Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplaoan lit gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesoe 1 prid. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 grld., za četrt lota 3 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se ii-k i enkrat: 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. 192.
V Ljubljani, v četrtek
55. avgusta 1887.
I^etiiilc XV
Einspirlerjova slavnost.
(Dalje)
Po končani sv. maši stopi na oder g. profesor Julij pl. Kloinmayr, posestnik na Bernci pri Žili, in navdušeno govori zbranemu ljudstvu sledeče:
»Preljubi Slovenci! Dragi bratje! Presrčno pozdravljam Vas v imenu in po naročilu osnovalnega odbora, kteri danes radosti poln vidi tako mnogo-brojno število čestiteljov našega ljubljenca. Pozdravljam Vas z navdušenostjo izvanredno, čestiti nam gostje iz sorodne Kranjske; srčno pozdravljam Vas s Stajar-ske in Primorske! Iskrene pozdrave Vam, vrli zastopniki hrvatskega in češkega naroda; pozdrav Tebi, častita duhovščina, pozdrav Tebi „akademična mladina!" V prvo pa glasi se Tebi, slovenski narod staroslavnega Korotana, presrčni moj pozdrav! Živeli Eožani! Živeli Slovenci!
Slovenski možje, slavna gospoda, dragi domorodci! V ogromnem številu, v duhu vzajemnosti, pravo jedinosti zbrali smo se, da pokažemo svetu, da znamo častiti zasluge svojih mož. Bodimo ponosni in pričajmo, da smo vredni imenovati se Slovence, avstrijske Slovane!
Odkar stojijo Sveče, še ni bilo tukaj zbranih toliko ljudi in iz tako daljnih in raznih krajev. Tu prijazno podaja roko Rožan Zilanu in Bekštanjci spoznavajo brate svoje .Jančane. Kaj se danes vrši, znano Vam je iz cerkvenega opravila, znano Vam iz ust boljšega govornika nego so v meni sile; dovolite mi vendar, da pridenem tudi jaz svoje.
Danes obhaja tii, v Svečah, hvaležni slovenski narod slavni dan prečastitega svojega prijatelja, dobrotnika in očeta, msgr. Andreja Einspielerja; on obhaja srečni čas, ko jo bilo po milosti božji mogoče naši diki, starosti koroških Slovencev in pri vseh Slovencih slavnemu rojaku An d roju Svečanu darovati zlato sv. mašo.
Njegovo ime jo po slovenski zemlji znano in čast nam jo, njega, ki to ime nosi, imeti danes med seboj. Verni sinovi slovenski dvignili smo so z vseh strani, da svojemu preljnbljonemu očetu čestitamo, da ga pozdravimo z navdušenjem, da mu izkažemo hvaležnost in vdanost.
Ljubljeni Andrej, odpusti nam, če so preslabe moči revnega, bornega naroda, da bi dostojno slavil Tvoj častni dan, a prepričan bodi, da Ti podajamo srca naša polna ljubezni, vdanosti, hvaležnosti! Saj veš:
Slovenski rod je narod siromak: Uborno so njegove tesno koče, Pod slamnato so streho beda joče, Pod prostim nebom žuli jarem juk. — A srca siromakom so — bogata!
Ti pa, revni narod slovenski, bodi ponosen na moža, ki je delal in dela le za Tebe, ki s Teboj čuti, misli, trpi! Oglej si našega Andreja in v resnem obrazu njegovem videl bodeš zgodovino našo zadnjih štiridesetih let!
Star je naš Andrej! Rodil so je ravno istega leta, ko je mogočni Napoleon doživel svoj propad, dne 13. novembra 1813 v Svečah, v naši krasni Rožni dolini. Stariši njegovi, tii pri „Mežnarji", bili so ubogi in vendar so po mogočosti, v pravem krščanskem duhu za mnogobrojne svojo otročiče skrbeli. Šolal se je v prvo v domači šoli in bil jako priden in bister deček. Po pripomoči blagočutnih dobrotnikov študiral je potem v mestni šoli in v gimnaziji v Oelovci. Ko jo dovršil svoje študije, prišel jo leta 1835. v bogoslovsko semenišče. Najboljši mladenči se takrat niso sramovali stopiti v duhovski stan, ampak šteli so si v čast, priti v ono hišo, ki mladenče za to v izomiko naroda znameniti stan pripravlja. Tam je preživel štiri srečna leta in že kot tretjeletnik posvečen jo bil v mašnika, dne 6. avg. 1837. leta. Od takrat štejemo ravno 50 let do današnje slavnosti. Pol stoletja — in v tem posvetil je naš Andrej vse svoje življenje, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu. „Kdor zasluge tacih mož ne časti, njih naslednik vreden biti ni!" Ali pa morda, predragi, bomo kamnali sivega starčka, ki nam jo podal svojo gorečo ljubezen?! V to nam je odveč omike!
A, k reči! Andrej bilje pastir dušni na raznih krajih po deželi, da ga pokličejo škof h glavni fari v Celovec. Od tam nastopil jo službo kateheta in učitelja slovenščine na Celovški realki, kjer je opravljal težavni posel celih trideset let. Kot dušni pastir, profesor, spolnoval je vse mnogotero dolžnosti svojega poklica. Bil je mož vljuden, pravičen, nopristransk.
Leto 1848. in naposled 1849. bilo je tudi za nas Slovence silno znamenito. Druga ustava avstrijska izrekla je načelo, da so jednakopravni vsi narodi, ki živijo skupaj v avstrijski monarhiji. V tem času probudila se jo marsikaka domača moč, in tudi v našem Andreju oživel soje pravi narodni čut. Pero svoje zastavil jo v bran svojemu narodu. Sodeloval je pri časopisu „Slovenija" v družbi 8 Trstenjakom in Cigaletom, pošiljal svoje sestavke v razno časnike in liste. Postal je v kratkem znan rodoljub.
Dve leti nato vidimo našega Andreja na blagi strani nepozabljivogaknezo-škola Antona Martina Slomška, ustanovitelja „ Društva za izdavanje slovenskih knjig", iz kterega nastala je sedaj ogromna in prekoristna „družba svet. Mohora". Vsi verni Slovenci po btajarskem, Kranjskem, Primorskom in Koroškem morajo se vsikdar hvaležno spominjati našega Andreja, ki je izvedel preblago misel Slomškovo. Hvala, tisočerna hvala mu! Dokler bo Slovencev rod na svetu, dokler ne pojenja zadnji ud „družbe sv. Mohora", ki sedaj šteje blizo 35000 članov, živelo bodo ime Andrejevo! Kinspielerjev trud, Kinspielerjeva požrtovalnost postavila je družbo na tako trdno noge, da jo no bodo podrli, če Bog da, tudi najhujši napori. Na veke naša zahvala Andreju!	(Dalje pr.h.)
Papeževa samostojnost.
V. Ugovori proti spravi.
Naj za nameček k razpravi o papeževi svetni samostojnosti spregovorim še o nekterih najimenitnejših ugovorih, ktere čitamo sem in tje po liberalnih časnikih zoper papeževo vrhovno svetno oblast.
a) Ugovarja se: Papeževa vrhovna svetna oblast nasprotuje narodnostnemu načelu. Papež ne sme biti naroden, ker je duhovni poglavar vsem katoličanom: raznim ljudstvom, raznim narodnostim. — To načelo dalje tirja, da so ljudje jedne narodnosti združeni tudi v jednem kraljestvu pod jeduim vladarjem. Glede Italijanov se je to
LISTEK. .
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
x.
