LETO XXXIII. — Številka 29	16. julija 1981	Cena 5.— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
„Mladje mladju!“
stran 2
Poletrn koncerti v Ločah, Jtentprimožu in Žitari vasi
stran 4
Posebne podpore pri letovanju otrok
stran 5
V________________________J
„To, kar sem danes tu videl, je za vsako manjšino neprecenljive vrednosti in naj prireditelji na vsak način nadaljujejo s takimi prireditvami“, je de-(al na 1. srečanju domačih viharjev odbornik šolske zveze danske manjšine v Nemčiji Sven Lekkat. Fukcionar danske narodne skupnosti je bil eden od številnih obiskovalcev (koroški tisk in radio sta menila, da jih je bilo 2000), ki so se zbrali preteklo nedeljo v Selah.
Svoj pečat je srečanje pridobilo že s tem, da naj bi nastopajoči zapeli, zaigrali in zaplesali pod veliko vaško lipo, žal pa je ploha prekinila program, vendar se je del občinstva, vsi tisti pač, ki so še našli prostora, preselili v farno dvorano, kjer so nadaljevali program z istim navdušenjem kot prej.
„Prireditev je pomembna zato, ker z njo ohranjamo to, kar so peli pred nami, narodno blago ohranjamo in ga dajemo naprej poznejšim
„Sploh se čudim, kako je mogoče toliko ljudi spraviti na takšno prireditev. To je znamenje naše narodne rasti,“ je menil neki udeleženec. Morda. Gotovo pa je, da take prireditve izpolnjujejo željo in pričakovanja narodne skupnosti. To je Krščanska kulturna zveza doživela že ob družinkem petju na Ra-dišah, zdaj pa je doživela ponovno potrditev v Selah. Obširno fotoreportažo z nedeljske prireditve objavljamo na 3. strani.
Srečanje koroških vižarjev, ki sta Priredila Krščanska kulturna vVeza in KPD Planina, je prav goto-0 nov korak na kulturnem področ-U’ udeležba pa je bila najboljši do-,^az, da narod želi glasbo, ki izhaja g nJega, nepopačena, amaterska, Vendar polna bogastva narodne kulture.
deljsk,
Sednik
Med številnimi gosti ne-Ke prireditve so bili tudi pred-. „ Narodnega sveta dr. Ma-. Vz Grilc, predsednik KKZ župnik ^ Vro Kašelj, bivši deželni glavar NahS	konzul SFRJ Alfonz
v “®ržnik in še bi lahko naštevali, Dr> ar Se m' raj®' Pridružimo srečeni dobrodošlici povezoval-v ..^deljske prireditve Jožka Ko-p .iCa’ ki je skupaj z Lenčko Kup-so JeV?.in Müko Krieglovo vsem, ki dora-i pod Mažejevo lipo, kar po nj aae rekel „Dober dan“. Ome-1 trije „zastopniki dolin“ so pri-
na-
-e, stare
iöf
ston° in duhovito predstavljali Paioče, stare od 50 do 90 let.
rodovom“, je menil v pogovoru z našim listom predsednik SPD Dra-bosnjak na Kostanjah Hanzej Lesjak. „Žila je tudi danes pokazala, da je slovenska in da hočejo tudi pri Žili še naprej govoriti in gojiti materino besedo“, je navdušeno ob nastopu Zilanov dejal znani zilski kulturni delavec Niko Kriegl iz Zahomca. „Sele se bodo še dolgo spominjale te prireditve, posebno pa množice, ki je prihitela v našo vas“, je dejal občinski odbornik EL Franci Roblek. Morda te izjave najbolje opisujejo vzdušje, ki je vladalo ob tem 1. in upamo ne zadnjem srečanju vižarjev v Selah. Res so vzdušje motile še nekatere organizacijske hibe, vendar niso nepremostljive. Bolj so občinstvo motili fotoreporterji in kamermani televizijskih postaj RTV in ORF-a, ki so v „lovu na motive“ očitno pozabili, da so gledalcem zastirali ves pogled.
O bodočnosti otroških vrtcev
Pred kratkim se je spet sestal odbor, ki razpravlja o bodočem izobraževanju otroških vrtnaric na dvojezičnem ozemlju. V pogovoru je bilo rečeno, da bo treba posebno pozornost posvetiti didaktično-metodični izobrazbi vrtnaric, ki mora presegati jezikovno izobrazbo. Saj so tudi zastopniki deželnega šolskega sveta menili, da si potrebno izobrazbo brez ustrezne obvezne prakse ne morejo predstavljati. Za potrebno prakso so slovenski zastopniki predlagali predvsem otroški vrtec v Šentpetru pri Šentjakobu, ki že dolgo let uspešno deluje, ter vrtca v Celovcu in Šentprimožu.
Kot smo že poročali, odhaja od svojega službenega mesta kot generalni konzul SFRJ Milan Šamec. Ob tej priložnosti je obiskal Milan Šamec v spremstvu konzula Alfonza Naberžnika sedež Narodnega sveta, kjer so konzula na poslovilnem obisku sprejeli zastopniki Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze. V daljšem prijateljskem pogovoru se je dosedanjemu vodji generalnega konzulata v Celovcu zahvalil predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc za njegovo razumevanje, ki ga je kazal za težnje koroških Slovencev. Generalni konzul je dejal, da se bo še vnaprej zavzemal za probleme koroških Slovencev, s katerimi bo soočen brez dvoma tudi na bodočih gospodarskih položajih.
Edinstven dogodek v Selah:
Alojzij Vauti — železnomašnik
Edinstven jubilej praznuje v nedeljo, 19. julija 1981, 94-letni Alojzij Vauti. Slovenski duhovnik je namreč „železnomašnik“. Upokojeni župnik selske fare je rojen 20. junija 1887 v Rutah pri Šmihelu pri Pliberku. V družini je bilo šest otrok. Doma so imeli manjšo kmetijo, kljub temu pa je oče, ki je spoznal Alojzijevo nadarjenost vzel težko breme nase in je poslal sina študirat na kranjsko gimnazijo, kjer je jubilant maturiral leta 1907. Po težki bolezni je vstopil v semenišče, 16. julija 1911 pa je bil v Šmihelu posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo je prevzel v Šentjakobu v Rožu. Po dveh letih je prišel v Pliberk, nato pa kot provizor v Podljubelj. 1915 je bil prestavljen v Sele kot administrator k bolnemu župniku Linasiju, ki je 14 dni navrh umrl. Zdaj že 66 let deluje v selski fari.
Kot človek, ki je vedno stal svojemu narodu ob strani, je imel težave najprej z volksweh-rovci 1919, ko je bil zaprt za en teden v vojaški kasarni in nato seveda za časa nacističnega režima.
Za časa druge svetovne vojne je jubilant kot Slovenec in marljiv delavec za svoj narod trpel pod nacistično strahovlado. 1940 so ga nacisti in to ravno pred žegnanjem zaprli v Celovcu nato pa izgnali iz dežele. Nekaj časa je potem deloval v graški škofiji v krajih Unterlamm in Schöder. Ker je bil tudi tam odločen aktivist proti nacističnemu režimu so ga ponovno zaprli v Celovcu. Ko je Hitler napadel Jugoslavijo so ga politični nasprotniki spet vrgli v ječo. Najhujše čase pa je doživel v Berlinu-Straubingu, ko je doživel sedem mesecev težke ječe. Le z božjo pomočjo mu ni bilo treba popiti kelih z grenko tekočino — koncentracijsko taborišče. Ko so ga aprila 1945 odpeljali v Dachau, so Amerikanci, preden da je on prispel tja, rešili taborišča groze in smrti.
Po zlomu nacističnega režima 1945 se je spet vrnil v sel-sko faro, kjer je nadaljeval svoje dušnopastirsko delo.
Kljub vsemu trpljenju ni zgubil volje do dela. Pričel je z gradnjo nove cerkve v Selah, s čim si je naložil mnogo truda in skrbi. Dolga leta je župnik Alojzij Vauti skupno s provizorjem Ivanom Matkom zbiral za farni dom v Selah. Trud se je splačal. Danes stoji v Selah krasen farni dom, ki ga je načrtoval profesor na Slovenski gimnaziji arh. Janez Oswald.
Alojzij Vauti je tudi zelo rad poučeval, ker je vedel, da poleg vere posreduje tudi slovenski jezik. Do 90. leta je sedel za pultom in se ukvarjal s šolarji. Bil je najstarejši aktivni učitelj v Avstriji.
Jubilantu so bile Sele vedno najljubši kraj. Sam je rekel, da ga nikamor ni mikalo, kajti tukaj je zdrav in zadovoljen in tukaj hoče biti pokopan. Alojzij je bil tudi kulturnik, ki je sodeloval pri številnih igrah, deloma je celo vodil režijo. V knjigi Setev in žetev, ki jo je izdala Krščanska kulturna zveza je napisal nekaj spominov o svojem kulturnem delovanju.
Jubilantu, ki je bil tudi dolgoletni dopisnik našega lista, prav prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju.
V Mladinskem centru na Rebrci se je spet zbrala mladina, ki razpravlja o manjšini.
MIHA ZABLATNIK:
Kmet v stiski
Posledice danes izvajanega svetovanja o gnojenju, ki se ne ozira na skupne povezave (Gesamtzusammenhang), so pomembne:
1.	zgubljanje gospodarske svobode kmetov, ker so vedno bolj odvisni od industrije umetnih gnojil;
2.	ker so informacije pomanjkljive, se greši v odnosu živali in rastlin do vnanjega okolja pri (ekološkem) razvoju poljedelstva;
3.	po nepotrebnem in preveliko denarja se izdaja, ker so pripo-
ročila o gnojenju pomanjkljiva;
4.	stroški za gnojenje se vedno večajo, ker pada učinkovitost umetnih gnojil;
5.	zdravje upada, narašča nagnjenje k bolezni (Krankheitsanfälligkeit) in škodljivcev (Schädlinge), nazadovanje vzdržljivosti rastlin zaradi enostranske uporabe mineralnih gnojil;
6.	kvaliteta zelene krme pada;
7.	živina postaja vedno manj odporna proti boleznimi;
8.	naraščanje okuženja z nitrati (Nitratverseuchung) in onesnaženja voda.
V področjih z intenzivnim kmetijstvom porabijo na hektar 100 kg dušikovega gnojila (Stickstoffdünger)
100 kg dušika pa lahko pridelamo tudi z
2,4 kravami	19 svinjami	166 kurami
ali s sejanjem detele kot vmes- mnogostranskim kolobarjem ni plod (Zwischenfrucht) oz. kot (Fruchtwechsel) in z gojitvijo vmesni posevek (Untersaat), z življenja tal (Bodenleben).
TEDNIKOV KOMENTAR
Revijo mladje mladju!
MIHA ZABLATNIK
TEDNIKOV KOMENTAR
Pred kratkim je Florjan Lipuš sporočil v posebni izdaji revije mladje njen konec izhajanja. Lipuš navaja v tej svoji zadnji reviji mnogo vzrokov, ki da imajo svoj izvor v etabliranih strukturah naše narodne skupnosti. Naši vodilni možje po Lipušu ali sploh niso podpirali „revije mladje“ ali pa so bile podpore preskromne. Tako Lipuš iz finančnih težav svoje „poosebljene revije mladje“ ne more več izdajati. Kakor sam piše, tudi njegovi souredniki iz podobnih razlogov ne več.
