Pripomba k odgovoru Wagnerja
leto XXIX — Številka 42
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
20. oktobra 1977
Cena 4.— šil. (4 din) P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Določila tiskovnega zakona silijo vsak časopis, da objavi vsak odgovor, neodvisno od tega, ali je v odgovoru sploh kakšna resnica. Torej: vsak časopis, ki dobi takšen odgovor, je prisiljen, da ga objavi. O resničnosti odgovora ni možna nobena debata. S temi dejstvi pred očmi se sprašujemo, kako naj potem Globašani sploh še diskutirajo z deželnim glavarjem, kajti diskusija predpogojuje ne le, da vsaka stran pove svoje stališče, ampak predvsem, da se v dialogu skušajo stališča zbližati. Če se kdo postavi na justamentna stališča, češ tvoje mnenje in tvoji očitki so nepravilni, temveč je edino res, kar povem jaz in to moraš sprejeti tudi ti, tega ne moremo imenovati diskusija. S tem, da se je deželni glavar preko svojega odvetnika za-
cementiral v svoje stališče v odgovoru, bistveno otežkoča vsako nadaljnjo diskusijo. Kajti VVagner ni odgovoril na katerokoli poročilo „Našega tednika", temveč na objavo pisma globaških Slovencev, ki so povabili VVagnerja na diskusijo in kot utemeljitev potrebe po diskusiji navedli hude pomisleke in očitke glede sedanje politike. Namesto pa da bi te pomisleke in očitke razčistili v diskusiji z Globašani, se je VVagner z justament-nim stališčem v odgovoru zacementiral v svojo argumentacijo. Sprašujemo se, kako naj bi sedaj izgledala diskusija? VVagner ne bo mogel zapustiti svojega stališča na argumente Globašanov, ne da bi izgubil obraza. Da pa bi se zbrali Globašani in deželni glavar in povedali drug drugemu svoje mišlje-
no nalogu in z opolnomočenjem svojega mandanta, deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, je poslal odvetnik dr. Helmut Sommer naslednji
odgovor:
V 38. številki Našega tednika z dne 22. 9. 1977 objavljate na 1. strani pod naslovom ..Slovenci v Globasnici deželnemu glavarju" članek, v katerem je med drugim Zapisano: „Koroška deželna vlada noče ščititi slovenske narodne skupnosti in njenih članov proti stalni diskriminaciji in poniževalo, nasprotno je celo res, da čla-ni deželne vlade, med njimi Vi, gospod deželni glavar, stavite ponov-n° take akte."
Ta prikaz je nepravilen. Deželni 9lavar Leopold VVagner nikoli ni stavil take akte, ki so vsebovali diskriminacijo ali poniževanje slovenske narodne skupnosti in nje-n'h članov. Nadalje pišete: „V prihodnje ne bomo trpeli, da Vi, gospod deželni glavar, tako kot doslej, skupno z vodilnimi zastopniki °beh drugih v deželnem zboru zastopanih strank, skupno z dnevniki in skupno s koroškim Heimatdien-stom, stalno sodelujete pri diskri-^inaciji in poniževanju slovenske narodne skupnosti."
Ta prikaz je nepravilen. Deželni 9lavar Leopold VVagner ni ne sam ne skupno z zastopniki drugih strank, z dnevniki ali s Karntner Heimatdienstom diskriminiral slovensko narodno skupnost na Koroškem ali jo poniževal ali sode-°* * * * val pri takšni akciji.
Nadalje pravite: „Vi preprečuje-e dosledno široko in stvarno informacijo, da bi javnost izvedela Za argumente slovenske narodne skupnosti o zakonu o narodnih Manjšinah in predpise za njihovo
'zvajanje."
Tudi to sporočilo je nepravilno.
. eželni glavar Leopold VVagner se I® vedno zavzemal za konsekvent-n° široko in stvarno informacijo Javnosti tudi glede slovenske na-r°dne skupnosti in zakona o narod-foh skupnostih. Nikoli ni preprečil, a javnost glede teh problemov, Predvsem glede določil zakona o narodnih skupnostih in tudi o ar-9umentih slovenske narodne skup-°sti ne bi bila obveščena.
In dalje: ..Namesto tega označujte neprestano tiste, ki se zavze-aJ° za demokratične pravice slo-enske narodne skupnosti, kot dr-ayi nevarne elemente in ekstremiste."
Tudi to sporočilo je nepravilno. s 6zelni glavar Leopold VVagner, ki Je vedno zavzemal za demokra-ne pravice s'ovenske narodne ^ uPnosti, še nikoli ni označil oseb, se zavzemajo za demokratične r av'ce slovenske narodne skup-sti, kot za državo nevarne ele-0n6nte ali ekstremiste. Pač pa je v svaril pred ekstremizmom v afo politični obliki in odklanjal al< ekstremizem. n dalje: „Ne podvzamete nič
proti tisti, zlasti v dnevnikih stalno javno ali prikrito napisani krimina-lizaciji slovenske narodne skupnosti, v zvezi z atentati zadnjih let. Celo nasprotno je res, Vaše izjave vsebujejo sumničenja proti narodni skupnosti."
Ta prikaz ni pravilen. Deželni glavar nikoli ni podal izjav, ki bi vsebovale sumničenja napram slovenski narodni skupnosti. Deželni glavar Leopold VVagner je vedno klical obe narodni skupnosti k preudarnosti v besedi in dejanju ter hkrati najstrožje obsodil nasilna dejanja, vseeno s katere strani. Ne leži v območju vpliva deželnega glavarja niti ne le-ta namerava izjaviti na neodvisne časopise in
njene časnikarje splošno ali v zvezi s poročili o bombnih atentatih katerikoli pritisk.
Nadalje je zapisano: „Pretite z ukrepi proti javnim uslužbencem, ki sodelujejo na mirnih demonstracijah slovenske narodne skupnosti. Škodujete in spravljate v nevarnost s tem te ljudi, kar tiče njihovega obstoja, kot npr. zadnjič proti poštnemu uradniku Janku G u t o v n i k u , zaradi udeležbe na javni demonstraciji v Škocijanu, 14. avgusta 1977, premeščen iz tega kraja."
To sporočilo je nepravilno. Deželni glavar Leopold VVagner napram javnim uslužbencem, ki se udeležijo mirnih demonstracij slo-
venske narodne skupnosti, ni izrekel nobene grožnje ali v katerikoli obliki ogrožal ta krog oseb ali mu škodoval. Napoved, da bo vzel udeležence na akcijah proti državi in njenim zakonom pod lupo, nikakor ne predstavlja grožnje napram javnim uslužbencem, ki se udeležujejo dovoljenih in mirnih demonstracij slovenske narodne skupnosti. S premestitvijo nekega poštnega uradnika poštnega urada Škocijan deželni glavar Leopold VVagner nima nobenega opravka.
In dalje: „Vi ste zmerom bolj tožilec in sodnik slovenske narodne skupnosti in s tem pomočnik interesov nekaterih nemškonacional-(Dalje na 8. strani)
F. Wara$di oproščen! očitki neverodostojni
V sredo dopoldne je bil višek v procesu proti Filipu VVaraschu, osrednjemu tajniku NSKS: glavna priča obtožbe Gottfried Guttler se je zapletel vedno znova v protislovja in nasprotja, sodnik dr. Ekkehard Ziesel ga je moral vedno zopet opominjati, naj ostane končno pri resnici. Končno pa je sodnik priznal, da je nastalo pomanjkanje oziroma stiska glede dokazov (Bevveisnotstand), državni tožilec dr. Hanke pa je končno izjavil, da ga Guttler nikakor ni prepričal. Torej Guttlerjevo govorjenje tudi za zastopnika tiste oblasti, ki je spravila VVarascha pred sodišče, ni bilo zadovoljivo. Oprostili so ga, zaradi pištole je dobil 3000.— šil. denarne kazni.
Glavni akterji obravnave: sodnik dr. Ekkehard Ziesel, državni tožilec dr. Karl Hanke, branilca dr. Franci Zvvitter in dr. Michael Štern. Da je bil proces političnega značaja, nihče ni osporaval — tudi ne državni tožilec, katerega je Wa-rasch na to opozoril, ko mu je utemljeval, zakaj ni takoj že v Celovcu ponudil alibija.
Za Guttlerja pa je veljala vendar posebnost, katere ni deležen sicer noben drug, ki je zapleten v proces: nihče ga ni smel fotografirati, akoravno je Guttler medtem postal zdavnaj oseba javnega zanimanja. NT ima kljub temu na razpolago sliko o Guttlerju in jo objavljamo, ker smatramo, da imajo bralci upravičen interes, da izvedo, kako
Filip VVarasch pred sodiščem. Za njim od leve: branilca dr. Franci Zvvitter in dr. Michael Štern ter državni tožilec dr. Karl Hanke. Desno: sodnik
dr. Ekkehard Ziesel.
izgleda ta oseba, ki je sprožila takšen plaz diskriminacije koroških Slovencev. Slika je nastala letos poleti, ko je Guttler procesiral proti Našemu tedniku. Že takrat se je ovaduh hudo branil, da bi bil fotografiran in celo delil fotoreporterjem brce.
Pa ne le Giittlerjeva pričevanja so postala vedno bolj neverodostojna, tudi koroški kriminalisti, ki so zasliševali VVarascha, potem ko so ga prijeli, so si morali dopasti hude očitke tako s strani branilcev, kakor tudi sodnika in državnega tožilca. Koroški dnevniki so namreč vedno zopet citirali koroške kriminaliste, ki da so časopisom indirektno pustili vedeti, češ da so „z Dunaja" prepovedali, da bi prepeljali VVarascha in ga zaradi tega niso mogli, akoravno bi bili zmožni.
® Proces pa je dokazal, da so 9 koroški kriminalisti skrajno po-# vršno preiskali vso zadevo in ® od vsega začetka polno verjeli ® Guttlerju, kakor da bi se po ® njem uresničila skrivna želja ® varnostnih organov. Konkretno ® je npr. šlo za vprašanje, zakaj ® niso preiskali bombni paket, ki ® ga jim je predal Guttler, na prst-9 ne odtise in zakaj so sploh ® dopustili, da ga je Guttler sam 9 dvignil z dozdevnega skrivali-9 šča.
Polizeioberkommisar dr. Gerold Schmiedmaier, je vedel odgovoriti le, da je verjel Guttlerju in da je bil zanj verodostojen „in inteligenten", ter da je Guttler bil izjavil pri zasliševanju na policiji, češ da je VVarasch ob predaji nosil rokavice.
(Dalje na 4. strani)
nje in potem konec, bi ne bilo le škoda časa, ampak bi pomenilo tudi zaostritev ozračja. Deželni glavar je sicer v svojem pismu Globašanom ter uredništvom časopisov izrazil svojo pripravljenost za pogovor. Vendar pa je njegov odgovor dokaz, da ni voljan govoriti o argumentih Globašanov. Sicer bi morda poslal svoje gledanje na te argumente in ne hotel prisiliti uredništva, da objavi tekst, v katerem je VVagnerjevo stališče označeno kot resnica.
K posameznim točkam odgovora bi le na kratko zavzeli stališče: skozi ves odgovor gre rdeča nit, češ da VVagner nikoli ni diskriminiral koroških Slovencev. Dejstvo pa je, da je že kar prvo dejanje, ki ga je storil VVagner kot deželni glavar, bila huda diskriminacija vseh koroških Slovencev: da je namreč isti dan, ko je postal deželni glavar, sistiral službeno navodilo biroja za informacijo in prosveto koroških Slovencev, kjer dela višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik in ga postavil v brezzračni prostor brez vsakih lastnih kompetenc.
V ostalem pa si dovoljujemo opozoriti le na znamenite VVagner-jeve izjave, ki vse dokazujejo, kako zelo je »naklonjen" slovenski narodni skupnosti:
® izjava, da je pristen Korošec, ker ne zna besede slovensko;
® izjava, da je bil odličen Hitlerjev mladenič;
® izjava, da so ekstremistična iz-venparlamentarna opozicija tisti, ki odklanjajo sklep treh strank — ravno zadnjo izjavo pa je VVagner odgovoril. Vsekakor se zavedamo in se zavedajo tudi naši bralci, da je VVagner manj odgovoril globa-ško pismo, temveč mnogo bolj — samega sebe. Kateri VVagner sedaj govori resnico?
Deželni glavar nadalje odgovarja, da ni res, da on sumniči Slovence atentatov. Tudi v tem primeru je prvi mož v deželi bil tudi prvi, ki je formulacijo v slovenski resoluciji o »demonstrativnejši politiki" interpretiral v atentate.
VVagner nadalje zanika, da bi bil pomagač nemškonacionalnim interesom. Res pa je, da je tedaj, ko se je napram Kronenzeitung bahal s svojim visokim činom pri Hitler-jugend, rekel tudi še nekaj:
„ln VVahrheit wird doch bei uns auch der Kameradschaftsbund und der Heimatdienst von Leuten ge-fiihrt, die uns nahestehen." — Sedaj naenkrat pa VVagner skuša tajiti to čudno sorodstvo. VVagner nadalje trdi, da nikoli ni zabranje-val informacijo o slovenskih argumentih: resnica je, da v uradni Landeszeitung, ki je svojčas »informirala", ni bilo videti kaj o slovenskem stališču. Tako zadržanje ima kontinuiteto: VVagner trenutno ne dopusti, da bi se deželne družbe za kabelsko TV udeležili tudi Slovenci. S tem pa preprečuje široko informacijo tudi v bodoče...
KAJ JE Z DVOJEZIČNIM ŠOLSTVOM
Hitreje, kot je stopila v veljavo
protimanjšinska sedmojulijska zakonodaja, so nadalje zožili možnost dvojezičnega pouka. Že lan-
sko jesen so v Šmiklavžu ob Dravi poslali ravnatelja na nemško šolo
v Beljak.
Letošnjo jesen pa so na edini glavni šoli v Beljaku, kjer se je od leta 1945 poučevala slovenščina, še odstranili edino slovensko učno moč in s tem onemogočili redni pouk slovenščine. Na zadnji dvojezični šoli pri Manji na Zilji pa so odtegnili slovenščine zmožno učno moč In jo zamenjali z učiteljico brez znanja slovenščine, kar je v eklatantnem nasprotju z zakonom. Pričakujemo in zahtevamo, da se zasigura edini glavni šoli in edini dvojezični šoli polna funkcionalnost!
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Vlada in sindikati: nevarna igra vlade
Gospodarska kriza, ki postaja zadnje mesece čedalje bolj očitna tudi v Avstriji, bo še dolgo trajala. Ta ugotovitev izvira od nikogar drugega kot pa iz ust kanclerja Krei-skega ob pričetku dalekosežne diskusije, ki se je glede novega programa pričela v vrstah SPO. Vprašanje, kako bo vlada popeljala avstrijsko gospodarstvo zopet v boljše čase, je sedaj docela odprto. Diskusije o tem so sicer prišle v tek, toda kaj se bo iz njih izcimilo, zaenkrat nihče ne ve, niti vlada sama.
