PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 278 (12.910)
Trst, četrtek, 26. novembra 19t
o- —*y' & O- 5 V T
SC :-T- -T
* s I % ° r C 18'
r-;
m
1
N-:
z
--i
P 559 linije)
o
•-u
O1-
1
5723
j?-
j>
G- — O
Na dan glasovanja o zaupnici obnovljeni vladi
Uspela vsedržavna splošna stavka za korenite gospodarske reforme
Množična udeležba predvsem v industrijskem sektorju in v javnih prevozih
SANDOR TENCE
RIM — Včerajšnja splošna stavka je sodeč po vesteh, ki prihajajo iz sindikalnih vrst, dobro uspela. Sindikalni zvezi CGIL, CISL in UIL je okrog protesta proti vladni gospodarski politiki uspelo ustvariti širok konsenz ljudskih množic, ki so torej spet enotno prekrižale roke. Zadnja splošna stavka je bila pred šestimi leti, nakar je sindikalno gibanje zašlo v globoko krizo ter se ob referendumu o draginjski dokladi celo politično razbilo. Izhod iz krize predstavlja.daljnoročni proces in torej ni še za vogalom, z včerajšnjo Protestno akcijo pa so sindikati pokazali, da niso mrtvi ali preživeli družbeni dejavniki, ampak velika socialna komponenta, ki nekaj pomeni ter hoče vplivati na razvoj dogajanj v državi. S tem v zvezi je imela splošna stavka dvojni namen. Odjeknila je kot glasno opozorilo vladi, da se delavci, uradniki in upokojenci ne strinjajo z vsebino finančnega zakona, sindikatu pa je vlita samozavest v ostri polemiki z avto-uomnimi sindikalnimi skupinami (tako imenovani COBAS), ki si utirajo
pot zlasti v šolstvu ter v javnih prevozih. ■
Podatki, ki jih je sinoči posredovala enotna sindikalna zveza, kažejo, da je splošna stavka žela največ uspeha v industrijskem sektorju, ki je že po tradiciji zelo občutljiv za sindikalni ter za splošni razredni boj. V tem sektorju je stavkalo približno 85 odst. vseh zaposlenih (75 odst. uradnikov in kar 90 odst. delavcev). V javnem sektorju (državna telesa, krajevne uprave itd.) je 'prekrižalo roke 60 odst. uslužbencev, nekoliko slabše vesti pa prihajajo iz šolskega sektorja, kjer je stavkalo nekaj nad 40 odst. učnega osebja. Ta podatek priča o določeni krizi šolskih organizacij CGIL,_ CISL in UIL ter o vplivu, ki ga imajo med učitelji in profesorji tako tradicionalni avtonomni sindikati kot skupine COBAS. Vče-' rajšnji protest proti vladni ekonomski usmeritvi je dobro uspel med železničarji in med uslužbenci avtobusnih podjetij (približno 80 odst.), nekoliko manj pa v zdravstvenem sektorju, kjer je po sindikalnih podatkih prekrižalo roke približno 60 odst. vseh zaposlenih. Protestno akcijo so množično podprli upokojenci in tudi mladi, ki v veliki večini primerov niso šli v šolo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Splošna stavka v Trstu
Kot v številnih drugih središčih po vsej državi so sindikati CGIL, CISL in UIL ob včerajšnji splošni stavki priredili enotno manifestacijo v Trstu
NA 4. STRANI
Silvano San o manjšinskih težavah
Na svečanosti založbe EDIT je bil prisoten tudi predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau, ki najbolje pozna trenutne težave Unije in vanjo vključenih organizacij. Zato smo ga zaprosili za pojasnila, za kakšne težave v bistvu gre in kakšne so možne rešitve.
Silvano Sau praJi, da je Unija popolnoma brez sredstev za normalno delovanje organizacije in, kar je še huje, da je zaradi tega tudi popolnoma ustavljeno kulturno in drugo delo, to pa povzroča nepopravljivo in trajno škodo. Stvari so tako kritične, da so bili prisiljeni odpovedati občni zbor, na katerem bi morali med drugim izvoliti vodstvene organe Unije, pregledati in oceniti delovanje.
Težave niso ne trenutne ne kratkotrajne. Z njimi se spopadajo že dobrih šest let, odkar se prispevka, ki jih Unija prejme od SR Slovenije in SR Hrvaške, sicer nekoliko povečujeta, toda bistveno manj, kot znaša razvrednotenje dinarja. Zato je sredstev vsako leto manj, letošnja pa so že v celoti izkoristili. Zaradi tega so bili prisiljeni krepko zmanjšati zlasti kulturno dejavnost, tako da dosega komaj dobro četrtino tega, kar so zmogli še pred šestimi leti. Trenutno sta obe republiki zagotovili sredstva za plače maloštevilnega osebja, vendar je treba problem rešiti trajno in korenito, saj gre za relativno majhna sredstva (5-6 milijard starih dinarjev), ki za obe republiki niti v sedanjem gospodarskem stanju ne morejo biti resen
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Diplomatski uspeh ženevskih predpriprav na vrh ZDA-SZ
Shultz in Ševardnadze dosegla končni sporazum o evroraketah
Ob koncu dolgočasne in nezanimive razprave
Včeraj tudi poslanci izglasovali zaupnico
ŽENEVA — »Diplomatskega maratonskega pogajanja je konec. Kar smo dosegli je sporazum zgodovinskega pomena«. Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je tako zaobjel bistvo sporazuma o odpravi raket INF, za katerega sta se sporazumela z ameriškim državnim tajnikom Georgeem Shultzom. Ševardnadze je večkrat ponovil besedi »fizično odpraviti« in v* tem pojmu dejansko tiči zgodovinski Pomen dokumenta. Po šestih letih bolj ali manj uspešnih Pogajanj, so se ZDA in SZ sporazumele ne le za krčenje jedrskega arzenala, pač pa predvsem za uničenje obstoječih evroraket. Prvič v atomskem veku sta se velesili sporazumeli za popolno odpravo ene vrstejedrskega orožja.
Vodja ameriške delegacije Ženevi George Shultz je doseg sporazuma sicer predstavil kot »triumf predsednika Reagana in zahodnega sveta« in »uspeh ničelne opcije, za katero se je Reagan zavzemal od leta 1981 dalje«. Obe velesili si bosta kajpak lastili očetovstvo sporazuma o INF, ki Pa ga še nista podpisali. Predsednik Reagan in sovjetski voditelj Gorbačov bi ga morala podpisati 8. decembra v Washingtonu. Ameriški senat bo moral pred tem datumom sprejeti dokument, šele nato ga bo lahko Reagan podpisal. Formalno je birokratski iter kar zapleten, nihče pa resnično ne dvomi v podpis in nadaljnjo ratifikacijo sporazuma.
Po podpisu sporazuma bo SZ odpravila svoje rakete SS-20, SS-23 in SS-12/22, skupno približno 1.500 jedrskih konic, ZDA pa bodo uničile svoje persinge in rakete cruise (350 jedrskih konic). Pomembna sporazumna točka je tudi usta-
novitev posebnih strokovnih komisij, ki bodo nadzorovale »likvidacijo« raket. Te komisije bodo tri leta skrbele za uničevanje jedrskih konic, drugih deset let pa bodo morale preverjati, če velesili spoštujeta predpise o odpravi INF.
V dokumentu, ki ga bosta voditelja obeh velesil podpisala v Washingtonu, je točno določeno, kako bodo uničevali jedrske konice. Konice bodo najprej ločili od nosilnih raket - te bodo uničili na licu mesta - jedrske konice pa bodo lahko prepeljali v državo, ki jih je proizvedla.
Obstajali baeta tudi dve stalni komisiji, ki bosta nadzorovali tovarne orožja. Američani bodo gostje v Votinsku, kjer gradijo strateške rakete SS-25, sovjetski tehniki pa bodo nadzorovali ameriške arzenale. Za nadzorstvo bodo skrbeli tudi sateliti, ki bodo stalno fotografirali arzenale s ptičje perspektive, zato pa bodo morale tovarne »odpreti« svoje strehe.
Sporočilo o srečnem zaključku ženevskih pogajanj so države članice NATO dobro sprejele (NATO je med drugim odločil, da ne bo namestil že pripravljenih evroraket), manj navdušenja so izrazili kitajski viri javnega obveščanja. Italija se je pridružila skupini navdušencev, senatna komisije za zunanje zadeve pa je odločila, da bo preverila politični odmev sporazuma o INF.
Zdaj se v ZDA vročično pripravljajo na prihod Gorbačova, predsednik Reagan pa je že skvaril ozračje z izjavo, da so vesoljska orožja preveč pomembna, da bi lahko z njimi barantali.
RIM — »Razprava se je v teh dneh odvijala v nenavadnem vzdušju odmaknjenosti, nelagodnosti in nekakšnega skromnega sodelovanja ter nizke politične ravni.« Goria je torej razočaran in tega ne prikriva. Prvič v zgodovini italijanske republike je bila razprava o zaupnici prekinjena zaradi »neopravičene odsotnosti« prijavljenih k razpravi in to je doletelo prav Gorio, torej človeka, ki ga znani karikaturist prikazuje brez obraza, češ da je »neobstojen«; to je doletelo njega, ki je pravkar doživel nerazumljivo krizo, ki so jo mnogi označili za odvečno, njega, ki je načelnik vlade, ki jo mnogi imajo za prehodno v pričakovanju kongresa krščanske demokracije oziroma sestave »močne vlade«.
V svojem odgovoru je včeraj sam Goria spregovoril o tem stanju šibkosti svojega kabineta. »Izredno močno tveganje za vlado, za parlament in za verodostojnost vse italijanske politike je, da bi se najprej v tej dvorani in nato v vsej državi uveljavil občutek padca splošne odgovornosti v pričakovanju nekega mitičnega odločilnega
dogodka. Čedalje bolj se širi nenavadna klima negotovosti, v kateri se vse niti izgubljajo in vsakdo teži k delu v praznini, v pričakovanju zapadlosti dogodkov, ki bi morali rešiti probleme in ponovno privesti sistem k racionalnosti.« Po mnenju predsednika vlade je tu bistvo vprašanja pomanjkanje zavezništev, ki bi bila določena za »dovolj dolgo obdobje«, torej, z drugimi besedami pomanjkanje strateške pet-strankarskg koalicije, ki jo je De Mita večkrat zahteval, a je Craxi ni hotel nikoli sprejeti. Craxi namreč sedaj ponovno škili Natti; včeraj se je z njim pogovarjal in ga povabil na razgovor o reformi inštitucij in še zlasti o reformi volilnega sistema, začenši s prihodnjimi volitvami evropskega parlamenta. Craxi je to napravil v veliki veži palače Montecitorio, da so ga vsi videli. In prav tam se je dolgo in prisrčno pogovarjal z leaderjem notranje opozicije v KD, Arnaldom Forlanijem.
Če naj se povrnemo k razpravi o zaupnici, za katero je glasovalo 368 po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes in jutri v Gorici skupno zasedanje trgovinske zbornice IT AL JUG in JUGU AL
MARKO WALTRITSCH
GORICA — Nekaj sto italijanskih in jugoslovanskih poslovnih ljudi bo danes in jutri v Gorici na 54. skupnem zasedanju Itali-jansko-jugoslovanske mešane trgovinske zbornice ITALJUG in Jugoslovansko-italijan-ske mešane gospodarske zbornice JUGITAL. Prireditelji pričakujejo, da pridejo za to priložnost v Gorico ne le tisti gospodarstveniki, kr so direktno zainteresirani za trgovinsko menjavo med državama, marveč tudi funkcionarji javnih ustanov, ki imajo nalogo pospeševati menjavo. Napovedan je tudi prihod dveh ministrov za zunanjo trgovino: italijanskega Renata Ruggiera in jugoslovanskega Nenada Krekiča. Brez dvoma bosta velikega pomena govora predsednikov dveh mešanih zbornic Alda Romolija in Momira Vickoviča. V razpravo pa bodo segli tudi za-
stopniki zbornic iz naše dežele ter Slovenije in Hrvaške, ki so še posebej zainteresirane za neposredno menjavo čez mejo.
Zasedanje bo prvič v Gorici. To je-znak priznanja komaj pred dvema letoma ustanovljeni goriški sekciji ITALJUG. Gorica ima važno mesto v trgovinski menjavi med sosedoma, tako v tisti splošnega značaja kot v tisti, ki se odvija po obmejnih sporazumih.
Gorica pa bo prisotnost tolikšnega števila gospodarstvenikov lahko izkoristila tudi tako, da poslovnim ljudem razkaže možnosti, ki jih nudi taki menjavi. To so predvsem sodobne naprave na meji, ki omogočajo hiter cestni tovorni promet. V sodelovanju med Gorico in Novo Gorico se tu ustvarja sodobno opremljen center za skladiščenje blaga. Govori se o skupni brezcarinski coni, ki bi dala novega zaleta gospodarstvu Gorice in
Nove Gorice. Še večje pa lahko postane zanimanje,-saj pričakujemo skorajšnji pričetek gradbenih del za avtocestna kraka od Razdrtega proti italijanski meji, v smeri Nove Gorice ter Sežane. Predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj sta to realizacijo nakazala konec prejšnjega tedna na tiskovni konferenci slovenskim ter italijanskim novinarjem.
Skupno zasedanje obeh zbornic pa ima seveda pomen, ki je večji od tistega, ki zanima predvsem kraje ob meji. Vsi zainteresirani nakazujejo potrebo, da bi se trgovinska menjava med Italijo in Jugoslavijo povečala. Tudi Evropska gospodarska skupnost bi morala na stvar gledati z drugačnimi očmi. Italija in EGS bi morali omogočiti večji prodor jugoslovanskih izdelkov na zahodno tržišče.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nogomet: osmina finala pokala UEFA
Verona gladko premagala Športni Inter doma le remiziral s Španci
□ □ □
Smučanje: začetek svetovnega pokala
Danes v Sestrieru ženski slalom Švicarke spet favoritinje
□ □ □
Šah: Kasparov - Karpov za svetovni naslov
Po zmagi izzivalca Karpova stanje spet izenačeno (8:8)
II
•	Splošna stavka
V vseh večjih mestih so bile v dopoldanskih urah na programu sindikalne manifestacije. Največje zborovanje je bilo zjutraj v Milanu, kjer je pred res veliko množico ljudi govoril generalni tajnik CGIL Pizzinato. Sekretarja UIL in CISL, Benvenuto in Marini, pa sta govorila na shodih v Po-tenzi oziroma v Firencah. Vsi voditelji sindikalnega gibanja so poudarili pomen včerajšnje ljudske mobilizacije, ki je v marsikaterem primeru presegla celo najbolj optimistične napovedi. Štiriurna stavka je bila namenjena proti gospodarski politiki Goriove vlade in proti osnutku finančnega zakona, ki bo po mnenju sindikatov privedel državo v gospodarsko recesijo, na škodo odvisnih delavcev ter manj zaščitenih družbenih slojev. Vlada zahteva določene žrtve, pravijo sindikati, pozablja pa, da so prav odvisni delavci v vseh teh letih plačali na lastni koži neke vrste davek za izhod iz krize, kar je konec koncev v prvi vrsti okoristilo le velike industrijske koncerne, kot jasno pričajo njihovi ogromni dobički.
Sindikati očitajo ministrskemu predsedniku Gorii, da se je izneveril obljubam glede »davčnega grabeža« ter da je oklestil izdatke za socialno skrbstvo in za zdravstvo, namesto da bi omejil neproduktivne stroške in tako resaniral državne blagajne. Pet-strankarska večina še vedno koleba v boju proti davčnim utajevalcem, medtem ko ne varčuje z novimi davki na račun odvisnih delavcev, upokojencev in tudi obrtnikov ter malih trgovcev. Premalo je konkretnih posegov za razvoj južnih dežel in premalo je politične volje za reševanje kroničnega problema brezposelnosti.
•	Silvano Sau
problem, kot je pravilno ugotovil na proslavi predstavnik SZDL Slovenije Jože Hartman.
Naše bralce, in ne samo nje, zanima, kako je s sredstvi (dve milijardi štiristo milijonov lir), ki so najprej bila izven italijanskega finančnega zakona, nato so jih v finančnem zakonu pridružili predvidenim sredstvom za potrebe slovenske manjšine, končno pa so jih dali v proračun italijanskega zunanjega ministrstva. Pri vsem tem pa je treba poudariti načelno uradno stališče obeh manjšin, tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Jugoslaviji, da sta vedno složno podpirali druga drugo in med njima nikoli ni bilo nobenih polemik.
Ob tem vprašanju Silvano Sau izhaja iz vzajemne solidarnosti. To so predstavniki Unije uradno povedali v več razgovorih s predstavniki italijanskega političnega in državnega življenja. Kako je italijanska država našla formalna kritja in kako zakonsko ureja to splošno znano in uradno dogovorjeno pomoč italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji, pa ni stvar narodnosti. S stališča Unije Italijanov za Istro in Reko gre za sporazum s tržaško Ljudsko univerzo .in za sredstva, ki jih porabijo za knjižnice, štipendije, seminarje in specializirane učne pripomočke za pouk italijanskega jezika in podobno. Resnični problem je povsem drugačen: vsota 2,4 milijarde lir je nespremenjena že deset let. V Italiji ni bilo in ni tako hude inflacije, kot je v Jugoslaviji, toda razvrednotenje je občutno in pred nekaj leti je doseglo tudi do dvajset odstotkov na leto. Sredstva so se torej, realno vzeto, ne samo razpolovila, temveč morda 'dosegajo tretjino prej-
šnje vsote in še zdavnaj ne krijejo vseh stvarnih potreb italijanske skupnosti.
Tretji del razgovora pa se je nanašal na razpravo v jugoslovanskem zveznem parlamentu o ureditvi rabe manjšinskih jezikov in na polemike, do katerih je v tej zvezi prišlo.
Silvano Sau je pri teh razpravah sodeloval kot poslanec SR Slovenije in se jih je seveda v okviru slovenske delegacije aktivno udeležil. Problem so sprožili Srbi, ker imajo težave na Kosovu, kjer bi hoteli doseči dvojezičnost, in to ne s tamkajšnjim potrebam prirejeno zakonodajo, temveč s splošno vsejugoslovansko normo, ki naj se nanaša na vse manjšine, ki žive v Jugoslaviji. S tem pa bi ostro zarezali v že obstoječe pravice italijanske skupnosti, ki ima pravico do rabe svojega materinega jezika v javnosti, kar je bilo zakonsko načelno vzorno urejeno v SR Sloveniji in SR Hrvaški. Med debato je prišlo do nekaterih čudnih stališč in celo do obtožb nacionalizma, ki so jih izrekli predstavniki osrednjega vodstva SZDL Jugoslavije. Na te obtožbe je Silvano Sau odgovoril z osebnim, človeško-družinskim primerom, ko on, žena in otroci uporabljajo tri jezike, pa se med seboj razumejo, spoštujejo in stalno gradijo takšno sožitje, ki ga je treba zgraditi in braniti v širši skupnosti. Njegova stališča in argumenti so močno odjeknili v osrednjem jugoslovanskem tisku, v Borbi in Politiki. Podprli so jih predstavniki Črne gore in drugih republik, tako da so v komisiji sklenili, da bo razprava potekala po bolj zapletenem postopku in da je treba temeljiteje preučiti celotno gradivo. Na noben način pa ni možna hitra rešitev, ali celo nezadovoljivo preglasovanje, ker bi se v takem primeru slovenska parlamentarna delegacija poslužila ustavnega določila, ki omogoča zahtevo ' po soglasnosti in ne dopušča preglasovanja.
•	Zaupnica
slancev, proti jih je bilo 233, vzdržal pa se je predstavnik Liste za Trst, naj omenimo, da je bila udeležba med razpravo zelo nizka. »Kako lepa predstava,« je komentiral tajnik PSI Betti-no Craxi. Vendar si je tudi on prislužil kritiko. Komunist Pajetta je namreč dejal, da je mislil, da sta se Craxi in Amato udeležila splošne stavke, kajti v dvorani ju ni videl. Vendar je Pajetta pretiraval, saj sta tako Craxi kot Amato prišla v dvorano z zamudo, vsekakor potem ko je Goria že končal svoj govor.	g. R.
•	Danes in jutri
To bi bila konkretna pomoč jugoslovanskemu gospodarstvu, ki je v znanih težavah. Prav tako bi bilo treba, da se poveča možnost trgovanja po obmejnih sporazumih, za katere ne bi smele veljati omejitve po odstotkih, ki jih nakazujejo v Beogradu. Italijanske gospodarstvenike zanimajo tudi skupne naložbe v jugoslovansko industrijo, pri tem pa hočejo vedeti, za kaj točno gre.
Skratka, sedanje dvodnevno goriš-ko zasedanje, na katerem bodo gospodarstveniki govorili o zelo konkretnih stvareh, bo nudilo možnost, da se marsikatero odprto vprašanje razčisti, da se odpravijo nesoglasja, da se sodelovanje še bolj razširi. V obojestransko korist, še najbolj pa v korist prebivalstva, ki živi v neposrednem stiku na obeh straneh meje.
Dvojezično šolstvo na Koroškem: protest sindikata in SZDL Slovenije
LJUBLJANA — Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov je predsedniku avstrijske sindikalne zveze za Koroško Erwinu Fruhbauerju poslal pismo, v katerem je izrazil veliko presenečenje in globoko zaskrbljenost ob sprejetju priporočil in modela treh avstrijskih strank o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. V pismu je Miha Ravnik zapisal: »V preteklih letih ste nam v številnih pogovorih zagotavljali, da bo kakršnakoli odločitev manjšinskega šolstva na Koroškem sprejeta le skupaj s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Te izjave smo razumeli tudi kot željo po krepitvi položaja manjšine kot mostu povezovanja med Koroško in Slovenijo kot tudi med Jugoslavijo in Avstrijo.« Miha Ravnik je , v pismu izrazil tudi prošnjo, naj avstrijska sindikalna zveza za Koroško v nadaljnjem postopku po svojih močeh stori vse, da bo šolski sistem na narodnostno mešanem območju zagotovil pogoje za enakopravno sožitje in medsebojno razumevanje manjšinskega in večinskega naroda, s tem pa tudi obstoj in neoviran razvoj slovenske narodnostne skupnosti.
V torek je bila v Ljubljani še zadnja seja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenije pred decembrskimi volitvami. Na njej so spremenili statut in poslovnik te najbolj množične, frontne družbenopolitične organizacije. Najpomembnejša novost je večja odprtost socialistične zveze za vse, ki delujejo v družbenih gibanjih ali kakršnikoli drugačni in nekonvencionalni obli-
ki združevanja. Druga novost pa je poudarjena in opredeljena vloga javne razprave v delu organizacije.
Na seji so tudi odpravili dveletni mandat za vodstvo, ki bo po novem izvoljeno za štiri leta, brez možnosti ponovne izvolitve. Programske seje socialistične zveze pa ne bodo več vsako leto, temveč vsaki dve leti. Skrčili so tudi predsedstvo - namesto sedanjih 65 bo imelo po novem 55 članov.
Na začetku seje je Željko Jeglič prebral protestno izjavo SZDL proti protislovenskemu sporazumu glavnih treh avstrijskih strank, ki bi rade ločile otroke na Koroškem, in ki med drugim pravi: »Ločevanje otrok po načelu učnega jezika bi pomnožilo ločevanje narodnostne skupnosti še za eno obliko in bi bilo v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe, ki. je v tem členu izhajala iz takratnega stanja dvojezičnega šolstva, ki pa se je v naslednjih letih postopno vedno bolj slabšalo v smeri prizadevanj za totalno asimilacijo slovenske narodnostne skupnosti.«
Na seji so govorili tudi o možnostih gospodarjenja v naslednjem letu. Od devetnajstih razpravljalcev ni niti eden našel lepe besede o vladinem protiinflacijskem programu, vendar pa je prevladalo spoznanje, da je temu navkljub potrebno narediti, kar se pač da.
Sejo je zaključil Ciril Zlobec s pozdravnimi besedami prihajajočemu državnemu prazniku, 29. novembru.
D. V.
V Belorusiji je neznanec z nožem ubil delavca iz Pasian di Prata
MOSKVA — V beloruskem mestu Žlobin je včeraj neznanec z nožem ubil 40-letnega delavca Walterja Col-lino iz kraja Pasian di Prato pri Vidmu. Walter Collino je v Žlobinu že tri mesece delal na gradbišču tovarne jeklenih vrvi, katero gradita družbi Danieli in Pirelli. Umrli je bil delavec gradbenega podjetja Soimi, ki je sodelovalo pri gradnji tega industrijskega objekta. Vseh 300 tujih delavcev, ki je gradilo tovarno, živi v naselju, ki so ga zgradili približno 10 kilometrov od mesta. Delavci so ponavadi odhajali v Žlobin le v večernih urah, od koder so telefonirali domov, ali pa so večer preživeli v kaki pivnici. Več kot 100
delavcev se je v zadnjem tednu že vrnilo domov, tovarno so namreč skorajda že končali, saj je bila v nedeljo že otvoritvena slovesnost.
Okoliščine umora še niso znane, saj so bile telefonske zveze z beloruskim mestom včeraj prekinjene. Kaže sicer, da je Walterja Collino z nožem zabodel še neidentificirani domačin, ko se je mož v družbi sodelavcev sprehajal po Žlobinu. Tudi vzrok napada ni znan.
Walter Collino zapušča ženo, 18-let-nega sina in 15-letno hčer. V Pasian di Pratu je bil zadnjič pred enim mesecem, čez tri tedne pa bi se moral dokončno vrniti domov.
Parlamentarna interpelacija o sporazumu Ponteco-Publitalia
RIM — Komunistična poslanca Ouercioli in Veltroni ter poslanec neodvisne levice Bassanini so včeraj vložili ministrskemu predsedniku in ministru za pošte in telekomunikacije interpelacijo v zvezi s pravkar sklenjenim sporazumom med TV Koper in Berlusconijem.
Trije parlamentarci sprašujejo, če je bila vlada predhodno seznanjena s sporazumom in menijo, da to predstavlja »korak v smeri monopolistične koncentracije na radiotelevizijskem področju«.
Srečanje Ženske in informacija
PALERMO — »Čemu služijo časopisi, oziroma kakšne informacije si želijo ženske?« Na to vprašanje, zastavljeno samo z navidezno naivnostjo, so skušale odgovarjati (nikakor pa ne odgovoriti) številne ženske, v dvojni vlogi operaterk in uporabnic v svetu informacije, ki so v torek popoldne in včeraj ves dan na glas razmišljale o odnosu med ženskami in zakoni množičnega obveščanja v današnjem svetu.
Srečanje, ki je že tretje tovrstno v relativno kratkem časovnem razdobju, je organizirala revija Noi donne, tokrat v sodelovanju s Koordinacijskim odborom sicilskih novinark in Deželnim združenjem novinarjev Sicilije. Zelo aktivno sta nadalje pri organizaciji sodelovali še Zveza žensk - UDI in pa »Centro D come donna« (Ženski center), oba iz Palerma, medtem ko so se v razpravi oglasile še druge skupine domačink ter posameznice. In prav odločna zavzetost sicilskih žensk, ki je prišla do izraza tudi v zelo čustvenih ter ogorčenih tonih, sodi, po mojem mnenju, med najpomembnejše značilnosti palermskega srečanja. Istočasno pa velja podčrtati tudi izbiro kraja: kot so med drugim dejale predstavnice revije Noi donne tudi ženske postajajo »centristične« v smislu, da prirejajo vse pomembnejše pobude na relaciji Milan-Rim (kjer sta bili med drugim prejšnji srečanji) z manjšimi severno-centralnimi odmiki.
Kot je že navada na vseh posvetih, in v tem ženske nismo izjema, so udeleženke načele vrsto vprašanj, ki jih je težko strniti. Bolj nenavadno, in to je ženska značilnost, pa' je dejstvo, da so bili posegi precej sintetični in jim je občinstvo lahko dokaj zbrano sledilo. Vsekakor pa je večina ude-'eženk še vedno pretežno izhajala iz opisa obstoječega stanja v redakcijah in prikaza današnjih novinarskih »proizvodov«. Enotna in enoglasna je bila ocena, da ženske današ-
nja stvarnost ne more zadovoljevati, težje je seveda nakazati, kaj in kako je treba spremeniti.
Vendar pa se je prav v tem, v kopici včasih nasprotujočih si predlogov, palermsko srečanje razlikovalo od prejšnjega. Nobena ni hotela ne mogla dati receptov, toda vseeno je prevladala misel, da je treba ob obžalovanju in nelagodju zaradi obstoječega položaja nekaj ukreniti in se v zelo kratkem času lotiti tudi minimalnih sprememb, pa čeprav jih ne bi ocenile za optimalne.
Preenostavno pa bi bilo - in te napake v prvi vrsti ne smejo zagrešiti prav novinarke - ko naj bi v razpravi o odnosu med žensko in informacijo danes, govorile tudi o nasprotjih, oziroma o protislovjih, ki se porajajo v ženskem novinarskem svetu. V to poglavje sodijo odnos med strokovnostjo in poklicno uspešnostjo, razmerja v' redakcijah in odnosi med novinarji, odpovedovanje ženskim značilnostim, oziroma pogledom na kompleksen in velikokrat krut planet današnjega sistema komunikacije.
Ob teh vprašanjih, ki so ključnega pomena, je bilo manj soglasja, točneje manj jasnosti. Kot so bila tudi mnenja o zavračanju (oziroma osvajanju) je klenih zakonov, ki dandanes urejajo in vodijo sredstva množičnega obveščanja, manj enotna. Srž vprašanja zatorej ostaja, če se ženske morajo in morejo prilagoditi obstoječim pravilom, ali če jih morajo in morejo spremeniti. Teža žensk v svetu informacije je večja, kot tudi postaja vidnejša prisotnost žensk vsepovsod. To ni dovolj, so odločno dejale udeleženke srečanja v Palači Normanov; vendar pa je bila pot v »kako naprej« zaenkrat samo bežno nakazana.
BREDA PAHOR
Sovjetsko časopisje kritično o afganistanski tabu temi
MOSKVA — »Večina bralcev pa na koncu postavlja eno in isto vprašanje: "Kdaj se bo že končala ta vojna?" Delavec Pavel Rudakov iz Moskve denimo piše takole: "Pravzaprav pogosto slišimo govoriti, češ da bi se vojna v Afganistanu že zdavnaj končala, če bi tja razen sinov delavčev, kolhoznikov ih inteligence pošiljali tudi otroke vodilnih. Njih pa očitno varujejo, ne pošiljajo jih na vojno. Mar je to kakšna pravica?"« - Ko včerajšnja Pravda citira v velikem pogovoru z bralci na bolečo temo Afganistana tudi tole pismo, uvodoma priznava, da »sovjetske ljudi globoko vznemirja "afganski problem" ter da mnogi bralci zaskrbljeno sprašujejo, kdaj neki se bo ta vojna sploh končala.
Afganistan je pravzaprav nenehna tema vseh sovjetskih sredstev množičnega obveščanja. Zlasti Komsomolskaja Pravda in glasilo obrambnega ministrstva Krasnaja zvezda sta polna reportaž z bojišč. Medtem ko so doslej le poveličevali hrabrost in nesebičnost mladeničev, ki po tukajšnjem besednjaku »izpolnjujejo internacionalistično dolžnost v Afganistanu«, pa je v zadnjem času opazen premik v bolj kritično obravnavanje te problematike.
Pravzaprav so se tudi na tem področju najprej izkazali književniki in filmski režiserji, ko so začeli polagati na usta svojim junakom, invalidom, povratnikom iz Afganistana, čedalje bolj nekonvencionalne besede. Najbolj kritični so v tem pogledu pribaltski publicisti. Tu so že zdavnaj javno zastavljali to vprašanje, ki se ga šele včerajšnja Pravda loteva na neposreden način.
Partijsko glasilo najprej na veliko kritizira državne in druge organe, češ da ne izkazujejo dolžne pozornosti tistim mladim fantom, ki se kot invalidi vračajo na svoje domove. Pri tem na
primerih kažejo brezbrižnost, ko pohabljenim mladeničem ne najdejo primerne zaposlitve. Najhuje pa je s stanovanji. Vrste čakajočih so povsod dolge. »Afgance« ponekod postavljajo v kategorijo veteranov velike domovinske vojne, za »nagrado« pa zato čakajo še v daljši vrsti...
Nič manj hudi očitno niso čisto duševni problemi. Mnoga dekleta pozabljajo na svoje fante, ko odidejo v Afganistan. Ker se očitno preveč bojijo stisk, ki bi jih morale preživljati, če bi se jim vrnili kot invalidi. Komsomolskaja Pravda kar pogosto načenja to tematiko, včeraj pa je posvetila kar pol strani pismom bralcev in še zlasti bralk, ki se škandalizirajo nad takimi dekleti, ki izdajo svoje afganske junake, češ da s tem izdajajo tudi domovino: tisti vojak, ki ve, da mu je dekle zvesto, se lahko dosti bolj hrabro bojuje z »dušmani«...
»Moj Serjoza je tudi služil v Afganistanu. Padel je, nagazil je na mino, kot je napisano v pismu iz njegove enote. Tako ga sploh nisem več dočakala. Ampak v meni še vedno tli rahlo upanje - nenadoma pa tole!« Lena K., ki iz moskovske oblasti piše v »Komsomolko«, se s tem zgraža nad svojimi nezvestimi vrstnicami, češ da »vojaka, ki ga čaka dekle, ni mogoče premagati«.
»Čakajte na fante, dekleta. Čakajte. Razumite iskreno resnico: čim bolj trdno bo njihovo zaupanje v vas, tem lažje jim bo služiti. Samo pomilovati pa je mogoče tiste, ki izdajajo svoja čustva ljubezni,« končuje komentator »Komsomolke« svoj zagreti poziv sovjetskim dekletom, naj z zvestobo pomagajo fantom izpolnjevati »internacionalistični dolg v Afganistanu«.
»Skrivnost s sedmimi pečati« pa je za Pravdo vse dosedanje sprenevedanje oblasti o grobovih padlih vojakov v Afganistanu. Po navodilu obrambnega ministrstva doslej namreč niso smeli na nagrobne spomenike napisati, da je ta in ta padel pri »izpolnjevanju internacionalistične dolžnosti v Afganistanu«, marveč so navadno pisali le letnici rojstva in smrti.
Ko pa Pravda zdaj zahteva, naj se takšna politika skrivnosti spremeni, v bistvu povzema le zahteve, ki so jih na nedavnem vsesovjet-skem shodu izoblikovali v turkmenski prestolnici Ašhabadu bivši »afganci«, se pravi vojaki, ki so tam služili. Med drugim v-svojem sklepnem dokumentu ostro kritizirajo stanje v sovjetski armadi, češ da je tu perestrojka šele na začetku, da pa glede vojaške vzgoje ostaja vse pri starem. Iz poročil o tem shodu je bilo mogoče razbrati, da se vojaški organi krčevito upirajo predati šolam in klubom za predvojaško vzgojo
kakršno koli resno orožje, in to celo tistega ne, ki je sicer že povsem nerabno. Mladi fantje se največ urijo na lesenih puškah; topov, brzostrelk ali tankov in podobnega resnega orožja pa sploh ne doživijo, preden ne pridejo v vojašnice. Čeprav tega niso naravnost povedali, pa je posredno mogoče razbrati ostro kritiko za hude žrtve, ki brez potrebe nastajajo na afganskih bojiščih prav zato, ker fantje ne dobijo poprej prave vojaške izurjenosti z orožjem.
Kaj pa Pravda ponuja v odgovor na provokativno pismo Pavla Rudakova? Odgovarjati poskuša V. Boris, ki je v Afganistanu služil kot agitpropovec, zdaj pa opravlja funkcijo načelnika oddelka za organizacijsko-partijsko delo v CK KP Belorusije. »Pošteno povedano, o tem nisem nikoli razmišljal,« začenja razlagati reči, češ da lahko le vojaški komisariati povedo, ali je to res. In v enem od rajonov Minska so mu povedali, da letošnjo jesen takih fantov zares niso poslali v Afganistan, po drugi plati pa je za vso Belorusijo navedel nekaj priimkov, ki naj bi potrjevali, da so tudi sinovi funkcionarjev v Afganistanu. Pač pa je res, da na bojišče pošiljajo tiste najbolj izurjene in močne fante, da pa se sinovi funkcionarjev pogosto izkažejo kot telesno manj odporni, pravi Boris. »Kakor pa je to zares čudno, je treba priznati, da so še do nedavnega močno pritiskali na vojaške komisariate, da bi oprostili njihove sinove od vojaške službe ali da bi jih v skrajnem primeru poslali kamor koli, kjer bi bili bližje domu. Moram pa poudariti, da letos takih primerov več ni bilo,« ponuja V. Boris v odgovor na skrajno občutljivo vprašanje o služenju vojaškega roka sinov »odličnikov« v Afganistanu.
