zavpil.
»Tukaj som, gospod, tukaj, v drevesu.«
Pogledal sem tja in iz neke luknjo v starem drevesu, poldrugi meter od tal, je kukal bled obraz z velikimi br-kami, kojih eden konec je bil nakratko odstrižen, drugi pa razmršen. Tedaj sem šele spoznal, kar sem iz početka takoj sumil, da je bil Alfonz strahopetec. Stopil sem k drevesu.
»Pojdi vendar ven!« sem rekel.
»Ali je vse končano, gospod?« je vprašal prestrašeno. »Čisto končano ?, Kako me je bilo strah! Kako sem molil!«
»Lo hitro vun, ti mali lopov,« sem rekel ne ravno dobre volje, »vse je končano.«
»Torej je vendar pomagala moja molitev, gospod. Že prihajam,« in zlezel je iz drevesa.
Ko sva stopala proti kraju, da se pridruživa ostalim, ki so se bili med tem zbrali na bojišču, je naenkrat skočil izza grma masaj.-ki bojevnik ter se zaletel proti nama. Alfonz se v novi grozi spusti v beg, Masajec pa za njim, da bi podrl vsaj enega sovražnika, preden pade sam. Kmalu je dohitel ijna lega Francoza in bi ga bil gotovo ugonobil, da mu nisem jaz poslal svinčenko med njegova široka pleča. S tem je bila cela zadeva za Alfonza ugodno rešena, in sicer v zadnjem trenutku, ko je žo Alfonz napel svoje poslednje moči, da uteče smrtonosnemu jeklu, ki se mu ie, bliskalo za hrbtom. Pri tem pa se jo spotaknil in padel, nanj pa Masajčevo truplo, ki se je krčevito zvijalo v poslednjem smrtnem boju. Nastalo jo grozovito kričanje, tako da sem mislil, da je Masa;ec. še v svojem smrtnem boj u zabodel ubogega Francoza. Urno sem tekel tja ter poslal Masajcu šo eno krogljo med rebra. Pod njim je ležal Alfonz ter brcal z nogami, kakor elek-trizirana žaba. Ubogi človek, sem si mislil, po njem je! In pokleknil sem ter začel iskati, kam je bil ranjen.
»Oh, ta luknja v -nojem hrbtu!« jo kričal. »Umorjen sem! Mrtev sem!«
Začel sem ga iznova preiskovati, a nikjer nisem mogel najti nobrrc rane. Tedaj se mi je posvetilo v glavi — strahopetnež je bil le tako prestrašen, da sc mu je zdelo, da je po njem.
»Vstani!« sem zavpil nad njim. »Ali te ni sram pred samim seboj? Nihče se te ni dotaknil.«
Nato je vstal, kakor da so bi mu ne bilo nič zgodilo.
»Toda, gospod, jaz sem vedno mislil, da sem ranjen.« Nato je sunil Masajca z nogo ter zmagovalno vzkliknil: »Oj. ti črni, divji pes, mrtev si! Kakšna zmaga!«
Skrajno ozlovoljen sem pustil Alfonza ter odšel k ostalim, ki so se zbrali pred glavnim vhodom. Prvo, kar sem ugledal, je bil Makenzi, ki je sedel na kamenu in.si z robcem ovijal meča, iz katerih mu je močno tekla kri; sulica mu jih je bila prodrla skozi in skozi, v roki je še vedno držal svoj veliki noz, ki je bil zelo skrivljen in ves krvav, iz česax sem sklepal, da je v boju z elmo-vanom konečno zmagal.
' »O gospod Borovski!« je zaklical s tresočim, razburjenim glasom »torej smo vendarle zmagali! Toda prizor je strahovit! Močno mi je zal, da sem zvil nad tem divjakom najboljši nož, kar sem jih imel v hiši.« In zasmejal se je zmedeno, kakor blazen. Boj in rana so pretresli ubogemu človeku živce, kar ni bilo prav nič čudno. Hudo je za človeka, ki ni za boj, če se mora udeležiti takega krvavega posla.
Čuden je bil prizor ob vhodu v kral Klanja je bilo konec. Grmovje, ki je zapiralo vhod, je bilo pomandraino, in ves vhod je bil napolnjen s trupli. Pred glavnim vhodom so tudi stali in ležali naši, ki so bili še ostali pri življenju. Trideset mož nas je šlo v boj in od te tridesetorice nas je ostalo živih le še petnajst, in od teh je bilo pet ranjenih, dva celo smrtno. Od onih, ki so branili glavni vhod, sta bila pri življenju le Sergij Vojnovič in Umslopogas. Tomič je imel pet mrtvih, jaz dva, Makenzi pa. celih pet izmed šestero mož. Izvzemši mene. ki nisem prišel do bližnjega boja, so bili vsi ostali krvavi od nog do glave ter zdelani in vtrujeni do smrti. To se pravi, vsi razen Umslopo-gasa, ki je bil videti kakor po navadi, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo; mirno je slonel ob svoji sekiri, le koža nad luknjo v glavi se mu je močno gibala.
»O, Makumazan!« jc vzkliknil, ko sem prišel bliže, »saj sem ti pravil, da bo krasen boj. Nikdar nisem videl lepšega. Imenitno smo se borili. Toda povem ti, tale železna srajca je pa v resnici »tagati« (začarana)! Nobena sulica je. ni mogla prodreti. Če bi nje ne imel iia sebi bi bil sedaj tam-le,« in pokazal je na veliki kup trupel.
»No, zato ti jo p^ podarim, ker si hraber možak,« je rekel Vojnovič kratko.
»U!« je odgovoril Zulu ves zadovoljen vsled darila in pohvale. »Tudi ti, inkubu, si sc obnašal kot možak, le poučiti te bom moral, kako rabiti sekiro. da ne boš porabil preveč moči.«
Makenzi je vprašal po Bozallci, in eden izmed mož je povedal, da jo je videl v spremstvu strežnice bežati proti hiši. Nato smo dvignili ranjence na nosila ter se počasi podali proti domu, izmučeni in vtrujeni sicer od naporov in prelivanja krvi, a veseli zmage nad tako velikansko premočjo. Rešili smo življenje mali deklici ter dali Masajcem v tistih krajih nauk, ki ga deset let ne pozabijo, — a žal, cena je bila velika!
S težavo smo stopali navkreber proti hiši. Pri vratih obzidja nas je pri-
čakovala domača gospa. Ko nas je zagledala, si je zakrila z rokami obraz m zavpila:
»Strašno! Strašno!«
Še bolj pa se je prestrašila, ko je spoznala, da nosijo njenega moza na nosilnici; vendar smo jo kmalu potolažili, ker rana ni bila nevarna. V kratkih besedah sem ji opisal boj — nekoliko je bil» to storila že Rozalka, ki jc srečno dospela domov — nato pa je gospa stopila k meni in mi hvaležno stisnila roko.
»Bog vas blagoslovi, gospod Borovski! Vi ste rešili mojemu otroku življenje!« je rekla priprosto.
Odšli smo v hišo, da se preoblečemo in oskrbimo rane. Veseli me povedati da nisem imel nobene rane, rane pa, ki sta jih dobila Vojnovič in Tomič, so bile po zaslugi železnih srajc le neznatne. Zadostovalo je nekaj šivov 111 nekoliko obliža. Resnejša pa je bila rana na Makenzijevi nogi, dasi mu sulica na srečo ni bila prerezala glavna žile. Ko smo se okopali in se oblekli v navadno obleko, smo se podali v jedilnico, kjer nas je čakal zajtrk kakor po navadi. Čudno je bilo videti: sedeli smo pri mizi kakor je običajno, v devetnajstem stoletju, kakor da se ni ničesar zgodilo in kakor da se nismo še pred nekaj trenutki borili in klali, kakor v srednjem veku. Tomič je trdil, da se mu zdi vse skupaj kakor hude sanje. Po zajtrku so se odprla vrata in v sobo je prihitela Rozalka, bleda sicer, a zdrava. Poljubila nas je vse po vrsti in se nam zahvalila, da smo jo rešili. Jaz sem pa častital njej, da je bila tako razumna in pogumna, da je ustrelila Ma-sajca s svojim revolverjem in tako sama sebi rešila življenje.
»O, nikar ne govorite o tem!« je zavpila. »Nikoli ne pozabim njegovega obraza, ko se je zvrnil — nikoli! Še sedaj ga imam pred očmi «
Nasvctoval sem ji, naj se umiri in naj se poda k počitku, ki ga tako zelo potrebuje. Storila je tako ter se zbudila proti večeru precej okrepčana. Nekuj pa se mi je na deklici vedno čudno zdelo, namreč to, da jo je misel na umor Masajca, katerega je imela pogum ustreliti, tako zelo vznemirjala.
(Dalje prih.)
Leto 1812.
(Doživljaji francoskega vojaka.)
(Dalje.)
Ko je bil naš položaj vedno slabši in naše število vedno manjše, zagledamo v svojo veliko tolažbo, da je dospel za nami maršal Davout z ostanki svojega voja. Videli smo ga, kako je prihajal bliže od vseh strani obdan od kozaških trum, ki ga niso napadle, tako da je mogel nemoteno dalje. Prav v trenutku, ko sem zrl tja, prileti topovska krogi j a, ki je bila namenjena nam,
v njegove pratežne vozove in zadela marketenderski voz, na katerem je sedela ženska in dvoje otrok.