S tem v zvezi najprej nekaj k položaju avstrijskega gospodarstva konec prvih osmih mesecev tekočega leta:
# Avstrijsko prebivalstvo ni več pripravljeno, da bi z denarjem tako varčevalo in ga nalagalo pri bankah kot pred letom dni. Lani so se v tem času hranilne vloge zvečale še za 9 odstotkov, letos pa le še za 7 odstotkov.
Na privatnem obisku na Koroškem se je mudil čez konec tedna jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, Novak Pribičevič. Obiskal je osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wa-rascha ter se mudil pri več pripadnikih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Udeležil se je tudi koncerta slovenskega prosvetnega društva „Danica“ v Šentprimožu. V soboto zvečer je v okviru večerje s slovenskimi občinskimi mandatarji iz Škocijana ter Globasnice dejal, da je glede manjšinskega vprašanja eno, kar je zapisano na papirju zakona o narodnih skupnostih, in drugo, kako izgleda prak-
§ V istem času se je povpraševanje za kredite zvečalo za 39,1 milijarde šilingov.
® Temu porastu obsega povpraševanja za kredite je obseg hranilnih vlog konec avgusta znašal le 32 milijard šilingov.
Razliko 7 milijard šilingov je morala financirati narodna banka. Krediti so bili najeti v glavnem za import blaga, ki je medtem dosegel vrednost 9 odstotkov bruto narodnega produkta. To pa je sila veliko, če upoštevamo, da je npr. Švica v istem času držala svoj import na ravni enega odstotka bruto narodnega produkta in da je Zvezna republika Nemčija v svoji trgovinski bilanci dosegla celo aktivo 3 odstotkov.
Iz teg sledi, da se avstrijski dolgovi v inozemstvu nevarno večajo. Kako te dolgove odplačati in kdo bo prispeval k njihovemu odplačilu, je vprašanje, ki tare vlado in s katerim se bo moral v prihodnjih
sa vsakdanjega življenja. V kratkem času svojega bivanja na Koroškem je dobil veleposlanik SFR Jugoslavije nekaj zelo globokih vtisov iz razgovorov s pripadniki manjšin po vaseh. Pribičevič je dejal, da je bil predvsem v vaseh, kjer določila zakona o narodnih skupnostih nimajo veljave, da je tam govoril s številnimi Slovenci in spoznal, da tam res živijo tudi Slovenci, akoravno nimajo zakonite zaščite. Vsekakor pa bo on še v prihodnje rad prišel na Koroško, saj pomeni manjšina enega od najvažnejših barometrov meddržavnih odnosov.
tednih ob pripravi prihodnjeletne-ga državnega proračuna soočiti dunajski parlament.
Prvi zadevni predlogi so prišli v parlament 5. oktobra. Proti pričakovanju in napovedim vlade, da bo predložen obsežen paket ukrepov za sanacijo avstrijskega gospodarstva, do tega paketa zaenkrat ni prišlo. Vlada ga ni predložila. Namesto tega je socialistična frakcija deponirala v parlamentu prvi del zadevnih predlogov. Ta del se nanaša le na reforme na socialnem področju. O reformah na področju obdavčenja luksusnega blaga, ki naj bi jih obsegal taisti paket v tem iniciativnem predlogu ni bilo govora.
Paket reform v socialnem skrbstvu, ki so ga socialisti deponirali, bo za marsikoga težko prebavljiv. To pa zaradi tega, ker njegova izhodišča ne temeljijo na bazi večje varčnosti na tem področju, marveč na bazi zvišanja prispevkov tako delojemalcev kot pa delodajalcev. Po tem predlogu bo v parlamentu šla diskusija v smeri
9 saniranja bolniških blagajn po poti zvišanja prispevkov delojemalcev in delodajalcev v poprečju za 76 šilingov mesečno za vsakega in po poti zvišanja pristojbine za recept od 6 na 15 šilingov;
# ustanovitve državnega sklada za bolnišnice, v katerega naj bi bolniške blagajne vseh kategorij
Kot novo provokacijo koroških Slovencev je označil osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev na svoji seji dne 12. oktobra 1977 sodni proces, ki se je pričel v torek, 18. oktobra, v Salzburgu proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu VVaraschu. Ponovno so delegati iz vseh občin dvojezičnega ozemlja izrazili vso solidarnost osrednjemu tajniku ter vsem ostalim borcem, ki jim bo sodila avstrijska oblast v naslednjih tednih in mesecih, tista oblast torej, ki leta 1972 ni zasledovala niti enega podiralca dvojezičnih napisov.
Nadalje je osrednji odbor NSKS na svoji seji obširno razpravljal o politični situaciji na Koroškem. V celoti se je pridružil oceni zakona o narodnih skupnostih ter uredb, ki sta ju dali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev in opol-nomočil predsedstvo, da se zavzema za vložitev tožbe proti sedmo-julijski zakonodaji pred ustavnim sodiščem na Dunaju. Po sklepu
V ponedeljek, dne 17. oktobra 1977, je Christophen Chitando, zastopnik Patriotične fronte Zimbab-weja v teku svojega obiska v Avstriji obiskal tudi sedež Narodnega sveta koroških Slovencev v Celovcu.
Zastopnik patriotične fronte Zim-babvveja se je v prijateljskem pogovoru seznanil s položajem in borbo slovenske narodne manjšine na Koroškem in informiral zastopnike slovenskih organizacij o položaju in borbi ljudstva Zimbab-weja proti imperializmu in kolonializmu za osvoboditev domovine.
Obe strani sta izrazili solidarnost in medsebojno podporo v borbi za svoje cilje. Izrazili sta, da sta po pravični borbi za svoje pravice kljub razlikam v konkretnem položaju in konkretnim ciljem prijateljsko povezani.
Zimbabvve, to je tista dežela, ki so ji imperialisti dali ime Rodezija. To ime se glasi po možu, ki se je
prispevale 4 odstotkov svojih dohodkov;
® nadaljnje obremenitve sklada za izravnavo družinskih prispevkov;
® zvišanje prispevkov v sklad pokojnin, s čemer bo odtegljaj za pokojninsko zavarovanje dosegel eno petino realnega zaslužka delojemalcev;
# zvišanje prispevkov za zavarovanje v primeru brezposelnosti in ® zvišanje minimalnih pokojnin.
Vsi ti predlogi v smeri reforme socialnega skrbstva ležijo kot vroče železo v prostorih parlamenta. Kot vroče železo toliko bolj, ker so izrazito strankarski predlogi. Vlada je namreč po poti SPO obšla običaj, da bi te predloge parlamentu prezentirala kot vladne predloge. V tem primeru bi morala zadevne predloge najprej predložiti socialnim partnerjem, to je gospodarski zbornici, sindikalni zvezi, delavski zbornici in kmetijski zbornici ter od njih zahtevati njihova stališča.
Do tega pa ni prišlo. S tem je socialno partnerstvo, na katerega sporazumih je skozi 30 let temeljila gospodarskosocialna politika, v fazi resne krize. Doslej so se še vse vlade ravnale po sporazumih socialnih partnerjev. Sedaj so naenkrat le-ti porinjeni ob stran. In to v času, ko bi bilo njihovo sodelovanje najbolj potrebno.
Da je to nevarna igra vlade, leži na dlani.	(bi)
osrednjega odbora bo naša organizacija posvečala največjo skrb v bodočnosti ojačenju gospodarske moči slovenske manjšine predvsem v Ziljski dolini in vzgoji naših otrok. Kulturni dom in lastna pravna posvetovalnica sta nadalje dva važna faktorja v razvoju narodne zavesti koroških Slovencev.
Delegati osrednjega odbora so končno posvetili posebno pozornost beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Bili so mnenja, naj nadaljuje slovenska narodna manjšina na Koroškem tudi ob tej priliki že ob priliki dunajskega zasedanja odbora OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije učinkovito začeto pot informiranja merodajnih mednarodnih dejavnikov o manjšinskem vprašanju na Koroškem.
Seja osrednjega odbora NSKS se je zaključila z obravnavanjem personalnih in finančnih problemov naše organizacije.
imenoval Cecil Rhodes in ki je po nalogu kolonialnih gospodarjev konec preteklega stoletja napadel ljudstvo Zimbabvveja, ga oropal dežele in zasužnjil afriško prebivalstvo.
V Zimbabvveju živi 6,200.000 Afri-kancev in 240.000 belih kolonialistov. Na enega od le-teh pride 80 hektarjev rodovitne zemlje, a na Afrikanca 3,2 hektarja. Leta 1974 je zaslužil afrikanski rudar (skupaj jih je približno 58.000) v našem denarju 1140 šilingov na mesec, vsak od približno 3600 belih rudarjev pa 16.000 šilingov — to je razmerje 1:14. 375.000 afrikanskih delavcev v agrarnem in gozdnem gospodarstvu zasluži vsak po 409 šilingov, beli delavci, ki jih je 4900, pa dobijo 9457 šilingov — to je razmerje 1:23. Političnih pravic afrikanski narod nima. Mednarodna komisija pravnikov je pred letom predložila poročilo, po katerem je nad pol milijona Afrikancev
GEDANKEN ZUM 10. OKTOBER
Alle Jahre wird die Bevolkerung von Karnten um den 10. Oktober gereizt und aufgeputscht. Je wei-ter die Jahre vom Jahre 1920, des Abstimmungsjahres riicken, umso mehr wird geschrien. Abvvehr-kampfer vverden geehrt, Mahnma-le vverden verlangt, um ja nicht die Geschichte des J ah res 1920 zu vergessen. Ich frage mich nur — wo bleibt die Geschichte ab dem Jahr 1938—1945. Es ist kaum die Halfte der Zeit verflossen, da sagt man, man solle nicht die alten VVunden aufreiBen. Aber niemand spricht mehr von den Greueltaten, von den vielen Opfern, noch viel vveniger von den noch lebenden Kriegsinvaliden, die mit dem zu-nehmenden Alter und Leiden ein immer schvvierigeres Leben filhren. Wurde je eine Mutter gefragt, wie-viele Tranen sie gevveint hat um die gefallenen Sohne, die sie frilher mit groBer Not groBgezogen hat? Haben die Karntner Politiker eine Ahnung, wie eine Frau, die einen Invaliden pflegt und betreut, dem d as junge Leben damals in der Hitlerzeit halb zerschlagen wurde, lebt? Nein, denn sonst vvilr-den sie die Nazibriiller nicht so emporheben und sie unterstutzen. Jedes Jahr wird mehr Unruhe ge-stiftet und gehetzt. VVarum wird in Osterreich alles mit zvveierlei MaB gemessen? Auch frage ich mich, wie das moglich ist, daB die Tafel-sturmer vollig straflos abkamen, vielmehr unter Polizeischutz die Tafeln vvegrissen, die Slovvenen aber gleich zu zigtausenden von Schillingen wegen Schadenersatz verurteilt vverden. Wer hat mehr Schaden angerichtet? — Der ein-zelne Schmierer oder die Tafel-sttirmer? Darum sage ich, wenn es den Karntner Politikern um einen vvirklichen Frieden im Lande geht, dann ware es an der Zeit, daB sie die Feiern um den 10. Oktober ein-stellen und eine gerechtere Politik filhren.
Das vvilnscht sich eine einfache Hausfrau und viele andere Karntner auch.
Anna VVieser
Tschachoritsch/Čahorče 32 bei Kottmannsdorf/Kotmara vas
praktično sužnjev. Denarne kazni pretijo črnemu delavcu, če zapusti delovno mesto. Volilne pravice afrikanske množice nimajo.
V zadnjem času je mnogo slišati o Zimbabvveju. Vzrok je ta, da se ljudstvo dviga za odločilni udarec proti fašističnemu Smithovemu režimu, kolonializmu in rasizmu. Ni čuda, da se politiki velikih sil razburjeni podijo po svetu in iščejo možnosti, kako bi rešili svojo R°( dezijo pred navalom ljudstva. Ali pa da bi vsaj našli rešitev, ki bi jirT1 zasigurala nadaljnjo izkoriščanje dežele, tudi če bo Smith moral iti-Tudi avstrijski kapital je udeležen pri kupčijah v Zimbabvveju, kot npr-VOEST, ki tam gradi velikanske produkcijske naprave.
Toda v Zimbabvveju ne gre veC po volji kolonialnih gospodarjev. Ljudstvo je začelo oborožen osvobodilni boj. Ne bo prej popustil^ dokler Smithov režim ne bo uničen, in dokler ne bo iz dežele iZ' gnan zadnji reprezentant tujih vladarjev. Ljudstvo beleži velike uspe' he: več kot dve tretjini ozemlja j® že pod kontrolo Patriotične fronte-
Ta fronta izhaja iz dveh organi' zacij — to sta ŽANU in ZAP^-Slednja je bila sprva ustanovljena, da bi z bojem prisilila vlado k p°' gajanjem, medtem ko je ŽANU vsega začetka programirala boj d° pregona zadnjega belega izkori' ščevalca. Beli Smithov režim 56 odlikuje v boju z kar se da velik0 surovostjo in množičnimi pokoj1' razen tega ima na voljo boljs® (Dalje na 8. strani)
Slika zgoraj: Veleposlanik Novak Pribičevič na koncertu v Šentprimožu. Med častnimi gosti so bili še generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Milan Šamec, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc ter tajnika obeh osrednjih organizacij, VVarasch in VVieser. Slika spodaj: Pri razgovoru s slovenskimi občinskimi mandatarji Škocijana in Globasnice v penzionu
VVutte v Veselah.
Obisk veleposlanika SFRJ
Seja osrednjega odbora NSKS
Zimbabwe: boj proti izžemalcem
V mesečniku „"Gsterreichische Monatshefte — Zeitschrift ftir Politik", ki ga izdaja zvezna organizacija dVP, je objavil član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle članek, ki se ukvarja s Prakso lanske sedmojulijske zakonodaje. Članek ponatisnemo lahko skrajšanega. Karel Smolle je že leta 1975 ponovno pisal v tem mesečniku in svaril pod naslovom „Fordern, nicht zahlen!" pred nadaljnjo zaostritvijo koroškega vprašanja. Zaman. Dunajski strankarski krogi so sicer deloma uvideli Smolletove argumente, dali so mu vsaj prostora za pre-zentacijo v strankinem diskusijskem listu, a se očitno dunajski politiki niso zavedali nevarnosti, ki je nastala zaradi tega, ker so prepustili manjšinsko vprašanje koroški — nemškonacionalni — veji stranke. Tudi ta članek, ki je sedaj bil objavljen, ne bo mogel ustvariti čudežev, morda Pa bo za enega ali drugega v zvezni GVP le povod za ugotovitev, da je koroško vprašanje preresno, da bi ga mogli prepustiti zgolj Korošcem. Vsekakor pa drži eno: da se zgolj z večinskim glasovanjem vprašanje ne da rešiti.
