REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje Lelo XII Številka 1 Januar 1980 mm 'Mm LJUBNO GORNJI GRAD stabilizacije Stvarno se moramo dogovoriti za prednostni red posameznih nalog in predvideti možne učinke, ker se nam bo sicer zgodilo da bomo prevečkrat in predolgo hrumeče razpravljali o varče-' valnih ukrepih, ki imajo le orne jene učinke, vtem ko velikih zares pomembnih stvari ne bomo videli. Tako zdaj že veliko govorimo o varčevanju z vrečkami v trgovinah, veliko manj in premalo pa o resničnem varčevanju z energijo, o boljši izrabi delovnega časa, o drugačnem, racionalnejšem začetku in koncu dela, o prihrankih v splošni in skupni porabi, o boljšem iz koriščanju sodobnih strojev, ki obratujejo s četrtino ali nekaj več zmogljivosti Pred nas so bile v vseh razsežnostih razgrnjene ocene družbenega in ekonomskega položaja, brez prikrivanja in olepševanja, kritično, ne zato da bi sejali pesimizem, ampak zaradi mobilizacije, tako kot smo delali in delamo vselej, kadar se dogovarjamo o pomembnih nalogah’ V minulih tednih in mese cih smo o tem veliko razpravlja-[ Ü. Kdaj pa kdaj smo morda celo pretiravali pri višini kritičnih tonov, še posebej ko smo ob sicer pomanjkljivem lastnem delu ocenjevali delo drugih. Razmeroma jasno torej vemo, kaj ni prav, kje nas čakajo poglavitne naloge. Potemtakem zdaj ni čas, kot je upravičeno opozorilo predsedstvo sloven skih komunistov, za ponovno produciranje načelnih političnih ocen in nalog, ker takšne ocene in naloge že imamo. Tudi ni potrebno verbalno priseganje na stabilizacijo ker se nam kaj lahko zgodi podobno, kot se je zgodilo te dni v Novem mestu, da smo načelno sicer v celoti za stabilizacijo, medtem ko v praksi tudi s pritiski poskušamo izsiliti gradnjo novega administrativnega ali kakšnega drugega objekta, ki je na čmi listi občih stabilizacijskih ukrepov. Boj za stabilizacijo zahteva tudi nove, sodobnejše oblike političnega dela. Manj kampanj in posplošenih oceri ki veljajo za vse in za nikogar, več akcijsko otipljivih analiz o tendencah v lastnih okoljih, več razločnih razmejitev o domeni politične akcije in strokovno pretehtane organizirane aktivnosti. Gre za to, da se_ne bi samo z resolucijami in sestanki borili za večjo produktivnost. Da bi akcijo za stabilizacijo vodili v obstoječih mehanizmih politične-, ga sistema ob njihovem normalnem delovanju brez zablod, da bi morala ZK vzeti „vse zadeve v svoje roke“. Da politične organizacije ne bi prevzemale nalog strokovnih teles in znanosti, ki morajo dati več prodornih in usklađenih programov za boljšo organizacijo dela in razvoj. To je čas, ki terja mobilizacijo in pritegnitev vseh ustvarjalnih sil, koordinirano akcijo, skrb in odgovornost da ne bi pretirano obremenjevali podjetij, z najrazličnejšimi formalnimi zahtevami sindikatov, partije ali dragih organov, da ne bi še dodatno zniževali delovne intenzivnosti, povečevali števila sestankov in neproduktivnega dela med delovnim časom. Predvsem pa bi morali delo, analize in medsebojne komunikacije zastaviti tako, da bi lahko o pravem času zaznavali in predvidevali učinke posameznih ukrepov, kar bi omogočalo uspešnejšo politično akcijo z manj improvizacij in nepremišljenih akcij ob različnih zapletih. Seveda bi si morali v naprej prizadevati, da bi bilo čim manj zapletov. Tam kjer bodo neogibni, pa bi morali biti nanje pripravljeni z jasnimi odgovori in predvsem s trdnimi stališči in usmeritvami. (JAK KOPRIVC, Delo 19. 1. 1980) SHttj OJSTRICA IZNAD STARIH STANOV - posnetek Jože Goričar Poslabšanje mednarodnih odnosov in ekonomskega položaja v svetu je bilo vselej signal za vse nasprotnike socialistične Jugoslavije, da vnovič poskušajo razširiti dvome, nemir in nezaupanje, samo da bi izpodkopali njeno stabilnost. Njihovi upi so vselej povezani z iskanjem šibkosti v mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji zato vso svojo propagandno aktivnost, kalkulacije in ugibanja osredotočajo na to da bi, če bi le mogli, načeli našo že zdavnaj utrjeno in nenehno negovano politiko bratstva in enotnosti. Nič ni novega v teh njihovih prizadevanjih — niti metode niti sred- stva niti cilji- Prav tako ni nova niti naša pripravljenost da smo na podlagi svobodno izbrane poti socialističnega razvoja, na podlagi nenehnega in vztrajnega zavzemanja slehernega našega človek a za razvijanje samoupravljanja, na podlagi stalnega in sistematičnega dela za ekonomsko stabilizacijo in na podlagi krepitve sistema splošne ljudske obrambe pripravljeni vsak trenutek braniti svojo pravico do nacionalne svobode in do lastne poti socialističnega razvoja. Tistim, ki iščejo šibke točke v Jugoslaviji, naši delovni ljudje, Kulturni praznik Mislim, da je za človeka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre razumeti velikih reči Človek je vreden toliko, kolikor je s svojo stvarjalno dejavnostjo kjerkoli in na kakršenkoli način, dal generaciji, ki ji pripada... Ustvarjanje pa je boj, boj v malem in velikem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalo miselnostjo. Vse življenje ki smo gg preživeli, je polno takšnega boja, vsak pa je dal od sebe tisto, kar je mogel dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel.) (Edvard Kardelj) Že v petič se zdržujejo kulturne organizacije naše doline v okviru Kulturnega tedna mozirske občine. Sku- pna želja in hotenja so usmerjena v to, da bi ponudili občanom čimveč in čim bolje pripravljenih kulturnih dogodkov. Ko Slovenci slavimo velikega sina našega naroda, Franceta Prešerna se povsod po ožji domovini igra, prepeva, posluša lepo besedo, kulturni utrip pa nenavadno zaživi Neštetokrat smo že pisali dejali in tudi zahtevali, da je kultura temelj našega družbenega sožitja. Končno, tudi samoupravljanje je kultura, in jo razume le tisti, ki nosi v sebi srčno kulturo. Naši medsebojni odnosi v samoupravni dražbi temeljijo na predpostavkah, da smo omikani in razgledani. Če se nekoliko poglobimo v besede Edvarda Kardelja, ki so uvodoma podane, potem nam je jasno kje je mesto vsakega izmed nas. Le med tistimi ki us- tvarjajo! Vrednotenje človeka pravilno dojamemo prav skozi načelo dejavnosti, prizadevnosti in ne nazadnje tudi zaradi kulturnega odnosa do sočloveka in do vseh razmerij v naši dražbi Besede, ki so bile že tolikokrat izrečene in ki postavljajo poglabljanje delovnih ljudi v lepoto domače besede pesmi in petja kot poglavitno nalogo v toku vsestranskega počlovečenja odnosov morajo postati resnica Žal se še srečujemo z dogodki, ki kažejo, da se vendarle premalo zavedamo potreb po raznih kulturnih dobrinah. Da vse preveč oklevamo ko gre za to, da se dejavno vključimo v prizadevanja za poglabljanje kulturnih odnosov in takšnega ravnanja, ki je odraz prepričljive omike. Se vedno smo v prizadevanjih za razvoj kulture premlačni. Ta ne- odločnost pa ima hude posledice. Te se kažejo v raznih nerazumljivih načinih uveljavljanja samoupravnih in drugih pravic. Kažejo se tudi v neprizadetosti ko gre za pripadnost k naši izvirni kulturni preteklosti Še bolj, ko gre za to, da se iz roda v rod goje slovenska beseda in naše viže. Ljubezen do podedovane omike je potrebna vsakomur, saj je tako njegovo življenje bogatejše. V naši dolini so petje igranje, lepa beseda že dolgo nazaj, nava da. Le malo je njih ki stoje ob strani. Vendar bi želeli, da bi jih bilo še manj! Ponosni na našo kulturno preteklost in njene vrednote moramo strniti vrste prosvetnih organizacij. Sodelujmo! Res, človek je vreden toliko, kolikor je s svojo ustvarjalno de» javnostjo dal generaciji, ki ji pripada! mr V svetu se vse bolj zajedajo kako neobhodno potrebno bo ukrepati za povečanje proizvodnje hrane. Ogromno ljudi trpi lakoto. Pa ne samo zaradi vojnih ujm in vremenskih katastrof. Tudi zaradi tega ker se v preteklosti ni dovolj posvečalo pozornosti kmetijstvu in kmetijski proizvodnji. Če bi hoteli pogledati v naše razmere, potem je slika neustrezna Imamo velike možnosti, pa jih ne koristimo pravilno. Skratka, v kmetijstvu še vedno premalo pridelamo! Znana so dejstva, da bomo tudi letos uvozili dokaj velike ličine žita, dasiravno imamo vse pogoje, da bi ga doma pridelali. Ljudje negodujejo nad slabo preskrbo z mesom, pone kod zmanjkuje mleka in tako bi , lahko še naštevali. Res, pri nas se je bistveno^spremenila zvrst prebivalstva. Če smo pred zadnjo vojno bili še agrarna država, potem po prizadevanjih za industrijalizacijo že dolgo nismo več. Samo v Sloveniji je bila stopnja zmanjševanja kme čkega prebivalstva v letu 1978 okoli 3,5 %. Če je bil v letu 1900 delež kmečkega prebivalstva v naši republiki 73,2%, potem se zamislimo nad številko, ki nam pove da je v letu naši narodi in narodnosti odgovarjajo z vso podporo sklepom predsedstev SFRJ in CK ZKJ, v katerih je med drugim rečeno, da je angažiranje vseh dražbe nih in političnih dejavnikov za krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti najzanesljivejša pot za utrditev naše neodvisnosti in za nadaljnji uspešni razvoj jugoslovanske so cialistične samoupravne družbe. Zavest, da je naša moč v naši enotnosti, se utquje v vseh generacijah od časov oboroženega boja prek obnove in razvoja do današnjih dni razvitega samoupravljanja, delegatskega sistema, kolektivnega dela in odgovornosti v vseh političnih in državnih vodilnih telesih v naši državi. Graditelji jugoslovanskega socializma in hkrati njegovi branilci vsak dan potrju jejo svojo enotnost. Njihove želje, želje slehernega našega obča na ne glede na starost, poklic, nacionalnost da naš predsednik Tito, simbol vsega kar imamo in kar smo si izbojevali simbol naše revolucionarne preteklosti in prihodnosti, kar najhitreje ozdravi, so samo nova potrditev enotnosti te večnacionalne države in seveda izraz ljubezni, spoštovanja in privrženosti človeku, ki je neprecenljivo prispeval k napredku Jugoslavije, njenemu vzponu v vrhove svetovne politike ter k njeni blaginji v najdaljšem mirnem obdobju njene zgodovine. V tem trenutku so komunisti in delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije združeni okoli Titovega dela in njegove socialistične vizije. Moč naše enotnosti je v zvestobi poti socialistične graditve, po kateri nas vodi. (Komunist št. 3, 18. januar 1980) 1978 bilo le še 15 2 % kmetov. Takšne spremembe so v vseh družbah, ki se industrijsko razvijajo. Vendar je treba nadoknaditi količino pridelkov s smotrnim koriščenjem zemlje in ostalih proizvajalnih sredstev. Prilagoditi se je treba razmeram z boljšo organizacijo Ali pa smo se? Če ob vsem tem še upoštevamo starostno dobo obstoječega kmetijsko— proizvodnega prebivalstva se moramo še bolj zamisliti. Tudi površine zemljišč smo nenehno zmanjševali. Ža prim® — leta 1948 je odpadlo na prebivalca v SRS 20,0 arov orne in 41,0 arov obdelovalne zemlje. V letu 1978 pa le še 13,9 arov orne in 34,7 arov obdelovalne zemlje. Jasno je, da najboljšo zemljo hitro izgubljamo- Seveda tako tudi delež kmetijstva v narodnem dohodku pada. Od 14.2 % v letu 1960 je padel na 5,9 % v letu 1977. Zaradi stro kovnega izboljšanja v tehnično -proizvajalnem smislu so rezultati prirasta živine dobri, tudi število živine se rahlo dviga. Zanimiva je primerjava koliko živine na hektar kmetijske zemlje imajo pri nas in drugod. V SRS 0,62, med tem ko na Nizozemskem redijo 2.38 glave na hektar kmetijskega zemljišča. Morda še to, da je delež SRS v prireji mesa če upoštevamo primerjavo z, deležem v državi le 12.2 %. S temi količinami sicer pokrijemo potrebe v republiki. Medtem je bil primanjkljaj pri svinjini v letu 1977 kar 12.000 ton. Višek pa smo izkazali v perutninski proizvodnji in to za 22.000 ton Bilanca proizvodnje in porabe živeža pa nam pokaže, da smo v letu 1977 morali izven republike nabaviti 197.271 tone pšenice in rži. Zanimiva je ugotovitev da število traktorjev v družbenem kmetijstvu zadnja leta zastaja. Ocenjuje se, da je v Sloveniji bilo leta 1978 skupaj 45.937 trak torjev, od teh v zasebnem 44.695, v družbenem delu kme tijstva pa 1242 traktorjev Znotraj slednjih se seveda bistveno spreminja njih jakost, saj je vse več strojev z velikimi zmogljivostmi. Samo teh nekaj številk nam pove, da je zadnji čas posvetiti smotemejši rabi kmetijskih zemljišč vso pozornost. S tem pa seveda tudi kmetijstvu na sploh. Saj najbrž ne bomo rav no mi izjema v svetovnih prizadevanjih za pridelavo hrane! Listine se zbirajo Ni številke našega glasila kjer ne bi poročali o naporih, ki se vlagajo s strani Kulturne skupnosti v zbiranje gradiva in premetov iz naše preteklosti. Prosili smo za sodelovanje občanov. Mnogi naši ljudje so se dobrohotno odzvati. Tako se množijo zanimivosti ki se skrbno hranijo in urejajo v posebnem prostoru Kulturnega doma v Mozirju. Družina Praprotnik v Mozirju je predala vse zanimivosti, nekdaj last Franca Praprotnika, arhivu. Za takšno razumevanje gre Praprotnikovim vse priznanje. Res, kaj pomenijo stari dokumenti, zapisi in dike če niso dostopne javnosti. Bore malo, saj gre končno za dokazovanje naše kulturne in gospodarske preteklosti. Gre torej za ohranjanje spomina na velike napore naših prednikov ki so se trudili, da bi postali krsgi v dolini lepši, bogatejši in zanimivejši. Vse te listine dužijo obči koristi. Že danes, ko smo šele na začetku se za nekatera gradiva zanimajo študentje in novinarji. t'% t '> i ^ Ukrepi, ne besede Sindikati imajo v času prizadevanj za gospodarsko ustalitev pomebne naloge. V organizacijah združenega dela sodelujejo pri načrto vanju vsega organizacijskega in ekonomskega dogajanja. Skratka, če se zavestno vključujejo v družbene napore, potem so učinkoviti. Prav zato smo smatrali, da bo razgpvor s predsednikom občinskega sveta zveze sindikatov v Mozirju zanimal naše bralce. Franjo Gerdina se je rad odzval našemu pogovoru. Novice: Kako poteka sprejemanje smernic in osnov za srednjeročni načrt in kako daleč smo z načrti za leto 1980 v organizacijah združenega dela? Gerdina: Seveda je povsod razlika med večjimi in manjšimi. Prvi imajo več strokovnega kadra pa tak- Franjo Gerdina šne naloge, ki so zelo zahtevne, lažje zmorejo. Posebne težave nastopajo v sredinah, ki imajo svoje sedeže izven občine. Ugotavljamo pa na sploh premik v toliko, da se vse več vključujejo delavci, kar smo tudi želeli. Tako se seveda poglabljajo samoupravni