leto tUIll. StevllKa Z49.
g LiuMlnni, v nedeljo 1. novemnra 19ZS.
ceno Din r
SLOVENSKI
Uhaja vsak dan popoldne, Uvieasl nedelja ln pravnike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, (eklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnlstvo: Knallova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knallova ulica st. 5, I. nadstrople. — Telelon Alev. 34.
■V     Poštnina platana v gotovini.
v posnemanje
Resolucija splitske občine*
Splitska občina, ki jo vodi razumni in zelo simpatični splitski župan in patri jot dr. Ivo Tartaglia, je te dni zaklju* čila resolucijo, v kateri poziva vlado, da uvede v bogoslužju glagolico in da to zahteva v predstojećih pogajanjih glede konkordata z Vatikanom.
Resolucija splitske občine je značilna za mišljenje in čustvovanje pre* stolice Jadrana, kjer so se vedno pora* jale napredne nacijonalne ideje in kjer je pred vojno cvetelo med drugim naj* odločneje jugoslovensko revolucijonar* stvo. Z lepo gesto hoče prednjačiti pred ostalimi mesti države ter povzdig* niti glas o tem našem velevažnem na* cijonalnem in cerkvenopolitičnem vpra* šanju. Splitska občina poziva vlado, da zahteva od Vatikana priznanje glas golice za cerkveno bogoslužje v naši državi. Splitska občina se zaveda svojega saumoupravnega značaja, svoje dolžnosti kot javna korporacija ter stavlja s tem vprašanje glagolice, ki se je doslej tretiralo izključno kot polU tična in strankarska zahteva, kot za* hleva predstavnikov vlade, pred širši, javni forum. Zahteva po glagolici naj gre v javnost, med narod, v samo* upravna telesa, da zadobi primerno moč in da si vlada ojača stališče s splošno narodnim referendumom.
V tem smislu si želimo, da bi po« kret za uvedbo glagolice prešel v na* rod in v vse iavne korporacije in da bi se po vsi državi, predvsem pa v pre« čanskih krajih, ki so neposredno tan* girani, pojavljale enake resolucije. Za* hteva po uvedbi glagolice v cerkveno bogoslužje bodi ljudski, narodni po« kret. Za tak pokret pa so kakor nalašč poklicane občine vseh naših krajev.
Govoriti o potrebi utemeljenosti glagolice bi bilo danes, ko je to vpra* sanje vsestransko razjasnjeno in ko je uvedba glagolice v eminentnem narod* nem, verskem in cerkvenem interesu, odveč. Celo jugoslovenski škofje so po dolgem oklevanju, vsaj tako je poro* čalo časopisje, pristali na zahtevo po uvedbi glagolice. V podprekitev istini* tosti in iskrenosti tega stališča je na mestu, da sklepajo naše občine, brez izjeme in strankarske pripadnosti, ena* ke resolucije. S tem bi se lahko vzpo* stavila enotnost vsega prečanskega na* roda glede uvedbe glagolice. Mi sicer dvomimo, da bodo klerikalne stranke razvile slično agitacijo v narodu in da pozovejo sedaj tudi formalno svoje organizacije, naj sodelujeo pri akciji za izvojevanje glagolice, ker predobro poznamo cerkveno hijerarhijo, ki ne dovoljuje demokratizma niti v cerkve* noupravnih vprašanjih. Kljub temu pa stavljamo to zahtevo, ker menimo, da treba prenehati s slepomišenjem ter dokazati iskrenost in istinitost tam, kjer je doslej vladal odpor, odklanja* nje, oklevanje ali celo kljubovanje.
Tembolj pa raste dolžnost napred* nih in naciionalnih občin, da se po pri* mer u splitske občine zavzamejo za za* htevo po uvedbi glagolice in da poši* Ijajo primerne resolucije vladi v Beo* grad.
Monsinjor Pellegrinetti bo že razvi* del iz časopisja, kako in kaj je v tem slučaju z zahtevo po uvedbi glagolice in da gre tu za pravo ljudsko potrebo in zahtevo.
Splitska resolucija v zadevi glago* lice je poziv na naše občine, da posto* pa jo enako in da se kot samoupravna politična telesa, kojih glas mora biti uvaževan v politiki m v javnem življe* nju, odločno zavzemajo za slovansko bogoslužje, ki bo trdnjava in jez proti potujčevanju in močna opora narodne misli.
Slovenske občine na plan za slovan* sko bogoslužje, posnemajte zgled split* ske mestne občine.
Naj ne bo narodne občine, ki bi ne sprejela enake resolucije/
1 ---'       ■ ————^--- ! -     il       nI IMM
NOVO FAŠISTOVSKO NASILJE PROTI NOVINARSKI ORGANIZACIJI
Milan, 30. oktobra, e. Za danes so bile napovedane volitve odbora lombardskega novinarskega udruženja. Predloženi sta bili dve listi, in sicer fašistovska in opozicijo* nalna. Ker so fašisti videli, da bodo poraze* ni, je prefekt prepovedal volitve ter poveril trojici fašistov vodstvo udruženja. Predsed* nik lombardskega novinarskega udruženja poslanec Janni je v imenu večine članov vložil protest proti postopanju prefekta.
Invalidi zakon u načelu sprejet
Danes popolno politično zatišje resnično vstopi v vlado. — Skup
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je nastopilo popolno politično zatišje v skupščini. Seje narod, skupščine so odgođene do 5. novembra. Skupščinsko predsedstvo zato ne navaja nikakega tehtnega razloga. Večina poslancev je že sno-či in danes odpotovala v svoje kraje.
Prihod Stepana Radića v Beograd je najavljen za prihodnji teden. Politični krogi trde, da je postalo vprašanje vstopa Stepana Radića v vlado zelo aktuelno. Nekateri radikalni krogi trde, da Radić res vstopi v vlado ln da prevzame neki resor. To vprašanje se ima rešiti med Radićem in Pašićem. Radić bi imel prevzeti ministrstvo za socijalno politko, toda le pod pogojem, da izstopi iz vlade eden izmed radičevskih ministrov, širijo se tudi danes govorice, da vstopi v vlado Ljuba živ-ković kot intimni prijatelj Nikole Pašića.
Včerajšnja plenarna seja je trajala dve in pol ure. Minister za socialno politiko je odgovarjal na razne protiargiimente Ln očitke opozicije glede invalidskega zakona. Značilna je bila nato izjava zemljorad-niškega poslanca Vujića, da je finančni minister izjavil, da prejema neupravičeno 80.000 ljudi pokojnino. Vpraša ministra za
v Beogradu« — Stepan Radić ščina odgođena do 5. novembra«
socijalno politiko, aH mu je stvar znana.
Skupščinski predsednik je nato zaključil splošno načelno debato o invalidskem zakonu  ter odredil glasovanje.
Za vladin zakonski načrt o invalidih je glasovalo 181 poslancev, proti pa 63. — Radičevci so kompaktno glasovali za inva lidski zakon. Po glasovanju je izjavi! zem. Ijoradniski poslanec Miloš Moskovljević:
Mi smo smatrali, da se mora invalidski zakon čim prej sprejeti. To smo vedno zahtevali. Da to tudi dejanjsko pokažemo, smo glasovali v načelu za predloženi zakonski načrt pa hočemo tudi končno v podrobnostih glasovati za njega sprejem, če vlada sprejme od opozicije predložene stvarne spremembe oziroma dopolnitve. Današnji naš nastop je samo taktična poteza, da Izbijemo vladi iz rok orožje, ki je namerava porabiti ire^ narodom proti nam. češ da smo nasprotniki invalidskega zakona .
Skupščinski predsednik je nato zaključil sejo s pripombo, da se prihodnja 6eja VTši šele 5- novembra t, L Ta odreditev Je vzbudila v opozicijonalnih krogih vihar ogorčenja.
Zunanjepolitični ekspoze tir- Beneša
Dr. Beneš o pomenu locarnske med Rusijo in Evropo se v kr Mali antanti. — Mala antanta in
Češkoslovaške
— Praga, 31. oktobra (Fzv.) V stalnem , odboru razpušcene narodne skupščine je zunanji minister dr. Beneš včeraj podal zelo obširen ekspozč o mednarodni politični situacij! in zlasti o pomenu locarnske pogodbe. Dr. Beneš se je nahajal ves čas v inozemstvu, ko je zborovala narodna skupščina še pred razpustom in zato ni imel prilike podati jasne in točne slike o važnih mednarodnih problemih narodni skupščini. Po razpustu skupščine se je v sm:slu češkoslovaške ustave osnoval stalni parlamentarni odbor, kateremu je sedaj zunanji minister očrtal položaj Češkoslovaške republike napram Evropi. Dr. Beneš je med drugim izvajal:
Češkoslovaško - francoska garancijska pogodba je nadaljno sredstvo za rešitev mirne bodočnosti Evrope. S to pogodbo je Francija prevzela obveznost, da takoj, avtomatično pomaga Češkoslovaški, ako bi se od katerekoli si bodi strani kršila varnostna pogodba. Ti dve državi sta poklicani presoditi, ali je nastopil »casusfoederis«. Češkoslovaški-francoski garancijski sporazum tvori bistven del locarnske pogodbe in nima nikake ostrine proti Nemčiji. Locarnska pogodba določa v prvi vrsti obveznost suverenih držav Evrope, da ne smejo vodld v nobenem slučaju vojne ln da morajo vse težke medsebojne razrešljive konflikte rešiti potom mednarodnega razsodišča.
Važna mednarodno-politična posledica locarnske pogodbe je vstop Nemčije v Društvo narodov kot enakopravnega činitelja v gospodarskem in političnem življenju evropskih držav.
Glede Rusije je dr. Beneš podal zelo važne in dalekosežne izjave. Izvajal je:
Današnja Rusija se mora vedno zavedati, da bo primorana računati s političnimi posledicami locarnske pogodbe in se v tej smeri ravnati. Pride tudi do tega, da bo sklenila Evropa z Rusijo sporazum. Danes opozarjani, da moramo biti pripravljeni na novo akcijo napram Rusiji. NI najbrže daleč, ko pride do druge locarnske konference odnosno pogodbe, ki jo bo Evropa sklenila z Rusijo. To bo koristilo Rusiji in Evropi! Naš cilj je popolnoma dosežen« Naša dosedanja garancija mej je popolnoma dosežena«
Zunanja politika naše republike stopa v novo politično fazo.
pogodbe za Evropo« - Sporazum atkem doseže. — Razmerje v
Madžarska« — Dobro razmerje
do Nemčije«
Med nami ln z^opniki Nemčije ni prišlo nikdar do resnih diferenc in sploh do nikakega konflikta v Locarnu. Nemška državnika dr. Luther in dr. Stresemann sta mogla znova ugotoviti h povdarjati, da med obema državama ne cljstoje nikake diference in da ni prišlo nikdar do resnega spora.
Naša pogodba s Francijo obstoja dalje, Naše razmerje do Anglije je defin:tivno urejeno. Med nami in Italijo vlada popolno soglasje. Razmerje da Male antante ostane neizpremenjeno. Imel sem priliko se posvetovati in razgovarjati z dr. Ninčičem in Dukom. Obe državi se veselite nad rezultati, ki so bili doseženi v Locarnu glede splošne mirovne konsolidacije Evrope. S Poljsko smo bili v Locarnu v stalnem stiku.
Ostaja še ruski problem. Prepričan sem, da prinaša locarnska pogodba dobre uspehe in da bo pospešila normalizacijo razmer med Evropo in Rusijo.
Mi ne zasledujemo niti zapadne niti vzhodne orijentacije, marveč zasledujemo čisto češkoslovaško pol:tiko, ki si ne more misliti zapada brez Nemčije in vzhoda brez Rusije. Prepričani smo, da bo locarnska pogodba ugod>no vplivala ne samo na Avstrijo, temveč tudi na Madžarsko. To po-menja za nas aktivno postavko. Posebna pogodba bo v doglednem času uredila razmerje Male antante do Madžarske. Končno moram povdarjati, da je pogodba povsod v vseh slojih našla odobravanje in soglasje. Ne dvomim, da se pospeši miroljubno in lojalno sodelovanje vseh evropskih držav.
Koncem svojega govora se ie dr. Beneš spominjal taktnega in odločnega nastopa angleškega zunanjega ministra Cham-berlaina in velike konciljantnosti francoskega zunan'ega ministra Brianda napram Nemčiji, kar je mnogo prispevalo k sporazumu. Splošno prepričanje je, da s sporazumom z Nemčijo in Rusijo je dosežen končni cilj po-mirjenja Evrope.
Zunanji minister dr. Beneš je omenil tudi nemško narodno man j? ino v Češkoslovaški republiki ter izrazil krepko prepričanje, da radi nemške narodne manjšine ne pride nikdar do resnih sporov med Nemčijo in Češkoslovaško, ker je češkoslovaška republika dosledna v tem, da nudi nemški narodni mnajšinl vse kulturne in politične svobodščme v okvirju republike«
Grško-bolgarski spor ugodno rešen
Poročilo vojaških atašejev o izpraznitvi bolgarskega ozemlja
— Sofija, 30. oktobra. (Izv.) Angleški, francoski in italijanski vojaški ataše so piedsedniku Sveta Društva narodov Br?-andu brzojavili. da so z ozirom na promptno jugoslovensko železniško upravo takoj dospeli na lice mesta v Petrte. kjer so objavili grški komandi sklep* Društva narodov. Komisija naglasa, da je potrebna kon. trola do 31. oktobra in  so vojaški atašej*
osebno prisostvovali izpraznitvi bolgarske-ga ozemlja. Nikjer ni prišlo do nikakega incidenta. Bolgarska komanda se je točno ravnala po izdanih navodilih.
Pod predsedstvom Horaca Rumboldta se sestane 6. novembra posebna komisija, ki raspravlja o nadaljnlh odškodninskih zahtevah lnteresiranlh držav, to Je Bolgarske in Grške. Svet Društva narodov Je po poročilu iz Pariza izrazil simpatično zahvalo postopanju vlade kraljevine SHS, ki Je zelo olajšala poslovanje komisije. Po poročilih iz Pariza Je Brland pozval včeraj na čajanko bolgarskega poslanika M o rtov a In grškega poslanika Karfanoaa ter Ju pozval,
da si podasta roke v znak sprave. Brland
Je dejal:    Bodite prijatelji!
— Pariz, 31. oktobra. OrŠko-bolgarski spor je smatrati za končan. Inozemski diplomati zlasti pohvalno izrekajo o postopanju jugoslovenskega zunanjega ministra, ki Je s svojo trenzostjo in pomirljivostjo zelo vplival na srečni izid rešitve grško-bolgarskega spora.
o grško - bolgarskem sporu
— Praga, 31. oktobra. Češkoslovaški tiskovni urad objavlja iz Pariza izjavo Chamiberlaina o grško-bolgarskem sporu. Chamberlain je izjavil svoje zadovoljstvo nad tem, da se je ustavilo neprijateljsko razpoloženje med Bolgarsko in Grško. Pripomnil je. da morajo biti takoj vjetniki izpuščeni in da se more povrniti vsa škoda, ki jo ie trpelo prebivalstvo po okupaciji grških čet bolgarskega ozemlja. Chamberlain je zahteval, da se mora po posebni komisiji preiskati povod obmejnega konflikta in odgovornost gotovih faktorjev za njega. Predlagal je tudi, da mora posebna komisija predložiti načrte, kako bi se mogli v bodoče taki dalekosežni konflikti onemogočiti. Posebna komisija se sestane 6. novembra v Ženevi, ki ima do konca novembra predložiti Društvu narodov svoje predloge. Na predlog Chamberlaina je bila na to sestavljena posebna komisija.
KRALJ IN KRALJICA V ORMOŽU
— Ormož, 31. oktobra- (Izv.) Prebivalstvo Ormoža, okolice in šolska mladina je priredila že v četrtek kralju b kraljici ob njih prihodu iskrene in navdušene ovacije. Ko je dvorni vlak prispel na kolodvor je prebivalstvo navdušeno vzklikalo: »2ivei kralji, živela kraljica!« Danes ob 5.30 zjutraj se je dvorni vlak, v katerem sta prenočevala kralj in kraljica, zopet odpeljal proti Čakovcu na posestvo Bo.nbellesovo, kjer se vrši velik lov na fazane in zajce. Lova se udeležujeta tudi veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmaver in sreski poglavar dr. Vončiaa.
ZA ZAŠČITO DOMAČIH DELAVCEV
Beograd, 30. oktobra, r. P osi. dr. Žerjav je v skupščini vložil pismeno vprašanje na ministra socijalne politike radi njegovega tolmačenja čL 103. zakona o zaščiti delav? cev. Minister socijalne politike je izdal nam reč navodilo, po katerem inozemskim de* lavcem, ki so bili zaposleni pri nas pred 14. junijem 1923., ni treba zaprositi dovoljenja za bivanje v naši državi. Dr. Žerjav smatra, da je tako tolmačenje zakona na« pačno in opozarja ministra, da se od naših delavcev v inozemstvu zahteva dovoljenje za bivanje in da mora zaradi tega tudi na« še ministrstvo socijalne politike na podlagi reciprocitete zahtevati od inozemskih de« lavcev, da si pridobe dovoljenje za bivanje v naši državi, četudi so bili zaposleni že pred 14. junijem 1923.
NESREČA MUSSOLINIJEVE GARDE
Rim, 30. oktobra, s. Ministrski predsednik Mussolini je sinoči odpotoval iz Mila« na v Rim. Tik pred njegovim odhodom je trčil tovorni avto, na katerem je bila njegos va fašistovska telesna garda, s tramvajskim vozom. Sedem gardistov je bilo ranjenih, enega so morali prenesti v bolnico.
POLJSKA IN GARANCIJSKI PAKT BALKANSKIH DRŽAV
— Varšava, 30. oktobra. Poljski tisk z zanimanjem zasleduje razvoj grško-bolgar-skega spora ter konstatira posebno hvalevredno stališče Jugoslavije, ki je bila v tem sporu sicer rezervirana, toda je umeia svojo slovansko misijo. »Kurier Polski« objavlja uvodnik, ki naglasa utemeljenost garancijskega pakta balkansk h držav. V dj-plomatičnih krogih osobito podcrtavalo okolnost, da je bila Grška prva balkanska država, ki je za časa zasedanja Društva narodov v Ženevi naibolj forsirala vprašanje garancijskega pakta, toda bila je prva država, ki se je hotela izogniti avtoriteti Društva narodov in je iz neznatnega obmejnega konflikta provocirala veliko diplomatič-no akcijo, katere uspehi so zelo minimalni.
RAZPUST POLJSKE NARODNE SKUPŠČINE
— Varšava* 30. oktobra. V parlamentarnih krogih naglasa jo, da pride v poliskem sejmu prihodnje dni do značilnih dogodkov in ni izključeno, da bo poljski sejem razpu-Ščen. Za razpust narodne skupščine je pet vodilnih parlamentarnih klubov. Volitve naj bi se razpisale na prve mesece prihodnje spomlad*
i - . . wm
i trg
Goveje meso v mesnicah Din 16 bo 19, na trgu 15 do 13, kg jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter, ledic, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 30, pljufi 20, svinjskega mesa 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do 20, led k* 27.50, glave 7.50, parkljev 5, slan ji e 22.50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih parkljev 12, glave 15, Jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozliče-vine 20, konjskega mesa 7 do 9, kg krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, svežih kranjskih 40. pol prekajenih 32 do 40, jH^hih 67, preka-jene slanine 30 do 3*. fenitnina: piščanec 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. raca 30, nepitana gos 60, pitana gos 80 do 100, domač zajec 15 do 30, divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, kg srne 20 do 35. Ribe: kg krapa 26 do 32.50, šla j na 25 do 30, Ščuke 25 do 30, postrvi 55 do 60, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 db 20, pečenke 3 do 12.50, liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, eno jajce 1.75. Kg belega kruha 5.50, črnega in rženega 4.50. Sadje: kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 8, II. in III. 2.50 do 5, kg luksusniti hrušk 12, hrušk I. vrste 10, II. in III. 4 do 8, ena limona —.75 do 1, kg fig 14» navadnega kostanja 2.50 do 5, maroni 10, orehov 10, lušenih orehov 35, suhih češpelj 10 do
12, suhih hrušk 6 do 8. Špecerijsko blago: kg kave Portoriko 64 do 75, Santos 52 do 55, Rio 45 do 50, pražeue kave L vrste 80 do 92, II. 60 do 64, III. 52 do 56, kristalnega sladkorja 12.75, sladkorja v kockah 14.75, kavne primesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike III. vrste 32, sladke paprike 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75. Mlevski izdelki: pšenična moka št. 00 5.25, 0 — 4.75, št 1 — 4.50, št. 3 — 4, št. 6 3, kaše 7, ješprenja 7, ješprenjeka 10 do
13, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdrooa 4,50, pšeničnega zdroba 6.50 do 7, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 5 do 5.50. Žito: q pšenice 310 do 315, rži 250 do 280, ječmena 230 do 250, ovsa 220 do 260. prosa 300, koruze 240, ajde 330, fižola 360, graha 400, leče 600. Kurivo: q premoga 40 do 46, m* trdih drv 150 do 160, mehkih 100. Krma: q sladkega sena 75, pol sladkega 50, kislega 45 slame 50. Zelenjava: kg endivije 8 do 9, motovilca 10 do 15* radiča 10 do 15, poznega zelja —.50 do —.75, rdečega zelja 3 do 4. kislega 3, ohrovta 2, karfijol 12 do 16, kolerab 4 do 5, podzemljic - kolerab —.75 do 1. Špinače 7 do 8, paradižnikov 9 do 10, čebule 2.50 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe —.75, kisle repe 2.50, korenja —.75 do 4, peterštlja in zelenjave za juho 4.
Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani,
dne 31. oktobra 1925.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes nj poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curib 10.89. Pariz 238, London 273.76, Newyork 56.40, Milan 223.50, Berlin 13.44, Prag« 167.50, Dunaj 796.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 31. oktobra. Predborza: Beograd 9.19, Pariz 21.75. MIlan 20.52, Praga 15.37, Newyork 518.75. London 25.135» Berlin 1.235, Dunaj 73.11.
Trst, 31 oktobra. Predborza: Beograd 44.80, Pariz 166.10. London 122.70. New-york 25.35, Praga 75, Curih 487t Dumi
stran 2.
•SLOVENSKI  N A Ig O D* dne a. novem Dra 1920
btev. ?49
0 otoiovitui sMouenskesn bogoslužja
VL
Jugoslavija nam je očistila tujsčine Šolo, za katere slovenstvo smo se borili nad pol stoletja. Dala nam je očiščene urade; vsi so slovenski od najnižjih do najvišjih. Neočiščena je ostala samo cerkev, kjer še vedno kraljuje latinščina. Zdi se, kakor da ba našo cerkev še dandanašnji pritiskali tisti avstrijski «višji oziri», ki so tako brezobzirno izključevali naš jezik od oltarja. S preporodom šol in uradov je hkrati napočil čas, da nastopi slovenščina svoje pravice tudi v cerkvi. O prevratu, ki je pokopal Avstrijo. zaŠčitnico tujstva med nami, je bila zadnja ura latinščini v naših cerkvah. Tisti dan, ko je propadla naša zatiralka, bi se bila morala peti v vseh škofijskih cerkvah Jugoslavije staroslovenska zahvalna maša.