„Das ist doch VVahnsinn! Wie kann man uber die Rechte der Minderheit eine Volksabstimmung inszenieren? Was taten wir, wenn das die Italiener in Sudtirol ma-chen vvurden?" — sagte Bundes-kanzler Kreisky 1972 zur „Presse“ auf die Frage nach der von der FPO damals vorgeschlagenen Volksabstimmung in Karnten.
Diese Volksabstimmung ist nun rr>ittlerweile am 14. November des Vergangenen Jahres uber die Biih-ne gegangen. Die Parteien haben Vor und nach dieser Volkszahlung argumentiert, sie vertreten 92% der Bevolkerung und wer das Volksgruppengesetz ablehne, ge-hdre, so der Karntner Landes-hauptmann Wagner, zur auBerpar-lamentarischen Opposition. Wer
fnit der Volksgruppengesetzgebung Vom Juli des vergangenen Jahres nicht einverstanden ist, sei ein »Extremist“ und ein „Radikaler“. DaB die Volkszahlung vom 14. November keine Volkszahlung, son-dern ein Plebiszit, die VViederauf-lage der Karntner Volksabstim-mung von 1920 war, zeigten die
sehr eindeutigen Parolen der slo-wenenfeindlichen Kreise, denen man hinsichtlich der Propagierung der Volkszahlung — Volksabstimmung — in Kamten vollig freien Lauf lieB.
Wie schon in der Zeit des Land-bundes in de n 20er-Jahren, uber-lieB man die slovvenenfeindliche Propaganda einzelnen Organisa-tionen, die nach auBen hin zu fun-gieren hatten, da die Parteien selbst den Anschein vvahren woll-ten, demokratisch und anational zu sein. Das ganze Spektakel zog man als VVahl auf, so als konnte man die Zugehorigkeit zu einem Volk vvahlen, ohne Rucksicht auf objektive, soziologische und an-dere Merkmale, und zu einer VVahl gehort naturlich VVahlpro-paganda (Karntner Heimatdienst-Plakat: Kreuze daher am 14. November nur an: DEUTSCH, wenn du nicht Slowene sein vvillst. Wo-bei der Nebensatz ganz klein auf dem Plakat stand. Oder: Geheime Ermittlung der Muttersprache — JA zu DEUTSCH-OSTERREICH.)
So deutsch wie die Reklame war dann naturlich auch das Ergebnis, mit der kleinen, aber doch sehr vvichtigen Ausnahme, daB es in VVien dreimal so viel Slovvenen gab (4747) als im landlichen gemischt-sprachigen Gebiet in Karnten.
Dieser „VVahnsinn" vom 14. November trieb dann noch vveitere Bluten. Das Volksgruppengesetz sieht hinsichtlich des personellen, sachlichen und ortlichen Geltungs-
bereiches Verordnungen vor, die die Geltung des Volksgruppenge-setzes personell, sachlich und ort-lich einschranken. Und das ist mitt-lerweile geschehen. Rechte, die das Volksgruppengesetz (VGG) verspricht, vverden durch Verord-nung vvieder genommen.
Vor kurzem hatte ich zufallig Ge-legenheit, mit dem Abgeordneten M. der OVP, dem Abgeordneten B. der SPO und dem Abgeordneten der FPO H. kurz hintereinander zu sprechen. Die Herren Abgeordneten vvaren. der Oberzeugung, jetzt hatten die Slowenen im vvesentli-chen alles, als ich jedoch genauer auf das Volksgruppengesetz ein-gehen vvollte, gaben mir meine Ge-sprachspartner ganz freimutig zu, nicht zu vvissen, was im Staatsver-trag „genau drinnen steht", und auch nicht, vvelche „Fortschritte“
das VGG fiir die Slovvenen und Kroaten bringt. Besonders er-schuttert gab sich der FPO-Mann und er fragte sich, ob er als Ober-osterreicher „die ganze Sache vvirklich den Karntnern iiberlassen solite".
Der VVunsch der Parteien ist nach wie vor der, das Problem vom Tisch zu bekommen, insbesonders vvunschen sich dies die beiden GroBparteien; und es ist ganz gleich, wie man „das Problem" aus der VVelt schafft, „das iiberlas-sen vvir den Karntnern".
VVas bringen nun eigentlich die Verordnungen zur Amtssprache und zur Gerichtssprache sovvie im Bezug auf die Topografie? Zwei Drittel der Slovvenen kommen uber-haupt nicht in den GenuB der Fruchte des Volksgruppengesetzes. Darunter sind Gemeinden mit meh-reren, auf einer slovvenischen Liste gevvahlten Gemeinderaten (z. B. St. Kanzian, Rosegg, St. Jakob). Die Zerstuckelung der Slovvenen h at begonnen. Es gibt Slovvenen, die haben ein Recht auf Amtssprache, aber kein Recht auf Gerichtssprache und kein Recht auf topogra-fische Bezeichnungen in ihrer Muttersprache. Es gibt Slovvenen, die durfen bei der Gemeinde slovve-nisch sprechen, durfen es aber
nicht bei Gericht. Einige durfen bei Gericht slovvenisch sprechen, durfen es aber nicht auf der Gemeinde. Einige haben eine Orts-tafel, haben aber sonst nichts. Einige haben das Recht, ihre Kinder zvveisprachig unterrichten zu las-sen, einige haben uberhaupt nichts.
Dieses Durcheinander, das sich auf Gemeindeebene abspielt, wird nun auch innerhalb der Gemeinde selbst durchzuspielen sein. Das eine Dorf h at eine slovvenische Amtssprache, das Nachbardorf hat dafur eine Tafel. Konkret vveiB kein Slovvene, vvas er aufgrund der Verordnungen zum VGG vvirklich darf, vvas ihm zusteht, vvelche Antrage er zu stellen hat.
Eine Blute des osterreichischen Rechtsburokratismus ist das soge-nannte Anmeldeprinzip, das der
Partei auferlegt, vorher anzumel-den, daB sie slovvenisch „beamts-handelt" vverden vvill. Nun, vvas geschieht, vvenn jemand in slovve-nischer Sprache anmeldet, anmel-den zu vvollen, daB er in den nach-sten Tagen den Herrn Burgermei-ster sprechen vvill? Hat er dann angemeldet oder wird er, wie es das VGG vorsieht, mit Rechtsver-lust bestraft?
Was sich hier so lustig liest, ist leider VVirklichkeit in Karnten. Durch diese Prozeduren sollen auch noch jene Slovvenen, die nach diesem mehrmaligen sachlichen, ortlichen und personellen Siebver-fahren noch ubrig bleiben, abge-halten vverden, auch nur irgend-welche Rechte in Anspruch zu nehmen. Die Folge ist, daB zvvei Drittel der gemischtsprachigen Gemeinden amtlich als deutsche Gemeinden erklart vverden, obvvohl Slovvenen dort auch vveiterhin im Gemeinderat vertreten sind und vveder mit 31. Mai die Gemeinde verlassen haben noch zu Hauf einer Seuche erlegen sind. Es hat sich nichts geandert, es vvurden lediglich die Slovvenen nach dem Volksgruppengesetz und den Verordnungen vvieder um einige Rechte armer.
Was VVunder, vvenn die Span-
nung in Karnten vvieder zunimmt und vvenn es diesmal die Slovvenen sind, die durch Aufstellen von zvveisprachigen Ortstafeln demon-strativ einfach bevveisen vvollen, daB sie trotz Abschaffung der Slovvenen nach vvie vor da sind, mit ihrer Sprache, mit ihrer Kultur, auch vvenn sie das amtliche Oster-reich als inexistent, vveil als Volks-gruppe rechtlos, erklart.
Das Volksgruppengesetz brach-te den Slovvenen nichts, im Gegen-teil, es nimmt nur. So sicherten die Experten, insbesonders Ermacora, im Rahmen der letzten Unterhand-lungen zvvischen Volksgruppe sovvie Parteien und Regierungsver-tretern zu, daB es mit dem VGG keine Schlechterstellung der Minderheit geben darf. Die VVahrheit ist die, daB Volksgruppenangeho-rige ■ in gut zvvei Dritteln der gemischtsprachigen Gemeinden durch das VGG von Volksgrup-penrechten ausgeschlossen vvurden, die sie fruher, vvenn auch be-schrankt, besaBen.
Die slovvenische Bevolkerung ist selbstbevvuBter gevvorden; sie wird sich nicht kategorisieren lassen, als Amtssprachenslovvene, Ge-richtssprachenslowene, Ortstafel-slowene, Hobbyslowene oder Haus-, Hof- und Stallslovvene. Die Slovvenen fordern Anerkennung ihrer Sprache auch im offentlichen Leben. Sie vverden sich nicht amtlich abschaffen lassen. Wenn die Slovvenenfuhrer immer vvieder vom Diktat der Parteien sprechen, so meinen sie damit etvvas ganz Kon-kretes, namlich, daB die Parteien ihre Mehrheitsposition miBbraucht haben und die Minderheit nicht nur zahlenmaBig uberstimmt haben, sondern die Vorstellungen und Bediirfnisse der Minderheit vollig miBachtet haben, noch schlimmer, MaBnahmen zum Nachteil der slovvenischen und kroatischen Volks-gruppen gesetzt haben.
Den Ausvveg aus der Karntner Misere versuchten die Parteien an der schvvachsten Stelle zu finden, namlich bei der Minderheit. Doch war es denn ein Ausvveg, vvar es nicht eher eine Sackgasse? Sollen nun Gendarmen und Polizisten oder Gerichte retten, vvas Politiker verdarben?
Es gibt nur einen Weg und jemand, der Konflikte kennt, namlich UN-Generalsekretar VValdheim, vertrat kurzlich in Klagenfurt diese Auffassung: neu beginnen, ver-handeln und mit der Minderheit einvernehmliche Losungen vervvirk-lichen, bevor es zu spat ist.
KAREL SMOLLE:
Von Amtssprachen-, OrtstafeS- und ureggezahlten Slovvenen
Beograjska konferenca o varnosti in vprašanje manjšin
V tržaškem Novem listu je bil zacfnji teden objavljen članek, ki Se ukvarja z beograjsko konferen-c° o varnosti in sodelovanju v Ev-r°Pi> predvsem iz vidika manjšinah pravic. V naslednjem ga ponatisnemo, ker smatramo, da prav ako velja za koroške Slovence.
Oboroževalna tekma, položaj v Sredozemlju s ciprsko krizo, gospodarsko sodelovanje, človeške Pravice, žgoči problem desetine bilijonov izseljencev iz južnoevrop-skih držav, ki so zaposleni v indukcijsko razvitih državah Srednje in everne Evrope, zaščita narodnih Manjšin: vsi ti problemi so se po-Javiij že takoj na začetku beograj-ke konference o varnosti in o so-elovanju v Evropi. Prvih 10 dni ela je za nami, na govorniškem odru so se pojavili predstavniki že Vseh 35 držav, ki so podpisale hel-Sln§ko listino.
k prvi, bežni obračun je pozitiven, ^ajti ozračje v kongresni dvorani AVa se ni nikdar toliko razgrelo,
. a bi lahko govorili o krizi, čeprav ® kdaj pa kdaj resno kazalo na ožnost medsebojnega besednega računavanja. Vehementnim na-°P°m nekaterih — omenimo naj
primer nizozemskega predstavnika o zatiranju disidentstva v Vzhodni Evropi, kakor tudi besede grškega delegata o ciprski krizi — so sledili pomirjevalni govori drugih, vmes so se vpletli celo taki, ki so izzivali ironijo in humor — v mislih imamo češkoslovaškega predstavnika, ki je verjetno zamenjal beograjsko konferenco s kakim notranje-propagandnim sestankom — še največ pa takih, ki so hote zgolj nakazovali probleme, ne da bi analizirali vzroke ali nakazovali rešitve. Toda tudi takih pozdravnih govorov, ki spadajo bolj v protokol kot pa na konference, ne gre podcenjevati, saj je bilo med vrsticami pač moč zaslutiti, kam pes taco moli.
Lahko pa rečemo, da je dosedanji vtis pozitiven, kajti vsi, ali vsaj ogromna večina govornikov, je pokazala dobro voljo do dialoga, za izboljšanje sedanjega stanja popuščanja, saj s sedanjim nikakor ne moremo biti zadovoljni, v nobenem pogledu ne. Ocena prvega dvoletnega razdobja od podpisa helsinške listine priča, da je bilo na nekaterih področjih nekaj storjenega, druga vprašanja čakajo na
rešitev, za nekatera pa bodo potrebna verjetno tudi desetletja, kar pa upoštevajoč zgodovinske, kulturne, socialne in gospodarske posebnosti posameznih držav nikakor ni predolga doba, kajti najvažnejše je, da se je dialog sploh začel in da, čeprav polagoma, tudi napreduje.
Nepričakovano mnogo je bilo govora o narodnih manjšinah. Direktno sta se problema dotaknila le dva delegata, jugoslovanski in ameriški, vendar pa to ne pomeni, da bi bilo vprašanje spoštovanja manjšinskih pravic postavljeno nekam na rob konference same. Manjšinska problematika je zado-bila pomen, ki ji gre, saj v Evropi skoraj ni države, ki v svojih mejah ne bi imela kakih drugačnih jezikovnih skupnosti ali narodnih manjšin.
Vodja jugoslovanske delegacije Pešič se je manjšin dotaknil, ko je omenil osimske sporazume, ki potrjujejo obvezo po doslednem spoštovanju manjšinskih pravic in njihove globalne zaščite. Poudaril je, da je Jugoslavija kot večnarod-na država uresničila polno enakopravnost vseh narodov in narodno-
sti in se zavzela za njihovo aktivno vključitev v vsa področja javnega življenja. Na ta način so narodnosti in manjšine postale pomemben faktor komuniciranja in kulturnega življenja v odnosih s sosedi. Jasno pa je, da Jugoslavija vztraja, da tudi druge države, v katerih žive narodne manjšine jugoslovanskih narodov, spoštujejo manjšinske pravice, čeprav v mejah načel o suverenosti, teritorialne integritete in nevmešavanja. Toda načelo o državni suverenosti ne sme postati neporušljiv zid za preprečitev uresničevanja človeških pravic in celo za njihovo sistematično kršenje. Jugoslavija se zavzema za takšno zaščito manjšin, kot izhaja iz helsinške listine, iz splošnih mednarodnih pravnih norm in večstranskih ali dvostranskih sporazumov.
Presenetil pa je vodja ameriške delegacije Goldberg, saj direktnega posega o manjšinskih pravicah od Američanov ni nihče pričakoval. Goldberg je dobesedno dejal: „Vseh naših 35 držav bi moralo spoštovati upravičene zahteve narodnih manjšin, jim zagotoviti kulturno in jezikovno rast, z aktivno politiko pa bi morali zajamčiti bo-
dočim rodovom, da se bo ta tradicija ohranila."