ANTON RUPNIK
V Celovcu nov tristrankarski sklep: zdaj hočejo uničiti tovarno »Obir«
CELOVEC — Komaj nekaj dni po sklepu predsednikov avstrijskih strank SPOE, OEVP in EP, da hočejo uresničiti na Koroškem ločitveni model koroškega Heimatdiensta in Uemškonacionalnih sil, so se člani koroške deželne vlade na svoji torkovi seji zmenili za nov udarec proti Južni Koroški, njenemu prebivalstvu in proti delovnemu ljudstvu te regije. Člani deželne vlade so namreč sklenili, da bodo dodelili tovarni celuloze v Magdalenu pri Beljaku še nadaljnjih 400 milijonov (s tem vsaj SPOE očitno hoče rešiti glavo svojega namestnika deželnega glavarja Fruehbauerja), medtem ko tovarni celuloze »Obir« na Rebci pri Železni Kapli ne bodo dali niti enega šilinga za uresničitev predloženega sanacijskega in izgraditvenega koncepta.
S tem sklepom vseh članov deželne vlade so le-ti izrekli tudi smrtno obsodbo za tovarno celuloze »Obir«, ki je večinsko v lasti Slovenija papirja. Pa ne le to: sklep deželne vlade pomeni, da bo morala v dobrih petih letih zapreti zadnja večja tovarna v tem delu Južne Koroške, da bo nad 200 ljudi pri tovarni »Obir« zaposlenih postalo brezposelnih ter da se bo tudi gospodarska situacija za mnoge male kmete, od katerih »Obir« doslej dobavlja les, znatno poslabšala. Pa tudi kapelška občina sama bo morala v bistvu kapitulirati, saj je prav tovarna celuloze »Obir« zanjo edini vir, iz katerega ima davčne dohodke, s tem pa tudi edini garant za to, da občina vsaj še od časa do časa uresniči tudi kako svojo komunalno storitev. Hkrati pa bo obupna situacija na področju delovnih mest privedla tudi do tega, da se bodo morali domačini odseliti
Tovarna celuloze »Obir« na Rebrci v bližini Ždlezne Kaple
v kraje z boljše razvito industrijo, se pravi, da bo izumrla tudi ena izmed teh občin, v katerih so Slovenci še večina prebivalstva.
Da je bila tovarna »Obir« nemško-nacionalnim silam že od vsega začetka trn v peti, je znano. Koroški Heimatdienst, ki je odigral svojo odločilno vlogo tudi v vsej diskusiji o bodočnosti dvojezičnega šolstva na Koroškem, je namreč proti »Obirju« navalil že v času, ko so komaj tekla prva pogajanja o prevzemu tovarne skozi podjetje Slovenija papir. Pa tudi v zadnjih letih so nemškonacio-nalne sile vedno znova skušale obrekovati to podjetje - seveda doslej brez uspeha, saj je »Obir« vsa ta leta dobro posloval in tudi investiral v ukrepe proti onesnaževanju okolja.
Očitno pa so prav te sile pridobile nove moči: v šolski razpravi so trenutno uspele, zdaj pa hočejo preprečiti nadaljnji obstoj tovarne »Obir«, še posebej v trenutku, ko je vodstvo tovarne pripravljeno doprinesti k izgradnji in zaščiti okolja 500 milijonov šilingov, od deželne in zvezne vlade pa bi potrebovalo le - za to stroko navadne - subvencije oz. ugodne kredite.
Sklep deželne vlade je torej tudi narodnopolitično obarvan, hkrati pa sklep tudi kaže, da so politiki SPOE, OEVP in FP očitno pripravljeni pozabiti vsakega posameznega delavca, da jim je obstoj in razvoj celotne regije deveta briga, če jo lahko mahnejo proti Slovencem, oz. proti podjetju z jugoslovansko udeležbo.
ANDREJ MOHAR
Še o »Leksikonu odprte meje« Koliko je Slovencev v Italiji?
Spoštovano uredništvo!
Pred dnevi je bilo objavljeno pismo tov. Stanislava Renka, ki je vsebovalo nekaj pripomb glede »Leksikona odprte meje« od 19. t. m.
Prva od teh pripomb se tiče ocene o številu Slovencev v Italiji, ki je bila vsebovana v geslu »Slovenci v Italiji«, ki sem ga prispeval jaz.
Čeprav rubrika Pisma uredništvu ni najbolj primeren kraj za obravnavo tega argumenta, želim tu vseeno, na kratko, utemeljiti navedeno številko. V geslu »Slovenci v Italiji« sem napisal, da v okviru 35 občin živi med 430.000 prebivalci »po slovenskih ocenah približno 90.000 Slovencev,- najmanj 10.000 drugih pa se je naselilo v sosednjem nižinskem pasu«.
Iz mojega izvajanja torej sledi, da je Slovencev v Italiji najmanj 100.000; od teh 90.000 na območju tradicionalne poselitve in 10.000 izven njega, in s tem je bila mišljena predvsem cela goriška pokrajina in ves trikotnik med beneškim gričevjem in Vidmom. S tako razčlenitvijo sem hotel poudariti povojni'razvoj slovenskega prebivalstva, zlasti v videmski pokrajini.
Podatke C. Schiffrerja in L Čermelja poznam in iz njih tudi izhajam, vendar ob upoštevanju nadaljnjega razvoja. Cermeljeve ocene ne moremo enostavno prenesti na današnji čas, ker je on leta 1947 izhajal iz stanja leta 1910. Vmes sta bili dve svetovni vojni in nekaj močnih selitvenih tokov slovenskega prebivalstva, kar je globoko preobrazilo razporeditev in strukturo slovenskega prebivalstva. Rezultat teh gibanj in asimilacije je, na žalost, določeno zmanjšanje izhodiščnega števila. Samo en primer: za videmsko pokrajino Čermelj v nekem poznejšem delu (Slovenci in Hrvatje pod Italijo, Slovenska matica, Ljubljana, 1965, str. 346) utemeljuje svojo oceno s podatki iz popisa leta 1951, po katerem je bilo v 20 občinah s slovensko zgodovinsko prisotnostjo (iste kot danes, razen Čedada) 58.356 prebivalcev, med njimi, na osnovi prejšnjih štetij, meni, da je najmanj 40.000 Slovencev. (Popis prebivalstva iz leta 1951 sicer navaja za omenjene občine, za prisotno prebivalstvo vrednost 62.423, za rezidenčno pa 5.000 več). Popis iz leta 1981 navaja za istih 20 občin 42.875 prisotnih prebivalcev in od teh jih najmanj 25.000 živi na furlanski strani jezikovne meje, na katero se vedno nanašamo (po publikaciji M. Kosa iz leta 1930). Ob takih dejstvih je težko le ponavljati Čermeljevo oceno in ne upoštevati, da je emigracija v povojnem obdobju pahnila večino Benečanov od doma: delno v furlansko nižino, delno v tujino. Podobne popravke je treba upoštevati tudi za Tržaško in Goriško.
Verjetno je bilo neprimerno objaviti novo oceno brez ustrezne obrazložitve. To sem sicer itak nameraval, a me je »Leksikon« prehitel.
Zahvaljujem se vsekakor tov. Renku za opozorilo, ki kaže njegovo skrb, da se naše izročilo in dokumenti upoštevajo in razvijajo dalje.
PAVEL STRANJ
Spet težave v postopku glede zakona o obmejnih področjih
RIM — Spet hude težave s parlamentarnim postopkom za odobritev zakona za gospodarski razvoj obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine. Na včerajšnji seji ožjega odbora poslanske zbornice, ki se ukvarja s to poblematiko, je podtajnik na zakladnem ministrstvu socialist Sacconi povedal, da se kabinet ne strinja z dosedanjim delom ožjega odbora, ter napovedal, da bo vlada predložila svoje zakonsko besedilo. Podtajnik je pred referendumom napovedal, da bo vlada iznesla svoje predloge v obliki popravkov k predloženim zakonskim osnutkom. Včeraj pa je presenetljivo prišel na dan s tem novim predlogom, ki je precej razburil člane ožjega odbora.
Poslanci iz naše dežele se namreč bojijo novih zavlačevanj in ugotavljajo, dd vlada pravzaprav nima še jasnih pojmov glede vsebine in realnih smernic novega zakona. Ožji odbor je vsekakor soglasno sklenil nadaljevati z delom in to tudi zato, ker podtajnik Sacconi sploh ni pojasnil, kdaj namerava vlada predložiti svoje morebitno zakonsko besedilo, (st)
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________
Razmišljanja ob knjigi
GELLNERJEV MODEL NACIONALIZMA (2)
V	prejšnjem prispevku, o knjigi E. Gellnerja, Nacije in nacionalizem, so bili podani osnovni obrisi avtorjeve diagnoze nacionalizma: človeštvo je prešlo iz agrarne faze razvoja v industrijsko. Agrarne družbe so bile togo razslojene in nedovzetne za spremembe, industrializacija pa rabi premično in zamenljivo delovno silo, kar skuša doseči predvem z enotnim in obveznim šolskim sistemom, ki nudi homogeno kulturno osnovo vsem državljanom.
Industrijska doba ima zato svoje korenine v znanju, ki omogoča gospodarski razvoj. To znanje, ki sloni na Descartesovem načelu preverjanja, je odprto vsem; nihče si ne more več lastiti vire resnice. Stare družbe so, obratno, slonele na ideologiji, ki je postavljala vse vire resnice kot monopol vladajočih slojev. V Evropi je ta prelom v veliki meri delo protestantske Reforme in sledečega Razsvetljenstva: razumništvo je postalo posvetna zadeva in jezik se je vse močneje poistovetil z narodom; oba elementa, razumništvo in jezik sta postajala vse manj vezana na vero ali na nek določen sloj.
V	drugem delu knjige avtor razgrne svojo tipologijo nacionalizma in s tem tudi nekatere bistvene poteze svojega nazora. Predvsem svoje nasprotovanje marksistični razlagi odnosa med narodnostjo in razrednostjo. Gellner namreč trdi, da medsloji pride do konfliktov le ko so vidne etnične značilnosti, ki poudarjajo družbene neenakopravnosti in s tem ovirajo razvoj »industrializma« (tako namreč Avtor označuje zreli kapitalizem). Kontrola'nad kapitalom je za Gellnerja dejavnik, katerega običajno pretirano poudarja; zanj je važnejši družbeni dejavnik, na primer, dostopnost do izobrazbe.
Zato je razumljivo, če najdemo dostopnost do izborazbe med tremi bistvenimi dejavniki, s katerimi Gellner zgradi svoj sistem; poleg dostopa do oblasti in kulturne identitete.
Dostopnost do oblasti deli družbo v dva osnovna dela: v nosilce oblasti in v podložnike oblasti; tako Gellner poenostavi zapletenost odnosov v moderni družbi.
Dostopnost izborazbe, drugi element, je treba razumeti kot dostopnost do moderne, vitalne, koristne izobrazbe, ki opremi posameznika, da lahko doseže najširši zaposlitveni razpon: da se nauči v tej družbi čim bolj uspešno »plavati«. Gellner loči tu štiri možnosti glede na to, kdo ima dostop do take izobrazbe; samo nosilci oblasti, samo podložniki, oboji ali nihče od obeh. Vse štiri kombinacije so možne v realnosti, čeprav se nekatere lahko zdijo čudne: nosilci oblasti se lahko izključijo iz primernega kulturnega razvoja, če degenerirajo kot razred; v stagnirajočih družbah, pa se lahko zgodi, da se ujamejo v brezplodni sistem obredov oboji, podložniki in oblastniki.
Tretji element, kulturno identiteto, ali enostavno »kulturo« je treba razumeti, kot sistem obnašanja in komuniciranja neke družbene skupnosti, ne pa kot prisotnost ali odsostnost neke šolske izobrazbe.
S temi tremi spremenljivkami avtor razvije osem možnih kombinacij, osem možnih razvojev neke družbe v teku industrializacije, ki so tu strnjeno ponazorjene v obliki, ki je prilagojena časopisnemu stolpcu.
V	petih situacijah ni pogojev za razvoj nacinalizma. Te so:
št. L: »klasični industrializem«; oblast in dostop do izobrazbe sta v rokah elite, ki pa se kljub temu kulturno ne loči od ostalih, zato ni konflikta;
	Dostop do oblasti		Kultura obeh delov družbe je:
	Ima	Nima	
Dostop do izobrazbe	' IMA	NIMA	1.	Enaka 2.	Različna
	IMA	IMA	3.	Enaka 4.	Različna
	NIMA	IMA	5.	Enaka 6.	Različna
	NIMA	NIMA	7.	Enaka 8.	Različna
št. 3.: »zreli industrializem«; enaka kultura in enak dostop do izobrazbe tudi tu, po Gellnerjevem mnenju, zanikajo smisel konflikta, kajti »če ljudje izhajajo iz istih stališč, ni važno v kakšnem jeziku jih izražajo«;
št. 5.: zaradi kulturenga neizstopa-nja, vodilna skupina ni zanavna in se zato tudi izgone konfliktu;
št. 7. in 8: problem dostopnosti, do višje kulture se tudi tu ne more postavljati v obliki konflikta, ker take kulture ni. V takih pogojih se nahajajo agrarne družbe, v prednacionalnem obdobju (v primeru 7 ni sploh nobene diferenciacije, v primeru 8, pa ima vodilni sloj neko posebno kulturo).
Preostajajo torej tri oblike nacionalizma, primeri št. 2, 4 in 6. Prvi dve sta glavni.
Ši. 2 je »klasična habsburška oblika nacionalizma«. Sloj na oblasti si lasti tudi monopol nad vodilno kulturo. Za podrejene plasti je edina možna pot v tem, da razvijejo svoje lastne kulture na višjo raven in jim dajo samostojen državni okvir.
Primer št. 4, pa avtor označuje, kot »poenotevalni nacionalizem« in ga ponazarja z gibanji, ki sta v prejšnjem stoletju privedli Italijo in Nemčijo do državne heodvisnosti. Oba naroda sta imela svoj visoko razviti jezik in enakopravno možnost izobraževanja,- manjkala je le »politična streha« nad kulturo in gospodarstvom. Italijanski in nemški nacionalizem sta se borila za ta cilj in ga razmeroma kmalu dosegla.
Razlika med drugim in četrtim primerom, ki ju avtor označuje tudi kot »vzhodni« in »zahodni« nacionalizem je poleg drugega, v tem, (kot dokazujejo zgodovinski primeri nekdanjih habsburških narodnosti), da so morali prvi poleg nove, višje kulture, graditi tudi celotno novo družbeno strukturo, v pogojih, ko so bili industrializacija in njeni učinki veliko manj razviti kot v Italiji ali v Nemčiji.
Primer št. 6, končno, avtor imenuje »nacionalizem diaspore«. V predindustrijski družbi so obstjale nekatere specializacije (denarništvo, obdelava kovin, vojaštvo); oblast je skušala te potrebne skupine nevtralizirati tako, da jim je odvzela vsako politično moč. Ob prehodu v moderno družbo so te skupnosti, na pr. Židje, ohranili svojo kutlurno identiteto in razvitejši gospodarski položaj, a tudi veliko politično izpostavljenost. Avtor postavlja židovski primer, kot opomin vsem skupnostim, ki so politično nezaščitene, pa čeprav kulturno in gospodarsko še tako opremljene.
Na koncu si avtor sam postavi neizbežno vprašanje: »Kakšna bo vloga nacionalizma v bodočnosti?« Odgovor je treba vzeti s tisto mero previdnosti in kritičnosti, o kateri pravi avtor, da je tipična za našo dobo in ki velja za celotno njegovo teorijo (odgovor se glasi; »zrela industrijska družba, bo ohranila nacionalizem v tišji, blažji obliki - seveda če bo človeštvo preživelo«).
Craxi in Natta v naši deželi
VIDEM — Generalna sekretarja PSI Bettino Craxi in KPI Alessandro Natta se bosta v prvi polovici decembra mudila v naši deželi.
Bettino Craxi bo v Vidmu v petek, 11. decembra; govoril bo na manifestaciji, ki jo strankin deželni komite skupno s štirimi pokrajinskimi federacijami prireja v videmski športni palači ob 20. uri. Craxi bo govoril o glavnih vprašanjih vsedržavnega pomena.
Generalni sekretar KPI Alessandro Natta pa bo v F-JK 12. in 13. decembra. Udeležil se bo zasedanja strankine deželne programske konference, ki jo bo zaključil v nedeljo, 13. decembra, v kinodvorani Puccini v Vidmu.
Razočaranje diplomacij nad odložitvijo Mikuličevega obiska
RIM — V italijanskih in v jugoslovanskih diplomatskih krogih vlada precejšnje razočaranje nad odložitvijo rimskega obiska jugoslovanskega prvega ministra Branka Mikuliča. Uradni viri sicer podčrtujejo, da je odložitev, ki je bila sklenjena obojestransko, le tehnične in praktične narave ter da bo do Mikuličevega obiska v Italiji prišlo čimprej, morda že v prvi polovici prihodnjega januarja. Nekateri italijanski časopisi pa namigujejo, da je med pripravami na rimske razgovore prišlo do določenih težav in do manjših zapletov, ki naj bi narekovali obema vladama, da je v tem trenutku nujno potrebna krajša odložitev napovedanega obiska. Glasniki obeh diplomacij so odločno zanikali ta namigovanja ter še enkrat potrdili, da so obisk odložili zaradi rimske parlamentarne razprave o izteku vladne krize ter zaradi nujnih obveznosti jugoslovanske zvezne vlade pri izvajanju znanega protiinflacijskega plana. To je vsekakor že druga odložitev Mikuličevega potovanja. Predsednik ZIS bi moral namreč dospeti v Rim že letošnjega aprila, njegov obisk pa so zaradi vladne krize in kasnejšega razpusta zbornic odložili na jesen.
Zadnji jugoslovanski premier, ki je obiskal Italijo, je bil pred devetnajstimi leti Mika Spiljak. Ta dolgi presledek predstavlja nedvomno precejšnjo praznino, odnosi med državama pa so se v vseh teh letih vseeno zelo dobro razvijali, kot pričajo osimski sporazumi in vsestransko sodelovanje na vseh področ-
jih. Italija in Jugoslavija vzdržujeta danes, med državami z različnimi družbenimi ureditvami, skoraj zgledne odnose, kot jasno potrjuje že samo dejstvo, da deluje trenutno trideset mešanih komisij in odborov, ki imajo nalogo izvajati razne sporazume ter pospešiti sodelovanje, posebno na gospodarskem področju.
In prav gospodarska vprašanja bi morala biti v središču pozornosti napovedanega Mikuličevega obiska. Ministra za zunanjo trgovino Krekič in Rug-gero sta pred kratkim v Beogradu pripravila neke vrste platformo, oziroma seznam vseh odprtih in nerešenih problemov v ekonomskih odnosih med sosedama. Italija je trenutno na Zahodu prvi uvoznik, to se pravi prvi kupec jugoslovanskega blaga in izdelkov, v splošni blagovni izmenjavi z Beogradom pa se nahaja na tretjem mestu, za Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo.
Gospodarska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je v preteklem letu v obeh smereh znašala več kot dve milijardi dolarjev, v tem polletju pa se je jugoslovanski izvoz na italijanska tržišča povečal za kar 34 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Razmerje med izvozom in uvozom kaže na precejšnja ravnotežja, vrednost jugoslovanskega izvoza v Italijo pa je večja od vrednosti celotne blagovne izmenjave med Jugoslavijo in ZDA. Ti spodbudni podatki že sami po sebi kažejo, da je negativna tendenca, ki je
v prejšnjih letih zaznamovala trgovinsko kooperacijo med državama, sedaj mimo in da se tudi na tem področju odpirajo nova obzorja sodelovanja.
Ob pozitivnih trendih pa se pojavljajo tudi negativni. Trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo so v zadnjih dveh letih padle za skoraj deset odstotkov, kar pomeni, da predstavlja dobro sodelovanje z Italijo žal izjemo ob splošnem padcu izmenjav z zahodnoevropsko skupnostjo. Italija glasno očita vzhodnemu sosedu, da še vedno ne privablja tujih kapitalov ter da je njegova zakonodaja na tem področju, kljub nekaterim novostim, še vedno preveč zapletena in premalo elastična za tuje operaterje. Ministra Krekič in Ruggero sta se baje okrog tega sporazumela za vrsto stvarnih načrtov, ki bi jih morala Goria in Mikulič potrditi in uokviriti v posebni sporazum. Italijo vsekakor zelo zanima, kako misli Jugoslavija rešiti kronične pror bleme v zvezi z zelo visoko inflacijo, Beograd pa hoče preko Rima poslati sporočilo zahodnemu svetu, da predstavljajo komaj sprejeti protiinflacijski ukrepi nujni korak za ozdravitev bolnega gospodarstva.
Posebno vlogo v splošnih političnih in ekonomskih odnosih med državama pa igra seveda tako imenovani »osimski paket«. Na tem področju je bilo marsikaj rešenega, nekatera važna vprašanja pa so ostala še odprta.
SANDOR TENCE
Včerajšnje splošne stavke se je udeležila velika množica delavcev
Delavski svet in sindikat soglasna v zahtevi po pravici do dela in odpravi socialnih krivic
Govorniki na včerajšnji delavski manifestaciji. Pred mikrofonom slovenski
sindikalist Kneip
Po dobrih treh letih je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL ponovno oklicala vsedržavno splošno stavko, s katero hoče vlado opozoriti .na številne krivice in neizpolnjene obveze, ki prizadevajo celoten delavski sektor, še zlasti pa odvisne delavce in upokojence. V naši deželi sta bili dve veliki protestni manifestaciji v Trstu in Pordenonu. Po ocenah organov javne varnosti se je tržaške manifestacije udeležilo kakih 6-7 tisoč delavcev, kar je sindikat ugodno ocenil.
Na Goldonijevem trgu, kjer je bil osrednji shod, je najprej govoril član deželnega tajništva UIL Gianfranco Trebbi, ki je uvodoma ostro kritiziral anonimnega pisca torkovega uvodnika v nekem krajevnem dnevniku. Pisec namreč zelo samozavestno ugotavlja, da je vzrok, ki je sprožil stavko, neznan oziroma neopredeljiv, kajti sindikat želi s to stavko preizkusiti svoj ugled in preveriti, koliko še lahko računa na zaupanje delavskega razreda v svojih socialnih bitkah. "Sindikalna federacija se ne more istovetiti s Cobasi," je poudaril Trebbi, "ki so svoj sindikalni boj preusmerili zgolj v krepitev lastnih interesov in hkrati namerno povzročajo zmedo v delavskih in sindikalnih vrstah. Takim pastem pa ne bomo nasedali." Povedal je tudi, da hoče biti stavka nekakšen odgovor na ukrepe vlade in vsebino finančnega zakona ter je izraz nezaupanja do vladnega vodstva.
V slovenščini je govoril sindikalist Kneip, ki se je zaustavil pri vprašanju brezposelnosti in reforme dopolnilne
blagajne, omenil pa je tudi premajhno pozornost pristojnih krajevnih uprav do krajevne industrije, ki neustavljivo propada. 'Medtem ko davčna politika pesti najšibkejše sloje," je dejal Kneip, privilegira davčno utajo in omogoča, da se na ta račun iz državnih blagajn iztekajo bajne vsote. Posledice finančnega zakona bomo toliko bolj čutili pri nas, saj smo že na splošno odmaknjeni na rob dogajanja."
Zadnji je na govorniški oder stopil deželni tajnik CISL Giustina. Dejal je, da če si lahko stranka, ki šteje le 2 odstotka volivcev, dovoli spraviti vlado iz ravnovesja, lahko tudi sindikat s svojimi 10 milijoni članov še glasneje opozori na krivice. "Vladna kriza, ki jo doživljamo, je po mojem mnenju najbolj ekstravagantna in nepotrebna," je dejal Giustina, "prav zato pa ne smemo dovoliti, da bi nas kdo izigraval in dvomil v naše sposobnosti. Res je, da se je med sindikatom in vlado odprla velika vrzel nesoglasij, vendar sindikat ni sestavni del petstrankarske koalicije, temveč samostojno telo s svojim razumom." Tudi Giustina je ostro napadel tisti del avtonomnega sindikata, ki izpodkopava ugled delavskega gibanja in ni drugega kot slab privesek nekaterih političnih sil. "Pravico do stavke smo si izposlovali in jo nameravamo tudi ohraniti, vendar v mejah doslednosti in verodostojnosti," je poudaril Giustina. "V Furlaniji-Julijski krajini je 44 tisoč brezposelnih, od teh je kakih 10 tisoč v prisilnem brezdelju zaradi dopolnilne blagajne ali zaprtja
industrijskih obratov. Prav sistem dopolnilne blagajne potrebuje korenito reformo, vse pa kaže, da vladna politika raje računa na glasove davkoutaje-valcev kot na poštene glasove delavcev, ki od politikov pričakujejo poštena dejanja in pravico."
Med številnimi transparenti in gesli, ki so spremljali povorko po mestnih ulicah, smo zasledili tudi napise slovenskih višješolcev. Slovensko šolsko osebje je včerajšnja stavka tako rekoč
le mimogrede oplazila, saj je na primer Sindikat slovenske šole prepustil izbiro posameznikom. Na nekaterih šolah zato sploh ni bilo pouka, drugod je potekal v okrnjeni obliki, natančnejših podatkov pa nam ni uspelo dobiti. Sicer pa, če pogledamo tudi drugo plat medalje, ugotovimo, da je bilo na včerajšnjem protestnem shodu tudi pičlo število krajevnih in političnih voditeljev, seveda s častnimi izjemami. (mi)
Spetičeva interpelacija v senatu
Učnih tradicijah.
Način, kako so karabinjerji izvedli nekatere hišne preiskave, celo na domu znanih umetnikov, nadaljuje Spetič, vzbuja namreč sum, da je šlo za nov poskus ustrahovanja slovenskega prebivalstva na tržaškem Krasu, prebivalstva, ki je angažirano v boju za priznanje ustavnih pravic in ki nima nič skupnega s preiskavo p zaplembi vojaškega orožja, (st)
■ General Gianfranco Lalli, ki bo
v prihodnjih dneh zapustil poveljstvo vojaškega prezidija, se poslavlja od krajevnih upraviteljev. Prejšnji teden je bil na poslovilnem obisku na dolinskem županstvu, te dni pa ga je sprejel župan Staffieri. Včeraj se je od generala Lallija poslovil tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo.
o preiskavi v Trebčah
Dogodki v zvezi s preiskavo, ki je pred kratkim privedla do zaplembe določene količine orožja v Trebčah, bodo v kratkem odjeknili tudi v rimskem parlamentu. Slovenski komunistični senator Stojan Spetič je s tem v zvezi predložil včeraj notranjemu ministru Fanfaniju interpelacijo, v kateri obnavlja omenjene dogodke, ki niso imeli nobenega političnega ozadja, ter sprašuje ministra, zakaj so sile javnega reda tako grobo postopale proti slovenskemu prebivalstvu Trebč, ki se je izkazalo v odporniškem gibanju ter je daleč naokrog znano po svojih demokra-
Tiskovno sporočilo o okrogli mizi z Enotno delegacijo
Slovenska komisija PSI o odnosih s SSk
Slovenska komisija Socialistične stranke nam je poslala v objavo naslednje tiskovno sporočilo:
»Radio Trst A je priredil okroglo mizo z Enotno delegacijo za oddajo Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, ki je bila na sporedu preteklo nedeljo ob 12. uri. Predstavnik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar je vzroke krize, v katero je zašla Enotna delegacija pripisal slovenskim socialistom, oziroma socialistični 'komponenti Enotne delegacije. Dolhar je med drugim rekel: "Slovenska skupnost ni požrla, kar se je zgodilo na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko se je ena od komponent Enotne delegacije iz volilnih interesov združila s sovražniki slovenske manjšine. To kar se je zgodilo na zadnjih parlamentarnih volitvah je nekaj takega, kar slovenska skupnost ni in tudi ne bo požrla in je jasno, da je enotnost pod takimi pogoji težko sprejemljiva."
Slovenski socialisti, zbrani na deželnem sestanku v Gorici, smo mnenja, da so take izjave neodgovorne in škodljive za vso slovensko narodnostno skupnost. Neodgovorne zato, ker izkrivljajo resnico in potvarjajo dejstva, saj smo se (kot je znano) slovenski socialisti pred volitvami izjavili proti volilnemu sodelovanju tržaške PSI z Listo za Trst. Po volitvah pa je do te stranke zavzela kritično stališče tudi celotna PSI. Škodljive pa zato,
ker vžigajo jalovo polemiko, vnašajo razdor med Slovenci in spodjedajo temelje skupnim prizadevanjem v našem boju za zakonsko zaščito. Slovenska skupnost verjetno misli, da si s takim odnosom do političnih partnerjev lahko kuje med Slovenci svoj politični kapital. Ze pri zadnjih volitvah pa je bilo jasno, da slovenski volivci v Trstu in Gorici ne cenijo takih stankarskih obračunavanj.
Poleg tega bi radi poudarili, da je za politične lekcije o takem ali drugačnem sodelovanju z Listo za Trst še najmanj poklican, kdor je z njimi dnevno sodeloval v tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru in še naprej sodeluje.
Predstavnike Slovenske skupnosti bi radi opozorili tudi na dejstvo, da so se slovenski socialisti vedno zavzema-
li za pozitivne in konstruktivne odnose z ostalimi političnimi predstavniki Slovencev v Italiji in torej tudi s Slovensko skupnostjo, naj je šlo za razširitev upravnega odbora Kraške gorske skupnosti, ali pa za izvolitev slovenskega župana v devinsko-nabrežinski občini.
Če besede predstavnika Slovenske skupnosti Rafka Dolharja prav tolmačimo, ta stranka noče imeti nobenega odnosa s slovenskimi socialisti in zato odklanja tudi vsako sodelovanje s PSI na ravni političnih zavezništev. Kljub neodobravanju slovenski socialisti jemljemo na znanje tako stališče in se bomo temu primerno ravnali, dokler Slovenska skupnost ne bo javno pojasnila in z dejanji dokazala, da je pripravljena na drugačen odnos do ostalih slovenskih političnih predstavnikov v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.«
Srečanje o obrtni coni v Dolini
Dolinski župan Švab in predsednik Ustanove za industrijsko cono EZIT inž. Rossi sta sklicala paritetno komisijo, ki se je sestala na sedežu industrijske cone.
Na srečanju so obravnavali osnutek podrobnega načrta za obrtno cono v Dolini.
Dolinski upravitelji so obrazložili pripombe in predloge uprave, priporočili hitro reševanje in napovedali končno odobritev podrobnega načrta v občinskem svetu, na seji, ki bo 18. decembra 1987, to seveda v kolikor bodo načrtovalci do predvidenega roka, to je 15. decembra, izročili načrt Ezitu, slednji pa občinski upravi.
V našo deželo prispela delegacija Gospodarske zbornice Jugoslavije
Delegacija Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki se bo danes udeležila goriškega zasedanja gospodarskih zbornic ITAL-JUG, se je včeraj mudila v Trstu kot gost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Delegacijo, ki jo vodi predsednik Milan Pavič, je sprejel predsednik združenja dr. Vito Svetina (na sliki), popoldne pa so jugoslovanski gostje obiskali tovarno »Mi-pot« v Krminu. Današnji obisk je nadaljevanje vse boljših stikov slovenskega gospodarstva v Italiji z gospodarskimi zbornicami jugoslovanskih republik in osrednjim zborničnim vodstvom v Beogradu. Predsednik Pavič je ob današnjem srečanju poudaril pomembno vlogo slovenskega gospdoarstva kot uspešnega posrednika v jugoslovansko-italijanskem gospodarskem sodelovanju, ki se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta že približalo dvem milijardam dolarjev blagovne menjave v obeh smereh.
Kako usmeriti delovanje SK tema torkovega razgovora
V	Gregorčičevi dvorani se je v torek zvečer razvil razgovor med predsednikom Ravlom Kodričem, odborniki in obiskovalci Slovenskega kluba. V debati so prišli na dan problemi, s katerimi se spopada vsako društvo, ki deluje v mestnem središču.
SK naj bi imel nekakšno nadomestilno vlogo; moral bi biti posrednik med strokovnimi interesi in splošno vedoželjnostjo in torej nuditi svoji publiki poglobitev splošnih vprašanj. Predsednik Kodrič je poudaril, da omejuje delovanje kluba že samo pomanjkanje finančnih sredsetev in obenem opozoril na neprimernost prostorov, v katerih potekajo redni torkovi večeri. Glavno vodilo, ki je privedlo do ustanovitve SK, je bilo združevanje, saj je bilo predvsem v centru mesta čutiti naravno potrebo po skupnem prostoru, v katerem bi še lahko sestajali slovenski »meščani«. Polagoma pa je klub postal ustanova za prirejanje tofkovih večerov in nič več.
V	razgovoru se je neizbežno pojavilo vprašanje, kako v bodoče usmeriti delovanje SK. Do izraza je prišla povsem naravna nujnost - pritegniti k sodelovanju mlajše ljudi, kar bi omogočajo bolj prosto pretakanje mnenj. Predsednik je predlagal, da bi k delovanju kluba pritegnili tudi druge ustanove, kot na primer slavistično društvo, tabornike, časnikarje, planinsko društvo in druge.
Prof. Dolgan o likih duhovnikov v dramskih delih
O likih duhovnikov v slovenski dramatiki je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril Ivan Dolgan, profesor na pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki je v teh dneh gost tržaške univerze. Predavatelj je svojo preprosto razčlenitev pričel s Cankarjevimi deli. Tu vloga duhovnika ni pomembna za zaplet in razplet zgodbe in ima torej le idejni pomen. Vsaka župnikova kretnja in beseda v Cankarjevih dramah je jasen odsev kritičnega realizma. Povsem drugače obravnava vlogo duhovne osebe književnik Kreft v »Veliki puntariji«. Tu se župnik bojevito zavzame za pravice kmetov in pride v svoji zagnanosti tako daleč, da se celo sam proglasi za upornika.
Dobršen del predavanja je prof. Dolgan posvetil dramskim delom manj znanega ustvarjalca Jožeta Moškriča. »Njegovi« župniki so slikoviti, zanimivi, prepričljivi, polni človečnosti. Predavatelj je izrazil prepričanje, da predstavljajo Moškričeva dela odlično nadaljevanje Cankarjeve dramatike, čeprav jim javnost ni namenila zaslužene pozornosti.
Predstavniki šole Glasbene matice obiskali glasbene ustanove v Bocnu
Upravni odbor Glasbene matice, ki se je sestal na svoji redni seji v ponedeljek, 23. t.m., se je seznanil z vsebino obiska, ki so ga v prejšnjih dneh opravili v Bocnu ravnatelj glasbene šole prof. Grgič in člani profesorskega zbora oz. upravnega odbora GM, profesorja Ravel Kodrič in Žarko Hrvatič ter dr. Pavel Slamič. Namen njihovega obiska je bil seznaniti se z ustrojem tamkjašnjega glasbenega pouka predvsem pa z zakonskimi normami, ki urejajo glasbeno šolstvo v bocenski pokrajini. Seveda je treba pri tem upoštevati, da imata obe pokrajini dežele Tridentinsko-Gornje Poadižje za razliko od tržaške pokrajine oz. pokrajin v deželi Furlaniji-Julijski krajini, velike avtonomne pristojnosti prav zaradi prisotnosti močne nemške manjšine v bocenksi pokrajini.
Predstavniki šole Glasbene matice so obiskali oba ločena Glasbena inštituta, italijanskega in nemškega, kjer so jim predsedniki oz. ravnatelji orisali zakonske pristojnosti pokrajine kar zadeva glasbeno vzgojo oz. ustanove. Bocenska pokrajina je namreč leta 1977 sprejela pokrajinski zakon, na podlagi katerega stabila ustanovljena oba inštituta s povsem avtonomnim vodstvom in poukom v italijanskem oz. nemškem jeziku. Z istim zakonom se bocenska pokrajina obvezuje finančno podpirati oba inštituta iz svojih sredstev. Leta 1977, ob sprejemu zakona, je bil ta prispevek določen na
280.000	lir za nemški in 140.000 lir za italijanski inštitut, letos pa je prispevek znašal že preko 5 milijard za nemški in eno in pol milijarde lir za italijanski inštitut. Italijanski inštitut ima okrog 600 gojencev, nemški s podružnicami na vsem ozemlju pokrajin?, pa preko 6000. Učni programi so jlrecej svobodni in se prilagajajo krajevnim razmeram in potrebam. Oba inštituta delujeta na zasebni osnovi in nimata značaja javnih glasbenih šol. Zato dobijo gojenci po opravljenih petletnih tečajih le potrdilo o obiskovanju tečajev, pri čemer ta potrdila nimajo značaja spričeval za nadaljnji študij.
