Razprave 
GDK: 149.74 Ursus arctos (L): 903.1 : (497.12 Zgornja Selška dolina) 
Stališča javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini 
PubliG Opinion on Bear in the Upper Selška Va lley Case 
Janez LOGAR*. Urša KOMAC** 
Izvleček: 
Logar, J., Komac, U.: Stališča javnosti o medvedu. Gozdarski vestnik, št. 9/1999. V slovenščini, s povzetkom v 
angleščini, cit. lit. 9. Prevod v angleščino: Eva Naglič. 
Rast populacije in slabšanje življenjskih pogojev v osrednjem območju razširjenosti v Sloveniji silijo rjavega medveda, 
da širi svoj area! aktivnosti navzven, to je v kulturno krajino, ki je domena človekovih interesov in potreb. 
Aktivno varstvo ogroženih živalskih vrst ne sme zaobiti javnosti in potencialno prizadetih skupin, saj lahko ignoriranje 
njihovih stališč povsem izniči varstvena prizadevanja za ohranitev vrste . Z anketno javnomnenjsko raziskavo o medvedu 
so bila ocenjena stališča treh različnih skupin ljudi v geografsko zaokroženem območju Zgornje Selške doline, in sicer 
lokalnega prebivalstva, strokovne javnosti in obiskovalcev. Stališča lokalnega prebivalstva so odvisna predvsem od 
čustev, prevladujeta strah in občutek ogroženosti. Strokovna javnost ima izmed vseh skupin najbolj stabilno stališče 
do medveda. Resnično poznavanje medveda in lastna izkušnja krepita samozavest in odpravljala neutemeljen strah, 
ki je glavna ovira za strpno sožitje . 
Ključne besede: rjavi medved, Ursus arctos, javno mnenje, Zgornja Selška dolina. 
Abstract: 
Logar, J., Komac, U. : Public Opinion on Bear in the Upper Selška Valley Case. No. 9 /1999. ln Slovene with a 
summary in English, lit. quot.9. Translated into English by Eva Naglič. 
Population growth of brown bear and declining living conditions in the central area of its widespread in Slovenia-, 
are forcing the bear to widen it's area of activities outwards, into the urban area which is in domain of human interests 
and needs. 
Active protection of endangered animal species should by all means not bypass the general public or potentially 
affected groups, as ignoring their attitudes might completely annul protective activities for the preservation of 
this species. With public opinion survey on bear, the attitudes of three distinctive groups of people in geographically 
united reg ion of the Upper Selška Valley were measured; the attitudes of local inhabitants, the ones of experts and of 
the visitors to the area . The attitudes of local inhabitants were mostly dependent upan emotions, predominantly fear 
and feelings of threat. The group of experts has been having the most stabilized opinion on bear among the three 
groups, whereas a possession of genuine knowledge about bear together with personal experience strengthen the 
self-consciousness and, at he same time, diminish groundless fear which is the main obstacle against a tolerant 
cohabitation. 
Key words: brown bear, Ursus arctos, public opinion, Upper Selška Valley. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Širjenje medvedje populacije iz osrednjega območja v kulturno krajino 
predstavlja za sodobno aktivno varstvo prosto živečih živali nov izziv. 
Osrednje območje razširjenosti rjavega medveda na Notranjskem in Ko-
čevskem obsega približno 3.500 km2 , skupaj z Gorskim Katarjem na Hrvaš-
kem pa predstavlja več kot 5.000 km2 strnjenega gozdnega kompleksa . 
Rast populacije in slabšanje življenjskih pogojev znotraj območja (fragmen-
tacija robne cone, infrastrukturni posegi, revitalizacija podeželja na Kočev­
skem) silijo medveda k povečevanju življenjskega prostora, predvsem v 
severozahodni smeri proti Alpam. 
Varstvena strategija upravljanja z živalskimi populacijami ne more te-
meljiti samo na varovanju populacije in njenih habitatov, temveč mora v 
kulturni krajini upoštevati tudi tretjo komponento, to je človeka (ADAMIČ 
1996). Identifikacija in vrednotenje na eni strani varovalnih zahtev na drugi 
GozdV 57 (1999) 9 
* J. L., univ. dipl. inž. gozd., 
Zavod za gozdove Slovenije, KE 
Železniki, SLO 
** U. K., univ. dipl. inž. arh., 
Cesta v Mestni log 36, Ljubljana, 
SLO 
3 81 
382 
Logar, J. , l<omac, U .. Stallšca javnosti o medvedu 
strani pa razvojnih ter njihovo uravnoteženje je lahko ključ za uspešno 
strategijo upravljanja z živalskimi populacijami. 
Javnomnenjske raziskave bi morale trajno spremljati odnos ljudi do 
prosto živečih živali, še posebej odnos do ogroženih in hkrati t. i. proble-
matičnih živalskih vrst, kamor uvrščamo tudi medveda. Izraz problematičen 
je v strokovnih krogih zamenjal arhaičen in antropocentričen pojem škodljive 
živali. Za problematične vrste veljajo danes tiste vrste, ki s človekom 
tekmujejo za iste naravne vire, lokalno lahko povzročajo ekonomsko škodo 
in so človeku izjemoma tudi nevarne (ADAMIČ 1996). 
Neupoštevanje stališč javnosti zmanjšuje legitimnost odločitev, ki postaja 
eden ključnih pogojev prostorske politike. Aktivno varstvo ogroženih živals-
kih vrst ne sme zaobiti javnosti in potencialno prizadetih skupin ljudi, ki so 
temelj za uspešno sožitje človeka in medveda. Ignoriranje stališč prizadetih 
skupin ljudi lahko povsem izniči varstvena prizadevanja za ohranitev vrste 
in je lahko potencialen vir nezaželenih konfliktov, ki lahko privedejo do 
škodljivega in nelegitimnega ukrepanja prizadetih. 