Pojem „mladje“ pomeni po mojem več, kakor samo natiskan papir, ki izhaja periodično. Pojem „mladje“ pomeni zame najprej vse mlade koroške Sloven-
\________________________________
ce, ki posredujejo svoje mnenje, mišljenje,- sanje, želje, veselje, jezo, obup in upanje na literarni način svojim soljudem. Kot sredstvo pa uporabljajo „revijo mladje“.
M ladje je povezava v prvi vrsti naših še neetabliranih rojakov, ki pišejo. Zato mladje ne more prenehati s prenehanjem revije. Revija mladje že več let ni bila več povezovalec „mladjevcev“, kakor jih jaz pojmujem. Že več let se mnogo našin mladink in mladincev ne poslužuje več „revije mladje“ kot sredstva posredovanja svojega literarnega ustvarjanja. Mnogo jih je, ki so objavljali svoje literarno ustvarjanje v raznih listih in publikacijah. Očetje „revije mladje“ so
I l "
inoltednik
„Toleranca — socialno spoznavanje manjšinske problematike ob primeru koroških Slovencev.“ Pod tem geslom je potekal od sobote, 4. julija do torka, 7. julija 1981 seminar graških srednješolcev na Rebrci. V sodelovanju z mladinskim referatom NSKS je ta seminar organiziral župnik Gerhard Beermann. Večina dijakov so evangeličanske veroizpovedi. Kot so dejali, so o koroških Slovencih čuli iz radijskih in televizijskih poročil, nekaj so razbrali iz časopisov, neposrednega kontakta pa še nihče izmed njih ni imel. Zato so prav radi podprli svojega učitelja, Beermanna, ko jim je predlagal to ekskurzijo med Slovence.
V razgovoru z Našim tednikom je pastor Beermann sledeče utemeljil ekskurzijo in seminar: „Miselno izhodišče te ekskurzije je 200-letnica tolerančnega patenta, ki ga je evageličanski Cerkvi dal cesar Jožef II. Ob tej priliki ni bil glavni namen odgovornih v Gradcu, da organizirajo slovesne prireditve, ampak da kritično zastavijo vprašanje, kaj toleranca po svojem prvotnem smislu pomeni. To je pojm, ki pomeni, da se za nekoga zastaviš. Tedaj se je pač cesarska stran postavila in zastavila za zamolčane in ob stran porinjene verske skupine. Iz proučevanja protestantizma zadnjih 200 let je jasno, da je bila v večinoma katoliški Avstriji identiteta protestanske verske skupnosti zmeraj velik problem. Tu so korenine za hrepenenje po identifikaciji z velikim nemškim bratom. Dva velika vala prestopa iz katoliške Cerkve v evangeličansko (Los-von-Rom-Bewegung in prestopi za časa nacizma) sta bila predvsem nemškonacionalni gibanji v evangeličanski Cerkvi.
Tako je protestantizem, ki je sam prišel do pravice javnosti in do javnega priznanja, pokazal zelo netolerantno zadržanje do Judov in Slovanov. To zgodovinsko hipoteko mora danes protestantizem s teologijo sprave sam predelati. Iz tega razloga smo zelo zavestno prav v letu protestanskih slovesnosti organizirali ekskurzijo med koroške Slovence kot doprinos k zavzemanju z tiste, ki se borijo za svoje pravice.“
Kritično stališče do zgodovine
lastne verske skupnosti in pa želja po spoznavanju razmerij, v katerih živijo koroški Slovenci kot narodnostna skupnost, vse to je dijake navdalo, da so šli med ljudi, tako v Železno Kaplo kot tudi okoliš. Besede, izjave, stališča, tudi zmerjanje, vse to so v ponedeljek dopoldan obdelali v skupinah. Tako je ena skupina opazila, da je v neki gostilni bil hajmatdinstovski list, da pa slovenskih koroških časopisov ni.
tam okoli sploh ni Slovencev, da pa na drugi strani s Slovenci v okolici ni problemov. V neki gostilni so jim na primer povedali, da „Naša pravica“ pomeni v nemščini Totenhalle.
Povedali so tudi, da imajo občutek in vtis, kot da je prepad med obema narodnima skupnostima na Koroškem zelo globok in da ga javna občila ali namenoma oz. nehote prezirajo.
V nadaljnem medsebojnem razgovoru je neka udeleženka povedala, da je preštela število plošč, ki jih igra džu-boks v vaški gostilni. Od skoraj stopetdeset plošč je naštela štiri slovenske.
Dejala je tudi, da se po njenem mnenju prebivalstvo sramuje znanja slovenščine, kar je tako njej kot vsem ostalim nerazumljivo.
obisku
Narodnem svetu.
Na vprašanje, zakaj ni kakšnega slovenskega časopisa, so dobili odgovor: „Was geht euch junge dumme Grazer das etwas an (Kaj pa vas, mlade in neumne Gracarje to briga). V Podkraju pri Goričah jim je neka kmetica povedala, da
zamašili svojčas z „revijo mladje“ vrzel na literarnem področju. Ta situacija jim je omogočila skorajda idealno svobodo. Za vse, kar so izdali, so dobili potrdilo, pohvalo, ker so sploh nekaj ustvarili. Napredek je bil največji v tem, da je na Koroškem začelo živeti literarno življenje mladih ljudi.
Danes mladi slovenski pisatelj ali mlada slovenska pesnica ne najde več teh svobodnih okoliščin. Etablirani slovenski literati so postavili norme za svoj mlajši naraščaj, posebno prikrojene za našo narodno skupnost. Ker pa etablirani slovenski literati in literarni kritiki sami med sabo niso enotni, so prenesli svojo neenotnost in svoje norme na mlajše in „današnjim mladjevcem“ s tem zagradili ali otežkočili napredovanje pri njihovem ustvarjanju.
V tem trenutku, ko so starejši oz. etablirani „bivši mladjevci“ začeli normirati pot svojim mlajšim prijateljicam in prijateljem, je etablirana revija mladje začela hirati. Naznanil se je konec etablirane poti. Prvi simptomi so bili notranji prepiri o vredno-
sti posameznega prispevka, od katere je bil odvisen tudi honorar. Nadaljevalo se je s prepiri med uredniki in izdajatelji revije. Začeli so se krhati odnosi, prijatelji so postali nasprotniki, dokler ni ostal samo še eden, ki je v delu utonil in naznanil prenehanje „revije mladje“.
Vendar dokler bomo koroški Slovenci v tej deželi živeli, bodo živeli in rasli med nami vedno spet „mladjevci“. Z njimi bo živelo tudi „mladje“. Revija se bo spremenila. Živa revija se mora spreminjati, mora napredovati, in če hoče biti zdrava, dinamična in prodorna, ne sme postati etablirana. V tem smislu vidim napredek pri „mladju“. Današnji mladjevci so že na delu; pripravlja se že nova izdaja „mladjevcev“, ki jo z veseljem pričakujem, pomlajeno, svežo, mladostno.
T
udi potrebne finance se bodo in so se deloma že našle. Laže kot doslej pa se bo dobil prepotrebni denar gotovo potem, če se bo iskal za napredovanje ustvarjalnosti „mladjevcev“ in čim manj za cementiranje etabliranih stališč in stremljenj.
V	nedeljo zvečer so se seznanili s cerkvenim življenjem koroških Slovencev. Predavala sta jim upravitelj rebrškega centra, kaplan Polde Cunder in Peter Hribernik.
V	ponedeljek dopoldan pa so se odpravili preko Šentprimoža v Celovec. V Šentprimožu so si ogledali kulturni dom, voditeljica otroškega vrtca Simona Pörtsch pa jim je predstavila otroški vrtec. Posebno so se zanimali za model dvojezičnega vrtca. Zanje je bilo to nekaj popolnoma novega, kajti sami so doraščali v jezikovno enotnih vzgojnih institucijah.
V	Celovcu jih je sprejel na sedežu NSKS poslovodeči tajnik Franc Wedenig. Kratko jih je seznanil z zgodovino koroških Slovencev, Z delom in nalogami slovenskih osrednjih organizacij. Obisku na sedežu Narodnega sveta je sledil obisk Mohorjeve tiskarne. Vodja tiskarne, Hanzi Isopp, jih je vodil skozi vse prostore, od tiskarne pa do montaže in jim pri tem razlagah kako nastaja Naš tednik.
Zvečer je bila odprta diskusija o kulturno političnem položaju naše narodne skupnosti. Kratke referate so pripravili tajnik NSKS, prof. Jože Wakounig, tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Mirko Kert in voditeljica žvabeškega mladinskega zbora Rozina Katz. Razgovor se je nadaljeval nato še ^ manjših krožkih.
V	torek popoldan so štajerski mladinci prerešetali potek ekskurzije. Dejali so, da je ekskurzije nedvomno bila potrebna, da pa hi radi še ostali vsaj nekaj dni. Resda niso mogli celovito spoznati te' matiko, vsekakor pa je po njihovem mnenju bil dosežen namen ekskurzije.
16. julija 1981	m | L |naš tednik!	srečanje vižarjev v sliki/3
		
Janez Tischler iz Goselne vasi.
mmm ..............mm
Šimej in Berti Durnik-Pegrinova z Obirskega.
Polti Magek-Vorančev s Sel.
Foto: Stingler
i L
naš tedniki
šli
ooioirmnrx/ir
r^rnlrncLJI l VB
"
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: četrtek, 16. 7. 1981, ob 20. uri Nastopajo: Tamburaški zbor SRD „Zvezda“ iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik; mladinska folklorna skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple vodi Travdi Uršič; MPZ „Srce“ pod vodstvom Albina Krajnca; duo iz Roža (Magdalena Wieser in Micka Miškulnik).
POLETNA NOČ
Prireditelj: SRD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu
Kraj: Šotor v Šentjakobu v Rožu Čas: sobota, 25. 7. 1981 Za zabavo igra znani ansambel „Fantje treh dolin“ iz Slovenije.
KULTURNI VEČER Prireditelj: SRD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: sobota, 18. 7. 1981, ob 20. uri Spored oblikuje domače društvo. Po kulturnem programu prosta zabava.
Igra: ansambel Veselih hmeljarjev iz Žalca.
Spored oblikujejo: mešani in moški zbor SRD „Bilka“ iz Bilčovsa, učenci Glasbene šole Bilčovs ter mešani pevski zbor graških študentov.
KULTURNI VEČER S PLESOM Prireditelj: SRD „Vinko Poljanec“ v Škocijanu
Kraj: gostilna Picej na Zgornjih Ža-manjah
Čas: sobota, 18. 7. 1981, ob 20.30 uri
Nastopa: moški zbor SRD „Vinko Poljanec“ iz Škocijana ter vokalna skupina SRD „Vrtača“ iz Slovenjega Plajberka.
Za ples igra „ALPSKI SEKSTET“.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
IZLET NA MONT BLANC konec meseca avgusta.
