15. t. m. So m btadimu „(P%ui maf‘ tcdol imUk ottok PIONIRSKI DAN
PHIHOBSKI DHEVHIK
.	—__GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
^0 VI - Štev 939	PoStnina	platana	v	gotovini
^Spcdizlone In abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 15. oktobra 1950
Danes 6 strani * Cena 20 lir
jjjBTI USTKllUUUll.IVKMll MIVnŽIČMU XASI.lSEUAM.nl MA GORIŠKI HVHSTUM
Stolna izjava Dem. iroi SloiHmcev
vsega slovenskega
%aVvrMiSi«(,b0r DFS izraža °*ortenje
Ion l£. "Oi nad protizakonitim in protiustavnim postop-8a Poslužujejo policijski organi ob priliki nekega tva goriškega trgovca Kodermaca.
Izvr*i • ---------- ***	“suvkrt ivuuri uidcčt.
^*r	* .odbor nadalje izjavlja, da omenjeni trgovec ni-
Itvrii!,,.. 'n ni tudi sedaJ n'ti član glavnega, še manj torej '‘t&ne 7 "h odlK>ra DF®> carski i česar se ne morejo njegove tke miatr vzpore3oti z delovanjem Fronte, Zveze sloven-tetnih ■»nC' ^veze slovenskih žena in Zveze slovenskih pro-
Zat,
društev.
mnoz'čna zasliševanja vodilnih organov in članov Vo jjj...0 PJihovem političnem delovanju predstavljajo suro-bpraševev člena 18. italijanske ustave o svobodi organizacije; i Vey an^e 0 njihovem političnem delovanju pred vstopom 16° mirovne Pogodbe pa predstavlja osnovno kršitev Ho4pjs .' mirovne pogodbe, ki jo je italijanska vlada svečano •z n* 'n katere obveznosti je dolžna spoštovati. lillotapstaVe'<enifl ugotovitev J* razvidno, da služi navadno tet pret ° nekega zasebnika policijskim in drugim oblastem ’teti i VeZa 23 izvajanje najbolj grobega pritiska nad Stotim " n^bovo najborbenejšo politično organizacijo z očitava! „ en<Mn> da bi naše ljudi prestrašili in s tem zavrnili 0J^iizacije same.
'teven.1,0 ratitna tronta Slovencev v Italiji v imenu vsega S m'*8 " ■
nito — prilastili «pravico» poizvedovanja in ustrahovalnega zasliševanja o delavnosti političnih organizacij goriškib in beneških Slovencev, pokličejo na odgovor zaradi kršitve člena 28 italijanske ustave. To je edina P°t, da se poravna krivica našemu narodu, ki so mu jo storili s svojimi pj-otiza-ko-nitimi in protiustavnimi dejanji.
Italijanska ustava v enem izmed svojih členov pravi, da so vsi državljani italijanske republike pred zakonom enaki. To se pravi, da imajo vsi enake pravice, da pa pred za-
konom in kaznijo ni nihče izvzet, če zagreši kaznivo dejanje, ki je v nasprotju z zakonom. Ce je oblastem prav, da se zakoni spoštujejo, potem je njihova dolžnost, da se pokažejo nepristranske.
Ne more in ne sme biti dvojne mere. Zakon mora biti za vse enak, Zato bo pravici, zakonu in našemu ljudstvu v Italiji, ki mora prenašati bes šovinističnega preganjanja, zadoščeno le tedaj, ko bodo klicani na zagovor povzročitelji zastrahovalnega zasliševanja, ki ne predstavlja nobene časti italijanskim oblastem,
Uvedena je najstrožja štednja s predmeti široke potrošnje
Zelo ugoden odmev ukaza zvezne vlade FLRJ med prebivalstvom - Ukaz odpravlja sleherni neopravičljivi privilegij v preskrbi * Tanjug o zaprtem nadškofu Stepincu
BEOGRAD, 14. (ATI) — Jugoslovanska vlada je izdala danes Ukaz, lci so ga podpisali: predsednik vlad« maršal Tito,
.minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič in predsednik komisije za načrtovanje Boris Kidrič in ki ima namen utrditi štednjo predmetov široke potrošnji® jn uravnovesiti težo borbe za socialistično izgradnjo med vsemi državljani FLRJ.
Ukaz določa predvsem popolno enakost pri zajamčeni preskrbi za vse državljane jn na | štvo države.
podlagi obrokov določenih za delavce. Zaradi tega se ukinjajo vse trgovine za posebno in privilegirano preskrbo, vse ekonomije raznih podjetij (iz-vzerraši ona pri bolnišnicah) ter vsa okrevališča in letovišča za posamezne osebe in posamezne ustanove izvzemi sindikalne.
Ravno tako se ukinja dobava živij po znižanih cenah za bankete, slavnosti, manifestacije in konference izvzem š; one, ki se priredijo za predstavni-
— m	najodločneje	protestira	proti	takemu	pri-
teiviCo k pozarJa vso svetovno demokratično javnost na novo Itjliji L ‘ 40 J° italijanske oblasti zakrivile nad Slovenci v •Mi taka Dem poud*rJa. da zavednih in naprednih Slovencev la bi s pakiciJska preganjanja ne bodo odvrnila od tega, teifbe i °dl>ovedali svojim pridobitvam iz narodnoosvobodilne iitičn«. pr08ramu DFS, zakonite in od oblasti priznane po-e 0r8anizacije.
IZVRŠILNI ODBOR DFS
^r°tiustavno postopanje S?0ra biti kaznovano!
listu
-J.	- smo v tem
i ot,šimo pisali o S>kn Zas^ševanjih pred-vo^iietjev gori-'"luucj- ‘‘cmfl naPrednih cr-\ iti nJ'er Pouciarili, da ni-!*e s ♦i.TnPre imeti nobene tei
iiio
j."!#« st	uemokral
:e,i 4e —w v ltam-Na-
j	ftOUbrtc
LtrsoUcai0(Sto0''1 aorii'ke‘
t obio„,- ermaca, 0 če-Sa harno danes pro-
s%avo Demokratične
%
tudi
ki rw”‘v“‘ precei prime-'Yy, kiJ]Ujeio to našo ir. tako , ^ dru0i strani
N«. «L2a4,*>. da s° si
V to šilnk-e pGllci}ske ob-
( 8 sam. nirar>je prebival* H 0°d ZaJo, da bi ga od.
borbe
nc poti, po
v ‘ Prik„., ~™iursK.imi Č^ične afr0)?telovani'
2SS°?i*> ^ tiste °r-
Vifci	nekateri ob-
%' in n£i ? , bommomiti-delovanje one-
^ -
teds,bl1 iz zasliševanja S tČZ lazvid'n poskus . h	okatorskimi vpra-
e De-
Pr^ratnrV,,te Slovencev j Zlonamernost
k ’ Če °SVeiimC tel,- *,,eoa	^ komisar
Ciie zastn^^a soriške
ioi,tne!)a orfr!Predstavniku
je	DFS- Vpra-
Si^stni^°ne nai°Qe bi
5S’ te bi * !* DFS v pri-
\CPna Jun ta porlc“ prl-
V nrimaviji in ali Iti* • Pous m<:,tverie na' * ^ Prav 2?°’ da Je ob-iti ztezi „ , obr° znano, da tej. Mirovna em Fronta spre-
n°	nPOaCdbo k°t i‘-
0 m je svoje de-
lovanje vsklad ila z obstoječimi zakoni.
Dejstvo, da skušajo policijski organi prikazali delovanje DFS za prevratno, pa samo še enkrat v najbolj jasni luči kaže, da bi radi zakrili svoj iredentizem in svoje pohlepne apetite, ki segajo tja do Julijskih Alp.
Spričo določb italijanske ustave in mirovne pogodbe pa, ponavljamo, da je iz vsega početja policijskih organov proti slovenski skupnosti razvidno nepobitno dejstvo, da predstavlja množično zasliševanje najbolj grob primer teptanja mirovne pogodbe in ustave, ki jo je italijanska vlada sprejela prav zato, da zaščiti interese svojih državljanov in to ne glede na njihovo narodnost in politično prepričanje. Cc torej državne oblasti, državni in javni nameščenci postopajo protiustavno in protizakonito, morajo za svoje postopanje pidi odgovarjati.
Za primere kršenja zakonskih predpisov s strani državnih in javnih uradnikov določa člen 28 italijanske ustave:
»Državni in javnj uradniki in nastavljenci so neposredno odgovorni po kazenskih, civilnih in upravnih zakonih za dejanja, izvršena s kršenjem pravic. V takih primerih se razteza civilna odgovornost na državo in javne uraden.
Zato je nujno, da se neodgovorni organi (oblasti ali posameznike), ki so si ali samovoljno ali po namigu od zgoraj — vsekakor Pa protizako-
Jutri se začne podrobna razprava o resoluciji sedmih držav
Trygve Lie pripravljen sprejeti podaljšanje svoje tajniške dobe - Začasni odbor za Korejo odobril avstralsko resolucijo
LAKE SUCCESS, 14. -. Try- j biti koordinacijski in anketni va T.ie se ie sinoči sestal s i orvan im n. moiiitični oraam ter
gve Lie se je sinoči sestal s svojimi podtajniki in jim sporočil, da ima namen sprejeti podaljšanje svoje tajniške dobe, če bi ga glavna skupščina Za to naprosila.
Člani Varnostnega sveta, ki so glasovali za zopetno izvolitev Trygve Liea, bodo verjetno predlagati skupščini, naj podaljša tajniško dobo sedanjega taj nika za tri leta. Glavna skup. ščina se bo sestala verjetno v sredo, da o tem sklepa. Pri tem domnevajo, da bodo morda de. legacije sovjetskega bloka predložile razen Modzelevskega, za katerega je glasoval samo sovjetski delegat, ...orda še kakega drugega delegata. Sovjetski delegat Arutinjan je baje privatno izjavil, da bi bila Sovjetska zveza naklonjena imenovanju Pandita Nehruja aJJ pa enega njegovih pristašev, med katerimi ge najpogosteje omenja znani indijski ekonomist Sir Ra-masvvami Mudaliar.
Danes bi se bila morala začeti v političnem odboru razprava o podrobnostih resolucije sedmih držav, toda seja je bila odložena na ponedeljek, ker so delegacije, ki so predlo, žile resolucijo, pripravljale dokončni načrt resolucije z vključitvijo raznih dodatkov in sprememb, ki so bile predložene.
Dokončno besedilo resolucije so danes predložile političnemu odboru ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Filipini, Turčija in Urugvaj.
Ta načrt upošteva nekatere amandmane, ki so bili predloženi med debato te dni.
Spremembe resolucije so naslednje: sklicanje glavne skupščine bo lahko sklenjeno samq z ugodnim glasojn sedmih članov Varnostnega sveta. Skupščina b0 lahiko priporočala uporabo oboroženih sil OZN samo v primeru preikršitve miru ali napada in ne v primeru enostavnega ogrožanja miru.
Oborožene sile, ki bodo na razpolago QZN, bodo morale biti opremljene. Ukrepi za pripravo teh oboroženih sil bodo morali biti v dkladu z ustavnimi določbami tozadevnih držav članic.
Komisija, ki bo imela nalogo proučevati metode za uporabo virov držav članic, bo morala
organ jn ne politični organ ter bo pooblaščena izdelati strateške direktive.
Dalje je bil dodan paragraf, ki poudarja važnost človečanskih pravic jn napredka na gospodarskem področju za ohranitev miru. Sovjetski amand-mani pa se niso upoštevali.
Začasni odbor za Korejo je včeraj na tajni seji odobril avstralske resolucije, ki omejuje oblast južnokorejske vlade na Južno Korejo.
Resolucija omenja, da je pri' znala južnokorejsko vlado kot zakonito vlado, ki nadzoruje oni del Koreje, kjer je komisija OZN lahko Izvajala svoje nadzorstvo in se posvetovala. Zato ni nobene vlade, ki bi ji OZN priznala nadzorstvo na ostalih delih Koreje.
Resolucija izjavlja, da začasna komisija poziva er.otno komando, naj začasno prevzame vso odgovornost za vladanje in za civilno upravo «onih delov Koreje, ki jih OZN ni priznala, da so pod dejanskim nadzorstvom korejske republike v začetku sovražnosti in ki jih sedaj OZN lahko zasede v pričakovanju, da komisija OZN za združitev in obnovo Koreje prouči vprašanje upravljanja teh ozemlja.
Gospodarski odbor je nadaljeval razpravo o gospodarski in tehnični pomoči nezadostno-razvitim deželam.
Posebni politični odbor je danes nadaljeval razpravljanje o Libiji.
Varnostni svet pa se bo sestal v ponedeljek, da razpravlja o medsebojnih obtožbah med Izraelom in arabskimi državami v zvezi s premirjem v Palestini.
Truman-Mac Arttiiir
OTOK WAKE, 14. — Letalo predsednika Trumana je pristalo r.'a letališču na otoku Wa. ke ob 18.30. General Mac Arthur pa je prispel z letalom že nekaj ur prej. Takoj po Trumanovem prihodu so se začeli razgovori. Predstavniki Bele
hiše pravijo, da bodo razgovori trajali manj ko štiri ure tn da bosta general- in predsednik proučila položaj in ameriške načrte r.a Daljnem vzhodu. Sodijo, da se bodo razgovarjali samo o vprašanjih splošne politike in da se na konferenci ne bodo spuščali v podrobnosti. To sodijo po tem. ker je Mac Ar. thur prišel z majhnim sprem, stvam. Spremljajo ga le ameriški poslanik na Koreji John Muccio, politični svetovalec general Courtney Whatney jn nekateri drugi.
Kot uvod v konferenco je Truman v Pearl Harboru dejal, da po njegovem mnenju ni neizbežna tretja svetovna vojna, ter je najavil govore v S. Franciscu in v New Yorku, v katerih ho razložil položaj ZDA. Kaže, da se bo Truman lotil tudi nasprotnikov v Kongresu, o katerih pravi, da se boji, ker mu lahko odrečejo nadaljnje kredite za ameriško oboroževa. nje po končani vojni na Koreji.
Konferenca med Trumanom in Mac Arthurjem je bila pre-
kinjena ob 21.10, da bi se predsednik odpočil.
Presednik Truman in general Mac Arthur sta v nedeljo zjutraj končala svoj dveumi razgovor. S tem je bil sestanek končan, tako da se bo Mac Arthur lahko vrnil v Tokio. Truman je opoldne odpotoval z otoka proti Hawajskim otokom,
Danes volitve
v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 14. — Danes bodo volitve v Vzhodni Nemčiji. Votivnih upravičencev je deset milijonov. Predložena je bila enotna votivna lista. Volivci bodo izvolili 400 novih predstavnikov v spodnjo zbornico, dalje nove pokrajinske parlamente In mestne svete. To bodo prve volitve v Vzhodni Nemčiji po ustanovitvi vzhodne nemške demokratične republike, ustanovljene pred enim letom. Za preprečitev nemirov bo policija ves dan v pripravljenosti.
Dalje 'se prepoveduje:
1. Časovna predhest pri dobavi živil posameznim kategorijam potrošnikov. Razdeljevanje se bo moralo izvrševati v naslednjem časovnem redu: bolniki, otroci, delavci, uradniki.
2. Nabava luksuzne opreme za ustanove, javne in državne urade, društva, združenja itd. (preproge, slike itd.).
3. Brezplačna dobava goriva za avtomobile izvzemši za ministre in osebe, ki jih določi ministrski predsednik in ki bodlo jmele pravice do potrebnega goriva za izvrševanje svojega dela.
Vsi državni kontrolni organi morajo javiti javnemu tožilcu vsako kršitev določb tega u-kaza.
Predvidene kazni so denarne in zaporne.
Pri komentiranju ukaza, ki je v Beogradu vzbudil med prebivalstvom neobičajen odmev, ki je tem ukrepom naklonjen, ugotavlja jutrišnja «Borba», da ima ta ukaz ogromen političen pomen, ker odpravlja vsak neopravičljiv privilegij na področju preskrbe.
Tanjug poroča, da je v inozemskem tiaku bilo objavljeno, da je k uradne jugoslovanske strani zanikana izjava gospoda Connyja Zilliacusa, ki je — po vesteh več tujih časopisov — dejal, da je jugoslovanska vlada pripravljena izpustiti na svobodo nadškofa Ste,pinca pod pogojem, da Stepinac zapusti državo. Po Tanjugovih vesteh ni bil iz Beograda dan nikakršen uradhi demanti Zilliacu-sove izjave.
Zvezna vlada je izdala uredbo o ustanovitvi Zveznega zavoda za metalurgijo, ki bo imel nalogo raziskovati metale v cilju povečanja proizvodnje in predelave kovin. Zavod bo sodeloval z odgovarjajočimi gospodarskimi ustanovami v državi in v inozemstvu. Člani zavoda bodo vršili proučevanja za projektiranje rudarskih objektov.
