St. 21 hMu iraCujm Oni« cnmttmli MM v Tr-*u. v nedtllo, 24. januarja 1926. Posamezna številka 20 stot. Letnik 11 !4$t izliaia. v »»k d* J m^becc L L 6.50 reć. t »ir^IvOsti 1 j»iurtiuce, js* jtutraj razen * L v - Hf .rr'"1 ° mesečno i mm prostor. TLV *'■ ? j ;; ' ogifts« 50 stot., za \abi— L i j. Y.„ ". ' denarnih zavodov L 2, 20 stot. ia besedo, najmanj L 3. EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3). ulic*. S. Francesco d'Assisi 30. Telefon 11-57. Dopisi naj ae pošiljajo izključno uredniitvu. oglasi, rekla maclic in denar pa upravniitvu. Rokopisi s» ne vračajo. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. Last, založba in tisk Tiskarne «EdinosU. Glavni in odgovorni urednik: prol. Filip Peric. Pod uredništvo » Gorici: ulica Gloaue Carducd štev. 7, I. nadstf. Pa našem jubileju Danes prinašamo v prilogi dopolnilen dodatek k naši jubilejni številki. Priobčil jemo Se tiste došle nam prispevke, ki jih v jubilejno izdanje nismo mogli uvrstiti. Danes moremo ugotoviti z upravičenim zadoščenjem in polno zavestjo, da je naše jubilejno izdanje doseglo velik in za našo stvar velepomemben in nadobuden uspeh. Saj pravi na pr. suša-Ški < Novi list» — in tako sedijo tudi drugi jugoslovenski listi — da je jubilejno izdanje «Edinosti» /impozantno in f>rezanimivo». Izreka se nam priznanje od strani vseh, ki objektivno sodijo in ki s srčno simpatijo in bratskim sočutjem zasledujejo življenje in snovanje Jugosloveuov v naši deželi. Kar se tiče vsebine našega jubilejnega izdanja, je naše uredništvo prevest-no in preresnicoljubno, da bi sebi pripisovalo zaslugo na tem, da je vsebina »ako primerna in bogata za to priliko. Zasluga gre vsem tistim našim javnim in kulturnim delavcem, ki so drage volje ustregli naši prošnji in nam poslali svoje dragocene prispevke, ki se, medsebojno se spopolnjujoč, združujejo vj Častno zgodovino prošlosti: v nazorno sliko neizmerne svote dela naših vodi-; leljev na vseh poljih narodnega snovali ja v prošlem polstoletju. Je to res Častna zgodovina; tem Častnejša, ker se je sestavljala organ ično. kamen poleg kamena, ob neprestano najtežavnejših razmerah in večnem kljubovanju od nam neprijaznih strani. Impozantna revija je to dela, trudov, Žrtev samopre-roagovanja, jeklene volje, neomajne vztrajnosti, vere v zmago, in zato tudi r-spehov. Iz tega pregleda zgodovine narodnega življenja in tolažljivega pouka, ki ga daje, naj Črpa naše ljudstvo nove moči, nove energije za nadaljnje delo za svoj obstanek, razvoj in napredek, nove ideje za smotreno in primerno usmerjanje svojih stremljenj. Pa tudi naše vodstvo in vsi činitelji, prizadeti na prospehu našega glasila-jubilarja, naj dobivajo iz zgodovine dogajanja v teh petdesetih letih izhajanja Edinosti* navodila in pobude. Ta zgodovina govori, da mora stremeti neod-klonljivo stremeti, ne strašeč se pred nobeno zapreko, kdor hoče kaj doseči v borbi za pravice naroda. Ne po gladki ravni, marveč po razora ni h strminah vodi pot do velikih ciljev. Kdor se plaši malodusno že ob vznožju, ali pa dvomi m!i omaguje sredi poti, ta ne dospeva nikdar do vrha gore. Seveda se je trt ba primerno opremiti za »trmo in dolgo pot navkreber. Taka oprema za sedanjo trnjevo pot našega narodnega dela to boljše bodočnosti naj bodo: zdrav moralni sestav, zaupanje v samega sebe in svojo vrednost, jeklena volja in pa edinstvenost vseh narodnih energij na delu. In mi smo uverjeni, da zgodovina naše petdesetletne prošlosti, kakor io podaja naše jubilejno izdanje, s svojimi primeri in zgledi povzdigne neobhodno potrebno samozavest našega ljudstva, in vseh javnih delavcev, vero, da morejo s sklenjenimi vrstami in združenimi napori premagati vse zapreke in vsa nasprotstva. imamo tolažil no vero, da se ideja takega narodnega edinstva v mišljenju, snovanju in hotenju razširi in poglobi še bolj v vsem našem ljudstvu od mesta pa do zadnje koče v gorah našega ozemlja. Globoko hvaležnost za to, da smo mogli z jubilejnim izdanjem podati našemu ljudstvu tako tolažbo in tako vero, gre — ponavljamo — našim požrtvovalnim »otrudnikom in vsem, ki so nam šli kakorkoli na roko. Hvala iskrena tudi vsem, ki so se nas ob t^j pomembni priliki prijazno in dobrohotno spomnili. Pred vsem in nad vsemi pa veljaj beseda iskrene hvaležnosti našemu dobremu in plemenitemu ljudstvu, ki je u toliko prisrčno radostjo pozdravilo petdesetletnico našega lista in nas s pojavi priznanja našemu jubilejnemu izdanju tako bogato oblagodarilo in osrečilo. Ganljivo je pokazalo in izkazalo svojo zvestobo do samega sebe in svojo vdanost naši narodni stvari. Utrdilo je v nas uverjenje, da bomo mogli v strmo pot kljub vsem zaprekam. Vsi činitelji, ki so nam bili z bratsko liubavjo ob strani in so prispevali k povzdigi ugleda in veljave našega narodnega glasila, so nam podali s trm moralen kapital, ki nam bo služil v bodoče za stremljenja po tistih nalogah in ciljih, ki jih je v svoji krasni poslanici obrazložil naš dr. \Vilfan ter jih skromno označil z besedo: «Nekaj misli in ž< Ija ob petdesetletnici «Edinosti». Vroče želi dr. VVilfan sporazum in prijateljstvo med Italijani in Slovenci, Hrvati in Srbi; želi, da bi se «Edinost» po modrem in boljšem spoznanju me-rodajnih italijanskih Činiteljev, neovirana od boja za naš narodni obstanek, s Še pomnoženimi silami mogla posve-liti posredovanju med sodeželani in sodržavljani in obema sosednima naro-loma ter iti ko prispevati k njihovemu zaupnemu in tesnemu zbliževanju. Na-ujr dr. \\ iilan "Edinost i» še naloge na kulturnem. Protlltoliionska propagando o Nemčiji Radi Poadižja blatijo Nemci Mussolimja in faSistovski režim RIM, 23. «Tribuni» poročajo iz Berlina: Protiitalijanska kampanja, ki je bila organizirana po Nemčiji pod pretvezo, da se vršijo nasilja nad Nemci v Poadižju, zavzema vedno večji obseg. Odgovorni nemški činitelji gledajo povsem mirno to propagando. Pridružili so se /i tudi nemški konservativci in demokrati, ki neprestano blatijo italijanski režim in Mussolinijevo osebo. V službi te protiitalijanske propagande se nahajajo brezštevilni dnevniki, humoristični listi in udruženja, ki apelirajo v svojih proglasih na narod, da izvajajo bojkot proti Italiji. Njihovo geslo je: «Xoben Nemec ne sme v Italijo*. Pred nekaj dnevi se je na trgu Essen potom umetne razsvetljave naznanjalo: «V Poadižju ponovna italijanska nasilja. Dvanajst oseb vklenjenih in pretepenih«. _ Komemoracija kraljice Margherite v senatu RIM, 23. Seja senata se je pričela ob 15. Po preČitanju zapisnika o zadnji no kraljico mater. Vsi senatorji in ministri so stoje poslušali nastopni Titto-nijev govor: Radi smrti Nj. Vel. kraljice Margherite Savojske je zavladala v vsem italijanskem narodu globoka žalost. V noči od 10. na 11. januarja so prihitele iz vasi in mest. ki ležijo med Bordighero in Rimom, nepregledne množice na kolodvore, da Izkažejo poslednjo čast visoki pokojnici, koje zemski ostanki so bili prepeljani v prestolico in pokopani v Pantheouu. Pravična zgodovina bo povedala, kako veličasten delež je imela pokojna kraljica na snovanju naše države. Poveličevala bo njene kreposti, radi katerih Jugoslovensko* ki je nastal z Vo- pridejo šume pod poljedelsko, rude pa vkoreninjena v prebivalstvu, na to bi r0vskijevo afero. Rakovski je že prejel pod ministrstvo za javna dela. Govori so pač dalo sklepati po zgodovini nje- tozadevne predloge švicarske zvezne pa se tudi, da bo mesto ministrstva za Kralj ga je kmalu nato sprejel v po-jgovegu uspeha. V prvi zbornici nove vla(iosobnost vojske. Yse merava nemški zunanji minister dok- izjave soglašale tudi v tem, tla ju-tor St»*esemann odpotovati v Pariz, goslov» nski narod nima proii nikomur kjer sestane z Biiandom. Sestanek nobenih agresivnih namenov, da pa je se bo vršil siedi prihodnjega meseca in tudi pripravljen se braniti z vso odločbo veljal v prvi vrsti ureditvi raznih, nosijo, če bi bil od koga napaden. Raz-med obema državama tekočih spornih vese.ijivo je tudi in, da so poslanci SLS zadev. __izjavili, da so se razmere v vojski zelo . „ ... izboljšale, kar dokazuje najbolj dej- Nova stranka v Franciji | stv()- da go popoluonta pr,UoiKlio pri- PARIZ, 23. Te dni so na javnem zbo- tožbc voiakov. V tem dejstvu je zlasti je bil prestolonaslednik K&roi hud nasprotnik Bratiana in njegovega režima; Jxf\ za gotovo se je pričakovalo, da mu bo zum glede programa za konferenco, ki čimpreje Strgal vlado iz rok in jo izro- stri Male antante se je dosegel sporazum glede programa za konferenco, ki se bo vršila dne 20. februarja na Bledu. Politična napetost v Somunill ga proti svoj francoske desničarske stranke. Stranka nosi ime «Nova smer» in jo vodi Robert Faber-Lace. Stavka borznih nameščencev v Parizu Razprava o finančnih načrtih prenešena čil opoziciji. Ta opozicija se čuti seveda prevarano v svojih nadali in zato ie razumljivo, da je abdikacijo pozdravila s tako burnim negodovanjem. Zdaj mora čakati na ugodnejše čase s slabsi-po abdikaciji prestolonaslednika Karla mi šansami. BUKAREŠT, 23. Nikakor nočejo po-' Sicer pa opozicija na dvoru ne uživaj na prihodnjo sredo tihniti glasovi, ki še vedno spravljajo baš simpatij. Doslej je kljub manjšim PARIZ, 23. Ker Lamoreusjevo poro-odstop prestolonaslednika Karola v fuzijam ostala močno razcepljena. V tilo še ni dogotovljeno, se bo v zbornici zvezo z notranjepolitično situacijo v prvi vrsti imamo opraviti z dvema glav- razprava o finančnih načrtih pričela Romuniji. Romunska vlada je tako nima strankama, z radikalno-kmetsko šele prihodnjo sredo in ne že v ponde-zvezo ponovno demantirala, ali kljub stranko na eni in nacijonalisti, ki imajo Ijek, kot je bilo določeno, njenim demantijem se taki komentarji svojo glavno postojanko na Erdeljskem. Ministrski predsednik Briand je po ponavljajo še vedno. _ Kmetom je vzel Bratianu mnogo vetra novrio izjavil novinarjem, da ne bo se- Osobito rešti, da bi pustil kake posledice v romunski ar- ustavo, ki je centralistična m nije regi- co izjavil jt madi, kjer je baje, kakor se poroča, jon ilizcm, kakor ga predstavljajo er- vsak Ragiu izogniti vladni ki izi, ker bi podalo ostavko prav veliko Število vi- deljski Romuni s svojim vodjem Maniu. sedai taka kriza močno škodovala se trudijo zanikati v Buka- z jader s svojo agrarno reformo, nacijo- ko i>0 zbornica razpravljala o fi- >i odstop prestolonaslednika naliste pa je le še bolj razdražil s svojo nančnem vprašanju, vprašal za zaupni-;e posledice v romunski ar- ustavo, ki je centralistična in bije regi- co izjavil je tudi, da se je treba na Ča, jon ilizcm, kakor ga predstavljajo er- vsak nagiu vi- deljski Romuni s svojim vodjem Maniu. sedaj taka S jih oficirjev in generalov vr znak pro- Baš ker nacijonalistična stranka pred- državi. opozicija v Romuniji zares zelo ozlo- državah Male antante, ne more vživati predvideva davek na borzne operacije, voljena radi odstopa prestolonasledni- simpatij v Bukareštu. Usodno je tudi, iz raznih krajev prihajajo številni pro- . -a * „ _____ 1 i *___ J -A * J___ _1 _ _ * A A M* A.fl • n. n đ-%. 1 a *.i + v»m I " I . — __* * " * _ ____1___.1*1 politične kombinacije. Priliod znanega radikalnega pi vaka Vce Stauojeviča iz Kujaževca \ 13«k<)-grad je otvoril celo vrsto kombinacij o nasprotjih v radikalni stranki, pa čeprav izjavlja Aca Stanojević, da ni njegov prihod v Beograd v nobeni zvezi s političnimi dogodki. Ker pa je že tudi napovedan povi atek t nšića, s<» seveda komentarji o nasprotjih v radikalni stranki vzdržujejo, ker končno zahtevajo časopisi, da je situacija živa in da se vedno nekaj godi. V glavnem se sučejo vse te kombinacije okoli bližnje rekonstrukcije vlade, v katero bi stopil predsednik radikalnega kluba ljuba Živkovič in prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Ta kombinacija se utemeljuje tudi z nastopom St. Radića proti notranjemu ministrstvu. V svojem oDomu* piše namreč St. Radič, da prejema zopet številne pritožbe o preganjanju kmetov. Ko je o\m govoi it na seji ministrskega sveta, je Pašič ogorčeno za-klicfil, da se mora to nehati. Ravno isto te izjavit tudi vojni minister general Pred obnovitvijo francosko-ameriških;r/» te dogodke r..»a Maksimovića odgovornega iri da bo njegov klub, če strastmn poirucmn uojev. ia«.^ ^ -o--........- nameravam >""Inosel mešati Radič iziavli njepolitična zagrizenost, brezobzirnost tega seznanja raffte njeno silno ogor- borzne operacije 11 in srditost, s katero se stranke borijo čenje o priliki prestolonasledni kove med seboj, je lastna navsezadnje vsem afere. ...............