Javni glasbeni študij pa se od začetka odvija v okviru državnih konservatorijev, ki sta ločena in samostojna tako za bocensko kot za tridentinsko pokrajino. Zato so predstavniki Glasbene matice obiskali tudi konservatorij v Bocnu, kjer jim je ravnatelj pojasnil ustroj in sistem glasbenega pouka, ki poteka po enotnem programu, vendar po katedrah v jeziku gojencev, to je v italijanskem in v nemškem jeziku.
Obisk predstavnikov šole Glasbene matice v Bocnu je bil vsestransko zanimiv in poučen kljub bistveni razliki v značaju glasbene šole GM in obeh glasbenih inštitutov v bocenski pokrajini: poučen predvsem zato, ker je pokazal na skrb bocenske pokrajine za glasbeno vzgojo in na izdatna sredstva, ki jih pokrajina namenja dvema
zasebnima glasbenima zavodoma. Očitno ne gre samo za vprašanje pristojnosti, pač pa tudi za odnos do glasbene vzgoje kot take. Ponuja se ugotovitev, da bi v primeru dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki ima avtonomni statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, morala prav dežele, ali z njenimi pooblastili pokrajina, izpolnjevati finančne pristojnosti tudi do šole Glasbene matice, toliko bolj, ker gre v našem primeru za pravo glasbeno šolo deželnega značaja.
Upravni odbor je po izčrpni razpravi soglašal, da bi bilo treba pri akciji za publicizacijo šole GM imeti v vidu tudi ustrezno zakonsko ureditev v bocenski pokrajini. Pri tem je soglasno potrdil umestnost dosedanjih stikov na ravni prosvetnega ministrstva, tudi ob dragoceni podpori državnih sindikatov. V tem smislu je v kratkem predviden razgovor s sekcijo, ki specifično obravnava vprašanje zasebnih glasbenih inštitucij.
V nadaljevanju seje je upravni odbor razpravljal še o splošnih aspektih kulturne politike pri nas z ozirom na glasbo ter o nekaterih notranjih organizacijskih vprašanjih, (jk)
Ob državnem prazniku - dnevu republike bo generalni konzulat SFRJ v Trstu zaprt v ponedeljek, 30. t. m., in v torek, 1. decembra.
Deželni svet obravnaval zadevo Aquila
Minister Battaglia izsiljuje namestitev tekstilne industrije
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta
Bogate nagrade za vinogradnike in vzdrževanje šolskih poslopij
Kot smo pred dnevi že napovedali, je deželni svet v torek razpravljal o zapletenem položaju žaveljske naftne čistilnice Aquila. Deželni odbornik za industrijo Carbone je v teku seje prebral brzojavko ministra Battaglie, katere vsebina je nemalo razburila duhove sindikalistov in delavcev, ki so se udeležili seje.
Minister Battaglia je še poslednjič potrdil, da družba Monteshell ne namerava ponovno usposobiti žaveljskih naprav za rafiniranje, češ da so že dotrajane in za sodobne kriterije dela neuporabne. Pritisk, ki so ga na novo lastnico rafinerije izvajali ministrstvo, Dežela in sindikat, pa je privedel vsaj do dejstva, da je družba Monteshell izdelala nekaj načrtov oziroma predstavila kopico predlogov, kako bi bilo mogoče najustrezneje izkoristiti kom-prenzorij bivše čistilnice in seveda njeno dragoceno obalno skladišče. Montedison sedaj predlaga namestitev tekstilne industrije v sklopu podružnice Montefibre, s čimer bi po mnenju ministra Battaglie ohranili, če ne celo povečali, sedanjo zaposlitveno raven. Vendar pa je prvi kamen spotike pri tem v bolj kot očitnem slepomišenju finančna plat celotne zadeve. Zasebna, posredna in neposredna finančna udeležba pri novi dejavnosti znaša namreč dobrih 160 milijard lir, delno pa bi pri naložbah sodelovalo tudi ministrstvo. Predpogoj tega sodelovanja pa je udeležba deželne uprave, ki naj bi vsaj deloma krila izgube, za katere
družba Monteshell trdi, da znašajo 15 milijard lir. Brzojavka se zaključuje z željo, da bi Dežela pretehtala predlog in se o njem čimprej pozitivno izrekla.
Odbornik Carbone in predsednik Biasutti, ki je posegel pred zaključkom obravnave, sta poudarila, da ne nameravata sprejemati tovrstnih izsiljevanj, kajti prav za to gre. Obalno skladišče ne more obstajati brez dejavnosti, ki je nanj neločljivo vezana, se pravi brez rafiniranja. Biasutti je dejal tudi, da se sedaj žal odpira nova faza boja, ki bo vse prej kot enostaven, vendar deželna uprava ne bo na noben način odstopila od stališč in zahtev, ki jih je, skupaj s sindikatom, postavila že ob samem začetku žaveljske afere.
Med vrsto rednih upravnih sklepov, ki jih je tržaški pokrajinski svet sprejel na svoji zadnji seji, je tudi nekaj takih, ki posebno zanimajo naše bralce. Gre za nekaj pobud v korist krajevnih vinogradnikov, ki jih je predlagal slovenski socialistični odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok, in za ukrepe za prilagoditev električnih napeljav na šolah s slovenskim učnim jezikom novim varnostnim normam, za katere je pristojna pokrajinska uprava, to je pri znanstvenem liceju France Prešeren in pri strokovnem zavodu Žiga Zois.
Prvi pomembnejši sklep je zadeval povečanje sklada za nagrade domačim vinogradnikom, ki so sodelovali na le-
tošnji selekciji vin v priredbi pokrajinske uprave, od prvotno predvidenih 9 milijonov na kar 23.750.000 lir. Do te spremembe je prišlo, ker se je komisija izvedencev, ki je vina ocenjevala, odpovedala odškodnini, hkrati pa predlagala, da bi vključili v sklad za nagrade tudi zneske, ki so bili v prvotnem sklepu namenjeni izvedbi strokovnega srečanja o vinogradništvu. Komisija, ki so jo sestavljali odbornik Čok, kmetijski izvedenec Marino Faraglia (za Kmečko zvezo), eno-tehnik Raffaele Vitiello (za Zvezo neposrednih obdelovalcev in Združenje veleposestnikov), dr. Bruno Millo (za Opazovalnico rastlinskih bolezni) in dr. Alessandro Zanella (za Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo), je torej predlagala, da vsa razpoložljiva sredstva razdelijo med nagrajenci v obliki nakupnih bonov, ki jih bodo lahko zamenjali za ustrezno vinogradniško opremo pri Kmetijskem konzorciju ali pri Kmetijski zadrugi.
Nagrajencev je skupaj 16, razdeljenih v tri kategorije, in sicer za belo, za črno vino in za teran. Največ jih je tekmovalo v kategoriji belih vin in sicer Danilo Lupine, Luigi Bortolin, Stojan Sancin, Silvano Ferluga, Marčelo Doljak, Zoran Parovel, Mirko Guštin in Alojz Debeliš, selekcije za črna vina so se udeležili Zoran Parovel, Sergio Starc, Luigi Bortolin, Germano Graho-nja in Franc Mlach, medtem ko so
svoj teran predstavili Milan Križman, Boris Škerk in Stojan Stubelj. Pri vseh treh kategorijah bodo prvonagrajenci dobili nakupni bon po 3 milijone lir, drugi za 2 milijona in tretji za milijon, medtem ko bodo vsi ostali iz razpredelnice najboljših prejeli nakupne bone v vrednosti 750.000 lir. Nagrajevanje bo v soboto ob 17. uri v prostorih Kraškega muzeja v Repnu.
Drug sklep, ki ga je na predlog odbornika Čoka pokrajinski svet ratificiral z veliko večino (nasprotni so bili svetovalca MSI in 2 iz vrst Liste za-Trst, ker so bila vabila dvojezična), je zadeval prireditev konference grofa Attemsa, predsednika Konzorcija za briška vina, ki jo je Pokrajina priredila 21. t. m. v repenskem Kraškem muzeju v okviru priprav za ustanovitev konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom tudi v tržaški pokrajini.
Odbornik za javna dela in podpredsednik Pokrajine Cervesi pa je svetu predložil več sklepov, ki so zadevali vzdrževalna dela v raznih šolah, med katerimi tudi predlog o popolni nadomestitvi električne napeljave v omenjenih dveh slovenskih višjih srednjih šolah, za skupni strošek 200 milijonov lir. Pokrajinski svet je tudi odobril najetje posojila 5 milijard in 508 milijonov lir pri Blagajni za naložbe in posojila za nakup novega sedeža pokrajinskih upravnih uradov v Ulici Udi-ne.
Brzojavka podžupana Segheneja ministru Battaglii o Aquili
Glede na zaskrbljujoč razvoj dogodkov okrog usode žaveljske naftne čistilnice Aguila, ki je bil (kot poročamo na drugem mestu) včeraj predmet tudi poglobljene razprave na izredni seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, je tržaški podžupan Augusto Seghene odposlal v imenu občinske uprave brzojavko pristojnemu ministru za industrijo, republikancu Adolfu Battaglii, v kateri ga poziva, naj poskrbi za nujno sklicanje skupnega srečanja vseh prizadetih činiteljev, od deželne do pokrajinske in miljske ter tržaške občinske uprave, zastopnikov Monteshella in sindikatov, da najdejo sprejemljiv izhod iz slepe ulice, v katero je zašla zadeva. Seghene pri tem opozarja, da je minister Battaglia tako srečanje obljubil že na prejšnjem rimskem sestanku v septembru, doslej pa ni držal obljube.
Jugoslovanska državljana obsojena zaradi trgovanja z romskimi otroki
Porotno sodišče (predsednik Brenči, javni tožilec Coas-sin) je včeraj obsodilo 27-letnega Alija Nakila in 44-letnega Branka Bartolca, oba jugoslovanska državljana s stalnim Bivališčem v Zagrebu, na 4 leta oziroma na 3 leta in 4 Mesece zapora. Pred sodniki sta se morala braniti obtožbe,
sta trgovala z romskimi otroki, kakor da bi bili sužnji. Ker suženjstvo v Italiji ni pravni, ampak stvarni pojem, je javno tožilstvo sestavilo obtožnico na osnovi Ženevske konvencije iz leta 1956, v kateri so določeni ukrepi za boj proti suženjstvu v svetu.
Nakil in Bertolc sta v zaporu od 15. septembra lani, torej od dne, ko ju je policija, malo pred polnočjo, prijela med Padričami in Bazovico. V njuni družbi je bilo pet mladih Romov: tri sestre Stojanovič (stare med 14. in 17. letom) ter njuna bratranca, 17-letni Zoran ter 8-letni Vlado. Ali Nakil je skupinico privedel v Italijo skozi obmejne gozdove, na italijanski strani pa jih je s svojim taksijem čakal Bertolc. Obtožnica ju je dolžila, da sta v sodelovanju z neznanimi osebami in proti plačilu organizirala prevoz mladoletnih v Italijo, kjer naj bi jih izkoriščali, tako da bi jih prisilili h kraji ali v prostitucijo: Proces se je torej dotaknil sramotnega trgovanja z romskimi otroki, pojava, ki je v Italiji nadvse razširjen. Na podobnem procesu, ki se je odvijal lani v Milanu (glavni obtoženec je bil obsojen na sedem let zapora), so med drugim ugotovili, da lahko spreten romski otrok pokrade tudi do 3 milijone lir na dan. Da gre za kodificira-noprakso, pričajo tudi ustaljeni izrazi: lastnik otroka se imenuje »gazda«, otrokom pa pravijo »argati«, kar dobesedno pomeni delavci. Cena otrok je odvisna od njihove starosti. Po 14. letu, ko postanejo njihova prestopna dejanja kazniva, se znatno zniža. »Idealna« starost je okrog 8 let: šest mesecev je potrebnih, da se »izučijo«, potem pa so »donosni« več let. Za spretnega argatija tudi osem milijonov lir ni preveč.
Ob prvem zaslišanju v Trstu so mladi Romi izjavili javnemu tožilcu, da sta Nakil in Bartole osebno prišla ponje v rojstni kraj, v Suvo Moravo na Kosovem. Nakil je svojo verzijo nekajkrat spremenil. Ob prvem zaslišanju je trdil, da je taksi najel v Zagrebu in da je Rome pobral v Ljublja-
ni, kjer so štopali. Pozneje in tudi na procesu je pojasnil, da je.živel za dalj časa v nomadskem taborišču pri Turinu, kjer je spoznal očeta in mater treh sester. Onadva sta ga prosila, naj med morebitnim potovanjem v Italijo pripelje s seboj tudi njune hčere. Nakil je res telefoniral v Suvo Moravo in sporočil željo staršev. Po njegovem pripovedovanju so se sestre same pripeljale v Zagreb, vendar ob spremstvu bratrancev. Ali Nakil je vseh pet spravil v taksi. Potrdil je, da je Bertolcu dal za prevoz do Trsta 8,5 milijona starih dinarjev (takratnih 300 tisoč lir) in da je vozilo najel na postaji taksijev. Pri Sežani je Bertolcu naročil, naj gre sam čez mejo in naj ga počaka pri bazovski cerkvi. Na procesu je Bertolc izjavil, da je prevoz bil zanj le delovnega značaja, da z Nakilom ni imel nobene domembe in da je odklonil nadaljnji prevoz proti Turinu, ko je opazil, da je Nakil še vedno v družbi romskih otrok.
Za namestnika državnega tožilca Coassina je bila njuna krivda nesporna in je za vsakega predlagal 3 leta in 4 mesece zapora. Bertolčev odvetnik Giovanni Ghezzi je zahteval oprostitev in še prej predlagal, naj bi sodišče zaslišalo dva Bertolčeva kolega, ki naj bi pričala, da je taksist vedno bil na delu in da torej ni mogel v 720 km oddaljeno Suvo Moravo in nazaj. Toda njegov predlog je sodišče odbilo. Nakila je branil odvetnik Simionati iz Vicenze, ki je zatrjeval, da je njegov varovanec le ustregel prošnji staršev. Ob tem je še ugotavljal, da Ženevska konvencija kaznuje le starše ali skrbnike, ki otroke predajajo tretjim osebam, sploh pa ni dokazov, da bi Nakil res hotel trgovati z mladimi Romi. Očitno je bilo sodišče drugačnega mnenja in je Nakilu naložilo še višjo kazen, kot jo je predlagal Coassin.
Branilca bosta verjetno vložila priziv, oba obtoženca pa ostaneta v zaporu. Kako pa je s petimi otroki? Eno od sester Stojanovič in bratranca je policija takoj po dogodku izročila jugoslovanskim oblastem, dve sestri pa sta preživeli mesec dni v Coroneu, ker so ju med prejšnjim bivanjem v Italiji zasačili med krajo. Pozneje so tudi njiju izročili Jugoslaviji, vendar sedaj so vse tri sestre ponovno v Italiji, in sicer v enem od romskih taborišč v Rimu.
Imenovan nov vodstveni svet Ustanove za industrijsko cono
Deželna vlada je, po dolgem odlašanju, naposled odobrila sklepe o imenovanju novega vodstvenega sveta Ustanove za Tržaško industrijsko cono. Novi člani bodo Mazzurco (vladni komisariat), Ramani, Minnitir in Fontanot (deželna uprava), Lombardi (finančna intendanca), De Luca in Gi-ardina (carina), Scuderi (skrbništvo za javna dela), De Meo (železnice), Zulian (državna ustanova za ceste), Laboranti (tržaška Pokrajina), Ulcigrai (miljska Občina), Edvin Švab (dolinska Občina), Pavel Kozlovič (Kraška gorska skupnost), Maurel (Trgovinska zbornica), Ferretti (Zveza industrijcev), Pitac-co (Zveza malih in srednjih industrij-cevj, Pesamosca (Združenje obrtnikov), Sorrentino (Združenje .trgovcev), Sauli (Zveza neposrednih obdelovalcev), Cofone (CGIL), Trebbi in Gasivoda (UIL), Ulcigrai in Tersar (CISL).
V taki sestavi sicer vodstveni svet te pomembne ustanove še ni izpopolnjen, ker v njem ni predstavnikov tržaške Občine in Ustanove za tržaško pristanišče, ki še nista določili svojih zastopnikov. Kot je znano, je tržaška Občina določila namesto predvidenih dveh celo štiri svoje zastopnike v ta organ. Že leta 1978 je bila namreč imenovala vanj Uga Folija (pokrajinskega tajnika KPI) in Angela Rocca (Lista za Trst, sedaj Mestna lista), pred nekaj tedni pa nanovo demokristjana Sardosa Albertinija in republikanca Franceseja. Ker pa' prvima dvema (ki sicer nista bila nikoli uradno umeščena) ni nikoli preklicala mandata, je pred dnevi Pokrajinski nadzorni odbor
Na mejnem prehodu pri Škofijah odkrili se en kilogram kokaina
Sum preiskovalcev, da so trije Ekvadorci pretekli petek v zadnjem trenutku pred aretacijo skrili znatno količino kokaina, se je včeraj izkazal kot utemeljen. Karabinjerji in finančni stražniki so na kraju aretacije preiskali vsak kotiček in končno našli, kar so iskali. Na stranišču na italijanski strani mejnega prehoda pri Škofijah so za grelcem odkrili še kilogram kokaina.
Ko so finančni stražniki pretekli petek pregledovali enega od trojice razpečevalcev, ki so se na linijskem avtobusu iz Izole peljali proti Trstu, sta se njegova rojaka na videz brezskrbno sprehajala v bližini in nato še nepregledana odšla na stranišče. Stražniki niso potem na njiju seveda našli ničesar, kakor tudi ne na njunem prijatelju. Kljub temu pa so trojico aretirali, saj so na opozorilo šoferja na avtobusu našli 1,7 kilograma kokaina. Aretiranci so 40-letni Rdmero Jose Orellana, 48-letni Poster Luis Eloy Autheman in 33-letni Gallardo Jorge Onofre Sala-zar. Vsi trije so ekvadorski državljani in mornarji na tovorni ladji Islas Gala-pagos, ki je zasidrana v Izoli zaradi popravil.
Jugoslovanski miličniki so v preteklih dneh pod vodstvom podčastnika Darka Duimoviča skrbno preiskali ladjo, vendar niso na njej našli ničesar, saj je bil kokain »varno« skrit na italijanski strani meje, kolikor ga niso
že poprej zaplenili njihovi italijanski kolegi. Vrednost približno 3 kilogramov mamil, ki so jih Južnoameričani hoteli pretihotapiti v Italijo, se suče okrog milijarde lir, saj gram kokaina stane kakih 200 tisoč lir.
Nadaljuje se proces proti De Riuju
Predvčerajšnjim se je nadaljeval proces proti tržaškemu industrij cu in predsedniku Športnega društva Tries-tina Raffaeleju De Riuju, ki je obtožen nalaganja kapitala v tujini, lažne sestave obračuna, davčne utaje in davčne goljufije. Davke naj bi utajil kar za devet milijard lir.
Med razpravo je De Riu ponovno zavrnil vse obtožbe in skušal pojasniti svoje odnose s švicarskima družbama Audifin in Galapeter ter s tržaškima Fissan in Ledisan. V zvezi z dokumentacijo, ki jo je De Riu izročil sodišču, da bi dokazal, da ni lastnik švicarskih družb, so sodniki bili mnenja, da nima pravne veljave in da jo mora De Riu predložiti v originalu, oziroma v overovljenih kopijah. Z zaslišanjem obtoženca se je tako končala prva faza procesa. Naslednja je napovedana za 9. december, ko bodo zaslišali številne priče.
Popadljiv pes ugriznil otroka
Volčjak brez gospodarja je včeraj popoldne popadel otroka in ga z ostrimi zobmi ranil. Mati Gabriella Cernecca iz Ulice del Toro 12 se je z 1 leto in 2 mesecema starim sinom Kailom v naročju sprehajala po Ulici Ginnastica. Otrok je držal v roki piškot in je verjetno prav zaradi tega pritegnil pozornost lačnega psa, ki je nenadoma planil nanj, ga opraskal, ogrizel po obrazu in vratu ter mu skorajda odgriznil levi uhelj.
Mati je prestrašena zakričala, otrok pa je začel jokati od bolečin. To je verjetno preplašilo volčjaka, ki je pobegnil neznano kam. Cerneccova je s taksijem nemudoma odpeljala sinčka v otroško bolnišnico, mestni redarji pa so omogočili vozilu, da je lahko nemoteno in v najkrajšem času prispelo do cilja:
Zdravniki so malemu Kailu razkužili in obvezali rane ter naposled izrekli k sreči ne posebno hudo prognozo. Predvidoma bo ozdravel v 20 dneh. Za popadljivim volčjakom pa je izginila vsakršna sled. Zdravniki torej ne vedo, če je pes cepljen proti steklini.
Avto v avtobus: štirje ranjeni
V torek opoldne se je v Ul. Ginnastica pripetila prometna nesreča, v kateri so se lažje ranile štiri osebe. Linijski avtobus številka 25, ki ga je upravljal 45-letni Sergio Segafreddo, je vozil proti Katinari, ko je iz nasprotne smeri s fiatom uno pripeljal 27-letni Paolo Chiaradia. Ni še znano, če je voznika avtomobila na ostrem ovinku med ulicama Farneto in Ginnastica zaneslo na drugo stran cestišča, dejstvo pa je, da je šofer avtobusa šele v zadnjem trenutku zapazil fiat in ostro zavrl. Kljub temu pa se ni mogel izogniti trčenju.
Posledice nesreče so najhuje občutili potniki, saj jih je zaradi močnega sunka vrglo na tla. Pri tem so se lažje poškodovale štiri osebe, ki jih je rešilec Rdečega križa odpeljal v bolnišnico na Katinari. Zdravniki so po pregledu poslali domov 80-letno Mario Pribaz vd. Borboni iz Ul. Majer 7, ki bo predvidoma okrevala v 10 dneh. Teden dni se bo moral zdraviti na domu 65-letni Eugenio Palcich iz Ul. Marchesetti 43/1, v 5 dneh pa bo ozdravela 57-letna Giuseppina Ghersi iz Ul. Biasoletto 6.
Najhuje se je poškodovala 51-letna Vida Majda Benucic por. Coloni, ki stanuje v Ul. Commerciale 21. Zdravniki sumijo, da si je pri padcu zlomila gleženj, zato so odredili njeno premestitev na ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Okrevala bo v 30 dneh. Voznika se v nesreči nista poškodovala.
razveljavil tudi imenovanje zadnjih dveh, zaradi česar ostaja vprašanje sedaj povsem odprto. Po drugi strani pa je iz odločitve deželne vlade očitna nesprejemljiva diskriminacija na škodo Kmečke zveze, ki na Tržaškem veliko bolj predstavlja krajevne kmete kot pa Zveza neposrednih obdelovalcev, ki je dobila svojega zastopnika v vodstvenem svetu EŽIT.
Izpopolnjevalni tečaj za psihiatrično osebje
Danes se bo v učilnici Medicinske fakultete v Ul. Vasari v Trstu začel izpopolnjevalni tečaj za zdravniško in bolničarsko osebje, ki deluje v centrih za umsko higieno v Furlaniji-Julijski krajini. Tečaj bo obsegal 26 lekcij oziroma seminarjev, ki bodo na sporedu dvakrat mesečno, tako da se bo tečaj zaključil proti koncu prihodnjega leta. Predavatelji bodo večinoma iz Italije, nekaj pa jih bo tudi iz Nizozemske.
Tečaj se bo dotaknil praktično vseh pomembnejših plati umskega zdravljenja in bo nudil pregled najnovejših znanstvenih dosežkov na tem področju. Njegovo organizacijo je deželno odborništvo za zdravstvo zaupalo direkciji služb za umsko zdravje pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Sosič vd. Mongrain
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo sestre Zorka, Olga, Fani in Iva z družinami ter drugo sorodstvo.
Opčine, Buenos Aires, Trst, 26. novembra 1987
t
Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš
Josip Pavlica
(PEPI)
Žalujoči žena Ivanka, sin z ženo in malim Matteom ter nečakinje z družinami.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, ter pevcem za zadnji pozdrav.
Trst, 26. novembra 1987
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
II
vabita danes, 26. t. m., ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev
pesniške zbirke Irene Žerjal
Let morske lastovice
Uvodno besedo bo podala prof. Marija Cenda-Klinc. Glasbena točka Marko Feri.
gledališča
kino
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri sedma predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
Jutri ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) milanski kritik Alfredo Mandelli govoril o prihodnji operi na repertoarju in sicer LA FIGLIA DEL REGGIMENTO G. Donizettija. Vstop prost.
V	soboto ob 20 uri premiera opere G. Donizettija LA FIGLIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Fi-lippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Od 1. do 6. decembra bo skupina ATER predstavila delo A. Brachettija IN PRINCIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Vstopnice so naprodaj v osrednji blagajni v pasaži Protti.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-Skerk.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Studiu PHI je odprta fotografska razstava »ARHITEKTURA J. PLEČNIKA«.
ARISTON - Dvorana rezervirana za itali-jansko-ameriško združenje.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Le balene d’agosto, dram., ZDA 1987, 90'; r. Lind-say Anderson; i. Bette Davis, Lillian Gish.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Una preghi-era per morire, dram., ZDA, r. M. Hodges; i. Mickey Rourke, Bob Hos-kins.
PENICE - 16.00, 22.15 I miei primi qua-ranfanni, kom., It. 1987, 100'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills II., kom., ZDA, 1987, 102'; r. Tony Scott; i, Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00 22.00 L'ultimo impera-tore, dram., It.-ZDA, 1987, 203'; r. Ber-. nardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 II peccato di Lola, por., □□
EDEN - 15.30, 22.00 L'altro vizio della bocca, pom., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Harem, dram., Fr., 1985, 100'; r. A. Joffe, i. Nas-tassja Kinski, Ben Kingsley.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Full metal jacket, vojni, ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D’Onofrio.
EXCELSIOR II - 16.00, 21.45 Le Streghe di Eastsvick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II ca-lore sotto la pelle, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123', r. Jerry Pariš; i. Michael Winslow, Steve Guttenberg.
LUMIERE FICE - 16.00 in 20.00 II paese incantato, ob 18.00 in 22.00 La mon-tagna sacra.
RADIO - 15.30, 21.30 Mia moglie .... e gli altri, porn., □ □
razne prireditve
SKD Slavec - Ricmanje obvešča vse vinogradnike, da bo družabni večer jutri, 27. t. m., ob 20. uri v Babni hiši.
UNIFAX obvešča, da bo letošnji UNI-FEST - kulturno-zabavni večer akademskih študentov - v soboto, 28. t. m., v goriškem Kulturnem domu. Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dobite pri slovenskih univerzitetnih študentih na tržaškem faksu.
KD Lipa vabi v soboto, 28. t. m., ob '20.30 v Bazoviški dom na predavanje prof. Sama Pahorja: Bitka za Bazovico.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na uro zabave z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin v soboto, 28. t. m„ ob 20. uri. Gostje se predstavijo s kabaretom "Beseda-Opereta". Spisal in režiral Drago Gorup.
RMV - Taborniki družine Strmega brega vabijo v nedeljo, 29. t. m., na prireditev ob 15-letnici družine Strmega brega. Ob 16.30 zbirališče pred dolinskim županstvom, nato polaganje venca ob občinskem spomeniku padlim v NOB in ob 17.30 otvoritev razstave DSB in Tihi ogenj" v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
TPK Sirena priredi v soboto, 28. t. m., ob 18. uri v klubskih prostorih večer z diapozitivi o potovanju po Afriki. Predaval bo Franko Regent. Vabljeni člani in nečlani.
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, bo v nedeljo, 29. t. m., gostovala seniorska dramska skupina društva Tabor z "Bese-do-Opereto". Režija Drago Gorup. Začetek ob 17. uri.
SKGZ vabi, ob 80-letnici slikarja Lojzeta Spacala, na srečanje, ki bo v petek, 4. decembra v Kulturnem domu. Začetek ob 19. uri z nastopom godalnega kvarteta GM. Vabljeni.
KD Kraški dom obvešča, da bo v soboto, 28. t. m., ob 20.30 predvajanje filma o letošnji Kraški ohceti. Večer bo v občinski telovadnici v Repnu. Vabljeni!
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. Prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3 in vse njene sekcije , Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B ter ZVI-NOV, Ul. Cicerone 8/B.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 28. t. m., na srečanje s predstavniki Radia Opčine, ki bo potekalo v obliki razgovora ter prikazovanje posnetkov o delovanju prej imenovane radijske postaje. Pričetek ob 18.30.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
Sekcija KPI občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za 5-dnevno potovanje na Madžarsko za silvestrovanje v Budimpešti od 30. 12. do 3. 1. 88. Cena 430.000 lir. Vpisovanje do sobote, 28. t. m., od 19. do 20. ure na sedežu KPI v Dolini št. 75/a, tel. 232223.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan ALENKA BANDI iz Doline, 10. decembra pa njena sestrica VALENTINA. Iz srca jima želimo obilo zdravja, sreče in uspeha v šoli oče, mama, nona, nono, teta Neva, Loriano ter vsi, ki ju imajo radi iz Koš-tabone.
S Pierino, Marjanom in Sašo se veselijo prihoda male EVE Jan, Giancarlo in Ingrid.
Pierini in Marjanu čestita ob rojstvu EVE Tržaški partizanski pevski zbor.
Privekala je mala
EVA
in osrečila družino Pierine, Marjčt-na in Saše.
Da bi zrastla v zdravju in sreči ji želi KD Lipa.
Pierini, Marjanu in Saši se je pridružila mala
EVA
Srečni družini čestita, mali Evi pa želi sreče in zdravja
Sekcija KPI Bazovica
razna obvestila
Športna šola Trst vabi danes, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na svoj redni občni zbor, ki bo potekal z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava o poročilih, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Odbor KD Primorsko vabi člane na občni zbor, ki bo danes, 26. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Kraški dom obvešča, da poteka tečaj rekreacijske telovadbe za odrasle vsak petek ob 21. uri. Tečaj vodi prof. Franko Drasič.
prispevki
koncerti
Glasbena matica - Trst, sezona 1987/88, 3. abonmajski koncert v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ: Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo. Na sporedu: Brahms, Kantušer in Šostakovič. Prodaja vstopnic od jutri, 27. t. m., v Pasaži Protti.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20,30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo
koncert v cerkvi sv. Andreja v Trebčah ob praznovanju farnega patrona. Sodelujejo: orgle-Andrej Pegan violina - Aleksandra Pertot čelo - Simona Slokar in Peter Filipčič alt - Marta Valetič
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26. novembra
KONRAD
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 21.53.
Jutri, PETEK, 27. novembra
VIRGIL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.40 najvišje 26 cm, ob 6.44 najnižje 5 cm, ob 11.37 najvišje 23 cm, ob 19.09 nanižja -44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1000,2 mb. narašča, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 73-odstotna, dežja je padlo 4,8 mm, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, tempe-tarura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Simonovich, Eleonora Germani, Aurora Cavallo, Francesco Buoro.
UMRLI SO: 73-letna Marcella Tomma-‘ sini por. Valentini, 86-letna Paola Vallich vd. Galassi, 80-letni Salvatore Culeddu, 81-letni Giuseppe Pavlica, 92-letna Antonia Maurel por. Martinelli, 67-letna An-tonietta Piovesan por. Cechet, 73-letni Angelo Stoppa, 78-letni Raffaele Vito Nuzzi, 69-letni Federico Glesic, 86-letna Amalia Volga, 52-letni Lucio Paoletti, 57-letna Nella Prodan por. Flaminio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka,
23., do sobote, 28. novembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
_________mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21. Vabljeni!
JAMAHO tenere 600, letnik 1985, v odličnem stanju prodam. Tel. 418315 (urnik trgovine).
VESPO 125 TS, letnik 1978, prodam po ugodni ceni. Tel. 418315 (urnik trgovine).
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov - bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo do 31. 12. 1987 pri hišniku doma.
TRI SOBE, kuhinjo, kopalnico, teraso, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hiši v Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 67763440.
ŠTUDENTA iščeta majhno stanovanje ali sobo v Bologni. Kdor lahko nudi informacije, naj telefonira na št. 271862.
KUPIM majhno hišo na Opčinah ali v bližnji okolici. Tel. 827094 ob uri obedov.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Krasu. Tel. na št. 226138 v večernih urah.
PRODAM avto audi 80, turbo, dizel, letnik 1985 v odličnem stanju. Tel. 761819 v jutranjih urah.
GOŠTILNA Veto na Opčinah nujno išče usposobljeno natakarico za delo v popoldanskem času. Tel. 211629.
UŠLUŽBENEC Fiata prodaja Uno 45 SL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. Tel. 413337.
IŠČEM sodelavca/ko ali družabnika/co za novo malo vpeljano uvozno-izvozno podjetje. Zaželjeno je pozannje italijanskega tržišča, vseh administrativnih operacij, poslovanja ter znanje enega od jugoslovanskih jezikov. Ma Re -Opčine 1179, 34016 Opčine. Tel. 211805.
DRUŠTVO išče v okolici Trsta hišo, tudi v slabem stanju v najem ali za eventu-elni nakup. Tel. 271882.
Ob 25. obletnici smrti Justa Košute daruje sestra Gizela z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Marije Kočevar daruje Dora Ota 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta družini Richter in Giudici 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Lauro Čok darujeta družini Gombač in Kuret 30.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja daruje Gigi Purič 50.000 lir za dom-spo-menik padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Slavka Kodriča daruje Gigi Purič 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB s Kolon-kovca, iz Škedenja in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja daruje Erika Barbiero 25.000 lir za Sklad M. Cuk in 25.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Anico Terčon roj. Gruden daruje V. C. 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob 40-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu in preminulih sovaščanov v taboriščih darujejo za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: sekcija VZPI-ANPI E. Antončič-Križ 30.000 lir, Angel Gerljanc 20.000 lir, Rozina Ger-Ijanc vd. Corazza 10.000 lir, Slavko Štoka
40.000	lir, Ciini s Kontovela: Pepko, Mara, Draga, Silva in Milko 40.000 lir, Stanko Štoka 10.000 lir, Alfredo Daneu-Činka 10.000 lir, Albert Starc (št. 499)
36.000	lir ter Josip Danev z grada 20.000 lir.
V	spomin pa Josipa Bandelja daruje Dario Starc-Čada 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Karla Kalca daruje Egidij Tul 30.000 MePZ KD Primorsko-Mačko-Ije.
V	spomin na Boruta Kralja daruje Luciane Milič 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Bruna in Pepi Milič 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Marijo Kočevar vd. Jer-cog daruje Zofka z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Štefko Škerlavaf daruje Gigi Purič 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	zahvalo za voščila daruje Vera Vid-mar-Tuk 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Karla Kalca darujeta Klara in Angelo Starc 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob drage Marije Kočevar darujeta Darkotova kolega Koren in Starc z družinama 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 30.000 lir za SKD Skala-Gropada.
Ob obletnici očetove smrti daruje Miro Kalc z družino 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Marijo Blasino darujeta Vanka, Nina in Marjetica 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Majije Kočevar vd. Jercog daruje družina Žerjal (Dolina) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca daruje Lojzka Guštin (Kontovel)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Marije
Kočevar vd. Jercog daruje družina Šcoc-chi (Trst) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca darujejo družine Smotlak (Mačko-Ije) 20.000 lir, družina Scocchi (Trst)
20.000	lir, Zora Kocman (Samatorca št. 25)
20.000	lir, Milka od Ferlugov 10.000 lir ter Beta iz Boljunca 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Kočevar vd. Jercog daruje N. N. 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca darujejo Avguštin, Enza, Nives in Albina 50.000 lir, Štefanija Škabar (Repen 78) 30.000 lir, Egon in Romana Škrk z družino (Repen 126) 30.000 lir, Svetko Gojča z družino (Gropada 9) 10.000 lir, Nada in Marjo Kocjančič (Dolina) 10,000 lir, Romano Grgič z družino (Padriče)
20.000	lir, Graziella Pečar (Gropada 10)
10.000	lir, stric Anton Mezgec z družino (Kozina) 10.000 din, Danica Smotlak (Mačkolje) 10.000 lir ter družina. Zonta
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
menjalnica
25.11.1987
Ameriški dolar............. 1214.—
Nemška marka ................ 732,50
Francoski frank............ 214.—
Holandski florint............ 650,50
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2177.—
Irski šterling............. 1932.—
Danska krona................. 187,50
Grška drahma .................. 8,20
Kanadski dolar ............ 920.—
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.— 891.— 103,80 189,30 200,20 8.— 10.— 800.— 0,75 0,75
opijTrT BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV«II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
r
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 6. dvomesečje 1987
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel poravnavo telefonskega računa za 6. dvomesečje 1987.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
Societa Italiana per /Esercizk) ^ delte Telecomunicazionip.a.
