St. 10.
V Gorici, dne. 8. mairca 1895.
TecsJ XXV.
„So6a"
izliaja vsak petck o poldne hi vclji'i vred po pu3ti prejcmana ali v (.
pul lela    . uelrt leta
prilo^o ..CospotUrsH List" >t ici ua <lom poiilJAna:
Za  t«Je   'le^flc toliko veE,  kolikor je vega Uelavrcm   in   dnij:i a   manj   premoZiiim   uovn:
ponlnina. i   naro.'iiikin
ako
o;:last:  t>vi tipravnisUu. akih 1*  dnij  vs-ik  ^-iijri tor
nuroenino   znizai
„PriKoreo" \z\ za celo lct«> SO kr.
„Oospodarski List" izhaju in se p'rila^a vsa] setsu 10 stranij. Kadar ;«• v po'ek. praznik, izidela li*l;
S 0 Č A
(Izdaja za dezelo)
Oznanila
in .POSLARICE" plaeujejo se za pctstopno petil-vrslo: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat, ?   .        .       .      2   ,
c   .        ,       .      3    ,
Vefkrat — po pogodbi. — Za vcEje Crke po prostoru. rosamiCne slevilke dobivajo so v tobakarnah v Nunski iilici in v Solski' ulici, v Trstu pri LavrcneiCu nasproti velike vojaSnice in pri Tip aim v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dnpisi poJiljajo naj se uredniStvu, narofnina in reklamacije pa upravniStvu „SoCc\ — NeplaCanih pistsm urednfetvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vrat'ajo.    .
t;redni5tvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gabrsdok.
—   „ Bog- in narod!"   —
Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabritek" (odgovoren Josip Krmpotic).
1
Predpustne burke.
V Ljnbtjuni 17. fvbrunrja. NaS ,SIov'orioc» so jo vondar jedonkrat oillofno poslavil proli gosp. SukbVju in K'uiiii, pa Imli proti konservalivneniu kluhu na Du-iiajn. .la/, hi vain z iiajveojim veseljeiu po-rotal o tun, da iiiurom vorjeti, da jo „Slo-VL'iit'c" to storil pr.iv iz lasluog.i ju-eprii'siina in da bode po torn ludi dai,,e postopi.1. Zdi so nam, da jo „S!uvi»t»»i:a inaliiiil k: zar.uli toga po KIuiiii. kcr jo on v zadnji seji de-zelncga zbura -so np.d i/javili. da „!Sloveuei:'' ni glasilo konsorvalivno stranko in jo ohsudil polilikovanjo nokateiih kapelaiiov, oo no na-ravuost, pa posrodno.
llml dlanok, kalori jo glasilo luSe konsorvalivno oiraiikc, ijiio bivfti- glasilo U- .-.Irauko, „Sloraioe\ priuesol proti loj slr.uiki, jo vsekako jako vazeii I'akl v uaSeiu pohtioiioiu zivljenju in t!e bi go.-podjo doslodno htidili po loj poti, lti .so morato v kratkeiu niarsikaj pi'oiiionili. V dotirncni govoru, kalerega. ob-soja „Slovene<'", jo go.-pod Ivliin prod Vrioin obsojal kfrOansko sooijalisto, kor no spo.^tn-j(>jo nobono avloiitoto, diiiyo so vso po-straiisko stvari. Dosodaj jo imol „Slovonoo" navado, da je vsacojfa bndo napadal, kdo so j(; upal katoro zinili proti po«topanju Ijubljaii-sktrn Skofa. Skolovsko avt«»ntoto' jo 'skns.il ra/.t«v'iiili na vso politiono zivijono. Stom, da jo obsoilil Klmiuv jfiivor, jo oprovrgol vso svojo proj-Mijii puliliko in pri/nal. da jo na-pafno nnoolo h'ospoda Klnn.i, ki jo bilu tndi jiopioj ,Slovonfiovo" uai-.olo, katoro pov^od i.ifo lu avtorilolo. bicor jo ,ylovonoo" v tom uziiii ?o poproj razvijal najvcfya naspmlja, kajlidaiiosjoliob'lilokazatiskoronoziiiDlljivost Skofov, in nokaj dnij jo pa zopot pri/.naval, da so !>ili in so skotjo, ki ni>o postupali v pnd kalolisko corkvo. loda tako dolodio So nikdar ni .Slovoner* ^ovori!. kakor nioiida v sobolo (It), m. in.).
Toda to So ni vso. V dntiCnoiii olankii »Slovonoc" pti/.nava, da v Iloht'iiwartovoni klubn no vejo katolisk' dnli, kor sicor bi (.'o-spod Sukljo v Hjem nt bil inojrel i^rati lako ulogc. To sum zo mi d.ivno vodoli in na to ze .Sluvouca" opozarjaii, alijeicdaj bi! t-'Uib in slop. Toda s sodlio, ki jo je „Slov«-noc" izrokol o Sukljojn, .-o pa mi popolnoma no strinjaino. „Sli>vonfc" misli, dajo Snkljo Ilo-beuwar'a slopil in #o jo na Dunajii di-l.d bolj katoliskopa. noj:o jo bil v r.snioi. Te^a Siikljoju povso ni liilo tr.-ba, kor vocina Ho-lu nwarlovo^.i klnba tiikdar ni bila dn-t; bolj katoljska od Hukljoja. ksijli sioor bi zvoza z liboraUi no bila mo^ui-a v   dizavnoin zburn.
I
('it? bi BS!nvonoi.'- main boljo po/lodtl svojo ljndi. pa bi so ludi preprioal. da v rosnioi ^'ospod PovSo, ki sodi v llolionwaitovoiii klubn. ui boljsi kiitolik kor-jp-^uklj**.
V punodoljok jo pa uaS „Slovonor'' ob-sodil noniSko liboralco, kor no^ojo Slovoiyom do\olili ^.'imiiazijo v (lolju. Mi snio Irdili, da 5o noinski liberak'i oslali povso uosproino-njoni, ko jib jo zu^oviirjal So „.Slovoiioo\ Vo-soli nas, da jo ^ospoda pri ,Slovonoii" prisla do lo-a propri^anja. Toda s torn So ;d uift slorjono»a. „:sinvoiioc\ (-r jo doslodon, bi moral si'daj zaiVli liajodkii'iiojSo borbo proli koiiMciji, oziroma proli sluvonskiin poslaiirom, ki so soik;. v koalioiji. Naravuost. bi jo mural pozivljati. da naj izslopijo iz konlicijo, to no, jili no boilo iuo};ol nikdar voft ]iodpir.'di pri nnbonili vtililvsili. I'a ludi uospodjo pri ,S1»-vcik'u" nior.ijo vso .-torili, da izvijojo p^pudu Klmiii iz rok vodstvo ^lv.ilolUkoyiipoliliiMio^a dm-lva... <\o. jo moMiiko slal>, kako jo „Slo-vonoe" so i/rokol, poloni put": ui sposobon za lo, da bi so nadaljo vodil pulitiko naSo kaiii> liSkc sirauko.
Odkritosrono pa iiioram rofi, da imni/o iipanja iiiuiain, da bi kaloliska stranka osl.da duslodna ua poti, katoro jo nastopila. Zala-jili bi iiiorala vso svojo slaro politiko od ka-lolisko}ra slioda soiukaj, lo pa no vorjamom, dii bi stui'ilii. Zdi so nam, <la .SlnvoiiN-V olaiiok ni bil dnizi'is-a iiojmi prodpust.ia burka
Nemcurstvo na Kranjskem.
V [jjubljinii, dim .7. muiru.
I^iiilnojo so par unboni straliki no nodi, kakor kraniskiui nonioiujoiii. Po svojili la-l-nlili so no •iilliku.jf.it>; <\,< iiimajo luo.j salio n-mvata b.imna Si-l.\\rWl.i. pa bi nmi'idi na-po\o<lati diiifvni bankorol. Sami bi so Ko-tovo no oii.li7.ali voe dul^o. naj jib kranjska liraniluica ?¦• tako podpira s svoiiiiidonarjoin. M;ijali so so jcli iiioiiioiirslvu /,o sloliri v mostili. v kalorili so si domisljali. da so uiib postojaiiko za zmiroin ntijono. I'uslodojo «>b-oinsko volitvo v TrziCi na primor so jasno pokazal.-, da ludi v teui moslu no vojr v.-C tako n.MiiSka  s..|>a  kot  nokdaj.
V torn .••;>.>», ko s->. jo bliiai Cas, da nouiStvu na Kriiijski-m y-apoji- iiirtvaftki zvon, izimSi Kofciji'. si' poimjajo od v<t slr.niij prostovoljni podpiraUdji li-nui koiliranomu iiomsUu. Nasi: Nolr,. -ska, z-> ziuina po svojom narodiijastvu. pi.Siljah. . V ljudsko /.aslope v-iino odlioiK.- narodnjako, .akordr. llazla-^a, <tr. Zarnika. dr. Vosujak; in dr. Forjanou\!. () t,Mii okraju bi bil kdo ;odil. da /.lasli na kmolUi no liude iuo>la za noiucursho.
P o d I i s t e k.
aii
Tri dni tuge in nevolje.
liilo jo lola 181- — iiekdaj po loti. •jkoil jo pala na na*o staro oiovino, all no ona tiba   noC,   kalera  ozdravi   vso   tugo   in
•nevoljo.   Jutri   je   .rostavrac
(
pro-
jfliiSonjt; ustavo), in vsi nasi Oitatoiji, ustavn ali noiislavni,   vudo,   (ia pri   laki prilozoo.-, ^oziku ni mo.-ta za zobmi.   Zato   so Imli   p |vsi.-h   boznioab   Vinka   I.ozioa        in  till  jo, Shvalii Uon'U, So dandano;, dosti v Za^roim 'zato so    po    vsob    boznicah   uit^'ok-li    kor-teSi   (        volilni   a^'italorjil,   da  si opoio y>-?zik za julrajsnjo politiono dolovanjo. ^        NaS    Zagreb    ui   nili   sanjal   todaj   o ncmSki prosvoli p;ir force, kamo li   po   nooi o   pHnu.   Neki   turopoljski   korteSi   trdiii   so sicor, da je v Zajrrebu jasno po not-i, kakor *da jo l>o/ji dan, iu zato, kor rmnonika ( **'dtckasto   vino,   cviCek),   silno    razsvotljujo "b'lavo,   in   k-T   bi   dobri   mosec kaj rati po-^Jnezikal na naSo staro konstilucijo; pa so jo, Hwkor pravijo, prilizoval  naScniu niajjistratii. ^Blodo   njejjovo  lice1   je   razsvitljovalo   ono "^latriarlialno blalo,  kalero se je raztezalo od : ico (ulico) do nekdaiije tlarmice, (scdaujo^a pelacidevoga   trga),    kakor   roka    ,Styx„    v poganskeni    peklu.   Ali kaj   zat.6?  PraSajlo samo   staroga   mestnega stra?.arja,  on   vam
povo. iia so iiaM ,palros tonsoripti". vul^.i sonalorji, pri toj stari navadi bili zolo dobro voljo. Ni na kraj pomoli jim ui bila tlru^a iimiunatija. razun ImkovoSkt^a plina v vo-likili JampaMli-. To vain jo liilo so lodaj, ko jo vs.ikdo mogfl sadili voo duliana, no-o ^a jo popusil. Ali Casi so monjajo, rokol mi jo zo protest.r v prvi; doSla jo nova kou-stiliii-ij.i. pa jo vso drugato.
I>le voi-ori priSol jo m-ki iilovok v Za-grob. Hog vo, kak cudak je bil!
Star je bil, kor crui lasjo so mil bili tako rodki. kakor dandanos cvanttkarce ; bilo inn jo voc lot, lH'go je imol Plener priinanj-kljaja na joduotab. Dolga brada sogala tun jo do pasu, kakor oiiemu patrijarhu na le-vt'iii o:tarju sv. Marka. a obloCen jo bil kakor tur.-ki car na zagrobskom frlotlisftu. flmlno olovot':.-. kdo bi le mogol bili! Da ga je v onoin Ircnulkn videla kaksna naSa krasotica, pozinjoiia gospodiea Kvgcna Suc-a, bila bi nam nkla. da jo to Bvoeni Zid*. In prima-ruli.i, to vain ,je bil pravi ,vocni Zid", naj-starSi posttjpaf na lorn bozjoin svolu. Ali bil je nokako kisel, kakor bi ga nckaj srbolo. Da. srbolo ga jo, in ne zastonj. Mirno jo potoval jio HrvaSki, ziva ditSa ga ni praSala, eogave gore list jo, itna li kak ^contraband''. Onega c.isa ni bi!o Se tu narotlne straze v po*poSovanje zapad;jo kullure: v HrvaSki je voljalo tedaj lepc in ncdolino pravilo: ,Vsakdo jo poSlen clovek, dokler se inn ne dokazo, da je lopov". Mirno je tedaj potoval, praviui, po HrvaSki;   samo gosi  so   potoina
NaSini koalirancoiu narodni znacaj No-Iranjsko ni ugajal. Ugibali in ugibali so, kako bi Nolranjsko upognili nomf'urskoinu uplivn. Srodslvo v to so jo kmalu naSlo. Snovati so joli posojilnifo po Kailieisonovem sisloimi in tlonar jo dala kranjska liranilnioi. Zadostujo zo lo, iia ;e posojilnifo suiijojo s poiuoejo pr-M'pi uomskularskoga zavoda v tlozoli, tin so vo, kakoSou sad botlo rodilo. i'osojilnic.o so lo nokako podruznioo kranjsko liranilnit'o. Haz-posodilo so jo veliko tisoe goklinarjov bra-uilnk-noga .lonarja iu tako jo volik del pri^ol v odvisnosl nomSkoga kapilala. (',o. bi pri kakih volilvah li kinoljo n«- liololi volili kan-didala, ki bi ugajal nemeurskoiiiu gonoral-nt'imi Slabu v Ljnbljani, bi jim liranilniea lahko odpovoilala pusojilo, kar. jib spravi v najvoojo zadrogo.