19. avgusta 1886. Predragi, premili prijatelj! Nekaj prav veselega sem danes zvedel, dragi prijatelj. Sprehajaje se davi po gozdiči, ki onkraj lurdske jame tako prijazno vabi romarje v svojo senco, pride mi naproti fantič, ki je na prodaj ponujal novo izišlo številko lista „Journal do Lourdes". Vzemši toraj eno številko, najdem koj na prvi strani objavljen vspored romarskih procesij iu cerkvenih slovesnosti za prihodu je dni. Oznanjen jo prihod več romarskih vlakov iz prvih mest francoskih: iz Tu-luza, Lijona itd., šest vlakov pride celo iz Pariza. A kar me največ zanima, pripeljati se ima okoli 1200 bolnikov v Lurdsko kopelj. Hvaljen bodi Bog! Večkrat sem si mislil: kaj ti pomaga vsa teorija o čudežih? Kako lahko je pač staviti si stavke, utrje-
vati jih z razlogi! Kaj se no dii teoretično dokazati? A drugo je vprašanje: kako je pa s teorijo v dejanji? Pokaži mi enkrat jeden sam čudež v resnici, da ga vidim z lastnimi očmi, da ga preiskujem. To me bo bolj prepričalo, kakor vsa še toliko učena teorija.
In res, predragi prijatelj, lahko mi verjameš, kako me je od nekdaj mikalo, Lurd posebno zarad tega obiskati. Kako srečen bom tedaj, ako mi Bog milost podeli, vsaj o enem čudeži očividno se prepričati, kako odločno, kako zmagosvestno bom zavračal nasprotnike katoliške resuice ! In tukaj, da bi kaj takega no pričakal ! Ne, ne grem od tod, doklor mi ni želja izpolnjena!
Pričakujem toraj željno druzega dne.
Danes pa hočem nadaljevati razmišljevanjo, ktero sem že zadnjič pričel. Med nasprotniki katoliškega čudeža sem navedel tudi špiritiste. Iu veš, koliko si obetajo od svojih čudežev? Njim ima služiti špiritistični čudež v isto svrho, kakor služi katoliški cerkvi njen čudež — v dokaz edino resnične, edino zveličavno vere špiritistične. Ne pa,
kakor da bi špiritisti stavljali svojo vero v popolno izklučljivo nasprotje s krščanstvom. Spiritizem jo celo, kakor trde, popolniša oblika krščanstva, iu kot, tak obsega vsa bistvena načela Kristusove vere. Naravni razvoj je zahteval, da se je pred porodilo krščanstvo, iz tega še le dozorel je špiritizem. In po tem so krščanstvo prav za prav spopolni, kakor je Kristus dopolnil stari zakon.*) In kakor je bil evaugelij razširjen po čudežih, isto tako so ima zgoditi tudi s špiritizmom. Da, špiritisti so si dobro v svesti, da proti katoliški cerkvi se malo ali nič ne dii opraviti brez čudeža. In tako so slednjič ves boj med nami in špiritisti sučo o čudeži.
In kake čudeže stavijo nam špiritisti nasproti?
*) Wiesor, iz družbo Jezusovo, v knjigi: „Der Spiri-tlsmus u. ilas Chrlstenthum" 1881, piše o tem tako-le: Zuiu Christonthum vorbSlt sioli der Spiritismus nach Kardeos (eines dor borilluntoston Spiritiston) Anschiuiung nicht gegonsatzlieb, sondern orgiinzend; dor Spiritismus soli das riehtige Ver-stiindniss dossolbon vormittcln; die Sendung und die \Vorko Christi vrerdon aus spiritistisohen Piincipien orkliirt; dio Ucbercinstimmung dor »pirilistUchon Ethik mit der Moral des Kvangeliums wird besonders horvorgehobon.
spolnilo: Italija je združena, zjedinjena — Italia unitii —; ona ne sme se več razdružiti, ne sme se več razdeliti.
Kaj naj porečeino na to? Res je sicer, žal Bog, da dandanašnji mnogo politikov — že več pa časnikarjev, ki niso politiki, — vse zadeve ljudstev presoja po načelu naroduosti. Ali pa je to načelo toliko imenitno, da bi se mu morala klanjati cel6 pravica? Papeži so si pridobili svetno samostojnost po pravem potu. Nobeden resnoben politik ne more tirjati, da naj se odpovedo svoji pravici le narodnosti na ljube. Le oni, ki ima narodnost za m al i k a, mogel bi to tirjati. Dokler pa trezno misleči narodnosti še ne molimo, ne moremo nikdar pritrditi, da naj se papež z ozirom na narodnost odpove osemstoletni pravni posesti »cerkvene države".
Vprašamo dalje: Ali ni Rim pod papeži ohranil vedno svojo narodnost? ni bil itali-jansk? „Nedvomno je", tako piše Leon XIII. v stavljenem pismu z dne 35. junija, »daje ravno Rim z onimi pokrajinami, ki so bile pod papeževo vlado, ohranil najčistejši italijanski značaj in italijanske navade. In tudi dandanes bi to ne bilo drugače. Če tudi je namreč papeštvo vsled svojega vseobčnega poslanstva namenjeno vsem ljudstvom, je vendar po svojem sedežu posebna lavorika italijanska." Saj je mogoče, tako pravimo mi, da ohrani kdo svojo narodnost, da je pa vendar tudi drugemu pravičen. Tega se lahko učimo ravno pri papeštvu: ostalo je — ker v Italiji — italijansko; vendar pa mu nihče ne more očitati, da bi ne bilo vsegdar pravično tudi drugim narodnostim.
Kar pa se tiče narodnostne državne j edinosti, vprašamo: mar ni mogoče misliti si blagostanja v državi, ki nima v svojem varstvu vseh ljudij jedue narodnosti, ampak le nekov del? Zakaj bi to ne bilo mogoče? Temu pritrdi že lastna painel. ki spozna, da se mora narodnost pravici klanjati. To nam priča tudi zgodovina vseh stoletij. Poglejmo za vzgled Nemčijo! Nemci so razdeljeni v več držav, in vendar si nihče ne upa trditi, da bi bili Nemci le tedaj srečni, če bi imeli vsi le jeduega vladarja, če bi bili združeni le v jedni državi. Nasprotno! Mnogi nemški politiki gore za močne posamne nemške države: Prusko, Bavarsko, Saksonsko itd. in vendar je Nemčija — slavna. Pa čemu iskati vzgleda izvan Italije? Ce ne nasprotuje italijanski jedinosti ljudovlada San 31 ari no, zakaj naj bi tisti nasprotovala mala samostojna »cerkvena država"? Z vso pravico govoril je toraj papežev nuucij na Dunaji, msgr. Galimberti, dopisniku „W. Allg. Ztg." te-le besede: »Svetna oblast papeževa ne more staviti v nevarnost jedinosti italijanske. Papež bil bi kot svetni vladar italijansk knez. Sicer pa bi mala papeževa državica brez vojaške moči ne mogla prav nič škodovati ostali Italiji; bila bi v svetnem oziru le neznatna moč nasproti mogočni Italiji. Pač pa bi bila cerkvena država za Italijo velike koristi v vsakem oziru. Vtrjeua doma, za hrbtom zavarovana, kazala bi Italija lahko na zunaj svojo moč. V Afriki, kakor v drugih deželah preko morja, vtrjevala bi svojo moč s celo armado katoliških misijonarjev. Pa tudi njeni zavezniki bi pridobili, če bi bila Italija močna; in zato bi si morali tudi oni prizadevati, da se zopet ustanovi svetna oblast papeževa."