J
54. IIALJUG-JUGITAL
GORICA
GORIZIA
26,-27, nov. 1987
V zbornični dvorani na gospodarskem razstavišču v Gorici se danes, v četrtek, 26.no-vembra, in jutri, v petek, 27.novembra, vrši že 54. skupno zasedanje mešanih trgovinskih zbornic ITALJUG in JUGITAL. Na njem bodo italijanski ter jugoslovanski gospodarstveniki ter vladni iunkci-onarji in diplomati preučili številna vprašanja trgovinske menjave med sosednima državama. To je še predvsem važno v trenutku, ko prihaja do pogostih menjav v zunanjetrgovinski zakonodaji in ko se te menjave, tudi zaradi gospodarskih težav, odražajo tudi v trgovskem poslovanju med Italijo in Jugoslavijo. Lansko, 53.zasedanje, je bilo v Portorožu.
Goriški trgovci že vso povojno dobo poslujejo z jugoslovanskimi partnerji. Dolgo let so nekateri od njih bili včlanjeni v Italijansko-jugosiovan-sko trgovinsko zbornico ITALJUG, ki ima sedež v Milanu. Ta ima že dolgo let podružnici v Trstu in Vidmu. Leta 1985 je bila sekcija ustanovljena tudi v Gorici. Za predsednika je bil izvoljen Hadrijan Corsi, slovenski trgovec, ki je precej angažiran v tukajšnjem gospodarskem življenju, saj je član odbora Goriške trgovinske zbornice, član deželnega in pokrajinskega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član odbora Goriške zveze trgovcev.
Da se 54.skupno zasedanje vrši v Gorici, je seveda tudi njegova zasluga.
Vprašali smo ga o pomenu letošnjega zasedanja v Gorici tudi z vidika uresničenja osimskih sporazumov.
Letošnje zasedanje je za Gorico seveda važna priložnost za vzpostavitev novih gospodarskih stikov ter za utrditev dosedanjih. Zasedanje ITAL-JUG-JUGITAL ,se letos vrši prvič v Gorici iz enostavnega razloga ker je naša pokrajina ustanovila delegacijo ITALJUG leta 1985. V okviru te smo si vsi člani, katerih je 63, želeli, da bi tudi naša pokrajina imela v gosteh to zasedanje, ki se je pred leti že vršilo
bodisi v Trstu kakor v Vidmu. Za letošnje zasedanje sta se potegovali Gorica in Ancona, kjer se tudi zanimajo za ustanovitev lastne sekcije ITALJUG. Glede osimskih sporazumov ni predvidenih specifičnih posegov, seveda pa se lahko zgodi, da bo kakšen delegat sprožil diskusijo tudi o tej problematiki. Vsekakor so pa med Rimom in Beogradom v teku pogovori, da bi te sporazume osvežili, predvsem kar se tiče gospodarskega dela. Ta ne upošteva samo cestne povezave, ki ostajajo brez dvoma zelo pomembne in docela še ne uresničene točke, pač pa tudi druga področja kakor so finančna kritja in drugo.
V gospodarskih krogih naše dežele vlada precej zanimanja za možnosti skupnih investicij v proizvodne objekte ob naši meji, ki naj bi nastala tudi s pomočjo novega zakona za obmejna področja.
*
Seveda bo pri novih pogajanjih o osimskih sporazumih precejšnjo važnost imel tudi zakon za obmejna področja. Danes pa o tem ni lahko dajati nobenega predvidevanja tudi spričo dejstva, da se je za nekaj časa delovanje vlade ustavilo zaradi krize. Problem pa obstoja tudi s finančnimi sredstvi, ker so nekatera sredstva, že prej zagotovljena, bila tudi črtana iz finančnega zakona. Z manjšimi razpoložljivimi vsotami pa se tudi predvideni programi, hočeš nočeš, okrnejo. Sioer pa se o tem sodelovanju že vrsto let govori, v praksi pa ni bilo izvedenega veliko. Možnosti, da tuji partnerji lahko investirajo na italijanski strani obstajajo tudi s finančnega vidika. Na razpolago so namreč številni ugodni finančni pogoji bodisi za ustalitev podjetja samega kakor tudi za nova delovna mesta. Stvar je za investicije s strani tujih partnerjev nekoliko drugačna na jugoslovanski strani. Stanje se bo nekoliko sprostilo, čim bo jugoslovanska vlada spremenila sedanji zakon o tujih vlaganjih. O tem pa bo tudi precej govora na zasedanju samem, saj bo ena komisija preučevala prav industrijsko in tehnično sodelovanje. Ta delovna skupina bo svoje zasedanje začela v petek zjutraj, o skupnih vlaganjih pa bo govoril dr.Maurizio Galastri, v svojem posegu, ki se nanaša na jugoslovansko zakonodajo o skupnih vlaganjih in njenih razlikah s podobnimi zakoni drugih vzhodnih držav.
Vemo, da bosta na zasedanju delovali tudi dve drugi komisiji. V četrtek popoldne bo govora o trgovski menjavi, v petek pa bo poleg že omenjene delala tudi skupina na temo bančnega in finančnega delovanja. Kaj nam lahko poveste o tem?
Tudi na četrtkovi komisiji bo tekla beseda o zakonu za obmejna področja. Največji problem, ki ga bomo obravnavali, pa bo maloobmejno sodelovanje. Seveda si ne moremo od enega samega zborovanja pričakovati čudežne rešitve, vendar pa, predvsem če bosta prisotna oba ministra za zunanjo trgovino, je brez dvoma to zborovanje pravo mesto, da izrazimo željo za spremembo sedanjega stanja. Rekel bi tudi, da je vsako zborovanje boljše od prejšnjega, ker se vedno več stvari razčisti in se ljudje bolje poznajo. Glede vprašanj povečanja deleža po maloobmejnih računih vemo, da je beograjska vlada postavila kot omejitev 20.odstotno stopnjo celotnega gospodarskega prometa med obema državama. Mi predlagamo, da bi to kvoto zvišali na 25 ali 30 odstotkov, vendar ne mislim, da bi v sedanjem stanju Jugoslavija privolila povišku te mere. Važno pa bo tudi zasedanje o finančnem sodelovanju, predvsem za kar zadeva plačila s strani jugoslovanskih kupcev. Težave ne obstojajo za plačila izmenjav po avtonomnih računih, pač pa za promet po glavnem računu, kjer prihaja do velikih zamud. Upamo, da bo na zasedanju prišlo do vsaj verbalnih sporazumov kar zadeva skrajne termine plačil.
Vprašali bi Vas še nekaj v zvezi z avtoprevozništvom. Pred kratkim je Italija uvedla davek za prevoznike držav, ki ne sodijo v EGS. To je občutno prizadelo jugoslovanske avtoprevoznike. Pred nekaj tedni so se zastopniki obeh držav v Portorožu domenili, da znižajo to vsoto. Kako bo to uresničeno?
Tako Goriška trgovinska zbornica kot goriška sekcija ITALJUG sta se zavzemali za to občutljivo zadevo, ki zanima tudi goriške avtoprevoznike. Zadeva se vleče že vrsto let, prišlo je do ukrepov, ki so občutljivo prizadeli menjavo med državama. Upamo v pameten izhod iz te situacije, ki nikomur ne prija. S tem v zvezi pa naši goriški avtoprevozniki ne bi smeli preveč izkoriščati stanje monopola, ki ga v tem trenutku imajo, s tem, da navijajo cene.
SIDERIMPES Snc
Ul. Bellini 4
34170 GORICA — Italija
Tel.: 0481/32750 Telex: 460693 ATLAS I
3
Banca Agricola cagi Kmečka banka r z zo j Gorica
VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
GORICA (Italija) — Korzo Verdi 55
Telefon: (0481) 31811
Telex: 461239 - 460412 AGRBAN
NA STIČIŠČU DVEH NARODOV, DVEH KULTUR, DVEH DEŽEL
PRIMEX PRIMORJE EXPORT nova gorica p.o. jugoslavij«
65000 NOVA GORICA VIPAVSKA CESTA 13
TELEFON: (065) 26411 TELEX: 34324 PREX YU TELEFAX: (065) 26265
Z NAJŠIRŠO ZUNANJETRGOVINSKO REGISTRACIJO
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO PRIMEX - PRIMORJE EXPORT S SEDEŽEM V NOVI GORICI, TIK POLEG MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA ROŽNA DOLINA, JE BILA USTANOVLJENA LETA 1949 KOT IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE, KI JE SKRBELO ZA BLAGOVNE TOKOVE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU. PRAV S POMOČJO PRIMORJA EX-PORT JE STEKLA PRVA MENJAVA MED DRŽAVAMA. V KASNEJŠIH LETIH SE JE DEJAVNOST PRIMORJA EX-PORT RAZŠIRILA NA SVETOVNI TRG, KJER JE DANES Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI, DOBRO ORGANIZACIJO, STROKOVNIMI KADRI IN SODOBNO RAČUNALNIŠKO ZASNOVANIM INFORMACIJSKIM SISTEMOM SPOSOBNA TUJIM IN DOMAČIM PARTNERJEM OPRAVITI CELOVITE STORITVE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU.
—	KOMPLETNE IZVOZNE IN UVOZNE STORITVE V MALOOBMEJNEM IN REDNEM PROMETU
—	ZASTOPANJE TUJIH FIRM IN KON-SIGNACIJA
—	MEDNARODNI TRANSPORT
—	SKLADIŠČNO-MANIPULATIVNA DEJAVNOST
—	MEDNARODNA ŠPEDICIJA
—	PROMETNO-AGENCIJSKI POSLI V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU NA RELACIJI VZHOD-ZAHOD
—	KONZULTANTSKE STORITVE IN DRUGE DEJAVNOSTI VIŠJIH OBLIK GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
—	INŽENIRING
—	RAČUNALNIŠKO ZASNOVANI INFORMACIJSKI SISTEMI
—- LASTNA PROIZVODNJA BLAGA ZA IZVOZ
—	PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, SKOPJE, MARIBOR, TOLMIN.
BOLOGNA (Italija), AMAN (Jordanija)
stran ii. □ italjug - jugital
26. novembra 1987
Pogovor z vodjem tržaške podružnice dr. Cavalierijem
Uspešno sodelovanje EniChem z jugoslovansko industrijo
Italijanska družba EniChem skrbi za usklajevanje vseh kemijskih dejavnosti državne ustanove za tekoča goriva ENI, torej ima zelo široko področje delovanja. Izdelki te družbe so uporabni v najrazličnejše namene: od avtomobilske industrije do izdelave električnih gospodinjskih pripomočkov, od obutve do farmacevtske industrije, od plastičnih vrečk do kemičnih preparatov za idelovanje papirja. Temu primerno je tudi število zaposlenih v Italiji in v Veliki Britaniji (okrog 30.000), od katerih se jih 1.200 ukvarja z raziskovanjem. Že od svoje ustanovitve posveča veliko pozornosti prodoru na svetovna tržišča, v zadnjih desetih letih pa se je odločila tudi za sodelovanje z Jugoslavijo. Razlogov za tako izbiro je seveda več, med važnejšimi pa so gotovo prijateljski odnosi med državama in ogromne možnosti za razvoj, ki jih ima Jugoslavija na tem področju.
EniChem, ki deluje na mednarodnem tržišču s posredovanjem enajstih operativnih družb, je prisotna že celo desetletje na jugoslovanskem tržišču, kjer je samo v zadnjih treh letih dosegla izmenjavo surovin in repromaterialov v vrednosti 230 milijard lir. Pri tem je vredno omeniti, da se tehtnica nagiba v jugoslovansko korist (za celih 16 milijard lir), ker je Jugoslavija veliko več izvozila, kot pa uvozila. Za odnose z Jugoslavijo, kjer si je EniChem pridobila zaupanje odjemalcev z zelo kakovostnimi izdelki in z zanesljivo tehnično—prodajno službo, so leta 1983 ustanovili tržaško podružnico, ki jo vodi dr. Serafino Cavalie-ri.
EniChem dobavlja gumarske polizdelke in surovine jugoslovanskim družbam, kot so Doki, Rekord, Tigar, Sava in Jugoplasti-ka, medtem ko je njen glavni jugoslovanski dobavitelj Zrenj anin. Na področju trgovine s kemijskimi izdelki pa sodeluje s tvrdkami, kot so Petrol, INA, Iplas, HIP Pančevo, Genex, OHIS in Kemikalija, s katerimi je v zadnjih treh letih izmenjala za 117 milijard lir kemikalij, od katerih znaša pozitivni saldo za Jugoslavijo 33 milijard
lir. S tem v zvezi naj dodamo, da je Ecofuel, ena od zgoraj omenjenih operativnih družb, ki proizvaja ekološke dodatke za bencin, nakupila v Jugoslaviji za 15 milijard lir kemikalij, madtem ko ni v sosednjo državo ničesar izvozila. EniChem je Zastavi, Jugoplastiki, Saturnusu, E.I. in Iskri nadalje prodala 25 milijard lir plastičnih mas (PVC, ABS, PC itd), medtem ko je od samega Iplasa nakupila za 18 milijard lir kemikalij za proizvodnjo izdelkov za plastificira-nje.
Seveda pa sodelovanje ne ozna^ čuje samo uvoza in izvoza teh izdelkov. EniChem npr. izmenjuje tudi tehnične informacije z jugoslovanskimi podjetji. Nasploh pa je treba ušpoštevati dejstvo, da ponudba novega izdelka avtomatično predpostavlja tudi nudenje ustrezne tehnologije in znanja, ki mu s tujim izrazom pravimo know—how, to pa pomeni, da odpira tudi nove možnosti za znanstveno sodelovanje.
Sodelovanje se bo v prihodnje še razširilo in razvejalo v smereh, ki jih zdaj še preučujejo. Tu imamo v mislih predvsem industrijsko sodelovanje, kar pomeni, da bodo EniChem, INA in Iplas skupaj proizvajali izdelke in jih nato tudi skupno pošiljali na tržišča.
IMNMAT
IMPORT - EXPORT
specialist
stroji za sladolede za ledene napitke in sokove
slaščičarska oprema (enoletno jamstvo, servis v 24 urah)
Ul. Gorizia 3 - Fara (Gorica) - Tel. 0481/888485
IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE
UVOZ — IZVOZ
VIDEM — TRST
Sedež: 33100 Videm - Ul. Adige 27/7 - tel.: (0432) 282967
Podružnica: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Telef.: (040) 43713 41182 Telex: 460319 - FRIEX
Telefax: 040/43073
Korotan Italiana
Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I
Korotan
G.M.B.H.
Viktringer Ring 26 - Tel.: 04222/56216 Celovec - Avstrija - Tel.: 422801
IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
La Goriziana
____________________________S.R.L.
GORICA — Ul. D. D'Aosta 180 - Tel. (0481)520655, 520438, 22351
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
Eden od proizvodnih obratov družbe EniChem, ob naslovu pa vodja tržaške podružnice dr. Serafino Cavalieri
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
FARGO
s.r.l.
TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
FINE CHEMICALS
34132 -TRST
Ulica del Lavatoio 4 Telefon: (040) 65134/5
Telex: 461012	_______________
KEMIJA
FARMACEVTIKA
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
EniChem. Boljše izkoriščanje naravnih virov.
Danes so naravni zemeljski viri vse dragocenejši in naša glavna naloga je, da na najboljši način izkoristimo vse, kar nam ponuja narava. Za EniChem je to način življenja.
Iz surove nafte, ki je eno od mnogih naravnih bogastev, EniChem proizvaja številne kemične izdelke in polizdelke, ki zelo vplivajo na naš način življenja.
Gre za proizvode, ki jih uporabljajo v številnih sektorjih: v gradbeništvu, poljedelstvu, pri izdelavi opreme, modnih izdelkov, v avtomobilski, tekstilni in čevljarski industriji, v fotografiji, športu in pri rekreaciji.
Seznam je dolg. In prav tako je pomemben delež EniChema pri razvoju novih izdelkov za današnje in prihodnje potrebe.
S približno 6000 milijardami lir dohodka, z 80 proizvodnimi obrati in s 30.000 zaposlenimi je EniChem danes eno največjih in najbolj razčlenjenih kemičnih industrijskih podjetij v Evropi.
' Paleto proizvodov sestavljajo osnovne kemikalije, plastične snovi, tehnopolimeri, sintetična guma in lateks, dodatki za detergente, sintetična vlakna, kemični izdelki za poljedelstvo, specialne kemikalije in farmacevtski proizvodi.
Odkriti EniChem pomeni tudi istočasno spoznati, da pri nas na najboljši način izkoriščamo naravne vire za zadovoljitev vaših potreb. •
» EmiiCIhiem
EniChem SpA, Filiale di Trieste, Piazza N. Tommaseo 2, 34121 Trieste, Italia Tel.: (040) 61860. Telex: 460038 ENI TSI. Fax: (040) 69190
Le s sodelovanjem se odpravijo nesoglasja
Tudi v mednarodni trgovini ob meji je treba biti odkriti in pošteni
/ll|čg£]
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I
Čisto razumljivo je, da vlada za skupno zasedanje mešanih trgovinskih zbornic ITALJUG in JUGITAL, ki bo te dni v Gorici, veliko zanimanje med vsemi, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino. To ne velja le za trgovce, ki so direktno in najbolj zainteresirani, marveč tudi za vse tis-, te javne upravitelje, ki imajo po svoji dolžnosti nalogo, da skrbijo zato, da se mednarodna trgovina odvija kar se da ugodno, v obojestransko korist.
V Goriški trgovinski zbornici je leto in pol dni predsednik dr.Enzo Bevi-lacgua, ki je dal delu zbornice novega zaleta, tudi na področju zunanje trgovine. Čeprav imajo tudi tukajšnja podjetja precej interesov za trgovanje z drugimi evropskimi ter- prekomorskimi deželami, je čisto jasno, da je trgovanje z Jugoslavijo na prvem mestu. To sicer ne zanima samo Goriške, marveč vso deželo Furlanijo-Julijsko Krajino, nam pove predsednik v pogovoru pred zasedanjem, saj tako trgovina kot tudi kooperacija tudi v investiranju v skupne naložbe zanimata vse tukajšnje gospodarstvenike.
Predsednik Bevilacgua nam je povedal, da bosta dva dni zasedanja brez dvoma nudila priložnost, da pride do srečanj med gospodarstveniki in funkcionarji sosednih držav. Na teh srečanjih bodo nakazani problemi, ki jih je treba rešiti. Zaradi tega bo čisto jasno, da so taka srečanja koristna, kajti na njih in po njih se lahko marsikatero še vedno odprto vprašanje lahko reši v obojestransko korist.
Na vprašanja, ki zanimajo obe strani, pa je treba gledati ralistično, jasno ter pošteno. Pri tem je Bevilacgua omenil vprašanje cestnih tovornih prevozov.Znana so vprašanja uporabe
dovolilnic za tovornjake, vprašanja plačila v zahodnih valutah ali v dinarjih. Znano je, da se je že zlasti Goriška trgovinska zbornica, ki zastopa interese goriških avtoprevoznikov, ki jih je veliko, zanimala, da bi se neskladja rešila že pred leti. Na jugoslovanski strani pa smo naleteli na gluha ušesa, pravi predsednik. Potem je prišel znani odlok italijanske vlade o cestnini za jugoslovanske avtoprevoznike. Pa je hitro prišlo do razčiščevalnega sestanka in nakazane so bile rešitve, ki smo jih zahtevali več let. Ko bi bilo že prej prišlo do soočanja in prave razprave ne bi bilo hude krvi, ne na eni ne na drugi strani.
Še je vrsta takih nesporazumov, ki jih je treba rešiti. Ne nazadnje tistega o uvozu cementa v Italijo o katerem je sedaj govora. Pri nas v deželi, je povedal predsednik Goriške zbornice, imamo podjetja in naprave, ki jih je treba izkoristiti v trgovanju med državama. Ne razumemo zakaj pride do preskakovanja tukajšnjih operaterjev, ko bi lahko dobiček ostal pri nas. Vse to pa bi se odražalo tudi v zaposlenosti.
Potrebnega pa je več sodelovanja tudi v drugih primerih. Bevilacgua je omenil sedanjo jugoslovansko zakonodajo o vlaganjih tujih partnerjev v jugoslovansko gospodarstvo. Prejšnji zakon je bil nezanimiv, zaradi tega so ga mo rali zamenjati. Kaj pa sedanji? V Furlaniji-Julijski Krajini vlada zanimanje za skupna vlaganja v industrijske in druge objekte v Jugoslaviji. Investicije bi bile obojestransko koristne. Vendar pa ni prišlo do soočanja oziroma predhodnih informacij predno je prišlo do zaključne razprave o sedanjem jugoslovanskem zakonu o vlaganjih. Resnici na ljubo niti sedaj italijanski gospodarstveniki ne vedo veliko o njem. Nujno je večje pretakanje informacij. Nam na Goriškem in v Furlaniji Julijski Krajini pa koristi še večji gospodarski razvoj Slovenije in Hrvaške, saj sta naši sosedi, je dejal predsednik zbornice. Blagostanje na drugi strani meje se pozitivno odraža tudi pri nas, v obmejnih krajih Italije.
SAURA
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Specializirana v trgovini s papirjem
in embalažnim steklom.
GORICA - Ul. Trieste 160 Telefon: 0481/22203 - 22372 Telex: 461248 SAURA I
VlplK
34170 GORICA Korzo Verdi 93 Tel.: 0481/32295 - 34155 Telegr.: GOIMPEX GORICA Telex: 461054 GOIMEX I
iurooD
SIRION
s. r. I.
medica! supplies
Korzo Italia 112 34170 GORICA Italija
Tel.: 0481/32073 32074
Telex: 461240 SIRION I
Dr. Bevilacgua je tudi povedal, da ima Goriška zbornica zelo dobre stike s sosedno Gospodarsko zbornico v Novi Gorico. Dobri so tudi odnosi z Gospodarsko zbornico Slovenije in z Gospodarsko zbornico Hrvaške.
Stiki in odnosi pa dobijo pravo podobo, če jih konkretiziramo. Zaradi tega je pred časom pričela delovati v sodelovanju med Gorico in Novo Gorico komisija, ki bi morala preučiti iri tudi rešiti vprašanje leasinga italijanskih tovornjakov na sosednem jugoslovanskem območju. Gre za vprašanje, ki v tem. trenutku zanima banke in njihovo poslovanje. Ker so podobne pogodbe jugoslovanska podjetja že podpisala z Avstrijo in Nemčijo jih bodo lahko tudi z Italijo. Na našem območju je bila ustanovljena še ena mešana komisija, ki bo vsklajevala vprašanja okrog carinske cone, ki naj bi jo zgradili na goriški meji, nekje pri mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba.
Veliko reči je bilo v zadnjem času narejenih v obojestransko korist. Marsikaj pa je še nedorečenega. Zaradi tega bo prav sedanje mešano zasedanje zbornic dalo možnost, da se tudi tu pri nas pričnejo reševati še vedno odprta vprašnja.
•	STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
•	STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
•	LASTNA PROIZVODNJA:
izolacijska stekla, silikonska tesnila
GORIZIANA EXPORT srl
UL. TERZA ARMATA 165 - 34170 GORICA - ITALIJA Telef. (0481) 20111/20112/20728 Tx. 460694 MIKLUZ I
UVOZ
IZVOZ
LESNA INDUSTRIJA
KEMIJA
METALURGIJA

PUBLIEST OGLASNI ODDELEK ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA (ZTT)
—	Prodaja oglasnega prostora v PRIMORSKEM DNEVNIKU in ostalih izdajah ZTT.
—	Posredovanje objav ekonomskopropagandnih sporočil v jugoslovanskih medijih.
—	Zastopstvo za Italijo in Jugoslavijo kitajskih časopisov:
$	$5* &
International Trade News
immm innraii
techmova CHINAMAC JOURNAL
mimm
inFDTEC CHiFlfi
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel.: 040/775275 - Telex: 460270 EST I - Telefax: 040/773715
S.p.A.
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA
Pooblaščeni izvoznik:
IVECO - FIAT - PIRELLI - COMETTO
Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo
TRST — Ulica Geppa 9 Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254
Filiala: GORICA Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I
— Korzo Verdi 59
Gradijo skladišča in urejajo zaledje
V letu 1988 z novimi kapacitetami več prometa in pridobitev novih klientov
Pristanišče v Tržiču (Monfalcone) deluje že več kot petdeset let. Dolga desetletja je služil predvsem potrebam krajevnih industrijcev. Šele pred kaki-nii desetimi leti so se za to pristanišče Pričeli zanimati tudi gospodarski operaterji iz širšega zaledja. Delo Posebne Pristaniške ustanove, ustanovljene ko-hec sedemdesetih let, je šele pred kratkim dobilo novega zaleta. Funkcionarji te ustanove so si zadali več nalog. Povečati kapacitete operativne obale, dobaviti nove stroje, predvsem Pa zgraditi skladišča, ki jih doslej ni bilo. Istočasno pa iščejo nove kliente v zaledju, t.j. v Avstriji, na Madžarskem, na Bavarskem in seveda v Severni Ita-bji. V afriških in ameriških pristaniščih pa iščejo nove poslovne partnerje.
Ravnatelj Pristaniške ustanove Bruno Podbersig nam je postregel z zanimivimi podatki. V letu 1986 so v tržiš-kem pristanišču manipulirali 2.300.000 ton blaga. V primerjavi z letom prej je to bil 20.odstotni povišek. Tudi letos Pričakujejo precejšen povišek, saj so že pri tem, da dosežejo lanski promet. Primerjave v posameznih lanskih in letošnjih mesecih kažejo, da so skoro v vseh letos imeli več prometa kot v lani odgovarjajočih časih. Odtod gotovost, da bodo letos spet zabeležili rekord. Povečali so še zlasti promet premoga in nafte za potrebe tržiške ter-mocentrale, kot tudi celuloze in žitaric.
Kar 90 odstotkov prometa v tržiš-kem pristanišču zadeva raztovorjeno blago. Tržič je prvo pristanišče v Italiji za raztovarjanje lesa. Gre za približno 300.000 ton na leto. V kratkem bodo zgradili »chips terminal«.
Operativna obala je dolga 930 metrov. Na njej imajo precej žerjavov in drugih naprav. Pred kratkim so zgradili dva silosa, v vsakega lahko pnevmatično raztovarjo in vskladiščijo 1.000 ton razsutega cementa. Za operativno obalo imajo 300.000 kvadratnih metrov razpoložljivih površin. Tu se-dnj urejajo ceste ter gradijo prva pokrita skladišča. Z deli bodo končali sredi prihodnjega leta. Za ta prva dela bodo porabili 7,5 milijard lir. V prihodnjih letih pa bodo podaljšali ope-
rativno obalo za nadaljnih 320 metrov, zgradili novo železniško povezavo s kolodvorom v Tržiču, nabavili nove žerjave ter zgradili nova skladišča. Pri nekaterih delih sodelujejo z vlaganji tudi zasebni operaterji. Pristanišče bodo usposobili tudi za Ro-Ro promet. V zvezi s tem imajo že dobre stike z nekaterimi sredozemskimi deželami.
V tržiškem pristanišču je zaposlenih 285 delavcev — članov Pristaniške družbe, nad 50 ljudi v trgovskih in špediterskih podjetjih, ter približno 400 avtoprevoznikov. Sem je treba dodati še osebje Pristaniške ustanove ter carinsko in policijsko osebje. Pristanišče je torej pomebna gospodarska postojanka tudi z vidika zaposlovanja.
Blago raztovorjeno v Tržiču je namenjeno predvsem industrijcem Fur-lanije-Julijske Krajine ter Veneta, nekaj malega pa tudi tistim iz drugih pokrajin Severne Italije ter Avstrije.
Posebna pristaniška ustanova je sestavni del Goriške trgovinske zbornice. Zaradi tega si prizadeva vsklajeva-ti ponudbo s tistimi obmejnega posta-
jališča-avtoporta v Gorici ter letališča v Ronkah. Skupno so se predstavili v raznih krajih. Brez dvoma najpomembnejša je bila predstavitev v Londonu, ko so to skupno ponudbo označili kot Multimodal Area of Gorizia.
V letošnjih prvih desetih mesecih je v tržiškem pristanišču raztovarjalo ali natovarjalo blago 655 ladij. Največ so jih imeli v aprilu, in sicer 81. Prednjačijo ladje z italijansko zastavo. Precej pa je sovjetskih, grških, ciprskih ter jugoslovanskih.
Pristanišče v Tržiču je drugo po pomenu v deželi Furlaniji-Julijski Krajini. Sodelujeo tako s pristaniščem v Trstu kot s tistim v Porto Nogaro. Vsako od teh pristanišč se skuša specializirati. Seveda to ni vedno mogoče, zaradi tega pride včasih tudi do podobnih operacij v več pristaniščih.
To pa naj ne bi oviralo razvoja pristanišč v deželi. Še zlasti tržiškega ne, saj je to najsevernejše pristanišče na Jadranu, dobro povezavo tako po železnici kot po avetocesti z vso Severno Italijo ter Avstrijo.

S.p.A.
ELECTRONICS
DEVICES
34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. 040/61831-64444, Tx. 460461
elektronske komponente
L. i3 euecTRontcsHOP
34133 TRST, UL. FABIO SEVERO 22, TEL. 040-62321
Giovanni
Lulli
IMPORT- EXPORT
GORICA, Ul. Bellini 4 Tel.: 87555, 31184 Teleks: 460362 Lulli
f&P
IMPORT - EXPORT
Sedež:
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 22211 Telex: 460655
Filiala: TRST
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA
tekno

S. r. I
AZIENDA SPECIALE PER IL PORTO Dl MONFALCONE POSEBNA USTANOVA ZA TRŽIŠKO LUKO
34074 TRŽIČ - UL. DUCA D’A0STA 97 Tel. (0481) 40045-45025 - Telex 461209 ASPM I
Tržiška luka je na prvem mestu v Italiji pri iztovarja-nju lesa. Leta 1986 je znašala manipulacija kar 2.314.000 ton.
Posebna ustanova za Tržiško luko razpolaga sedaj s površino 300.000 kv. m za razmeščanje razsutega tovora, lesa in kontejnerjev in s carinskim ograjenim prostorom za začasno shrambo, ki meri 70.000 kv. m. Tržiška luka kot najsevernejša luka Sredozemskega morja, izvrstno oskrbljena z železniškimi in cestnimi povezavami, predstavlja zaradi svoje ekonomičnost
in sposobnosti ceneno strukturo v službi prometa za Srednjo ter Vzhodno Evropo in iz nje. Goriško postajališče, goriški mejni sistem in Tržiško pristanišče tvorijo med seboj povezano enoto, izvrstno opremljeno za kombinirani prevoz morje-zemlja, iz vzhodnih in obdonavskih držav in narobe.
V omrežju pristanišč Zgornjega Jadrana se Tržiška luka s svojimi specializacijami — les, barvne kovine, žito — uvršča med najbolj uspešne in cenene luke.
TRGOVINSKI PROMET TRŽIŠKE LUKE
(v tisočih ton)
IZTOVARJANJE H NATOVARJANJE
2.132
1.528
1.444
1983	1984	1985	1986	1987 *
* prvih 10 mesecev
Sodelovanje ob meji je zelo pomembno
Carinska cona v Novi Gorici ima izredne perspektive razvoja
Vsakoletno zasedanje mešane zbornice JUGITAL - IT AL JUG je gotovo izjemno pomemben dogodek, saj gre za neke vrste obračun široke-ga gospodarskega sodelovanja med državama, istočas-no pa tudi pregled I vsebinskih in for-I malnih vzrokov, I ovir in spodbud, ki | tako sodelovanje pogojujejo. Čeprav je tako sodelovanje bistveno pomembno za obe državi, le gre poudariti, da je za Jugoslavijo Italija partner posebnega pomena tako glede na vrednost in kvaliteto sodelovanja kot tudi za uravnovešenost menjave med državama.
Naš obmejni prostor je zaradi geografske lege, strukture gospodarstva in odprtosti izjemno vezan na mednarodni trg in še posebej na sodelovanje s sosednjo Italijo. Zato še posebej pod-zravljamo letošnje zasedanje mešane zbornice v Gorici. Gotovo bo že samo dejstvo, da bodo gospodarstveniki širšega prostora obeh držav med nami, pripomoglo, da bodo bolj in globlje spoznali tudi problematiko in perspektive našega območja. Srečanje bo pripomoglo k'ustvarjanju novih koristnih poslovnih stikov in poti za uveljavljanje vloge obmejnega prostora.
Tako pravi predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za severno primorsko območje Davorin Škara-bot, ki tako nadaljuje:
K dosedanjemu obsegu sodelovanja med obema državama je gotovo pripomogla tudi obmejna blagovna menjava. Ne da bi hoteli zmanjšati njen pomen in uspehe pa vendarle velja poudariti, da sedanji obseg in struktura menjave še zdaleč ne pomeni, da so izkoriščene vse vsebinske prednosti, ki jih ta preferencialna oblika blagovne menjave nudi za obe državi in širši gospodarski prostor. Tudi zaradi objektivnih okoliščin je v njej še vse preveč kratkoročne naravnanosti, vpliva dnevnih tržnih gibanj ter teko-
če ekonomske politike, na drugi strani pa premalo upoštevanja dolgoročnih koristi partnerjev ter vpliva trendov v mednarodni blagovni menjavi. Nadalj-ni razvoj bo gotovo poudaril osnovno vsebino te menjave, zato lahko ponovno pričakujemo njeno kvantitativno in kvalitativno rast. Gotovo mora znotraj nje obdržati posebno mesto menjava proizvodov gospodarskih subjektov na obmejnih območjih, ki ji sedanji pogoji menjave v celoti ne ustrezajo. Veliko bi pomenilo že enostavnejše in hitrejše spreminjanje brezcarinskih list, v katere bi morali biti močneje vključeni proizvodi višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kooperacij in mešanih podjetij z obeh strani meje. Tak ukrep bi pomenil tudi močno spodbudo za razmah poglobljenih oblik sodelovanja, ki so danes kljub jasnemu interesu partnerjev z obeh strani meje, še vse premalo razvite. Konkreten pritisk za čimprejšnje oblikovanje carinske cone v Novi Gorici, ki bo imela zaradi geografske lege, bližine močnega gospodarske potenciala, izjemne prometne povezanosti (železniška in pričakovana avtovcestna povezava, bližina pristanišča v Tržiču in letališča v Ron-kah) ter organske povezanosti z obstoječim cestnim terminalom v Štandre-žu, izredno perspektivno, dokazuje, da ne gre za deklarativno pripravljenost na kooperacijo in skupna vlaganja. Kljub temu pa je potrebno znova opozoriti, da je treba čimprej prilagoditi jugoslovansko zakonodajo za tuja vlaganja razmeram in pogojem, ki veljajo v poslovnem svetu, kajti sedanja delu-' je vse preveč togo in nespodbudno za zainteresirane tuje partnerje. Verjetno je rezultat dolgoletnega poznavanja in zaupanja, ki vlada na obmejnem območju dejstvo, da je med zainteresiranimi partnerji največ tistih iz sosednje Furlanije Julijske krajine.
Gotovo pa mora zasedanje opozoriti tudi na vrsto težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo udeleženci menjave na obeh straneh meje. Ne bo mogoče mimo problemov cestnih prevoznikov, ki vedno znova opozarjajo, da je potrebno tudi na tem področju sodelovanje in dogovarjanje, stalnega vprašanja števila dovolilnic za cestne
TRIMAC
s. r. I.
IMPORT - EXPORT
TRST - Ul. Nazionale 124 (OPČINE)
Tel. 040/211732 - Telex: 460405 TRIMAC I
Strojna oprema za lesno industrijo
Zastopstva: GMS - ZOGNO BIESSE S. CREMONA OLM OLIMPIC GIBIEN IMPIANTI
BELCh
IMPORT EXPORT s.r.l.
34170 GORICA - Korzo Italia 255/4 Tel. (0481) 21313 - 22035 Telex 460155 ESPEGO
uniles
MEBLO
MEBLO ITALIANA d.d.
lmport-Export Industrija za proizvodnjo pohištva in elementov
GORICA - Ul. sv. Mihaela (ind. cona) Tel. (0481) 21281 - Telex 460266 ITAMEB
prevoze, občasnih omejevanj izvoza, previsokih prelevmanov itd. Prav bi bilo, če bi spregovorili tudi o hitrejšem in predvsem bolj usklajenem delovanju carinskih in drugih spremljajočih služb na obeh straneh meje, ki mnogokrat otežujejo normalen pretok blaga. Morebiti so to na prvi pogled drobni in obrobni problemi, imajo pa še kakšen vpliv pri odločanju in izvedbi konkretnih poslov. Mnoga izmed teh vprašanj so že vse predolgo prisotna na srečanjih gospodarstvenikov obeh držav. Zato menimo, da ustrezni meddržavni organi niso v celoti izpolnili svoje naloge in poskrbeli za sprotno reševanje problemov s pomočjo zainteresiranih strokovnjakov iz gospodarstva.