Voliko so govori in piSo o lorn, da so kmola izvili iz rok odorubov. To bi bilo pat": vso ltvalovrotluo tlolo, a donar naj bi so join.il od uaroduili zuvoilov. Sioer so pa zi-golavlja, da koneiii uspoli vst» lo mauipula-oijo za kmola no bode posobno ugodon. Lo okolu poloviea posojil so jo porabila za pla-i\uijo viSji>obroslnili tlolgov, tlrugi tlonar so pa kinoljo porabili za tlrugo uainouo. lu lo posojilnifo so lako lo piipomoglo, da so 'jiioljo narodili jako mnogo novili tlolgov, Kako jib plarnjo, v,a to so njili najnovojsi dobrolniki jnko main brigajo.
Pri posojovauju so no posfopa razmnuo iu so refkral imajo prod oomi lo poliliouo ktirisli. Zaratli loga pa li uajnovejfti tlonar'ni zavodi niuiajo posobno Irduo podlago in bati so jo, da so bodo vsa stvar koii^iio So bndo maSfi'valii. V tloiiarnih zadovah so no dajo delali laki oksporimoiili.
Naravno jo tlaljo, tla so narojajo ludi noiuSka pisma, kt> donar dajo kranjska bra-iiiliiioa.
Toda obruimo svoj polled na vso tlrugo stvar. Na J>o!«njskem jo bila volilov poslanca. Tukaj jo bil kandidal koaliratioov gospoti ViSnikar. On so jo odlocno izrokol za koalicijo. „Slovenot:u ga sioer no priznava, ali la list zna voj-krat tlobro prikrivati svojo namono. Nodavno jo o\)sodil gosp. Kluna in Ilohonwartov klub, a vooraj pa v flanku o ooljski gimnaziji s prizuan.join zopot omonja kt)nsorvalivco. Tudi jo ziiauo, tla so so pi-sala pisma od naSo konsorvalivno sirauko ua Dolonjsko, tla naj no volijo Ziipiin;i. ViSni-karja so volili skoro vsi nomSki Korovoi, in lo ji? jako znarilno. Colovo so se inorali go-dili kaki dogovori in poslodioa loom bodo, la boilo ntivi dr/.avni poslanec pospoSoval v
psikalo i/.za plola. vitlotio v njciu svojoga n.iravnoga sovr.izuika. Ali casib jo bolola uomila usoda, tla so jo Zid naiuoril ua ple-mira, iu lo jo bil kamon, ob katort?m so jo \ei-uia poslopafi-.'V spodlaknil.i. NaS Zid, ne poznajot: ra/.liko inoj lonko in dobolo krojo, so jo inulo z.'aenil za plomiCev „d:itiun privi-logiatum", da um ni sol nili s poli;a plnmifi, vidof. dajobradali poslojiaf1, out^astil .liieras ann.dos', povlote Bjuro palrio" Zida na klop lor inn dokazo, kako mocon je ,stalus privi-logialus", ploinifovo pravo. Zato jt! Zida nokaj srbolo — liinc illao lacrimau!
Lahko so more pogodili, kaka jo bila psiholo-'iSka j)oslodioa one dobre lekcijo „iu publioo-polilicis". Ona strati elovoSka, katoro naravoslovf.i pripisujojo redu sosalccv, bila jo vslod virluozilovo gosposkili straiSarjev lako tlepona, da je zc sam Zid dvojil, ali jt> clovek ali snop, po kalerem so mlatici v skodnju maltali; iz kralka, Zida so zapuslile vse iuoi':i, df so je vsled toga moral zdravili. — NaSa llrv.-iska jo na jjlasn s svojimi kopolji in zdravnimi vodami, ali Se bolj na svoji ,titipturi universalis", kalera se prodaja v slo in slo lekamah. Tu inislim naS trtov gozdieek.
In zaros naSemu postopafn je bilo nokako pri sR'ii, kakor njogovim prednikoin, ko so laoni in zojni laziii skozt pnSCavo, ko jodva zapazi, kje so inn zasvetliei kaj iz daljave. Kar nm je svetlicilo, bil je naS slari, mill Zagrob. Tudi Zidu je bilo laiije pri sreu, ko je potoina priSol do Cmonicrca; in nadejal h3 obilo jcla in pila.
dr?.avnotn zboru koristi krahjske nemske stranke iu so bratil z gorenjsko ekscelenco baronom Sehwoglom, kot. so je prodnik njegov. Tako se ninoze zagovorniki nasega neinSlva. (Upaino, da jo VaSa sodba protrda. Tako daloft se no bo mogol spozabili novi poslanec. Urotl.)
Hlijiajo so tlozolnozborsl^ volilve in pri lob btulo zopel. igrala naSa nemSka stranka vazno itlogo. Zaslonj zuani neinSkulurji go-lovo no bodo nobenoga podpirali. Za vsako podporo so boilo tlali tlobro plaiiali, soveda v politit'uom poglodu, Zo ob ilozolnozborsktiin zasodanju so so vrSila uokn ptigajaiiju in govori so zo o koinproinisih, kalori se bi vain ob poriforiji Slovonijo zo zdeli neverojetni, ali na Kranjskoin ni nobona stvar veft novero-jolua. Neineurski dull so votlno bolj razSirja iu doinari razpor so poostruje v voliko vosol.jo Noiiiconi. Toliko zo danoH laliko rooeino, da bodo tudi v bodotVin dozolnein zboru Noiiici igrali voliko bosodo, kot so jo v I :in, kaltuvinu jo sodaj doba proloklu.
Framasonstvo.
fc LjiiMjinii', r>. iniUTii,
Ziutno jo, koliko jo svoj 0.as Ijiibljiuinki „S|ovoiiec" rogovilil zopor rraiuasonslvo in podliknl iiaprodni slranki frainasonska nuMa. Da jo to podlikanjo bilo lo liiidobno obro-kovaujo, jo piu> jasno in jo iinnlo iiamon, izpodko]iali zaii|ianjo narodni slranki. Znano jo pa zo tlnvno, tla jo inoj nomSkiini lovidirji voft poslaiK'.ov, ki so proslo-zidarji ali pa vsaj zagtivarjajo prnstozitlarslvo. ltazumou flovok bi bil soilil, tla bodo .S.'ovcnoc" '/. vso oillocuosljo proli zvozi s takinii Ijiidmi. A nic toga, Se livalil je grol'a llohenwarta, tla jo na la uae.in resil — drzavo. (Slo-vonski poslanoi so pac poklioani v prvi vrsli za lo, tla so potezajo za pravioe svojili vo-likcv! Urod.)
•Slaljo posledice napacne polit'kc naSe konsorvalivno stranke so se morale be;: dvonta pokazati. Levicarji so dobili odlocilno besedo in vlada se jim uklanja. V koaliciji ima leviea vso thugacno staliSco, ncgo jo jo irnela pod Taaffojoin. firof Scbonborn se sicer §e nokaj njiira zjotlinjoni levici, ali govori se ?.e, tla bode kmalu moral odstopili. Po volji nainrec ni lovioarskini vodjam. Za njini pride pac kilo tlrugi, ki bodo zo mnogo blizjo fraina-sonskim nazorom.
Ueoraj jo bila vazna raz|)rava v drzav-nom zboru o kazenskom zakonu. Hila sta na duovnem rtulu dostavk.i katoliskiii poslancev k §S \M. in 144., ki sta imola natneu, ovirati
Zid zait'.e v prvo kremo, kalera se je v vsakoin oziru bistveno razlikovala od onega bolola, kalori sloji danos na njenein moslu.
Ali ko vslopi, se zolo zaeudi. Ouilna ilruzba so jo cudno tukaj zbrala in napol-nila kremo.
Na dolgih stolib sedela je brkata glava pri brkati glavi; iz ust vsakega gosta je vi-sclo tlimka kakor irancozki rezani top, in vsakoinu moziceljnu ob strani sablja. Vse druStvo spajal je neki simpatieen dull, in giomovili naciu, kako se jo javljala ona simpalija, je kazal, da vsa ta vzajemnost je izvirala iz onib sinietricno popilih policev „starega", kalori so se toli drazestno svetili prod brkasi.
Vsak domacin je vide! take scstankc ali pa je le sliSai o njili in vsakdo pogodi, da soin s temi slabimi crlicami hotei naCr-tali korteSko skupSiiino; slabimi, pravim', kor kilo bi zvcslo opisal ona zivahna zborovanja, katora so irnela polog svojo slrasti Imli pa-Iriarbalrto iioolisko stran.
One razmere so minulc, ali Dog .c daj, da so nam to prcobrno v drug ckstrem, v mlacno bourgoisijo, kalero jedro je sobiCna nialonkoslna birokracija. Neprijetni popo'J ulisi prctresli so, kakor smo rekli, Zida do dna duSe; ali od vika in krika, od ?,vcnko-lanja in ropotanja po krCmi zalrepetajo mu vsi ludi najtnanjSi zivci.
Razun tega je perspektiva brktitih SabljaSev   zmeSala   vso   njegovo   pamet,   in
framasonstvo v Avstriji. Odsek je bil ta dva parugrafa f.e tako premenil, da je frama-sonom dal popolno svobodo. Prodlagana do-stavka sta bilu odklonjonn, Co tudi ju jo zago-govarjal cel6 pravosodni minister. Fronm-sonstvu bo sodaj odprla svobodna pot. To je gotovo znamonit dogodek zn katolisko Avstrijo.
Pod Taftffi'jevo vlado bi so kaj takega ne bilo nikoli zgodilo. Konsorvativci so imeli odlocilni upliv.- Clo bi so bila ttstiivljnla lo-vica, bi pu popred se bila nniciln zvolilno ro-formo. Vidl so loroj, da so konsorvativci no-koliko krivi, Co dobimo framusotiske loiiu v Avstriji in cold tisti ttSlovenec", ki je toliko krat pisal proli framasonstvu in drugitn ocltal, da dclajo za framasone. je celo sam voliko priponiogel k toinu, To list jo imol Ink npllv na slovensko konsorv. posltmoe, da bi jili bil prav lahko spruvil iz koulicijo, Co bl Ml lo hotel nuno nnstopitt proli njlin. Tega pu ni hotel, kor nokulori uusi koiisurvulivoi no upujo voc bili voljeni, ko bi so uresnicila Taairo-jovn volilnu roforma.
Res bodo .Slovence" oplrnl kuiiNnrvu-livuo hIovoiirIco podkuinc, da niso gliisovnll za framasonstvo, a fukla pa vondnr no bodo mogol uliijili, da so ta to oni prlpravlll pri-prnven polo?.iij. Kot dobri pollUkl bi bill inorali ludi dobro vodoli, koinn obracajo voilo mi inlin.
Hralonje t. liboralci pa utcgno linoti so tluljso slabe poslodico. Naj so iavrfil volilna roforma po zolji vlado in neniftkib liboruloov, pa pride tudi v toslrunski drftivni polovici civilni zakon na dnevni rod, Nokoliko to pri-pomorojo v to frunmsonsko lo?,o, katoro so pomagali uvajati nasi konsorvativci. Jasno so loroj vidi, kam poljo tisla politika, kalera ima svojo oporo v „ Katoliskein polilicnem druSlvu" v Ljubljani. In za tako politiko so pri nas z vsemi silami deluje po dezeli in ljudstvo hujska proti zasluiaiim narodniiii ino2cin.
DO PI SI.
Z dezcle. (Zakaj propadajo k in e t i j c P) — Na vseh koncih odmeva tu?.en jek: Bkmelije propadajo Cedalje bolj*. Uzroki to prikazni so nmogotori in razlicni. Skoraj da kind je dandanos najzadnji, ko mu je Ircba poiuagati. Za navadne dolavce se vec slori v postavodajalnih zaslopih, ncgo li za knieta-trpina. Temu so ni cuditi, ker kmet je bolj mirnega in lihoga znacaja, in kar je Se  najvec, brez  organizacijo,  docitu
rcvez, bodofii prijatelj vccticga miru a tout prix, se polisno v kotift in zapre oci, da bi ga tukaj n.kdo ne opazil.
Vslcd vika »hajnk! hajuk!" nastane grobna tisina. Presenecen po tern ncobicaj-ncm prcvralu pozabi Zid, kaj in kako je bilo.
Na stol vspne se tnajno, trebuSasto clovcee. Siva glava je prica'a, da spada mej ,stare"; podolgasti brki so mu Strleli pod rdecim nosom kakor macki, in sivkaste nje-gove oci vi tele so se mu tako Cudno, kakor da lioCe loviti niuhe po zraku, noge se mu pa tiko sibile, da sta tnorala cuvati dva korlcSa, brkasta angelja varuha, tega naScga Cicorona.
BSpectabiles dotnini (Cestita gospdda)!" — zacne niozicelj malo hripavim glasom, tor se pregnc z glavo in rokama naprej, kakor da bi hotel s tew kretanjem opozoriti svoje junake.
.Spectabiles amici! jaz vam pravim, ne bodimo Hirci!"
BVivoit (2ivio)!", zaori vsa krcnia.
nSpcclubiles amici! in zakaj bi mi bili llirci, in kako bi mi bili Ilirci; kaj se vnm prej ni godilo dobro V Vedro viua ve\ja trS cvanckarce, piscanccv in puranov nam je Bog dal dosli, 'in kaj hocemo vec?*,. F«Sil1 novi Giceron druslvo, vihajoc si brke kakor rak.