—-- ■- . , { { stvari renarirale liano vim ali nanovo razširjenim državam Pri vsem tem pa se vzpričo posebnih podajanj za ureditev vprašanja vojnega I ^ nc nouo tt st\a»i upainan. v Evropi in v tem pogledu Romunija političnih praks \ Romuniji vendarle' nikakor ne predstavlja izjeme. Ves po- ne more izreči nikakih sigurnih napo- litični svet v Romuniji je danes razde-,vedi glede njene notranjepolitične bo-i|lik v Washingtonu, Berenger, je včeraj iva tabora, ki se črtita na živ- dočnosti. Vsaj kadar pridejo na dnevni!obiskal tajnika ameriške komisije za ljen na dv ljenje in smrt in ki drug drugemu odrekata življensko upravičenost. Na eni strani je vlada in njena stranka, ki popolnoma obvladuje položaj v Romuniji, saj razpolaga v zbornici z absolutno večino. Tudi pozicija Bratia- red nojre volitve in volilni mandat, po- stane položaj zopet labilen. Dnevi Bratimile vlade šteti? BUKAREŠT, 23. Na seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Bratia- ... . , . ,nu sporočil, da je kralj odklonil njegov na in njegove liberalne stranke verniar-] za ^^^ funkcijske do- le ni tako trdna, kakor bi bilo sklepati se(lanje skupščine in s tem tudi za spod.irskem in socijalncm polju. Vse tc! podaljšanje Mvljenia ^"»nj«. vlad^ «mlsU in želje* tifn, položaj nenhie^en. Radi tega pravo to je za naS narodni obstanek Je m.n.strsta svM skJenll takoj predlo- in življenje! V znamenju teh »misli in želja» našega voditelja je — naša narodna bodočnost! Srca kvišku! žiti skupščini novi volilni red. Na včerajšnji seji narodne skupščine je poslanec narodne stranke Jorgas nrečital protest proti časniški cenzurL dolaa i redil iz tega prvovrstno politično \pra- f »<\ Francoski nosla-'-Sanje- Dasi.lli dvoma, da je to vprašanje ^ 1 rancosKi posta HailWa -lmjVečje važnosti, v.-udar se sporu med St. Rauieein in Mak^imo-vičern ne pripisuje večji pomen, ker se to vprašanje ne tiče splošiu' |X»li-tike sponizuma. Interesantna je kombinacija o novi stranki, ki naj bi prevzela vlado. To stranko naj bi tvorili radikali, radi-Čevci, da vitlo viČe vui in muslimani. Imenovala bi se narodna stranka in bi imela to nalogo, da manifestira enotnost vsega jugoslovanskega, naroda ob priliki kraljevega kronanja. Di »i je gesta, ki naj bi privtdla do ustanovitve le nove stranke, lepa, vendar ne verujem v nje:.o uresničenje. l*ač pa je ta kombinacija značilna za stremljenje, ki se pojavlja v vseh strankah in ki hoče pisanost našega strankarskega življenja odpraviti. Da je to stremljenje vojne dolgove, VVmstoaa. Danes pa se bo razgovarjal z Mellouom. Ti razgovori so v zvezi s vprašanjem obnovitve uradnih pogajanj med Francijo in Ameriko, v svrho sistematizacije francoskega vojnega dolga napram Združen i m d ržavam. Haslind — minister za poljedelstvo BERLIN, 23. Predsednik Hindenburg je imenoval posl. Haslinda za poljedelskega ministra. Haslind je pristaš centra. Narotalte in širite „EDINOST" II. •EDINOST« V Trst«, dno 24. jscftarfa 1920. zdravo, je jasno in zato bo doživelo sčasoma svoj ufcpeh, pa čeprav ne v tej obliki, kakor se danes propagira. Odgovarja pa čisto konsolidacijskemu procesu, ki se v Jugoslaviji razvija in zato tudi ne bo ostalo brez efekta. » • * Kakor se konsolidirajo razmere v državi, tako se ozdravljajo tudi naše slovenske razmere- Upati je, da bo manjšinsko vprašanje v Sloveniji popolnoma rešeno. Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji je namerč po- slalo koroški deželni vladi spomenico, v kateri poživlja vlado, da da koroškim Slovencem popolno kulturno in šolsko avtonomijo. Spomenico je društvo poslalo s pospremnim pismom tudi beograjski vladi, da dovoli ta Nemcem v Jugoslaviji iste pravice, ki jih bo dovolila koroška vlada koroškim Slovencem. Jasno je, da bi bilo na ta način manjšinsko vprašanje tudi najboljše rešeno, po znanem pregovoru, kar nočeš, da se tebi zgodi, ne želi drugim. B. S. DNEVNE VESTI Drina In cerkev « Italiji V italijanskem tisku ee nadaljuje razprava o položaju Vatikana, ki so jo izzvali vladni načrt glede reforme cerkvenega zakona in pa dva komentarja v glasilu Vatikana, «Osservatore Romano«, ki odklanjata *a načrt. Članka v tem glasilu odklanjata soodgovornost Vatikana ter ponavljata načelni protest proti položaju, ki se nahaja v njem Vatikan. silno Cankarjevo trode-janko «Kralja na Betajnovi». Opozarjamo na predstavo predvsem okoličane, ki se ne morejo udeleževati večernih jjrireditev; za udeležence iz mesta se ponovi ta krepka drama še v Četrtek zvečer ob 8J10.— V glavni u logi nastopi g. Sila; v ostalih ulo-gah pa nastopijo še gg. Širok, Gvardjančič, Cesar. Primožič in ge Si lova, Kreševičeva, Hervatinova, Stepančičeva in drugi. Igro režira g. TerČiČ. — Otrokom vstop zabranjen, Predprodaja vstopnic od 10—12 v dvorani DKD. __ Družabna prireditev „trgovskega Izobraž. flraitvo" Cela vrsta plesnih prireditev se nam obeta v letošnjem predpustu, med njimi tudi mnogo privlačnih in «solidnih», tako da je že marsikdo v zadregi, katere naj se udeleži, ker noč in dan vendar ne more brusiti pet, pa se tudi finančni minister temu protivi. Iz te zadrege ga bo rešila le misel, da mora pri takern izbirami r-i^clati no samo na užitek, temveč tudi na korist, ki jo bo dal narodnim in človekoljubnim institucijam s svojo udeležbo. Ce se ustavi na tej mi«li, ho vnraSanie na mah rečeno: odloČiti se bo moral tudi! za Velik trgovski ples, ki se bo vršil v soboto dne 3u. t. m. ob 9.30 v elegantni dvorani Tina di Lorenzo, palača Dreher. Trg. izobraževalno društvo, ki priredi ta ples, je tekom svojega obstoja napraviio toliko koristnega na gospodarskem in človekoljubnem polju, da res zasluži vsestransko podporo. Ogromno število ljudi je izobrazilo na svoji dvorazredni trgovski Soli, še več v svojih večernih tečajili. Ti so sedaj vsi naši zanesljivi stebri in branbovci. Društvo tudi sedaj ne spi, samo da ne raztro-bentava svojih zaslug. Ali trda mu gre za denar 1 Vsi torej na ta plesi Pokažite vsi, zlasti vi trgovci, obrtniki in nekdanji učenci v njegovih šolah, da cenite njegovo delo in njegove zasluge. Pokažite to zlasti letos, ko društvo slavi petindvajsetletnico svojega obstoja. Kar se pa tiče prireditve kot take, bodite prepričani, da Vam bo nudila obilo zabave in užitka in da bodete odšli z nje s popolno zadovoljnostjo. Dvorana bo ob tej priliki lepo okrašena orkester bo sviral moderne plesne komade, ne pa da bi povsem opustil melodije za «stare». Za zadovoljivo delovanje bufeta je tudi preskrbljeno. Vsi torej na trgovski ples 30. januarja! Trgovsko-izobr. društvo v Trstu. Cruitvdtii rasti — D. K. N. Toma ase o. Danes točno ob 12.30. uri pridite vsi nogometaši na igrišče «Adrije.» — Načelnik. — jLrašlvo Zora. V četrtek, dne 28. t. m., točno ob 8. uri zvečer se vrči pri DKD raz-pustni občni zbor z edino točko dnevnega reda, povedano v vzroku občnega zbora. Isti se vrši ob vsakem številu navzočnih po polurnem čakanju. — Giasbsiia Marica Opčine. Jutri od-borova seja ob 7. uri zvečer. Ob 8. uri skupne vaje. — Predsednik. — Pevsko društvo »Ilirija« vabi svoje redne in podporne člane na XX. redni občni zbor, ki se bo vrši« danes ob 10. uri v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1) čitanje zapisnika, 2) tajniško poročilo, 3) blagajniško poročilo, 4) poročilo preglednikov, 5) volitve, 6) slučajnosti. — Odbor. Iz tržaškega iivlienla 17-letni mesarski pomočnik Josip Kle-ment stanujoč v ulici S. Giacomo in monte št. 5, je včeraj zjutraj v mesnici Jurizza v ulici Lazzaretto vecchio št. 49 pomagal tovarišu rezati volovsko Četrt. Nesreča je hotela, da se je tovarišu Klemen ta pri tem poslu spodrsnilo in pri padcu je z nožem, ki ga je držal v desnici, nehote zabodel Klementa v desno stegno. Mladenič je za-dobil 25 cm dolgo, močno krvavečo rano, radi katere si je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici. Ozdravil bo v 10—12 dneh. Paglavskl dvoboj. Hoteč posnemati kak viteški prizor, ki ga je najbrž videl v kakem filmu, je 14-letni Astore Pittauo, stanujoč v ulici Rivo št. 17, včeraj popoldne pozval na — dvoboj nekega sovrstnika. Ker nista imela mečev, niti lesenih, sta se paglavca kratkomalo oborožila s kuhinjskimi noži. Na trgu Giu-liani sta se pa spoprijela, seveda le za šalo. Toda paglavski dvoboj bi bil malone tragično končal. Pittanov nasprotnik je tako nerodno vihtel svoj bridki «mcč», da ga je zapičil Pittanu v hrbet, pa ne za šalo, kajti Pittana je zadobil poldrugi centimeter dol- škem gledišču glasbeno-dramatičen večer, ki je v splošnem zelo dobro uspel. Na sporedu so bile tri pesmi za mošKi zbor, in sicer: E. Adamič: «Zapuščena»; Fr. Korun: »Potrkali na okno»; Ferd. Juvanc: »Pastir*; ter drama «Užitkarji» od Alojzija Remca. Pevske točke so pod spretnim vodstvom g. Alojzija Hreščaka Še precej dobro izpadle, dasi se je videlo, da zbor Še ne nastopa dovolj samozavestno in živahno; kar pa ni čuda, ker že toliko časa ni javno nastopil. Posebno dobro so pa igralci izvršili svojo nalogo; osobito so bile nekatere vloge v pravih rokah, na primer: užit-kar Podbregar, kmet Smrekar, mešetar, sodnik in sodnijski pisar, dasi tudi ženske vloge niso bile slabo izbrane. Seveda so to diletanti, ki so že vajeni odra in ki bi bili zmožni s podobnimi predstavami nastopiti tudi na večjih odrih. Moralnemu uspehu je sledil tudi gmotni uspeh, saj je bilo gledališče napolnjeno do zadnjega kotička. Med odmori je neutrudno sviral orkester «Lira». Drugi dan, to je v nedeljo, pa je priredil glasbeno-dramatičen večer pevski in god-beni odsek «Kat. del. družbe» v istih prostorih. Na sporedu so bile tri pevske in tri godbene točke ter komedija «Gospod po-stajenačelnik», ki jo je prevedel iz češčine žgal. paz. namestnik Ivan Kanduč, velik go in precej globoko rano. Izid «dvoboja» prijatelj češkega jezika. Dasi je bil moje bil za oba «yiteza» precej neprijeten; j rainj jn gmotni uspeh te prireditve slabši zmagovalec se je moral seznaniti doma z bridko, a poboljševalno leskovko a premagani se je moral zateči v materinem spremstvu v mestno bolnišnico, kjer so mu obvezali rano, ozdravljivo v kakih 8 dneh. ŠPORTNO UDRUŽENJE. Tekmo Aoria - Prašek, ob IS. url na Igrišču Adrio hitdč sodil «. Bsris Plesniunr in ne g. V-auo Kras kot prvotno objavljeno. — Predsednik. 13 ? S. D. ADRIA 13 ?____ 13 7... - 13 7 ... • Trs teniško igrišče. Danes popoldne: (ju i. uri: Raserve «Vala» proti reservani «Pcnziaiiini ErrantL Ob 2. uri: Ponzianinl Erranti (I. četa), proti «V*deita Veloce«. Ob 3. uri: «Val» I. četa proti »Rapid^s. «Obzor» — «Gorica». Igrišče Rocol ob 14 — Sodnik Plesničar. Na prostornem igrišču v Kocolu bo imela danes epilog ta nedvomno najzanimivejša prvenstvena tekma. Ilustrirati ponovno vr-j line omenjenih Čet bi bilo vsekakor ne-, umestno, vsem brez izjeme bo gotovo znano, da ste ti dve četi v oni kategoriji, ki nam predočuje najresnejše med tekmeci aktualnega prvenstva. S samozavestjo močnejšega bo pričakoval «Obzor» svojega nevarnega tekmeca, slednja pa, ki je že mnogekrati iznenadila,! bo še enkrat skušala ponoviti prejšnje; uspešne geste. Se-li bo posrečila «Gorici» | nje namera? — Odgovor omenjenemu vprašanju je absolutno nemogoč. Medtem ko lahko z mimo vestjo trdimo, da je «Go- j rica« tehnično najpopolnejša naših čet, si moramo od naše strani priznati, da ima v jutrašnjem nasprotniku četo, ki jo v marsičem nadkrlljuje. Viri, iz katerih zajem I je slednji potrebne energije, so neizčrpljivi, dejstvo, katerega morajo vsi, tudi oni, ki ne verujejo v vrline slednjega, potrditi. Igrišče S. D. Adria. Danes bomo imeli priliko prisostvovati na igrišču S. D. Adria v ul. Calvola sledečim prvenstvenim tekmam prve in druge divizije: Zarja — Jadran, II. divizija. Leader druge divizije bo srečal lahko Zario, a je ne bo tako lahko upognil, vsaj kolikor se zdi. Točno ob 9. uri! Adria — Prošek, II. divizija. Ti dve četi se nista Še srečali in bosta dobili svoj prvenstveni krst v nedeljo. Ta tekma prične točno ob 11. uri Tommaseo — Roeol. Rocol je pokazal, da ga morajo smatrati za resnega konkurenta v drugi diviziji. Rocol-Adria 2-0, Rocol-Magdalena 2-2). Pričetek točno ob 13. Zarja — Sparte, L. divizija. Zarja bo tu imela priliko, da konsolidira svojo valuta-cijo in Sparta ima tu morda upanje, da popravi nekoliko, kar je v Opatiji izgubila. Tekma bo brezdvomno zelo živa. Zarja bo skušala brezdvomno dokazati, da njen poraz v nedeljp ni bil zaslužen, vsaj v takem obsegu ne. S to tekmo, ki se prične točno ob 15. (3 pop.) se zaključi pestri program za nedeljo na igrišču Adrjje. — Na Igrišč« S. d. »Primorja« na Prošeku se sreča danes četa M. d. «Grad-a» v prvenstveni nogometni tekmi s I. Četo «Primorja». Tekma bo zelo zanimiva; začetek ob 2. popoldne. «Gradaši» nastopijo v sledeči formaciji: Kim, gkerlavaj (kap.), Dolenc, Husu, Fer-luga It, TauČer, Markovič, Vodopivec, Fer-lurrn. I, AugustinCič, Ferluga III, Šanton, Ciniterle. — Maice modro-rdeče Vesti z Goriškega SOBICA. Vsi tisti fantje, ki so nameravali prirediti lantovski ples dne 30. januarja zvečer v Trgovskem domu, so iz gole skromnosti napram svoji zunanjosti spremenili to svojo prireditev v belo črno raduto. Vabila se že razpošiljajo. Ker ni izključeno, da vsled letošnjega hudega mraza kako -vabilo zmrzne na pošti, naj se oni, ki povabila ne dobi, sam od sebe toliko otali in dvigne lastnoročno povabilo v prostorih Sport, kluba «Sparta» v ul. S. Giovanni 7/1 vsakdan od 4 do 7 popoldne. — Maškara da TeL dr. «Gorica« bo 13. II. 1S20 v obeh dvoranah Trg. doma v Gorici. Vstop le proti vabilu; kdor pomotoma ne dobi vabila do 9. IT., naj se zglasi v društvenih prostorih v ul. S. Giovanni 7. — Odbor. VELIKA TATVINA. Neznanim tatovom se je posrečilo priti skozi okno, ki so ga sneli, v stanovanje g. Tomaža Klede-ja v ulici delle Officine blizu severne postaje v Gorici. To pot so po-breli same dragocenosti, ure, verižice, zlate in srebrne igle. škoda, ki so jo napravili, je precej velika. Karabinirji, ki so se ta'-.oj obvestili o tem novem uspehu neznane tatinske družbe, so preiskovali in menda so tudi že dobili pravo sled in so baje storilci tudi že pod ključem. Ako se bi omenjali v javnosti vsi slučaji tatvin, ki se sedaj, posebno