Kaj si morejo misliti o nas drugi narodi? Jugosloveni imajo dragocen zaklad, a ga noče.io dvigniti. Ko bi ?a imeli dnigorodcl, bi bil že zdavna dvignjen in nobena oblast bi tega ne mogla ubraniti Kje je naš narodni ponos?
Neprecenljiv zaklad je starosloven-sko bogoslužje. Zakopan, pozabljen je bil dolga stoletja. Na njegovem grobu so plesali naši nasprotniki in z drzno roko zavračali vsakega, ki ga je hotel dvigniti. Roke so si meli od veselja videč, kako si prizadevajo sinovi slovenske krvi, da bi ostal ta zaklad nedvig-njen, neporabljen. V predzadnjem članku smo se seznanili z nekaterimi mo^rni. ki so se trudili, da bi otrebili stoletni mah z zaklada, ki sta nam ga ostavila blagovestnika sv. Ciril in Metod. Slovenski rodoljubi so ieli zbirati ostat*V* staroslovenskega bogoslužja in očišče-vati staroslovenščino. 2e objavljenim — v IV. članku je bil izpuščen Linhart, ki je ugotovil, da je bila pred Trubarjem pri Slovencih v rabi glagolica, skupljal je tudi glagolske ostanke za Cojzovo zbirko — se druži lepa vrsta navdušenih častilcev zapuščine sv. Cirila in Metoda: župnik Lovro Pintar, ki je prinesel iz Karlovca, kjer je dovršil gimnazijo, s tovariši v Sloveinjo iskro dejanskega rodoljubja in na Gorenjskem marljivo zbiral glagolski pergamen; na Goriškem se je brigal za naše starine Štefan Kocijančič, na Štajerskem Oroslav Caf, ki ie po izletu v Zagreb leta 1S51. opisal prijatelju drju. Josipu Muršecu krasoto sta_ roslovenskeea bogoslužja; bil je navzoč v pravoslavni cerkvi: < Prijatelj! povem Vam, da sem se milo iokal med staroslovensko liturgijo: vsi napisi no cerkvi so bili staroslovenski. take mašne in ce-remonijske bukve; a i prenevarne staro-sIovensKo me je toliko povzdigalo in tudi pobožno zadržanje molcev.» S Ca-fom sta sodelovala Davorin Trstenjak in Božidar Raič. ki je proslavljal v Razla-2ovi <rZori» 1853 sv. blagovestnika kot «početnika slovenskega bogoslužja.*
Leto 1852. nam je prineslo Bratov* šcino sv. Cirila in Metoda, hčerko škofa Antona Martina Slomška, ki jo je razglasil v «Drobtincah* 1853 v obširnem govoru o slovenskih apostolili. Da sta priborila našemu jeziku gospodstvo nri službi božji in da je to pravico priznala sv. Stolica, ni omenil. Čemu ie ustanovil Imenovano bratovščino? Zato, da bi pridobil za edinsrvo z P;mom naše pravoslavne brate, da bi bili «vsi, kar nas ije sinov sloveče matere» pod latinskim klobukom. Slomškova bratovščina sicer še ni dosegla tecra. kar ie nameravala, a priznati ji moramo neki drug uspeh. Priporočana domalega z vseh slovenskih prižnic je odkrila slovenskemu ljudstvu pozabljena blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Razen Ant. Krempla morda ni bilo cerkvenega srovornika, ki bi se ju bil poprej spominjal na leci — tudi v «Pratiki» ni bilo za nju prostora. Blaznikova «Pratika» je ignorirala naša blagovestnika do leta 1864.; k obiavi jo je primoral poriv v «Novicah». Slomše-kova bratovščina jc odkrila zastor, ki je stoletja zakrival naša največja dobrotnika. Po nji so se med ljudstvom razširile sličice sv. bratov. Sv. Ciril in Metod sta iznova, kakor nekdaj telesno, sedaj duhovno stopila med Slovence, kar se je zgodilo prav posebno o njuni prvi tisočletnici leta 1863., ki jo je na-
povedal profesor Josip Marn že L 1860.
Spomin na leto 863., ko sta prišla iz Carigrada k zapadnim Slovenom Ciril in Metod, oborožena s križem in knjigo, oznanjevat Kristusovo vero in širit omiko, je zdramil pred 62 leti Slovence, da so proslavljali tisočletnico cerkveno, društveno in slovstveno. V cerkvah so bile o godu sv. Cirila in Metoda, ki se je tedaj praznoval v ljubljanski škofiji dne 9. marca, sv. maše, govori, pesmi na čast slavljencema in «Te Deum>.
Čitalnice, kolikor jih je bilo takrat na Slovenskem, so prirejale «besede» s petje min govori, v katerih se je proslavljal spomin sv. apostolskih prišel-cev. Znamenite so bile Levstikove «Cr-tice iz življenja sv. Cirila in Metoda*, ki jih je čital na «besedi* ljubljanske «Čitalnice» dr. Janez Bleiweis. Tudi dru god so nastopali dostojni slavilci sv. blagovestnikov. Jako krasno slovesnost je napravil meseca julija Maribor pod milim nebom. Kjer ni bilo čitalnice, so dijaki (Gradec, Novo mesto) ali bogo-slovci (Celovec) oskrbeli proslavo.
Kakor druge Slovence je mikal tudi naše rojake Velegrad, kjer so se vršile velike cerkvene slavnosti. Izmed tedanjih velegradskih romarjev živi še Tomo Zupan.
Na slovstvenem polju je rodila prva tisočletnica prav obilne sadove. V njen spomin se je ustanovila «Slovenska Matica*. Tzšel je zbornik «ZIati vek» s članki, slavečimi poleg Cirila in Metoda tudi sv. Mohorja in Fortunata radi njune 18001etnice ter sv. Nikolaja, zavetnika ljubljanske škofije, ustanovljene pred 400 leti. Profesor Janez Majciger je dal Slovencem bogato ilustriran prevod drla. Bilega ^Zgodovine ss. apostolov slov. Cirila in Metoda*. Družba sv. Mo. horja je uvrstila v svoje «Večernice» njun životopis. Janežičev ^Slovenski glasnik* je prinesel kot prilogo prof. Josipa Marna «Kratko staroslovensko slovnico*. Apostol vseslovenske vzajemnosti Matija Majar je dal v Zlati Pragi natisnila* knjigo «Sv. brata Ciril i Metod slavjanska apostola in osnova-telja slovstva slavjanskega». Slovenski časniki so objavili članke o slavljencih in poročila o njiju praslavi.
Proslava naših blagovestnikov se je sukala o prvi tisočletnici najbolj krog verskega momenta; proslavljala sta se kot razširievalca Kristusove veer. Poudarjale so se njune zasluge kot zasno-vatelja slovenske književnosti. Omenjala se je tam pa tam tudi pravica, ki sta jo priborila našemu jeziku, da je postal obredni, bogoslužni jezik, a zaman iščem sledov, da bi se izvajale posledice. Menda se nihče ni spomnil anomalije, da se častita in poveličujeta ustanovitelja slovenskega bogoslužja z latinsko mašo.
V Zagrebu, kjer so slavili že takrat god sv. Cirila in Metoda dne 5. julija, so čutili nekateri veliko nasprotje, da se po Vihingovo vrši proslava naših blagovestnikov, a ostati so morali na pol pota. Kardinal Haulik je imel o njunem godu vpričo bana in drugih dostojanstvenikov slovesno latinsko mašo, pri Kateri je eden izmed kanonikov pel list, drugi pa evangelij v starosloven-skem jeziku. Prav tako sta se pela list in evangelij o tisti priliki v Karlovcu.
In na Slovenskem? Tu se je ven in ven oznanjalo s prižnic, da se sme sv. maša brati samo v latinskem jeziku in v tem jeziku so počastili slovenski maš_ niki sv. Cirila in Metoda o niuni svečani obletnici. Pač nekdo — skril se je pod šifro A. Ž. cdzpod Čavna* (Z<r D. 1863, 35—37). torej Goričan — je Čutil to nepravilnost. Ker je bila leta 1863. hkrati 1800 letnica Osdejčanov sv. Mohorja in Fortunata, je predlagal, da naj bi Slovenci skupno romali o Oglej, odkoder se je Sirila Kristusova vera po naših pokrajinah žc v 1. stoletju. Tja naj bi pozvali z otoka Krka glagoljaša, ki bi pel staroslovensko mašo pred zbranim slovenskim ljudstvom na Čast sv. Cirilu in Metodu, ki sta gotovo gredoč v Rim potovala skozi Ozlej in tam maševala. Spodobi se o tisočletnici staroslovenska maša, ki naj bi se pela od 5. do J2. dne
julija vsak dan, piše A. ŽM «v zahvalo, da sta nam sv. Ciril in Metod posadila slovenščino na slavni prestol cerkvenega Jezika; to je bila borba in zmaga, da je ni enake v zgodovini* Menda je izostalo oglejsko romanje in z njim staroslovenska maša.
Druga tisočletnica je sledila 1. 1869. — spomin smrti sv. Cirila v Rimu dne 14. februarja 869. V eSlovenskih iskricah* se je je spomnil profesor Jos. Marn in dodal izpodbujo, da naj bi Slovenci v tem letu pristopali v Bratovščino sv. Cirila in Metoda. V pravkar omenjenem spisu brani papeže, katerim se podtika. Češ kakor da bi bili oni krivi, da se ni ohranilo slovensko bogoslužje; tudi Nemci ne, kakor se pogostoma bere. cKo bi Moravska ne bila razpadla — pravi — morebiti bi se slovenski jezik glasil po svetiščih pri službi božji še danes, kakor se je v 9. veku, koder sta hodila in delala blagovestnika slovanska.* (Zg. Dan. 1869. 45).
Leto 1869. je bilo leto slovenskih taborov. Cirilova tisočletnica je šla skoro neopažena mimo. Cirilmetodar.
Julijska krajina
KANDIDAT ZA FRANCOSKEGA TU NANČNEGA MINISTRA, LOUCRER. Po demisiji dosedanje finančnega ministra Caillauxa je bil določen za njegovega nas slednika Loucher. Njegova kandidatura pa ni prodrla. Začasno je prevzel finančni resor Painleve.
e vesti
= Dr. Korošec hoče biti Radičev naslednik. Beogradsko «Vreme» poro* ča, da se je dr. Korošec napram nje* govemu dopisniku v Splitu glede poli* tične situacije na Hrvatskem izrazil ta* ko*le: <*Ulogo, ki jo je igral Stjepan Radić* v hrvatskem narodu pred sporazumom z radikalu prevzamem jaiH — Čestitamo Hrvatom na taki prido* bitvi, vprašanje je samo, ako bodo Hrvati hoteli imeti Korošca za voditelja. Mesto Radića Korošca, menda si bodo pač premislili. Radića je vsaj že sedaj pamet srečala, dr. Korošca pa še sedaj ni!
= Vesti o koncentracijski vladi so zopet jeli širiti gotovi beogradski listi. Baje je s tem načrtom, da se sestavi koncentracijska vlada, v zvezi avdijen* ca, ki jo je imel pred dnevi Davidović pri kralju. V vlado bi po teh vesteh imeli vstopiti Davidovićevi demokrati in klerikalci. Ta vlada bi naj prihodnje leto izvedla kronanje kralja. Davido* vicevi listi izjavljajo, da so vse te vesti neresnične, češ da davidovičevci ne vstopijo v nobeno koncentracijsko vla* do, dokler nimajo jamstva, da se režim spremeni v svojih temeljnih. Govoriš ce o koncentracijskom kabinetu pa de* mantiriejo tudi radikalni in radičevski listi, ki zlasti povdarjajo, da zlasti ne more biti govora o vstopu v vlado slo*
venskih kjerikalcev, čeprav se ti na vse načine ponujajo.
= Novi zakonski načrti. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjen no, da se v najkrajšem č^su predlože v pretres t\Ae zakonski načrti: 1. za* kon o centralni upravi; 2. zakon o spo* meniku osvobojenia in 3. zakon o te* stamentu noVojnega krali a Nikole in o vrnitvi privatne imovine vladarskega doma Njegošev zakonitim dedičem.
Ob osmi obletnici
DNEVI O VSEH SVETIH 1918-
Spomini goriškega begunca.
Zavrelo je tedaj nekaj, kakor novo življenje po razdejani in razbiti Goriški. Konec vojne, premirje, konec morije, konec begunstva! Že to je dvigalo obupana srca in vlivalo novo moč izmučenim luđem, izmozga-nim in napol ubitim po vojnih mukah in begunskih barakah. A vstajala ie tudi izza krvavih poljan nova zarja, zarja osvobojenja, ujedinjenja v Jugoslavijo, o kateri smo prej komaj sanjali In to je vzbujalo novo življenje, nove upe!
S fronte umikajoči se oddelki avstrijskih armad so se valili po soški in vipavski dolini proti zaled:u. V Gorici je prevzel vlado nad slovenskim delom Goriške z mestom Gorico vred pokrajinski odsek Narodnega sveta z dr. Podgornikom na čelu. Povsod so ustanavljali narodne straže. Gorica je postala slovenska, na razstrelilnem goriškem gradu je zavihrala slovenska tro-bojnica. Slovenski fantje 2. strelskega polka so vstopili v službo nove vlade in po ulicah vsklikali mladi Jugoslaviji.
Vse to se je izvršilo nenadoma prav naglo, da se še prav zavedati nismo mogli po-rr.ebnosti onih zgodovinskih dni, še manj pa
— slutiti najbližje bodočnosti.
Ob prevzetju vlade ie Narodni svet izdal oklic na mesto in slovenski del dežele. Vselil se ie v vladno palačo na Travniku in lepa slovenska zastava je kazala sedež nove vlade. Vsak dan, vsak večer so bile tam seje. posvetovanja. Vse tri slovenske stranke so se združile, njih predstavniki dr. Pod-gornik, dr. Breceli, dr Gaberšček in sedaj ža! še vsi pokoni: dr. Kobal, dr. Novak, Ciril Vuga, KaČič ter drugi so tvorili odsek narodnega sveta. Glavna in najnujneša naloga jer bila. aprovizacija in skrb za to, da se vrsčajoče se avstrijske čete odpravijo čim-preje brez nevarnosti in škode za deželo naprej v zaledje.
V upu In strahu, v mrzličnem, veselem, a negotovem razpoloženju so minuli prazniki Vseh svetih in Vseh mrtvih. Goriški Italijani, preje ponižni in tihi, so postajali vedno živahnejši .. Iz avstri-skesa vojnega vjetništva vračajoči se laški vojaki so se vedno boli zbirali v Gorici, njih vrste so se množile, se skušale oborožiti. Položaj je bil vedno bolj napet, nejasen, prišlo je do po-sarrmih incidentov. Vedno bolj so se širile vesti o bližajoči se laški vojski, še smo se tolažili, da ne pridejo samo Lahi. temveč mešane antantne čete, ki začasno okupirajo deželo do deiinitivnega miru. Da bi ne prišli pod Jugoslavijo, nato smo se bali še misliti. Solnce, ki ie bilo posijalo na nas tistih par dni, je bilo prelepo, presvetlo, tako. da
nas ie oslepilo, da nismo videli temnih oblakov, ki so se bližali.
4. novenmbra je prišla vest, da so se v
Trstu izkrcali bersaljeri — Pa vendar smo še upali glede Gorice in Goriške.
In potem je prišlo, kar je imelo priti. Za goriške Lahe. redenzione, odrešen'e, za nas — novo suženjstvo!
Prihajali so sicer previdno — boječe, ponižni, z belimi zastavami. Nikdar ne pozabim, kako mi je bilo ob pogledu na prve
Lahe. Pri Sv. Luciji na mostu je bilo 7. novembra, ko so privozill prvi laški avtomobili s častniki in patrulaml čez Kobarid In Tolmin. Lecemersko prijazni, vljudno mrzli, z belimi zastavami na avtih. Mraz in zle slutnje so me obšle ob pogledu na nje. In vse jih je prestrašeno, skoro sovražno gledalo. Lahi so tu — je šlo od ust do ust in ljudje so celo jokali, kakor da so slutili vse, kar je imelo še slediti —
Isti večer sem se vračal vseprei nego dobro razpoložen v Gorico. Ročim, Kanal, Plave, povsod so že bili Italijani. Cesta natrpana z umikajočimi se Avstrijci. Lahi so ras ustavljali, pa vpraševali, kdo da smo. a vse vljudno. Celo salutirali so slovenski trobo;nic: na avtu.
Ko sem zvečer prišel v Gorico, je bilo mesto že vse drugačno. Prevladovale so po Lisah že laške trikolore. Po ulicah poleg naših fantov italijanski vojaki. Vmes ie švigalo na konjih par stasitih srbskih vojakov; vrnili so se iz avtsri.Tskega vjetništva in se v Gorici stavili novi vladi na razpolago. Naslednje dni so prihajale nove čete, a
— samo italijanske. Okupirali so deželo, polagoma, do kranjske meje in še naprej. Po
vaseh so lepili slovenske oglase, obljubljajoč Slovencem popolno enakopravnost v osvobojeni Italiji, mnogo večjo nego pod premagano Avstrijo...
Pa vedno bolj so začeli novi gospodarji kazati svoe resnično lice. stroge drakon-ske odredbe, zglaševanje in kontrola moških, hišne preiskave, aretacije, stroga cenzura, zaprtje derrarkacijske črte. To so bile prve dobrote... Ljudstvo je bilo pobito, de-premirano. a je upalo in upalo kljub hudim stiskam in križem, ki so ga tlačili, slovenske barve so bile povsod prepovedane, vse je moralo izginiti, kar je pomenjalo na belo-modro - ideče. Doisravali so se docodki, kakor za časa Gesslerja In Telia v Švici. Ponekod so prisilili ljudstvo, da se je moralo odkrivati italijanski trikolori...
Mnogim ve upadel pegum, pa so pustili vse in šli preko hribov čez premirno črto. Mnogi so morali v Italijo v internacijo. Ljudstvo pa je trpelo, stiskalo zobe, upalo in čakalo, čakalo, a zaman...
Vrača se sedma obletnica teh dogodkov, tako usodepoinih za našo Goriško. Cele viharje nasilstev so naši 1'udje tam ob Soči v teh sedmih letih morali prestati. In še ni mera polna, še ni od nikjer nobenega žarka upanja na boljše čase
Praznik Vseh svetih, Vseh mrtvih dan! »Na tisto tiho domovanje...« — le pel naš Gregorčič... — Misli romajo na grobove dragih. Naše misli, misli nas izgnancev, pa rcrrajo tja čez nasilne krivične meje države — k zeleni Soči, »mrtvim živ6 Šumljajo-či...« Še so tam naši bratje, naši najboljši bratje! Še živijo, a kaj bo Čez deset, dvajset, trideset let? Ako se vremena ne z;as-ne, če ne odneha pritisk nezaslužene usode, potem se zna zgoditi, da bodo tudi ob sedaj še naši Soči, naši samo še — grobovi...
—j CoIIaricb pred poroto. Odvetnik Poilluci je govoril o znani stvari glede obtoženega Jurcicha, ki ni bil zaslišan radi neke tatvine. Čeprav je tržaška prizivna sodniia izročila ta zločin v razpravo porotni sodniji v Puli. Poilluci izvaja, da predsednik lahko pridruži naknadno v sedanjo razpravo omenjeno tatvino. Državni predsednik se upira. Po polurnem odmoru je predsednik naznanil, da se sprejme zahteva odvetnika Pcillucija. Nato je bil Jurcich zaslišan o oni tatvini. Pravi, da je imel v Barkovljah ljubavni sestanek, ker ljubice ni bilo, ie šel v njeno stanovane. Na hodniku mu je pritekel nasproti neki človek, ki mu je vrzel v roke omot da ga naj obdrži, nakar je zbežal. Nato je pričela neka mlada ženska klicati na pomoć. Orožniki so prijeli njega. Predsednik zahteva od porotnikov potrditev vprašanja glede te tatvine in sicer z obte-ževalnimi okoliščinami. Branitelj ie zahteval vprašanje z olajševalnimi okoliščinami, ker ie škoda neznatna in so bili predmeti vrnjeni Pri razpravi včeraj so manjkali skoro vsi branitelji, kar je predsednik obžaloval. Nato je pričel govoriti braniteli obtoženega Tercovicha dr. Marotti. Poblial je trditev o obstoju družbe »Crni prsti«, češ da ie to le fantazija Collaricha in njegovih tovarišev, da bi strašili policijo. Ko je končal dr. Marotti svoj kratek govor, je predsednik odredil odmor, dokler ne pride kak drug odvetnik. Po preteku pol ure se je pojavil odvetnik dr. Benussi. ki ie govoril nato kot braniteli Bisina in Buttija. Za njim je govoril dr. Albanese. Ko je ta končal, ie izrekel predsednik željo, da bi bili navzoči vedno in redno branitelji. Collarich je govoril z novinarji, v kolikor je to dopustil Čuvaj. Collarich je rekel, da nekateri pišejo njegov priimek tako, kakor da b! bil on »ščavo«. Collarich ie vžival italijansko vzgojo in on se smatra za Italijana. Priporočal jim je, da naj lepše pišejo o njem...
—I Sami prazniki,   V sredo   je t>U v
Trstu, kakor povsod po Italiji, velik faSi-stovski praznik. Vršii se je impozanten pohod po mestu m sledili so navdušeni govori, dvigajoč do ni'^a fašizem, italijansko sedanjost in veliko italijansko bodočnost. »Marcla su Romat se proslavlja vsako leto enako. Tako bo najbrže še precej časa. v Trstu je popoldne mirovalo vse delo. Se daj je v Trstu vrsta praznikov, župan ji izdal proglas, v katerem združuje slavnost pohoda v Rim v eno celoto e prazniki, ki sledijo te dni do državnega praznika 4. novembra. Torej praznik za praznikom. To bi kazalo, da se Trstu nj godi preslabo In v Rimu utegnejo to še kdaj očitati Trstu'
Kiriel M&ldwist;
Verne duše
Nebo se je polagoma rdečilo. Brez* vetrni zrak na pokopališču je bil od človeških izhlapin, vele dišave cvetlic in vonja sveč gost kakor olje. Nfad množico, ki se je mrmraje prerivala med grobovi, je vstajala od nekod žalna pesem. Gospo Heleno sta izpreletavala tesnoba in mraz.