Kljub geografski majhnosti Slovenije se stališča ljudi o medvedu dom-
nevno razlikujejo. V krajih iz osrednjega območja so do medveda bolj 
tolerantni, saj so ljudje medveda vajeni in bolje poznajo njegove življenjske 
navade. V predelih, kjer so bili desetletja ali celo stoletja brez medveda, 
pa vračanje v prahabitate vzbuja med ljudmi strah in nezaupanje. Toleranca 
ljudi je odvisna od osebnih nagnjenj in izkušenj, poznavanja živalske vrste, 
obsega gospodarske škode, ki jo medved povzroča, in od prevladujočih 
stališč v tem okolju. Naloga objektivnih javnomnenjskih raziskav je, da 
proučijo stališča različnih skupin ljudi, in ne samo tistih, ki so zaradi med-
veda najbolj prizadete. Medved lahko komu pomeni estetsko in naravo-
varstveno kakovost, drugemu pa lahko povzroča škodo in ga celo ogroža 
(KORENJAK J ADAMIČ 1996). 
Ta prispevek je nastal kot del podiplomskega seminarja pri predmetu 
Ekološka psihologija na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (Oddelek za kra-
jinsko arhitekturo). Anketna raziskava je potekala na geografsko zaokro-
ženem območju Zgornje Selške doline z Jelovica, kjer podobna raziskava 
po nam razpoložljivih informacijah ni bila še nikoli izvedena. Eden od dveh 
krakov širjenja medveda iz osrednjega območja v Alpe (severozahodni 
koridor) poteka ravno preko območja, ki je zajeto v raziskavo. Širitvene 
poti tega dela koridorja potekajo od Hrušice preko idrijskih gora do cer-
kljanskega hribovja in nato dalje v smeri Porezna in Blegoša, zatem med 
Sorico in Železniki do Ratitovca in preko Jelovice do Pokljuke in Mežaklje 
v gornjesavsko dolino, ki preko Karavank doseže Avstrijo (SIMONIČ 1998, 
PROSEN 1997). Od l. 1995 je medved v Zgornji Selški dolini spet zaznavno 
prisoten, kar se najbolje odraža pri plenjen ju drobnice, ki se preko poletja 
pase na planinah. Pogoste škode so dale slutiti, da je medved trajno navzoč 
in da je na tem območju nastala mikropopulacija. V letih od 1995 do vključno 
1998 je medved na Soriški planini in Ratitovcu skupaj pokončal204 domače 
živali (188 ovc in ovnov, 8 jagenj, 6 koz in 2 kozliča). Poleg tega so ovčerejci 
pogrešili še 182 živali, ki pa niso bile nikoli najdene in ni dokazov, da jih je 
res pokončal medved. Dogajanje, povezano z medvedom, in obseg go-
spodarske škode, kijo je povzročil, sta med lokalnim prebivalstvom povečini 
sprožala negodovanje, o dogodkih pa so poročali tudi časopisi. 
Glavne značilnosti območja, kjer je potekala raziskava, so redka posel-
jenost in demografska ogroženost, relativno dobra naravna ohranjenost, 
opuščanje kmetijske pridelave in intenzivno zaraščanje kmetijskih zemljišč. 
GozdV 57 (1999) 9 
Logar, J .. Komac, U · Stališča javnosti o medvedu 
Po drugi strani pa območje predstavlja turističen in rekreacijski potencial. 
Interesi različnih skupin uporabnikov prostora se pogosto tudi izključujejo, 
ker preprosto ni nikogar, ki bi določil prioritete in uskladil interese. 
Namen naloge je s pomočjo ankete oceniti, kakšna so stališča različnih 
skupin !judi do možnosti sobivanja človeka in medveda na območju Zgornje 
Selške doline in Jelovice, kaj vpliva na ta stališča in kako so le-ta medse-
bojno povezana. 
2 PREPRIČANJA, STALIŠČA IN VREDNOTE 
2 OPINIONS, ATIITUDES AND VALUES 
Stališče je miselna pozicija, s katero človek določa kriterij za presojanje 
in vrednotenje nekega objekta (O KEEFE 1990 iz POLIČ 1999). Stališče 
sicer vpliva na vedenje, vendar ga ne zagotavlja . Strokovnjaki menijo, da 
sestavljajo stališče tri sestavine (SMITH in MACKIE 1995, ULE-NASTRAN 
1997, vse iz POLIČ 1999): 
- čustvena (afektivna, vrednostna), 
- spoznavna (kognitivna) in 
- vedenjska (konativna). 
čustveno sestavino oblikujejo pozitivna ali negativna občutja, ki jih 
gojimo do stališčnih objektov. Spoznavna sestavina zajema informacije, 
izkušnje, sodbe in argumente v zvezi s stališčnim objektom. Vedenjska 
sestavina pa je težnja ali pripravljenost posameznika, da deluje oz. se 
obnaša na določen način glede na objekt stališča . Vse tri sestavine se 
med seboj stalno prepletajo in jih v realnem življenju ne moremo ločevati 
med sabo. 
Glavna vloga stališč je njihova praktična uporabnost, saj jih potrebujemo 
za interakcije in ocenjevanje objektov iz svoje okolice, kar nam pomaga 
pri delovanju v tem okolju . Človek teži k smiselnemu in stabilnemu pogledu 
na svet, stališča pa mu nudijo organizacijski referenčni okvir za to. 
Stališča lahko vplivajo na vedenje, hkrati pa tudi vedenje soustvarja 
določeno stališče . Lahko gre za privolitev, ko oseba sprejme vpliv drugih 
ljudi zaradi doseganja pozitivnega odziva z njihove strani. Na drugi ravni 
gre za identifikacijo, ko posameznik sprejme vedenje drugih zaradi idenM 
tifikacije z njimi. Končna raven je raven internalizacije, ko človek sprejema 
vedenje zaradi njegove funkcionalne vrednosti ali ker je v skladu z njegovim 
sistemom prepričanj. 
Zanimivo je, da imajo lahko ljudje o nekem objektu več prepričanj, av 
določenem trenutku upoštevajo le nekatera (ker izhaja prepričanje iz čloM 
vekove vednosti o sebi in svojem okolju, ne glede na točnost te vednosti). 
Prav ta prepričanja naj bi določala posameznikova stališča do objekta. 