kar je nastopila letošnja zimu, dogajalo v goriškem mestu in njegovi najbližji okolrrl, bi bil dan k dnevu en predaleč v «Edinosti» premalo. AJŠEVICA. Tukajšnja mladina priredi danes v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani g. Valentina Komela veselico.s sledečim vzporedom: 1. Italijanska deklamacija, 2. Planinariea, Fr. Ferjančič, poje domači mešan zbor, 3. Svarenje, V. Vodopivec, poje moški zbor, 4. Slovenska deklamati ja (Jeftejeva prisega) 5. Veseloigra v dveh dejanjih, Trije tički. Med odmori svira izbrani orkester iz Gorice. Po veselici ples in šaljiva pošta. — K obilni udeležbi vabi — mladina. KRIZA V POKRAJ. VIDEMSKI UPRAVI, NA VIDEMSKJ OBČINI IN TUDI V VIDEM ŠKEM FAŠJU. Nezadovoljnost s člani kr. pokrajinske komisije in poslancem Spezzatti-jem vi-demskim občinskim komisarjem, je dobivala vedno večjega razmaha. Vedno širši so bili krogi, ki so bili nezadovoljni z dosedanjimi prvaki videmskih uradov. Zato so te dni odstopili eden za drugim, otvori I je serijo odstopajoči poslanec Spezzatti. Poslanec Pisenti, enako že preminula veličina bo imel vsaj družbo, s katero se bo tolažil v svojem zatonu. Med vrstami goriškega faSja in pa sploh goriških Italijanov so povzročile vesti o videmski krizi precejšnje veselje in zadoščenje. Posebno vesel bo odv. Caprara, kateremu so Videmci metali v najugodnejših prilikah polena pod noge. Pa tudi interesi «svete Gorice» so z odsiopajočimi izgubili nic tem zatonelim veličinam pa tudi ne precejšnje nasprotnike. Ne pojemo, mi Slovenci, nobenih hval-pr i čak u jemo nobenih dobrot od naslednikov. Komisar odposlanec fašistovske centrale bo Smel precej posla, da uvede zopet red v vedno prepirajoči se videmski fašjo. PODGORA. Gospodarske težkoče pri nas kar nočejo ponehati! Kakor zriltno, imamo v naši vasi veliko tovarno - predilnico tvrdke Brun-ner. Od časa do časa se sprejemajo delavci na delo, potem pa se še v večji meri zopet odpuščajo. Pri tem opazujemo, da se dela to na prav sistematičen načini Ko se delavci sprejemajo, tedaj je malo naših, ko se pa delavci odpuščajo, tedaj je največ naših! Ta proces se stalno vrši tako, da od one prejšnjega večera, so bili prireditelji in udeleženci tudi ta večer še vedno lahko zadovoljni. — Telefonska zveza. Med zadeve, o katerih se je v Idriji že mnogo razpravljalo in so nam bile dane že tudi gotove obljube, spada tudi vprašanje telefonske zveze med našim mestom in ostalim svetom. Ta zadeva, o kateri so je že pred par leti toliko govorilo in katere potrebo je tako povdarjal v svojem govoru na banketu v hotelu Didič bivši župan Treven o priliki, ko se je prvič nahajal v našem mestu naš sedanji prefekt Rizzi iz Vidma, pa je, kakor je videti, popolnoma zaspala. Ne vemo, v čem tiči pravi vzrok, da se ne da mestu Idriji to, kar ima marsikaka sicer neznatna vas, zakar je pa ml Idrijčani seveda prav nič ne zavidamo. Ker je tele-fonična zveza že napeljana do vasi Cerkno, bi podaljšanje do Idrije pač ne zahtevalo več posebnih žrtev. Ne glede na to, da so v našem mestu razni uradi, rudniško ravnateljstvo, kr. podprefektura, razne banke In tako dalje; pa je treba upoštevati tudi to, da se Idrija nahaja sredi gora, brez dobrih prometnih sredstev in da je v slučaju hude zime, lahko za več dni popolnoma odrezana od zaledja. Potrebna pa bi bila telefonska zveza tudi radi novoustanovljene bolnišnice. Kako bi se poklicala najhitrejša, pomoč v slučaju kakega večjega požt-ra, katerega nas sicer Bog varuj, ali pa v slučaju kake večje nesreče v rudniku? Oblastva, p*». tudi naše izvoljene zastopnike, pozivamo, da ukrenejo notrebno, Loterijske Številke izžrebane dne 23. januarja 1929. Bari 49 42 11 27 20 Firenze 46 25 4 19 42 Milano 21 75 13 3 5« Napoli 78 82 21 54 83 Palermo 73 37 41 10 55 Roma 60 61 86 44 74 Torino 6 46 90 50 84 Venezia 75 83 35 26 88 Poslano) OBVESTILO Naznanja se, da Anton-Adolf Koče« var, ki je bil v podpisani pisarni uradnik na poskušnji, Že od 6. januarja t. L ni več pri isti uslužben. Odvetniška pisarna Dr. Stard. ") Za CUrak« pod !«>n otrovom odgoTer)* ur«44 Blitvo U toliko kolikor mu rakan ▼ uleva. KAL! ©GLASI BROCKHAUS-LEKSIKON 11. izdaja J3 zvezkov in zraven ?e 50 različnih knji^ za 200 L vse skupaj proda Cehlar Jakob, Gorica, Via Garearolli St. VJ2. ELIZIR CHINA. Jako okusen Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti Želodčnim Šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovirh, Trst, Via (liuliani M ŽIVINO£DFiAVa;išHA SRESSTVA. Lekarna Castellanovich, Trst, Via Giuliani je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. HIŠA z vrtom, gostilna-beffet, z vso opremo in koncesijo, polja, travniki in kmetijsko orodje se proda. Eventuelno ^ama hi£a z vrtom, Ivan G od nič, Komen, 01 HIZAR2E£GA pomočnika, izurjenega, n dežele, sprejme takoj v delo Franc Zrle, mizar, Selce, ]». Prestranek. 02 KIiEFAHSKI in ključavničarski delavec so sprejmeta. Istotum se. sprejmejo vajenci iz dobre slovenske družine, Zakovdek, Milje — Muggia. 17r/ PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle i- 7.f>0, za otroke L 5.— Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 31 VitiLiiKA HIŠA v Idriji se proda. Velik prostor, pripraven za vsako obrt. Poja-nilu daje Kogej Ivan, Idrija 112. da se vendar že enkrat reši ta pereča za- Gi.AsoVlRJS, harmo ^V, orkestron deva. Omeniti moramo, da je imela Idrija v vsakem siluli„ ponavlja in u X ^ ______ 1 1 ^ . .1 k, a ^ m n « rt . t ■» -i ^ * ' ** Andrej Pečar, v Goriri, Via Corno bi II. VEČ VAGO?* O V rumena furlanske koruzo ima na razpolago Josip Pahor, Fiuml-cello. H7 že pred in med vojno redno telefonsko zvezo. Videant con.^ules! LAZEČ List za listom pada!.... Malo je vesti iz naSe vo.si. Tudi te, ki se čujejo, so žalostne. ______________ Zima nas pritiska. Snega toliko, da g»|pOROdNE SOBE, masivna polna vr. ia, fo imamo več kot dovolj. Kljub temu bi bili najn;žjih cenah v Trsti. Tttrk, Via s. srečni, da bi nam zima pustila nase vrste j La7zaro 10 pl>7<)(. rK, naslov bh polne, nedotaknjene. Izbrala si je izmed----------- nas tovarifa. Dne 17. I. smo položili k več-! SLUŽKINJA, vo.Vh kuhanja, z daljšimi nemu počitku enega izmed naših pevcev*- službami dobi mesto. Naslov pri nprav-mlekarja naše zadruge. Zgubili smo moč, ništvu. S') ki nam" jo bo težko nadomestiti. * —: ---;---- Draid Vinko! Opešal si med uan.i in u-: KKAVI, dve, ena s tekstom, druga A meacro trudil si se in nas zapustil. Bodi Ti lahka} l^J«' nii prodaj. Roji.n, Vernielhs 505, gruda. Vsem dragim iskreno sožalje. Fantje. Na godova nju našega vrlega Tončka Pa-rona je nabrala družba proseSkih fikser-jev L 21.20 za «šolsko druŠtvo». Darovali Skute. O^VjbiNIŠitA pisarna išče uradnika veščega jezikov. Naslov jx>ve upravniSt1 >. 90 POSTRLJMA vzmet 1, 120,— volnena žim-nica 100 prodata Via Scussa 3/11 desno 95 me SLIKARSKI delavci za sobe in les, dobijo takoj delo. Naslov pove upravništvo. rti ton, Z. Grgičeva, Brana Josip, I. Mahni _____ ________čeva, družina Pahor, Čuk Alma, Fran 2a- imamo me, Herpelje-Kozina, se je nabralo za fioI.sko društvo L 35.20. Vsem darovalcem srčna hvala J KAM GREMO? K Maksu Gnliču, Via Sapo-ne 5, Gostilna «AHe due ruotej>, kjer dobimo domača vina več vrst in kuhinjo gorkim i in mrzlimi jedili, pečeno gnjat in živco. 85 GOSTILNA se odda takoj v najem. Eventuelno se proda hiša z inventarjem. A fttolfa, Sv. Križ 8d POSNEMALNIKE ZA ML2KO, znamki Lanz in Vega, jako dobre, majhne za posestnike in velike za. mlekarne prodaju po konkurenčnih cenah J ust L šaj, Gorica Via Favetti (!. _7M DVA pletilna stroja, s popolno opravo, v dobrem stanju, predvojna stroja se radi bolezni prodata. Naslov pri upravništvu. 82 DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov fn gozdov. — Brezplačne informacije daja pisarna v Gorici, Corso Vitt. Emanuele III, 19 pritličje (v hiS00 naprej. Via Te- sa Id 31. JANUARJA dražha hiše in neprimK-nin Krtinovica- Stjak. Pojasnila daje notar itumer v Sežani. 5f Tffct«, dti« 24. januarja It It. «ED!N09T» III. Dodatek k jubilejni številki „Edinosti" od 17. januarja 1926 Še neka) važnih spominov iz naše politične in kulturne zgodovine ^uicso CofIC: Iz mojih spominov m prejšnjih Časih. Pri tem mi je pred .»čmi dvojen namen. Seznaniti bi hotel sodobnike z nekaterimi osebami, ki so požrtvovalno sodelovale pri glasilu -jubiiarju, ali pa so drugače plodno posegale v življenje in snovanje tržaških in primorskih Slovanov sploh. Potem pa bi hotel s par primeri pred-učiti sodobnikom, ki niso sodoživljali prejšnjih časov, v kakšni zmoti so iisti, ki menijo, da je vse tisto, kar htno imeli do svetovne vojne, padlo le A tu* tako z neba doli, da torej prejšnjim javnim narodnim delavcem ne gre prav nikaka zasluga na tem. Saj smo n. pr. morali že slišati trditev, da i«- bilo z narodno zavestjo med našim ljudstvom v mestu in po okolici liko na boljšem poprej, dokler ni čelo politično društvo t Edinost* s vojim delovanjem. Kako neresnična in krivična je taka domneva, dokazuje ajnazornejše že zgodovina, podan« v jubilejnem izdanju iz peres odličnih in kompetentnih oseb. V ilustracijo nnj podam nekoliko podrobnosti iz -vojih spominov. Da poj demo po kronologičnem redu, a j omenim najprej Frana Žitka. Bil je to nizek, čokat človek izredne ži jihnosti. Priprost človek, skoro nepismen, iz priproste hiše iz postojnskega okraja. S svojo neumorno delavnostjo si je pridobil lepo imetje. Hiša hh oglu Acquedotta, nasproti obokom Chiozza*, je bila njegova. Priprost 'iož, ali z živo narodno dušo. Kav sre-vn je bil, če je mogel kako pomagati li na raznih narodnih prireditvah ali \ volilnih borbah. Tudi našemu glasilu je bil z\est pomočnik z — odprto roko. Z/aodilo se je večkrat, da je bi! Viktor Dolenc, izdajatelj «Edinosti» in .-stnik tiskarne, ob sobotah — v za-uegi. Menda ne žalim njegovega spo-.jtina, ko oživljam to reminiscenco. iiiie so pač tedaj naše razmere v tem pogiedu zelo skromne. Ce se je takega kritičnega dne Dolenc približal zlatarjem in jim začel pripovedovati — kakor so se izražali tedanji stavci.— 1 u št ne pravce*, tedaj so že vedeli, da bo danes trda s plačilom. Lepo pripo-\ edovanje se je zaključilo navadno s leni, da je g. Mikota dobil grenko nalogo, naj gre k — Žitku. Ta je — skrben in varčen gospodar — vsakokrat ) »»koliko pogodrnjal, dal pa je ven-j^or-le. Med tem pa so delavci, navadno v nekdanji gostilni »Aurora* — z Do-lencem samim na čelu — čakali na ed rešitev, ki jo je imel prinesti Mikota. In potem so delili. Ali so dobili vse, ali pa. le nekaj na račun. Nekoliko — zalili pa so vsakokrat. A kolikokrat ne ui bili, če iii ne bilo Frana Zitka! Po smrti Lovra Ž vaba — uvaževa-iega slovenskega literarnega zgodovinarja — okoli leta 1888. (dneva se ne opominjam več) je nastal nekak provizorij v uredništvu «Edinosti». Urejevala je list trojica idealnih in za naš list velezaslužnih mož: Ludovik FurlaniJ doma iz Rihemberka in sorodnik vi-j pavske grofice Lantliieri, finančni u-i radnik v Trstu in pozneje v finančnem ministrstvu na Dunaju; Just PišČanc, iz Bojana, sede j menda umirovljenec i v- Jugoslaviji; in pa Dragotin Marte-' lanc iz Barkovelj, prvi uradnik tedaj silno skromne, a sedaj mogočne Tr-, *aške posojilnice in hranilnice. Takega narodnega idealizma, kakor je žarel v tem človeku, nisem zlepa srečal v/svo-' jem življenju. In ta plemeniti človek bil povod za kaj nel jubo nezgodo j < Edinosti*. Neusmiljena sušica mu jej izpodjedala življenjske sile. Ljudje iz Barkovelj so nam pripovedovali, da pričakujejo slehrni dan katastrofe. T^-Ii kako Čudo, da je uredništvo ver-i lo, ko je nekega dne pritekel neki Harkovljan v tiskarno (na oglu poznej-c,1ga Narodnega doma, kjer je bila kavarna) s sporočilom, da je Martelanc izdihnil? Naslednjega dne je prinesla Cdinost» čustven nekrolog. Morete si ba misliti poparjenost v uredništvu, ko je prišlo sporočilo, da Martelanc — ni umri, da so se Barkovljani motili, ker je zvonilo «smrtno uro* nekemu drugemu Barkovljanu. Najhujše pa je bilo, ker je prišla družina v največjo za-lrego. Martelanc je namreč čltal «E-iinost* do zadnjega diha. Kaj storiti? Pomagali so si s tem, da 90 nekrolog prelepili. Toda s tem ni bila zadrega odpravljena, ker je umirajoči hotel veleti, 11 zakaj so prelepili ono mesto v ii3tu. Ni mi znano, kako so mu — la-galil Provizorij Furlani - PišČanc - Marte- j lanc je trajal do 1. januarja 1890., ko je prevzel uredništvo pisec teh spo-j ->a.j tudi jaz osvežim nekoliko spo-jminov. ninov bodi na svoja lastna doživetja v j in ti nepozabni zlati Vatroslav Holz, lobi 36 let, bodi pa taka, ki so ml'ali Ahasver, Samoskok, kakor si se že uia iz razgovorov o dogodkih v podpisoval! Ganotje mi zajema dušo, ko se Te spominjam. Bil si najblažja duša in stalen sotrudnik «Edinosti». Kadar so prišli v list kaki Tvoji «spo-inini», je bil pravi praznik za uredništvo in za čitatelje. Malokdo je tako poznal slovensko domovino in ljudi širom nje! Celo godove vseh znamenite]-' ših oseb je imel — v glavi. In nikdar ni pozabil na čestitko. In kamor je prišel po svojem prozaičnem poklicu (bil je zastopnik banke «Slavije»), je pri- ne v spominu veliki shod na »Križišču* na predvečer nekih državnozborskih volitev. V gostilniške prostore se je zgrnila ogromna množica. Vzduh je bil tako dušljiv, da je glavnemu govorniku, dr.ju Otokarju Ryb£fu prišlo slabo. Videli