Visoka plavolaska v črni obleki, je stala že dolgo pred gomilo svoiega mo* ža. Z nervoznostjo, kakršna obhaja člo* veka pri vseh dolgih ceremonijah, sc je vpraševala, ali ni ?c dovolj ustregla spodobnosti. Znanke in znanci so jo videli, njena rutica je bila mokra od solz — Čeprav se je morala trudoma zatapljati v prošlost in stresati drema* joča čustva za ramena, da so ji pritekle iz oči.
To je bilo nemara grdo, bilo je mor* rda brezčutno, a tako je bilo, Bog po* magaj. Dolžnost, razkazovati ljudem, da ni pozabila mrliča, ki je ležal v tej jami že skoraj leto dni, se je zdela gos spe Heleni breme, zavaljeno na njeno pravico do življenja. Sama pri sebi je opravila s to stvarjo. In zdaj je bilo pred njo še veliko let, veliko prilike, da ujame tisto, česar s pokojnim ni našla.
Kadar mičejo človeka novi upi, je nadležno misliti na smrt. Vsi bomo umrli, vsi bomo gnili v grobu, «Tudi
jaz,» si je drgetaje rekla Helena. «To pride neizogibno, treba je samo poča* kati. Človek, ki ga kličeš, sreča, ki je želiš, največkrat ne pride. Smrt pride.»
Zato ni mogla ra2umeti Milana, da ni počakal. Tako zvesto ga je ljubila, tako vdano mu je služila, tako ganlji* vo je skrbela zanj! In njen načrt za življenje je imel še toliko poglavij. Na primer tisto, v katerem sedita starec in starka pred vrati lične hišice tam kje za mestom in častitljivo prebavljata kosilo ter uživata zasluženi pokoj. — «Ahm!» pravi starec. tMhm!» reče star* ka. Ali pa narobe. In gledata muco, ki se igra pred njima. In sta srečna.
Milan, ki še vaze ne bi treščil ob tla, je razbil to idilo na drobce. Zakaj? Kako je mogel? Ali ni imela pravice do nje? Ljubila ga je z vso svojo ljubeznijo. Bila mu je celo zvesta. Star ni bil, niti ne bolan; na njeno prigovarja* nje je sprejel službo, ki jih je dobro redila. Otrok ni bilo: tem manj skrbi. «Zakaj?» je ponavljala, strmeč v ka* men, ki je pritiskal na grob.
Toda grob je molčal. In gospa He* lena je grebla, grebla po svojih spo* minih.
Seznanila sta se pri njeni prijatelji* ci. Helena je bila veselo, prostodušno dekle, Milan dokaj prikupen človek, spodoben dečko, ki ni silil z roko pod krila. Hvalili so ga, da je nadarjen: filozofske članke piše, razprave o soci* jalnih vprašanjih in duhovite malen*
kosti; tudi mu leži v mizni-i načrt za dramo, kakršne še ni bilo.
«Pa dobro živite ob tem?x> je hitro vprašal star trebušnik.
aDobro.» se je nasmehnil Milan. «Zaslužim, kolikor potrebujem. In mo* I" potrebe niso dragoletne; modrost in lepota sta celo zastonj. A vi s tem bla* gom menda ne trgujete?«
«Ali,» ga je podražila prijateljica, «kako bo, kadar se oženite? Modrost in lepoto bo delila žena; kaj ji boste dajali za gospodinjstvo?«
Milan je priznal, da se ne misli že= niti. Kdor koprni po tem, da bi ustvar* jal z duhom, ne more živeti pod vpli» vom bitja, ki qa vleče nizdol v sleherno vsakdanjo skrb, najvišjega, tistega, kar je ves cilj njegzvc duše, m ne pojmi.
«Mar mislite, da ni po svetu nobene ženske, ki bi vas razumela?* ga je vpra* šala dor 'cinka.
In Milan je tiho odgovoril:
«Da bi bila! In da bi jo našel.*
Se zdaj je pomnila H lena vsako besedo ten razgovora. Vsa zamaknje* na j2 zrla vanj in vsa uverjena, da je baš ona taka ženska. Kje ga ne bi raz* umela, ko ie nripr vijena umreti zanj? Na povratku *e celo sanj z rila, kako bi f t lajšala: prekašala bi ;fa v nekak5 snem zagonetnem vzletu in ga vabila za seboj, čedalje više, čedalje više — spodaj pa bi stali ljudje in bi se čudili.
Od ti tih dob sta se pogosto sreča* vala. Milan je opazil, da živi dekle sa*
r še zanj. čutil se je očividno zelo samega: in kako se ne bi, ko ni imel ne svojcev, nc b1;žn';h prijateljev, ne vdane, umevajoče duše, kakršna mu je hotela biti Helena? Tn ko je videl njene oči tako svetlo uprte vase, ga je obšla slabost.
Ljubila sta se kakor brat in sestra. Veliko mesecev sta si zatrjevala, da se ne poročita nikoli. Živela sta aobjem dveh bitij, ki darujeta drugo drugemu vso svoio dobroto in gresta o pravi uri smeh" in je svofo pcr,> Toda vse se je - obrnilo po sreči. Milan je nenadoma hudo zbolel. Helena je zatajila vse po* J misleke in mu je stregla kakor angel.
Ko je vstal, so smatrale njene tetke I trenutek za primeren in so vzdignile vrišč, da je kompromitirana. Mati jo je opsovala z gnusnimi izrazi. Helena je vsa v solzah prihitela k Milanu in mu potožila, kai trpi zaradi njega. Ura slo* vesa je prišla!
Nieno skrito pričakovanje je ni ukanilo. Milan ni bil zmožen ostaviti devojke. ki se je žrtvovala zanj. Tn ona je vsa koprnela, da bi delila z njim trud siromaštva; pogrešanja se je bala tem manj, ker ga ie bila vajena z doma. Tn Milanu se je zdelo lahkota delati toliko, da bosta živela brez velikih skrbi.
Tri tedne po tem dogodku je bila njegova žena. Mati jih ie blagoslovila s solzami v očeh in krepostne tetke so povzdigovale Milana v deveta nebesa. Šibak od bolezni ie stopil ob palici
v skromni stan, ki sta ga najela. Sobe so bile malone prazne, skozi razpoke je pihal veter. Toda Milan je bil poln volje in nad. Z bleščečimi očmi jc pripovedoval o velikem filozofskem delu, ki ga zdaj napiše, in o drami, ki je zo= relo v njem. Hotel ie ustvariti pesnitev dveh duš. duše Moža in duše Žene. ki se spremljata v naivišie višave in ure* sničita, morda prvič na svetu, tisto, kar smatra tolpa za nemogoče. Nesmrtnost Iluzije...
He'ena je bila presrečna. Drama dveh duš? Kako krasno! Moža in žene? Kako plemenito! Obenem pa je čutila, da svoje ideje ni mogel vzeti iz nje. Ne da bi si ubijala glavo s premišlje* van jem, kaj je nesmrtnost Iluzije, se ie zgrozila pred njo, kakor bi jo srna. trala na tihem za svojo zopernico.
A saj se ni utegnila muditi ob pro* blemih. Dolžnosti žene in gospodinje so ji daiale dela preko glave. Robotala je kakor dekla in samozadovoljno ka=> za'a M^anu svoje razpraskane roke. Negovala ga je bolj od rodne matere, razvajala ga, prihrania^a zanj najboljše kose in obupovala, kadar se iih jc bra* nil. S ponosom ie razkazovala moža In dom svojim tetkam, prijateljicam in znankam, čudeč se obenem, zakaj se Milan odmika njihovi družbi. Tn napeto te čakala nienovih del, nietjovih uspe* i hov in njegove slave, od katere si je I skrivai obetala mnogo prijemliivih do* i brot Da mu ie hotela drugovati v vi*-
Stev. 249.
»S L O V P N S K I  NAROD« dne 1. novembra 1925.
Stran 3.
Cliša Koritnik:
Elegija
Bil sem nekoč kakor vi: spojina telesa in duše, zemlja je bila moj dom, človek usodno ime. Srkal sem solnce in zrak na pisanem krilu prirode, Zdaj sem astralno telo, prosto vseh zemljskih spon. Mrtev sem... pravite vi. To je nam tuja beseda, bitju ni smrti nikjer, v večnem se večno živi. Koliko časa in kod sem meril prostore svetovja, več ne spominjam se prav, času smo dali slovo Vse izenačil je red, božanski um vseohranitve, kar je zdaj bilo, je še, kar   se zgodi še — je že. Vi vr't ki zidate dom na trhli osnovi planeta, sodbo vam pišemo mi: vsi boste prah in pepel! Pazite: kratek je vek dejanja od rojstva do smrti — solze kesanje tekč curkoma v senci cipres.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. url.
Sobota. 31. oktobra: Zimska pravljica. R. E. Nedelja, 1. novembra: Veronika Deseniška. Izven.
OPERA: Začetek ob X 20. uri zvečer. Sobota, 31. oktobra: Manon. Red A. Nedelja, 1. novembra: Aida. Izven.
— Danes se bo vršila premijera veseloigra Težke ribe na šentjakobskem gle. dališkem odru. Igra ima krasne komične zapletljaje, zato jo posetite. Predprodaja vstopnic v kavarni Zaiaznik na Starem trgu.
Mirko Kragelj:
»Kresnice in snežinke"
Pesnitve. Samozaložba. Form. Mala 8: Cena 20 Din za broširan in 30 Din za vezan Izvod. Mirko Kragelj nas je presenetil s svojo drobno knjižico v času, ko je minila sladka doba nepotentnega opevanja, spekulativnih iskanj, a ko nas tudi ne uverja zve-Hčavnost transcendentalnega tipanja sodobne lirike. Avtor je napisal živ program svojega bodočega razvoja. Krepko sredi življenja stoji. Kot navdušen sin Primorja gleda z zdravim idealizmom in odkritim spoznavanjem na rane in boli v nejasno kopreno zavitega časa.
»In sem spoznal, da vse, kar so kričali, je prazna le prevara, puhla laž.. .c To spoznanje bo še dozorelo in odlomki ciklov avtorjeve domovinske lirike so ponajveč protest čiste nacionalne ideologije, a v večini teh pesmi je podan veren in umetniško resničen lokalni kolorit krajev, ljudskih obrazov in njihovih teženj/za katere govore njegovi verzi. Pesmi so v glavnem razdeljene ciklično. Osnovni ton je doživljena kronika erotike, ki jo iiavdaja južnjaška barvitost in odlikuje motivična raznolikost. Resničen pa je avtor povsod.
*... Z laski črnimi prepoji mehke, svilnate blazine in kom bom blazne! v razkošju, mi zakriči, da vse — mine!« (Iz beneškega motiva). Ti silni, viharno neurejeni afekti tvorijo preludij opojne čaše... Melodijoznost pesmi je dobila izraza v uglasbeni »Barkaroli*. Vsa avtorjeva romarska In zgodnjih izkušeni bogata pot je zanimiva, če spelje v jarek, in Je resna, kadar se z tastiktivnim studom obrača od gnilih znamenj naših odnošajev. V dobi organiziranega pijanstva in šumnega primojdušev-stva naših oštarijskih politikov nas dime scnec »Pijancem« kot redek in hoten anatema zoper bedasto besedičenje v topostt m alkoholu odrevenele, popiitvene družbe, »domov prinesejo vas zdehujoče. kjer žene vam odpuščajo, barabe, in sin vam osle kaže, vzorni oče!...« Včasih je tak izpad slučajno pograbljen sujet, verzificirana politična zbadljica ali hip trenotka. (»Zadovoljni Kranjec«). S tipičnim gnevom primorskega intelektualca se obrača s himnično »Pesmijo osvete« do svojih rojakov, osvetljujoč jim zadane krivice. Dolžina pesmi in minicijozni detajli seveda bolj spominjajo na riman manifest bodoče pobune ali vehementen govor iredentistič-nega vodje — sile in idene brezmadežnosti pa tem stihom ni odrekati. V tem zmislu je zložena »Korotanska«, glede forme, realističnega in literarno.    Zajemljivega uvoda prednjači »Viz:ia o sv. Martinu« kljub pri-godnemu sklepu in izraziti tendenčnosti, ki na škodo umetniškega izraza semintja pre-
gromko zazveni na uho nepun tarskega sv, Martina. Mladina bo te pesmi sprejela z živim ognjem navdušenja In posiljeni ideali naših nerazb-anih dni so v teh plamenih čiste domovinske liubezni zadobili svoj do-kumentaričen stigma občutene vere v narodno bodočnost. Ciklus »Med bratić je kronološki razvoj krvavih rak-ran v zasedenem ozemlju in pesem »Iredentom« izzveni v bojno razpoloženje.
Vse bolj osebno-izrazita je Kraljeva umetniška tvoritost v erotiki. Iz razmišlje-vanj o »2enl*:
»2ena, fantom si največ sveti
v hipu svečanem spočetja,
ker takrat vtelesiš dušo — moža!...« prehaja v najbolj enoten svoj izraz, ki je središče knjige: »Chanson de 1a Violette.« Je to ciklus pesmi življenja, pretakajočih se v kratkih, zgoščenih In organično spojenih strcfah. Motivično je to svojevrsten poem. Violeta, dama s kamelijami — problem, raz-vozljajoč se v KragFu lastnem zdravem čustvovanju in sinionično zaključen v sprošče-nju od vsega nizkega tavanja po labirintih greha in vsečlovečnosti.
»Ne, ne Ninon! Moj pot gre preko mase navzgor — do solnca — kjer se raj odkle-nja!«
V teh stihih so naj tišji zvokovi Kraglje-ve knjige.    Močno, zrelo spoznanje lastne peti. Jezikovno je skop, v izrazu umerjen. ... in z nama Bogu himno bo zapelo: »Ljubav, ljubezen! — Kako si velika!«
Do sem sega n'egova pot »Kresnic«, znanilk tople pomladi, kresnih nočL Končana je niz pisanih impresij ter žarkega doživljanja po salonih in samotnih izprehodih. Vihar čustva ob razbitih čašah trenotkov v zapoznelih urah se pon in. Za vročimi dnevi prihajajo bele zimske sanje. Oddih. Reakcija.
»Ob svetlih lučicah kresnic se sporr.ffiim na pomladno noč, ko prvič v cvetju nežnih lic 'poljub sem dahnil vroč...« To je prva postaja razgleda nazaj na prehojeno pot, prva lahna utrujenost in odmevi lahke, pojemajoče bolesti. In vrne se v resignacijo.
»Bogu stoži svoje upe bolne, satanu krivico vso izkolne ... In očiščena se v vice vrača — domovino — pesnika berača ... RazdaJ je svoje mlado hrepenenje, za-jaše ga prijatelj Fojbos in n ljubezni tiranije zakliče v nre premišljevanja Tonatos svoj memento, izzveneč v žalostinko (Ob Joškovem grobu).
Kragelj obeta nadaljevati svojo pot. Ko uredi v sebi svoje duševne zbirke, se oprosti vzorov in ukroti valove, ki jih >v daljne hrepenenje nese«, bo stal med nami delavna za c:ljem stremeča umetniška pojava Udejstvu;e se v javnosti v raznih nacijonal-nih-prosvetnih krogih, je z grenkobo prehodil mnogo sveta in gledal stvarem naravnost v obraz. Tako mu je tuja fraza in gostobeseden videz Pesniško je darovit, njegova knjiga diha nežen, vroč čar z vsemi živimi bojami kipeče volie do ustvarjanja oblagodarjenega iskalca. Formalno se čjti nekaj jezikovne neuglajenosti (akcenti, trda mesta), a južno isker iezik in gibčna rima, ožarjena zlasti v erotičnih spevih z bujnimi metaforami in neobičajnimi izrazilnimi sredstvi. Ciklus »Chanson de la Violette« je dovršen in strogo zlit vase, pesmi niegove domovinske ljubezni bodo pa vedno vžigale ljudi, ki jim ni cinično odmrla vera v naše nacijonalne ideale m jim nI zastrt pogled na sramotno stran časa, ki ga doživljamo. Pike leve naj drugi. Avtor ie povedal prvo besedo in to brez pridržka. Javnosti se bo knjižica prikupila in našla svoje posebne prija-
šavah, je pozabila že pred oltarjem; ka* ko bi mu drugovala, ko je imela toliko posla pri tlehl In v srcu je itak vedela, da mu ne more slediti navzgor. Kadar je jel govoriti o visokih stvareh, jo je obhajalo kakor vrtogavica. Da se ji ne bi izgubil nad oblaki, ga je v premorih njegovega dela zabavala s pripovedo* vanjem o svojem svetu, o tečni resnic« nosti, o zdravih in koristnih poslih vsakdanjega življenja, ki so zanimali njo.
la tedaj ne je začelo tisto, česar še danes ni mogla rrav razumeti. Milano« vo delo je jelo zastajati. Sedel je za mizo, pisal po cele ure, trgal in začenjal iznova. Katerikrat jo je gledal, kakor bi nečesa čakal od nje; oči so mu bile kalne od zagonetne žeje in so se časih širile kakor v grozi. Kar je napisal, se mu je zdelo slabo; liste in mesečnike s svojimi novimi članki je zaklepal v predale; bilo "ih je čedalje manj in de* nar, ki ga je prinašal domov, je ostajal daleč za dohodki, kakršnih se je nade* jala Helena.
Tako se je pojavila v mladem domu skrb in je legla nanjo z vso svojo težo. Treba je bilo drv, obleke, novcev za račune; gostom, ki so prihajali, je bilo očividno doT<*čas v slabo opremljenem Stanovanju. Vendarle se je nadejala, da bo tudi pri njej kedaj tako lepo in jdobno kakor ori njeni prijateljici Tej,
i^ri sestrični Oni, pri znanki Tisti. Se* veda, imele so pač m^že, ki so umeli pripravljati denar in se niso branili službe... Milan pa je begal z doma, posedal s praznim papirjem pred se* boj in buljil skozi okno; celo o svoji drami je prestal govoriti!
Ko je prikipela njena dolgo zataje* vana skrb in nestrpnost do viška, mu jo je povedala. Ali mar ni imela pra* vice? Saj ga je vendar ljubila! Razlo* žila mu je, kako bi lahko odložil stva* ri, ki so zanj pretežke in od katerih ni pričakovati zaslužka; pisal bi rajši tako in toliko, da bi mogla, recimo, v letu dni poplačati to in kupiti ono. Vse je bilo že premišljeno; izračunala mu je na prste.
Milan je poslušal njeno razlaganje, ne da bi ugovarjal. Ko je končala, mu je pogledala naravnost voči; bile so polne tiste široke, brezupne groze, ki jo je vznemirjala zadnje čase.
•Odpusti, Helena!* je dejal napo« s]ed z zamolklim glasom. Razočarana si;^vidim in vidim, da ne more biti dni* gače. Toda — aH čutiš tudi ti, da mi nisi dala tistega poslednjega, brez če* sar duša v prsih ne diha?... Dve leti sem zdaj srečen s teboj; jeli da sem srečen? Ali me mar ne ljubiš? In v meni je mrtvo kakor v grobu.*
(Konec prihodnjič.)
Mamica in otročlček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s > Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
KALOWNT
telje, a tud: drugim bo nudila urico neskaljenega užitka. Kragljeve pesmice dajo vsakemu svoje. Zato jo toplo priporočamo. —
Ivo Peruzzi.
— Razstava arhitekture In kiparstva.
V nedeljo 1. novembra ob 10.30 vodstvo v razstavi arhitekture In kiparstva v Jako. pičevem paviljonu. Vodi ing. arh. Dragutin Fatur. — Kdor si misli ogledali razstavo, naj to stori v prihodnjih dneh, ker razstava se zatvori v četrtek 5. novembra ob 4. uri popoldne.
— Vračanje slik iz portretne razstave. Narodna galerija sporoča, da je pričela vračati slike, ki jih je dobila na posodo za portretno razstavo. Slike dostavimo vsem lastnikom na dom; ker je žtevilo izposojenih slik veliko, bomo z vračanjem gotovi do 10. novembra in prosimo vse, ki slik Se niso prejeli, do tega časa za potrpljenje. — N. G.
— Dr. Antoni n Dvorak je zastopan na sporedu komornega večera, katerega pri-redi Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani danes v soboto ob S. uri zvečer v Unioneiki dvorani s svojo skladbo Tercet za 2 vijo-llni in vijolo. Tercet je pisan popolnoma v običajni klasični senatni obliki ter ima 4 stavke. Posebno zanimiva sta EL in III. stavek. II. stavek Larghetto je pfea.^ pcneVjo. ma v Beethovnovem smislu, vendar ima v sebi vso močno osebnost nesmrtnega Eho-f-aka. V III. stavku Scherzo pa vpelje Dvo. fak v sicer klasično formo tipičen Češki ples Furriant. Sploh je celo to delo izredno bogato melodike ter se odlikuje po izrazito slovanskem koloritu. Umetniško vrednost dela samega pa Jasno svedoei trne avtorja, ki je poznan in uveljavljen v vsem glas. benem svetu. Delo izvajajo prof. Slada in konservatorist Rupelj (vijolini), prof. JeraJ pa vijolo. Komorni večer zasluži tako po umetniški sestav! svojega sporeda kakor tudi po priznanih izvajalcih naše največje pozornosti. Vstopnice so cel dan na razpolago v Matični knjigarni, na večer koncerta od pol 8. nre dalje pred koncertno dvorano.
— Koncertni spored slavnega pianista Aleksandra Borovskega je sestavljen tako, da mora vsak obiskovalec tega umetniškega večera absolutno priti na svoj račun. Odlična osebnost izvajajočega umetnika bi raznovrstni spored nam to jamčita v polni meri. Za svoj ljubljanski koncert si je zbral pianist Borovski deloma klasičen, deloma pa moderen program. Izmed klasikov so zastopani: eden največjih klavirskih moj. strov Sebastijan Bach v obdelavi slavnega Busonija, njemu sledi istodobni slavni Francoz Rameau z dvema točkama, od katerih je ena predelana po klavirskem moj. stru Godovskem. Beethoven sam je zastopan s svojo Sonato Apassionatta, da ne manjka Liszta, mojstra vseh pianistov, je samo ob sebi umljivo, po Lisztu in v njegovi obdelavi bomo Culi tudi slavnega Pa-ganinija. Izmed modernih komponistov pa je na sporedu Rus Srjabin s svojim Im-promptu In VI. etudo. Ta spored zasluzi vso našo pozornost in prepričani smo, da bo naše občinstvo se odzvalo povabila Glasbene Matice ter posetilo ta bres dvoma odličen pianističen večer v letošnji koncertni sezoni. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, koncert v torek, 3. novem, bra ob 8. uri zvečer v Unlonskl dvorani. —
— Jugoslovenskl likovni umjetnici, koji sa izložili svoje radove na I. internacionalnoj riječkoj izložbi, dobiti će, kako nam sekretar Hajnal Javlja, svoje radove za 8 dana, jer prije dolasku aranžera prof. G j urica, nije se moglo slati, budući ih on ima pregledati i otpofilati. Gjurić po primitku slika, nastavlja svoj put n Veneciju, radi tamošnje izložbe, koja se prtsedjuje. Kako vidimo, Jugoslaveni su stekli lijep prestiž u Italiji, kada su pozivani da izlažu i nadalje
„Suneli z bodalom" o nemSko fronto
Senzacionalna pravda t Monakovem.