Papeževa svetna vrhovna oblast ne nasprotuje toraj narodnostnemu načelu. Pa če tudi bi mu na-
sprotovala, načelo to — če tudi lepo — ni tolike imenitnosti, da bi se mu morala klanjati pravica, potrjena po osemstdletni zgodovini.
b) Dalje se ugovarja: Italija Rima ne more dati nazaj papežu, ker bi bilo to združeno s prevelikimi gospodarskimi in denarnimi težavami.
Na to odgovorimo: Ko se je sedež kraljestva prestavil iz Turi na v Florencijo in pozneje iz Florencije v Rim, spremenile so se bile močno tudi gospodarske in denarne razmere v kraljestvu. Pa takrat so se težave premagale. Zakaj bi se tudi sedaj ne? Skrbeti pa, da ne bode vsled tega narodno gospodarstvo prevelike škode trpelo, dolžnost je v prvi vrsti onih, ki so proti vsi pravici prestavili sedež kraljestva v Rim; ne toliko papeža, ki se je temu vsegdar upiral. Gotovo pa je, da bode papež od svoje strani tudi v tem oziru potrebno oskrbel, da ne bode Italija vsled tega prevelike škode trpela.
Kar se Rima samega tiče, ni se bati, da bi denarno propadel, če mu da slovo kraljeva italijanska vlada. Prav gotovo imela je Florencija večjo škodo, ko je nehala biti prestolno mesto, kakor bi jo imel Rim, če ga zapusti kraljevi dvor italijanski s svojo vlado. Katoličani vseh dežel — tudi bogati — bi namreč pogosteje zahajali v Rim k prostemu, samostojnemu papežu, kakor sedaj, ter puščali tam mnogo denarja.
Sploh pa pri takem in enakem premišljevanji ne smemo pozabiti, da imenitnejše duhovne dobrote, ki izvirajo očividno iz papeževe svetne samostojnosti, ne dajo se nikdar nadomestiti s časnimi koristmi.
Popisani in enaki ugovori proti spravi toraj malo veljajo. Če bi bilo pri italijanski vladi le količkaj dobre volje, papežu storjeno krivico popraviti, bi se tudi vse težave — nepremagljive niso — kmalu poravnale. Leon XIII. je mož zato, ki bi s svojo modrostjo in svojo ljubeznijo do italijanskega noroda — pogosto jo Leon XIII. povdarja — znal in hotel vravnati, da bi sprava ne bila pretežka, ne žaljiva za kralja in njegovo vlado, gotovo pa koristna Italiji ter vsem.i katoliškemu vsetu.
—r.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a u i, 25. avgusta. Notranje dežele.
Taborivzoper naredbo naučnega ministraGautscha vrše se na Češkem in Moravsketn drug za družim Uradi so pri tem jako strogi. Vsakemu odločnemu postopanju govornikov odgovarjajo s tem, da raz puste shode. Taka osoda zadela je shod pri Muka-rovu, kojega se je vdeležilo 5000 ljudij. „Presse" svetuje prav očetovsko Staro-čehom, naj pretrgajo vsako zvezo z Mlado-čehi, ako hočejo, da jih bo resno svet smatral za politično stranko. Pri tem pa list prav prostosrčno priznava, da imajo Cehi dovolj vzroka, ako so vsled naučnega ministra uaredbe in radi razpuščenih shodov razburjeni. „Politik" od govarja jej prav ojstro v svoji številki od 24. t. m Svetuje jej, naj na korist naučnemu ministru samemu ne proslavlja preveč njegovih zaslug. Veliko narodno stranko zastopa češki narod, in to stranko morajo resno smatrati avstrijski državniki. Politiki se morajo vedno ozirati na pogoje, pod kterimi je osiguran obstanek avstrijske države.
V prvo vrsto spadajo tako zvani intelektualni ali umstveni učinki, t. j. taki, kterih ne more nikdo provzročiti nego razumno bitje. Med takimi se nahajajo odgovori na postavljena vprašanja, razodenje skrivnih reči in raznih verskih naukov. V drugo vrsto spadajo fizični učinki: mize in druga pohišua oprava leti v zrak, da. celo take reči spred navzočih popolnoma izginejo itd. Omeniti nam je tudi mate-rijalizacija ali vtelesba duhov, t. j. prikazanje posameznih udov ali pa tudi celega telesa človeškega.
Navadno se špiritisti za učinjevanje takih in enakih prikazni poslužujejo tako zvanih „medijev" ali „srednikov", t. j. oseb, po kterih se ona skrivna moč javlja in čudežno deluje.
Komu pa pripisujejo špiritisti svoje čudeže? Nekim duhovom, špiritom, od kterih je dobil tudi špiritizem svoje ime; večina špiritistov trdi, da so ti duhovi duše umrlih raujkili. Vsi čudeži, o kterih nam pripoveduje zgodovina in kterih resničuost špiritisti nikakor ne ta je, zgodili sn se Ih po teh duhovih, da celo sam Jezus Kristus bil je, kakor trde. velik špiritist, ali kakor hote drugi vedeti, bil
je neki »špirit". ki se je morda že večkrat včlo-večil, da bi po ljudeh kot po svojih medijih čudeže delal.
Kar se tiče zgodovinske verjetnosti špiritizma in njegovih »čudežev", je vse to po najzanesljivejših virih dokazano in spričano od mož, ki so že sami take reči vgaujali. Tudi katoliška cerkev jih v svojih določbah pripoznava kot resnične; njej pritrjujejo skoraj vsi katoliški učenjaki. Sicer je pa špiritizem že razširjen po vsi Evropi in posebno cvete v severni Ameriki, kjer se je tudi pred nekimi desetletji porodil. Vseh špiritistov, kakor nekteri trde, znalo bi biti okoli 10 milijonov. Imajo tudi svoje slovstvo. Že leta 1880. našteva Wieser 32 špi-ritističnih časnikov, vredovanih v raznih jezikih. Zdi se, da se špritistično kraljestvo od dne do dne širi.
(Konce prih.)
GaliSki deželni odbor namerava vpeljati postavo, po kteri bi bil vsak posestnik poslopij primoran zavarovati jih pri kaki banki, ki jo opravičena v Avstro-Ogerskem, in sicer v onem anesku, ki je primeren istioiti vrednosti predmeta. Izvzeta bo od te dolžnosti le ona poslopja, ki so last države, železnic, ti so prazna ali pa, ki so se le začasno zgradila. )eželni odbor nameraval je začetkoma ustanoviti deželno zavarovalnico.