(Dalje prih.)
so delavci zdrrifesbi v druStvih in zadrugah, drug drugemu si fWfcgajo v stiskah in nadlogah. Zato pa gtes zadnjih je postal mogoCen in glasap, tako, da ga visji slisijo in se pred njim tresejo. he na§ ubogi kmet je popolnoma osamljen, hima pomoci in podpore. Ni Cuda, ako fto Kemljiske knjige vse prekrizane in ako kaj pogosto boben poje.
Pred seboj imamo plaCilni nak;,, s kojim so dediCi umrlega posestnika povab-ljeni, naj plaCajo pristojbine o Cistern pre-mozenjn. Celo premozenje je vredno blizu 1600 gld. V svojem testamentn je pustil 2eni sobo in pa V* ,itra mleka vsak dan; hCeri je volil 350 gld, Zena je prinesla k hisi 300 gld. Nevknjizcnih dolgov je omenil 540 gld. Zdaj pa poglejmo, koliko pristojbine morala je plaCati revna bajta po rajnem ocetu: Od ciste dedscine, za volilo
udovi........             gld.   680
25% doklada .               ,     1*70
Otl dolgov* 540 gld. 8%   . '            »   43-20
95% doklada .               .1080
Od prenosa nepremicnin od
1100 gld. I'/,%    ...               .   18.-
kolek za oporoko              „     1*—
ftolaki zalog . ¦________.     2.40
Skupnj ....               .   83-90.
Ne le to, da je moral rajni plaCevali 6% obresli od dolgov, zdaj inorajo dediCi tudi pristojbino plafiati, ker niso dolgovi vknjizeni. Ce odbijemo od premo2enja volila (kar ima zena v hi§>, in dolgove), morda ostane tri sto cistcga premoZenja. Vkljub temu morajo plaCati dediCi celih gld. 83*90 » pristojbine. All niso to za kmeta unicevalne priknzni?
Co pa bogat zid proda za 5000 gld. obligncij, plnfta samo 10 kr. pristojbine. In potent se cudimo, da se Siri upor in sploSna nezadovoljnost! Zalostno je, da „katoli3ki* poslanci, voditelji katoliskih strank, kakor je Klun r«a Kranjskem, podpirajo ta sistem, tako vlado, ki prizanasa velikim kapitalistom, male obrtaike in kaeta pa obklada z ne-znosnhu bremenom. Da, gorje cerkvi, veri in ljudstvu, ki posllja v javne zastope ljudi, ki le sebe. iSCejo, vo'ilce prezirajo in naCela za-tajujejo.
Iz srcdnjlli Brd, 25. febr. — Dne 24. t. m. imela je „Briska podruznica sv. Girila i.i Mttoda v Biljani" svoj redni obCni zbor u tiodecim dnevnim redom: 1. Nago-gor-pozdrav predsednikov, 2. volitev dveb pregledovalcev racnnov in 3. volitev novega odbora. i .^edsednik, velec. gosp. L. JuvanCiC, je :znaCil v kratkih .. h ustanovitev, pa narnen podruznic*- :«iho vedeli, rekel ^je, Caslneje praznovati 40 Wn. vladanje Njeg. Vel. Fran Josipa 1., oco aa smo ustanovili podruZnico, katera naj bi podpirala druSlvo, kojega namen j*.* slehememu znan.- obva-rovaii naSo deco veri, domovini in cesarju. — Sledila je volitev dveh pregledovalcev ra-Cunov in'na to volitev novega naeelnistva. Piedsednikom voljen je, mesto dosedanjega velec. gosp. L. IvanciC-a, kateremu je odfra-zano novo zupnijsko mesto v Dornbergu — Castitamo! — Castiti gosp. J. KurinCic, bla-gajnikon. gosp. KlanjScek in tajnikom g. Se-molic, —
2upnija biljanska je vslej* smrti rajn. veleC. g. A. Fabiani-ja izpraznjena. Kompe-tentov je — po gcvoricah tamkajSnega ljud-stva (iz gole prevzetnosti) 70! SreCna Bi-ljanal
Kakor se slisi, delajo tukaj po Brdih na to, da se ustanovi v Biljani Bde k a n i j a". V kratkem pojde deputacija k precast, g. dekanu v LcCnik s prosnjo, naj bi se bla-govolil preseliti v Biljano, oziroma, odstopiti slovenski del svojega dekanata prihodnjeniu v BHjani.
Dne 19. t. m. je imela, kakor mi je g. ueitelj pripovedoval, Sola v Biljani vnrif:jon"! Ob 91/* nri priSel je'bil namreC neki kmet v Solo, kjt-r je mej tem, ko je bit z nogama ob tla tako, da s ¦ je celo poslopje treslo, ob enem, da so ucenci strahu trepe-tali, pokazal in se izpovedal, daje sposoben — naj mi p. n. eitatelji oproste, ako se po-sluzim .originala* — 9kracifiksirati" ostija-madonirati*) itd. itd., in to v Casu uka, v navzofinosti ue<?ncev, nedol?,nih otrofiCev?! Sramota! Ima li kedo kaj oporekati, ako se sploh trdi, da Brda so .cvet* Primorja ?! F. Gradinski. Iz Bolea. — V soboto 2. t. m. daroval je preC. g. dekan na 2eljo Cislanega obcin-skega predstojnistva sv. snago-zaduinico za dugni blagor pokojuega nadvojvode Albrehta. Sv. opravilu so prisostvovali c. kr. uradniki, obcinski zastop, oddelek veteranov in dokaj pobcznega ljudstva.
Komaj je bila pot cez Predel za silo odprta, ie je sneg zopet zapadel tako na debelo, da je 2e ves teden-ustavljen ves :;. prompt. Po§to s Trbi2a dobivamo cez Pon-tebo in Gorico. — Ako bi jmeli predelsko 2eleznieo, bi ne bilo nikdar takih saprek v E!0™^:.00 Loga ni nikdar toliko snega,
da bi ga ne mogli odpraviti s sneinimi oralr, kar opravi pat jedna sama Iokomotivaj skozi Predel bi pa bil predor, vsled Cesar bi se izognili vsem te2avam po zimi. — Ker je tudi na Krasu ustavijcn ves proniet, da morajo Ijndje in posta cez Pontebo v Trsl, kar se dogaja vsako leto, obuja se nam upanje, da merodajni krogi vendarle pridejo do spoznanja, da predelska 2eleznica je neob-hodno potrebna.
(Dostavek uredn. Pred kakimi 14 dnevi smo prejeli obsiren dopis z Bo!3kega, ki je opisovalnemarnost cestnega nad-zorstva, katero nc izpolnuje svoje dol2-nosli. Zatc je pogosto Predel zaprt dalje Casa nego bi bil pri pridnem delu. Take prito2be se ponavtjsjo leto za letomt)
Iz Ljnbljanc, 28. febroarja. — Pri volitvi na Dolenjskem je dobil gospod ViSni-kar 395, gospod Znpan 193, in gospod grof Margheri 12 glasov. Poslednji bi bil dob":! gotovo nekaj glasov veC, da se ni svoji kan-didaturi odpovedal. Visnikarjevo zmago je pripisovati veC okoliScinam. Mnogi dolenjski volilci so trdno prapriCani, da jim Visnikar pribori 2eleznico do hrvaSke meje. Volilna borba se je najvec sukala okrog te 2eleznice. Seveda, ako bi bili crnomaljski volilci malo razsodneji, bi bili p^c vedeli, da jim bode to 2eleznico vsakdo priboril, ako boilo tudi Ogri gradili 2eleznico do Metlike. Zveza med Metliko in Novimmestom potem obeta pac toliko prometa, da ne bode te2ko dobiti de-narja za grajenje, bodi si po tem nli po onem potu.
Narodna stranka kot taka ni delala za nobenega kandidata, pac se pa ne more opo-rekat, da ne bi bili nekateri, ki sesicer radi pristevajo narodni stranki, delali za Visnikarja. Pa tudi od ,SlovenCeve# strani se je delalo proti Zupanovi kandidaturi. Neki znan Clan .Slovenceve* stranke j«* pisa! v KoCevje, da naj ne volijo Zupana, temveC naj raje volijo grofa Margherija.
ViSnikar je skliceval shode in stopil z volilci r doliko, Zupan pa ni skoraj niC storil za svojo kr.ndidaturo. Poleg tega so ga pri-poroCali nekateri gospodje, kateri pri vaSCanih nimajo posebnega zaupanja.
Z ViSnikarjem si pa parlament ne bode gotovo prav niCesa pridobU, vlada pa jeilen glas. Obetal je sicer, da bode hculil po poti Sukljejevi, a Sukljeja ne bode mogel nado-mestiti. Mi se nismo strinjali s Sukljejeni, a to nui pa radi pripoznamo, da je bil talent in se je /.rial sebi pa tudi Sloveticem v javnosti pridobiti nekaj ugleda. SpuSCal se je v najte2avnej§a uprasanja. Od VJSnikarja kaj tacega ne priCakujemo. Dosedaj ni nikdar pokazal nobenega svojega misljenja in ga najbri tudi v bodofie ne poka2e. Pa tudi dvorni svelnik ne bode nikdar.
Klun je pa dobil v dr2avnem zboru jako zvestega tovarisa, ki ga bode javaljne kedaj zapustil, posebno ker drZavni zbor nima veC v svcji sredi Sukljeja, da bi se sukal okrog njega.
Somafie in razne novice.
Nemarnlm naroduifcou. — Od pri-hodnje gtcvilke naprej boclo zaznamovani na pasovlh z rcfccim svinfinikom do!2ni zneski do konca 1. 1894. Prosimc, da vsakdo po-gleda na pas.
C. kr. kuietfjska drnzba je imela uCeraj slavnostno sejo v dezelnozborski dvo-rani v pi-oslavo 25-letnice predsednistva Njeg. Prevzv. g. Franca grofa Co ron i n i j a. Ker dobe nasi naroCniki itak v „Gospodarskem Listu* obsirno porofiilo, omejimo se danes le na nekoliko bosedic. — Iz Trsta je dose! baron Conrart kot zastopnik vlade. — Po dovrSenem dnevnem redu spregovori pod-predsednik vitoz BoIIe, ki oinenja ob kratkem zgodovino dro§tva in 25Ietno predse-dovanje grofa Coroninija. Na to razkrije sliko in prosi predsednika, naj jo blagovoli sprejeti v ta spomin. Za njim sta govorila Se c. g. Jos. Ma§era, vikarij v St. Mavru, v imenu Slovencev, baron Conrad pa v imenu vlade; oba sta laskavo naglaSala delavnost predsednika Coroninija v leku dolgih 25 let. Dr. Pajer je govoril v imenu deiele! Oglasil se je tudi dr. Verzegnassi. Naposled je predlagal D o 11 o r it naj zbor z vsklikom zopet izvoli predsednikom grofa Franca Coronini-ja, kar se je tudi zgodilo med soglasnim ploskanjem.
—  Grof Coronini se je zahvalil za izkazario Cast; bil je vidno ginjen vsled dokazov to-likega spoStovanja.
Badodarnl doneski. — Za .Slogine" zavode je dalje doslo.- P. B. v G. 2 gld. — Gosp. Fran Sivec v G. 1 gld. — Gosp. Iv. Hausner v G. 2 gld. — C. kr. notar g I. KaveiC 1 gld. — Gosp. Ant. Koren v G. 1 gld. - S. A. v G. 1 gld. — PreC. G. Pavlica Andrej, stolni vikar v G., izroCil nabranih 34 gld. 10. kr. (mod temi v zadnjem BPrimorcu* naznanjeni dar obcine Rihemberg 24 gld.).
—  Gosp. Martin Strukelj v Sumpasu 1 gld.
—   Smarski klub zbral ob treh prilikah 22 kron. - V veseli druzbi 24. febr. v Kozani zlo«U: zavedne Medanke in Medanci v roke g. Muiicu 2 glu. 41. - Temu znesku je
doloiil g.  Anton JerkiC, fotograf v Gorici, | 1 gld.                                                                   |
Pri kosilu na dan poroke gospoda Franca Bandel-a v Dornbergn, nabrala je gospa Bizjakova za Slogine uCne zavode 8 kron 80 vin. A. P. iz Rihomberga je poslal meseCnhio za 11 mesecev v znesku 5 gld. 50 kr.
Po polo2nici poStnc hranilnice je doSlo 13 gld. 62 kr., katere je poskla: .Hranilnica in posojilnica v Cerknem* in .dudlarji pri CitalniSki veselici dne 24. febr.*
PresrCna hvala blagitii dobrolnikom! Bog poverni! -— Potrebe na§e so vedno veCje, torej: v3trajajmo v dobrem!
Zopet potrganl lepakl t Gorlei. — ZadnjiC smo poroCali obSirno, kako zasleduje neka sodrga v Gorici vse lepake, ki so tis-kani zraven italijanskega Se v ostalih de2el-nih jezikih (mej te pa ne Stejemo nemSCine). Po pogrebu nadvojvode Albrehta je izdalo, Njegovo VeliCanstvo zahvalo svojim nurodom, ki so socustvovali s prejasno vladarsko hiSo. Primorsko namestniStvo je doposlalo tudi v Gorico veC takih lepakov-zai»va!nic in smo jih videli prilepljene v torek pred niestno hiSo, v sredo pa po vsej Gorici. V Cetrtek zjutraj jih vecinoma ni bilo veftl Ako je sluCajno bil kakoSen lu ali tarn, je bil pa tako potrgan, da je bilo mogoCe citati samo italijanski del. To se je zgodilo ce!6 pred mestno hiSo in na Travniku zraven kavarne ,Evropa*, torej v glavnih mestnih ulicah in v bli2ni c. kr. redarslvene straze! — Kdaj bodemo mogli poroCali, da so zasledilt to sodrgo, ki ima castno nalogo, trgati slovenske lepake!! — To je zavisno seveda najveC od slavnega vodstva tukajSnjega oddelka c. kr. redarstva, v katerega miiosti Ie2i osoda s!o-vensko-nemSkih lepakov v Gorici. At nam res hoCe usiliti prepriCanje, da rado vidi taka lopovstva?