Nebrojne pritožbe« — Poizvedovanje po razpoloženju med vojaštvom« — Propadanje morale in širjenje korupcije« — Moka za vojaštvo v prašičjem koritu« Človek se prične šele pri oficirju«
Med splošnim zanimanjem nastopi priča Erich K u 11 n e r, bivši urednik Vorwartsa. On se je javil prostovoljno na fronto, dasi ni bil spoznan za boj spsobnega. Ko je ozdravel potem, ko je bil na bojišču ranjen, je Šel drugič prostovoljno na fronto. Potem je bil zopet ranjen in bolan. Takrat je imel priliko zbrati izkušnje, ki so važne za presojo, zakaj je Nemčija propadla. Koncem 1916. je prevzel uredništvo »Vorwartsa* in soc dem. »Feldpost«, ki ie Imela namen razlagati soc. dem. pristašem politiko deželne brambe, kar je soc. demokracija delala od začetka do konca. Kot urednik »Feldpošte« je dobival na tisoče pisem z vseh strani. Ogromna večina je soglašala s stališčem soc dem. stranke, da se mora braniti deželo.
Potem pa so pričele prihajati p r i t o ž -b e o nerednostih vseh vrst. V »Feldpošti* mu ni bilo dovoljeno ozirati se na nje. Najmanjša kritika je bila prepovedana. Neki frontni oficir je pisal, da se ie Izvršilo poizvedovanje po razpoloženju med vojaštvom in ostavljenih le bilo okoli 130.000 pisem vojne pošte. Vsa ta pisma so se odprla in čitala. Razpoloženje je bilo fatalisti čno: treba vzdržati do konca. V vseh pismih pa je bilo polno psovk in zabavljanja radi nerednosti in neveščnosti, katerirr je vojaštvo zapostavljeno. Vsebina ie kazala končno, da z narašča'očim pomanjkanjem propada morala in se širi korupcija. Slednja je obstojala v glavnem v tem, da so posamne osebe brezobzirno izkoriščale poveljstveno oblast pri naraščajočem pomanjkanju; dotičniki so se izločevali iz pomanjkanja in si znali ustvariti zase udobnosti. Ne sme se očitati to vsem armadnim predstojnikom. V oficirskem zboru je bilo mnogo mož, ki bi se ne bili za nobeno ceno spozabili nad tem, kar pripada moštvu- Ali taki oficirji so padali in bilo jih je vedno manj Namestilo je bilo vedno slabše. V etapi je bilo še mnogo hujše kakor na fronti. Največ prltožeb se ie tikalo neenakosti pri hrani in prednosti oficirjev v preskrbi. Ako se ie kdo pritožil, se mu ni dobro godilo. Dokaz za to je poslanec Henrik Miiller, ki je bil osemkrat ranjen in je prišel potem v neko etapno formacijo ter bil nameščen v »kuhinjski komisiji«. Hrana je bila vedno tanjša, pa se je trdilo, da je dovolj živil. Moke ni bilo včasih nikjer in povprašal je večkrat radi tega kuhinjskega podčastnika. Slednjič ga je peljal k stotniku, ki je stanoval pri neki francoski družini. Tam je dobil moko, namenjeno za kompanijo, v prešičjem koritu. Družina je redila tri prešiče. Miiller je potem dosegel, da je dobila kompanija moko. Ali prišel je v navskrižje k stotnikom, ki je bil velik prijatelj one francoske družine. Premeščen je bil on, osemkrat ranjen, na fronto k neki kompaniji metalcev min. Takih sluča:ev je bilo priči naznanjenih mnogo. V kantinah so imeli oficirji prednost. Ako je kaj ostalo, so lahko kupili navadni vojaki.
Postopanje z vojaštvom je bilo tako, da so možje izjavljali, da ne bodo mogli vzdržati več dolgo, ako bodo čutili, da se ne postopa ž njimi kakor z ljudmi. Posebno je žalostilo moštvo neko povelje, ki je prepovedovalo nositi žalne znake kot pojave pijetete za padlim bratom ali umrlo mateno. Vojaki so Izvajali, da prihajajo do ugotovitve, da se človek prične šele pri oficirju.
Frivilna igra z ž'/lpnjem
Kar se tiče mučenja vojaštva na bojišču, o tem niti noče priča govoriti. Strašne so bile pritožbe o frivolni igri s človeškim življenjem, ki se je zgodila česfokrat v strelskih jarkih. Dva poročevalca tekača sta bila poslana skozi zaporni ogenj z naznanilom, o katerem se ie menilo, da vsebuje kdove kaj važnega. Pa je bilo v njem odrejeno, da se ima neka Hindenburgova zahvala izrezati iz Časopisov in nabiti po jarkih. Radi take neznatnosti sta morala dva vojaka izpostaviti svo;e življenje v zapornem ognju.
Posebno nezadovoljnost je vzbudilo pri moštvu, katero se ie na bojišču z odliko borilo in je prišlo ranjeno v lazarete, postopanje v vseh poljskih bolnicah. Postrežnikl, podčastniki in drugo osobje je ravnalo z nesrečnimi ranjenci čestokrat brezobzirno. On ie bil v vojnem lazaretu v Kovnu. Hrana je bila slaba in trdili so ranjencem, da je preskrbovališče zgorelo. Paketi, ki so dohajali z domovine, so bili bolnikom za to zelo dobro došlL
Hoče povedati še to, kake se je domovini tajila resnica. O vseh važnih dogodkih je bil tisk puščen v popolni nevednosti. Ko se je položaj poslabšal, se je pa zahtevalo od časopisja, da naj kar nenadoma pripravi ljudsko mnenje na preobrat.
Priča pripoveduje nadalje med drugim, da je prišel nekega dne poveljnik baTOi* Gayl k vojaSkemu svetu in prosil, da dobe oficirji v njem svo;e zastopstvo. Gavl je ponudil v zahvalo, da se je ravnalo z oficirji obzirneje, rejo prašičev in gosi, katero so vzdrževali oficirji. Ti so si znali vzdrževati rejo gosi in prašičev na več krajih, ne da bi vojaki o tem kaj vedeli. Videl je nadalje meno - karte iz oficirskih kazin, na katerih je bilo napisanih pet do šest jedi z vinom in sektom. Ako se tako rado operira s »sunkom z bodalom«, izvršenim iz notranjosti, meni priča, da ie k tema »sanka z bodalom« manj pripomogel nož kakor pa odpiralec steklenic, konzerv itd.
Priča ie čital zvezke o »sunku z bodalom« in dobil vtis, da ne arre samo za spis strankarsko - političnega nasprotnika, marveč za spis, ki se ga lahko prime zlasti s stališča objektivnega zgodovinopisja. Ne gre za nikako znanstveno delo, govoriti se da kvečjemu o agitacijskem spisu*
Na vprašanje grofa PestaJozze glede došlih pritožb z bojišča je izjavil priča, da je posebno težke pritožbe odstopil državnim poslancem s prošnjo, da bi se prizadetim pomagalo. — Nadalje pove priča, da je dobi! veliko število jedilnih listov in menu-karte Iz oilcirskih kazin. opremljenih z umetniškimi risbami. Na drugo vprašanje odgovarja priča, da je imel on vtis. da tvorijo nerednosti in neveščnosti, ki so vedno še naraščale, veliko nevarnost za deželno hrambo. Duh čet se je s tem poslabšal in razvilo se je neugodnejše razmerje med moštvom in predstojniki. Kritika nereda in slabih razmer je bila nemogoča, ker so bila vsa poročila o armadi podvržena predcenzurl. Ako bi bil kak list take kritike prinesel, bi bil kratko-malo ustavljen.
Proti odebeielcsil
- VILFANOV
deluje s Kolosalnim
uspehom samo
£ A J -
kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva te v vseli lekarnah in drogenjah. — Proizvaja:
Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN,
_ZAGREB, 1L1CA 201_|
Stališče socijalistov
Na vprašanje, ali je biio stališči socijalne demokracije glede domovinske brambe enotno, izjavlja priča, da treba razločevati dva vidika in sicer glede vprašanja domovinske brambe in glede dovoljevanja vojnih kreditov. On priznava, da so bila za večji del stranke in tudi za njega ta vprašanja identična, ker so menili, da zahteva uspešna bramba tudi kredite. On ve, da je bilo prvotno v tiru stremljenje proti temu, ki je narastlo in se je pozneic obveljavilo v ustanovitvi stranke neodvisnih socijalistov. Napačno pa je bilo misliti, da so bili neodvisni proti domovinski brambi. Tu pridejo v po-?tev osebnosti kakor tiernstein, KuutSkv, Haase in koliko jih on pozna, je izključeno, da bi se bili kdaj igrali v svoji notranjosti a kako mislijo o nemškem porazu. Kar jih. Izjavlja priča, bistveno loči od nas, je pojmovanje položaja Nemčije in šans za konec vojne. Na nadaljnje vprašanje odgovarja priča, da mu je o osebnostih stranke neodvisnih scijalistov znano, da so držali misel deželne brambe točno tako visoko, kakor večinski socijalni demokratje. toda zavzemali so drugo stališče glede dovoljenja vojnih kreditov, ker so bili menja, da je naša situacija slična oni NemUje po bitki pri Sedam? leta 1870. Đ1U so mnenja, da je Nemčija zmagala in da se vojna nadaljuje le v anek-sljonistlčne svrbe. Grof Pestalozza opozarja še na to, da ni še izrečena bistveuost, namreč ali so bile v stranki neodvisnih socijalistov osebnosti In stremljenja, ki so delovale zavestno proti deželni brambi? Branitelj dr. Hirschberg se izreka proti odgovoru na to vprašanje, ker zahteva od priče strokovnjaško izpoved. Kuitner pripominja, da. ako se ga vpraša po imenih, mora vprašanje zanikati. Celo o Ledebourju mora reči, da je bil v dnu svojega srca morda večji patrijot. kakor marsikdo drugi. Ledebour Je imel o deželni brambi posebno sliko. Nekoč je rekel, da bi se morala deželna bramba pričeti šele po tem, ako bi stal sovra-žnlk tu ali tam. (Prof. Cossmann: Ob Renu in ob Odri.)
Rekord
v nizkih cenah in dobrem blagu je dosegla konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie.,
LJubljana
SUKNJE in ostala oblačila se prodajajo po neverjetno nizkih cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2.
Zastrupljen je politične atmo afere. — Senčne strani cesarja«
Državni poslanec Oto Landsberg pravi kot priča, da so zgodovinska dejstva tako jasna, da se ne more govoriti o sub-verzivnem delovanju domovine, katero bi bilo vzrok poloma. Tekom vojne se ni pojavila z nobene strani trdtive, da je kaka stranka ali kaka strankarska smer poskusila izvesti polom Nemčije. On se je po dogodkih prepriča!, da oni, ki so bili tekom vojne na čelu kake poražene države, vedno zvračajo krivdo s sebe na ljudstvo ali pa na posamne voditelje. Za njega je legenda o »sunku z bodalomc samo očitek, kakršnega so dvgnili tudi Francozi leta 1870/71. proti svolm poraženim generalom. — Spominja se čisto natančno, da mu je takratni šef dr-žavnomornariškega urada državni tajnik vitez von Marin zagotovil, da sloni upor na napačnem poučenju ljudstva. Nobene misli ni bilo za to, da napravi brodovje Izlet. Saj ie bilo že vse izgubljeno in ne bilo bi nobene svrhe več, pričeti boj še enkrat Očitek o takozvanem »sunku z bodalom« je izrekel baje prvi angleški general Maarice. Ne govori on z razjarjenostjo o tem, čeprav bi se lahko pričakovalo kaj takega od moža, ki je preživel ta čas in stal na vodilnem mestu v socijalnodemokratični stranki. Z žalostjo govori o tem. ker misli, da ve z gotovostjo, da se zastrupljen^ politične atmosfere, katero se vrši s tem očitkom, ne bo dalo tako lahko In tako kmalu odstraniti. Za bodočo težko dobo se preprečuje s tem očitkom enotna fronta in ustvarja se ogorčenje zlasti pri možeh, ki so storili zgoll svojo dolžnost napram domovini... Priča poudarja, da nemška vlada po mnenju njegove stranke ne nosi na katastrofi najmanjše krivde... »Vsi pa smo si bili na Jasnem o tem, da so nam senčne strani osebnega regimenta In Inpnlzlvnostl mola. v katerega rokah se ie nahajala moč. napravilne nešte-vilne sovražnike in ziožile Antanto proti nam. Ml tudi nismo verovali v oepreouigljl* vest nemške armade,« '
i
1
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAgOu« dne 1. novcmpra 1926.
*tev V?49
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1925.
— Kraljevska dvojica v Ormožu. Včeraj 30. t. m. sta Nj. Vel. kralj Ale* ksander I. in Nj. VeL kraljica Marija prispela v Ormož. Na kolodvoru so ob 7. zjutraj pozdravili kraljevsko dvojico načelniki lokalnih oblastev, mnogobroj? no občinstvo in šolska mladina. Po* vsod so vladarju prirejali najživahnej* se ovacije. Ob 9. dopoldne sta se kralj in kraljica odpeljala v avtomobilu v Opeko na lovišče grofa Bombellesa. Lov je trajal od 10. dopoldne do 16. popoldne V gozdu je bilo opoldne ko« silo. Lova so se med drugimi udeležili prvi kraljevi adjutant general Had* žić, komandant IV. armije general Svetozar Matic, veliki župan zagreb* ške oblasti dr. T r e š č e c, veleposest* nik Kulmer, veleposestnik Marko Fon g rat z in grof Bombelles. Kraljevska dvojica je bila z lovom zelo zadovoljna. Ob 16. popoldne je bil lov končan in nato se je kraljevska dvoji* ea vrnila preko Čakovca v Ormož.
— lzpremcmbe v minis.'rstvu ver. Na* čelnik pravoslavnega oddelka v ministrstvu ver, g. Pavle Švabčič in inspektor tega mi* nistrstva, g. Božidar Lukič bosta v kratkem penzijonirana. Ko njiju namestnika priha* jata v pošte v g. Rošu, upokojeni patri j ar* šijaki tajnik in g. Mihailo Janj i c, uradnik poslanstva (brat bivšega ministra ver gosp. V. Janj ića).
— Naš albanski poslanik v Beogradu. Naš poslanik v Tirani, g. Branko Lazare-viC je dopotoval v Beograd in poročal zunanjemu ministru o razmerah v Albaniji.
— Naši oficirji v francoski vojski. Ministrstvo vojne in mornarice odpošlje v francosko vojsko na šestmesečno študijsko potovanje dva višja oficirja, generalštab-nega podpolkovnika Mihajrovića, komandanta bataljona 17. pp. in Stefanovića, na-čefenka štaba Moravske divizijske oblasti.
— Agrarne direkcije. Ministrstvo agrarne reforme je predložilo ministrskemu svetu, naj se likvidacije obstoječih agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu in Dogradu ter glavnega agrarnega poverjeništva v Skopiju odložijo do 31. oktobra 1926. Istočasno je predložilo, naj se prej ukinjeni glavni poverjeništvi v Splitu in na Ceti-nju zopet otvorita s 1. novembrom t. 1. Ministrstvo agrarne reforme pripravlja zakonski predlog, glasom katerega predlaga, da se obdrži dosedanji sistem agrarne administracije. Ministrski svet je ugodil prvim dvem predlogom.
•i— Glas iz občinstva. Pišejo nam: Veseli nas, da »Slovenec«, odnosno njegov dčmi sotrudnik vsaj ve, kaj smatrajo po svetu za neprimerno celo na — opazovalnih oddelkih. Ce pa je neprimerno samo »brllzganje s kozarci« ali še marsikatera druga nesmrtna genijalnost, o tem se žali-bog ni izrazil. Samo to je navedel, da se nalivajo »na Angleškem«, (kjer pa mi ne živimo! opomba stavčeva) baje celo na dvoru naravnost iz steklenic. Vsekakor pa |e dobro, da je sedaj slovenska javnost o >tei prav tako privošči j ivi, kot okusni in delikatni navadi, poučena. Samo kompetentna zbornica, se zdi, jo bo še morala priznati tnm pri nas. Sicer pa, — kako lahko bi se zgodilo, da pride kak Slovenec ali zastopnik Slovenstva na angleški dvor, pa bi tamkaj pil kar tako po domače: iz kozarca mesto iz »flaše«, in bi s tem, kakor že tolikokrat neljubo opozarjal svojo okolico — nase in na svoie Slovenstvo. Schocking!
— Slovenec odkril nove rudnike v Romuniji. Poročajo nam: V Almašiju, 16 km od Zlatne proti Aradu, je razkril ravnatelj g. Valentin Jnrman iz Celja pred par dnevi prvovrstno svinčeno rudo v velikih množinah, katera ruda vsebuje tudi cinkovo svetlico in precejšnjo količino srebra in tudi nekoliko zlata; kakovost svinca, katerega so te dni poskusnim potom po ame-rikanskem načinu Iz topili, presega vse do sedaj poznane evropske kvalitete. Narodna "banka v Bukarešti je v ta namen že odobrila velike kredite za sezidavo moderne svinčene tovarne in za eksploatacijo rude. Spomladi tega leta je g. Val. Jnrman razkril 28 km od Almašija ali 10 km od Zlatne v južno karpatskem pogorju v Va-leadosuhiiju velike mase živosrebrne rude. Ima 80 odstotkov ctnobra. živo srebro iz te rude je kot pridelek najčistejše ter se producira že v izdatnih množinah v pečeh in aparatih, katere je konstruiral naš rojak. Romunska vlada je Jurmanu poverila nalogo, da preišče še vse ostale od francoskih družb pred prevratom in poprevratu zapuščene im deloma likvidirane zlate rudnike, ki se nahajajo v bližnjem in daljnem okolišu. Jurman, ki je bil prej zaposlen v Celju, a so ga razmere prisilile ,da je odšel v tujino, uživa v Zlatni največji ugled. Ponudili so mu romunsko državljanstvo. Ko se uredi v Romuniji vseljeniško vprašanje, bo marsikateremu Slovenca dana prilika, da pride do belega kruha v Romuniji.
_ Razstavo    kanarčkov - harcarjev,
žlahtnih vrvivcev in ostalih vrst kanarčkov ter križevcev bo priredilo letos ob božičnih praznikih društvo za varstvo ptic. Poleg cvetlic, ki spremene razstavo v pravcati vrt, bodo na ogled vsakovrstne ptičje klet. ke z vsemi pritiklinami ter najrazličnejša ptičja krma. Kdor namerava razstaviti svoje kanarčke, naj izvoli vposlati svojo prijavo najkasneje do 20. novembra t. 1. na naslov: Drago Kramaršič, LJubljana, Kolezija, vila Svetič, nakar se mu dopoS-prijavnico. Nečlani morajo ob tej priliki vstopiti v društvo. Razstava te vrste bo v Jugoslaviji v prvič. Za gojitelje kanarckov-harcarjev bo razstava velevažna, ker bodo ocenjevati strokovni sodniki po najnovejših predpisih kakovost petja in delili gojite-ljem odlikovanja po zaslugi. Za razstavo se zanimajo pa tudi kupci in jih je javljenih že nekaj iz Vojvodine, Beograda in tudi iz Italije. Opozarjamo gojitelje, da pravočasno začno z vežbo in trenažo tako, da pride na razstavo čim boljfci materijal, _
Največja zaloga gotovih
oblek za
gospode, dame in modeli
Razstava bo obsegala tri oddelke, in sicer pridejo v oddelek A harcerji lastne vzreje, pcrvoletniki, v oddelek B vsi dragi har-carji, žlahtni vrvivci, v oddelek C pa vse ostale vrate kanarčkov in krllevcev (ba-stardov). V oddelku A in B mora razstaviti vsak gojit elj najmanj 4 ptice (ena kolekcija), vsako ptico v vsaki kletki, pevski omarici. Kletke in omarice naj Imajo obliko, ki je običajna za kanarčke-harcarj e. t. j. dolžine 25 cm, širine 16 cm in višine 20 cm. V oddelku C se lahko razstavi l ali več ptic. Oblika za kletke teh ptic je poljubna, vendar naj bodo kletke čedne in pripravne.
— U kinjenje popolne gimnazije v M ur.
ski Soboti. V Beograd je prispela posebna deputacija iz Murske Sobote, ki je intervenirala pri ministrskem predsedniku Pa-šiču in prosvetnem ministru Vel j i Vukice-viču radi ukinjen j a V. in vX razreda realne gmnazije v Murski Soboti. Deputacija je obema izročila posebno spomenico, ki naglasa, da ima Prekmurje poseben položaj z oziram na vpliv Madžarov. Realna, gimnazija v Murski Soboti Je edina v Prek-murju, ki nudi nadarjenim Prekmurcem višjo izobrazbo, zato se prosi prosvetno ministrstvo, da razveljavi svoj odlok gle. de odprave V. in VI razreda realne gimnazije v Murski Soboti.
— O »Dušanovem zakoniku«. Kakor je
znano, je vseučiliški  profesor dr. Metod Dolenc nedavno tega izdal obširno znanstveno delo, ki mu je dai naslov »Dušanov zakonik«, primerjalni prikaz pravnih razmer po Duš. zak. in po istodobnem germanskem pravu, s posebnim ozirom na Slovence.« O tem delu še ni izšla strokovna ocena v slovenskem jeziku, pač pa priobčuje profesor dr.  Feodor     Taranovski v »Arhivu za pravne in društvene nauke«, ki je organ beogradske pravne fakultete, obširno razpravo v Dolenčevem »Dušanovem zakoniku«. V tej razpravi pravi dr. Taranovski med drugim: »Ni dovolj, da je pisec vešč pravni dogmatik, marveč mora biti  strokovno  usposobljen  tudi v oblasti pravne zgodovine. Baš tako srečno spajanje nam proži osebnost prol. Dolenca, ki je znan strokovnjak na polju dogma učne ju-risprudence in sicer kriminalistične, obenem pa je tudi uspešno delal tudi na popri-šču zgodovinskega prava in to kot samostojen iskalec po izvorih.« Ko je znanstveno ocenil vse delo, zaključuje dr. Taranovski svoja izvajanja: »Kakor smo že nagla-šaii je prof. Dolenc s tem, da je sistematsko in primerjalno obdelal celokupno vsebino Dušanovega zakonika, z velikim uspehom izpolnil zelo važno praznino v strokovni književnosti in s tem zadolžil znanost zgodovine srbskega prava. Zanimivi in poučni knjigi želimo, da se Čim najbolj razširi ne samo v strokovnih, marveč tudi v širokih krogih. Naj bi ne bila, da govorimo s piščevimi besedami, nobena zapreka, da je pisana v slovenščini,.«
damstero
^SiU »»delov U(a^^Sl
^o^'da j* »obi« po.„
nebi vedelo, da jih
^Stf FRAN LUKIč, Pred Skotilo 19
Zanesljivim se plačilo olajša.