smo pojave velikega navduše-, nja. Vse je prisegalo svojo zvestobo naši stvari. Računali smo na gotovo zmago. Naslednjega dne pa smo propadli, ker nismo imeli odprte — blagajne, nasprotniki pa so kar sipali. Je bilo pač to ljudstvo še nezavedno in korumpirano. Istotako v nepozabnem spominu so mi neke druge volitve v tej občini, ne vem več, ali deželne, ali državne, ali ob- \ in v činske. Glasovanje je trajalo tri dni noč kjer vestno braneč pravice in Čast tudi tedaj, ko je bilo to — radi cenzur-pih razmer — spojeno z veliko nevarnostjo. Tudi naši sodeželani drupega plemena so naglašali v času vojne, da je «Edinost» v Trstu — edino opozici-jonalno glasilo. Zato zaključujem s polno zavestjo, da obvezuje «Edinost» naše ljudstvo v neminljivo hvaležnost. nesel s svojo ljubeznivostjo in šega- jn dan. NašJ zavedni ljudje so bili vostjo solnčen žarek v hišo. Duhovni- delu z občudovanja vredno požrtvoval-ke, zlasti po Istri, je štel med svoje pri-|n0stjo. Zlasti smo se vsi kar divili te-jatclje. Tudi v časih najhujših stran- danjemu župniku Gasperšiču iz Mare-! karskih bojev v Sloveniji, ko so strasti Zigf kj je vztrajal nepretrgoma v vo-; najhujše valovile, je bil pokojni Holz mn[ »obani v svrho kontrole, tako da i ve-. prisrčno pozdravljen gost tudi v žup- nam je m0gel vsako toliko poročati,! za- j niščib. Pr ed vsem pa si je s svojimi \tak0 stojimo. Zmagali smo. prispevki zagotovil častno mesto v zgo-,dne zvečer smo sedeli na ognjišču go-dovini našega lista. i stilne, kjer je bila naša centrala. Vsled Naj podam sedaj nekoliko spominov velikega napora in razburjenja ie pri-iz časov, ko je imela naša stvar naj- gj0 telesno šibkemu župniku Gasp-tr-hujše nasprotnike v odpadnikih in ne-fgj£u giai>0 jn prf tem se je zvrnil nad ogenj. Ležal je kakih 1+ dni v oni go- —B— ,Edinost4 in naše ženstvo v zadnjih desetletjih Pred dobrimi 42 leti je bilo. k.o sem Te prvič uzrla in prijela v roko z neka-j kim svetim ganotjem. «Tudi tržaški Slovenci imamo svoj domači list*, sem j presenečeno vzkliknila, «in celo politi-) Čen*. Politika se mi je takrat zdela neka j čudna, nevarna stvar, ki ni za nas ženske. In ko sem Te začela skoraj z nekoj pobožnostjo prebirati le tu pa tam, najprej «domače vesti,» potem polagoma presledkih še na sprednji strani,: so se dostojanstveno širili uvodni i naroda najbolj kruto prizadele vojne žrtve. Naše slovenske oskrbnice so na tem polju mnogo koristile in se trudile z največjo vnemo za dobrobit naših revnih in zapuščenih sirot. Slednjič se je pred i leti v spopolnitev organizacije stva «Žensko dobrodelno katero uspešno deluje in nalogo na dobrodelnem in polju. Poleg navedenih j** na članki, sem se začudeno vprašala, ali je vse to, ki je tako domaČe in naše, res politika. In od tedaj sem se opogumila ter Te čitala, kedar se mi je nudila \ ri-lika, dokler se nisem toliko osamosvojila, da sem te lahko kupila. »Edinost* se je tedaj še mak« jstanovilo v našega žen- udruženie >, častno vrši prosvetnem vzklilo mnogo drugih večjih ali manjših ženskih «kroŽkov» in «ods<*kov», kateri delujejo marljivo in vzpodbu je valno. Ne smemo zabiti tu na »Marijino družbo*, ki je toll v moralnem kakor tudi prosvetnem obziru dosti dobrega storila za naše ženstvo in - trm za naSe ljudstvo iz priprostih slojev. Vsa omenjena ženska društva so napila v naši «Edinosti» vedno pobudo in prijazen odziv. L. 1887. s^ je na pobudo «Kdinosti» ustanovil prvi ženski list Slovenka ;, ki je prvotno izhajala kot priloga ^Edinosti* do koncem 1. 1890. (letnik 1., II., III.), a je pozneje izhajala samoslojno do konca 1. 1902. Nad vse požrtvovalno in z ljubeznijo je urejevala list prezaslužna naša narodna in prosvetna delavka Marica ;Nadlišek-Rartolova tekom prvih dveh Tretjega;posebno v ženskih tokah jc bita v oapaaniKiu in ne-zavednežih po naši okolici. Nobeno zborovanje našega političnega društva se ni izvršilo brez hrupnih prizorov in — Še hujšega. Zgodilo se je, da so_ morali pokojni profesor Matko Mandić, rril predsednik pol. društva, in njegovi spremljevalci bežati od «Lovca» pred kamenjem in streli iz rok mestnih pri-klatežev in domačih izdajic. Celo iz Lonjerja — naglafiamo: iz Lonjerja — stilni. Na agitacijo povodom nekih volitev me je spremljal gori omenjeni Fran Žitko, ki je bil s svojim priprostim načinom nepreplačljiv agitator med priprostim ljudstvom. V Šmarjah, davčni občini v krajni občini pomjanski, sva prenočevala pri tedanjem učitelju, ki se mu imena ne spominjam več, n;r preživela ponoči strašne trenutke. Na-hujskana množica je oblegala hišo. razbijala na vrata in rjovela: ven Ž njimi, da jih pobijemo 1 Vso noč sva čepela na skupni postelji v strahu pričakujoč, kdaj vderejo. Niti za trenutek nisva zatlsnila očesa. Naslednjega dne kitala, i redek pojav, dasi je bila v oniii časih narodna zavednost vzklila tudi v našem žen-stvu. Toda politika in žena sta bila še nezdružljiva pojma. A začelo se je polagoma svitati v nas. Divni, nepozabni Časi onega narodnega probujanja, ko je v našem ženstvu z.ačelo dozorevati spoznanje, da smo i me važen faktor našega naroda, da smo i me poklicane sodelovati za njegov blagor. In začele smo našo «Edinost*, ki nas je v tej zavesti krepila, Čedalje bolj vzljubljati zaradi vzvišenega cilja, ki si ga je po-stavila, zaradi njenega gesla, s kate-j rim je stopila v svet. Pred menoj leže j posamne številke «Edinosti» od 1. 1888.; do današnjega dneva. Le nekoliko jih je iz vsakega letnika in ko listam po njih, mi stopajo pred oči dogodki zadnjih štirih desetletji. Začetek probujanja je bil tih in skromen. Najprej so se ženske javile let. Sledili sta ji Zofka Kvedrova I. 1890. in I. Anžič-KIemenčičeva 1. 1900 - 1902., ki sta stremeli za čedalje večjim izpopolnjevanjem lista itt ga urejevali z velikim poletom. ' Lepi, divni Časi tega ua rod nega probujanja kot lepa bajka se mi zdi te! In ko »spomin nazaj mi sili*, mi solze zalivajo oči. Toliko nadebudnega lepega dela in uspehov, toliko svetlega. ' solne a, jasnega neba, koliko lepili nad in Življenjske volje, a tudi težkih bojev. Žrtev, viharjev, razočaranj, gorja in ! nesreč, a UTi stresti nas moreš potreti nikdar 1 Osode sovražne — besneči vihar smo morali z zborovanja povodom ne- preživela ponoči strašne trenutke ' Na- posamne številke «Edinosti» od 1. 1888.; L. 1888. je bilo, ko sem se kot 20-letna kih volitev bežati pred razjarjeno rano- hulskana množica je oblegala hišo, do današnjega dneva. Le nekoliko jih je i deklica, polna žarkega navdušenja in žico. Tako je bilo — naj čujejo sodob- razbijaia na vrata in rjovela* ven ž nji- iz vsakega letnika in ko listam po njih, i ljubavi do svojega rodu, v neodoljivi ni ki! — tedaj z narodno zavestjo med ml -ih pob|iemo| Vso noč sva če- mi stopajo pred oči dogodki zadnjih želji mu s Čim koristiti in pomagati, precejšnjim delom naših okoličanov! |pol'a na grupni postelji v strahu priča- štirih desetletji. Začetek probujanja je'0junačila ter poslala tedanjemu ured- Spominjam se nekega zborovanja v fcujo^ kdaj vderejo. Niti za trenutek bil tih in skromen. Najprej so se ženske; niku »Edinosti*, blagopokojnemu L. hiši Ivana Goriupa na Opčinah. Poro- ni^va zatlsnila očesa. Naslednjega dne javile v naših pevskih zborih ijj so žvabu, skromen proizvod svojega pe- čcvaiec je bil tedanji državni poslanec sva »e v spremstvu kakih 200 naših so- pridno pomagale pri ustanavljanju lesa Dvomila sem zelo. ali I »o sprejel. Ivan Nabergoj. kot komisar pa je fun- mišljenikov podala iz Šmarij v Pomjan. pevskih društev, ki so se pojavljala v Nemalo sem strmela in skoraj verjeti giral magistratni uradnik — če se ne jsja Celu te množice je korakal velikem Številu v naši okolici in motim — Vidusso. (Tedaj je bila magi- umirovljejii polkovnik in odličen po- stu samem. Sodelovale so s poseono(ugiedala prve in- sestnik DeškoviČ: v uniformi, s sve- vnemo na veselicah v mešanih m žen--8em bila zadovoljna, tla sem bila pod policija), tinjanii na prsih in s sabljo ob skih pevskih zborih, v igrah, ki so za- okriljem psevdonima! In od tedaj sem delu, hvalila, ka)- stratu, kot politični oblasti s tance, poverjena društvena Kako so ti magistratni uradniki razumeli nalogo političnega komisarja, je pokazal omenjeni gospod s tem, da je neprestano posegal v razpravo in polemiziral z govorniki. Prišlo je seveda do hrupnih prizorov med Nabergojem in komisarjem. Ker pa je rečena politična oblast Šikanirala tudi vsa naša društva na vse možne načine (ali ni dovoljevala prireditev, ali pa jih pre-prečala tik pred začetkom), se je politično društvo odločilo za akcijo, da se magistratu odtegne društvena policija in da se za našo okolico ustanovi posebno okrajno glavarstvo. V ta namen je priredilo politično društvo v enem samem mesecu nad 30 shodov, na katerih naj bi se sklenila tozadevna resolucija, ki jo je sestavil dr. Gustav Gre-gorin. Toda šla je trda od začetka. Nerazsodni ljudje — pa tudi taki, ki so bili sicer naši pristaši — so se dali ina-, miti od nasprotnikov, češ da bodo — Če se osnuje posebno okrajno glavarstvo — pretrgani vsi stiki med mestom m ga K;iko in lesno v me- nisem nio^la svojim očem, ko nem. Sodelovale so s posebno(Ufirjedala — na uvodnem mestu. sestnik DeškoviČ: v uniformi, s sve- vnemo na veselicah v mešanih in tinjanii na prsih in s sabljo ob skih pevskih zborih, v igrah ki so za- boku. (Sam se jc pisal za Descovicha ključevale te veselice, in se udeleže\ale pod tem znakom vzpodbujala m bodri-in silil se ie na našo stran iz osebnih propagande za te prireditve. Posebno so la k novemu delu, hvalila, kar ji lulo sebičnih namenov špekuliral je na — se uveljavljale na dramatičnih predsta-. dobrega in lepega za narodov blagor, poslanstvo. Mi ga nismo radi videli tudi ™h. Tu je naše ženstvo dalo na razpo- a grajala zato, ker je bil voiaški umirovljenec. *ago potrebne moči ter je nastopalo ^ Vse hibe, Uniformo si je nadel menda zato, da bi raznih igrokazih po vseh krajih tržaške( Oglašati so se začele polagoma z bolj — imponiral). In vendar so nas — okolice in v mestu samem. In maiM- večjimi ali manjšimi članki ob belem dnevu in svitu *olnca — sfa- katera diletantka se je povzpela do drugo mnoge moje vrstnice natizirani nasprotniki napadli ^ s umetniške višne Omeniti moram pri streli ter ranili v hrbet enega naših, tem v prvi vrsti Antonijo nekega Peroso. Na nekih občinskih volitvah v mest- . w v.. . . . . .___ iitu m>Buiii-oioii/t»y, iii.iuM.jv fasih m žigosala nedostatke. na. levo krivice. ni zastop tržaški je zmagal v tedanjem petem okraju okolice — Bazovica, Trebče, Opčine — naš kandidat Nabergoj proti tedanjemu Župniku v Trebčah, sedaj pokojnemu Pahorju, kljub skrajnim naporom domačih zapel jancev. Ti so kar besneli in uganjali najsiamotnejše Čine. Tudi dejanski so napadali naše volilce in pljuvali nanje. Volišče je bilo v Trebčah. Po volitvah smo bili gostje v ugledni hiši štruk-ljevi. Gospodinja je povabila tudi vladnega komisarja. Ko pa se je solnee jelo Nadli*ck- Grmekovo, blagopokojno Karlo Grmek-Ponikvarievo , M. Kob al-5 čuko vo, .»lilijo Košuta-StarČevo, Antonijo Odinal-Mftdičevo, ki so si zlasti v prvih dramatičnega našega snovanja stekle ena za Marica NadliŠkova (Bartolova) je marsikateri-krat poslala prispevke svoje vešč« roke. Oglasila se je Kremenova (M. skri-njarjeva), ki je začela po prenehanju «Slovenke» zastopati v < KdinoMi ženske koristi, zlasti našega službujočega ________„ _ ženstva; Karla Ponikvarjeva, ki je opi- neprecenijivih zaslug. Pridružilo se jim!rovala in ocenjevala razne prireditve je nebroj drugih, katere so z vnemA inUn pridobitve na polju ženskega dela požrtvovalnostjo delovale na tem ]>o-na pokreta; Marica Gregoričeva (Sie-lju. Ko so se z letom začeli usta-jpttnčiČeva), ki je v vezani in nevezani besedi pošiljala prispevke svojega uma in marljivega kulturnega snovanja; Antonija Grmekova, ena najma) ijivej-ših naših narodnih delavk, je tudi stopila v krog sotrudnic našega naiod- in okolico, da okoličani ne bodo smeli . . .X1 __ ... več v mesto ne na trg, ne na delo! Toda ?a*li5ati,K zamnu, je Piism gospoainja^ naši voditelji se niso dali prestrašiti. S pojasnili in prepričevalno besedo so slednjič dosegli, da je bila resolucija sprejeta soglasno na vseh shodih. Svoje glavne namere — ustanovitve posebnega okrajnega glavarstva — si- cer nismo dosegli, vendar pa uspeh, je znatno olajšal življenje naših društev. Ustanovil se je poseben oddelek namestništva pod imenom «Namest-ništveni svetovalec* v hiši št. 7 v prejšnji ulici Caserma. Naše društveno življenje se je začelo bujno razvijati, narodna je razveseljivo poraščala in na van jih v Narodnem domu je valovelo od narodnega navdušenja, tako, da so bili v največji zadregi taki vladni komisarji, ki so čutili z nami. Nepozaben je n. pr. ogromni shod povodom obletnice majniških deklaracij v 1. 