Medtem ko se nam je bližal Davout s svojimi, je sovražnik pregnal holand-ske grenadirje z neke zelo važne postojanke in jo takoj zasedel s svojimi topovi. Naše stališče je bilo s tem popolnoma nevzdržno. Cesar je sicer neprestano pošiljal polke, da zopet vzamejo postojanko, a zastonj. Zadnji je poskusil polkovnik Luron s svojimi voltižerji; posrečilo se mu je sicer, da je prodrl prav do podnožja baterij, a tu ga je ustavila sovražna konjenica. Dva napada je polk, ki ie tvoril četve-rokot, z mnogimi sovražnikovimi izgubami odbil; pri tretjem napadu so pa nasprotniki pripeljali seboj dvoje topov in s pomočjo teh odprli tesni cet-verokot. Kakor zagvozda so se zapičili med naše in imeli sedaj lahko delo; kajti nesrečni, večinoma mladi vojaki se jim zaradi svojih ozeblili rok in nog niso mogli postaviti v bran. Enajst mož se je vrnilo, vsi drugi so bili pobiti, ranjeni ali pa vjeti. Pred našimi očmi so odgnali vjetnike v bližnji gozd, ne da bi jim mogli na pomoč. Vjet je bil tudi polkovnik Luron, ki je že krvavel iz mnogih ran, in del njegovih častnikov.
Okrog dveh smo izgubili že skoraj eno tretjino naše skupne moči. Cesar je že pred pol ure zapustil bojno polje in z njim nekaj gardnih polkov in se umaknil po veliki cesti nazaj. Samo mi in nekaj malih oddelkov posameznih polkov smo še ostali, da bi zadrževali sovražnika, ki je štel gotovo še okrog 50.000 mož. Kofično je maršal Mortier tudi nam ukazal, naj odidemo. Umaknili smo se popolnoma mirno in v redu, clasi nam jo neprestano sledilo sovražno topništvo, ki nam je napravilo precej škode.
Kolikor je bilo lahko ranjenih, te smo vzeli seboj, vse druge pa smo morali pustiti njihovi usodi. Toda to ni bilo za nas prav lahko, kajti kakor hitro so nesrečniki opazili, da se umikamo, nje pa obkoluje sovražnik, so se nekateri kljub smrtnim bolečinam plazili za nami, iztegovali roke proti nebu in kričali in prosili, naj jih vzamemo seboj. Za nas je bil vsak trenutek drag; 111 dasi smo se morali nadejati, da tudi nas kmalu morda zadene enaka usoda, vendar nismo mogli drugega storiti, kakor zatisniti oči in ušesa in gluhi in slepi za pretresljivi jok in stok iti na-> prej.
Ko smo prišli do prvih hiš, sta stala tam ob poti dva topa in bljuvala ogenj na Ruse, ki so nam bili za petami. Pri topovih je bilo kakih štirideset mož, to je ostanek brigade generala Longšampa, ki je bil ostal pri svojih, da sc z njimi reši ali z njimi umrje.
Kakor hitro je general opazil našega polkovnika, jo z odprtimi rokami prihitel k njemu. Oba sta bila stara znanca in tovariša že iz Egipta in sta se sedaj objela kot prijatelja, ki se nista videla že leta in leta in se hočeta
51
obenem za vedno drug od drugega posloviti. S solznimi očmi je pokazal general na svoja dva topa in rekel: t	»Vidiš, to je vse, kar mi je še
ostalo!«
Naš stari polkovnik je nemo prikimal.
Ker so prihajali Rusi vedno bliže, je moral general Longšamp oba topa pustiti na mestu, ker ni bilo vprege, da bi jih bili spravili naprej. Sledil je našemu umikanju. Kmalu ko smo dospeli v mesto, se je približal sovražnik z nekaterimi topovi na. saneh in začeli streljati. Karteča je priletela, oplaznila mojo puško in ramo in potem kot zadnjega tega dne ubila pred menoj kora-kajočega tamborja.	.
Kurtusov, vrhovni poveljnik ruske armade, se je po bitki baje izrazil: »Čuditi se je treba, koliko moči in krepke volje so Francozi še ohranili kljub svojemu brezupnemu položaju. Zdi se, kakor da niso postali vsled nesreče prav nič malodušni in obupani, ampak ravno nasprotno, postali so še drznejši, da kakor divji drve topovom v žrelo.«
Globel, po kateri pelje cesta, loči mesto Krasnoj v dva dela. Ko smo prišli tja, smo zagledali poleg ceste celo čredo mrtvih volov, ali bolje rečeno njihove glave, kajti njihova trupla je pokrival sneg. Voli so pripadali naši armadi, a so tukaj, predno so dosegli svoj cilj, poginili vsled mraza in lakote. Oči so imeli odprte, kakor bi bili še živi.
Vse hiše tega revnega mesta, kakor tudi velik samostan, v njem, so bile polne ranjencev, ki so obupno kričali in vpili za nami, ko so opazili, da jih hočemo prepustiti Rusom.
Ti so nas pa sedaj zasledovali precej malomarno. Nekaj topov na naši levici je sicer še streljalo na nas, a brez vsake škode, ker smo korakali po globoki soteski, tako da so vse kroglje letele preko naših glav. Sicer nas je pa na tej strani krila tudi naša konjenica in tako zadrževala sovražnika, da nam ni mogel do živega.
Ko smo imeli mesto kako četrt milje za seboj, je bilo že skoraj vse mirno. Žalostni in molče smo stopali svojo pot in mislili na svojo žalostno usodo in na svoje nesrečne tovariše, ki smo jih prepustili divjosti neusmiljenega sovražnika. Za seboj smo začuli neko klica-mje; bilo je nekaj naših lahko ranjenih. Rusi so jim pobrali vse, kar so imeli seboj in jih potem skoraj gole izpustili. Biti smo tako veseli, da jih smemo vzeti še seboj, da je vsak dal takoj, kar je le mogel, da smo jih zopet oblekli.
Cesar je prenočil v neki mali vasici. Taborišče, ki je bilo odločeno za nas, jc ležalo nekoliko naprej. Ko smo korakali čez vas, sem stopil v siromašno kočo poleg ceste, v kateri sem videl goreti ogenj, da sc nekoliko ogrejem. Na moje veliko začudenje najdem notri nekega sergeanta, svojega rojaka. Ta mi je postregel z ričetovo juho in kosom konjskega mesa, kar me jc zelo okrepčalo, kajti že dva dni nisem ni-6i
česar jedel in bil zelo slab in skrajno izmučen. Pripovedovala sva si o dogodkih zadnji dni, a žal, kmalu sem moral zopet odriniti za svojim polkom, ki se je bil med tem že utaboril zunaj vasi poleg ceste. Noč je bila za nas zopet mukepolea, kajti snežilo je v debelih, mokrih snežinkah, tako da smo bili premočeni do kože, zlasti ker smo imeli le malo ognjev.
Okrog polnoči mi naznani straža, da prihaja po cesti neznan jezdec. Takoj odidem v spremstvu še dveh mož za njim in kmalu zagledam jezdeca z nekim pešcem, ki ga je peljal s seboj. Jezdec je bil dragonec naše garde. Ko sem ga vprašal, čemu hodi tako pozno okrog, mi začne pripovedovati, da se je, iskajoč sebi in konju živeža, v varstvu teme in pokrit s čelado ruskega oltlopnika splazil v sovražni tabor; tam se mu je posrečilo ugrabiti otep slame in nekaj moke; poleg tega je pa še pobil na tla stražo, ki mu je hotela zastaviti pot, moža pa, ki ga ima sedaj pri sebi, vjel in odpeljal.
Vrli dragonec, pisal se je Melet, je ostal čez noč pri nas in mi pravil; da bi se zaradi sebe nikdar ne bil izpostavil taki nevarnosti, njemu je šlo le za konja.
»Če skrbim za svojega konja,« je dejal, »skrbim s tem tudi sam zase, kajti vem, da me bo zvesta žival še dalje nosila, kakor me je že nosila od leta 1806 do danes v vseh cesarskih vojskah.«
In res se je leta 1814 na svojem zvestem konju vrnil v domovino, in šele leta 1815 je bila žival ubita pri Water-loo.	s
Med našim povratkom iz Rusije sem še večkrat naletel na Meleta. Nekoč sem ga videl, kakor je na reki prebijal led, da bi prišel do vode za svojega konja, in drugič sem ga zapazil na strehi gorečega skednja, kako je z nevarnostjo za svoje lastno življenje skušal rešiti še nekaj slame za svojo žival. Seveda, jezdecu, ki je ljubil svo-. jega konja, je moralo krvaveti srce, če je videl, kako ta ves odrevenel vsled mraza cele dneve ne dobi drugega za svojo lakoto, kakor morda ledeno drevesno skorjo, katero je glodal ves truden in v smrtnih bolečinah.
(Dalje prih.)
Dom in svet.