Interesenti naj javijo svojo udeležbo do 31. 7. 1981 na sedež Slovenskega planinskega društva, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel.: 32550 ali 32594.
Termine bomo pravočasno objavili.
VESELICA
Prireditelj: Požarna bramba Sele-Borovnica
Kraj: Šotor poleg gostilne Trki Čas: sobota, 18. 7. 1981, ob 20. uri
Igra ansambel „JEVŠEK“
nedelja, 19. 7. 1981, ob 19. uri
Igra „IBOUNIG TRIO“
KONCERT
Gostuje mešani pevski zbor „KOROTAN“ in plesna skupina „KRES“ iz Clevelanda (Amerika)
v petek, 24. 7. 1981, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Ločah. Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah
KONCERT
Gostuje mešani pevski zbor „KOROTAN“ in plesna skupina „KRES“ iz Clevelanda (Amerika)
v soboto, 25. 7. 1981, ob 20. uri, v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Prireditelj:	MPZ „Jakob Petelin-
Gallus“ v Celovcu
KONCERT
Gostuje mešani pevski zbor „KOROTAN“ in plesna skupina „KRES“ iz Clevelanda (Amerika)
v nedeljo, 26. 7. 1981, ob 14.30 uri, v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD „Šmihel“
Slovenski atletski klub v Celovcu vabi na PLES
ki bo v soboto, 1. 8. 1981, pri Šoštarju v Globasnici.
Igra priljubljeni ansambel „ALPSKI SEKSTET“.

Loče — Kranjska gora:
Pevski nastopi in kulturni večeri
Kljub glavni turistični sezoni ali prav zaradi nje je pretekli petek priredilo domače društvo „Jepa-Baško jezero“ pri Pušniku folklorni večer. Sodelovali so tamburaši, ženski (pardon dekliški) trio ter otroški pevski zbor. Številne goste, predvsem turiste je pozdravil tajnik društva Jožko Wrolich, ki je na kratko orisal zgodovino Koroških Slovencev ter goste seznanil s kulturnim delovanjem našega društva dandanes. Opozoril je na plodno udejstvovanje tamburašev, ki so prav te dni izdali kaseto s posnetki najbolj znanih del tri in pol letne dejavnosti. Kot predstavniki bek-štanjske občine so bili navzoči Walter Harnisch s soprogo v zastopstvu, g. župana, ter g. Ro-mauch. Tamburaši so enkrat več potrdili svojo kvaliteto, ampak tudi dekliški trio si je z ubranimi glasovi kmalu pridobil simpatije poslušalcev. Zelo dobro je opravil svojo nalogo tudi otroški pevski zbor, katerega nastop bi resda bilo še večkrat želeti. Mogočen aplavz vsem nastopajočim je povedal vse. Gotovo je zelo koristno, da se tudi tujci, ki prihajajo semkaj na oddih seznanijo vsaj delno z našo kultu--ro in z našim slovenskim življem na Koroškem.
V soboto pa nas je vodila pot zopet preko Karavank, v Kranjsko goro. Moški pevski zbor „Marijan Vodopivec“ s katerim smo imeli ob začetku leta v Ločah prvo srečanje je povabil naše pevce, naš otroški in dekliški pevski zbor na skupno prireditev. Radi smo se odzvali temu povabilu saj nas vežejo z našimi sosedi resda prisrčne, prijateljske vezi. Ob hudem neurju smo
se podali na pot, ki nas je vodila preko Podkorenskega sedla. Zaradi močnega prometa je bila celo policija pripravljena poskrbeti za našo neovirano vožnjo do meje in tako smo brez posebnih zadržkov prispeli na cilj. Tukaj smo pozdravili naše stare prijatelje, izmenjavali z njimi nekaj misli in že je bil čas za nastop. V telovadnici osnovne šole se je nato odvijal program pred številno publiko. Najprej je domači pevski zbor zapel nekaj pesmi in temu je sledil moški pevski zbor našega društva pod vodstvom Martina Ressmana. Občinstvo je z zanimanjem sledilo naši koroški pesmi ter pevce honoriralo z močnim aplavzom. Vmes je odbornik društva pozdravil navzoče, jih seznanil z njegovo zgodovino ter današnjim delovanjem. Tudi tukaj je otroški pevski zbor v hipu osvojil srca poslušalcev, prav tako pa so naše dečve pod vodstvom Erike očarale s svojim petjem številno publiko. Vidno zadovoljni so zapuščali ljudje dvorano. Po prireditvi smo se z našimi prijatelji sestali v restavraciji pri „Mojci“. Izvrstno so nas pogostili in ob dobri kapljici je kar sama od sebe privrela pesem enkrat od naših fantov in spet ona naših prijateljev. Izmenjali smo nekaj prisrčnih besed; višek pa je bil gotovo v skupno zapeti pesmi, ki je še enkrat potrdila, da smo in hočemo tudi naprej ostati dobri prijatelji — bratje! Pozno v noč smo se vračali na Koroško — na obmejnem prehodu se je vrstil avtomobil za avtomobilom — preseljevanje narodov modernega časa — ali?
Pretresljiva smrt v Selah:
Tomaža Juga — Bošnjaka ni več
Kruta usoda je iztrgala v ponedeljek, 6. julija 1981, Tomaža Juga, pd. Spodnjega Bošnjaka iz življenja. V Šmarjeti v Rožu je obiral češnje, zlomila se je veja, Tomaž Jug je padel na zemljo. Takoj so
ga odpeljali v celovško bolnišnico, kjer je kmalu, ob navzočnosti šmarješkega župnega upravitelja Ivana Olipa izdihnil, star 68 let.
Rodil se je rajni 5. junija 1913.
Bil je priden, veren, močno povezan z domačo zemljo, ki jo je ljubil prav tako iskreno kakor svoj narod. Zaradi te ljubezni do naroda je moral v času nacizma pretrpeti kruto preganjanje. Zaradi tega, ker je pomagal partizanom in skrivačem, so ga nacisti obsodili 22. julija 1943 na dve leti zapora. 29. aprila 1943 so obglavili nacisti na Dunaju žrtve iz Sel in kapelških grap, med njimi Tomaža Olipa, ki mu je Jug dal kruha, pa je zaradi tega bil hudo mučen in obsojen na zapor. Osvoboditev je dočakal Jug pri kmetu Jaritzu v Šentpetru pri Celovcu; tja je moral čez dan na delo, ko je bil še v zaporu, tja je šel delat, ko so ga po 18 mesecih (vračunali so mu pol leta preiskovalnega zapora) izpustili.
Velika množica ljudi se je poslovila v četrtek, 9. julija 1981, od moža, ki je kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega, ker je pretrpel v življenju toliko gorja, naredil dosti dobrega, tako svojim, kakor tudi sosedom in vesoljni Cerkvi, s tem da je njegova družina podpirala misijonske bogoslovce. Za vse dobro se mu je zahvalil župnik Ivan Matko, ki je opravil pogrebne obrede ob asistenci Ivana Olipa. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev se je zahvalil rajnemu za njegovo neomajno zvestobo domu in rodu tajnik Jože Wakounig.
Naj rajni Tomaž Jug počiva v miru. Vdovi, otrokom, vnukom in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Zitara vas
Pod naslovom „Večer slovenske pesmi in folklore“ je preteklo nedeljo priredilo pri Rutarju v Žitari vasi domače društvo SRD Trta prav doživet kulturni večer, ki je bil namenjen predvsem turistom v občini. Njim in domačim gostom so bile namenjene tudi pozdravne besede, ki jih je spregovoril predsednik društva Jozej Golavčnik. Čeprav je tak večer namenjen predvsem turistom, ti naj na prijeten način spoznajo kulturno ustvarjanje slovenskega naroda, je tokrat kljub poletnem času prišlo na koncert veliko število domačinov, ki so do zadnjega napolnili Rutarjevo dvorano.
Slovensko kulturo so prireditelji pokazali v pesmi, besedi in plesu, nastopilo pa je kar pet skupin: Koncert so pričeli z nastopom domačega moškega zbora, ki ga vodi Joži Starc. Ubranim moškim glasovom je sledil živahen nastop mladinske folklorne skupine, Plazni-ška dekleta so se predstavila z nežnimi glasovi. Koncert je zaključil gost večera — mešani zbor Srce iz Dobrle vasi. Nastope je povezoval Stanko Wakounig. „Izven programa“ pa so nastopili še tisti vižarji, ki so se pravkar vračali s Sel in so dobro voljo prinesli s 1. srečanja vižarjev.
Šentprimož
Slovensko prosvetno društvo Danica nadaljuje dolgoletne navade; da v poletnih mesecih, mesecih turizma, prireja kulturne večere za goste. S temi kulturnimi prireditvami na eni strani hočejo prosvetaši gostom popestriti dopust, na drugi strani pa je namen, seznaniti gosta s slovenskim kulturnim bogastvom in mu preko samo nemške reklame povedati, da Koroška je bila, je in bo dežela, kjer živita dva naroda. Ti koroški večeri so zelo priljubljeni.
Je pa še nekaj, kar dela te večere tako priljubljene: namreč dejstvo, da poleg domačih skupin zmeraj nastopa tudi kakšna druga koroška skupina.
V petek, 3. julija, je bil koroški večer v Kulturnem domu. Poleg MPZ „Danica“ je nastopila plajber-ška tamburaška skupina, ki jo vodi Foltej Pavlič ter plajberški kvartet, vodi ga mag. Mirko Lausegger. Če pomislimo, da tako kvartet kot tamburaši pojejo in godejo šele nekaj več kot eno leto, potem se ni moč dovolj načuditi harmoničnosti in uigranosti obeh skupin. Posebno tamburaši, kjer igra sama mladež, so poslušalci ploskali.
Kot poseben in nenajavljen gost pa je na oder prirajala folklorna skupina iz Novega Beograda. Beograjčani so bili na poti v Globasnico, kjer so v soboto nastopali in so z veseljem in izven programa zarajali v Šentprimožu.
Teden nato pa je SPD priredila koroški večer pri Uranku na Vese-lah. Poleg doma čega zbora se je predstavila folklora SPD Zarja, za srbeče pete pa je poskrbel Alpski sekstet. V polni dvorani se je vrstila točka za točko, po končanem programu pa je bil ples, da se je menda kar iskrilo.
Brnca
Vsi vemo, da je delovanje z mladino, posebno v krajih, kjer se je to v zadnjih letih popolnoma zanemarjalo, zelo važna stvar. Prav zato smo si odborniki SPD „Dobrač“ na Brnci stavili za cilj, da spravimo na noge instrumentalni ansambel, ki naj bi bil začetek vključevanja mladine v društveno delo. Kar precej napora je bilo potrebno, vendar uspelo nam je pridobiti za
začetek 13 otrok. Pod vodstvom prof. glasbene šole v Jesenicah, gospoda Jenka, je ta instrumentalna skupina imela dosedaj že 7 vaj. Mladi instrumentalniki bodo imeli priložnost pokazati kaj že znajo jeseni v okviru proslave 75-obletnice obstoja našega društva.
