n a spodnji D onavi v 4. stoletju. P rav tako o b rav an av a poreklo in pom en legende P rovidentia A ugusti v odnosu do legende P rovidentia D eorum , k o t n je n e predhodnice. M. L enkei (Tri kasnorim ske sreb rn e sklede iz M ezije v M adžarskem n a ­ rodnem m uzeju) o b ja v lja v Posavini najd en e antične predm ete iz 4. sto letja in n av a ja p ri stilni analizi sorodnosti z drugim i najd b am i v te j provinci. Vse tri posode bi m ogle po njegovem m n en ju p rip a d a ti im ensko znanem u o b rtn ik u iz Sirm ium a. G. Laszló (Tul za lo k iz groba v Kenézlô) po d aja razlago in re k o n stru k c ijo iz rogov izdelanih delov tu la za lok, značilne n ajd b e za dobo m adžarske n a­ selitve. A vtor vidi v n je j tu d i dediščino Skitov. K. Szabo: N akit za dekliške glave iz časa m adžarske naselitve. A vtor p ri­ p isu je najdbam iz m ed vojno uničenega m u z eja v K ecskem étu vzhodno p o rek lo in trdi, da so tudi ta k o im enovane ko n jsk e oglavnice delom a p rip ad a le istem u nakitu. F. Kirâly: Novci XII. stoletja na Madžarskem. Članek v celoti zajema deloma že objavljeno najdbo zaklada novcev v Esztergomu, med katerimi je tričetrt madžarskih in približno četrtina nemških. Zakopal naj bi jih bil kak priseljeni nemški trgovec v nemirnih časih dinastičnih sporov v XII. stoletju. Nemške novce označuje pisec kot dokaz trgovskih vezi z nemškimi deželami v tem času. N. Paradi (Glinasta steklenička iz Balatonfenyvesa) razpravlja na podlagi tehničnih preiskav o časovni pripadnosti in uporabi glinastih steklenic na Madžarskem, ki jih datira v XIV. stoletje, obravnavano najdbo pa pripisuje nekemu ribiškemu naselju ob Blatnem jezeru. Ostali prispevki imajo kulturno-zgodovinski značaj in obravnavajo različne probleme in gradivo do XIX. stoletja, tako : T. Anda (Madžarska očala iz XV. stoletja), E. Vattai (Pokal družine Nadasdy), G. C. Wilhelmb (Madžarski portreti slikarja Martina Rote), J. Kalmar (»Topor«), M. V. Ember (Renesančne čipke), L. Huszâr (Medalja Pavla Nyaryja), S. Mihalik (Stara keramika iz Varoslöda) in Fejös (Slike Madžarskega muzeja). ^ P h ‘v A rchaeologia A ustriaca. P rispevki k paleantropologiji, pra- in ran i zgo­ dovini A vstrije, zvezki 16, 17 in 18, W ien 1955. 132 + 96-1- 116 stran i s številnim i ilu stracijam i in prilogam i. Zvezek 16: J. in M. W eninger: R anobronastodobni sk eleti iz S chleinbacha v N ižji A vstriji. R azprava je razd eljen a na dva dela. V prvem obravnava J. W eninger »Redek pokop več oseb v Schleinbachu«. N ajd b a izvira iz najdišča ra z p ro stra ­ n jen eg a po površini 1,5 ha, s seliščem in grobovi, ležečim i posam ič in v vrstah. V planih grobovih n a desno stran ležeči skrčenci im ajo u n jetišk e prid ev k e. Med posebnosti spadata d vojni grob s skeletom a v iztegnjeni legi in ob rav n av an i skupni grob treh rad ialn o razp o rejen ih otroških skrčencev in iztegnjenega ske­ le ta odrasle osebe v h rb tn i legi n ad njim i. N a dnu tega groba je bilo več živalskih kosti in dnoi posode, više v grobu p a dvoje posod z ročaji. A vtor p o d aja obdelavo skeletov, p ri čem er u gotavlja, da p rip ad a odrasli m oški skelet cro-m agnidnem u tipu. Po legi skeletov sklepa o istočasnem pokopu, o k aterem p a ni moč n a jti p rav iln e razlaga. V drugem delu M. W eninger