Za vinogradnike so vložili v državnem zboru kranjski poslanci nujni predlog, naj bi država pomagala vinogradnikom, katerim jc pomladna po-zeba vinograde poškodovala. V predlogu sc povdarja, da je letošnja pozeba tem občutljivejše zadela vinogradnike, ker so imeli že leta 1910 in 1912 prav slabo letino in leta 1911 komaj srednje piči
o letino. Letos so vinogradniki kar obupali in se trumoma selijo v Ameriko. Iz novomeškega okraja se jih jc do-
sedaj oglasilo že 400 za potne liste. Še več se jih je pa odpravilo v Ameriko brez potnih listov. Tudi iz krškega iii črnomaljskega okraja, jiji je veliko odpotovalo. Vsled odhoda najbolj čvrstih ljudi bodo veliko pomanjkanje delavnih moči in poljska dela ne bodo mogla biti o pravem času izvršena. Pa tudi pomanjkanje denarja bode tem občutljivejše, kajti ti izseljenci so samo letos vsaj milijon kron morali dobiti za svojo potnino, kar se bode povsod jako občutilo. Da bi se denar kmalu vrnil i)n prišel gospodarstvu v pomoč, ni pričakovati. Ker je bila lani tudi glede koruze in ajde jako slaba letina, pri mnogih rodbinah pomanjkuje živil in utegne, preden pride žetev, nastati beda. V takih razmerah je država dolžna pomagati. Zato so poslanci predlagali: »C. kr. vlada se poživlja, da vinogradnikom na Kranjskem, katerim je letošnja pozeba provzročila mnogo škode, priskoči na pomoč z odpisom davka z brezplačno podelitvijo galice in žvepla ter z razdelitvijo koruze za živež.«
Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 17. maja 1913. Definitivnim deželnim zdravstvenim tajnikom se imenuje dr. Fran Dolšak. — Deželnim kon-ceptnim praktikantom se imenuje ab-solvirani jurist Venceslav Polak. — Pogodbenim uradnikom za sestavo občinske statistike se imenuje občinski tajnik Franc Mercina. — Pomožnim paznikom v deželni pris.Ini delavnici se imenuje -Avgust Zupančič. — Paznik deželne prisilne delavnice Josip ; I3ev-dajs se no, lastno prošnjo vpokoji. — Deželnemu zboru se predloži poročilo o potrebi ustanovitve deželnega revizorskega urada za občine. — Društvu za varstvo deklet v Kajiri sc dovoli'500. kron podpore. — Na deželni pristavi na Robežu se izvršijo osuševalna dela. — Zgradba mostu čez Kamniško Bistrico pri Stranjah sc odda podjetniku Scag-netti. — Pri zgradbi deželne elektrarne v Žirovnici se odobri naprava vzpenja-če. — Za plačilo prispevka k trebljenju potoka Radomlja se dovoli interesentom pet letnih obrokov proti obresto-vanju po tyi°/o. — V Hrast ju pri Postojni se zgradi s prispevkom vojnega ministrstva vodnjak. — Ugodi se prošnji deželne gasiiskc zveze, da sme uporabljati kranjski deželni grb na pečatih, tiskovinah in uniformah, ker smatra deželni odbor to gasilsko zvezo kot svoj deželni strokovni organ. — Isti zvezi se dovoli prostor za uradno poslovanje v deželnem dvorcu.
Odlikovanje. Gozda -ski nadsvetnik in deželni gozdarski nadzornik Konrad Rubbiav Ljubljani je postal dvorni svetnik.
Romarski vlak na Trsat. Šišensko prosvetno društvo priredi letos posebni romarski vlak na Trsat. Odhod iz Ljubljane dne 5. julija okrog 2. ure popoldne, prihod nazaj v Ljubljano dne 6. julija zvečer ob 9. uri. Nazaj gredo si hočemo ogledati Opatijo in Postojnsko jamo. Cena bo znašala za tretji razred 9, za drugi razred 12, za prvi razred 15 K.
V tem znesku je že zapopadena vožnja s parobrodom in vstopnina v Postojnsko jamo. Prosi se za mnogoštevilno iideležbo. Kdor se želi udeležiti, naj se oglasi najkasneje do 15. junija pri p. Marijofilu Holeček, kaplanu frančiškanske župnije v Ljubljani, ki bo zgla-sitve sprejemal in dajal tudi vsa druga potrebna navodila. — Odbor.
Novi poreško-puljski škof. Novo-imenovani škof poreško-puljski gospod dr. Trifon Pederzolli bo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, posvečen v baziliki sv. Justa.. Slovesne cerkvene posle izvrše knezonadškof dr. Fr. Se-dej iz Gorice in škofje dr. Andrej Kar-lin iz Trsta, dr. Anton Mahnič s Krka in dr. Anton Jeglič iz Ljubljane.
Blagoslovljenje križa za zvonik nove cerkve sv. Jožefa na Elizabetni cesti v Ljubljani se vrši na sv. Rešnjega Telesa dan (22. maja) popoldne ob 5. uri. Blagoslovljenje izvrši knezoškof dr. A. B. Jeglič, in sicer v novi cerkvi. Takoj po blagoslovljenju se križ potegne kvišku in postavi na svoje mesto vrh zvonika. Križ je visok 4 metre in nad dva metra širok, tehta pa okrog 110 kilogramov. — Občinstvu se ob tej priliki nudi lepa priložnost, da si ogleda notranjost nove cerkve sv. Jožefa.
Krasen uspeh umnega kletarstva. Č. g. Ivan Nemanjič, urnirovljeni župnik v Metliki, je prodal vino rizling iz leta 1911 hektoliter po 288 kron. Imenitna cena, pa je tudi roba k temu. Vi-norejci, vestno ižpolnujte dobre nauke o kletarstvu!
Pisarna Slov. planinskega društva. ,Vsled bližajoče se turistične sezone je sklenil osrednji odbor Slov. planinskega društva, da otvori letos tekom sezone informacijsko pisarno v sobi Slov. plan. društva« v »Nar domu« v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: (1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpeča-,vanje raznih knjižic turistovske vsebine (markirani poti i. dr.). 3. Informacije o gorskih in drugih turah ter kočah Slov. plan. društva. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje članov Slov. plan. društva. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe i. dr. — Pisarna se otvori dne 26. t. m. ter bo odprta trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek (iz-vzemši praznikov) od 1. do pol 3. ure popoldne skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (katerim naj se priloži znamka za odgovor): Informacijska pisarna S. P. D.«, Ljubljana, »Narodni dom«.
Predavanje bo na Erzelju v nedeljo, dne 25. maja, po litanijah ob 4. uri v župnišču. Predaval bo g. jurist Ka-ruza. Domači pa tudi okoličani, pridite poslušat!
Kranjski domači pešpolk pride v Gorico. Poroča se, da se v jeseni leta 1913 in spomladi 1914 izvrše velika garnizijska premeščenja. Med drugimi se premesti tudi naš kranjski pešpolk št. 17, ki je že od leta 1893. v Celovcu,
in sicer pride v Gorico, domači celovški pešpolk pa se po 201etni odsotnosti v Gradcu vrne v Celovec nazaj.
Znanje polkovnik jezikov namerava vojno ministrstvo na ta način pospeševati, da se bodo odslej mladi poročniki v svrho priučitve nenemških jezikov pošiljali za dobo od treh do štirih mesecev v kraje dotične narodnosti. V postev pridejo večji kraji brez vojakov, kjer stanuje kak vpokojeni častnik, ki bi prevzel jezikovni pouk in sprejel častnika na hrano in stanovanje. Za jezikovni pouk bi se dotičnemu vpokoje-nemu častniku priznala primerna podpora v denarju. V slučaju, ako bi ne bilo dovolj primernih vpokojenih častnikov na razpolago, bi se ta jezikovni pouk izročil tudi lahko duhovnikom in učiteljem.
Kako se spozna vnetje slepiča. Znaki te nevarne bolezni so predvsem: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu na desni strani trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih žilic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znaki, tedaj naj gre bolnik takoj k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti.
Za 105 kron v Ameriko. Med paro-brodno družbo Austro-Americana in Canadian Pacific, ki izvažata naše ljudi iz Trsta v Ameriko, se pri posvetovanju v Parizu vendar ni dosegel obe strani zadovoljujoč sporazum. Posledica neuspehov je, da je znižala kanadska družba prevoznino na 105 kron, čemur hoče slediti tudi Austro-Americana. Tako bodo naši ljudje skoro lahko hodili malone zastonj v Ameriko.
šentjanški premogovnik. Dne 21. maja 1.1. je v Trstu občni zbor šentjan-ške premogovne družbe, na katerega dnevnem redu je prodaja premogovniškega imetja in razpust družbe. Posestniki kuksov bi morali doplačati na vsak delež 40 K, kar znese skupaj 512 tisoč kron (1 kuks = 100 deležev). Premogovnik se bo najbrže prodal.
Nezaslišano trpinčenje živali se je zgodilo te dni na Ilujah pri Kranju. Zidarski mojster g. Ivan Bidovec je proti večeru izpustil svojega lovskega psa na prosto. Čez pol ure se je pes vrnil, silno cvileč in tuleč. Ko je lastnik pregledal psa, kaj mu je, jc zapazil, da je psu nekdo prerezal kožo čez pleča ter mu jo nato potegnil čez glavo, nakar ga je zopet izpustil. Uboga žival se jc zvijala vsled bolečin. Gospod Bidovec je moral psa ustreliti.
Vlom v občinski urad. Preteklo soboto so vlomili zlikovci v občinski urad v Ronkih, kjer so navrtali blagajno in odnesli blizu 2600 kron, knjižico poštne hranilnice pa pustili. Med ukradenim denarjem sta dva bankovca po 1000 kron. Ža tatovi ni sledu.
V Postojni je bilo na binkoštni ponedeljek okoli 3500 tujcev. Z ozirom na lansko leto je bilo tujcev okoli 600 manj. Kljub velikemu številu tujcev je
vladal tna kolodvoru vzoren red. Veliko število izletnikov je letos tvorilo domače občinstvo iz Ljubljane.
Ženska se ubila. Marija Jakopič, po" domače Šuštarca iz Male vasi, župnije Ježica, je šla v petek v gozd po steljo. Pri tem je padla z voza in je bila v tistem trenutku mrtva. Mrtvo so pripeljali na dom.
Samoumor 171etnega urarskega pomočnika z Bleda v Gorici. V trgovini urarja in zlatarja g. Aleksandra Ambrozija v Gorici je bil zaposlen 171ctni Hinko Jekler z Bleda. Pretekli teden se je fant v stanovanju na Ivorsu, v poslopju, kjer jc nastanjena glavna pošta, ustrelil z revolverjem in ostal na licu mesta mrtev. V rokah je držal košček papirja, ki je osmojen od strela, na katerem je zapisano: »Ustrelil sem se zaradi tega, ker sem se zameril sestri od tiste, ki je pri Vokulatu in me ne mara več videti. Via Cormini št. 4.« Jekler si je dal dva strela, da bi bil bolj gotov smrti. Ustrelil se je Jekler zaradi »nesrečne ljubezni«. Zagledal se je bil v 171etno Ano Pertot v Coroninijevi ulici, delavko v Stračicali. Dekle ga, kakor se vidi, ni maralo, zato se je ustrelil. Fant je bil prismojen ter je bil posebno zadnje dneve zelo zmešan.