SPORED:
1. Govora pionirjev v slovenščini in italijanščini
2. Kulturni spored v izvedbi pionirjev:
a) Prizor v gozdu — b) Plesi, pevski zbori — c) Recitacije — d) Izgubljena pravica, igra — e) Pevski duet, venček narodnih pesmi — f) Prizor iz življenja v počitniških kolonijah — g) Ponesrečena zamenjava, igra.
3. Pripovedovanje pravljic — pripovedujejo člani Slo-
venskega narodnega gledališča;
4. Cirkuška točka;
3. Šaljive fizkulturne tekme:
a) Tek na treh nogah — b) Tekma s škatlami c) Hoja na hoduljah — d) Tek z zvezanimi nogami.
§. Nastopi čarovnik. Oživele bodo lutke;
7. Prosta zabava za pionirje (keglanje, latnik itd.).
SPORED SE BO PRIČEL OB 13. URI. — PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU
PREVOZI
Avtobusi bodo odhajali ob 12.15 iz
Plavij, Stramarja — Doline, Domja ~ Boljun-ca, Boršta, Ricmanj — Opčin, Trebč, Padrič, Gropade, Bazovice — Velikega Repna, Proseka — Sempolaja, Saleža, Zgonika.
Iz Nabrežine, Devina, Sesljana in Sv. Križa naj se poslužijo rednih vlakov io avtobusov.
Poljski delegat si ni upal izreči imena Jugoslavija
Francija zaprosila ZDA tri milijarde dolarjev
za oborožitev novih divizij in za vojno v Vietnamu
[?. tisoč severnih Korejcev obkoljenih g Knmšona severno od stare meje
^erlške oborožene sile še 55 milj od Pjongjanga - Severni Ko-J p°novno zavzeli pristanišče Samčok Južno od stare meje
Štiri kolone
l<TFe*5S ^^Sjanga _hle in -35 mali. Arne-
K, K Zghoda JUgoza-j«uFka jdrUfea
'i; kau‘ brlbližn0”8®"3- Ham-
Vv^ >!8a h ^ lla P°droč-*tvJc	obstre-
tih t*>rribarrt VUi'no bro‘ ^ C-^liT^.al° letal-
., c ^traj že ni
f* 1 ha, je r*,°* V°inem
>tl « Sestreljevalo \	do	Sinšan-
l5() mm umdae,
I Vi« b£? °ddeh! Arthurja
I VS* « kmeri-i dvomih.
ki ^ke>°njeni-Nni	m	,yceraj	za-
,	^	severno
1	s?po-
1& napre-
‘»ana
Preti zaho-
du in iz Kumsona proti severu, bodo a pomočjo drugih kolon na osrednjem bojišču obkolili še večjo sovražno skupino.
Nocoj je bila pm konjeniška divizija le »e nekaj, več od 70 milj oddaljena od Pjongjanga. Na njenem desnem boku je prva južna divizija z nagtim pohodom zavzela Singje, kt lezi 55 milj po zračni črti.oa Pjongjanga, Južni napredujejo po stranskih cestah in praktično ne naletijo na noben odpor. Po nekaterih nepotrjenih vesteh so bili že v Miudoogu približno 4 milj® južno od, Singje. 8. Južna divizija zasleduje sovražnika proti severu, potem ko Ra Je premagala blizu Inšana, katerega je tudi zavzela. Mesto leži na pol poti med zahodno In vzhodno obalo ln 70 mili on Pjongjanga.
Angleške m avstralske čete 27. brigad® Coinmonwealtha so začele uničevati severne, obko-ljiene v žepu pri Kumšonu. Prav tu se sedaj vršijo najhujši boji. Severni sq v sedmih urah sprožili dva močna protinapada, vendar so bili odbiti s hudimi izgubami.
Zadnja poročila pravijo, da
sile držav članic OZN napredujejo proti severnokorejski prestolnici, ne da bi naletele na večji pdpor. Zahodn, od Vonsana je divizija Kapitol zavzela Jongdog 45 km zahodno od Vonsana in 100 km vzhodpo od Pjongjanga. Na osrednjem področju je neki polk 8. južne divizije v korakal v Honkiri 55 km severovzhodno od Kumšona. Neki drugi polk 1. južne divizije pa je v bližini Singje. Na zahodnem področju so trije polki prve ameriške konjeniške divizije vzpostavili trdno zvez0 na cesti iz Seula v Pjongjang med Kesonom m Kumšonom. Važne severnokorejske sile pa operirajo začasno južnovzhodno od Kumšona. Njihovo delovanj® pa ni organizirano. (Ti oddelki so prišli v Južno Korejo in ponovno osvojili pristanišče Sam-šok. Nagla akcija vojne mornarice je severnim prenrečila, da bi osvojiti tudi bližnji kraj Mukoin. Obe mesti, ki so ju obstreljevale vojne 'adje, pa sedat gorita.
V jutran-jem poročilu glavnega štaba severnokorejske vojske je rečeno, da se na vseh področjih fronte vršijo ogorče-
ni boji. 12. t, m. so oddelki severnokorejske vojske zahodno od Kesona (Kandsio) zaustavile in odbile sovražnikovo napredovanje. Protinapad severnih 4 P prisilil sovražnikove oddelke, da so se umaknili za 5 km.
Večerno poročilo ponavlja, da se vršijo boji na vseh frontah, da je sovražnik severno od Kesona (Kandsio) skušal pro-dtreti obrambne položaje ;n da Je bil v protinapadu odbit. Na vseh drugih področjih pa oddelki severne vojske zadržujejo v glavnem sovražnikov pritisk.
Hatta podpredsednik
indonezijske republike
DJAKARTA, 14.	—	Bivši
predsednik Mohamed Hatta je bil s 147 glasovi proti 34 izvoljen za podpredsednika indonezijske republike.
Pri glasovanju so komunisti zapustili dvorano, ker so zatrjevali, da je podpredsedniško mesto odveč. Nato pa so se zo-
Set vrnili in glasovali proti latti.
tVASHINGTON, 14. — Med pogajanji za zaprtimi vrati, ki ee vršijo med francoskima ministroma Julesom Mochom in Mauriceam Petschejem ter a-meriškin\i visokimi funkcionarji, sta francoska ministra zaprosila ZDA za 3,170.000.000 dolarjev orožja in denarne pomoči. S tem denarjem in orožjem hi Francija ustanovila deset novih divizij v Evropi ter poslala orožje v Indokino.
Dobro obveščeni krogi so izjavili, da so Marshall, tajnik za obrambo, državni tajnik A-čheson in zakladna minister John Snyder imeli te številke zg (previsoke. Vendar pa so obljubljali, da bodo v najkrajšem času dali začasno nakazati potrebno vsoto, kasneje pa bodo še kgi dodali.
Dobro obveščeni knogi so iz-jlaivili. da pripravljajo sedaj Francozi y Indokini dvanajst bataljonov domačinov. Te bodo opremili z ameriškim orožjem, katerega bodo dobili na osnovi sedanjega načrta. V novih prošnjah so Francozi zaprosili denar za opremo drugih 18 bataljonov domačinov, katere bodo opremili leta 1951. Poleg tega pa že denar za oborožitev 40.000 gverilcev jn neregularnih čet.
Marshall je tako) potem, ko sta francoska ministra prosila za pomoč, obljubil, da bodo v najkrajšem času poslali orožje v Indokino. Francoski funkcionarji so predlagali, naj bi sedem sedanjih francoskih divizij oborožili Že letos, tri druge pa prihodnje leto. Predložen je bil tudi osnutek, da bi leta 1951 in 1952 ustanovili deset novih divizij, nato Pa še osem novih ali. skupino 28, ki bi bile pripravljene leta 1953.
Kongres je odobril, da se nakaže 5,222.500.000 dolarjev za orožje, ki ga bodo poslal; prijateljskim državam.
Poročila iz Washingtona o
frmcosko-ameriških pogajanjih glede francoskega oboroževanja govorijo o denarni vsoti, katero je zaprosila Franclja, in računajo, da znaša "300 milijard frankov. V merodajnih krogih pa formalno zagotavljajo, da so te številke precej pretirane in netočne.
Francoski glavni štab v Sai-gonu j® danes izjavil, da je glavnina francoske garnizije, ki Je evakuirala postojanko Tat-ke, dosegla trdnjavo Našam, ki
ležj južnovzhodno. Dodaja pa, dia so zaščitne čete zapletene v sporadične boje.
BRUSELJ, 14, — Na seji belgijske vlade so odobrili zakonske načrte, ki jih je predložil minister za državno obrambo. Tako so na primer odobrili predlog, ki podaljšuje obvezno vojaško službo na dve leti, z dodatkom, da minister za obrambo lahko pošlje poklicane letnike domov med 12 jn 24 mesecem vojaškega roka, če bo to dovolil mednarodni položaj. Letnik 1950 bodo poslati domov po 18. mesecu obvezne službe. Drugi odobren zakonski načrt dovoljuje vladi, da raztegne nekatere ukrepe, izvedljive v vojnem času ati med splošno mobilizacijo na člane belgijskih sli, ki bodo šli v boj na Korejo. (V tej zvezi je treba omeniti, da Belgija ne bo mogla poslati na Korejo popolnega bataljona, kakor so to spočetka predvidevali. 400 prostovoljcev se je namreč premislilo, ko bi morali podpisati prijavo. Na razpolago je še 700 mož, s katerimi lahko sestavijo le dve ali tri čete. Večina prostovoljcev Je odklonila podpis po padcu Seula).
Ze nekaj časa sem se v Belgiji opaža poostritev sindikalnih bojev. Splošna zveza delavcev je potrdila, da je zaradi splošne draginje zahtevala 5 odst, povišanje mezd. Zveza krščanskih sindikatov, pa se je zadovoljila samo z enkratno nagrado 400 frankov. Rudarji so s svoje strani zahtevali nagrado 500 frankov za dva meseca, za september in oktober. Delodajalci so odklonili te zahteve, prav tako s° odklonili tud! zahteve uradnikov. Najnižje plače teh bi morale biti 3000 frankov na mesec. Vprašati pa so, da bi te plače zvišali vsaj na 3650 fran. kov.
Churchillov govor v Blackpoolu
BLACKPOOL, 14. — 71. kongres konservativne stranke se Je zaključil danes popoldne. Popoldne je govoril vodja stranke Churchill. Velik del njegovega govora je bil posvečen notranji politiki. Vendar se je na začetku dotaknil tudi zunanjepolitičnega
položaja in med drugim dejal: «Končno pa laburisti sledijo naši zunanji politiki*. Govornik je nato ostro kritiziral vlado, ker je poslala orodne stroje v Sovjetsko zvezo in ker je prodala letala na reakcijski pogon Egiptu in Argentini. Napadal jo je še zaradi izvajanja zakona o podržavljanju Jeklarske Industrije, ki je bil izglasovan v parlamentu s petimi glasovi večine, Glede bodočih volitev je pozval konservativce, naj storijo zadnji napor, da bodo zmagali na volitvah in s tem napravili konec «laburističnemu eksperimentu*.
FLUSHING MEADOVS, 14. — Redakcijski odbor, ki ima nalogo, da iz več resolucij in amandmajev izdela skupno resolucijo o mednarodnem otroškem fondu, je imel svoj drugi sestanek. Kakor na prvi seji, ko je podpri jugoslovanski predlog o mednarodnem otroškem fondu, ne da bi omenil, čigav je ta predlog, je poljski delegat Izjavil, da se strinja s tistim »amandmajem*, po katerem je treba iz načrta resolucije generalnega sekretarja črtati odredbo o ustanovitvi še enega novega telesa. Pri tem ni omenil, da je amandma predložila jugoslovanska delegacija,
Ker je v OZN ustaljena praksa, da se pri razpravljanju o resolucijah in amandmajih vedno pove tudi, katera delegacija jih Je predložila je predsednik komiteja Gethard (Nizozemska) vprašal poljskega delegata, če podpira jugoslovanski amandma ali katerega drugega. Ker se ni mogel Izogniti, da ne bi podprl jugoslovanskega predloga o mednarodnem fondu, na drugi stran! Pa je imel natančno navodilo, da nikakor ne sme omeniti Jugoslavije, je prišel poljski delegat v zadrego. Namesto da bi odgovoril na postavljeno vprašanje, je samo ponovil prejšnjo izjavo o vsebini amandmaja.
Na ponovno vprašanje predsednika, če podpira jugoslovanski amandma ali katerega drugega, da ne bi komplicirali delo komiteja in da bi bilo vsem delegatom jasno, za kateri amandma gre, Je poljski delegat končno, ko mu ni kazalo drugače, v zadregi odgovoril: «Da, podpiram jugoslovanski amandma*.
Bevin in Sforza
bosta razpravljala o tržaškem vprašanju
LONDON, 14, — Britanski zunanji mtoister Bevin bo prišel prve dni novembra v Rim na konferenco odbora ministrov Evropskega sveta. S tem v zvezi poročajo, da bo razpravljal z Italijanskim zunanjim ministrom Sforzo o tržaškem vpra-šar.ju in o njegovi rešitvi med Jugoslavijo in Italijo. Bevlna bo spremljal podtajnik zunanjega ministrstva Ernest Da-vies, ki je nedavno obiskal Italijo, Jugoslavijo in Grčijo. Poročajo tudi, da londonski urad-
ni krogi upajo, da sta obe sosedni državi načelno za to, da bi se vprašanje rešilo «na narodnostni podlagi x obeh co-nah*.
Konec stavke
v milanski pokrajini
RIM, 14. — Zaradi dokončnega sporazuma le danes prenehala stavka kmetijskih delav. cev v 35 občinah italijanske pokrajine.
Dosežen je bil tudi sporazum o vprašanju individualnih odpustitev delavcev.
V Parahiagu blizu Milana je danes prišlo do spopadov med nekaterimi člani fašistične organizacije MSI, ki so prišli z avtomobilom ln začeti lepiti Jr-pake, ter skupino prebivalcev tega kraja. Za jutri so organizirali protestno zborovanje.
Danes se je začelo delo racionalnega sveta krščanske demokracije.
Rennerjeve besede
zanikajo njegova dejanja
CELOVEC, 14. — Ob 30. obletnici koroškega plebiscita je govoril predsednik avstrijske republike Renner mimogrede tud; q jugoslovanSko-avstrijskih odnosih. Dejal je, da si Avstrija «želj s svojimi južnovzhod-nimi sosedi miru ter da se sedanja nemirna situacija v Evropi to v svetu ne bi razširila tudi na avstrijske meje*. Kot srmo že poročali, pa je najboljši demanti Rennerjevih želja sama letošnja proslava koroškega plebiscita, ki jo avstrijska vlada prireja na zelo pompozen način ob udeležbi najvišjih odgovornih avstrijskih državnikov kot je sam predsednik republike, dalje predsednik vlade itd. Prav proslavljanje krivičnega plebiscita, ki g* jugoslovanski narod; ne bodo nikoli priznali, ne more služiti kot prispevek za izboljšanje ju-goelovensko - avstrijskih odnosov, kar so poudarili vsi govorniki aa protestnih zborovanjih v Ljubljani ln Mariboru.
Skozi sito in rešeto
Včeraj je bila na MontebeUu proslava 5-obletnice ustanovitve civilne policije. Mnogoštevilno občistvo Si je lahko ogledalo jotograjsko razstavo o de. lovanju raznih policijskih oddelkov, dalje pa je prisostvovalo paradi pešcev, konjenikov, motoristov itd„ akrobacijam policistov na motorju, koncertu policijske godbe, raznim vajam konjenikov ter ekshibicijam ja. ponske rokoborbe, svobodne rokoborbe in dvigalcev utež. Proslava, kateri so prisostvovali razni vojaški in civilni odličniki, se je zaključila v justični palači, kjer je general Airey položil venec pod spominsko ploščo pri vršenju svoje službe padlih članov civilne policije.
• * *
Ta policija je najvažnejši del državnega aparata, s katerim nam današnji oblastniki v coni A Tržaškega ozemlja vladajo. Zato je prav, da se tudi mi spomnimo na njeno delovanje v teh petih letih.
To delovanje tržaškemu demokratičnemu ljudstvu, zlasti pa nam, tržaškim Slovencem, ni ostalo v dobrem spominu, Ze sam uradni naziv te policije, ki se glasi «CP della Venezia Giu-lia», ki je bil morda opravičljiv ob njeni ustanovitvi, ko je bila Julijska krajina razdeljena na cono A in B (čeprav bf bilo pravilneje, da bi se bila imenovala eCP della zona A della Venezia Giulias), je po vstopu v veljavo mirovne pogodbe postal dne 15. septembra 1947 pač popolnoma neumesten a za nas celo izzivalen, če pomislimo, da
tudi razne šovinistične italijanske stranke poudarjajo, da so edella Venezia Giulia», s čimer podčrtujejo svoje iredentistične cunjasto-imperialistične težnje. Zato je povsem nerazumljivo, zakaj angloameriška vojaška uprava vsaj po treh letih obstoja Tržaškega ozemlja končno vendarle ne spremeni naziva svoje policije tako, da bo odgovarjal dejanskemu stanju: «Cp cone A Tržaškega ozemlja*.