1917., ko je poslanec dr. Korošec s plamtečimi be- in menila: Žal mi je, mili gostje sto mi, ali prositi vas moram, da odidete še za belega dne, ker drugače bi mogle j priti vaše osebo v nevarnost. Kaj je to 'svarilo pomenilo, borno razumeli, če u-iVažujemo, da se je vsa vas zatekala v kadar so bili v denarnih sti- to hišo, ki 1 skah. In vendar nam niso mogli zagotoviti niti osebne varnosti. Vsi ti dogodki naj bodo zabeleženi v album tistih mladih sodobnikov, ki prezirljivo govorijo q delu prednikov in jim odrekajo vsako zaslugo na po- jom zelo pripomogle zavest znejšem razmahu narodne zavesti med zboro- našim ljudstvom, da niti ne govorim o ogromnem delu, izvršenem na kulturnem, socljalnem in na polju gospodarske organizacije. Ugotavljam na kratko: brez idealizma in požrtvovalnega dela prednikov ne bi bila naša stvari navijati razni »tamburaški zbori», se; je naše glasbo ljubeče ženstvo posvetilo tudi tej panogi. Bilo je vse res lepo nadebudno tekmovanje društva z društvom. d» se čim bolj izpopolnijo in da se udejstvujejo s čim lepšim uspehom in napredkom. In aEdinost* je vestno beležila vse te pojave in vzpodbujala k nadaljnemu delu. Skromnemu a živemu sodelovanju našega ženstva je sledilo samostojno nastopanje in čedalje večji razmah v delovanju, kar je značilo lepo pridobitev na narodnem in prosvetnem polju, lepo manifestacijo narodnega ženstva našega. 2e v «Delavskem podpornem društvu« so se Ženske zbrale v ženski odsek In s svojim vnetim de- k velikemu razmahu tega prevažnega društva. Potem so začele ustanavljati ženska nega glasila in naša «Utva» (M. Prun-kova) ni hotela izostati in se je tudi marljivo oglašala. In kasneje so se tem pridružile druge mlajše sotrudnice, ki so pomagale pri narodnem delu, in so stopile v kolo vrlih sotrudnic nagega narodnega glasila. In kakor dobra in skrbna mati, ki ljubeče spremlja vsak pokret in napredek svoje dece, tako je naša «Kdi-nost* vselej odprla svoje predale za na^e režnje, potrebe, radosti in žalosti. Z zadoščenjem je beležila naše uspehe, poseben|vsak naš pokret, energično se zavzemala za krivice, ki so .-e godile posameznim in celi skupnosti; beležila je s pohvalo in zanimanjem vse naAe delovanje bodisi na dobrodelnem ali pro- nikoli prišla do takega razmaha. Oni čvrsto vseh ženskih podružnic družbe ^________________ so postavljali podlage in ustvarjali. 9V. Cirila in Metoda. Po njeni zaslugi se "sedami žigosal avstrijski režim in du- pogoje za nadaljnje uspešno delo. Zato 'je Trst povzpel do prvenstva \ najsko politiko napram Slovanom. Po- moramo ohranjati v spoštljivem in vanju za vzvišeni rodoljubni poldne je bila na vrtu Narodnega doma hvaležnem spominu tiste, ki jih že kri-pri Sv. Ivanu slavnost, katere se je J« gruda, in ne smemo odrekati pri-udeležilo več tisoč ljudi. Radostni zvo- znanja tistim starejšim, ki še vztrajajo ki so bili oznanjevalci smrti stare greš- j v službi naroda. V vodilo jim je bil niče Avstrije. V istem Lonjerju, ki nas j vedno rek, da kaplja izdolbuje pola-je nekdaj nagnal v svoji nezavednosti, *oma tudi skalovje. Njihova vera je smo imeli pozneje in imamo še danes zmagala. Kaj je bila «Edinost* našemu ljudstvu v težkih Časih svetovne vojne, menda ni treba še le pripovedovati. Radi tehničnih zaprek' in pomanjkanja papirja je morala skrčiti svoj obseg. Vendar Je kljub vsem težavam častno samostojna društva. Prva se je ustano- svetno-narodnem polju, vila na pobudo «Edinosti» «matuška»| Polagoma se je v prvih des *i b'j jih naših ženskih društev »Ženska podruž-; začelo širiti zanimanje za nas li-i meti niča CMD v Trstu*, in sicer 1. 1887, ki sej našim ženstvoui, ki ga je začelo umrje razvila v ua j mogočnejšo in najbolj | ljivo čitaii. In dočim smo redaj le inte- svojo elitno četo. Naj slednjič omenim Še silne boje v severnem delu Istre, na naši Kopršči-lii, zlasti pa v glasoviti Širni občini pomjanski. Volilnih bojev v tej občini sem se tudi jaz udeleževal po svojih skromnih močeh. Nepozaben mi osta- i vršila svojo nalogo kot narodno glasilo, prispe-in človekoljubni navnen tega našega Šolskega društva. Naše narodne ženske so poiem ustanovile «Zavod Sv. Nikolaja*, v katerem so nudile slovenskim služkinjam zavetišče, vzgojevališče in posredovanje za službo. Velike zasluge ste si stekli na tem polju g«. Marija Skrinjar-jeva kot oskrbnica in pok. Karla Ponikvarjeva kot dolgoletna predsednica tega prevažnega zavoda. Tekom vojne se je ustanovila organizacija za pomoč vdovam in sirotam padlih, ki je storila mnogo dobrega za lektualke segale po njeni in sredi ročam vam, da poveste to svojim stari-Šem. Ako oni ne morejo čitati, pa jim čitajte vi, da boste vedeli, kaj se godi po svetu.» Velezaslužni naš pokojni čenčur je bil naročen tudi na ^Slovenski narod». Ko ga je prečital, ga je pošiljal po meni pokojnemu krojaču Ježu pri Sv. Ani s posebnim poudarkom, naj poskrbi za prodajo «Edinosti». Jež se je nasmehnil, veleč: «Da, tukaj se bo .prodajala «Edinost», bomo videli, kako boste segali po nji!« I11 res smo hodili ponjo v malo prodajalno. Toda često je nismo dobili, vedno je bil kak izgovor, radi česar smo ga mi dečki nemalo nadlegovali. Morali smo pa v mesto po «Edi-Šele na jesen sem zagledal na vratih Ježeve prodajalne malo tablico, ki je razumeli slovenski, drugače pa le Laiii. Za nje so morali pisati uredniki krasopisno, ako so želeli sploh, da časopis izide pravočasno. Da se olajša stavljenje časopisov, se je poskrbelo za slovenske stavce, v čemer je posredoval pokojni profesor Mandić, ki je takrat prevzel uredništvo «Naše Sloge» in je v Zagrebu poskrbel za hrvatske stavce. Kot prvi hrvatski stavec je prišel iz Zagreba v Trst gosp. Josip pl. Masnec, ki še danes v Trstu živi pozabljen. On je v Trstu kot pevec-tenorist bil splošno znan v slovenski družbi. Za njim (meseca januarja 1S84.) je prišel Josip Krmpotic, potem Fran Polič in mnogo drugih Hrvatov. Med Slovenci je bii poklican v Trst g. Julij Mikota, sedaj v Trstu uradnik Delav- naznaujala: <, da gospoda Kosca pregovorite, da sprejme kandidaturo. V tem slučaju bomo mi agitirali tako, da naša zmaga mora biti sigurna in sijajna.« Na pot na Katinaro si a se kmalu nato podala gospod dr. Slavik in Makso CotiČ. Zadela sto ob trd oreh. Pokojni Kosec je imel vse polno izgovorov, med njuni tudi res tehtne. On ni bil prav trdnega zdravja; bil je napol gluh; na-v;} jal je oddaljenost od mesta, in da se seje vršijo vedno pozno v noč; zlasti pa je navajal svojo duhovsko suknjo. Toda vsi izgovori so padli, ker je šlo za to, da se reši narodna čast drugega okraja. In Kosec kol narodno čuteč mož je zapostavil svoje osebne vzroke i i i kandidaturo sprejel. S takim kandidatom smo seveda morali zmagati. S kakšnim veseljem smo }>a tudi agitirali! Neizbrisno pa, nam ostane v spominu dan zmage. Glasovanje se je vršilo p vi KcvolteiH (pri Lovcu). Ko je bil razglašen izid volitev, je prijel ljudi tak delirij veselja, da so kai noreli. Kričanja in žrvijo-vpitja ni hotelo biti konec, ljudje so se objemaJi, poljubovali, plesali in od veselja poskakovali; starci so rajali in jokali. S tem dnem je s;topil tudi drugi okraj v kolo ostalih okoli-čanskih okrajev. ,mi remu Primorskem z ozirom na nas kul- ^(^ m. m i i tnrno-gospodarski in narodni razvoj vas gospodih pn, v zadnjih štiridesetih letih. Doleta 1883. ni bilo na Primorskem (Gorica, Trst, Istra) nobene slovanske tiskarne. V Trstu so tiskali slovanske časopise oziroma knjige in tiskovine v Lloydovi tiskarni. Stavek so oskrbovali stavci, ltal-ki niso razumeli našega jezika. Izjemo med stavci je delal tržaški okoličan -stavec Hreščak, ki je razumel slovenski in je stavil «Našo S!ogo». «Edinost» in druge stvari so stavili laški stavci. Po 18S0. letu je ustanovil v Trstu svojo tiskarno neki Hvala (pisal se je po laškem pravopisu Hualla). Hvala je znal slovenski in se je Čutil Slovenca. Bil je doma iz Volč na Tolminskem. S svojo tiskarno je životaril lednjič prodal pokojnemu Vik- A. Miklavec: Nekaj spominov od Sv. M. Magd. spodnje . Bilo je leta 187o\ meseca januarja, ko je naša «Edinost» zagledala luč sveta. Pisec teh vrstic je obiskoval tedaj II. razred ljudske šole v Skednju. Prvikrat sem videl novo « Edinost« v rokah pokojnega učitelja Jakoba Čen-čurja. Dobro se spominjam, kako nam je ta naš zaslužni učitelj, držeč v rokah « Edinost« govoril: .Dečki, sedaj imamo «EdinoPt». Izhajala bo vsako drugo soboto in stala bo po 7 krajcarjev. Pripo- ni jo je da jalno žganja v svoji lastni hiši na začetku nekdanjega Accj uedotta nasproti Volti di Chiozza. Dolenčeva tiskarna je bilo zraven drogerije Zernitz med ulico Stadion, sedaj Cesare Balisti, in ulico S. Francesco najprej v sredi in pozneje na vogalu ulice Tor-lente (sedaj Carducci) in ulice S. Francesco. Z otvoritvijo Dolenčeve tiskarne v Trstu se je začelo novo življenje tudi za slovenske delavce-grafičarje. V tiskarni je izhajala trikrat na teden «Edinost» in enkrat «Naša Sloga» in ponoči še posebej laški dnevnik «11 Soldo», katerega je subvencioniral namestnik Depretis. List je izdajal in u-rejeval dr. Mazzorana, suspendirani magistralni asesor, potem neki Miglio-rini in splošno v Trstu znani Vittorio Cuttin, takrat še študent. Časopis se je prodajal po en «sold» ali novčič. Ni imel dolgega življenja kot vsi časopisi v Trstu, ki so zagovarjali avstrijsko idejo. «Edinost» in «Nušo Slogo» so stavili, kakor rečeno, le deloma stavci, ki so poslovodstvo «Goriške tiskarne« Josip Krmpotic, ki se je po 11-letnem bivanju v Trstu preselil v Gorico. Kar se tiče težkoč s slovenskimi stavci v Goiici, so bile enake prilike kot svojčas v Trstu. «Sočo», «Slovansko knjižico* iu druge publikacije so stavili stavci-Lahi, ki so za silo lomili slovenščino. «Goriška tiskarna« je odgojila tudi več slovenskih graličarjev, med njimi Ivana Meljavca, ki je po odhodu Krmpotičevem v Pulj prevzel vodstvo «Goriške tiskarne« in pozneje na priporočilo Krmpotičevo vodstvo Tiskarne «Edinost», potem ko je to zapustil prejšnji vodja Godnik. Ivan Meljavce živi v Trstu kot upokojenec, vzdrževan od tiskarne «Edinosti same. Njemu je sledil g. Miroslav Ambrožih, sedaj podravnatelj «Delniške tiskarne)) v Ljubljani. A sedaj jo vodi Franc Babuder (od 1. 1920. dalje). Gabr-ščekova tiskarna v Gorici je tiskala tudi časopis «11 Risorgimento», katerega je izdajal g. Ivan Kušar, subvencioniral pa slovenski poslanec v državnem zboru grof Alfred Coronini. List je zastopal slovenske interese in je bil izborno urejevan ter je slovel po svoji klasični italijanščini, katero je obvladoval g. Kušar. Zraven Goriške tiskarne je obstojala v Gorici še druga, ki se je prištevala med slovenske, namreč ona markiza Obizzia, geometra jio poklicu. Ta tiskarna je sčasoma prenehala. Vsled razkola strank na Goriškem se je ustanovila Narodna tiskarna v Gorici, katero so vodili grafi-čarji-Slovenci, izurjeni v Gabrščekovi tiskarni, menda Balantič. Goriška Ga-brščekova tiskarna je storila mnogo za j naraščaj našega življa v tiskarski stroki. Za Goriško tiskarno so ustanovili na Voloskern hrvatski rodoljubi svojo tiskarno, ki so jo proiokolirali pod firmo Tomašić i drugi. To tiskarno je vodil g. Ivan Podolšak, mnogoletni stavec pri firmi Bamberg v Ljubljani. Tudi v Lovranu se je ustanovila tiskarna, ki menda še danes deluje. Po otvoritvi odvetniške pisarne dr. Laginje v Pulju ter ustanovitvi raznih drugih narodnih zavodov je pričelo novo življenje v Pulju tudi med Slovani. Bivši kaplan pri mornarici v Pulju Ante Jakić je izstopil iz redov-ništva in zaČ^J izdajati v Pulju list «11 diritto croato», katerega je tiskal v tiskarni Seraschin. Ta tiskarna je postala pozneje last Carla Martinolicha, Slovana po rojstvu, Italijana po mišljenju in delovanju. ^Njegov brat Giovanni Martinolich je bil odvetnik v Trstu in je kot tak bil mnogo let poverjenik "Malice Hrvatske« za Trst). i je prevzela tiskarno v svojo last. Prodal jo je konsorciju «Tiskara Josip dr.» v svojo poznejšo veliko Tiskarna je začela polagoma napredovati, potem ko je napustii za-povedniško mesto arsenala v Pulju grof Monteccucoli, znani sovražnik Slovanov. Administrativni vodja arsenala je bil Čeh Hellepartli in on je šel podjetju na roko, da si je osiguralo obstanek z delom za mornarico, kajti < Naša SIoga», ki jo je tiskarna prevzela v svojo založbo, ni mogla vzdrževati obrata radi prepičlega števila in malo-i marnosti naročnikov. Leta 1903. je napočil tudi v tej družbi razkol. Iz povsem tehnično-osebnih o-■ zirov je izstopil iz uprave tiskarne razmer v ti- Tosi^ Krmpotic. Upravo je prevzel g.! Viktor Šuligoj, sedaj lastnik tiskarne v Zlataru na Hrvatskem. Josip Krmpotic je začel delovati s svojim lastnim podjetjem, prevzemši tiskamo od firme Matteo Clapis, ki ni mogla napredovati. Tako sta delovali v Pulju dve slovanski tiskarni. Prejšnja Tiskarna Josip Krmpotic i dr. se je prelevila v Tiskarno Laginja i drugovi, Clapisova pa je bila prenesena na finno Jos. Krmpotic. Obe tiskarni sta imeli obilo posla in vsaka svoje od je-, malce. Medtem ko je ena izdajala «Na-i šo Slogo« in začasni politični dnevnik, 'oziroma tednik «Omnibus», je druga , tiskala časopise «11 proletario«, potem I «La Terra d'Istria« kot socijalistična glasila, potem iredentovski časopis «11 Corriere Adriatico«, katerega je urejeval italijanski časnikar Gino Piva, tedaj italijanski podanik, ter napadal hudo okrajnega glavarja barona Rein-leina. Leta 1905. so ustanovili Nemci v Pulju svoje glasilo, dnevnik «Polaer Tagblatt«, katerega je izdajal in subvencioniral Karlo Kupelwieser. List je izhajal v maloštevilnih izvodih in je imel prenehati. Vsled svoje vsenemške tendence ni naletel na simpatije vojaških krogov in avstrijski čutečih veljakov' v Pulju in je bil vsled tega obsojen na smrt. Kupel\vieser, naveličan plačevati deficit, je prepustil Krmpoti-ćevi tiskarni vse pravice do lista