— Minister ver in Svečeniško udruženje.
Radi članka v ^Vesniku«, organu Svečeni-škega udruženja, v katerem se je ostro napadalo sedanjega ministra ver, je g. Miša Trifimovič prekinil s tem udruženjem stike. Ko je te dni hotel glavni odbor Svečeniške-ga udruženja izročiti ministru ver rezolucijo, ie g. Trifunovič odklonil deputacijo in ji sporočil, naj rezolucijo predloži pismenim potom.
— Akademiki iz Skoplja posetijo Ljubljano. V Zagrebu se mude slušatelji filozofske fakultete iz Skoplja. V Zagreb, kjer ostanejo 5 dni, so prispeli 29. t m. Iz Zagreba potujejo najbrže v ponedeljek v Ljubljano. Vodi jih profesor dr. Mataševič. Nadejamo se, da jih naša napredna akademska omladina sprejme z odprtimi rokami.
— Komisija mednarodne dekorativne razstave. Komisija mednarodne dekorativne razstave v Parizu doputuje 11. novembra v Beograd, kjer se zadrži en dan, nakar nadaljuje potovanje v Carigrad.
— Policijsko • carinski organi in železničarji. Ker so se dogajali slučaji, da so prihajali carinski in policijski organi v nasprotne z železničarji, često tudi v prepire, je ministrstvo prometa pozvalo železniško osob-je, da prijavi ministrstvu vsak slučaj nasprotovanja in neposlušnosti, da more ministrstvo na pristojnem mestu intervenirati in zahtevati kaznovanje krivcev.
— Nova b akteri jološka postaja. Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo kredit 261.700 dinarjev za novo bakterijološko postajo, ki se zgradi v Varaždinu.
— Strokovni Izpiti v poštnem ministrstvu. Ministrstvo pošt in telegrafa je odredilo strokovne izpite za svoje uradnike. Izpiti se bodo polagali 12., 13. in 14. novembra tega leta.
— Darujte za deco! Društvo »Skrb za mladino« nabira danes milodare za zgradbo Doma v Aleksandrovem na otoku Krku. Tam bo dobilo v vsakoletnih počitnicah 200 potrebnih otrok zavetišča in okrepčila. Kdor Ima količkaj vpogleda v socijalno žitie bedne dece, ne bo pri tej priliki odrekel društvu skromne podpore. Nešteto otrok trpi na pomanjkanju duševne in telesne vzgoje vsled neugodnega socijalnega položaja staršev. Skromna prebrana m pomanjkanje nadzorstva sta najvažnejša momenta v vzgoji mladine, ki puščata vedno zle posledice za nadaljni razvoj. Društvo »Skrb za mladino« skuša po svojih močeh mladino nravstveno in telesno dvigniti a nadome-
oti*ok»t ¥edno wowi •amo pni twrdfci
Bernatović
19S-l
stiti to« česar ji doma hiša ne more nuditi. Apeliramo na vso mladinoljubečo javnost, da po svojih močeh delovanje tega društva podpre ter danes ne odreče primeringa daru. 1873n
— Dva romantična samomora na Su. iaku. Včeraj je sta bila na Sušaku Izvršena samomora dveh mladenk, ki sta povsod vzbudila splošno sočutje. Zdi se, da gre menda zopet za eno, če ne za dve Slovenki. V stanovanju Ariga Ricottija v ulici Francesca Petrarca. je skočila z okna tret jga nadstropja 201etna služkinja Ana Ko. madina, katero je gospodar zalotil pri tat-vini. Našli so jo sicer še pri zavesti. Izjavila je, da se je hotela poročiti in ni imela nobenega perila. Namesto k oltarju je odšla raje v smrt. — V ulici Foccolai se je z ti-zolom zastrupila neka Amalija Rožič. Vzrok je bila nesrečna ljubezen. Zapustila je pismo, v katerem navaja, da hoče umreti baš na dan pred Vsemi Svetniki. V bolnici je podlegla poškodbam.
— Proti zaprtosti, hemoroidom in bolečinam v križu je izborno sredstvo vsak dan večkrat zaužita grenčica »Franz - Josef«. Zdravniške preizkušnje pri obolelostih spodnjih delov telesa so dognale, da deluje voda »Franz-Josef zanesljivo razkrajajoče in vedno milo odvajajoče. Dobiva se po lekarnah drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 153-L
Čajne mešanice v srebrnih zavitkih z znamko Buddha so priznane najboljše. Dobe s« povsod. Zahtevajte navodila!
Telefonska številka v Ljubljani se odkupi proti primerni nagradi. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Telefon-4115.
Iz Ljubljane
— Simultanska produkcija dr. Milana Vidmarja. Danes se vrši ob 8. zvečer v novem klubovem lokalu kavarne »Slon* simultanska produkcija šahovskega mojstra dr. Milana Vidmarja. Vabl;eni so vsi šahisti, ki naj po možnosti prinesejo šahovnice seboj.
— Notar Karel PIeiweiss naznanja, da se nahaja njegova notarska pisarna v Dalmatinovi ulici Št 5 v pritličju na levo.
— Petje na pokopališču pri Sv. Križu. Združeni moški zbori ljubljanskih pevskih društev zapojo jutri v nedeljo ob 3. popoldne po končanih cerkvenih obredih pod vodstvom g. M. Premelča nagrobnice: Adamičevo »Slovo«, Premrlovo »Blagor mu« in Pavčičevo »Narodno nagrobnico«, na vojaških grobovih pa Devovo »Vigred se povrne« in Prelovčev »Doberdob«.
Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani otvori v torek, dne 3. novembra 1925 »pevsko šolo« v svojih društvenih prostorih v »Narodnem domu« (I. nadstr. levo) ob 8. uri zvečer. Pristop imajo ženske od 15. leta m moški od 17. leta starosti nadalje. Pouk v pevski teoriji se bode vršil 2 krat tedensko in je brezplačen. Vpisovanje se vrši vsako sredo in četrtek od 8. do 9. zvečer v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor. 1869-n
— Higienski zavod kraljevane SHS v Ljubljani je dobil lastno telefonsko številko 568. Telefonski govor je mogoč z zavodom od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih pa le od 10. do 12. ure.
— OR-JU.NA St. Jakob -Krakovo-Tr-novo poziva vse svoje članstvo, da se v nedeljo na dan Vseh Svetnikov v čim večjem številu udeleži pohoda na Suhi bajer. Obenem se vabijo vse sosedne organizacije in naklonjeno občinstvo. Cerkvene obrede bo oprava goep. Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu. Na gomile nedolžnih žrtev bo polotila vence Or-ju-na št. Jakob-Krakovo-Tr-novo in št, Jakobsko pevsko društvo bo zapelo par žalost kak, na kar sledi govor br. tog. Marka Kranjca, s katerim se žalna slavnoet zaključi. Odhod ispred Narod, nega doma ob 9. url dopoldne. Odbor.
— Cenjenim obiskovalcem pokopališča se priporoča gostima »D r a š č e k«, Bohoričeva ulica o. Domače krvavice b pečenice — Izboren »štajerc«. 1871
Pozor! Vojni invalidi in vdove, ki še niso prejeli premoga po znižani ceni pri podružnici v Ljubljani, zamorejo istega prejeti prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo popoldne od 3. do 6. ure. Zglasiti se je v podružnični pisarni. 1870-n
— Pripravljalni odbor društva Treznosti v Ljubljani priredi v torek, dne a. novembra 1925 ob pol 20. uri zvečer v higienski točilnici na velesejmu javno predavanje »Kratek obris anatomije in fiziologije človeka«. Predava medicinec dr. Rakove — Predavanje bo služilo kot uvod in podlaga celi seriji predavanj. Prijatelji po. kreta vabljeni.
— Največja izbira tirih bluz in oblek? Stari trs št 9 Kristofič-Bučar.
— Pevci ljubljanskih pevskih druitev. Skušnja sa žalostmke se vrsi danes v soboto ob en četrt na 7. uro zvečer v Glasbeni Matici, soba it 17 (vbod ta Gosposke ulice). Vsi m točno! Arhivarji note s seboj! _      M. Premelč.
— V nedeljo I. novembra ob pol & zvečer se vprtzorl v Sokolskem do.nu na Viču, Času primerna fantastična drama »Morilec«.
— Merkurjev jour fuc Naslednji član-ski sestanek r četrtek 5. novembra ob 8. vrt avečer t salonu hotela MlkUč, Rolo. dvorska ulica. Odbor. 1864.*
— Dečji dan na prasnlk Vseh svetih dne 1. novembra 1935. Društvo »Skrb sa mladino« bo v nedeljo priredilo dečji dan ter zbiralo milodare sa agradbo dečjesja zavetišča v Aleksandrovem ns otoka Krku. Vsake počitnice se bo tja pošiljala rei
deca, da si okrepi zdravje. Nihče naj ne odreče skromnega daru, pač pa naj po svojih močeh podpre plemenito akcijo, kt stremi po zboljšanju zdravstvenih in socijalnih razmer naše mladine. Na praznik umrlih se spomnite potrebe zdravja nase drage mladine! 185S n
Samomor Ljubljančana v Trstu
Alfonz Lecbner izginil v morje.
V ulici Carducci št 28 v Trstu se je nastanil pred štirimi meseci kot podnajemnik lepe mesečne sobe okoli 25 let star mladenič, elegantno oblečen. Predstavil s-č je kot Alfonz Lechner, ki Studira tehniko. Na svoji mizi je imel raznovrstne reči, polno knjig in vmes so bili raztreseni izkazi za igro »roulette«. Izdani v kazini v Montecarlu. živel je zelo solidno in prebM večji del dneva zaprt v svoji Bobi. V pogo-govorih z gospodinjo se je kazal zelo inteligentnega in vljudnega človeka, ki govori tudi več jezikov. Pripovedoval je. da ima bogato mater, on pa rad potuje okoli po svetu. Potem je parkrat rekel, da se izseli, pred nekaj dnevi pa je zagonetno naglašal napram gospodinji, da bo do 30. t. m. vsega konec.
V sredo zjutraj je odšel Lechner iz svoje sobe in se ni več vrnil.
Ribič Anton Gulič iz Montovela je šel v sredo popoldne k svojemu čolnu, ki je bil privezan bolj na samoti. Začudil se je, da čolna ni bilo na navadnem mestu, čez čas je zapazil čoln na morju v smeri proti vili Forti. Gulič je skočil v morje in plaval do čolna. Na dnu čolna je bilo polno raznih predmetov, klobuk, šest angleških ključev, par čevljev, zapestnica, denarnica z 10 lirami, nož in Štiri metre dolga vrv. Potem je dobil Gulič vmes še kos papirja, na katerem je bilo napisano »Alfonz Lechner. Informirajte mojo družino!« Gulič Be je odpeljal in pristal pri Mtramaru. Obvestil je nato takoj orožnike, ki so šli nato na Lechnerjevo stanovanje, kjer so našli pismo, naslovleno na mater, bivajočo v Ljub-lani. Napisano je bilo po nemško: »Draga mama! Sedaj je postal namen absolutna odločitev, ki prevladuje mojo voljo. Ni nj-kakega zdravila. Odhajam, ne da bi si kaj očital. Bojim se samo, da bi moral po smrti še enkrat prehoditi to dolino. Pi šem  in te  prosim odpuščanja.«
Lechnerjevega trupla ni nikjer. Najbrže je v čolnu navezal nase kako t^žo in se nato vrgel v morje ter ostal v globini. Pričeli so iskati truplo. Mati je bila o dogodku brzojavno obveščena. Mislijo, da je bil mladi Lechner precej nevrasteničen človek in da je morda doživel v Montecarlu velike izgube.
Sokol
— Ptuj. Ptujski Sokol hoče s svojimi sokolskimi večeri, na katerih se bodejo vršila razna poučna predavanja, pospeševati ne samo naobrazbo svojega članstva, temveč tudi gojiti bratske družabne vezi. Prvi sokolski večer v letošnji zimski sezoni se vrši, kot smo že objavili v nedeljo, dne 8. novembra t. 1., ko pride med nas starosta JSS. br. E. Gangl, ki bode otvoril s svojim predavanjem letošnjo vrsto sokolskih večerov. Osebnost staroste JSS. pa tudi priznani način in globoki pomen njegovih predavanj bode ta gotovo povod, da bode ta večer Društveni dom v Ptuju poln sokolstva in Sokolu prijaznega občinstva. Pa tudi sosednja sokolska in druga kulturna društva imajo ta dan priliko, da slišijo ne samo prvovrstnega predavatelja, ampak tudi osebno spoznajo našega saveznega starosto. Po predavanju se bode ob zvokih priznanega sokolskega orkestra iz Maribora vršila prosta zabava. Pokažimo, da znamo ceniti vrednost takih večerov! Zato pa bode ta večer, vse kar sokolsko in napredno misli v ptujskem okraju, se udeležilo tega prvega sokolskega večera v Ptuju. 1868-n
— Sokolsko društvo v Šiški priredi v soboto dne 7. novembra v društveni telovadnici akademijo. Sokolsko javnost se že danes opozarja na to prireditev. — Odbor.
1865-n
Iz Celja
—c Skupni sestanek demokratskih organizacij zs Celje mesto In Okolico se je vršil v četrtek zvečer v gostilni Permozer v Gaberju. Udeležba je bila izredno lepa. Razpravljale so se gospodarske zadeve, ti-čoče se obeh prizadetih občin. Razpravljalo se je o vodnih zadevah, tako o regulaciji Savine in njenih pritokov, o kanalizaciji, o elektrifikaciji in drugem. O vseh teh razpravah se ie razvila živahna debata, ki je mestoma pokazala mnogo skupnosti v nekaterih gospodarskih vprašanjih mesta in okolice. Opozarjalo se ie k skupnemu enotnemu delu med naprednjak! v obeh občinah. Sestanek, ki je lepo uspel, ie pokazal, da ie bilo prirejanje takih skupnih večerov že davno potrebno in bi marsikatero nesoglasje, ki obstoja v nekaterih skupnih gospodarskih stvareh med obema občinama, Izostalo.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri križut na Cankarjevi cesti
—C Zaprisega vojaških obveznikov m rezervnih oficirjev letnikov 1875 do 1905, ki doslej še niso prisegli zvestobe NI. Vel. kralju Aleksandru, se vrši v sredo dne 4. novembra ob 9. uri zjutraj na Glaziii. Mestna in okoliška občina opozarjata prizadete s posebnimi razglasi na prisego.
—c Proračunska seja celjske občine se le vršila v petek zvečer v občinskem uradu na Bregu.
—c Otvoritev Celjskega doma. katerega je prevze' hotelir g. Tomec z Bleda, se vrši v nedeijo 1. novembra.
—c Licitacija listja t mestnem parku bo dne 2. novembra ob 9. dopoldne.
—C Lahkoatletskl miting, ki je bil napovedan za nedeljo dne 8, novembra, radi tehničnih ovir odpade
Sport
Češkoslovaška — Jugoslavija
Pristranske kritike zagrebških listov.
O tekmi Jugoslavija — češkoslovaška srno to poročali. Maša poročila so temeljila pred vsem na poročilih zagrebških listov, katerim smo tal nasedli. Ugotoviti moru mo. da Je bilo pisanje zagrebških listov partizansko, poročila skrajno neobjektivna Tendenca kritik je bila jasna: kar je dal Zagreb, je bilo vse dobro, vse ostalo za nič. Tako bo zagrebški listi v nebesa povzdigovali Premrla, o katerem pa v čeških 1 i. prispelih včeraj, ne najdemo sledu. Na sprotno, objektivni češki tisk hvali ono. kar so trgaVf Zagrebčani.
Zanimivo piše »Prager Presse«, ki veli med drugim: Zadnja meddržavna n— -motna tekma leta 1925. je bila sijajen triurni Češkoslovaške. Njen team je v suvereni maniri s ecorom 7 : 0 premagal Jugoelo-vene. češkoslovaški team je bil tako si jajno disponiran, da bi včeraj ne podlegel nobenemu kontinentalnemu moštvu, če tudi bi sam Zamora čuval vrata. Skoda . . .
Jugosloveni z Izjavo srednjega krilca niso bili šibki, njihov £orward gotovo n! igral slabše od madžarskega dne 11. okto. bra. Naleteli pa so na superijornega na sprotnika. ki jih je popolnoma spravil ia ravnotežja in jih obsodil na vlogo statistov. Nato opisuje vrline svojih igralcev, o nabili pa veli: Težko je kritizirati jug team na podlagi včerajšnje igre. N-T—uo 7 : 0 poraza niso razočarali in večina Is dala. kar je mogla. Mihelčič v goalu. oba branilca in desna stran napad so bili dobri. Zelo dobri so bili splitski igralci. Po duje L in Poduje II. kakor Benčič, vratar Mihelčič in oba hranilca.
»Prager Tagblatt« piše o naših: V moštvu Jugoelovenov je imel Mihelčič mladi, naslednik Vrdjule. opraviti težko delo. — Obramba je bila dobra, ali brez taktike, v sredini je popolnoma odpovedal centerhalf Premrl, dočim je bila desna stran napada najboljša, pred vsem velja to za BenčiČa O igri Jugoslovenov pravi liet, da ni bila slaba, češkoslovaško moštvo je sicer dokazalo, da nadkriljuje jugoelovenski nogo met, vendar ne radi boljše tel^nike in boljših individuelnih zmožnosti posamnih Igralcev, marveč vsled racijonalnega sistema. Jugosloveni — mladi in ambicijozni igralci — so dali 6voje najboljše. Vsak igralec je tehnik, odličen tudi v igri z glavo. Opažati je biOo btre prodore krti, visoke, mestoma preostre centre, predolg* predložke vodje napada.
»Narodni Listv« pravijo, da je obramba kriva na porazu. Ivkovič je bil mnogo slab-Sl od svojega zadnjega goetovanja z Jugoslavijo v Pragi, tudi Urbančič nas nI zadovoljil. Vratar ni rmel priložnosti, da se izkaže kot glasoviti Vrdjnha. Dober je bil napadalni trio.
Ilirija s Primorje
Jutri se zopet seetaneta v prvenstveni tekmi stara ljubljanska rivala, l!ri;" fn Primorje, če se bo vršila tekma v mejah plemenite športne rivalitete in častnega d-o-boja na zelenem polju, tedaj smo uverjeni, da bo občinstvo priSJo na račun. Ilirija je v sedanjih prvenstvenih tekmovanjih dokazala, da zavzema še vedno neomejene n a-1 močno stališče, ki ga noben drug slovenski klub zaenkrat ne more izpod kopati. Ni dvom8: Ilirija je dosegla v 4 tekmah 8 točk in zavidljivi seore 40 : 1. Številke govore dovelj jasno o superijoriteti. To tudi drugače ne more biti, ako pomislimo, da razpolaga momentano Ilirija z nadvse požrtvovalnimi organ''zatorjL škoda le, da njih moštvo ne zna pokazati enake s u peri-jornee igre napram močnejšim nasprotnikom, zlasti napram zagrebškim te > mom, katere bi prav radi videli poražene po Iliriji. Primorje je začetk-" jesenske sezc^j obetalo veliko. Prve tedne z Jadranom je odigralo v očarljiv način. Kakor druga leta pa je intenzivnemu treningu Ln lepi l2Tri sledilo por»vščanie. Panes se moštvo nahaja v prilično slabi kondiciji, dasi razpolaga še vedno s pril'čno močjo, ki bo tekom jutrišnje igre morda le prišla do veljave. Mlademu Primorju pač manjka rutine in se pozna, da bi morala po vzgledu Ilirije angažirati mednare*ne trenove, ki bi razvila njegov večinoma prav dober materijal. Ilirija nastopi z najmočnejšo razpoložljivo postavo s famoznim širter^em Omanom In s preizkušeno krilsko in obrambeno vrsto, ki bo brez dvoma diktirala prav oster tempo. Da podleže Primorje, nI dvoma, gre za to. da prisostvuje občinstvo jutri zanimivi m napeti igri. ki jo bo moral se ve sodnik držat popolnoma v vajetih in ki bo moral že v kali zatreti poizkus kake preostre !n protipravilne ali nevarne igre s karšnekob strani. Če vzdrži Primorje diktirani tempo, potem bo nudila tekma prav zanimive mo mente. Obe moštvi pa naj končno dokaže ta, da jima gre za plemenit, falr. pošte*i dvoboj, v katerem zmagaj tisti, ki bo Igral bolje. Vpričo te tekme bi hoteli zapisa* tudi splošen opomin na vse slovenske klube tn seve v prvi vrsti na Ilirijo ln Primorje-Da ni največja sreča in uspeh na zemlji, doseči zmago v medslovenskj nogometu' tekmi, nego da so mnogo prelestnejši cilji, doseči s složnim medsebojnim tekmovanjem tako športno visino, da bodo mog1; Slovenci tudi v sportu prednjačiti pred ostalimi mesti države, pred Zagrebom io Beogradom, za katerimi, žal, v prvi v isti po lastni krivdi danes zaostajamo za cel razred!
— Naša postava proti Italiji: Friedrich (Hašk), Vrbančič (Concordia). Tvkovič (Slovan. Marianović (HaSk). Premrl (Ha5k). Križ (Hajk). Grdenič (Hašk), Jovmovič (Jugoslavija). Benčič (Hajduk), Petkovič, Sekulić (oba Jugoslavija). Rezerve: Mihelčič (Grsdjanski), Pažur (Ckmcordia). Hitrec Gradjanski), V-burić (Jur'alavija), Perška (Grsdjanski). Delegati s«ve7~* dr. Lipov, lak, Ribolj, Zinaia i dr. Painič. Postava jc definitivna.
Siev 249
.SLOVENSKI NAROD*   dne 1. novembra I9?5.
Stran 5.
Gospodarstvo
M. Du.
Ljubljanski sejmi za kožubovino
Leto za letom se je ponavljalo, da so hodili po ljubljanskih ulicah meseca januarja na prvi ponedeljek po sv. Neži lovci iz bližnje in dalnje Slovenije, natovorjeni z najraznovrstnejšo kožuhovino. Zbirali so se ua dvorišču pri »Balkanu« :n po raznih gostilnicah in prodajanja, kupovanja in me-šetarjenia je bilo dovolj. Seveda je bil obrat majhen, saj se je kupčija vlekla za poedine komade. Te sejme, ki so tradicijonelni, pozna naša mlajša, spominja se jih pa tudi naša starejša generacija dolga desetletja nazaj. Med kupci se je opazilo vedno iste obraze, večej eksporterje iz Slovenije in Hrvatske.