PJcs v postu. — GoriSki kavarnarji so imeli v iorek pies. Ali Se so imeli prevec denarja, da so zMiii za „Lego* 27 kron 23 vin. — To je dokaz, da knvarnarstvo ni najslabSa obrl v Gorici, ko gospodje niti v postu ne morejo dati mini. Ali ni nobenega Slovenca, ki bi otvoril elogantno kavarno v Gorici? Miajal bi gotovo dobro!
^OorLskl prldclkl" — Pod-takim na-slovom opistije prof. Rudolf B6ck v .Lutzow's Z'ilschrift fur biklende Kunst'* ono sliko, katero je naroCila goriskn „c. kr. kmetijska dru2ba " za 25-lotnico svojega predsednika grofa Franca Coronini- ja. Kn'tik zeI6 hvali delo in pravi, da slikar je bil ob enem tudi skladatelj in pesnik. V krasnih skupiuah so naslikani v zivih barvah vsi pridelki naSe dezele. Vidi se tudi grofov gradic v St. Petru. Kritik izreka nado, da slikar izIoZi to krasno delo na prihodnji umetniski razstavi na Dunaju.
Izjava. — Ze od nmogih stranij z Vi-pavskega je dobil nag urednik migljaje, Cemu da se je lani toliko potezal v BEdinosti" za ucileljstvo proti g. Jos. Faganelu, katerega nikakor ni bilo treba tako straSno razmesariti in zigosali, kakor so storilt isti dopisi. — Te dni smo zopet prejeli pismo iz duhovskih krogov, Ce5, cemu je bilo tega treba. — Ne maramo tujili zaslug, ako so bili dopisi dobri; pa tudi za katerekoli druge poslcdice ne maramo, ko nisrno bili z dopisi v nikaki zvezi. Ob2alujemo, da se kar iz zraku jemijejo tako koCljive trditve! Toliko na znanje tistim go-spoclom, ki so se Cudili, da se naS urednik meSa v prepir med g. Faganelom in uCitelji in to celo v tujem listu.
Trgoveem 11a deceit. — Dobili smo po nizki ceni 150.000 trgovinskih zavitkov in 50.''"') pol trgovskega Crtanega papirja. Kdor potrebuje tako blago, posIu2imo nm jako po ceni. 1000 zavitkov s tiskano iirmo vred stane od 2 do 4 gld.
Umcstna pohvala. — Tudi uCerajSnji »P. L.* je pohvalil naSaga fotografa g. A. JerkiCa, ki je zdaj prvi fotograf v Gorici. Kdor se hoCe prepricati, kak6 daleC je napre-doval g. J. v tej umetnosti, naj si ogleda njegove krasne iz!o2be. Stanuje na Travniku St. 11., nekoliko dalje od Skofijske kapele.
Bazgias. — Vodstvo slov. oddelka de2e!ne kmetijske Sole priredi s podporo, ki jo je v ta namen dovolil veleslavni de2elni odbor:
poduCni teCaj za ceplenje trt na clrveno. TeCaj bo na tukajSnem zavodu in bo trajal 2 dni t. j. 15. in 16. marca.
Za ta teCaj so namenjeni Stipendiji in sicer 15 po 2 gld. za ubo2nejSe vinogradnike. Kdor se 2eli udele2iti, naj se oglasi ludi samo z dopisnico do 12. t. m. pri podpi-sanem.
Vodstvo slov. odd. de2. kmetijske Sole.
Prcpovedano pe^e. — Tudi letos je izdalo glavarstvo prepoved, da mladenici ne smejo peti, ko pridejo k naboru v Gorico. Torej tiho, zalostno naj gred6 mladenici pri-segat zvestobo cesarju in drzavi I To je ne-naravno! Taka prepoved je jako po godu irredentovcem, ki ne marajo sliSati slovenskih in patrijotiCnih pesmrj ! — Svetujemo pa slo-venskim mladeniCem, naj se drte  te prepo-
ved!, mi pa bomo pazili, ali se je bodo dr2ali goriSki Lain.
Glas Iz Obeinstva. — Iz Gorice nam piSejo: Gori5!:e lminjevke skrbno love naSe kmetice, ko prinaSajo bla»6 v mesto. Na Starem trgu nobena kuielica lie more uiti ***. 2enskam. Br ojevke pogosto kar zgrabijo za jerbas in iteso, a kmetica tava za njimi. Tako kupnjejo goriske branjevke ; »ini«?je se, da nc v svojo Skodo, paC pa v naSo, ki bi blago kupili naravnost od kinetic, katerim bi blago tudi nekoliko dr.ize plaCali. — Taka usiljivost goriSkih bra i:»vk =>e godi predoCmi mestnih stra2riikov! All trini ko.nisar niCesa ne vidi?!
Xovl grobovi. — 28. febr. je umrl v tukajsnji noriSnici bivSi vodja laSke de2elne kmetijske Sole g. Jos. V e I i c o g n a, zapus-tivSi precej Stevi'iio rodbino.
—   4. t. m. je uinrla mati goriSkega zupana gospa Jozefa Venuti roj. La pan j a, rodom Slovenka iz Solkana. Sijajen pogreb se je vrSil v sredo,
—  Sfcladatelju g. Hrabroslavu V o I a-r»C u, naduCitelju v Devinu, je umrl nade-polni 5-letni sincek. NaSe iskreno  so2alje!
—  V Solkanu je umrl g. Andrej Ga-brijelciC, bivSi dolgoletni Supan, v 76. Ietn -starosti. V obcinskern zastopu je bil nad 40 let. Bil je vseskozi postenjak, zat6 pa zelo spoMovan mo2. Naj v miru  poCiva!
Pometajte pred srojiin pragom! ~~ UCerajSnji »P. List* se buduje na g. Ivana Hribarja zaradi izraza ,po!itiCni kapucini", CeS: evo najnovejSe Bnarodne psovke". SmeSno! Ne vemo sicer, pri kaki priliki je raoil g. II. ta izraz, ali naj bo 2<: kakorkoli, psovka to ni. Kakd naj pa itnenujemo take kapuciue, ki politikujejo ? Nam se zdi tako zaznamovanje cel6 jako priiuerno, vsekakor pa prav niC razZaljivo. —Kaj naj reCemo pd o BP. Listu*, ki par vrst dalje zabmsig. H. in sploh narodni slranki v obraz — po-liticno-pobalinstvo? Torej .politiCtii kapueini" je strahovita psovka, »p o 1 i-tiCno pobalinstvo" pa - duhteCa rozica z vrfa c. kr. katolikov! Pometajte pred svojim pragom!
Sv. niaSe-zadiisnlce za pokojnim nad-vojvodo Albrehtom so bile v raznib krajih na de2eli, skoro da novsod. kjer je bilo le mogoCe. Zatd ne bomo podrobno poroCali o teh sv. niaSab, ker je to povsod jednako.
Iz Tolmina nam piSejo: V Tolminu je bila sv. maSa-zadusnica za pokojnim nad-vojvodom Albrehtom 2. tin. ob 9, uri zjutraj; daroval jo je preC. g. dekan v sprem-stvu obeh kaplanov. Poleg mnogega obCin-stva in Solske mladine z uCitelji, udeleZili so se te slovcsnosti tuk. c. kr. uradniki (,Castno" izjemo je delal le eden c. k r. u r a d n i k; — Pog ne daj, da bi o tem zvedel „Cor-riere.....!) —"
Iz Kofoarlda: Na cesto proti Staremu-selu je pridrvilo doli z „Ozkega", 800 melrov visoko, silno veliko skalovja, ki je drvilo dalje do stare struge Idrije in Se Cez. Dva moza sta sekala drva v hribu in sta se komaj otela.
Iz Idrsfcega pri Kobaridu: Pustni torek je zdrCal velik ptaz snega na cesto; veC ur so morali pridno delati, da so naredili vozovom pot. Ali to so le osamljeni sluCaji, kajti le redko se pripeti, da bi bil na tej cesti promet za veC Casa uslavljen.
2aIo.steii konee veseliee.— V Bregi-nju je priredil krCmar B. pies, pri katerem je skupil okoli 250 gld. denarja. Ko je hotel drugo jutro denar pobrati — ni ga bilo yec; nekdo je bil bolj uren od njega in ga je ze odnesel. V naSih bribih je talvina zelo redek slucaj!
H Srednjcga nad RoCinjem smo dobili dopis, kak6 lepo da so peli mladenici in niladenke pustni ponedeljek v neki kremi. Dopisnik svetuje, da bi se zaCelo kaj bolj gojiti umetno na'rodno petje. Toit tudi, da Ijjudje tamkaj premalo Citajo.
Z Lfvka poroCajo: V obmejni vasici JevSCek je neki finatiCni stra^nik zbijal razne Sale in igra! se z nabito pusko. Na peCi so sedeli trije mozje in pes. PuSka je poCila in zadela — p s a, a mozje so se zelo preslraSili. fiu^utka so naznanili pristojni oblasti.
Danes ob V2! je prigel prvi brzovlak iz Ljubljane; moral bi bil dospeti 2e ob 10. zj. — Promet je torej za  silo   zopet  odprt.
Llstuica. - Dopisnikn iz Pod gore iz T o 1 rn i n a. , dezele: PrihodnjiC; danes ni bilo mogoO. — Dop. o drtavni cerkvi: V % krasen Clanek pride prihodnjiC; moral je istati. - Drugim dopisnikom: Ako bo pon'-fo, o priliki.
Ostala Slovenya.
SIcstuI svet trzaSki je imel danes teden javno sejo. Med ostalimi toCkami je bila na dnevnem redu tudi proSnja trzaskih okoliCanov iz Gropade in Trebo za potrebno osnovno ljudsko Solo, za kojo prosijo brez-uspeSno 2e 9 let. Mestni svet je preSel tudi takrat prek te preSnje na dnevni red vkljub, da so proSnjo ziigovnrjali nekateri desniCarji in pa sam pod2upan Dompieri. — Slovenec je povsod teptan!
Poslance Spinel<5 pred svojliul to
IIlcI. — V nedeljo dne 24. m. m. sklica je dr2. poslanec prof Spineic v vasi Man dici na boljunskem polju (okraj pazinski javen shod, katerega se je udele'ilc prekt 3000 Ijudij izpazinskega in koperskega pol okraja. Shodu je predsedoval voleC. p. 2upnil Flegar, vlado zastopal pa sam vodifelj okraj-ncga glavarstva, g. Ivan Sorli. Poslanec SpinCic je govoril veC nego jedno uro o svojem ii svojili tovariSev delovanju. Vsi navzoCi — razun jedne osebe — odobrili so to dclovanje ter sprejoli 10 resoliiiij poliliSkega, narodnega in gospodarskega znaCaja, kakor n. pr.: naj se v Puzinu uspostavi zopet gimnazij in ustanovi uCiteljsSce s hrvaskini uCnim jezikom ter da seustandve ljudske Sole v materinem jeziku povsod, kjer to po zakonu morabiti; dalje naj se da mesto hrvaSko-slovenskemu jeziku v Istri v vseh c. kr. uradih; naj se nameSCajo v istih le taksni uradniki, ki so popolnoma zmo2ni hrvasko-slovenskega jezika. Sprojela se je tudi resolucija za sploSno volilno pravico, odnosno za izravne volitve pri kmcCkih obeinah ild. — Italijanski Caso-pisi sploh molcijo o tem shpdu, ali pa zlobno izvraCajo resnlco, trdeCi, da se je tega sltoda udele2ilo le 2 00 Ijudij.— Ker nam je znnno, da jim poslednji shodi volilcev sploli ne ugajajo, so kar niC ne Cudimo, ako neresniCno poroCajo o njih, kajti s tem zakrivajo na zgoraj in zunaj nepobitno resnico, da za Italijane v Istri na kmetih nc rastejo cvetlice.
NovostI Iz Istro. V nedeljo dne 17. m. m. je imela puljska hranilnica in posojilnica svoj redni obCni zbor. Hranilnica Sleje koncem 1894. lela 567 Clnnov; ukupnega prometa gld. 214,036*36'/»• V upravnem letu je posodila gold. 54,139*49, sprojela gold. 28.767'05J/». VloZil je sprejela gld. 40.000, po-vrnila gld 25,000. Gistega dobicka je imela gld. 1103*85. Pri zboru se je sprejel predlog, naj se po potrcbi in ugodnosli v raznih krajih Istre — v prvi vrsti v Buzclu, Puzinu, Vo-loski — ustanovijo podrn2nico. Odbor je bil izvojen kot lansko leto, izvzemsi dr. Jane-2iCa, na kojega mesto jo izvoljen dr. Zuccon.
—  ProSnjo za provedbo ravnopravnosti od-posiljajo na ministersko predsertniStvo razne obcine, davkoplaCevalci in zasebniki iz Istro,
—  Prvotne volitve v kmockih o b C i n a h z a d e % e I n« zbor v Istri prlCno—kakor poroCajo italijanski Casopisi—2o 15. t, m. Kakor je 2o znnno, Sest polit. oknijcv istrskih voli 12 poslancev. O.l prvotnih volitev je oilvisen uspeh. Do sodaj je imela hrvasko-slovenska stranka 4. polit. okraje, ali osem poslahccv. Rodoljubi v Istri, na delo! —
—   I z K o p r a poroCajo 9EdinostiB, da se je udeleZil wLegiriega" plesa v Kopru tudi nad2upan Pasje Vasi (Dekani). Ako se ne mo-limo, je gospodu nad2upanu ime Mahnic, to hue pa je pri Slovencih osodepolno. ('e je to resnieno, tedaj ludi zadosti 2alostno! — V istem okraju agitujejo nasprotniki za de2eino-zborske volitve in sicer skrivaj, ker se boje priti mej poSteno Ijudstvo. •Uparno pa, da je vsa njih agilacija zauian!