Tisto, česar se sleherni Tržačan ob letošnji obletnici tržaške policije najprej spomni, pa je delovanje te policije v zvezi z veličastnimi manifestacijam; tržaškega ljudstva pred podpisom mirovne pogodbe v letih 1945 do 1947. Strelianje policajev, v množico manije-stantov u Skednju pada v to razdobje in pomeni datum, ki pa nobena zgodovina tržaškega mesta ne bi mogla prezreti, keZb0 pstal zapisan skozi vse generacije tržaškega ljudstva. In ironija oblastnikov pač ne more najti primere z nazivom «najboljie policije na svetu«, nazivom, ki se ga nujno vsak Tržačan spomni prav v zv.ezi s škedenjskimi dogodki.
Tudi bi ne bilo prav, ce bi se <jb tej obletnici tržaške p-lFl-le ne spomnil i njene sestave. v resnici bi bilo zanimivo vedeti, kolik je odstotek njenih Pripadnikov, ki so vršili analogne funkcije v policiji za časa razbojniškega fašističnega režima pa tudi za časa nacistične okupacije Po kapitulaciji Italije leta 1943. Ne samo zani-
mivo. temveč za nos Ulo važno bi bilo tudi vedeti, kaki-na je narodnostna sestava tega najštevilnejšega (n najvažnejšega organa državnega aparata. Pa tudi, koliko netrio&mov je vključeno vanj, No, — čeprav poročila gen. Airepa 0 vsem tem molčijo — smo prepričani, da je število Slovencev zelo, zelo pičlo. Radovedni smo tudi, ali je med njimi kdo, ki — v. kolikor ni iz cone A — ne •pada V vrsto tistih, ki so iz Katerega koli protiljudskega vzroka pobegnili iz osvobojenih krajev Julijske krajine.
Tržačani po se ob tej obletnici spominjamo tudi raznih a/er, p katere so biii — morda prav zaradi omenjene sestav•
— zapleteni premnogi, mnogokrat visoki funkcionarji «naj-«najboljše policije na svetu».
Spominjamo pa se tudi njenih postopkov v zadnjih dveh letih, ko je njen mnogoštevilni aparat po resoluciji Kominjor-ma izgubil precej dela, odkar ta policija prečestokrat zelo prisrčno sodeluje s lotiirtistič-nimi kominformišti proti doslednim tržaškim borcem za demokracijo in narodnostno e-nakopravnost. Pa tudi njeni najnovejši postopki po naših vaseh, ko hodijo od hiše do hiše zaradi brisanja naših borbenih pesel, ji — milo rečeno
— ne delajo nikakršne časti, temveč d&kazujejo, da je eCP della Venezia Giulia« v tem pogledu prav takšna demokratična in protiljudsfca ustanova, kakršna je bila ob njeni usta-novitvi in zaradi česar je bila predvsem tudi ustanovimo4
si | dobite po konkurencm
10! v Trstu Ul. Vaša1*
PRIMORSKI DNEVNIK
'Vib mdkal{meg.a oiM4keg,a
tiedefya	(k dana4n(l
Vsi in vse za kar največji uspeh
današnjega pionirskega dne!
Noben pionir ne sme zamuditi prilike, da ne bi prisostvoval prireditvi, ki je namenjena pionirjem našega ozemlja
Velika gospodarska škoda za kmete dvolastnike
ZVU je zaprla prehode na stranskih poteh med conama A in B
Kakor smo že poročali, m obmejni policijski organi cone A zaprli po nalogu Zavezniške vojaške uprave vse prehode stranskih poti med cono A in cono B. Preko treh prehodov so mnogoštevilni naši kmetovalci ,— okrog dvesto dvolastnikov — prevažali pridelke s svojih zemljišč, ki ležijo v coni B, na svoje domove v cono A. Stranske, poti predstavljajo najkrajšo in večkrat edino zvezo zemljišč in njiv z naselji oziroma z bivališči kmetov dvolastnikov. Čeprav je trgatev pri kraju, vendar ostaja na kmetijskih zemljiščih še mnogo , jesenskih pridelkov: koruza, trava, repa itd. Začela se bo sedaj sečnja drv, ki jih naši kmetje tudi nujno potrebujejo. Poleg tega pa je treba tudi že skrbeti za prevoz gnoja in za pravočasno obdelavo njiv.
Zapora omenjenih prehodov pa prizadetim kmetom znatno ovira zn y premnogih primerih celo preprečuje prevoz omenjenih pridelkov in gnoja. S tako zaporo bodo dvolastniki gospodarsko prav hudo prizadeti in oškodovani.
Ta ukrep Vojaške uprave je Za gospodarje dvolastnike še pcsebno občutljiv letos, ker so naši kmetovalci na splošno imeli zelo slabo letino zaradi suše. Zaradi tega zahtevamo, da merodajne oblasti ukrenejo takoj vse Potrebno V izogib ogromni škodi, ki preti prizadetim dvolastnikom.
Bolj neprimernega časa za tak ukrep sploh niso mogli izbrati. Jasno je, da Vojaški u. pravi niso m2r interesi naših kmetov, ko izdaja podobne u-krepe, ki se nam ne zdijo le nepotrebni, ampak so tudi Y veliko škodo dvolastnikov. Zato ponovno zahtevamo, da Vojaška uprava prekliče svoj ukrep.
Mnenja smo, da se omenjeni prehodi dajo po potrebi prav dobro zavarovati in zastražiti, ne da bi bilo za to potrebno
SLAVA PADLIM BORCEM!
Tov. Bogomir Sancin
Rodil se je na Beki (Kozina) '5. junija 1924. Pozneje je živel v Trstu. 10. septembra 1943 je odšel v partizanske vrste. Padel je v boroi proti Nemcem 15. oktobra 1943 v Ročinju.
Tov. Josip Gombač
onemogočiti prevoz kmetijskih pridelkov.
Kmečka zveza v Trstu se živo zanima za ugodno rešitev tudi te, za naše kmetovalce tako važne zadeve in bo pri pristojnih oblasteh napravila »vse potrebne korake.
Nobenemu izmed naših pionirjev ne bi bilo treba pogledati na koledar, da bi vedel, kolikega smo danes; vsi so se tega dne tako veselili, da vedo že na pamet, da je danes 15. oktober, to se pravi dan, namenjen prireditvi vseh pionirjev Tržaškega ozemlja, ki bo na stadionu «Prvi maj».
Samo, da ne bi deževalo so si iz srca želeli vsi pionirji, ki so bili ves čas zelo zaskrbljeni, da bj jim slabo vreme ne pokvarilo prireditve, na katero so se toliko časa tako vestno pripravljali in veselili. Njihov strah nam !bo še bolj razumljiv, če pomislimo, da so se vse posamezne pionirske družine iz raznih krajev našega ozemlja že ves čas pridno pripravljale na ta dan, na katerem hočejo pokazati vse svoje znanje in že prgv posebno reoitacijske in igralske sposobnosti. Sicer nimamo sposobnih vremenskih napovedovalcev, vendar upamo, da bo našim pionirčkom tudi vreme naklonjeno ter da bodo lahko nemoteno uživali na stadionu ves potek prireditve, ki jim bo ostala prav gotovo v najlepšem spominu.
Da je zanimanje za pionirski dan zelo veliko, nam kaže tudi sledeč pri.mer; ko se je pred časom zglasila v Plavjah neka tovarišica, da bi predavala materam o pomenu pionirske organizacijo ter 5« prav posebno o pomenu pionirskega dne, so ji navzoče žene akorcaa so-
glasno odgovoi ile: «0 pionirskem dnevu simo pa že vse zelo dobro obveščene. Kako tudi ne, saj moramo kar- naprej poslušati naše otroke, ki nam pripovedujejo, kaj vsp bodo videli na tej prireditvi. Tako so nas navdušili a svojim pripovedovanjem , da smo sklenile, da sie bomo tudi me udeležile te prireditve in povedati vam moramo, da se na to prireditev pripravljamo z nič manjšim veseljem kot nači otroci. Upamo, da bo tudj za nas matere še kaj prostora.«
Značilen za zanimanje, ki jo kažejo naši otroci za pionirski dan, je prav gotovo tudi pogovor skupine slovenskih šolarjev. ki smo ga prav slučajno ujeli: «Prideš v nedeljo na stadion ,Prvi maj’?» je zaklical deček odhajajočemu tovarišu. «Se-veda pridem, kaj pa si mislil, saj tudi sodelujejo. Boš me že videl, kako bom igral. Pa pripelji če. kakšnega drugega pionirja.« «Veš, v naši hiši je še deček, ki bi si tako želel na pionirsko prireditev, pa nima nikogar, ki bi g,a pripeljal«, je nadaljeval prvi deček. «Kar k men; ga pripelji, saj g'resta z menoj tudi moj oče in mama.« <;Ste videli, kaj vse Je na sporedu«, so se oglasili še drugi. ((Najbolj me zanima, kakšen bo čarovnik«, se je oglasil deček, ki je do tedaj molčal. «Mene pa bolj zanimajo šaljive športne tekme. Bog ve, kdo bo odnesel zmago y teku v vrečah.«
«Ste pa res zelo radovedni;, kaj vse bi hoteli že prej vedeti«, se je oglasil ponovno prvi deček. «Mene najbolj, skrbi, če se bo tudi na;a pionirska družina dobro odrezala. Sicer smo se precej va.dili jn tudi jaz znam že prav gladko svojo recitacijo, vendar mislim, da se bomo morali še zelo potruditi, še se nočemo osmešiti pred drugimi pionirji, ki so se, kot sem izvedel, tudi zelo dobro pripravili«. «Ne pozabite, da se prične prireditev točno ob 13 in da mora vsakdo skrbno čuvati značko, s katero si bo lahko ogledal vse prireditve ter bo prejel tudii južino«, ie opozoril največji izmed pionirjev. ((Tovarišica nam je tud; zabičala, da moramo ostati vednp v skupinah. Le glejte, d.a se ne boste razbežali«, je dajal še zadnje nasvete eden izmed odhajajočih dečkov. «Na svidenje na stadionu in pazimo, da se bomo dofbro odrezali«. g Na svidenje, na svidenje«, so mu drugi odgovorili.
Vse je torej pripravljeno; za-•rnjnivodti in zabave ne bo manjkalo. Naši pionirji so sa dobro pripravili — sedaj je njih naloga samo, d« nam plodove svojega učenja še pokažejo. Prepričani smo, da se bodo vsi prav dobro izkazal j ter da bodo s svojimi točkami pripomogli k če večjem, uuspehu pionirskega dne, ki mora. ostati vsakemu pionirju v nepozabnem spominu.
Bodi geslo ysakega pionirja: vsi jn vse za kar največji uspeh današnjega pionirskega dne!
IZPRED KASACIJSKECiA SODIŠČA
Razveljavljena sodba
Dne 5. avgusta 1946-leta je bil pred tukajšnjim porotnim zaradi kplaboracionizma in sodelovanja pri umoru nekega partizana v odsotnosti obsojen na 22 let in 4 mesece ječe 26-letni Vincenzo Matarazzo. Proti tej sodbi sta branilca odv. Poilucci jn Cavallo iz Modene vložila priziv, o katerem je včeraj razpravljalo k«sacrj sko sodišče, ki je prvotno sodbo razveljavilo in akte zaradi ju-ridične inkompetence vrnilo v nadaljnjo odločitev pravnemu oddelku ZVU.
Nočemo na tem mestu razpravljati o kompetenci ali ne tukajšnjih sodišč. Ponovno samo ugotavljamo, da se za ko-laboracionistične zločince na eni ali drugi način vedno najde kakšen juridični ehakelcn, ki njihovo stališče olajša, če jih že pcpclncmi ne cprosti, za antifašistične borce pa zopet «hakelc», ki jih privede na zatožno Klop m mnogokrat obsodi na nepojmljivo visoke kazni. Cas bi že bil, da bi vmes posegla ZVU, ki je zaupna upraviteljica tukajšnjega ozemlja in končno napravila red. in pravico.
KOLEDAR
QledaiidČe - - Ifiadi&
Nedelja 15. oktobra
Tereza. Radislav
Sonce vzide ob 520,
17.21. Doižina dneva 10.59. U»n vzide ob 11-37, zatone ob is.su
Jutri ponedeljek 16. oktobra
Gal, Maksim
Koncert v Šempolaju
Vabimo r.a okrajni pevski koncert, ki bo danes 15. t. m. z začetkom ob 15 v Sem-polaju.
Sodelujejo pevski zbori iz Nabrežine, Sempolaja in Sa-leža.
PROSVETNA DRUŠTVA
SKLICANJE OBČNEGA ZBORA. Prosvetno društvo ((Marij Matjašič — Milan« v Barkov-Ijah javlja vsem članom, da bo redni občni zbor v torek, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, v Bovedu št. 43, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročila: a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
d) načelnikov,
e) nadzornega odbora.
pred o kr ajjvi m taborom of v borštu
Tabor v Borštu bo lasen odgovor okupadiski upravi ter vsel reakciji
Prvi tabor Oi! za dolinsko -miljski okraj bo tretji važnejši dogodek v našem okraju po zloglasni resoluciji IU. Kdo izmed nas sg ne spominja tabora OF za Tržaško ozemlje, ki je bil junija 1948 v Dolini, t j. ravno v dneh, fco je bila vržena v svet vest o informbiroje vski resoluciji. Tedanji tabor OF je imel namen manifestirati enotnost in strnjenost tržaških Slovencev v borbi proti šovinističnim podvigom lokalne reakcije in proti krivicam, ki jih je anglo-ameriška okupacijska oblast vsiljevala našim ljudem. Zal pa tabor ni docela služil temu namenu, kajti že tedaj tako j ob ^ izidu resolucije so se znašli ljudje tipa Lovriha in podobna druščina poznejših kominiormi-stično - šovinističnih razbijačev, ki so sj prizadevali da bi tabor Osvobodilne fronte za vsako ceno razbili.
Ze na tem taboru ie naše ljudstvo razumelo, da je resolucija IU iz teh ljudi ustvarila na našem ozemlju, okraju in v vaseh novega sovražnika Osvobodilne fronte in sploh naprednega gibanja pri nas. Poznejši čas in dogodki, ki so sledili je pokazal, da smo vsa ta dogajanja ob nastanku pravilno razumeli, kajti iz teh ljudi so se formirale poznejše skupinice sestavljene po škya-drističnem vzorcu, za teroriziranje naših ljudi, za napade na naše sedeže in za oviranje kultuino-prosvetne dejavnosti. Komu niso znani podvigi dolinskih, lovrihovcev, ki so računali, la bodo z nasilnim odvzemom sedežev in društvenih prostorov preprečil; naše delo na političnem, organizacijskem 1,1 kulturnem področju. Studili niso nobenih sredstev napadov
na posameznike, pa vse do dejanj v miljski občini, kjer je bila po kaminformističnem županu odvzeta beseda svetovalcu Ljudske fronte, ker je govoril v slovenskem materi-nem jeziku.
Novo razdobje v taki situaciji pa je zabeležila okrajna skupščina OF, ki je januarja t. I. zasedala v Dolini. Skupščine so se v polnem številu udeležili delegati in vabljenci vseh vasi dolinsko - puljskega okraja, ki so S Svojo številno udeležbo proti vsakemu pričakovanju napolnili dvorano^ do zadnjega kotička. Na skupščini je bil podan obračun dela ir: zabeleženi so bili številni uspehi politično - organizacijske narave, zlasti P3 uspehi na kulturno - prosvetnem področju. Obenem pa so bile sprejete nove obveznosti in naloge, ki jih je skupščina poverila za izvedbo novoizvoljenemu glavnemu, odnosno izvršilnemu odboru za dolinsko - miljski o-kraj. Skupščina je nadalje P°‘ kazala, da so naši ljudje ostali isti kot jih ie poznala doba NOB. t. j. v njih se je še bolj utrdila samozavest, da je njihovo mesto v OF, ki jih vodi edina po pravi poti. Skupščina pa je tudi za skupino kominformi-stičnih lovrihovcev imela svoj pomen. Udeležba na skupščini, do tedaj doseženi uspehi in sprejete naloge ter	politična
zavest, ki so jo delegati pokazali na skupščini, vse to je povzročilo v vrstah razgrajačev nesigurnost. zlasti pa jih je objel občutek, da so s svojo teroristično politiko	doživeli
popoln polom.