Ogerslea kulturna društva imajo v eno mer )o celi deželi svoje seje. Namen jim je, kakor znano, razširjevati edino zveličavno madjarščino. 3rvo besedo pri teh sejah ima — kozarec. Dosegla niso društva do danes nič druzega, kakor da so zapravila mnogo denarja. Pač je smešno misliti, da ]odo razven krajevnih imen pomadjarili tudi le enega vaščanskega pastirčka. Listi seveda jim pre-)evajo visoko slavo, kojo so si pa po mnenji treznih judj priborili le pri trkanji s polnimi čašami. — Protivladni listi smatrajo ustanovitev skupnega častnega znamenja (mesto svetinje za vedo in umetnost) ter način, kako se podeljuje, nasprotno ustavi. Ogersko vlado obdolžujejo sokrivde, ker je v to privolila. — Pod naslovom »madjarska obrt — naš konkurent na iztoku" pišejo „N. Listy", da so Madjari v dvajsetih letih svoje samostaluosti tako daleč pritirali državno gospodarstvo, da narekujejo pravila, po kterih se mora ravnati gospodarstvo cele države. Dokaz temu je poslednja avstro-ogerska nagodba. Madjari so povzročili z Rumunijo carinski boj, ki škoduje državi. Madjari so krivi, da sladkorno vprašanje ni še rešeno. Madjari s svojimi pridelki in izdelki ne morejo tekmovati na balkanskih tržiščih, ali poskusiti hočejo s svojo industrijo v Turčiji, Grški in Egiptu. Sedaj se pripravljajo na izlet in mislijo obiskati Aleksandrijo, Kajiro, Jafo, Carigrad in Pirej. Ladija bo plavajoč brod ogerskih izvozuih pridelkov. Vsi konzuli so dobili od ministerstva povelje, da podpirajo in priporočajo ogerske trgovce. Kako Madjari postopajo proti Cislitvauiji, je najlepši dokaz, ker je bil kaznovan nek podjetnik, ki je naročil več železniških tračnic tostran Litave.
Vnaiije države.
Srbski kralj je 22. avgusta praznoval svoj rojstui dan. „Nova Ustavnost" je poveličevala ta dan navdušenim člankom in naštevala zasluge dinastije Obrenovifev za neodvisnost in blagor mlade kneževine.
Koburžan, bolgarski knez, dospel je na konec svojega potovanja, v Sofijo. Ljudstvo ga je na tej poti navdušeno pozdravljalo, topovi so pokali, zastave vihrale, in razven nezgode v Ruščuku, kjer je hotela zarota spustiti v zrak shrambo za smodnik, vršil se je ves sprejem tako gladko, da bi na prvi pogled v resnici mislil človek, da je to vse res in tako, kakor se nam poroča iz Bolgarije. Da to ni vse res, uče uas razni listi vseh evropskih držav. Koburžanu ne bodo delale zaprek samo velesile, prete mu že sedaj nevarnosti od vseh strani v Bolgariji sami. Ako so, kakor smo zadnjič sporočili, eno skrivno zvezo zasledili in ako to tudi popolnoma zatro, trdimo smelo, da se bodo na druzih krajih ustanovile enake zveze z istimi nameni, in Bog sam ve, kak da bo konec bolgarskega pustolovca, ako ne bodo velesile brzo in odločno postopale v tej zadevi. — Po nazdravu županovem v Sofiji odgovoril je princ sledeče: »Navdušeni sprejem gine me do solz in srečen sem, da bivam v vaši sredini. Vsled vašega poziva smatral sem za svojo dolžnost, da grem v to deželo ter končam neznosne razmere, ki tlačijo Bolgarijo že celo leto. Sprejem dokazuje mi, da sem prav tako storil. Upam, da se nam bo posrečilo s spravljivostjo, spoštovanjem postav in izvrševanjem mednarodnih dolžnosti, posebno pa z dobro-voljuostjo Turčije in poštenostjo vašo proti njej, privesti Bolgarijo na pravilno pot ter jej dati mir in blagostanje. Zahvaljujem se vam še enkrat za sprejem. Živela Bolgarija!" Dopoludne istega dne predstavili so se knezu bolgarski častniki. Nagovoril jih je francoski ter jim priporočal red in složuost. Dejal jim je, da je popolno sporazuinljenje med knezom in vojništvom najbolja varnost bodočnosti dežele. — Tončev sprejel je nalog, da sestavi novo ininisterstvo, in upajo, da se mu bo to posrečilo. Veliko nezadovoljnost med častniki vzbudil je govor metropolita Klementa glede sprijaznjenja z Rusijo. — Dopis »Pol. Corr." iz Carigrada potrjuje, da je Rusija s posredovanjem Šakira paše priporočala Turčiji skupno zasedenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije. Ruski vojaki naj bi zasedli prvo, turški drugo deželo. Po končanem zasedenji naj bi šel turški odposlanec v Sofijo, da ustanovi novo vlado ter privede državnopravne razmere kneževine na temelj, kteri je postavil Berolinski dogovor. Turčija protivi se tem predlogom najodločneje, vendar pa so nadaljujejo obravnave v tem oziru. Veliki vezir noče uičesa o tem vedeti, dokler ne odgovorijo vse države na drugo poslauo jim okrožnico.
»Moskovskija Vjedomosti", glasilo ranjcega Kat-kova, objavljajo jako čudno novico glede angleškega otoka Helgolanda. List poroča, da je ravnatelj nemškega kancelarja Bismarcka pisarne, dr. pl. Rottenburg, prinesel iz Anglije v Beroliu dovoljenje lorda Salisbury-ja, na podlagi kterega bi se lahko pričela pogajanja o nevtralnosti uapominanega otoka. Poročevalec .Mosk. Vjed." meni, da Angliia ne potrebuje otoka, ki je pa velike važnosti za Nemčijo. Ta vest je zelo neverjetna. Da se bo Nemčija po-
gajala za Helgoland, to je gotovo; da le pa Anglija pripravljena vstreči tej želji Bismarckovi, ta trditev nima nikakoršne podlage. — V »Post" čitamo razpravo vojaškega dopisuika o danskem načrtu glede vtrjenja mesta Kodauj. Po njegovi sodbi je ta brez vse važnoBti. Predno bi dansko vojaštvo zadostno zasedlo to novo trdnjavo, bila bi že v rokah slučajnega sovražnika. Ko bi Danci še tako hitro postopali, ne mogel bi Kodanj ustavljati se dolgo sovražnemu navalu. Tako vojak-strokovnjak, ki priznava poleg tega, da bi bil Kodauj jako ugodna za-slomba v slučaji, ko bi se zaprla pruska vshodna pristanišča, akoravno nima Kodanjska luka posebno varnega vhoda in ni toliko prostorna, da bi se mogle v njej popravljati velike oklopnice.
Francoski listi se mnogo bavijo s zvezo Francije in Itusije. Prvo besedo v tem oziru sprožil je »Nord", hvaleč sedaujo francosko vlado, potem so pa tudi „Mosk. Vjedomosti" s svojim člankom o Katkovu vzbudili to politično vprašanje. Zanimiv je dopis v »Gaulois", ki ga je pisal »odličen Rus". Po tem članku ni tako gotova zveza med Rusijo in Francijo, kakor to mislijo Francozje. Rusi so pred vsem Rusi, in isto tako ljubi car pred vsem Rusijo, prešinjen čustvom svojih dolžnosti nasproti svojemu cesarstvu, svoji obitelji in pravoslavni cerkvi. Rusija ne bo pričenjala vojske z Nemčijo, isto tako tudi ne Nemčija z Rusijo, ker bi bila taka vojska brezkončna. Ker je v Evropi Nemčija in v Aziji Kitaj med Rusijo in Francijo, ter si toraj državi kot so-sedinji ne morete nasprotovati, so vsi pogoji prijateljstva med njima. Francija naj le pazi na to, da bo silna, in bo Rusija imela močnega zaveznika, potem še le je zveza gotova.