Velika tatvina na morju. V četrtek, dne 15. maja, je priplul iz Bombaya v Trst Lloydov parnik »Gablonz«. Se predno je prišel do pristana, je zaplul njemu nasproti mal parnik, ki opravlja službo v pristanišču, in s parnika je šlo ;na »Gablonza« malone 60 policijskih agentov in stražnikov, ki so vneto preiskovali potnike, njih prtljago in posadko, nato pa zaprli osem kurjačev in pomorščakov, katere dolže velikanske tatvine. Zgodba je ta-le: V Bombayu se je ukrcal bogat perzijski trgovec, ki pa je tako skop, da si. ni privoščil kabine, ampak je ostal s svojima velikima lcov-čegoma kar na krovu. Ko je plul »Gablonz« proti Benetkam,"je Perz zasledil, da mu je nekdo vlomil v eden kov-čeg ter ukradel iz njega za blizu 30.000 kron angleškega denarja ter biserov in draguljev za 5000 kron. Javil je tatvino poveljniku in v Benetkah so preiskali vse potnike, ki so hoteli izstopiti, a brez uspeha. Ko je krenila ladja v Trst, je bila tržaška policija že davno obveščena in jc pripravila parniku redki sprejem. Aretiranci so Istrijani, med njimi pa je eden Goričan iz Dornberga.
Nabirajte užitne gobel Tisoče in tisočo kron izgubimo Vsako leto, ker ne poznamo velike vrednosti užitnih gob, ki so na Francoskem, Nemškem, v Belgiji, na Angleškem itd. izborno nadomestilo za meso. Prof. dr. J. Mae.hct, sloveči češki gobar, ki jc svoje znanstvene študije dovršil v Franciji, je spisal temeljitp navodilo za nabiranje in Uživanje gob, tega gozdnega zaklada. V tej knjigi je 186 barvastih in 20 jako natančnih obrazcev. Knjiga »Češki hubar« je s praktičnega stališča najboljši spis svoje stroke v svetovni literaturi. Toliko da je izšla, pa jo že prevajajo na francoski, angleški, ruski in
7<
Stran 340 t- ■ ■ ■ —
nemški jezik. Vsekako bi tudi Slovencem ustregel, kdor bi nam podal v slovenski obliki to imenitno knjigo.
Kapucinski red je razširjen po celem svetu in obstoji iz 54 redovnih pokrajin, v katerih živi 5303 duhovnikov, 1122 klerikov, 244 novincev, 2956 bratov Iajikov, 240 kandidatov in 176 redovnih tretjerednikov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseh delih sveta, kjer deluje 698 misijonarjev in 255 Iajikov. Kapucini imajo sedaj enega kardinala, 6 nadškofov An 16 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zelo v časti in imajo na slovenskih tleh sledeče samostane: Celje, Lipnica, Krško, Škofja Loka, Celovec, Gorica in Sv. Križ na Vipavskem.
Proti pijančevanju v nemški armadi. Med nemškim vojaštvom je pitje opojnih pijač zelo ponehalo vsled uvedbe raznih zmernostnih naprav in odločb. Letos je nemško vojno ministrstvo za vsakega služečega vojaka naročilo brezplačno protiaikoholne liste, v katerih se z raznimi vzgledi in podobami popisujejo slabe posledice pijančevanja. Od jeseni naprej bo dobil vsak nemški rekrut pri vstopu v vojašnico tak list v roke.
Davek za odpravo pijancev. Prav poseben davek so uvedli mestni .očetje v Kersonu na Ruskem. Sklenili so, da bo vsak pijanec, katerega dobijo na cesti tako pijanega, da ne bi mogel obvladati svojih nog in bi moral biti vsled tega domov odpeljan, moral plačati rosebera občinski davek. Ta davek je večji ali manjši, ker je odmerjen po premoženju pijančevem. Pri letnih dohodkih 1000 rubljev se plačajo trije rublji, pri dohodkih do 3000 rubljev je treba šteti 50 rubljev, pri še večjih dohodkih pa 100 rubljev.
Časopisje v volilnem boju v Avstraliji. V Avstraliji se bodo v kratkem vršile volitve ter bo topot prvič stopila v veljavo postava, ki določa, da mora vsak volilni članek v časopisu pisec podpisati.
Hiša s sto nadstropji. V New Yorku so pričeli graditi novo jako visoko hišo, ki bo zaenkrat najvišja na svetu. Imela bo 100 nadstropij in bo 400 m visoka. Stavbni stroški so proračuna-ni na 30 milijonov dolarjev.
Kako je zdaj na Bulgarskem. Po sporočilih iz Bulgarije je tam velika draginja. Inteligence je zadosti tamoš-nje, delavske razmere so pa za tuje moči trde: dela mnogo, pa malo zaslužka. Obilo je rodovitnega neobdelanega polja, ki je poceni naprodaj, a samo domačinom. Tujec ne dobi niti pedi zemlje. Pač pa bi si utegnili vaši trgovci in obrtniki v Bulgariji narediti denar.
VeliEfo hrvaško katoliško gimnazijo zgradi v Zagrebu nadškof dr. Bauer v dogovoru s senjskim in dja-kovskim škofom. V gimnaziji bo prostora za 400 dijakov.
Hrvaški orožniki v Skadru. Ogrski domobranski minister je izdal okrožnico, da naj se javi do 150 orožnikov, ki so zmožni hrvaškega jezika in bi bili
8i
pripravljeni iti služit v Skader. Ako se toliko orožnikov ne oglasi prostovoljno, bodo ostali s silo prestavljeni.
Balkanska razstava v Moskvi. V začetku letošnje jeseni se otvori v Moskvi balkanska razstava. Namen te razstave je, seznaniti rusko javnost s sedanjim kulturno - gospodarskim stanjem Bulgarije, Srbije, Črnegore in Grčije. Zgodovina balkanske vojske bo tvorila poseben oddelek.
Francija pada, Rusija napreduje. Francoski številkar Ther objavlja glede naraščanja prebivalstva v Franciji, Nemčiji in Rusiji sledeče številke: Nemcev je 65,783.000, Francozov 39 milijonov 672.000, Rusov 139,581.000, Rusov in Francozov nasproti' Nemcem 179 milijonov 253.000, leta 1948 pa bo stalo 104,550.000 Nemcem nasproti 385 milijonov 446.000 Rusov in Francozov.
90 milijonov za umetna jezera. Laški državni zbor ima v rokah načrt, po katerem naj se dovoli 90 milijonov kron za napravo umetnih jezer v Kalabriji v južni Italiji in pa na otoku Sardiniji. Umetna jezera v Kalabriji bodo dala velikansko električno moč, katero bodo uporabili deloma za razsvetljavo, deloma pa za vrtenje strojev po tovarnah. Jezero na Sardiniji bodo pa uporabljali za namakanje suhe zemlje.
Največ sira pojedo Angleži. Možje, ki se bavijo s številkami, so izračunali, da snedo največ sira Angleži. Ti uvozijo v svojo deželo vsako leto 180 milijonov kilogramov sira, svojega sira pa izvozijo drugam komaj 2 milijona kilogramov. Računajo, da porabijo Angleži na leto 200 milijonov kilogramov domačega in tujega sira. Francoska uvaža 31 in pol milijona kilogramov sira, izv'aža pa samo 8 do 9 milijonov. Nemčija ga uvaža 20 milijonov kilogramov. Največ sira pridelata in izvažata Nizozemska in Švica, dve najbolj živinorejski deželi. Nizozemska izvaža na leto 56 milijonov kilogramov, Švica pa 53 milijonov kilogramov.
Kuharica zadela glavni dobitek. Glavni dobitek ogrskih hipotečnih srečk v znesku 300.000 K je zadela kuharica Elizabeta Nyari. Nyari je takoj pustila službo in si namerava predvsem privoščiti nekaj tednov počitka.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4B/i°/o brez kakega odbitka.
Me ure od 8. zjutraj ilo i. popoldne.
Glei Inserat!
g Bohinjska Bistrica. Pretekli četrtek so napravili šolski otroci s svojim učiteljstvom iz Podbrda na Goriškem izlet v našo dolino. Zjutraj so se pripeljali k nam, tu zasedli vozove in se od-, peljali do Sv. Duha; odtod peš k izviru Savice. To ti je bilo veselje med temi otroci že med potjo! Kaj pa šele, ko smo zagledali veličasten izvir in slap{ Ponosen je bil vsak, ker je mogel piti prav od izvirka Savice! Nazajgrede smo se ob gorskem vznožju ustavili na tra--ti, tu posedli in se nekoliko okrepčali, potem pa so se vrstile deklamacije z ljubkim otroškim petjem. Ob vožnji skozi Bistrico so ljudje kar gledali in1 poslušali bistre male pevce, ki so tako lepo in veselo peli. Da se jim je priljubil naš divni Bohinj, nam priča prisrčno slovo na kolodvoru; ko se je vlak žo pomikal, so nas med petjem zdravicc in mahanjem z robci pozdravljali, do^ kler se niso skrili v predoru, skozi ka-> terega so se peljali nazaj na Goriško.' —Na praznik svetega Rešnjega Telesa popoldne bomo imeli skioptično predavanje o Rimu in njega znamenitostih'.;
g Dob. (Smrt.) Za pljučnico jo umrl g. Ivan Matičič iz Doba v najlepših letih. Bil je jako podjeten in razumen gospodar, le žal, da je malo preveč cikal na liberalno plat. N. v m. p.! — Premovanje t e 1 e t' se je vršilo prejšnji teden v Krtini. — S. k a t. izobraževalno društvo je priredilo dne 18. maja prvo prireditev. Prav dobro so igrali naši igralci dr. Krekov »Turški križ«. Da se zopet kmalu vir dimo!