Vse to je bilo potrebno omeniti, da bomo bolje	razumeli
pomen, ki ga ima za	naš okraj,
tabor OF, katerega pripravlja-
mo v Borštu dne 22. t. m. Tabor se bo vršil po 10 mesecih od dneva zasedanja okrajne skupščine OF, t. j., po 10 mesticih vsestranske aktivnosti članov OF in drugih množičgih organizacij na političnem, organizacijskem in gospodarskim polju, zlasti pa po številnih
V NEDELJO 22. OKTOBRA OB 14. URI BO
v Borštu
(na prostem v Hribnicij
Efl
za dolinski okraj
SPORED:
govori, godba na pihala iz Plavij in Boršte, pevski zbo. ri iz Doline, Plavij in združeni pevski zbori — sledi zabava s šaljivimi točkami ir« plesom.
uspehih doseženih na prosvetno - kulturnem področju.
Tabor bo za nas velikega pomena, ker z njim bomo pokazali politično - organizacijsko moč OF našega okraja. Obenem pa bo treba pregled uspehov doseženih v tem letu. Tabor pa ho nedvomno tudi prispeval k vsestranski pozitivni dejavnosti v vseh smereh.
Zaradi vsega tega je razumljivo, zakaj se naše vasi tako Živahno pripravljajo, da bi v čim večji meri prispevale za uspešnost tega tabora OP’. Zdi se, da v pripravah prednjačijo Plavje, kati od godbe, pevskega zbora pa do članov skupine
zbornih recitacij pa vse do pionirske družine, ki misli nastopiti r.a taboru s priljubljenim baleti, je v vasi vse prijetno razgibano in pričakovati je še kake nove iznajdbe Plavčanov, s katero naj bj poživili zabavni del programa.
Dolina je sicer nekoliko z zamudo pristopila k delu, vendar smo lahko prepričani, da bo_ s svojim zborom in drugimi točkami na taboru dostojno zastopala svojo vas. Tudi Bolju-■nec ne bo hotel zaostajati, zlasti pa ne Ricmanje in Boršt, kajti zborovanje bo v njihovi neposredni bližini. Zato so se začeli pridno pripravljati člani folklorne skupine iz Riunanj in Boršta, kakor tudi godba iz Boršta in celo skupina tamburašev iz Ricmanj se želi udeležiti tabora z nekaj točkami. Pevci iz Boršta so sicer nekoliko v zadregi zaradi raznih težav, vendar smo lahko prepričani, da si bodo znali, kakor vedno v pravem času pomagati in da nas bodo na taboru s svojo udeležbo pri skupnem nastopu pevskih zborov prijetno iznenadili.
Za tabor pa se pripravljajo tudi ostale vasi žene in mladina. Starejši pa pravijo, da če ne bodo mogli drugače prispevati k uspehu tabora, bodo s svojo številno udeležbo. Po vaseh pa so v zadnjih dneh začeli zbirati razne prispevke, ki bodo služili kot darila za zmagovalce raznih tekem na taboru.
Tako se prebivalstvo našega okraja pripravlja za dan tabora OF v Borštu, zavedajoč se, da bo s svojim delom, vsakodnevno borbo in s polnoštevilno udeležbo na ta dan, dalo jasen odgovor anglo-ameriški okupacijski upravi in šovini-
stični reakciji, ki uvaja politiko zatiranja in zapostavljanja tržaških Slovencev, da bo združeno v OF nenehno nadaljevalo borbo proti tej politiki in proti vsem poizkusom potiskanja Slovencev na stopnjo manjvrednih ljudi.
Naše priprave na tabor in sama manifestacija dne 22. t. m. v Borštu pa bodo najlepši odgovor tudi lokalnim maloštevilnim kominfprmistič-nim prenapetežem, kakor tudi onim, ki poveličujejo velikodušnost anglo-ameriških gospodarjev, da so za ene in druge minuli časi ustrahovanja in varanja poštenih ljudi.
Loči nas samo še 8 dni ho dneva, ko se bo vršil okrajni tabor OF, zato prispevajmo vsak po svojih močeh, zlasti pa so dolžni člani OF y tem času vse svoje sile, da bo tabor čim lepše uspel.
Slavko Sturman
Sestanek OF v Borštu
V četrtek 12. t. m. so imeli člarji OF v Borštu sestanek, na katerem jim je tov. Nada predočila in poudarila napredek OF, ki se kaže v uspehih na vseh področjih javnega udejstvovanja, kjer je prizadet slovenski živelj.' Osvobodilna fronta nadaljuje svojo borbeno tradicijo ter se vztrajno in nenehno postavlja za osnovne politične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju. Po tej poti bo tudi nadaljevala in uspehi bodo tem večji, čim večja bo strnjenost in enotnost ter borbenost Slovencev v Fronti.
Po poročilu so se pomenili navzoči o delu in pripravah za tabor, ki bo v njihovi vasi. Ker eden sam ne more vsega opraviti, so si razdelili delo, tako da bodo prav vsi pomagali pri pripravah.
uilite m citaite
Piiimttki dueimih!
2. Volitve
3. Razno.
Odbor.
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše notranjih in zunanjih gojencev Slovenskega dijaškega doma v Trstu na prvi roditeljski sestanek, ki bo danes 15. t. m. ob 10. uri v Ulici Buonarroti 31.
Pes ga ie podrl
Včeraj ob 12.30 so z avtomobilom RK pripeljali na ortoped, ski oddelek glavne bolnišnice 86-letnega upokojenca Pavla Gostišo iz Ul. Belpoggio 27, ki ima zlomljeno stegnenico leve noge ter so zdravniki zaradi njegove starosti o njegovem stanju niso hoteli izjasniti. Starčka je v bližini njegovega doma podrl pes nekega 14-let-nega Giorgia Oresta, padec pa je bil tako nesrečen, da si je zlomil stegnenico.
Viktor Ferrarese umrl
V bolnišnici je včeraj za posledicami poškodb, ki jih je do. bil pri nesreči na Opčinah, umrl 38-letni Viktor Ferrarese iz Sv. Sobote 272. Dne 8. t. m. se je s svojo ženo, ko sta se peljala na «Vespi», na nekem cestno-železniškem križišču na Opčinah, trčil z nekim tovornim vlakom in se pri tem tako hudo ponesrečil, da je včeraj izdihnil. Njegova žena, ki je bila tudi hudo ranjena, je še vedno na zdravljenju v bolnišnici.
Pomagal je gasili požar
Prejšnjo noč je v seniku Ivana Slavca v Mačkovljah 18 izbruhnil požar, katerega je pomagal gasiti tudi 40-letni Albin Pungar iz iste vasice št. 16. Med gašenjem pa mu je na desno roko padla neka miza in ga tako ranila, da se bo moral zdraviti okoli 20 dni. Požar so nato gasilci iz Milj pogasili; je pa kljub temu povzročil za okoli 300.000 lir globe. Pogorelo je namreč vse seno ter v seniku spravljeno orodje.
Staro mamo in vnukinjo je podrla „Vespa"
V glavno bolnišnico so z avtomobilom Rdečega križa ob 11 pripeljali 73-letno Katarino Carlin iz Ul. Gambini 12 in njeno 6-letno vnukinjo Lilijano Vivoda. Kot sta povedali, ju je v Ul. Rafineria pred hišno št. 3, ko sta hoteli prekoračiti cesto, podrla «Vespa», na kateri se je peljala 17-letna Licia Mi-gliorini iz Ul. Giulia 14. Najhuje je bila ranjena Lilijanina stara mati, ki se bo morala zdraviti najmanj 30 dni; laže je bila ranjena Lilijana, ki bo v šestih dneh zopet popolnoma zdrava, Licia pa je po naključju ostala nepoškodovana.
Za našega dijaka
Nabrani prispevki v tednu «Za našega dijaka« - Dolina (pola št- 304) 1000 lir; Nabrežina (pole št. 69, 275, 276, 277, 278) 14.894: Salež (pola št. 284) 3.180; Lon-jer-Katinara (pola t-208) 4.750; Boljunec (poli |t. 91 in 95) 4.155; Igor Kosmina in Boris Podreka (poli št. 212 in 213) sta nabrala 10.250 lir; Sv. Vid - Klementina Finotto je nabrala 1.710 lir.
KINO
DAROVI IN PRISPEVKI
Tov. Josip Grizančič, invalid iz NOV, je daroval za Dijaško Matico 500 lir.
Dijaška folklorna skupina
Obveščamo svoje člane, da bo v torek ob 19. uri v Dijaškem domu prva vaja v novi sezoni.
Zbor članov mladinskega odseka PDT
Mladinski odsek Planinskega društva Trst obvešča vse mladince in mladinke, člane odseka, da bo v torek 17. t. m. v Ul. Machiavelli 13. IV. nadstropje, ob 20. zbor vseh članov mladinskega odseka PDT. Ob te) priliki bodo tudi volitve novega odbora mladinskega odseka.
URADNE OBJAVE
uradni LIST. štev. 28 z dne 11. oktobra -je izšel s sledečo vsebino:	Ukazi - Razširjenje
obveznega socialnega zavarovanja na nameščence s prejemki nad 1.500 lir mesečno; predpisi o vzorcih moke in kruha podaljšanje rokov; predpisi za plačevanja davka na poslovni promet; izmera davka na poslovni promet glede ostankov iz izdelave mineralnih oh-Upravni ukaz - dovoljenje za spremembo priimka.
* * *
ZA PROMET BOSTA ZAPRTI ULICI Saltuari in Barbari-ga od 16. t. m. do končanih popravil.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobr.u imajo sle. deče lekarne nočno službo: Biasoletto. Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabagiia v Barkovljah jn Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 8 Otrok, umrlo je 14 oseb in porok je bilo 12.
Poročili so se: kovač Ernesto Jadatz in gospodinja Magdalena Bandi, študent Rodolfo Jan-schitz in gospodinja Ana Cop-pola, uradnik Guerrino Musiz-za in uradnica Mjrta Spazza-pan, mizar Italo Požar in če-salka Alma Apollonio, kmet Marino Druscovich in gospodinja Rosa Millo, radiotelegrafist civilne policije Ermetito Mon-terra jn gospodinja Margerita Micali, mehanik Branko Kate in gospodinja Helena Hrovatin, elektrotehnik Mario Olivotto in gospodinja Olivia Babich, kemik Gabriele Vigni in šivi-Tia Marija Miljavec, uradn k Domenico Zanardi in gospodinja Pasqualina Spadavecchia, carinik Carlo Strancar in šivilja Eva Dibardo, uradnik Albino Serbottini in gospodinja Alba Franclji.
Umrli so:	71-letni	Umberto
Trampuš. 43-letna Jolanda Go. lini vd. D’Eri. 38-letni Vittorio Ferrarese. 76-letni Ulderi-o Or-tclani, 78-letna Marija Vatovec vd Vurhn 73-lctn; Frančišek Metlika, 71-letoi Gvido Monfer-rmi, 59-letr.i France-eo Grillo, 17-letna Nives Del Negro p~r. Bresiz. 71-letoi Angelo Lunar-di. 92-letoa Dnmeniea Stobrrc-che vd. Giraldi. 84-letn- Avpu-sia Buerciegrossn nor. Marchi. 59-letnj U"o Rcrciani, 77-tetni Amed'0 Torrelio.
Rcssetti. 15.00: ((Noč v Casablan-ki«, bratje Marx.	»...
Encelsior. 15.30: «Crna roža«, h ronc Povver.	.
Fenice. 15.30: «Clove5Ka James Cagney m Vfcgmi*
Filodrainmatico. 14.00: la zastava«, Errol Flynn, Sheridan.
o
Alabarda 13.30: «y*}ika n8!rl’
Araonial^HMS? ((Cesar otoka C«
Garibaldi0' 14.00: »Mladina Dick Bogard Peggy
Ideale. 14.30: «Rdeče sence«. Wayne.
Michel Morgan.	. leti,
Kino ob morju. «Dvajset Oscar Bland.	h jsioi.
Savona. 14,00: oNebo lahko g Viale. 14.00; «No£m taksm
Gigli.	,ano-
Vittorio Venelo.	‘‘^orno je ljubiti«,	Wan
Adua. 15.00:	«Zakon	R06"1
Hooda».	novica	Orle^
Azzurro. 14.00: «Devica
J9 ».® .f*"«1«";
»ista.
Odeon.ISi4.00: «Carmefl ‘n nje R,«Sb: ,(Krik .volka«. *° Venezla! .(Salome«,' Vvonne * Vi horda' 14.00: <(Beg«, «umP^
Skoljtd 1^14.00: ..Možje mesta -*
kov«, S.
maliogla?
PRIDNA IN SP°SO^hŽurA išče zaposlitve v jutra“j—
URE NAJBOLJŠIH ZNA*** p
dam. Naslov na upr« «Prodam».
MODISTKA izdeluje,	T	r«
klobuke po zmernih cei Goldoni il-IH. •
»"S®811*
Batagelj._______
MOŠKO PERILO izdeluj6 ^ šivilja. Naslovna uPra_
ŽENSKO JOPO, 5vet'°«Iej!,V srednjo postavo prodam, na upravi lista.
ADEX
29. T. M. IZLETA
v Ajdovšfiino in Opatijo
t. ^
1. IN 2. NOVEMBRA ' DVODNEVNI I zL
v Ljubljano
Vpisovanje do 1'm pri Adria-express, o
Severo 5 b, te*
Krojač
delavn«1*
ženske plašče. rtn0 n' popravlja po 1 kih cenah.
RADIO
Rodit »e je v Trstu 27. maja 1923. V 18. diviztio NOV je vstopil 10. septembra 1543. Padel je med nemško ofenzivo v Istri 15. oktobra 1543.
Slava njunemu sp -ninii!
Pustolovščine treh angleških roparjev, Jigginsa, Richesa in Stewarta, ki so imele svoj neizbežen zaključek v Trstu, so imele svoje duševno rojstvo v Londonu. Ideja, da bi zapustili Anglijo in jp mahnili v svet, se je porodila v glavi dezerterja angleške vojske Jigginsa, ki se je naveličal bednega življenja v' domovinj jn hotel to za vsako ceno prekiniti. Nekega dme je v izložbeno okno neke trgovine s cokljami v Londonu izobesil oglas, , v katerem je pozival bivte k pustolovščinam nagnjene vojake, pripravljene na dobro in na slabo ter trdno odločene priti na kakršen koli način do denarja, na sestanek y nekem londonskem baru. Pozivu sta se odzvala Ri-ches in Stewart, s katerima se je takoj sporazumel. Po tem prvem sestanku so ae še nekajkrat zbrali y Richesovem stanovanju, kjer so se pogovorili o v?feh podrobnostih njihovega nadaljnjega skupnega pustolovskega življenja, ki naj bi obstajalo v tihotapstvu, sleparijah in jz podobnih po zakonu prepovedanih poslov. Ko je bilo vse pripravljeno, so se prve dni aprila oborožili še z revni-verjem, katerega je iz Anglije v Francijo in dalje pretihotapil Riches, in odpotovali.
Prvi cilj njihovega novega življenja je bil Pariz s svojim mondenim življenjem in apašt. Kako in s čim so se v Parizu ukvarjali, nam včerajšnja raz-
TRIJE ANC3LESKI ROPARJI PRED POROTNIM SODIŠČEM
IZ LONDONA	PREKO
■— ■'?  "
Javni tožilec zahteval naslednje kazni: za Jigginsa 18 let ječe, 8 mesecev zapora ter 40 tisoč lir globe; za Richesa 3 leta in 4 mesece ječe, 8 mesecev zapora in 27.000 lir globe; za Stewarta 5 let ječe in 40.000 lir globe
praya ni dala zadovoljivega odgovora, znano je samo, da so osleparili neko Parižanko, Ker pa njihovi posli najbrže niso cveteli kot so si oni predstavljali, so že po nekaj dneh vzeli pot ped noge in se odpeljali v Trst. Nastanili so s« v hotelu «Brioni» v Ul. Ginnastica in pričeli razmišljati, kam bi najprej vtaknili svoje prste. Kot tujci in nepoznavalci Trsta pa so se že v začetku znašli v veliki zadregi. Denar jim je pošel, na vrata ie potrkala lakota. spoznali niso nobenega do-pnačega rokomavha, ki bi se jim pridružil ali pa jim vsaj svetoval.
Lačni kot volcie so se 10. aprila končno odločili in ob 23 vlomili v angleški lokal «YMCA» v Ul. Carduccl. Bili so tako sestradani, da so pozabili, da je bil njihov glavni namen krasti, in se v kuhinji skorai do enc ure zjutraj go-atili. Ko Jih je končno oremo-til pasji lajež in kričanje nočnega čuvaja, so imeli še toliko časa, da so jadrn to nog in praznih rok pobegnili.