odnosi. Menim. da se naši delovni ljudje res za vedajo težkega trenutka v našem gospodarstvu. Vedo pa tudi, da bomo uspeli, če bomo ravnali gospodarno. Ni potrebno malodušje saj so krizna obdobja v ekonomiki reden pojav. Treba jih je z veliko mero volje in znanja omiliti Pri tem pa resnično hitro ukrepati ter postaviti stvari jasno in odločno. V glavnem smo s trenutnim stanjem pri načrtovanju v občini zadovoljni. Novice: Kako so potekale razprave o gospodarjenju za devet mesecev v preteklem letu in kako tečejo priprave za občne zbore sindikatov? Gerdina: Analize gospodarjenja v tretjem tromesečju 1979 so pokazale, da je zaenkrat kritično v proizvodnji iverk, kjer pa so stanje znatno omilili. Končni letni rezultati bodo pokazali pravo sliko. V tem primeru gre za vzroke, ki so v glavnem izven kolektiva. Storilnost in drum pokazatelji so zadovoljivi. Povedati hočem, da so ponekod na temelju prikazanih stanj hitro ukrepali in do konca leta tudi uspeli. Kar tiče delitve čistega dohodka beležimo znatno boljše stanje. Namreč delovni ljudje so v glavnem do jeli, daje treba jačati proizvodne možnosti oziroma materialno osnovo Tu so pokazali samoupravljalsko zavest. Seveda nas glavno delo šele čaka. Vendar pa je treba poudariti da so kazalci analiz dober napotek za načrte v naprej. Tudi dejstvo, da so se sindikati prizadevno vključili v vsa dogajanja v združenem delu kaže na zavesten premik. Novice: Kako je s Titovo pobudo v združenem delu in kaj so glede tega storili sindikati? Gerdina: V času občnih zborov bo prišlo do izraza dosledn-uveljavljanje vsebine Titove pobude. V tem uspevamo saj so delovni ljudje v večini dojeli smisel Titove misli Ne mislimo da bi kje naleteli na nerazumevanje, saj smo mnogo storili da bi namen bil temeljito pojasnen. V aprilu bodo izvoljeni saj smo mnogo storili, da bi namen bil temeljito pojasnjen. V aprilu bodo izvoljeni kadrovske možnosti. Novice: Kako boste neposredno vplivali na učvrstitev gospodarstva? Gerdina: Zavedamo se da morajo delovni ljudje bolj kot doslej sodelovati v vseh zadevah upravljanja s podjetji Tako organizirana sila v združenem delu ne more stati ob strani, ko se odloča o novih naložbah o gibanju osebnih dohodkov, o delitvi dohodka in seveda o trošenju sredstev skupne porabe. Bdeli bomo nad trošenjem sredtev na sploh, pa naj gre za propagando, ah za reprezentanco! Razsipni-štvo se mora nehati, če je že kje bilo. Posebno skrb bodo delovni ljudje morali posvetiti večji delovni vnemi in disciplini. Ukrepati morajo'za višjo storilnost in za uspešnejši izvoz. V letu 1980 bo mnogo odrekanja, pa za n« nič novega, saj smo že v preteklosti marsikaj težkega obvladali. V januarju smo že pričeli z razgovori o določenih ukrepih s vodstvi sindikatov in združenega dela. V okviru občine se ta vprašanja frontno rešujejo preko koordinacijskega odbora za stabilizacijo pri SZDL. Je pa to seveda naloga, ki jo moramo načrtovati, saj ne gre pričakovati uspeha preko noči. Vendar se moramo zavestno opredeliti za mere, ki jih moramo tudi z vso doslednostjo sprovajati. Ne samo besede — dejanja so nujna! Novice: Kako uspevamo v naporih, da bi delavec prejemal osebne dohodke po delu? Gerdina: V neposredni proizvodnji smo že ponekod dobro uspeh. Ni pa lahko v sredinah kja velja svobodna menjava dela. Tu so velike težave Delavci upravičeno tarnajo nad tem da so nekateri še vedno nagrajevani po položaju, ne pa po delu. Nekatere TOZD plačujejo naravnost ogromna sredstva za skupne službe, o katerih pa prejmejo premalo. Čista administrativna dela se včasih torej previsoko vrednostijo! V naši občini je takšen primer na Ljubnem pri TOZD Ostrešje in sektor gradnje Vegrad Velenje. Najbrže v bodoče ne bodo samoupravljalci dovoljevali takšnih nesorazmerij. Ta morajo biti trdna, ne pa prilagojena trenutnim potrebam neke sredine. Novice: Kako se uveljavljajo sindikati v združenem delu? Gerdina: Zal je veljalo pre-priačnje, da sindikalno organizacijo lahko vodi vsakdo. To delo naj bi bilo nezahtevno. Že davno smo prešli obdobje, ko so sindikalna vodstva skrbela le ozimnico. Danes je naloga sindikatov Sroko družbena in zelo važna. Vi zato ne more biti podcenjevalnega gledanja na sindikat, ure za veliko »odgovornost v družbenih dogajanjih, ki jih sindikatom nalaga Ustava Pa ne samo to, današnji trenutek je tak, da zahteva vso prizadevnost sindikalnih vodstev v boju za boljši jutri. Sindikalna vodtva ne morejo biti podaljšana toka po dovodnih organov. Na današnji stopnji razvoja samoupravljanja je sindikat, kot delavska organizacija mesto dogovarjanja in ukrepanja. Prav zato se pripravljamo na izobraževanje vodilnih ljudi v sindikatih Z večjim znanjem bodo znotraj združenega dela uspešnejši. Večja odločnost, zavest in dejansko poseganje v dogajanja so odraz današnjih širokih nalog sindikatov. Nekateri od odlikovanih živinorejcev Na drugem mestu poročamo o odličjih, ki so jih prejeli naši živinorejci za dobre dosežke pri proizvodnji mleka. Izbrali smo tri, vsi so prejeli zlata odličja. Dva, ki imata večje število molznic in enega, ki nima tako velikega števila, pa kljub temu dosega zavidljivo molznost pri svojih kravah. Jože Basd — Tonk je mlad gospodar. Prijazen in razumen v pogovoru. Prav zanimivo je z njim kramljati o gospodarskih vprašanjih. Mnogo tega ve in v dejanjih tudi dokazuje. V Devcah je njegov hlev ponos. Nič čudnega, saj v njem najde prostora 33 glav živine. Nova zgradba in oprema v njej fe, „Mm mm £ H i KI Jože Bas tl-Tonk pričajo o tem, da so bili na delu strokovnjaki. Bilo je treba iti s časom. Preusmeriti je kazalo proizvodnjo, zato so predlogi zadruge padli na plodna tla. Tonk se je odločil za posodobitev svoje kmetije. Rad je opazoval strokovnjake, ki so načrtovali nove prijeme. Najbolj se spominja ing. Cizeja, ki je načrte naredil. Kot se sam spominja so začeh z 8 kravami in nekaj telicami. Drsna so vzredili najboljše izmed krav. Na samem začetku so imeli tako mlečno, kot mesno proizvodnjo. 1973. leta so pričeli z gradnjo novega hleva, v katerega so že leto zatem postavili 20 glav živine. Zmogljivost pa je bila računana na 30 glav. Posebno skrbno so pazili, da so delali dosledno po načrtih. Šlo je za nove prijeme, te je zahtevala sodobna tehnologija. Sodelovanje z zadrugo je bflo plodno, saj je poleg drugega posredovala posojilo za izgradnjo obrata. V razgovoru z Jožetom Bastlom pa smo izvedeli še marsikaj zanimivega. Predvsem je povedal nekaj ekonomskih ugotovitev v njegovi proizvodnju Sedaqi obseg proizvodnje ne zagotavlja popolno ekonomičnost, treba je dodajati iz drugih dejavnosti kmetijstva. Če bi redil 35 molznic, bi se pridelava ekonomsko opravičila. Že sedaj redi na 1 ha kmetijske površine 3,3 glave. To je največ kar se da. Zanimiv je še podatek, ki g? je dal Took, sam absolvent kmetijske šole na Grmu, da namreč oddaja dnevno kakih 200 litrov mleka, v letu 1979 pa je pridelal okoli 70.000 litrov. Kmetijska zadruga pomaga strokovno in ureja odkup. Vendar, kot meni Took, bi kazalo posvetiti pospeševalni službi več pozornosti. To bi pomenilo še večje uspehe pri proizvodnji hrane v dolini. Seveda bi se morah strokovnjaki manj ukvarjati z administracijo, pa več s proizvodnjo! Niso sand krivi za takšno stanje. Glede pogleda v naprej, pa pravi Tank, da bo še stremel za večjo proizvodnja Selekcija živine je pri tem izrednega pomena. K temu pa je pripisati veliko važnost pravilnemu osemenjevanju. Pa še to, pašništvo na Menini bi kazalo zopet oživeti. Na sploh posvečamo temu vprašanju premalo pozornosti, pove Jože Bastl, ki je odličja zelo vesel, saj je med mnogimi, ki jih že ima, najviše. Jože Marolt — Breed ima svojo kmetijo na Brezjem nad Moziijem. Rad obuja spomine na čase, ko je prevzel, domala opuščeno kmetijo. Takrat je bflö pri Uši le nekaj živine — 3 krave in 2 konja. Gospodarska poslopja in ostalo je bilo slabo. Niso imeli ne vodovoda, ne elektrike. V glavnem so iskali dohodek od vleke lesa iz gozdov. K temu še lahko pripišemo znatne obveznosti na posestvu. Sedaj gospodari Jože Marolt že 11 let. Pa še vedno s hvaležnostjo omenja svojega soseda Hudobreznika, ki ga je v najtežjih časih bodril. Znašel se je pred veliko odločitvijo kako naprej. Tedaj mu je prve nasvete in vzpodbudo dal ing. Lojze Baznik, ki je pristopil k prvim načrtom za preusmerjanje kmetije. Dobro sta sodelovala, saj je agronom upošteval mnenja laneta. Povečevanje črede ni šlo Utro. Najbolj zanesljiva je bila domača reja. Na Primorskem je kupil dve telici, ki sta služili za razplod. Ponosno pove, da je vse, kar stoji v Mevu, domače reje. UspeU so takšni, da so celo iz njegovega Meva vzeli dva bikca za razplod v Gorico. Breci, sicer pdn dovtipov, je veselo pripovedoval, kako so nekateri gledali na njegove podvige. Danes, ko je uspel, pa seveda vzbuja druge vrste pozornost Mlečna proizvodnja je bila mikavna zaradi stalnega dotoka denarja v hišo, čeprav ni cena povsem ekonomska. Mnogo dobrega pove o sosedu Hudob rezniku, ne samo, da mu je pomagal prebroditi največje težave, temveč tudi to, da še sedaj dobro sodelujeta. Skupaj sta uredila pašnik na Korteh. Sedanje stanje v Mevu je 25 glav. Od teh molze 12 krav. Ko smo gradili Uev, nismo računali na takšno število krav. Pa se kar da. Sodelovanje z zadrugo je dalo uspehe, največ pa Bred govori o dobrem sodelovanju z ing. Plaznikom. Zamišljeno poudari dejstvo, da bi ne uspel, če ne bi bilo tako Hudobreznika, kot Plaznika. V letu 1979 je prodal 41.000 litrov mleka, '' Jože Marolt — Bred pridelal pa ga je več, saj ga mnogo poraU za vzrejo telet Pravi, da je naravna vzreja najboljša! Tudi Bred meni, da ae pašništvu posveča premalo pažnje. Treba bo pristopiti k načrtni obnovi pašnikov, ki pomenijo večje število goved in seveda zdravo čredo. Ob koncu našega pogovora je Bred povedal, da namerava sedaj, ko proizvodnja teče, poskrbeti za sodobno stanovanje svoji družini. Pa ne misli postaviti „mestno” hiša kmečka naj bo, saj smo kmetje. Na vprašaje, kako k počuti kot rejec z najvišjo količino mleka v regiji, pa čegavo pripomni JOŽe Marolt, da ga to ne bo izpridilo, je pa vesel, da ae je veliko dela njegove žene in njega vendarle poplačalo z uspehi! Franc Jmfcovmk, Lepa njiva. Gospodari na stari kmetiji, saj je že nekaj rodov pod istim imenom na njej živela Dokaj hribovito zemljišče s katerim razpolaga predstavlja težje obdelovalne pogoje. Gospodarska poslopja so stara, vendar ustrezno prenovljena. 1956 leta sta prevzela kmetijo Franc in Apolonija in od takrat na njej gospodarita. Z vidno žalostjo pove Jurkovnik, kako jih je leto 1979 udarilo, saj so morali zaradi pomanjkanja krme nekaj glav živine odprodati. Veselje do plemenske živine in do molznic je privedlo Jurkovnika do tega, da se je odločil za preusmeritev svoje kmetije. Tudi tu je primer, ko so se bolj zanesli na domačo prirejo živine, kot pa da bi kupih podmladek. Res je to dolgotrajnejša pot, pa zato bolj zanesljiva. Leta 1978 so se pričeli z zadrugo pogovarjati glede preusmeritve. Na tem sta delala ing. Cizej in dipl. vet. Nendl. Seveda bi brez kredita, ki ga je posredovala zadruga ne šlo. Vso potrebno opremo in mehanizacijo so nabavljali postopno, tako, da so danes za njihove proizvodne prilike dobro pripravljeni. Hlev so predvideli s toliko stojišči, da zadoščajo za povečanje staleža živine. Po strokovnih ugotovitvah bi bilo moč rediti na razpoložljivi zemlji 14 glav. Z zaupanjem gleda Jurkovnik v bodočnost in pravi, da je delo zdravo in da pomeni veselje, če so še uspeU. In v hiši so obešena mnoga priznanja, ki povedo, da so že od nekdaj bili uspešni živinorejci, seveda je Jurkovnike tokratno priznanje posebno razveselilo, saj je res posledica prizadevnega dela in dobrega gospodarjenja. Morda bo kazalo v bodoče nekoliko več vrednotiti kmetijske proizvode, saj je delo trdo in nenehno pod nevarnostjo vremenskih prilik. Lažje je tam, kjer se dela pod streho in ni bojazni, da bi ujme uničile trud celega, ali večih let. Franc Jurkovnik Seveda bi lahko naštevali primere uspešnih živinorejcev v dolini še in še. Pa žal ne moremo vseh predstaviti. Za enkrat naj ostane pri treh, ki smo jih obiskali. Pozneje, pa bomo skušah obiskati še druge, tako, da bi naši bralci spoznali podrobneje prilike na naših kmetijah. Vsekakor pa smemo biti ponosni na živinorejce v dolini, ki so se tako množično uvrstili med najboljše v tolikih občinah regije. Živinoreja nekoč Znani zgodovinar Ignac Orožen je zbral nekatere zanimive podatke o stanju živine za nekdanji urad gornjegrajske gospoščine Tirosek. Stanje je zanimivo tudi za današnje čase, saj kaže na vzroke za usihanje ovčjereje pri nas. leto 1542 1910 konj krav volov bikov telet 27 22 298 212 152 148 7 16 336 277 drobnice prašičev 2769 244 969 309 / Ferdo Gestrin pa ugotavlja v svojem zapisu Gospodarska in socialna stuktura Gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426 k navedenemu, da je porast prašičev zvezan z dejstvom, da so ovce, ki so poleg drugega dajale tudi zabelo, nadomestili z njimi tudi na planinskih kmetijah. Upadanje ovčjereje pa je povezano s propadanjem domačega suknjarstva, ki je bilo tod močno razvito. Po štetju iz leta 1857 je bilo v celotnem gornjegrajskem okraju le še 4641 ovac. Danes lahko trdimo, da je upadanje drobnice šlo svojo pot in je prisotno vse do današnjih dni. Ob dnevu oboroženih sil Tudi v naši občini se je zvrstilo vrsto prireditev. Osrednja proslava s kulturnim programom je bila v konodvorani na Ljubnem. Slavnostni govor je imel predsednik KK SZDL Ljubno tov. Jože Pridan. Kulturni program je izvedel domači moški pevski zbor. Učena osnovne šole «o pripravili pestro točko partizanskega mitinga. Igrala je občinska delavska god ba na pihala. Ob tej priložnosti so bila posameznikom in družbenim organizacijam podeljena republiška in občinska priznanja za prizadevno delo in dose žene uspehe pri razvoju splošnega ljudskega odpora in družbe ne samozaščite ter prebrana napredovanja v višje čine rezervnih vojaških starešin. Podpredsednik SO Ug Alojz Plaznik pa je v Mozirju priredil sprejem delegacij pionirjev in mladine iz OS z območja občine, ki so mu čestitah za praznik. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih pet knjižnih nagrad učenkam in učencem za najboljše spise na temo akcije „NNNP 79”, pet knjižnih nagrad učencev ekipe, Id so sode lovali in dosegli najboljša mesta na regijskem tekmovanju v Celju ob 30. obletnici obrambne vzgoje mladine OŠ Ljublno in Luče pa sta sprejeli gramofonske plošče partizansku borbenih pesmi za doseženo prvo in drugo mesto na tem tekmovanju. Na strelišču v Mozirju je bflo pod pokroviteljstvom Občinskega štaba TO množično strelsko tekmovanje z vojaško puško. Pokal in prvo mesto je osvojila ekipa Osnovne strelske organizacije iz Solčave medtem ko so posamezno dosegli najboljše rezultate Matjan Gradič in Franc GrobeUik iz OSO Mozitje ir. Franc Pbdbrežnik iz Solčave. Kljub hladnemu in slabemu vremenu se je udeležilo tekmovanja 18 ekip med njimi tudi ženska ekipa iz Solčave, ki je dosegla zelo dobro 7 mesto. TONEMODRUANČlC Glas delegata Delegat v zboru občin pri Skupščini SRS mg. Jože Mermal je tolmačil pripombe delegatske baze naše doline k osnutku Resolucije o politiki in izvajanju družbenega plana SRS za leto 1980. Na sploh je opozoril, daje kmetijstvo premalo zajeto. Besedilo je presplošno in brez določenih obvez. V nadaljevanju se je dotaknil zajamčenih cen kmetijskih pridelkov, kot osnove za povečanje pridelovanja hrane. Opozoril je na nepopravljive posledice razslojevanja in upadanja gospodarske aktivnosti hribovitega podeželja in navedel nekatere možnosti za izboljšanje položaja hribovskega kmeta. Govoril je o oprostitvi davka na gorivo za kmetijske stroje. Poudaril nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala. Nujno bi bilo najti enotna izhodišča za združevanje in solidarnostno prelivanje sredstev za pospeševanje kmetijstva. Ni se strinjd s predvideno usmeritvijo glede pritiska na življenjske stroške s povečanjem kompenzacij v potrošnji hrane. Ta sredstva bi kaz do usmeriti v vzpodbujanje osnovne živinorejske proizvodnje. Pripombe so bile pazljivo sprejete! Odlikovani živinorejci Živinorejsko—veterinarski zavod v Celju že vrsto let opravlja selekcijsko službo na območju 12 občin, tako tudi pri nas. Ob zaključku določenega obdobja podeljujejo priznanj a najboljšim rejcem na tem obsežnem območju. Letos so to opravili v Žalcu. Iz naše občine so prejeli zlata odličja: Jože Marolt, Brezje, Edi Jurjevec, Juvanje, Franc Goličnik, Šmihel, Franc Jurkovnik, Lepa njiva, Alojz Bastl, Bočna, Rudi Dolinar, Šentjanž, Jože Germelj, Raduha, Ivan Zagožen, Bočna, Ivan Ateljšek, Šmihel, Anton Bririjovc, Brezje in Ivan Rose, Strmec. Srebrna odličja so prejeli: Pavel Goličnik, Šmihel, Jože Acman, Brezje, Jakob Breznik, Krnica, Ivan Goltnik, Šmihel, Jože A teljšek, Šmihel, Alojz Kumprej, Savina, Franc Fužir, Lepa njiva, Franc Gostečnik, Radegunda, Jože Rakun, Radmirje, Janez Čeplak, Bočna, Tinko Tesovnik, Savina, Anton Kumer, Krnica, Ivan Presečnik, Lenart, Jože Matek, Volog, Vera Prek, Radmirje, Valentin Lesjak, Šmihel, Franc Forštnar, Dobrovlje in Ivan Glojek, Šmartno. Z bronastim odličjem so bili odlikovani: Karel Zagožen, Ter, Ivan Rakun, Poljane, Martin Presečnik, Lenart, Ivan Blatnik, Žlabor, Ivan Verbuč, Šmihel, Ivan Zgožen, Bočna 104, Franjo Jeraj, Primož, Franc Špeh, Krnica, Alojz Bitenc, Zgornje Pobrežje, Ivan Žagar, Dobrovlje, Peter Jež, Podveža, Albin Robnik, Krnica, Ivan Glušič, Loke, Anton Fale, Dol,- Alojz Ermenc, Meliše, Franc Vršnik, Robanov kot, Olga Remic, Bočna, Ignac Bastl, Volog, Franc Tevž, Šmartno, Franc Remic, Volog, Ivan Jurjevec, Varpolje, Ludvik Suhovršnik, Bočna, Vinko Polanšek, Bočna, Ivan Vezočnik, Ter, Jože Praznik, Kokarje, Jože Fricelj, Kokarje, Franc Žmavc, Zgornje Pobrežje, Ivan Krajnc, Bočna, Jože Prodnik, Logarska dolina, Franc Krajnc, Bočna, Franc Bezovnik, Savina, Ivan Gluk, Tirosek in Franc Benda, Spodnja Rečica Vsem odlikovancem čestitamo in želimo tudi v bodoče dobrih uspehov! Črna gradnja Da čme gradnje niso „izum“ današnjih dni, kaže zapis o sporu iz leta 1325, ko je samostan Gornji grad obdolžil gosposko Vrbovca (Ulrik grof Pfanberg) nedovoljene gradnje utrdbe (poznejšega Rudeneka). Območje na katerem je bila ta sezidana je bilo pod upravo benediktincev iz Gornjega grada. Nastal je spor, ki se je končal s svečano izjavo grofa v gradu Vrbovec, da bo zgradbo podrl. Za to trditev so po takratnih običajih jamčili ugledni fevdalci, prijatelji obdolženega. Zapis pravi, da jih je bilo kar sedem. Da so mislili resno, je predvsem razvidno iz obveze podpisanih, da se bodo, v primeru, če Vrbovški gospod ne opravi rušenja v dogovorjenem roku, vsi poroki zbrali v neki gostilni na Koroškem in v njej počakali tako dolgo, da bo obljuba izpolnjena Kako je stvar potekala, da slutiti le pripomba, da obljub ani bila tako hitro izpolnjena Nič pa ni napisanega, kako dolgo in če sploh, so bili nesrečni poroki v gostilni, kako so se dogovorili Zanimivo reševanje nedovoljenih gradenj! Odbor za razširitev telefonskega omrežja Izvršni svet občine Mozirje je imenoval posebno komisijo za izgradnjo telefonskega omrežja v dolini V njej bodo delali: Janez Kraševec, Rafko Blatnik, Venčeslav Žager, Milan Šepec, Vojko Hren, Jože Hribernik, Franc Trbovšek, Martin Pahovnik in Stane Rojten. Veterinarska postaja Ko je izvršni svet mozirske občine na eni svojih sej proučil stanje okoli gradnje Savinjsko—Šaleške veterinarske postaje, so na poročilo, ki ga je podal mg. Jože Mermal sklenili, da je treba hitreje pričeti graditi, saj so sredstva z ugotovljena. Imenovali so posebno komisijo, ki naj bi odgovarjala z a uspešno delo v sestavi mg. Jože Mermal, mg. Anton Resnik, Ivo Zagožen, ing. Franc Miklavc, ing. Lojze Plaznik, Franc Kolar in Hinko Čop. Delovni pogoji naših veterinaijev so zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov težavni, z ato je gradnja neobhodno potrebna Ljubitelji fotografije Foto-sekcija pri prosvetnem društvu v Mozirju se je odločila, da bo pripravila razstavo fotografije. Vsi, ki bi želeli sodelovati naj se pismeno obrnejo na vodjo sekege Cirila šema, ki dela pri Gozdnem gospodarstvu v Nazarjah. Mogoče pa ga je tudi poklicati prek telefona na številko 830—956. Le vkup, uboga gmajna... Vsi xi, ki vam srce hrepeni po univerzitetni učenosti, po prelestih akademske svobode in pozneje po beli srajci s kravato — skoraj pride tista ura! Skoraj pride tista ura, namreč POL TRI POPOLDNE V SOBOTO, 23. FEBRUARJA, ko se bomo dobili v sejni sobi SO Mozirje. Dobili se bomo gomjesavinjski dijaki, študenti ter predstavniki delovnih organizacij in bomo rekli besedo äi dve o možnostih ter oblikah študija na posameznih fakultetah, o občinskih potrebah po kadrih, o štipendiranju in o drugih «takih rečeh. PRIDITE! Dijaki in študenti! -V soboto, 23. februarja ob 14.30 bomo skupaj razmišljali o kadrovskih oziroma študijskih zadevah naše občine. ZGORNJESAVINJSKI STUDENTSKI KLUB SAVINJSKE IZ BOSKOVCA — posnetek Jože Goričar 0 krajevni samoupravi v dolini V prejšnji številki smo predstavili predednike svetov krajevnih skupnosti v naši občini. Povedali smo, da manjka objava razgovora s predsednikom v Gornjem gradu. To smo nadoknadili in tako predstavljamo še deseto skupnost v dolini Stane Rojten je šele prvo leto predsednik sveta krajevne skupnosti, vendar je že prej delal v družbeno političnih organizacijah in v samoupravi podjetja. Javno delo ni torej nič novega za njega, ki je sicer še mlad. Zanimivo je razpredal svoje misli o delu raznih organizacij v Gornjem gradu. Seveda pa je največ povedal o prizadevanjih krajevne skupnosti za napredek kraja. Z delom sveta je zadovoljen, seje so sklepčne! Vendar ne more mimo ugotovitve, da se prav tisti, ki bi lahko s svojim znanjem veliko pripomogli k napredku v kraju, izmikajo dolžnostim. Tako je na sejah vedno več kmetov, kot pa drugih krajanov. To bi kazalo na dejstvo, da se kmetje bolj zanimajo za usodo okolja v katerem živijo. Posebno neodgovorno se odzivajo dolžnostim člani nekaterih komisij. Te delajo na sploh slabše od sveta. Kaj je temu vzrok? Najbrž brezbrižnost do skupnih zadev, pač do stvari, ki si jih samoupravno urejamo v tistem okolju, kjer živimo. Preveč so ljudje prepričani, da bo vse te neštete naloge, ki jih terja krajevna samouprava že „nekdo“ postoril. Seveda, če tako misijo številni prebivalci nekega kraja, pač ostane le peščica tistih, ki so voljni poprijeti za delo. Saj se končno delo ne konča, ko zapustimo svoje delovno mesta Premalo torej razmišljamo o dejstvu, da se v nas nenehno prepleta tako dolžnost samoupravljanja na delu in v kraju, kjer živimo: Stane Rojten pojasni mnoga prizadevanja sveta za ureditev nekaterih komunalnih nalog. Parkirišče je treba sedaj, ko je dognjeno tudi „zaposliti“. Zelo si prizadevajo za bencinsko črpalko v kraju. Že so zagotovili sredstva s katerimi bi plačali zemljišče. Vendar se pri Petrolu ne navdušujejo za gradnjo. Širijo telefonsko omrežje, so pa letos odstopili več številk Novi Štifti, ki šele začenja vključevati tamkajšnje ljudi v omrežje. Takšno razumevanje so v sosedni krajevni skupnosti pozdravili! Javno razsvetljavo načrtujejo, vendar jo bo treba tudi plačati, zato pripravljajo posebni samoprispevek. Upajo, da bo uspeL Ko tako razglablja o nalogah, ki se jih bodo še lotili, pove Stane Rojten, da so z deloih mladih sedaj bolj zadovoljni. Nekaj časa je to sicer zamrlo, vendar se stvari popravljaja Res je nekoliko težje, ker se pač odziva v glavnem le mladina iz vrst dijakov in študentov, ti pa so med tednom zdoma. Delavska mladina pa največkrat išče v dodatni zaposlitvi boljše gmotno stanje. Teh in kmetijskih mladincev še niso uspeli pritegniti k delu. Nekoliko še trpi delo, ker pač nimajo stalnega tajnika, administracije pa je veliko. Sicer pa imajo delovne pogoje ustrezne. V kraju je čutiti pomanjkanje stanovanj, sedaj gradijo, vendar bo treba hitreje pristopiti k izdelavi podrobnih ureditvenih načrtov. Saj je trenutno močno pomaijkanje zazidalnih površin. Do teh seveda v pogojih licitacije ne pride zlepa povprečen delovni človek. Tako je bilo tudi pri zadnjem poskusu, Stane Rojten da gradijo v kraju nekateri delovni ljudje na zemljiščih, ki so se kot komunalno urejena licitirala. Zaradi preplačane vrednosti, niso uspeli, so pač njihove gmotne razmere preskromne! Sicer pa so krajam že večkrat pokazali voljo do sodelovanja, preizkušnja bo sedaj tudi samoprispevek za javno razsvetljavo! Cas trpljenja Zgodba se začenja leta 194 L Mnogi naši ljudje so morali v izgnanstvo. Takšna usoda je doletela tudi Druškovičeve z Ljubnega. V Beograda pa je takrat živel tudi pregnani Zvonko Ermenc, ki je napisal v spominsko knjigo Druškovičevi Maji decembra 1943 pesem, ki priča o trenutkih največjih stisk, domotožja in zvestobe do doma. Pisca ni več med živimi. Njegove besede so še žive, predvsem pa je v njih globoka vsebina tisto, kar je odločilo, da smo z apis objavili Maja, še veš, kje so trate, planine in ffate, kje Ljubno ljubo? Še veš za gozdove, zelene vrhove, visoko goro? Še veš, kje Savinja, vsa čista, vsa sinja, šumi prelepo? Še veš, kako zveni ljudi domačih govorica, kako zvonovi naši pritrkavajo, kako v višave njih glasovi plavajo, kako smehljajo se predraga lica? Še veš, kako po modri reki beli splav drsi, kako jezov slapovi se pretakajo, kako postrvi v vodi se svetlikajo, kako v poletno noč se fantov spev glasi? O, vem, da vse še dobro veš, da nikdar poz ebiti ne moreš in ne smeš, da bila tam nekje je domovina, ljubezen naša, draga nam, edina V deželi tej je ptička bela o ljubezni pesmico ti pela, očka, mamica vesela gnezdece sta tvoje grela Ptica črna čez gore je prišumela -preko doma čma krila razprostrla, s kremplji toplo gnezdece razdrla -ptička bela v temni gozd je odletela. .. Od takrat le mrtvaški tam pojo zvonovi. V prah ljudje so tuji srečo nam zdrobili, naš so govor, našo mehko pesem z aduštii, v bolečini težki plakajo, buče gozdovi... V bratski zemlji očka nov je domek spletel, mamica ljubezni lučko v njem prižgala, da ne zeblo tebe bi, begunka mala, dokler stari dom ne vstane, živ, ves svetel. V zlatem soncu zemlja naša spet bo zažarela, ptička bela radostno bo pesmico zapela, čez ravnine pod planine takrat boš hitela, staro mamo, teto, bratca, strica boš objela V domačem raju se spominjaj dni, ki smo jih tu živeli, up di in sanjali, po domu našem hrepeneli V globini duše moje ti spomini čisti, beli, živeli bodo vedno, nikoli oveneli! Vlak „Bratstva in enotnosti” iz Srbije Letošnji ’sprejem Vlaka bratstva in enotnosti bo ena največjih manifestacij bratstva in enotnosti v Sloveniji. Vlak bo pripeljal v Slovenijo 5. junija okoli 960, največ gostiteljev naših pregnancev, večjo skupino mladine in delegacije družbenopolitičnih organizacij in občin iz Srbije. Svet delovne skupnosti šole Mozirje objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE na podružnični šoli Rečica Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesece. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov osnovna šola Mozirje, svet delovne skupnosti. V pripravah za sprejem Vlaka bratstva in enotnosti sodeluje tudi naša občina, zato pošilja vsem medvojnim pregnancem naslednje obvestilo: Letos bo že v začetku junija znova pripeljal Vlak bratstva in enotnosti v Slovenijo. Prosimo, da vaše medvojne gostitelje in njihove ožje družinske člane čimprej povabite, da vas ob tej priložnosti obiščejo. To je potrebno, da bi lahko pravočasno stekle vse priprave za sprejem in bivanje potnikov vlaka. Prosite vaše meuVUjne gostitelje, da udeležbo zo. potovanje z Vlakom bratstva in enotnosti takoj sporočijo občinski konferenci SZDL, na območju katere stanujejo. Rok prijave je omejen in bi zapoznele prijave povzročale dodatne težave organizatorjem. Koordinacijski odbor prosi vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da po sprejemu obvestil sporočijo svoji občinski konferenci SZDL, kdo se je njihovemu vabilu odzval. 4 ESnHOVICE Čestitke graničaijem XIV. divizija pred šestintridesetimi leti Obiskati prijatelja je nekaj kar ti ostane v spominu, nekaj kar te navdaja z veseljem. Tako nekako smo občutili vsi, ki smo se na Dan armade namenili' obiskati naše graničarje. Vreme je bilo deževno, pusto vendar smo v pričakovanju prijetnega srečanja nanj kar pozabili. V Logarski dolini je büo megleno, ta sicer tako lepa krajina je bila tega dne neprijazna, toliko bolj prijazen pa je bil sprejem pri enoti Veliboija Lukoviča. Dom čuvarjev meja je bil slavnostno okrašen, vojaki prevzeti od velikega dne praznovanja, skratka bilo je čutiti tisto prijetno vzdušje, ki predhodi nekemu pomembnemu dogodku! Med nami so bili predstavniki javne ga življenja, mladine in krajanov. Takoj po prisrčnem pozdravu je bilo slišati prijetno pogovarjanje v skupinah in prešeren smeh mladih. Rezek „mimo” je pomenil, da je na vrsti branje dnevnega povelja pred enoto zbranih vojakov. Najprej smo poslušali pohvale posameznikom in enotam, nato pa napredovanja vojakov. Tudi enota, pri kateri smo bili gostje je bila izrecno pohvaljena. Njen vodja pa povišan v starejšega vodnika I. razreda. Zbranim je govoril še sekretar OK ZKS Jože Rakun, nakar se je pričelo kratko, pa zato nadvse prijetno tovariško srečanje v vojaškem dnevnem prostom Vojaki so bili iskreni gostitelji in so se trudili v vsem pokazati veselje nad obiskom. To jim je uspelo! Kdo vodi enoto, ki deluje na območju naše občine? Velibor Lukovič, doma iz Kosovske Mitroviče je že 6 let komandir te enote. Ko je leta 1968 končal šolanje na srednji vojaški šoli v Sarajevu, ga je prevzelo navdušenje nad planinskim svetom, bil je dodeljen planinski Tako kot vsako leto se je tudi letos v obdobju, ko so nastale večje ohladitve povečalo število požarov na škodo družbenega in zasebnega premoženja, katerih nastanek je v vzročni zvezi z intenzivnejšim ogrevanjem stanovanjskih poslovnih, pisarniških proizvodnih in drugih prostorov. Samo v času od druge polovice meseca novembra pa do danes beležimo nekaj požarov, ki so posledica neprevidnosti pri ravnanju s kurilnimi elementi, zamiznjenja ■ cevovodov za gorivo, zlasti zasunov (ventilov), iztrošenosti oziroma pokvarjenosti posameznih delov kurilnih in ogrevalnih naprav, neizoliranih in slabo vzdrževanih dimnovodnih napeljav nezavarovane okolice ogrevalnih teles in zaradi nenadzorovanega delovanja naprav. S temi požari je nastala večja gmotna škoda tako na družbenem kakor tudi na zasebnem premoženju. Zato nekaj nasvetov: — pepel je odlagati na ustrezna mesta in v primerne posode, — redno odstranjevati lahko vnetljive snovi na podstrešjih, /lasti v bližini dimnikov, — ob štedilnikih ni priporočljivo sušiti arva, premog papir in druge vnetljive predmete — pri odstranjevanju kurilnih naprav je paziti, s čim se zadelajo dimnovodne cevi, primerni so samo kovinski pokrovi (v nobenem primeru ne papir, karton, cunje itd.), — pri premeščanju oziroma priključitvi kurilnih naprav je potrebno soglasje oziroma strokovno mnenje dimnikarske organizacije (pogosti so primeri, da se kurilne naprave samovolj no premešča iz ene na drugo dimno tuljavo), — dimnikarska čistilna vrat- enoti v Škofji Loki. Po skoraj 6. letih je želel med graničarje in tako je prišel k nam. Za ta korak se je odločil zavestno, saj je imel mnogo prijateljev med graničarji in zato ni bilo na-klučje, ‘da je želel med nje. Ta leta, ko je bil v Logarski dolini, kot sam pravi, je spoznal mnogo ljudi teh krajev in se v okolje povsem vživel. Spominja se, da ga je takrat decembra, ko je prvič prišel v Logarsko dolino sprejela ta neprijazno vendar, vedel je za njene lepote in ni ga motilo pusto vreme tistega dne. Verjel je, da bo ta krajina še pokazala svoje čare ko bo zopet zasijalo sonce. In res, danes govori le o lepotah planin in tega sveta ter seveda o dobrih ljudeh, ki tod živijo. Med tem se je poročil z domačinko in se še bolj navezal na kraje v katerih opravlja svoj težak poklic. Nič ne tama nad mnogimi nalogami, ki ga ves dan zaposlujejo. Položaj starešine v naši armadi je dokaj zahteven saj ne gre le za poveljevanje! Vzdušje v oboroženih silah je danes na izredni višini tovariškega sožitja. To pa zahteva od starešin in od vojakov dosledno upoštevanje socialistične človekoljubnosti. Pa tudi naloge dodatnega izobraževanja so zahtevne. Da ne govorimo o napornih obhodih, ki so potrebni ob vsakem vremenu. Skratka delo med vojaki e široko in tako vojaško, kot družbenopolitično Posebej laskavo se je Velibor Lukovič izrazil o ljudeh, ki dosledno dobro sodelujejo s svojimi vojaki. Pa povezovanje s krajevno skupnostjo je takšno da ni naloge, ki bi je ne mogli skupaj opraviti! Oborožene sile v naši dmžbi so in bodo ostale del nje same. Zato je tudi sožitje med vojaki in krajani povsod dobro ca, predvsem v kletnih in drugih prostorih, naj ne bodo založena s premogom, drvmi in drugimi vnetljivimi predmeti, — pridrževati se predpisa o skladiščenju tekočega goriva v gospodinjstvih, - izogibati se provizoričnih električnih napeljav - pri zamenjavi dotrajanih električnih varovalk paziti, da le-te ustrezajo napetosti električne energije, — občani naj dosledneje upoštevajo opozorila delavcev dimnikarske službe hkrati naj se bolj povezujejo z njimi glede varnosti pred požari. -i !%Ji Skrbno prebiram Savinjske novice. Vedno znova ugotavljam kako pravilno včasih opozarjajo na nekatere nedostatke v dolini To me je opogumilo da se oglašam Vse z namenom, da se končno zadosti naši želji. Mnogo negodovanja bo utihnilo. če dosežemo postavitev avtobusne postaje (čakalnice). Že pred štirimi leti so v okviru SZDL pobirali sredstva za njeno postavitev. Ta denar pa sedaj „trohni” v banki, mi pa smo še kar izpostavljeni vremenskim neprilikam, ko čakamo na prevoz. Ne vemo kaj je torej vzrok temu, da še danes ni ničesar pokre njenega. Že dvakrat smo naprosili tudi Celjski tednik, da je objavil opisano stanje pa nič! Še vedno živimo v upanju, da bo vendar postala resnica, dana obljuba. FRANC FLERE Pripis uredništva: Opozorilo je umestno, vendar bi kazalo vključiti krajevno skupnost v ta1 prizadevanja. Sicer pa, tovariš Flere, pozabili ste napisati za katero postajo gre, iziroma, niste omenili kraja kjer se opisano dogaja. Kar oglasite se še! Domala vsakdo pozna zgodovinske dogodke ob prihodu XIV. divizije na Štajersko. Letos mineva 36 let od tistih težkih dni, ko so se borci z nadčlo7 veškimi napori prebijali po naši deželi. Res je spomin na te dogodke živ med nami! Da pa bo ostal vedno živ, skrbijo z raznimi prireditvami tako borci, kot mladi. Letos bo zopet pohod po poteh XIV. divizije. Organizira ga republiški odbor ZSMS ob sodelovanju vseh borčevskih in drugih organizacij V Mozirju se je zato sestal svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB, ki ga vodi v okviru občinske konference SZDL Vlado Košir. Ker bo zaključna prire- Bolečina Nekega dne sva se z očetom odpravila po češnje. Z motorjem sva se peljala do Mozirja, od tam naprej pa v neko vasico. Zdaj sem že pozabil, kako je bilo ime vasici Tistega dne se je oče ponesrečil do invalidnosti. To je edina bolečina, ki mi leži na srcu. Ko sva prišla k neki hiši, je oče prosil, če lahko nabereva češnje. Gospa je odgovorila: „Žal ne ker ste prišli prepozno ” Oče je bil žalosten. „Ne smeš obupati!” sem mu dejal. Peljala sva se naprej do nekega prijaznega kmeta Dovolil nama je obirati češnje. Hitro sva splezaia na češnjo. Ko sva vse nabrala sva si malo odpočila. Oče je šel plačat češnje. Ta čas sem se vozil z motorjem. Ko se je vrnil, je dejal, da gre nabrat še malo „petljic”. Kar naenkrat pa nekaj poči. Očeta sem videl, kako je padel s češnje. To je bil usodni padec. Tečem k njemu. Nekaj sekund je bil y nezavesti. Rekel sem mu, naj vstane Nič. Sosed priteče pogledat, kaj se je zgodilo. Hitro se usede v avto. Gre po rešilca. Oče negibno leži na tleh. Joče. Tudi jaz sem jokal. Vprašal sem ga, kaj naj rečem doma. Rešilni avto je hitro prišel. Oče ni mogel sam vstati. Začel se je še' bolj jokati. Nisem mogel gledati. Rekel mi je: „Pozdravi domače ne obupajte.” Sosed me je odpeljal domov. Materi se je čudno zdelo, zakaj ni očeta. Jaz sem se zaletel naravnost v materino naročje Oba sva začela jokati. Greva v hišo. Mati pravi, da je brezsmiselno imeti češnje. Bolje bi bilo, če ne bi šla ponje. Pregovor pravi: „Po toči zvoniti je prepozno.” Tisto noč nisem mogel spati. Zdaj je to moja največja bolečina. Moj oče je invalid. In včasih, ko smo vsi zbrani doma, obudimo ta spomin FALE DANI 6. b OŠ Fran Kocbek Gornji grad ditev tega pohoda na Ljubnem, je bilo treba o pripravah marsikaj spregovoriti. Pomagali bodo mladina, šola Ljubno borci in krajani. Ljubno bo takrat zelo živo, saj se predvideva da bodo prišli poleg vabljenih preživelih borcev divizije še koroški borci. Njim se bo tu podelilo posebno spominsko odličje. Tudi taborniki bodo s tekmovanji o raznih veščinah doprinesli svoj delež. Pohodnike bodo vodili rezervni vojaški starešine, poskrbljeno pa je tudi za vse ostalo tako, da bosta pohod, kakor tudi zaključna proslava zanimiv dogodek. Na območje naše občine bodo pohodniki prišli 12. februarja, naslednji dan, to je 13. pa se prične pohod preko Smrekovca, Rastk na Ljubno. Odpravili se bodo izpred kme tije Žlebnik nad Belimi vodami, kjer je padel Kajuh. Računajo, da bo število pohodnikov okoli 80. Krenejo pa iz Sedlaijevega v Obsotelju, z mesta kjer je XIV. divizija prečkala Sotlo in prišla na slovensko stran. Mladi bodo torej hodili od 6. do 15., februarja, ko bodo na Ljubnem zaključili svojo dolgo pot. Na ta način je obujanje spomina na velike žrtve naših borcev za svobodo najbolj živo. Saj se spotoma oglašajo pri ljudeh ki so v tistih časih pomagali hkrati pa sami doživljajo utrinek velikih dogodkov. Lani so mladi prvič opravili to dolgo pot in bili so zadovoljni, da so jo. Spoznali so veliko tistega, kar jih je zanimalo, hkrati pa so se oddolžili na najprimemješi način vsem ki so tod hodili in se borili za to, kar imamo danes. Naš sodobnik Ko smo pred nedavnim gledali na naših malih ekranih oddajo, ki je nekoliko orisala lik akademika profesorja doktorja Jožeta Goričarja, je marsikdo šele malo spoznal njegovo veliko delo za slovensko znanost. Pa ne samo zanjo — daleč preko republiških in državnih meja sega njegov sloves, sodobnega in velikega znanja ter poznavanja sociologije. Povsem upravičeno trdijo poznavalci, da je prof. Goričar starosta slovenskih in jugoslovanskih sociologov. Pa končno ne samo to. Znan je njegov pravniški boj za v Nemčijo dpeljanega slovenskega dečka. xTakrat, kot sam pravi, ni bilo lahko prepričati tujega sodnika, ki je poleg vsega še trdil, da bo otroku pri nepravi materi v tujini lepše, kot pri pravi v „komunistični državi. ’’ Kot profesor ljubljanske pravne fakultete je pripravil vrsto učbenikovr za sociologijo saj teh pri nas ni bilo. Tako najdemo njegova dela prevedena tudi v nekatere od bratskih jezikov. Ogromno znanstveno delo je še opravil na inštitutu za sociologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani Je stalni sodelavec skupine znanstvenikov vsega sveta, ki deluje v okviru UNESCO na Dunaju in proučuje sociološka vprašanja. Povabljen je bil predavati na razne univerze Evro pe, nekajkrat pa je predstavil naš samoupravni način družbenega sožitja v tujini Naštevali bi lahko še in še kaj vse je storil, da se je naša sociologija uveljavila. Obsežna znanstvena prizadevanja so mu utrla pot med najvidnejše znanstvenike doma in v tujini. Postal je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel je Kidričevo nagrado in po upokojitvi častni naslov „zaslužnega profesorja” na ljubljanski univerzi V kratkem smo želeli predstaviti našega rojaka kot znanstvenika Mi, ki ga srečujemo pogosteje pa ga poznamo še z druge plati. Globoko segajo njegove korenine v rodno okolje Nadvse pozna dolino in hribe okrog nas. Od rane mladosti je ljubil lepoto krajine Gornje Savinjske doline in ljudi teh krajev. Sem se vrača sleherno prosto uro in najde tu svoj prepotreben mir. Ni skrivnih poti za prof. Goričarja. Vse je prehodil in na njih spoznaval kako neizmerno je navezan na svojo domačo zemljo, zato je tudi spoštuje A. VIDEČNIK Ali veš... da sta bfla / Hrvatov Drejček in Jaka vaška umetnika doma iz Smiklavža pri Novi Štifti, ki sta opravila lepa rezbarska dela v kraju in okolici; da sta imela mieden smisel za slovensko ornamentiko, ki še danes krasi brezštevila vhodnih vrat v Gornji savinjski dolini in so prava paša za oči; da so enkratne rezbarije na cerkvenih klopeh v Novi Štifti tudi eno izmed njunih del; da so še mnogi naši strici in tete v dolgih zimskih večerih rezljali tako mikavne domače predmete iz lipovega hruškovega, češnjevega, mecesnovega in hrastovega lesa, ki so d ajdi kmečkemu domu pravo topimo in žlahnost; to je seveda še danes dokaz kakšen smisel za lepoto je vedno imel slovenski kmet; ■BfinSMHMSBKMBBHQIWSKDB Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenc SZD L Mozirje il II 1 i 1 II I POZIVA - 1 - '% ... . y ■* vse zainteresirane krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občane k vlaganju predlogov za podelitev PRIZNANJ OF V Š?! 1] LETU 1980 V Priznanja OF se podeljujejo posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe; — uresničevanja ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbe-j nega življenja in dela ter v družb5 nesploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela; — krepitev SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — neposrednega uveljavljanja delovnih Ij^idi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in vseh sredinah družbenega življenja. Predlog je treba obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja. Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanj OF v letu 1980 do vključno 31. marca 1980 na naslov: Občinska konferenca SZDL Mozirje. OBČINSKA KONFERENCA SZDL Mozirje ŽIR IJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF I Nevarnost požarov Leto 1979 je potekalo v znamenju razgibanih gospodarskih procesov. To velja tudi za največjo delovno organizacijo v naši dolini, za DO Gorenje — GLIN v Nazarjah. Da bi bralce Savinjskih novic seznanili s prizadevanji tega kolektiva v prejšnjem letu ter z nalogami v tem letu, smo zaprosili za kratek razgovor nekaj odgovornih delavcev v tej delovni organizaciji. Dipl. ing. IVO BAS TL, direktor DO Gorenje - GLIN Nazarje: Za leto 1979 je bila značilna velika investicijska dejavnost naše delovne organizacije. Ko bodo investicije dokončane, bodo znašale skupne naložbe preko 20 milijard starih din. Zadevajo predvsem mehanizacijo žagarske proizvodnje in finalizacijo ivernih plošč. S tem bomo dosegli višjo stopnjo predelave in si povečali možnosti za izvoz finalnih izdelkov na tuja tržišča. V vseh Tozdih smo dosegli planske zadolžitve^ Prav tako so bili doseženi planirani finačni pokazatelji pri ustvarjanju čistega dohodka in akumulacije. Za tako pozitivne rezultate so zaslužni vsi delavci naše celotne delovne organizacije. V bodoče si moramo prizadevati, da bodo ti rezultati še boljši, kajti čakajo nas težke naloge avtomatizacije in mehanizacije naših temeljnih organizacij. V letu 1980 bodo prizadevanja vseh zaposlenih usmerjena v izvoz, ki se mora, v primerjavi z letom 1979, povečati za trikrat, in v velike zadolžitve na področju proizvodnje, kjer bi se naj celotni prihodek povečal iz dosedanjih 70 na 108 milijard starih din. MIKLAVC DOMINIK, oec., vodja gospodarsko-računskega sektorja: V okviru danih možnosti je bilo naše poslovanje v lanskem letu uspešno. Dosegli smo, da so poslovali vsi Tozdi rentabilno. Ob sodelovanju bančnih sredstev nam je ustvarjeni čisti dohodek omogočil graditev večjih proizvodnih kapacitet. V lanskem letu nismo nikoli zašli v težave pri izplačevanju obveznosti, kar se nam je dogajalo prejšnja leta. Poslabšala pa se je naša devizna plačilna sposobnost zaradi relativno nizkega deleža izvoza v celotni prodaji in zaradi omejitvenih zunanjetrgovinskih ukrepov. Tudi plan dohodka je bil dosežen. Planirano maso osebnih dohodkov smo celo presegli, a nam jo je žal sproti zmanjševala inflacija. V letu 1980 bodo pogoji gospodarjenja prav gotovo ostrejši, mnogo pa pričakujemo od aktiviranja novih investicij. V pridobivanju skupnega prihodka, ki ga ustvarjamo z Gorenje—Promet—servisom, si želimo večjo vsebinsko povezanost, ne pa samo obračunsko— tehnično povezanost. V sodelovanju z interno banko, ki deluje v sklopu SOZD Gorenje, bomo dosegli boljšo likvidnost. SKOK FERDO, vodja TOZD Ž^arstvo: Tudi mi smo poslovali rentabilno. Med letom smo marsikdaj poslušali očitke, da ne dobavljamo zadostnih količin žaganega lesa. Vzrokov za takšno stanje pa ne smete iskati v naši temeljni organizaciji - mi smo predelali toliko hlodovine, kolikor smo je dobili od našega dobavitelja. Dejstvo je, da dobava hlodovine v zadnjih letih povsod upada, tudi v naši občini. Upamo, da bomo z izgradnjo žagalnice II, ki bo namenjena razrezu drobne hlodovine, v letu 1980 že lahko v veliki meri zadostili vsem potrebam. Če bomo dobili dovoljenje za uvoz stroja za lupljenje hlodovine, se bo naše-delo v marsičem spremenilo in izboljšalo. Novi stroj nam bo omogočil hitro predelovanje sveže in zdrave hlodovine, posredno pa bo koristil tudi našemu dobavitelju, GG Nazarje — ker bomo lupljenje hlodovine prevzeli mi, se bo delo v gozdarstvu zmanjšalo kar za 30 %. V letu 1980 bomo nabavili večlistno krožno žago — ta bo nadomestila kapaciteto dosedanjih treh krožnih žag. V nadaljni perspektivi predvidevamo popolno rekonstrukcijo žagalnice I in skladišča žaganega lesa. BORŠNAK Anton, vodja TOZD Stavbeno pohištvo: Do lanskega maja je proizvodnja potekala v redu, saj smo količinski plan celo presegli Mesečno smo izdelali tudi po 16.500 stavbenomizarskih izdelkov. V maju pa so se začele težave z dobavo žaganega lesa. Planirane količine nismo mogli Skrb za kadre Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je na svoji 27. redni seji obravnaval poročilo o izvajanju dtužbenga dogovora o načelih kadrovske politike v občini Mozirje. Po razpravi, ki je bila zelo aktivna od strani članov izvršnega sveta, so sprejeti še naslednji dodatni sklepi: 1. Planiranje kadrov mora postati sestavni del vsebine letnih, srednjeročnih in dologoročnih planov TOZD oz. DO. Planiranje mora biti smelejše, posebno še za stokovno zahtevnejša mesta. 2. Štipendijsko politiko dosledno vezati na potrebe združenega dela. Štipendiranje, bilo pri OZD ali iz združenih sredstev, mora postati in je zaključen inštrument pri poklicnem usmerjanju in potreb združenega dela. 3. Štipnediranje mora postati inštrument kadrovske politike, saj isto predstavlja element, ki vpliva na uresničevanje politike zaposlovanja. 4. Poklicno usmerjanje in zaposlovanje zajemati, kot celovitost s politiko štipendiranja, saj le to omogoča realizacijo poklicnega usmerjanja in zagotavlja pridobitev ustreznih kadrov. Vsako neprimerno štipendiranje spremljati in predlagati ustrezne ukrepe. 5. Problem fluktuacije delavcev sprotno analizirati in predlagati oz. sprejemati ustrezne ukrepe za zmanjšanje iste. 6. Javna razprava po tej analizi naj bi potekala posebno pri SIS za zaposlovanje, družbenopolitičnih organizacijah v občini in po TOZD in OZD na področju občine. L . dobiti in les smo bili prisiljeni kupovati drugod. Kljub temu so si naši delavci maksimalno prizadevali. V letu 1979 smo prešli na večje oplemenitenje oken s potapljanjem v lazumem premazu, povečali smo proizvodnjo stopnic, nasploh se je celotna struktura izdelkov izboljšala. Uvedli smo avtomatsko obdelavo podatkov. Naš plan za leto 1980 je znatno večji od lanskega. Načrtujemo nov proizvod — termoizolacijska okna, zaradi česar se bo zmanjšal program klasičnih oken in vrat. V še več izdelkov bomo vgrajevali PVC rolete in fiksne polknice. Predvidevamo investicijo za višjo stopnjo obdelave stavbenomizarskih izdelkov ter investicijo novih strojev, ker stari marsikdaj ne odgovarjajo več modernizirani proizvodnji. Realizacija zadanih nalog pa žal ni odvisna samo od naše temeljne organizacije, ampak od celotne delovne organizacije, v veliki meri pa tudi od nabavne službe Gorenjj — Promet— servis. V normalnih pogojih smo sposobni doseči in preseči začrtani plan. Gledano iz širšega zornega kota je naš največji uspeh v tem, da smo v zadnjih treh letih prešli iz obrtniške v industrijsko produkcijo. Danes že lahko ocenjujemo, daje reorganizacija našega Tozda uspela v celoti — pri tem se je znova pokazala enotnost vseh naših delavcev pri najvažnejših samoupravnih odločitvah in odločilna vloga naših družbenopolitičnih organizacij. OSTERC JANEZ, vodja TOZD Ivana: Kljub težavam pri dobavljanju rezervnih delov smo v lanskem letu povečali proizvodnjo surovin in oplemenitenih ivernih plošč in izboljšali kvaliteto svojih proizvodov. Tudi porabo lepila smo zmanjšali -prihranek 1 kg/m3 lepila pomeni namreč v celotletni proizvodnji prihranek 33 milijonov starih dinarjev! V letu 1979 smo pričeli graditi nov obrat oplemenitene predelave ivernih plošč. To je največja investicija v Glinu in obenem največja investicija v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju. V novi to-y vami bomo izdelovali s poliestrskim kitom oplemenitene iveme plošče in iverne plošče, oplemenitene s folijo, obode predalov, opaže, stenske obloge in podboje vratnih kril. Truditi pa se bomo morah, da bomo nov obrat pravočasno usposobili za proizvodnjo, ker nas v letu 1980 že čakajo nova odplačila. Uspehi v letu 1979 nam vlivajo prepričanje, da je TOZD Ivema uspešno prebrodila začetne težave in da lahko na leto 1980 gledamo z optimizmom. HRIBERNIK JOŽE, vodja TOZD Energetika in vzdrževanje: V letu 1979 smo poleg rednih vzdrževalnih del opravili še tele večje delovne naloge: montaža filtrskega sistema za odsesovanje in transport žagovi-ne, postavitev vodnih filtrov in montaža prostorov za postavitev linije izdelave predalov, izvajanje obrtriiško-kooperant-skih del za potrebe Vegrada, ki je nosilec gradnje novih objektov, ter postavitev treh objektov v lastni režiji — klet za potrebe družbene prehrane, centralna kompresoiska postaja in garaža za viličarje. S svojim delom smo se vključili tudi v izdelavo naprav, ki dopolnjujejo uvoženo strojno opremo v novi tovarni oplemenitenih ivernih plošč. Ker smo v veliki prostorski stiski, bo izgradnja novih vzdrževalnih delavnic in skladišča v novem letu naša prioritetna naloga. S to investicijo se bodo naše kapacitete povečale, ostale TOZD bomo lahko kvalitetneje vzdrževali in zmožni bomo prevzeti tudi preventivno vzdrževanje. To nam je o delu v prejšnjem letu ki o nalogah v tem letu povedalo šest odgovornih delavcev iz Glina. Ob zaključku pogovora bi bilo potrebno poudariti še tole: V letu 1980 bodo aktivirane nove investicije in ustvarjj na bo možnost za nastanek novih delovnih mest. To bo pomembna pridobitev za tiste delavce v naši občini, ki se vozijo na delo v sosednja področja, kar bo prispevalo k uresničitvi ciljev iz srednjeročnega programa občine. LEV STERMECKI 0 delu zborov skupščine Samostojne seje zborov skupščine so bile sklicane 26. in 27. decembra 1979. Osrednja točka dnevnih redov zborov je bila ocena o izvajanju družbenega dogovora o načelih kadrovske politike občine Mozirje. Da je to res potrjuje razprava velikega števila razpravljalcev — delegatov in številni zaključki oz. sprejeti sklepi nanašajoč se na: - usmerjeno izobraževanje - štipendijsko politiko, ki jo je usmerjati v poklce, ki jih dolina rabi - odhajanje kadrov iz doline - organizacija in delo kadrovskih služb v združenem delu - izboraževanje ob delu - planiranje kadrov, kar mora postati sestavni del vsebine planov v TOZD in DO. Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala in sprejela pomemben akt tj. Odlok o določitvi stopnjj prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skopne rabe v občini Mozirje za leto 1980. S predlaganim odlokom se bo dokončno pristopilo k sistemskemu načinu urejevanja oz. vzdrževanja komunalnih objekotov in naprav skopne rabe. Za izvedbo le-tega se bodo združevala sredstva po naslednjih obremenitvah: - delavci v združenem delu 1 % (osnova BOD iz dohodka) - obrtniki 3 % (osnova enaka kot za samoprispevek) - kmetje 2 % od KD (s tem, dav KD ni zajet dohodek od prodaje lesa) - lastniki gozdov 10,00 din od m3 odkazanega lesa. V občini Mozirje imamo dokaj veliko število gostinskSi lokalov, vendar pa je kvaliteta gostinskih storitev na izredno nizk5 stopnji, saj »prevladuje ponudba alkoholnih pijač, obseg in kvaliteta gostinskih storitev s hrano, skrb za dobro počutje in razvedrilo gostov pa zaostaja za slovenskim povprečjem. Namen Pravilnika o ocenjevanju kvalitete gostinskih lokalov je izboljšanje kvalitete gostinskihuslug, ki je pomemben pogoj za razvoj turizma. Z diferenciacijo cen po posameznih kvalitetnih razredih se bodo stimulirale organizacije združenega dela m zaseorn gostmer, da ooao posvečali več pozornosti kraliteti svojih storitev, ter z odpravljanjem napak in pomanjkljivosti povečali oceno posameznih obratov. To Skupna višina teh namensko združenih sredstev bo znašala 7.100.000 din. Delitev teh sredstev pa bo naslednja: - 70 % za skupne programe - 25 % za dopolnilne programe krajevnih skupnosti - 5 % rezerva za nujne intervencije pri vzdrževaiju kolektivnih komunalnih naprav. Uporaba 70 % združenih sredstev predstavlja: - investicijsko vzdrževanje lokalnih cest - vzdrževanje krajevnih cest (redno in zimsko) - vzdrževanje cest v urbaniziranih naseljih - vzdrževanje in obnavljanje cestno - prometne signalizacije - financiranje javne razsvetljave in vzdrževanje svetlobnih teles - vzdrževanje zelenic, parkov, nasadov, drevoredov - vzdrževanje pokopališč - odvoz večjih odpadkov iz gospodinjstev - sofinanciranje dežurne službe za nujen prevoze umrlih oseb - sofinanciranje urbanistične do-komentacije - financiranje službe komunalnega nadzomištva. Uporaba 25 % zbranih sredstev — za funkcionalno delovanje krajjvnih skupnosti (delovanje samoupravnih organov, delegacij in drugo). 5 % rezerva pa je nujna glede na to, da stalno potrebujemo intervencijska sredstva v primem elementarnih nesreč in glede na to, da so naše kolektivne komunalne naprave v mnogih primerih v zelo kritičnem stanju. ocenjevanje bo vplivalo tudi na odločitev gostov pri izbiri lokalov. Ocenjevale se bodo gostilne in bifeji. S tem, je zajet krog tistih gostinskih lokalov, ki so v večji meri udeleženi v ponudbi, namenjeni tako domačemu kot inozemskemu turizmu. Ocenjevanje bo usklajevala posebna komisija, ki jo^imenuje IS SO Mozirje. Ob ugotovitvi pravilne ocene, bo dala komisija gostinskemu obratu potrdilo o oznaki kvalitete in ga razvrstila v posamezen razred. Na osnovi te razvrstitve, organ cene evidentira višino cen gostinskih storitev. Komisija bo ocenjevala lokale 1 x letno, po potrebi tudi večkrat in temu primemo zvišala ali znižala razred in s tem tudi ceno storitev. S sprejetjem tega odloka TOZD s sedežem v občini prenehajo združevati sredstva po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje KS v določenem znesko po zaposlenem. Za TOZD s sedežem izven občine, ki zaposlujejo delavce s stalnim bivališčem v občini Mozirje, pa je ta sporazum še vedno v veljavi. Poleg navedenih točk so delegatje sprejeli še vrsto aktov z davčnega področja, financiranja družbenopolitične skupnosti (proračun) ipd. Izvršena je bila tudi izvolitev novega sodnika za prekrške občine Mozirje tov. IRMANČNIK Antona iz Rečice ob Savinji, zaposlenega pri Skupščini občine Mozirje. ANKA SIVEC Kmetijska zadruga v bodoče V novembrski številki Savinjskih novic je bila pod tem naslovom objavljena shema bodoče samoupravne organiziranosti ZKZ Moziqe. Na zborih članov in delavcev, ki so bili v mesecu novembru pa je prišlo do spremembe tako, da je bila trgovina na debelo izločena iz TOZD „Trgovina in gostinstvo”, ter postala samostojna TOZD „Blagovni promet”. Kot postranska dejavnost pa se je tej TOZD priključila enota lastne kmetijske proizvodnje in storitev. Poleg naštetih temeljnih organizacij bosta samostojni samoupravni enoti še: - Zgomjesavinjska hranilnica in posojilnica ter - delovna skupnost skupnih služb. Na tem referendumu so bili že sprejeti tudi samoupravni sporazumi o združevanju dela v TOZD in TZO, medtem ko bodo statuti temeljnih organizacij in sporazum o združevanju TOZD in TZO v kmetijsko zadrugo sprejeti na naslednjem referendumu, ki bo v mesecu marcu. JOŽE PRUŠEK r --------------------------\ Peti kulturni teden V času od 8. do 15. februarja 1980 se zvrstijo tele prireditve: Petek, 8. 2.1980 V Mozirju v kino dvorani otvoritev kulturnega tedna ob 18 uri. PD Mozirje pripravi ob sodelovanju pevskega okteta PD Šmihel, Levstikov večer. Sobota, 9. 2. 1980. Otvoritev Levstikove razstave v Mozirju, pripravi PD Mozirje v sodelovanju z osnovno šolo Mozirje — ob 16 uri v prosvetnem domu. Koncert godbe na pihala občine Mozirje v dvorani prosvetnega doma v Mozirju ob 17 uri. Na Ljubnem pripravi PD Ljubno „večer s Prešernom" ob 18 uri v Prosvetnem domu. V Gornjem gradu proslava v čast Prešernu ob 18 uri, ki jo pripravi PD Gornji grad v Prosvetni dvorani V Novi Štifti — večer pesmi in glasbe pripravi PD Luče ob 18 uri. Na Rečici ob Savinji — koncert mešanega pevskega zbora PD Mozirje ob 19 uri. V Kokarjah — Za pravdo in srce, igro pripravi PD Nova Štifta ob 19 uri Nedelja, 10. 2.1980. V Šmihelu — Levstikov dan, kulturna prireditev in odkritje spominske plošče Vladimirju Levstiku — pripravita PD Mozirje in PD Šmihel V Solčavi — Za pravdo in srce — igra PD Nova Štifta ob 11 uri V Lučah — Za pravdo in srce — igra PD Nova Štifta ob 14 uri V Mozirju — Lacko in Kreflji — igra PD Gornji grad ob 15 uri Na Ljubnem — Gadje gnezdo — Igra PD Mozirje ob 19 uri V Kokarjah — večer pesmi in glasbe — pripravi PD Luče ob 17 uri Ponedeljek, 11. 2.1980. V Mozirju na osnovni šoli — Levstikova ura — pripravi PD Mozirje ob 8.45 -V Gornjem gradu na osnovni šoli — Levstikova ura — pripravi PD Mozirje ob 11 uri V Nazarjah — otvoritev razstave ak. slikarja Lojzeta Zavolov-ška — ob 13 uri v delovni organizaciji Elkroj Torek, 12. 2.1980. V Mozirju gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z igro Kekec in Mojca ob 16_uri V Mozirju gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z delom Državni lopov ob 19 uri Sreda, 13. 2.1980. Na Ljubnem na osnovni šoli — Levstikova ura — pripravi PD Mozirje ob 9 uri V Lučah na osnovni šoli — Levstikova ura — pripravi PD Mozirje ob 11 uri V Gornjem gradu — Gadje gnezdo — igra PD Mozirje ob 19 uri Četrtek, 14. 2.1980. Na Rečici — Gadje gnezdo — igra Pd Mozirje ob 19 uri Petek, 15. 2.1980. V Gornjem gradu — zaključna prireditev, podelitev odličij in pevski koncert Slovenskega okteta ob 17 uri V______________________________________________________J Partizanska mama Nekoč mi je mama pripovedovala, kako je bilo med vojno. Na skrbi je imela štiri partizanske kurirje Pomagala jim je pri prenašanju pošte. Zbirala je zdravila in povoje za ranjene partizane. Pri njej so imeli tudi skrivališča. Skrivališča so večkrat menjali da jih ne bi odkril sovražnik. V skrivališču so razmnoževali partizanom obvestila in poročila Kuriiji so prihajali in odhajali vedno ponoči. Mama jim je pripravila toplo večerjo. Nekoč so Nemci obkolili našo domačijo. Iskali so kurirje. Skrivališč niso našli, zato so jezni odšli. VAJD URŠKA 3u razred OŠ Mozirje Obiskali smo osnovne šole Kot že leta poprej, tako smo tudi letos dostojno in nadvse svečano proslavili 22. december Dan oboroženih sil SFRJ. Ob tej priložnosti je bila pri reditev, ki je tokrat potekala na Ljubnem ob Savinji. Istega dne so predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih in drugih organizacij obiskali čuvarje naših meja na obmejni postojanki v Logarski dolini. Da bi tudi sami pripomogli k počastitvi tega zgodovinskega dogodka, s m? delavci teritorialne obrambe sklenili da obiščemo vse centralne in podružnične osnovne šole v mozirski občini. Namen obiska je bil predvsem v tem da se učenci nižjih rnzredov seznanijo z vlogo in pomenom naših oboroženih sil danes, ter, da nekoliko bolj spoznajo in „v živo“ kot temu pravimo, vidijo orožje s katerim so opremljeni naši vojaki. . Z vodstvi osnovnih sol in z učenci pa je bik) dogovorjeno da bi se taksni stiki nadaljevali tudi v prihodnje kajti ni namen učencem pokazati le puško, še boli kot to je pomembno oživljati in gojiti revolucionarne tradicije NOB. J MILAN PETERNELJ Dedek Mraz — dramski krožek osnovne šole Gornji grad Dramski krožek osnovne šole v Gornjem gradu Na naši šoli delujeta dva dramska krožka in sicer krožek za nižjo in krožek za višjo stopnjo. Krožka pripravljata krajše igrice in prizore s katerimi nastopamo na različnih proslavah in prireditvah. Člani dramskega krožka za nižjo stopnjo smo se skupno z našo mentorico tovarišico Jožico Pumat odločili, da bomo naštudirali pravljično igrico Dedek Mraz in škratje ter z njo obiskali vse šole v naši občini. Naš dramski krožek šteje 42 članov, vlog v igri pa je bilo 20. Igrico smo pričeli študirati že meseca oktobra. Naš krožek se stavljajo učenci od prvega razreda dalje, zato nam je v začetku šlo branje bolj počasi. Čeprav smo morali za pripravo igrice žrtvovati kar precej prostega časa, popoldnevov in sobot, nam ni žal Povsod so nas z veseljem sprejeli Se posebej prisrčno so nas sprejeli v osnovni šoli Luče, kjer so tudi nam igralcem zaželeli srečno novo leto njihovi pioniiji in tudi nas obdarili. Z gostovanji smo pričeli v sredo, 26. decembra. Ta dan smo igrali v Mozirju, Nazarjah in Rečici, naslednji dan v Solčavi, Lučah in na Ljubnem, v petek v Novi Štifti Gornjem gradu, Bočni in Šmartnem ob Dreti, v soboto pa še dvakrat v Mozirju. Jaz sem igrala škrata Nergača, ki je bil med vsemi škrati najbolj nagajiv. Na koncu sem vsem obljubila, da se bom poboljšala. Dedek Mraz mi je nagajanje odpustil in tudi mene vzel s seboj na pot. t Želim si, da bi še večkrat igrali v drugih krajih ter spoznavah pioniije naše ožje domačije. VLASTA JERAJ vodja dramskega krožka osnovne šole Gornji grad Seminar v Logarski dolini Mpiavila ga je Delavska univerza iz Mozirja v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS prav tako iz Mozirja 11. in 12. januarja letos. Namenjen je bil izobraževanju za vodstva osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah naše občine. Predavatelji so nam predstavili zasnovo in delovanje našega samoupravnega sistema. Nekaj zanimivejših tem". Svobodna menjava dela v samoupravnih interesnih skupnostih Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema Reforma šolstva in problematika usmerjenega izobraževanja in Vloga in naloge osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih oz. ozdih. Želimo si lahko še veliko izobraževanja čeprav v boljši izvedbi. Razmisliti bo treba tudi o kakšnih cenejših oblikah razširjanja znanja še posebej v tem težkem letu stabilizacije in splošne štednje. Seveda pa brez sodelovanja in dela osnovnih organizacij ne bo šlo: zato bo treba še veliko truda in morda tudi garanje. Kot povsod pač. Kroniko pišejo Nekoč so v vsakem kraju ki je premogel pismene ljudi zapisovali dogodke v posebne knjige - kronike. Tako je bilo tudi v Mozirju. Tu so se dolgo časa ponašali s knjigo trških gostov ki so ji rekli kar zlata knjiga. V njej je bil med drugimi tudi zapis Antona Aškerca iz časa, ko je zapuščal Mozirje Žal se je ta knjiga neznanokam zgubila. Škoda da smo do takšnih znamenitosti vendarle tako brezbrižni! Kroniko trga pa je, vsaj to ki še danes obstoja pričel pisati znani šolnik in sadjar Franc Praprotnik. Nekaj vpisov v njej je naredil pokojni kronist Franjo Vajd. Za njim pa Franc Hriberšek. Vendar so pa Praprotnikovih zapisih nekatera obdobja bila izpuščena Škoda! Sedaj opravlja delo kronista Vlado Miklavc, ki se zavzema da bi kar je le mogoče nadoknadil zamujeno. Mnogo je že uspel zbrati pa še naprej se trudi, da bi ostalo našim zanamcem o hranjeno dogajenje današnjega časa. Na Mount Everest Vsi smo prav gotovo stiskah pesti za naše alpiniste, ki so skušah osvojiti najvišji vrh sveta — Mount Everest. Vsi smo se radostih ko smo zvedeh, daje našim alpinistom veliki podvig uspel. Takrat se je o tem podvigu veliko govorilo, učenci šole Ljubno, pa smo bili zelo presenečeni, ko smo zvedeh da nas bo slikal član te odprave Ivan Kotnik in nam predaval o vzponu. Res - z nestrpnostjo smo pričakovali dan, ko bomo o tistem daljnem kotu zemlje zvedeh še kaj več. Prvi stik z njim je bil več kot vzpodbuden, preprost fant ki zna najti stik z ljudmi in ima velik smisel za pogovor. Ob slikah nas je popeljal v daljne kraje, prikazal navade prebivalcev in njihovo življenje. S slikami nam je prikazal življenje osvajalcev Everesta in njihovo željo po osvojitvi. Tako smo vsi še enkrat doživeli težak vzpon, vsi smo še enkrat trepetali ali bo našim alpinistom uspelo» Vse nas je prevzela veličastnost najvišje gore sveta in njenih sosed. Ko je tovariš Kotnik končal, nam je bilo vsem žal, še enkrat bi radi videli vse krasote tega težkega, a hkrati veličastnega vzpona. Ko smo se pozneje pogovarjali o tem predavanju, je vladalo mnenje, da bi bilo treba pripraviti še več tako zanimivih in poučnih predavanj. URŠKA KOLENC, 8.a OŠ Ljubno/S Nove knjige knjižnice Mozirje I. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Uriš: Trojica 1., 2., 3 (zgodovinski roman), Winward: Pobeg, Jaenecke: Beli gpspodarji Green: Holokavst, Vonnegut: Sirene s Titana — fantastični roman, Heilman: Sanje umirajo, Gali: Alba L, 2., 3, Polič: Čudežna pomlad, Bellow: Humboldtova oporoka, Zilahy: Ujeznika, Specht: Tisha, Krejan: Begunci, Zbrana dela F. M. Dostojevskega II, KNJIGE ZA MLADINO: Zveneča lipica - pravljice, Zgodbe iz torbice, Peroci: Reci sonce, red luna, Grabeljšek: Prijatelja Lund-gren: Fant z zlatimi hlačami, Bogo molov: Ivanovo otroštvo White: Labod s trobento Kovač: Deževen dan je krasen dan, Mal: Mali veliki človek fll. POLJUDNOZNANSTVENA UTERATURA: Woodward: Nixo-nov padec, Gosztony: Hitlerjeve tuje vojske, Grili: Med dvema svetovoma, Šetinc: Misel in delo E. Kardelja, Na vrh sveta Raztresen: Kruta gora-Jugoslovani na Everestu 1979, Lehmann: Poročilo o Jezusu Karadjordjevič: Resnica o mojem življenju, Bohinc: Slovenske zdravilne rastline, Ružič: Knjiga za vsak dom 1., 2., 3, Ročna dela 2. del IZPOSOJEVALIŠČE: REČICA - Nedelja: 7-9; LJUBNO - četrtek: 16-18; SOLČAVA - nedelja: 10-12; GORNJI GRAD - nedelja: 9-10, sreda: 18-19; NOVA ŠTIFTA - nedelja: 9-11. Naša knjižnica S 1. januarjem 1980 smo v knjiž-nid Mozirje ločili oddelek za mladino od oddelka za odrasle V prvem nadstropju so sedaj knjige namenjene otrokom do 15. leta starosti (tudi knjige za obvezno branje in bralno značko). Sprememba je tudi pri izposoji -namesto izposojevalnine, katera se je poravnavala ob vsaki izposojeni knjigi, se sedaj poravna v začetku vsakega koledarskega leta članarina: v oddelku za odrasle 50,00 din v mladinskem oddelku 20 00 din. Bralec ima lahko naenkrat izposojenih le 5 knjig. Mladinski oddelek pričenja tudi s pravljičnimi urami za otroke od 4-8 leta starosti Te pravljice bomo pripravljali vsak zadnji četrtek v mesecu od 17-18 ure (v tem času odpade izposoja v mladinskem oddelku). Vsi otroci naj k pravljični uri prinesejo copatke! Delovni čas: Ponedeljek: 10-14; Torek: 9.30-18; Sreda: 10-14; Četrtek: 17-19: Petek: 10-14. Ponovno objavljamo delovni čas v na äh izposojevališčih, ker v nekaterih krajevnih skupnostih še ni obisk takšen, kakršnega si želimo. Najmlajši, prvi bralci v novi izposojevalnici Solčava Obvestilo »rAi* - Združenje šoferjev in avtomehanikov - Avto šole Mozirje, obvešča vse občane voznike vozil na motorni pogon Mozirske občine, da organizira v mesecu februarju preizkus znanja iz cestno-prometnih predpisov; na testnih polah Testiranje se vrši ves mesec februar vsako soboto popoldan od 15 do 19 ure in nedeljo od 8 do 12 ure v učilnici ,Avto šole“ v Mozirju. Testiranje je brezplačno in anonimno tako da lahko vsak voznik preizkusi svoje znanje o cestnih predpisih, ob enem pa tudi obnovi in tdopolni. Priporočamo geslo „Več znanja - manj nesreč“ vse z ciljem zmanjšanja prometnih nesreč ter varnejšo vožnjo na cesti Marija Šeibel se tudi prizadevno športno udejstvuje Športno priznanje Mariji Šerbela—Rupnik Zveza telesnokultumih organizacij Slovenije, je na svoji redni skupščini v decembru podelila priznanja športnikom, ki so v letu 1979 osvojili medaljo na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Med dobitnki priznanj je bila tudi Marja Šerbela—Rupnik iz Ljubnega ob Savinji, ki je na evropskem prvenstvu paraplegikov v atletiki na Dunaju osvojila: zlato medaljo v slalom vožnji z invalidskim vozičkom in tri srebrne medalje (hitrostna vožnja na 60 m, 200 m, 400 m). Marja se že deset let aktivno ukvarja z invalidskim športom in je med boljšimi športnicami pri Društvu paraplegikov. Udeležila se je skoraj vseh republiških, državnih in evropskih tekmovanj in osvajala medalje. Bila je tudi v državni reprezentanci na olimpiadi v Heidelbergu leta 1972. Zaradi rojstva sina Daniela, je za dve leti prenehala s tekmovanjem, nato pa se je ponovno vrnila na atletske steze in ponovila uspeh iz prejšnjih let. Njeno vitrino krasijo številna priznanja, medalje in pokah, osvojeni na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Paraplegiki se zavedajo, daje za njihovo psihofizično kondicijo šport izredno koristen, zato ga množično gojijo. V svojih vrstah imajo odlične športnike, ki so že osvojili najvišja odličja. Društvo paraplegikov jim pri tem pomaga, s tem da, .jim omogoča treninge in organizira tekmovanja. GLOBOKAR 0 delu mladincev v Šmartnem Na letni konferenci osnovne orgnizacije ZSMS Šmartno ob Dreti 16. decembra 1979 smo izvolili novo predsedstvo za mandatno dobo 1980 in 1981. Sprejeli smo tudi plan dela za prvo polletje tega leta. Na športnem področju pridejo za prvih šest mesecev leta 1980 v poštev smučarsko tekmovanje v veleslalomu (v sodelovanju s športnim društvom Lipa), šahiranje, strelsko tekmovanje ob 27. aprilu in pohod po poteh okupirane Ljubljane. Kulturna komisija prireja igro Toneta Partljiča Ribe na plitvini (s premiero v februarju). Izdali bomo drugo številko našega glasila Mlada lipa (prav tako v februarju) in skrbeli za izdelavo stenskega časopisa. Z osnovno šolo bomo pripravili recital za Dan žensk. Sodelovali bomo tudi pri prireditvi Pokaži, kaj znaš, ki bo ob Dnevu mladosti, in pri razstavi Naš kraj, ki bo ob koncu aprila. Komisija za mladinske delovne akcije bo imela priprave na akcije maja in junija. Poleg tega smo že začeli s plesnimi vajami, ki jih vodimo sami. V zimskih počitnicah bomo izvedli ure pravljic za nižje razrede osnovne šole v Šmartnu. Očistili bomo zdaj res zasvinjano strugo Drete in na predvečer Praznika dela priredili kresovanje. Če bo naše delo v prvih šestih mesecih letos vsaj podobno programu, ki smo si ga zastavili, bo rezultat razveseljiv za mladince in krajane naspldi. Seveda pa se bomo potrudili, da ga bomo uresničili v celoti. PETER WEISS Na podlagi 6. in v zvezi z 8. členom Pravilnka o delovnih razmerjih. Komisija za delovna razmerja Trgovske delovne organizacije „Savinja" Mozirje po sklepu seje, dne 10.1.1980 ponovno objavlja prosta dela in naloge za: \ VODJO KOOPERACIJE za proizvodno sodelovanje z obrtniki Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati le naslednje zahteve: — da imajo najmanj srednjo izobrazbo, ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, — da imajo kandidati s srednjo izobrazbo najmanj 5, kandidati z višjo izobrazbo pa najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema splošna služba delovne organizacije „Savinja" Mozirje. Delo bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Prijave je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave na naslov: TDO „Savinja" Mozirje, O rezultatu prijave na objavo bodo kandidati obveščeni najkasneje v 10 dneh po preteku roka objave. Komisija za delovna razmerja TDO „SAVINJA" MOZIRJE Pošte ni pravočasno Da imamo v naši krajevni skupnosti probleme z dostavo pošte, nam je že predolgo znano. Od postaje oz. glavne ceste smo oddaljeni deset minut peš hoda. Kljub temu nas pismonoša zelo poredko obišče. Posto dobivamo pri sosedovih, mimo katerih hodimo vsak dan v službo. Naj kar povdari-mo že sedaj, da nisem edina, ki se mora vsak dan oglasiti pri sosedovih in spraševati: „Je kaj pošte danes? “ Z menoj oziroma našo družino morajo še štiri družine isto spraševati, ali pa pošta ostane tam nekaj časa. Da smo dobili pošto z enotedensko zamudo, je bilo včasih to pogosto. Kje je ta pošta ležala, ne vemo in se tudi nismo zanimali, saj je bila to le nepomembna pošta, kot so kartice, čestitke___ Ker pa zadnje čase dobimo tudi zelo nujno pošto prepozno, nam ni po volji. Take probleme z dostavo pošte imamo že dalj časa. Postavljam vprašanje, kdo je za take primere odgovoren. Mislim, da del krivde nosi tudi upravnik pošte Šmartno, ker ve za stanje, pa ne ukrene ničesar. Pa pismonoša? Pismonoš v naši krajevni skupnosti primanjkuje. S. M. Mozirski pust Marsikje v svetu in pri nas poznajo najrazličnejše pustne običaje. Ponekod prirejajo velike karnevale, drugod obujajo narodna izročila, skratka povsod je za pustni čas veselo. Mozhjani so bili v daljni preteklosti že duhoviti in veseli ljudje. Zato je tudi ohranjen običaj pustnih obredov še danes Skupina prizadevnih krajanov bo tudi letos pripravila vrsto veselih presenečenj med „oblastjo Pusta Mozirskega“. Tokrat nastopajo prvič v okviru Turističnega društva Mozirje, kot samostojna sekcija. Takšna povezava zagotavlja določeno prednost Upamo, da bo letos vendarle pomenila ta turistična prireditev v Mozirju povezavo vseh društev v kraju. Vsi bi morali pomagati, kajti nekaj zanesenjakov ne zmore vsega. Morda se bodo združile moči? Ni še mogoče popolnoma natančno predvideti celoten program prireditev, vendar že lahko povemo, da bo v ponjedelekl 18. februarja pričelo „otiranje“, kar pomeni počastitev vseh krajanov, saj gredo v sprevodu od hiše do hiše, pozdravijo in zaigrajo kakšno poskočno. Seveda je ob tej priliki navada, da pade kaj v skrinjico za denar. Skoraj bi pozabili, že 17. februarja je predvidena otroška maškerada v Mozirju. Ta vsako leto lepo uspe. No, pa naprej po sledeh „Püstjakov“. 19. 2. bo zgodaj zjutraj budnica. Trpeči in zaskrbljeni udeleženci na vso moč iščejo „Pusta“, med tem pa opravijo še „oznanilo“, kar pomeni z drugimi besedami, sporočijo krajanom svoje načrte za urejanje javnih zadev v času njihove vladavine. Svetujejo kaj bi kazalo postoriti, da bi . se stvari izboljšale in mnogo je še tega. Ko tako opravijo sporočilo narodu, se prikopljejo na oblast. To opravijo na občipi, kjer povedo predsedniku, kako bodo vladali in ga zamenjajo s „pustnim županom“. Spotoma obiščejo posamezne kolektive in jim izročijo darila ter predlagajo ukrepe za izhod iz težav. Nato sledi skupen pohod z mladino po trgu. Popoldne tega dne doseže vse skupaj vrhunec s prireditvijo na trgu v Mozirju, kar bo ob 15,30 uri. Ta je vsako leto prava poslastica za gledalce od blizu in daleč. Takoj po tem prične pustno rajanje v domu Partizana. Ob polnoči umre „Pust“, da pa bi ugotovili vzrok njegove smrti, ga seveda strokovno raztelesijo. Temu'sledijo žalne slovesnosti. Že dopoldne polože truplo na mrtvaški oder pred Goričarjevo hišo na trgu. Kot se spodobi, stoje ob odru tudi častni stražarji. Tako se lahko pokojnemu Pustu poklonijo tudi krajani, saj leži do pričetka pogrebnih svečanosti na odru. Popoldne krene žalni sprevod na čelu z žalujočo „Pustnelo“ proti Pekovim lavam, kjer se opravi sežig. Sedmina, ki je seveda vedno tisti veseli del slavja, sledi takoj za upepelitvijo na trgu. Tu se prečita poslednja volja pokojnega „Pusta“. Ob bogato založeni mizi se nato pogrebci še marsikaj pogovorijo. Običaj pa je, da so dobrot sedmine deležni tudi otroci, preste ki jih dobijo gredo dobro v slast Tako se v glavnem že iz roda v rod praznuje med pustnim čas mn v Mozirju. Vsekakor gre za običaj, ki lahko preraste v turistično posebnost in zanimivost kraja. Ce bodo vsi pomagali bo tudi to uspelo. Borci v leto 1980 Vsako leto, kar prve dni, se odbor krajevne organizacije ZZB NOV Mozirje sestane m prouči delovn enačrte za leto naprej. Hkrati pa ocenjuje dosedanje dela Za letno skupščino svoje organizacije so predvideli kaj zahteven in delaven dnevni red. Poskrbeli pa so tudi za možne kandidate v vodstvo organizacije. Pogovorili so se še o delegatih v občinsko združenje ZZB. Kajpada, so o načrtih za tekoče leto največ govorilL Saj končno ni enostavno postaviti, takšne smernice delovnih obvez, ki jih bodo vsi člani zavestno sprejelL Eno poglavitnih nalog, ki so si jih zadali je med drugim skrb za bolne in ostarele borce. Zavzeli so se, da vsestransko izboljšanje dosedanjega stanja. Izkušnje so pokazale, da se često za bolne in invalidne člane premalo stori. Glede tega se bodo povezali s pristojkimi dejavniki v občim. Priznanje kultumikom Tudi letos so v Ljubljani podelili odličje Svobode najzaslužnejšim kulturnim delavcem Slovenije. Med 21 odlikovanci sta bili tudi dve dolgoletni in prizadevni kulturnici naše doline. Ker res ne ^e za priznanje, ki ga kar mimogrede nekdo dobi, je prav, da posvetimo temu dogodku več pozornosti. Odličje Svobode z zlatim listom je prejela Ivka Lamut, znana družbenopolitična in dolgoletna kulturna delavka v Mozirju. Njena prizadevnost in vztrajnost je znana po vsej dolini, saj dela že vrsto' let tudi v raznih zadevah Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij, ki pa delujeta na območju občine. Po prestanem trpljenju internacije je Lamutova z vso zagnanostjo delala za napredek kulturne dejavnosti. Posebej kaže podčrtati njeno uspešno delo pri reševanju raznih gmotnih težav. Kot strokovnjak na finančnem področju je marsikaj ugodno uredila in tudi takrat uspel, ko je kazalo slabo. Saj je znano, da se kultura že od nekdaj ubada prav najbolj z gmotnimi težavami. Odveč bi bilo navajati vse zadolžitve, ki jih je imela in jih še ima. Vsi jih poznamo, poznamo pa tudi njo, ki najde vedno čas za delo v kulturnih prizadevanjih. Odličje Svobode s srebrnim listom pa je bilo podeljeno Jožici Pumat iz Gornjega grada. Rojena sicer v Vipavski dolini, je že eno leto stara našla s svojim starši vred svoj dom na Prihovi. Že kot otrok je kazala pripadnost k osvobodilni dejavnosti in je bila med prvimi maturanti takratne mozirske nižje gimnazije. 18 let stara postane učiteljica. Leto kasneje obišče režiserski tečaj in prične s svojo kulturno dejavnostjo v Solčavi. V Novi Štifti nadaljuje s svojim delom sedaj pa je nepogrešljiva pri prosvetnem društvu v Gornjem gradu. Njena življenjska pot je bila polna hudih preizkušenj in stisk. Prav zato se odličja tako zelo veseli. Pomeni ji seveda več, kot le izraz priznanja. Odlikovankama želimo še mnogo volje do dela v vrstah prizadevnih kulturnih delavcev in jim k izrednemu priznanu čestitamo! Občinsko prvenstvo v veleslalomu Borci se zavedajo, da je njih sodelovanje na vseh ravneh družbene dejavnosti nujno. Zato so že sedaj postavili obveze, kjer nameravajo neposredno sodelovati, kot pri kurirčkovi pošti, Titovi štafeti, na Dan mladosti, Dan borca, Dan oboroženih sil Jugoslavije in še kje. Seveda bodo sodelovali na vseh prireditvah družbenopolitičnih organizacij, skratka, frontno se bodo povezovali Posebna pozornost v načrtovanih nalogah pa velja obrambnim pripravam, predvsem v sklopu krajevne skupnosti. Posvetili bodo tudi skrb za kadrovanje v miličniške in vojaške šole. Slednje je pomembna naloga, ki je vedno prisotna. Borci želijo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagati povsod, kjer se pokaže za to potreba. Njih delež pa je dragocen vsak trenutek družbenega utripa. FRANC OMLADIČ Športno društvo „RADUHA“ Luče je organiziralo v sodelovanju z ZTKO Mozirje občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekme se je udeležilo 112 smučaijev in smučark iz vseh KS naše občine. Tekmovalke in tekmovalci so bili razvrščeni v starostne kategorije. Progo je postavil Ličan Mirko Supin. Po dobrih vožnjah je bil vrstni red naslednji: — Zenske nad 30 let: 1. Jošt Pavla, 2. Ježovnik Marija, 3. Deleja Gre tic a — Ekipno: PARTIZAN Mozirje: Zenske IS do 30 let: 1. Pahovnik Marija, ŠD Raduha Luče, 2. Urank Simona, Nazarje, 3. Roban Marija, Solčava, 4. Prodnik Jadranka, Partizan Mozrije IL, S. Roban Barbara, Solčava — Ekipno: 1. ŠD „RADUHA“ Luče, 2. SD Solčava, 3. Nazarje, 4. „PARTIZAN“ Mozirje. Štartalo je 14 tekmovalk; 2 ekipi sta izpadli. — Moški nad 35 let: L Podmenin-šek Stanko, PARTIZAN Ljubno/S, 2. Narotočnik Bojan, 3. Napotnik Alojz, Nazarje, 4. Pungartnik Alojz, ŠD „RADUHA“ Luče, 5. Šinkar Anton, Nazarje — Ekipno: 1. PARTIZAN Ljubno/S, £ NAZARJE, 3. PARTIZAN, Mozrije, 4. ŠD ,RADUHA“ Luče. Štartalo je 12 tekmovalcev. Moški od 15 do 35 let: 1. Košak Darko, Partizan G. Grad, I., 2. Slapnik Igor, Partizan Ljubno/S II., 4. Fedran Ivi, ŠD Nova Štifta II. 4. Kunej Matjaž, PARTIZAN Mozirje, L, 5. Prašek Robi, PARTIZAN Mozirje, II., 6. Krznar Marko, ŠD Nova Štifta II., 7. Kumer Ivo, ŠD „RADUHA“ Luče I., 8-9. Prelesnik Tone, ŠD Solčava L, 8-9. Ajnik Franc, ŠD „RADUHA“ Luče L, 10-12. Šeštir Jani, SD LIPA Šmartno/Dreti, III., 10—12. Repen-šek Darko, PARTIZAN G. Kad I., 10-12. Kramar Jože, ŠD Solčava I., 13-14. Strmčnik Dane, ŠD „RADUHA“ Luče III., 13-14. Naroločnik Uroš, PARTIZAN Ljubno/S I., 15. Krznar Maijan, ŠD Nova Štifta I. Ekipno: 1. PARTIZAN Gornji grad, L, 2. ŠD NOVA ŠTIFTA, II., 3. ŠD .RADUHA" Luče I., 4. ŠD Solčava I., 5. PARTIZAN Mozirje II., 6. ŠD LIPA Šmartno/Dreti ni.. 12. NAZARJE I., 16. PARTIZAN Ljubno/S, 19. MLADOST Rečica/ Savinji, 20. ŠD BOČNA L. Štartalo je 83 tekmovalcev. Uvrstilo se je 21 ekro, 6 ekip je izpadlo. Prvo-uvrsčeni posamezniki so dobili diplome, ptvo-uvrščene ekipe pa pucale, čestitati velja vsem udeležencem tekmovanja. Za boljše obveščanje Pravilnemu obveščanju občanov moramo posvetiti več pozornosti, so menili na sestanku urednikov glasila delovnih organizacij, ki so skupaj s Sani centra za informativno dejavnost pri občinskem komiteju ZK Mozirje ocenjevali sedanje stanje okoli obveščanja. Ugotovitev, da so prilike v naši občini glede tega težke, je že stara. Gre namreč za redko naseljeno območje, ki je še poleg tega zelo hribovito. Vse to povzroča težko dostavo raznih obvestil, občil in podobno. Radio je sicer močno prisoten, vendar zadostno učinkovit, saj je slišnost lokalnih postaj le delno zadovoljiva. Lastne postaje pa nimamo. K vsemu navedenemu Se moramo dodati zamude polno dostavljanje pošte, tako, da nekateri občani sploh ne dobijo drugi pa zelo pozno občinsko glasilo. Vse dosedanje prošnje občanov pri poštah so bde zaman. Seveda ni na vseh poštah tako. Pravočasno obveščanje je danes izrednega pomena, saj smo obmejna občina in mimo tega, bi marsikdaj učinkovito posegli v razne zlonamerne vesti, če br bdi bolj organiziram. ■/#//##/#/###/####/###/##/#/#/##////#/###■ ^ k. * Brzojavka poslana tovarišu TITU Zbrani na seji skupščine KS Rečica ob Savinji Ti pošiljamo iskrene pozdrave in želimo čimprejšnje okrevanje. Ko v delegatski skupščini ocenjujemo naše delo in načrtujemo za naslednje srednjeročno obdobje se zavedamo, da si pot našega samoupravnega socija-Ustičnega razvoja začrtal prav Ti. Občani KS skrbno spremljamo potek Tvojega zdravljenja in Ti obljub-£ ljamo, da se bomo, še z večjo vnemo angažirali pri Jj uresničevanju postavljenih nalog krepitvi naše enot- * nosti in obrambne sposobnosti. £ iskreno upamo, da boš kmalu ozdravel, ter še * naprej tako uspešno vodil našo socijalistično samo-% upravno skupnost. \ DE LEGA Ti SKUPŠČINE KS Rečica ob Savinji S REČICA OB SA VINJI 1980 S a» * % * Dne 18. 1 Stranski poklici Na območju Skupščine občine Mozirje je trenutno 83 delovnih ljudi in občanov ki opravljajo razne gospodarske dejavnosti kot postran ske poklice, za katere so si pridobili dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa - Oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje. Prvenstveni namen nosilcev teh dejavnosti bi naj bil nudenje storitev in vi slug za potrebe občanov - krajanov. Pri inšpekcijskih kontrolnih pregledih pa se ugotavlja, da nekateri nosilci teh dejavnosti ne opravljajo tonamensko delo gospodarske Ali veš ... daje poleg lesa še danes odlična za oblikovanje drobnih stvari koruznica, slama žitaric, vrbje m seveda tudi skrivnostno zasiti korenine vinske trte, da skrivaš tudi ti v sebi isti ustvarjalni smisel kot so ga imeli že naši predniki, samo prebuditi ga moraš; da se ne vdajaj brezdelju, in ko včasih ne veš ne kam ne kod, vzemi v roke kos lipovine in po svojem lastnem navdihu ga začni oblikovati v malo tvojo „umetnino.” dejavnosti, temveč so mehanizirani in opravljajo storitve gospodarsko proizvodnega značaja s povezavo s pogodbami oz. kooperanti z določenimi delovnimi organizacijami. Konkretni primeri take preusmeritve so v dejavnosti kot so: kovinska izdelava, lesna predelava, izdelava zabojev itd. Vmesno bi bilo, da bi pristojni občinski upravni organ pri vodenju postopka in izdajanju takih dovoljenj pri opredelitvi dejavnosti jasno in konkretno opredeliti storitve oz. usluge, ki jih lahko opravlja z dovoljenjem taka oseba. Nadalje se v operativnem delu tržne inšpekcije ugotavlja, da so dokaj pogoste kršitve določb iz Obrtnega zakona, da delovni ljudje in občani na območju SO Mozirje opravljajo razne storitve in usluge, za kar si predhodno ne izposlujejo ustezno potrebnih dovoljenj. Tako je konkretno tukajšni občinski inšpektor vodil postopek v 1979 letu zoper 42 oseb ki so opravljale storitve in usluge brez dovoljenj, izdal takim kršiteljem 29 upravnih odločb, podal predloge za kaznovanje zoper 22 kršiteljev in ugotovil neopravičeno pridobljene protipravne premoženjske čiste koristi v skupnem znesku 151.580,75 din zoper enega kršitelja s premoženjsko koristjo 40.000,00 din pa še vodi postopek. (--------------------------------------------------N ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA Razpisuje natečaj za sprejem učencev v splošne srednje vojaške šole in gojencev srednjih vojaških šol rodov in služb v letu 1980, in sicer: 1. za učence 1. in 3. razreda splošnih srednjih vojaških šol: — Letalske splošne srednje vojaške šole „Maršal Tito” v Mostarju, — Splošne srednje vojaške šole „Bratstvo i jedinstvo' v Beogradu, — Splošne srednje vojaške šole „Ivo Lola Ribar" v Zagrebu, — Splošne srednje vojaške šole „Franc Rozman-Stane" v Ljubljani (samo z območja SR Slovenije); 2. za gojence 1 in 3. razreda srednjih vojaških šol rodov in služb: — Srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu (smeri: pehota, artilerija, artilerijsko raketne enote protizračne obrambe, oklepne enote, inženirstvo zveze in ABK obramba), — Tehniške srednje vojaške šole kopenske vojske v Zagrebu (smeri: strojniška, elektrotehniška, prometna in kemijsko-tehnološka), — Let&lskotehniške srednje vojaške šole v Rajlovcu (smeri: strojnotehniška, elektrotehniška, elektronsko-tehniška in telekomunikacije), — Mornariškotehniške srednje vojaške šole v Splitu, — Intendantske srednje vojaške šole v Sarajevu, — Sanitetne srednje vojaške šole v Novem Sadu. Natečaj velja do 15. marca 1980. O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbiro učencev in gojencev do konca maja 1980. Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, poveljstvu vojaškega okrožja in pri vojaških šolah, v__________________________________________________/ Živinorejska predavanja 'Z namenom, da bi posestniki živali in delavci v živinoreji pridobili obvez no osnovno znanje o živalskih kužnih bleznih o njihovem prenašanju na ljudi ter o predpisih s področja varstva živali organizirajo v sodelovanju s pospeševalno službo ZKZ Mozirje v februarju in marcu 1980. TEČAJ O OSNOVAH VARSTVA ŽIVALI PRED KUŽNIMI BOLEZNIMI Program tečaja bodo izvedli v treh delih po določenem urniku predavanj. Vsak udeleženec tečaja prejme na prvem predavanju poseben priročnik— knjižico, v katerem je snov poljudno opisana. Steklina grozi Opozoriti želimo na dejstvo, da se je steklina razširila tudi že v naših krajih. Zato je potrebna vsa pozornost, ki jo narekuje takšno stanje. Predvsem je neobhodno upoštevati navodila veterinarske službe. Izvajati ulaepe navedene v predpisih ni samo v splošnem interesu, temveč pomeni tudi osebno zaščito! Nevarnost ne grozi samo od db jadi, temveč tudi od psov in mačk Glede psov velja opozoriti še tole. Čeprav je pes cepljen pa ga napade stekla lisica ne pomeni da ne prenese bolezni na človeka. Je torej prenašalec kljub temu, da je bil cepljen! Resnost stanja zahteva od vseh občanov skrajno budnost. Vsak primer, ki bi utegnil biti sumljiv, se pravi, če opazite na katerikoli živali kakšne sumljive znake stekline, javite to takoj področni veterinarski službi ki bo ustrezno ukrepala. Kronika ROJSTVA: V decembru so bili rojeni 4 občani, in sicer 2 v porodnišnici Slovenj (kadeč, 2 pa v porodnišnici v Celju. V Slovenj Gradcu sta bili rojeni: PODKRIŽNIK BARBARA, hči Jožice Podkrižnik, roj. Plaznik in RAZTOČNIK SILVESTRA, hči Raztočnik Ane iz Radegunde 34. V Celju sta bili rojeni MAJHEN ZVEZDANA, hči Majhen Bariče iz Mozirja 42, in BUT-IVANKOVIČ VERONIKA, hči But Karmen iz Mozirja 247. POROKE: KRZNAR MOHOR iz Šmart-nega/D, star 82 let 14 LOGAR MATIJA iz Radmirja 75, Star 76 let, 15. PRISLAN FRANČIŠKA iz Šentjanža 43, stara 74 let, 16. BRANKO VIDA iz Šentjanža 24, stara 19 let, 17. LEDINEK ANTON iz Lepe njive 68, star 46 let, 18. ŽVIPELJ ANTON iz Nazarja 196, star 58 let, 19. VISOČNIK IVAN iz Rovta pod Menino 32 star 27 let. «ftae »g Poročilo se je 13 parov: 1. BIDER FRANC iz Rečice 104 in KREFL ANA iz Dobletine 37, 2. VRŠNIK FRANC iz Raduhe 32 in MOLIČNIK DOROTEJA iz Podveže 41, 3. GRLICA VOJKO iz Mozirja 99 in KUMER DOROTEJA iz Druž-mirja 86, 4. JERINA STANKO iz Sp. Kraš 18 in JEROMEL MILENA iz Sp. Kraš 18, 5. PODRIŽNIK FRANC iz Kokarij 30 in GOLOB ZOFIJA iz Žlabora 24, 6. WEISS DRAGO iz Sp. Kraš 45 in POLAJ-ZER VIKTORIJA iz Šmartnega/D 45, 7. VONČINA VOJKO iz Reči-ce/S 23 in ZGOJZNIK SONJA iz Lok pri Mozirju 12, 8. KRKLEC JOSIP iz Velenja in ŠINKOVEC STANISLAVA iz Kokarij 9 9. UGOVŠEK ANTON iz Primoža 81 in STORGELJ MARIJA iz Dola pri Gor. gradu 37 10. MAROVT EDI iz Ljubnega 78 in KOKOŠINC MARJETA iz Rečice/S 102, 11. PRELESNIK LEOPOLD iz Solčave 32 in PRODNIK KRISTINA iz Log. doline 23, 12. LENAR AVGUST iz Log. doline 11 in OŠEP MARIJA iz Robanovega kota 29 13. MOLIČNIK FRANC iz Podveže 43 in PO-LANŠEK ANTONIJA iz Podvolovljeka 35. SMRTI: V decembru je umrlo 19 ljudi, od tega 15 na območju Mozirje, 4 pav bolnišnicah: 1. JAMNIK ALOJZ iz Juvanja 5, star 72 let 2 TESOV-NIK JANEZ iz Planine 15 star 69 let, 3. SLABE ALBINA, roj ROZMAN iz Kokarij 10, stara 78 let, 4. ČULK VIDA, roj. JUVAN iz Ljubnega 129, stara 59 let, 5. TERBOVŠEK JANEZ iz Planine, star- 78 let, 6. KRANJC JOŽE iz Kokarij 20, star 43 let, 7. ROSEN-STEIN ANGELA, roj. REMIC iz Šmartnega/D, stara 78 let, 8. TROGAR TEREZIJA, roj. BREZO VNIK iz Radegunde 13, stara 46 let, 9. MAZEJ FRANC iz Ljubije 3, star 57 let, 10. BRITOVŠEK ANA iz Brezja 7, «tara 76 let 11. SKO-RNŠEK MARIJA iz Mozirja 202, stara 86 let, 12 PRAZNIK MARIJA iz Potoka, stara 67 let, 13. mn IVu Krajevna organizacija Rdečega križa Mozirje je imela zbor članov na katerem so ocenili delo dveh let Iz poročil^ o delu je .bilo ugotoviti, da so uspeli delovno dokazati potrebo po tako humani organizaciji v kraju. Veliko so zbrali oblek in obutve za revnejše občane in Seveda za potrebe, ki bi lahko nastale v primeru naravnih nesreč. Šolska mladina je zbirala star papir, organizirali so. vrsto tečajev za prvo pomoč in sodelovali v zadnji vaji-NNNP v Mozirju. Niso še uspeli s tečaji za nego bolnikov na domu, ker jim zato manjka ustrezen prostor. Predvsem je bilo razveseljivo poročilo o delu mladih članov Rdečega križa na šoli v Mozilju. Sklenili so povečati število članov in pritegniti predvsem mlajše v dejavnosti prve pomoči. To je potrebno za primer nesreč večjjga obsega, priznanje delu je dal tudi predstavnik občinske organizacije Rdečega križa. ® uWIlpjfc „Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje — l ’rejuje uredniški odbor — davni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — 'Tehnična urednika .Viko Kupec in Dušan Lazar — I'rednišlvo in uprava: Mozirje J 7 5. telefon 063-830-017 — ~iro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu — Stavek, filmi in prelom Cfl' Dolenjski list .Vrnil mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Ro mnenju IS SRS. Sekretariata za informacije (št. 421. 1 72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Čas med 22 in 25 februarjem pred 36 leti, je pomenil konec preboja in nadčloveških napo rov borcev XIV divizije. V teh dneh je ostanek divizije med Belimi vodami Zaloko in Smrekovcem končaval osnovni del poslanstva divizije. Od tod in nekoliko dalje s Koroško Bistre, je odšla XIV divizija ponovno ozdravljena svoji zmagoviti poti naproti. Dogodki katere smo udeleženci pohoda preživeli so .zapustili med nami mnogo spo znanj o številnih človeških vrlinah. Kako bi sicer zdržali v tako neenakem in neusmüje nem boju za obstanek zaupanjem v zmago in svobodo. 22. februarja so nas Nemd v Ravnah nad Šoštanjem ponovno obkolili. Položaj je bil porazen. Lahko ga bi ocenili kot tik pred katastrofo ki se ji ne moremo izogniti. Prezebli sestradani, lačni, neobriti in umazani smo grozno izgledali. Obleke smo imeli raztrgane. Ožuljeni in zmrzli v noge so mnogi od nas zamenjali čevlje s krpami. Upadli v lica smo v neprestanih bojih na življenje in smrt, v izredno hudem mrazu in globokem snegu, neprespani, živčno otopeli, se kaj malo ozirali na sikanje krogel in drobcev granat, saj smo bili nanje navajeni. In prav mi, smo kot peščica slabo oboroženih borcev, pregnali Nemce in se prebili proti Belim vodam. Ne-pojenljiva moč borcev naša trdna vera v zmago in ne nazadnje sovraštvo do Nemcev nas je pognalo v boj. Sovražniki so panično zbežali. Nepozabni so nam ostali trenutki ob pogledu na bežečo dobro opremljeno in domišljavo nemško vojsko. Kot ranjena zver smo, ne glede na padle in ranjene iztrgovali meter po meter zasedene zemlje, ki jo je sovražnik namenil ter branil kot dokončno pokopališče borcem za svobodo. Zadnja priložnost Nemcev, da bi izbojevali zmago nad divizijo je bila z bojem v Ravnah izgubljena Divizija se je prebila v Mozirske planine. Najbrž, da bi bila nemška prizadevanja, da bi divizijo prisilili v neposredni boj blizu resnice/ Če že nismo imeli možnosti na zmago, smo hoteli naša življenja žrtvovati čim dražje in častno. Omejih smo se na manjše akcije, ki so ovirale sovražnika pri zasledovanju in mu onemo gočale obkoljevanje. Kar je od divizije ostalo se je moralo ohraniti in se prebiti preko Savinjske doline. Tako se je divizija 23: februarja razmestila tako, da je zbrala Tomšičevo brigado pri Staknetu Ta je po stavila močno zasedo pri Belih vodah. Bračičeva brigada se je zaustavila pri Plešniku, Šercer-jevei s štabom divizije pa v Zaloki. Tomšičeva zaseda je z žrtvami plačevala zajetje vprege z municijo, ki jo je zaplenila. Municija je borcem v tem času pomenila vse. Dejstvo da je bilo nad polovica borcev ozeblih, ožuljenih in bolnih da so mnogi obuti samo v vreče, daje pri manjkovalo streliva in obvez, je narekovalo odločitev, da nismo sposobni sprejeti nobenega boja več. Tudi Nemci so presodili, da divizija ni sposobna za boj in daljše premike Njihova posebna bojna skupina ojačana z gozdno zaščito, vojneg;. letalstva in vermanov iz Ljubnega je postavila zasede pri cerkvi v Rastkah in v Podplanini. Lovska četa ojačana z eskadronom donjeniškega diviziona je v Belih vodah prejela nalogo, da zasleduje premike divizije jih napada in uničuje. Naše poveljstvo ni bilo do cela seznanjeno z nameni Nemcev. Odločilo je za pohod do Podplanine in za prečkanje Savinje pri Ljubnem. Zvečer je divizija oddala ranjence na kmetijah in krenila s Serceijevo brigado na čelu, mimo spodnjega in gornjega Brložnika ter Atelška v dolino Izvidnico Šercerjeve so Nemci pri Robanu v Podplanini zaradi nepazljivosti ujeli. Brigada za to ni ve dela. Nič hudega slutečje njena predhodnica padla v nemško zasedo pri Šmiklavžu V neposredni borbi moža ob moža, ki je terjala na obeh straneh precej žrtev se je brigada morala umakniti na Kamen. Nemci so zajeli tudi nekaj naših. Z nečloveškimi napori in v nemogočih vremenskih razmerah so borci preplezali visoki greben in se spustili v dolino Bistre na Koroškem. Tomšičevci pri katerih je bil štab divizije, so pri Atelšku lahko slišali boj in ugotovili, da je pot zaprta. Preko Savinje se ni büo mogoče prebiti s tako izčrpanimi borci, pa še obremenjenimi z ranjenci. Hitro so prečkali potok Krumpah, prej ko sovražnik prispe do Ramšaka. Na koncu svojih moči, so se pri Ramšaku opomogli, si skuhah kosilo in popoldne 24. februarja odšli mimo Kaguja na Smrekovec od tod preko Travnika in Trat do Loka in Klipov-ca v Bistri Bračičeva brigada nekako ni spremenila odločitve Edina je vstrajala na začrtani smeri in se gibala med Atelškom, Mrzlim vrhom in Boskovcem Neprestano se je spopadala z nemškimi patrolami, ki so česale teren in zasledovale ostanke divizije. Posameznike so lovih in ubijali. Imela je občutne izgube, dokler se ni po posameznih grupicah prebila vse do Menine. Po končani ofenzivi se je vrnila v osrčje Štajerske. Občutek nemoči je vplival na vse udeležence pohoda. Živeli smo z mislijo kako se brez boja izvleči, kako se zopet založiti s strelivom. Vendar pomanjkanje streliva, hrane in obvez ter neznani predeli nas niso zlomih. V izmučenih, izsušenih in onemoglih telesih je ostala neuničljiva sila. Ostanek divizije seje prebil čez 'zasnežene planine v kraje, kjer smo slutili da bomo nadi čas in prostor za počitek. Težave so često reševali izredni domačini. S hrano z obveščanjem in kot vodiči skupin so pomadi ohraniti mnogo zgubljenih grupic in posameznikov. Izredno veliko so napravili za naše ranjence Četudi je bilo marsikoga strah pred povračilnimi ukrepi sovražnika, sta pre vladala zavest in človeški od nos. Skrivali so jih v samotnih kotičkih poslopij, na postrešjih pokrite z vsemogočo hišno navlako, pod deskami, hlodi, pokrite s slamo in senom, v svinjakih in celo v čebelnjaku. Skrih so jih tako skrbno da tudi bistro oko ni opazilo ničesar sumljivega. Negovali so jih in oskrbovali dolder niso bili odpeljani v partizanske bolnice. Take prevzemne bolnice so si izmislili s polno pretkanosti ljudje sami. Pomoč v sili in člo veški odnos sta poglabljala in Piše: VLADO KOŠIR utrjevala vez med borci in ljudmi v skupnem boju proti sovražniku. Na pohodu in s prebojem na Štajersko smo borci XIV divizije na preko 500 km dolgem maršu postajah vse bolj in bolj utrujeni. Ne glede na boje smo bili neprestano obtežerii z opremo ip ranjenci. Hud mraz z globokim snegom sta nas pestila ves čas pohoda na Štajerskem ter povzročala težke ozebhne, bolezni n oslabelosti. Borci smo morali po dlogih nočnih pohodih cele dneve vstrajati na položajih in se boriti. Orožja in streliva je z dneva v dan bolj primanjkovalo. Kar je od orožja ostalo, je- često zatajilo zaradi pomanjkanja maziv. Vendar nismo popuščali. Vztrajno in zagrizeno smo branih položaje in nezadržno z juriši prebijali obroče. Izkazovali smo globoko medsebojno tovarištvo posebej pri pomoči in reševanju ranjencev. Samoiniciativno smo pomagali ogroženim grupam in enotam. Vdaje nismo poznali. Samo onemogle zaradi mraza in bolezni je sovražnik uspel ujeti. Imeli Smo veliko moralno zavest, prekaljeni v prejšnjih bojih širom Slovenije. Žrtve in napori so utrdili upanje v nas. Revolucionarna misel in želja po svobodi sta nas utrdili v naši neomejani volji. VLADO KOŠIR