antropološko o b d elu je ostale skelete, pripadajoče različnim starostim in obem a spolom a. Y p rim erjav i s sorodnim i najdbam i iz nem škega in av strijsk eg a P odonavja ugo­ ta v lja večje razlike v lo b a n jah obravnavanih in b av arsk ih skeletov in sorodnost le m ed grobišči v Schleinbachu in G em einlebarnu. Spričo nepreglednosti gradiva n e skuša uvrščati skeletov v rasne skupine. H. L adenbauer-O rel: K asnoneolitska k e ra m ik a iz K raljevske jam e (Königs­ höhle) v Badenu p ri D unaju. R azprava obsega tipološki pregled k era m ik e iz skalne votline, ki je d ala ime badenski k u ltu ri. A vtorica obravnava sprva naj- diščne podatke dosedanjih piscev o tem n ajd išču in v p raša n ja kronologije, nato p a o b jav lja na fotografskih tablah rep ro d u ciran o keram iko, d eljen o po n a­ sled n jih tipoloških skupinah: ossarnske posode, k an e liran a k eram ik a, p litk e sklede, črepinje z vglobljenim i in brazdastim i ornam enti, oblike ročajev, čre­ p in je s subkutanim i luknjicam i, brazd asto rezn a keram ika, p ram en asta keram ika, lonci z ročaji, izglajeno posodje, keramika z narezanimi rebri, visokoneolitski derivati. Večina najdb pripada kanelirani keramiki. Časovno sega keramika tega najdišča od linearne keramike z okrasom à la Notenkopf do ossarnskega tipa. Pri obravnavanju ornamentike podaja avtorica pregledno shemo skic motivov. R. P ittioni (Prazgodovinske k a rte v sred n jev ešk em pouku) o b ja v lja k ritič n e pripom be k prazgodovinskem u delu V elikega svetovnega historičnega atlasa, izdanega leta 1954 v M iinchenu. M ed n a v a ja n je m pripom b k legendam posa­ m eznih k a rt zahteva rev izijo ob novi izdaji. V splošnem se mu zdi a tlas za stro k o v n jak a p o m an jk ljiv , za štu d irajo čeg a pa preveč zam otan, tako da m u o d rek a uporabnost za štu d ij. E n ak ih m isli je tu d i o tekstnem delu, v k atereg a pa se ne spušča. Med Drobnimi novicami podaja K. Valoch iz Brna kratko poročilo o morav­ skem aurignacienu, ki zajema tudi najnovejše ugotovitve in nudi informacije za paleolitske raziskovalce sosednjih dežel. H. Mitscha-Märheim daje biblio­ grafski pregled del o rani zgodovini Avstrije za dobo 1949—1953, ki navaja tudi enega slovenskega avtorja (E. Cevca). Zvezek 17: M. Hell (Kasnoneolitska naselbina na Grajskem griču v Mattsee na Salz­ burškem) objavlja najdbe iz zaščitnih izkopavanj višinskega selišča, kjer je večina keramičnih fragmentov pripadala altheimski kulturi. Posebej opozarja na povezavo te kulture z vzhodnobavarsko Chamersko skupino in na razlike med njo in skupino Mondsee, ker sta bili navadno označevani kot skupna kul­ turna skupina. Nekaj fragmentov pripada tudi münchshöfenerski in michelsberški keramiki. Med drugimi najdbami kažejo glinaste zajemalke in kosci bakra na začetke lokalnega kovinarstva. Posamezne črepinje iz kasnejših dob vse do antike pričajo o kontinuiteti selišča. Y članku »K asnoneolitska stan o v an jsk a ja m a na T annbergu p ri K östen- dorfu na Salzburškem « poroča isti av to r o slu č ajn i seliščni n ajdbi z ognjiščem , 500 črepinjam i, žrm eljnim i kam ni itd. Č re p in je p rip ad a jo večinom a loncem in skodelam , ki jih pisec po obliki in o rnam entiki uvršča pretežno v C ham ersko skupino poznega n eo lita z altheim skim i in