Prepričani • smo, da bodo o večini vprašanj, ki so na dnevnem redu za-sednja, udeleženci lahko oblikovali skupna stališča, ki bodo prispevala k nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Mi, ki živimo in delamo ob meji smo seveda zato še posebej zainteresirani. Tudi zato, ker imamo in želimo imeti posebno vlogo posrednika in usmerjevalca pa tudi pobudnika novih oblik in odnosov ne le med gospodarstvoma ob meji, temveč tudi v širšem prosto-
TEHNIČNI SERVIS
□	STROJI ZA PRANJE RODNIH OBLOG
□	INDUSTRIJSKE ŠČETKE
□	SESALNIKI
□	POMIVALNI IN SUŠILNI STROJI
□	STROJI ZA ČIŠČENJE IN PRANJE MOOUETTE IN PREPROG
□	HIDROČISTILCI
□	MOTORNI STROJI ZA POMETANJE
□	PROIZVODI IN STROJI
ZA INDUSTRIJSKO ČIŠČENJE
Stroj za pometanje
Sedež: TRŽIČ (GO) - Ul. Crociera 35 - Tel.: 0481/480430
e
GLOBTRADE s.P.a.
Export - Import
Sedež: 34170. Gorica, Korzo Italia 75 Telefon: 0481/33307-33910-34011 Telex: 460555 GLOBTR I
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU
ALPE-ADRIA
TRST - Ulica Filzi 10
ECHNA
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
26. novembra 1987
italjug - jugital □ st™ vn.
Kapacitete avtoporta se bodo še povečale
Sodobne naprave na mejnem prehodu omogočajo hiter prevoz blaga s tovornjaki
Iz leta v leto večji tovorni promet kot tudi promet osebnih avtomobilov so že pred leti narekovali nujo, da se pri Gorici zgradi sodobno obmejno postajališče, ki bi nadomestilo ozko grlo mednarodnega prehoda pri Rdeči hiši. Italijanska in jugoslovanska stran sta se domenili, da tako postajališče zgradita z enotnim načrtom južno od mesta, na območjih Štandre-ža in Vrtojbe, tam kjer bi. se morala srečati italijanski in jugoslovanski avtocestni sistem.
V gradnjo naprav so bila na obeh straneh vložena velika denarna sredstva, vzeta tudi iz skladov za uresničevanje infrastruktur predvidenih v. osimskih sporazumih. Pred nekaj leti je bilo obmejno postajališče svečano izročeno svojemu namenu. Pravi poudarek tej skupni pobudi sta na otvoritvi dala zunanja ministra Italije in Jugoslavije, za prebivalce obeh strani meje je to bil pravi ljudski praznik.
Na obeh straneh meje so pričeli graditi tudi dodatne naprave za vskla-diščenje in manipulacijo blaga. Na italijanski strani sta obmejno postajališče in tovorno postaj ališče-avtoport en sam velik objekt, ki ga upravlja družba SDAG, katere pobudnik in glavni delničar je Goriška občinska uprava. Predsednik upravnega odbora SDAG odv.Cesare Devetag nam je rade volje posredoval dragocene
ALPEK
s. r. I.
IMPORT — EXPORT
34170 GORICA Ul. Alviano 56
Tel.: (0481) 30116 - 31041 Telex 460201
mercantile
UVOZ - IZVOZ
TRST - Ul. Torrebianca 18 Tel.: 64744 - 60691 - Telex: 460470 Filiala: GORICA - Ul. Favetti 16
vse, ki imajo opravka s cestnim tovornim prometom. Tujim poslovnežem jih predstavljajo skupno s tem kar lahko nudita pristanišče v Tržiču ter letališče v Ronkah. Naprave se izpopolnjujejo in lahko zadovolijo še tako zahteve-ga trgovskega operaterja.
Družba SDAG ima seveda zelo dobre poslovne stike z jugoslovanskimi partnerji, ki upravljajo podobne naprave na jugoslovanski strani mejnega prehoda. Sodelovanje se vsklaja tudi s stalnimi delovnimi skupinami. To je že omogočilo, da so bili konkretno in koristno rešeni številni problemi.
Da bodo vse naprave na goriški meji delovale tako kot so bile načrtovane, tako kot so bile načrtovane, je seveda že kar nujno, da se zgradijo vse avtocestne infrastrukture. S temi bosta Gorica skupno z Novo Gorico zares najboljša in najbolje opremljena vrata med Zahodno in Vzhodno Evropo. Istočasno pa bodo naprave na meji najboljše zagotovilo za skladen gospodarski razvoj sosednih mest. V Gorici se dobro zavedamo, da je prav od plodnih trgovskih stikov med Italijo in Jugoslavijo, odvisno kako se bo mesto razvijalo. Obmejno postajališče in av-toport pri štandrežu pa sta najbolj. konkretna podlaga za tak gospodarski razvoj.
agroforest
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 agrof
GORICA
Ulica Trieste 160 Telefon: 0481/20982
SPLOŠNA IMPORT - EXPORT
- OGfllPHK
GORICA
Ul. V. Venelo 49 — Tel. 82159, 33524 Telex 461229 CER-PEX
podatke o tej veliki infrastrukturi, ki je za Gorico najpomembnejši faktor bodočega gospodarskega razvoja.
Gorica se zemljepisno nahaja na najprimernejšem kraju za prehod iz Padske nižine v Podonavje. To so trgovci upoštevali že v prejšnjih stoletjih. To so pred nekaj desetletij upoštevali tudi načrtovalci avtocestnih povezav med sosednima državama. Naprave v Gorici so neposredno povezane tudi s pristaniščem v Tržiču, ki je oddaljeno komaj 25 km, in letališčem v Ronkah (oddaljenost 20 km). Mejni prehod in avtoport sta neposredno povezana z avtocesto, ki pelje v Benetke, Milan in Bologno, ter tudi s tisto, ki mimo Vidma pelje v Avstrijo in na Bavarsko.
Infrastrukture celotne naprave so na
367.000	kv.metrih. Carinski ter špedi-terski uradi so tako urejeni, da omogočajo hitro odpremo tovornjakov. Na voljo so parkirišča za 520 tovornjakov. Tu so tudi prostori za živino, carinska skladišča, trgovske pisarne, banke, okrepčevalnice.
Tovorno postajališče-avtoport je šele pred kratkim pričelo poslovati. To bo pravo »mesto avtoprevoznikov«, saj bo, ko bo dograjeno, tu veliko prostorov za skladišča, za delavnice za popravilo in vzdrževanje tovornjakov, še veliko dodatnih parkirišč. V avto-portu je sedaj že 8.400 kv.metrov pokritih skladišč. Že v prihodnjem letu bo na razpolago 17.000 kv.metrov.
Na goriškem mejnem prehodu imajo deset avtomobilskih stez in 4 steze za tovornjake. Povprečno beležijo
60.000	prehodov tovornjakov na leto.
Obmejne naprave, ki jih upravlja
družba SDAG, so seveda zanimive za
EDITORIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d.
34137 TRST — UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 764310 - 726629 — Telex: 460270 EST I
Filiala: GORICA — UL. XXIV MAGGIO 1 Tel.: (0481) 33324 - 32638 — Telex: 460366 EST GO
KOMERCIALNI SEKTOR: izvoz - uvoz:
♦ repromateriala za grafično, kartonažno in papirno industrijo ♦ grafičnih strojev, časopisov
♦ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE
Stazioni Doganali ed Autoportuali di Gorizia Carinske in tovorne postaje v Gorici
S. p. A.
Mejna postaja za tovornjake v Gorici
34170 GORICA - Tel. (0481) 21028, 520344
♦ Skladišča za razne tovore
♦ Box z 12,50 m2 površine za skladiščenje opreme
♦ Splošne usluge: restavracija-bar, bančna okenca, Avtomobilski klub (ACI) ♦ Pranje tovornjakov
♦ Hlevi za veliko in malo živino
♦ Začasno skladišče in ograjen prostor ♦ Parkirišča
Važna vloga Gorice v mednarodni trgovini
Pomembna vloga Slovencev v trgovini in avtoprevozništvu
Hitra zaposlitev za slovenske dijake
Že kmalu po 'Vzpostavitvi novih meja med Italijo in Jugoslavijo, v letu 1947, je prišlo do prvih trgovskih stikov med sosednima državama. To še zlasti na goriškem območju, ki je bilo pred to razmejtvijo ena sama upravna in gospodarska enota. Pri tem so pomembno vlogo igrali trgovci slovenske narodnosti, sicer italijanski državljani, ki so takoj, bodisi zaradi prejšnjega poznanstva kot še posebej zaradi hitrega sporazumevanja v slovenskem jeziku, takoj našli pravi stik z gospodarskimi operaterji v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh.
Gorica je kaj kmalu postala središče trgovine med Italijo in Jugoslavijo. K temu so pripomogli tudi goriški avtoprevozniki, tudi ti v velikem številu slovenske narodnosti. Izkoriščajoč tudi ugodnosti zakona o prosti coni se je v Gorici kmalu zelo razvilo avtoprevozništvo. To še v letih, ko ni bilo v Jugoslaviji avtoprevozništvo tako razvito kot je danes. Goriški šoferji so s svojimi tovornjaki prepeljali še tako potrebno blago iz uvoza v skladišče še tako oddaljene in težko dosegljive jugoslovanske tovarne. Goriški avtoprevozniki so v tem naredili zares pionirsko delo.
Sočasno se je razvijala in večala tudi trgovinska menjava v obe smeri. Menjava se je večala do take mere, da so bili posli za marsikaterega tukajšnjega trgovca preveliki. Zaradi tega so veliki posli šli nekako čez glavo tukajšnjih poslovnežev, saj so se velike italijanske ter jugoslovanske tovarne direktno dogovarjale o njihovem poslovanju.
Kljub temu pa so goriški trgovci ohranili svojo specifičnost. Mnogi so
si izbrali take sektorje, ki večjih tovarn ali trgovskih podjetij ne zanimajo. Ti sektorij pa so za trgovca ali malo podjetje lahko zelo zanimivi in donosni.
Veliko je k razvoju tgovske dejavnosti v Gorici pripomogla obmejna menjava. Goriški ter drugi obmejni sporazumi so nudili in nudijo veliko možnosti za vsestransko gospodarsko menjavo. Poudariti je treba delež, ki ga tu imajo slovenski trgovci, pa naj gre za posameznike ali podjetja. Lahko upravičeno trdimo, da so se Slovenci v Gorici v tem zadnjem desetletju v veliki meri posvetili mednarodni trgovini. Sicer pa je treba reči, da so Slovenci v tem mestu že dobro stoletje priznani trgovci, saj je nekoč večina maloprodajne trgovske mreže v Gorici bila v slovenskih rokah, še danes pa je precejšen del malih trgovcev slovenske narodnosti.
Prav tej veliki trgovinski dejavnosti med Italijo in Jugoslavijo se je treba zahvaliti dejstvu, da slovenska mladina hitro najde zaposlitev v trgovski stroki. Goriška mednarodna trgovina je neločljivo vezana na Jugoslavijo, zaradi tega je nujno znanje slovenskega, srbohrvaškega ter seveda italijanskega jezika. Dve tukajšnji državni trgovski šoli s slovenskim učnim jezikom, Strokovni zavod Ivan Cankar in Tehnični zavod Žiga Zois, nudita številnim slovenskim dijakom prepotrebno znanje v trgovskih veščinah in jezikih, tako da diplomiranci teh dveh šol najdejo kar se da hitro zaposlitev v domačem kraju, ne da bi jim bilo treba iskati kruh v drugih krajih.
PROGRAM
54. skupnega zasedanja zbornic ITALJUG - JUGITAL
GORICA, Gospodarsko razstavišče 26. in 27. novembra 1987.
Četrtek, 26. novembra 1987.
8.00: Prihod in vpis udeležencev.
9.00: Začetek zasedanja.
-	Pozdravi župana Gorice, predsednika Trgovinske zbornice Gorica, predsednika Goriške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, predsednika Deželne vlade, predsednika Goriške pokrajinske uprave.
-	Pozdrav predsednika Zvezne gospodarske zbornice SFRJ Milana Paviča.
-	Poročilo predsednika Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Alda Romolija.
-	Poročilo predsednika Jugoslovansko-italijanske gospodarske zbornice Momira Vickoviča.
-	Govor ministra za zunanjo trgovino Republike Italije Renata Ruggiera.
-	Govoro zveznega sekretarja za zunanjo trgovino SFR Jugoslavije Nenada Krekiča.
-	Pozdrava ambasadorja Republike Italije v Beogradu dr. Massima Castalda in ambasadorja Socialistične federativne republike Italije v Rimu Anteja Skataretika.
-	Govori zastopnikov trgovinskih zbornic Italije in Jugoslavije.
-	Poročilo zastopnika Komisije EGS o stikih EGS - Jugoslavija J. J. Schweda.
13.00: Odmor. Kosilo v sejemskih prostorih.
15.00: Zasedanje delovne skupine o medsebojni trgovinski menjavi in odnosih čez mejo. Predsedujeta Hadrijan Corsi in Momir Vickovič.
-	Poročili predsednikov.
-	Poročilo direktorja'urada ICE v Zagrebu dr. Gianfranca Ta-baia.
-	Diskusija.
Petek, 27. novembra 1987.
9.00: Zasedanje delovne skupine o medsebojnem sodelovanju na industrijskem in tehničnem področju. Predsedujeta dr. Adele Fettarappa Sandri in inž. Milorad Bajič.
-	Poročili predsednikov.
-	Poročilo dr. Riccarda Gallija o politiki tehnoloških inovacij v Jugoslaviji.
-	Poročilo dr. Maurizia Galastrija o primerjavi zakonodaje o joint-ventures (skupnih vlaganjih) v Jugoslaviji in drugih socialističnih državah.
-	Diskusija.
Zasedanje delovne skupine o bankah in finančnih vprašanjih. Predsedujeta Franco Maiocchi in Nenad Bratelj.
-	Poročili predsednikov.
-	Diskusija.
16.00: Skupščina mešanih zbornic.
-	Razprava in sprejem sklepnih resolucij delovnih skupin.
Zaključek zasedanja.
BANCA del FRIULI
SEDEŽ IN GLAVNA DIREKCIJA Ul. Vittorio Veneto 20 - 33100 Videm
Prisotna z bančnimi okenci v naslednjih pokrajinah:
Belluno - Gorica - Padova - Pordenon Treviso - Trst - Videm - Benetke - Vicenza
Reprezentančni urad v Milanu
Vse bančne in borzne storitve Lastni leasing servis in skupni investicijski skladi
Filiala v Gorici - Korzo Verdi 125 - Tel.: 0481/34631 - Telex: 460595 FRIGOR
Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica)
THIN FILMS
ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO
•	POTENCIOMETRI
•	UPORI
•	UPOROVNA VEZJA
•	HIBRIDNA VEZJA
Tankoslojna in debeloslojna tehnologija
MIPOT s.p.A.
Ul. Corona 5 - KRMIN (GO)
Tel.: 0481/60931 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387
Ul. S. Michele 334 - GORICA Tel.: 0481/20684 - Telex: 461089 Telefax: 0481/22295

Prizadevanja za odprtje prog s tujino
Letališče v Ronkah - v svet odprta vrata Furlanije-Julijske krajine
Deželno letališče Furlanije Julijske krajine v Ronkah je opremljeno z najsodobnejšimi napravami, tako da, še zlasti v zimskem času, priskoči na pomoč sosednemu letališču v Benetkah, kjer je večkrat precej gosta megla. Z vsakodnevnimi tremi leti v Rim ter dvema v Milan so potniki iz naše deželehitro povezani z vsem svetom. Na letališče v Ronke prihajajo tudi številni potniki iz sosednih Slovenije in Hrvaške, saj imajo odtod bolj ugodno zvezo z marsikaterim krajem v Italiji in tudi drugod.
V zadnjem času je nemški letalski prevoznik odprl vsakodnevno progo med Ronkami in Miinchnom. Tudi na tak način je moč dobiti hitro povezavo z raznimi kraji v svetu, največ seveda v Zvezni republiki Nemčiji.
Majhno letalo na tej progi bodo že na pomlad zamenjali z večjim, saj za to progo vlada veliko zanimanje'med poslovneži vzhodnih predelov Italije ter Bavarske.
Na upravi letališča v Ronkah, kot nam je povedal predsednik upravnega sveta letališkega konzorcija Gino Cocianni, si prizadevajo dobiti še druge_ letalske zveze z zunanjim svetom. Že od januarja 1988 bodo dobili nekajtedensko progo Firence-Ronke-Dunaj. Že več kot leto dni imajo redne dvotedenske čarterske polete z Londonom. Tudi z letališči Sovjetske zveze imajo dokaj redne čarterske zveze. Teh se v glavnem poslužujejo delavci furlanskih podjetij, ki gradijo tovarne v Sovjetski zvezi.
Veliko je prizadevanj za odprtje še novih prog, še zlasti z državami Vzhodne Evrope. Šlo naj bi prvenstveno za proge takoimenovanega tretjega nivoja, ki bi povezovale letališča sosednih dežel. Govora je o povezavah z Madžarsko in Jugoslavijo. Ronke so bile pred leti že povezane z jugoslovanskimi letališči. Nekaj let
IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA
34016 OPČINE (Trst)
Ul. Nazionale 51
Telex 460250 KOIMEX
Telefon (040) 211424 - 213992 - Telefax (040) 212255
Oprema in stroji za lesno industrijo
!nli
Hnlelvetius
34132 TRST Trg Liberta 3 Tel.: (040) 65577 Telex: 461109 HELTS
FILIALA:
34170 GORICA Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20982
je delovala proga Milan-Ronke-Be-ograd, prav tako pa je zagrebški letalski prevoznik skrbel za progo Ron-ke-Zagreb.
Precej je tudi čarterskih letal, ki sem pripeljejo potnike iz dežel severne Evrope, ki so poleti namenjeni v obmorske kraje, pozimi pa v gorate predele FJK.
V zadnjem času so povečali tudi trgovske prevoze. Za to gospodarstveniki kažejo precej zanimanja. V prihodnjem nameravajo še bolj razširiti to dejavnost.
Letališke naprave pa bodo še bolj posodobili tudi v vidiku velikega prometa, ki ga bodo imeli čez kako leto ob svetovnem nogometnem prvenstvu, saj bo kar. precej tekem v sosednem Vidmu.
KONZORCIJ ZA LETALIŠČE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
RONKE - RONCHI DEI LEGIONARI - ITALIJA Tel. (0481) 7731 Telex 460220 CONSAE I
Letališče Ronke sredi prostora Alpe-Jadran in Furlanije-Julijske krajine, obmejne dežele EGS s podonavskimi, balkanskimi in vzhodnimi državami.
C [&.
D Z O.Z.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9
Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089
Telex 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Libertš d’ltalia 5
V glavnem tu nakladajo blago na ladje
Izjava inž, Giorgia Tombesija
Furlansko pristanišče Porto Nogaro povezano predvsem s kraji v Sredozemlju
V Furlaniji mrgoli manjših ter srednjih tovarniških objektov poleg nekaterih večjih, ki imajo nekako vodilno vlogo, še zlasti, v mednarodni trgovini. Pristanišča Trst, Tržič ter Benetke pa so marsikdaj prenasičena. Zaradi tega so si Furlani kar doma poiskali kraj, kjer bi lahko opravljali te posle. Izbrali so si kraj Porto Nogaro, kjer je prostora za operativo veliko, nedaleč od avtoceste, ki povezuje dandanes vse večje kraje v Furlaniji,
Že pred leti je bilo tu pristanišče, ki je služilo tovarnam, ki so zrasle v tamkajšnji industrijski coni. V starem pristanišču imajo 450 metrov operativne obale, v novem pa kar 700. V načrtu imajo, če bo potreba nanesla, gradnjo še novih operativnih obal.
Glavna karakteristika pristanišča Porto Nogaro je v tem, da tu predvsem natovarjajo blago na ladje. V glavnem gre za blago izdelano v furlanskih tovarnah. V letu 1974 so natovorili le 44.342 ton blaga, raztovorili pa 10.213 ton. Višek so dosegli leta 1984, ko sp imeli nad pol milijona ton prometa: 381.608 ton blaga so natovorili na ladje, 120.475 ton pa so ga raztovorili na kopno.
V	zadnjem času so se številke prometa sicer le približale tistim iz leta 1984, niso jih pa dosegle ali presegle. To tudi zato, ker so v pristanišču gradili nove naprave, ki bodo služile prav blagu, s katerim tu največ manipulirajo.
V	letošnjem prvem polletju je dospelo 156 ladij, blaga so natovorili ali raztovorili 201.454 ton. V septembru so bila dela za nakladanje ter razkladanje železnih odpakov končana, zaradi tega že sedaj beležijo porast prometa. Sedaj čutijo izboljšanje tudi zato ker so kar na operativno obalo podaljšali železniško progo. Zaradi tega je možna neposredna operativa vlak-ladja. Poskrbeli so tudi za poglobitev vstopnega kanala v pristanišče od prejšnjih 6,5 na 7,5 metrov.
Za vsa ta dela in za druga, ki so še v teku, je poskrbela Posebna.pristaniška agencija, ki jo je ustanovila Videmska trgovinska zbornica. Nakazanega je bilo precej denarja za izgradnjo raznih infrastruktur. Že sedaj »beležijo prve pozitivne rezultate.
Furlanski industrijci imajo precej
stikov s trgovci v sredozemskih deže-	se hočejo tudi specializirati. Pomemb-
lah. Pristanišče Porto Nogaro ima v	no je to, da imajo na nekaterih progah
glavnem poslovne stike prav s prista-	redne vožnje, tako da trgovci in špedi-
nišči v Sredozemlju. Na tem potiročju	terij s tem lahko resno računajo.
CONTEX sne
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
34133 TRST - Ul. del Ronco 3 Tel. (040) 731858 - Tlx 460333
Pomen avtonomnih računov
Zaradi svojega zemljepisnega položaja Trst pozorno sledi sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in si prizadeva, da bi se to sodelovanje vsestransko razvilo. Nedvomno so v tem okviru izrednega pomena izmenjave po avtonomnih računih. Po Jugoslovanskih restrikcijah prejšnjih dveh let, ki so bile letos odpravljene, rezultati izmenjav v teh desetih mesecih izkazujejo 80-odstotni poprast v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
V	absolutnih številkah je bilo uvoženih in izvoženih po avtonomnih računih za 483 milijarde lir blaga. Saldo pa je kljub temu še znatno visok (86 milijard lir lanij, kar pomeni, da jugoslovanska podjetja uporabljajo z zamudo v primerjavi z italijanskim uvozom »kredit«, ki ga imajo za uvoz italijanskega blaga.
V	tem času so se nadalje spet razširile govorice, da bi jugoslovanska stran želela spet delno zavreti poslovanje po avtonomnih računih, ki naj bi omejeno na 10 odstotkov celotne izmenjave med državama. Te govorice na skrbijo in nas istočasno tudi presenečajo, saj razvoj uravnovešenih izmenjav koristi obema partnerjema in je v skladu z jugoslovansko težnjo po sa-
naciji gospodarskih težav z uveljavljanjem tržnega gospodarstva. Naj dodam, da se v vsem svetu uveljavljajo tako imenovane izmenjave »counter-trade«. Zdi se mi, da se z avtonomnim računom uresničuje pri nas povsem podoben tok kompenzacijskih poslov, ob tem da je še povsem v skladu z italijansko zakonodajo o trgovanju s tujino.
V odnosih s sosednjima republikama Slovenijo in Hrvatsko je vprašanje avtocestnih povezav Razdrtega z Gorico in Trstom zelo aktualno in novice o gradnji teh infrastruktur s pomočjo mešane družbe dokazujejo, da je prevladala logična rešitev, ki je v skladu z interesi obeh držav in ki jo je tržaška trgovinska zbornica nakazala že leta 1985.
Tradicionalno srečanje zbornic Ital-Jug in Jug-Ital je primeren sedež za proučitev problemov in pobud, saj bodo prišla do izraza pričakovanja krajevnih gospodarstvenikov, katerim morata prisluhniti obe vladi. Zdi se mi pa tudi pomembno, da bo letos ob tradicionalnih temah na dnevnem redu tudi sodelovanje v turizmu, kjer se odpirajo znatne perspektive.
Naša trgovinska zbornica bo pozorno sledila delu v Gorici, da se seznani s pozitivnimi indikacijami in da nato v okviru svojih pristojnosti podpre ter uresniči tiste pobude, ki so v skladu s harmoničnim razvijanjem tržaškega gospodarstva v okviru obmejnega in mednarodnega sodelovanja ter sodelovanja v sklopu skupnosti Alpe Jadran.
Z0£pe /Odzia ATpe Aldeia /Olpe /Odlia
VECCHIETTI & REVINL
lastnik B. KRAPEŽ & Co.
MEDNARODNO ŠPEDITERSKO PODJETJE
VAM NUDI
VSE ŠPEDITERSKE STORITVE - ZAVAROVANJA SKLADIŠČENJA - PREKOMORSKE POŠILJKE.
ZA TEHNIČNE NASVETE IN NAJBOLJŠO IZBIRO PREVOZA OBRNITE SE NA NAŠ TARIFNI URAD.
Trst - Ul. Trento 15 - Tel. 68383 - 68386 - Telex 460465
26. novembra 1987
italjug - jugital □ stran xi
Koristno delovanje ob meji
Na goriškem sejmišču koristni stiki med trgovci
Prireditve zanimajo tudi Jugoslovane
S
Že od nekdaj so se ljudje srečevali na sejmih. Največ jih je na sejem prišlo zato, da bi si tam kupili marsikaj kar v trgovini ni bilo moč kupiti ali je bilo predrago. V starih časih so bili sejmi to kar so danes veleblagovnice, saj si na njih dobil vse kar si si zaželel. Za poslovne ljudi pa je srečanje na sejmu nudilo možnost pridobiti si nova spoznanja, navezati nove trgovske stike, razširiti gospodarsko sodelovanje.
Nekoč so se stiki navezovali kar na ulici ali za gostilniško mizo. Danes se to dela v sejemskih prostorih, v pisarnah, za mizo polno telefonov in kom-pjuterjev. Tudi dandanes so sejemske prireditve namenjene bodisi širokim plastem prebivalstva kot poslovnim ljudem. Na vsakem sejmu imajo trgovci možnost videti marsikaj novega kar jih bo zanimalo v njihovem poslovanju. Mase kupcev pa na enem samem mestu vidijo to kar bi si sicer ogledali v več specializiranih trgovinha.
V Gorici imamo od nekdaj Andrejev sejem, tik pred začetkom zime, prvi Ponedeljek v decembru. Pred kakimi dvajsetimi leti je Goriška trgovinska zbornica priredila sejem Espomego. Nekaj let v zasilnih prostorih v raznih
krajih mesta. Kasneje so zgradili tik ob Soči, v južnem delu mesta, gospodarsko razstavišče. Sejmu Espomego, ki ga prirejajo na pomlad, so v kasnejših letih dodali vrsto specializiranih sejmov. Še zlasti so uspevali sejmi kmetijske mehanizacije, a le dokler je kmetijske stroje bilo lahko uvažati v Jugoslavijo.
Lani je bila ustanovljena Posebna sejemska ustanova, ki skrbi, da so sejmi sedaj bolje urejeni kot v preteklosti. Poleg Espomega imamo na jesen sejma stanovanjske opreme Ambiente ter kmetijski sejem Agricola. Na pomlad in na jesen prideta na vrsta modna sejma Flashmoda, edina v deželi, ki sta vzbudila izredno zanimanje. Pa še sejem motorjev in avtomobilov Motor expo racing je tu sredi jeseni. Po novem so sejmi dobro pripravljeni, privabljajo desettisoče obiskovalcev (na sejmu avtomobilov- jih je letos bilo že sto tisoč).
Precej obiskovalcev prihaja za to priložnost v Gorico tudi s sosednega jugoslovanskega območja. Na sejmih pa sodelujejo tudi jugoslovanski podjetniki, na njih prihaja tudi do koristnih stikov med italijanskimi in jugoslovanskimi poslovneži.
AZiENdA
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
Nere qoRiziA
KOLEDAR
SEJMOV
GORIŠKI SEJMI 1988
■r

oblačila - obutev - dodatki - modne revije kolekcij pomlad/poletje 1988
oblačila - obutev - dodatki - modne revije kolekcij jesen/zima 1988
29. september - 3-oktober
Motor Exp6 Racing
razstava dirkalnih in turističnih avtomobilov
15. - 23. oktober
'Cfiibola
kmetijski in enološki stroji rastlinjaki - drevesnice - oprema
3. - 8. december
salon antikvariata
5.-13. november
PRIMORJE-EXPORT prednjači pri razvijanju blagovnih izmenjav in gospodarskega sodelovanja
Gospodarstveniki in poslovni ljudje v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji z najrazličnejšimi upi ter predlogi pričakujejo skupno zasedanje Italijansko - jugoslovanske in Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, v četrtek 26. in v petek 27.novembra v Gorici. Iz Jugoslavije se bo tega zasedanja udeležilo okrog 300 gospodarstvenikov, zvečine iz podjetij in drugih gospodarskih organizacij, ki trgujejo oziroma sodelujejo z Italijo, ter tistih, ki načrtujejo ali si želijo takšnega sodelovanja. Seveda od tega srečanja, zborovanja gospodarstvenikov iz obeh sosednjih in prijateljskih držav, pričakujejo konkretnih sadov. Takšna pričakovanja so velika predvsem na območjih vzdolž meje.
O tem se pogovarjamo z Aleksandrom Lovcem, direktorjem delovne organizacije za zunanjo trgovino PRIMEX v Rožni dolini pri novi Gorici. Zaradi svoje marljivosti in izkušenj ima velik ugled, velja pa tudi za strokovnjaka na področju blagovnih izmenjav oziroma gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Ob svojem rednem delu v podjetji upravlja še dolžnosti predsednika Odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Medobčinski gospodarski zbornici v Novi Gorici, pa predsednika Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo,- je pa tudi podpredsednik Sekcije za Italijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije.
Naš sogovornik poudarja, da se blagovne izmenjave ter tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, kljub sedanjim kriznim razmeram in drugim težavam v Jugoslaviji, ugodno razvijajo. Temelj tega sodelovanja je namreč odličen, to
pa so dobri politični odnosi med državama. Vrednost trgovinskih izmenjav med Jugoslavijo in Italijo bo letos dosegla skoraj 2,5 milijard dolarjev, izmenjave pa kažejo težnjo po nadaljnem porastu oziroma naraščanju. V tem okviru imajo veliko vlogo regionalni sporazumi o blagovnih izmenjavah. Mislimo na tako imenovana tržaški in goriški sporazum, ki urejata in usmerjata trgovinske izmenjave in gospodarsko sodelovanje med obmejnimi kraji na Primorskem ter posameznimi območji v Furlaniji-Julijski Krajini. Direktor Lovec poudarja, da tudi te izmenjave letos ugodno potekajo in bodo dosegle približno 20 odstotkov od vrednosti celotnih trgovinski poslov med državama. Takšen obseg in okvir sta določena v resoluciji Jugoslavije za leto 1987. Zaradi ponazoritve navajamo, da je vrednost jugoslovanskega izvoza po Goriškem sporazumu v obdobju od januarja do konca oktobra dosegla 118 milijard lir, uvoza iz Italije pa 91 milijard lir,- izvoz po tržaškem sporazumu pa je znašal 280 milijard lir, in uvoz 242 milijard lir.
Blagovne izmenjave ob jugos-lovansko-italijanski meji imajo prihodnost, pri čimer spodbujajo tudi gospodarski napredek območij, kjer se trgovanje neposredno izvaja. Pomembno je nadalje razmerje med posli po goriškem in tržaškem sporazumu ter gospodarskimi prizadevanji in uspehi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zdaj v Jugoslaviji okoli 55 podjetij trguje po obeh sporazumih, v posle pa vključujejo nad 1.500 gospodarskih subjektov oziroma praktično celotno gospodarstvo v državi. Zanimanje za vključevanje v goriški in tržaški sporazum še nadalje narašča, kar je opazno pri sedanjem obnavlja-
nju registracij za izmenjavo ob meji. Toda direktor Lovec opozarja, da je pri dajanju dovoljenj potrebno biti previden in odgovoren. Tisti, ki trguje v okviru goriš-kega ali tržaškega sporazuma, bi moral imeti ob meji bodisi svojo delovno enoto, ali pa vsaj predstavništvo s tako imenovanimi velikimi pooblastili. Čimveč je namreč podjetij, ki trgujejo, večja je nevarnost neodgovornih posegov in nelojalne konkurence na tržišču. »Že tako opažamo primere nelojalne konkurence in zniževanja prodajnih pogojev na tujih tržiščih,« poudarja naš sogovornik v Rožni dolini pri Novi Gorici.
Na skupnem posvetovanju obeh meddržavnih trgovinskih zbornic v Gorici, bodo predstavniki Primorje-exporta oziroma PRIMEKA dali več predlogov za posodobitev goriškega in tržaškega sporazuma in za odpravo drugih ovir v blagovnih izmenjavah med Jugoslavijo in Italijo. Pri tem bodo izhajali iz jasne poslovne politike in usmeritve ter uspehov,
ki jih dosega ta delovna organizacija. Letošnji rezultati so izjemno ugodni. Tako bo Primorje-ex-port letos doseglo izvoz v vred-nostillO milijard lir, vrednost uvoza pa bo tudi znašala okrog 110 milijard Ur. S tem bo letošnji poslovni načrt presežen za 10 odstotkov, poslovanje pa bo po vrednosti za 40 odstotkov večje od izvoza oziroma uvoza opravljenega v lanskem letu. »Dosegli bomo magično mejo 220 milijard lir in to je zasluga vseh delavcev v PRIMEKU,« izjavlja direktor Aleksander Lovec.
V Primorskem dnevniku sproti in podrobno poročamo o poslovanju in uspehih velike delovne organizacije v Rožni dolini. Tokrat navajamo nekaj novih podatkov in ugotovitev o tem podjetju. PRI-MEX sodeluje z nad 2 tisoč podjetij oziroma poslovnimi partnerji v Jugoslaviji in v tujini. Od tega števila je okoli 800 poslovnih partnerjev v Italiji. Upoštevani so seveda tudi slovenski operaterji iz
Gorice, Trsta in drugih območij v Furlaniji-Julijski Krajini. PRIMEX je s svojim posredovanjem in delovanjem uspel, da so letos razna podjetja iz Jugoslavije, Italije in iz drugih držav sklenile mnoge kooperacijske pogodbe za proizvodnjo, izvoz in skupne nastope na tržiščih, v skupni vrednosti 75 milijonov dolarjev. To so dolgoročne pogodbe, ki zagotavljajo stabilne in popolne odnose med gospodarskimi opergterji, tako v posameznih primerih tudi skupni inženiring, marketing in podobne oblike skupnega sodelovanja in nastopov na tržiščih.
Na PR1MEX odpade 50 odstotkov prometa po tako imenovanem goriškem avtonomnem računu. Pri izvajanju poslov po tržaškem sporazumu je ta delovna organizacija udeležena v manjšem obsegu; o obsegu in razsežnostih njenega poslovanja pa morda najbolj nazorno in prepričljivo govori podatek, da na Primorje-export v Rožni dolini pri Novi Gorici pride okoli 5 odstotkov od skupne blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo. Posebno skrb v tem podjetju namenjajo ustanavljanju in razvoju takoime-novanih brezcarinskih trgovin v obmejnih krajih.
Primorje export je v okviru svoje poslovne usmeritve tudi nosilec priprav in glasnik utemeljenosti ustanovitve carinske cone na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. V Terminalu te delovne organizacije na mejnem prehodu so letos pretovorili in pripravili za izvoz nad 100.000 ton blaga in to je občutno več od pričakovanj. Zdaj nestrpno pričakujejo sklep jugoslovanske vlade o ustanovitvi carinske cone, ki bi prehod v Vrtojbi najbolje ovrednotila.
Podatki o prvem letošnjem polletju
Izreden porast blagovne menjave po avtonomnih računih
POSLOVANJE PO AVTONOMNEM RAČUNU V 1. POLLETJU 1987
Področja Gorica - Videm in Sežana - Nova Gorica - Tolmin IMPORT [^j EXPORT
Kmetijski
pridelki
Kovinski
izdelki
Kemični
izdelki
Drugo
blago
Vsa povojna leta se tako na Goriškem kot na drugih obmejnih področjih med Italijo in Jugoslavijo vrši živahna gospodarska dejavnost katere glavni akteriji so trgovska podjetja a sedežem v obmejnem pasu. Ta dejavnost se vrši upoštevajoč zunanjetrgovinske predpise obeh držav, vendar upošteva potrebe obmejne trgovine. Gre za poslovanje v okviru takoi-menovanih avtonomnih kompenzacijskih računov.
Na vsej italijansko-jugoslovanski meji, še posebej pa na področjih, ki sodijo, na italijanski strani v goriš-ko ter videmsko pokrajino, na jugoslovanski pa v občine Nova Gorica, Sežana in Tolmin, se je trgovski promet večal iz leta v leto. Višek je dosegel v letu 1984. Konec tistega leta je jugoslovanska zvezna vlada omejila takšno trgovsko poslovanje. Zaradi tega je bil kasneje tovrsten trgovski promet zmanjšan. Obmejna trgovina na obeh straneh je to zelo občutila. Trgovci v obmejnem pasu pa niso zmogli konkurence večjih zunanje-trgovskih podjetij iz drugih predelov obeh držav.Kasneje so v Beogradu nekoliko sprostili promet po avtonomnih računih, ukinili nekatere omejitve, pa čeprav ne vseh.