Da pa poleg glavne naloge, dela z mladino, nismo pozabili na ostale društvenike, kažejo naslednje prireditve:
5. aprila 1981 je Miha Zablatnik predvajal videlo-film „Vi, ki ostanete živi ...“, ki je bil sestavljen ob priliki 35-letnice obglavljenih sel-skih žrtev in prikazuje pričevanja preživelih sorodnikov obglavljenih. Nad 40 gledalcev je bilo globoko prizadetih o vsebini.
10. maja 1981 je Oder Mladje navdušil mladino, tako nemškogo-vorečo kot slovensko, z igro „Štirje fantje muzikantje“.
Cilj društvenega izleta, 31. maja 1981, je bil ogled partizanske bolnice Franja. Neki bivši aktivist
KULTURNI VEČER
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Škofi- -čah
Kraj: gostilna Bürger v Škofičah Čas: sobota, 18. 7. 1981, ob 20.30 Spored oblikujejo: tamburaški ansambel iz Hodiš, mešani zbor SPD „Edinost“ iz Škofič ter Janšejev oktet iz Holbič.
nam je živo orisal dogajanja okoli te bolnice. Po kosilu v Idriji smo si ogledali tudi še tamkajšnji muzej.
Najstarejši udeleženec tega izleta, 81-letni Maks Trunk, nekdanji odbornik društva in požrtvovalen prosvetaš, se je razveselil uspešnega društvenega dela in med drugim dejal sledeče: „Bral sem, da so znanstveniki ugotovili, da se Dobrač ne bo podrl. To pa prav tako velja za naše društvo „Dobrač“, ki ima ime po tem velikanu.“
Preden so počitnice prekinile naše delo, smo se 11. julija 1981 v prijetnem vzdušju srečali društve-niki in prijatelji društva na Blešče-či planini.	mark
Rožek
V Zgornjih Goričah pri Rožeku je pretekli teden praznoval svojo 80-letnico Franc Prein, pd. Grum. Jubilant kljub bolezni in visoki starosti rad obiskuje prireditve domačega kulturnega društva in je vedno vesele narave. Grumovemu očetu iskreno čestitamo in mu kličemo na mnoga leta!
Župnik v Žrelcu France Božič obhaja te dni srebrni mašniški jubilej. NT mu prisrčno čestita! *
Te dni je praznovala v Beli v občini Železna Kapla Amalija Fera svoj 80. rojstni dan. Amaliji Fera čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
*
60 let je postala tudi Marija Jernej iz Šentvida v Podjuni. Mariji Jernej čestitamo!
*
Visoko starost je dosegla Amalija Kosmač iz Globasnice. Pred kratkim je praznovala svoj 90. rojstni dan. Vsi prijatelji Vam iz srca čestitamo in Vam želimo še mnogo srečnih let.
*
Barbari in Joziju Ottowhz z Rut pri Podgorjah v občini Šentjakob se je rodil sin Jožko. Srečnima staršema čestitamo!
im!
Jože Kopeinig:
Tinje—Celovec in nazaj
Dom v Tinjah, znan vsakemu Korošcu, ki se hoče izobraževati, so ustanovili slovenski duhovniki krške škofije že pred 20 leti, 13 let pa ga vodi Jože Kopeinig. Jeseni bodo odprli povečani in posodobljeni Dom, ki ga gradijo v obliki samopomoči slovenskih duhovnikov in vernikov dvojezičnega ozemlja.
NT: Jože Kopeinig, doma si v Šentpetru na Vašinjah, ob robu dvojezičnega ozemlja v bližini Velikovca. Kako si se odločil za duhovniški poklic?
Kopeinig: Doma nas je bilo 6 otrok, na duhovniški poklic sem mislil že v otroških letih. Ko sem hotel leta 1952 v semenišče na Plešivec, so bile pri nas gospodarske razmere zelo trde. Bil sem priča pogovora med rajnima staršema. Mama je dejala: »Če naj bi šel naš Repi študirat, potem moraš ti nehati kaditi!“ Moj oče je večkrat skušal v postnem času opustiti kajenje, vendar je ponavadi vzdržal le teden ali dva. Takrat pa se je na to mamino besedo obrnil, vrgel cigareto v ogenj in od takrat naprej ni več kadil.
Odkar je oče med pokojnimi z vedno večjo hvaležnostjo mislim na to njegovo žrtev, od katere sem živel in črpal v svojem življenju.
NT: Izpolnjuješ več delovnih mest, si vodja Doma v Tinjah, urednik Nedelje in poslovodja škofijskega Dušnopastirskega urada v Celovcu. Dnevno nihaš med Tinjami in Celovcem.
Kopeinig: Nedeljo sem prevzel pred 4 leti po prerani smrti Jožeta Vošnjaka. Z naklado nad 5000 izvodov praznujemo letos ^5-letnico ustanovitve tega lista 'n skušamo nagovoriti predvsem tudi mladino in izobražen-ce. Načrtov ne primanjkuje, izvedba potrebuje malo več časa.
Dušnopastirski urad v Celovcu je osrednja škofijska pisarna Za duhovnike dvojezičnega
ozemlja.
NT: Urejuješ tudi periodični Misijonski list.
Kopeinig: Misijonsko delo je Pr< nas zelo zasidrano, letno naberemo nad 1,200.000 šilingov v *a namen, 530 bogoslovcem Srno pomagali s svojimi prispevki pri študiju. Misijonski 'st poroča o tem delu širom ?veta in predstavlja povezovalni den med dobrotniki in misijoni P° celem svetu.
NT: Glavna Tvoja skrb velja “Omu v Tinjah, največji izobra-Zevalni ustanovi koroških Slo-
vencev. Kakšno je trenutno stanje na tem področju?
Kopeinig: Dom je last Sodali-tete, to je združenja slovenskih duhovnikov celovške škofije, ki so že v prejšnjem stoletju začeli ustanavljati med svojimi rojaki hranilnice in posojilnice, zadruge in društva. Poleg duhovnih vaj so pripravljali redno izobraževalne tečaje za kmečko mladino. Po drugi svetovni vojni so to dejavnost strnili v Domu v Tinjah, kjer je bila 15 let tudi kmetijska šola.
NT: Danes se udejstvuje Dom tudi na založniškem področju in organizira potovanja v najrazličnejše kraje v Avstriji in izven ter nudi streho tudi nemškim izobraževalnim ustanovam za njihove programe.
Kopeinig: Toliko ljudi je stalno na naših prireditvah, da smo morali misliti na povečanje doma in preureditev dosedanjih prostorov. Izgradili smo novo poslopje, ki bo vsebovalo 75 postelj, tri dvorane za 120 do 150 ljudi, eno dvorano za 30 in eno za 20 oseb ter vrsto stranskih prostorov za skupinsko delo itd. V hiši imamo skoraj 300 različnih prireditev letno in bo v bodoče laže porazdeliti prireditve po hiši.
NT: Vem, da žuli Dom prosvete v Tinjah pomanjkanje sredstev. Želim Ti tudi na tem področju mnogo sreče. Hvala za pogovor!	cu.
K srečanju pisateljev
0biaVašem cenjenem listu ste 11. julija nju Vl1' Por°čilo o pisateljskem sreča-da Bezati, kjer je pravilno rečeno, pjSa° v Brezah pričujoči pisatelji pod-Prid reso|ucijo, ki sem jo predlagal v drži rnani®inskinn jezikom kulturam. Ne Žili 2Pa’ 30 se „podpisnikom pridru-SVetQna"i Pisatelji in kulturniki, kot sta piSatVno znani režiser Giorgio Strehler, 9raje 1 Fulvio Tomizza in Nobelov na-Irng60 ^u9en'° Montale“. rova|cna ornenjenih treh oseb sem zbo-Cei, ke*™ ne^ako v spodbudo jaz nave-lucijo r sPadajo med podpisnike reso-časom 0 30 ital'ianski kulturniki pred Publik naslovNi na vlado italijanske re-Itaijji 8pV rnanjšinam, ki živijo v Primer °tem ko sem torei riavedel ta ki Pa Senn predlagal svojo resolucijo, v kateehn^Sl0Vl^ena vladam vseh držav, ZatJ'!1 živijo manjšinske skupnosti, belov nJS nasiov Vašega poročila „No-a9rajenec je solidaren z manjši-
nami“ točen, vendar pa ne Montale ne Tomizza ne Strehler prav nič ne vejo o resoluciji, ki je bila sprejeta v Brezah.
Boris Pahor, Trst
Pripis k članku_o razstavi strokovne šole v Šentrupertu
Dekleta iz gospodinjske šole smo bile počaščene ob podelitvi nagrad za tri najboljše izdelke ročnega dela, ki nam jih je podaril Otto Robert Wilhelrher, deželni voditelj Kneippove družbe. S tem je izkazal priznanje in zanimanje za celotno delo naše šole in za prizadevnost deklet in sester. Nagrade za izdelke, ki so jih ocenili gospa strokovni inšpektor Annelies Schmid, podžupan velikovške občine, ing. Wilhelm Waldner in gospa Elisabeth Wittemann, so nam bile, v veselje in veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.
Šentrupertske gojenke
Bil sem presenečen ...
Ob prometni nezgodi v Celovcu, križišče Völkermarkter Ring — Funder-straße, 9. 7. 1981, okoli enajste ure so
naš tednik
Koroški rojak je v ZDA ustanovil zbor:
Zbor Korotan iz ZDA gostuje na
Proti koncu poletja 1950, je prišel v Cleveland mladi koroški rojak Metod M. Milač. Kmalu se je seznanil z mnogimi Slovenci, ki so se že pred njim naselili v tej slovenski metropoli. Ta poznanstva so komaj eno leto pozneje, v začetku septembra 1951, privedla do ustanovitve pevskega zbora. Na prvi vaji je bilo osemnajst fantov.
Metod Milač — ustanovitelj zbora.
Ker zbor tedaj še ni imel imena, so ga nekateri imenovali kar zbor M. Milača.
Takoj po prvih nastopih je mnogo deklet spodbujalo gospoda Milača, naj bi razširil skupino v mešani zbor. Že ob prvi skupni vaji je postalo razvidno, da bodo dekleta ne le važen sestavni del te kulturne organizacije, ampak tudi zelo delavne na vseh področjih, ki jih taka ustanova zahteva. Zbor je v zelo kratkem času številno pora-stel do 75 članov in članic in dosegel lepo sozvočje s primerno razdelitvijo glasov v štiri glavne zvočne enote mešanega zbora. Ti člani so na eni prvih skupnih vaj navdušeno sprejeli ime: Pevski zbor Korotan, ki ga zbor še danes s ponosom nosi.
Za glasbo se je Milač zanimal že v zgodnji mladosti, ko je še bolj ali manj brezskrbno letal po trgu in okolici Prevalj na Koroškem. Ljubezen do slovenske pesmi je prejemal od svoje matere Jerice, rojene v Beli pri Železni Kapli, ki mu je kot dečku prepevala in ga naučila veliko pesmi. Mati je bila zelo dobra pevka. Morda je ta naravni pevski dar dan vsem Slovencem, morda pa še v posebno veliki meri ljudem v Podjuni, Rožu in ob Zilji. Tako so pri Milačevih ob večerih premnogokrat prepevali štiri-glasno. Metodov brat je pel prvi glas, njegova sestra drugi, mama pa tretji glas. Metodu je zaradi čistega soprana vedno pripadala na-
mi ponudili koroški Slovenci takoj pomoč. Najprej se je pred mano ustavila temna limuzina s celo družino — izstopila je gospa in me vprašala, če obvladam nemški jezik in komaj sem se ji zahvalil za pomoč je že ustavil za mano mladenič in mi enako ponudil v slovenščini pomoč. Bil sem presenečen.