m ichelsberškim i kom ponentam i. E. Hauck (Nadal jnji prispevki k pra- in rani zgodovini domačega psa v Nižji Avstriji) nadaljuje z objavljanjem novih najdb kosti psov, urejenih po kulturnih obdobjih od rane bronaste dobe do srednjega veka. R. Büttner: Župani avstrijskih obdonavskih dežel. Za avstrijsko zgodovino­ pisje vsekakor zanimiva historična razprava podaja analizo funkcije slovanskih županov v avstrijskem Podonavju in rešuje s tem v zvezi probleme slovanske naselitve v teh pokrajinah. Pisec uporablja kot vire tekste arhivalnega gradiva in ustrezna osebna in ledinska imena do leta 1700. Iz teh podatkov in slovanskih arheoloških ostalin ugotavlja razširjenost slovanske naselitve in sedeže županov, ponazorjene tudi na priloženi karti. Pri tem razločuje tri področja: v prvem med Ino in Trauno so se naselili Slovani za Nemci po letu 750; v drugem na južnem obrobju Gornje in Nižje Avstrije se je slovanska naselitev izvršila pred nemško; v tretjem, obsegajočem Predalpje in pokrajino ob Donavi, pa so oboji živeli že pred letom 700 skupno. Zvezek 18: Y uvodnem članku razpravlja naš rojak R. Bercé (Konserviranje kovin v muzejih v luči boja proti razpadanju) o problemih konserviranja kovinskih predmetov in jim priključuje tudi praktična navodila, obravnavana na tečaju s preparatoci avstrijskih muzejev. M.Hell: Grob z bronastim mečem v Noppingu na Salzburškem. Poročilo govori o slučajni najdbi žarnega groba in seliščne plasti. Grob je vseboval meč s polnim držajem, bodalo in sekiro, pripadajočo stopnji Ha A, medtem ko iz­ virajo seliščne črepinje iz starejše bronaste dobe (A ali B). F. Hampl: Porčilo o izkopavanjih Nižjeavstrijskega deželnega muzeja na Malleitenbergu pri Bad Fischau. Objavljeni so rezultati del v letih 1950—1953. Odkriti so bili ostanki stavbe z ognjiščem, ki jo avtor razlaga kot lončarsko delavnico iz obdobja Ha C. Gradivo je le delno ilustrirano. H. Mitscha-Märheim (Grobne najdbe na Kirchenbergu pri Deutsch-Alten- burgu na Nižjeavstrijskem) poroča o 54. po letu 1947 odkopanih skeletnih grobovih na delno že poprej uničenem grobišču. Po legi skeletov, predvsem pa po pridevkih (bronastih zapestnicah, obsenčnikih z S-pentljo, p rstan ih , ploščato em ajlirano fibulo, ovratnicah iz steklenih korald, k au ri-šk o ljk ah in loncu z valovnico) p ripisuje pisec grobišče v drugo polovico 10. in v 11. sto letje in ga označuje za slovansko. Y okviru za pra- in ranozgodovinsko raziskovanje rudarstva, čigar O bvestilo št. 8 tvori dobršen del tega zvezka, p o d ajata R. Pittioni in E. P reuschen »Nove prispevke k topografiji prazgodovinskega ru d arstv a bakrene rude v av strijsk ih Alpah«. D aljše, s številnim i fotografijam i in priloženim i k artam i oprem ljeno poročilo n av aja nove gorske topilnice na T irolskem , Salzburškem in Š tajerskem . Ti objekti leže na gorskih pobočjih in so pogosto ugotovljivi le po posam eznih n ajd b ah žlindre. W. M erlingen (K razrešitvi k retsk e lin e arn e B pisave) inform ativno poroča o historiatu razrešitve, značilnosti te pisave in vsebini prebranih, v gršem jeziku napisanih tekstov. N ek a j prim erov je o b ja v lje n ih v ilustracijah. Y D robnih poročilih piše M. H ell o klesanem dletcu iz Salzburga, E. J. Zirkl o poreklu kam enin za latenskodobne žrm lje, W. M erlinger pa o