V prvi polovici letošnjega leta je menjava na goriško-videmskem območju spet skokovito narasla, pa čeprav ni še dosegla rekordnih številk zabeležinih v letu 1984.
Po podatkih, ki jih je zbral funkcionar na Goriški trgovinski zbornici Armando Mucchiut, in ki bodo na razpolago udeležencem
Prilogo pripravil in uredil
MARKO VVALTRITSCH
skupnega zasedanja mešanih zbornic Italjug in Jugital, je blagovna menjava v prvin šestih mesecih 1987 skupno dosegla 123 milijard lir. Od teh je bilo 64,3 milijard lir v uvozu iz Jugoslavije, 58,7 pa v izvozu v to državo.
Ti podatski so seveda pozitivni in vzpodbudni, vendar pa je treba vedeti, da bo ostalo le pri teh, če ne bo jugoslovanska zvezna vlada spremenila predpisov, ki določajo, da poslovanje po obmejnih sporazumih lahko doseže maksimum 20 odstotkov celotnega italijansko-ju-goslovanskega trgovskega poslovanja. Zaradi tega ni upati, da bo trgovsko poslovanje dalo tako ugodne rezultate tudi v drugi polovici leta, kajti v prvem polletju so trgovci izkoristili precejšen del celoletnih možnosti.
V prvem polletju je uvoz v Italijo narasel za 28,4 odstotkov v primerjavi z drugim lanskim polletjem, kar za 49,7 odstotkov v primerjavi s prvo polovico lanskega leta. Izvoz pa je bil v primerjavi z lansko drugo polovico večji za 33,2 odstotka, v primerjavi s prvim lanskim polletjem pa kar za 58,9 odstotkov.
Iz Jugoslavije so uvozili predvsem meso in živino, les, kemične ter kovinske izdelke. V izvoz pa so šli kemični in kovinski izdelki, ki so skupno dosegli kar tri četrtine vsega izvoza.
A VTOPREVOZNIŠTVO
CUNJA R. Eredi...
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex: 460441	Tel. 040/213944
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
Združuje obrtna podjetja -Proizvodnja, uvoz - izvoz izdelkov in polizdelkov kovino-mehanike, eletronike, fotoli-tografije, plastike, navtike in računalništva
POSLUJE PO GENERALNEM IN AVTONOMNEM RAČUNU TRST - Ulica Machiavelli 14 - Tel. 62736 - Telex 461135
FURLANI trading s.r.i.
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
EDOARDO FURLANI s.,
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
'.	■	I
TRST
Ul. Milano 25 - Tel. 62200-65383/4 - Telex: 460631 FURLAN I
UsADBIATRANS
Srl
Zadružna organizacija avtoprevoznikov
KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 (loc. B23AB23B) Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029
AILPEXIPCIP¥ sn
TRST
Sedež administracije:
Ul. Pindemonte 4
Tel.: (040) 577363 - 575170
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111 Telex: 460371 ALPTS I Telefax: 577707
Filiala:
Ronke (GO) - Ul. IV. novembra 14
dete-	l
W miVERSAL
S.p.A.
IMPORT - EXPORT
OSCAR DELL EXPORT 1970
Uradi:	TRICESIMO (Udine) - Italia Palazzo Esposizioni Morena - Tel. (0432) 852082	Nerjaveča jekla -	Kmetijski
	Telex n. 450167 Donofrio - Udine	hladno in toplo	proizvodi
	Telex n. 450862	valjena jekla	Komponente za
Filiala:	GORIZIA Via Paternolli, 11 - Tel. (0481) 34157	Magnetne pločevine Kemični in	elektromehaniko Naftni proizvodi Cinkane in inox
Filiala:	TRIESTE Via Roma, 15 - Tel. (040) 65633	plastični proizvodi	cevi
Filiala:	MONTENERO Dl BISACCIA (CB) Via Frentana - Tel. (0875) 96238		
—	Kvalitetni program vrhunske italijanske tehnologije in opreme ter repromateriali za pohištveno industrijo.
—	Specializirana servisna služba.
—	Sodelovanje na področju strojegradnje v isti branži.
—	Dobava strojne opreme in repromaterialov za industrijo na splošno.
Trst - Ul. Cicerone 8 - Tel. 68812 - 69489 - 630336 Telegram: TRAD TRIESTE - Telex: 460187 TRADEX
GRADBENO PODJETJE IMPORT - EXP0RT
SIMEK s. P. a.
GORICA - Ul. Montesanto 105 - Tel. (0481) 32948/49
utrinki iz preteklosti
boriš kuret
Tatvina »v imenu zakona«
V II. nadstopju hiše št. 10 v ulici del Farneto stanuje gospa Fanny udova Del Moro. Njeno stano vanje sestoji iz kuhinje in dveh sob. Gospa živi po Polnoma sama. Njen pokojni soprog je bil premo 2en trgovec in je vdovi zapustil ob svoji smrti precej snje premoženje. Del tega premoženja je v vrednos tjh papirjih, katere gospa drži doma v wertlielmski blagajni. V tej blagajni je gospa hranila tudi razne druge dragocenosti in denar, .kar ga je imela doma.
Predvčerajšnjim v jutro okolu 5. ure, je gospa, hi navadno vstaja jako rano, slišala trkati na vrata svojega stanovanja. Misleča, da se je morda kdo pnotil, ni šla takoj odpirat; ko se je pa trkanje kmalu zopet ponovilo, je šla k vratom ter vprašala kdo da je.
— V imenu zakona, odprite! — se je oglasil nekdo onkraj vrat. Gospa ni hotela takoj odpreti ter )e protestovala, da je to najbrž pomota, ker ona da nima ničesar opraviti se — zakonom. Ali oni glas je oblastno ponovil:
— V imenu zakona, odprite! Saj ste vi gospa udova Del Moro in torej ni nikake pomote. Jaz sem Policijski komisar!
In človek, ki je tako govoril, je ob enem zarožljal se sabljo ob vrata, da gospo s tem še bolj prepriča, da je res policijski komisar. Gospa se, seveda, ni nrogla več upirati. Pogledala je najprej pri le priprtih uratih in videla je res policijskega komisarja v popolni uniformi, a poleg njega še tri druge osebe.
Komisar je, vstopivši, prosil gospo, naj oprosti, da jo nadlegujejo ob tistej uri. ■— Oprostite — dejal je — ali mi moramo vršiti našo dolžnost! — Predstavil je na to gospej enega svojih treh spremljevalcev, rekši, da je isti vodja pisarne notarja Piccolija. Povedal jej je še, da je potom tega notarja vložena Proti njej neka tožba in da je on — komisar — dobil od svojih viših neljubo povelje izvršiti v njenem stanovanju neko zaplembo.
Gospa je protestovala, čemu in zakaj da je ta zaplemba, ko pa ona ne dolguje nikomur niti vinarja. — Ali komisar jo je znal pregovoriti. On in še Par njegovih spremljevalcev so vstopili v stanovanje: četrtemu je pa komisar velel:
— Vi, Kobau, ostanite tu na vratih in zabranite vsakomur v stanovanje, kakor tudi iz stanovanja.
Prišedši do blagajne, ki se nahaja na hodniku, je komisar ukazal gospej, naj isto odpre. Gospa se mu je skušala upreti in je ogorčeno protestirala, da nima nihče pravice brskati po njenej blagajni. A komisar jo je kmalu potolažil:
— Gospa — jej je dejal — meni je žal, da vas moram nadlegovati. Pomislite: radi te stvari sem moral vstati že ob 4. uri zjutraj. Ali mojo dolžnost moram pa vendar vršiti. Vam je tudi gotovo dobro znano, da so vsi protesti proti ukazu, izdanem od oblasti, popolnoma brezvspešni. Torej: v imenu za-
kona, odprite blagajno. Sicer pa bomo vršili preiskavo in eventuelno zaplembo v vašej prisotnosti.
Gospa se je udala in odprla blagajno, a komisar je velel onemu, ki ga je bil predstavil kakor vodjo notarjeve pisarne, naj sede in se pripravi, da bo sestavil zapisnik o najdenih stvareh. On je sedel, vzel iz žepa papir in svinčnik, a komisar je začel jemati iz blagajne razne dragocenosti. Ob enem, kakor je dragocene predmete jemal iz blagajne, je pa pisarju narekoval na zapisnik. Vzel je tako iz blagajne 6 srebrnih žlic, 2 srebrni zajemalki, 6 srebrnih nožev, eno zlato zapestnico z dragimi kameni, en zlat prstan z jako lepimo briljanti (vreden preko 1000 kron) in še dva druga zlata prstana z dragimi kameni. V neki škatlji je bilo v blagajni 35 kron denarja. Komisar je stresel denar iz škatlje, ga pre-štel in dal svoto na zapisnik. V glavnem oddelku blagajne so bili shranjeni razni vrednostni papirji. Komisar jih je pregledal, a potem je izjavil: — To ni za nas! — Zvezal je na to vse najdene reči skupaj ter jih izročil onemu svojih spremljevalcev, ki je do tedaj le nemo gledal vso operacijo.
Na to je komisar preiskal še obe sobi. V eni je našel v nekej omari eno zlato uro in dve zlati ovrat-ni verižici, katere je dal tudi zabeležiti v zapisnik. FVeiskava je nadaljevala še kake pol ure, a ko je komisar uvidel, da ne najde ničesar več, se je pripravil za odhod. Prej pa so še vsi trije spili kozarec neke okrepčevalne pijače, katere so našli buteljko na neki mizi.
— No, gospa, mi vas še enkrat prosimo, da nam oprostite, če smo vas nadlegovali, in vas rešimo naše nadležne prisotnosti. Vi Kobau, — je dejal, obrnivši se k onemu, ki je stražil na vratih, — vi pojdite po izvoščeka. Rekel je gospej, naj pride ob 11. uri pred poludne na policijo, kjer da se bo stvar konečno rešila. Onemu, ki je pisal zapisnik, je pa velel, naj napiše gospej listek, s katerim se bo lahko predstavila na policiji. In oni je res napisal listek: »Policijsko ravnateljstvo, drugo nadstropje, IV. sekcija« in ga izročil gospej. V tem pa se je vrnil »Kobau« in povedal, da izvošček že čaka.
Bila 6. ura in tričetrt, ko je ta »komisija« odšla.
Ob 11. uri predpoludne točno je bila gospa Del Moro že na policiji, da bi tam izvedela kaj več, čemu so jej zaplenili njene dragocenosti. A na policiji so vedeli še mnogo manje nego ona, kajti niso vedeli sploh ničesar. Telefonirali so pisarni notarja Piccolija, a tudi tam niso vedeli ničesar. Bilo je tedaj jasno, da so bili komisar in njegovi trije spremljevalci štirje prekanjeni tatovi. Gospa Del Moro trpi kakih 5000 kron škode. Sicer je ona zavarovana proti tatvini z ulomom, ali kaj jej pomaga, ko pa ni bilo nikakega uloma, marveč je ona sama odprla tatovom stanovanje in blagajno in jim tudi — akoravno proti volji — dovolila, da so odnesli seboj ukradene predmete.
Edinost, z dne 20. 4. 1905
sklad mitja čuk
jelka evelbar
Ela Zupančič o posvojitvi otrok
Posvojen otrok, zaželjen in ljubljen: tak je naslov knjige, ki je ravnokar izšla pri Cankarjevi založbi in jo je napisala upokojena socialna delavka Ela Zupančič.
Delo je izredno dragocen prispevek za strokovne delavce, pa tudi za posvojitelje, saj iz njega vseskozi govori skoraj dvajsetletna osebna izkušnja.
V svojem predgovoru pravi avtorica, da lahko uspešnost svojega dela vidiš šele takrat, ko je zrasla ena generacija posvojenih ' otrok. To je sama doživela in ugotovila, da je posvojitev najpomembnejša in najboljša oblika zaščite otroka, ki iz kakšrnihkoli vzrokov ne more živeti s svojimi roditelji.
Od marca do novembra leta 1984 je Ela Zupančič z velikim prizadevanjem, saj se je morala z vsako družino posebej prej dogovoriti za sestanek in obiskom posvetiti tudi sobote in nedelje, obiskala 200 posvojiteljskih družin, ki so imele nad sedem let starega otroka.
Kot sama pravi, izhajajo teoretična načela iz pravice slehernega otroka do družine. »Do sedaj niso šli v posvojitev tisti otroci, pri katerih je bilo ugotovljeno, da se duševno ne bodo normalno razvijali, ali pa so bili huje telesno prizadeti. Dokler je v državi še dovolj zdravih otrok za posvojitev, ni pričakovati, da bi se ljudje odločali za duševno ali telesno prizadete otroke. Ko pa zdravih otrok ne bo več dovolj, se bodo tisti, ki imajo res nepremagljivo željo po starševstvu, odločali tudi za prizadete otroke. Takšne so izkušnje razvitejših zahodnoevropskih držav.«
Čeprav je s stališča posvojitev najprimernejše starosti dojenček ali predšolski otrok, so lahko otroci v Jugoslaviji posvojeni do njihove polnoletnosti.
Avtorica se v tem delu dotakne globokih problemov, ki nastajajo ob posvojitvi. Med njimi tudi problema mater, ki so na začasnem delu v tujini in ki bi rade svoje otroke dale v posvojitev. Ti otroci so sicer Slovenci ali Jugoslovani, zaradi slabe organizacije in dolgotrajnih postopkov v domovini pa gredo taki otroci v posvojitev tujim družinam in so »za nas izgubljeni«.
Čeprav imajo pri posvojitvah prednost zakonski pari, lahko otroke posvojijo tudi samske ženske. Starost posvojiteljev je pomembna. Praviloma naj bi dojenčka posvojili starši, katerih starost ne presega 40 let. Zakonski pari v starosti okrog 50 let naj bi posvojili predšolskega otroka, starejši pa šolskega. Le izjemoma naj bi otroke posvojevali zakonci, ki so stari nad 55 let.
Vsekakor je osnova za uresničitev posvojitve trdna zakonska zveza. Posvojitev sama ne sme biti tabu. Okolje mora vedeti zanjo in otrok tudi. Zanj je najprimernejše, če mu povemo, da je po-
svojen, do tretjega leta starosti. Sicer tedaj še ne razume zapletenih družinskih odnosov, ima pa zelo razvit čut za varnost in ljubljenost. Pomembno je tudi, da sliši to od svojih novih staršev in ne od drugih ljudi. Tako nadaljuje avtorica z opisom vsega, kar je v zvezi s posvojitvijo najpomembnejše. Prepričana je, da je predpogoj za uspešnost zaupanje med posvojitelji in strokovno socialno službo.
Zupančičeva oriše nato rezultate svoje raziskave. Analizira podatke o posvojiteljih, o samskih posvojiteljicah, o posvojenih otrocih. Poglobi se v situacije razvezanih posvojiteljskih družin, v razvezo posvojitve, ki je bila v določenih pogojih možna, daje napotke za strokovno delo, za skupinsko obravnavo.
Ob koncu knjige naniza avtorica še vrsto predlogov, ki izhajajo iz njene dolgoletne prakse. Predvsem je otrok za posvojitev zelo malo, želja po posvojitvi pa veliko. Za uspešno delo je zato po njenem mnenju potrebno veliko sodelovanje med strokovnimi službami oziroma ustanovitev enotnega središča za poisvojitve, ki bi zbiralo vse podatke o posvojencih in posvojiteljih.
Zupančičeva se zavzema tudi za odpravo člena, ki v jugoslovanski zakonodaji sicer določa, da je potreben rok enega leta pred dokončno odločitvijo o posvojitvi, vendar ne pojasnjuje čemu je potreben ta rok. Avtorica predlaga, da bi se ta člen spremenil. Izjava roditeljev o po-svojtvi naj bi bila dokončna in nepreklicna, čas od izjave do odločitve o posvojitvi pa naj bi pristojni organ določil pri vsakem primeru posebej. Za najdenčke in otroke, pri katerih ne vemo za bivališče njihovih roditeljev, naj bi se rok za posvojitev skrajšal na pol leta.
Razmeram našega časa pa ustreza ugotovitev, da bi lahko otroke posvojili tudi osebi, ki sicer nista zakonca, vendar živita v dalj časa trajajoči zakonski skupnosti.
Še posebej za nas pa je izredno zanimiv predlog, ki pravi, naj bi bili zamejski Slovenci v pravici do posvojitve izenačeni z jugoslovanskimi državljani, kajti to je edina možnost, da dobijo otroka. Zakon namreč za sedaj omejuje pravice tujih državljanov pri posvojitvi jugoslovanskih otrok.
Odborniki Sklada Mitja Čuk se najtopleje zahvaljujejo ansamblu Lojzeta Furlana za nezainteresirani nastop na nedeljskem Zabavnem večeru. Posebna zahvala gre tudi openski Hranilnici in posojilnici ter tržaškim in openskim gostincem in trgovcem, ki so za to priložnost prispevali nagrade.
današnji televizijski in radijski sporedi
C BAl 1___________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: Čara detective
10.25	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (prenos iz Sestrie-ra)
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Otr. oddaja: Zecchino d oro
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film L uomo piu forte del mondo (kom., ZDA 1975, r. Vincent McEveety, i. Kurt Russell, Joe Flynn)
22.35	Dnevnik
22.45	Aktualno: Predstavitev filma Tango blu
23.00	Koncert: Riccardo Muti dirigira Berliozovo Fantastično simfonijo
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
C	I
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (prenos iz Sestrie-ra)
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L'isola del tesoro
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.25	Športna rubrika: Eurogol
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: La bionda esplosiva (kom., ZDA 1957, r. Frank Tashlin)
RAI 3	~~|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Obletnice - Gospod Goethe, pesnik in naturalist, potuje v Messino (1. del)
20.30	Aktualno: Moravia, 79 piu 1
21.30	Film: I miei problemi con le donne (kom., ZDA 1984, r. Blake Edwards, i. Burt Reynolds, Julie Andrews, Kim Basinger, 1. del)
22.25	Dnevnik - nocoj, nato 2. del filma I miei problemi con le donne
23.25	Filmske novosti
23.30	Dokumentarec: La macchina del tempo
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Deželne vesti
j	RTV Ljubljana______________
9.25	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina - Stili in obdobja; glasbena vzgoja - Janez Bitenc
10.25	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (prenos iz Sestrie-resa)
11.30	Matineja. Film: Junaki Divjega zahoda (kom., ZDA 1975, r. Ho-ward Zieff, i. Jeff Bridges, Blyt-he Danner, Andy Griffith)
15.45	Videostrani
15.55	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
16.55	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (prenos iz Sestrie-resa)
17.25	Mladinska oddaja: Miško poleno
18.00	Pisma iz TV klobuka
18.25	Aktualno: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Vreme in dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nad.: Gosta Berling (4. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Aktualno: Manjšine - bogastvo Evrope, Dolina mojega (ne)mira (pon. 6. dela)
pP) TV Koper	j
13.30	šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (iz Sestrieresa)
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Jane Eire (3. del)
16.15	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Z glavnega odbora ZSKD
MESTRE — Uspeh konzorcija za zaščito sira Montasio
TRST — Predstavitev kasete Karst Brothers »Mačka v Žaklju«
TRST — Razstava Domenica Canta-toreja
GORICA — Mednarodni lokostrelski turnir
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nad.: Storia di Anna (3. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.15	Športna rubrika: Eurogol
22.30	Šport: košarka, pokal prvakov
23.00	Nad.: Storia di Anna (konec)
S CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II frutto del pec-cato (kom., ZDA 1958, r. Helmut Kautner, i. JohnSaxon)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-co Webster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0-30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9-15 Film: Spionaggio a Gi-bilterra (krim., Fr.,-It.
1963, r. P. Gaspard-Huit, i. Gerard Barray)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Per grazia rice-vuta (kom., It. 1970, r. Nino Manfredi, i. Nino Manfredi, Lionel Šlander, Mariangela Mela-to)
22.50	Film: Una volta ho in-contrato un miliarda-rio (kom., ZDA 1981, r. Jonathan Demme, i. Jason Robards)
0,55 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.45 Il Santo
^j> ITALIA1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20
Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle e Mc Cormick
23.20	Dok.:FishEye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Čari pro-fessori, 0.50 Buffalo Bill, 1.20 Sembra faci-le, 1.50 Ai confini della realta
| [iMšifl TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Il bandito dagli occhi azzurri (kom., It. 1980, r. Alfredo Gian-netti, i.. Franco Nero, Dalila Di Lazzaro)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
0.30 Film: Che fina ha fatto Baby Jeane? (dram., ZDA 1962, r. Robert Al-drich, i. Bette Davis, Joan Crawford)
| ^ TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Italiaanske pripovedi
19.00	Dnevnik *
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del);
12.00	Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (44. nad.);
15.10	Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Komorni zbor Canticum iz Szegeda (Madžarska);
18.00	Četrtkova srečanja: Begunci s soške fronte; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska igra; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Glasbene šole; 14.45 Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Zeleni val; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.35 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'A-guilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade; 18.33 Zabavna glasba; 1*9.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja, nato Glasba z vseh strani sveta; 17.00 Oddaja za filateliste;
18.00	Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike, nato Nočna glasba.
Množičen odziv na splošno stavko Osrednja manifestacija v Tržiču
Delavci in uslužbenci v goriški pokrajini so se v velikem številu odzvali vsedržavni splošni stavki proti krčenju javnih izdatkov in proti nameravanim omejitvam in kleščenju, ki se napoveduje z novim finančnim zakonom. Kljub neusmiljenemu vremenu in gostemu dežju se je na Trgu republike v Tržiču, včeraj sredi dopoldneva zbrala velika množica stavkajočih. Na zborovanju je govoril, v imenu vseh treh sindikalnih zvez, Flavio Snidero, pokrajinski tajnik sindikalne zveze UIL.
"Stavka ni nepomembna ali brez vsebine, kakor skušajo namenoma prikazati v določenih krogih," je posebej naglasil govornik, ki se je zaustavil predvsem ob vprašanjih splošnega gospodarskega položaja. Gre za načrt vlade, ki povzroča globoko zaskrblje-
nost zlasti pri manj premožnih slojih prebivalstva in ki bo v primeru če bo vlada uveljavila namero, znatno vplival na nadaljnjo rast števila nezapos^ lenih, na poglabljanje razkoraka med družbenimi sloji itd. Snidero je kritiziral nesmotrno krčenje javnih izdatkov, ki ga namerava izvesti vlada. Tako ukrepanje bo predvsem prizadelo gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine in še zlasti Tržiško gospodarstvo, oziroma nosilno dejavnost na tem območju, to je ladjedelništvo.
Snidero je tudi kritiziral tiste kroge, ki trdijo, da so zahteve po pospešitvi industrializacije nerealne, ker da stopamo že v dobo postindustrijske družbe. Kako si moremo zamišljati, da se bodo težka vprašanja brezposelnosti
(zlasti med mladimi) rešila kaj kmalu, ko sploh nismo uspeli zaključiti postopka industrializaje, ko stopnja brezposelnosti še zmeraj dosega zelo visoko številko 12 odstotkov.
Poleg problemov splošnega pomena, kakor recimo zmanjšanje davčnega bremena, je govornik opozoril na nesprejemljivo zadržanje vlade tudi v odnosu na specifično problematiko Goriške in krajev ob meji nasploh. Tako v finančnem zakonu recimo ni kritja za goriško prosto cono, bila so znižana sredstva za razvoj obmejnih področij itd.
Poseben poudarek je namenil nevarnim družbenim pojavom, usmerjenim v razbijanje za omikano in urejeno družbo prepotrebne solidarnosti. Snidero je govoril tudi o organizacijskih zadevah, o vprašanju raprezenta-tivnosti sindikata in o drugihtežavah, ki zavirajo, ne pa onemogočajo, dejavnost sindikalnih zvez. Včerajšnja vsedržavna stavka je bila pomembna preizkušnja tudi glede teh aspektov in je bila nasplošno pozitivna. Delavci in uslužbenci na Goriškem so včeraj, prav glede tega dokazali izredno zrelost in solidarnost.
Stavka je posebej v industrijskem sektorju povsem uspela, nekoliko manj na področju javne uprave in drugih dejavnosti. V zelo velikem številu so se odzvali dijaki višjih srednjih šol, tudi slovenskih, medtem ko so profesorji in učitelji, kot kaže, tokrat zatajili. Dijaki liceja Primož Trubar, (na tej šoli so stavkali vsi dijaki, razen enega) so v zvezi z včerajšnjo manifestacijo izjavili, da stavkajo tudi zaradi tega, ker je vlada črtala postavko v korist slovenske manjšine.
Film Makom v Kulturnem domu
Nezadržna komedija o iznajdljivem mehaniku
V okviru sezone Gorica kinema bo Kinoatelje nocoj ob 20.30 predvajal film Malcom. Prvotno je bil na sporedu nemški film 40 kv. metrov Nemčije, vendar so ga morali nadomestiti zaradi nepričakovane odpovedi s strani distributerja.
Ni pa rečeno, da je vsak zaplet nujno zlo. Z zamenjavo bodo tako imeli nocoj gledalci možnost vpogleda na avstralsko kinematografijo, ki si je v zadnjih letih izborila svetovni ugled z vrsto res zanimivih filmov. Film Malcom režiserke Nadie Tass so prikazali na Festivalu v Benetkah lani. Gre za prefinjeno komedijo, pri kateri je komičnost osredotočena predvsem na nepredvidljivih situacijah.
Glavni junak je 30-letni izredno nadarjen mehanik, zaposlen pri vzdrževanju tramvajev v Melbournu. Nekega dne "izumi" enosedežni tramvaj
KJ1LTTJBN1
DOM
vabi
na gostovanje plesne skupine
KAZINA
iz Ljubljane
Jutri ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma. Prikaz klasičnih in modernih plesov.
in se z njim pelje po mestu. S tem se prične njegova nesreča: izgubi službo, prisiljen je vzeti k sebi sostanovalca, ki pa je nevaren kriminalec. Z njim in njegovo "vročo" prijateljico se vplete v vrsto enkratnih, toda nesrečnih ropov. Tehnika ropov temelji na izkoriščanju neverjetne iznajdljivosti mehanika Malcoma. Komičnost se stopnjuje vse do ropa, ki bi moral biti največji v zadnjem desetletju...
Ob pristni zabavi želi film posredovati tudi sporočilo. »Hotela sem povedati,« pravi režiserka, »da tudi emargi-nirani lahko dosežejo srečo in dajo svoj prispevek družbi: treba jim je le ponuditi možnost, da se izkažejo.«
V Novi Gorici
Levstikov večer ob 100-letnici
Goriška knjižnica Franceta Bevka prireja nocoj ob 19. uri v oddelku za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade v Novi Gorici literarni večer in razstavo knjig v počastitev 100-let-nice smrti Frana Levstika. Sodelujeta Dimitrij Rupel, ki bo govoril na temo Levstik in politika, in Aleksander Zorn, ki bo spregovoril o Levstikovem življenju in literarnem programu.
V Solkanu razstava o soški fronti
V razstavnih prostorih v Solkanu, Pod vinogradi 2, bodo danes ob 13. uri odprli razstavo Podobe soške fronte 1915-1917, ki jo je pripravil Goriški muzej. Slavnostni govornik ob odprtju bo predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan.
Predlog KPI na pokrajini
Ustanovitev konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti
Tudi letos zabeležen uspeh na zborovski reviji Cecilijanka
Dijaki včeraj stavkali šolniki pa ne
Goriški dijaki, slovenski in italijanski, so se včeraj pridružili delavcem, in sodelovali v vsedržavni stavki, ki jo je oklicala vsedržavna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Na treh slovenskih višjih srednjih šolah so dijaki stavkali skoro stoodstotno, na eni pa jih je večina ostala v šolskem poslopju. Čisto drugače je bilo z. učnim in neučnim osebjem. Razen enega profesorja ni stavkal nihče, neučno osebje pa je vse bilo na svojem mestu. Tak je bil položaj na višjih šolah. Na nižjih in osnovnih pa smo zabeležili še nekaj stavkajočih med učnim in neučnim osebjem.
Slovenski šolski sindikat je namreč prepustil svobodno izbiro članom. Res, da nekaterim iz principa sploh ni bilo do stavke. Drugi pa so se izgovarjali vsak po svoje. Najpogostejši izgovor je bil: saj stavka ne bo pomagala k reševanju vprašanj, zaradi katerih je bila oklicana. Vsak komentar bi bil najbrž odveč, ko ne bi bili vedeli, da so se nekateri slovenski sindikalisti pred kakim mesecem ogrevali za razne Cobase. Med dijaki pa so včeraj že krožile posebne posrečene inačice naslovom nekaterih naših društev.
Upravni svet podgorske tekstilne tovarne — Cotonificio Triestino — je izrazil pripravljenost, da prekliče od-slovilna pisma za 250 delavcev, ki so danes na plačilnem spisku in ki bi bili, po 7. februarja prihodnjega leta, dejansko na cesti. Tako stališče se je oblikovalo na sestanku za katerega je dal pobudo deželni odbornik Brancati in ki so se ga udeležili predstavniki tovarne, sindikatov, Trgovinske zbornice, deželne družbe Friulialis. Pogoj za umik odpustov je, da se v zelo kratkem roku najde stvarna rešitev, ki naj po eni strani omogoči podaljšanje dopolnilne blagajne, po drugi strani pa omogoči realizacijo novih gospodarskih pobud in s tem odprtje novih delovnih mest prav na območju bivše tovarne. Tako možnost predstavlja loti-zacijski poseg goriške občine, finančna sredstva pa naj bi zagotovila Trgovinska zbornica, oziroma Goriški sklad.
Zdi se, da je tak poseg izvedljiv in tudi v zelo kratkem času.
Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila Dežele, bo v prihodnjih dneh nov sestanek, kjer bodo podrobno preučili predvsem tehnične aspekte zadeve.
Vprašanje financiranja specifičnega posega, ki naj prepreči kolektivni odpust delavcev nekdanje tovarne, je bilo na dnevnem redu sinočne seje razširjenega odbora Trgovinske zbornice, ki, kakor znano, upravlja Goriški sklad. Iz sklada naj bi Goriški občini
Komunistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu ponovno predlaga ustanovitev konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Tak predlog, ki ni nov in ki doslej ni naletel na ustrezno razumevanje, je na torkovi seji predstavila svetovalka Aleksandra Devetak, ki je v daljšem posegu opozorila tudi na vrsto drugih vprašanj sožitja in sodelovanja.
Devetakova se je uvodoma zahvalila za solidarnost, ki jo je ob nedavnem dogodku v Podgori izrekel predsednik pokrajine, kakor tudi predstavniki drugih ustanov in organizacij, ki so odločno obsodili izpade nasilja in početje določenih krogov, ki bi radi zaustavili čas.
Ni nam do tega, da bi se posebej zaustavljali pri klavrnem dogodku, je pojasnila Devetakova. Vendar je to opozorilo in vzpodbuda, da moramo narediti več, mnogo več, za graditev in utrjevanje kulture sožitja. Ni dovolj, da ob vsaki priložnosti poudarjamo bogastvo in pomen prisotnosti prepletanja različnih kultur in narodnosti, če tega v praksi potem dejansko ne uspemo narediti. Devetakova je omenila ob tem vlogo in pomanjkljivosti šole, oziroma vzgojnega sistema kot takega. Včasih so krive tudi ustanove,
nakazali milijardo lir za izvedbo loti-zacijskega načrta.
Knjiga o Goriški
V goriškem pokrajinskem muzeju v Palači Attems bodo danes ob 17.30 predstavilki knjigo o Goriški pokrajini, ki so jo izdali ob razstavi o naših krajih, ki je pred kratkmim bila v Švici. Knjigo je pokrajinska uprava izdala v sodelovanju z Ente Friuli nel Mondo in Fogolar Furlan iz St. Gallena.
ki zamujajo priložnosti. Tako recimo je Pokrajina v zadnjem času zamudila kar nekaj možnosti: od primerne obe-ležitve obletnic Trubarja, Gregorčiča, Tume.
Devetakova je na isti, torkovi seji predstavila tudi dokument o potrebi' ureditve kopice vprašanj v zvezi z zavodom Einaudi v Starancanu.
Sicer je bila torkova seja bogata na interpelacijah in raznih predlogih. Mi-sovec Cosma je spet opozoril na nujnost da se Pokrajina v prvi vrsti zavzame za obnovitev zakona o prosti coni, komunist Cipolloni je predstavil resolucijo v zvezi z zaskrbljujočim položajem pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo. Jože Cej se je v imenu socialistične skupine zahvalil za solidarnost v zvezi z dogodki v Podgori, nato pa predstavil interpelacijo (podpisala jo je tudi svetovalka Mofferdi-nova) glede deželnega načrta o upe-peljevalnikih in o nujnosti, da Pokrajina spet sprejme pobudo za revizijo tega vprašanja. Komunist Poletto je obširneje govoril o vprašanju proste cone, uvodoma pa se spomnil pred nedavnim umrlega Joža Vilfana.
V razpravo so posegli še nekateri drugi svetovalci.
Val slabega vremena z obilico padavin v nižini in s sneženjem v višjih predelih, je povzročil tudi na Goriškem precej škode. Zračni vrtinec je v torek zvečer deloma odkril streho hiše v Marianu, v Ulici Dante. Približno ob isti uri so gasilci pohiteli na pomoč tudi v Krmin, kjer je orkanski veter, zrušil železno ogrodje na pročelju neke hiše v Drevoredu Venezia Giu-lia. Na srečo se je ogrodje zrušilo v trenutku, ko ni bilo nikogar na cesti, ki pa so jo morali za približno eno uro zapreti za promet.
Nastopi pevskih zborov vedno vlečejo. To je tudi letos dokazala Cecilijanka, revija pevskih zborov, ki jo vsako leto v tem času prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na odru Katoliškega doma je v soboto zvečer ter nedeljo popoldne nastopilo več zborov iz naše dežele, iz Slovenije ter Koroške. V nedeljo so se zastopni-
Močno deževje z bliskanjem in grmenjem je v torek zvečer prizadelo tudi obalno območje. V Gradežu in tudi v nekaterih drugih krajih ob morju so imeli precej težav zaradi izredne plime. Voda je zalila zlasti stari del mesta. Zaradi obilice padavin so vodni tokovi na Goriškem včeraj močno narasli, neposredne nevarnosti obsežnejših poplav zaenkrat ni.
Spolzke ceste so povzročile vrsto prometnih nesreč. V torek je bilo sedem ranjenih. V Ul. Aguileia je avto zbil 76-letnega Rodolfa Giulianija iz Trsta, ki je s- 34-letno hčerko Liviano šel čez cesto. Upokojenec si je zlomil ramo in se bo zdravil dober mesec dni, hčerka pa bo okrevala v petih dneh.
Trideset dni se bo zdravil 38-letni Franco Terpin iz Morara, ki se je v Ločniku z avtom zaletel v drog električne napeljave.
Štirje ranjeni (okrevali bodo v nekaj dneh) šo obračun trčenja dveh avtomobilov v križišču ulic Trieste in Duca dAosta. V enem sta se peljali 23-letna Maria Rosa Komic iz Moša in njena 21-letna sestra Manuela, v drugem pa 27-letni Boris Černič iz Ronk in 26-letna Silvia Pierotti iz Rima.
■ Včeraj popoldne so v splošno bolnišnico sprejeli še 65-letno Lidio Gru-bissa in 48-letno Lauro Koren, obe iz Gorice. Dobili sta lažje poškodbe v dveh prometnih nesrečah.
ki ZSKP spomnili tudi dan prej umrlega Viktorja Prašnika, ki je dolgo vrsto let bil med najbolj aktivnimi voditelji zveze ter tudi katoliških prosvetnih društev v mestu. Cecilijanka je torej tudi letos imela velik odziv publike, ki je po obeh koncertih iz dvorane odhajala zadovoljna.
šolske vesti
Državni strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar sporoča staršem, da bo roditeljski sestanek danes, 26. t. m., ob 18. uri v šolskih prostorih v Ul. Alviano.
koncerti
V mestnem gledališču v Tržiču nocoj ob 20.30 koncert dunajskega tria Jess Trio Wien.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 »Malcom«. R. Nadia Tass.
CORSO 17.30-22.00 »Soldati 365 allalba«. VERDI 17.30-22.00 »Le streghe di Eas-twick«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Carcere femmi-nile speciale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Fantastica Mo: ana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Silkwood«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11.30 Livio Fornasir v stolnici (prihod iz Modene) in nato na glavno pokopališče.