Čemu so Američani neposredno omenili manjšine? Morda je edino razlaga v domnevi, da so nekoliko spremenili svoj topovski ogenj v okviru človeških pravic. Ogenj, ki je bil dosedaj uperjen zgolj na tiste, ki kršijo pravice posameznikov (disidenti!), so preusmerili tudi na tiste, ki kršijo pravice skupin (narodne manjšine!), da bi s tem v Sovjetski zvezi pokazali čut dobre volje.
Mnogo več pa je bilo o manjšinah govora ob robu konference. V mednarodnem časnikarskem krožku v Beogradu je govoril o tej problematiki tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip VVarasch, ki je obenem dosegel, da se je koroško vprašanje internacionaliziralo vsaj v časopisju in po televiziji. Tujim dopisnikom je bil obenem na razpolago obsežen dokumentacijski material v obliki knjig, knjižic, publikacij in lističev v raznih jezikih. Najpomembnejša pa je dokumentarna knjiga o manjšinskih vprašanjih v jugoslovansko-avstrij-skih odnosih, ki jo je izdala založba „Medjunarodna politika".
Bilčovs - 65 let uspešnega dela prosvetnega društva
Nad 200 podpisov kanclerju
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu stoji letos v znamenju praznovanja 65. obletnice svojega obstoja. Z občnim zborom, ki se je vršil preteklo soboto in s slavnostnim koncertom prihodnjo nedeljo hoče bilčovsko društvo na zunaj dokumentirati pot in idejo, stnje ter bodočnost kulturnega delovanja na terenu.
Z veseljem je torej preteklo soboto mogel društveni predsednik Tone Schellander pozdraviti številno društvo, ki se je odzvalo vabilu na redni občni zbor. Še prej pa je udeležence občnega zbora — med njimi veliko mladine — presenetil mešani zbor pod vodstvom zaslužnega dirigenta Folteja Kapusa z lepo slovensko pesmijo. V svojem govoru je predsednik najprej posebno pozdravil častnega predsednika društva Janka Ogrisa st. ter župana Hanzija Ogrisa, nato pa duhovito skušal povezati nekdanje poslanstvo društva — zapisano v sejni knjigi ob ustanovitvi I. 1912 — z nalogami sedanjega časa, ter nakazal potrebo po novih oblikah kulturnega in izobraževalnega dela. Prav v tem smislu se je vršilo tudi delo v pretekli dobi, kjer je sicer jasno prevladala pev-sko-glasbena dejavnost in kjer smo tudi zabeležili pogumen korak naprej na izobraževalnem področju. Ob naštevanju dosežkov društvenega gibanja pa je predsednik tudi opozoril na težkoče organiziranega delovanja na podeželju, zato pa je še bolj potrebna brezpogojna pripravljenost sodelavcev, vključitev mladine itd. Akoravno se bo morda spreminjala oblika kulturnega dela, cilj pa naj bo vedno isti: utrjevati jezik, besedo in pesem! Z iskreno zahvalo vsem prosvetar-jem za vestno sodelovanje in z željo po še več odločnosti pri uresničevanju, je zaključil Schellander svoje poročilo.
V	tajniškem poročilu o aktivnosti SPD „Bilka“ v zadnjih 15 mesecih je še enkrat bila pokazana bogata dejavnost z več kot 30 prireditvami, od katerih je bilo sedem izven občine. Raznolikost dela pa se posebno zrcali v nekaterih zelo uspelih prireditvah kot kulturni večer, 2. Božanski izobraževalni teden ter nastop odrske skupine. Da bi društvu še bolj uspelo pridobiti mladino — posebno pa študirajočo — je povabilo tudi vse letošnje ter vse bivše bilčovske maturante Slovenske gimnazije na prireditev, kjer je mladina imela možnost za boljše spoznavanje društvenega dela. Da so bilčovski kulturniki zelo delavni tudi za kulisami, pričajo številne redne seje predsedstva, 70 vaj 14-članskega moškega zbora pod vodstvom Jožka Boštjančiča ter nad 50 vaj mešanega zbora s 27 člani.
V	poročilu referenta za mešani zbor je Rupert Gasser najprej poudaril, da je uspelo pomladiti ženske glasove, nato pa še posebno omenil tudi funkcije tega zbora kot cerkveni zbor. Posebno zahvalo za ves trud in požrtvovalnost pa je izrekel dolgoletnemu in potrpežljivemu pevovodju Folteju Kapusu.
Marjan Einspieler pa je kot refe-
rent za moški zbor označil kot največji problem manjkanje mladih ter najmlajših glasov.
V	svojem poročilu o dejavnosti izobraževalnega resorja se je Herbert Seher ustavil najprej pri zelo uspelem 2. Božanskem izobraževalnem tednu in nato podal pregled o načrtovanih programskih težiščih izobraževanja v Bilčovsu.
V	zelo razgibani diskusiji o delovanju „Bilke“ se je tudi župan zahvalil za doprinos društva h kulturni obogatitvi bilčovske občine ter se dotaknil tudi nekaterih perečih problemov naše občine. Precej kritike pa je bilo tudi na račun sub-vencijske politike občine ter nepravilnega zadržanja občinskega zastopstva glede uporabe dvojezičnosti. Zelo odkrito se je razpravljalo tudi o odnosih neke mladinske zveze do „Bilke“, saj je prav v zadnjem času bilo iznešenih
V	soboto, 8. oktobra 1977, se je zbrala številna množica ljudi v dvorani gostilne Schiitz v Škofičah, kjer je domače društvo proslavilo svoj jubilej z bogatim sporedom. Večerno prireditev so udeleženci, za katere v dvorani niti ni bilo dosti prostora, doživeli kot izredno lep kulturni dogodek.
Slavnostni govornik Herman Jager, ki kot občinski odbornik zastopa Volilno skupnost v občini, je pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi so bili generalni konzul SFRJ Milan Samec, predsednik Narodnega sveta dr. Grilc, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, dr. Pavel Apov-nik, zastopnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije prof. T. Lotrič in drugi predstavniki iz kulturnega in političnega življenja.
V	svojem govoru je Herman Jager orisal razna obdobja društvenega delovanja v preteklih sedmih desetletjih. Društvo, ki deluje na narodnostno ogroženem področju, je bilo vedno varuh in srednik domače besede in kulture. Kar ob začetku, ko so predniki spoznali potrebo po organiziranem kulturnem delu v tem kraju, se je v Škofičah razmahnila močna kulturna dejavnost, ki je obsegala odrsko, pevsko in tamburaško udejstvovanje. Pa tudi na področju knjižničarstva in izobraževanja je bilo društvo zelo dejavno. Čas prve svetovne vojne je seveda tudi od društva zahteval žrtve, a društvo je svoje delovanje kmalu spet uspešno razvilo, posebno na pevskem področju, do prihoda nacizma, ko je bilo društvo uradno likvidirano, se pravi, da so mu vzeli vse imetje, sežgali okoli 400 knjig in prepovedali vsakršno dejavnost. Nekateri najaktivnejši člani pa so morali celo v taborišča.
Po letu 1945 so v Škofičah znova začeli z društvenim delom, sprva s tamburaškim zborom. Vendar so prišle tudi krize, ko je marsikdo od domačinov zapustil kraj zaradi boljše zaposlitve drugod, enako ni ostal brez vpliva pospešen razvoj turizma, katerega po-
mnogo različnih mnenj o potrebnosti obstoja še dodatne organizacije — poleg društva — v Bilčovsu.
Ob izvolitvi novega odbora pa se je ponovno izkazalo, da so stari odborniki kar pridno delali; občni zbor je namreč stari odbor skoraj v celoti izvolil tudi za novega (s predsednikom Tonijem Schellan-drom na čelu, podpredsednik je Gašpar Ogris-Martič, tajnik Rupert Reichmann, blagajnik Gregor Reichmann), kar pomeni izraz zaupanja društvenikov in hkrati tudi priznanje za opravljeno delo.
Občni zbor take pomembne kulturne ustanove pa gotovo ne bi bil popoln, ako bi hotel iti mimo trenutnega narodno-političnega položaja koroških Slovencev. V tem smislu je potrdil občni zbor tudi pismo zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu, v katerem se odločno
sledica je bila močno ponemčeva-vanje.
Toda kljub temu, na proslavi 70-letnice se je društvo predstavilo spet s svojim moškim in mešanim zborom pod vodstvom F. Pavliča in T. Umeka. Zasluge za to poživitev imajo prav tisti člani, ki so se že v prejšnjih obdobjih izkazali za zelo prizadevne kulturne delavce. Temu (med njimi edino še živečemu ustanovitelju društva, Andreju Andervvaldu) so bila tudi namenjena Gallusova odličja, podeljena od Zveze kulturnih organizacij Slovenije po njenem predstavniku prof. T, Lotriču, hkrati je odlikovala Slovenska prosvetna zveza najuslužnejše prosvetaše, med drugimi tudi predsednika Hermana Jagerja, z Drabosnjakovim priznanjem. Predsednik društva je svoj govor zaključil z besedami zahvale vsem podpornikom in z željo, da bi Slovenci končno le prišli do pravic iz člena 7, kajti „mi smo za enakopravnost in mirno sožitje v deželi."
Dejansko je proslava v Škofičah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Enako se je zagovarjal varnostni direktor dr. Adolf Pichler; tudi zanj je bil Guttler verodostojen, pa tudi ni vedel pravega odgovora na vprašanje, zakaj niso vzeli prstnih odtisov z bombe. Varnostni direktor si je moral pustiti celo vprašanje državnega tožilca, če sploh ve, kaj mora delati.
V torek dopoldne, ko se je začel proces, so sprva zasliševali osrednjega tajnika NSKS Filipa Wara-scha. Le-ta je izjavil, da z bombo nima nobenega opravka. Guttlerja pozna od leta 1974, ko se je pojavil pri VVaraschu v pisarni in dejal, da je prišel ob službo, ker je pač mož Slovenke. VVarasch se je pozanimal za službo zanj, a zaman. Guttler se je namreč, kot je pozneje izvedel, že na drugih institucijah izdajal kot njih pripadnik in simpa-tizant. Tako pri SPO, OVP in pri sindikatu. Že prej pa ga je Guttler večkrat obiskal ter mu — „v nevarnih časih živimo" dal staro, zarjavelo pištolo, za katero pa VVarasch, kot je priznal, iz malomarnosti ni poskrbel za dovoljenje. Guttler se je zanimal tudi za politično delo. Očitno si je ob svojih obiskih, predvsem v času pred volitvami oziroma pred štetjem, ko nihče v pisarni ni točno pazil nanj, priskrbel točnejše znanje tako pisarniških, kakor tudi garažnih prostorov; v njih namreč naj bi se po izjavah Guttlerja vršila predaja bombe. Sodnik je očital VVaraschu, zakaj je zamolčal sodišču svoj alibi. VVarasch je dejal, da se takoj, ko je
zavrača tako imenovani »Volks-gruppengesetz" ter se poudarja vsa podpora osrednjim organizacijam koroških Slovencev. Pismu pa je priložena tudi lista z več kot 200 podpisi bilčovskih občanov.
V resoluciji obema kulturnima organizacijama, ki je bila enako soglasno sprejeta, se opozarja na pomembnost glasbene vzgoje naše mladine ter se prosi za ustrezno pomoč (glej resolucijo, ki jo objavljamo).
Ob koncu tega poročila o občnem zboru tako pomembnega kulturnega dejavnika, čigar člani se borijo za narodni obstoj s tem, da branijo jezik, pesem in tradicijo, naj bo tukaj izrečeno častno priznanje le skromna zahvala vsem kulturnim delavcem! Le škoda, da pristojna osrednja prosvetna organizacija na občnem zboru ni bila zastopana...
najlepši primer, kako je mogoče upoštevati kulturo obeh narodov v deželi: govori so bili namreč tudi v nemščini, enako duhovite povezovalne besede domačinke Simone Portsch. Poleg tega je vsak zbor zapel po eno tudi v nemškem jeziku. V tej zvezi je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomi Ogris v svojem govoru stavil vprašanje, kdo je res domovini zvest, kdo jo resnično ljubi, kdo je za spravo, za mir in sožitje: „Tisti, ki v svoji kulturni ustvarjalnosti upoštevajo tudi jezik soseda... ali tisti, ki o tem samo govori v de-magoškem jeziku, z vsakdanjo prakso pa dokazuje skrajno netolerantnost in sovraštva do vsake slovenske besede, do vsega slovenskega?"
Tajnik Zveze slovenskih organizacij, Feliks VVieser, je v svojem nagovoru proslavo zaradi konse-kventne dvojezične izvedbe označil kot vzorno, bavil pa se je tudi s trenutno politično situacijo ter z našo borbo za pravice.
bil zaprt, ni mogel spomniti dveh dni, ki so ležali že dva meseca nazaj. Toda še medtem, ko je bil v zaporu, je njegov takratni odvetnik dr. Matevž Grilc (ki pa pozneje ni bil pripuščen, ker je moral nastopiti kot priča) našel v VVaraschovi pisalni mizi njegov terminski koledar, kjer je bilo zapisano, da je bil VVarasch v času, ko naj bi menda Guttlerju predal v podtalni garaži Mohorjeve bombo, na tiskovni konferenci na sedežu ZSO. VVarasch je sodniku odgovoril, da se je zmenil z dr. Grilcem kakor tudi s političnimi dejavniki, da svojega alibija zaenkrat ne bo predal preiskovalnim oblastem, ker ne bi pomagalo, saj je šef državnega tožilstva dr. Stoiser javno označil Wa-rascha za krivega, akoravno ni imel dokazov, pa tudi če bi jih imel, tega ne bi smel storiti. To je potrdil tudi dr. Grilc in dejal, da niso imeli nobenega zaupanja v koroško oblast.
Konkretno k alibiju: Guttler sam je pred sodiščem povedal naenkrat drug čas za predajo bombe kot je rekel pri zasliševanjih (pa že tedaj si je nasprotoval). Guttler sedaj: „Možno, da se je čas premaknil" (Zeitverschiebung). Medtem ko je svojčas izjavil, da mu je VVarasch predal bombo z uro brez vsake razlage, je tokrat dejal, da mu je VVarasch okoli pet minut razlagal mehanizem. Povedal je, da se VVarasch med razlago ni premaknil, da bi vključil kakšna stikala (podtalna garaža ima nam-
(Dalje na 8. strani)
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „KOČNA“ V SVEČAH
vabi ob 80-letnici akademskega kiparja
PROF. FRANCETA GORSETA
v nedeljo, 23. oktobra 1977, k sledečim slovesnostim:
Ob 9.30 uri: Zahvalna maša v cerkvi v Svečah. Po maši bo ogled galerije pod umetnikovim vodstvom.