pradom ovini indoevropskih jezikov. Poleg dveh osm rtnic (K. H etzer in F. M ühlhofer) prinašajo vsi trije zvezki v K njižnih poročilih p rik aze in ocene nove evropske arheološke lite ra tu re . Stanko Pahič P am âtky archeologické, letnik XLVI, P ra h a 1955, št. 1 in 2; 372 strani, šte­ vilne fotografije, table in priloge. G radivo v obeh številkah tega letn ik a je razdeljeno- po kronološkem za­ poredju. V uvodnem članku prve številke »D eset le t češkoslovaške arheologije« je govor o uspehih vede v povojni dobi, d ru g a številka pa p rin aša v uvodu ju b ile jn i članek j. D ekana »O živ ljen jsk em delu akadem ika Jan a E isnerja« s k ratk im orisom njegovega živ ljen ja in dela. B. K lim a: D oprinos nove paleolitske p o sta je v Pavlovem k problem atiki n a jsta re jših poljedelskih k ultur. R azprava obsega n a jp re j najdiščne podatke o planem paleolitskem selišču na južnem M oravskem , ki je bilo od leta 1952 predm et načrtnih izkopavanj. O dkriti so b ili ostanki stalne naselbine z lesenim i kočam i okroglastoovalne oblike s sledovi ja m za kole, ognjišči in drugim i n a jd ­ bam i. Poleg živalskih kosti, pripadajočih n ajv eč severnem u jelenu in volkovom, so bili najdeni številni k u ltu rn i predm eti: p reko 90.000 kam nitnih izdelkov in o ro d je iz kosti in rogov. P rav tem posveča n ajv eč pozornosti, k e r tipološko sodijo k m otikam , kopačam in lopatam , to re j orodjem za zem eljska dela. Po njegovem m nenju so jih u p o rab ljali predvsem za gradnjo bivališč in kopanje korenin pri iskanju rastlin sk e hrane. D asi ob p rim e rja n ju s podobnim i najdbam i v Evropi ne najde zan esljiv ih dokazov za obstoj prvih oblik poljedelstva, sklepa pisec že iz obstoja tra jn e jš e naseljen ih lovcev in nabiralcev o m ožnosti poskusov udom ačevanja živali (ritualni pokop sedm ih volkov) in poljedestva v obdobju m ed interstadialom W II—W III in W ürm om III, ki m u prip ad a to in vrsta podobnih planih najdišč gravettiena na M oravskem . E. Štikova: K problem atiki delitve češkega eneolita. A vtorica ra z p ra v lja o dosedanjih raziskavah tega problem a in p o u d a rja pom anjkljive stratig rafsk e podatke kot glavno oviro pri tem delu. Sam a rešu je to v p rašan je z enim izmed elem entov-eneolitskih čaš z lijak astim robom v povezavi s stratig rafijo najdišča tega časa na Slânski gori n a srednjem Češkem . G radivo iz spodnje plasti tega najdišča se ujem a z n ajd b am i iz dobe n e u trje n ih selišč v ravninah in n a višinah, gradivo zgornje pa z višinskim i postojankam i s keram iko različnih period od b ern b u ršk e do L ju b ljan sk e g a b arja . Čaše z lijak a stim robom se p o ja v ijo v prvi fazi in tra ja jo še v drugi. K ažejo intenzivne vplive od jugovzhoda, v krono­ loškem pogledu pa ne pom enijo mnogo. O. K vtlicovâ: V elika bronasta n ajd b a v Starém sedlu (o. M ilevsko). Leta 1926 najdeno zalogo bronastega o rodja in n a k ita (plavutasta sekira, srpi, raz­ lične zapestnice, k o n jsk e okrasne grbe, igla z vazasto glavico, obeski, del ve­ rižice, pasna spona in deli žval) d a tira av to rica enotno v m lajšo bro n asto dobo D in H a A. Spričo močno poškodovanih, a celih predm etov jo p reso ja kot sk rit zaklad prem ožnejše družine. P ri an a liz ira n ju posam eznih n ajd b o p o zarja na