Brez vsakega heka v žepu
so bili drugo jutro prisiljeni, da so prodali Richesov električni brivski aparat in Stewar. tovo zapestno uro/ obenem pa so sklenili, da je treba nujno nekaj ukreniti in izvesti večjo in plodbnosmejšo akcijo.
Isto dopoldne, to je H. aprila letos, sta Jiggins in Riches vstopila v zlatarno Eme Fumis na Korzu št. 4, Stevvart Pa je stal zunaj na straži. Jiggins ji j« ponudit v zamenjavo svojo uro, obenem pa jo je z revol-verjevijn ročajem udaril po glavi, misleč, da jo bo udarec onesvestil, 69-letna zlatarka pa je imela še toliko moči, da je pričela na vse grlo klicati na pomoč. Prestrašena zaradi njenega kričanja sta oba roparja stekla iz lokala, jo ubrala po korzu proti Borznemu trgu in se nato ločila. Medtem ko se je Richesu posrečilo, da se je neopaženo pomešal med' množi-clo, ki ju je zasledovala, je Jiggins stekel proti kanalu in nato vzdolž niega do Zelenega mosta. Tukaj ga je naihitrejši zasledovalec, član CP Safmch, skoraj dohitel. Ko ie to videl ropar, se je obrnil, potegnil iz
žepa revolver in ustrelil proti svojemu zasledovalcu, ki je njegovo kretnjo opazil in se vrgel na tla. Na srečo revolver ni deloval, je pa roparju v toliko koristil, da je pridobil nekaj jnetrov in jo ucvrl proti Ul. Torrebianca. Tukaj pa so ga končno dohiteli in razorožili zgoraj omenjen Safnich, član cestnega oddelka CP Luigi Bianco in član finančnega oddelka CP Gvido Spanzar, Ves ta prizor je opazovalo veliko število pasantov, od katerih sta včeraj pričala samo 14-letni pekovski vajenec Marij Curci in 40-letni ladijski natakar Pietro Gherbassi, katerega izjavo je y njtegovi odsotnosti prečrtal predsednik sodišča. Oba Jiggin-sova pajdaia je nato vojaška policija s sodelovanjem civilne policije aretirala še isti dan v hotelu ((Brioni«.
Zaradi tega kriminalnega delovanja so Se vsi trije včeraj zagovarjali pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Na zatožni klopi sta kot prava prijatelja v sreč; in nesreči tesno skupaj sedela Jiggins in Riches, Stevvart pa je sedel v primerni razdalji
od njiju ter sta se ga prva dva ogibala kot kuge. Potek razprave nam je tudi za to njuno stališče dal primeren odgovor. Ko je namreč Stevvart videl, da se rop v zlatarni ni posrečil, je ateikel v palačo, kjer ima sedež ZVU, oba pajdaša prijavil, češ da sta mu ukradla uro, v istem trenutku pa ju, da bi rešil sebe, izdal, da ropata neko zlatarno. Tudi pred sodiščem se je hotel prikazati za nedolžnega in je vso krivdo valil na Jigginsg in Stevvarta, ki sta v glavnem očitana de-jafija priznala.
Obtožnica jim trčita kar 9 kaznivih dejanj, od nedovoljene posest; orožja preko poskusa tatvine in ropa do poskusa umora agenta Safnicha. Javni tožilec Colotti, kj je zastopal javno obtožbo, je v uvodu svojega vsestransko odlično stiliziranega in z dejanskimi in juridičnimi argumenti podprtega govora zahteval od sodišča zelo strogo kazen, ki naj bo v opomin, da Trst ni primerno mesto za taka in podobna kriminalna dejanja. Dokazoval je dalje, da so vsi obtoženci kri-
vi poskusa tatvine, poskusa ropa in prizadejanja poškodb zla-tarki Fumisovi, ki je morala za 10 dni v bolnišnico; dg sta Jiggins in Riches kriva nedovoljene posesti orožja, da je Jiggins kriv oborožene grožnje, ker je naperil revolver proti agentoma Safnichu in Biancu ter končno, da je kriv poskusa umora, ker je proti Safnichu ustrelil. Podčrtal je, da ni važno, da so bili v revolverju samo štirje, naboji in da je bil revolver na pol pokvarjen, kajti, kot je dokazal strokovnjak, je bil kljub temu uporaben, da pa nj deloval, je pripisati samo naključju, da je revolverjev petelin udaril prav na tisti dve celici revolverjevega bobenčka, kjer sta manjkala 2 naboja. Končno ie zahteval naslednje kazini: za Jigginsa 18 let ječe in 40.000 lir globe ter ,8 mesecev zapora zaradi nedovoljene posesti orožja, za Richesa, kateremu je dovolil olajševalno okoliščino, da je duševno ojne-jen, 3 leta in 4 mesece ječe, 27.000 lir globe in 8 mesecev zapora zaradi nedovoljene posesti orožja; za Stevvarta pa 5 let ječe in 40.000 lir globe. Za njim je govoril ;e branilec odvetnik Cavalieri, nakar je bila razprava odgodena na jutri ob 15.30.
Predsednik sodišča \Vitica, iavni tožilec Colotti, zapisnikar Tessier, branilci odvetniki Cavalieri, Tiberin; in predavatelj kazenskega prava na tržaški univerzi poslanec Bellavista.
'5G2E
s ■rai i
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili
212.4 ni ali 1412 kc>
NEDELJA 15. 10. 1930
7.00: Jutranja glasba; 7.15; Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba; 8.00:	Operetna
glasba :	8.30 :	Kmetijska ura
(slov.); 9.00: Orkestralne predigre: 9.30; Kmctilska ura (Ital.); 10.00: Pesmi in nleri raznih narodov: 10.45: Oddaia' za Bujščino (hrv.); 11.15: Vedre In resne skladbe velikih mojstrov: 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.): 12.45: Poročila v Ital. in objava sporeda: 13.00: Nanoved časa - poročila v ital. in ob.iava spereaa:	13.15:
Mladinske klavirske skladbe igra pianist Pavla Kalan; 13.30: Pionirska ura:	Stari kol (slov.);
14.00: Glasba po željah (slov.):
17.00: Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju:	Josip Jurčič:
((Jurii Kobila«; Reportaža: Iz vinske kleti:	18.30:	Veseli zvoki;
18.45 ■ Poročila v hrvaščini : 19 00- Kai smo vam pripravili (ital.): 19.15: Poročila v ital.:
19 30- Naooved časa - poročila v rlov,- 19 45:	Ritmična glasba: 2.0 00' Catkovski: Simfonija št. 5 in Prokofjev: Klasična simfonija:
20 45' Politični pregled (ital.);
21 00- O d1 klasične suite do modernega jazz-a: 22.00: Športni pregled (ital.); 22.10: Zabavna In nlesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05:	Zadnia poročila v slov; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Balade in rapsodije; 23.30: Za ples In razvedrilo.
Mizarji podjetniki kmetovalci.
«i(if<'
m(’ve
lesov, 1£I.
,fTl
šče, furnir, parkete nudi najugodneje
mm
izdeluje ženske oDl ter otroške oblekice ^ cenah. Naslov na up Ul. sv. Frančiška
N A **
IZDELUJE P° ,jg
mizarska
Pupitt
T"s'r, il.*•
UL- T“,'.c*kB “
: ; Tudi na
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico I//1. nadst. - Telefon 11-32
Otroci so se igrali
Sindikalna borba in sindikalisti zTa^ariaa°urchsa
Malodušje
in nezaupanje delavcev v lasten sindikat, ki propada samo po krivdi oportunistične politike voditeljev
>,komur je dobro znano, da S°2aJ delavstva v naši po Postnnn iZredn° ter da se
k8zdea'lS*abŠa' EIa£e 10 Vsakftdn	ne	zadoščajo
4ntCVmf • B°trebam>
2e v . [aj>e iz dneva v dan.
>4» °V Se bije ostra
brsta’ „ ,menovana septem-p|ač in ml a°lia Za P°višanie
likat; ® ’na eni strani sin'
fcur .	,	a ^ruši industrialci
ktev« • “.“Seži sP«'azum. Za-
°dpor Tm'9*8'- S0 naleteIe na i5Vf.fi, lndnstr;alcev, katerim
taknf 316 v račun’ da bi
Rotr p°Pustili-■foto V Sm° s‘ ustvariti pravo i ,je| “ ,sm° Se porazgovorili lkeBa Cl naivečjega industrijama o™ naše Pokrajine. Cii j r> delavstvu m tudi vLr°brem delu uredništva ie v, .nez^dovol-jstvo, zadeva So Ce ,na dolgo. Posebno pa Ctavijn adov°ljni delavci, ker takih J-m sindikat ni postavil to ftn?, V’ kakor bi morala bcr;\ ‘d organizacija, ki se vzroke te§?' iskat, ,.	Pa je 'reba
'Ustva	|
ki ;'1 1 zahtevah po povišku, Tc »hJfm Predložili sindikati. V (j., *Ve’ kakor tudi ponud-'Coiiaj Jalcev objavljano tu L^itsve
-stvr ■
sndikata: (za urad-
t*lavtt'Je Povišek mesečni, stv° pa dnevni)
1.
R.
II.
ir. a
I. b t B
Hl.fi
URADNISTVO
kateg_
5?Zi-ni Kval!, **«ki
' moški 1 ženske 1 meški ' ženske do 18 let
moški 1 ženske do 18 let
delavstvo
bSl spec
z«nske meški
11.500
6.500
4.000
2.500
151
66
stoj. Tudi pri uradništvu se ponavlja ista pesem: uradniki I. kategorije bi s predlaganim poviškom prejemali plače okoli 60 - 65.000 lir, ostalo uradni-štvo pa bi še naprej ostalo na istem.
Na kakšni podlagi Pa bo dosežen sporazum, bodo videli v prihodnjih dneh. Gotovo pa je le to, da bodo spričo porasta cen doseženi poviški ie kaplja V morje in za ogromno večino delavstva in uradništva bo vedno 0stalo odprto vprašanje vsakodnevnega obstoja.
Nezaupanje v sindikalne voditelje
Iz tega kar sm0 zgoraj navedli in napisali izhaja nekaj, na kar se nam zdi potrebno opozoriti javno mner.je. V razgovorih z delavci smo opazili malodušje in nezaupanje v lastni sindikat in marsikdo je že izjavil, da o takih sindikatih ne mara ničesar več slišati, da v takšni organizaciji, ki. dejansko ne ščiti interesov delavstva, ne mara več biti. Vprašali smo tudi nekoga, naj nam pove kdo po njegr.vem mm n ju se popolnoma strinja z zahtevami sindikata. Odgovoril nam je, da so edino sindikalisti, ki si prizadevajo, da bi prepriča-1' delavstvo, da so to bila najvišje mežne zahteve itd. Delav-
stvo pa taki propagand; ne naseda in kljub prizadevanju sindikalistov zgublja z dneva v dan zaupanje. Delavec nam je tudi pokazal tablico, ki so jo razdelili delavcem, da bi bili na tekočem s sindikalno borbo in nam dejal ironično: «Tu piše predlogi delavstva: če bi ml predlagali, pa bi zahteve bile drugačne«.
Sindikalno gibanje v Italiji se y zadnjem času slabša. Splošna zveza dela (CGILL ki je bila 45 in 46 leta najmočnejša organizacija, ni več na istem stališču kot je bila prej. Vzroke tega slabšanja pa ne smemo iskati samo v rovarjenju rumenih in pol rumenih sindikatov. Iskati jih je treba ravno v takih akcijah, ki so podobne tej, ker delavstvo ne potrebuje le lepih besed. Italijanski proletariat je borben. Ce se pa organizacija, ki bi morala borbenost de’avstva pravilno usmerjati, pokaže šibka in neodločna je jasno, da i o i dice organizacija sama, ki zgublja že pridotlj ne položaje m šibi svojo lastno moč- Tudi vnašanje politike Informbi-roja v sindikalne zahteve, pro-glašanje stavk proti tltofašizmu ne koristijo delavski stvari Sindikalni voditelji bi morali prisluhniti besedam delavca, k0 ie dejal: «Ce bi mi predlagali pa bi zahteve bile drugačne!«.
m - n
Naveličala sta se vrtati hi že naslednjega dne padla v roke policije
Ko je včeraj zjutraj odpiral svojo zlatarno v Raštelu, je urar Jožef Fuchs opazil, da so neznanci s svedrom izvrtali več lukenj okoli ključavnice z očividnim namenom, da bi vdrli v zlatarno. Cim je to opazil, se je premislil in namesto, da bi odprl trgovino, je šel naravnost na policijo in prijavil čud. no odkritje. Policija je takoj poskrbela, da je nekaj agentov pričelo preiskavo. Nekaj kora-
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
t/ujake s pravim orožjem
Kakšno bo poročilo merodajnih oblasti o najdbi orožja?
kov od trgovine so našli mizarski sveder in z njim šli do bližnjega mizarja. Zadeli so do. bro, ker je bil sveder res last mizarja v Raštelu, ki je policiji pojasnil, da ga je prejšnji dan posodil dvema mladeničema, ki ju je na videz poznal in vedel tudi njuna imena. Sveder sta si sposodila 22-letni Lucijan Carli in 22-letni Bruno Za-netti. Oba je policija aretirala in bosta prav gotovo v zaporu v najkrajšem času priznala, da sta hotela oropati zlatarno. Cim bo policija zaključila z izpraševanjem, ju bo prijavila sodnim oblastem.
Izvedeli smo za sledeč dogodek, ki se je predzadnjo nedeljo pripetil v vasi Platišče v Beneški Sloveniji.
Otroci so se, kot je ob nedeljah na vasi navada, zbrali in se šli lovit. Naneslo je tudi, da so se skrili v hišo nekega vaščana, kjer so našli skrito precejšnjo količino orožja. Kar na lepem so se prenehali loviti ter začeli z novo igro: šli so se vojake. Pobrali so orožje in si ga deli nase. Oboroženi so se naenkrat pojavili na cesti. Prebivalstvo je o dogododku takoj obvestilo finančne stražnike, ki so otroke razorožili. Zaplenili so 3 puške, 3 strojne puške, 3 mitraljeze, 2 nemška samokresa in še nekaj drugega orožja.
Po pripovedovanju ljudi je bilo orožje nekaj časa shranjeno pri financarjih, nekaj dni kasneje pa je tudi od tam izginilo neznano kam. Obstaja mne r.je, da so orožje vrnili lastniku, kjer je bilo najdeno.
V zvezi s človekom, ki je imel orožje v posesti, pa smo
TRGOVINSKE IZMENJAVE V OBMEJNEM PASU
m citaite
Jhmolhlu dnevnih /
nadalje izvedeli, da so se ob ne. deljah pri njem sestajali neki fantje. Na obiskih so menda orožje snažili in mazali, da ne bi zarjavelo.
Ali pride oblastem tudi tako postopanje prav, da bi prestrašili tamkajšnje prebivalstvo?
Uspehi mature na slovenskih šolah
Na slovenskem klasičnem liceju in na višjem učiteljišču se je pretekle dni končala matura v jesenskem roku. Uspeh je na liceju precej slab, boljši pa je zato na učiteljišču.
Na liceju sta izmed štirih kan didatov dva izdelala, dve dijakinji pa sta padli. Izdelala sta dijaka Koršič Mirovoj in Mer-molja Nikolaj.
Na učiteljišču se izmed 18 kandidatinj, dve nista prijavili, 15 jih je izdelalo, ena pa je padla. Izdelale so: Gravner Mi-hajla, Comelli Ivanka, Lutmana Magda, Sviligoj Marjanka, Skarabot Sabina, Sciffo Dora, Gruden Zora, Legiša Marija, Merkuža Ema, Stanata Vasilija, Stih Marija, Tusulin Nada, Zorn Rozina, Bednarik Tatjana in Nemec Marjan.
Bodimo usmiljeni do živali
Po statistikah je razvidno, da so letošnje italijanske sodnije obravnavale 3.241 primerov mučenja živali. Od tega je bilo 92 odst. primerov kaznovanih.
V Italiji je doslej zaposlenih 586 čuvajev, ki skrbijo, da ljudje živali ne trpinčijo in da vsak primer javijo sodr.im oblastem. Poleg tega pa so ustanovili posebno organizacijo ((Ustanova za zaščito živali« z enakimi nalogami.
To se vse lepo sliši in je tako iniciativo samo pozdraviti. Vendar je treba še marsikaj urediti v tej smeri. Znano je namreč, da v južnih krajih kaj radi lovijo ptice selivke, ki jih potem pripravijo s polento za hrano. Tako so v kuhinjskih kotlih končale tudi tiste lasta-vice, ki so jih Avstrijci prepeljali z letali preko Alp, ker im prezgodnji sneg tega ni do. puščal, in ki so v južni Italiji i zopet onemogle. Želeli pa bi. da bi se v bodoče ne ponavljali tudi taki primeri, kakršne smo v letošnji spomladi zabeležili v Podgori in Pevmi, ko so nekateri neznanci sredi cvetočega drevja ubili marsikaterega pevca.