za slučaj, ako ga hoče naprej izdajati. Na ta način je prešel ta list v last tiskarne, katera ga je izdajala vse do polovice novembra 1918. List je bil urejevan sicer v nemškem jeziku in v avstrijskem duhu po uredniku po imenu Čehu, po odgoji Nemcu in po mišljenju objektivnem možu, ki je v listu taktno nastopal tudi za interese slovanskega prebivalstva Istre, odločno pa proti italijanskim aspiracijam. Pri vseh volitvah za državni zbor je zagovarjal dr. Laginjovo kandidaturo pri mnogošte- vilnih volilcih vojne mornarice, kar tudi izdalo nekaj številnega uspeha v prid našega narodnega kandidata e^ dunajski parlament. Ko je nastopil vojni odnošaj med Avstrijo in Italijo, 1915., je moralo zapustiti Pulj vsled evakuacije prebivalstvo ne le puljskega političnega okraju, nego tudi vse civilno prebivalstvo iz samega mesta. Tako so morali zapustiti svoj posel tudi stavci, ki so bili zaposleni v puljskih tiskarnah. Vsled teg(l je prenehala izhajati v Pulju tudi «NaŠa Sloga« v Laginje vi tiskanu, pa tudi radi tega, ker so bili izgnani oziroma evakuirani tudi uredniki in v* pra vitel ji. Morali so iti iz mesta dr. Laginja, dr. Zuccon in drugi, mnogi so bili internirani. Prenehanje Sloge» v Pulju prav v času, ko je bila najbolj potrebna, je dalo povod tedanjemu vojaškemu šefu na mornariškem admiralatu v Pulju, g. Drago-tinu Priči, tedanjemu kapitanu vojnega brodovja in sedanjemu pobočniku kralja Aleksandra ter zapovedniku goslovenske mornarice, da j»' poklitm k sebi v pisarno Josipa Krm poli ca iu ga interpeliral, zakaj je prenehala izhajati «Naša Sloga« prav v usodepol nem času za Slovane in ali bi se je i moglo zopet izdajati. Po dobljeni inlm maci ji, da se je to zgodilo vsied e\ kuacije stavcev ni tiskaiskega i< uredniškega osobja, je vprašal, ali bi mogel izdajati hrvatski list naprej, <1 i ne ostane v temi naš narod. Odgo\ >-rilo se je g. Prici, da se to more zgodili le za slučaj, ako se clobijo stavci iii tatelji, ki bi lisi ne samo stavili, ampai. tudi vzdrževali. Na podlagi tega odj_> vora je g. Priča izjavil, da bo njegovu skrb, da tiskarna Knnpotk'- dobi i nebno število stavcev, lis; pa čitatelj« 'glavno da je, da list začne izhajati. Vsled vzpodbude g. Priče je začel izhajati dnevnik <ki list» v avstrijskem duhu. List je sčasoma osamosvojil, postajal bolj in bolj zagovornik narodnih pravic in odločno pisal za idejo narodnetr edinstva. Bil je za to kaznovan z ust vitvijo za osem dni in potem tudi ]>r< ganjan z zaplembami, preiskavami it« Izhajal je do konca decembru 1918., ga je zasedna oLlast popolaoma uni čila, potem ko je še izdajatelja, tiskarja, taktičnega, iu odgovornega urednika obsodila na trodnevni zapor... st-ved pogojno! Omeniti je treba, da je bila tudi Pazinu ustanovljena tiskarna Tiskovnega društva, ki je izdajala list «Pučm Prijatelj«. Ob času vojske list ni izb jal. Na otoku Krku je obstojala ti skarna «Kurytka«, ki jo je ustanovi! pokojni škof Mahnič. V vseh na ved nih tiskarnah so bili pijonirji našega narodnega preporoda na Primorsken izučeni domačini tiskarji-Slovani, ki so širili tiskarsko umetnost neodvist n od tujih moči. Od vseh navedenih tiskarn obstojajo danes Še Tiskarna «Edinost» v Trstu, «Narodna tiskarna« v Gorici. Gabršče-kova v Gorici je bila uničena po granati za časa vojne, Polič je svojo prodal po vojni, Laginja in Krmpotic si; to morala storiti. Isto se jo zgodilo -Tomašićevo tiskarno na Voloskem. 1 i-skarna Tiskovnega društva v Pazinu je bila sežgana istočasno kot «Narodiu dom« v Trstu in drugi naši narodni hrami. Kar je ostalo njene opreme, j»-Lila prenesena v Gorico, kjer je služil; kot podlaga za novo tiskamo, katero je ustanovila struja krščanskih soci-jalcev pod imenom v Zadružne tiskarne«. Povojni novi veter je odpihal tudi naše kulturno-gospodarske insii-tucije in povzročil velikansko škod' ne samo posamičnikom, nego naši narodni splošnosii, ki je v tem potisnjena zopet za pol stolet. pogle« a n a z; Razna sodobna vprašanja in razmotrivarijja Zorko JeUncič: Naša splošna kulturna organizacija po vojni in pregled kulturnega delovanja Težko, da je svetovna vojna povzročila še pri kakem narodu tako velike spremembe v področju kulturnega snovanja, — kot se je to zgodilo pri našem odlomku naroda. V teh spremembah imamo naravnost šolski primer in dokaz, kako spremembe v enem področju človeškega delovanja vplivajo na druga področja: politični prelom je postavil skoro na glavo naše prosvetne prilike, socijalne in gospodarske. Izseljevanje naše inteligence in nje izločitev iz javnega prosvetnega delovanja je prvo in najvažnejše dejstvo. Slovenski in hrvatski profesorji in u-radniki so odšli skoro vsi brez izjeme preko meje. Učitelji so jim sledili v dol se je pod silo razmer od 1. 192ž.-vfl. naprej skoro popolnoma izločil iz n rodnega prosvetljevalnega procesa. Ostala je le še tenka plast duhovščin-in takozvanih svobodnih poklicev: zdravnikov, odvetnikov, inženjerjev. Šolstvo, ki mu je manjkala le še krona v vseučilišču, je uničila znana Gen tilejeva reforma; zadnji sunek j» prejelo te dni z odlokom o odpravi dodatnih ur v materinščini. To je drugo dejstvo. Gospodarski položaj našep;' ljudstva se je ogromno poslabšal. Vojno rušenje in vojna odškodnina sta mu zadali silen udarec. Uvrstitev naše kiv jine v drug gospodarski sistem, ki jo veliko konkurenco vinskim iu sadnin pridelkom zelo znižal vrednos Preobilne naše delavne sile pred vojno niso našle vse zaposlitve v naših mestih; v novih razmerah je še to skoro popolnoma izpo rinila delovna sila iz kraljevine. — Ta gospodarska deprimiranost na^eg;* ogromni meri in jim Še slede; ostali|kmeta in delavca je vzrok, da se n< V Trstu, dne 24. januarja 1926. •EDINOST. v. morejo razviti močnejša književna podjetja, da ne nastanejo oziroma se ne morejo vzdržati močnejši učni zavodi in druge prosvetne naprave, — predvsem ne morejo priti prav do veljave naša prosvetna društva. Tudi onemogoČujejo te prilike, da bi imele širše plasti dostop do srednjih in višjih šol, oz. da bi ee jih večje število udeleževalo teme-Ijitejšega pouka. Velike gospodarske pkrbi so našega človeka popolnoma za-ok upirale ter desinteresirale na prosvetnem delu. Kaše kulturno središče je bolj kot kdaj poprej —- Ljubljana. Tu je naše najpomembnejše šolstvo z vseučiliščem, tehniko in glasbenim konserva tori jem vred; i u so največja knjižna založništva, narodne galerije, gledišča itd. Tu fio zbrani naši znanstveniki, književniki in drugi umetniki, ter kulturni delavci. Politična meja nas je do sedaj ločila malone kot kitajski zid od tega kulturnega Žarišča. Ta osnovna dejstva je treba imeti v vidu. ako primerjamo stotine knjig, izi-Šlih v Sloveniji, z našim knjižnim n boš tvom, neštevilno pojavov visokega kulturnega življenja, ki jih pri nas povsem pogrešamo: koncerti, umetnostne razstave, umetnostne produkcije, novi umetnostni pokreti, knjižne in idejne novosti, nove znanstvene tečevine, nove ekonomske formacije, različni socijalni pokreti itd. so naši kulturni javnosti nepoznane stvari. Pač pa imamo razmeroma razširjeno časopisje, ljudsko knjižništvo, društveno Življenje itd. — Zaključek je jasen: naše kulturno delovanj* ni ustvarjanje novih izvirnih kulturnih vrednot (izvirno stvariteljne elite skoro nimamo), pač pa kulturna propaganda, prosvetljevanje najširših naših plasti. Naša kultura je kultura na £oga krnela in delavca. Istranin* kot mladinska priloga «Istarske RijeČi» je pričel izhajati 1. 1925. Pravtako dijaški glasili «Nal glas* in ritast*. — Katoliško druStveno glasilo •Naš Čolni«* je začelo 1. 1924. — Humoristični list «Onk na pal'el* pa 1. 1922.— Stanovsko-strokovni »Učiteljski Ust* izhaja že od 1. 1920.; blizu takrat Je začelo izhajati tudi «Glastlo đrn&tva svečenikov sv. Pavla*. Tudi med slovenskimi in hrvatskimi političnimi glasili je opažati precejšnjo nestalnost in spremenljivost. cEdinost*, dnevno glasilo našega ljudstva in edinstvene politične organizacije, današnjega jubilarja, skoro ni treba, da ga omenimo, predobro je .poznano. «Goriška Straža* je bila od začetka do 1. 1923. skupno glasilo, nato je uskočila v stru-jarski «kato!iŠki» tabor. «Novice», edinstveno tedensko glasilo, izhaja od leta 1923. — «Mali list* je iz iste dobe in izhaja v Trstu. — «Delc», komunistični tednik, je bil zatrt zadnje Čase. «Nova doba»f iz italijanščine prevajan tednik, glasilo «sIovenskih» fašistov, je zmrznilo preteklo leto. — »Istarska Riječ*, hrvatsko glasilo edinstvene politične organizacije, nadaljuje delo predvojne «Naše Sloge. « Pučki prijatelj* je glasilo razkolniške «katoliške» stranke. Na glasbenem polju imamo zaznamovati dve zbirki: Srečko Kumarjeve •Mladinske pesmi« in Viktor Sončeve •Prve plamene« v založbi «Zveze slovanskih učiteljskih društev«. Naši slikarji: Pilon, Spazzapan, Čer-nigoj, Čargo so dosedaj nastopali le po raznih italijanskih razstavah ali pa po razstavah v inozemstvu. Pogled na področje ljudskega izobraževanja je zelo zanimiv in poučen, deloma žalosten. Šolstvo je pač najvažnejša socijalno-kulturna naprava. Naš narodni šolski štev edinole Andrej GabrSček v Gorici, ki društva so morala radi razmer prekiniti je s svojimi izdajami obogatil posebno naše svoje plodoncsno delovanje na gledališ-prevodno slovstvo. Poleg njega so izdale po kem polju.' Po ravno začrtani poti pa ko-nekaj knjig tudi Narodna tiskarna v Gorici raka na gledališkem polju « Dramsko dru-in tipkama »Edinosti » v Trstu. Kar se tiče štvo» v Gorici. Upoštevajmo vse okolnosti žit j a našega pisateljev, smo se lahko merili z vsemi ostalimi slovenskimi pokrajinami v isti meri kot glede ČitajoČega občinstva. V Gorici so izhajale znanstvene revije, ki so stale na prvem mestu, iz naše srede je izšlo lepo število pisateljev (in pesnikov) mlajše generacije, 1d smo jih srečavali in jih še danes srečujemo na prvih mestih leposlovnih in znanstvenih revij ter knjižnih izdaj. Po mučnem premolku med vojno in po zmedi dni po vojni se je spremenilo marsikaj. Akotudi so drobci naroda, ki žive na mestu, kjer se dva člena verige narodov drgneta med seboj, navadno na j agilne j Ši, moramo vendar priznati, da smo nazadovali. Tiste žive slike, ki se je najbolj zanimala za lepo slovensko knjigo in je bila nekaka idealna agitatorica zanjo — srednješolskega dijaštva — ni več. Hipno blagostanje prvih povojnih let, ko ni Slo tako trdo za denar, kot gre danes, se tudi noče več povrniti. Akotudi so naši ljudje že navajeni vojna doba nam je prinesla kakor v vsem drugem tudi v tem preobrat. Ko so bila naši mladini odvzeta telovadna društva, si je ta, v strahu, da ne ostane brez fizičnega razvedrila, poiskala brej} odlašanja drugo pot, ki jo je dovedla življa, predvsem družabnega, društvenega polagoma do športnega življenja. Za-in sploh prosvetnega delovanja, in videli ~ * bomo, da ogenj idealizma, nesebičnosti in požrtvovalnosti ustvarja — velika dela. Velika dela? Da res velika delal Kajti če pomislimo, da je v stanu danes «Dramsko društvo« v Gorici postaviti vsakih 14 dni redno eno premijero na oder, moramo reči, da je to — veliko delo. Vedeti mo- čelo se je s snovanjem nogometnih odsekov, ki so se začetkom s težavo obdržali, a so pozneje pričeli izborno delovati. Prvi uspehi teh odsekov so se začeli pojavljati in z veseljem smo sledili temu razvoju. Spominjamo se, s kakim navdušenjem so se odigravale prve tekme, pri katerih smo takoj opazili ramo, da so naši igralci večer za večerom, trdno VQlj0f g katero so se naši nogo-kl,ub trudapolnemu dnevnemu delu za svoj;raetaSi oprijeli dela, gotovi, da bodo obstanek in kruh, na odru pn vajah m si|lahko y doglednem času pred širšo javni ora jo se od časa za po^tek odtrgati neka,, nQStjo pokazali svoj Castni napredek. za učenje vlog. Razen igralcev so vsi društveni funkcijonarji z vsem svojim prostim Časom na razpolago. Pomisliti moramo, da vsi delajo brezplačno, kajti le tako je mogoče kriti z dohodki predstav in z društveno članarino velike stroške za uprizarjanje iger. Vsaka uprizoritev je pa združena z ogromnimi stroški in društvo ne dobiva od nobene strani posebnih podpor. Le par de- na knjižno duševno hrano in radi odrtrgajo j narnih zavodov, katerih vodstva razume-liro za ta užitek, se vendar-le z rastočo j vajo tako kulturno stremljenje, podeljuje draginjo in rastočo gospodarsko krizo v na- letne podpore, ki so dosedaj zadostovale ših krajih opaža leto za letom večje padanje kupovalcev knjig in naročnikov knji- Kot prve tekmovalce smo imeli takrat Prosveto-Opčine, Adrijo-Trst, Obzor in Skaš, kmalu so jim pa sledile številne druge čete. Tako je prišel nogomet do popolnega razvoja. Kot vzpodbuda nogometašem so bile lansko leto odigrano tekme za kupo gosp. Alojzija Povha, pri katerih je zmagala kot znano S. D. Adria, takrat najmočnejša nogometna četa, ki je pa imela v četi «Obzora» odločno nasprotnico. Tudi druge Čete so že takrat pokazale svojo veljavo, niso pa dosegale moči omenjenih. Sedanja Na znanstvenem polju, lahko rečemo, j inventar iz l. 1914. kale sledeče stanje da nam je povojna doba prinesla toliko 1287 slovenskih ljudskih šol s 537 razkol nič, če izvzamemo Drago Godinov, redi, popolno gimnazijo v Gorici, realko v Idriji, moško in žensko učiteljišče v Gol ici, trgovska šola v Trstu, ter pojme •Idealizem*. Vsa druga dela, vsaj več^n, zasledujejo druge, neposredno praktične cilje, bodisi kot propagandne, bo-j obrtnih in meščanskih šol. Po vojni se disi v vsakdanjem življenju porabnejje slika spremenila: število ljudskih gospod arsko-soei jalne in pravne spise, šol se je nekoliko skrčilo, ker so se Naj jih le , ribližno omenimo: Godina: | šolske zgradbe le počasi vzpostavljale; Menjalne zaumge; Rusija: Gospodar-jod vseh slovenskih srednjih šol so osta-ska Čiianka; brošure e vojai cdškc-d-iie le: realka v Idriji in nižja gimnazija, rfni. Od 1. 