Januarja meseca leta 1925 pa je sejem za kožuhovino pokazal še drugo, ugodnejšo sliko. Uprava ljubljanskega velesejma je s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani prenesla tržišče v svoje velesejmske razstavne prostore ter tu koncentrirala ponudbo in povpraševanje, Z uspešno propagando ie založila sejem z veliko množino blaga, posrečilo se ji je pridobiti tudi nekaj inozemskih kupcev, ki pa žal niso aktivno posegli v kupčijo, ker se je sejem vršil še vedno po starem vzorcu — prodaji v detajlu.
Cene so se zamogle le deloma regulirati, ker so se kupci zvezali in ni bilo konkurence v ponudbi.
Krivda neuspehov naš h lovcev — prodajalcev in prekupčevalcev s kožuhovino leži v organizaciji, oziroma napačnem sistemu dosedanjih sejmov. Poedinec je prinesel na trg po par kož in kupec je izgubil veliko časa In se moral trudit: cel dan z nakupom par sto kož; kupoval jih je v detajlu in pri najboljši volji ni mogel v 'enem dnevu zbrati več. Umevno je, da trgovcu sosednjih držav detajlni sejem ni nudil izgledov, vsaj ga je samo vožnja več veljala kot pa bi znašal debiček pri nakupu nekaj sto kož. Tako le b:l lovec izročen samo ponudnikom — detajlnim kupcem. Prilikom sejma za kožuhovino, januarja meseca 1925 je prišlo nekaj belih vran trgovcev iz Trsta in Dunaja, ki pa niso ničesar kupili in se nad sistemom dosedanjega trženja pritoževali. Pa ne samo osebne pr*tožbe, tudi pismene, iz vseh mogočih krajev, so dohajale sejmskemu uradu.
Koiuhovinarstvo je važna grana našega narodnega gospodarstva, oziroma eksporta in nosi lovcu lepe dohodke. Vendar pa se mora dosedanji sistem reorganizirati in najbolj mogoče izpopolniti po vzorcu inozemskih trž šč. Ljubljana je zbog svoje zemljepisne lege, bogastva na divjačini in vsled tradicije v trgovini s kožuhovino predistinirana. da zavzame kot izvozno tržišče kož div j h živali odlično mesto v naši državi. Z uvedbo izboljšanega sistema se ne bo samo ščitilo interese našega lovca, marveč tudi pripomoglo k dviganju gospodarstva naše države in ugleda mesta Ljubljane v tu- in inozemstvu.
Reorganizacija kožnega tržišča naj bi se izvedla že letos In sicer na sledeči način:
Posušene in poluposušene kože mora vsak lovec poslati na upravo velesejma, ki ima dovolj zračnih prostorov, da se kože dodobra posuše. Vsako kožo pa mora lastnik opremiti s kartonastim listkom, na katerem naj bo napisano točno ime in bivališče.
Ko so kože dovolj posušene in jih je že večje Število skupaj, se sortirajo po kvaliteti in vrsti v večje partije po več deset ali več sto kož skupaj, odvisno od vrste in redkosti divjačine.
Tedaj se potom inseratov y tu- in inozemskih listih, s posebnimi vab li ua velike trgovske hiše zainteresira kupce in se jih že pri tej priliki informira o bogastvu založenega trga, o številu in obsežnosti poe-dinih partij. Inozemski kupec bo sigurno z interesom posnel, da se mu pot Izplača, vsaj se mu ne bo potreba pečati z detajlnim
nakupovanjem kož, marveč bo zamogel prevzeti cele partije (loze). Tri dni pred tržnim dnevom bo vsakemu kupcu mogoč detajlni ogled partij.
Sejmskega dne pa se bodo kože v partijah prodajale potom kaucije (dražbe). Najvišjemu ponudniku se izroči kupljeno partijo proti takojšnjemu plačilu. Na ta način bo v primeroma kratkem času megoče Stršiti velike množine blaga. Pri tem pa je treba vpoštevati še to, da si bo lovec prihrani! potne stroSke v Ljubljano, ker so se
njegove kože prodajale z drugimi kožami v partijah. O vsaki partiji je napravljen točen seznam o številu kož In njih lastnikov. Ker partija sestoji iz kož mogoče 20 ali Še več različn'h lovcev, je potreba vsako kožo zaznamovati in je razdelitev Izkupička posamezniku z lahkoto izpeljiva. Seveda je pri tej vrsti kupčije treba popolnega zaupanja lovcev - prodajalcev v sejmsko upravo in zastopnike Slovenskega lovskega društva glede pravilne klasifikacije kož.
Trgovci s kožuhovino pa sestavijo partije sami :n jih pošljejo na tržišče v prodajo, ker dobe lozi označbo, imena prodajalcev se ne naznanja.
Samo na ta način je mogoče privabiti na naše tržišče inozemske kupce, domačinom zasigurati pravo ceno in dvigniti naš kožni trg. Prepr čan sem, da se naše aukcije v doslednem času ne bodo udeleževali samo prodajalci Slovenije, marveč naše cele države in ostalih balkanskih pokrajin.
Smelo se zamorejo povabiti na obisk in nakup velike trgovske hiše iz cele Evrope in pri vel ki količini blaga kasneje tudi iz Amerike. Letos seveda, ker smo še v razvoju, bi se zadovoljili s sejmom v manjšem obsegu, z manjšimi partijami, ki pa se bi kasneje sorazmerno ponudenem blagu povečale.
Vsakemu interesentu je uprava Ljubljanskega velesejma z detajlnimi informacijam-; vedno rade volje na razpolago, posebej pa še prosimo, da vsak prodajalec prijavi že sedaj z dopisnico in približno navede količino blaga in vrsto, ki jo bo imel po njego\em mnenju meseca januarja na razpolago.
Navedeni sistem je podoben onim inozemskih trž šč, prikrojen našim razmeram, ki pa se da še event. izpopolniti in bomo vsakemu za stvarne nasvete hvaležni.
Cene kožuhovini
Zadnji mednarodni sejem za kužuhovino v Leipzigu se je vršil od 12. do 17. oktobra t 1. Kot znano, se kupue na teh sejmih vedno večje partije skupaj aukcijskim potom. Uprava Ljubljanskega veselejma je prejela o zadnji prireditvi, oziroma o cenah sledeče poročilo:
Kupčija ni bila baš živahna, povpraševale so večinoma berlinske tvrdke, med tem ko je primanjkovalo inozemskih kupcev. Za letošnjo sezijo se išče zlasti divji in domači za'ec, krt. dihur, podlasica in tudi kuna, vendar pri zmernih cenah. London se zanima za balkanske lisice slabše in srednje kvalitete. Za plemenite kože je malo povpraševanja in so zbog tega cene padle za 10 do 15%.
Noiirale so (preračunane v dinarje):
Din:
Lisica poljska
Lisica planinska
Kuna belica
Kuna zlatica
Dihur
Jazbec
Vidra
Podlasica bela Podlasica rujava Srna letna Srna zimska Zajci zimski Veverice Krti
ke
crne lisaste
320.00—360.00 360.00—480.00 450.00—650.00 650.CC—850.00 100.00—190.00
50uQ0— 78.00 650.00-1040.00
40-00— 55.00 4.00— i 1.00
32.00
5S.0O
20.00
13.00— 17.00 1.60— 4.00 32.G0— 55.00 US>0— 20.00
Mač Mačk«
Seveda se na našem trgu ne more doseči takih cen kot jih notira Leipzig. Ne sme se prezreti, da je iipška aukcijska roba im-portirana in je pri navedenih cenah že vkal-kuliran transport, izvozne in uvozne carine. Na vsak način pa dajejo cene iznozemskih tržišč primeren pregled o vrednosti našoga domačega blaga.
Sladkorni trg
Minuli teden ni prinesel na sladkornem trgu nič novega, če ne računamo neprestanega nazadovanja tečajev. Vreme za pospravljanje sladkorne pese :e povsod ugodno tako, da pritiska na bližnje termine najbolj blago samo. Fadec cen tekom zadnjih dni je pospešil osobito likvidacijo decem-berskih naročil, zakaj spekulacija ne vidi drugega izhoda. Nasprotno pa kupuje špekulacija v Newyorku in Londonu za poznejše terTdne tiko, da so bili slednji ves teden stabilni. Zanimanje konzuma je še vedno neznatno. Ameriške rafinerie imajo mnogo neprodanega blaga tako, da surovin- ne kupujejo, v Angliji so pa zaloge surovine znatne. Začetkom oktobra so znašale 2~9.S30
ton, lani v istem času pa 91.300 ton. Te zaloge krijejo malone dvomesečni konzum Anglije. Zato ie bil promet z rafinado tudi v Londonu minimalen. Razvoi cen se minuli teden ni poslabšal samo zato, ker so tečaji splošno padali, temveč tudi zato. ker so iz* Kube čedalje večje. Posebno dobro se pozna vpliv spekulacije na newyorškem trsu. kjer kažejo cene sladkorja nastopno variranje (v oklepaju razlika v primeri s prejšnjim tednom): blago 19. oktobra 3.89 (— 15 točk), termin za december 2-03 (— 7), za januar 2.11 (—. 8), za februar 2.18 (— 4), za mal 2.29 (— 4), za julij 2.40 (+ 1). 24. oktobra — isti vrsti red 3.74. 1.96, 2.03, 2.14, 2.25 In 2.41. V Londonu so se gibale cene tako-le: 19. oktobra za november 12/7H, za december 12/9*/4, za februar 134H. za maj 13/854. za avgust 14/1H; Isti termini 24. oktobra (v oklepaju za oba slučaja razlika v primeri s cenami prejšnjega tedna) 12/33/, (_ 33'4), 12/6 (- 3*/,), 13/154 (— 73). 13/6% (— 2K) in 13/1 % (— 2*/J).
V Pragi padajo cene vedno po kratkem presledku. Koncem minulega tedna so se stabilizirale za Usti nad Labo loko na 132Vs do 140, do petka so pa padle na 127 H—135. Promet je minimalen. V Newyorku je postala trgovina nekoliko živahnejša šele koncem tedna, ko je špekulacija menjavala svoje pozicije. Edini trg z živahnejšim prometom je Trst, pa še ta je zadnje dni oslabel, ker Je Italia 12. oktobra zvišala carino cd 9 na 18 zlatih Ur. Z večjim dovozom se računa v najboljšem slučaju šele spomladi. NajbMžii termini so padli na tržaškem trgu za 2 do 3 lire pri toni. Vsa pozornost se koncentrira zdaj na statistiki konzurra. ki pa v prihodnjih letih ne more tako znatno poskočiti, da bi se razmere na sladkornem trgu temeljito spremenile. Po!eg tega je pa vreme povsod, kjer goje sladkorno peso, odnosno trstje. zelo povoljno, kar velja osobito za Kubo. Zadnja nada je nagla sprememba vremena, toda to bi morala biti vsaj slana v večem obsegu.
—g Posojila državne hipotekarne ban.
ke. Po informacijah iz Beograda bo računala državna hipotekania banka odslej za podeljena hipotekama posojila 10 odstotkov obresti in 4.2 odstotka za odplačilo. Na račun režijskih stroškov se plača 0.5 odst. enkrat za vselej, na račun stroškov za cenitev pa taksa po posebni skali. Rok odplačila Je določen zdaj na 12 let. Začasno hipotelvcrna banka ne daje novih posojil.
—g Povprečni tečaji dinarja v sep. tembru (v oklepaju podatki za avgust) so bili: Newycrk dolar 1.78 za 100 Din (1.80), Ziirich 9.22 švic franko? za 100 D (9.21) .London 272.50 Din za funt šterlin-gov (270.96), Dunaj 12.5S šilingov za 100 D (12 71) in Berlin 7.47 zl. mark za 100 Din (7.53).
—g 103 banke v Beogradu. Po zadnji
statistiki Ima Beograd 103 Danke. Delniški kapital znaša nad 200 milijonov. Denarnih
talin ugodna uriiiSa za nakn torljei!
Od danes naprej se proda a jo različni čevlji za moške in Ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov
OKAZUSKE VRSTE
lin ii HM PEter KOia
pod lastno cono samo ▼ trgovini na Bregu, nasproti Sv. Ja&oba mostn, dokler ta s a loga ti a? a.
zavodov je toliko zato, ker se ustanavljajo večinoma z majhnim kapitalom.
—g Dohodki po novem proračunu. V novem državnem proračunu so predvideni ti-le dohodki: nepocred. dav'ui 1.530.000.000, posredni davki 8.507,000.000, monopoli 2.426,000.000, državno gospodarstvo 5 milijard 118,000.000 in razni dohodki 117 milijonov Din — skupaj 12 71S.900 000 Din.
—g Vprašanje terminske trgovine. V ministrstvu trgovine se že več dni razprav lja vprašanje upeljave terminske trgovino z žitnimi pridelki In živili na naših produkt-nih borzah. Nedavna konferenca pred stavnikov našerra gospodarstva, ki se jo vršila v Novem Sadu. se je izjavila za upe-ljavo terminske trgovine. Zdi se, da se ministrstvo protivi prenagljeni upeljavi terminske trgovine, ker naše prometne razmere Se niso godne za ta način trgovine In ker primanjkuje tudi potrebnih magaci-nov In elevatorjev in bi znali naš! izvoznl-Čarji radi tega s termlnsko trgovino utr-peti  veliko Škodo.
—g Razglas o Hcitaei;!. Podpisana Direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovod-svu In njegovih irpremerrfc, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah« z dne 25. novembra 1921. leta tretk) pismeno ofertalno licitacijo za elektrifikacijo posta'e in kurilnice Ljubljana gl. koL Za izvedbo dela veljajo poleg .splošni pobojev za nabavo in izvrševanje del specijalni pogoji, predračun ter skice in vzorci, kateri se dobijo, oziroma so v vpogled pri Mašinskem odelenju podpisane direkcije, soba 212. proti plačilu Din 280 v zakonitih taksenih znamkah. — S 100 Din kolekovane, odredbam zakona o državnem računovodstvu odgovarjajoče ponudbe in priloge se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako »Ponudba za elektrifikacijo postaje in kurilnice Ljub! ana gl. kol. po razpisu *tev. 21.294—II.—25 na dan 21. novembra 1925 med 10. in 11. uro v roken predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila ob II. uri v sobi št. 197 podpisane Direkcije.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe za dobavo plovca; do 6. novembra t. 1. za dobavo 4200 raznih nalučnikov. za dobavo 8000 komadov »Heftknopfe« in 40 kg sedlarskega sukanca, za dobavo 100 koma-
Mama — mama,
glej to ie pravo .GAZELA"-mila M te loko krasno peni, dn snažno in bela perilo ter prihrani trud in dela
El A "MILO
dov zavornega drogovja, za dobavo odlitkov iz sive litine, za dobavo brusilnih kamnov, za dobavo signalnih svetilk, za dobavo varnostnih očal, za dbavo 3000 kg železne pločevine, za dobavo 14.200 kg pločevine v snopih, za dobavo 1000 komadov ploščnatili gorilcev za olje. za dobavo 820 kg Klingerit plošč, za dobavo 3100 žaril. za dobavo 60 komadov Spiralnih vzmeti, za dobavo 900 čopičev; do 17. novembra t 1. za dobavo različnih žaglnih listov, za dobavo 70 ška-rij za rezanje pločevine, za dobavo raznega orod a, za dobavo dlet. za dobavo mizarskega orodja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te di*
rekcije. _____
r
za gosce neobhodno potrebno I
L'bhiibjUI umi
Ljubljanica je že dolgo znana, da je zelo bogata rib. V Ljubljanici je blio pred leti nebroi raznih belic, dosti ščuk In tudi vseh drugih boljših ribjih vrst ni manjkalo. V gornjem teku ob izviru so bile velike postrvi in sulci a tudi kot lipanska voda ie Ljubljanica pri Vrhniki sbvela med prvimi pri ribiških športih. In ker je bilo dosti drugih rib, so se .»eveda držali po globokih toT-mtmih in zatonih ogromni sulci, ki so se izborno počutili pri obilni hrani.
Glede okusa in kakovosti ribjega mesa so rib.či in posebno onu ki so ribe kupovali, vjete v Ljubljanici, delili v dve vrsti In sicer v ujete nad mestom In one. ujete v mestu In pod mestom. Prve so bile na glasu, da so bolj okusne, druge manj. Zdi pa se. da je pri tem razlikovanju igrala največjo vlogo domišlji a. Bogastvo rib v Ljubljanici ie nudilo lep zaslužek poklicnim ribičem, katerih je bilo največ med starimi KrakovčanL Bile so posebne ribiške družine, kjer je ribarstvo prehajal) od očeta na sina in to skozi cele generacije. Pa tudi pletenje ribarskih mrež in izdelovanje raznih drugih ribKklh potrebščin je bilo ob Ljubljanici svojčas precej važna industrij panoga. Toda vse mine ali pa se popolnoma spremeni in tako se je tudi ob Ljubljanici. Radi raznih vodnih naprav, reeulacle voda in zgradb tovarn. Iz katerih prihajajo razne, ribam škodljive snovi v vodo. se Je število rib znatno zmanjšalo, s tem pa tudi zaslužek, ki je prihajal od ribarstva. Izginele so tudi stare ribiške družine, ki so si morale isakti drugje kruha. Zadnji so bili SedejI in Čižrnani, katerih nasledniki pa goje danes ribarenje le še kot šport-
Ogromno škodo ribarstvu so naredili med vojno brezvestni uničevalci rib z raznimi eksplozlvinimi in razstrelilnimi snovmi, ki so jih metali v vodo. Da so dobili nekaj rib, so rretami v vodo dinamit, ročne granate Itd. in poleg zaželjenega plena uničili ves zarod, ki se ie nahajal v tolmunu, i-a tudi csuTevanje Tubljanskega Barja je zelo veliko pripomoglo k propadanja ribo-lovstva.
Zadnja leta se stanje rib nekoliko zbolj-šuje. a še dolgo, in morda nikoli več ne bomo dosegli tega, kar smo imeli. Dočim so poklicni ribiči Izumrli aH pa pustili ta poklic, je jelo napredovati športno ribištvo, ki ie pri nas na precej visoki stopinji In vedno bolj napreduje. Varstvo športnega ribištva ima danes »Ribarsko društvo«, ki skrbi za gojitev rib. Neovenljive zasluge na tem, tudi gospodarsko zelo važnem polju, ima gotovo naš ribarski starešina gospod profesor Franke, ki še danes kot 841etnlk še vedno neumorno sodeluje pri omenjenem društvu.
Poseben uspeh športnega ribarenja smo imeli pretekli teden. Gospod Maček ie namreč ulel na Barju v Ljubljanici v takozva-nem Dinverju sulca. ki je tehtal 21.5 kg. Za tega velikana so že dolgo vedeli suličarjl iD mnogi so poskušali, da bi ga potegnili iz vode, toda do zadnjih dni brezuspešno. Mnogi so ga že imeli na trnku, toda vedno se je izpulili; enkrat ie odtrgal tudi vado.
Srečni ribič ga je krog 20 minut vodil po vodi, predno je sulec omagal In ga je mogel spraviti na suho. Dosedaj poznajo naši ribiči samo enega sulca, ki je tega prekosi!. U;ct je bil pred par leti tudi v Ljubljanici in je tehtal četrt kilograma več kot zadnji. Tako je Ljubljanica Še vedno zelo zanimiva voda za ribiče - športnike.
ŽREBANJE SREČK za sokolski Tabor — v decembru t* L
V I. Križanovska:
89
U kraljestvu nesmrtnih
iV o m a n.
Supramati je v zadregi povesil glavo. Sram ga je bilo besed, ki jih je izgovoril v prisotnosti te razborite in razumne ženske, saj se je nehote izdal kot slavohlepnež. Narine ljubezni res ni bil vreden. Nasprotno, s svojim zanemarjanjem bi lahko zadri njeno samoljubje tako, da bi ga začela sovražiti.
— Strogo me sodite. Nara, in vaše besede režejo kot britev, — je dejal po kratkem molku. — Nočem tajiti, da sem zaslužil to pridigo, saj sem porabil ves prosti čas za lahkomiselno življenje v družbi razuzdanih žensk in lahkoživcev. Nisem lju bil, pač Pa sem dovolil, da se je oglasil v meni nagon in tako sem bil zadovoljen z družbo in ljubez nijo pokvarjene ženske, kakor je Pieretta.
— Ne sodim vas strogo, Supramati, in tudi ža liti vas nočem. Naučila sem se samo opazovati ljudi in dogodke. Cas in razmišljanje sta bila moja učitelja in tako sem videla v življenju marsikaj, česar drugi ne opazijo. Spoznala sem svojstvo prvobitne tvarine, naučila sem se krotiti svojo voljo in stopila v duhovni svet.
Supramati je naglo vstal in začuđeno pogledal krasotico.
nostna bratovščina že seznanila z vsemi zagonet-kami duhovnega sveta? Izbral bi bil vas za učitelja.
— Ne, prav ste storili, da ste izbrali Dahirja. Ženska ne more biti moškemu dobra učiteljica. Če pa hočete, vas bom spremljala in vam pomagala tako, da preizkusim moč vaše volje.
— Vi? Ne razumem, kaj hočete reči?
— Seveda jaz. Pri meni se naučite premagovati nagon in ljubiti duhovno. Zdaj so vam moje besede nerazumljive, pride pa čas, ko me boste razumeli. Upam, da me takrat vzljubite drugače kakor ste ljubili Pieretto, — je dejala in ga zapeljivo pogledala.
Nara je vstala in odšla v sosedni kabinet, kamor ji je sledil tudi Supramati.
— Nara, vi ste zagonetno bitje, — je dejal, sedel k nji ter ji poljubil roko. — FV>vejte mi svojo prošlost ali pa moram poprej zaslužiti vaše zaupanje?
Krasotica se je za hip zamislila*
— Na dan najine poroke vam povem vse, kar sem preživela, pa tudi s podrobnostmi Narajanine smrti vas seznanim. To bo strašen zgled za vas.
— Kdaj pa določite ta srečni dan? — je vprašal Supramati in proseče pogledal Naro,
— Prav za prav bi se vam morala revanžirati
— Zakaj mi pa niste oovedala, da je vas skriv- z dolgim odlašanjem zato, ker se Je vam tako po-
časi mudilo k meni. Doslej se menda sploh niste žurili, da bi čimprej praznovala ta »srečni« dan, — je odgovorila Nara ironično.
Videč Supramatijevo zadrego je dodala:
— K sreči ni v moji navadi, da bi se dolgo jezila. Zdaj, ko je Narajanin spomin dostojno počaščen, imava pravico misliti na najino bodočnost. Zato sem mnenja, da lahko določiva dan poroke čez dva tedna. Da ne pozabim — še nekaj o poroki. Ste-li pomislili, kako bi se dala ta stvar urediti? Vas smatrajo vsi za budista, dočim gotovo želite, da se poročiva cerkveno.