= KINO =
VITTORIA, 15:	((Neulovljivih
12», S. Pampanini;
VERDI, 14.30: Milijonarski Neapelj«;
CETRALE, 15:	«Rumena	za-
stava«, P. Douglas;
MODERNO, 14.30: ((Ostroge ir: volnene nogavice«.
EDEN, 14.30 ((Mestni roparji«,
Pokrajinska zbornica za trgo. vino ir: industrijo v Gorici sporoča, da so se izvršile na podlagi videmskega trgovskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo z dne 3. februarja 1949 v obmejnem pasu naše pokrajine in Slovenijo v preteklem septembru zamenjave sledečega blaga:
Uvozi: hrastov in bukov les za 4.325.000 lir; bukovi parketi za 914.000 lir; drva, jelovi odpadki in žaganje za 27.150.000 lir; oglje za 2.805.000 lir; slana čreva za 950.000 lir; maslo za 1.026.720 lir;
Izvozi: merski inštrumenti za 48.000 lir; električni in telefonski material za 113.960; deli in motor za traktor ter plinske cevi «Manesman» za 2 milijona 827.875; kolesa z vsemi pritiklinami za 201.650 lir; traki za pisalne stroje za 225.240 lir.
V istem mesecu so v Gorici popravili 6 jugoslovanskih motornih vozil za 15.035.581 lir.
Pri teh izmenjavah so sodelovale tvrdke Miseri Viktor, Bledič Dionizij, Winkler Alfred, Verih Ivan.'Mischov Karel, Cor ti Alfred, Janni Franc, Franchi Nikolaj, Isontir.a alimentari, Donati Humbert, Krajner in Com., Cuk Elija, Bissi Marco, Consorzio Officine Meccaniche Goriziane.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bi. lo od 8. do 14. oktobra 1950 16 rojstev, 8 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 6 porok.
Rojstva: Capuccio Giorgina, Kogej Ambra, Leban Ervino, Demarchi Virgilj, Grusovin Maksimiljan, Gomba Lucijan, Sen-tieri Marina, Ranzarella Gilor-mina, Peric Anna-Rosa, Miani Ezio, Nocera Marialuisa, Diana
Franca, Humar Albert, Brumat Risana, Selva Renata, Brajda Marijan.
Smrti: 69-letni kmet Dros-ghin Jožef, 51-letna gospodinja Ieusek vdova Franchi Ana, 39-letna gospodinja Batistič poročena Risola Jožefa, 67-letr.a pek Franchin Remo, 14-letni dijak Caligaris Franc, 1 leto stara Cindetti Laura, 49-letna gospodinja Šuligoj vdova Minaca-pelli, 69-letni upokojenec Coso-la Jakob.
Vknjižene poroke: mehanik Cuschieri Andrej in gospodinja Mikulus Marija, radiotelegrafist Piemonti Ivan in gospodinja Pusič Nerina, učitelj Široko Ivan in učiteljica Perco Elvira, strugar Piccolo Alceo in šivilja Zaninotto Rosina, profesor Verzegnassi Franc in gospodinja Bergamo Juljana.
Poroke: težak Žgavec Nikolaj in delavka Bogomila, šofer Bressar: Jožef in gospodinja Madric Fedora, agent civilne policije Zorat Armando in gospodinja Millo Aleksandra, mehanik Bizaj Marijan in gospo dinja Franco Dorotea, mornariški kapitan Ivanov Rudolf in gospodinja Mazacco Ines, učitelj Santi Silvester in gospodinja Zitter Nives.
Zahvala ob slovesu
Ko se Po štiriletnem, bivanju med Slov.enci na Gcri&kerft vragam domov, se zahvaljujem vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali v času bolezni moje žene. Ker mi čas ne dopušča, da bi se osebno poslovil od vseh svojih znancev in prijateljev, se s tem od njih poslavljam in jim želim pri njihovem kulturnem delu čim več uspehov.
RUDI ZAJEC
S štednjo in nalaganjem denarja bomo pripomogli k pravočasni izvedbi gospodarskega načrta
36
W: spsc- (18-20)
težak-1 Spcc- (16 * 18)	----
t?j,, sP«c. ženske (+20) -----
»a LSPec' žanske (—20) ------
^Utfili Zabteve so delodajalci
, DRADNISTVO
ll kata8.
* moški " ženske 1 moški ‘ ženske ’ do 18 let
meški ženske
1 do 18 let
delavstvo
ti.
>11.4
i!
I(i.fi
9.250
5.000
1.600
700
renske
Naki *PeC!al (18-20>
»S SL*!1- (16'18)
T'žaki Pec-zenske (+20)
Ro ,	‘ ženske (-20)
6a*n (a,!dam° navedeni tablici JjjSIft Udari. v oči, da so
so
. svo-jih zahtevah , dnik-r,12 P°viška celo vrsto *** to 5V *n delavcev. Cemu L * sPrašuje delavstvo, L1’ ki b° Uradniki in delav-l. in	najnižje pla-
t, tbi «	- °e bi smeli biti
i, * da v‘5ka. Naj omenimo i '‘'i" .delavstva; omogc.čen % jn v Uzek z akordnim de-J deia lem ima specializira-
lkat3 b°
. po : ahtevah »a, ežen večjega po-(i oa,t^nost> da zasluži do »l^tt j' dočlm doseže
Rv;
‘QV
'»lit (
lavaden največ 40 od-
n s)stfo.rani delavec zasluži
Lansko In,°16,730iir vštevL i dl..-, doklado 7A ŽPnn ir
. otro’k' doklado za ženo in i+t<> :	’	Ud	gori navedene
J žn0 lRJ,neba še odbiti pri j, da dri., >n^dtegljaje^ta-
iie
dnevn!8Vec 'ma na razpela-! druži,, Za5e in za štiri čia-
Č P^evaT lir’ s katRrim‘
l beti aJ najemnino, pre-
O w ji 8n?' obuvalo in oble-hbdanp ’ Pri draginji, ki vlada
izredno težk
Kiu,.130« Hran
bj,'*ka ni ‘irani> mes?čnega llfir, ° delavec nič na
j ^6zddovoljstvo C:Vsfva v Tržiču
Nstvu1-1 !mo Prej o nezado-
kj,Prizade'”-Se ■ ‘>paza ne samo
Ib',1- ki bf ~ temveč tudi Pri
.O >n
feb* P°v'ika
nrnrali bili deležni
v
in ki imajo to-socialni čut do so-ladjedelnicah
in Prožno 0d 100 de-' alificivt,^.-^Pecializiranih> 60 1 ie v- .'n 60 težakov. L 10 j^ično, da koma zahu-ui stot'k0v delavstva b: kih dnu ?mdikatov bilo de tt4Pa n^.nh povisk°v, za dru-
bai bi
SrErtl? Ls|ovenskih 'JiHli šolah ■■
ostala še vedno
nevna borba za ob-
pouka
k, v^'&ko > šoiah slov«nskih sred-
v Gorici
leto 1950—51
lia^lek ViKG0ric' priine v S|u? »b jn ' *• s šolsko nai Uri v »toloici. ta!, dvnli?* zberejo na šol-fc »h 0^ ob 9.30. Od Jv ““do profesorji vo-na* £v; Pouk « h«
“ ».}„ ‘“dnji dan v torek>
Pred letom dni so kmečke zadruge splošnega tipa ustano-ile hranilne odseke, ki bj naj zbirale razpoložljiv denar naših kmetov in delavcev. Ta pojav ni golo naključje, marveč člen razvoja: naše prvotne na-bavno-prodajne zadruge so se namreč razvile iz osnovne tvorbe v zadruge višje stopnje in so poleg ostalih nalog sprejele tudi upravljanje kmečkih in delavskih prihrankov.
Nekdanje hranilnice in posojil"‘ce, ki so bile v Sloveniji močno razširjene, so imele pri tedanjem političnem pritisku Nemcev, Italijanov in Madžarov to glavno nalego, da ga ohranijo in zavarujejo kmečka gospodarstva pred raznarodovalen ki so tako hrepeneli po lovenski zemlji- Zato je bila zamisel ustanovitelja takratnih hranilnic in posojilnic — Jožeta Vošnjaka ta, da osamosvoji slovenskega kmeta in ga napravi neodvisnega od tujega kapitala. Na žalost šo kasneje te hranilnice zašle v roke domačih mogotcev in izkoriščevalcev.
Današnji hranilni odseki imajo povsem druge namene. Zavedati se moramo, da smo v najhujši borbi za izgradnjo socializma. Potrebno je, da pri vsakem delu za izvajanje gospodarskih nalog drug drugemu pomagamo. Zato le treba gledati na to, dg prištedim > in naložimo v hranilnice še tako majhne vsote, da pridejo ti zavodi do kapitala, s katerim je mogoče izvesti večje investicije in dajati kredite potrebnim.
Naše kmečke zadruge splošnega tipa so napravile za dobro poslovanje hranilnih odsekov zelo malo ali celo nič Ze ob ustanovitvi teh odsekov bi morale skrbeti, da bi njeni člani naložili vse tiste zneske, ki jjh v svojem gospodarstvu niso potrebovali. Poleg tega, da prejme vsakdo od vlagateljev 3 do 6 odst. jetne obresti in da se lastniku ni treba bati tatvin in druge zgube denarja, je nepotreben strah tistih, ki mislijo, da bi ostali zvedeli koliko denarja imajo.
Nad vse značilen primer ne-pojmovanja pravega gospodarstva nam nudi letošnji cdkup kmečkih pridelkov, ko je Istrska banka izplačala našim kmetom na desetine milijonov dinarjev, od katerih je ostal večji del v rokah ali bolje rečeno v nogavicah kmetov, namesto. da bi ga bili plodonosno njožili v hranilne odseke domačih zadrug. Pri tem se ne zavedajo koliko gospodarsko škodo so povzročili, ker so odtegnili iz denarnega obtoka in s tem našemu gospodarstvu tako visoko vsoto denarja. Zlasti še ker zadržujejo ljudje denar doma tudi po več let.
Dolžnost naših organizacij na vasi je, da vzbudijo pri ljudstvu smisel ne sam0 za Sledenja, ampak tudi za vlaganje v denarne zavode. Zadružni funkcionarji bi morali ob vsaki priliki svetovati kmetom naj vsake prihranke, zlasti za prodane pridelke prejete izkupičke naložijo V. njihove hranilne odseke.
Pri delavcih je stanje drugačno; tu bi se morale zavzeti sindikalne podružnice in pre-dočiti delavcem važnost vlaga nja denarja in njihove koristi od tega. Ce bodo sindikalne organizacije z vnemo šle na de lo, potem bodo tudi na tem področju dosegle znatne uspehe Zato je treba tudi na sindikalnih sestankih razpravlja, ti o štednji in vlaganju denar-
ja v hranilne zavode, ker iz-s polnjujemp s tem del našega gospodarskega načrta. Vsakdo ve, da ima zadruga svoj jastnj finančni plan in da je v primeru če nima lastnih finančnih sredstev, primorana prositi za posojila. V trenutku pa, ko njeni člani odnosno drugo prebivalstvo nalaga svoje prihranke v zadružnem hranilnem cd. seku, ima dovolj lastnih denarnih sredstev in jim ni treba iskati posojila.
Iz tega razloga bi bilo umestno, da bi ravno sedaj, ko smo pred dvomesečnim tekmovanjem, naše krajevne in mestne organizacije vplivale na svoje Člane, da bi spoznali važnost štedenja in nalaganja denarja in s tem pripomogli k napredovanju našega gospodarstva. Kakor sprejemajo člani SIAU obveznosti pri prostovoljnem delu, tako naj se tudi zavežejo, da bodo vsa razpoložljiva denarna sredstva nalagali v hranilne odseke naših zadrug.
Tudi od vseh aktivistov in vseh ostalih množičnih organizacij pričakujemo, da bodo v tem pogledu pomagale pri izvajanju našega gospodarskega načrta. Brez finančnih sredstev je nemogoče graditi, kupovati nove stroje, popravljati ceste in podobno, denar mora vedno krožiti, ne pa ležati brezplodno doma, namesto, da bi z njim krili gospdarske potrebe.
Podjelje
za gospodarske razstave v Kopru
poziva vse upnike, naj do 25. oktobra t. 1. priglasijo svoje zahtevke in terjatve, ki jih' imajo iz kateregakoli pravnega naslova proti navedenemu podjetje in ki so nastale ob priliki 3. razstave gospodarske de. javnosti v Kopru.
Sedanje dvomesečno tekmo, vanje naj zajame vse veje gradnje, tako kulturo, vzgojo in vso našo gospodarsko dejavnost. Da bodo pravočasno izvedena vsa nujna dela, ki jih moramo izvesti, je potrebno sodelovanje vsakega zavednega Človeka v našem okrožju.
Razumljivo je, da čakajo najtežje naloge prav našo mladino. Večernih tečajev za nepismene in za splošno izobrazbo naj se udeležuje prav vsa mladina pa tudi starejši. Člani odborov ZAM. in SIAU se. bodo morali zanimati, da bo obisk na tečajih zelo številen- Vsi člani ZAM in SIAU naj te tečaje obiskujejo redno. Naloga voditeljev teh organizacij pa je, da bodo skrbeli za reden obisk in da bodo potekali u-spešno. Prav v tem tekmovanju je naloga naših prosvetnih društev, da poiščejo vse tiste člane, ki imajo zanimanje za dramatično delo, za petje, za godbo, za folkloro in drugo in ustanovijo tako močne kulturne kadre na vasi. Tako bo prosvetno delo po vaseh oživelo.
Mladina na MAREZIGAH ima svojo folklorno skupino, katere člani redno obiskujejo vaje. Želeti bi bilo, da bi tudi pevski zbor imel tako redno svoje vaje. Tudi dramska skupina se že dalj časa uči igro ((Razvalina življenja«, s katero bo nastopila na svojem letnem prazniku 4. novembra. Mnogo
slabše deluje prosvetno društvo v ŠEMPETRU in še v nekaterih drugih vaseh. Za izboljšanje lakih nedostatkov čaka v prvi vrsti člane odbora SIAU in ZAM. Da bo tudi ta veja naše dejavnosti oživela je potrebno, da bi voditelji vaških' organizacij sklicali sestanek prosvete in dobro pretresli vse naloge, ki so v zvezi s tem tekmovanjem. Odbor SIAU na vasi in v mestu bi moral od časa do časa pregledati vse delo na kulturnem1, prosvetnem in gospodarskem področju ter ne-dostatke sproti odpravljati.
Vzporedno z dvomesečnim tekmovanjem bo naša mladina tekmovala tud: v čast svojih vo. litev, ki bedo 29. novembra To bodo prve volitve po vključitvi, mladine v množično organizacijo SIAU, ko bo mladina s tajnim glasovanjem izbrala iz svoje srede voditelje aktivov in delegate okrajnega in okrož. nega odbora.
Mnogo krajevnih aktivov mladine se ni zavedalo svoje dolžnosti pri izvajanju vsakodnevnih nalog. Voditelji teh aktivov se niso zanimali niti da bi redno sklicevali sestanke mladine kakor bi bili morali. V nekaterih vaseh niso imeli mladinskih sestankov tudi po več mesecev. Umljivo je, da tudi okrajni odbor mladine ni dal zadostne pažnje odnosno pomoči tem odborom da bi odpravili nepravilnosti pri svojem delu. Potrebno je, da ima vsak odbor
mladine evidenco vseh članov irt nečlanov mladine in glede njihovega sodelovanja pri naši stvarnosti.
Ne glede na pomanjkljivosti je naša mladina prispevala pri gradnji raznih objektov samo v septembru nad 4700 delovnih ur. Nad 80 članov pa je v istem mesecu delalo v mladinski delovni brigadi, ki je bila zaposlena p.ri regulacijskih delih reke Rokave jv Sečjolah. Tudi ti mladinci so prispevali nad 5100 prostovoljnih ur. Ves čas dela so se brigadniki zavedali svoje dolžnosti pri gradnji tako važnega objekta našega gospodarskega plana.
Našteli srno nedostatke mla-dine, toda s tem nočemo reči. da je naša mladina nedelavna. Priznati pa moramo, če bi naši mladinski voditelji požrtvovalne delalni na čelu mladine, bi prav gotovo dosegli mnogo boljše uspehe. Voditelji ZAM na vasi bi morali razviti med mladino živahnost pri delu, pri razvedrilu, pri športnem igranju itd.