Ob 14.30 uri: Kulturna prireditev pri Adamu v Svečah.
Sodelujeta: Moški zbor „Mirko Filej" iz Gorice, pod vodstvom Zdravka Klanjščka in sveški „Kočna“ pod vodstvom prof. Antona Feiniga.
V okviru prireditve bo v govorih prikazano ustvarjalno delo umetnika.
Proslava ob 70. obletnici SPD .Edinost* v Škofičah
Guttler neverodostojen
LITERARNI VEČER
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: Hotel „Obir“ v Železni Kapli Čas: sobota, 22. 10. 1977, ob 18.30 Brali bodo člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Ob tej priložnosti bomo odprli tudi razstavo slovenskih knjig.
Ljubitelji slovenske besedne umetnosti prisrčno vabljeni!
PEVSKI VEČER NARODNIH IN UMETNIH PESMI
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: sobota, 22. 10. 1977, ob 20.00
Nastopajo:
Gorenjski kvintet iz Naklega — Slovenija Ouartett Bleiberg Jungknappenguartett Bleiberg
kvartet iz Slov. Plajberka ter pevci domačega društva. Program povezuje dr. Reginald Vospernik.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „BILKA“ BILČOVS
vabi na
SLAVNOSTNI KONCERT
OB 65. OBLETNICI OBSTOJA Pojejo moški in mešani zbor „Bilke" Bilčovs ter Študentski oktet iz Ljubljane.
Koncert bo v nedeljo, 23. oktobra 1977, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Vsi prisrčno vabljeni!
V okviru Borštnikovega srečanja gostuje ansambel SNG iz Maribora z veseloigro Mirka Mahniča
„ŽE ČRIČEK PREPEVA"
ali velika beseda v mariborski čitalnici
v nedeljo, 23. oktobra 1977, ob 19.30 pri šoštarju.
Slovenska prosvetna zveza
»SREČANJE MLADIH VARČEVALCEV"
Prireditelj: Posojilnica Dobrla vas Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 23. 10. 1977, ob 14.00 Sodelujejo:
Otroci iz Dobrle vasi, otroška folklorna skupina iz Železne Kaple,
luktovna skupina KDZ z igrico »UŽALJENI MEDVEDEK";
KKZ bo predvajala lutkovni film „POLUHEC“.
Otroci in starši prisrčno vabljeni!
VESELOIGRA Prireditelj: Farna mladina Šentjakob
Kraj: Šentjakob v Rožu Čas: nedelja, 23. 10. 1977, ob 19.30 Nastopajo: igralci iz Šentjakoba z veseloigro »Gašper gre na božjo pot".
Vstopnina: za farne orgle
LUTKOVNA PREDSTAVA: »UŽALJENI MEDVEDEK" Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 23. 10. 1977, ob 10.30 (po drugi sv. maši)
Gostuje: Koroška dijaška zveza iz Celovca
KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV
vabi svoje člane in vse, ki so v zadnjih letih kandidirali na samostojnih listah na
ZBOROVANJE, ki bo v sredo, 26. oktobra 1977
(državni praznik), ob 14. uri v novi mestni hiši v Borovljah pod geslom: ENOTNO IN SAMOSTOJNO!
Štajerska jesen - festival avantgarde
Pretekli teden je bila v Gradcu otvorjena 10. ..Štajerska jesen" (Steirischer Herbst), ena največjih kulturnih prireditev Avstrije, na kateri se vsako jesen srečajo umetniki iz Avstrije in več evropskih dežel. Leta 1965 je ustanovil predsednik štajerske jeseni prof. Hanns Koren trodeželno bienalo, ..trigon", katere člani so Avstrija, Jugoslavija in Italija. Od takrat naprej se ločijo mnenja publike o primerih umetnosti iz Avstrije, Jugoslavije in Italije. Na bienali „trigon“ izstavljajo ter predstavljajo svoje izdelke slikarji, pleskarji ter umetniki na Področju filma.
Nikoli še niso izostale močne kritike iz tabora tradicionalistov, kar se tiče te bienale, kajti ti ljudje ne morejo razumeti, da more Predstavljati umetnost razen slik Rubensa in kipov Michelangela tudi še kaj drugega. Koren je nekoč rekel, da se umetnost ne da programirati, je pač tako, da ni vse umetnost, kar se dopade ljudem 'n veliko je nedvomno umetnost, o čemer so pred 40 ali 50 leti govorili, da je nesmisel. Gradčani pa tega nikoli niso in nekateri nikoli ne bodo razumeli, in mesto ljudskega upora (Volkserhebung) se je razvilo v mesto kulturnega upora- Po devetih letih delovanja je Predsednik štajerske jeseni, Hanns Koren odstopil, njegovo mesto pa je prevzelo novo predsedstvo, katero je ostalo zvesto smernicam starega predsednika.
Umetniki, ki razstavljajo na bienali letos v Gradcu, se poslužujejo čisto nenavadnih in nekonvencionalnih možnosti in sredstev izražanja. Jugoslavijo na bienali „trigon“ zastopata Grupa OHO in beograjski arhitekt Predrag Ristič. Grupa OHO, katera živi v kmečkem kolektivu in v trdem kmečkem delu išče kreativnost, razstavlja na bienali pred-
‘■VAV.V.V.V.V.V.V.V/.V.SV,
0°ER „MLADJE“ V CELOVCU
Vabi na veselo mladinsko igro Erika Vosa
PLEŠOČI OSLIČEK
ki bo v četrtek, 27. 10. 1977, ob 15. ^ri v dvorani gospodinjske šole v p6ntpetru pri Šentjakobu v Rožu. /edstavo prireja otroški vrtec v Sentpetru.
■"AV.v.v.V.V.V.V.V.V.V.V.V
pEVSKI KONCERT
v Počastitev avstrijskega državnega
Praznika
Pr'reditelj; SPD „Zarja“ v Železni Kapli
^raj: Farna dvorana v Železni Kapli ~as: torek, 25. 10. 1977, ob 20. uri
Sodelujejo:
Mešani zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni Moški zbor SPD „Trta“ iz Žitare vasi
Ženski oktet SPD „Obir“ iz Obirskega
Moški in mešani zbor SPD Li k.”ZarJa“
Jubitelji lepega petja prisrčno Vabljeni!
',Vvvvvwwvvwwvwwwwv
vsem sama sebe in svoje vsakdanje življenje.
Bolj kompliciran je prispevek beograjskega arhitekta Predraga Rističa, kateri je načrtoval scenerijo za film „V kazenski koloniji" (knjiga F. Kafka), ki nikoli ni bil realiziran. On razstavlja na bienali „trigon“ slike in izvode te scenerije. V osredje tega filmskega sveta straši Kafkova „ kazenska aparatura", katera vreže nevedočim delikventom sodbo v kožo, da ta umirajoč more spoznati svojo krivdo.
V graškem gledališču je lansko leto uprizoril VVolfgang Bauer svoje ..Strahove" (Gespenster), kateri so se razvili v prava strašila za kulturne tradicionaliste na Štajerskem. Prišlo je do velikih nemirov med nekaterimi gledalci, ki smatrajo kulturo samo kot zabavo, kot
nekaj, kar morejo uživati nekaj ur, pri tem pozabijo vso realnost, to se pravi, da vidijo kulturo samo v tem, da pozabijo tisti čas, ko sedijo v gledališču, ves svet, v katerega pa se morajo po končani prireditvi zopet vrniti. Ne razumejo pa ničesar, kar je povezano tudi z človekom, navadnim človekom in kar nakaže dejansko realnost, ker morda vidijo v svoji malomeščanski omejenosti preveč samega sebe. Isti VVolfgang Bauer je letos uprizoril ..Hrepenenje" (Die Sehn-sucht) Gerharda Rotha. Gerhard Roth pravi o njegovem Hrepenenju, da je to „akt posprave s samim seboj". Roth pravi nadalje, da je njegovo ..Hrepenenje" prava igra za prave gledalce, katere še ni pokvarila izobrazba in literaturne vede, ampak za ljudi, ki so še zmožni gledanja in poslušanja.
Srečanje z lutkarji v Tinjah
V nedeljo, 16. oktobra 1977, je bilo prvo srečanje z lutkarji. Kot uvod tega srečanja, katero sta priredila Krščanska kulturna zveza in Dom prosvete v Tinjah, sta bili na programu dve lutkovni igri Marjana Beline. Koroška dijaška zveza je uprizorila ..UŽALJENEGA MEDVEDKA", SPD ..Bisernica" iz Celovca pa igro ..PAVLIHA IN ZAKLAD". Obe igrici sta imeli svojevrsten učinek. Medtem ko navduši ..Užaljeni medvedek" skorajda vsakega otroka, je lahko pričakovati pri ..Pavlihu", da postane otroka, po domače rečeno, strah. Razen par tehničnih primanjkljajev sta pa bili obe igrici dobro podani.
Bistvo tega srečanja pa je bilo predavanje in razgovor režiserjev Marjana Beline in Tineta Varla ter njegove žene dipl. arh. Brede Varl o splošnem lutkarstvu v Sloveniji. Pri nas na Koroškem bi bilo lutkarstvo zelo potrebno. Prvič se
RESOLUCIJA
sprejeta na občnem zboru, dne 15. oktobra 1977.
Krščanski kulturni zvezi v Celovcu
Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu
Z ozirom na načelo vseh kulturnih prizadevanj slovenskih prosvetnih dejavnikov, da bi čim bolj mogli ugoditi težnjam posameznih interesnih skupin podeželskega prebivalstva, opozarjamo na potrebnost po temeljiti glasbeni vzgoji. Zavedati se je treba, da bomo mogli doseči zodovoljivo ravan na glasbeno-pevskem področju le tedaj, ko bomo skrbno in načrtno vzgajali ter šolali našo mlajšo oziroma najmlajšo generacijo!
Prav zato, ker se vedno znova izraža želja naših staršev, da bi otroci čim prej imeli možnost do spoznavanja kakšnega glasbenega inštrumenta, moramo začeti misliti na ustanovitev lastnega glasbenega zavoda. Ker pač krajevna društva gmotno in personalno niso v stanju, nuditi ustrezne strokovne pomoči, so mnogi interesenti prisiljeni, da se šolajo pri strokovnjakih, ki ne poznajo slovenske glasbene tradicije in nimajo razumevanja za življenjske interese koroških Slovencev.
Zato prosimo naši osrednji kulturni organizaciji za pomoč pri reševanju teh problemov — ki brezdvomno niso le bilčovski — s tem, da posredujeta strokovne učitelje-glasbenike za učenje nekaterih osnovnih inštrumentov, ki bi delovali v obliki potujoče glasbene šole in tako prispevali k skrbni glasbeni vzgoji naše mladine.
uvaja s tem otroka v gledališko kulturo, drugič, kar pa je za koroške Slovence zelo pereče vprašanje, da se otrokom v okviru lutkovnih predstav posreduje slovenski jezik. To je pa naloga vseh, da bodo materin jezik gojili in ga ohranili tudi svojim potomcem.
Pri popoldanskem razgovoru s predavate'ji je imel vsakdo možnost se pozanimati za delo z lutkami, o ustanavljanju lutkovnih skupin, o šoli, o režiji lutkovne igre oziroma o likovnem razvoju lutk.
Ob tej priložnosti so bile razstavljene različne lutke, ki so bile uporabljene pri dosedanjih lutkovnih predstavah na koroškem ozemlju. Pojavila se je tudi želja, da bi dipl. arh. Breda Varl vodila seminar za izdelavo lutk, katerega bi priredili v zimskem času.
Zal se je udeležilo zelo malo učiteljev in voditeljev, katerim je bilo to srečanje v prvi vrsti namenjeno.
Slovesnosti ob 80-letnici akademskega kiparja F. Goršeta
Slovensko prosvetno društvo „ Kočna" v Svečah vabi ob 80-letnici akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 23. oktobra 1977, pri Adamu v Svečah.
Pri kulturni prireditvi bo izvajal spored predvsem moški zbor „Mir-
rov, imel radijska snemanja, poleg tega. beleži uspešna gostovanja, zlasti v zamejstvu in v Sloveniji.
Programska linija goriškega moškega zbora temelji v glavnem na slovenski narodni in umetni pesmi. To pa ne izključuje občasnega posega na področje polifonske glas-
ke Filej“ iz Gorice. Zbor vodi Zdravko Klanjšček. Začetek prireditve je ob pol treh popoldan.
V svojem desetletnem delovanju je zbor „Mirko Filej" pomenljivo zaoral v ledino našega pevskega udejstvovanja. Zvest imenu, ki ga nosi po znanem primorskem skladatelju in pevovodji, hoče predvsem nadaljevati slovensko zborovsko tradicijo in to v okviru kulturnega poustvarjanja zlasti slovenske narodne in umetne pesmi. V tem obdobju se je goriški pevski zbor, sestavljen iz pevcev skoraj vse bližnje goriške okolice, predstavil javnosti kot veren tolmač slovenske zborovske kulture. Nastopal je na samostojnih koncertih, večjih pevskih prireditvah (gorička Cecilijanka ali mednarodno pevsko tekmovanje „Seghizzi“ sta samo najbolj značilna primera), skupnih koncertih združenih zbo-
V.V.V.VV.V.V.V.VV.V/AV.V
IŠČEMO mlado in staro, dekleta ali fante, ki bi hoteli zaslužiti poleg svojega poklica ali dela lep denar z lahkim delom. Kličite našega zastopnika Kattniga v Celovcu. Tel.: (0 42 22/72 565 28).
.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — ZVEZA SLOVENSKE MLADINE — ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Vijudno vas vabimo na predavanje in razgovor s pisateljem
Leopoldom Suhodolčanom
v petek, dne 21. oktobra 1977, ob 19. uri v „avli slovenici", Paulitschgasse 5—7.
Pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je pobudnik in predsednik organi-zacije za bra'ne značke, nas bo informiral o možnostih tekmovanja Za bralne značke med našo mladino.
Zato vss vljudno vabimo, da se predavanja udeležite.
Udeleženci srečanja lutkarjev v Tinjah. Prizor iz lutkovne igre.
be, mimo katere nobena pevska skupina danes ne more neprizadeto. Poleg tega pa je zborov repertoar segal tudi na druge muzikalne govorice, tako npr. na staroslovansko obredno glasbo in razne tuje avtorje. Vse to je zboru „Mirko Filej" vlilo nove razsežnosti. Treba pa je podčrtati, da moškemu zboru najbolj leži slovenska pesem, in prav na tem področju se je povzpel do lepih umetniških dosežkov.
V okviru prireditve ob 80-letnem jubileju akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta bo nastopil tudi sveški pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga. V govorih pa bo prikazano ustvarjalno delo jubilanta.
Slovesnosti se pričnejo že dopoldan ob pol deseti uri z zahvalno mašo v farni cerkvi v Svečah. Po maši bo ogled galerije pod umetnikovim vodstvom.