Hrvaska ziuaga v Istri. Pri volitvi v III. razredu za obeino Volosko je z m a-gala hrvaSka stranka ukljubtemu, da so hoteli nasprotniki — Lain in Nemci — Se jedenkral podrcti v tem razredu. V I. razredu je hrvaska stranka ludi zmagala s 26 proti 5 glasovom, v II. p;; propadla za 6 glasov.
—  Obcinska uprava je torej v naSih rokah. Sluva!
Kako agitujejo Italiji'"! v Istri. — Nekdo nam piSe iz Istro: „ZiianojeCita*.eljem .SoCe", da so lirvaSko-sIovenski isterski de-2elni poslanci nekaj pred razpustom deZelnega zbora objavili oklic na svoje voliice pose-bej, a na InvaSko-slovenski narod v Istri sploh. Ker italijanski Casopisi niso mogli ov-reci v tem oklicu navedene v nebovpijoCe krivice, ki se gode Slovanom v Istri — so izmisiili prav izvirno sredstvo, ki venCa njih fanatisko zaslepljenst, to je, priobCili so v puljskeni Casnpisu ,11 Giovine pensiero'1 z dne 15. febroarja t, I. na uvodnem m e-s t u — torej mestu, ki je namenjen treznemu razpravljanju — omenjeni oklie naSih de2el-niu poslancev s polnimi njihovtmi imeni v popaCenem smislu takd, kakor da ti se isti kesali svojega delovanja ter se norCevali s Hrvati in Slovenci v Istri. Kakor je razvldno torej: tarn, kjer ne morejo gospoda Italijani z lepa prav niC opraviti, postuzujejo se zvijaC, da dosezejo svojo svrbo.alida v Hmotni vodi Iovijo'.Ta Cin, Ceprav ni vreden ozbiljenega pomisleka, vendar priobCujemokot sliko orozja, s katerim si zele gospoda Italijani pridrzati sedanjo svojo narodno posest v Istri.
Plrand pred. sodisccm! — Dne 4.t. m. priCela je razprava pred deZelnim sodiSCem v Trstu proti znani piranski sodrgi, ki je nasprotovala razobeSenju dvojeziCnih napisov. Obdol2encev je precej veliko Stevilo in, kar je najlepSe, razun dveh, treh, so bili vsi veC-krat kaznovani, torej ljudje, ki so pripravni za vse. Kot price so bili znsliS ni tudi: ka-nonika Maraspin in Fonda, namestniSki tajnik dr. Hochegger ter dva c. hi kr. castnika.
[poslednja sta pritrdil.'i, da sta povso dobro I sliSala vsklike:   .Evvlva  1" Italia!", „A b-
1 b a s s o I e a r mi!", „N o n v o g 1 i a m o [tabelle sciave!" itd. Kanonika Maraspin in Fonda sta potrdilu popolnoma kol resniCno, da ju je sodrga napadla in da sta morala uteCi, Fonda Se celd pc strc-hi bliznjo hi§e; Ida se pa.tej sodrgi zopet ne zamorita, tie Izahtevata nikakorsne odskodnine in vuIeduSno [odpuSCata izgrednikom ukljub temu, da so razbili y njiju stanovanjih vse pohiSlvo in stacune' njiju roditeljev. Treba spomniti, da ' sta spoznalapreslisatia c. in kr. casiniku ludi osebo, kijeupila: .Evviva 1' Italia" itd. Oslale : price so pa izpovedale zclo obzirno in v \ nasprotju s preiskovalnim zapisnjkom. — Od | 14 oblozenih le jeden je oproSCen. ostali so f obsojeni od I moscca do 2'/, Icta.
Ccljsko uprasanje Se vedno razburja I politiSke kroge; iz mule miihe je poslalo ve-I liko praSanje, ob katerem s;e ulegne razbiti koaliCna ladija. Stajerskim Siovencem ponu-: jajo zdaj le prva dva gimnazijska razreda, pa tako, da bi se uCenci pridno uCili nem-SCine, katero bi niorali popolnoma znati, ko vstopijo v 3»jrazred. Siovenci so seveda od-klonili take sramotilne pogoje. — Vlada je povabila 4. t. m, slovenske kouliratie na do-govor.
Slovenski de/.elnl poslaiiel Slajerskl so razglasili naslednjo izjavo: »V zadnjem Casu so nekaleri Siovencem ""sovra?,niiisti poroCali iz Celja, .da se je baje seSlo pred ne-katerimi dnevi vet slovcnskih dezelnih po-slancev in drtigib veljakov in da so le -li izjavili, da je soglasno postopanje Slovencev 7. Nemci glede sklepov dezelnega /.bora Sta-jerskega, o proslavi petdesellctniee vladanja presvillega cesarja, polilicno popolnoma ne-niogoce". Ta porocila zavijajo resniCni po-lozaj, Res je bilo v Celji malo pred skle-pom zadr.jega zasedanja Stajerskega dezelnega zbora posvetovanje Slajerskoslcvenskih inoz-zaupnik^v, da premotre polozaj, ki je nastiil vsled izstopa iz dezelnega zbora, ven-dar nikdo ni predhigal izjavo v napomina-mon smislu, tern manje se je moglo sklepati o nji. Pac pa se je povdarjala prt tej pri-liki politiCna nomogoCnost, sodelovali v de-zelneni zbortt Stajerskem v oCiglod sedanjim razmeram, a nnvdajnlo nas je iskreno obza-lovanjo, da nai . ni bilo mogoCe,*. vdelezili we di'zolno/.borskil) sklepov glede proslavo potdosptletnice vladanja presvillega cesarja, Glede teh sklepov sum s svojiini nemSkimi soposlanci popolnoma istc misli in bi bili — ako bi lakrat navzoCi bili — glasovuli za one prodloge, ki so so tarn stavili v pro-slrtvo petdesetletniee vladanja presvitlega cesarja."
Shibo prtporotiilo. — Novi visji drzavni pravdnik v Trslu, g. dr. G e r t s c h e r, je priredii 2. t. in. v Celju slavnostno veCerju v slovo. Povabljoni so bili saint Nemci in ncmskutarji; spustil je tudi dolgo .govoranco", s katero je vsestransko odobril te2iije celj-skega meSCanstva. — Ako je to resniCno, se mi primorski Slovani ne bomo veselili nje-govega.dohoda. Upumopa, da na Primorskem bo zual vse drugaCe eeniti borbo Slovencev in Hrvatov za svoj in drzavni obstanek.
ljudski shod pri St. Lcuartu t Slov. Roricah. Pretekli mesec je bil pri Sv. Lenartu na Stajerskem ljudski shod, pri katerem so porocali slovenski dezelni po-slanci o uzrokih, vsled kojih sozapustili sta-jerski dezeltii zbor. Prvi je govoril slarosta Stajerskih Slovencev, posl.g. dr. Radaj, zatem Robic, dr. Gregorec in dr. Pri shodu so sprejeli tri resolucije, ki se glase: BNa ljud-skem shodu pri sv. Lenartu zbrani Slovene! odobravajo in radostwo pozdravljajo, da so stajerski poslanci zapustili deZelni zbor: storili so mo?.ato, kar ju velevala politiCna modrost, korist domovine in narodna Cast*. Druga resolucija se glasi; ,Preosnova davenih zakonov more kmetskim Ijudem ko-risliti le, ako se zemljiski davek zmanjsa za ~0<& Ysaj tistim posestnikom, katerih cisti kataslralni dohodek ne presega 300 gld.* Tretja sprejeta resolucija se glasi: »Nag!a in neosnovana odslovitev jedinega, nam pra-viCnega dezelnega nadzornika, g. Jarca, u?a-lila nas je mocno in vznemirila tern bolj, ker je na njegovo mesto prisel moz, ki je bil bojevit pristaS nemSko - pruskega »§ulvereina* ter svoje mrznje do vsega kar je slovensko, nikoli ni pokrival. Shod smatra za nujno polilicno potrebo, delatt na razdelitev dez. Solskega sveta v dva, nem§ki ia slovenski". — SlednjiC je shod izrekel svoje zaupanje in zahvalo de^elnim in dri. poslancem.
RazsUve na Stajerskem. V minoleni letu se je po prizadevanju »c. kr. kmetijske druzbft Stajerske" osnovala .regijonalna raz-stava" v Keflahu, potem regijonal.no ogledova-nje zivine »pri Sv. Mihaelu* in v Marenbergu. Pri istih se je razdelilo: 2100 kron mgrad drzavnib, 27GO dezelnih, 1870 okrajnih, 1392 razstavnib in zasebnih, potem 8 srebrnih drZavnih, 26 srebrnih in 40 bronastih druS-benih kolajn, pa jeden srebrni castni de-nar Bc. kr. vrlnarske dru^be slajerske".
DruStvene vesti.
Iz Sv. Kriza. (Popravek glede „bralnega drustva"). — Najpred ,Sofia", a za njo .Primorec" sta prinesla posnelek nekega dopisa, kateri graja tukajSnje ,bralno drustvo".
Tocke katere je urednigtvo „Soce" posnelo iz daljSega dopisa — so netes-n i c n e, kajti bralno drufttvo si je najelo sobo, ki je ne le primerna, ampak najpri-mernejsa. Ako ve dopisnik za boljso, naj jo objavi! Liui nam doslej Se ni zmanjkalo. — Casonisi, na katere je drugtvo naroCeno in katero drustvo tudi placuje, prihajajo redno le v bralno sobo te.r se jedino tarn berd. Na dom jih jemijejo po preteklem Casu oni dniSlvenifci, kateri so liste kupili na javni diazbi. Ca bi se v bralni sobi prepe vale celo lasko pesmi, to pa je ze vet: kot grda laz. Da pa v bralni sobi ob posebnih prilikah — n. pr. po obenem zlioru itd. — drustveni pevski zbor zapoje nekatero slovensko pesem ter da si druslveniki naroce kozarec vina ter se malo skupaj pozabavajo, — to ni-napacno. Konefno naj se omeniin, da lastnik bralne sobe je- prepustil islo druslvu proli temu, da »uui»4c na razpolago doloCeno Stevilo dni v letu. To ve vsak drustvenik — vsaj po zadnjem obCnein zboru, pri katerem st* je zadeva zopet pojasnila — in vsak drustvenik je bil zadovoljen. Kdor pa posilja proti bralnemu drustvu take vesti v svet, ta ni njega prijalelj — drustvenik, ampak oseba, katero bode v ofii obstoj bral-nega drustva vSv. Krizu.
—- „N a r od n i Do m," Prejeli smo obSirnejsi dopis, ki priporoca ustanovilev novegn drustva »N a r o d ni D o m" v Go-rici. To dru&ho bi prevzelo nalogo, sezidati v proslavo 50-lelnice presv. cersarja pri-merno bi§o, v kateri bi imela svoje prostoro razna slovenska dcuSlva. Ako bi bilo §o kaj dohodka od hise, bi so porabil v druge dobroiM'ie namene. BNarodni Dom* naj bi so biagoelovil 2. marca 18U8. Clanol; priob-cinio.
— V a b i I o li k o n c e r t u, ki ga pri-rcdi slov. akad. drustvo .Slovonija" na Dn-naju v proslavo petdescdlctnicc svojega Cast-nega China, pesnika Siniona GregorciCa, dne 11. siiSca 18D5 v proslorib „Kulliolisclio RessouiTo" I., Reichsralbsstrasso. Iz posebno prijaznosti sodelnjejo gg. pevci in tnnibnrasi si. Iirv. nkiid. drnfclva „Zvoniii)ii'* — Vspo-red. I. Fr. GrbiC: BSlovanski brod", moftki zbor. 2. SlavnoHti govor. Govori g. jur. It. Grm:tar, li. II. Sattner: HKakor nekdaj* osuiospev. 4. M. Major: ttllrvalsko prelo". lldarjajo tambnrasi „Zvonimira" in „Slove-nije*. 5. S. GregorCift: V pepelnicni noCi". Deklamnje mod. ,1. OruLcn. 6. a.) U. Sallucr: ,Pogled v ncdolzuo oko", b.) A. FOrster: .Nji'ga ni" Cvetci-ospcvn. 7. II. Satlnor: ..Zao-stali ptiC, suiuoApov. P«je g. mod. J. Mila-vec, na   iiliisnviriu  spremlja  g. jur.  O. Dev.
8.  M. lltibad : .Narodne pesmi" moSki zbor.
9.  J. Macak: .Odmcvi doniovinski". Udar-jajo  tamburasi   ,Zvonimira". in   ,Slovenije".
10.  F. S. Vilbar: .Slovo" moski zbor. Ba-riUin - solo poje. g. jur. M. Dolcnc, na gla-sovirju spremlja g. jur. J. Kozina. K obilni udelezbi vabi o d o r. (Zivvli slavilci Gre-gorCiCevi: Ur.)
Razgled po svetu.
Odstop nilnistra. -~ Govorilo se jo, da bo moral ¦ odstopiti naucni minister, ker se je na visjem niestu jako z uneril s tern, da dajb dobro slufcbe ncvredniin sorodni-kom. — Poljski klub je priredil njenm in Jaworskemu sijajen obed, da denionstruje proti taki govorici.
V (Iriaviiem zboru so se vrSile prav rczke razprave o nekih paragrafih novega kazenskega zakouika. ki silno omejujejo tiskoviio svobodo. «Ncue fr. Presse* je liudo sibala col6 levicarske poslance, ki glftsujejo za nje, hvalila pa MladoCehe, o katerih pravi, da so edino pravi zngovorniki s v o-bode in avstrijskega Casopisja. Pohvala naj-vecjega nasprotnika gotovo ni pretirana!