Zelo pomemben vidik stališča je moč, s katero se posameznik drži 
stališča . Različni avtorji (POLIČ 1999) govorijo o egovpletenosti, osrednjosti 
ali izstopanju, kar upošteva naslednja delitev: 
· stališča, ki so za posameznika sprejemljiva, tvorijo obseg sprejemljivosti, 
· stališča, ki so zanj nesprejemljiva, tvorijo obseg zavračanja, in 
· tista stališča, ki jih posameznik niti ne zavrača niti ne sprejema, tvorijo 
obseg neprivrženosti. 
če je posameznik zelo vpleten v zadevo, se obseg ne privrženosti zmanj-
šuje, običajno na račun zavračanja. Posameznik z močnim stališčem je 
običajno manj strpen do stališč, ki se od njegovega odklanjajo. 
GozdV 57 (1999) 9 383 
Sil ka 1: Preko Ratitovca, kjer na 
zgornji gozdni meji poteka inten-
zivno zaraščanje pašnikov, po-
teka eden od dveh krakov širjen-
ja medveda iz osrednjega ob-
močja v Alpe (Foto: Janez 
Logar) 
Figure 1: Over Ratitovec, where 
on the upper forest line an inten-
sive growfh over grass/and is in 
process, there is one of the two 
sections of bear widespreading 
from the central area to the Al ps. 
(Photo: Janez Logar) 
384 
Logar, J., Komac, U. : Stal išča javnosti o medvedu 
3 METODE DELA 
3 WORKING METHODS 
3.1 Anketna metoda proučevanja 
3.1 Survey method of research 
Za proučitev stališč je bil izdelan anketni vprašalnik s 25 vprašanji, ki 
zadevajo tri komponente človekovega mišljenja: spoznavno (kognitivno), 
čustveno (afektivno) in vedenjsko (konativno) oziroma vsebujejo kombi-
nacije le-teh. Na vprašanje o prostorski razširjenosti medveda so anketiranci 
lahko odgovorili pisno ali pa so območja obkrožili na shematskem zemlje-
vidu Slovenije. Na eno vprašanje je bilo potrebno odgovoriti z določitvijo 
prvih treh prioritet izmed več možnih odgovorov, pri devetih vprašanjih je 
bilo potrebno samo obkrožiti odgovore, pri treh vprašanjih pa je šlo za 
kombinacijo obkroževanja in/ali možnosti pisanja svojega odgovora. Na 
pet vprašanj so anketiranci odgovarjali s pisanjem ustrezne številčne 
vrednosti, pri šestih vprašanjih pa so odgovarjali v obliki petstopenjske lestvice. 
3.2 Pilotska raziskava 
3.2 Pilot test 
Pred anketiranjem na terenu je bila izvedena pilotska raziskava, ki je 
zajela 5 odstotni vzorec glede na končno število vseh anket. Namen pilotske 
raziskave je bilo odkriti morebitne nejasnosti glede zastavljenih vprašanj. 
Anketiranci pilotske raziskave niso bili povezani s proučevano problematiko 
in niso živeli na proučevanem območju . Njihove pripombe glede razume-
vanja vprašanj so bile upoštevane pri izdelavi končnega vprašalnika. 
3.3 Opis vzorca in izvedba anketiranja na terenu 
3.3 Sampling pool description and survey application on the field 
Anketa je bila izvedena novembra in decembra 1998 in jan ua rja 1999. 
Lokalne prebivalce in obiskovalce smo anketirali neposredno na območju 
Zgornje Selške doline (naselja Železniki, Zali log, Spodnje Danje, Sorica, 
Soriška planina), strokovna javnost pa je anketni vprašalnik izpolnila sa-
mostojno, ker jih večina živi razpršena izven območja proučevanja. Anke-
tirancem je bila zagotovljena anonimnost odgovorov, ker to povečuje verjet-
nost, da bo vprašani odgovarjal v skladu s svojimi prepričanji in stališči . 
Goz.dV 57 (1999) 9 
Logar, J., Komac, U .. Stališča Javnosti o medvedu 
Za proučitev stališč o medvedu smo oblikovali naslednje skupine anke-
tirancev: 
· lokalne prebivalce, ki živijo na proučevanem območju, 
· strokovno javnost (gozdarji, biologi, krajinarji), ki se ukvarja s proble-
matiko živalskih vrst in kulturne krajine, in 
· obiskovalce proučevanega območja, ki s problematiko niso neposred-
no povezani in živijo izven območja ter predstavljajo t. i. pogled od zunaj. 
Anketirance je sestavljala populacija 162 ljudi. Spolna, izobrazbena in 
starostna struktura anketirancev je razvidna v preglednicah 1 in 2. 
Skupina 1 Group Zenske Moški Osnovna šola Srednja šola 
Preglednica 1: Spolna in izobraz-
bena struktura anketirancev 
Table 1: Gender and educational 
structure of the respondents 
Višja ali visoka šola Skupaj 
Women Men Primary school Secondary school Faculty Total 
Lokalno prebivalstvo 1 Locals 25 
Strokovna javnost 1 Experts 8 
Obiskovalci 1 Visitors 24 
Skupaj 1 Total 57 
Skupina 1 Group 0-18 let 
years 
Lokalno prebivalstvo/ Locals 12 
1 
Strokovna javnosU Experts o 
1 
Obiskovalci 1 Visitors 21 
Skupaj 1 Total 14 
3.4 Metoda obdelave podatkov 
3.4 Data analysis method 
31 26 26 
44 o 7 
1 
30 3 27 
105 29 60 
19-40 let 41 let in več Povp. starost 
years years and over Average age 
15 29 39,8 
35 17 37,9 
36 16 36,2 
86 62 
Po opravljenem terenskem delu je sledilo šifriranje vprašalnikov in 
oblikovanje baze podatkov v programu Excel 7.0, kjer so bile opravljene 
frekvenčne analize odgovorov. Odgovore na prvo vprašanje, kjer je bilo 
možno odgovoriti tudi grafično z obkrožanjem območij, smo obdelali po 
ključu krajinske regionalizacije Slovenije (MARUŠIČ 1 JANČIČ 1998). 