Francoski vojni minister izdal je izjavo, iz koje se razvidi, da ima letos pristopiti v vojno 138.446 novincev; novince konjištva poklicali so že za mesec oktober. Vse za vojno nesposobne častnike razpustili bodo takoj. — Deroulede napil je v Nov-gorodu, kakor listi še le zdaj pišejo, tudi sledeče: »Rusija iu Francija sta od nekdaj že ženin in nevesta. Mogoče, da sta tudi že skrivaj oklicana — tega ne moremo vedeti. Gotovo pa je eno: posledica te ljubezni more biti le eua — zmaga!" O teh in enaeih izjavah Deroulede-jevih pišejo »St. Pet. Vjed." tako, da mnogim Parižanom ni všeč. Imenujejo ga „trgovskega potovalca, ki ponuja ljudem osveto", in »kramarja z rodoljubjera". Iz vsega tega članka kaže se nekako pomilovanje in bičanje, ki se najbolj označuje v zadnjih besedah: »Poslušajmo, strmimo — in dvojimo!"
Italijanski minister Crispi je lansko leto, ko ni še sedel na ministerskem stolu, za časa kolere v Palermu poslal od tu telegram sv. očetu, naj opomni duhovščino, da bolje izpolnuje svoje dolžnosti. Časniki in narod so zatrjevali, da je Crispijev telegram le črno obrekovanje. Letos se v onih krajih zopet razširja kolera. Narod je nevoljeli, ker poli-tičui uradniki zapuščajo svoja mesta, boječ se kolere. Tudi zdravniki ne opravljajo svojih dolžnosti. Javno mnenje iu vsa poročila ministerstvu hvalijo duhovščino, ki vestno izpolnuje svoje dolžnosti in v mnogih krajih nadomestuje zdravnike. Kaj pač sedaj poreče Crispi o delavnosti duhovnikov? — Znani Bonghi pisal je te dni svojemu znancu v Istri pismo, v kterem se mu zahvali za nabrane darove. To pismo pa potrjuje, da irredentisti v Italiji še vedno preže po Trstu in Istri. Bonghi piše: Prejel sem 425 lir, ktere ste nabrali v Poreči in Bulji. Izročil sem jih ministerstvu. Ta dar nam je porok, da vaše prebivalstvo deli z nami žalost in veselje. To nas navdaja z zaupanjem, da pride dan — in ta ni več daleč — ko bodo modre vlade združile v eno državo vse one, ktere že sedaj ve/.e ljubezen. — Upamo in trdimo, da so Bonghijeve želje prazne sanje. — Mnogo italijanskih senatorjev je izrazilo željo, da se preosnovi senat. Minister Saracco je rekel pri neki priliki: Senat, kakor je sedaj, ne stori druzega, kakor da potrdi sklepe v zbornici poslancev. Teh misli so tudi mnogi senatorji. Temu je krivo le to, ker vlada imenuje senatorjem vpo-kojene uradnike, ki se ne vdeležujejo posvetovanj. Vlada naj toraj imenuje take može, ki bodo tudi delovali kot senatorji in s svojim vplivom povzdignili čast senata. — Nekteri senatorji pa trdijo, da bo senat dobil večjo veljavo, ako se vpeljejo volitve v senat. Tudi minister Crispi je teh misli, da se nekteri člani senata morajo voliti. Senatorji pa morajo sami staviti dotični predlog.
Kakor poroča »Pol. Corr.", skrčila se bo jako zdatno turška vojna v Tesali ji in Makedoniji. Od 80.000 možtva, ki je bilo vsled bolgarskih razmer pred dvema letoma združeno v navedenih deželah, razpustilo in odposlalo se bo 52.000 mož. Od teh odpotovalo je že 14.000 mož v Sirijo, Karput iu Adano.
Proklamacija proti irski narodni ligi slove: Ker smo prepričani, da irska narodna liga pospešuje po deželi zločine in strah ter ovira delovanje državnih oblasti, imenujemo na predlog tajnega sveta in po <>. odstavku irske kazenske postave to zvezo državi nevarno. — Narodna liga še ni zatrta, pač pa ima irski podkralj pravico, o priliki zntreti zvezo.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 23. avgusta. (Spomin na Čehe v P o s t o j i n s k i jami; /o j s k a in raznotero.) Bratje Čehi, bivši naši gostje, so že večinoma doma, a vedno še naša srca gorkeje in hitreje bijejo, spo-minjajoč se veselih ur, ko smo v bratovski ljubezni skupaj se radovali in navduševali za stanovitno gorečnost in delovanje za skupno vero, dom in narodnost. Postojina jih je pozdravljala in sprejela s slovesnostjo, ki se malokdaj vidi, ter jim je kazala svojo jamo v krasni razsvitljavi, notranjski pevci pa so peli izborno. A kakor že poprej pri slovesnih pohodih jame, n. pr. o cesarskih dneh, pogrešali smo vzlasti zdaj nekaj: pevci nam niso zapeli in tudi ne mogli zapeti nobene o slavni prelepi jami. Nadjamo se, da bo divua krasota Postojinske jame vendar tudi navdušila kterega naših nadarjenih pevcev, da zapoje lepo pesem o čudih božje vsegamogočnosti, ki se tukaj vidijo, in da vneta pesem najde izbornega domačega skladatelja, ki ji preskrbi dostojen napev.
Vojsko bomo imeli tukaj kakih 14 dni, in po malem se je že pričela, kajti sliši se par dni pok, toda brez stoka in joka. V petek so jela prihajati prva kardela vojaška in to topničarska. V soboto je prišel v Slavino polk 61. iz Trsta. Ko polkovnik sliši, da se v nedeljo obhaja cesarsko opravilo, pošlje vojaško godbo v cerkev, da povikša slovesnost. V Št. Peter iu okolico je prišel v nedeljo 62. polk iz Gorice, in zdaj prihajajo tudi v Postojiuo in pod Nanos vojaški oddelki od vseh vetrov. Jutri se pripelje po železnici do Prestranka 3000 mož domobrancev, ki se bodo nastanili v šotorih, ktere so jim postavili 132 vštric Slavine na Pristavah. Potem pa se bo bliskalo iu gromelo po Pivki vsako dopoludue, da se bo vse treslo.
Zabave se ne bo manjkalo tistim, kteri bodo utegnili pogledovat hoditi za vajami, krčmarjem, trgovcem in prodajalcem bo tudi kak novčič v žep padel. A kmetje žalostno pogledujejo za vojsko, ki jim doma zastavi šupe in skednje, da ne morejo mlatiti, iu po polji in po senožetih veliko pohodi in potepta. Pravijo sicer, da se škoda poplača, a to poplačevauje je tako vravnano, da kmetu ni skoraj mogoče kaj dobiti. Kajti vsak dan sproti se mora poškodovani oglasiti pri stotniku, kterega stotnija je kaj pohodila ali povozila. Ker imamo tukaj posestva tako razdeljena, da ima vsak kmet po 20, 30 do 60 kosov ali prav za prav koščkov, mu ni mogoče povsod stati in gledati, kaj se poškoduje, in oddelek, ki je škodo napravil, gre morda tri ure daleč na svoje stanovanje. Kako bo bore kmet šel za vsemi kardeli, kteri so mu po posameznih kosih pogazili?! Večkrat so se že tukajšnji gospodarji pogovarjali, da bodo prosili svoja poslauca, naj predlagata postavo, da bi se ob koncu vojaških vaj škoda cenila od kosa do kosa kakor po toči, ker tako bi poškodovani vendar kaj prejeli. Vojaški poveljniki so tii in tam tudi neznano varčni. Slišimo praviti, da stoji v Sla-vini težka baterija, seveda s strelivom vred, sredi vasi tik slamnate strehe na borjaču, kjer so v šupi tudi drva, slama iu seno za vojaške potrebe; iu sicer zato, ker zastonj nihče noče dati prostora na polji za baterijo, poveljnik pa nič plačati ne mara. Bog varuj nesreče! Kdo bo plačeval, ako se prigodi kaka nezgoda?