Priznam, da bi mi bilo zelo težko omejiti se samo na civilno poroko, ker sem vnet kristjan.
— Mislila sem že na to in razširila vest, da se je dal Narajana krstiti, mene pa da le spreobrnil v protestantizem. Ta spreobrnitev naj bi bila tudi vzrok, da si z bratom nista bila posebno dobra. Vi pa tako spoštujete moje krščansko prepričanje, da ste pripravljeni poročiti se z menoj po krščanskih obredih. Protestantovski duhovnik, ki pripada svobodni cerkvi, naju torej lahko poroči. Poznam ga in vem, da mi ne odreče. Se nekaj. Nocoj povabim nekaj prijateljev in vas predstavim kot svojega ženina. Še strinjate?
— O, seveda! — Je odgovoril Supramati ves srečen.
— Zdaj pa na svidenje, do kosila!  Imam Se
opravke v mestu, — je dejala Nara in mu segla v roko.
Supramati se je vrnil zamišljen v svoje sobe. kjer mu pogovor z Naro ni šel iz glave. Doslej sta govorila malo o ljubezni, pač Pa mnogo o bridkih resnicah, in vendar ga je čedalje bolj vleklo k tej čudni ženski. Vse, kar je govorila, je bila čista resnica. Mar ni res, da nima pokolenje, v katerem je živel, nobenih idealov, ne principov? Rodbina ustanovljena na osebni koristi, ni mogla pomagati ljudem Iz tega položaja, ker jo je omajala razuzdanost in egoizem. Odkod naj Črpa nesrečna deca ljubezen in samozatajevanje, ko pa živi pri roditeljih, ki se neprestano prepirajo ali pa so si povsem tuji? Demoralizaciji rodbine je vedno sledil pogin narodov.
Nehote se je spomnil Ebramarjevih besed o postopnem, toda neizogibnem razpadu planeta, ki ga je izčrpalo in oropalo požrešno človeštvo.
Sreča in strah sta ga navdajala, ko je pomislil, kakšno življenje ga čaka s to zapeljivo in izredno nadarjeno žensko, ki mu jo je poslala usoda. Z žensko, ki je izučevala skrivnosti in čitala misli. Včasih se ie je bal, tako se mu je zdela vzvišena. In še enkrat je trdno sklenil, da se z vso vnemo lotf učenja. Ni hotel postati žrtev zakonov, ki jih je mo» gel sicer priklicati v življenje, ne Pa obvladati. Na« rajano so ti zakoni uničili
EB
Sfran 6.
»SLOVFN?Kl   NAROD«   dm 1  novembra 1925.
«tev 249
Moda
Borba med majhnim in širokim jesenskim klobukom je bila zelo ostra, vendar je zmagal vsaj začasno prvi. Res pristopajo nekaterim damam tudi široki, bogato okrašeni klobuki, vendar pa imajo prednost majhni klobučki, ki so lahki, elegantni in praktični osobito za jesensko in zimsko sezono, ko se ni treba bati pripekaiočih solnčnih žarkov. Najlepši so okrogli klobučki iz roza žameta, kakor ga vidimo na prvi sliki. Se elegantnejši vtis napravi žametasti klobuček, na katerem so pomešane tri barve {rjava, beige in črna). Mnogi se pritožujejo, da delajo modistke zadnje čase klobučke samo za bubi - glavice. Nekaj resnice je že na tem. Kljub nedvomnemu uspehu, ki ga je dosegla moda kratkih las, so še mnoge ženske, osobito v provincijalnih mestih, ki nočejo žrtvovati svojih razkošnih las despo-tični modni boginji. Tudi te dame mora'o imeti klobuke in moditske bi že morale računati z zahtevo, da klobuki v tem slučaju ne smejo biti tako majhni, da bi povzročili glavobol. Vsem ni nikoli ustreženo, vendar pa ne sme iti moda kratkih las tako dale\ da bi dolge lase kratkomalo prezirala in zapostavljala.
Še nekaj o klobukih
Je že tako, da govorimo o oblekah radi, o klobukih pa še raje. Klobuk je damam to, kar je moškim kravata — ljubljenec toalete. Zavoljo klobukov je bilo prelitih več solz In izrečenih več kletev, kakor zaradi obleke. Letos se ne da mnogo govoriti o klobukih. Gospodari, kroji in prenareja se večinoma iz starega. Res je sicer, da to staro niti ne diši po Metuzalemovem veku in da se da marsikaj porabiti, ne da bi napravil obnovljeni klobuk vtis stare Šare. Kakšno je blago za klobuke? V prvi vrsti klobučevi-na, kombinirana s krtovo kožo v vseh barvah in vel ur, ki je tudi zelo razširjen. Dalje pride v poštev satin, »gros grain« in slednjič vzorkovano blago ali vezenine kot garnitura. Ne smemo pa pozabiti, da se je letos vdomačiia pri klobučarjih kožuhovina, ki niti v tem pogledu ni novotarija. Vsaka kožuhovina pa ni dobra za klobuke. Nekatere
vrste, dasi zelo lepe in drage, bi napravile na klobuku preveč težak vpliv, dočim se dao druge obdelati In prikrojiti tako, da vplivajo celo na tako eksponiranem kraiu, kakor je glava odnosno klobuk, zelo šarmantno. V ta namen se kožuhovina navadno postriže tako da ostane zelo kratka dlaka. Kcža mladega jagnjeta. lepo postrižena in primerno pobarvana, je letos na klobukih prav priljubljena Dober je tudi svileni pliš, ki pa mora imeti zelo kratko dlako. Značilno za sedanje krznarstvo je, da se kožuhovina barva na najrazličnejše načine. Tako vidimo pogosto garnituro iz Jagnječje kcže. Vsak košček je drugače pobarvan in sicer tako, da tvorijo vsi skupaj nekak barvni mozaik. Sličen efekt lahko dosežemo tudi če pristrižemo velur, samo da ni tako kričeč. Samo ob sebi umevno imamo na razpolago druge, zmernejše tone, recimo beige In kosta*rasto barvo.
Kar se tiče oblike klobukov, je treba omeniti, da so letos v modi mehki klobuki. Dno je pogosto drapirano, zgornji del se pa oblikuje po fantaziji ki ne priznava nobenih zakonitih meja. Nekatere modistke Izdelujejo celo klobučevinaste klobuke, ki opredeljene oblike sploh nimajo. K večernim oblekam se delajo posebni k-irijozni coiffuri: mislite si čepico, na kateri je pri-šito paralelno šest ozkih kožuhovinastih trakov. Spredaj je kak okrasek. Troter se je imenoval doslej rafiniran klobuk manjših razmerov. Manjši troter še .prenese garnituro. Drugače je z nedavno uvedenim tro-terem večjega obsega, ki je večinoma brez okraskov. Ne smemo ga pa zamenjati z onim, malone moškim klobučevinastim klobučkom, s katerim so šle naše modistke nekoliko predaleč, kakor z gladkimi plašči, k! smo jim rekli reddugote. Šele ko pride zima, se pokaže, da-Ii imajo široki klobuki kako perspektivo na uspeh. Dejstvo je, da jih vidimo vsaj nekaj v vsaki večji kolekciji. Nekaj drugega je široki klobuk-troter. ki je izrazifo ženski. Tak klobuk se nosi k zimskim plaščem in taflleurom. S tem je že rečeno, da ne sme biti z garnituro preob-težen.
Mi vini
Oglej si neobvezno! ""iSES
v vseh barvah In kvalitetah nudi v veliki izbiri tn na cene e
F. Su I. Goriier, LjiijaM, Sv. Petra testa 29.
3968 SaV~     Oglej si neobvezno!
Opozarjale se, da eden par
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato)
„ključ"
tra]a kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte te«  —   Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene
Za jesen in zime
Modni diktatorji so se že pogodili glede novih krojev in oblik. Linije so postale bolj slikovite, oblike nekako bolj ženske, nežne. Jesenska in zimska moda bo, kakor vse kaže, v prvi vrsti moda več ali manj izrazi*ih protislovij. Nasprotje med dolgim, prožnim in razmeroma tesnim zgornjim delom in ši-rekim, nabranim krilom itd. Najmodernejše so zgoraj tesne, po telesu prikrojene, spodai pa široke obleke. Slično opozicijo širine in ožine opažamo tudi na rokavih, ki se tesno oprijemljejo roke do komolcev ali pa do zapestja. Vendar pa prevladujejo adjustira.il rokavi, ki se končajo z neke vrste »poigne-tom«. padajočim zvonasto na zapestje.
Po avili so se tudi kožuhovinasti ovratniki in ruski običaj nositi kožuhovino okrog in okrog. Pri popoldanskih, zelo elegantnih satenastih oblekah nadomestuje kožuhovinasti ovratnik dolg odrezek Iz težjega blaga, ki se kapricijozno ovija okrog vratu. K temnejšim oblekam se nosi krepdešinovi plastron, čigar svetli ovratnik tvori lep kontrast. To je zelo eleganten in praktičen primer garniture. Letošnja zima prinese tudi znatne spremerr.be v modnih barvah. Pa-sttlni toni ki so že delj časa zelo priljubljeni za večerne obleke, so povzročili znatne spremembe v koloritu promenadnih oblek. Zdaj se nosijo motni toni. ki nimajo z lanskimi niansami nič skupnega. Mešanice tkanin In tonov so povsem drugačne. Barve ni-*o več enotne in izrazite, temveč nekako
razpuščene, blede. Pogosto vidimo zelo temno zeleno barvo z rjavo kasha. Takozvani »vieni rosec se mešajo z kožuhovinaml In pogosto vidimo enserr.ible Iz črne obleke in barvastega plašča. Gladke obleke, prikrojene spredaj iz enega kosa, so prenesle vso svojo širokost nazaj, druge pa večinoma na-pre'. Vse dnevne obleke brez razlike pa imajo dolge rokave in z malimi izjemami zapete ovratnike. To so glavni znaki letošnje zimske mode. Torej dnevne obleke nobenega izreza in vedno z rokavi. Pač pa je ostal dekolte v veljavi pri večernih oblekah, kjer kažejo ženske vse, kar se sploh sme pokazati. Crno blago se vrača v modo, zelo priljubljen je tudi žamet. Lep je barvast žamet, še lepši pa črn.
Žene za 18.000 Din
Zanimiva zgodba iz povojnega časa
To se ie zgodilo teta 1930. Življenje je v nekem slovenskem mestu teklo prav veselo. Popivanja noč in dati na dnevnem redu, zaslužki brez vsakega truda. Po kavarnah in restavracijah so se potepale gra-cljozne in nadebudne dame in gospodične. Bile so večinoma stalni gosti. Med temi je bila tudi gdčna. Marica, nekje z gorenjskega letovišča doma. Prav brhko dekle, s precej »svobodnimi nazori«. Neki dan Je spoznala elegantnega trgovskega potnika, s katerim je stopila pred oltar in mu prisegla večno zvestobo. Drugi dan se je vrnila v kavarno in se seznanala s svežimi kavalirjL
Koj po poroki se je odpeljal nadebudni trgovski potnik na Štajersko k bogatemu stricu In mu spokorno javil: »Dragi stric! Po dolgem oklevanju sem sklenil prenehati s pustolovnim in razbrzdanim življenjem ter stopiti v resen zakon. Imam poročni list, daj mi obečano doto.« Stric se ie razveselil Izpreobrnjenega nečaka in mu izročil 10.000 dinarjev, kar je tedaj zadostovalo za primerno pohištvo.
Od 1920. leta so prošla mnoga leta in marsikaj se je izpremenilo tudi na ljudeh. Postali so pridnejši, ponočevac'e in prekup-čevalskl zaslužki so presekali Marsikatera
gospodična se je povrnila v zatišje rednega delovanja m zaslužka. Tako tudi gospodična Milka, ki živi sedaj v predmestju In šiva ob-lačilca za otroke. Neki dan pa se je morala zglasiti na policiji, da pove, kako in kaj je ž njo. Na zglasilnicah piše vedno, da je samka, med tem, ko je zapisano v farni cerkvi, da se je leta 1920. poročila s trgovskim potnikom iz zelene štajerske, tedaj gospodi-čem Joškom. Najprvo ie obračala nedolžno svo"e oči na vse strani in zatrjevala, da je samka in da se nikdar ni omožila. Pozneje pa se je spomnila na dogodek in pripovedovala:
Bilo je leta 1920„ ko sem službovala kot natakarica v gostilni »Pri F. .«. Med drugimi podnevnimi in ponočnlmi družicami sem pozna' a tudi prijateljico Marico, h kateri je neki dan pristopil elegantni mladenič in ji dejal: »Marica! Ali hočeš zaslužiti 1000 dinarjev?« Marica mu je odgovorila seve takoj z da, ker je tedaj taksirala svoje ljubavne uslužnosti z malenkostnimi sto dinarji Elegantni mladenič 'i je odgovoril- »Stopi popoldne z mano v cerkev, me poroči, nakar se lahko vrneš v kavarno. Za uslugo dobiš 1000 dinarjev.«
Marica je pristala na kupčijo z ženit-vijo, si pa popoldne, predno ie stopila v cerkev, izposodila pri prijateljici Milki krstni list za 500 dinarjev. S takim krstnim listom se je dala poročiti in vpisati v poročni re-
gister. Prijateljica Milka je pristala na predlog prijateljice Marice. Poslednja le stopila v cerkev, se dala poročiti kot Milka z Joškom In star je biia v redu.
Na ta način je Milka pred policijo opravičevala čudno naključje, da ie po eni strani Še samka, po drugi pa poročena in vpisana v poročni matrikel. Policija je zatis-nila eno oko in prijateljico Milko velikoduš no odpustila.
Naša prijateljica Milka pa ni mirovala, šla je na sodišče in zahtevala ločitev za-kena, ki ga ie bila mesto nie sklenila prijateljica Marica s kavalirjem Joškom iz zelenega Staje rja. Naša Milka ni bila v cerkvi in zato ni mogla skleniti zakona. Po drugi strani pa obstoja dokaz za zakon, to ie poročni matrikel. Zakon je trena torej vsekakor razdružiti, ker sicer mora Milka veljati za poročeno. Sodišče je razgnsilo razporoko med Milko in Joškom, dasi se nikoli nista vzela. V resnici sklenjeni zakon med Marico in Joškom pa nevelja. ker ni vpisan v poročii kniigi.
Tako so zopet vsi v to afero zap'eten postali samci in samke, vse je postalo zadovoljno, samo stric na Štaierskem ni bil dobre vole. ker je pomagal nečaku iz veli-kodušja in pod pritiskom naravnost očetovske ljubezni do novega lahkoživega življenja. »Pohištva« za 10.000 dinarjev seve ni nikjer več —
To in ono
Grozote usmrčenja
Slika iz Sing-Singa
Znani newyorški nov:nar John W. Grav priobčuje v »New-York Evenmg Graphic« opis usmrčenja na električnem stolu v Sing-Singu. Električni stol se smatra za calbolj humano  sredstvo usmrčenja.
...V sredini prostora je si al stol z žicami, ki so vodile pod neko preprogo na tleh. Nanj so bili poleg tega pričvršćeni številni jermenčkl. Bil je to električni stol, stol maščevanja človeka proti človeku ...
Prišlo je pet ali šest paznikov BIH so to pravi orjaki, ki so se postavili okoli stola Topo kot kipi Iz marmorja so stcM tam. oči napol zaprte, kot bi hoteli prepreči.i. da se jih loteva sočutje. Zdeli so se kot klavci, ki čakajo na svojo žrtev; roke so imeli prekrižane. Nato so prišli trije zdravniki In eksekucijski uradnik, mož, ki se je zdel zga-ran in razdražen. Potipal in manipuliral je pri prltikalcu.
Oči sem uprl na vrata. Vsak posamni v tej človeški klavnici navzočih, je strmel v vrata, predvsem pa pazniki, ki so prežali na svojo žrtev. In nato se ie nenadoma pojavil nekdo na vratih. On, John Emilatta, velik, slok človek, z obrazom duševno ne povsem zdravega človeka, je romal k mo-rišču. Kazal je nekaj preko dvajset let.
Za hip se je obotavljal, nato ga ie eden paznikov prijel pod pazduho in ga odvedel k stolu. Mladi človek se je stresel, ko je sedel na stol. Zdelo se je, da je do smrti izmučen in vedel se je kot da ne ve\ kaj d:la In jaz trdim, da tudi ni vedel, kai je delal.
Pazniki so ga hiteli privezovati. Pogledal sem mu v obraz. Moj Bog! Nikdar ne bom pozabil tega ti-enotka in če bi živel mili one let. Sedel sem baš njemu nasproti, oddaljen komaj štiri metre od njega, tako da sem lahko opazoval vsako njegovo kretnjo, vsak izraz, ki se je zrcaTi1 v njegovem obrazu.
Bil je to obraz človeškega bitja, ki je onemelo groze. Misli so mu otrpnile pred strahotnim pojavom. Pred njim je stal svečenik in besedičil nekaj o evangelija. Tu so stali ljudje kot izvršilni organi družbe in pripravljali so umor človeka, ker je ta ubijal. Nehote sem se spomnil na peto božo zapoved. Med tem sta paznika mladeniča privezala na stol. Pričvrstila sta na njegove bele roke elektrode. Na tleh. pole? stola je ležal električni kabel, ki je bil spojen s pre-tikalnco na levi strani stola. Paznik je prijel za drugi konec tn ga vtaknil na Čelado, katero so žrtvi deli na glavo. Preko obraza so mu potegnili črno masko, tako da je bilo videti samo ustnice. Ustnice, ki so se strahotno režale izza maske. Moreča tišina je nastala v sobi smrti. Trenotki so se vlekli kot ure, minute v večnost, dokler ni uradni morilec pričvrsti! čelade s curliaiočo gobo na glavo delinknenta. Goba se nahaja znotraj čelade in ima sledeč dober namen: obtoženec se potom toka živ skuha!
Emilatta je zatrepetal. Njegovi roki. viseči mirno preko naslanjača, sta se sunkoma dvigali in padali, kakor roki zblaznelega ali s strupom omamljenega. Svečenik je nadaljeval svojo zadno molitev ...
Zdravnik v kotu je fingiral okoli ure »stoparice«, čije tiktakanje je bilo čuti kot udarce kladiva. Cim ie bil Emilatta zvezin, je dal drugi zdravnik pred stolom znamenje: legalni morilec je spustil tok.
V tem hipu so se prsti krčevito zvili, žile so se napele in zdelo se je, da počilo. Rezanje ie prešlo. Telo se je sunkoma dvignilo kvišku, pot je dobesedno curkoma lil s kože. 2000 voltov in gamper. Sikajoč. prasketajoč, tuleč in brneč je ta sila preletela vse telo: srce je zastalo, zastal ves živčni sistem. Velikanska sila 'e popolnoma razkrojila krvna telesca. Ko sem se ozr in čul sikanje, me je objel val ogorčenja in hotel sem kriknitl: Stojte! Za Boga. saj kuhate živega človeka! Mrzlica ostudne groze mi je pretresala telo. Okoli 20 sekund je stresal telo nesrečnega električni tok. Olajšano sem vzdihnil, ko so ga usta..!i. Nekdo poleg mene le rekel: »Moj Bog! To )e grozno.« Eden za mano se je onesvestil, dragemu je postalo slabo.
Dva paznika sta pristopila in odvezala Jermena. Zdravnik le potipal žrtev, \\ nastavil stethoskop na prsa m poslušal. Srce je še vedno bno. Znova so ga privezali, znova spustili tok. V tem trenotkn Je Emllatto-Vt> telo šinilo pokonen, z nadnaravno silo se 'e skušal stola osvoboditi. Še močnejše kot prvič je stresal tok telo. Ječalo ie jermenje, tresel se ie stol ored zvijajočim se telesom.
Nikdar se me Še ni polastila taka gTOza kot pri pogledu na tega, polmrtvega človeka, ki se je skušal otresti stola. Iz glave In golih kolen, ki so polagoma počrnela, se je dvigala para. Ustnice, ki so se poprele strahotno režale, so počrnele, pena se le nabrala okoli njih in tekla preko maske.
Sikanie In tuljenje toka je traialo zopet dvajset sekund, dokler nI zdravnik da! zna-menia. da ga ustavijo. Še enkrat 'e pristopi! k žrtvi in nato z ravnodušnim izrazom nricomnil: »Mož je mrtev t«
Za višek elegance
'°H? Diap Unl, 3FH
stiokovn;akl v tem ateljeju, ki so svote zmožnost' dosegli v svetovnih ateljejih Pariza.
Vera v čarovnice
še v letu 1925
Neki kmet v HSrbachu na Bavarskem je imel nesrečo v hlevu. Krave so mu dajale premalo mleka. Hotel je temu odnomoči in naprosil ključavnicam Ivana Cehentnerja iz VVelshofna, da naj pride k njemu. Ta Cehentner je znan kot čudodelec, ki izganja čarovnice. Res je prišel takoj, prižgati so morali več luči in s temi je hodil po hlevu okoli, jih dvigal sedaj visoko, sedaj nizko in nekai je govoril vmes. Namen njegovega j nastopa je bil, da ožge noge oni čarovnici, ki je začarala hlev in krave. Rekel je, da čarovnica sicer ne sme poginiti, toda težke mora oboleti. Ko je to svojo komedijo slovesno končal, se je obrnil h kmetu in mu rekel, da naj pazi, katera ženska bo v vasi prva težko obolela. Tista je čarovnica Ta nesreča je doletela kmetico Katarino Mul-ler v Hčrbachu.
Zbolela je in pokazalo se je po mnenju čudodelca' Cehentnerja In omenienega kmeta, da je ona začarala hlev in krave. Slučaj jc nanesel še to. da ie živina v hlevu kmeta (V.tillerja Izborno uspevala in so krave di-'ale več mleka kakor po drugih kmetijah. Muller je bil namreč dober kmetovalec, ki sc je posebno brigal, da je imel vedno izborne krave-mlckarice. Cehentner in kmet sta raznesla okoli po vaseh vest. da ie Miil-lerjeva žena čarovnica, ki je napravila škodo onemu kmetu. Zlasti glasen je bil s takimi vestmi kmet Vogel v Horbachu tako, da ga je šel Muller končno tožit. Vršila se je razprava, pri kateri je obtoženi Vogel zatrdil, da on, kakor tudi številni drugi, veruje v čarovnice. Sodeče ga ie o^odflo na 70 mark glebe. K sodbi pride tudi »izganjalec čarovnic« ključavničar Cehentner.