Zimbabure...
(Nadaljevanje z 2. strani)
orožje in tudi z zraka terorizira črne domačine, če le-ti podpirajo osvobodilni boj. Tudi več belih misijonarjev je bilo ubitih od belih „nadčlovekov“, ker so črncem posredovali izobrazbo ter jim nudili zdravstveno oskrbo — beli vladarji namreč niso črncem dali ne šol ne bolnišnic. Domačini so v preteklosti hoteli pogajanja in v ta namen ustanovili številne politične organizacije, ki pa so imele le kratko življenje, saj so jih oblasti včasih kar že dan navrh prepovedale. Rešitev zdaj vidijo zgolj v dosledni oboroženi borbi. Kako bo izglodalo, če bo pregnan izžemalec? Demokratični socializem na podlagi marksizma-leninizma, je izjavil zastopnik patriotične fronte, ki se je mudil na Koroškem.
MIRKO KUMER-ČRČEJ:	(2. nadaljevanje)
Moje drugo potovanje po Nemčiji
Pokazal mi je svojo boljšo polovico. Bila je kaj zajetna šestdesetletnica, polnih oblik, nekaka „mati ta široka" po naše. Odgovarjala je bolj odsekano na moja vprašanja. Njen dialekt je bil težko razumljiv, dočim se je njen mož potrudil s pismeno nemščino. Razlagal mi je zanimivosti krajev in mest: Nurnberga, ki je bil po bombah popolnoma porušen in Wurz-burga s svojimi častitljivimi stavbami, ki so vojno preživele.
Nurnberg je znan po tako imenovanih judovskih zakonih, ki jih je nemški hitlerjanski parlament (Reichstag) sprejel prav v tem mestu. Z njimi so pripadnike judovske rase izločili iz nemškega gospodarstva in sploh iz nemške narodne skupnosti. Ta izločitev se je med vojno sprevrgla v masovno uničevanje vseh Judov, ki so prišli Nemcem v roke.
Zato so zmagovalci po vojni ravno spet v Numbergu postavili sodni stol in sodili vsem vojnim zločincem. Več vodilnih generalov in politikov je bilo obsojenih na smrt z obešenjem. Njih trupla so po kaznjenju sežgali, pepel pa z letalom raztrosili po nemški zemlji.
Tako so bili takrat v zgodovini kaznovani tudi najvišji predstavniki države in vojske, ki je prizadejala toliko gorja in muk nenem-škim narodom Evrope. Doslej je trpel vedno le mali, revni izpolnjevalec povelj.
Nurnberg je ustanovno mesto velike trgovinske družbe „Quelle“, ki je danes razširjena po vsej Evropi. Njen ustanovitelj je silno obogatel. Ker vsega bogastva ni mogel sam porabiti, ga je razdelil dobrodelnim ustanovam, ki še sedaj nadaljujejo začeto človekoljubno delo.
Proti VVurzburgu postaja zemlja gričevnata. Na sončnih pobočjih vidimo nasajene vinograde. Vino, ki ga tukaj pridelajo, je menda posebno zdravilno zaradi svojega kiselkastega okusa. Priljubljeno je kot dietno vino za take, ki imajo sladkorno bolezen. Tukaj priteka v mesto reka Main (Mena), ki teče v velikih vijugah proti zapadu v reko Ren.
Mesto VVurzburg je staro. Že 1000 pred Kristusom je bila tam keltska naselbina. 704 je že omenjena v listinah. 742 je sv. Bonifacij tukaj ustanovil škofijo. Od 13.
stoletja dalje je tam utrjeni sedež nadškofa. V mestu so zelo stare stavbe. Trdnjava Marienberg z okroglo cerkvijo je iz leta 706. Stolnica pa iz 11. stoletja, Neumiinster, romanična bazilika iz 11. stoletja. Tukaj je bil leta 689 mučen sv. Ki-lian. Zanimiva je stavba mestne hiše (Rathaus) iz 13. stoletja, kakor tudi stara univerza in vladno poslopje (rezidenca) v baročnem slogu, zgrajene od 1719—1744.
V VVurzburgu je bilo treba presesti. Vstopil sem v vlak „Wiener Kurier", ki pelje mimo Frankfurta ob Mainu in nato do Rena pri Mainzu. Na obeh rekah smo opazili rečne ladje, ki prevažajo tovore, pa tudi potnike-turiste. V primeru z železnico se nam zdi rečni promet sila počasen. Ima pa to prednost, da mu ni treba vzdrževati dragih naprav, tirov in nasipov in je zato najcenejši.
Po dolini Rena teče železnica po obeh straneh reke. Po desnem bregu sem videl bolj blagovni promet, potniki pa smo drveli po levem bregu reke. Bil je prekrasen razgled na od večernega sonca osvetljene bregove Rena, obrasle z listnatim drevjem in številnimi vinogradi. Tu pridelujejo slovito rensko vino, tu prebivajo lepa renska dekleta z modrimi očmi, o katerih poje popevka, da so „modra plavica" in tako pravi, bodo tudi možje pri vinu, „ker vino mora biti staro, mlada pa deklica". — „Der Wein mulB alt und das Madchen jung sein".
Pri Koblencu priteče v Ren še reka Mosel. Tudi ob tej reki je vinogradništvo zelo razvito. Rensko in moselsko vino sta stebra nemškega vinarstva. Sta zelo dobri vini, pa tudi primerno dragi, ker sta carinsko zaščiteni. Na nemški vinski trg pa močno silijo francoska in italijanska vina, ki so dosti cenejša.
Proti Bonnu se dolina Rena bolj razširi. Vinogradov zmanjka, množijo pa se hiše in industrijska podjetja.
Pred Bonnom je znamenito kopališče Bad Godesberg s starodavnim gradom. Sem so zahajali nekdaj na letovanje nemški cesarji s svojim sorodstvom. Te, pozneje prazne stavbe, so uporabili po 2. svetovni vojni za namestitev oblastnikov Zapadne Nemčije. V eni od palač prebiva zvezni kancler
Schmidt, v drugi pa zvezni predsednik Scheel.
Pa ni bilo časa gledati skozi okno. Potniki so že nosili kovčke k izhodu. Še trenutek pa smo obstali na cilju, na bonnskem kolodvoru. Izstopiti je bilo treba hitro, ker vlak takoj vozi proti Kolnu.
Na kolodvor sta prišli po me žena in hčerka mojega znanca in bivšega sovojaka Huberta Bringsa. Sam namreč ni utegnil, ker je imel na obisku godbenike iz vasi, kamor hodi na dopust. Prihiteli so na proslavo 25-letnice obstoja pevskega zbora v Bonnu in bodo sodelovali v velikem šotoru na sejmišču.
Dami sta me spremili v njuno stanovanje in skrbeli za moje telesno dobro. Pozneje je prišel domov tudi Hubert in me pozdravil po starem z „Andrej Andrejevi-čem", kot so me v vojnem času Rusi imenovali in me nagovoril po rusko: Kak dela? Kako gre?)
„Očin horošo" (zelo dobro), mu odgovorim. Nato nadaljujeva pogovor v nemščini, ker po tridesetih letih je pičlo znanje ruščine Hubertu skopnelo na redka gesla.
Povedal sem mu družinske novice in tudi zadevo okoli postavljanja dvojezičnih tabel. Povedal sem, da nismo prav nič zadovoljni z načinom reševanja člena sedem. Opazil pa sem takoj, da je medtem že bral in najbrž tudi gledal nasprotno razlago zakona o narodnih skupinah in se dal napačno poučiti. Oporekal sem v našem smislu, a ugotovil, da nekaj se pač le prime človeka, če venomer sliši to v javnih občilih. Ne more ven iz svoje kože, čeravno je drugače dober in videti pravičen. Tipično je bilo tudi vprašanje njegove soproge, ko je dejala: Gospod Andreas, z vašo ženo pa govorita vendar tudi nemško med seboj? „Rav-no to ne,“ sem odgovoril. Da bi s svojo ženo ali sinovi govoril v nemščini, mi nikoli ne pride na misel. Naš družinski jezik je slovenski, tega doma izključno uporabljamo, čeprav vsi znamo po nemško. Enako se nam nikoli ne zdi prav, da bi molili v nemščini, čeprav vsi znamo nemški očenaš. Nemški jezik uporabljamo samo v občevanju s takimi, ki slovenščine ne razumejo, pa s takimi, ki jo sicer razumejo, a se je uporabljati ne upajo, ker se bojijo in ker imajo prastrah. Mi pač zahtevamo enako-
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
Kje smo?
Bil sem nedavno v nekem uradu v Celovcu. Saj nam je vsem znano, da je treba pač pred vhodom čakati, dokler človek ne pride na vrsto. Včasih je tudi treba čakati, da se gospod uradnik vrne, ker je po nujnejših opravkih pač »kjerkoli". Tako se je godilo tudi meni. To mi je dalo priložnost, da sem si podrobneje ogledal karto, ki je visela na steni. V prvem trenutku si nisem bil na jasnem, ali še visi ali zopet visi. Velik naslov:	»GroBdeutsches
Reich". Gledam in gledam, kje bi bila naša država Avstrija. Te seve na karti nisem našel; našel pa sem zapisano Ostmark. Nekoliko višje na karti je bil »Protektorat". Evropa je bila ena enota. Za Boga, si mislim, kdaj pa se je vse to zgodilo? Smo li že ustvarili Združene države Evrope? Prvi trenutek sem imel vtis, da sanjam ali pa da sem na potovanju z ruskim »sopotnikom" okoli naše Zemlje. Končno pa sem le videl, da stojim z obema nogama v Celovcu.
Kot avstrijskega patriota pa me je izredno razkurilo, da visijo po naših avstrijskih uradih ali v predsobah še danes, leta 1957, karte iz časa, ko je nacistično nasilje pogazilo vse narode Evrope, male in velike, in je ustvarjalo »nov red" na ruševinah stare Evrope. Dobro se še spominjam mnenja nekega nacističnega lista iz leta 1943, ki je zapisal, da je smisel druge svetovne vojne, da se poruši vse staro in se ustvari na teh ruševinah nekaj novega — nemški svet.
Ostanki teh načrtov o ureditvi »nove Evrope" in »novega sveta" pa visijo še danes, leta 1957, v našem avstrijskem uradu oziroma predsobi in so dokumenti svoje vrste. Dokument so miselnosti, ki je prizadejala koroškim Slovencem ogromno gorja, katerega nikdar pozabiti ne moremo in, če nam zavestno ali nezavestno prikličejo spomine na te čase celo »uradnim potom", tedaj moramo jasno spoznati ter vzeti na znanje, da je stari duh tudi še danes usidran po raznih avstrijskih uradih.
Če človek vidiš tako evropsko karto v avstrijskem uradu, spoznaš in razumeš v polni meri, da je mogoč zopet »Heimat-dienst", ki trdi o svojem delu, da ščiti južno mejo države. Leto 1937 je bilo vsem jasen dokaz, kaj so bili sadovi glasnih kričačev o ogroženi južni meji, ko so s papirnatimi bombami po celovških ulicah z rastrelje-vanjem mostov končno s Hitlerjevo pomočjo porušili severno mejo ter zbrisali starodavno Avstrijo z zemljevida.
Nam koroškim Slovencem vedno zopet podtikavajo iredento, protidržavnost, v državnih uradih pa visijo in obešajo zemljepisne karte, ki Avstrije ne poznajo, ki celo 12 let po drugi svetovni vojni gazijo dejstva evropskega položaja.
Treba je ob tem primeru resno vprašati merodajne kroge v deželi, smo li država po državni ustavi, smo li država po državni pogodbi iz leta 1955? Imamo li toliko državnega ponosa, da ne bodo v državnem uradu viseli zemljevidi, ki ne priznajo naše lastne države?
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
pravnost in izpolnitev obveznosti, ki jih je država s podpisom člena sedem državne pogodbe prevzela in do zdaj še ni izpolnila.
Nismo gnali sicer zadeve do končne rešitve. Slutil pa sem, da smatrajo v Nemčiji obveznosti na-pram narodnim skupinam v Avstriji kot vsiljeno jim breme in bi najrajši videli, da bi se Slovenci svojih pravic ne posluževali in se ponemčili, kot se zgodi z gastarbei-terji v Nemčiji. Povedal sem, da se
mislim naslednji dan odpeljati na Holandsko k sorodnikom, tam ostati nekaj dni čez nedeljo. Ob pozni uri me je Hubert spremil v zavod bogoslovcev, v Augustineum, kjer je najel zame sobo za prenočevanje.
(Dalje prihodnjič)
Berite in širite „nt“!
v.v.vavv.v.v.v.v.\\v\%v.vv.\\v.v.vav.v%%\v.w.w;w1%wj,/wav/av.\vv.vvvvvvv.v///.v.v//a,.v/.,.v.,.,av.v.,.v.v.v.v.,.v.v.,.v.,.v.v.v.,.v.,.‘
DR. IVO ŠORLI:	6
VEČNE VEZI
POVEST
Drugi dan se je po Trstu raznesla novica, da v kratkem pripluje v Pulj velika angleška in francoska eskadra.
»Potem bomo imeli morebiti že v njih nekaj zaslombe!" se je storilo Kocjančiču. In se je v ponedeljek navsezgodaj kar nekako bolj dobre volje odpravil tja dol.
Vendar je bil zelo nesrečen, ko je stopil v »Narodni dom" in našel dve dolgi mizi s francoskimi podčastniki, kar sredi svoje družbe pa tri častnike.
Gostje so ljubeznivo poslušali pritožbe, priporočili tudi ustanovitev primernega »Združenega odbora", češ da bo tako »opozorjena evropska javnost"; toda na francoskega poveljnika naj se osebno rajši ne obračajo, ker bi ga spravili samo v zadrego ...
Okrog desetih so se gostje razkropili po drugih zabaviščih in domačini so ostali zopet sami.
»Ste čuli?“ je vprašal Zanič.
»To se pravi, da lahko gremo še zanje po kostanj. A če se spečemo, se spečemo sami!" se je zasmejal Vodo-pija. »Celo nocojšnji cenjeni njih poset bo šel na naš rovaš!"
»Kaj naj smo jih ven vrgli?" je majal Zanič z glavo.
»To ne. Ampak lepo pri njih mizah pustili!" je skomignil Vodopija. »Jaz vam pravim, da ne dajajmo gospodu ,pso-glavcu' prav nikakega povoda za njegove junaške podvige proti nam — potem šele bo krivica prava krivica in jo nam bo lahko prenašati. Samo pokora brez greha je zasluženje! Razumete? Jaz hočem iti, če bom že moral, popolnoma nedolžen — zakaj sem sodnik! In vam še povem: če pridejo ti Francozi spet v našo družbo, se jaz takoj po francosko poslovim!"
IX.