1923. izhajata dve gospodar- j ter učiteljišče v Tolminu. Gentilejeva ski reviji: '(C-ospodarski vestnik« in!reforma 1.1923. je slovensko ljudsko »Gospodarski lisi«. . «Konsumne zadruge za Tr t,! 1925. je Istro in Furlanijo« izdajajo svoj vestni k pri tudi v slovenskem prevodu. J učiteljišče Na pravnem polju je izšel » Volilni j teh, ki ugasnejo v kratkem: v Idriji je zsken«, enakem č;* uski upravi« v ri. cPravni vestnik« j( za uravnovešenje društvene bilance. V letu 1920. se je pričela «križeva pot® ževnih in znanstvenih revij. Ko se bo našega ljudskega gledišča. Takrat se je stanje naših nogometnih čet nam je pomanjkanju denarja pridružila še druga [zbrala majhna družba diletantov in pričela! Jasno razvidno iz ravnokar se vrtečih neizogibna posledica, ki bo izvirala iz po-jz dramskimi vajami. Ta družba pa je bila .prvenstvenih tekem, katerih se udele-ltalijančenja naših šol, da naša mladina ne i brez strehe. Sedanje gledišče v Trgovskem žuJe sedemnajst čet. Po dosedanjih re-bc znala — v kolikor domača hiša ne bo j domu je bilo porušeno. Diletantska družba zul tati h smemo brezdvomno prištevali nadomestila šole — gladko slovensko brasti(jpa ni mirovala in kljub takratni povojni "oSo ljudje j lobi sebičnega materijalizma in osebnega koristolovstva se ji je posrečilo uprizoriti bc v tem ozira še slabše. Potem sploh ne bodo več kupovali knjig. Tej črnogledosti moramo vendarle v gostoljubnih Biljah m gostoljubni Ajdov- med naše najboljše čete, Četi Obzor iu Adria, Trst, ter Olimp-Opatija, katerim sledijo goriški četi Sparta in Volga. Kakor moški nogomet, tako se je za- lo književne hrane. 2e dejstvo, da se vzdržuje pri nas toliko Časopisov, poleg gospodarskih, političnih, tudi «Novi rod» m »Ženski svet», in da so skoro v slednji hiši nalu. [nam je dal ženski odsek M. D. Pro- 18. februarja 1922. je pa posetila ista! sveta-Trst, kateremu so neposredno sle-družba gledališko dvorano Trgovskega j dile članice S. D. Adrije. Če smo pri no-doma Tsdiji z uprizoritvijo Finžgarjeve gometaših beležili dobro voljo, moramo knjige ene izmed goriških književnih družbj drame »Razvalina življenja®. Tej uprizo-jpri hazenašicah beležiti jekleno voljo, ali pa tudi obojne, govori dovolj jasno, da'ritvi So prisostvovali predsitavitelji vseh s katero so se oprijele dela v dosego za-ima naše ljudstvo še vedno več zavesti in naših kulturnih in prosvetnih organizacij j željenih uspehov. Z rednimi vajami, ki kulture nego denarja. Škoda le, da se je si- in zastopnik vlade comm. Maggioni. Za so se vršile skoro vsako jutro ob 5. zju- Tt_„_ —-i----- M,"J:,r- tem je šlo čez naš oder veliko število dobrih traj ali še prej, smo mogli po kratkem dramskih del. Diletantska družba se je v " * " *■" *-** !em času preosnovala v «Dramski krožek« cer zelo dobro urejevana «Mladika» radi visoke naročnine tako odtujila. Kar se tiče založništev, smo danes tudi na slabšem. Založnika, kakor je bil A. Gabr- 'm slednji, v poletju 1924, v ^Dramsko dru-šček, ki je mesec za mesecem dajal nove gtvo». V poletju 1924. in 1925. sta se vršila o pokrajinski in ob- ge zadnji razred realke, gimnazija je že ter še nekaj drobnih; ugasnila; v Tolminu so še štirje višji revija j razredi učiteljišča, ki bo postopoma, z ten4 področju. Časniki, časopisi in j vsakim letom po en razred, izginil^ oz. skupaj 12 knjig na leto — vsak mesec ena. led;,r ti posvečujejo stalno .svoj pro-j se spremenilo v italijansko gimnaziio. | To pa je za nas premalo. Kot resna založ- sior i< udi gospodarstvu, pravoslovju in manjši meri tudi drugim vedam. Janke Kraljeva .iSocijaltia čiianka« osamljen pojav v tem področju. — Pozabiti ne smemo na pedagoškem polju lopi h naporov našega učiteljstva, ki je v tej dobi priredilo vse učne knjige /a ljudsko šolo. t. j. pei čitank za jezikovni pouk, Abecednik, P.ačunice za \ - razrede. Deloma spada sem i «2go-dovina Italije«. — Na jezikoslovnem področju so izšla sledeča dela: Va?.ja-vcc, Slovensko-italljauski besednjak, Marica Stepančlčeva, Itaiijanska vad-nica, ferdo Eleinmavr, Italijanska slovnica, Josip Bandelj, Italijanščina za Slovence. Naš leposlovni knjižni trg je bil silno reven; založništva so skoro pojtol-jioma odpovedala, ako izvzamemo periodične publikacije <*y° — izvyno delo -Medvladje^. Pa smo živahnejše javno prireditveno delova-lg« koncu- Založbe, ki bi vedno in sis.ema- tično mesec za mesecem izdajala knjige, ni. Vzroki so najbrže različni. Premajhen književni trg, pomanjkanje denarja in morda tudi — zmisla. Ta beseda pa samo mimogrede, zakaj če pomislim, da se danes dobre slovenske knjige proda v Štirih mese- času treh mesecev postaviti na igriščo dve izurjeni Četi. Ni pa ostalo pri teh. Tekmovanja, ki jih je razpisalo Športno Udruženje, so videla nastopati tudi mlajše čete, ki so se — kot prve — iz-aecem- i>0rno izkazale. Kot vodnica čet stoji P^1 danes hazena S. K. Olimpa iz Opatije, , kateri sledi sedmorica Adrije, krita po četah Prosvete, Sparte, Zarje, in dr. , , , - - ~ . - ,, . , - , . vv vt . t i , , , -an~; Skupno razpolagamo v Julijski Krajini ede kakovosti, cene in števila tako visoko ski». Upajmo, da bodo v dogieane-3 času z g družinami lmzene V zadnjem času kot še nikoli in se zdi, da bo šla še višje, j stopili naši vrli igralci pred javnost v sto-|so te čete odigrale več tekem z jugoslo-Poleg teh pa izide le malo drugih knjig,. tič. Če pnraćunamo k samostojnim nasto^ vanskimi družinami, V katerih so čast-čc ne upoštevamo rajnih koledarjev. Vsega, pom ^Dramskega društva« še gostovanja nQ branile gvoje })ai-ve in veCkrat njegovih članov prt drugih društvih, nada- kot zma^ovalk(1_ l,ew uprizo^tve Miklavževih m Silveshovih Zadnja pano katere smo so lotHj večerov, dobimo visoko akuvno postavko kulturnega aktivnega udejs^vovanja. .o^JištJo^izz™ it srrLssr11 iai*"Ttien\m- dališko publiko. Tej se ima zahvaliti, razen £ lH?tenh S'"° 'l0SefI" U3pe,U" 3 igralcem, v veliki meri za svoj razmah in je bila lahka atletika. Tudi tu kakor v drugih odsekih smo dobili dobre moči. par lepih knjig in spravila na svetlo tudi bi se lahko marsikdo po na- c^bstanek. Prepričani smo, da bo znalo ob- Upoštevati moramo pri tem po-___it,: .n,:__to, da so nasi atleti pri letošnjih nje, vendar je ostalo še mnogo organi zaeij neobnovljenih. L. 1923. se je vsej slovansko učiteljstvo (okrog 800) odstranilo od društvenega delovanja. Nedvomno je ta ukrep silno ošibel vso dru- št v eno organizacijo ker jo je zvalil vso, samo 600-800 izvodov, se ne na ramena kmečkih in malomestnih ."1!. , J . ,^ s.j' slojev. Od pomoč je vsaj v neki meri nudila ustanovitev raznih zvez društev, ki pada skoro v isto dobo: na jesen 1. 1922. — tako «Zveze prosvetnih društev« v Gorici, «Prosvete» v Trstn, «Prosvetne zveze« v Gorici, «Zveze telovadnih društev« v Trstu, Športno udruženje v Trstu, Zveze mladinskih društev v Trstu. Od te dobe je sledil neznaten, soliden porast društvenega delovanja. že prilagojenega novim razmeram. Začetkom 1. j1924. je bila na Goriškem ukinjena velika veČina prosvetnih društev, pol leta nato je bil razširjen na naše pokrajine italijanski društveni zakon, oziroma varnostne določbe, ki društveni zakon nadomestuje-jo. S tem je bilo omogočeno bolj prosto društveno snovanje, ki se je res stalno pointenzivljalo od te dobe, v kolikor ga niso ovirale stalne prepovedi javnih prireditev. Tako da danes njih število precej presega tristo, v kolikor moremo precej gotovo domnevati. Značilno je za povojno dobo, da je športno delovanje silno porastlo, medtem ko je telovadno udejstvovanje v veliki meri propadlo. čudim današnjemu zastoju glede izdajanja tostran in onstran meje. Zadnja točka so — pisatelji Res smo lahko ponosni, da je ravno naš del naroda, če upoštevamo tudi Notranjsko, dal mnogo mož, ki so zadnja leta vtisnili pečat slovenski književnosti in ki po večini še danes zavzemajo častno mesto med onimi slovenskimi leposlovci, ki res kaj delajo. Ti so sicer naši po duhu in po srcu, toda kruh jih je zanesel drugam. Ce hočemo sešteti leposlovce, ki so bili tu rojeni in tu živć fer, i • t . i .i i-.J: ..„»! razvoja Činstvo ceniti trud «Dramskega društva« in da ga bo i v nadalje zvesto podpiralo s svo-jo prisotnostjo pri predstavah. Važno dejstvo za obstoj gledališkega odra je tudi ljubezen občinstva do «odra». Tudi v tem pogledu se je ♦sebno sodeloval. Vendar bi nam bil tak obširnejši kritičen pregled naših revij in njižnih izdaj prav dobrodošel. Pa naj ga kdo napiše, jaz mu bom hvaležen. A.. Kozman: Ljudsko gledališče v Gorici Vojna vihra je pobrala skoro vse gledališke ustanove, ki smo jih imeli pred vojno julijski Slovani. Povojna doba pa nam je oobrala pravo gledišče v Trstu. Ista povojna doba pa nam je prinesla skoro neverjeten razmah gledališkega diletantizma v naših društvih. Danes skoro ni društva med nami, ki bi ne priredilo vsaj enkrat na leto dramske predstave. Več naših podeželskih društev uprizarja celo redno večkrat na leto gledališke igre. Nekatera Razvoj športnega gibanja med našim narodom pred vojno in po njej O športnem gibanju med našim narodom v Julijski Krajini v predvojni dobi pač ne moremo govoriti. Med tem ko so drugi narodi Že takrat agilno delovali na športnem polju in se udej-stvovali v raznih panogah sporta, se je pri nas šele v majhni meri začenjalo športno življenje. Bilo je leta 1907., ko so se tržaški ko- lesarji združili v enotno društvo «Bal-lza dobro in pravično. Dr. Boris Furlan (Trst): Cankarjev „Hlapec Jernej" v luči pravne filozofije Zgodovino človeštva moremo označiti kot neskončno hrepenenje po uresničenju idealnih vrednot: človekovo življenje v malem kakor življenje narodov in človeštva v velikem so vedno ponavljajoči se poizkusi se približati temu večno bežečemu, nedosegljivemu ideaiu. .Postopno uresničenje ideje pa je mogoče samo v večnem boju, v neprestanem premagovanju in trpljenju. Tak boj in trpljenje za idejo nam je narisal Cankar v hlapcu Jerneju, tem tragičnem simbolu slovenskega naroda. Ideja za katere uresničenje se bori hlapec Jernej, je nova oblika pravičnosti, ki je v popolnem nasprotju z vsem, kar smatra obstoječi red kan«, katerega konkurent jc postalo po nedolgem času Kolesarsko društvo Vrtojba. Kolesarstvo je bila torej prva panoga, ki si jo je naša mladina izbrala za pričetek športnega delovanja. K razvoju te panoge sporta je mnogo pripomogla tudi naša današnja slavljenka «Edinost«, ki je 1. 1924. razpisala kolesarsko dirko za kupo. Za to kupo sta se vršili do sedaj dve dirki, 1. 1924. in 1925. Da se pa nismo ie pred vojno pričeli primerno razvijati na športnem polju, je krivo dejstvo, da smo imeli takrat obilo telovadnih društev, ki so skrbela in zadostovala v vsakem oziru za fizično krepitev naše mladine. Ostali smo radi tega do povojne dobe samo s to športno panogo, za katere razvitek sta skrbeli zgoraj omenjeni društvi. Po- Kakor je vsako umetniško delo le poizkus uresničiti idejo lepote, tako je tudi vsak pravni red poizkus uresničiti idejo pravičnosti. Ti poizkusi se morejo več ali manj posrečiti m se morejo tudi popolnoma ponesrečiti. Pravna ureditev na pr., ki hi zanikala kakemu posamezniku ali celemu narodu pravico do svobodnega udejstvova-nja, do ustvarjanja one oblike življenja, ki jo smatra kot nalogo lastnega obstoja in ki je po splošnem principu mogoča tudi s soobstojem vseh drugih svobodnih bitij, taka ureditev bi bila zanikanje pravičnosti in oni, ki bi ubogali takim zakonom, bi sicer ravnali zakonito, a krivično; s takim ravnanjem bi se oprostili vsake pravne odgovornosti, a bi si istočasno naložili mnogo hujšo odgovornost pred zgodovino Človeštva, ka-, terega svobodni razmah k vedno popolneje ▼L lEDIKOSTe V Trato« 24. jaanarfa lim oblikam stvarstva bi bil začasno zadržan. Vsaka nova ideja je revolucijonarna, vsako novo pojmovanje o ureditvi medsebojnega razmerja človeških bitij je in mora biti v nasprotju z obstoječim redom; šele ko mu mučeniki ideje priborijo splošno priznanje, tedaj se tega novega nazora polasti pozitivna zakonodaja, predpisujoč ga ko4 Ssplošno normo ravnanja. A življenje ne «nore mirovati, sicer bi prenehalo biti življenje; hoče se mu novih ciljev, novih obzorij in po vsakem takšnem naponi, ko je človeštvo mislilo, da je končnovel javno in za vselej rešilo problem pravičnosti se iz- pa so in morajo biti v večnem nasprotj pisanim pravom, ker oni predstavljajo bodočnost, to pa preteklost, ki je najhujši sovražnik bodočnosti. Radi tega ne smemo nikoli iskati v pisanem pravu absolutne pravičnosti in tudi ne morda onega prava, ki bo jutri uzakonjeno. V tem konfliktu nove ideje pravičnosti, ki hoče v življenje, s pisanim pravom preteklosti, obstoji tragedija hlapca Jerneja, ki absolutno ne more razumeti, katera posvetna postava je naredila, da ni zemlja tistega, ki jo je obdelal, ampak onega, ki ga pokliče dedno nasledstvo za gospodarja. Pri tem naj pripomnim, da ekonomično ozadje, ki ga podaje Cankar v hlapcu Jerneju, ni bistvene važnosti za konflikt med novim pojmovanjem pravičnosti in že uzakonjenim pravom: vsebino tega konflikta bi mo^la tvoriti ravnotako svoboda verskega prepričanja kakor svobodno udejsivovanje carodnosti. Tu ne gre za vsebino konflikta, ki mora biti vedno relativna, ampak za obliko, ki je vedno se ponavljajoča nujnost. Pri Cankarju zadobiva ta konflikt — v soglasju z njegovim svetovnim naziranjem — obliko ekonomičnega nasprotja med kapitalom in delom: «Dedič in gospodar po očetu», prajvi Jernej študentu, «šega je, tudi pravica morda... AH drugo je: štirideset let je delal Jernej, štirideset let je zidal Jernej, Bog je blagoslovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad, stotere« in tisočerem Čigavo je delo, čigav je sad, to ini zdaj povej!