Ostale odgovore smo statistično obdelali z računalniškim programskim 
paketom Statistica 5. O. 
4 REZULTATI 
4 RESULTS 
4.1 Vpliv čustev na stališča o medvedu 
4.1 Emotional influences on attitudes about bear 
S statistično analizo in kombinacijo odgovorov smo izluščili dejavnike, 
ki najbolj vplivajo na stališča, ki jih imajo ljudje o medvedu. 
Največje zanimanje za medveda kot naravni fenomen se kaže pri stro-
kovni javnosti in je precej veliko tudi pri obiskovalcih (grafikon 1 ). Pri 
lokalnem prebivalstvu je zanimanje za medveda dosti manjše, sta pa zato 
strah in občutek ogroženosti večja. Najmanj ogrožena od bližine bivanja 
medvedov se počuti strokovna javnost, ki bi jih bilo medveda tudi najmanj 
strah. Ta skupina je tudi edina kategorialno zavrnila možnost, da bi jih 
medvedov prihod v njihovo bližino pustil ravnodušne, česar ne moremo 
trditi za lokalno prebivalstvo. Prav domačini imajo kljub najmočneje izra-
GozdV 57 (1999) 9 
4 56 
45 52 
24 54 
73 , 162 
Preglednica 2: Struktura anketi-
rancev po starosti 
Table 2: Age structure of the 
respondents 
385 
Logar. J .. Komac, U .: Stališča javnosti o medvedu 
Grafikon i Čustvena stanja raz-
ličnih skupin ljudi do medveda 
Gra ph 1: Emotional relations of 
different groups of people towards 
bear 
- Ogrožen 1 Threat 
- Strah 1 Fear 
Zanimanje 1 lnterest 
-- Ravnodušen i lndifference 
Grafikon 2: Ocene medvedovih ~ 
lastnosti po skupinah ~ 
Graph 2· Group evaluations of : 
bear nature i 
386 
Simpatičen 1 
Pleasant 
Krvoločen 1 Crue/ 
Napadalen 1 
Aggressive 
Koristen 1 Useful 
..... o 
(/) 
Q) 
~ 
~ 
c: 
co 
~ 
~ o 
c:: 
iii 
~ 
.J::; 
-~ 
"O 
(1) 
> 
"O 
(1) 
E 
Q) 
c:: 
Q) 
(.) 
o 
(1) 
c 
>(.) 
~ 
a. 
> o a.. 
(/) 
c: 
2 o 5,0 
E: 
Q) ..... 
o 
Q) 
(/) (/) 4,5 
~ <e 
co (.) 
1ii ~ ..... <ii o 4,0 
Cl) .s (1) 
::J 
'-Cii o 
~ .!<:: 
3,5 c: ro 
<e .!<:: (1) 
Q) IJ) 
~ > 
J, 
3.0 "2 .. 
ro :::::: 
iii <e 
.J::; (5 
·c 
~ 2.5 ---------~".;f' .. -· (1) > 
UJ --- ----~ (1) >(.) c 2,0 (1) .c 
c o 
(1) Ci. (.) 
o '{! 
(1) ..- 1,5 c: 
o(.) 
(1) 
o. 
> 1,0 o 
o. Prebivalci 1 Loca/s Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors 
ženemu strahu pred zverjo hkrati tudi najvišjo oceno ravnodušnosti do 
prihoda medveda v njihovo bližnjo okolico. 
Ko so posamezne skupine ocenjevale medvedove lastnosti (grafikon 
2), se je izkazalo, da se zdi medved najbolj simpatičen strokovni javnosti 
in skoraj enako obiskovalcem. Hkrati pa ocena medvedove simpatičnosti 
precej pade pri domačinih. Ocene za koristnost so v primerjavi s simpa-
tičnostjo nekoliko nižje, potek krivulj pa pri obeh kriterijih sovpada. Korist-
nost priznava medvedu le strokovna javnost. 
Strokovnjaki in obiskovalci medveda v normalnih okoliščinah nimajo za 
krvoločnega in napadalnega, čeprav priznavajo obe lastnosti kot možni v 
določenem spletu okoliščin. Najbolj tolerantna do medvedove napadalnosti 
5,0 
4,5 
Cl> 
(/) 
co 
(.) 
~ 4.0 c: 
co 
.::: 
-.. 
o 3,5 .!<:: 
(1l 
.lo<: 
(1) 
rJI 
> 
3,0 ' 1.{') 
:::::: 
m 
(tj 2,5 o 
<: 
(1) 
2,0 c:: 
.J::; 
o 
Ci. 
IJ) 
~ 1,5 ·· ···· · - · ·· ·-·· · ..... ... ·· · ·· ··· ·· · :.- ........ .. ................ . 
1,0 
Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors 
GozdV 57 (1999) 9 
Logar, J. , Komac, U .. Stališča ;avnosti o medvedu 
je strokovna javnost, obiskovalci pa so do medvedovih negativnih lastnosti 
bolj tolerantni od domačinov. 
4.2 Vpliv znanja na stališča o medvedu 
4.2 Influence of knowledge on attitudes about bear 
Najprej poglejmo, odkod črpajo anketiranci svoje znanje o medvedu 
(grafikon 3). Lokalno prebivalstvo se od ostalih skupin razlikuje po veliki 
stopnji informiranosti od drugih ljudi, predvsem lovcev. Dnevni tisk je najbolj 
pogost vir informacij o medvedu pri obiskovalcih, pri domačinih pa je na 
drugem mestu. Strokovnjakom so najpomembnejši informacijski vir knjige 
in šola, ki pa so lokalnim prebivalcem najmanj pogosti vir informacij. 
t! 140 
Q) 6 
S: .. . _s_ (/) 120 t:: 17 nJ 
...... 