g Gorje Bled. Na binkoštni ponedeljek se je ustanovila v Gorjah skupi' na Jugoslovanske Strokovne Zveze. Vseh članov je sedaj 27. Tu so organizirani sedaj železničarji, tovarniški delavci (pri tovarnah na Savi in na Jas vorniku), domači obrtniki in gozdni delavci. Izvolil se je odbor, ki ima do novega leta voditi, skupino. Presednikom je izvoljen Ant. Kocjančič, tajnik in blagajnik je Andrej slamnik; Po volitvi je izpregovoril nekaj zares prisrčnih in bodrilnih besed naš g. poslanec in župnik Piber. Strokovna zveza je ena pa-, noga naše velike organizacije. Je potrebna. Saj tu so organizirani oni, ki so zveze in vzajemnosti najbolj potrebni, oni, ki so najbolj izpostavljeni na vse strani.Iz skrbi za te potrebne se je ustanovila Jugoslovanska Strokovna' Zveza. Načrt je izdelal dr. Krek; delal1 ga je poldrugo leto. Je premišljen, pre^ računan, sploh tak, da tudi socialni demokratje priznavajo, da niso njihove organizacije nič boljše, marveč prej sla^ bejše. Pogoji so ugodni. Plačuje se v pet poljubnih razredov, več ali manj, najnižji prispevek 16 vin. tedensko, najvišji 59 vin. In zato dobi vsak v potrebi: 1. bolniško podporo, 2. podpore, za brezposelnost. Obetajo se nam še
težki časi. Čujejo se že sedaj glasovi, da bo vsled balkanske krize Avstrija spet postala agrarna država in vsled tega utegne nastati stiska med delavstvom. 3. Popotne in selilne podpore in 4. posredovanje dela. Delavci in obrtniki, ki so hodili kdaj po svetu med Nemci, pač vedo, kako dobro je, če kdo pride v tuj kraj in si tam že najde organizacijo, ki ga sprejme kot Svojega. To se sliši kot pravljica. 5. Pravno varstvo. - Koliko je to vredno?----V. Zvezinem vodstvu so pravniki, ki so vedno pripravljeni nastopiti proti krivicam. In pa — kolikokrat je Zvezin Član deležen tega varstva, ko niti za to ne ve. Marsikdaj bi se nastopilo proti komu s krivico in nasiljem, a delodajalec ve, da je delavec zavarovan in se premisli.
g K opri vili k v Bohinju. Dne 16. maja si je ogledala komisija za agrarne operacije iz Ljubljane našo novo trasi-rano cesto do Gorjuš. Bil je to zadnji tozadevni ogled, kar nam vzbuja veselo nado, da se bo kmalu pričelo z delom. Da, saj je že čas. Da ni bilo prizadevanja g. pl. Detele, vladnega svetnika, in g. poslanca Pibra, bi ne bila zadeva tako daleč napredovala. Cesta bo zelo zložna, najhujša strmina šest procentov ni dolga čez 11 kilometrov. — Novo šolsko zastavo smo blagoslovili dne 18. maja. — Procesija sv. R. T. obeta biti zelo lepa, ker imamo vse novo. Ban-dero, nebo, šolsko, družbeno in društveno zastavo s prekrasnimi venci, ki so zanje nabrali denar naši dekliči.
g Iz Loma pri Tržiču. Dne 2. maja smo imeli pri nas sv. birmo. Gosp. knezoškofu je bila zlasti všeč naša župna cerkev, katero sta jako okusno prenovila mojstra: Štefan Čadež, podobar iz Dupelj in Ivan Mlakar, slikar iz Železnikov, Lep kras cerkve je tudi nova obhajilna miza, delo g. Tomana iz Ljubljane in na steklo slikana okna v prezbiteriju, S tem, da se je cerkev prenovila, se je ustreglo želji ljudstva, ki prihaja od blizu in daleč semkaj častit sv, Katarino in sv, Antona, Prihodnji shod bo o sv, Antonu, dne 13, junija,
g Moravče. Občinske ceste po občini so razen nekaj izjem precej dobro popravili. Skopali so ob straneh jarke, da se vsaj voda more odtekati. Na cesti proti Hribcam je pa narejen nov, precej velik kanal, s katerim bo preskrbljeno, da ne bo ob vsakem nalivu vsa cesta poplavljena. — Pri šoli v Moravčah so že narejene gnojne jame, da se bo moglo delo ob pravem času začeti. Ker bo precej dela, bo skoro treba prositi, da se počitnice začno prej kakor navadno. — S e j m na sv. J an e z a je bil precej živ, zlasti za prešičke, katerih je bilo precej, 'dobro prodanih, kramarji so pa menda bolj žalostni odšli, kajti mnogim se je gotovo najmanj"1 pot izplačala. — Na y r h p o 1 j u je umrla hčerka krajnega šolskega predsednika Ivana Cerar v 17. letu. Ravno na svojega godu dan je ležala na mrtvaškem odru. Očetu in vsej družini naše sožalje!
g Vodice. Dne 1. junija t. 1. se vrši Popoldne po litanijah pri nas usta-
novni shod telovadnega odseka Vodice-Šenkovturn. Predaval bode g. Podles-nik in Orli Št. Vidskega okrožja nas ob isti priliki obiščejo. Fantje in prijatelji mladinske organizacije na shod! — Dne 8. junija ob 3. uri popoldne bo občni zbor tukajšnje Hranilnice in posojilnice ter tukajšnjega kmetijskega društva. Naše zadruge dobro uspevajo, saj jim je dal trdno podlago nepozabni in za občino velezaslužni bivši naš kaplan č. g. Širaj, sedaj župnik na Savi. Hranilnica izkazuje v letu 1912. — 437.110 52 K prometa ter vzlic velikim podporam še 235 92 K čistega dobička. .— Občni zbor mlekarske zadruge se vrši 15. junija, živinorejske pa 29. junija. — pri občnih zborih omenjenih zadrug so na sporedu tudi poučna (strokovna) predavanja. Raditega se je nadejati polnoštevilne udeležbe.
g Zgornje Perniče. (Smrtna ž r -t e v.) Dne 16. maja je umrla Manica Vertačnik v 20. letu svoje starosti. Pogreb je bil zelo ganljiv; udeležilo se ga je na stotine pogrebcev in njene tova-rišice iz Marijine družbe.
d Boštanj, (Naši fantje.) Naši fantje se večkrat skupaj vzamejo in prirede kako lepo igro na odru tukajšnjega salezijan-skega zavoda. To vpliva zelo blagodejno; fantje se vadijo lepega nastopa in pametnega mišljenja, vsled česar so prenehali prepiri in pretepi med njimi. Sedaj se pripravljajo zopet za igro »V tem znamenju bodeš zmagal«, katero prirede dne 8. junija, Veselo pri tem je to, da se za take reči zanimajo in pri njih sodelujejo tudi mlajši fantje iz hribov in kažejo zanje celo več zanimanja, kakor pa sinovi onih bo-štanjskih »naprednjakov«, ki vzgajajo svoje otroke po naukih »Slov, Doma«. Naši fantje pa imajo dosti žalostnih zgledov, kam privede človeka »Slov, Dom« in liberalna družba. Dokler kaj imaš, si »zaveden na-prednjak«, kadar te pa oskubijo, naj ti pa Bog pomaga, liberalci ti ne bodo. — Zato pa rajši čitajo gospodarske članke v »Domoljubu« in »Kmetovalcu«, dobro vedoč, da kljub slabemu času lahko vlada pri hiši zadovoljnost, če je doma poštenje in gospodarska izobrazba. Osnovala se je tudi kmetska podružnica, za katero je med posestniki mnogo zanimanja. Liberalcem gre sploh vse narobe. Odkar ne smejo med prvo mašo več šnopsa točiti, hodijo s po-vešenimi glavami okoli, zavedajoč se, kaj so s tem izgubili.
d Dobrepolje. V predzadnji številki »Slovenskega Doma« je dopisnik napadal z velikimi lažmi več. oseb. V odgovor mu bodi to-le: Dopisnik zna izvrstno lagati! Tako, da prav radi verjamemo, da ni hodil samo v Dobrč-poljsko šolo. Kajti nemogoče je v Do-brčpoljah izštudirati za načelnika laži in psovk. Zato jc gotovo moral napraviti težko izkušmjo, da je pridobil tako »vzvišeno« službo, lagati v, »Sloven
skem Domu«, pa še natihem. Nikdo no sme namreč vedeti, kdo in kaj je. Možjo dobčpoljski pa vemo, da se po pravici boji z imenom na dan, kajti dobro t bi. se mu potem ne godilo. Ničvrednež, še nikdar ni noben pameten mož govoril črez g.Orehka! Spoštujemo ga vsi in hvaležni smo mu že marsikateri trud v dušnem in tudi v telesnerii oziru. —-Napada tudi njegovega očeta. Ne privošči mu veselja, da bi vmiru, ljubezni in hvaležnosti preživel večer svojega življenja. G. Orehku, ki mora letos, res, prav veliko grenkega žolča piti radi nekaterih ničvrednih oseb, (ki jih pa ni' veliko), pa naj bo v tolažbo to, da nas je velika večina, ki smo Vam iz srca vdani in bojimo se dneva, kadar se bo-dete poslavljali od nas, kar pa upamo in želimo, da se ne zgodi kmalu I Bog varuj Vas pred podleži in siičvredneži cele fare! — Dobepoljski možje.