Imeli smo tudi tukaj hudo sušo in še le pre-tečeno nedeljo je dež zdatno namočil. Vodnjaki po vaseh so se bili posušili in studenci opešali. Vodo so morali v marsikterih vaseh od daleč voziti; hvala Bogu, da imamo v Repljah za Pivškim Gradcem studenec, ki se uikdar ne posuši. Skalnat kotliček je, kakor dobra golida velik, v kterem vedno enako stoji voda, če se je tudi tisoč voz na dan natoči in odpelje.
Ako nam vojska prinese kaj zanimivih dogodkov, Vam utegnemo še poročati o njej.*)
Iz Ribnice na Dolenjskem, 23. avgusta. Po šestletnem službovanji v našem trgu in v fari poslovil se je danes od nas častiti gosp. Ant. More, tukajšnji kepelau, ter jo odšel na svojo novo službeno mesto v Loški potok kot administrator. Bil jo ves čas svojega tukajšnjega bivanja zaradi izvrstnih lastnosti kot vzoren duhovnik obče priljubljen in spoštovan pri olikanih, kakor tudi pri priprosttm prebivalstvu; novica, da nas zapusti, segla je vsakemu globoko v srce. Zato mu pa v njegovem novem službovanji prav iz dua srca želimo, da bi
*) Prosimo, Vredn.
mu ljudstvo ravno tako naklonjeno in vdano postalo, kakor pri nas, ter da bi se tam ravno tako prijetno vdomačil, kakor tukaj. Loškipotočanom pa častitamo, da so dobili tako izvrstnega duhovnega pastirja!
Iz Trsta, 23. avgusta. Te dni imeli smo priliko ogledati si v »Slovanski čitalnici" spominsko ploščo pokojnega rodoljuba Ivana Dolinarja, ki se ima 28. avgusta slovesno vzidati v rojstno hišo njegovo. Pozneje bila je prenešeua in razpostavljena v prostorih podporno-bralnega društva in naposled tudi v sobani delavskega podpornega društva, da je imel tako vsak priliko, ogledati si v resnici krasno in lično delo. Na snežno-beli iz kararskega marmorja vsekani plošči, obrobljeni z bronastim umetno izdelanim okvirjem, (kterega je v načrtu izdelal gosp. inženir Z i v i c) vdolbljene so s zlatimi črkami besede: »Tukaj se je rodil Ivan D o 1 i n a r, narodni boritelj, 26. avgusta 1840.1. Umrl v Trstu 6. junija 1886. 1. Postavili rodoljubi." Iz tega je razvidno, kako hvaležni narod ljubi in spoštuje pokojnega Dolinarja, kojemu ni pripravil samo slovesnega pogreba, postavil mu je tudi pred kratkim lep nagroben spomenik iu zdaj spominsko ploščo v rojstni hiši. Za to misel zanimal se je poleg razumništva sosebuo priprosti narod. Ivana Dolinarja poznal je vsak kmet po okolici in daleč po jadranskih obalih, kjer se je prav po domače z narodom razgovarjal, vzbujal ga, navduševal za narodne pravice in mu dobre svete dajal. S kratka, Dolinarja je narod umel, in njegovo rodoljubje bilo je nesebično, čisto ko zlato. Vse svoje moči in premoženje žrtvoval je v korist narodu. Skoraj ni imel časa jesti; večkrat mi je rekel, ko sem ga opozoril, naj si privošči kaj počitka, ves navdušeu: »Moramo delati za narod". Zelo krivično bilo bi toraj, odrekati in prezirati zasluge možu, ki je tako rekoč ledino oral tukaj in vse svoje življenje posvetil le v blagor narodu. V istini tu veljd rek: »Vox populi, vox Dei" — narod je govoril. Toraj so jako neumestne, skoraj da smešne trditve, češ, da se pred desetimi leti ničesa ni delalo in storilo za narod. Kdo da je prvoboritelj na Primorskem, ne bo odločeval kak dopisnik, ampak to ima odločiti narod sam, ki sodi pravično iu nesebično. Toraj vsakemu svoje.
Slovesnosti 28. avgusta v Škofji Loki vdeležila se bodo, kakor se čuje, tukajšnja narodna društva po svojih zastopnikih, kterim večinoma bil je on ustanovnik. To je čisto opravičeno, ker pokojni Iv. Dolinar je veliko pripomogel k temu, kar so si Slovenci na Primorskem v teku dvajsetih let v narodnem oziru priborili.
Pričakujemo, da se bodo te slovesnosti vdeležili tudi rodoljubi s Kranjskega v mnogem številu.
Gradec, 21. avgusta. (Nova cerkev Jezusovega Srca.) Dodelano še ni to veličastno in impozantno poslopje iu menda tudi še ne bo tako kmalu, ali lahko se reče, da je že pod streho, kajti v soboto dne 20. t. m. postavili so križ na zvonik z veliko cerkveno slovesnostjo. Vdeležili so se je vsi uajvišji cerkveni, državni, mestni, občinski in vojaški dostojanstveniki, kot: Mil. g. knezoškof dr. Z \v e r g e r z obilno asistenco, c. k. dvorni sovetnik grof Chorinsky; ekscelenca FZM. baron K u h n z pribočniki; zastopnik deželnega odbora gosp. vitez S c h r e i n e r; župan g. dr. P o r t u g a 11 in več drugih. Predno se je križ na zvouik potegnil, prebral je prelat g. dr. II e b e n s t r e i t stavbinsko listino, sostavljeno v latinščini in ozirajočo se na zidanje cerkve Jezusovega srca, na osobe, ki so pri tem aktivno in pasivno vdeležene iu na dauašujo slavnost. Listina se je shranila v jabolku, na kterem stoji križ. Nato so pričeli križ vleči na zvouik, kar je trajalo 18 minut. Postavil in pritrdil ga je tesarski polir, na kar si je vrh 109 m etrov visokega zvonika natočil kozarec vina in s krepkim, daleč sega-jočim glasom napil sv. očetu, presvitlemu cesarju, knezoškofu dr. Zvvergerju kot gospodarju - stavitelju, arhitektu H a u b e r r i s s o r j u in vsem drugim, ki so se zidanja vdeležili z denaruo podporo ali na drug dobrodelen načiu. Ko vino izpije, vrže kozarec doli — ki se ni razbil, kar je dobro znani e n j e, kakor pravijo.
Zvonik je, kakor sem že rekel, 109 metrov visok in neki za Dunajskim stolpom sv. Štefana najvišji zvonik v naši državi. Stolp sv. Štefana meri namreč 136 metrov. — Križ vrh zvonika meri 5 metrov na višavo in 2l/s na širjavo ter je iz kovanega železa.