Nov .prestopek." — V drzavnem zboru je nastala razprava, ali se more sma-trali odobravanje drzavnozborskih govorov kot preslopek, ako govor obsega nk a z n j i v o dejanje*. — Prof. Rulf je prilrdil v prazki ,B o h e m i j i" temu nazoru. ,Ncue f r. P r e s s e" od 2. t. m. se mu pa odloC-no uslavlja, in pravi mod drugim : „Dr2av-nozborski govor ne more biti nikdar tako dejanje, ki bi bilo prepovedano. Prosto izra-2evanje mislij poslancu n: le dovoljeno, mar-veC cel6 dolinost. Izvrsevanje le zakonile dolznosli no more torej biti nikdar zakonito prepovedano dejanje in vsled lega ludi pohvala kakega govora v drzavnem zboru ne more biti nikdar kaznjivo dejanje". — Kdor ima kolickaj soli v glavi, polrdl le nazore. Ali dandanes je zavladala tolika konfuzija v pojmih, da smo lahko na vse pripravljeni.
Bolgarskl ministerski predsednik SI o-il o v je na Dunaju, Obiskal je baje novega ruskega minisjra zunanjih del kneza L o b a-n o v a, ker knez hoCe doseCi spora2umljenje z Rusijo za vsako ceno.
Frainasonstvo. — „Gazzeta di Vene-| zia" od srede je priobcila 'obsirno pistno se-
nalorja Rossi-ja, s katerim stvarno po- . bija iramasonstvo in tega Skodljivi upiiv na' razne vlade, posebno pa v Italiji. Jako hvali" okroZnieo sv. Oceta Blmmanum genus", ki je govorila o framasonstvu. — Da je objavila to pistno uprav „Gazzetta", bo hudo Aiaiilo 2>.i hSkim framasonom.
Volllno glbanjo v Italiji postaja vedno zivahneje. Opozicija si prizadeva, zru-§iti sedanjc Grispijevo vlado. Po vseh mestih imajo shode, kjer izjavljajo, da se imajo mej-sebojno podpirati.
Izuiajil pasti uiurl. Umri je bivsi egiptski podkralj Izmajil paSa v Carigradu. Kot naslednik svojega strijea Sajd page je trintridesetletni Izmajil nastopil dne 28. ja-nuvarja 1863. 1. vlado. Vzgojeval se je v Parizu in zaradi tega bil preccj naklonjen zapadni kulluri. On je jako pospeScval zgradbo suegkega prekopa. Leta 1867. je Izmajil paga si pridel naslov podkraljev in poninozil vojno in mornarico in leta 1869, je poloval na Dunaj, London in Pariz, da povabi evropske vliisli k otvorjenju sueSkega prekopa. Ob jednem je poizvedoval, kaj bi vlasti rekle, ko bi proglasil nezavisnost Egipta. Zaradi tega je prisel v navskrizje s TurCijo, ki je zable-vala, da izroCi tri egiptske oklopnice in po-manjSa vojno. V torn so jo otvoril sueSki prekop /. velikimi slavnostmi, ki so pozrle dvajset milijonov frankov. Vsled tega je de-zela zagazila v dolgove. Leta 1873. je Izmajil potoval k sultunu v Garigrad in od njega izposloval So veCjo pravice. Ko Ei?ipot ni mogel veC placevnti obresti od drzavnib dolgov, so velevlasli vsilile podkralju Angleza za fmsiucnoga in Fraiicoza za ministra javnih del. Ko se je Izmajil hotel samovcljno zne-biti lujih ministrov, ga je lota 1879. odstavil in izliral iz de?,ele turski sullan kot vrhovni gospodar. Nekaj Casa je potoval po Evropi, potem se pa s svojim bareniom nastanil v Carigradu,- kjer je poufcival svojo znatno po-kojnino pol milijoiui goldin'arjov. Zivel je brezskrbno, dokler so ga ni lolila novarna bolezen rak, ki jo minolo sobolo itarodila koncc njogovemu iivijenju. Pokojnik je imel prccfljSnjo dr?.avuo zmo^.nosti, In bi bil de-?.e!o povzdignil, da ni tako zupravljivo ilvol, Tako pn KgipCaui so danos ftulijo slabo jm-alodico njegovo vlado.
Razgled po slovanskem svetu.
ZiiJSttv JublleJ. — Kdo jo Ivan pi. Z.ijc? Na ta vpraSaj odgovori vsak kolift-kaj olikan Slovenoc. Ta mo;1!, ki je prosiuvil svoje iuie z muogimi krasnimi skladbami, prazuoval je dne 26. m. in. 25 - letnico svojega uniutniskcga delovtiiija v svoji brvagki doiuovini. Zajc je sir. vojiiskega kapelnika in so porodil na Reki. Skladjti jo price! s svojim 13. letoni in je hotel uglasbiti opero »Marija Ternzija". To mil pa ni glo gladko od rok, kajti ni Se poznal razne inStrumcnta-cije (raznih godal). V 15. letu je dospel v Milan na izobrazevalisee, kjer se je odiikoval. Tain je uglasbil veC operet. Po konCanih nau-kih je bil nameSCcn kot podravnalelj v kon-certnein glediSCu „Scala*. Ker so mu pa mej tern starigi unirli, priSol je na Reko, od koder je sel nu Dunaj. Nu Dunaju je skladal ope-rete, in sicer: »Mornari na brod", „Fitzli Putzli", nNeapeljski Lnzaroni", nNcc v Ka-jiri", »Mojster Puf", ,Der Mcisterscliuss von Pollcnslein", »MeseCnica" („Sonambula*), .Villoko", BRop Sabink", .Carodejnica iz Boissy* ter druge. Z Dunaja so ga o priliki ustanovitve brvaSke opere poklicali 1. 1872. v Zagreb in od tedaj deluje vedno tamkaj. V Zagrcbu je uglasbil veC ojicr, kakor: BZrinj-ski", .Ban Legot", .Mislav", .Lizinka", »Pan Tardovski" in veC drugib. Zraven oper uglasbil je neStevilno zborov, ki se pojo tudi po Slovenskem z veseljem in nauduSenosljo. Hvalcziii hrvaski narod je lepo proslavil la jubilei in §e vedno ga proslavljajo razna drustva. — V Zagrebu je imela zveza hr-vaSkih pevskih drustev banket na Cast ju-bilarca. Tega bankcta se je udcleiilo lepo Stevilo hrvaSkc inleligencije in zastopniki raznih pevskih, knjizevnih ia ucenih drustev, kakor n. pr. jugoslovanske akademijo, .Malice" itd. ZagrebSki nadSkof dr. Posilovic" se je izpriCal, ker ni mogel prisoslvovali ter po-delil odpnstek vsein udelcfcnikom bankcta s 2eljo, naj se spominjajo pri pogrnjeni mizi ludi siromakov. Tudi gkof Drobolicczky so je izpriCal. Odposlanci raznih pevskih drustev so se poklonili sveCarju in 'zroCili razna da-rila. — Kukor Citamo, je odlikovalo jubilarca tudi Njegcvo VeliCanstvo, podelivSi mu zlat kri?.cc Fran Josipovega roda za zasluge na polju umelnosti. — IlrvaSkonrm izmelniku zelimo l-idi mi Siovenci, da ga VsemogoCni pozivi Se mnogo let v korist hrvaSke lepe umetnosti, kojo ljubimo tudi mi Siovenci!
Trgovinskc akademlje v Hrvaski. V zadnji seji zagrebske trgovinske zboruicc je priSlo na dnevni red ludi praSanje o preustro-jitvi (preurejenju, preobrazu) sedanjih tr-govinskih Sol v akademije. Zbornica je svoje-Casno sklenila namrec, naprositi hrvaSko vlado, naj preuredi trgovinske §o,lo v akademije.  Vlada je ria to odgovorila, da se to
zgodi. ako se pridobe potrebna denarna sredstva. Ako se to uresnici, bodo imeli pri-;lghiost isto obiskovati tudi slovenski mlade--Titot, ki se posvetijo trgovini, kajti trgovski j^vobodni stan in obiskovanje trgovinske akademije na HrvaSkem ne more imeii tak-Snega zadrzka, kakor^en ima dandanes za Slovence obiskovanje lirvaSkega vseuCiliSCa v Zagrebu.
Hrvaske nradnc ^arodnc Novlnc" o napredku Slovencev. — V svoji 43. Ste-vilki z dne 21. m. m. prinagajo .Narodne Novlne" na uvodncm meslu obsiron Clanek.. v katerem se peCajo z odnoSaji Slovencev, posebno pa Stajerskih z ozirom na celjsko gimnazijo. Clanek jeziSlovenco — zlastiako uve?.ujemo uradni znaCaj lisla jako laskav .in poucljiv za marsikogu tudi za nas na tej strani Sotle.
Nova vrsta uradnikov na Hrvnskem. — V hrvaSkem saboru pride kmalu na dnevni red naCrt zakona o ustanovitvi nove vrste uradnikov in sicer .banskih sovetnikov*. Ti bodo namrec pomagaCi dosedanjih od-delkib predslojnikov in bodo imeli plaCo od 3500 do 4000 gld. To so nove sluzbe, sicer pa zel6 mastne za one, katere doleti ta Cast. Mcstue kn,pnice. — V Varazdinu (Hr-vaska) je sklonil mestni svel, ustanoviti mestno knji?.nico. V to svrho je dovolil veCjo svolo denarja. Ta lep primor je vreden po-snomanja!
7,t\ M-bsko banko v Zngrebu je ?,o vpisano — kako pisejo srbski Casopisi — 44.000 delnic za 4,400.000 gld. — 0 tej banki piSe tudi zagrebSki .Obzor", navajajoC, da nimajo Hrvatjc nic proti temu, ako si Srbi ustanaljajo v Hrvaski kraljovini svojo banko le odioCno so proti temu, da delujo Srbi h takSo banko politiCni kapilal, ki bode imperjen proti Hrvatom sploh, Dosodonji hrvaSki denaini zavodi — posebno .prva hrvalska sledionira* (branilnica) — slujejo po svoji solidiiosli in gotovo jo, da islo no zgube svojega dosodanjega glasa vsled usla-novilvo novo — sicor v Z a g r o b u it o t, o-trebno — srbske bankc, kajti tuksmi bi gotovo boljSfl sluiila Si-bom v njib glavnoin inostu Bolgrniiu, ali pa na Ogorakom, nogo bode slu^ila Srbom v HrvaSki.
(ohko " inoravHko - wlozko I/,vo>na drir>,lm in lli'vaskn. Pnlokli mesec jo bil v Zagrebu odpnslauce CoSko-monivsko-Slozko izvo^ne dru^lie, da stori jiolrobao korakc j o trgovski zvozi Urvaske s Gobi sploh. Za-grobska Irgovinska zbornica am je Sla na roko in sicor — kakor poroCajo — precoj usjioSno, kitjli odposlanoe je izjavil, da ga niso sprojeli nikjer tako prijazuo kol mod brail Mrvati. —- Ako bi se vsi Slovani splob mejsobojno podpirali in bi svoje trgovinske odnosajp uredili, odzvenkalo bi za vedno oSabnim nemCurjom in drugim lujcem!
Shod zatipnlkov .stratikc prava v Sibenlku. — Kakor javljajo .llrvatski", na-mcravajo sklicati shod zaupnih moz strankc prava iz Dalmacije v Sibenik, da se pogovorijo o prihodnjih dezelnozborskilt volitvah.
Dogodck v Split'.i. — Kakor javlja splitsko „Jedinstvo", Se niso na Cistern, kdo je izvrSil v hrvaSkem gimnaziju znani grdi Cin. kajti izpustili so iz pfeTskovalnega za-pora Iri zaprte osebe — le jedncga so Se pridrfcili.
Scdciudcsctlctiiica srbskega rodo-IJuba ilra. Svctozara MllctiC-a. Dne 22. m. in. je stopil srbski rodoljub dr. Svetozora MileliCa v sedeindesclo leto svojega 'zivljenja.' Novosailska .Zastava", ki je izSlalem povo-dom v svecani obliki, piSe zelo obsirno o delovanju tega narodnega muCenika, ki je prava povestnica srbskega naroda na Ogrskem iz najnovejSega Casa. Radi svojega rodoljubja je moral prelrpelt mnogo preganjanj, ki so bila za njega osodopolna in ptidrla vse nje-gove uspehe. MileliC je bolan, in lo veliko upliva na razmere Srbov na Ggerskem, med katerimi je zginil njegov duh jedinosli. Te se-dciiidesetlcinice so se spomnili tudi hrvaSki Casopisi in sicer v prvi vrsti dubrovniska .Crvena Hrvalska", ki je prinesk. jako lep in prijazen Clanek. Tudi .Obzor" ni pozabil Milctica, jiriznavajoC mu zasluge za srbki narod kakor ludi za hrvasko slvar za Casa Rauhovoga banovanja.
Srbski cork veil I kongrcs bodo v teku polelja sklican v Karlovce na zasedanje, in utegnc trajal.i dva do tri tedue. Tako vsaj poroCa novosadski  .Branik".
Zndarskcum „Srpskemu Olasu* pi-Sejo iz Novega S a d a na Ogorskem, da je v istom mostu gosp. Lazar Dundjarski na svoj slroiek sezidal popolnoma novo gleda-liSCe za srbske predslave. TakSnemu srb-skemu rodoljubu, kot je g. Lazar Dundjarski, mora biti le hvalezen vsak pravi Srb! — Cast, komur Cast!