*
*
*
*
*
*
*
*
M
M
M
M
M
M
M
M
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Precej škode na Goriškem ob valu slabega vremena
Pred preklicem odpustov v Cotonificio Triestino
V TK Galeriji razstava Zore Koren
Misli minevanja,
misli intimnih čustev
V Galeriji Tržaške knjigarne razstavlja svoje grafične liste znana tržaška umetnica Zora Koren-Skerk. Otvoritev razstave je bila priložnost za ljubitelje likovne umetnosti, da si ogledajo njena dela, da se seznanijo z njenim umetniškim razvojem, da se pogovorijo z umetnico samo in da ji izrazijo tudi svoje čestitke. Med udeleženci otvoritve je bil tudi ravnatelj ljubljanskega Mednarodnega centra za grafiko Zoran Kržišnik, ki je ob tej priložnosti tudi spregovoril in ki je o Zori Koren ter o njeni dejavnosti zapisal oceno v deplianu ob tem pomembnem kulturnem dogodku.
Ker smo Zorana Kržišnika srečali na številnih razstavah naših likovnih umetnikov, ter smo ga že srečali ob otvoritvi razstave Zore Korenove v Trstu, se nam je zdelo prav, da ga še sami povprašamo, kako gleda na to široko paleto ustvarjanja tržaške umetnice, ki pomeni prav gotovo pomemben sestavni del likovne podobe ne samo ozkega tržaškega območja, temveč celotne dežele, ali dežel, ki jih pojmujemo pod imenom dežele Alpe-Jadran.
Naše prvo vprašanje je bilo seveda povezano z umetnico, njenim razvojem in sedanjim prikazom del, ki si jih lahko še ogledajo naši meščani.
»Pojavnost Zore Koren-Skerkove je izredno zanimiva, ker prikazuje paleto grafičnega ustvarjanja prav tu v Trstu; predvsem je zanimiv tisti del, ki se vrača, oziroma zateka k intimnosti. In ta del prevladuje v delih umetnice Korenove. Vemo, da je grafika doživljala najrazličnejše spremembe, da se je poskušala izviti iz težav, ki so ji jih postavljali kritiki, ko so govorili in pisali, da je le-ta v krizi. Ko gledam tu razstavljena dela, mislim, da ni mogoče govoriti o nobeni krizi, ker je grafika v svetu prevzela mesto, ki ji je tudi vedno pripadalo. Gre za plemenito obrt, v kateri se lahko umetniki izražajo z vso svojo kontemplacijo, kjer poskušajo najti sami sebe in preko tega podati s svojimi slikami svojo notranjost, svoje občutke drugim. Poznamo poleg Korenove vrsto umetnikov, ki se poleg slikarstva in kiparstva izražajo tudi v grafiki. In prav razstava, ki smo jo sedaj odprli, kaže na tak poglobljen odnos do te, tako imenovane intimne gra-
fike, ki je skozi in skozi navzoča pri tej tržaški umetnici.«
Vi spremljate naše umetnike na njihovih razstavah. Spremljate tudi delo Zore Koren-Šker-kove. Kako imenujete vi te njene grafične liste, ki dopolnjujejo široko paleto ustvarjanja tržaških umetnikov in kako ocenjujete njen razvoj od slikanja ur pa vse do sedanjih morskih fosilov?
»Mislim, da sem imenoval njeno ustvarjanje in to sedaj tudi ponavljam, neko posebno nagnjenje k minevanju. To je, mislim, dobra interpretacija njenih grafik, kajti prav ura in fosili so v njenih grafičnih listih elementi, ki jih umetnica uporablja kot izraz svojega odnosa do časa, do vsega, kar odmira, do preteklosti, do vsega, kar izgubljamo, kar je torej odmrlo. Mislim, da gre za zelo poglobljen odnos do tega in da prav ta njena razstava kaže, da sežejo misli naše tržaške umetnice še globlje v to grafično obdelavo. Tako postajajo te njene stvaritve skladnejše tudi z njeno osnovno mislijo, mislijo minevanja, mislijo intimnih čustev.
Tako prodira ta misel minevanja v njene grafične liste kot nek poseben odnos skladnosti med obliko in formo.«
O umetnosti Zore Koren-Skerkove je možno govoriti iz raznih vidikov, analizirati njeno ustvarjanje z najrazličnejših strani. Toda tisto, kar je v njem najbolj očitno, kar se tako rekoč otipno ponuja opazovalcu, je trpkost in prefinjena občutljivost njenega spoznanja, podana z redko intenzivnostjo.
Tako je prof. Zoran Kržišnik' zapisal v listu ob otvoritvi razstave Zore Koren. Nam pa je povedal še naslednje.
»Gre za. izrazito tržaško obliko mediteransko-severnjaškega človeka, kjer odigravata voda in kamen, morje in Kras posebno vlogo. Zdi se mi, kot da so vsi tukajšnji umetniki izredno zvesti svojemu okolju, da ga nosijo v svoji podzavesti, da je to "piedistal" njihovega ustvarjanja. To je avtentičnost njihovega izražanja, to je avtentičnost izražanja tudi Zore Koren-Skerkove.«
Zanima nas, če ženske tudi v svetu prodirajo na področju grafike in se v njej tudi uveljavljajo.
»Dobro poznam vrednote grafike v svetu. V zadnjem času zasledimo velik prodor prav žensk umetnic na tem področju. Prav ženske posegajo tudi po velikih rezultatih v svoji dejavnosti in tudi po najvišjih nagradah. To se pravi, da ta plemenitost, ta obrt, ta nežnost do same materije dobiva v ženskah umetnicah najboljše rešitve. Zato sem prepričan, da predstavljajo te umetnice v takšnem kontekstu zelo zanimiv pojav. Če ga pa prestavimo v naš slovenski likovni prostor, pa predstavljajo veliko obogatitev, ki je ni mogoče prezreti in ki jo je treba pravilno ovrednotiti.«
Z vprašanjem, kako se počuti med nami, na naših razstavah in kulturnih prireditvah, nam je Zoran Kržišnik dejal, da se počuti tu, kot bi prišel domov. »Mislim, da še ne smemo le obiskovati, temveč moramo tudi skupno delati,« je dejal in tako zaključil naš razgovor.
NEVA LUKEŠ
Glavni odbor ZSKD
o ljubiteljstvu in znanju
V	ponedeljek se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu sestal Glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Polnoštevilna udeležba je dokazala, da je bila obravnavana tematika ču-tena, saj je šlo za razpravo o ljubiteljski kulturi in izobraževanju.
Uvodno poročilo je imel predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je podal nekaj glavnih iztočnic, predvsem kar zadeva kulturno politiko, kjer je modernizacija kulturno-organizacij-skega aparata in naše kulturne proizvodnje ena izmed osnovnih postavk. V nadaljevanju je Mermolja analiziral najrazličnejše pojave v ljubiteljskem kulturnem udejstvovanju, katerega probleme naj bi pripomogla reševati izobrazbena rast naših ljudi: »Brez vlaganja v znanje ni niti dobrega ljubiteljstva.« Mermolja je še opozoril, da vsa naša manjšina boleha za premajhno pripravljenostjo ljudi, na površinskem aktivizmu, na pomanjkanju programov in seveda ni ustreznih dobrih kadrov. V sivem povprepčju, je zaključil predsednik, ni rasti, ne kulturne, ne gospodarske in narodne.
V	nadaljevanju razprave so se zvrstili še posamezni referati članov Zveze slovenskih kulturnih društev. O celotnem poteku zasedanja Glavnega odbora ZSKD bomo obširneje poročali v naslednjih številkah našega dnevnika.
Spomin na Ivana Trinka Zamejskega
Ivan Trinko Zamejski je simbol preporoda, klenosti in moči Slovencev v Nadišklh dolinah. Na posnetkih Marjota Magajne vidimo Trinkovo rojstno hišo v Trčmunu in nagrobni spomenik na trčmunskem pokopališču
V Cantatorejevih delih podobe skrajnega Juga
»Vedno sem bil uverjen, da more in mora umetnik svojo resničnost ustvarjati le iz stvarnosti, iz dejanskega stanja v okolju, v katerem živi,« je že pred davnimi leti zapisal znani italijanski likovni mojster Domenico Cantatore, s katerega ustvarjalnostjo se moremo te dni spoznati v tržaškem razstavišču Cartesius, kjer je na ogled 26 njegovih del.
Ko stopi obiskovalec v galerijo in se površno ozre naokrog, bo imel vtis, da visijo na stenah slike, najverjetneje olja, v resnici pa ima pred seboj grafiko, v glavnem litografije in nekaj ksitotiskov. Toda Domenico Cantatore je v bistvu slikar in to prihaja do izraza tudi v njegovi odlični barvni grafiki.
Cantatore spada v starejšo generacijo in ima za seboj zelo plodno in dolgo življenje. Rodil se je leta 1906 v nekem naselju v Apuliji, od koder se je še razmeroma mlad preselil v Milan. Toda tu mu v dobi fašizma ni bilo obstanka, preselil se je v Pariz, kjer je prišel v stik s tedaj še mladim impresionizmom, osebno pa celo s samim velikim Picassom. Samo ob sebi se razume, da se je v takšni družbi v svojem slikarstvu navzel pariških novosti, in vendar je ostal zvest svojemu načelu, ki smo ga navedli v začetku in torej tudi svojemu italijanskemu Jugu. Glede tega je med drugim še zapisal: »Ženski liki, kmetje italijanskega Juga so še vedno predmet moje vneme, pripadajo pač stvarnosti, ki jo podrobno poznam, stvarnosti, ki se mi je globoko vtisnila v spomin, zato je razumljivo, da v svojem likovnem raziskovalnem delu izhajam vedno od tod.«
In res, Domenico Cantatore, ki se je že pred padcem fašizma vrnil v domovino in se ustalil v Milanu, torej daleč od svoje Apulije, se tudi v severni, rekli bi hladni Lombardiji, drži svojega vročega Juga. Slika v glavnem ali skoraj izključno južnjaške motive, o čemer govore že naslovi njegovih v galeriji Cartesius razstavljenih grafičnih listov, kot na primer »Ljudje Juga«, »Zenska Juga«, ,»Človek Juga« in podobno. Toda tudi dela, ki nimajo tako izrazitega južnjaškega naslova, odražajo okolje italijanskega skrajnega Juga in to tako v upodobitvi človeka kot tudi pri upodabljanju pokrajin, na primer list z naslovom »Sončni zaton« ali pa »Pokrajina«, končno »Oljka«, kjer so barve izredno močne. Sicer pa tudi v svojih drugih delih, ki niso južnjaškega značaja, na primer v »Sedeči ženski«, »Žleknjeni ženski« ali »Ženski na divanu« Cantatore pozna izredno bogato barvno paleto. In prav s tem si moremo razlagati to, kar smo rekli v začetku, da obiskovalec galerije v prvem trenutku meni, da visijo na steni olja in ne grafični odtisi. Menimo hkrati, da je tudi v tem ena izmed značilnosti tega zelo veljavnega italijanskega likovnega mojstra starejše generacije. Razstava bo trajala do 8. decembra. (Prej
Zbor Obala slavi jubilej
V Studiu PHI zanimiv fotografski
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra je v teh dneh z vrsto koncertov počastil 10-letnico. svojega obstoja. Zadnji v vrsti je bil torkov koncert v telovadnici osnovne šole Antona Ukmarja na Semedeli.
Zbor Obala je pred desetimi leti ustanovil in ga vseskozi vodi Mirko Slo-sar. V razmeroma kratkem času si je pridobil ugled enega najboljših ne le slovenskih, pač pa tudi jugoslovanskih zborov. Razen doma je doslej nastopal z velikim uspehom po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Grčiji, Madžarski, leta 1982 pa je bil na turneji v ZDA, kamor je ponesel slovensko pevsko kulturo v Chicago in v New York.
Za zaključni jubilejni koncert na Semedeli si je izbral silno zahteven program kot potrdilo svoje vrhunske zmogljivosti, kar zadeva interpretiranje sodobnih del. Takoj je v prvem delu sporeda imel na programu tudi tri praizvedbe: Alda Kumarja »Moja ljubezen je položila« na besedilo Paula Eluarda, Janija Goloba »Ljubi kruhek« na pesem Janeza Menarta ter Giampaola Corala »Uvod« na besedilo Simona Gregorčiča, poleg teh pa še Luigija Dallapiccole skladbi »II coro delle malmaritate« in »II coro dei ma-lammogliati«, Goffreda Petrassija »Nonserise L, III. in V.«, Murraya Scha-ferja »Epitaph for moonlight« in Fol-keja Rabe »Rondes«.
V vseh je zbor pod Slosarjevim vodstvom izpričal ne le vzorno intonan-
čno čistost pač pa tudi skrbno tehnično in glasovno izpeljavo, kar pri tako zahtevnih skladbah prav gotovo ni preprosto.
V drugem delu je zbor Obala, vedno pod Slosarjevim vodstvom in skupno s komornim orkestrom RTV Ljubljana ter solistkama sopranistko Olgo Gra-celj in altistko Evo Novšak-Houško izvedel Vivaldijevo Glorio v D-duru za solo, zbor in orkester v 12 stavkih in se tudi v tej zvrsti predstavil kot virtuozno suveren izvajalec, kar velja seveda tudi za obe priznani slovenski solistki in orkester.
Poleg dolgotrajnih aplavzov ni manjkalo cvetja in številnih čestitk. Zboru je s kratkim nagovorom tčestital koprski župan Janko Kosmina, v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta pa Ignacij Ota. (jk)
pristop k delu arhitekta Plečnika
Predstavitev del velikega mojstra svetovnega Jožeta Plečnika pomena skozi medija fotografije in filma v galeriji Studio PHI v Ul. S. Michele 8/1 je do Novega leta na ogled razstava 63 fotografij arhitekturnih stvaritev Jožeta Plečnika v obdobju od leta 1900 do 1935. Fotografije so nastajale sočasno z arhitektovimi deli ter se jih torej drži privlačna patina časa. Ker originalne plošče, po katerih so bile fotografije narejene več ne obstajajo, so te podobe tudi nenadomestljive redkosti slovenske in svtovne kulturne dediščine. Vendar predstavljajo le polovico širše zastavljenega projekta, ki vključuje tudi fotografsko videnje Plečnikovih ljubljanskih stvaritev treh odličnih in uveljavljenih avtorjev: Galeta, Kališnika in Primožiča. Do zdaj celoten projekt še ni bil uresničljiv, ker pač ni denarja in če Studiu PHI ter Arhitekturnemu muzeju iz Ljubljane, ki je soavtor razstave in lastnik dragocenih fotografij, ne bi v zadnjem trenutku (bližal se je namreč že najavljeni datum otvoritve, razstave pa še vedno ni bilo mogoče realizirati) razumevajoče priskočila na pomoč tovarna STOL iz Kamnika, ki tudi »polo-
SKGZ pripravlja posvet o kulturi
V soboto, 28. novembra, bo v prostorih Di-aškega doma v Trstu 6. razširjena seja Glav-rega odbora SKGZ, na kateri bodo obravnava-i vprašanja kulturne politike v stvarnosti današnjega narodnostnega trenutka. Posvet v Di-aškem domu se bo začel ob 10. uri.
Uvodno poročilo bo v soboto imel predsednik Odbora za kulturo Filibert Benedetič, na-
kar se bodo zvrstili še drugi posegi predstavnikov članic SKGZ — predsednika ZSKD Aceta Mermolje, ravnatelja Slorija Darka Bratine, poročili Darija Cupina in Mirka Primožiča, področno poročilo Jole Namor za Benečijo in prispevki za videmsko pokrajino, prispevki za Goriško in Tržaško. Prostora bo tudi za druge misli in diskusijo.
vične« razstave ne bilo. Tovarna Stol namreč po naročilu izdeluje stole, ki jih je bil zasnoval Plečnik ter jih je nekaj ponudila na ogled tudi ob priložnosti te razstave. Razstava potrebuje seveda tudi popoln in ličen katalog preden se odpravi na pot po Zahodni Evropi in Ameriki, ki ga bova skušala avtorja razstave Milan Stepanovič in dr. Peter Krečič vsekakor na nek način realizirati.
Pomen prvega, zgodovinskega dela razstave se nahaja razen v njegovi dokumentarni vrednosti tudi v zasnovi določenega fotografskega gledanja Plečnikove arhitekture, ki se formira okoli spoznanja, da je ni mogoče fotografsko brati v sintetični obliki t.j. s pomočjo enega samega posnetka, ampak da za dojetje celotnega vtisa izrazito zahteva sekvenčen način z občuteno, premišljenim zaporedjem. Plečnikovo delo se torej po sovji naravi sami naravnost ponuja filmskemu mediju.
Uspešno je to delo opravil režiser pavel Grzinič v skoraj enournem koprodukcijskem filmu ljubljanske, dunajske in praške televizije »Kamniti Pigmalion«. Film je za interne projekte mogoče dobiti na video kaseti VHS pri Studiu PHI brez vsake odškodnine (za najem se zainteresirani dogovir-jo lahko tudi po telefonu 040/631131). Zahvala za to ugodnost gre ljubljanski televiziji ter predvsem tov. Dragu Pečku, uredniku dokumentarne redakcije.
Za zaključek lahko samo izrazim upanje, da bomo lahko prej kot v enem letu — toliko časa je namreč trajalo, da nam je uspelo materialno realizirati obstoječo razstavo — v Studiu PHI lahko pokazali tudi zelo »močne« fotografije treh slovenskih fotografov, ki sestavljajo drugi del razstave in ki bodo fotografskemu pristopu Plečnikovemu delu dale primerajlno vrednost.
MILAN STEPANOVIČ
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Izzivalec izenačil
Smučanje: danes pričetek nove sezone
Švicarke glavne favoritinje
SESTRIERES — Današnji ženski slalom v Sestrieresu bo uvod v tekmovanja za svetovni pokal in nasploh v novo smučarsko sezono nasploh, ki bo imela svoj višek februarja, na olimpijskih igrah v Calgaryju. Jutri bo v Sestrieresu na vrsti moški slalom, v soboto bodo »ženske izvedle superveleslalom, v nedeljo pa se bodo moški pomerili v veleslalomu.
Vse sicer ni šlo povsem gladko, saj so se v Sestrieresu morali poslužiti umetnega snega. Na srečo pa je zadnje dni pritisnil mraz, sicer bi si tudi s snežnimi topovi ne pomagali veliko. Na koncu je začelo še snežiti, tako da s snežno odejo res ne bi smeli imeti težav.
Izvedenci domnevajo, da bodo prav olimpijske igre pogojevale začetek sezone (povejmo, da letos vsakdo lahko izkporisti vse točke, ki jih bo med sezono sovojil). »Velika imena« naj bi se namreč pripravljala za Calgary in ko
bodo najboljši prišli v optimalno formo, naj bi steklo vse po starem. Glavna favorita naj bi bila še vedno Švicarja Pirmin Zurbriggen in Maria Walliser. Zurbriggnov najnevarnejši tekmec naj bi bil Girardelli, vendar so tu še Zahodni Nemci VVasmeier, Bit-tner in Woernld, Jugoslovani Križaj, Petrovič, Benedik, Robič, Avstrijci Berthold, Mader, Gstrein in Strolz, Švicarji Gaspoz in Mueller ter Šved Stenmark. V jugoslovanski vrsti bodo poleg omenjene četverice v Sestrieresu nastopili še Čižman, Bergant, Žan in Planinšek. Tudi. Italijani si med moškimi precej obetajo. Lani so namreč odlično pričeli, a zatem so dobesedno izginili, zato so letos pripravam posvetili veliko pažnjo (poklicali so tudi izvedenca, prof. Conconija). Največ upanja polagajo v Richarda Pra-mottona, za njim so še Tomba, Erlac-her, Edalini, Toetsch, Robert Pramot-ton, v smuku pa Michael Mair.
V ženski vrsti je premoč Švice še bolj očitna. Poleg Walliserjeve so tu še Figinijeva, Schneiderjeva, in Schmid-hauserjeva. Ena njihovih najnevarnejših tekmec bi morala biti Jugoslovanka Mateja Svet (poleg Svetove bodo v Sestrieresu še Katra Zajc, Veronika Šarec, Katja Lesjak, Mojca Dežman in Katjuša Pušnik). Premoči Švicark naj bi skušale zoperstavljati še Francozinja Ouittetova, Avstrijka Steinerjeva, Španka Ochoa ter Zahodni Nemki Ki-elova in Gergova. »Italijanski plaz« se je praktično stalil, saj ni niti ena tekmovalka v prvi skupini. Kaj malega si obetajo od Magoni-Sforzove, Marzolo-ve in Luccove.
Današnjo tekmo bosta prenašali tudi italijanska in jugoslovanska televizija, in sicer: po TV1 ob 10.25, TV2 ob 14.35 TVLJ ob 10.25 in 16.55 ter TVKP ob 13.30.
SEVILLA — V prekinjeni 16. partiji za naslov svetovnega prvaka med Kasparovom in izzivalcem Karpovom je prvak predal brez nadaljevanja. Vsekakor je ta partija dokazala, da je nova (in čudna) prvakova strategija (remizirati z belimi in se braniti s črnimi) preoptimistična, saj jo je izzivalec ovrgel že na prvem koraku. Kasparov je z belimi pač igral miroljubno na remi, Karpov pa ga je mojstrsko kaznoval.
V naslednji, 17. partiji je prvak spet presenetil vse. Če je prej igral na remi z belimi, je tu začel igrati na zmago s črnimi. Prvič v njunih skupnih 116 (!) partijah je zaigfal Kraljevo indijsko obrambo ter začel s precej energičnem napadom, katerega je izzivalec z lahkoto odbil. Po vrsti menjav je ob prekinitvi nastala še precej izenačena pozicija.
KARPOV - KASPAROV (Kraljeva indijska obramba): 1. Sf3 Sf6; 2. c4 g6; 3.Sc3 Lg7; 4. e4 d6; 5. d4 0-0; 6. Le2 e5; 7. 0-0 Sc6; 8. d5 Se7; 9. Sd2 a5; 10. b3 c5; 11. a3 Se8; 12. Tbl f5; 13. b4 ab4;
14. ab4 b6; 15. Db3 Sf6; 16. Ld3 Lh6; 17. Tb2 Tal; 18. Dc2 Lf4; 19. Sf3 fe4; 20. Se4: Se4:; 21. Le4: Tel:; 22. Tel: Lel:; 23. Del: Sf5; 24. Dg5 Sd4; 25. Dd8: Sf3 + ; 26. Lf3: Td8:; 27. bc5 bc5; 28. Tb8 Tf8; 29. Tb6 Tf6; 30. Tb8 Tf8; 31. Tb6 Tf6; 32. Le4 Lf5; 33. Lf5: Tf5:; 34. g3 Tf6; 35. h4 h6; 36. Kg2 Kg7; 37. f3 Kg8; 38. Kf2 g5; 39. hg5 hg5; 40. Ke3 Kg7; 41. Tb8 Kh7; 42. Td8 prekinjena.
Šah: tromeč v Havani Nikolič zmagovalec
HAVANA — Jugoslovanski velemojster Predrag Nikolič je zmagal na tromeču v Havani, katerega sta se udeležila še Granda (peru) in Nogeiras (Kuba) . Nikolič si je tako priboril status prve rezerve na kandidatskih dvobojih za naslednji ciklus za dodelitev naslova svetovnega šahovskega prvaka ter uvrstitev med najboljših 24 ša-histov na svetu, ki se bodo prihodnje leto udeležili svetovnega pokala. Nikolič je tromeč osvojil premočno (4 zmage in 4 remiji).
Nogomet: prve tekme osmine finala pokala UEFA
Verona zadovoljila, Inter povprečen
Verona - Sportul	3:1 (2:0)
STRELCI: v 25. min. Fontolan, v 28. min. Pacione, v 62. min. Coras, v 82. min. Elkjaer.
VERONA: Giuliani, Volpati (v 60. min. Ter-racciano), Volpecina (v 75. min. Centofanti), Sacchetti, Fontolan, Solda, Verza, Galia, Pacione, Di Gehnaro, Elkjaer.
SPORTUL: Cristian, Mihail, Ciuca, Popa, Pana, Cristea, Ticlieanu, Bosezan (v 58. min. Staniči), Tirlea (v 80. min. Burchel), Coras, Po-logea.
VERONA — Verona v pokalnih srečanjih vse bolj preseneča. Sinočnji izid bi lahko bil dosti bolj gladek v korist domačinov, vendar pa so bili slednji preveč netočni v ključnih trenutkih. Domačini so že po pol ure igre * •
IZIDI PRVIH TEKEM OSMINE FINALA
•	Borussia Dortmund - Bruges	3:0
•	INTER - Espanol Barcelona	1:1
•	Barcelona - Flamurtari	4:1
•	Honved - Panathinaikos	5:2
•	VERONA - Sportul	3:1
•	Feyernoord - Bayer Leverkusen	2:2
•	Vitoria Guimaraes - Vitkovice	2:0
•	VVerder Bremen - Dinamo Tbilisi	2:1
vodili z dvema zadetkoma, vendar pa se trdoživi Romuni niso dali kar tako ter so s krasnim strelom celo zmanjšali zaostanek. Elkjaer je prav na koncu srečanja povečal izid iz dvomljive enajstmetrovke.
Inter - Espanol	1:1 (1:0)
STRELCA: v 31. min. Serena, v 79. min. Lauridsen
INTER: Zenga, Bergomi, Nobile, Baresi, Ferri, Passarella, Fanna, Scifo, Altobelli, Man-dorlini, Serena.
ESPANOL BARCELONA: N'Kono, Urkia-ga, Soler, Gallart, Francis, Zuniga (v 62. min. Job), Valverde, Inaky, Pichi, Alonso, Zubila-ga, Oreuela (v 69. min. Lauridsen).
MILAN - Vse je že kazalo dobro za Inter, ko je srednji napadalec Serena dosegel lep zadetek z volejem, vendar pa so Španci, ki so v prejšnjem kolu izločili nič manj kot Milan, dokazali, da imajo devet življenj in proti koncu tekme so celo izenačili. Na povratnem srečanju v Barceloni Interju prav gotovo ne bo lahko.
Nogomet: »modri« sklicani za tekmo proti Belgiji
BEOGRAD — Za tekmo proti Belgiji (2. decembra) v okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju so bili Fifi prijavljeni naslednji jugoslovanski igralci: Radača (Rad), Stojanovič, Marovič, Krivokapič, Prosinecki (C. zvezda), Petranovič, Kaj-taz, P. Jurič (Velež), Vulič (Hajduk), D. Brno-vič, Savičevič (Budučnost), Jozič (Cesena), Kasalo, Boban (Dinamo Zagreb), Janevski, Sa-vevski (Vardar), Katanec, Smajič (Partizan), Asanovič (Hajduk), Jakovljevič.
Havelange: »Brazilija, ZDA in Maroko imajo iste možnosti«
SAO PAOLO - Predsednik mednarodne nogometne zveze Havelange je dejal, da izbira sedeža za mundial leta 1994 ni odvisna od njega. Rad bi, da bi bila to Brazilija, je še dodal, vendar imata ZDA in Maroko iste možnosti. O izbiri bo odločala posebna komisija. Havelange je še povedal, da je zavrnil poskuse Henryja Kissingerja, da bi favoriziral ZDA.
Nogomet: Portugalcem prvo srečanje
AMSTERDAM — V prvi tekmi nogometnega superpoka-la (pomerita se zmagovalec pokala prvakov, ki so bili Portugalci, in pokala pokalnih prvakov) je Porto z 1:0 (1:0) premagal nizozemski Ajax. Zadetek je dosegel Barros v 5. minuti. Povratna tekma bo 13. januarja.
Nogomet: Hajduku in Vardarju nove točke
SPLIT — V zaostalih srečanjih 1. jugoslovanske nogometne lige je Hajduk s 3:1 (2:1) premagal Prištino, Vardar pa z 1:0 (1:0) Crveno zvezdo.
Lestvica po 15 kolih: Velež 21, Vardar 19, Dinamo, C. zvezda, Sloboda 18, Rijeka 17, Partizan in Radnički 16, Vojvodina in Budučnost 15, Rad 14, Željezničar in Osijek 13, Sarajevo, Priština in Hajduk 12, Sutjeska 11, Čelik 10.
Najhujša kazen tokrat doletela Sereno
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za 3 kola izključila Sereno (Inter), za eno Collovati-ja (Roma) in Faccendo (Piša), do 9. 12. pa bo počival Berlin-gheri (Pescara). V B ligi bodo eno kolo sedeli na ^ribuni: Argentesi (Brescia), Cascione (Catanzaro), Loseto (Bari), Pra-della (Bologna), Russo (Padova), Turrini (Parma) in Venturi (Piacenza).
Riva spet v krogu državne reprezentance
RIM — Gigi Riva, 43 let, bivši državni reprezentant in bivši predsednik Cagliariju, je novi spremljevalec italijanske nogometne reprezentance. Skrbel bo za stike med reprezentanco in zveznim predsedstvom.
Košarka: prvo kolo pokala prvakov
Tracer in Partizan pred lahko nalogo
Jesenski boji na višku
Danes bo na sporedu prvo kolo evropskega košarkarskega pokala prvakov, v katerem so letos spremenili tekmovalno formulo. Nastopajoče ekipe so sledeče: Tracer Milan (It.), Barcelona (Šp.), Nashua Den Bosch (Niz.), Aris Solun (Gr.), Elan Bearnais Orthez (Fr.), Partizan Beograd (Jug.), Saturn Kbln (ZRN), Makabi Tel Aviv (Izr.). Vse ekipe bodo igrale dvakrat med sabo, prve štiri uvrščene pa bodo igrale polfinalna in finalna srečanja.
DANAŠNJE KOLO: Makabi - Barcelona, Partizan - Nashua, Aris - Orthez, Saturn - Tracer.
Drugo kolo bo 3. decembra, prvi del pa se bo zaključil 21. januarja prihodnjega leta. Izločilni del se bo nato končal 24. marca, finalni del pa bo v Gandu (Belgija) od 5. do 7. aprila.
Lanski zmagovalec, milanski Tracer, spet računa na najvišjo uvrstitev, česar nikakor ne moremo trditi o beograjski ekipi. Sicer pa lahko pride še do mnogih presenečenj, saj ni izrazitih favori-
tov. Vsaj danes ne bi smeli imeti na domačih tleh Milančani oz. Beograjčani težke naloge proti Zahodnim Nemcem in Nizozemcem.
Košarka: Alpe - Jadran
Zmaga Gibone
TREVISO — Zagrebška Gibona je po torkovi zmagi v Trevisu nad domačim Benettonom osvojila turnir Alpe -Jadran. Končni izid 95:87 (48:40) ne kaže povsem pravega razmerja sil na igrišču, saj so Zagrebčani stalno vodili in tudi zasluženo zmagali. Le v 27. min., ko je z igrišča zaradi petih osebnih napak odšel Cvjetičanin, so se domačini približali na dve točki (60:58), to pa je bilo tudi vse. Med zmagovalci so bili najbolj uspešni Dražen Petrovič (31 točk), Arapovič (19) in Pavličevič (13), med poraženci pa Davis (22), Ol-berding (21) in Casarin (11).
Kankkunen svetovni prvak
CHESTER (Anglija) Z zmago na rallyju v Angliji, zadnji letošnji dirki za svetovno prvenstvo, je Juha Kankkunen skupaj s kopilotom Juho Piiro-nenom (lancia) tudi osvojil svetovni naslov. S tem uspehom je Lancia, ki si je itak predčasno priborila svetovni naslov med avtomobilskimi hišami, tudi izborila letošnjo deveto zmago, kar doslej ni uspelo še nobeni hiši. Poleg tega je Lancia s Fioriom osvojila tudi svetovni naslov pilotov skupine N (serijska proizvodnja), vsemu temu pa treba še dodati evropski naslov in razne zmage na drugih evropskih ral-lyjih.
Skupna lestvica: 1. Kankkunen (lancia) 5.26'36"; 2. Eklund (audi guattro) po 3T2"; 3. Blomguist (ford sierra) 3'40"; 4. Mcrae (ford) 6’39"; 5. Ericsson (lancia) 8'35"; 6. Alen (lancia) 8'50"; 7. Ellewellin (audi guattro) 19'05"; 8. Eriksson (golf GTI) 24'44".
Odbojkarji in odbojkarice v drugih zveznih ligah so približno sredi jesenskega dela prvenstva. Kanalski Salonit je dosegel svojo tretjo zmago na domačem igrišču - boljši je bil od Bleda, kar kaže tudi rezultat 3:0. Tretji par točk so dosegle tudi Novogoričanke, ki so z enakim izidom premagale ekipo Progresa. Koprčanke pa so bile v slovenskem derbiju proti Bledu nemočne in so izgubile z 0:3. Enak poraz so doživeli tudi odbojkarji iz Izole v slovenski ligi.
Novogoriški košarkarji dokaj uspešno igrajo v domači dvorani. Tokrat so premagali Maribor 87, medtem ko je Postojna na gostovanju pri drugem mariborskem moštvu ostala praznih rok. V slovenskih rokometnih ligah sta bila uspešna moška ekipa Jadrana in dekleta iz Cerkna.
Končano je tudi tekmovanje v primorski nogometni ligi (jesenski del). Jesenski prvak je mirenska Adria, ki je v zadnjem kolu visoko, s 6:0 premagala Gazon. Drugouvrščena Brda zaostajajo za točko. Nadaljevalo se je tek-
movanje za pokal nogometne zveze Slovenije. Zmagovalca skupin sta Koper in Vozila, ki sta se tako uvrstila naprej.
V Lipici je bilo republiško in državno prvenstvo v dresurnem jahanju, na katerem so po pričakovanju vse naslove osvojili domači jahači, (dk)
SK DEVIN IN ŠD SOKOL obveščata, da se je na sejmu nove in rabljene smučarske opreme v organizaciji omenjenih društev sreča nasmehnila imetnikom naslednjih številk: oranžna št. 14, roza št. 83 in svetlomodra št. 21.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi prodajo rabljene smučarske opreme v telovadnici v Dolini. Sprejem opreme danes, 26., in jutri, 27. t. m. od 19. do 21. ure. Prodaja opreme bo v soboto, 28. t. m., od 14. do 21. ure, v nedeljo, 29. t. m., od 9. do 13. ure in v ponedeljek, 30. t. m., od 19. do 21. ure.
Na šahovskem turnirju Športne šole Trst
Krog kandidatov za 1. mesto vse ožji
Šahovski turnir športne šole Trst, ki poteka v okviru letošnje osnovnošolske olimpiade, postaja že po drugem zavrtljaju res zanimiv. Vse kaže, da se je krog kandidatov za končno prvo mesto zožil na štiri ali morda največ sedem imen. Možnosti ostalih so za osvojitev mesta na vrhu lestvice dokaj skromne in zgolj teoretične.
Trenutno vodi Tjaša Gruden (Ribičič), ki ima 5,5 točke in s tem pol točke več od svojih naj-bljižjih zasledovalcev Marte Mamolo, Petra Ras-mana (oba Bazoviški junaki) in Igorja Rolicha (Gregorič-Stepančič). Po 44,5 točke pa imajo Sergij Požar (Bazoviški junaki), Iztok Furlanič (Gregorič-Stepančič) in Tanja Pitacco (Ribičič).
Trenutno torej nima več noben igralec polnega števila točk, najbližje pa mu je Grudnova, ki je že v prvem kolu delila izid s Furlaničem. Ta ji je doslej edini uspehodvzeti pol točke. Grudnova je tudi edina premagala Mamolovo, svojo najnevarnejšo tekmico med dekleti. Rasman je doslej podlegel le Rolichu, ta pa je edino točko oddal Požarju.
Skratka, zadnje kolo, ki bo 5. decembra, bo kot vse kaže na vrhu lestvice res napeto in zanimivo, pa tudi boj za ostala mesta bo prav gotovo potekal »do zadnje kaplje krvi«, (boj)
V soboto se je na stadionu »1. maj« v okviru turnirja Športne šole Trst, ki poteka v okviru osnovnošolske olimpiade, zbralo res nepričakovano dosti »malih šahistov«, saj smo jih našteli več kot 60
Občni zbor Atletskega društva Bor Infordata
Ob sončnih tudi senčne strani
Člani Atletskega društva Bor Infordata so v soboto na svojem rednem občnem zboru podali obračun minule sezone, ki se je, kar se tiče tekmovanj, pravkar iztekla. Delovanje edinega našega atletskega društva označujejo senčne in sončne strani, ki jih je predsednik Peter Zupan v svojem uvodnem poročilu primerno osvetlil članstvu, ki se je v zadovoljivem številu udeležilo skupščine. Predvsem so Borovi atleti v minuli sezoni proslavljali in s posebno prireditvijo tudi obeležili 25-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Kar se tiče rezultatov, je bila minula sezona ena najuspešnejših v zadnjih letih. Društvo se namreč lahko ponaša s 4 naslovi pokrajinskega in 5 naslovi deželnega prvaka, kar 6 atletov pa si. je priborilo pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu. Po dolgih letih so znova sestavili moško ekipo, ki se je solidno odrezala na deželnem prvenstvu, Annalisa B.aučer pa je kot članica deželne reprezentance nastopila na mednarodnem tekmovanju v Bribmu. Poletne priprave v Ljubljani so lepo uspele.