Zahvalil bi se obema preko Vašega časopisa. Podatkov o njiju nimam, bil sem preveč prevzet od nezgode in ponujene pomoči — vem samo, da sta oba imela koroško registracijo in govorila slovensko s koroškim akcentom.
Saša Tonejc Maribor
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommeregger. — Tisk:	Tiskarna
Družbe sv. Mohorja v.Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Koroškem
loga, da je „čez“ pel, ali kakor so pri njih bolj po domače rekli „čez dajal“. Samo očeta je mama izključila iz tega domačega ansambla. Pa ne, da bi oče ne imel posluha. Po materinem glasbenem občutju bas ni imel mesta med visokimi in čistimi glasovi deških, dekliških in ženskih sopranov in altov.
Metodovo veselo udejstvovanje pri koncertih ob domačem ognjišču je gotovo mnogo pripomoglo, da se je z njegovim nadaljim pevskim udejstvovanjem v njem z lahkoto razživilo razumevanje za zborovsko petje. Pod vodstvom slovenskega skladatelja Matija Tomca je kot nižji gimnazijec pel v zboru škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Pod vodstvom profesorja Tomca je začel spoznavati ne samo slovensko ampak tudi tujo zborovsko literaturo. Istočasno mu je profesor Venceslav Snoj začel odkrivati lepote klavirskih skladb.
Na priporočilo pokojnega profesorja Snoja je Metoda sprejel kot privatnega učenca sedaj že upokojeni profesor Akademije za glasbo
Anton Ravnik, priznan umetnik, pianist in pedagog. Ta mu je razkril lepote, globino in pomen ne samo klasične, ampak tudi splošne glasbene umetnosti ter končno posredoval, da je bil Metod sprejet na srednjo šolo Glasbene akademije v Ljubljani. Leta bivanja v Ljubljani so mu omogočila obisk koncertov, opere in drame in umetniških razstav, da si je tako poleg študija lahko širil obzorje tudi v umetnosti in drugih humanističnih vedah.
Vojna vihra tudi Milaču ni prizanesla. Njegova družina je bila v aprilu leta 1941 bežala iz Dravograda in je izgubila vse premoženje. Kljub temu, da se je po nekaj tednih spet sešla v Ljubljani, so bili pod silo razmer uničeni vsi veliki upi in načrti. Vendar pesem pri Metodu ni popolnoma prenehala in utihnila. Včasih je le zadonela ob svetlih trenutkih, največkrat samo v spodbudo, pa naj v koncentracijskem taborišču na otoku Rabu, na železniški postaji v Beljaku ali pa v samem zloglasnem taborišču Oswiecimu (Auschwitz) v okupirani južni Poljski.
Pevski zbor „Korotan“ iz Clevelanda.
PIŠE MIHAZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA
ENOTNA
LISTA
Bolniške zavarovalnice: Doklade za letovanje otrok
Razne bolniške zavarovalnice dajejo na posebno prošnjo doklade (Zuschüsse) za letovanje otrok na morju ali na planinah, če to zdravnik priporoča. Zavarovalnici je treba v tem primeru oddati potrdilo zdravnika in potrdilo doma, v katerem je otrok bival. Prispevki so med 50,— do 80.— šil. na dan. Tudi sindikati (Gewerkschaft) daje na dan 40.— šil. doklade svojim članom, če njihovi otroci letujejo. Treba je vložiti posebno prošnjo naslovljeno na strokovno združenje, v katerega smo včlanjeni.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju nudi vse potrebne informacije in obrazce za zavarovalnice in sindikat. Osebno vas rada informira ga. Milka Kokot, Gasometergasse 10, Celovec, tel. 32 5 50.
Še prosta mesta v Savudriji
Letos je še vedno precej nezasedenih mest za letovanje v
Savudriji, od 6. do 20. avgusta. Dragi bralci, poslužite se edinstvene možnosti in pošljite svojega otroka 14 dni na morje. Vsem otrokom, ki so kulturno aktivni, odobri Koordinacijski odbor 10% popusta, če je na prijavnici potrdilo društva, v katerem otrok sodeluje. Socialno šibke družine dobijo še poseben popust; morajo pa posebej utemeljiti svojo prošnjo.
Počitniški dom v Savudriji izpolnjuje vse pogoje za izvrstno pedagoško in zdravstveno oskrbo. Z našimi otroci bodo šli izbrani in usposobljeni voditelji.
Predšolski otroci na otok Krk
Zveza slovenskih žena organizira letovanje predšolskih otrok na otok Krk. Tudi tu je še nekaj prostih mest. Podrobne informacije daje predsednica ZSŽ, Milena Gröblacher, 9122 Škoci-jan 8, tel. 0 42 39 ■ 21 78.
6/branje
naš tednik
Fran Milčinski:
Poldrugi Martin in razbojniki
To je bilo kmalu po oni nedelji, ko je Poldrugi Martin varoval dom, pa mu je hiša nad glavo zgorela.
Mati je dejala: „Sinek Martinek, hiša nama je pogorela, brez denarja se ne da postaviti druga. Stara sem, ni me skrb zame, pri sestri, tvoji teti, bom našla kot za stare dni. Žal pa mi je tebe, sinek, da boš moral po svetu in te bodo tuja vrata bila po petah.“
Poldrugi Martin je odvrnil: „Nič se ne bojte, mati, ne bodo me tuja vrata bila in ni treba, da bi me, saj so domača ostala cela.“
Pobral je s pogorišča domače duri, naprtil si jih na hrbet, da so mu docela segale do peta, poslovil se je od matere in šel, da si poišče drugod službe in kruha.
Šel je in, koder je hodil, povsod so mu po petah tolkla domača vrata. Bil pa je zadovoljen in vesel, da niso bila tuja, kakor mu je prerokovala mati...
Gledali so ljudje, majali z glavo in ga izpraševali. Pa jim je razodeval, čemu ima na hrbtu domača vrata. Smejali so se mu, dali so mu kruha v malho in veleli naprej. Dela pa niso imeli za fanta, ki mu duri bijejo ob pete. Niso imeli zanj dela ne pri prvem ne pri drugem ne pri tretjem gospodarju. Pride zvečer do četrtega gospodarja in vpraša po delu. Ta gospodar je bil skope sorte. Ogledal si je fanta z durmi na hrbtu in si mislil in računal: fant je močan kakor bik, pameten pa ravno še dovolj — taki so včasih dobri za delo. Plačaš jim pa, kolikor hočeš, saj ne poznajo denarja in njegove veljave. Dejal mu je:
„Fant, smiliš se mi, ne podim te, lahko ostaneš pri hiši. Za večerjo pa pojdi spat! Videla bova, kaj nama prinese jutro.“
Poldrugi Martin je bil trden; šel je na seno in zaspal brez večerje.
Drugo jutro mu je rekel gospodar: „Ne polenčka ni na tnalu, da bi mogel in nama skuhal zajtrk. Tjale v hrib morava najprej po drva. Kar vprezi štiri vole in pripelji za menoj! Preden prideš, bom posekal nekaj dreves.“
Poldrugi Martin je vprašal: „Kako naj vprežem vole?“
Gospodar je odvrnil: „Močnejša dva spredaj, druga dva zadaj.“ Nato je vzel gospodar sekiro in stopil v hrib. Martin se je lotil voza in volov. Močnejša dva je vpregel pri ojeh, druga dva na zadnjem koncu; vpregel pa jih je tako, da so bili z glavami drug od drugega. Zato niso nikamor prišli.
Potekla je ura, potekli sta dve, ko se je vrnil gospodar.
„Kaj počenjaš, prismoda?“
Poldrugi Martin je odgovoril: „Voli nočejo potegniti, ne marajo v hrib. Pa jim tudi ni treba: bolj so pametni kakor midva, saj je še dovolj drv pod ognjiščem.“
Gospodarja je jezilo in ga je bilo sram. Zakuril je in zavrel mleko. Nalil ga je v skledo, nevoljno ukazal Poldrugemu Martinu k zajtrku in še ga je opomnil: „Počasi zajemaj, vroče je!“
„0,“ je dejal Poldrugi Martin, „doma smo vroče mleko hladili takole.“ Ročno je izpred gospodarja potegnil hlebec kruha, ga zlomil in zdrobil v mleko. Preden se je gospodar od začudenja zavedel, je že posrebal vse mleko in ves kruh, kar ga je bilo v skledi. O pravem času se je vendarle spomnil tudi gospodarja in mu pustil vsaj žlico in skledo.
Ne, take lenobe, takega požeruha še niso imeli pri tej hiši! Poldrugi Martin se je grdo zameril
skopemu gospodarju. Moral je kar pobrati šila in kopita, a ni imel drugih šil in kopit razen hišnih duri. Oprtal si jih je na ramo, da so mu tolkle ob pete, in je šel sit in zadovoljen naprej svojo pot. Koder je šel, povsod so se mu smejali in mu dajali kruh v malho. Dela pa niso imeli zanj nobenega.
Nagibal se je dan, ko pride v gozd. Sklene, da bo tukaj nočil. Izbere si mogočen hrast. Nanj spravi vrata in jih položi med veje. Holäj, postelja je postlana, varna bo pred divjo zverjo! Tudi večerje mu ne bo manjkalo, malha je polna kruha. Le žejalo ga je. Stopil je s hrasta in se ozrl, kod kaj teče, da bi bilo za žejo. Srečne oči, že je uzrl studenec! Ob njem sta bila škaf in korec. S korcem si je nalil vode v škaf in je oboje, škaf in korec, nesel gor v hrast in postavil na vrata. Vrata so mu bila ne le postelja, ampak tudi miza; sedel je in so mu bila hkrati še stol. Lepo je zalagal in zraven pil vodo in bil zadovoljen, da ga jutri ne bo dramil kateri koli gospodar.
V tem gozdu pa so imeli svoje zbirališče razbojniki. Njihov je bil korec, njihov škaf, ki ju je bil Poldrugi Martin pobral ob studencu.
Poldrugi Martin je večerjal na hrastu, ko se je pod hrastom zbralo dvanajst razbojnikov. Zakurili so ogenj, pekli in cvrli; vina so imeli s seboj polne mehove in so rezali in trgali meso ter lomili kosti, jedli in namakali, divje se krohotali in si vmes delili plen. Iskre ognja so visoko letele v hrastove veje. Ena izmed njih je priletela Poldrugemu Martinu na roko in ga pičila, prav ko je pil. Zgenila se mu je roka in voda se mu je iz korca razlila po vratih, nato pa je z vrat kapljala dol.