d Z Dvora pri Žužemberku. Križevi teden smo pokopali gospo Uršulo Zurc, bivšo gospodinjo ugledne Škrabčeve hiše. Pokojnica je bila vzorna krščanska žena in mati, velika dobrotnica revežev, pa tudi dvorska cerkev jo bo težko pogrešala. Pogreb je bil zelo lep, naravnost veličasten. Ogromna množica ljudi od blizu in daleč ji je prihitela na zadnji poti izkazat hvaležno ljubezen in spoštovanje. — Pretresljiva nesreča se je zgodila pretekli teden na cesti proti Soteski, Dva graščinska uslužbenca sta peljala težko naložena vozova peska s »pajčevne« za grajski vrt. Med potjo sta se ustavila v več gostilnah, tako da sta prišla že precej vrtoglava na Dvor, Tudi tu sta dobila pri Bobenčku pijače, a še ni bilo dovolj. Kljub izrecni volji gozdarja Drobniča sta se ustavila še pri Klincu, tako da sta se ga dodobra nabrala. Pod klancem pri Soteski je hotel eden voznikov, že blizu 80 letni Martin Bobnar zlesti na voz, pa mu je spodrsnilo in padel je pod kolesa težkega voza, ki mu je obe nogi tako pretrl, da so mu kosti gledale iz njih', drobci kosti so pa bili raztreseni tudi po cesti. Prepeljali so ga v bolnišnico v Kan-dijo, kjer je pa takoj drugo jutro umrl. Res žalostno, koliko gorja povzroča nesrečni alkohol! Žalostno je pa tudi, da more biti dopisnik »Narodov« tako nesramen, da celo tak žalosten slučaj izrablja v svojo maščevalnost.
d Požar v Ribnici. Iz Ribnice nam poročajo: V ponedeljek, popoldne ob 4. uri sc je vnelo na Bregu na skednju h. št. 12. Pogorele so štirim gospodarjem hiše z vsem, ker so bili ljudje na polju, skednji in en kozolec. JSfajnesreč-nejša je vdova, kjer se je vnelo, zgorelo so ji tri krave in dva prašiča.
d Iz Kandrš in okolice. Premovanje telet se je vršilo 14. t. m. Lani je dobilo prvi del po 20 kron 30 živinorejcev, a od teh je dobilo samo 12 drugi del po 30 K. Dva sta dobila lani samo po 10 K, zato nista imela pravice do drugega dela. Zanaprej sta dobila prvi del samo dva posestnika po 10 kron, ki utegneta tudi drugo leto dobiti drugi del po 20 K. Izid v K o -1 o v r a t u : Lani 25 po 20 K, 3 po 10 K. Letos: 5 po 30 K, eden je dobil 10 K in 3 po 5 kron, V Izlakah so dobili 5 po 30 Kt 4 po 10 K in 5 po 5 K, — Te izreje-
82
valne premije niso bile nikaka podpora, Itemveč nagrada za umno in lepo izrejo m mlade živine. Vlada se je toliko zanimala za napredek v živinoreji, da je prišel pre-movanje nadzorovat zastopnik poljedelskega ministrstva. Temu gospodu se je zdel kraj jako lep in za živinorejo kakor ustvarjen. Žal, da so bila povprečno lani veliko lepša teleta na premovanju, število je bilo pa letos veliko večje. Paq bi bilo želeti, da bi umnejši živinorejci prej stopili med ljudi in jih poučili, kaka naj bo žival, za katero se sme upati na premijo, da ne bi ,ves goveji proletarijat defiliral pred očmi vladnega zastopnika in nudil sliko sedmerih kumernih let ter jemal ugled naši živinoreji. Pa tudi čas je ravno sedaj, ko prehaja žival na zeleno krmo in vselej shujša, za premo-.vanje neprimeren. Želeti bi bilo, da se ljudstvo o namenu premovanja in postopanju komisije bolje poduči in da se povsod enakomerno postopa, ker sicer niso ljudje na jasnem. Mnogi celo mislijo, da dobi lahko kdo premijo na priporočilo kakega zaupnika. Ta bi bila lepal Saj se premuje teliček, ne pa njegov gospodar. Splošno smo pa res pričakovali, da se bo komisija na člane živinorejske zadruge bolj ozirala. Presojalo se je res strogo. Če je imel teliček kvišku štrlečo dlako kakor srditi maček, suha bedra in napihnjen vampček, ni dobil premije, če se je slednjič gospodarju še tako lep zdel. Prednost so imela teleta čistokrvne pincgavske pasme. Treba nam je še mnogo pouka in več zanimanja. Vsa družina mora pri živinoreji sodelovati. Teleta splošno premalo časa sesajo in preveč se teletu mleka odmolze, teliček strada in ostane zaprtek. Pa še več drugih resnic nas je premovanje naučilo, ni pa nam vzelo poguma,
d Mirna peč. Na binkoštni ponedeljek smo blagoslovili nov kip Matere božje in kapelico na »Vihri«, ki jo je postavil posestnik Jakob Parkelj. Po slovesnosti v cerkvi, pri kateri je gosp. novomeški prošt opisal češčenje Matere božje v vseh stoletjih, smo šli v slovesni procesiji na kraj nove kapelice, ki se je med petjem blagoslovila. — Ministrstvo za uk in bogočastje je potrdilo konkurenčno obravnavo za zgradbo nove župne cerkve kljub ugovoru baronice Wamboldt in nekaterih drugih domačinov. Upamo, da se nova cerkev, ki bo gotovo lep kras naše občine, kmalu Zgradi.
d Prečina. Dne 4. maja smo imeli v Prečini poučna predavanja o kmetijstvu in o prvi pomoči pri živini, — Isti dan se je ustanovilo tudi pri nas izobraževalno društvo, ki bo gotovo med našimi ljudmi užgalo novo življenje. Koliko pametnih stvari se bomo lahko tu naučili. — V Gornji Straži sem pa zvedel, da so liberalci silno potrti in da jim je zelo obraz upadel, kakor či-škim muzikontarjem, ker niso dobili župana na svojo stran. Pravijo, da jih hodi tolažit neki Kačarjev s prihodnjimi volitvami, »Bomo videli,« je dejal slepec. »Bomo zmagali prihodnjič,« pravijo naši liberalci. Pa bodo zmagali ravnotako, kakor fc>o slepec videl.
d Radeče. (Naši Orli.) Na binkošt-no nedeljo se je vršila .vsakoletna procesija, katera se vselej vrši zelo slovesno, ob 72
obilni udeležbi. Letos pa je bila posebno lepa po zaslugi naših krepkih Orlov-god-cev, ki so ob tej priliki prvič javno nastopili. Zadoneli so čisti, sigurni zvoki slovenske koračnice v veselje in priznanje vrlim mladeničem in njih učitelju gosp. organi-stu, V zadnjem času se je sicer čulo, da naš Orel nič več ne deluje s tistim Ognjem kakor včasih. Lep nastop štirinajstih Orlov z godali je na te govorice temeljito odgovoril, Čisto gotovo je, da si je z njim pridobil srca vseh poštenih faranov,
g Sostro. (Blagoslov društvene zastave.) Slavnost blagoslov-Ijenja društvene zastave v Sostrem je uspela v nedeljo, dne 18. t. m., nepričakovano lepo. Ob dveh popoldne je spremljala nepregledna vrata Orlov, bilo jih je nad 100 v krojih, in drugih gostov, ki so prihiteli iz vse okolice, še zavito zastavo od znamenja sv. Jožefa v cerkev. Zastavo in trakove so nosile belo oblečene deklice. Udeležilo se je blagoslovljenja skoro polnoštevilno Št. petersko in nekaj odsekov D. M. Poljskega okrožja. V cerkvi je imel pomenljiv govor o pomenu zastave gospod prof. dr. Merhar; nato pa je blagoslovil zastavo društveni predsednik gospod župnik I. Molj. Krasno vreme je pripomoglo, da se je tudi veselica po cerkveni slavnosti lepo razvila. Pri vsej slavnosti sta neumorno sodelovala si. godba D. M. Poljskega odseka in domači pevski zbor. Pri okrašenju je bilo postavljenih 25 mlajev; sodelovala je vsa fara, znamenje, da vedno bolj gineva nasprotstvo in da vsa fara ve ceniti pomen izobrazbe in Izobraževalnega društva-,
d Vače, V nedeljo, 11. t, m. smo imeli v našem društvu dobro obiskano predavanje o izreji mladih prešičkov. Zelo zanimivo in temeljito je obravnaval ta predmet živinorejski inštruktor g. Krištof, Mladim in starim obojega spola je tako predavanje potrebno, če hočemo res napredovati v vseh panogah kmetijstva, — V rfe-deljo, 18, t. m. je prišlo k deseti sv, maši litijsko-šmartinsko gasilno društvo z zastavo, Naprednjaki se bodo sčasoma res poboljšali. Svojčas se je našim Orlom zamerilo, če so prišli v kroju v cerkev. Popoldne smo sem od županove gostilne slišali petje in godbo. Druge nesreče ni bilo, razun če je morda res prišlo onim slabo, ki so med pridigo in sv, mašo šli iz. cerkve. Slednjič bodo pa vsak pri svojem: naši Va-čani naprednjaki bodo poudarjali, da je gasilni dom in orodje last trga Vače, čemur ne ho nihče oporekal in bomo naprednjake prepustili naprednjakom. Litijsko-šmartinsko gasilno društvo si z Vačami ne bo opomoglo in bo ostalo pri svojem. Deželni odbor bo pa podpiral samo taka gasilna društva, ki so včlanjena pri novi deželni gasilni zvezi, ki seveda našim naprednjakom ni po godu, — Naši naprednjaki so ogorčeni, ker njih evangelij, »Slovenski Dom«, ljudem preveč oči odpira. Na liberalne napade pri nas že sploh nikdo več ne da, ker so tako bedasti. Zato jih preziramo. Dovolili si bomo pa zanaprej zabavo s popravki, da bo imel vsaj kaj poročati, ko ga že samo iz gotovih zanemarjenih krajev
zalagajo. Pri nas je vsako društvo in vsako podjetje izgubljeno, če ga zagovarja ali priporoča tak liberalni list. Zapomnili si bomo njegove naročnike, ki bodo takrat, ko pomedemo z zadnjimi ostanki liberalizma, rekli: »Saj mi smo bili vedno z vami,« Sedaj pa hinavsko poudarjajo, da so samo zoper duhovne. Da, ravno zoper one duhovne, ki se največ trudijo za Boga in domovino, Zakaj? Zato, ker so nositelji vere. Veri velja liberalni boj. Zato proč s »Slovenskim Domom«!