Med negativne postavke sezonskega obračuna lahko prištevamo osip tekmovalcev in trenerskega kadra ter pomanjkanje pokritega vadbenega prostora. Obeti pa niso rožnati, saj se je zmanjša-
lo tudi število obiskovalcev Atletske šole, to je društvenega odseka za novačenje novih sil med osnovnošolsko in nižjesrednješolsko populacijo. Iz kasnejše razprave je izšlo celo, da so letos v Atletsko šolo na novo vpisani samo fantje. Če vemo, da je društvo v to pobudo vložilo dosti naporov, je razočaranje odbornikov povsem razumljivo, čeprav veljajo kot olajševalna okoliščina padec natalitete in povečana konkurenčnost ostalih starih in novih panog pri ŠZ Bor. Zupan je tudi poudaril, da bo treba društveni statut čimprej prilagoditi novim fiskalnim zahtevam.
V razpravi je bilo največ govora o pomanjkljivih stikih društva s šolsko stvarnostjo, za kar pa naj bi bili delno krivi tudi sami profesorji telesne vzgoje. Sledilo je nagrajevanje društvenih rekorderjev. Pokal so prejeli: Annalisa Baučer, Robert Pavlica, Igor Stopar, Igor Sedmak, Gabrijel Sedmak, Aljoša Škabar in Alan Oberdan.
Na vrsti je bila še izvolitev upravnega in nadzornega odbora. Upravni odbor sestavljajo: David Blazina, Tiziana Natural, Pavel Mohorčič, Anica Oberdan, Neva Kozlovič, Peter Zupan in Darjo Pavlica. V nadzornem odboru pa so: Mira Kermec, Pavel Kozlovič in Emil Sedmak.
Namizni tenis: na mladinskem turnirju
Naši spremenljivo
Na ■četrtem mladinskem državnem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v soboto in nedeljo v Veroni, igralke Krasa Globtrade niso znale izkoristiti odsotnosti nekaterih igralk - Kristine Semenze, Valentine Bennachini in Monice Degli Esposti - favoritinj na lestvici za uvrstitev na državno prvenstvo.
Naše so zaigrale slabo in raztreseno. Po dobri igri Alenke Obad v Terniju smo takšno pričakovali tudi v Veroni, a je izpadla že v prvem kolu, ko jo je premagala S. Ariatti, nižje klasificira-na od nje. Martina Raubar je v osmini finala izgubila s tretjo igralko z rang lestvice, B. Semenzo, (2:1) in si pridobila točko. Ksenja Marušič se je srečala z isto igralko v četrtini finala, izgubila z 2:0, a pridobila dragoceno točko za društvo. Mladinke Elena Colja, Katja Čok in Tanja Ravbar so izpadle v prvem kolu tekmovanja.
V	igri ženskih dvojic se naša para nista izkazala. Par A. Obad - T. Ravbar je izpadel v prvem kolu, par E. Colja -K. Marušič pa v drugem kolu. Mladinec Igor Milič je sicer izapadel v prvem kolu, a je pokazal dobro igro proti Fabriziu Čampioniju, ki zaseda 18. mesto na državni lestvici. V dvojicah sta z L. Buttellijem zasedla odlično 3. mesto.
V	številni konkurenci so tekmovali starejši in mlajši pionirji. Starejši pionir Marjan Milič je izgubil v prvem kolu z 2:1 proti domačinu Favi. Pionirka Biserka Simoneta je prišla med 16 najboljših. Klonila je pred A. Bosi, ki je pred njo na rang lestvici. Na turnirju sta sodelovala tudi dva naša mlajša pionirja, A. Milič in M. Zaccaria, ki jima je bil ta turnir prva tovrstna izkušnja.
Mladincem bo dana še ena možnost, da se izkažejo na zadnjem turnirju v Arcu, ki bo 13. in 14. decembra. (J. J.)
________NA TRŽAŠKEM_____________
UNDER 18 MOŠKI
SLOGA - BOR	1:3
(15:11, 7:15, 14:16, 13:15)
SLOGA: Čač, Daneu, Kralj, Križman, Malalan, Marc, Maver, Radetti, Renčelj, Susič.
BOR: Marega, Jercog, Biber, _Koc-man, Blasi, Sivic, Starc, Lippolis, Švab, Hmeljak.
V prvem poVratnem kolu so se borovci oddolžili slogašem za poraz iz prvega dela prvenstva. Tekma sama je bila nezanimiva. Zmaga borovcev je vsekakor zaslužena, saj so grešili manj od slogašev. (INKA)
UNDER 18 ŽENSKE
VIRTUS - SLOGA KOIMPEK 0:3
(8:15, 3:15, 5:15)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sardo, Sosič, Škerk.
Tudi zadnje kolo prvega dela prvenstva je bilo za Slogo Koimpex zgolj formalnega značaja. Domačinke so sicer zaigrale sila borbeno, vendar je razlika med ekipama zaenkrat še prevelika, da bi lahko Virtus ogrožal naše igralke. (INKA)
BOR FRIULEXPORT - CUS Trst 3:0
(15:5, 15:12, 15:13)
BOR FRIULEKPORT: Vidah, Vitez, Fučka, Sancin, Pahor, Visentin, Braz-zani, Grbec, Gulič, Mauri, Milanič in Bandi.
Čeprav so igrale slabše kot v večini prejšnjih nastopih, so borovke tokrat dosegle svojo prvo zmago. Naše odbojkarice so bolje servirale in sprejemale, a v napadu so bile dokaj neučinkovite, v polju pa nenatanče. Vsekakor tudi v težkih trenutkih niso zgubile glave in zasluženo zmagale.
NA GORIŠKEM UNDER 18 MOŠKI
OLVMPIA - NAŠ PRAPOR IMSA 0:3
(7:15, 9:15, 10:15)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, Pete-jan, Bensa, Ferri, Tomšič, Superga, Vogrič, Quel, Zavadlal, Puzzinelli.
OLVMPIA: Sfiligoi, Lutman, Špacapan, Dorni, Cotič, Bresciani, Čorsi, Terpin.
V slovenskem derbiju so ponovno slavili odbojkarji združene ekipe, ki so si tako zagotovili nov par točk. Čeprav so zmagali v treh setih, je bila tekma izenačena in je trajala več kot uro. Mladi Brici pa so bili skozi vso tekmo prisebnejši in so z vrsto učinkovitih
servisov večkrat onemogočili nasprotnikov napad. (M. V.)
UNDER 16 MOŠKI
VAL BELKA - FUTURA TORRIANA 3:2 (1*12, 14:16, 12:15, 15:9, 15:10J
VAL BELKA: Sošol, Makuc, Šuligoj, Volčič, Komic, Juretič, Uršič, Braini.
Moštvi sta si bili precej izenačeni, zato je bila tekma borbena. V prvem setu so naši fantje pokazali boljšo igro. V drugem nizu so ravno tako začeli dobro m povedli 13:9. Tedaj so nenadoma popustili, nasprotnik je to izkoristil in osvojil set. Našim igralcem ni uspelo se zbrati in so zato izgubili tudi tretji niz. (M. R.)
UNDER 16 ŽENSKE
AGOREST - VILLESSE	3:0
(15:12, 15:13, 15:11)
SAGRADO - AGOREST	1:3
(12:15, 15:8, 9:15, 9:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, T. in A. Kuzmin, Grillo, Florenin, Az-zori, Oretti, Krašček, Fajt, Gaeta in Ceselli.
Mladinke Agoresta so prejšnji teden uspešno odigrale dve prvenstveni tekmi in dokazale, da sodijo v zgornji vrh razpredelnice. Nekoliko več težav so imele v tekmi z igralkami iz Zaigraj a.
NARAŠČAJNIKI
Drevi občni zbor Športne šole Trst
Drevišnji redni občni zbor Športne šole Trst (ob 19.30 v prvem in 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20) bo vsekakor potekal v znamenju desetletnice te naše ustanove, ki se v mestnem središču posveča zgodnjemu vzpostavljanju stikov naših najmlajših s telesno kulturo. ŠŠT deluje danes na področju vseh 9 osnovnih šol in 8 vrtcev v Trstu, v svojih vrstah ima tudi učence iz Milj, lani pa so se začeli udeleževati njenih manifestacij tudi otroci slovenskega šolskega centra iz Špetra v Beneški Sloveniji. Desetletno neprekinjeno delovanje take ustanove je vsekakor priložnost za podrobnejši pregled preko vse njene dejavnosti v tem obdobju, saj je ta izredno razvejana in bogata. Prav v zadnjem obdobju je prišlo v zelo dobro vzpostavljenem sožitju z uradnimi šolskimi strukturami do določenih sprememb, glede na to, da ima danes vrsta osnovnih šol celodnevni, oz. podaljšani pouk, kar vse ustvarja nove pogoje za delovanje ŠŠT.
(-hni-1
_____________KADETI______________
JADRAN FARGO - SEGAFREDO
85:101 (44:49)
JADRAN FARGO: Prelec 10 (0:2), Danieli 23 (4:5), Pizziga, David Bogateč, Sterni 8 (3:4), Stanissa 9 (1:2), Paulina 8 (1:1), Pertot 6, Lesizza 11. TRI TOČKE: Danieli 1, Paulina 1, Lesizza 3.
Jadranovi kadeti so tokrat imeli lepo priložnost za zmago, toda je niso’ izkoristili. Pupisovi varovanci so takoj na začetku povedli s 14:3 in so vodstvo držali do 10. minute, ko so gostje izenačili in povedli predvsem zaradi nekaterih neorganiziranih napadov in nekaterih naivnih napak v obrambi domačinov. V drugem polčasu je bila igra izenačena do 15. minute, ko so jadranovci popustili predvsem zaradi osebnih napak visokih igralcev. (I. L.)
LESTVICA: Fantoni 8; Don Bosco, Airone in Stefanel 6; Castor in Se-gairedo 4; Soteco in Saba 2; Bor, Jadran Farco in Tecnoluce 0.
KONTOVEL KRONOS - LIBERTAS
91:90 (42:47)
KONTOVEL KRONOS: Emili. 2 (2:2), Kralj 15 (3:7), Briščik 5 (1:2), Rebula 30 (2:5), Gregori 9 (1:4), Gulič 26 (5:13), Ban, Pečar 4 (0:2), Bizjak (0:1). PON: Gregori (35), Pečar (38), Kralj (39). TRI TOČKE: Gulič 1.
Kontovel je ponovno potrdil, da spada med kakovostnejše postave letošnjega prvenstva. Tokrat je na domačih tleh tesno premagal kvalitetno ekipo Libertasa, ki je bila še nepremagana in predstavlja trd oreh za vsakogar. Igra je bila napeta in izenačena. Med glavne protagoniste tekme spadata tudi Gulič in Kralj, pohvale pa so vredni tudi ostali.
DON BOSCO - BOR INDULES 52:80
(22:36)
BOR: Schiulaz 4, Korošic 1 (1:2), De-beljuh 9 (1:2), Starec 7 (1:4), Barini 17, Pavlica 4, Rudež 19 (1:3), Spacal 14, Uršič 3 (1:2), Škrlj 2. TRI TOČKE: Barini 1.
Proti drugi postavi Don Bosca so borovci imeli lahko delo. Priložnost za več igranja so imeli vsi prisotni, ki so se tudi vpisali med strelce. Najuspešnejši so bili Barini, Spacal in Rudež, v obrambi pa sta se izkazala le že omenjeni Barini in v drugem polčasu Starec. (V. Jogan)
SERVOLANA — BREG 115:89 (62:39)
BREG: Punis 3 (1:2), Corbatti 4 (2:2), Virno 4, Mocor, Rosso, M. Gombač 15 (5:14), R. Gombač 17 (3:6), Kralj, Škabar 21 (3:8), Bandi 25 (3:4). TRI TOČKE: R. Gombač 2.
Brežani so v uvodnih minutah igrali negotovo in tako so nasprotniki dosegli odločilno prednost. Po prvih začetnih minutah so si »plavi« opomogli ter so se s požrtvovalnostjo in zagrizenostjo upirali boljšemu nasprotniku. Veliko bolje so naši zaigrali v drugem polčasu. Tedaj sta se izkazala predvsem Ravel Gombač v vlogi režiserja ter Škabar kot center. (Stojan)
IZIDI 4. KOLA: Kontovel - Libertas 91:90, Saba - SGT 72:99, Don Bosco -
Bor 52:80, Servolana - Breg 115:89, Ricreatori - Stefanel 66:82, DLF - Sokol 114:45, Santos - Polet 145:32.
LESTVICA: Stefanel 8; SGT, Libertas, Kontovel, Bor 6; DLF, Saba, Santos, Servolana, Don Bosco, Ricreatori 4, Breg, Sokol, Polet 0.
____________DEČKI______________
KONTOVEL KRONOS-
SERVOLANA A	60:81 (29:34)
KONTOVEL KRONOS: Cingerla, Križman 1 (1:2), I. Emili 28 (4:5), M. Emili, Spadoni 2, Budin 23 (1:3), Daneu 4 (0:6), Milič, Vodopivec 2 (0:6).
Kontovelci so se dolgo upirali vrstnikom Servolane, ki sodijo med favorite. Tekma je bila izenačena vse do 27. min., ko so »plavi« zaostajali le za 4 točke (42:46). Odtlej so naši popustili. (V. Jogan)
IZIDI 2. KOLA: Inter 1904 - Libertas 58:63, Kontovel - Servolana A 60:81, San Marco - Ricreatori 98:106, Bor -Poggi Paese 89:74, SGT - Don Bosco 70:97.
UNDER 18
VESNA - COSTALUNGA 1:2 (0:0)
STRELEC ZA VESNO:, v 88. min. Vlah
VESNA: Saverino, M. Sedmak, Sul-čič, Paladini, Vlah, Kuzma, Šuc, Tav-čer, D. Sedmak, Kavalič, Stefančič.
Vesna je tokrat nastopila brez štirih standardnih igralcev in to se je zelo poznalo. Čeprav se je tekma odločila v drugem polčasu, so domačini in tudi gostje ustvarili nekaj lepih priložnosti. V drugem polčasu je prišlo do razpleta: režiser vrste in pa srednji napadalec gostov sta dobesedno zagospodovala med kriškimi branilci in tako jima je uspelo doseči dva lepa zadetka. Priložnosti pa sta imela še več. Častni zadetek je dosegel Lah dve minuti pred koncem srečanja. Pri Vesni je nekoliko izstopal Tavčar.
(A. Kostnapfel)
BREG - CHIARBOLA 1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Kerstich
BREG: Giorio, Ritacco, Kerstich, Sancin, Salvi (Pečar), Diminich, Tamaro, Slavec, Turco (Bandi), Giuressi, De Franceschi.
Proti močnemu nasprotniku so Brežani po izenačeni tekmi osvojili točko. Takoj v začetku drugega polčasa je Chiarboli uspelo povesti, a Brežani so zelo dobro reagirali in deset minut pred koncem tekme tudi izenačili. Tokrat je treba pohvaliti vso ekipo.
(E. B.)
LESTVICA: Edile Adriatica 14, V. Bus& 12, Opicina in CGS 10, S. Ser-gio in Muggesana 9, Costalunga, Chiarbola in S. Andrea 8, Vesna in Supercaffe 7, Montebello in S. Vito 6, S. Marco, Fortitudo in Breg 4.
________NARAŠČAJNIKI____________
ČAMPI ELISI - VESNA 1:3 (1:1)
STRELCA ZA VESNO: v 28. min. Cah, v 56. in 73. min. Baselice.
VESNA: Delisi, Saba, Esposito, Ma-dotto, Mahorčič, Košuta, Tence, P. Sedmak, Baselice, Visentih, Cah.
Kriški naraščajniki so štirikrat zaporedoma zmagali. V nedeljo so v dobri tekmi brez težav premagali ekipo Čampi Elisi, ki ni pričakovala tolike borbenosti in požrtvovalnosti Križanov. Domačini do povedli že v uvodnih minutah srečanja in upali so, da bodo vsaj do konca prvega polčasa ohranili prednost, toda Cah jim je prekrižal račune, potem ko je žogo z glavo preusmeril v mrežo. V prvem polčasu so bili nekoliko boljši Tržačani, v nadaljevanju srečanja pa so se »plavi« predramili in z dvema lepima zadetkoma Baseliceja tudi zasluženo zmagali. (A. Kostnapfel)
CGS - PRIMORJE 1:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Tomase-
Mg.
PRIMORJE: Blason, Škabar, Princi-val, Luksa, Praselli (Gerbassi), M. Štoka, Žagar, P. Štoka, Tence, Trampuž, Tomasetig.
V prvem polčasu so bili Prosečani nekoliko boljši in so že po nekaj minutah povedli z lepim strelom Toma-setiga, ki je dobil žogo pred vratarjem po hitri akciji. Gostje so imeli v tem delu terensko premoč. Domačini so preko levega krila_ in v dvomljivem »offsidu« izenačili. (Š. M.)
S. VITO - BREG BEST 1:0 (1:0)
BREG BEST: Giacobbe, Štefančič, Ota, Zupin, Pečar, Rochetti, Grilanc (Guštin), Degrassi (Crisani), Pelizzeri (Menegon), Majevski, Buzzi, Manguso.
Tokrat so Brežani zapravili lepo priložnost za prvo prvenstveno zmago. Že od samega začetka so Brežani potisnili nasprotnike v svojo polovico igrišča. Ta slika se je ponavljala celo tekmo. Brežani so po prejetem golu še siloviteje napadali, toda brez sreče, saj so prejeli kar dve prečki in bili nevarni z Oto in s Pečarjem. Dodamo še dve nedosojeni 11-metrovki in poraz je bil neizbežen. Pohvalo zasluži vsa ekipa, ki napreduje v igri, posebno pa se je izkazal vezni igralec Majevski. (Buzzi)
LESTVICA: Olimpia 16, Montebello 14, Zaule Rab., S. Sergio in Portu-ale 13, Giarizzole in Fortitudo 12, Domio 11, CGS 10, Muggesana 9, Primorje 8, Čampi Elisi in Opicina 7, Vesna 6, S. Vito 4, Breg 1, Campa-nelle 0._________________________
__________NAJMLAJŠI_____________
PRIMORJE - CGS 2:1 (1:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Savi in Zacchigna
PRIMORJE: Franza, Pahor, Osi (Gruden), Štolfa, Puntar, Savi, Vodopivec, Trampuž, Batigelli, Sardoč, Zacchigna.
Prosečani so zmagali predvsem zaradi požrtvovalnosti vseh igralcev. Tekma je bila do konca lepa in zanimiva. Prvi zadetek je dosegel Savi z močnim strelom iz 30 metrov. Gostje so zatem izenačili. Domačini pa so podvojili z Zacchigno, ki je poslal v mrežo odbito, žogo vratarja na močan strel Savija. (Š. M.)
LESTVICA: Olimpia 18, Triestina 16, Portuale 13, S. Giovanni 12, CGS 11, S. Andrea in Don Bosco 10, Cam-panelle, Breg, Primorje in Montebello 8, Giarizzole 7, Fortitudo 6, Zaule Rab. 3, Esperia 0._________
NAJMLAJŠI____________
NA GORIŠKEM
JUVENTINA ASS. CARNICA -
SEVEGLIANO 4:0 (0:0)
STRELCA: Marko Devetak 3 in Marino Petean.
JUVENTINA: Ferfolja, Petean, Mar-vin, Di Bert (M. Petean), Peršolja, Ma-
rušič, Narduzzi (Koršič), Lomuscio; Devetak, Dario, Kobal (Peric).
Srečanje med Juventino in Sevegli-anom se ni pričelo najbolje za domačine, ki so v prvem polčasu igrali precej nepovezano in napravili vrsto napak. V drugem polčasu pa je na igrišče stopil Marino Petean, ki je zagospodaril na sredini polja. To se je kaj kmalu poznalo, saj so domačini dosegli prednost, predvsem po zaslugi Marka Devetaka, ki se je povsem razigral in dosegel kar tri zadetke. (M. P.)
PRVENSTVO CSI
ZARJA ADRIAIMPEK - SERVOLA
1:4
STRELEC ZA ZARJO: Urdih.
ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Urdih, Crali, Jerman, Settimi, Ražem, Balbi.
Zarja je proti Servoli igrala zelo požrtvovalno in borbeno. Posebno v prvem polčasu si je ustvarila nekaj stoodstotnih priložnosti za gol, predvsem zato, ker je vsa ekipa igrala napadalno. Z druge strani pa je ta poteza dala možnost nasprotniku, da je v protinapadu kar štirikrat zatresel Zarjino mrežo. (M. Ž.)
ZAČETNIKI
SKUPINA A CGS - PRIMORJE 1:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Vodopi-vec
PRIMORJE: Sandri, Rebula, Purič, Guštin, Gerbassi, Trampuž, Vodopivec, Emili, Širca, Nadlišček, Husu.
»Rdeče-rumeni« so na tej tekmi zelo borbeno igrali. Domačini so povedli že v prvih minutah po avtogolu, ko je branilec podal žogo vratarju, ki pa je ni zaustavil. Vedno v prvem polčasu je Vodopivec po osebni akciji izenačil.
(Š. M.)
ZARJA ADRIAIMPEK -
S. GIOVANNI 0:1
ZARJA ADRIAIMPEX: Bellafontana, Poropat, Tence, Pussini, Maks in De-van Grgič, Umek, Dojak, Jurinčič, Ražem, Possega, Vremec.
Tudi Zarjini začetniki so igrali v gosteh s prvo na lestvici. Zarja je morda igrala svojo najlepšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Bila je povsem enakovredna gostom in nekajkrat za las zgrešila gol. Čeprav je izgubila, pa je v tej tekmi pokazala veliko požrtvovalnost in na trenutke tudi nekaj zelo lepih tehničnih potez. (M. Ž.)
SONCINI - BREG BEST 5:0 (4:0)
BREG: I. Rapotec, Č. Rapotec, Corbatti, Klabjan, Argenti, Paoletti, Deli-se, Novato, Bossi, Kermac, Gropazzi, K. Argenti, Viola.
Proti zares močni ekipi Brežanom ni uspelo ustaviti nasprotnikovih napa-
dalcev, ki so z veliko lahkoto prišli do strela in torej tudi do zadetka. V drugi polovici igre so Brežani prejeli le en gol. Vsekakor je Breg s prikazano igro zadovoljil. Od posameznikov bi pohvalili Crtomira Rapotca za požrtvovalnost. (Buzzi)
PRIMORJE - CGS A 1:6 (1:3)
PRIMORJE: Švara (Emili), Braini (Šemec), Princival, Carli, Lovrečič (Starc), Sirca, Kuk.
Kot sam izid kaže, je bila premoč gostov očitna. Naši so igrali neorganizirano in so bili nemočni proti zbranim in telesno bolje pripravljenim. Naši so edini zadetek dosegli s Širco in prejeli večino golov po nesporazumu obrambe. (Maxi)
LESTVICA: S. Giovanni 20, Sonci-ni A 15, Chiarbola 14, Giarizzole 13, Primorje in Ponziana 12, CGS 10, Zarja in Vivai Busa B 8, Muggesana 7, Opicina 6, Breg 5, Fortitudo 4, Esperia in Campanelle 2.
NA GORIŠKEM
CORNO - JUVENTINA EDILCASA
0:4 (0:2)
STRELCI: David in Peter Gergolet, A. Ferfolja in Češčut.
JUVENTINA: Florenin, D. Ferfolja, Trampuš, Lakovič (A. Ferfolja), A. Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, Devetak, D. Gergolet, Zampar (Meniš).
Združena ekipa Juventine je v Cor-no di Rosazzu spet zmagala in s tem potrdila, da sodi med najboljše ekipe v prvenstvu. Kar zadeva igro, ki so jo mladi nogometaši prikazali, velja povedati, da je tehnično dovršena in iznajdljiva. Naj omenimo, da je bil Češčut gotovo najboljši na igrišču. (M. P.)
___________CICIBANI____________
SKUPINA B
S. ANDREA - BREG 4:0 (4:0)^
BREG: Argenti, Lauriha, Čuk, Sancin, I. Šik, Živec, D. Šik, Vetrani.
Brežani so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, a vseeno so se enakovredno borili proti močnemu nasprotniku, predvsem v drugem polčasu. Nasprotniki so v prvem polčasu izkoristili nekatere naivne napake Brežanov in tako z lahkoto realizirali štiri gole. Naj omenimo krstni nastop Daniela Šika, ki je bil z Lovriho najboljši v Bregovih vrstah. (E. B.)
LESTVICA: Fulgor in S. Giovanni 16, Soncini B in Domio 13, Don Bosco in S. Sergio 7, Chiarbola 6, CGS B, Breg, Muggesana in S. Andrea B 3.
SKUPINA C CAMPANELLE - ZARJA
ADRIAIMPEX 2:0
ZARJA: Družina, Ban, Umek, Marc, Križmančič, Metlika, Pussini, Sancin, Hočevar.
Zarja je drugič zaporedoma izgubila in tokrat proti prvouvrščeni na lestvici. Naši fantje so stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi. Razen dveh golov pa niso gostitelji pokazali nič posebnega in so jim bili zarjani skozi vso tekmo povsem enakovredni. (M. Ž.)
LESTVICA: Campanelle 17, Primorje 13, CGS A in Zarja 12, S. Andrea 9, Esperia in Opicina 7, vivai Busa B 6, Altura 4, Costalunga 1.
NA GORIŠKEM
SOVODNJE - MOSSA 3:0 (0:0)
STRELCA: Devetak 2 in Peteani.
SOVODNJE: Tommasin, Pisk, Ož-bot, Černigoj, Peteani, Devetak, Tomšič. Figelj, Pellegrin, Žanier, Florenin, Petean.
V zaostalem srečanju so cicibani Sovodenj gladko premagali postavo iz Moša in s tem potrdili odlično formo, ki so jo pokazali na zadnjih srečanjih. Trener Fabjan Čevdek namreč razpolaga s skupino dobrih in obetajočih igralcev, ki bodo znali pripraviti marsikatero presenečenje. S tem srečanjem se je v goriški skupini sklenil prvi del prvenstva.
PIE RIS - MLADOST GENEX 2:3 (0:3)
STRELCA ZA MLADOST: David
Gergolet 2 in David Lavrenčič.
MLADOST: Peric, Farra, Makuc, A. Gergolet, Lavrenčič, D. Gergolet, Gorjan, Nardon, Pahor, Ferletič, I. Gergolet, B. Ferletič.
V zadnjem kolu prvenstva cicibanov so mladi kraški nogometaši izbojevali zmago na tujem v Pierisu. Srečanje se je za Doberdobce zelo dobro začelo, saj so že v prvem polčasu nasuli domačinom kar 3 zadetke. (A. G.)
MLAJŠI CICIBANI
FANI OLIMPIA — ZARJA N.O.
LESTVICA: Fani Olimpia 16, Soncini 15, Portuale in Vivai Busi 14, Ponziana A 11, Giarizzole 10, Ponziana B 8, Zarja in S. Andrea 6, Esperia 4, Fortitudo 2, Zaule Rab. 0.
Slovenske gore list
JURE ŠTERK
je drugič premagal Atlantik in srečno prikrmaril s svojo SLOVENIJO v Fort de France (Martini-ca).
Čestitkam za sodelovanje na najdaljši regati za najmanjše jadrnice na Atlantiku Mini-Transat '87 se pridružuje želja, da bo njegov podvig vzgled in spodbuda vsem primorskim jadralcem.
J K Čupa-Sesljan
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,-rdin, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letfio 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
26. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Slretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trsi
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
V zimskošportnih središčih se veselijo skorajšnjega odprtja smučarske sezone
Dež in sneženje bosta zamenjala mraz in led Narasla reka Arno povzroča še vedno veliko skrbi
RIM — Slabo vreme, ki se je predstavilo v znamenju dvodnevnih padavin, bo najbrž že danes zapustilo območje Apeninskega polotoka in se premaknilo proti Grčiji. Vseeno pa je bolje, da ne odložimo dežnih plaščev in dežnikov, saj bi se moralo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami nadaljevati vse do sobote. Meteorologi nam tudi svetujejo, naj si čimprej priskrbimo tople nogavice, volnene rokavice in kučme, saj nam bo zima menda že konec tega tedna trkala na vrata.
Morda bosta mraz in suho vreme bolj priljubljena kot dež, sorazmerno visoka temperatura in veter, ki so označili začetek tedna. Slabo vreme je prizadelo vse italijanske dežele. V primorskih krajih so močni sunki južnega vetra povzročili precejšnjo škodo na plažah, predvsem v Emiliji-Romagni. Zaradi razburkanega morja so morali neapeljski hidrogliserji ostati v pristanu, prav tako nemočni pa so bili tudi trajekti, ki plujejo po Mesinski ožini.
Srednjo in severno Italijo je obiskal sneg, ki je prekril dobršen del Apeninov in Alp. V Dolini Aoste je nepretrgano snežilo dvajset ur, snežinke pa so plesale tudi v Trentu in Bocnu. Gostinci in turistični operaterji si srečni manejo roke, saj bodo letos predčasno odprli smučarsko sezono. Snežna odeja je ponekod debela tudi več kot meter, sonce pa je že včeraj zasijalo, v veliko veselje smučarjev.
Manj zadovoljni so v Firencah, kjer je reka Arno narasla in presegla varnostno mejo treh metrov in 75 centimetrov in dosegla višino petih
metrov. Ko bi reka v noči narasla še za meter, bi se ponovila katastrofalna povodenj, ki je Firence prizadela pred dvema desetletjema. Občinske oblasti so oklicale izjemno stanje, prebivalcem pa so svetovale, naj se izogibajo mestnega središča, nekatere sindikalne shode so morali zato preklicati, oziroma so jih premestili na varnejša mesta. Vreme se je včeraj sicer znatno izboljšalo, Arno pa še vedno skrbi izvedence. Pri Pizi je reka celo prestopila bregove in se razlila po širšem območju. Zaradi nepretrganega deževja je narasla tudi reka Tibera, ki je prav tako preplavila širša območja.
Zaradi južnega vetra je bila plima na Jadranu še višja kot ponavadi. VBenetkah se je gladina morja zvišala za 1,37 metra. Ker pa je jugo ponehal, se je včeraj morska gladina zvišala le za 70 centimetrov. Izredna plima je bila tudi v naši deželi. V Trstu je morje prodrlo do občinske palače, v Miljah je prišlo do središča starega mesta, podoben pojav pa so zabeležili tudi v Gradežu.
Italiji je ponagajal tudi močan veter. Ponekod je prišlo do takih temperaturnih in bančnih sprememb, da so nastali zračni vrtinci. To se je zgodilo v Venetu pri Vittoriu Venetu in v Umbrii, pri Todiju. V Perugii je pihal močan veter s sunki do 80 kilometrov na uro. Rušil je drevje, električno napeljavo in televizijske antene. Gasilci so se morali namučiti, da so pomagali vsem, ki jih je veter kakorkoli presenetil.
Na sliki (telefoto AP): Florentinci zaskrbljeno opazujejo blatno vodo narasle reke Arno
Po 58 letih
Zaradi slabega delovanja čistilnih naprav
iz norišnice
NEW YORK — Šele po 58 letih so spoznali, da ni duševno prizadeta in bo zato čimprej zapustila bolnišnico za umsko prizadete, kamor so jo zaprli, ko je bila stara komaj 24 let. Neverjetna usoda je v ameriški zvezni državi Virginia doletela 82-letno Blanche Moore; bivša »bolnica« sedaj čaka, da jo bodo preselili v dom za ostarele.
Pozornost na osebno tragedijo Blanche Moore je priklical ugledni ameriški dnevnik Washington Post, ki je v istem članku tudi ostro kritiziral večkrat zastarele metode dela v ameriških psihiatričnih bolnišnicah. Blanche Moore so leta 1929 zdravili zaradi hude epilepsije, ker pa je bilo zdravljenje neuspešno, so zdravniki na žensko enostavno pozabili.
Ekološka katastrofa v Kazahstanu
MOSKVA — Včeraj je moskovska radijska postaja med drugimi oddajami poročala o pravi ekološki katastrofi, ki bo v kratkem popolnoma uničila naravo v širokem predelu zvezne republike Kazahstan ter v južnih pokrajinah Sibirije. V Ekibastuzu in v Ermakovu delujeta dve termoelektrarni na premog. Slabo napravljene čistilne naprave, če jih sploh lahko tako imenujemo, nemoteno odpošiljajo v ozračje vsak dan na kvinta-le pepela in kopico strupenih oblakov.
Novinar Anatolij Černikevič je v intervjuju za moskovski radio med drugim povedal, da iz dimnikov obeh termocentral gre v zrak vsako leto kar poldrugi milijon ton pepela. To pomeni, da pride na vsakega prebivalca v povprečju 12 ton raznih škodljivih snovi. Dodal je še drugi zaskrbljujoči podatek, in sicer ta, da se je v letoš-
njem letu izločen pepel kar podvojil. Po mnenju moskovskega novinarja ekološko katastrofo lahko opazimo že v polmilijonskem mestu Barnaul, ki leži celih 600 kilometrov vzhodno od termocentral.
Član kazahstanskega vrhovnega sovjeta in istočasno član komisije za energetska vprašanja, Daulen Siregbajevič Tursenbajev, je pripisal vso krivdo površnemu projektiranju čistilnih naprav ter neodgovornemu vzdrževanju. Dejal je, da je treba čimprej ustaviti ti dve termoelektrarni, ker je to onesnaževanje pravi zločin.
V oddajo moskovskega radia je posegel tudi direktor ekibastuške termocentrale, dejal je namreč, da bi nove čistilne naprave stale okroglih 50 milijonov rubljev (110 milijard lir).
Leta 1989 bo s sovjetsko nosilno raketo poletel v vesolje avstrijski kozmonavt
DUNAJ — Avstrijska agencija za sončno energijo in vesolje (ASSA Austrian šolar and space agency) je javila, da se je za polet s sovjetsko vesoljsko raketo v okviru sovjet-sko-avstrijskega vesoljskega načrta prijavilo 27 avstrijskih kandidatov obeh spolov.
O sovjetsko-avstrijskem vesoljskem projektu, ali bolje o avstrijskem sodelovanju pri enem od sovjetskih vesoljskih poletov, je bilo prvič slišati julija letos ob obisku predsednika sovjetskega ministrskega sveta Nikolaja Rižkova na Dunaju. Sovjetski minister je tedaj ponudil, da pri enem od naslednjih sovjetskih poletov lahko sodeluje tudi Av-
strijec. Avstrijska stran (Avstrija je sicer članica Evropske vesoljske organizacije — ESA) je tedaj ponudbo takoj sprejela. Vsi avstrijski prijavljeni(ke) za kozmonavtsko pot bi morali zadostiti osnovnim pogojem, in sicer morajo imeti visokošolsko izobrazbo po možnosti tehnične smeri, pilotski izpit in psihofizično vzdržljivost primerljivo z vzdržljivostjo pilota reakcijskega letala. Do dokončnp izbire avstrijskega kozmonavta pa naj bi prišlo v prvih mesecih naslednjega leta, potem ko bodo opravljene konzultacije med predstavniki sovjetskih ustanov za raziskavo vesolja na eni ter predstavniki avstrijskega ministr-
stva za znanost in Avstrijske agencije za sončno energijo in vesolje na drugi strani.
Na avstrijskega izbranca(ko) za kozmo-navtski let v sovjetski raketi čakajo v drugi polovici prihodnjega leta intenzivne priprave v mestu Zvezdni, severovzhodno od Moskve. Do poleta rakete, v kateri bo eden od članov posadke iz Avstrije, pa naj bi prišlo v začetku 1989. Avstrijski znanstveniki menijo, da bo avstrijski kozmonavt približno teden dni ostal v sovjetski vesoljski postaji Mir in da bo v njej sodeloval pri vrsti poizkusov.
BOJAN GROBOVŠEK
V mislih ima poletje
V Londonu so kljub dežju predstavili kopalke za naslednje poletje; kopalke in majico na naši sliki bodo prodajali za 27 tisoč lir	(Telefoto AP)
Pridite kritizirat naš model Jetta.
Tokrat ne pričakujemo vaših komplimentov temveč vaše kritike. Oglejte si model Jetta: bodite natančni in nepopustljivi. Preverite prostornost prtljažnika in poglejte, če gredo vanj tudi vaše smuči. Ocenite njeno udobnost, zmogljivosti in porabo. Potem se pozanimajte za ceno in prodajne pogoje: Jetta se niti na tem področju ne boji kritik. Pričakujemo vas!
ČLAN	CONCESStONAJB AUTO
ZDRUŽENJA
din(S£)nti
Trst - Str. della Rosandra 2 Tel. 2811444
<§>
VOLKSWAGEN
je vreden zaupanja.