Najmlajši razbojnik se tedaj oglasi: „Dež pada!“
Glavar pa se je zasmejal: „Nič se ne boj, ne bo te podrl! Iz nebes je, hvaležen bodi zanj!“
Martinu pa so iskre še nagajale, pa je dejal: „Oni tam spodaj nagajajo meni, nagajal jim bom še jaz!“ In je zvrnil ves škaf.
„Oha,“ je dejal najmlajši razbojnik, „pošteno lije, nemara so na stežaj odprli nebeška vrata.“
„Nič se ne boj,“ se je zakrohotal glavar, „dokler ti nebeška vrata sama ne prilete na glavo!“
Poldrugi Martin je čul te besede, dvignil je vrata z vej in jih spustil dol, da so s korcem in škafom vred zaropotale po vejah in lopnile po onih spodaj.
Prestrašeni so razbojniki zakričali: „Gorje nam, nebeška vrata so prišla nad nas!“ in so zbežali, kamor in dokler so jih nesle noge.
Poldrugi Martin pa se je splazil s hrasta in si postregel z razbojniško pojedino. Potem je pobral denar, kar so ga razbojniki pustili, in si ga zbasal za srajco. Naprtil si je vrata na ramo in se vrnil domov k materi.
Mati je zastokala: „Sinek Marti-
Krjavelj je bil že čez šestdeset let star mož, srednje velikosti in precej životen. Lica je bil zabuhlega, nazaj visečega čela in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi s suknjo, ki je bila Bog ve kdaj vojaška in iz modrega sukna. Zdaj pa se iz množine pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtenice so segale samo do kolen, kjer je kazal Krjavelj za malo ped bose kože. Golenice njegovih čevljev so bile namreč že tolikokrat udelane, da niso več segale do kolena. Na glavi je imel klobu s širokimi krajevci. Da bi
Oton Župančič:
Žabe
Rega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, sonce že do dna nam sega, jojmene, kaj bo iz tega!
Kum, kum, le pogum:
slišal sem od juga šum! Kvak, kvak, glej oblak,
glej oblakov sivih vlak, vedro vode nosi vsak, kmalu bo vse polno mlak!
Rega, rega, rega, rega Bog nas reši vsega zlega!
Kum, kum, le pogum! kvak, kvak, glej oblak!
pa Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, je imel krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet. Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo je bral po gozdu in jo prekuhaval in prodajal kmetom po dva krajcarja funt, da so si kola mazali. Vranam in vrabcem je nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, poginule prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil. Zvečer je hodil k sosedovim za peč sedet. Tam je pravil vselej in vsak večer, kako je videl morski strah, hudirja na ladji, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil,
nek, ali si že nazaj? Ali ti ni bile nikjer obstanka?“
Poldrugi Martin pa je potegni' srajco izza pasu, da se mu je usti' denar po tleh. Toliko ga je bilo, dl sta si namesto zgorele hiše posta' vila drugo, ki je bila vsa nova, 1* duri sta dala natakniti stare.
da ni več v pšenico hodila, kako j£ . „štatljivemu“ konju navado odpravi' f itd.
Nič drugega ni revež počel. I11 • vendar so ga neusmiljeni jeziki ra? f nesli za neumnega ali vsaj malc prismojenega. Ker so vedeli, da je _ Krjavelj dobra duša in rad ustreže c so ga imeli za Jurčka. Nalašč so n3' s peljali govorico na hudirja, na koz° r in na take reči, o katerih je mož pc -zabil, kako je to že stokrat v raznil1 v spremembah pravil, in je še enkra ponovil isto stvar. In če je ubošče1 g malo drugače zategnil, če je dane' ^ dejal, da ga je bilo strah, ko je hud' F ča na kose sekal, jutri pa je rekel, d'‘ (. ga ni boli nič strah, so rekli, da laže _
Nekega popoldneva so sedeli J 1 gostilni in Krjavelj je spet prav' P kmetom svoje dogodivščine. 1
„Krjavelj, ali ti koza še uhaja n* '' Obrščakovo njivo?“ vpraša Matev žek.	2
O, nič več ne, zdaj sem jo ž* _ ozdravil, kozo, že dobro dolgo let il tega,“ pravi Krjavelj.
„Kako si jo ozdravil?“
„I kako! Kri sem ji spustil, pa s< ^ je popravila. Jaz sem imel s kuh< c opraviti, moral sem paziti, da se m A smola v loncu ne užge. Zato nised i mogel imeti zmerom očesa v koz' s Ti, Obrščak, si mi vedno žugal, dl -mi jo boš vzel, če bo v škodo hodil3 Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mo gel imeti, varovati in vračati je zm® kc rom in zmerom nisem utegnil. ČaM c me vrag, čakaj, ti bom že nekaj nar« p dil, kozača, da ne boš ven in ven t' n ščala gobca v ograji! Pa sem vz3 n veliki nož ter sem ga nabrusil na d in sem se ulegel na trebuh prav tih( n za mejo tam pri vrzeli, kjer je živ3 -noter hodila. Kar ti pride! En gobe‘ k! trave namuli pa odtrga: hrst! Zop3 j' namuli — tačas se pa jaz stegned in: šop! porinem nož kozi v bedro Kri je tekla kakor v turški vojski 9. vpila je uboga Dimka, kakor bi jo n' -meh drl. Jaz sem pa dejal: čakal ^ zdaj te ne bo več v škodo!“
„Ali ti je potem poginila?“
„Kaj še! Kakor hitro ji je odtekl3 i; tista pregrešna kri, ki jo je zapelj3' m vala, je ni bilo več videti v škod' if Zdaj vem, da nima nihče bolj Pfl' A' hlevnega živinčeta kot jaz.“
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morje
Viktringer Ring 26 Vinko Kušej tel. O 42 22 - 72 5 65
Gasometergasse 10 Milka Kokot tel. 0 42 22 - 32 5 50
Vljudno Vam sporočamo, da bo letovanje otrok na morju v SAVUDRIJI letos v 2 izmenah:
1.	izmena: od 6. 8. do 20. 8. 1981
2.	izmena: od 20. 8. do 3. 9. 1981
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka
. za 14-dnevno bivanje znaša šil.
Josip Jurčič:
Krjavelj in njegova koza
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
2.
Peharčkov serec je bil tepeža in suvanja tako vajen ko trave; zato ga ni kar tako kdo v dir pripravil. In ker je Kvas, kakor sedlu nevajen človek, nekaj boječe in nerodno sedel, zraven pa še svojo sitno butaro, z obleko in knjigami natlačeno, moral držati pred seboj, potem se razume lahko, zakaj se je le počasi nadalje pomikal.
Lovre Kvas je bil dovršil vse učenje na ljubljanskem liceju. Rojen pod slamnato streho, je bil v zibeli namenjen, da bode čez nekaj let krave pasel, potem pri bogatejšem sosedu za hlapca služil in na-
posled po očetovi smrti ubijal se z malim zemljiščem deset mernikov posevka kakor vsi Kvasovi, kar jih je oče Luka po starem pomnjenju znal na prste našteti. Ali rojenice, katere imajo pri zibeli vsakega poštenega Slovenca svojo odločno besedo, naklonile so bile našemu Lovretu kmalu po porodu drug, lepši namen, da bo delal z glavo in rabil namesto otke gosje pero. Znano je življenje ubogega učenca; torej mi ni treba posebej opisovati Kvasovih stisk in bojev z revščino in nadlogo. Posebno izvrstna glava za učenje, ljubezen do dobrega reda in obnašanja in marsikatera druga lepa lastnost je mladeniču pridobila podpornikov in prijateljev in je delala starima roditeljema veliko upanja, da se jima spolni poslednja, največja želja. Ali čuda, dokonča-vši ljubljanske šole, tihi mladenič ni „hotel dobro storiti" po materini misli in, ne da bi bil postal maš-nik, kazal je vse bolj posvetne naklepe. Hotel je iti v daljna večja mesta v višje šole. S tem pa niso bili samo ubožni starši nezadovoljni, ampak zameril se je tudi večini svojih podpornikov, tako da je bil sko-ro popolnoma zapuščen. Vedel je pa, da Angleži še niso iznašli tako blagotvornega stroja, da bi se dalo po njem od zraka ali čiste vode živeti. Zato mu je bilo ravno prav, da je po nekem priporočilu dobil začasno za učenika sinu premožnega graščaka Benjamina G* na gradu Slemenicah. Ker je bil tudi precej slabotnega zdravja, hotel je potemtakem
že
V;
okrepiti se na deželi in še kaj zaslužiti za dalj111 n; učenje.	rc
Tako ga najdemo ravno na poti. Voza iskaje, je b1 Je po sreči naletel na zdravnika Venclja in to mu je n3' klonilo prvič prijetno druščino za potovanje, drug* je pa si je prihranil voznino.	vt
Kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje so, srece jj, Vaje Kvasa, zvedavo ogledovali mladega jezdec3 ^ Zlasti mlade deklice so se rade ozirale za njim, k3’ b( po svoji zunanji postavi je bil Lovre kaj čeden rtik denič. Ne veliko čez dvajset let star, obledneg3 m okroglega obraza z visokim čelom in živimi očmi, *' in katerih je bil poprej otožen kakor vesel značaj brat* bil je Kvas na prvi pogled vsakemu zanimiv človek cj£ Obleka njegova bi morda v velikih mestnih sobah d‘ Vj bila veljala za lepo, a za na kmetih ji ni bilo kaj ^ pc
či. Suknja je bila iz črnega sukna, cela in še neog1* ul
Ijena, dasiravno bi bil poznavalec po natančnem Pa čl( gledu sodil, da je temu že dolgo, kar jo je krojač * m rok dal. Isto bi se moglo reči o drugem opravku, tipa ali drugih nepotrebnosti ni imel nič na sebi, bc mo veliko srebrno uro je nosil na pozlačeni verižk' j6i katero je naš mladi prijatelj zdaj pa zdaj iz žepa ?° gl; tegnil, pogledovaje, kako dolgo že hodi.	pr
Vedno niže se je sonce pomikalo. Po vročem )e Dj senskem dnevu je nastajal prijeten večerni hlad. Z3 va mišljen je sedel mladenič na konju; niti zeleni tr3' niki in zapuščena rjava strnišča niti otožno, vedi*‘!
od petka, 17. julija 1981
do četrtka, 23. julija 1981
PETEK, 17. julija: 9.05 Am, dam, des jf ~~ 9.30 Latinščina — 9.45 Latinščina •j ~~ 10.00 Angleščina — 10.30 Gospod v 1 hiši sem jaz — 12.05 Očetje oblek —
12.20	Klub seniorjev — 13.00 Poročila I11 " 15.00 Smeh z Bobom — 15.45 Re-i lekcije o Irski — 16.00 Buddenbrooks IC " 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medve-je di so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč e " 18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF-a. danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v s|'ki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zad-"o nia dostava — 21.20 Operetski cocktail ~~ 22.20 Življenje se prične pred rojst-F vom — 23.20 Poročila, ä
ßj SOBOTA, 18. julija: 9.00 Poročila — g‘ 9-05 Latinščina — 9.35 En francais — ji p°-05 Italiano in rosso e blu — 10.35 j; p°letje v Rimu — 11.25 Življenje se pri-■e ^ne pred rojstvom — 12.30 Poj z nami 'j " 13.00 Poročila — 15.05 Carrie —
12.00	Kdo brklja z nami? — 17.30 Stari vl Parni konj — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Variete ni 'nternati — 19.00 Avstrija v sliki — >\i 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport —
20-15 Lep weekend, gospod Bennett — H 21-50 Šport — 22.25 Roger Whittaker ji " 23.10 Poročila.