Nova cerkev bo prava krasota »novega Graškega mesta", ktero se uepopisljivo hitro ob levem bregu Mure proti Ruckerlu (gora) v prekrasuih palačah
dviguje. Kdor zida, postavi si palačo. Okoli in okoli cerkve Jezusovega srca ne vidiš skoraj druzega, kakor palače ali pa lepe „vile" v sredi zelenih vrtov. Delo so pričeli dne 23. marca 1881, tedaj začeli so namreč kopati temelj, kamor so dne 24. junija t. 1. temeljni ali vogelni kamen položili. Načrte je izdelal arhitekt Hauberrisser, zidanje po načrtih je pa strogo nadzoroval arhitekt M i k o v i c s ; stavbarstva voditelj je bil pa stavbarski mojster Wolf. Temeljni načrt cerkve je jedna velikanska ladija z mnogoogelno jednostavno zaključbo kora. Ob vsaki strani po dolgem ima po pet kapelic. Znamenita je ta stavba zarad tega, ker obsega dve cerkvi eno vrh druge. To pa prihaja od tod, ker se je cerkev zidala nekako v nižavo — mestno starešinstvo izpeljalo je namreč mimo prostora, odmenjenega za zgradbo, nove ceste, ki so bile višje položene, nego odločeni svet — kar je Hauberrisser porabil, da je izumil načrt, ki je, rekel bi „unicum" v cerkvenem stavbarstvu. Cerkev je znotraj dolga 62-71 metrov, toraj v Gradci največja; njena notranja širo-kost v ladij i znaša 12-9S metrov, korna širjava pa 10-60 metrov. Kapelice merijo po 4"2 metre na šir-javo. Visokost notranje ladije znaša 24-50 metrov, kora 22-50 metrov, kapelic pa 11 metrov. Vsled tega imajo kapelice in ladija lastna okna, vsled česar bo vsa cerkev prav svitla. Okna v kapelicah merijo po 5 metrov na višavo, ona v ladiji pa po 6 metrov. Prva so predeljena na dva dela, poslednja pa na tri. Kor ali presbiterij Vam je silno veličasten in ima šest po 15 metrov visokih v dva dela predeljenih oken. Mali zvonik meri 48 metrov, veliki pa, kakor že omenjeno, 109-60 metrov. Do strehe mu je višava 68 metrov.
Veličastna hiša božja na Štajarskem nima primere, tako je krasna. Veljala je do sedaj v okroglem številu 400.000 goldinarjev, ki so se nabrali iz samih milodarov.
Domače novice.
(Cesarjevi« Rudolf in cesaričinja Štefanija) obiščeta meseca oktobra mesto Gradec. Kakor se nam sporoča od tam, delajo se za velika gosta velike priprave.
(G. dež. predsednik baron AVinkler) vrnil se je včeraj z Dunaja v Ljubljano.
(O Kranjski gimnaziji) poročajo „Noviceu, da so vsled sklepa volilnega shoda v Kranji državni poslanci grof Hohenvvart. knez W i n d i s c h-g r ii t z in dr. P o k 1 u k a r pri vladi storili potrebne korake, da se ne razpusti gimnazija. Poslanec mestne skupine Kranjske, g. dr. P o k 1 u k a r , bil je minuli teden zaradi tega osebno na Dunaji. — Odločilen korak pa je storil mestni zastop Kranjskega mesta, ker je sklenil dnč 12. t. m. „za šolsko leto 1887/88 prvi gimnazijski razred ustanoviti na lastne stroške". — Ako toraj naučnega ministra ne bodo prepričali drugi dokazi, da je potrebna Kranjska gimnazija, dokazali bodo meščani sami z lastnimi stroški, da ima ta nižja gimazija več učencev, kakor marsiktera druga z nemškim učnim jezikom. Upamo, da tudi v prihodnjem šolskem letu ostane Kranjska gimnazija, ker jo mesto hoče vzdrževati na lastne stroške. Do druzega leta pa bodo naši poslanci go-gotovo govorili na merodajnem mestu potrebno besedo.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je ravnokar deseti snopič.
(Šeststo brambovcev) odpeljalo se je včeraj 24. avgusta iz Celja v Postojno na velike vojaške vaje ob polušestih zjutraj.
(Občinski zastop v Mokronogu) imenoval je v svoji seji dne 14. avgusta t. 1. častnim občanom g. Alojzija R a t o 1 i s k o vsled njegovih zaslug za poštno zvezo „Sevnica-Mokronog".
(Cerkniško jezero) že več let ni toliko odteklo, kakor letos začetkom tega meseca. Ribiči so s prostimi rokami in mrežami nalovili nad 700 centov linjakov in ščuk nenavadne velikosti.
(Načelnik generalnega štaba) FML. bar. B e c k pripeljal se je 25. t. m. v Ptuj.
(Vrtnarska razstava) bo v Gradci v drugi polovici meseca oktobra. Razstavo priredi c. kr. vrtnarska družba štajarska, ki je pod pokroviteljstvom prestolonaslednice Štefanije. Počastila jo bo s svojim pohodom cesaričinja sama.
(Slovenska posojilnica v Trstn.) V nedeljo, 21. t. m. je imel osnovalni odbor za Tržaško posojilnico sejo v prostorih del. pod. društva pod predsedništvom državnega poslanca g. Nabergoja. Predložena pravila so bila soglasno potrjena. V odbor 60 izvoljeui gg.: Mat. Živic, dr. S. Pertot, J. Vatovec, Drag. Schmidt, Fr. Žitko, J. Prhavec in Št. Prelc. Pravila bodo takoj predložili trgovinski zbornici, da jih potrdi.
(Delavsko podporno društvo v Trstu) postavilo si je v spomin božje poti na sv. Goro dne 8. maja t. 1. lepo mramornato ploščo. Plošča je vzidana med glavnimi stopnicami in ima s pozlačenimi črkami napis: „Delavsko podporno društvo v Trstu, spomin na dan 8. maja 1887."
(Tržaški kujalci) pri Lloydi pričeli so zopet delo. Dne 24. t. m. oglasilo se jih je 160, da hočejo pod dosedanjimi pogoji delati.
(Papirnica) na Reki, lastnina Smith-Mey-nierjeva je te dni pogorela. Požar je uničil za-ložišči papirja in cunj in lopo za stroje.
(Iz Zagreba, 24. avgusta.) Gosp. kapetan T u r-kalj, izvoljeni poslanec za Slunjski okraj, bil je v nedeljo odpeljan v zapor Zagrebške sodnije. Po postavi o ^imuniteti" deželnih poslancev bi se poslanec ne smel odvesti v zapor, ako ga niso zasačili „in flagranti", kar se sedaj ni zgodilo.
Razne reči.
—	Menelik, kralj Šoanski, je poslal posebnega poslanca z lastnoročnim pismom in raznimi dragocenostmi k sv. očetu povodom bodoče petdesetletnice. Kralj Menelik je sicer koptišk raz-kolnik, kljubu temu pa vendar silno spoštuje sv. očeta, ki mu je leta 1879. podaril zlato krono, ktero Menelik le ob velikih slovesnostih nosi. Tudi katoliške misijonarje zdatno podpira in jim pomaga, kjer more.
—	Kraljeva u 1 j u d n o s t. Ko je bil Friderik Viljem IV., kralj pruski, leta 1842 na potovanji, nagovoril ga je vodja necega odposlanstva s sledečimi pretiranimi besedami: „Vaše Veličanstvo pozdravljajo tivsoči in zopet tisoči in zopet tisočkrat tisoči!" — „Ze dobro", pretrga mu kralj besedo veselo nasmijaje se, „zahvaljujem se Vam iskreno ter Vas prosim, da mi vsacega od teh posebej v mojem imenu pozdravite!"
—	Novo lice Evrope. V Berolinu je izšla knjižica v ruskem jeziku. Pisatelj priporoča novo delitev Evrope, da se ohrani mir. Rusija naj dobi Gdansko, Torun, Kraljevec, Galicijo, Bukovino in Moldavijo; Nemčija Češko, Gorenjo Avstrijo, nemški del Tirolskega, Švico in Holandijo; Francija dobi Belgijo; Šlesvik se zopet združi z Dauijo; Italija dobi laški del Tirolskega in kanton Tesin; Avstrija dobi ves Balkan: Valahijo, Bolgarijo, Srbijo, Gršuo, Albanijo, črnogoro in Carigrad. Ruski listi odločno pišejo proti temu načrtu, po kterem naj bi Nemčija dobila Češko, Avstrija pa ves Balkan.