100 o 
1... 22 <1> 
.Q 
~ 80 
::::J 
< 
60 
> o 18 o 40 > 15 o 
Ol 
-o o 20 
27 ,u5 
o 
Grafikon 3: Informacijski viri o 
medvedu 
Graph 3: /nformational sources 
about bear 
O Drugo 
Other 
. "'6 
O ljudje 
People 
O Knjige 
Boo ks 
O Šola 
School 
· · -·· DRTV 
RTV 
· · ORevije 
Maga zine s 
liB Dnevni tisk 
Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors Daily press 
Pri oceni medvedove teritorialne razširjenosti v Sloveniji zasledimo 
tendence regionalnega zaznavanja pri strokovni javnosti in ozkega in v 
veliko primerih celo točkovnega zaznavanja pri lokalnih prebivalcih . Pov-
prečno število regij , kjer po mnenju anketirancev živi medved, je pri stro-
kovni javnosti 6,1, pri obiskovalcih 4,6 in pri lokalni javnosti samo 3,4 (regije 
iz ključa krajinske regionalizacije Slovenije, MARUŠIČ 1 JANČIČ 1998). 
Čeprav lokalno prebivalstvo medvedu pripisuje najmanjši areal , pa jih 
več ina (91 %) meni, da je medved živa l. ki potrebuje velik teritorij . 
Strokovna ocena številčnosti populacije medveda v Sloveniji se giblje 
med 350 in 400 medvedi (SIMONIČ 1998). Srednja vrednost števila med-
vedov pri obiskovalcih in strokovni javnosti je 300, pri lokalnih prebivalcih 
pa le 1 OO. Kljub nizkim ocenam s strani lokalnega prebivalstva jih skoraj 
polovica (45,5 %) meni, daje medvedov v Sloveniji preveč oz. veliko preveč, 
41 %pa jih meni, da je število medvedov ravno pravšnje (odgovori v obliki 
5-stopenjske lestvice). Pri strokovnjakih so odgovori najbolj uravnoteženi, 
prevladuje odgovor ravno prav (50%), temu sledi odgovor preveč (31 %). 
Obiskovalci menijo, da je medvedov v Sloveniji ravno prav (52 %) oz. 
premalo (26 %). 
Neposredno izkušnjo srečanja z medvedom v naravi je doživelo največ 
strokovnjakov (47 %), nato domačinov (23 %) in najmanj obiskovalcev (13 
%). Pri tem velja poudariti, daje skupina. ki ima najmanj odklonilno mnenje 
glede sobivanja človeka in medveda, doživela tudi največji odstotek srečanj 
z zverjo. Ta podatek nas vodi k sklepu, da izkušnja z medvedom v naravi 
manjša predsodke in zato pozitivno vpliva na mnenje o medvedu. 
Glede možnosti sobivanja medveda in človeka (grafikon 4) obiskovalci 
menijo, da je njihova okolica najbolj tolerantna, čeprav tudi strokovna 
GozdV 57 (1999) 9 387 
Logar, J. , Komac, U.: Stališča javnosti o medvedu 
Sorodstvo 1 Relatives 
Sosedje J Neighbours 
Prijatelji 1 Friends 
Sodel. 1 Co-workers 
Grafikon 4 : Vpliv mnenja okolice 
na možnost sobivanja 
Graph 4: Influence of public 
opinion about possibility of 
cohabitation 
Grafikon 5: Predvidene reakcije 
pri srečanju z medvedom 
Graph 5: Anticipated reactions 
when encountering a bear 
5,0 .---~---------r-------~------, 
4,5 .. '·-·~·-" .......... , ... ' ..... ,. .. ·--·····~··-··--- . ·---~--- ~----··--·---·-·-- ·--
4,0 ................ : .................................. ! ........................... .. 
···············-~c:::···········!·······························:··············· 
~'-- ~"'~ i ! 
_____ ,.,,,, _____ 1 ____ >~"--<~:-->---,~-~-~~·===~·-----·----f---·-------..... 
3,5 
3,0 
•••.•.••.••••••. < ••••••.•••• ·--- - - >,t=::=~~:=:::~:::=----: 
~. ~ ~ ~ ~ ~ ~ O •••• O • -i .. ~ O ~ •••• ~-.- •• - ~ W ~ •• ~ ~ ~ •••• ~- ~ • ~ • j ~ •• A •• ~ • - •••••• - ~--.- •••• W. W.- •• W -t. -W. W.-- • W • •• W • • 
2,5 
2,0 
1,5 + - - j - +- -
1,0 
Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experis Obisk. 1 Visitors 
javnost za svojo okolico meni, da sprejema sožitje medveda in človeka s 
pozitivnim predznakom. Nasprotno so domačini prepričani, da sobivanje 
človeka in medveda v njihovi okolici ni možno. Pri tem navajajo kot najbolj 
negativno usmerjene svoje sosede in prijatelje. Glede mnenja partnerja in 
otrok velja poudariti, da so moški anketiranci pogosteje samozavestno 
razglasili ženino mnenje identično svojemu kot obratno. 
4.3 Vpliv izkušenj na stališča o medvedu 
4.3 Influence of personal experiences on attitudes about bear 
Pri predvidenih reakcijah ob srečanju z medvedom (grafikon 5) bi se 
na splošno največ ljudi skušalo medvedu neopazno izogniti, od tega je 
% 
40r-~----~------~----~----~----~------~~ 
35 
30 
25 .. '. :'.'.'.'. o-.. o ~·' o •••• o .'. o •• : o ••••••••••• -·~ •• --
20 .......... .. .............. . 
15 .......... .. .. .. . 
10 
Prebivalci 1 Locals 
388 
Strokovnjaki J Experts 
Obiskovalci 1 Visitors 
-5~------~------~----~--------------------~ 
Belllnje/Runnrng off lzognitav/Avoiding Nedalje,anje poli/Canying on ZasledovanJe:Purwing 
Cakanje/Waiting 0po<Zorilo/Waming Naredili se mrtvegaiF&Igm~g doalh 
GozdV 57 (1999) 9 
Logar, J., Komac. U.: Stališča javnosti o medvedu 
% 
100,-----------------------:::::or--------, 
90 ... .. ...... .. .. . o 
80 
70 .. .... .. .. .. --
60 
50 - o 
40 0 0 0 
... 
30 .. .... ....---- o 0000 . .... ... .. .. .. 
20 - ....... ..... ~ .. --·;"; -· -.. 
10 o ___ "_ ",., .. ...... . --... ........ ..... ... ..... . 
Osnovna šola!Primary school Srednja šola!Secono'ary school Višja-visoka šolaiF;;culty 
največji odstotek strokovne javnosti in najmanjši odstotek domačinov. Pri 
tem sklopu vprašanj so najbolj podobno odgovarjali obiskovalci in domačini . 
Zanimivi so nekateri dodatni odgovori strokovne javnosti, npr. skušal bi ga 
skrivaj opazovati. 
Ključno vprašanje , ki izraža stališče do medveda, je vprašanje, ali ima 
medved pravico do sobivanja s človekom. Odstotek vseh anketirancev, ki 
medvedu odrekajo pravico do sobivanja s človekom, je relativno visok, in 
sicer znaša 18 %. Od tega je takega mnenja kar 14 % domačinov, 3 % 
obiskovalcev in le 0,6 %strokovne javnosti. 
Pomemben je tudi podatek, kako izobrazba anketirancev vpliva na 
priznanje pravice medvedu. če pogledamo grafikon 6, ugotovimo, da višja 
stopnja izobrazbe pripomore k bolj strpnemu pogledu na medvedovo bi-
vanje. 
Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo, kako priznanje pravice vpliva na 
vrednotenje številčnosti populacije medveda (grafikon 7). Tisti anketiranci, 
ki med v edu priznavajo pravico do sobivanja s človekom, trdijo, da je med-
vedov v Sloveniji ravno prav, in ne premalo. Obratno pa anketiranci, ki 
medvedu ne priznavajo te pravice, trdijo, da je medvedov v Sloveniji preveč . 
Ob tem velja upoštevati mnenja strokovnjakov (POLIČ 1 999), da ima 
človek lahko o nekem objektu več prepričanj, a v določenem trenutku 
upošteva le eno. Posebej nestabilna so tista stališča, ki imajo velik obseg 
neprivrženosti in so domnevno pogojena z neznanjem. Tako lahko obis-
kovalci in domačini zaradi slabše spoznavne sestavine hitreje podlegajo 
spremembam stališča, na kar lahko vplivajo že manjše čustvene spre-
membe. 
Glede mnenja o tem, kateri organ je najbolj pristojen za odločanje o 
medvedovi usodi, si anketiranci po skupinah niso enotni. Lokalno prebi-
valstvo izmed vseh skupin najbolj zaupa lovcem (28 % vseh odgovorov), 
sebi (18 %) in kmetom (14 %). Hkrati ne zaupa državnim institucijam in 
naravovarstvenim organizacijam. Strokovna javnost in obiskovalci imajo 
bolj podobno mnenje o tem, kdo naj odloča o medvedu. Na prvem mestu 
se pri obeh skupinah pojavlja pristojno ministrstvo (strokovna javnost 24 
%, obiskovalci 25 %). Na drugem mestu so pri obiskovalcih naravovarst-
vene organizacije (21 %), pri strokovni javnosti pa lokalno prebivalstvo (19 
%) . 
GozdV 57 (1999} 9 
- Ima pravico/Hasa 
right 
Nima pra·Jice/No 
rights 
Grafikon 6: Vpliv stopnje 
izobrazbe na pravico do sobivanja 
Graph 6: Influence of educational 
level on the attitude to the right of 
cohabitation 
Slika 2: Medved je živo bitje, ki 
okoliščinam ustrezno spreminja 
in prilagaja svoje ravnanje. 
Večja je možnost biti zadet od 
strele kot napaden od medveda 
(SIMONIČ 1998). (Foto: Marko 
Jonozovič) 
Figure 2: The bear is a living 
creature that changes and 
adapts its actions according to 
the circumstances. There is 
higher probabifity to be struck by 
lightning than attacked by bear 
(SIMONIČ 1998). (Photo: Marko 
Jonozovič) 
389 
Logar. J .. Komac, U.: Sta li šča javnosti o medvedu 
% 80~--~--------~------~----------------------~ 
Nima pravice 
No rights 
Ima pravico 
Has the right 
Grafikon 7: Vrednotenje velikosti 
medvedove populacije glede na 
izraženo pravico do sobivanja 
Graph 7: Evaluation of bear 
populalion size according to 
stated right of cohabitation 
390 
70 
60. 
50. 
40 
30 
20. 
10 . . . ... ;':_., •. _ .. ··_/ : - ' .... . ... ----'C< __ ( __ ----- -~--------------...;--------~ ; \\ 
OL---~--------~------~~------~---------~--~ 
Veliko premalo/Far to few Premalo/Too few Ravno prav/Just enough Preveč/Too many Veliko preveč/Far to m9ny 
Zanimiv je tudi podatek, da daje strokovna javnost izmed vseh skupin 
najmanj pristojnosti lovcem, čeprav prihaja ravno iz njenih krogov največji 
odstotek lovcev. 
5 ZAKLJUČKI 
5 CONCLUSIONS 
Kompleksnost pojava vračanja medveda v kulturno krajino zahteva 
trezen in strokovno argumentiran razmislek glede prihodnjega ukrepanja 
oz. glede t. i. biopolitične strategije upravljanja. Tradicionalno varstvo 
narave ne bo kos novim izzivom, ker sloni na antopocentrični okoljski etiki. 
Sodobno varstvo narave pa postavlja drugačne zahteve, predvsem v smislu 
varstva prvobitnosti v naravi. Prvobitnost se obravnava kot naravno 
stanje okolja, čeprav gre za naravno stanje posameznih sestavin okolja. 
Prav gotovo je, da medved kot krovna živalska vrsta sodi v ta sklop. Naravo 
moramo vrednotiti ne zaradi vrednosti, ki jo ima za nas, temveč zaradi 
njene inherentne vrednosti. 
če analiziramo odgovore vseh anketirancev, ki menijo, da medved nima 
pravice sobivati s človekom, ugotovimo, da so čustva (strah in občutek 
ogroženosti) tista, ki medvedu odrekajo pravico do obstoja (grafikon 8). 
Prav med negativno nastrojenimi je namreč največji odstotek tistih, ki 
menijo, da je medved krvoločna in nevarna zver. Hkrati mu ti anketiranci 
ne priznavajo posebne koristi in ga ocenjujejo kot nesimpatično žival. 
Najbolj diferencirane ocene glede pozitivnih in negativnih medvedovih 
lastnosti ima strokovna javnost, najmanj pa lokalno prebivalstvo (glej 
grafikon 2). 
Precejšnje razlike med proučevanimi skupinami lahko razlagamo z 
različnimi okoliščinami, v katerih se te skupine nahajajo, z njihovim različnim 
obsegom vpletenosti v problem, s splošnim poznavanjem in osveščenostjo . 
Sprva ljudje izhajajo iz idealiziranih predstav, ko pa spoznajo omejitve, se 
njihove sodbe spreminjajo v manj idealizirane, vendar še sprejemljive 
rešitve (npr. medved naj živi, vendar ne v bližini naše vasi) . Obiskovalci, ki 
ne živijo na proučevanem območju in povečini izhajajo iz mestnega okolja, 
GozdV 57 (1999} 9 
Logar, J. , Komac, U.: Stališča javnosti o medvedu 
se odzivajo v skladu z idealiziranimi predstavami, ker niso neposredno 
vpleteni in ker se ne odloča o njihovem interesu (tako kot strokovnjaki gojijo 
zanimanje za medveda, samo da bi jih bližina bivanja medveda pustila 
bolj ravnodušne- glej grafikon 1 ). Taki rezultati smiselno sovpada jo s pred-
hodnimi raziskavami o odnosu človeka do velikih zveri (npr. primerjava z 
obiskovalci živalskega vrta; KORENJAK J ADAMIČ 1996). Obiskovalci v 
naši raziskavi tudi edini menijo, da je medvedov ravno prav (52 %) oz. 
celo premalo (26 %). 
Ocene skupin, kako se njihova okolica odziva na možnost sobivanja 
človeka z medvedom, zelo sovpadajo z njihovimi lastnimi stališči, zato 
sklepamo, da gre za visoko raven identifikacije z lastnim okoljem . Vse 
skupine navajajo kot najbolj negativno nastrojene svoje sosede (grafikon 
4) . 
Glede negativne nastrojenosti nekaterih domačinov do medveda (14 
%prebivalcev medvedu odreka pravico do sobivanja s človekom, 45% jih 
meni, da je medvedov preveč oz. veliko preveč) velja poudariti, da njihova 
5,0 
. .... ........ .. .. . ............. ... "., ... ... .. .. 
4 ,0 .. .. 
. .. ....... . .. .. .... .. . . . . . . . . . ' . ' . . . -
', -~-- --- - : 
. --' 
1.0 '---------------~---__J 
Nima pravice/No rights Ima pravicoiHas the right 
nastrojenost izvira predvsem iz strahu in negativnih izkušenj zaradi go-
spodarske škode na domačih živalih, čeprav je bila ta sanirana. 
Izkušnje na terenu in spoznavno vedenje najbolj vplivajo na oblikovanje 
objektivnejšega in s tem tudi bolj strpnega pogleda na medveda. Strokovna 
javnost ima zaradi dobrega poznavanja problema izmed vseh skupin najbolj 
stabilno stališče do medveda, zato predvidevamo, da je moč stališča pri 
tej skupini največja in zato obseg neprivrženosti najmanjši. Obiskovalci 
in domačini sta skupini, ki imata obseg neprivrženosti velik in je zato njuno 
mnenje zaradi šibke spoznavne sestavine lahko hitro spremenljivo (njihove 
ocene niso tako diferencirane in jasne kot pri strokovni javnosti, velikokrat 
prevladujejo srednje ocene). Obe omenjeni skupini sta tudi precej pod 
vplivom medijev oz. drugih ljudi (v primeru lokalnega prebivalstva so to 
lovci - grafikon 3). 
Prebivalci in obiskovalci Zgornje Selške doline nimajo dolgoletnih izku-
šenj z medvedom in ga zato ne poznajo dovolj. Resnično poznavanje krepi 
GozdV 57 (1999) 9 
OgroženosU Threat 
Strah/Fear 
Zan imanje/lnterest 
Ra v nod ušnosU lndiference 
VeselosUG/adness 
Grafikon 8: Vpliv čustev na 
pravico do sobivanja 
Graph 8: The right of cohabition 
under the influence of emotions 
391 
o medvedu 
samozavest in odpravlja neutemeljen strah, kar ustvarja pogoje za strpno 
sožitje. 
Ni prav, da bi o usodi medveda odločala čustva tistih, ki medveda slabo 
poznajo. Slabo poznavanje verjetno ni samo njihova krivda. Vnaprejšnje 
upoštevanje javnosti pri konkretnih odločitvah lahko zagotovi uspeh varstve-
nih prizadevanj, zato morajo biti javnomnenjske raziskave narejene pra-
vočasno, in ne šele ko nastane konfliktna situacija. 
Naloga strokovnjakov in odgovornih je strateški načrt za upravljanje z 
vsemi tremi velikimi zvermi (volk, ris, medved) v Sloveniji. Potrebno bo 
ugotoviti nosilno kapaciteto in primernost habitatov, minimalen prag šte-
vilčnosti za ohranjanje genetske raznolikosti, ugotoviti, kako javnost spre-
jema vračanje živali, in urediti nedorečena rabo prostora (nezavarovana 
paša, ponovno oživljanje ovčereje v osrednjem območju medveda ipd.). 
Sedanji koncept komuniciranja z javnostjo verjetno ne bo zadoščal v bodoče 
pa tudi preplačevanje gospodarskih škod prizadetim ne daje dolgoročnih 
rešitev. Smernice in priporočila Sveta Evrope iz leta 1988 o varstvu rjavega 
medveda in zaščiti habitatov vključujejo tudi organiziranje propagandnih 
akcij in integralno varstvo vitalnih habitatov. 
Ohranitev medveda je predvsem v rokah ljudi in je pogojena z njihovo 
pripravljenostjo na sožilje z naravo ali onemogočena z netolerantnim 
nasprotovanjem. Zato je poznavanje problema za oblikovanje objektivnej-
šega stališča še kako pomembno, saj je prav od tega odvisen obstoj naj-
večje evropske zveri. 
Public Opinion on Bear in the Upper Selška Valley Case 
Summary 
The spread of brown bear population on the edges from the central area and to other parts of Slovenia 
with declining living conditions and adequacy of habitats has moved the central point of the problems between 
the bear and the man to the urban area. The active preservation task of endangered species including the 
bear, is to find bearable means of cohabitation of man with bear. As in the urban area, public opinion 
should be taken into consideration apart from taking care for bear population and it's habitat protection. 
Ta king into consideration people's attitudes is one of the bases of preservation of this speci es and guarantees 
the legitimacy to the decisions connected with brown bear or big beasts population management, 
respectively. 
Public opinion survey has been, on geographically united area of the Upper Selška Valley and Jelovica, 
examining the attitudes of three groups of people about cohabitation possibilities of man and bear: local 
inhabitants, expert public, and visitors to the area. The surveyed area, where the more frequent presence 
of the bear was noticed in the last four years, is sparsely inhabited with dropping agricultural production, 
and with intensive growth in process over grazings and meadows. 
With the influence of emotional variable on attitudes big differences are present among surveyed groups. 
Experts, as foresters, biologists, and urbanists, would not have stayed indifferent by bears influence. Their 
feelings of threat would be overcome by curiosity for this an im al species. While among local inhabitants, 
the emotion of fear and feelings of threat would be prevalent, both resulting from ignorance and lack of 
knowledge. Because of the weaker cognitive vari ab le the locals and partly the visitors are prone to quicker 
changes in attitudes under the influence of even mi nor emotional changes. Evaluations of vis ito rs coincide 
with evaluations of experts, nevertheless, the first on es expressing stronger emotions of fear and feelings 
of threat. 
The highest levels of usefulness of the bear are attributed by the experts, who do not consider bear to 
be bloodthirsty and offensive in normal circumstances. Visitors are more tolerant to the bear's nature than 
locals, to whom the bear seems to be the least sympathetic. Locals acquire their knowledge about bear 
from other people like hunters. Daily press is the most common source of information among visitors, whereas 
392 GozdV 57 (1999) 9 
Logar, J .. Komac, U.: Stališča javnosti o medvedu 
it positions second among locals. The most important sources of information to experts and, on the other 
hand the least important sources to the Jocal inhabitants, are schools and books. 
Expert public is the best acquintanced with the territorial widespread of brown bear, while it is the most 
underestimated among local inhabitants who describe the areal more as spots. The estimate of bear 
population size in Slovenia is around hundred by local inhabitants. This underestimated relation to population 
size does not influence the evaluation. as most of them believe, that there are either too many bears or 
even much too many. The prevalent opinion of experts is there are just enough bears in Slovenia . 
Group of experts has the most positive opinion about cohabitation of men and bear and has also 
experJenced the highest percentage of encounters with a beast in nature. We are tempted to believe that 
personal experience reduces the prejudices and positively influences personal evaluation . 
The visitors believe their surrounding is the most tolerant to the bear, where the locals state their 
neighbours, friends, and relations are the most negatively orienfed towards it. Male respondents more 
often self-consciously declare, their spouses' opinions are identical to their own. than vice versa. 
To the key question of bear's right to cohabitation with man there is relatively high percentage of all the 
surveyors that deny that right, 18 percents. That is 14 percents of local population , 3 percents of visitors, 
and only 0.6 percents of experts. 
Higher educationallevels of respondents add to the more tolerant view on bear. The respondents, that 
recognize bear's right to cohabitation, in average evaluate the number of bears in Slovenia is adequate, 
where the respondents that deny that same right believe bears are to many. 
Visitors and experts have similar view to the question of who is it to make decisions on bear, they both 
put the ministry in charge on the first place. Local inhabitants trust mostly the hunters, themselves, and 
peasants and , at the same time, do not cherish a particu!ar confidence towards state institutions and 
nature-conservationists associations. Experts entrust the !east authority towards hunters, even when most 
hunters come from their own surrounding. 
Personal experiences from the field and cognitive behavior are the two components that influence the 
objective and with that tolerant view on bear the most. Expert group has the most stabilized attitudes, 
whereas the visitors and to even greater extent local inhabitants are allegiant, which makes their opinion 
togetherwith weak cognitlve variable and influences of significant others as hunters and daily press, quickly 
changeable. Preservation of the biggest of European beasts more or less depends on readiness of people 
for tolerant cohabitation . The acquaintance to the problem and accurate information are the conditions to 
suppress intolerant opposition and indirectly to lower the fear and feelings of endangerment - the two 
concealed reasons underneath antagonism. 
VIRI/ REFERENCES 
ADAMIČ. M., 1996. Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela.-
Gozdarski vestnik, 54, 5-6, Ljubljana, str. 297-306. 
KORENJAK, A. / ADAMIČ, M .. 1996. Odnos človeka do velikih zveri.- Gozdarski vestnik, 54 , 3, Ljubljana . str. 130-146. 
MARUŠIČ, J. 1 JANČIČ, M., 1998. Methodological Bases-Regional Distribution of Landscape Types in Slovenia.- Ministry 
of Environment and Physical Planning, National Office for Physical Planning. Ljubljana, 117 s. 
POLJČ , M., 1996. Ekološka psihologija.-Univerza v Ljubljani. Oddelek za psihologijo, Ljubljana, 103 s. 
POLIČ , M., 1999. Neobjavljena gradivo.- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo . 
PROSEN. M., 1997. Ne moti ga bližina manjših vasi, ampak nepričakovani vdori v gozd.- časopis Delo, 29. 1. 1997. 
ROLSTON 111, H. , 1994. Value in Nature and the Nature of Value.- (from Philosophy and the Natural Environment), The 
Royal Institute of Philosophy and the Contributions, Cambridge, s. 13-31 . 
SIMONIČ. A., 1998. Srečanja z medvedom.- Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana. 34 s. 
TAYLOR, P.W., 1981 . The Ethics of Respect for Nature.- Environmental Ethics vol.3, s.197-218. 
GozdV 57 (1999) 9 393