NEDELJA, 19. julija: H.OO Ura tiska ~~ 15.20 Prijateljstvo proti volji — 5< 16-50 Toby in Tobias — 17.20 Pinoc-it ^hi° — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ^ ^RF-danes — 18.30 Narodna glasba iz ^ ^vstrije — 19.00 Avstrija v sliki — j 9'25 Kristjan v času — 19.30 Čas v 1 sliki — 19.50 šport — 20.15 Kasanova
1 " 22.20 Poročila, a
o ponedeljek, 20. julija: 9.00 Poroči-
6 a " 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim a K Hjzi — 10.00 Angleščina — 10.30 e parrie — 12.25 Umor in zlato — 13.00 (i °r°čila — 15.00 Clown, clown — e P-50 Poklici gospoda Schreferla —
. 6-00 Buddenbrooks — 17.00 Am, dam,
i( nS ~ 17-30 Lassie — 17-55 Za lahk0 °c — 18.00 Živali pod vročim soncem
3 ^ 1S.25 ORF-danes — 18.30 Mi —
. -00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-e Pl ~~	Šport — 21.05 Lisice —
|f 21-55 Šport — 22.25 Poročila.
if 9nT,0REK> 21. julija: 9.00 Poročila — L	dam, des — 9.30 Latinščina
19.00	Angleščina — 10.30 Ljubica r 12.05 Očetje oblek — 12.15 Celo 15V1enie je kemija — 13.00 Poročila — ■°0 Dostry zopet jaha — 16.30 Senca \i -|7Z53ia Chen — 17.00 Am, dam, des — g n . Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko |j, -la,." 18.00 Leteči čoln 121 SP —
7 Av25 0RF'danes — 18-39 Mi — 19-00
strija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Prisma — 21.00 Spreobrnitev Ferdysa Pistora — 22.45 Poročila.
SREDA, 22. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z mišjo — 9.35 Latinščina
—	10.05 Angleščina — 10.35 Artisti —
12.15	Prisma — 13.00 Poročila — 15.00 Potovanje Hokuljev — 17.45 Potovanje po Irski — 16.00 Buddenbrooks —
17.00	Ugraba — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Popi — 18.25 ORF-danes —- 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mai-gret — 21.35 Na obisk v areni — 22.20 Poročila.
ČETRTEK, 23. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Angleščina — 10.30 Farmarjeva hči — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Waltonsi — 13.00 Poročila — 15.00 Gospod Hobbs na dopustu
—	16.50 Hec nad veseljem — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec
—	18.25 ORF-danes — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Božji mrak na strehi sveta — 21.50 Šport — 22.40 Poročila.
PETEK, 17. julija: 12.55 ORF-danes
—	13.00 Športni popoldan — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Ekspedicija v živalski svet — 21.00 Skrivni profesionalci — 21.20 Politika ob ponedeljkih
—	22.20 Blondna s Pekinga — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 18. julija: 11.55 ORF-danes — 12.00 Športni popoldan — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Talenti in častivci — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Zlomljena sulica —
23.20	Poročila.
NEDELJA, 19. julija: 10.30 Sv. maša
—	12.55 ORF-danes — 13.00 Športni popoldan — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled —
20.15	Ljubica — 22.05 Šport — 22.35 Chicago 1930 — 23.20 Soap — 23.45 Poročila.
PONEDELJEK, 20. julija: 17.55 ORF-danes — 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.05 Stotnik predne Avstrije
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ži-vinozdravnik gospod Vlimmen — 0.05 Poročila.
TOREK, 21. julija: 17.55 ORF-danes
—	18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznajte melodijo — 21.03 Fantastic Boney M.
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2
SREDA, 22. julija: 17.55 ORF-danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central — 21.05 Religije sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Grenka strd — 23.55 Poročila.
ČETRTEK, 23. julija:	17.55 ORF-
danes — 18.00 Potovanje po Avstriji —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Freddy Quinn — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
RADIO CELOVEC
Petek, 17. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavne melodije — Spominjamo se.
Sobota, 18. julija:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 19. julija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 20. julija:
14.10-	15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
Torek, 21. julija:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Glasba.
Sreda, 22. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Veseli val.
Četrtek, 23. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik -Glasbeni mojstri.
PETEK, 17. julija: 17.30 Poročila — 17.35 Jazz na ekranu — 18.05 Obzornik
—	18.15 Marx in Engels II — 19.00 Ne-prezrite — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.05 Circus —21.30 V znamenju — 21.45 Nočni pregon.
SOBOTA, 18. julija: 16.00 Finale jugoslovanskega pokala v plavanju —
17.30	Poročila — 17.35 Pustolovščina severnega medveda — 18.55 Naš kraj
—	19.10 Zlata ptica — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Grič — 22.05 Festival „Split 81“ — 23.20 TV kažipot — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 19. julija: 9.10 Poročila —
9.15	Sezamova ulica — 10.15 Šoferja
—	11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 15.15 Jugoslovansko prvenstvo v veslanju — 16.00 Plavanje
—	17.20 Risanka — 17.30 Športna poročila — 17.40 Zgodovina nastaja ponoči — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Partizanska eskadrilja — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Turizem — španska izkušnja — 21.15 Jazz na ekranu — 21.35 V znamenju — 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 20. julija: 17.50 Poročila — 17.55 Vrtec na obisku — 18.05 Mozaik kratkega filma: Sprint in skok ob palici — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Molk profesorja Martiča — 20.55 Kulturne diagonale — 21.35 V znamenju.
TOREK, 21. julija: 17.50 Poročila — 17.55 Beli delfin — 18.10 Čez tri gore: Obirski ženski oktet — 18.45 Mostovi Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Osrednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju — 20.50 Odgovor v vetru — 21.40 Rdeče in črno
—	22.45 Poročila.
SREDA, 22. julija: 14.55 Poročila —
15.00	Rdeča Zora — 15.30 Vesna iz Zagorja — 16.00 Tri četrtine sonca — 17.35 Izjemni zbornik revolucionarnih izročil — 18.10 Miniature: Pesem s krasa — 18.30 „Slovenska zemlja, mili dom, nate vedno mislil bom... — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka —
19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Mati — 21.15 Pesem soncu in človeku
—	22.00 Miniature: Partizanski obrazi
—	22.10 Poročila.
ČETRTEK, 23. julija: 18.10 Poročila
—	18.15 Čas za pravljico — 18.40 Obzornik — 19.50 Milan se vozi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualno 20.50 Pomladni ples — 21.35 V znamenju.
PETEK, 17. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 Pesem, ki traja — 19.30 TVD — 20.00 Zeleni kabaret — 20.35 Poročila — 20.40 Teveteka — 21.50 TV znanci: ZRN.
SOBOTA, 18. julija: 17.30 Jugoslovansko prvenstvo v atletiki — 19.30 TVD — 20.00 Romantika proti klasicizmu — 21.00 Poročila — 21.10 Človek in zakon — 21.40 Športna sobota —
22.00	Dubrovniške poletne igre: koncert zagrebške filharmonije.
NEDELJA, 19. julija: 15.55 Nedeljsko popoldne —	17.25 Jugoslovansko
prvenstvo v atletiki — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza — 21.00 Poročila — 21.10 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 20. julija:	17.20
Univerziada-gimnastika (M) — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila —
21.00	Srečno, tujka — 21.50 Iz sporeda TV Ljubljana.
TOREK, 21. julija: 17.00 Univerziada-gimnastika (Ž) — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Priznanje Le-wu Gradeu — 20.50 Legende danes —
21.20	Poročila — 21.30 Mehiške poti.
SREDA, 22. julija: 15.00 Univerziada-gimnastika (plavanje, atletika) — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Sezamova ulica — 18.45 Na obisku .. .
—	19.30 TVD — 20.00 Čmerika — srbska trava — 21.35 Poročila — 21.40 Šoferja — 22.35 Književni klub.
ČETRTEK, 23. julija:	15.00
Univerziada-atletika — 18.00 Poročila
—	18.05 TV koledar — 18.15 Begunec
—	18.45 Ugrabitev — 19.30 TVD —
20.00	Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja — 23.00 24 ur..
'e eno smrečje okrog starih, domišljijo bodečih raz-ii d ln na obcestnih hribih niso mogli potnikovih oči obrniti, kajti imel je veliko premišljevati. Sko-ii | najlepši del svojih let je imel za seboj; ali vsa ta 3 a so mu prinesla malo užitka. Veden trud, delo, ji ologa — in nekatero bridko uro je prestal; in če Pogledal v najbližjo prihodnost, tudi tu ni imel c j. !pega upanja. „Zdaj pridem v tujo hišo, k tujim 3 d enb Bog ve, kako bom tam zadovoljen. Morda 'j r i0rn Puste sitneže za svoje zapovedovalce, ki mi 3 g ° dali čutiti, da sem plačan človek, hlapec! Ah, 1 moj, kako malo tvojih nazemskih darov bi bilo V j ni Potreba, da bi zlahka prišel do samostojnega i jivfrednega življenja! Koliko je ljudi, ki v obilnosti v da e ln ne poznajo in ne vedo, kako človeka teži čut,
i<
Vi
Je na druge navezan, da se za tujo mizo useda! niste poskusili, kaj je siromaštvo, vi domišljavi J' , Je- ki trobite in pojete svetu, da je več sreče v 7 čl StVU k° v premožnosti. Res je morda, da si vsak j, °Vek sam ustvari srečo, ali prvi pogoj v tem je, da ■ p uvs°da pota ne zapira."
7 bQr|ris ° mu J6 tudi na mar, kako neokretno se mu i je ^ Puč včasi v svojem novem stanu zdelo. Vedel r gj’^ a Je velika pokora podučevati trpoglavega pa-p Ca’v zlasti če so starši v svoji preveliki ljubezni 7 p)aj?ri^ank da ima fant bister um in dobro glavo, v VadJe bil Lovre Kvas veliko vajen, vesti se po na-f ni etiketi, prosti kmečki sin je bil bolj utrjen v o
Horaciju in Homerju ko v abotnih poklonih in neslanih govoricah tako imenovane omikane družbe. Vendar, kar se poslednjega tiče, tolažil se je s tem, kar mu je gospod Vencelj pravil o slemeniški družini; z druge plati pa se zopet ni tako okornega čutil, da bi se mu bilo ravno bati, in zaupal je na svoj naravni, vednostno dovolj izobraženi razum in čut.
V tej razmišljenosti je bil Lovre Kvas pozabil paziti, kje je stranska cesta, katera po Peharčkovem popisu drži do Slemenic. Šele ko je sonce zašlo in ko so ga jeli ljudje bolj pogosto srečavati, domislil se je, da je morda že zgrešil pravega pota.