Telegrami.
Dunaj, 25. avgusta. „ Journal de St. Pet." povdarja, da ne bi zadostovalo, ko bi države odpoklieale svoje zastopnike. Ob enem morale bi zadostiti žaljenemu mejnarodnemu pravu. Isti list svetuje Koburžanu, naj hitro zapusti Bolgarijo ter tako pokaže pravo vdanost deželi.
Sofija, 24. avgusta. Ministerska konferenca pod predsestvom kneževini trajala je do 1. ure po noči. Predmet posvetovanju je je bilo tudi sporočilo sultanovo, da mora knez po Berolinski pogodbi zapustiti deželo. Sporočilo nima podpisa. Ministerski svet je sklenil, da se ne bodo ozirali na sporočilo.
Rim, 24. avgusta. Papež je naznanil kardinalom, da želi mnogo vasi v Macedoniji vrniti se v katoliško cerkev in prosijo katoliških duhovnikov.
Carigrad, 24. avgusta. Rusija je odgovorila na turško okrožnico in nasvetovala, naj Turčija hitro odpošlje komisarja, Rusija pa generala v Sofijo, da se razpišejo nove volitve v sobranje. Ruski nasvet podpirate Francija in Nemčija, druge države so svetovale Turčiji, naj nadaljuje svojo dosedanjo politiko. Veliki vezir jo naznanil Vulkoviču, da sultan ne more vstreči želji princa Ko-burškega ter ga vsprejeti v Carigradu.
Ostende, 24. avgusta. Tukajšnji ribiči hoteli so zabraniti angleškim, da ne izlože rib, in so uničili več blaga. Policija in žan-darmerija ste morali posredovati z orožjem. Več ribičev težko ranjenih.
Katoliškemu podpornemu društvu v Cejli za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč. gg. udje:
Preinil. gospod, knezoskof Lavantinski Jakob
Maksimiljan...........10	gl.	—	kr.
si. župnija Žalec za sv. leto.......18	„	-	,
Murn Matija, čevljar na Bregu.....2	„	—	„
Jurčič Josip. župnik v Dramljah.....2	„	—	„
si. župnija Št. Andraž pri Velenji.....15	„	—	„
Krušič Jakob, župnik v Št. Andražu pri Velenji	5	„	—	„
Kolarič Jožef, župnik na Paki......2	„	—	„
dr. Prus Dragotin, zdravnik v Konjicah ...	3	„	—	„
Fuchs J., dimnikar v Celji................2	„	—	„
Kmec-1 Urša, poscstniea v Celji......3	„	—	„
Ribar Anton, profesor bogoslovja v Mariboru	5	„	—	„
Erjav Peter, župnik v Trbovljah.....3	„	—	„
Cernoša Simon, župnik v Pišecah.....5	„	—	,,
Korošec Prane, kaplan pri sv. Vidu na Planini	3	„	—	„
Macej Jožef, kaplan na Rečici......2	„	—	„
Kr ampuš Marjeta, hišina v Celji.....2	„	—	„
Kalin Prane, župnik v pokoji v Rajlienburgu	5	„	—	„
Kmecl Matevž v Celji.........2	„	—	,,
Anton Dvoršek, župnik pri sv. Vidu 5 obligacij
a 100 gold..........................500	,,	—	„
Bog plati vsem!
Tujci.
23. avgusta.
Pri Mal.iiu: E. Bregentzer, zasebnik, iz Belgije. — M. Leyer, soproga tovarnarja, z hčerjo, z Dunaja. — Wagel in Hermann, trgovca, z Dunaja. — Dr. J. Neuwirth, profesor, iz Prage. — J. Miller, trgovec, iz Štajarskega. — S. Mangold, trgovce, iz Budimpešto. — G. \Vrctsehko, trgovec, iz Gradca.
—	Baumgartner, zasebnik, iz Ljubljane. — Dr. pl. Marchetti, ravnatelj muzeja, z soprogo, iz Trsta.
Pri Slonu: J. Paradeiser, ministerijalni uradnik, z soprogo, z Dunaja. — Guido Jondl, učitelj, z družino, z Dunaja.
—	J. Mutz, trgovec, z Dunaja. — Dr. Viček, odvetnik, z družino, iz Prage. — Sehotz, Wittreich, tovarnarja, iz Brna.
—	L. Sclimerling, potovalec, iz Linca. — H. Schmidt, trgovec, iz Solnograda. — Dr. J. Con, odvetnik, iz Zagreba. — J. Kardoš, trgovec, iz Ogerskega. — Anton Teminel, krčmar. od sv. Pavla. — Dr. J. Pajk, profesor, iz Maribora. — J. Wolf, posestnik, z soprogo, od Št. Petra. — G. Kroupa, uradnik, iz Idrije. — P. Globotschnigg, posestnik, iz Kranja. — M. Lavrič, župnik, iz Nove oslice. — J. Logar, župnik, od sv. Križa. — A. Safig, hipčevalec, od Klanca. — Raiusay, Gaidern, z>-sebnika, iz Rima. — J. Bastanzi, odvetnik, iz Benetk. — Morra in Besso, p-rfesorja, iz Turina. — A. Rigato, irofesor, iz Italije. — Crillonovich, Nussa, Mirkovvitz, zasebniki, iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
e & B	Čas	Stanje		Veter	Vreme	2 S ~>
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			s 0 (M s =« e
24.	7. u. zjut. 2. 11. pop. 9. u. zvec.	7FF74 736-14 73644	+ 8-8 +20'G +16-6	brezv. si. vzh. br^zv.	meg a jasno sk. oblačno	000
Zjutraj megla, čez dan jasno, zvečer deloma oblačno. Srednja temperatura 15 2° C, za 2 7° pod normalom.
OuuajNka borza.
(Telegratično poročilo.! 25. avgusta.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 10% davka)	81 gl. G0 kr.
Sreberna „ 5 »i „ 100 ., (s 16 <}o davka)	82 „ 80 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112 „ 95 „
Pap rna renta, davka prosta......96 „ 50 „
Akcijo avstr.-ogerske banke............886 „ — .,
Kreditne akcije ....................282 „ — „
London.............125 „ 85 „
Srebro .........................._ n _
Francoski napoleond....................9 95'/»^
Cesarski cekini......................5 „ 94
Nemške marke...........61 „ 55 '„
•ir-ir-ifif-irojr*
Zahvala.
Podpisani so prisrčno zahvalijo vis. e. kr. vladi, si. deželnemu odboru in vsem preblagim dobrotnikom za lopo in velikodušno pomoč in podporo pogorelcem na Crodešiči. Bog jim povrni stoterno!
Stanislaj Šranc,
župnik.
Jakob ielovčan,
župan.
Janez Jugovic,
odbornik.
Malenčev sirup,
koji so z parom zgoščujo in kuha, jo popolnoma čist, ter so Izdeluje iz najlepših, dulilcčlli kranjskih gorskih mitične. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v stckl. po 1 kllogr. 80 kr. — 10 stckl. 7*50 «1. Manjša steklenica veljil 40 kr. Naročujo sn v lekarni Piccoll-Jcvl na Dunajski ccstl v Ljubljani, in se z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	(6)
Izdajate! in odgovorni vrednik Josip Jerič.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani