The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI OVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 139. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. JULIJA — THURSDAY, JULY 20, 1933. letnik (vol.) xlii Izdelovanje plina iz pr yELlKA BRITANIJA ZAČNE PRODUCIRATI GASOLIN IZ PREMOGA. _ GLAVNI NAMEN TE AKCIJE JE, ZAPOSLITI BREZPOSELNE PREMOGARJE IN PROTEK CIJA PRED GASOLINSKO IZOLACIJO. mati letalca mattern sprejema čestitke London, Anglija. — Angle-ski prvi minister MacDonald je obelodanil pred angleško poslanko zbornico načrt, po katerem ''o Anglija izdelovala potom hi-('l'ogenskega porcesa gasolin iz domačega angleškega premoga. Vlada bo ta načrt podprla s tem, da bo dvignila visoko carino na Uvoz gasolina, da s tem zaščiti domačo produkcijo gasolina. v Glavni namen, da se je angleška vlada odločila podpirati ta ttačrt je v tem, ker na noben na-('ln ne morejo preskrbeti zadost-lle zaposlenosti za 400,000 brez Poselnih angleških premogarjev. n£lija bi lahko uvažala gasolin Za nizko ceno 4 centov. Toda kaj 31 Pomaga vse to, če pa ljudje orria ne morejo najti nobenega Iz tega vzroka se je ada odločila za izdelavo gaso-Pa iz premoga, da zaposli do-**** ljudi. e Pa še en vzrok. Po vojni je v zvezo znana Standard q 1 Company iz New Jersey z I. . • ^Urhenindustri v Nemčiji, ki Je imela tajnostne nemške patente za izdelavo barv in raznega olja potom hidrogenskega Procesa rafiniranja. Anglija je sicer prišla z zaplembo do gotovih patentov, toda manjkali so ji glavni podatki in glavne pravice do patentov. Angleški Lord ^elchet je letos, ko se je mudil v Nemčiji, napravil trgovsko Zvezo z I. G. Farbenindustri in dobil potrebne nemške koncesi-kar doslej nihče iz drugih dr-Zav nima. S tem se je ustvaril Jekak oljni trust, ki bo lahko Utiral cene gasolinu na svetu. Obenem pa Anglija dobi s tem 8asolinsko neodvisnost za svoje potrebe. Za slučaj vojne bi bila Pglija odvisna na uzvoz gaso-Itla- Zdaj, ko ga bo izdelovala ^0lna iz premoga bo neodvisna in ^lučaju vojne to mnogo pome-}' vsaj za letalstvo in druge mo> ^ei'ne stroje. Anglija porabi nad g ''iljon galonov gasolina letno e^aj stane angleške motoriste s°iin 30 do 34c. palon. ARETIRAN V ZVEZI Z °GRABLJENJEM LUERA Hi A L ouis, Mo. — Zvezni taj PLAČATI ODKUPNINO BO ZLOČIN Generalni pravnik pripravlja zakortsko predlogo, ki bo prepovedovala plačevati od kupnino za ugrabljenje. —o— Washington, D.C. — Homer S. Cummings, general pravnik Združenih držav, je sklenil da bo vlada začela brezobzirno vojno proti ugrabiteljem — "kidnaperjem," ki ugrabljajo ljudi in jih držijo v ujetništvu proti odkupnini. Cummings obljublja, da bo pripravil za prihodnje kongresno zasedanje ostro zakonsko predlogo, ki bo pod kaznijo prepovedovala plačevati odkupnino z denarjem Združenih držav. S tem upa, da bo paraliziral tako ugrabitelje, kakor one* ki odkirpnino plačujejo. Večina ugrabljenih, ko jih izpustijo ugrabitelji na svobodo molčijo in tajijo o znanju ali poznanju ugrabiteljev. Kajti slednji jim zabičajo s posebnimi obrednimi grožnjami, da če bodo izdali le najmanjšo stvar o njih, da jih bodo umorili in pomorili njih ožje sorodnike ali pa mučili na najhujše načine. Tako ostrašene žrtve potem molčijo in na noben način ne izdajo zločincev ugrabiteljev, tudi če jih na kak način spoznajo. Žrtve takih zločinov same najbolj protežira-jo zločince s tem, da jih nočejo izdati. Zato pa bo vlada s pomočjo zakona postavila tudi žrtve pred odgovornost s tem, da jim bo prepovedala plačevati odkupnino pod strogo kaznijo. Obenem pravi poročilo, da bodo tudi policijske oblasti dobile posebne neomejene pravice pri zsledovanijih ugrabiteljev, da iztrebijo te vrste zločin v Združenih državah. -o- RADI USMILJENJA V KAŠI Evansville, Ind. — Foster t% Jugoslavife. NA POTI NA SEJEM V ŠKOCJAN, SE JE SMRTNO PONESREČIL. — RAZNE N OVICE Z DOLENJSKEGA. _ SMRTNA KOSA, _ NESREČE, NEZGODE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA. ( Mrs. Caroline Mattern v Freeport. 111. sprejema od otrok čestitke k srečni rešitvi njenega sina, ki se je zgubil, kakor znano na svojem poletu okrog sveta nekje v Sibiriij. Mattern se je rešil in je zdaj na potu nazaj v Ameriko preko Alaske. SOCIALISTI V FRANCIJI RAZCEPLJENI Socialistična stranka v Francija razdeljena v dva tabora. — Eni se drže starih principov, drugi novih. Pariz, Francija. — Francoska socialistična stranka, ki ima te dni svoj letni kongres, stoji pred razkolom na dva tabora. Takozvani pravoverni socialisti, ki se držijo Markso-vega pravila socializma .ostajajo v manjšini. Nova struja, ki zahteva, da stranka sprejme nase močnejše nacionalistične smernice pridobiva na vplivu in priporoča se celo nekatere smernice, ki jih zavzema Hitler in Mussolini. Stari mednarodni socializem mlajšim elementom ne ugaja več. Nevarnost postaja vsled tega, do del francoskih socialistov zna kreniti na ekstremna nacionalistična pota, ki vodijo v fašizem. V vrstah mlajših voditeljev se sliši klic po samostojnem narodnem socializmu. -o- KRIŽEM SVETA p detektivi so včeraj aretirali ' ercy M. Fitzgeralda, večkratna bivšega jetnika in vlo-'ca v varnostne shrambe, ki ? nied seboj nazivajo v kro-Vegove družbe "The Dice 05c Kid", v zvezi z ugrablje-altonskega bankirja Au-fta Luer. Aretacija se je iz-^ Hila na podlagi osumi j en ja, [j6'' Fitzgeralda zadnjih deset ^ 1 ni bilo doma in nihče ne n.0l"G dati za enkrat za ta čas v G£°vega bivanja zadovolji-^ dokaza. Morda bo take v°kaze še dobil? Osumljen je s^2vezi z ugrabljenjem alton-bankirja vsled svojega rekorda kot večkratni Leta 1925. je bil ii0 ?erald obsojen na petlet-,1eČo, radi oropa varnostne ] ambe (safe.) Bil je pomite^" leta 1927- Kmalu za-'1e bil obsojen v prisilno avnic0 za 6 mesecev. St. aluminjaste lokomotive Lewis, lastnik družbe, ki izdeluje šolske potrebščine je pred nekaj časa našel na ce sti. rudečega ptiča na svojem dvorišču z zlomljeno nogo. Ptič se mu je smilil, ga pobere, da bi ga ne umorila kaka mačka in ga nekaj časa hranil. Ko se je ptič izdravil se je tudi privadil Lewisovemu domu. Nekega dne pa pride okrog E. W. Aleon, gozdni nadzornik, ki je podpisal in zaprisegel proti Lewisu zaporno povelje radi prestopka zakona za varstvo ptic. Lewis je bil radi tega ptiča spoznam krivim pred zveznim komisarjem in se bo moral zagovarjati pred zvezno poroto. Lewis je izjavil, da če ga bodo utaknili radi tega v ječo ,da bo po prestani kazni odšel iz Združenih držav. k uiska policija ga pozna že od leta 1913. in odkrat naprej je bil kakih 40 krat aretiran.'Italijo. Chicago, 111. — Na železniško postajo od Illinois Central železjnliške družbe je dospela včeraj prva aluminjasta lokomotiva, ki so jo že prepeljali na prestore svetovne razstave, kjer bo na razpolago za ogled pcisetnikom razstave. Lokomotiva je zelo zanimiva po svoji izdelavi, mehaničnosti in praktičnosti. Izdelali so jo v Battle Creek, Michigan, in jo imenujejo "Autotram." -o- BALBO ODLETI . . . Chicago, 111. — Fašistični general Italo Balbo, ki je po-setil svetovno razstavo s svojo letalsko armado, odleti danes v New York, kjer se bo mudil kakih 5 ali 6 dni. Iz New Yor-ka obišče zvezni kapitol Washington. Iz New Yorka odleti v New Foundland in od-tam na Irsko. Odtam nazaj v — Kaunas, Litvinska. — Cela Litvinija žaluje za letalco-jma Štefanom Darius in Stan kotom Girenas, ki sta se podala na neprekinjen polet iz New Yorka na Litvinsko ter sta se smrtno ponesrečila pri Soldiniu v Nemčiji. Litvinska vlada jim bo priredila državni pogreb. - London, Anglija. — Alfred Chester Beatty, znana ameriški multimilijonar in finančnik je vložil tukaj prošnjo za naturalizacijo, da postane naturaliziran angleški državljan. Beatty živi v- Angliji že okrog 25 let in je vodja devetih rudarskih družb v Angliji. — Rim, Italija. —Italijanska vlada je včeraj sprejela in odbrila obnovljeno prijateljsko pogodbo z Rumunijo za dobo šest mesecev. To se je zgodilo kljub temu, da so rano go trdili, da se prijateljska pogodba med tema država ne bo obnovila, ker je Eumunija postala zaveznica Jugoslavije. Ravno pri tem. se vidi, da Ru-muni so in ostanejo ciganskega značaja. — Poona, Indija. — Mahat ma Gandi, znani indijski vodja je zaprosil za pogan je z angleško vilado glede indijskih zahtev. Sir Hoare, tajnik za Indijo, je včeraj odklonil vsako pogajanje z Gandijem ali z Vseindijskim narodnim kongresom. Kaj bodo Indijci storili proti temu, poročila ne omenjajo. 'NI KORITO ZA POLITIČNE POŽERUHE' Smrtna nesreča gasilca Škocjan, sredi junija. — Na letnj sejem, ki se je pred par dnevi vršil v Škocjanu, sta se pripeljala z vozom tudi posestnik Janez Klobučar iz Vinje-ga vrha pri Beli cerkvi, in še neki drugi posestnik. Ko sta pripeljala v Dobravo, kjer se je na gmajni paslo več konj, je malo žrebe skočilo na cesto in to ravno pred konja, s katerim se je peljal posestnik Klobučar. Konj se je tega tako prestrašil, da se je postavil na zadnje noge. Voz se je prevrnil v kakih 5 čevljev globok obcestni jarek in oba posestnika pokopal pod seboj, da sta se z velikim trudim izvlekla izpod [Voza in se napotila naprej, kamor sta bila namenjena. Klobučar je sicer čutil sil-bolečine, vendar je nadaljeval pot, in sicer peš. Vsled vedno hujših bolečin se je le malo Ča sa mudil na sejmu. Nazaj gre- Tajnik Ickes, za notranje zadeve, izdal strog proračun za javna dela. — Za najboljšego kosca je bil proglašen Jože Judež iz Cika-ve. Sllede mu'; Martin Cesar, Janez Marenče, Jože Pašič, in Alojzij Bele, ki so tudi prejeli nagrade. -o- Nevarna krogla 8-letnem sinu mesarskega pomočnika, Viljem Perdanu iz Štefanje vasi je nekdo med balinanjem po nerodnosti zagnal kroglo v glavo in ga hudo pškodoval. -o- Tepen- je bil V Slapir pri Šmarju je nekdo močno pretepel posestnika Franca Streska in mu prizadejal poškodbe po celem telesu. -o-- Smrtna kosa V Kranju je umrl ravno na svoj 78. rojstni in godovni dan Anton Engelman, posestnik. Na Stari Vrhniki je umrl de proti domu, se je komaj še1 Pavel Čelešnik, po domače Jereb, star 87 let. — V Hrast- Washington, D.C. — Kakor zgleda je v Združenih državah še vedno precej raznih birokratskih in političnih grabežov, ki bi radi grabili iz raznih javnih skladov. Proti tem je izdal včeraj ostro izjavo zvezni tajnik za notranje zadeve, pod katerega področje spadajo zvezna vladna dela. Izjavil je: "Sklad za javna dela, ki ga je kongres določil v svoti $3,300,000,000.00 ni nobeno korito, ki bi bilo na razpolago raznim birokratskim in političnim požeruhom, pač pa sklad, s katerim naj se pomaga najpotrebnejšim z zapos-ljenjem pri javnih delih, kakor to začrtano v zveznem programu za javna dela." Proračunski direktor Douglas je sestavil strog in natančen program za vsak distrikt, v katerem se bodo podvzela razna javna dela. Vsa dela se imajo izvršiti natančno v okvirju proračuna in natančni računi se bodo morali polagati vladi. Ako bo vlada pri tem uspela, da bo omejila politično izkoriščanje raznih javnih fon dov, bo dosegla silno veliko. živ privlekel do Dobruške vasi, odkoder ga je posestik Prijatelj peljal domov. Zdravnik je ugotovil, da se mu je zlomljeno rebro zasadilo v pljuča. Stanje ponesrečenca se je vedno slabšalo, dokler ni naposled v strašnih mukah izdihnil. Bil je edini še živeči ustanovitelj gasilnega društva v Beli cerkvi, ki bo letos obhajalo 25 letnico svojega obstanka. -o- niku je umrl Franc Kristofič, rudniški delovodja star 88 let. — Na Bregu pri Celju je umrl Anton Šerak, pismonoša star 89 let. Cerkeljski kaplan na svobodi Iz Kostanjevice poročajo, da je bil cerkeljski kaplan že 21. maja aretiran in od orožnikov prepeljan v Krško. Osumili so ga namreč, da je bil udeležen pri napadu na šolskega upravitelja Kabaja. — Iz Krškega je bil kaplan To-mazin prepeljan v Novo mesto, kjer mu niso mogli dokazati nikake udeležbe pri omenjenim napadu, zato je bil izpuščen na svobodo. Pred sodiščem Pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je zagovarjal 27 letni Anton Valant od Sv. Jerneja na Pohorju, ker je še meseca aprila ustrelil z lovsko puško kočarico Antonijo Ribičevo, pri kateri je stanoval. Ribičeva ga je prijela, ker je hotel pobegniti, ne da bi plačal najemnino. — Valant je bil obsojen na 8 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih /pravic) -o- Šest mesecev — Berlin, Nemčija. — Ar-tur Henderson, predsednik ženevske razoroževalne konference, je dospel v nemško prestolnico, da se pogaja radi gotovih razoroževailinh zadev z Nemčijo, ki zahteva enakost pri oboroževanju in razorože-vanju. -o- MONSIGNOR OGULIN NEVARNO OBOLEL Rice, Minn. — Veleč. g. monsignor Anton Ogulin je nevarno obolel. Preč. gg. duhovnikom in znancem se priporoča v molitev! Veleč. g. Ogulin je star 71 let in pastiruje na nemški župniji v St. Pa:irlu, HITLER IZKLJUČIL 12 KATOLIŠKIH ŽENA IZ ZBORNICE Berlin, Nemčija. — Dvanajst nemških katoličank, narodne zastopnice, katei'im so volilci poverili poslanske man- prejemajo date ob volitvah, je diktator Hitler enostavno izključil iz parlamenta in zbornice. Hitlerjeva stranka kaže vsepovsod odprto sovraštvo napram katoličanom. Mož postaja od dne do dne bolj drzovit. Toda tudi drzovitost ima svoje meje in svoja pota, ki vodijo do svojega konca. -o-- V Pleterjih je gorelo Hudo so se prestrašili ljudje, ko je začelo nekega jutra goreti v samostanu v Pleter-jah. Vnelo se je namreč strešno tramov je v oddelku kjer pečejo kruh. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj pogasili in obvarovali nesreče sosedanja poslopja, zlasti še starodavno cerkvico. — Ljudje so, se kar oddahnili, ko so izvedeli, da je nevarnost odstranjena, zlasti mnogo številni siromašni sloji, ki v samostanu vsaki dan darove v živilih denarjih. — Tako pišejo Št. Jerneja. —o- širite amer. slovenca! Tekom koscev V Gotni vasi pri Novem mestu je tamkajšnje Društvo kmečkih fantov napravilo tekmo koscev, na travniku graščaka Langerja. Na stotine ljudi je prišlo gledat zanimivo tekmo, tudi novomeški meščani so radovedni prihiteli. Na šest mesecev zapora je bil obsojen pred novo-meškim sodiščem prileten kočar Janez Hočevar, doma nekje od Rake, ker je imel skrivališče pokradene slivovke. -o- Nesreča v gozdu Martin Oven, iz Sadinje vasi, tako poročajo iz Sostrega, je peljal dobro naložen voz drv po strmini navzdol. Voz se prvrne in njega je vrglo daleč proč, da se je zapičil z glavo v blato. K sreči je prišel kmalu k zavesti in se komaj privlekel do prve hiše, kjer so mu nudili prvo pomoč. Konj se je ubil, voz pa razbil. -o- Prenavljanje Cerkev sv. Magdalene na Ržiščih, ki je podružnica ko-stanjeviške fare na Dolenjskem prenavljajo. Zob časa in mnogi viharji, so svetišče že zelo pokvarili, saj ni čuda, ker je ta cerkvica silno stara, nad 400 let se ta cerkev že omenja, kedaj je bila postavljena pa ni mogoče določiti. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! CopyrigM, l»JO. by Ed|!»r Rit« Biurou(h». Inc. All rlEhtt re«tv« ^ v ^merilci. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ! Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravo: J849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 U Naročnina: Za celo leto ___________________________________$5.00 Za pol leta _________________________ 2.50 Za četrt leta _________________________________ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______-..$6.00 Za pol leta -_______3.00 Za četrt leta_____________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. • Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year ____________________________ 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________________$6.00 For half a year ____________________ 3.00 For three, months Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ obratih toliko napredovala, da bi se premoženje takih podjetij na hitro podvojila v vrednosti. Igranje na borzah je hazardnega značaja. Ljudi se prime manija, priti do bogastva na lahek način, dobiti nekaj zastonj, kar pa je nemogoče. Igre na borzah se ponavljajo in ribic, ki hlastajo-po trnjkih je veliko. Bolečine od zadnje panike so minile in ribice so velike nevarnosti pozabile. Zopet krožijo okrog trnjkov in hlastajo. To kaže, da človek je vedno le človek, ki bi rad premagal nekaj, kar se premagati ne da, namreč, dobil bi rad tam, kjer se dobiti ne da. Kaj bi pa bil potem...? Slovenski socialisti na Lawndale in 26-ti se kaj radi bahajo z naprednostjo. Samo lawndalski socialisti so vse, vse vedo, vse znajo, so "brihtni" ljudje, itd. Vsi drugi so pa nazadnjaki, daleč za luno, zlasti še mi katoličani, smo pa prav najbolj nazadnjaški mračnjaki in sploh se ne more dobiti primerne besede v1 nobenem besednjaku, s katero naj bi se pravilno in primerno označilo naše nazadnjaštvo. Tako mnenje imajo o nas lawndalski socialisti. No, ja, duševno omejenima urednikoma pri lawndalski flikci in pri zajčjem' glasilu to mnenje prav iz srca privoščimo. Naj se veselita v tem nedolžnem prepričanju! Resnici na ljubo pa bodi povedano, da bolj omejenih ljudi ni, kakor so bas slovenski socialisti v Ameriki. Dokazov nič koliko! Samo spomnimo se, kako so nekateri liderčki za nos vlekli slovenske socialiste z miljonskim fondom. Težke tisočake so nabrali in za koga? Kam so šli ti novci? Kje so računi? Točni računi namreč? In zraven, kaj je z večnimi obljubami slovenskih socialistov, s katerimi obljubljajo slovenskim delavcem nebesa in raj na zemlji? Koliko si je kdo s tem še opomogel, z socialističnimi nauki namreč, če odbijemo proč one prefrigance, ki so razpolagali z miljonskim fondom? Kaj so sploh slovenski socialisti dali slovenskim delavcem v Ameriki, mesto vere, katero jim uničujejo v srcih? Odgovor je lahek in na mestu: NIČ! En sam veliki NIČ, NIČ tukaj, NIČ tam, kjerkoli so socialisti operirali s svojimi varljivimi nauki, en sam: NIČ! Ta NIČ je pa silno nepraktičen ček. Nihče ga ne vnovči in ne mara, nikomur nič ne koristi in nihče ga ne mara, raz ven oni so zadovoljni z njimi, ki se dajo duševno pitati od liderčkov slovenskih socialistov v Ameriki. Kako na mestu je bil pred kratkem tisti slovenski rojak, katerega je prijemal pred nedolgim časom urednik zajčjega glasilca, češ, zakaj ne čita socialistične literature, osobito njegovih velikih duševnih del, itd. Dotični rojak pa si je pogladil mustačke, pa je tako le odgovoril: "No ja, Francelj, da se bova razumela, kaj pa bil jaz n. pr. če bi vedel vse to kar ti veš? Ali bi bil kaj boljši? Prav nič, kakor le neumen bi bil, kakor si ti in svet bi bil za enega bedaka tvoje vrste na boljšem. That's all!" Ali bi mu mogel kdo bolje odgovoriti? ----—o-- U.: Happy days are here again... Tržno življenje na ameriških borzah je zopet oživelo. Prava živahnost je zavladala. Delnice so poskočile najmanj za 50%. Ta kredit pripisujejo inflaciji. Dolar velja v primeru na zlato valuto le €.9c. Dvig delnic pripisujejo temu vzroku. Vred z delnicami se dvigajo tudi cene raznim bondom in vrednostnim papirji m. Tudi ta dvig prihaja od inflacije. Dolar je vreden manj, realna vrednost posestev in drugih predmetov, ki jih representirajo bondi pa imajo fiksno veljavo in so se vsled padca vrednosti dolarja dvignili v ceni. To bi najlažje označili vrednostno skakanje na papirju. Realne podlage sedanje nepredovanje delnic in bondov nima. Nikakor ni mogoče, da bi v teh dobrih treh mesecih podjetja pri MED SLOVENSKIMI FARMARJI V MISSOURI Neilisviile, Mo. Jako slabe so naše farmar-ske razmere tukaj. Huda suša nas muči že cela dva meseca. Od 15. maja pa do sedaj ko to pišem, nismo imeli dežja. Najhujše je to, ker nismo mogli posejati, kolikor bi mogli in kolikor smo mislili da bomo. Tako nam je ostalo skore polovico polja neobdelanega. Zato je gotovo, da ne moremo pričakovati, da se bo pridelalo toliko kakor druga leta. Naj ob tej priliki omenim, da se je pred kratkim omožila sestra moje soproge. Kako smo se imeli na ohceti pa ne bom natančno popisoval, ker si bralci lahko sami mislijo, cla je na ohceti vedno vse veselo. Tako smo se tudi mi zabavali do poznega jutra. Za tako prijetno žabavo smo pa dolžni zahvalo gospodu godcu, ki nam je igral tako vesele polke. Hvala lepa tudi mojemu stricu in pa sestri mojega brata. Mary, lci si je veliko prizadevale, da je bilo vse v redu. Pa tudi lepa hvala č. g. župniku za poroko in pa za tako lep govor. — Hvala mojemu bratu. hčeri, žetu in sinovom in vnukom in vsem. starim in mladim, ki ste se udeležili te slavnosti, da bi še dolgo hodili po svatbah in se veselili ter se dobro imeli. — Prav lepo vsem priporočam naš list. A.S., da bi si ga vsi Slovenci po širni Amei-iki naročili, ker list nam prinaša toliko raznovrstnih in zanimivih novic dan za dnem. — Še enkrat prav lepa hvala vsakemu posebej in vsem skupaj. -t- Zdravo. A. Slane ZA ODLIČEN ZBOR! Chicago, HI. (Konec) Kako smo videli, se pevec, ki se zaveda svoje odgovornosti nasproti zboru in far i, ne da preplavati z zlatom. Na drugi strani pa zasluži pevec., ki samo takrat pride naokrog., kadar ga slučajno niso nikamor drugam zvlekli, ali ki pri de na vaje samo klepetat, komandir at in delat nemir, da bi ga pes požvižgal. (To se pravi, če se hoče kakšen kužek tako globoko ponižati.) Kakor imajo lepe in velike zbore ponekod drugod, Sveto-štefanci v Ohicagi nimamo no NOVO ŽENSKO GIBANJE V MINNESOTI Eveleth, Minn. Z delom se ne moremo še prav nič pohvaliti, ker je še vedno tako, kakor je bilo. Nič ne vemo, kedaj se bo obrnilo na bolje in kedaj bo konec te depresije. — Vreme imamo pa letos jako vroče, poljski pridelki pa nič preveč lepo ne kažejo, ker je velika suša. Parki at je sicer nekoliko deževalo, a ni veliko namočilo in krompir še vedno potrebuje dežja. Pred kratkim srno si tukaj na Eveleth ustanovile žene novo organizacijo, kateri smo dali ime "Združenje Ameriških Slovenk v Minnesoti." Smo namreč odstopile od SŽZ. in si ustanovile svojo organi-zacio. ker so pri zadnji konvenciji SŽZ. naredili, da bi morale plačevati štiri leta, pre-dno bi bile upravičene do $100.00 smrtnine. Se nam je pa zdelo neumno da bi tako plačevale. Pa tudi drugih vzrokov je bilo več, zakaj smo napravile ta korak. Takoj ob času ustanovitve jih je veliko pristopilo in sedaj še vsaki dan pristopajo, kar je prav. — Pri nas bo članica upraviče- benega vzroka, zakaj bi po številnosti in kakovosti svojega domačega zbora ne mogli tekmovati z najboljšim zbori kar jih slovenska Amerika premore, če smo pripravljeni naravnati svojo združeno pozornost na naš zbor. Kdor sam lahko poje, naj pride k nam Kdor ima sina in hčer, ki sta' zmožna petja, naj ju pošlje k nam. Vsak lahko pomaga z dobro besedo na pravem mestu, kar mnogokrat šteje veliko. Vsak lahko stori vsaj toliko, da zbora, oziroma posameznih pevk in pevcev ne bega in jih ne vlači drugam. Ni za-j na do $100.00 smrtnine, ko bo dosti če samo pevci vedo., kaj dve leti članica in katera prise od njih pričakuje; še tako lepo drevesce se ne bo razrast-lo v lepo drevo, če ni zasajene v pravo zemljo;' zbor ne bo uspeval če ni krog in krog pravega smisla in razumevanja. Želimo doseč en sani velik in primeroma izurjen zbor, ki naj šteje krog šestdeset rednih moči. Kar nam še manjka in kolikor bo primanjkovalo, bo treba rekrutirati iz vrst mladine. Za mladino bodo stali starši s svojo zrelo razsodnostjo in primernim vplivom. Naselbina kot taka, kakor tudi vsak posamezen pevec in pevka, bo prej ali slej spoznala, da svoje pozornosti nc smemo deliti na preveč strani, drugače ne bomo imeli drugega kakor zaflikane hlače spredaj in zadaj. Kjer bo polno nepokli canito "bosov" in samopositav-Ijenih "organizatorjev"., bodo vedno na ravno tistem stališču kakor Kibniean, ko se mu je vioz naložen z zeljnatimi glavami zvrnil na klancu. S skupnim in enotnim delom si bomo polagoma in sigurno ustvarjali.zbor, ki nam bo primerno oskrboval vse petje v cerkvi, nas razveseljeval z lepo pesmijo na odru, ob pomembnih prilikah zastopal celo naselbino brez vsakih drugih zvez in pripomočkov, in to na kakoršnem koli kraju, pred kakoršnim koli občinstvom. Številen, discipliniran in fino izvežban zbor je ideal, ki se je vredno zanj zavzeti. Ivan Račič. --o- "Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne more te pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja." jih bomo uživali sami. Kadar bo blagajna dovolj močna, pa se bo po potrebi pomagalo tam, kjer se bo videlo, da bo pomoči potreba. Koliko pomoč smo dobile od SŽZ. ? — Časti-tamo našim sosedam v Gilber-tu, ki so tako hitro za nami ustanovile enako organizacijo štev. 2. Čast vam, zavedene Gilberčanke, za vedno boste zapisane da ste bile zavedne in tako hitro spoznale, da je to veliko delo zares koristno za vse nas, ki smo v Minnesoti. — Da se preveč ne zavleče, bom končala. — Opozarjam vas pa še enkrat, ne pozabite dneva 23. julija in pridite vse na sejo v mestni Auditorium na Eveleth, kjer boste vse natanko izvedele kaj in kako bo. — Pozdrav vsem in na svidenje v nedeljo. Josephine Rozinke, začasna podpredsednica -o-~ k nam, ki je bila že dve leti članica SŽZ., je sprejeta kot stara članica, če ta pristo pi v teku 60. dni, kar je bila naša organizacija ustanovljena. Ako pa pristopi po preteku 60. dni po ustanovitvi naše organizacije, bo sprejeta kot nova članica. — Torej žene in dekleta po Minnesoti hitite, ker čas gre hitro naprej. V nedeljo 23. julija foomr imele, še enkrat skupno sejo v Eveleth Auditorijum in na tej seji bomo volile celi odbor. Sedaj je izvoljen samo začasn odbor. Pridite na sejo žene in dekleta, da se še enkrat pogovorimo, kako bomo poslovale. Nikar naj se nobena ne straši kako bo. To pač že vsi vemo, da je vsak začetek težak in da bo treba tej ali ona zavihati rokave in trdo prijeti za delo. Z dobro voljo se vse premaga in se bo tudi to. — Vsaka organizacija, je bila ob svojem začetku revna. Pa se sedaj po več letih njih delovanja ozrite na nje, kako so močne. Tako bo lil^Sl S-cl. Ni treba gledati samo od slabe strani, poglejmo to s£var tudi od dobre. Nekatere članice lso jako pridne, redno hodijo okrog žena, za kar jim moramo dati čast in priznanje, da se zavedajo in spoznajo, da je delo, ki sme ga začele pametno. Le velika škoda, da smo se tako pozno zdramile. Veliko smo zamudile, a se ne da pomagati. Le poglejmo sedaj ob času brezposelnosti, katera država nam je dajala pomoč, če ne Minnesota. Zato pa tudi me ne bomo pošiljale naših kvodrov drugam in jih, kakor do sedaj, metale drugam. Tj kvodri bodo ostali doma v Minnesoti in Ni vse za pojesti Kmetica Jelena Milosavlje-vič iz vasi Jablanice je gnala na semenj rejeno svinjo. Ni je pa mogla prodati, ker je bila svinja bolna. Prignala jo je domov, kjer jo je brat zaklal, predno je poginila. Meso so spravili in nasolili. Jelena je tudi napravila iz mesa dobro večerjo, katero je jedla sama in njenih pet otrok. Po večerji ji je postalo naenkrat slabo, da je omedlela. Ko je prišla k sebi, je takoj šla pogledat k otrokom, ki so že spali. Našla je vse v strašnih bolečinah., ki so jo prosili vode. Z veliko muko jim je dala piti, nakar je spet omedlela. Čuvaj, ovčarski pes, ki je opazil, gospodinjo v stiski, je cvilil nje. Kakor bi žival vedela, jo je pograbil in zavlekel na sveži zrak, sedel poleg nje in o-bupno cvilil. Na pasje cviljenje so prišli sosedje in opazili grozen prizor. Na tleh je ležala gospodinja v strašnih bolečinah, poleg nj,e so se pa v smrtnem boju krčevito stresali otroci. Trije otroci so umrli pred. očmi sosedov, ki so poklicali zdravnika, kateri je dal odpeljati ostala dva otro ka v bolnico, katerih eden je že po poti umrl. Ostal je še samo 121etni deček in kmetica Jelena,nad katerima se zdravniki trudijo, da bi jima rešili življenje. -o- Nesrečen padec Na vse zgodaj je v Šoštanju nekega jutra, že okoli četrte ure, padla z drugega nadstropja Grada nad 60 čevlje* globoko gospa Magdalena Najlcusova, žena paznika, stara 28 let. Vso krvavo in razbito so našli sostanovalci na tleh. Nihče ne ve. ali se je zgodila nesreča, ali je sama prostovoljno skočila skozi okno. -o-- "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljen: med tujci, ne izgubimo med njimi.—-Rev. J Černe. V šoli. — Učitelj: Janezek, zakaj odlete štorklje na jesen r Italijo ? — Zato, gospod učitelj, da da imajo lahko tudi Italijan) otroke. * * * Maščevanje. — Vlomilec sam pri sebi: "Štirideset prič je povabljenih za danes, da bodo pričale proti meni. No»j le počakaj, državni tožilec! jj Temeljito te osramotim: kal': spočetka bom vse priznal!" s;: « * Otrcški pogovori. — ToH' ček: "Kadar se bom jaz ženil, bom vzel Jurkovo mamico." Mihec: "Kailar se bom p» j jaz, bom pa rajši vzel sosedovega junca, bom vsaj meso jedel..." * * * Pri brivcu. — "Čemu pripovedujete vedno tak" strahovite zgodbe, kadar mi režete lase ?" "Ker vam lasje tako lep0 stoje pokoncu, da jih je kar veselje striči..,." * ♦ * Pri mesarju. — Gospodin ja: "Minka, ali ste že pogledali k mesarju, če ima svinj' ske parklje?" Služkinja: "Sem, toda »>' sem mogla videti, ker je in*e' mesar čevlje na nogah..." Čudežen otrok. — V nek® mul« mesto je dospel neobičajs0 nadarjen deček goslar, ki je pr'' koncert. Po prireditvi Jc razpravljalo občinstvo o deC' ko vem igranju na gosli in nekdo trdil: "Mnenja sem, $ je malček odsviral zadnji mnogo bolje od prvega." "Pa to ni čudno.," se je af| slišal t'las, "pri zadnjem kos1' je bil malček vendar kaj ur starejši I" * * * Hvaležnost. — Da, da, jf govoril oče pri obedu, vsi ott'°; ci so nehvaležni. To je že pokojni oče vodno govori!... * * * Umazan robec. — Jaka: "P tretji teden gledam ta vW na svojem žepnem robcu, a ®c vedno ne vem, kaj sem se pi'^ za prav bal pozabiti." Miha: "Najbrž si pozab1' robec dati perici." FARME NAPRODAJ Opozarjam Slovence in P1" vate po Kanadi, da imam vs*' k o vrstne farme naprodaj j lepi Kanadski dolini m^ Hamiltonom in St. Katarin6' Kdor namerava kupiti farm" naj ne odlaša dolgo, ker jc začelo iti vse drugo navzg01: bodo šle skoraj gotovo tu'1' farme. Za vse informacije se obr^' te na Ivan Žužek .. ' Beamsville Gen. Del. Ont. Canada "TARZAN IN ZLATI LEV" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sv«' ta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dina«" stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dnevta, ko d®" nar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Tarzan jc tudi skočil v boj. Potegnil je svoj nož in so vstopil kolikor mogoče poleg Džaba-lje, da ga je vodil od ene žrtve do druge, da bi ta ne začel napadati Gomaganov in starega moža, ali celo La. — Dvajset Bolganov j® padlo tn ostali so se razbežali. Tarzan je hotel leva Dia-baljo počastiti in je ukazal pobrati mrtvega Nu-mo ter pripravki prostor za pravega vladarja ki naj zasede. Nato z nasmeškom reče k le-"Mislim, da smo sedaj varni!" i Vse je 'gledalo v'ono stran, odkoder je prihajajo strašno rjovenje. V enem izmed več oken. s« prestrašeni zagledali orjaškega leva, ki je stal nepremično, kakor vlit. Za trenutek je lev tai;o stal, ko zopet odpre strašno- žrelo in si-je-gdrv glas pretrese dvorano. — Visoko nad *s> tn^ je stal Tarzan, ki ja tudi gledal na rjoveče zvjerino. Takoj je' povzdignil svoj glas, ki je preglasil Bolgane in zaklical levu, kažeč na Bolgane: "Džabalja: Kolji! Ubijaj!" Komaj je zadnji glas prišel iz nj^ovih ust, še se jc strašna zver zagnala na prvo kosmato gorilo. To jq Tarzanu dalo poguma, da je zakli. cal Gomanganom. ' Vpadite na Bolgane, ker končno je prišel pravi vladar Httsua, kralj zveri, ki bo pobil svoje sovražnike in obvaroval' Tarzana in njegove prijatelje." Gomagani vi-doč kako je osovraženi gospodar Bolgani padel pod močnim levom, .so se sami pripravili k napadu na Bolgane. John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ^ Ukazal je tedaj Tarzan Džabalji, da sc vsede na ploščad. Nato se je obrnil k črncem in rekel: "Poglejte, novega kralja ni treba priklepati na prestol. Pojdite trije k svojim tovarišem, naj pridejo k prestolu, da tudi oni vidijo. Hitite, da bomo imeli v.eliko vojščakov, predno se vrnejo Bolgani. — Hitro se je razneslo povelje, ostali so pa občudovali Tarzana, ki je napravil z zverino tako čudo, ne vedoč, da »ta bila z levom že dolgo prijatelja. Dinarji: Za $ 3.00 ...... ....... 125 Din 41 $ 5.00 ...... ....... 215 Din << $10.00 455 Din $10.90 ..... ....... 500 Din « $20.00 ...... ....... 935 Din << $21.40 1000 Din (( $50.00 2375 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite.—$ S-^ Za $10.00 pošljite....$10-^' Za $15.00 pošljite....$l<3-0® Za $20.00 pošljite—.$21-0^ Za $25.00 pošljite—$26-®'' Za $40.00 pošljite....$41-^ Za $50.00 pošljite....$51-' Tscob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygao, Wk. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči l«Ki«i tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-3 — 4080. W. Izletniki in obiskovalci | Svetovne Razstave! 1 Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabinah prostora X do 60 ljudi. Stoječe na malem griču v lepem senčnem drevoredu. ževanja sonca. Liga napadalnih brezbožnikoV V Evropi so seveda potrebna druga sredstva. Tir je bila ustanovljena leta 1930 na Nemškem. Mednarodna lig* napadalnih brezbožnikov (Kampfende Gottlosen) ki je ustanovila tečaje za propagan-diste s katoliškim in luteran skim oddelkom. Dokler ni pri' šel Hitler, je tiskala v 100.000 izvodih časopis "Neuland.1 Razen tega osrednjega glasih je izhajalo na NemšKem 7 dr"' gih protiverskih listov poleg neštevila letakov, in so se predvajali protiverski filmi. Ko; munistični pisatelji in slikarj1 so prispevali protiverske p0' vesti, pesmi, karikature in si Nemški brezbožniki so pra< po moskovskem zgledu l-abi'1 tudi oder, da bi osmešili duho*' ščino obeh glavnih veroizp"' vedi. Mladina je nastopala P° tovarnah in šolah, prirejal' surove "žive slike" ali prepe' vala na pohodih brezbožnf pesmi. Nemške šole so doživi le neštevilo žalostnih spop8' dov med napadalnimi komuni' sti zasmehovanimi vernimi d1' jaki. Po moskovski navadi s" blatili Nemci tudi božič in ve* liko noč v listih "Junge Ga1"' de" in "Das proltarische Kind pa tudi v javnih zborovanjih. Ta propaganda je v tek" zadnjih mesecev posebno nio<-' na v Belgiji, kjer so kiimu"1' sti na čelu stavkujočih rudar* jev. Tudi Th. Jackson, telj maloštevilnih angleški komunistov, je pozival lanske' skega novembra o priliki strafl' kinega kongresa sodruge, 4f bi izkoristili božične prazni^ za protiversko delo. Komun1' sti so pričeli napadati duh"' vnike, ki se jim zdijo nevar"1 za marksizem. Priredili so tO' di protiverske nastope v rad' ju, predavanja in predsta^ brezbožne igre. "Kako se P0' govorja lady Housman z G0' spodom Bogom" in si. ''Brezbožnik" na Bolgarske«1' Poleg Nemcev suženjsk0 posnemajo moskovska navod'' la še Bolgari. Tudi v Sofiji ob' stoji "Sojuz vojinstvujušč''1 bezbožnikov" in izhaja od K decembra leta 1931- časop'J "Brezbožnik." Njegovi prist*1' ši so priredili veliko gnusni'1 napadov. Praviloma razob^' šajo rdeče zastave po zvonik''1 na velike cerkvene praznih; Duhovščina je brez moči rad1 posebnih bolgarskih razme1"' V svojih oklicih odkrito P0' živa "Bolgarski sojuz na be^' božnike" na boj "zoper v0e carje na zemlji z njih plača* nimi vojaki in tudi proti čari11 v nebesih s polki angelov P" svetnikov." Kratkomalo izrabi Moskv'2 vse mednarodno komunistic^ omrežje za protiverske naine' ne. V tem boju ni nobeneč" govora o načelnosti. Naspi*0^, no so pripravljeni komuni^' na vse radi uspeha. Po kolo"1; jah in v malokulturni JUŽ*1 Ameriki zagovarjajo obnov1' tev poganstva, dočim je os*e', čena Evropa s preizkušeni'1]1 moskovskimi sredstvi. Pro*1 verski boj je postal glavna munistična naloga, ker trajo boljševiki krščanstvo ^ svojega najnevarnejšega 11 sprotnika. '"Amer. Slovenec' je b**0' neter našega verskega m odnega gibanja. Kaže rast ali padec, kakor že nape " delovanje."—Rev. Čer"* ase AMERIKANSKI SLOVENEC DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI Havala Bogu, tamle gre nekdo. Stopi proti njemu, postoji in počaka. Moški je, ki gre proti njemu. "Dober večer!" ga ogovori slovenski. "Ali veste, če je bil Kobentarjev Matevž iz Breznice danes kaj v Hrastju?" "Videl sem ga danes dopoldne, pa še nekdo je bil ž njim, dolg in suh in kranjsko je govoril." "Poznam tudi onega. Z Dobrave je. Bog ve, ali je že šel nazaj?" "Ne vem. Kar pri Ravtarju vprašajte, v desetih minutah ste tam, če stopite dobro! Lahko noč!' "Lahko noč!" odzdravi Matija. "Bog ve, kdo je," si misli, ko gleda za njim, "morda vendar ne bo srečal stražnika in ga napotil v mojo sled. Hvala Bogu, Matevž je bil v Hrastju, pravo sem slutil." Ne utegne pomišljati Matija, dalje mora, ker se že močno mrači. Poleg tega Matijo hudo žeja. Preteta klobasa! Hodi dalje po kolovozu in posluša, kje bi slišal vodo. Dobi jo. Zopet gre dalje. Tam pred.seboj vidi nekaj luči. Prve hiše v Hrastju so tam. Toda, ko gleda natančneje, opazi pri prvi hiši stražnika. "Vraga, za menoj je! Ne smem v Hrastje!" Urno se obrne in krene na desno čez polje in v gmajno. Stražnik ga, hvala Bogu, ni opazil, pravočasno se mu je umaknil v gmajno- Zdaj mora priti v Breznico. Zadnje upanje njegovo