Da ho mladina dala vse za skupno pomoč ne glede na dosedanje nedostatke voditeljev v aktivih nam je dokaz dosedanje delo mladinskih delovnih brigad. Te so prispevale letos nad 73.000 prostovoljnih ur. Največjo pomoč so dale pri regulacijskih delih doline Rokave, kjer so delale 4 brigade vsaka pr. mesec dni. Prva Frenkova brigada je opravila skupno
delovnih ur 11.300. Pri izkopavanju raznega materiala so pri. spevali 9979 ur, pri čemer so izkopali, prevozili in nabili 3973 kubičnih metrov navadne zemlje in blata. Fri raznih dru. g ih delih so dali 2220 delovnih ur. Druga Frenkova MDB je imela nekoliko manjše število članov in je vseeno prispevala 10-125 delovnih ur. Poleg drugega dela so izkopali in prevozili 7560 kub. m blata iz Rokave- Tretja Frenkova MDB je imela skoraj isto število članov in je opravila 10.026 prostovoljnih Ur. Izkopala Pa je 1470 kub. m blat? iz Rokave. Četrta Frenkova brigada, ki si je že prve dni zavzela, da bo prednjačila pred vsemi, je prispevala nad 11.000 delovnih ur. Na delovnem objektu so poleg drugega dela izkopali in prevozili iz reke 2680 kubičnih metrov blata. Kakor prva Frenkova brigada , ki je bila 2 krat udarna, si je tudi ta prizadevala ves čas svojega dela, da postane dvakrat udarna. Dosegla pa je, d je bila razglašena za enkrat udarno.
Poleg teh mladinskih delov, nih brigad je delalo večje število mladine v brigadah SIAU. Večje število mladine je bilo v brigadi ((Antonio Bonifaoio«, ki je delala v Novem Beogradu. Mladinska brigada Pomorskega tehnikuma ie Pa delala nekaj dni na Rižanski cesti in 25 dni pri gradnji Nove Gorice.
Vse te številke izvedenega dela nam dokazujejo, da je naša mladina vedno pripravljena pomagati kjerkoli je potreba, da bomo čimprej dosegli cilj ki smo si ga zadali, to je dovršitev našega enoletnega gospodarskega plana.
NOVA VAS
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Dvomesečno tekmovanje naj bo pomoč
za pravočasno izveillio vseh imiiiili del
ha množičnEM zborovanju
se se nomiuorHi o domačin oroDlemin
Preteklo soboto so imeli No-vovaščani množično zborovanje, na katerem so se pogo. verili o gospodarstvu, prostovoljnem delu in o napakah ter nepravilnostih, ki se pojavljajo v njihovi vasi.
Glede na letošnjo veliko sušo, ki je skoro uničila ves pridelek krompirja, je kmetijska zadruga sklenila, naj bi kmetje, ki imajo boljši krompir, zamenjali semenski krompir za merkan.tilni. Na ta način bi imeli vsi kmetovalci v vasi dober in zdrav krompir za seme. Vso zamenjavo bi izvedla zadruga, ki ho zamenjalca semen, skega krompirja nagradila vrhu tega’ z 2 dir: pri kg.
Na tem selanku so sprožili domačini misel, naj bi pristojni organi ljudske oblasti izpo. slovali, da bi prišle ribe na trg in na prodaj tudi po vaseh. S tem bi zlasti gospodinje dosegle pri gospodinjstvu precejšnje olajšanje-
Novovaščani niso pczabili na udarniško delo in so dobro razumeli pomen dvomesečnega tekmovanja in potrebo po zgraditvi zadružnega doma in ne morejo z delom naprej, ker jim manjka potreben gradbeni material. Ce bi nastopilo slabo vreme,’ bi jim to škodovalo, ker bi ieže dovažali gradivo. Tudi zaostajali bi v tekmovanju z o-stalimi vasmi sektorja Šempeter.
Povedati moramo, da so prebivalci Nove vasi pripravljeni izreči odkrito kritiko, kadar vidijo napake. Pred kratkim je dobil KLO Šempeter nekaj riža, da ga razdeli med tamkajšnje prebivalstvo. Da so se prej rešili, so napravili kar. na debelo. nekaterim so dali kar po tri kg, drugim pa nič. Kmetje se pritožujejo tudi, da jim KLO prepozno razdeljuje živilske nakaznice komaj 10. ali pa šele 12. v mesecu. Ostro so kritizirali tudi mesarja Ivana Boka, ker je z odjemalci nekako trd in shranjuje najboljše meso za svoje prijatelje, na živilske nakaznice pa deli kosti in slabše meso.
Upamo, da bo to zaleglo in ; bodo odgovorni uredili gornje nedostatke.
Z istrskimi udarniki v Zagrebu
Borbena, aktivna in revolucionarna parola: učiti sebe in druge velja za nas in za vas
(Nadaljevanje)
Po ogledu nove tovarne, ki se bo še razširila, so si udarniki ogledali še poslopje stare tovarne, kjer je pred osvobodilno borbo delalo 60 delavcev. Ti pa so samo popravljali razne manjše motorje. Hiša, kjer sta stanovala inženir in vodja tovarne je bila skoro večja kot poslopje tovarne same. Tovariš, ki je vodil, je to poudaril upravičenim ponosom, medtem ko je pokazal na velikansko poslopje nove tovarne, ka-
ISTRSKI UDARNIKI SO OBISKALI TUDI ŽIVALSKI VRT TER SI Z ZANIMANJEM O-GLEDALI ZLASTI ZEBRO.
tero so zgradili ljudje, ki so se prej borili v. gozdovih.
Na zidu pred vhodom v staro tovarno so dali vzidati marmorno spominsko ploščo s 30 imeni tovarišev, ki so padli v osvobodilni borbi. Med temi tudi Rade Končar, po katerem je nova tovarna dobila ime.
Visoka je bila delovna zavest v tovariših iz stare tovarne. Polovico jih je dalo svoja življenja za to, da. je danes zrasla nova in velika tovarna, katere izdelki gredo po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvo.
Tam v bližini imajo delavci veliko skupno menzo, ki ima tudi oder za kulturne predstave. Ost ranijo samo mize in stole pa je gledališka dvorana pripravljena. V gradnji imajo več velikih stanovanjskih blokov za delavstvo, da bodo imeli primerna stanovanja za družine.
AVTOCESTA, PARK «MAKSI-MIRt), ŠTUDENTOVSKO IN PIONIRSKO MESTO
Z avtobusom so se nato odpeljali na ogled avtoceste «Bratstvo in edinstvo», ki ve-
že Zagreb S Beogradom. Cesta, 'je dolga 483 km in je samo 20 km daljša kot je zračna črta med obema mestoma.
Za izgradnjo te ceste je bilo potrebno ogromno kamna, cementa in delovne sile. Koristi pa se kažejo šele sedaj, ko je že izročena prometu. Prištedijo na gorivu, gumah, motorjih in na času.
Popoldne so udarniki ogledali najprej park Maksimir in živalski vrt, nato pa pionirsko in študentovsko mesto. Spotoma so videli tudi veliko poslopje univerze,
Pionirsko mesto gradijo na majhnem hribu izven mesta in ima zelo lepo lego. Do sedaj je zgrajenih in še p gradnji 20 večjih in manjših zgradb. Udarniki se niso mogli nagledati in sproti ohraniti vseh vtisov, ki so jih dobivali. Tu se jim je odpiral pogled v. tisto nov o življenje, ki ga dnevno gradijo milijoni in milijoni ljudi širom nove Jugoslavije z velikimi napori — toda uspešno. Ko so nedaleč od pionirskega mesta videli tudi nastajajoče študen-
tovsko mesto, kjer je na grobo že zgrajenih 16 velikih trinadstropnih zgradb, jim je bila šele prav razumljiva velika skrb, ki jo posvečajo v Jugoslaviji učeči se mladini. Na to stran Se bo Zagreb zelo razširil in bo izginila daljava, ki obstaja sedaj. Se so udarniki videli tu lesene hiše, ki so živ dokaz «velike skrbi« prejšnjih vlad za delovno ljudstvo.
Novi del Zagreba, ki tu rase, bo zelo lep. Vsa poslopja študentovskega mesta so enaka in lepo razvrščena z velikim vmesnim prostorom.
Po ogledu teh dveh krajev so se udarniki odpeljali v park Tuškanac, ki je zelo lep. Od tam so se vrnili nazaj V. mesto in ogledali kraj, kjer je bil kronan Matija Gubec. Vodja skupine je b kratkem pojasnil udarnikom, ki so z zanimanjem poslušali, kaj je bil Matija Gifbec.
Spomin mi je poletel nazaj v -tisto leto in sem pred seboj uzrl razbeljeni prestol ter na njem Matijo Gubca z razbeljeno krono na glavi. Spomnil sem se Zupančičevih verzov: vRod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem kronan bit, in da nihče iz rok mu žezla ni izvil?h Spomnil sem se še svežih verzov mladega Kajuha:
«0, če ljudi bi ne bilo pri nas,
Jl;i
SPOMINSKA PLOSCA PADLIM DELAVCEM STARE VARNE. MED PADLIMI JE TUDI RADE KONČAR, KATEREM NOSI NOVA TOVARNA IME
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz».
Istrski udarniki so ob tem razumeli zakaj se je bil Matija Gubec s svojimi že takrat uprl in za idejo svobode žrtvoval svoje življenje. Ena izmed tovarišic je začudena vprašala, zakaj mu ne postavijo dostojnega spomenika.
SPREJEM NA SEDEŽU GLAVNEGA ODBORA ES LR HRVATSKE
Udarniki so se nato odpeljali Pred sedež glavnega odbora ES LR Hrvatske, kjer je bil napovedan slavnostni sprejem. Ze na. vratih sprejemne dvorane so čakali člani glavnega odbora s tajnikom tov. Dragom Bogdanovičem in vsakemu posebej stisnil roko.
.(Nadaljevanje sledi),
Prva okrajna
učiteljska delovno konferenca v Kopru
Učitelji slovenskih osnovnih šol koprskega okraja so imeli soboto 14. t. m. svojo prvo delovno konferenco. Poleg učiteljstva so bili prisotni poverjenik za okrožno prosveto tov. Ribarič in poverjenik za 'okrajno prosveto tov. Fusilli ter šolska nadzornika tov. Bregant in Vidmar.
Dnevni red je obsegal ideološko tehnično m organizacijsko poglobitev delovnega načrta. kakor tudi podroben učni načrt za tekoče leto, V daljšem razgovoru so obravnavali tež-koče, ki jih je treba premostiti za izboljšanje šolstva. Učitelji so stavili razne predloge, zadali so sj nalogo dvigniti šolski obisk na 90 odst., dalje sodelovanje v «Tednu slovemke kulture«, ki bo od 23. do 29. novembra. Pri tem bo imelo učiteljstvo v prvi vrst; nalogo, da poživi prosvetno delo v podeželskih društvih. S tern v zvezi bo treba dati vso pomoč tudi v izobraževalnih in anal-fabetskih tečajih. V tem pogle-du so se obvezali, da bodo naučili vsaj 250 analfabetov či-tati in pisati.
Za dosego čimprejšnje izvršitve gospodarskega plana bodo napel; vse svoje sile tudi v dvomesečnem tekmovanju, kjer hočejo biti vključeni z vsem ostalim delovnim ljudstvom.
Končno so vsi prisotni polagal; posebno važnost na pionirsko organizacijo, ki naj nudi otrokom zdravo razvedrilo in naj vzgojno vpliva na njihov duševni in telesni razvoj.
Poverjenik tov. Ribarič, ki je bil prvič med slovenskimi učitelji Istrskega okrožja, je navzočim tovarišem in tovarišicam toplo priporočal naj uveljavljajo in propagirajo povsod načela, da bo slovenski otrok obiskoval slovensko šolo, italijanski italijansko in hrvatski hrvatsko. S tem v zvezi je še priporočal, naj bi otroci, ker živijo v območju morja, dobijo pri pouku napotila, ki bodo pripomogla, dg bo vsa naša mladina vzljubila jn spoznala pomen našega morja.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
15, oktobra
i odernsk vrst W in i’10' ugodni
Velika izbira najnv Sih modelom vseh kor tudi domačih
Skupina B
Na stadionu "Prvi maj,, ob 10
Montebello-Nabrežlna
Na Opčinah ob 10
Kontovel - Opčine
ob 13.30
Sv. Ivan - Skedenj
ob 15.30
Olimpija - Sv. Just.
NABREŽINA — FAVORIT ZA PRVO MESTO B SKUPINE
Začelo se bo torej po dolgem času toliko pričakovano nogo-metr.o prvenstvo Tržaškega o-zemlja. Vse enajsterice so se
vestno pripravile ped vodstvom svojih trenerjev in neka. tere celo odigrale nekaj trening tekem.
Vsi atleti in z njimi vsi ljubitelji nogometa nestrpno pričakujejo začetni sodnikov žvižg in igralci bodo tekali za žogo ter si jo podajali od igralca do igralca, dokler ne bo pretresla
mrežo. Tedaj se bodo vsi veseli objemali in poljubovali.
Čeravno moramo gledati z očmi nevtralnega opazovalca, se bomo tudi mi veselili in z zanimanjem sledili dolgim borbam, tako da bomo objavljali tembolj točna poročila z naših igrišč. Grajali bomo, kar bo graje vredno, in hvalili, kar bo hvale vredno. Vsekakor pa bomo ostro nastopili proti vsaki nedisciplini igralcev in ekip. Tudi mi športni dopisniki ir:
uredniki. hočeVno sodelovati na tem prvenstvu, ne v kratkih hlačkah in raznobarvnih dresih, temveč s peresom in koščkom papirja, kjer si bomo vse zapisovali. Rekli smo že, da bomo vse nešportne in netovari. ške poteze ostro grajali. To naj bo vsakemu igralcu v resno opozorilo. Spcrtno in tovariško vedenje do svojih nasprotnikov, to je cilj vsakega nogometaša, pa čeprav bi moral zaradi tega tud-j tekmo izgubiti. Zave-
Skupina B
(enajstorice cone A)
Na prvenstvu B skupine na stopa kar 8 moštev. To
storice, ki so že lansko leto sodelovale na našem najvišjem prvenstvu, ostale pa so sodelovale na manjših in nekatere tudi pri nogometnem turnirju za «Kraški pokali).
Pa poglejmo po vrsti, kakšne so te enajstorice.
V prvem srečanju dneva se bosta borila jn to na stadionu «Prvi maj» enajstorici Monte-v bella in Nabrežine.
Kakšne možr.osti za uspeh imata ena in druga enajsterica? Montebello malo ali pa skoraj nič ne poznamo. Vemo samo, da je zbral okoli sebe mlade in borbene igralce, ki so tehnično na precej visoki stopnji. Delujejo tajno in s tem hočejo prikriti svoje namen?, da dosežejo najboljši položaj v lestvici že v prvem dnevu. Nekateri celo trde, d; se bo Mcn-tebello resno boril za naslov prvaka.
Nabrežino že poznamo s turnirja za «Kraški pokah), katerega sj je ta enajstorica priborila. Zastonj bi bilo govoriti, kajti vsak, ki je zasledoval potek zgoraj imenovanega turnirja, ve, kako je Nabrežina igrala in kakšne moli jo sestavljajo. Po našem mnenju je Nabrežina ena izmed najmočnejših ekip našega prvenstva.
Kontovel in Opčine se bodo srečali na Opčinah in verjetno
Reprezentanca Tržaškega ozemlja - Enotnost
danes popoldne na stadionu «Prvi maj»
Iz tehničnih razlogov ne bo tekme med ženskima ekipama Interja in Poleta Namesto odpadle tekme srečanje ženskih ekip Istra-Inter?
Velikansko zanimanje vlada med ljubitelji košarke za današnjo mednarodno tekmo, ki bo danes popoldne na stadionu «Prvi maja.
Tekma se bo začela ob 19.30. Srečala se bosta ekipi ljubljanske ENOTNOSTI in REPREZENTANCA TRŽAŠKEGA O-ZEMLJA.
Našo reprezentanco bodo sestavljali v »lavnem igralci Tržaškega košarkarskega kluba okrepljeni z nekaterimi boljšimi igralci Interja in drugih košarkarskih društev, ki sodelujejo na turnirju za »Otvoritveni pokaln. Zdi se, da ne bodo izostali Micol, Verita, Juraga in drugi, ki spadajo med naj-
VI. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
bolj hitre in obenem najboljše igralce na našem ozemlju.
Tekma je vredna, da si jo ogledamo, saj take prilike je pri nas kaj malo. Prav zaradi tega tudi vlada med športnimi krogi veliko zanimanje in pričakujemo za danes velik naval na našem stadionu.
Opozarjamo občinstvo, da se bo tekma začela točno.
Kakor porota košarkarski odsek ZDTV bo danes popoldne namesto odpovedane tekme Polet - Inter srečanje neke istrske lenske ekipe z našimi dekleti In-ter-ja.