„Ali je tod prav do grada Slemenic?" vpraša starega, zgubanega moža, ki je nesel butaro rogovilastih, neobrezanih brezovih vej na hrbtu.
„Ka-aj?" zatuli dedec z visokim glasom, iz katerega se je dalo soditi, da je gluh.
Kvas še enkrat vpraša.
„Metličja sem narezal, metličja," odgovori mož.
„Vi me ne razumete, oče. Jaz bi rad vedel, koliko je še do Slemenic in kod moram iti do tja."
Stari dedec ga s svojimi malimi očmi debelo pogleda pa pravi: „Nu aha, res!" in odide počasi svojo pot.
Če ni hotel Lovre s svojo kleko na sredi ceste ostati, moral je dalje jezditi, dasiravno se mu je sko-ro zdelo, da bi bilo bolje, ko bi se vrnil; kajti, po uri sode, je mislil, da bi moral po Peharčkovih besedah
biti že na Slemenicah, ko ne bi bil zgrešil stranskega pota. Pa kakor bi mu sovražen duh kljuboval, ravno zdaj ni bilo nobenega človeka na cesti. V vzhodu je mesec pokazal svoje polno lice.
Čez nekaj časa zagleda majhnega dečka s cajnico na rokah, ki mu je ravno naproti tekel. Kraj je bil malo samoten in fante je morda menil, da je ta človek v suknji eden tistih hudih gospodov, ki pridejo očeta za davek rubljevat, zato se je ognil s ceste na travnik.
„Hej, fantič, stoj!" vpije jezdec, „kod se hodi do Slemenic?" Ali bosonogi deček stisne namesto odgovora svojo kapo pod pazduho in jo udere po travniku, kakor bi mu bili vsi vragi za petami.
Nejevoljen je začel Kvas rentačiti in jeziti se sam nase in na starše, ki otroke tako izrejajo. Zdajci zagleda tretjega človeka in misli: v tretje gre rado; če še zdaj nič ne zvem, pa se vrnem in prenočim v prvi hiši. Mlada deklica s košarnico na glavi ga sreča.
„Dober večer, Micka!" ogovori jo Lovre ter ji zastavi že tolikokrat ponovljeno vprašanje.
„Oh, moj Bog in mati božja," odgovori deklica, „saj ste že zašli za poldrugo uro predaleč. Ali niste videli velike smreke na samem in s peskom nasute male ceste? Tam bi bili morali v stran zaviti. Če boste počasi jezdili, greva vkup, pa vam bom pokazala. Ravno prav bode; tako me vsaj ne bo strah."
(Dalje prihodnjič)
Miha Vrbinc na olimpiadi ruskega jezika:
Srebrna kolajna za dijaka Slovenske gimnazije
Pravkar se je iz Moskve vrnil Miha Vrbinc, sedmošolec na Slovenski gimnaziji. S šestimi drugimi dijaki iz cele Avstrije je zastopal dijake ruščine na „olimpiadi ruskega jezika“. Olimpiada ruskega jezika je mednarodni natečaj, ki je letos privabil 350 udeležencev iz vseh dežel sveta. Da kar povemo: Miha Vrbinc, ki je že pri avstrijskem natečaju dosegel v svoji skupini prvo mesto, se je z Moskve vrnil s srebrno kolajno.
„S Fini Kovač, z njo hodim v isti razred, sem se po priporočilu profesorja Pinterja udeležil avstrijskega natečaja. Prvo mesto, ki sem ga dosegel, je pomenil biljet za Moskvo“, pripoveduje Miha Vrbinc. Rusko olimpiado prirejajo na moskovskem Puškinovem inštitutu, ki oskrbuje in združuje vse učitelje “ ruščine. Dijakom so v prvih dneh v Moskvi priredili turistič-
menilo odlično srebrno kolajno. Miha Vrbinc je s tem tertji dijak, ki je zastopal Slovensko gimnazijo na tem mednarodnem natečaju, kar ni le velik osebni uspeh dijaka, ampak tudi najlepše spričevalo za Slovensko gimnazijo in njene učitelje. Ko smo ga vprašali, ali lep uspeh kaže na to, da bo zbral ruščino za študijski predmet, nam je sicer dejal, da se bolj
ni program, ki pa je bil pravzaprav že del izpita: „Ogledali smo si to, kar smo se učili v teoriji iz knjig, saj je bila Moskva del izpitnega programa“, pravi Miha Vrbinc. Izpit sam je obsegal geografijo, literarturo in konverzacijo: „Pri poglavnju o ruskem kinu mi je nekoliko spodletelo“, se spominja izpitov, verjetno ga je tudi to poglavje prineslo ob zlato kolajno, do katere so mu manjkale le štiri točke. Od možnih 150 točk pa si je priboril 136, kar je po-
zanima za naravoslovje, kljub temu pa tako hitro ne bo pozabil doživetij na ruski olimpiadi. „Največje doživetje zame pa je bilo vsekakor to, da nas je ruščina vezala preko vseh kontinentov“, je dejal simpatični dijak, ko smo ga vprašali po doživetju, ki mu bo ostalo najbolj v spominu. Preostane le to, da Mihi Vrbincu, ki bo v jeseni prišel v zaključni osmi razred, želimo najmanj toliko uspeha pri maturi, kot ga je imel v Moskvi.
Od 3. do 8. avgusta 1981 na Rebrci:
Teden
mladih
umetnikov
prireja tudi letos spet Mladinski center na Rebrci. Teden, ki je namenjen mladim ustvarjalcem, se bo začel v ponedeljek, 3. avgusta, ob 9. uri, končal pa se bo v soboto, 8. avgusta, opoldan.
Z mladimi umetniki, ki naj bodo med 8. in 15. letom, bodo delali znani učitelji in umetniki: akad. slikar Valentin Oman, akad. slik. Heinz Möseneder, Barbara Möseneder, direktor Mirko Srienc in učiteljice Pepca Weiss, Anica Fugger in Rozina Katz.
Cena za tečaj, v njega je vključen tudi polni penzion, je izredno nizka. Znaša 600 šilingov. Prijave sprejema do 31. julija Mladinski center Rebrca 9137 Miklavčevo (tel. 04237 -342), kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije.
„Edinstvena“ nogometna tekma v Šentjanžu
že predstavili, zato bomo tokrat „odkrili“ imena, ki se skrivajo za znanim imenom Panatinaj-kos NT. Moštvo sestavljajo: Jože Wakounig, Franc Wakounig, Peter Hirbernik, Miha Zablatnik, Vinko Kušej, Franc Wedenig, Matevž Grilc, Franc Kattnig, Ivan Lukan, Borut Sommeregger in Jurij Perč. Po tekmi sta se obe moštvi spet složno predstavili fotografu.
Slika iz popotne torbe:
Dvojezičnost ob Ziii
Ob razstavi Jožeta Horvata-Jakija v Mestni hiši:
„Smisel človeškega boja ni v zmagi, marveč v boju“
„Namen razstave je“, je poudaril predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner v pozdravnem nagovoru ob odprtju razstave Jožeta Horvata-Jakija v torek, 7. julija 1981, v celovški Mestni hiši, „namen razstave je, odpraviti predsodke, ki kvarijo sliko soseda, namen razstave je tudi, da bi se zboljšali medsebojni odnosi.“ Tak predsodek je tudi, da Slovenci ne bi imeli kulture, „naši enakovredne“, treba se je boriti proti nadutosti, iz katere se rojevajo taki predsodki, naperjeni v enaki meri proti koroškim Slovencem.
O delu svetovno znanega umetnika Jožeta Horvata-Jakija je spregovoril tudi pisatelj („Ukana“) in kipar Tone Svetina, ki je opozoril predvsem na podzavestne činitelje v umetnikovi izpovedi, na njegov svet strasti, svet nagonov, na umetnikov spopad z demoni, strahovi. Jaki slika, izraža občutja vseh, najbolj elementarno občutje človeštva je strah pred najhujšo katastrofo, ta pa bi bila tertja svetovna, atomska vojna. Jaki zahteva vero od človeka, hoče premagati smrt in katastrofo, se bori proti nasilju. Tako je tudi važen element umetnikove izpovedi ljubezen v vsej svoji širini in raznolikosti, kozmična ljubezen, kakor jo je imenoval Svetina, ki je zapisal o Jakiju med drugim te besede: „Jaki skuša v
svojih srečanjih s smrtjo, bolečino, trpljenjem in nesmislom dati življenju smisel s tem, da mu poje veliko hvalnico. Kadar upodablja tesnobo in grozo spričo nemoči nad usodo, izpoveduje veliko ljubezen in upanje. Rodil se je kot upornik in bojevnik, ki hoče spremeniti svet in ki še veruje v smisel svojega boja ... Razložiti si tisoče barvnih slik in grafik, pa tudi skulptur in stenskih slik, v katere sta ujeta prekletstvo in veličastnost tisočletnih vzponov in padcev človeškega duha, ne terja od nas nič manjših naporov kot tavanje po Dantejevem peklu. To je breme in užitek hkrati, ki vleče vase vedno z enako močjo ...“
Razstava bo odprta še do 31. julija 1981.
Ne bi mogli sicer trditi, da je Celovec zajel nogometno navdušenje, a kljub temu ne moremo mimo dejstva, da sta se v kratkem času rodili dve nogometni moštvi. „Inter Mohorjevi“, ki ima že nekaj izkušenj na nogometnem polju, je sedaj sledilo še moštvo „Panatinajkos NT“, ki združuje znane nogometne amaterje, prvo tekmo pa so nesrečno izgubili — toda šele po tekmi!
Pretekli petek so se na igrišču v Šentjanžu pomerili izkušeni igralci Intra proti novincem Panatinajkosa. Igra se je konča-
la sicer z neodločnim rezultatom 1:1, s streljanjem enajstmetrovk pa se je izkušeno moštvo Intra izkazalo za boljše.
Pod strogim nadzorstvom sodnika Tomija Partla se je v Šentjanžu razvila silovita borba, moštvo Panatinajkosa se je krčevito branilo in tudi ni vrglo puške v koruzo, ko je s preračunanim strelom prelisičil napadalec Koren vratarja Panatinajkosa Jožeta Wakouniga. S tem je Inter Mohorjeva vodila za kratek čas, po podaji Mihe Zablat-nika je Jurij Perč izenačil.
Moštvo Inter Mohorjeve smo
V Draščah stoji na griču nad novo cesto spomenik, ki priča o dvojezičnosti tega kraja v I. 1862, ko so dogradili prav tam prvotno cesto. Na eni strani stebra, ki je dobra 2 m visok, je vklesan napis v nemščini („Ehre dem Vermittler und Förderer dieser im Jahre 1862 erbauten Straße Herrn Alois Homan k. k. Bezirksamtsvorsteher in Arnoidstein. Das dankbare Gailtal“), na drugi strani pa v slovenščini („1862. To cesto napraviti dal c. k. predstojnik g. Alois Homan — uredoval c. k. zemliomerec g. J. Zechmeister — naredil g. M. Krope! Kumer v Draščih. Slava Slavjanam!“).
Moštvo „Panatinajkos NT“