Bilo je v ponedeljek po novem letu, ko se je Kocjančič po odhodu enega pacienta in pred sprejemom drugega hotel malo pretegniti. Pri tem je pogledal skozi okno. Na obširnem trgu tam spodaj je opazil vedno bolj naraščajočo množico arzenalskih delavcev. Ljudje so bili očitno silno razburjeni, celo razkačeni, in so se gnetli okrog bolje oblečenega moža, ki je živahno krilil z rokami. In vendar niti enega karabinjerja nikjer!
Kar naenkrat jih je od nasprotne strani strnjeno prikorakalo najmanj petdeset, njim na čelu stasit častnik. Kakor da se za nekoliko osuplo množico niti ne brigajo, so stopali po cesti mimo nje, se tam doli nenadoma obrnili proti sredini trga in tu vsi hkrati trdo obstali. Dvoje, troje rezkih povelji, in kakor da si napihnil katerega tistih zmajev iz gumija, je švignilo iz njih klopčiča v obliki zvezde osem, deset dolgih polipskih tipalk. In že so se vrtela vzdolž njih od vseh koncev trga proti sredini, odondod dalje proti poslopju v ozadju telesa mož, ki so jih bili vojščaki menda že kar nagonsko spoznali za kolovodje.
»Veličastno!" je zamrmral Kocjančič in nehote primerjal neokretno suvanje in ruvanje prejšnje policije.
Ni preteklo pet minut in silni prostor je ostal prazen kakor opolnoči — česar niso polovili, se je divje razbežalo na vse strani! Kocjančiča je sicer takoj obšel dvom, ali bi pred razljučenimi množicami uspeli tudi gori kje na severu, in ali bodo, ko se jih ljudje privadijo, celo tu; toda priznati je moral, da so možje za danes svoj posel temeljito opravili.
A kam, vraga, so se naenkrat zopet pogreznili? Saj še križišč niso zastražili! Kakor da ni bilo nič! In kakor da se o tem še govoriti ne izplača!
Ko je odprl vrata, je bila tudi njegova čakalnica prazna, čeprav je ura kazala šele štiri popoldne.
Opravil se je in mirno stopil na ulico, ki se je polagoma spet polnila. Nenadoma je tik pred seboj zagledal — doktorja Albina. Mrki mož je bil zdaj še bolj bled in suh in zato vsa njegova postava še bolj strašna. Kakor da ne more drugače, je Kocjančič naglo stopil k njemu in mu z veselim nasmehom prožil roko:
»Dobrodošli — navzlic vsemu dobrodošli, grozni Savonarola! Kdaj ste prišli?"
„2e v petek zvečer," je oni suho, a ne neprijazno odgovoril. »Vi še tu?“
»Za enkrat še. Toda sedaj nas boste vi? še zadnje?"
»Če bom mogel."
»Ah, ljubi doktor, saj vas ne prosim usmiljenja. In m' do njega tudi ni. Toda ali je to ne rečem lepo, temveč samo pametno? Še pet, deset inteligentov nas je tu — kaj bomo mi Italijo zrušili?"
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 23. oktobra: 11.00 Govor in odgovor — 16.00 V kraljestvu be-le9a medveda — 17.00 Toby in Tobias ~~ 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 poj z nami — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo, Predarlsko — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura ~~ 19.50 Šport — 20.15 Cesar na podeželju — 21.50 Šport — 22.00 Nočni izbor, 4 + 4 = Mi — 22.25 Novinarstvo za človeka, teologija v pogovoru.
PONEDELJEK, 24. oktobra: 9.00 Am, čam, des — 9.30 Kaj bi lahko postal? ~~ 10.30 Bliskavica na Dachsteinu — 17-30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Omaruru — 18.30 Ml —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sl'ki, kultura in šport — 20.00 Šport v Ponedeljek — 20.50 Ceste San Frančiška — 21.35 Poročila in šport.
TOREK, 25. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleški tečaj — 10.30 Angelci Boga so povsod — 16.30 Masovne medije in politična vzgoja — 17-30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Raji živali — 18.30 Ml —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v s'iki, kultura in šport — 20.00 Dunajske zgodbe Petra Alexandra — 21.10 '9ra lahko začne — 22.00 Milijoni pre-Sanjanega — 23.40 Poročila in šport.
SREDA, 26. oktobra: 14.50 Lumpazi-Va9abundus — 16.30 Moja prijateljica Taffy _ 17.50 Calimero — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kako nas vidijo naši sosedje — 18.45 „Jagarski gvant,
'no puško pa psa“ — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura —
19.50	Šport — 20.15 Preden pride zima — 22.00 Poročila in šport.
ČETRTEK, 27. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Božji muzikant: Anton Bruckner — 10.30 Trigroševa opera — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi, televizijska kuhinja — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šestdeset minut Heltau — 21.05 Vaš nastop, prosim —
21.50	Poročila in šport.
PETEK, 28. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Planet zapravljivcev — 10.30 Klub seniorjev
—	11.00 Mladi ljubeči — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvorni teater — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Derrick — 21.10 Horizonte — 21.55 Šport — 22.05 Sacramento — 23.35 Poročila.
SOBOTA, 29. oktobra: 16.00 Stari sodnik — 17.00 Jolly-box — 17.30 Hei-di — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Dober večer v soboto: Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki in aktualnosti iz Južnega Tirola
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 10 let 0 3 — 21.35 Šport
—	21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Odvetnik.
2. SPORED
NEDELJA, 23. oktobra: 11.00 ORF-stereo koncert — 16.00 Evropski kviz: Mostovi v Evropi — 17.15 Teleobjektiv — 18.00 Popscope — 18.30 lt’s a great feeling — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Prizma — 22.00 Brez nagobčnika.
RADIO CELOVEC
PONEDELJEK, 24. oktobra: 18.00 Angleški tečaj — 18.30 „Tea and sugar“ vlak — 19.30 Materija v prostoru —
20.00	Štiridesetletni — 20.50 Ure Sterna — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.05 Srečni pari — zaželjeni otroci (6) — 22.10 Sestrična Angelika.
TOREK, 25. oktobra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 O 9 (Dunaj) — 18.55 Sailor — 19.30 Šolska televizija: Avstrija — 20.00 The Butterfly Bali — filmski musical — 21.30 Čas v sliki 2 in kultura — 22.05 Club 2.
SREDA, 26. oktobra: 10.00 Mladinski corner 1977, govorniško tekmovanje —
17.15	Veselje ob glasbi — 18.00 Once upon a honeymoon — 19.50 Galerija
—	20.15 Državna opera v zveznih deželah — Don Pasguale — 22.10 Kultura v malem mestu.
ČETRTEK, 27. oktobra: 18.00 Ruščina — 18.30 Kontrapunkt — 19.30 Božji muzikant: Anton Bruckner — 20.00 Mladi ljubeči — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura — 22.05 Club 2.
Petek, 28. oktobra: 18.00 Kaj bi lahko postal? — 18.30 Portret: VVolfgang Hutter — 19.30 Resen kalendarij —
20.00	Znanje aktualno — 21.10 Ženske vodijo režijo — 21.55 čas v sliki 2 in kultura — 22.30 Nemogoča naloga — Kobra, prevzemite.
SOBOTA, 29. oktobra: 19.00 Premiš-Ijanje nosi obresti — 19.50 Galerija
—	20.15 Renska promenada — 21.20 Rhythm and brass.
TV liubliana
NEDELJA, 23. oktobra: 8.30 Poročila — 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 — 9.05 625 — 9.45 Na vrat na nos — 10.30 Poletje na otoku Mirabel-le — 11.0 Karino — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne: Križem k raže m, Zakoni divjine, Okrogli svet —
17.15	Moda za vas — 17.25 Poročila
—	17.30 Zgodilo se je neke noči —
19.15	Barvna risanka —■ 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Nikola Tesla — 21.05 Mesto na pohodu
—	21.35 TV dnevnik — 21.50 Jazz na ekranu — 22.15 Reportaža z nogometne tekme: CZ — Partizan — 22.40 Športni pregled.
PONEDELJEK, 24. oktobra: 9.05 TV v šoli: Računstvo, Korozija, R. Boško-vič — 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis — 11.05 TV v šoli: Za najmlajše — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli — 16.25 Kmetijska oddaja — 17.10 Glasbeni ciciban
—	17.25 Zakoni divjine — 17.50 Obzornik — 18.05 Človek in duševna stiska
—	18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade —
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Izziv kulturi: Zdajšnje slovensko gledališče.
TOREK, 25. oktobra: 8.30 TV v šoli: Angleščina, Kako rastem, Računstvo, TV vrtec, Pribor za čiščenje — 10.00
TV v šoli: Glasbeni pouk, Risanka, Pri-rodoslovje — 14.30 TV v šoli, ponovitev — 16.05 Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje — 17.10 Dogodivščine morskega konjička — 17.25 Črna puščica — 17.50 Obzornik — 18.05 Dame volijo — 18.35 Mozaik — 18.40 Čas, ki živi: Gledališče sredi pušk — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 60 let oktobra — 20.55 Gospa Bovary — 21.55 Glasbeni magazin.
SREDA, 26. oktobra: 8.25 TV v šoli: Varstvo okolja, Prebivalci Jugoslavije, Hektorjeva smrt — 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film — 17.30 A. Ingolič: Udarna brigada — 17.45 Zakladi britanskega muzeja — 18.10 Obzornik — 18.25 Ne prezrite — 18.50 Mozaik — 18.55 Sopele — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Prva konferenca RTV neuvrščenih — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Včeraj, danes, jutri.
ČETRTEK, 27. oktobra: 9.00 TV v šoli: 11. stoletje na naši obali, Kitajsko, B. Čopič — 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija — 11.05 TV v šoli: Minerali — 15.00 Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje — 17.20 Čudoviti svet muca Filemona — 17.35 Obzornik — 17.50 Igrajmo se gledališče — 18.20 Mozaik — 18.25 Skrivnosti morja — 19.15 Barvna risanka —
Malo za smeh
MED LJUBITELJI PSOV
»Moj pes zna hoditi po dveh, pa plesati ča-ča-ča.«
»To ni nič. Sultan, tu imaš košaro in deset jurjev, pa prinesi kilo govedine!«
«Ne verjamem, meso bo požrl,« napoveduje sosed. In res: Sultana dolgo ni bilo nazaj.
»Oh, pozabil sem ti povedati, da moj pes drobiž ponavadi zakvar-ta/«
SODOBNA DEKLETA
»Micka, ali bi me poročila?«
»Koliko krav imaš v hlevu?«
»Prav nobene!«
»Potem te ne poročim, ne maram poročiti berača ... «
Nekaj tednov kasneje ...
19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka — 20.35 Mednarodna obzorja
—	21.27 Miniature — 21.40 TV dnevnik.
PETEK, 28. oktobra: 8.45 TV v šoli: Ruščina, Zgodba, Rišemo — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina
—	15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Križem kražem — 17.30 Morda vas zanima — 18.05 Obzornik — 18.20 Srečanje oktetov — 18.40 Mozaik — 18.45 Narodni parki — 19.15 Barvna risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Družinske vezi — 20.45 Razgledi: Galileo in Katarina — 21.20 Policijske zgodbe — 22.10 TV dnevnik.
SOBOTA, 29. oktobra: 8.00 Maček Filemon — 8.10 A. Ingolič: Udarna brigada — 8.25 Igrajmo se gledališče — 8.55 Morda vas zanima — 9.20 Dogodivščine morskega konjička — 9.35 Človek in duševna stiska — 9.55 Čas, ki živi: Gledališče sredi pušk — 10.30 Dokumentarna oddaja — 13.55 Nogomet: Sloboda — Dinamo — 17.40 Obzornik — 17.55 Mozaik — 18.00 Beni-jevo dozorevanje — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 TV žehtnik — 20.35 Moda za vas — 20.45 Morilci reda — 22.35 TV dnevnik — 22.55 625.
»Micka, ali me vzameš?«
»Koliko krav pa imaš v hletu?« »Poln hlev jih je!«
»Potem te ne poročim! Kaj misliš, da bom krave molzla?«
Efb6

IKrutar
CEIITER /HOBEL+ELEKTRO
Barvni televizor
slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko
S 9950.-
Vaš stari aparat zamenjamo po najvišjih cenah
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
NEDELJA, 23. oktobra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 24. oktobra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Basist Lad-ko Korošec poje operne arije.
TOREK, 25. oktobra:
09.30—10.00 Za našo vas — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 26. oktobra:
07.05—07.35 Zbori pojo.
ČETRTEK, 27. oktobra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenje koroških Slovencev (proslava 80-letnice kiparja prof. F. Goršeta).
PETEK, 28. oktobra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 29. oktobra:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Posebnost {e botfia, Ua{U navadna ima\o mnopc! Zacadi tey.a zafii talco(U
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74 - 29 55 18 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
,,^,AV.V^V.VA\V.,.V.,.V.V.,.W///WAV.VAW/JSWA%w;VAVMVV\,.\\WAV\WVVV.V.VAWrtV.,.WAW/.W.,.\W.,.VV.,.V.V.V.,.V.,.WJ,.,.,.V.V.V.,.V.
..Pa rušili. Mi smo se od Avstrije nekaj naučili, dragi rT1°j! Vi niste za nas, mi ne za vas!“
..Toda vi osebno veljate za pravičnega moža — ali je *° Pravično? Saj vendar ne verjamete pravljici, da nas je še|e Avstrija naselila tod! Kako nas morete goniti z rodne
9rude?“
..Ta ,vaša‘ gruda je sedaj naša meja! Mi poznamo vas 'n Poznamo — sebe! In samo norci vas morejo zapirati, Prevažati po Italiji in še rediti — va fouri stranier, to je zpai pesem!"
..Torej: ,Če bom mogel, ven z vami1! ste zapeli? A zakaj ste dostavili: ,Če bom mogel1? Vi boste vedno mogli!"
..Bojim se, da ne! Besedo imajo spet tisti, ki so se znali *ud' že Avstriji stiskati pod plašč..."
..Tem bolje tudi za vas! Vsaj s svojim dobrim srcem ne Pr'dete navzkriž!" se je zasmejal Kocjančič. »Prepričan SerT1. da na primer mene osebno ne mrzite."
..Osebno ste mi ljubši od sto mojih rojakov skupaj! °da tu ne gre za osebe!"
-.Razumem. In spoštujem!" se je vedro priklonil Koc-jančič. „Vrhu tega še ugotavljam, da mi ne znamo biti taki!"
..Tem slabše za vas!"
-.Tega nisem tako popolnoma gotov. Zato tudi nisem ~~~ °bžaloval! Naposled bo le moral človek s človekom!...“
..Ko bom jaz spodaj, bom morda celo jaz tako govoril. Vsai za druge!"
-Vem, zase niste. Niti, ko ste bili zelo spodaj. In zato 0v°lite, da vas bom imel rad, tudi ko me že poženete!"