IGRALCI TRŽAŠKEGA KOŠARKARSKEGA DRUŠTVA
ARRIGONI :
se bo prva zmaga nasmehnila boljšim Opencem. Teda Konte-vel je navajen presenečenj in Openci bodo morali paziti na mlade in hitre igralce Konto-vela, ki so se zato tudi dobro pripravili.
Popoldne pa bo stopila na igrišče že znana enajstorica Sv. Ivana. Njen nasprotnik bo Skedenj in mislimo, da bo moral kloniti pred odličnimi Sve-toivančani. Obe enajstorici sta se sicer dobro pripravili za prvenstvo in posebno «e Ske-d.enjci, ki so v nedeljo premagali bolj rutirane Opence. Toda Skedenj ima veliko napako, ki na nogometnem igrišču bolj škoduje kot koristi: to je nediscipliniranost igralcev. Pametno bi bilo, da bi se igralci zrnc. mili in da bi v bodoče pustili svoje slabe lastnosti doma ter jih n; bi kazali nasprotnikovim igralcem in tudi prisotnemu občinstvu, ki ima za te primere prav dobro sredstvo — namreč — žvižganje. Pozor torej, Ske-denjci, poboljšajte se, če hočete doseči častno mesto, katero vam po pravici gre. O Sv. Ivanu pa ne bomo dorti izgubljali besed, ker so nam že znani.
Zadnja tekma dneva pa bo srečanje med Olimpijo iz Sv. Alojzija in novo ustanovljeno ekipo Sv. Justa. Za prvoimeno-vano ekipo vemo, da jo trenira znani in agilni trener Miseulin, vendar pa nam je ekipa Sv. Justa popolnoma nepoznana. Olimpija ima v tem prvenstvu veliko možnosti za častno mesto, vendar pa mislimo, da bo morala počakati še nekaj časa, če bo hotela konkurirati za prvo mesto Tudi namen trenerja je, da zapusti na igriščih dober vtis in da si igralci tako v tem prvenstvu ccnapravijo kosti«.
FAVORIT ZA PRVO MESTO A SKUPINE
Skupina A
(enajstorice Istrskega okrožja)
Nepričakovano je prišla vest, da se bo nogometno prvenstvo v istrskem okrožju začelo istočasno z našim cone A, kljub temu da de bil namen začeti ga šele 29. t. m.
To je vsekakor dobro za nas, kajti tako bodo lahko sledili borbam tu pri nas in tam v Istrskem okrožju.
V skupini A sodeluje 9 več' ali manj znanih enajsteric. Vsekakor sta med njimi tudi Ar-rigoni in Aurora, dva stalna tekmeca za prvo mesto. Zadnje čase je bil boljši Arrigoni in je torej vsaj na papirju glavni favorit za prvo mesto.
Ne smemo pozabiti drugih enajstoric kot so Umag, Meduza, Nov i grad, Piran ter končno Brtonigla, Buje in Strunjan. Vse te enajstorice so se dobro pripravile, vendar bo izredno težko za-njih preprečiti Arrt-goniju, Aurori in morda tudi Meduzi poti do prvih mest lestvice.
Pa si nekoliko oglejmo današnji spored:
V Strunjanu bodo tamkajšnji gledalci imeli priliko opazovati enajstorico Pirana. Pravici na ljubo moramo povedati, da je Piran zelo nevarna enajstorica in je torej vsaj na papirju favorit za današnjo zmago. Ne poznamo sicer novo postave pi. ranskega moštva, vendar pa vemo, da je v Piranu precejšnje število odličnih nogometašev, ki bodo hoteli v tej borbi pomagati svojemu društvu do uspeha. Prav tako pa nam jo še bolj nepoznana ekipa Strunjana, ki letos prvič so. deluje na našem najvišjem prvenstvu.
V
,V petek so igralci Trle-stine odpotovali proti Genovi, kjer se bodo danes srečali s tamkajšnjo enajstorico Samp-d orio.
Današnji nasprotnik Triesti-ne preživlja zadnje čase neko krizo, vendar pa je ta le začasnega značaja, morebiti tudi zaradi trenutnega nerazpclože-nja nekaterih igralcev. Prav Zaradi tega bo ta enajstorica danes nevarna za Triestino. Ze samo dejstvo, da bo morala Triestina igrati na tujem igri-iču mora prepričati igralce, da je treba danes napeti vse sile, Če hočejo častno zapustiti igrifce.
Sicer bo Triestina nastopila v svoji najmočnejši postavi in to nam da misliti, da namerava presenetiti in prinesti domov vsaj eno točko, če dveh ne bo mogie. Naše mnenje je, da Triestina lahko prepričevalno zmaga tudi na tujem igrišču. Dokaz zato je presenetljiv uspeh proti Juventusu ter končno dve lepi zmagi na domačem igrišču, ena proti Kirnu in druga proti Torinu.
Ostale tekme italijanskega nogometnega prvenstva pa so sledeče:
Bolcgna-Padova; Fioren tino-Juventus; Mllan-Lucchese; Napoti -Genoa;	Palermo-Novara;
rro ratna-inter; Homa-LaziO;
Torino-Como in končno Udlne-*t-A talanta.
Na Srednjem vzhodu se bije že več mesecev hud boj med Egiptom na eni ter petrolejskimi družbami Anglije, ZDA in B’rancije na drugi strani. Pisanje tiska na Srednjem vzhodu jasno odkriva ostrino tega boja in daljnosežen pomen posledic, ki jih utegne imeti. Glavno ozadje tega boja sta dve nasprotujoči si težnji: državo Srednjega vzhoda hočejo bjti neodvisne, imperialistične države pa bi jih rade podredile svojim gospodarskim in vojnopolitičnim koristim.
Neposredni predmet konflikta je odpor arabskih držav, ki ne dovolijo dobavljati iraško nafto Izraelu. Posledica vojne v Palestini je bila med drugim, da je prenehala obratovati rafinerija nafte y Haifi, ki je predelala letno okrog 4 milijone ton nafte To rafinerijo je preskrbovala dotlej po naftovodu neposredno iz Iraka Iraška petrolejska družba, ki je lastnina ameriških (47.50%), angleških in francoskih (po 23.75% deležev) petrolejskih družb. Iraška vlada je takrat prepovedala do. bavljati nafto naftovodom jn svojega sklepa še vedno ni preklicala. Iraška petrolejska družba je začela medtem izvažati nafto v Haifo v cisternah in sicer tako, da jo je dozdevno pošiljala y neko drugo državo, ko pa so bile cisterne onkraj Sueškega prekopa, so odhajale v Palestino. To prakso pa je preprečil Egipt z drastičnimi ukrepi kontrole nad prometom skozi Sueški prekop.
Ena izmed zadnjih odredb egiptovske vlade določa, da ladje, ki so na čmt listi, v bo-doče ne bodo mogle dobivati
nalta
in anglo-egiptovski odnosi
med vožnjo skozi Sueški prekop niti pitne vode, že prej pa jim je bilo prepovedano uporabljati vse pristaniške ugodnosti. Razen tega je bilo prista. niškim oblastem v Sueškem prekopu naročeno, naj zahtevajo odslej od vsakega kapitana iadje-cisterne, ki vozi skozi Sueški prekop, pismeno obveznost, da bo nafto iztovoril v pristanišču, navedenem v ladijski listini, to se pravi, da nafta me pojde zopet na drugo stran, namreč v Haifo. O vsem tem morajo kapitani ladij, ko s« vračajo, predložiti potrdilo pristojnemu egiptovskemu konzulu, sicer pride ladja na črno listo in ni več deležna nobenih pristaniških ugodnosti.
S temi ukrepi, ki so sprožili vrsto protestov ZDA, Francije in Anglije, je praktično onemogočeno sleherno preakr-bovanje rafinerije y Haifi z iraško nafto. To Je zlasti prizadelo preskrbo Izraela z nafto, pa tudi angleško sredozemsko brodovje.
Poskus Anglije, da bi uredila to vprašanje ob nedavnih pogajanjih z iraško vlado o novih pogojih trgovinskih koncesij, se ni posrečil. Iraška vlada sploh ni hotela obravnavati tega vprašanja in ustvariti precedensa, ob kate-
rem oi bil moral Egipt avtomatično popustiti. Za Anglijo pa je bilo to vprašanje silno važno, ker je šlo za to, da bi si zagotovila izpolnitev nedavno sklenjenega sporazuma z Izraelom in obveznosti glede prčskrbe rafinerije y Haifi s 500-750.000 ton nafte letno. Za zdaj je Anglija primorana voziti iraško nafto okrog Afrike in skozi Gibraltar y Haifo, ker druga alternativa -- dovoz iz angleških virov v Venezueli — ni prišla y poštev zaradi visokih dolarskih stroškov v zvezi z venezuelsko nafto, čeprav je pot krajša in cenejša.
Medtem se vlade Anglije, ZDA in Francije vojskujejo z Egiptom in Irakom z notami. Vojna z notami z Egiiptom ni omejena samo na vprašanje iraške nafte, ki je pravzaprav posameznost y skupu zelo zamotanih odnosov. V tem skupu je tudi drugo vprašanje v zvezi z nafto, namreč vprašanje izkoriščanja virov nafte v Egiptu po tujem kapitalu. Leta 1948 je bil izdan v Egiptu zakon, ki priznava pravico do iskanja in izkoriščanja nafte izključno egiptovskim družbam oziroma mešanim družbam, v katerih je večinoma udeležen egiptovski kapital (51%). Po istem zakonu so družbe doline prodajati nafto
egiptovski vladi za notranje potrebe države po cenah, ki jih določi vlada in ki morajo \sekakor ustrezati svetovni pariteti oziroma monopolnim cenam. Ta zakon naj bi začel veljati v začetku novembra te-ga leta.
Tuji kapital se do zadnjega na te zakonite določbe ni oziral, ker je računal, da bo imel toliko moči in sredstev, da bo izposloval oziroma vsilil spremembo zakona. Cim bolj pa se približuje dan uporabe zakona, tem bolj se zapletajo odnosi z Egiptom. Kot zadnji akt pritiska so začele tuje družbe odpovedovati koncesije. Shell Oil Company je obvestila egiptovsko vlado, da bo zaprla vrelce ob Rasmattarrni južno od Sueza. Egiptovska podružnica. Standard Oila je zaradi prepovedi izvoza že prej ustavila izkoriščanje nafte. Ce ne bo spremenjen zakon iz leta 1948, bo morala ustaviti iskanje nafte tudi angloegiptovska družba (podružnica angleške skupine Shell) in družba So-cony Vacuum (ameriški kapital). Pod tem koncentričnim pritiskam je vlada menda pripravljena nekoliko »premeni-ti zakon in sicer v tem smislu, da bi določbe glede omejitve vpliva tujega kapitala ne veljale za podjetja, ki so za nacionalno gospodarstvo in Q-
brambo države manjše življenj, ške važnosti. Ni še nobenih znakov, da bi moglo to popuščanje veljati tudi za nafto. Vsekakor računajo z novim pritiskom na egiptovsko vlado ob uporabi novih sredstev in metod boja, pri čemer pričakujejo, da bo vlada popustila. Družbeni in politični odnosi so takšni, da nudijo tujemu kapitalu glede razbijanja odpora široke možnosti.
Te možnosti so tem večje, ker je še vrsta drugih vprašanj, ki jih avtomatično sprožijo ob vsaki zaostritvi nasprotij. Takšna so na primer pogaja, nja o reviziji anglo-egtptovske pogodbe o zvezi iz leta 1936, problem egiptovskih šterlin-ških terjatev nasproti Angliji in druga. Ta vprašanja izkorišča Anglija tudi, da vsiljujejo ugodno rešitev vprašanja svojih koristi v industriji nafte, v prometu z ladjaml-cistema-mi skozi Sueški prekop itd-
Vse to kaže na nadaljnjo zaostritev odnosov na Srednjem vzhodu, katerega nafta in vojno-«tratešlki položaj so hrbtenica boja za področja vpliva in za podreditev
M. V.
Umag bo moral danes pripraviti kovčke in oditi v Brto-niglo, kjer jih bo sprejela tamkajšnja borbena enajsterica, obdana ob svojih navijačev. Bo sicer trda borba za Umag, vendar bi morala zmaga pripasti rutiniranemu moštvu gostov, ker je že več let sodelovalo in sicer pray častno na najvišijem nogometnem prvenstvu našega ozemlja. Ekipa Brtonigle pa nam je le površno znana in pričakujemo današnje tekme, da si bomo ustva. rili točnejšo sodibo o njej.
Arrigoni bo moral prvo tekmo za prvenstvo odigrali izven svojega doma, to je v Bujah in to ne bi smelo škodovati odlični enajstorici. Sploh pa je bil Arrigoni navajen zmagati tudi na tujih igriščih, proti močnejšim ekipam, kot so danes Buje. Sicer bujske enajstorice ne poznamo, vendar lahko predvidevamo razmeroma lahko in visoko zmago gostov.
Zadnja tekmo dneva Pa bo med Novim gradom in Meduzo. Tekma bo v Novem gradu in prav zaradi tega je težko izreči prognozo. Ce bi Meduza igrala na lastnem igrišču, bi dali zrna. go njej, vendar na tujem igrišču in celo v Novem gradu bo zm&ga Meduze najbrže samo upanje njihovih navijačev. Novi grad je dobra ekipa in na lastnem igrišču igra lep in tekoč nogomet. Toda Meduza je hitra in prodorni napadi silijo h golu. Prav zaradi tega bo moral Novi grad posebno paziti, če ne bo hotel oditi z igrišča poražen. Najbolj verjetno pa bo na tej tekmi neodločen izid.
Koprska Aurora pa bo danes počivala in si morda ogledala tekmo svojih nasprotnikov, da si bo tako ustvarila sliko o stanju in tehniki ostalih nogometnih enajstoric Istrskega okrožja.
Srečno pot vsem...
Danes se bo torej začelo-Igrišča, do sedaj mrtva in zapuščena, bodo danes priklicala v svojo sredino tisoče ljubiteljev nogometa, ki bodo sledili borbam izza mrež in plotov n& igriščih. Ploskanje, klici, žvižgi bodo zopet na polnje-vali ozračje, medi tem ko se bodo igralci borili v soncu in senci, v lepem jn grdem vremenu, v dežju in burji za dve ali pa v skrajni sili vsaj za eno točko.
Kdo bo prvi, je težko prerokovati. Naj bo kdor koli, nam je pač vseeno, vendar smo prepričani, da bo najboljši. In te najboljše ekipe A in B skupine so bodo končno srečale med seboj za najviiji naslov v našem prvenstvu: za naslov no-gometnega prvaka Triaikega ozemlja 1950/51.
Na vsak način želimo vsem enajstoricam tako cone A kakor tudi Istrskega okrožja: Srečno poti
T R S r
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
filaficLue pM. (JlaMu
Dr. R. IIJNG©
ZOBOZDRAVNIK
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15	^
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci
KRZNARSTVO
II
cenah - Strokovna iz»e Kupujemo surove kože vseh vrsr ^ Oglejte si zalogo brezobvet«
TRST - P.im S. Giovanni s^=Telefon 2507
GRADBENIK .
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA* OBNAVLJA STANOVANJA, THGOV1NE, SPHB^ TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NACBT
CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista,
Ul. sv. Franfil**
Dospela nam je velik& pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev
TRST,	Ul.	G.
MEHANIČNA
DELAVNICA
-im
T R S T
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, cevi ter inst“"do
odtoči in Plin
PERTOT
(FODERAM1)
Vsakovrstne ženske in moške podloge
UL Ginnastico
.	9599
l,Rfl)NIS1V(v ut .r* a uoKiTrci1«! » . m nad — Telefon štev. 93-808 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA. ULICA SV, FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-13 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širlni l stolpe«: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din	-0
Odg. urednik Stanislav renko. — Tiska Tržaški tiskarski tavod, — Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 Koper, Ul. Batt	,	e	,
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. •— Izdaja Založništvo tržaškega
a 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: >2VOd ^neg* 11.5374. i-s Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln0* D zo.Z. •
9 t ..ki l»nl	—	TvičnU	tn«nl »tvA trfailCeff?
IDIlUOVfllUA MIZARSKA IHAVM
Roman Barib-Barini
Trst. Ul. R.
dati pa se moramo, da ni 3amo zmaga častna, temveč je tudi poraz, če ga znam0 kot je potrebno.
Skupina A
V Strunjanu ob 15
Strunjan - Piran
V Brtonigli ob 15
Brtonigla - Umag
V Bujah ob 15
Buje - Arrigoni
V Novem gradu ob 15
Novi grad - Meduza
Danes prvi dan nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja
16 enajstoric cone A in Istrskega okrožja
v borbi za prvo mesto
Krznarstvo