je, da dobi tam tihotapce, če le niso že odšli. Teče dalje. Ali vedno teže. Mora odnehati in pričeti hoditi polagoma. Rana na kolenu ga skeli. Kri mu močno teče iz nje. O, da bi koga srečal in ga poslal naprej! Treba bo spet iz gmajne ven, da naleti na človeka; tu v gmajni zdaj že ne bo nikogar, pretemno je. In res stopi kar vprek iz gmajne in čez travnik, dokler ne pride do vozne poti. Noga ga boli vedno huje. — Hvala Bogu, tamle gre nekdo. "Dober večer!" ga ustavi. "Bog ga daj!" odgovori došlec, mlad bradat mož. "Saj drži tale pot v Breznico?" vpraša Matija. "Drži." "Ali ste vi od tam?" "Ne, Samovnikov izpod Suhega vrha sem." "Ali ste kaj videli Kobentarjevega Matevža? Rekli so mi, da je doma." "Je bil. In še nekdo drugi ž njim. Pa sta pred dobre pol ure odšla, menda čez." In pokaže z roko v smeri na Rožico. "Jezus!" se izvije Matiji iz ust. "Menda malo tihotapita, kot pravijo." "Slišite mož, ali imate kaj srca?" .... "Zakaj vprašate?" "Me boste izdali če vam nekaj povem?" "Ne bom! Slovenec sem!" "Matevža in one druge čakajo na Golici fi-nancarji in orožniki, treba jih je opozoriti!" "Tecite za njima. Ne moreta biti daleč. Po Veliki Suhi sta odšla. Najprej malo na desno vprek v gmajno, pa pridete na stezo, ki koj prične lezti v breg. Po .oni stezi sta šla." "Čujte mož, ne morem sam. Ranjen sem, ker sem padel po plazu, ko sem šel čez Rožico z novico. Kaj bi hoteli vi iti za njima?" "Tisto pa ne! V take stvari se ne vtikam! Kaj me brigajo tihotapci! Še mene bi znali u-streliti!" "Čujte dobro plačilo bi dobili, če greste. Jaz 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na ofeeti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—-Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c. 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski Iendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F-—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ...........................A............75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, Iendler. instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet ......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni enesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravno«« na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Sue«t, Cbicago, 111. vam dam in onadva tudi. Lepo vas prosim!" "Ne utegnem! Domov moram, da ne bodo v skrbeh. Saj ju boste kmalu dohiteli!" "Za Kriščevo voljo vas prosim, pojdite, pojdite! Rešite jima življenje." "Ne grem, ne morem. Lahko noč!" In krene dalje. "Slišite, kakor se Bog prosi vas prosim, pojdite !" stopi Matija za njim in ga prime za roko. "Pustite me, ko vidite, da ne grem. Ne morem ! Imam svoje opravke in skrbi. Sicer pa, ali je treba tihotapiti? Rajši delajte kakor mi, pa vam ne bo treba biti v nevarnosti!" Odrine Matijo stran ter urno odhiti dalje. Matija ves trepeta. Kaj naj stori? Ali naj gre na Breznico iskat znanih ljudi? Ta čas bosta Matevž in Tilen že Bog ve kje in prepozno bo. Naj gre za njima, kakor more in'zna? Ne kaže drugega. Čuti, da ne bo zmogel, slabost ga obhaja, ali vendar se odloči. Za življenje tovarišev gre in njegova krivda je, da je prepozno šel od doma! 0, ta Liza! Prvič v svojem življenju je hud nanjo. Krene s poti in se drži nakazane mu poti. Težko dviguje levo nogo čez grmovje in jo tišči skozi robidovje, ki je semtertja tako gosto, da komaj more skozi. Reže ga v kožo skozi raztrgano obleko, ali vendar se rine dalje. Žene se, da mu sapa zastaja, da ga v grlu tišči. Srce mu bije vedno močneje in v glavi čuti omotico. Da bi vsaj na stezo prišel! Preriva se skozi gosto robidovje, ne vidi pa nič več, ker je tema že gosta. Mukoma se vleče dalje. Že hodi pol ure, se mu vidi, in še ni na stezi. Kaj če je zgrešil smer? Z novimi močmi se požene dalje. Tedaj začuti, da mu pričenja iz rane na nogi liti kri. Ne utegne je obvezati na novo. Dalje se mudi! Za življenje tovarišev gre! Tema se mu dela pred očmi. O, da bi bil vsaj na stezi! Sune v grmovje. Tu je nekaj! Skloni se niže; da, da, to je steza! Pozna jo, že je hodil po njej z Matevžem! Z novimi močmi hiti dalje! Noga je ko svince težka, v grlu duši in peče, žeja ga, da bi rjul od bolečine! Noga mu klecne zgrudi se na kolena. Čuj, ali ne hodi nekdo? Z zadnjimi močmi posluša v noč. Kamen se je sprožil. Ne more dalje. Kleče davi iz grla: "Matevž Matevž!" Posluša. Nič! "Tilen, Tilen!" — Zopet nič. Z rokami si pomaga dalje. Po vseh štirih se plazi. Kliče, ne kliče, ker ne more več, samo šepeta še: "Matevž, Matevž!" In spet se zažene v dalje v stezo po vseh štirih, znova šepeta: "Tilen, Matevž!" Noga težko udari ob tla. Zamegli se mu pred očmi; vidi za hip pred seboj Lizo, kako ga vabi! Nato Cilko in Matevža, Matevžu teče kri, vidi. "Matevž !" zašepeče. Pa se mu zvrti v glavi, v grlu ga stisne roke omahnejo. Tema mu zalije oči, Matija pade nezavesten na tla in se zavali v grmovje ob stezi, kjer obleži nepremično. J PETO POGLAVJE. I Matevž in Tilen sta vse dni pridno pripravljala blago za sobotno popoldne. Enako nista počivala Anže in Mohor. V Št. Petru, kjer je bilo središče vseh tistih, ki so se ukvarjali s tem, da so skupljali blago za tihotapce, so imele posebno ženske, ki so se pečale s to stvarjo, dovolj posla, preden je bilo zbranega dovolj blaga- (Dalje prih.)