K>	8S888g88S8888§888§.i888S88§88?88838S888g8S888S88888888888 O
	Notranjske novice |
K>	SS8SS000888088088888888888888888888888888888888S8888888 <5
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Na
binkoštni ponedeljek so uprizorila naša dekleta igrokaz »Dve materi«, ki je na splošno zadovoljnost zelo dobro izpadel. Zadovoljna so bila dekleta, zadovoljni gledalci. Le nekaterim zlobnežem ni dala miru črna zavist, ki je že dolgo poprej silila na dan, ob tej priliki pa se je pokazala v vsej svoji podlosti. Ukradli so nam namreč ponoči tri kose lepe obleke. Pred nekaj meseci so pa pustili v isti dvorani na odru in zunaj pred hišo nekaj takega, kar se vidi samo na stranišču. Jako fino in olikano !
n Preserje. Na binkoštno nedeljo smo imeli kakor vsako leto cerkveni shod na Žalostni gori. Letos je bilo na shodu izredno velik ljudi. Zjutraj takoj po cerkvenem opravilu se je vršil javen shod pred cerkvijo, na kate-> rem je poročal naš poslanec Gostinčar, za njim pa dr. Krek. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Gospodje poslanci, le še večkrat k nam, smo zelo potrebni pa tudi željni pouka in politične izobrazbe! — Binkoštni ponedeljek popoldne so prvikrat javno nastopili ma lepo okrašenem župnijskem dvorišču naši Orli v igri »Trije tički«. Prav dobro so jo pogodili za prvikrat. Igro so ponovili v nedeljo dne 18. t. m. — V Kamniku pri Preserju so ustanovili prepotrebno požarno brambo. Naši možje in fantje, k požarni brambi zraven, da bo dru* štvo v dobrih rokah!
n Zagorje na Krasu. (Gasilno in plesno društvo.) Na binkoštni ponedeljek, ko se obhaja tukaj cerkveno žegnanje, se je priredil v »Gasilnem domu« javen ples, ki jc trajal kar dva dni. Igrala je godba, ampak tako, da so vse bolela ušesa. Čudim se, da morejo Zagorci kaj takega poslušati. Da bi noben nc ušel, so kar po maši čakali godci blizu cerkve ter jih peljali v procesiji v »Gasilni dom«. Tako je bilo tudi po večcrnicah. Da odbor gasilnega društva to trpi in dopusti, je zelo značilno. Jaz pa mislim, da bi bilo bolj potrebno, da bi bile v »Gasilnem domu« rajši vaje, ne pa plesi, da se ne bi cevi sproti šivale in flikale, kot so se pri zadnjem ognju. Kaj bo neki dejal deželni odbor, ko bo zvedel, da se je naše gasilno društvo spremenilo v plesno. Zato pa našim mladeničem
gasilnega društva ne moremo priporočati, dokler bo našim ljudem komandi-ral liberalec škalk, naročnik »Slovenskega Doma«. Pa brez zamere! F. F.
jjj| Društveni vestnik |J|
Slovenska straža v Postojni. V nedeljo, dne 25. maja, po popoldanski službi božji, se bo vršil v izobraževalnem društvu občni zbor podružnice Slovenske straže. Govornik iz Ljubljane nam bo povedal obilo zanimivega in poučnega. Pridite vsi prijatelji izobraževalnega društva!
Slov. katol. izobraževalno društvo v Cerkljah pri Kranju priredi v nedeljo popoldne ob pol štirih v Ljudskem domu igro »Dimež, strah kranjske dežele«.
Odpust naših rezervistov in nfih podpora.
Dne 17. maj a ..1913 so dobila vsa zborna poveljništva od 1. do 14-. nared-bo, po kateri se imajo odpustiti vsi rezervisti letnikov 1909 in 1908. Od zadnjega letnika so zdaj rezervisti samo pri kavaleriji. Ta odpust obsega okrog 35.000 mož. Nadalje bodo deloma odpuščeni nadomestni rezervisti letnikov 1910 iin 1911, vsega skupaj približno 15.000 mož, tako da obsega ves odpust rezervistov okrog 50.000 mož. Iz Bosno, Hercegovine in Dalmacije ne bo začasno nobenih odpustov. — Od ogrskega domobranstva bo 15.000 rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki so bili poklicani v izpopolnitev mirovnega stanja, odpuščenih. Z rezervisti stalne vojske vred bo odpuščenih okrog 50.000 mož.	•
Glede podpore naših rezervistov, ki So bili poklicani v jeseni ali pa pozneje v vojaško službo kot rezervisti ali pa nadomestni rezervisti in bodo morali še ostati na meji zaradi vojne nevarnosti, pa velja sledeč poduk za njihove starše in družine.
V zmislu § 43. novega brambnega zakona z dne 3. julija 1912 more vladar poklicati v aktivno službo rezerviste in nadomestne rezerviste, a k o t o zahtevajo posebne razmere. Isti paragraf določa, da morajo po potrebi biti poklicani mlajši naborniki pred starejšimi. Poslanci ne morejo v tem oziru ničesar odločevati, oziroma posredovati. Okrajna glavarstva morejo k večjemu s priporočilom dotičnim | vojaškim oblastvom pošiljati prošnje j za izpust iz aktivne službe. Imamo pa ! zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, ki določa podpore tistim družinam, katerih svojci so kot rezervisti ali nadomestni rezervisti vsled mobilizacije poklicani v aktivno službo. Pravico do podpore imajo: Žena in otroci, starši, bratje in seslre, tast in tašča.
tudi nezakonska mati in nezakonski otroci, ako je mož, oziroma oče, brat in sin ali zet kot rezervist poklican v aktivno službo. To pravico pa morajo dokazati, da je rezervist večinoma ali bistveno sam s svojim delom preživljal družino. Pravico do podpore imajo tudi manjši kmečki posestniki, ki brez tuje pomoči s člani svoje družino opravljajo gospodarstvo, in obrtniki, ki nimajo pomočnikov. Pravica do podpore pa ne velja, ako v aktivno službo poklicani rezervist dobiva svojo redno plačo ali če je toliko premožen, da vsled njegove službe pri vojakih družina ne trpi škode.
Podpora ima namen, družini zagotoviti potrebno hrano, obleko stanovanje, zdravila in vzgojo otrok ter v nobenem slučaju ne sme biti višja, nego povprečni dnevni zaslužek k aktivni službi pozvanega rezervista. Podpora se računa z dnem, ko je rezervist zapustil dom, in se konča tisti dan, ko sc vrne. Pravica do podpore ne ugasne, ako je rezervist vsled bolezni v bolnišnici. Dan odhoda in prihoda določi županstvo v sporazumu z okrajnim glavarstvom. Ako rezervist umrje vsled ran ali bolezni, dobiva družina podporo še šest mesecev. Za podporo naj se družino oglašajo pri svojih županstvih, katera potem poročajo na okrajna glavarstva z vsemi potrebnimi pojašnili. Podpore pa določajo posebne komisije, v katerih so načelnik deželne vlade ali od njega določen političen uradnik kot, predsednik, zastopnika deželnega finančnega; ravnateljstva in deželnega odbora, v občinah z lastnim Statutom od župana določeni občinski organ. To je bistvo zakona in, dotične naredbe ministrstva za deželno brambo. Županstva so gotovo že dobila potrebne obrazce za prošnje in druga navodila za take prošnje.
Strašen požar v Požunu.
Preteklo soboto popoldne je strašen požar uniči! del mesta Požun na Ogrskem. Začelo je goreti popoldne ob 2. Predno je mogla "nastopiti policija in požarna bramba, je močan sever povzročil, da se je požar grozno hitro širil. Ko je došla požarna bramba, sta že goreli dve ulici do 30 hiš. Gašenje je bilo strašno naporno, ker stoje v tem mestnem delu večinoma stare hiše, ki so deloma še bile z deskami krite, v katerih so bivali rokodelci, delavci, judovski krošnjarji in reveži. Vojaško posadko so takoj alarmirali, Tvorniške požarne bram-be so hitro prihajale, a požara niso mogle omejiti. Pogled na goreče ulice je bil strašen. Zgorelo je v sedmih ulicah 70 hiš, ženske in otroci so plakali in iskali svojcev, na tisoče radovednežev je pogorišče obdajalo.
Gorelo je do pol 8, zvečer, predno so mogli požar ustaviti, a seveda je v gorečih ulicah požar še naprej divjal. Gašenje je otežkočilo, ker je divjal močan sever in ker leži ta del mestu na griču.
Domači požunski in okoličanski gasilci niso bili kos zadušiti požar, zato so pozvali na pomoč dunajsko požarno brambo, ki se je s posebnim vlakom ob 7!1 uri zvečer pripeljala v Požun. Ko je , došla dunajska požarna bramba, je divjal še silovit požar. Bati se je bilo, da prične še ostalo mesto goreti. Na strehah sodišča, višje realke in palače nadvojvode Friderika so stali vojaki, ki so strehe z vodo polivali, da bi se ne vnele.
Kaj je pravzaprav požar povzročilo, se ne ve natančno. Sodi se pa, da je naj-brže požar povzročilo, ker so pekli v hiši, kjer je nastal požar, za neko poroko. Požar se je zato tako hitro širil, ker je divjal močan sever in ker niso hoteli judje, ki so v ogroženem mestnem delu bivali, na soboto nič pomagati pri rešilnih delih in niso niti gorečih hiš radi zapuščali. Šele ko je nastopil z vso ostrostjo višji rabinec Schreiber, so pričele judinje in otroci goreče hiše zapuščati.