°ni se je zarežal in potem svojo donkihotsko postavo p°časi premikal tja gor po cesti.
Komaj pa je Kocjančič napravil nekaj korakov, je zagledal starega svojega pacienta, orožarja Bergamasca. Mož je za hip obstal, potem se mu naglo približal.
»Dragi doktor, ne ustrašite se — tudi vi ste ,na listi1!" je tiho povedal. »Sicer mislim, da vas puste morda še dva, tri tedne tu; toda gotovo je, da pridete na vrsto! Pripravite se, vendar na zunaj za božjo voljo ne pokažite, da se odpravljate! Morebiti dobite celo potni list... Stopite k majorju Calmu! Mene seveda ne omenjajte!"
»To je pa zelo lepo od vas, ljubi Bergamasco!" je prav tako tiho vzkliknil Kocjančič.
»Kaj mislite, da drugi odobravajo? No, konkurenci ste bili preveč na poti... Toda tam prihaja sumljiv človek — z Bogom, dragi prijatelj!"
*
»Saj je res najpametneje, če stopim kar h Calmu!" je spoznal Kocjančič.....Porečem, da bi rad recimo na Du-
naj po poseben instrument, in brž ko sem čez mejo... Tudi ura je prava — zdaj ga gotovo dobim!... Ce niso preveč razburjeni zaradi demonstracij..."
Hitel je tja dol v Julijsko ulico, a na vratih starega poslopja ga je ustavil karabinjer.
»Želite?11 je vprašal.
„Z gospodom majorjem Calmom bi rad govoril. Imam vsak čas dostop. Izvolite pogledati?"
»Gospoda majorja ni več gori. Davi je odpotoval. Tele-grafično premeščen. Ne vemo kam."
»Telegrafično premeščen!" je mrmral Kocjančič, ko se je počasi vračal. »Torej tudi on!“
Drugače ne bi se bilo čuditi. To je bil njihov »sistem11 — in Kocjančič je moral priznati, da zelo razumno načelo:
brž ko je preteklo toliko časa, je še vsak nenadoma izginil. Tako v takem premeščenju tudi nihče ni mogel videti nezaupanja ali celo zapostavljanja — tu si opravil svojo dolžnost, zdaj te kliče drugam!
»Toliko je vsekakor gotovo, da odslej nimam tu prav ni kake opore več!" je vzdihnil Kocjančič. »In če nočem v Sardinijo, mi ostane še edina pot — čez mejo... Samo če ni že zaprta!..."
Da bi bilo naravnost blazno, povpraševati po potnem listu v Pulju samem, se mu je zdelo tako jasno, da je tehtal samo še možnosti v Trstu.
In tu se je nenadoma spomnil gospe Crovatove. Njenega moža je med vojno dvakrat rešil iz velikih stisk in ženska mu je zagotovila s solzami v očeh, da mu povrne dobroto, kadar in kjer bo le mogla. Ta gospa je imela sina iz prvega zakona, ki je bil častnik v italijanski vojski; in kakor mu je povedala zadnjič Alma, je zdaj prideljen prav vojaškemu uradu, kjer bi lahko koristil, če bo hotel.. .
X.
»Da, zdaj ne pomaga nič več!" se je Alma prijela za glavo, ko ji je bil vse povedal. »Naš položaj je naravnost obupen."
»Eh, kaj bo obupen!" se je on silil v vedrost. »Denar, ki je naložen v Trstu, ti bo zadostoval vsaj za pol leta, če vama res ne bo mogoče prej za menoj. Jaz imam tudi za toliko časa v žepu. No, in glavno imetje nosim tu!" je pokazal na svoje čelo.
Ona pa se je zgrudila na stol in tako bridko zajokala, da je ves ostrmel.
(Dalje prihodnjič)
\
L
Posebno v
TEDNU VARČEVANJA od 24. do 31. X. 1977
pričakujemo rojake in prijatelje naše domače Posojilnice
Sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja

Varčujemo, da bomo imeli jutri, kar si želimo danes.
Kar si želimo zase in za nas vse.
Varčevanje je temelj, na katerem gradimo načrte za svojo prihodnost in naš prispevek k hitrejšemu napredku.
e
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG
Pavličeva 5-7, Celovec
Groteska pred salzburškim sodiščem
(Nadaljevanje s 4. strani)
reč enominutni interval, v katerem gori luč. Po eni minuti ugasne in jo je treba znova prižgati. Wa-rasch bi jo medtem moral, če bi Giittler povedal resnico, petkrat prižgati). Giittler je nadalje dejal, da se ni upal ugovarjati VVaraschu, ker se je bal, da bi ga le-ta ubil in utopil v Vrbskem jezeru. Zakaj se potem, če ni hotel izvesti atentata, ni z bombo odpeljal naravnost k kriminalni policiji, ki je oddaljena od podtalne garaže slabih sto metrov? •— Ne bi imel dokazov (zakaj pa potem k zmenku naslednji dan v gozdu ob Krnskem gradu ni pripeljal policije? Če bi Giittler trdil resnico, potem bi Wa-rasch prišel tja in mu predal novo uro in bi policiji treba bilo le sprejeti VVarascha z odprtimi rokami. Guttlerjev scenarij ima torej luknjo za luknjo). Branilec dr. Štern vpraša Guttlerja: če je imel pred VVaraschem strah že v garaži, zakaj se je potem sploh še peljal v temni gozd? Se mar v njem VVarascha ni bal? Giittler: „Tam bi mogel kričati na pomoč. V gozdu bi mu ušel!" (Kakor da ne bi mogel kričati tudi v garaži, kjer je ob tem času moralo mrgoleti ljudi — bilo je po petih, ko ljudje pridejo iz službe in sedejo v avtomobile.) Dr. Zvvitter: Zakaj je dal Giittler VVaraschu pištolo? — Giittler: Ker je VVarasch tako želel. Sedaj je celo sodniku dr. Zieslu postalo preveč: Bi tudi meni dali pištolo, če bi jo želel? Giittler: Ne. (Smeh). Giittler prav tako kot vsi drugi niso vedeli, kje naj bi bil tisti transformator, ki ga bi bilo treba pognati v zrak. — Giittler je nadalje precej točno opisal VVaraschovo stanovanje, saj je bil svojčas pri njem povabljen, ko je bil brezposeln. Trdil je, da je VVarasch pištolo, ki mu jo je predal, dal pod blazino postelje. Toda ponovno je šel Giittler na lim: VVaraschova postelja je poseben patent — kavč brez blazine. Giittler tega še vedno ni mogel verjeti in začudeno vprašal: saj ima vsaka postelja blazino? Očitno ne — smola za Gilttlerja. Ovaduh je nadalje trdil, naj bi za VVarascha osem dni pred ugotavljanjem manjšine napravil osnutek za letak. Zakaj nima nobenih osnutkov ohranjenih, če je drugače zbiral še tako brezpomembne malenkosti, samo da bi obremenil VVarascha? Ovaduh: Veste, nisem se hotel bahati! — Giittler je nadalje pripovedoval, da se je 12. novembra, torej dan po bombnem atentatu na železnico pri Grabštanju nasproti VVaraschu v razgovoru zgražal nad atentatom, češ da se spravljajo v nevarnost številna človeška življenja. Nato si je ovaduh moral dopasti očitek, da je on še vse huje ogrožal življenja, ko se je z bombo guncal dalj časa po Celovcu. Giittler je očitno izgubil vsak čut za logiko: če bi že kakšen atentator dal komu bombo, potem gotovo ne človeku, ki se je še nekaj ur poprej zgražal nad atentati.
Precej prostora in časa je zavzelo seveda Giittlerjevo duševno stanje. Odvetnik dr. Michael Štern je namreč dejal, da spadajo izjave osebe, ki enkrat trdi o sebi, da si je pridobila zasluge za OVP, drugič da je član SPO in sindikata, brez da bi to bila, v področje psihopatologije. Vprašanje o duševnem zdravstvenem stanju glavne obremenilne priče je ves čas neizgovorjeno viselo v zraku.
Že od vsega začetka pa je moral ovaduh priznati, da mu je šlo zgolj za denar. Prvo vprašanje na varnostnega direktorja, na katerega se je bil Giittler obrnil, je bilo, ali dobi nagrado, ki je bila razpisana za odkritje bombnih atentatov, šele potem je govoril o bombi in o obdolžitvah proti VVaraschu. Prav tako je moral priznati, da se je še
prej (v precej agentskem stilu, saj je bil po vojni sodelavec angleške tajne službe na Koroškem) v pismu obrnil na glavnega urednika „profila“ Lingensa in zahteval od njega, naj s čekom čez 100.000 šil. v žepu pride v Celovec, kjer bo izvedel zanimivo storijo. Čeprav je sprva tajil, je pozneje moral priznati, da je hotel tudi pri Kurierju priti do denarja.
V	nič se je razblinilo tudi ovaduhovo zatrjevanje, češ da je imel poklicne težave le zaradi tega, ker da je poročen s Slovenko. Pred sodiščem pa je dejal: „Mei Frau is’ a VVindische, Herr Rot, sie vvohnt nur a poor Kilometa von da Grenz, ma kennt si als Volksgrup-penongeheerigerige bezeichnen, i schon, oba nit von ihr, sie will net!“ Sodnik je moral nato Giitt-lerju očitati, da je kazal simpatije za Slovence šele tedaj, ko je od njih nekaj hotel.
Na glavno vprašanje pa tudi Giittler ni hotel prav odgovoriti. Kdo so ljudje v ozadju tega kompleta proti Filipu VVaraschu? Giittler namreč je pri zasliševanju s policijo vedno zopet govoril namesto z „jaz“ z „mi“. Kdo so tisti „mi“? je vprašal odvetnik dr. Franci Zvvitter. Ovaduh ni vedel pravega odgovora, končno pa nekaj mrmral o vseh Korošcih. Zadovoljivega odgovora pa tudi ni bilo na številna druga vprašanja, mnogokrat pa samo molk. Dr. Zvvitter, pri katerem se je opazilo, da se je zelo intenzivno ukvarjal z aktom in ga poznal do najmanjše podrobnosti, je ob ovaduhovem molku vedno spet zabeležil: nobenega odgovora, nobenega odgovora ...
Sodnik je ovaduha vedno znova moral opozoriti, naj ostane pri resnici. Dr. Ziesel mu je tudi očital, da je od vsega skupaj devetih zasliševanj po policiji ze'o težko dolžil Filipa VVarascha, da pa je skoraj pri vsakem zasliševanju v posameznih detajlih povedal nekaj drugega.
Glavna priča za VVaraschov alibi je bil dipl. inž. Feliks VVieser, tanjik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Pod prisego je izjavil, da je bil VVarasch za čas, ko naj bi po Guttlerju le-temu predal bombo, na tiskovni konferenci na sedežu ZSO. če bi se od tam oddaljil, bi moral to na vsak način zapaziti, saj je bil VVarasch tam kot edini zastopnik NSKS. Pa tudi plašč bi moral vzeti s seboj, saj je v tem času bilo že zelo mrzlo. To bi moral vsakdo opaziti — tudi jugoslovanski novinarji, katerim je bila namenjena ta tiskovna konferenca. Navzoči novinarji Marjan Sedmak, Drago Košmrlj, Rado Janežič so to potrdili. Inž. Feliks VVieser je sprva hotel podati svojo pričevanje v materinščini, toda šele po sklepu sodišča, da je uradni jezik v Salzburgu nemški, je VVieser pod protestom podal pričevanje v slovenščini. Za termin dozdevnega srečanja Giltferja z Wa-raschom so izpričali Feliks VVieser st., Lenci Certov in Male, da se je VVarasch skupno s inž. Feliksom VVieserjem mudil v Slovenjem Plajberku in da ob tem času ni mogel biti v temnem gozdu pri Krnskem gradu.
V	odmoru so v torek vsi hoteli fotografirati Guttlerja, le-ta pa je ves odmor skril svoj obraz za časopisom. Priča brez obraza ... Procesa se je udeležilo številno sim-patizantov Filipa VVarascha. Sodna dvorana je bila docela napolnjena. Mnogo novinarjev, pa tudi mnogo policije. Med gledalci tudi eden od Giittlerjevih znancev: Robert Drechsler, izdajatelj nemškonacio-nalnega „Unser Karnten". Pred meseci namreč je vabil Drechsler na tiskovno konferenco, na kateri naj bi nastopil tudi Giittler. Vendar se je ovaduh v zadnjem trenutku opravičil...
V	okviru procesa proti Filipu VVaraschu spada nadalje še demonstracija, ki jo je večer pred začetkom procesa priredil salzburški solidarnostni komite. Okoli 200 ljudi se je je udeležilo. Pred deželnim sodiščem, kjer se je zaključila, je spregovoril slovenski študent v Salzburgu Franc VVakounig. Nakazal je dvojno mero oblasti, ki podi-ralcem dvojezičnih napisov ni skrivila lasu, Slovence pa vlači pred sodišče in jih obsoja, kot zadnjič slovenskega aktivista Stefana Pet-jaka.
Demonstranti so nosil s seboj transparente, na katerih so zahtevali ukinitev procesa proti VVaraschu ter rehabilitacijo Stefana Pet-jaka. Za časa procesa pa je bila pred vrati sodišča informacijska miza, kjer so simpatizanti Slovencev opozarjali na značaj tega procesa.
V	torek zvečer pa je predaval dr. Robert Saxer o škandaloznem poročanju koroških časopisov v primeru VVarasch.
Ovaduh Giittler
ODGOVOR
(Nadaljevanje s 1. strani) nih krogov na Koroškem." To sporočilo ne odgovarja dejstvom.
Deželni glavar Leopold VVagner ni nastopal ne kot tožilec in ne kot sodnik nasproti slovenski narodni skupnosti, temveč je on vedno delal politiko sporazumevanja in mir-nega sožitja glede slovenske narodne skupnosti. Kot socialnodemokratski vrhovni mandatar na Koroškem tudi nikoli ni bil pomagač za katerekoli nemškonacionalne interese na Koroškem.
Nadalje pišete z namigom na priznanje koroških Slovencev v avstrijski demokraciji: „To demokracijo pa Vi, gospod deželni glavar, tačas spravljate v nevarnost."
Tudi to sporočilo ni pravilno.
Od politike sporazumevanja ih tolerance napram slovenski narodni skupnosti, ki jo zagovarja in dela deželni glavar Leopold VVagner odgovarjajoč njegovemu demokratičnemu prepričanju skozi leta, ne izhaja nobena nevarnost za demokracijo. Deželni glavar Leopold VVagner je vedno poskušal govoriti o obstoječih problemih s slovensko narodno skupnostjo in njenim' zastopniki v demokratičnih političnih pogovorih, da bi našli skupno rešitev. Take pogovore pa so zastopniki slovenske narodne skupnosti ponovno odklonili.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klageh' furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207-Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (p° zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških SIO". vencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 ŽreleC-— Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.