« In s ga značaja ne klonijo, oni zmagajo ali se ki se je spompila, da poda obširno zgodo-zlomijo. Jernej ne bo mogel nikoli razumeti vino vseh pcefinjlh izbruhov Etne ter s tem Studentovih besed, da je pravica ustvarjena pokaže, da niso bili tako uničujoči, kakor za tiste, ki »o jo ustvarili, tako je prežet smo se bali. Vem, da mi je bil ta zgodovin-od svojega ideala pravičnosti. Kakor ostane ski pregled v veliko tolažbo in olajšavo, on družbi nerazumljiv, tako tudi on ne ra- Takoj drugi dan je sledil zgledu « Edinostih zume njene govorice. »Govori po pameti« «Piccolo» in tudi drugi italijanski listi, pa te bom slišal in razumel in ubogal,» Zopet nov glas; »Pustimo hvalo, saj so pravi mlademu Sitarju, ko ga ta podi od jo bolj poklicani že dovoli obširno izražali, hiše. Z vso silo, do konca v « hudih sanjah*, Raje «po£imfajmo» še malo. Poslušajte: Ko se brani Jernej temu spoznanju, ki bi po- sem prišel iz vojne domov, so mi povedali njate «Iekai menilo konec njegove osebnosti. In vedno sledeči dogodek, ki ga je «Edinost» doži- 1911). Neki lekarnar je dajal svojo «farma-više se stopnjuje ta tragika, ko terja končno vela tekom vojne, — Dotičnim, ki so mi to *—n od Boga svojo pravico: «Ne bom prosil in povedali, prepuščam odgovornost za resni-ne bom jokal, moja pravica je božja pra- co. — «Edinost» je nekega dne prinesla vica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, članek, ki je bil — kakor se pravi med žur-kar je govoril, ne bo tajil Dolžnik je moj; nalisti — «fulmlnanten». Članek je šel v ne klečim pred njim, stojim in terjam!* i svet in je povsod ugajal, tako da ga je čez Besede, ki jih izreče župnik Jerneju, so nekoliko dni tedanja «Agramer Zeitung» sodba družbe nad vsakim predhodnikom, prevedla in ponatisnila. «Agramerca» je š'a nad vsakim mučenikom novih idej. «Stran, zopet v svet in je čez nekaj dni prišla ured-nevernik, stran bogokletnik*. In še vsak niku «Edinosti» v roke. Ta je čital članek, predhodnik bo raoral izpiti kakor Jernej pograbil za pero in napisal zopet «fulmi-do konca čašo gorjupa- A nad tem trpije- nanten* članek, v katerem je polemiziral s besede: «Nebesa, pekel*. Gre baje za ko-j Tačkama FHinflCt 11 Tftfll munistično zaroto* Drugi dan je prinesel I laMlHCI LUIIiUJI V 11 <#IU to stvar na dolgo in široko opisano neki tržaški list pod naslovom «Atentat na Opči-nah». Čez par dni pa je po tem listu isto stvar objavil neki danes inozemski list Hahaha! — Zopet nov glas: « Preveč smo zabredli za uredniške kulise. Ostanimo pri tem, kar smo čitali v naši slavijenki. Ali se spominjate »lekarne v trafiki»? (Edinost 1910 ali čijc in traffico» in to se je na gornji način prevedlo in nato prezrlo. — — Se spominjate tistega mesarja v Dolini, ki je ponujal «oslovsko» meso (namesto volovsko)? (Edinost 1923). Kolikokrat smo srečali narodnega (narodnega) kolesarja, ki se je enkrat spremenil v koledar in ki je včasih požrl (podrl) deklico ali starko brez izbere? In koliko solz je potočila tista uboga deklamatorka, ko je čitala, da je s svojo deklamacijo gonila (ganila) občinstvo? Še pred par dnevi smo čitali o sijajni športni stoji neomajni in neomadeževani člankom v Agramer Zeitung* — kakor re-]manipulaciji (manifestaciji). kako nazornostjo, mogočo samo pri velikem je poleg uradnega Osservatore Triestino* umetniku, oblikuje Cankar postulat, da naj najstarejši v deželi, naš list, da je bil in je bo gospodar proizvoda tisti, ki ga je proiz- slovanski, najbolj slovanski list. vajal, v besedah ki jih govori Jernej župa- Vidim nas v duhu zbrane okrog mize, uu: Ampak še to mi povej, učenjak in Vse, stare in mlade; že so se vzdignili župan: kako bcm pa v culo povil in povezal razni več ali manj poklicni gromovniki,^ posvoje delo, kako bom spravil vanjo štiride- trkali važno z nožem na kozarec od šam-setero let?» In ko mu pravi Šalander, da je panjca — zakaj si ne bi pri taki priliki postava, nikjer zapisana, povsod veljavna, privoščili šampanjca? — ter izrazili svoje (torej neka norma po vzorcu naravnega čestitke naši dični, ljubljeni «tetki Edino-prava), da ne ženi gospodar hlapca od hiše, sti». Pobožno smo vse poslušali; mi mlajši kadar je doslužil in je star in nadložen, tam ob dolnjem koncu mize postajamo tudi vzroji Jernej in vzklikne: i • J ____! 1 :--' „ L! Kili ' t* _ 1__1_____ev nicmn CamD „LA FONDIARIA' je najcenejša in edina domaća zavarovalnica. Zavaruje prott požaru, tatvini, ne7godam, xa penzijski fond in na življenje v rnzličnili kombinacijah. Priporočljivo je iivijensko zavarovanje za doživetje za dobo 20 do 25 let. Pri tem zavarovanju dobijo dediči, v slučaju smrti zavarovanca potem ko je bil plačan ludi en sam obrok, takoj izplačano celo zavarovalno svoto. V slučaju doživetja se pa zavarovalnasvola izplača zavarovancu samemu. ia 10000* zzvarov« svota znaSa premija Lit. 1" dnevno. Vsaki oče, ki količkaj ljubi svojo družino, svole otroke, bi {nora! biti nJim v korist po možnosti zavarovan! Vsa pojasnila daje Drago Starec, 167 Glavni zaslop TRST-BARKOVLJE. e. PIRIONI Trst — Via delia ? esa Telefon 37-31 Masivno sobe od 1500 L naprej, moder ne kuhinje od I* S00. — naprej. 16 172 n a o: u To kar naj da usmiljenje, bi morala biti pa kakor se imenuje sv. pismo samo vedno zakonito priznana pravica, kajti svo-Lfcnjiga*, tako približno je bila VAi I 1 fl * a ___* _ i.!—„ I — m. ■ r n. a rvV>n /vo f 1 * *__1 _I_ ~ —. « I 4 1 a f bodno udejstvovanje človekove Edinost« osebnosti,' pri meni sploh poj m tiste moči, ki jo vse- In izrekel sem oster protest ka'ero krati v eni ali drugi obliki takozvana je časopisje,__ czakonita krivica*, ne more biti prepuščeno pr0;j očetu: «Dal vas bom v «Edinost!» na milost ali nemilost samovoljnemu izvr-| Spominjam se samo še tega, da je ta pro-Sevanju usmiljenja. To je razlog, da se test dosegel ravno nasproten uspeh: les-Jernej s tako elementarno silo upira, ko kovka ie pela po meni s podvojeno silo. ] mu svetujejo, naj prosi mladega Si'arja, da se ga usmili. On ne potrebuje usmiljenja, on zahteva pravico za svojih Štirideset______ let dele, za svojo osebnost, katero jc da- javljeni protest? kovka je pela po meni s podvojeno siio.| Ali pa je bil to samo prvi. neposredni uspeh. Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznana tvrdko IVAN KERŽE v Trstu — Piazza Sati Giovanni štev. 1 ki ima vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseh vrst aluminija, emajla, porcelana, steklenine itd., pripravne tudi za priložnostna darila. — Prepričajte se o nizkih cenah in točni postrežbi i 170 1II Hlim 11 l' ^«BRjg3aEBssgyr.. TRST, m TfZIANO VECELUO i ev. 9/1. Dovolitev in odpoved državljanstva Obnova, dovolitev, prenos vsakega dovoljenja. Vojaške zadeve; vojaške in civilne pokojnine. Konzulenca in prizivi v davčnih zadevah. Pravna pomoč v vojnoodškodninskih zad vi h. )pen»-cije za hipotečna posojila, vpisi in izbrisi. Administrativne vloge na kompetentna ministrstva v Rimu. Konzularne zadeve z inozemstvom. Ustanovitve družb; delitev med dru^i; sestava letnih računov, knjigovodstva, revizije, izvedbe, likvidacije, inventarji, fali-menti, konkordati. GOVORI SE 3LOVENSKO. Immmltt u „ESinosfi" tega* neobjavljenega protesta, uspeh, kakršnega je doživel pozaeje marsikateri ob- roval temu delu. Vzeti mu njegovo delo se, _ Oglasi se drugi: «Tudi moj prvi spo- pravi vzeti mu osebnost, največje dobro min na «Edinost» je v zvezi z nekim pro- stvarstvjL Kant pravi, da more vse na svetu: J*es7om. Bil sem v drugi gimnaziji in tedaj razen duha biti sredstvo in da se radi tega nam je pri^el v roke neki zakotni nemški človeka kot umnega bitja ne smemo nikoli list s Koroškega, ki je v majhnem člančiču posluževati kot sredstva, temveč da n«>re-; zafrkaval naše Korošce, kako slabo govore mo v njem vedno ceniti predstavnika člo-; slovenski. Strašno smo bili užaljeni — jaz veštva, ki je absolutna vrednota in smoter in nckateri sošolci. Kaligrafično smo pre- * "^JJJJ^J^' Obrtni j skega pisali člančič in dodali na koncu sledeči stavek: «Protestiramo proti takemu bla- PoMo društvo v BarMlch rabi na redni občni zbor na sebL Pravo predpostavlja red, ki vlada v med- sebojnem razmerju posameznikov kot takih tenju našega naroda». S pobožnimi čustvi ali kot organiziranih celot; pojem reda pa ^o nato vse poslali na uredništvo z opaz-vsebuje že uravnavanje k nekemu cilju, pod-1da smo pripravljeni tudi kaj plpčaH 7a objavo. (Zlati časi, kaj ne, gospod urednik?) Kako smo čakali f In res: Čez nekaj dni je «Edinost» prinesla naš člančič; samo konec je bil predrugačen. Glasil se je takole: «Tu se kaže slavna nemška kultura v pravi bengalični luči, katera meče globoke sence na buče nemških kretinov na Koroškem!* (Glej »Edinost* iz leta 1899.) Kako r_____________ mi je ta konec imponirali To je bila moja Srugi pa cilj. Ideja pravičnosti pa obstoji prva žurnalistična šola reje van je sredstev v dosego določenega smotra; ker se pravo po svojem bistvu izraža le y družabnem razmerju posameznikov, in se smoter posameznikovega delovanja r*e da doseči drugače, nego da se v gotovi meri uporabijo druga človeška bitja kot sredstvo, sledi nujno že iz pojma prava, da mora v človeškem udruženju vsak posameznik biti v gotovi meri sredstvo, v . tem, da bodi vsak posameznik v enaki meri sredstvo in cilj. Ta ideja mora biti vodnica vsake zakonodaje in slehernega našega dejanja: spoštovanje pred človeškim dostojanstvom v človeku, zavest, da Oglasi se tretji: «Pustimo take soomine, povejmo si raje kaj drugega. Odkar se spominjam, smo vedno *šimlali» na * Edinost*, najbolj pa smo cšimfali*, — čudno — če jo enkrat v kavarni nismo dobili v ki se bo vrdii nedeljo dne 7, februarja ob 13 30 v go- _ društva® v Barko vi jati. DNEVNI RED 1.) Nagovor predsednika, 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev predsednika, 5.) Slučajnosti. NB. Po § 34 društvenih občni zbor pol ure pozneje ležbi članov. pravil se vrši ob vsaki ude-(169) sTRGOUSiCO 0 regtstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIG3 DA PALESTftJN 3 4. pritličje Obrestuje hranilne vloge, s 1. januarjem 1026 po TNA ZADRUGA vTRSTu] i m i i M I počenši 5% fj Večje* vi o g o, vezane na odpoved, po dogovoru. Z Davek na obresti plačuje zavod sam. fl Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. 1 Sprejema tudi vloge na tekočI račun v Dinarjih ter Hit obrestuje nujiuodnsjše. I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. ^Jjrsdne ure od 9-1 in od 372-57* pop. Po$tno-hran. ralun št 1fl327. Telefon 16-04. se to dostojanstvo ne more nikoli ponižati rokc, Ni ravno lepo, da tako ravnamo s to na stopnjo golega sredstva v partikularne namene, naj bodo to nameni posameznika ali pa celega naroda, in da se sme človekova osebnost pokoriti edinole univerzalnemu zakonu svobodnega razmaha, samo v tej ideji je re&itev človeštva. In ravno proti temu, da bi bila samo credstvo v službi drugih, se s tako elementarno silo upira Jernejeva osebnost. Tako trdno veruje Jernej v svojo pravico, da ne dovoli niti za trenutek, da bi mogle pisane postave biti z njo v nasprotju: «Bog je podal pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v skrinjo.* «Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike!» «Na sto vrata bcm tHcal, stoprva pa se mi odpro nastežaj». A predhodniki Jernejeve- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA J PODRUŽNICA V TRSTU [ našo ljubljenko, ki je skromna in dobra kakor domači kruh, vendar pa vam bom povedal slučaj, kjer je to šimfanje» zavzelo res duhovito obliko: Spominjate se mogoče, kako dolgo je bil Lev Tolstoj bolan pred svojo smrtjo. Tedne in tedne je ves kulturni svet 8 trepetom Čakal na vesti iz Jasne Poljane. Tedaj se je naSel hudo-muSnež, ki je vprašal: «Zakaj Tolstoj toliko časa umira?» In odgovor je bil: «Zato, da «Edinost» pripravi nekrolog.» — In vendar je ta dovtip krivičen, se oglasi zopet drugi. Spominjam se iz leta 1923, ko je Etna bruhala svoj peklenski ogenj in ko se je vet svet tresel za usodo mesteca Linguaglossa. Tedaj sem kontroliral, da je bila «Edinost* prvi list ▼ Italiji, CENTRALA V LJUBLJANI Glavni io tezene Biojn H.0H.030-- Telefon: S—13» 22—W Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4 V*VQ vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle# Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, uernomelj, Kranj, Logatec Maribor ::::::::.•: HnlprlRladnelto zueza i Jugostirollo Blagajna je odprta od 91/.—121/. In od H1/,—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::