Madjarska svoboda. — Ogerski uradni list je le.dneve poiobcil prepoved, po kateri ne smejo v Ogersko sledeCi romunski Casopisi, ki izhajajo v Romunski, in sicer: .La Patrie", .Informatoru! Romanul," .Funcio-narul", jednemu kciedarju in dvema knji-2e vn i m a listoma.—V meslu ReSiC na Qger-
skem priredili so pies tomoSnji Romunci ter so dvorano okinCali z romunskinii prapori. Tri dni potem zaplenilo je redarstvo dotiCne zaslave ter jih jzroCilo okrajni sodniji, ki bode postepala — seveda — najstrozeje proli prireditoljem plesa. — Tako poroCa poluuradni .Pester Lloyd." To je ona toliko pohvaljena madjarska liberalnostli
Vojasko godbo. dobi veC polkovnij bosansko-bercegovske posadke. Vsaka godba bode Stela 43 mo?, in stopijo v veljavo ze 1. aprila.
Citalnica v dolnjl Tnzli. (Bosna). — Po uzoru drugib mest na slovanskem jugu so ustanovili tudi v dolnji Tuzli tamoSnji mohamedanci svojo .kiraethano* (Citalnico), ki je ze nastopila Cctrto leto svojega obstanka. Pred Casom je imela Cilalnica svoj obCni zbor ter si je izvolila novi odbor, ki je se-stavljen izkljuCno iz mchamedancev; predsednik je pristav politiCne oblastnije Gjulaja Bagdadi OmeragiC. Ta Citalnica je jedina v Bosni in Hercegovini, kojo vzdrzujejo, uprav-ljajo in pohajajo jedino le mohamedanci.
V Bosni In HercegOTlnl priene due 22. aprila popis ljudstva in zivine. KonCati so mora v jednem mosecu, — Z novira le-lom je stopil v veljavo novi zakon ozirom na vpokojnino in oskrb shtiabnikov boson-sko-hercegovinske ?.ondarmiirije in ¦ nJthoV.1i rodbin. t— Slu?,bo v Bosni (Snrajevu) zapustil je zopet jeden Hrvat tor se dal prestavitl v Hrvafiko,
CcSkl Jezlk v drjiuvnom zboru, — Dne 21. febr, jo v drjtavnem ?,boru nastopil tribuno porofievalca MladoCeh grof K a u n i c, ki je priCel poroCati o neki CeSki prosnji v CeSkem govoru. To pa ni ugajnlo Nemcem, ki so upili in protostovnli. PrislaSi grofa Kiui-nica pn ludi niso drJSall Rkritom rok", ampak so pritrjovoli, znhtevdioCi, naj so mu do-voli CeSki govoriti. Ukljub veliki zineSnjavl, grof so ni dal ugnali v kozji rog, limpak |e CeSki nndaljoviil, doklor ga ni podprodsedn'k naprosil, naj govori nomski, — Tnkl groll, ki ljubijo svojega naroda jozik, so paft zlnta vredni I
(Vska Uitdskn Sola nu Duitivju. •• Kakor jo znano, na Dunaju bivojocl Colli bo iiaj.roslli pred Casom dunajski moHlni /.uslop, imj uatanovl jedno Ijmlsko goto s Ceskim uCnim jozikom, ProSnjo jo podpisnlo B19 CoSkib oCelov, ki imajo 638 m solo spOHubnlh otrok, Ker je odbil lo proSnjo dunajski moslni zaslop, nlo?.ili so slariSi utok na dolnjoav-strijski de?.elni Solskl svet, in ker jo ludi la odbil proSnjo, zatekll so se na nilnistersLvo, katero je pa potrdHo bdlok dolnjoavstrijskega de^. Solskega sveta, CeS, da ne Ssivi na Dunaju zadostno Slcvilo Cchov, ki bi /.adoslo-valo za ustanovo CeSke ljudskc Sole, in splob, da nai Dunaju CeSCina ni navadni jezik, tiko-prnni je tamkaj do 300.000 Geliov — Ta odlok avstrijskega nauCnega ministra je zares uzor avslrijskc cuakopravnosti na podlagi Cl. XIX tern, zakonov!
Poljska .mladina" pred soiligt'eni. V ponedeljek dne 4. t. m. so se priCeh zagovarjati pred porotnim sodiSCem v Tarnopolu (Gali-ciji) 26 mladcniCev, veCinoma uCiteljiSCnikov, radi veleizdaje in raz-iaijenja Njeg. VeliCanstva. O izidu razjnave, ki konCa menda jutri,_ bo-demo sporoCali.
PoUaki v iicmSkcni driaviieiii zboru so zahtevali, naj se veronauk pouCuje v go-renji Sileziji v poljskem jeziku. Na to za-btevo je odgovoril minister bogoCastja, CeS, da bi so tako pospeSevala velikopoljska agi-tacija ter da zelijo sami slariSi v goronji Sileziji pouCevanje v ncmSCini. Ministrov od-govor so Poljaki sprojeli z zvizganjem. Nem-Ski Clan srediSCa, Porsch, je zagovarjal proti ministru zabtevo Poljakov, Slovanom se godi povsod. kakor pri nas.
V Ilusljl nameravajo preuslrojiti pra-vosodje. V to svrho odpotuje po drzavi sam sedanji prav sodni minister Muravier, da osebno preglt,.'. vse sodne urade.
Raznoterosti.
Sueg, ustavljcn prouiet. —* V Gorici kar debelo gledamo, ko Citamo poroCilu o snegu na Krasu, v Ljubljani in na Dolenj-skem. Tukaj ni snega niti za lek, dnevi so precoj lepi, spomladanski. —• Evo, kak6 je drugod:
.Slov. Narod" je priobeil iz peresa nekega naScg.i solrudnika dopis:, ,,vo5mja z zaprekami ali enajst polnib ur iz Trsta z nagliCem v I.«jubljano". Dejal je;
.Tako bi se moral glasiti naslov moje-mu vCerajSnemn potov.uiju iz Trsta k gleda-v liski predstavi .Valenske svatbe"^ ker sem hotel na vsak naCin tudi jaz "sliSati in obcu-dovali slovcCo hrvaSko umelnico gdC, Su-movsko. Ali drago sem plaCal lo radovednost, a Se drazo bi me. utegnilo slali, morebiti colo zivljenjo pod razlreskanim 2elczniSkiin vozom in giobljo udrtega plazii. Cujle torej colo vrsto novic, katerim scm bil sam ziva priCa. ToCno ob 7. uri 50 niiu. zjutrnj smo se odpcljali z nagliCem iz Trsta. Do Ntibro-zine smo ze sreCno dospeli, lo sne%ili je zafolo tako gosto, kakor morebiti ze dolgo ne. A na Nabrezini ^mo doznali, da smo uSti.stra-hoviti nesreCi, Pri barkovljanskem prodoru se je namrec udrl malo trenotkov za liaSim. vlakom   velik  plaz   kamenja   in.  zemlje na,
2elezni§ki tir; ako bi bil zalotil naS vlak, dogodila bi se bila katastrofa, kakorSoe se nismo doziveli na tej progi. Pomislite, kakoSna so ' bila Custva vseh potnikov, ko so si predocevali nevarnost, v kakorsni smo bili. — Proti DivaCi je bilo Cedalje veft snega. 2e v Sezani smo moral! dolgo st3ti na postaji. Vendar smo sreCno dospeli do DivaCe. Tarn nam naznanijo novico, da moramo Cakati najmanj jedno uro na dunajski brzovlak, ki prihaja iz St. Petra, kajti za najveCjo silo je bilo mogoCc voziti Ie po jednem tiru, drugi je bil pa silno zameten. Iz jedne ure sta nastali dve prav nestrpnega pricakovanja. KoneCno je prisel toliko zazeljeni nagliC, ves zameten in zadelan s snegom. Na to smo se polagoma odpravil: proli St. Petru, ali stirikmt smo obtiCali v snegu; vlak je §el nekoliko nazaj, da se je zagnal po prostejem tiru in predrl nekatere zamete. Ob 12% uri smo srecno dospeli v St. Peter, namesto da bi jedno uro poprej pr sli ze v Ljubljano. Tam-kaj smo doznali, da moramo zopet Cakati, a da se ne ve, koliko Casa, ker je zjutranji dunajski postni vlak obtifial nekje pri Rakeku, a do 200 delavcev ga reSuje iz neproslovoljne sibirske jeCe. Drli smo v restavracijo, kjer je poCel pravi dirindaj natakarjev in gospo-darja, ki niso bili pripravljeni na toliko §te-vilo gostov. Le s tezavo je ustregel laCnim popotnikorn. Okoli 2V8 «fi popoludne je prisel dunajski poStni vlak, ki je Heal v snegu baje celih 6 ur. Potniki vsi silno laCni in zejni — kar je zopet delalo restavraterjti nemalo preglavico,. Ali mi nismo mogli Se dalje, ker je burja zamotla tir; ali reklo se nam je, da do 800 delavcev napenja vso moci, du nam naredi pot. Mej tern je prisel za nami iz Trsta tudi postni vlak, da so stali ze trije vlaki na kolodvoru. Kmalu na to pride vlak z Reke. Ali kakosen: lokomotiva, navadni voz za blago in jedcn voz III. razreda, oba polna potnikov, to je bilo vse, drugi vozovi so pa obtiCali na sredi pota. Na kolodvoru se je vse gnetlo; vsi vprek smo poprasevali, 5ali se Ze odpeljemo in pripovedovali si pre-stane krize in tezave; lu je bilo javkanja in stokanja, kakovSnega v St. Petru Se niso Cult. Potnikom na Reko je bil popolnoma prekri-zan raCun; morali so se odpeljati bodisi v Trst nazaj ali pa v Ljubljano. Naposled smo se odpeljali. PoCasi je slo, veCkrat smo kar obtiCali na sredi pota. Posebno pa smo morali dolgo Cakati na vsaki postaji, dokler niso dobili brzojavnega poroCila z naslednje po-staje, da je srefino dospela tjekaj naprej poslana lokomotiva s sneznim oralom. Posebno v Logatcu smo Cakali dolgo Casa. Sele ob 6*/4 uri zveCer smo sreCno dospeli v Ljubljano, kamor bi bili morali priti 2e ob lla/4 uri predpoldne. — Ali ni bila to kratkocasna voinja? No, vendarle sem §e dospel do gledaliSke predstave, kjer sem ob krasni igri gdC. Sumovske, pa tudi Vase draiestne domaCinke, gdC. S1 a v C e v e, pozabil na pre-stane krizo in tezave ter sem obema ploskal tako, da me Se danes dlani srbita. — Ali moja oduSevljenost za vrli umetnici se danas ohlaja v snezni Ljub\jani, zlasti ker So nic no vem, kdaj se bom mogel vrniti doiuov v Gorico. Sne2i Ze vedno, brzojavna poroeila so mi pa prinesla novico, da je danes tistav-ljen promet tudi na glavni progi. Kdo ve, da ne bom potreboval do Gorice morebiti celo dvakrat 11 ur — vofcnje z nagliCem? Taka je moja nagla voZnja k gledaliski predstavi 3. marca I. 1895. po rojstvu Gos-podovem".
Na§ urednik, ki je bil tudi v I.jubljani, se je moral vrniti domov Cez Pontebo. Na tej progi ni nikakih ovir, kajti snega ni posebno veliko. V Ljubljani ga je vsaj dvakrat veC nego na TrbiZu. V Vidmu se kazejo edino le Se sledovi snega, v Korminu ga pa ni Cisto nic YeC. — Ako mislimo na velikan-ski razioCek med Ljubljano in Gorico, tedaj se nam mora izviti iz prsij vsklik: „2ivela Gorica, n a § a krasna Nizza!" V Gorici vse lepo in suho, v Ljubljani pa na metre visoko snega!
------   ZelezniSki promet na Krasu je Se^ danes
zaprt. Na stotine delavcev pridno kida sueg, da za silo oproste vsaj jeden tir. — V Ljubljani je silno veliko tujcev, ki Cakajo reSitve; kdor ne more Cakati, mora iti Cez Pontebo v Trst. Kdor je namenjen v Reko, pa se ne more ganiti nikamor.
Iz Trsta gre poSta Cez Pontebo na Du-naj in v druge kraje. S koliko zamudo, to si Iaiiko vsakdo misli, kajti v Vidmu ni niti ene postene zveze.
Evo nov dokaz, kako potrebna je nova ZelezniSka zveza proti severju!
Rcparski nmor zaradl 1 gld 69 kr. V Lvovu je hiSnik Gorcylo ubil hisno posest-nico Kasprzykiewiez, pri kateri je svoj Cas sluzJl, in oropal 1 gld. 69 kr. Policija je mo-rilca koj drugo noC po storjenem umoru za-sacila.   Morilca je izdal njegov lastni sinCek.
JSrfcve mraza. Iz Vraiislava (glavno me-sto pruske Silezije) doSloje vCeraj to-le ga-nljivo brzojavno poroCilo: Blizn mesta nasli so sedem mrtvih deCkov, ki so zmrznili na poti iz Sole. Ubogi otroci liscali so se drug drugega, nekateri so bili objeti. Mnogo truda je stalo, dokler so ljudje loCiii otrpla trupla.
Lakota t Italtyl. — p0 poroCilih^ ki prihajajo iz Italije, ljudstvo od giadu u m i r a. Casopisi prinaSajo imena tako umr-lih oseb. To se je zgodilo v Teranu. V Acerri pa se je ljudstvo uprio radi dc-kiade na zito ter sezgalo obCinsko knjiZnico. Skode je do 10.000 lir. V Gaeti se tudi upirajo proli obcinskim dokladam. — Tako se torej godi v blazeni drZavP
Znamenitt zgodovinar Cesam Canfa lezi na smrtni postelji bolan v Milanu. Dne 4. t. m. je bil spovedan in obhajan.
Sneg t ItalUL - Casopisi v Italiii toZyo o silno grdih dnevih. Snegu vse polno, mraza Cez mero, kakorSnemn nismo vajeni v Gorici. Iz Siene, Copparo, Portoferraco, Vicencc m drugih mest smo sluCajno Citali poroCila. kakorSna prinaSajo nasi Hsti o zimi m snegu na Krasu.
Nova vlnska pogodbs bk-J Italijo la ATstrJjoJ— Kakor porocajo iz Rima,
Italija in Avstrija nampravati skleniti novo pogodbo glede na uvaZevanje itulijanskih v»n v avsto-ogersko drZavo. Pred vsem pojde za tem, da se doseZe pravi izvoz i t a I. vin in da odpravijo sleparije, ki so se godile z drugim vinom pod italijansko firtno. — To je sicer nekaj, a vondar 5e -no prav malo ! To ne reSi n;i5ih vinograflnVKOv iz tezav, katere so prisli vsled vir.skeklavzule.
YerfiilscMe scliwarze Scide.
Man verbrenne ein MOsterchen des StofFes, von dom man kaufen will, unil die elwaigfi VerfalschunR trilt sofort zu Tage: Aechte, rein gefilrbte Scide kriiuselt sofort zusamraen, verlfischt baldund hinterlasstvrenig Asche von ganz hellbraunlicher Farbe. - Verfalsclite Scide, (die leicht speckijj wird und bricht). breunt langsam fort, (namentlich glimmen die . Suhussfii-den" weitcr wcnn sehr init Farbstoff erschwert), und hinterlfisst cine dunkelbraune Asche, die sich im Gegensatz zur iichlen Seide nicht krauselt, sondpm krQmmt. Zerdruckt man die Asche der aehten Seide, so zerstaubt sic, die der vcrffllschten nicht. Die Scidcn-Falirlk ii. Henueberg [fc. u. k. Jiotlief.] ZOrich versendet pern Muster von ihrcn aehten Seidensloffen an Jedernwnn und liifert ein-ztlne Roben und panze Stucke portound ^ollfrei in die Wohnung.                                                      (5)
Mlacl organist,
ki je bil tri leta gojenec orgljarske Sole Ce-cilijanskega druStva v Ljubljani in je bil 15. jul. 1892. izpuSCen z dobrim spriCevalom, iSCe sluZbe, najraje v Gorici ali bliZnji okolici.
V pisarni Seltz-ove tlskarne nasproti semeni^Cu v Oorlcl prodaja se po znlzani cenl - 1 gld. 30 kr.
Veliki teden
in
VELIKA NOO.
spiaal prof. Andrej Maru&iff. Knjiga se poSilja tudi po po5ti na pov-zetje. kdor pa denar Ze z naroCilom   vred poSlj'4  naj  pridene Se 10  kr. za vozni list.
Naravna   minoralne wode Iz raznlh
Dr. Jos. Stanic
odvetnik % Gorici
je odprl svojo pisarno v GosposkI uliei
St. 4. I. nastropje.  Uhod z drorigfa na
Icvo.
Ob  polkili   in  sobotah je po opravilih zadrZiin drugod.
Gostilna Antona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario St. 12
jirijioroca se rojakom   iz GoriSke  in drugini Slovcncem v Trstu, kajti v istej   se toCijo   le  pristna vipavska 6rna in bela vin a iz
pryaSke obeine in s Krasa.
PriporoCa se posebno Slovcncem, ki pridejo
po opravkib v Trst.
Kuhlnja prav dobra In po cenf.
V glasovirju
poduCujp izvrstno v francoskem, nemSkem in
j slovcns'kem jeziku, neka gospodiCna po nizki
ceni. PopraSati je nalanCneje v Tiskarni.
Kemieni, ffarmacsvtidni In drogerljskl Izdalkl najbolj eislana domata In tu|a zdravilsko posabnosti,
Rlbja olja, naravno In Izwrslno, prl-jafnaga okusa In kemlLno Listo.
Rlbja olfa z ialazom all ialaznlm fodom.
Nalfiistajie zvaplanoklslo apno c. kr. kmallfska iola v Gas lei za vlnarsko rabo.
Zdravlla   za   ilvlno,    konjskl   cvot,
konjskl praiak, gowajl praiak.
Homaopatiina zdravlla.
prodaja novous'anovljena lekarna
\. Gliubich v Robati§cu.
«  Za Tsako furo, za vsukl poStno uradni  «
»  okraj in za vsako okolico, kjer koli je  *
*  ljudska Sola, se razumna, spoStovana in  *
*  krepostna oseba kot                            »
*       opravnik in posrednik      *
« proti vrednem postranskem zasIuZku od « $ nekega arstrljskega finanCnega zavoda %
*  prve  vrste   nastavlja.   Punudbe   pod *
*   ,111.895" Oradec poste restant.          S
Za trgovce in kroinjarjal
NajboljSe in naj-cenejSe kupovaliSCe za vse vrste: mozke in Zenske nogavice, Jftgerjevo perilo, robce itd. v tovar-niski zalogi
Jos. Mandl, Dunaj
1. Schwprlgasse 3 (bei Wipplingerslrasse 18.)
Najtocnisa  razpo-
tiljaievpe Meznici
in  poSti na  vse
strani.
Vse razbite refci,
kakor n. pr.:
stekleno blago, porcelart, lesene refii. itd.
lap!
PIUss-Staiifer-Kitt
Steklenice po 20 in 30 nfi. pri trgovcu s ateklom
Jos. Sturli, Goriea
Cudovite kapUice
sv. Antona Padovanskcga
Neprekosljive znrad Oudovitili nio-
cy in odslranijo v kratkem ftjsu s
priprosto rabo ene ilicice dvakrat
uadan,vsakLcrobolezeiizclodut'no.   «   ...
zlatc  zile,  oinotice,  iiipohondrije, If ¦  Ap
na jetrib, skazene krvi.                     Ib-J&'tf
Cone cue steklenice -JO kr.
Trodiija se v vscli glnvnili lekar-nicah na svetu. Za naro'itve !n poSiljatve pa edino v Ickarnici
Cristoi'oletti v Goriei.
Od preniuogili z a It v u 1 priohCujumo tu le dve:
V St. Stcbri na KoroSkein, 17 apnl Z velikim veseljcin Vain tiaznanjam, da jo moja mati o/dravcla, ko je zauZila 2 stekl. VaSili slaviinziianih kiipljic sv. Antona. Inioln je ki'C v nrsih, kateroga mnogi zdravniki ni.so tnogli ozilraviti, dokler mo sreCon slnCaj ni opozoril na VaSe Cutlcvito xdravilo. PoSljitc mi . . . itd.                   Janes Koneiinik.
M a 11 e n b e r g. Nad 20 let trpel sem na srCni bolczni, dokler nisem zaCel uZivati s[oveCib kapljic sv. Antona. Prosim, da mi zopet poSljete .. itd.    Johann KratitHseh.
J Slovene!! Spominjajle se o vsaki *
*  priliki Solske dece v „SIoginih" zavodih. |j!
9fil&Ce»?Cf>C99Ld9&9ae)i»»C.)9»»9»9«9» *':,--------------------------                                                                                                   " ¦¦¦¦-.....-i*
|   Anton Potatzky
t         v Raiteiju stv. 7 v Gorici
J prodajalniea  drobnega
*  in ntirnbep^kega blajg^a
«                     na drolino in un debclo.
*   in najcenejse kupovaliSce.  |
*                   Posebna zaloga '              «»
•¦ za kupovaice in razprodajalce na dezeli, j?
*               za kroSnjarje in ennjarjo.             |S *: -Najvafija zaloga               % *¦'¦ Cevljarskili, krojaSkili, pisarskih, popo- S «,: tov.-ilnih in kadilnih potrebAcin. \ •j;               Zimska obuvala.               2
*  Vozilki  in stoli na kolescih za  otroke. Z
*                                                  "f
*                Sfrune za godala.              ,©
J Posebnost: Semenn za zelenjavo in trave. ||j ^        Prosim dobro paziti na  naslov:        L
| Na sredi Rastelja stv. 7. if
I Deliva sb najceneje v pedpisani leharni ako se
^                 nitroei po post!.
\ Trnkdczy
^1   Jpfcnr l»ll/o vi>\o\h\
v Ljubljani
priporoCa: Za 2elodec:
BMiirijin«-lj.«.ki-kiiplj. za zelodei Slckk-nim i!() kr., slcklenic 1 V\A. f{ inc. i Rid. C I kr.
.Odvajalne ali .-wlilno kro^-ljicc- .'istij 2cIodec pri z;iban;inji, skuSfiuim Lelodci. Ski liilja iJl kr., jedeu zavoj.'ck s «i Jlialuljiinii voli 1 fid   5 kr.
Za prsn:
.flatiinski iidiSrni ali prsni hir>>|> z;
ii?a  ho-kr., ¦
raSucne in otrnkp".  Itazlvarja * lecine, in- pr.  pri  kaSlji.   .Slcklniura  i, ,  « Hleklei.k '2 Kld. .r)() kr.
Za trfl-anje:
,.I'»olin.-ki cvi'V ((!ie!il|,'i'irtl) lnjAn in pri-paiija bolefiiip v kii/.n, imuuli in rokab. Stck-¦  liinkn 50 kr., r> slcklcnk a Kid. a;» kr.
Vsa la na.;it<la in vsa druirn zdrnvilna Hi-eilstvn se dnbivajo v lekarni
Ubalda pi. Trnktfczyja
v Ljubljani zraven rotov^a Is ts vsafc cfan i prm poitj razpuillji.
aaa«q»ao<^aaaiaoaaaatt«a^aaaaa4^
Laneno-oljnati
flrnez
najboIj.se vrste prodaja na debelo in drobno
tovarna firnisa y Ljubljani.
Ilustrovane ccnikc o potrebSCinah za obrt. Solo in hi5o poSiljam na zahtevanje brezplaCno in poStnino prosto.
?^^^SS2^^S^^^^^^^i^SS^^^^Sl^^^^^^^^^^9\
ini'.hiiTfffrmTnijp
Vo/.nl list! Ill torornl lisll v
Ameriko.
Kraljovski belgijski poStni parobrob
„ltod Stearn Linio" k Antvciiion,
dircktiio v
New Jork 8c Philadelfijo
kowMSiijfmoviiiin ftrla. iid v.. kr. avslrijske vlntli
Na upraSanja (.<l-oviu;ja focnu :  koncosijova
zastop
„Red Star Linie"
na  I) UN A J U,  IV  Woyringorgasso  1' :ili pri
JOS1P-U  STRASSERJ-U
Slalbiireau   &    comiiiercieller   nonTsponden dor k. k. .Staiitsbalmoii in Innsbruck
..Kiipuj pri kovaeu in ne pri kovafieln!"
pravi  slari pri>|:nviti'.
kiijli In lukn n'iLi ki4j>i"ij;i, Likni'iiu j(< niiijii, iniii /.Imk troti.M^a plarcviuija v.-likmi-kiii iiiimzin blaira. in •Irn^ili pivduoMii, cfiw Htii^kr. kar mora bili .-diwlnjir v kuii-,1 kiipovaliMi f-miiniai. KiumiI   ii/ihtI   ziincIiiiIiii oilji-ni'ilt>(<m
KflltlM   ill   fl-illlkO.         Illicit!'   Zllll'lid   UZOITCV,
kakor hi' nikoli, /a kroju'c iicfriiukinaiio.
Snovij za oblekc
lVruvlfll il! d(isklii),' za vole.-aslito dll-liovSfino, pri'dpi'aiif Miovi za uiiiroriiip r. k. uriuliiikiiv, tudi za Vftci'iinc. wisllce, tolo-vudi'O, II.itJi', Mikno za lilljnrd in iirrnliiu inl/i*, |H'c»i'(ijro zn vozovn, lodcii. V«li!<a z:i-liiliii Slajerskojja, kon.skcca. Iiriilski!j:a lodna za jrufpode in ^n.spe pu iKvonilli tovarni.ikih rcn.ilt v lakn veliki izbi'ii. kakor lakih m> infire imoli nili dvajsolt'i-ii knnkiirciii'ua. N':ijvc."a izber le lineira irujii.'jrii siikim v iiajiinidcrncjjih barvah za (,-ospo. Siikiin. ki siidnjo prut!, potni ojrr-ttifl od fid. 1- «lo Ii itd.. puU'm imli potivb-sfine zn krojiu'o ikiikor podslave /.a mkave. Kiiiiibi, sivankc. sukani'c iid.)
tVuo, prliiuriio, postouo, tnijito, ciitto volnrno sukiicno bluKO i» n« dober kup cunje, katere veljaj.i kumrj •>d;kodnino zn kroiai'a, pripoio;;!
I v. B t i k arofs k y,
BRNO   (avsl. Mnu-hi^l-r). Xajvffn z.dn-a  titvann;ke>r-a s-ukna v \redno«li 1 j  tiiilijona   K"'-d:»aiji,v.          Posiljn si> le |io   I
poStncm i>oY>:otJu!                           '
Svarilo: Ajr.nijo in kroJsijam ponu-jajo nodusiatnii M(lje l.l.i;.-.) pod ziiamko .Sli-karofrki-ifti Masn". Da z:il..auim vuranjn p. n. oi^ctiiali-.n-. ii:.i.uaiijaiii, da takliu Ijudeiii ne pr'jdajain blay.. pod n.ibenim po^oirto.       (Ci)  I
sgs^gs^^^gg^^
Kot nadomestilo za bobovo kavo se priporoSa } po zdravnikih senskam   otrokom in bolnikom:
NajokusnejSa, edino zdrava in ob eneaa najcenejSa primes k bobovi kavi je:
Is