Vsled požara je brez strehe do 5200 oseb, ki so jih po šolah in po vojašnicah nastanili.
Gasilci in vojaki so celo noč od sobote na nedeljo delali in stražili pogorišče, da se požar popolnoma zaduši in da se ne razširi. Ob požaru sta izgubili le dve osebi življenje, in sicer nek otrok in pa gasilec Huber, katerega je zq,del mrtvoud. Lahko ranjenih je do 100, nevarno ranjenih pa 38 oseb.
le tisti ljudje, ki vsako bolezen žc v kali udu-šijo, zlasti pri naduhi, tiščanju v prsih, pehanju v plečali in prsnih bolečinah naj bi vsakokrdt takoj rabili Fellerjev zeliščni esenc-fluid z znamko ,,Elsa-flUid", ki lušči sliz in lajša bolečine. Za vsak slučaj naj bi bil vedno pri hiši. Pri protinovih, skrninastih in nevralgičnih bolečinah se je vedno izkazal kot zanesljiv pomočnik. 12 steklenic za 5 kron pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, JLlza trg štev. IG, Hrvatsko, pri katerem naj bi tudi naročili pristne priznane Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko Elza-kroglicc (i škatlic za 4 krone franko, da je pri zapekanju, želodčnih krčih itd. to milo, neškodljivo sredstvo pri roki. Oboje moremo svojim čitateljem najtoplejc priporočati.	m----
SH Dobre knjige AM
EJs88EL£lga8g888S8§a8ga8ESSgE23S8Sg8ESSSS8SS&888SM88BgLH
Cantica saera. III. del. Cerkvena pesmarica za štiriglasmi moški ali ženski zbor priredil Ant. Foerster, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Ustrezajoč potrebam moških, oziroma ženskih cerkvenih zborov je izdal gosp. Foerster III. del cantica saera. Kakor prva dva dela, obsega tudi tretji del bogato število (60) napevov: masnih, Marijinih, božičnih, postnih, velikonočnih, obhajilnih, blagoslovnih (slovenskih in latinskih) in drugih raznih pesmi najboljših domačih in tujih skladateljev. Večina napevov je popolnoma nova deloma iz mešanega na moški zbor raznih zbirk prestavljama. Tudi se nahaja
62
več harmoniziranih napevov, ki so nam bili dosedaj neznani. Z izdajo III. dela cantica saera je izborno1 ustreženo moškim in ženskim pevskim zborom. Kdor ima prva dva dela, nabavil si bo gotovo še tretjega. Vsem šolskim vodstvom, zavodom, moškim in ženskim Marijinim družbam in drugim pevskim društvom to novo pesmarico najtopleje priporočamo, ker obsega zares veliko lepega gradiva za štiriglasno petje moških ali ženskih zborov.
Naša kri. Spisal F. S. Finžgar. Igrokaz v štirih dejanjih. 1 K 40 h, vez. 2 K 50 h. Zaloga »Katoliške Bukvarne«. — To je danes naša najboljša'ljudska igra. Koder poj de čez oder, bo pustila sled za seboj. Budila bo narodno zavest ter ljubezen do rodne grude. V osebah, ki nastopajo, kroži naša kri, topla in živa, kakor je naša beseda, ki jo govore.
Domen. Po Jurčičevem romanu priredil J. Česnik. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. 80 h. Zaloga »Katoliško Bukvarne«. — »Domen« je delo, ki se bo dosti igralo, ker ni težko in ima bogato dejanje. Pisano je naravno in v lepem jeziku ter posneto iz domačega življenja, da bo našlo najpreje pot do srca.
12 pange lingua — tantum ergo. Za
mešan zbor zložil Fr. Gerbič. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena part, 1 K 80 vin., glasovom po 40 vin.
Ta zbirka spada med najbolj praktične in za naše razmere na deželi najbolj po-rabne cerkvene napeve. Zloženi so v lahkem, melodijoznem pa vendar cerkvenem slogu, da jih bodo z najboljšim uspehom lahko uporabljali tudi mali cerkveni zbori. Ker je zbirka vredna vsega priznanja in priporočila, želimo samo, da nam vele-zaslužni gosp. skladatelj nakloni še mnogo tako porabnih cerkvenih napevov.
Dr. Anton Faist, cerkvene pesmi za mešan zbor, dva zvezka:
I.	Velikonočne, binkoštne, Marijine. Part. 1 K 50 vin., glasovi po 25 vin.
II.	Marijine (šmarnične). Part. 1 K 80 vin., glasovi po 25 vin.
Te pesmi so jako lahke in blagoglasne, pa jih vendar diči neka noblesa, ki pa ni v nobenem oziru prisiljena. Zato tudi Fai-stove pesmi ne bodo ostale samo na papirju, temveč se bodo pele povsod, da jih le dobe pevovodje v roke,
-Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Smešnice.
Za god. Dekla: »Gospa, jaz vam voščim za god vse dobro; — slabega ni treba voščiti, ker pride samo!«
Pred sodnijo. Sodnik: »Zakaj ste prvo ženo zapustili?« — Zatoženec: »Zato, ker je bila tako strupena!« — Sodnik: »Zakaj ste pa po taki bridki skušnji drugo vzeli?« — Zatoženec: »Za proti-strup!«	_ v
Pred sodiščem. Sodnik: »Vi ste obsojeni, da boste tri mesece zaprti!« — Zatoženec: »Kako jc to? Saj nisem nič pregrešil!« — Sodnik: »Če vam ni prav, se lahko pritožite!« — Zatoženec: »Saj se bom, in sicer na zdravo človeško pamet!« — Sodnik: »Te instance ne poznamo!«
SKRIVALNICA.
Kje je hrabri vitez!
Odgovorni urednik F. Kerhne.
Mnenje gospoda dr. F. V o g e 1 e v M e r a n u.
Gospod J. Serravallo,
T r s t.
Zahvaljujem se Vam za dopošilja-tev Vašega železnatega kina-vina Serravallo. Nikdar ne bom opustil priporočati Vaš izdelek, ki je tako uspešen v raznih slučajih konva-lescentc in slabosti.
M e r a n , 4. junija 1911.
Dr. V o g e 1 c.
Kaj Je na svetu vse mogoče? Med drugim tudi to, da naročnik turške sročke že po vplačilu 4 kron 7B vin. zadene 400.000 frankov. Kdor ne verjame, naj piše po dokazila glasom današnjega oglasa „Srečke v korist Slovenski Straži".
Več milijonov kožnih luknjic ima vsak človek. Služijo dihanju kože, morejo pa postati tudi vhod za nesnago in bolezni. Nagibajo tudi lahko k posredovanju mokrote in prehlajenja, vsled česar nastanejo skrnina, protin, nevralgije in enake hude bolezni. Iz vsega tega spoznamo, da je treba kožo skrbno negovati. Za to je najbolj pripraven Fellerjev dišeči zeliščni esenc-fluid z znamko Elza-fluid" od lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici, Elza trg št. 16 (Hrvatsko), ki desinfi-cira, odstranjuje bolezni in čisti, za 5 kron 12 steklenic franko. Iz lastne izkušnje ga moremo vsakemu čitatelju priporočati.
Pišite takoj vsi po dopisnici tvrdki F. Č u d e n , Ljubljana, Prešernova ulica 1, naj Vam pošlje svoj bogato opremljeni cenik z žepnim koledarjem, ki ga dobite zastonj, in videli bodete, da Vam ne bode žal. Več v oglasu.____
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 14. maja: 85, 50, 10, 61, 51.
Gradec, 14. maja: 2, 72, 43, 48, 6.
Line, 17. maja: 43, 74, 26, 4, 38.
^Preklic!	1562
Podpisana Lucija Šmid, posestnica v Pod-lomku štev. 12, obžalujem vse žaljive besede, katere sem proti Jos,pu Šmid, posest, v Pod-lomku št. 9 izrekla in jih s tem prekličem kot neresnične. Luc,Ja gmIdf posest. vPodlomkn,
Preklic.
Podpisana preklicujem, da ni res, kar sem žaljivega govorila proti časti Frančiške ltode in se jI zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. V Zalogu, dne 8. maja 1913.	154?
Frančiška Soklič.
Senzacijska novost!
Vojno kukalo »Ideal" z najtin. optičn. hrnšen. lečami.
16 optičnih predmetov
ki so vsi spojeni v onega so popolnoma slcnp zložo, zavoljotoga zolo pripravni za nositi v žepu. Vojno kukalo „Ideal" je porabno za: vojno kukalo, kukalo za turiste, oporno kukalo za vsako oko, preiskavanje oči, vratu, nosu, mikroskop z objektivnim nosilcem za najmanjža živa bitja itd., kompas ki dobro kaže, či tanje, povočalno steklo, dvojno lupo za proiskovanjo, daljnogled pripraven za vsako oko, sterooskop. panoramo razglednic, fotografij itd., zrcalo ki jo vedn o pri roki. Doslej ni bil se nobeden aparat t.nko mnogostransko uporaben. Cena bosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. Swoboda, Dunaj III/2, Hiessg.13-404.
Vse obolelosti dihal
pljučne
■__z_ia	s_c c______ -	zdravijo mnoirobro.ini CSmmHSm DllfUCii
W oslouski kašelj, kašelj, katar. intlHenea in asftia
udrnvijo mnogobrojni ClVnllM OHfHF zdravniki in profoBorji allMBllB |«HUI>llb
vsaltdiui u
Izvrsten, blagodejen učinek tega izdelka se kmalu pokaže Nadležno nočno potenje zgine. Tek in reditev sc pospeši. Zdravilna moč Sirolin „Roche" se je že 15 let dobro obnesla. Manjvredne ponarodbe intakozvani nadomestni izdelki naj se odločno zavrnejo in naj se zahteva izrecno Sirolin „l(oche" v orig. zavitkih. Sirolin „Roclie:' se dobi v vseli lekarnah za 4 K.
r>a