Deset božjih zapovedi
O amerikanski filmski industriji krožijo že dalj časa vse mogoče verzije. Predvsem se ji očita busness, to je omejen kupčijski duh. O amerikanski filmski indstriji se go» vori n. pr. da posnema ostale industrijske hranže in da se ravno zgolj po poslovnih vi» dik:h in da so |i idealni momenti popolno* ma tuji. Ta trditev je v neki meri resnična in velja vsaj za začetke amerikanskega fil* ma brez ugovora. Detektivski filmi so pri» šli iz Amerike. V prejšnjih letih ni bilo fil* m« brez vratolomnih produkcij, velikanskih požarov, obstreljevanj, dvobojev s polici« sti itd. V amerikanskem filmu je vel v prej* šnjih letih duh indijanskega romantic'zma. To se je v zadnjih letih temeljito izpreme* nilo. 2e pojav amerikanskih komikov Chap« lina, Harrold Lloyda in drugih dokazuje, da je Amerikanec zmožen nežnejših čustev in da se skriva za dušo, ki ji ugaja nedolž* na komika, tudi srce, ki se zna poglobiti v resnejše stvari. Tako opažamo, da se ame» rikanski film v zadnjem času obrača k mo* ralneišim snovem. Nežne ljubavne d"»godivs ščine so danes že na dnevnem redu. Obrat k resnejši dramatiki v filmski industriji Združenih drŽav ni prišel sam od sebe. Iz evropskega časopisja vemo, da so v letih po svetovni vojni amerikanske filmske dive kar t rumom a poromale v Evropo in da so se tukaj zadržale po več mesecev. V velikih evropskih središčih ao imele priliko aezna* niti se z moderno evropsko dramo in z ev* ropskimi filmi. Nekatere so celo nastopale, kakor Gloria Swanson in druge, v evropskih filmskih ateljejih izdelanih filmih. Prej okorne amerikanske dive so uvidele, da se lahko prilagodijo tudi sanjavim filmskim dramam. Domov prišedši so opozorile ame* . rikanske režiserje na nove snovi in posle« i
dica te preorijentacije so neki amerikanski filmi a čisto ljubavnimi in moralnimi zasno* vami. Najgigantnejši izdelek v tej smeri pa je delo, kojegi naslov se glasi »Deset božjih zapovedi*. Delo sc je to poletje in jesen predvajalo po vseh večjih evropskih kino podjetjih in se momentano še vedno vpri* zarja v najmanj 50 kopijah. Eno smo sedaj dobili v Ljubljano. Reči moramo, ko smo to delo videli, da smo vajeni marsikatere utemeljene in neutemeljene reklame. Toda vsaka beseda o tem filmu, tako glede nje* gove vsebine, kakor glede nicgo c oblike in izvedbe, bi bila res odveč. Prvi del se do» gaja v sodobni Ameriki in nosvrdočuje vso trag ko življcnia, ki prezira osnovne mo* ralne poimc človeškega sožitja. V filmu r.aid^mo historijo člove'a, ki propade vslcd popolnega materijalizma in dirkanja za denarjem, pa drugi strani pa pretresljivo sliko brata, ki si ohrani vero v nespremenljive moralne zakone in ki iih posn ma iz zgod» he sv. pisma. Tu začenia drugi zgodovinski del, izdelan v barvah. Kdor si zaželi vpo« gl~da v najmodernejšo filmsko tchri-.o ter hole vdeti, kako daleč ie Že dosprla Amerikanska režija, ta si mora brez odlaganja oglediti ta film, ki je brez dvoma največje filmsko delo sodobnega časa. Amerikanska filmska industrija jc na to delo zelo ponosa na, ker je ž njim enkrat za vselej pobila tiste glasove mednarodne filmske kritike, ki so trdili, da primanjkuje amerikanskim filmskim podjetjem velikih režiserjev, mo» gočmh idej, individualnih igralcev, kakor jih imajo n. pr. v Nemčiji, Angliji, Franciji ali Italiji. Mogočnosti in učinkovitost' filma pa ni mogoče na nobenem drugem filmn spoznati tako prepričevalno, kakor na «De* setih božjih zapovedih*!.
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro in sigurno pomagajo
Aspirin-
tablete
Pazite na modro-belo-rdečo pečatno znamk*
Znani orijentalist na univerzi v Mtin-stru prof. Grimme je v svojom nedavnem predavanju v Berlinu izjavil, đa Je našel ključ, no katerem se da prebrati Mojzesov napis. Predavatelj je podrobno opisal, ka ko je prišlo do tega važnega odkritja Leta 1905 — pravi prof. Grimme — Je našel znameniti ajt-1 e-tntnkr* prof. P. Pe-try na planoti Serabitel-Cadecm v bli. 7.ini Sina.»ske gora 8 kinei. p. .& •; plošče so zelo po('°bne on'm, ki jih vidimo na slikah, kjer jo naslikan Mojzes, ko stopa z gore Sinaj z desetimi božjimi zapovedmi v rokah. Napis na teh ploščah Je bil v nekem povsem nezrai■» 'Hj jeziku. Prof. Petrv ga Je fotografiral Ln napravil odtis na mav cu. Do teta 1915. go bi'e te plošče za učenjake popolna misterija. Pozneje Je naše' dr. A. Carr'Her kvuč od te za£on»M*u'. Od kril Je del abecede, v kateri Je bil sp»tav. ljen napis na ploščah. Ta*no je bilo, da eo te Črke nekega nee?:iptovskega plemena, ki je pa poznalo egip*~ " jezik. Del-prof. Gardnerja so aadalfevaft flr' ri njakl, dokler n! prišlo v Griramove roke. Grimmu se je p^"" *?'o no večletnem napornem delu odkriti vso ahecpdo tega mi-sterljoznega Jezika. Ugotovil Je, da Btej€ obeceda 22 cYk in da se popolnoma ujemi z glavnini! znaki ntaro      ^Jrkejpi l^zifc i.
Po tem odfcHtju j© prof. G ri m to e pre-(Mtal napis na pto**a1t, ki se *1a=f: -Tiz, Manasi. se zahvaljujem carici HjatŠepsut, da me Je potegnila iz Nila In me nagradila z visokimi Častmi.« Grimme pravi, da pomeni izraz ^Mana«*}« Mojzes. Mojzes se namreč imenuje v sv. pismu dvakrat tudi Manasi. Is zgodovinskih virov Je znano, da ?e b'la carica Hjs+?5f>-»«.iit hči Taraona Tut-mozisa I. (1540—1601 po Kr), čigar trije otroci — H|mtiay>iH. Tntmozis TI. in Tnt-mozis III. — so se borili za nasledstvo tn vladali skupno. Končno ie vladal Tutmozis III. sam ter začel kruto preganjati pristaše carice HjatŠepsut. Judje so podpirali njo. In to Je povzročilo njihov izhod Iz Egipta. Ker je Tutmozis podrl vse njene »pomeni ke, Je zelo verjetno, da JI Je Mojzes oosta vil soomenik na varnem kraju.
i
i
šrev. 249
»SLOVENSKI  N A R O P« dne 1. novembra 1925.
Stran 7.
Ob ta ,Mikopf"
Neverjetna prefriganost 11 letne deklice
«Bubikopf» je bil povod že raznim kri* tikam, zabavljanjem in aferam, napravil je fe mnogo zla in marsikateri je že zmešal plavo. Pa bi jo ne komaj 11 letni deklici? V nastopnem hočemo podati epilog «bubi* Friznrskes afere, ki je pretekle dni precej razburila našo mirno javnost.
To je bilo prerekanja, razburjenja in zabavljanja čez javno varnost pretekle dni v vzhodnem delu našega mesta. Kaj ta* kega?! Pomislite! Pri belem dnevu, ob času
rednega prometa, se je pojavil tam na Za* vrteh Že prileten moški, napadel llletno Regino Z., jo podrl na tla in ji odrezal kito. Hm! Ves Vodmat je bil pokoncu. In Zelena jama in šentpeterski okraj. Ljudje so se iz« ogibali usodne ceste, matere si niso upale pošiljati svoje nedoletne dece na ulico...
Policija je bila v fatalni zadregi, zakaj bil je to že drug slučaj perverznega napada. Imela je sicer točen opis napadalca: 55 let star, bolj velik, obrit, s sivorjavimi brkami, črno oblečen in gologlav. Vršila se je per* lustracija raznih sumljivih tipov, z napa* deno deklico so bili konfrontirani razni sumljivi tipi, pregledal ao se albumi zločin* cev, toda opisanega  napadalca  ni bilo is*
slediti. Izginil je kakor kafra...
Razburjenje se ni poleglo, zabavljanje je trajalo dalje. Policija je delala neumorno. Racije, konfrontacije, aretacije, vse po vrsti. Nič in nič! Toda hvala Bogu imamo tudi v Ljubljani premetene kriminalne urad« nike. In je računal g. Žajdela, tam gori s kriminalnega urada tako*Ie: Napadalca ni* v albumu zločincev tudi ne, videl ga ni nihče, kaj ko bi dekletce...
Brez pomišljanja je povabi! malo Re* gino na policijo. Ostro jo je prijel m konč* no je dekletce ihtć priznalo, da ima ves razred «buhikopf», še celo ena njena teta, samo njej, da mama ni pustila ostrici lase, češ da je imela prelepo kito. Zato jo je
odrezala sama, mami pa povedala, da jo je napadel oni grdi, 551etni, črno oblečeni...
G. Žajdela je vedel dovolj. Deklice je pustil domov in priporočal roditeljem, da naj se v bodoče ne upirajo «bubikopfu». V nasprotnem slučaju bi imela policija preveč posla z lovom na atentatorje kit.
*X Samomo rv budimpeštanski družbi. Sen racijonalen samomor je te dni predmet vseh razgovorov budimpeštanske družbe. LiIIy Engcl, hčerka generalnega ravnatelja peštanske premogokopne družbe, splošno občudovano in izredno priljubljeno dekle, si je končalo življenje s strelom iz samo* • kresa. Natančen vzrok samomora ni znan.
Lilly je prejela pred par dnevi od svojega zaročenca pismo, katerega vsebina ji je šla tako k srcu, da je par dni po njegovem pre jemu vstala od mize pri zajtrku, šla v oče* tovo sobo in se ustrelila. Pismo je uničila, tako da je vzrok dekletovega čina neznan celo dekletovim roditeljem. Par dni pred smrtjo je bila Lilly globoko potrta in ni go* vorila z nikomur v hiši. Oče in mati sta jo izpraševala kaj ji je in sta jo skušala po* tolažiti, a dekle je molčalo, hiralo in se ustrelilo.
X Gregorijanski koledar v Turčiji. An* gorska vlada je predložila turškemu parlamentu zakonski predlog, s katerim se uva ja po vsej državi gregorijanski koledar.
Mali onlasč, «ci služro v posredovalne in socialne namene občinstva, vseka beseda 50 par. Malman'si znesek Din 5.
OGLUŠI
Zenitve, donžaovanio ter orjlasi atroaje trajov-
skeaa znašla, vsaka beseda Din t*-. Hajmantti znesek Din lb
Znižane eene ^Tribuna1 1^. Jb$. JU«
rajc.-uje in največja za« loga pri — «Tribuna» F. B. L. Ljubljana, Karlov* ska cesta 4.
Pneumatika
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz naj» boljših nemških, franco* skih in angleških tovarn, na veliko in malo — pri Batjelu, Ljubljana, Kar? lovska cesta 44.
Holenderji
za dečke in deklice od 4 do 8 let — se dobijo po prav nizki ceni pri «Tri* buna» v Ljubljani, Kar? lovska cesta 4.
Triciklji in mala dvokolesa
za dečke in deklice na krogljičnih ležiščih, z ve* rigo. izdelana kot nor* malna dvokolesa v manj* ši obliki — pri Francetu B-itjelovem v Ljubljani Zvonarska ulica 1.
Motorji:
«Frerat> in druge angleške znamke v zalogi; velika izrira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4.
Frizerki
i3 tnanikirki (perfe! .r.i) plača.n mesečno 2000 di* narjev   in   odstotke od r - '. je.        . Kv-kramer Sombor. 3991
Gospodična
išče posla za popoldan* ske ure. Evcn. vzame delo na dom. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda» pod «Delo/4063».
Vrezovalec gornjh delov za čevlje
(Obei-te*** rt' "iter), sa* i. u stoj en delavec — &e išče za takoj. — Pon d* he noslati na: Braća S b* Ick. skladište koža, Slav. PoZ-ega, 4088
Absolventinja
f govske šole, vešča slo* venskega in nemškega je* zika, stroj-nisja — išče slržbo v pisarni v mestu ali na deželi. — Dop.si pod «Absolventinja/4076» na  upravo «S!ov. v~
Mehanična delavnica.
Posebni oddelek za popra vo dvokoles, motorjev. Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. — «Tribuna» F. B. L. Ljub* liana, Karlovska cesta 4
Ceniki
ekokoles, motorjev, otro Ških in igračnih vozičkov šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro* ke. — «Tribuna» F. B. L., to varna dvokoles in otro* ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Službe
i
Plačilna
natakarica
z dolgoletno prakso, po* stena in pridna — išče službo v restavraciji ali kavarni. — Dopisi pod •Natakarica 4025» na upravo «Slov. Nar.s.
Sobarica
iSče službo v večjem ho* telu. — Dopisi pod aSo* barica/4048* na upravo «SIov. Naroda*.
Traži se gazda
isk -ni, .1 sa dugo*
godišnjom prakso, .i za upravu posjede od cea. 200 jutara oranice i 80 jutara, šume. — Poii..de na: Intz.. ':Iam d. d. Za* greb I—78 pod šifrom »Gazda P—
Natakarica
išče si-«"1--*, v p li
na deželi — v hotelu ali g<" stilni. — Pc. dbe ned Poštena/4079* na upra* vo «Slov. Naroda*.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepiska — išče službo event. gre kot vzgojite* Ijica k otrokom. — Do* pisi pod aStrojepiska 4065» na upravo «SIoven skega Naroda«.
Šivalni stroji
za domačo rabo, šivilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4
Stanovanja
Sobo s hrano
oddam solidnemu gospo* du. — Ponudbe pod *Do* bra hrana/4060» na upra* vo «Slov. Naroda».
Prazno sobo
s souporabo kuhinje ali sobo in kuhinjo t— išče mlad zakonski par brez otrok. — Dopisi pod «So ba/4081» na upravo «S1 Naroda*.
Otroški vozički
Mamice, ne zamuditi pri* like si ogledati velike Iz* bire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni «T»i* buna», Karlovska cesta 4
I
ihiZno
i
Hmelj skih drogov
kupimo več vagonov. — Ponudbe na Hmelj a m o, Žalec. 4105
Stanovanje
1—2 sob s k-h: jo, ev prazno sobo s souporabo kuhinje — išče mlad za* zakonski par. — Dopis pod «NovemLvT/4037» na up   vo «ST w. >*a:
Prazno sobo
fvečjo) s posebnim vho* dom — išče gospodična, ki je ves dan odsotna. Ponudbe ood Jesen/4035
na upravo ~c" xT.--
Prazna soba
v  sredini  mesta v novi hiši — se odda. — Po nudbe pod «Prazna 8632 4i 18» na upravo «SIoven* skega Naroda«.
■
Prodajalka
se išče; po možnosti da obvlada nemški in slo* venski jezik. — Ponudbe pod »Prijetna zunanjost 4108» na upravo »Sloven* skega Naroda».
Lesni strokovnjak
s primerno šolsko izob* razbo, dolgoletno pra* kso, dobrimi spričevali, želi takoj nastopiti kot žagovodja prejemalec, nakupovalec, manipularn ali eksporter. — Cenj. ponudbe pod «Lesna !n* dustrija 4106» na upravo «Slov. Nar.».
Avto-mehanik
in šofer — želi premeniti službo za v delavnico «li za vožnjo. Vešč je tudi tivtogeničnega varenja. — Ponudbe pod ^Zanesljiv 4103» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Znanja želi
gospod, 28 let star, loče* nec, z dobro službo ter nekaj premoženja. Pred* nost imajo vdove ali lo* čtne žene. — Ponudbe s polnim naslovom in ako mogoče s sliko — pod «1100» na upravo «Slov. Naroda*. — Tajnost za* ; .meena.
retmemn?
Hiša s trgovino
na prometnem kraju bli* zu kolodvora na Gorenj* skem — se radi družin* skih razmer ugodno pro* da. — Dopisi pod «Hiša s trgovino/4033« na upra* vo «Slov. Naroda».
Proda se hiša
dvonadstropna z dobro ico!o gostilno v mestu Ljubljani za 160.000 Din. Lepo S'anovanje in go« stilna takoj na razpola* go. — Ponudbe pod »160 tisoč Din/40?5» na upra« vo «Slov. Naroda*.
V lepem kraju na Go* renjskem se proda
moderna vila
v najlepšem stavbnem stanju, obstoječa iz ku* hinje, 4 prostornih sob, kopalnice in obokanih kleti in drugih prostorov, z gospodarskim poslop* jem; pred vilo vrt za cvetlice, za vilo velik vrt za zelenjavo, velika zelo rodovitna njiva v skupni površinski meri 1 orala.
V vilo je vpeljana elek« tMčna razsvetljava. Po* nudbe pod «ViIa/4101» na upravo «Slov. Nar.».
I    F'rt I
Priženi se
40 letni akad. naobražen nteligenten, zdrav, višje nostave, resnega življenj* skega nazora, varčen, s prihranki, na boljše po* sestvo k gospici ali vdo* vi primerne starosti in istih lastnosti. — Cenj. ponudbe pod aKmetija 4102» na upravo aSlov. Naroda».
Angleščino
poučuje zopet Miss Far* ler. — Pojasnila od 1. do 3. Pražakova ulica (hiša Tonnies III). 4072
Pouk v nemščini
daje gospa. — Ponudbe pod «Ncmščina/4022» na upravo «Slov. Naroda*.
Strojepisje
Učna ura Din 3.75. — Chnstofov zavod, Ljub* ljana, Domobranska ce« sta 7/1. 4107 ' cesta St 8.
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili, šival* ni stroji — se kupijo pro* ti izkazu lastnine. Franc Batjel, Ljubljana, Zvo* narska ulica 1. 197/L
Samotno opeko
za vse svrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah — nudi Ljubljan« ska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 18. 200, L
Radio-aparate
slovitega sistema «Siti» (čuje se celo Amerika!! prodaja Ljubljanska ko* mercijalna družba, Ljub* ljana, Bleiweisova cesta št 18. 199'L
V komisijsko prodajo
vzamem razno blago. — Lokal in skladišče v last* n» hiši na razpolago. — Ponudbe pod «Komisij*» na oglasni zavod Kopi* tar, Ljubljana, Čopova Jica 21. 3975
Igračni vozički in stolice
za otroke, zložljive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igračni vo* zički več rst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v tovarni «Trihrna». F. B L. Ljub* ljana, Karlovs':a cesta 4.
&&&&&&&&
Vino!
Belo vino letnika 1917 li*
ter po Din 8.—. Mizi ing 101" po 9 Din, rde* ča Portur T! i letn 17 p > 8.— Din m pristna slivovka letnik 1917 p-» SO— Din liter — proda, i a Kravagna v Ptuju.
4C37
Dne 1. novembra koline I
Jane, Novi Vodmat, Dru* štvena ulica št. 61. 4092
Salon-orkestar
prvorazredni sa jazzban* dem za dne 15. novem* bra — traži «Hotel Ro» \al», Osijek. 4017
I    Frofom I
IV. BRilHCIC S Er. nniK
pleskara m ličarja
Ljubljana, Karel Ketnlkova ulica
fbaraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne,  postrežba točna. Triletna garancija.     161 i
Mi
kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah
pri Minki Renat, no-iistki. Lia^i^a. stmmj zi
lalni klobuki rtdno w »togi
II Pozor f!
Naznaniava cenj. občinstvu, da bodeva vozila z omnibusavtom od frančiškanske cerkve do pokopališča Sv. Križa dne 31. oktobra ter 1. in 2. nov. — Odh^-! »ssUb 20 m leut In obrat-o. — Za osebo samo pet Din«
Za obilm obisk se priporočata
4074     Lnp£e & Pollfck Oddam delavnico4122
325 m2. 3*5 m visoko; delavnico 80 m'; delavnico 36 m in druge prostore.   Vsi pios'ori ponoroma suhi. Naslov pove uprava Jlov Naroda.
Vdova brez otrok
sredne s'arosti, nvrnega značaja in dobrosrčna, s sobno »n kuhin: sko opravo ter n k<>l ko cofovine, želi poročiti "osr.oda enakih lastnosti, z nad 40 leti. Le resne ponudbe s sliko pod .Resna/4121 na unravo Slov. Naroda
I. epušitf
— Sisah —
preporuča oaiboMe tarrburs, žice partiture, škole i ostale potreb-ština za sva '*• ■■ glazbela Odli-
kovan na pa-
_rlskoj IzloJbL     Cjenici franko.
4094
i iimi ne
moderno i kompletno snab-devena, prodaje se zbog drugog preduzeća. Upitati:
Febmolka, oglasni zavod, NOVI SAD, Futoški put 2.
LLiiUiiltlieJtJil
Urine žile
i
si zavarate s pat. A M TIV A ■ IX obvezo. — ■    Gena: 150 Din ———
Naroči a: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
PUri- PER3E R.MIKLA0C LJUBLJANA
Creoa
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
Jos. Bsrjrrcs*", Ljubljana, Poljanska cesta 85
POZOR! POZOR!
Kislo zelje
pivovrstno in krompir — nudi na drobno in debelo po konkurenčni ceni — G. Erklavec, Novi Vod* ma* 3. 4044
Blagajne
«Wertheim» in JEKLENE DENARNE OMA RE za vzidavanie — pri= poroča Ljubljanska ko--mercijalna družba. Ljub. liana. Bleiveisova C. IS
Smoking,
dobro ohranjen ter novi lakasti čevlji štev. 42 — ugodno naprodaj. — Po* nidbe pod Smoking/4066 na upravo «Slov. Nar.».
Različnih znamk
večje število — prodam. — Ponudbe pod ^Zbirka 4049» na upravo <Sloven* skega Naroda«.
Otomane
v blagu Din 850 —. afrik n.odroci Din 250.— in vse tapetniške izdelke, solidno m najceneje — dobavlja Rudolf Sever, L'ubljar , Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 194/L
Opreme za
neveste
store, zastore. Jedilne In spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri* n.ala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M. Zor s) elek. Ljubtjma, — Stritarjeva ulica 7. Pre*
vzame   vse kombinacije iz motivov. Predtiskanje. Največja Izbira načrtov 1962
Opekarna »Emona'
na VIČu*Brdo — pisarna v Ljubljani, Dunajska ce* sta 23, telefon 207 — pri» poroča svoj > bogato za« )r»go zidi#2 opeke, žleba* kov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih ce* nah 183/L
Stensko nro
in nekaj pohištva ter sli* ke — naprodaj. — Po* nudbe pod «Ura/4021» na upravo «Slov. Naroda*.
Otroška posteljica
kompletna, skoraj nova, ter popolnoma novi dam* ski lakasti čevlji št. 38 — ceno naprodaj. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 4111
Elegantna spalnica
iz trdega lesa, obstoječa iz postelje z vzmetmi in zimnico, nočne omarice, tridelne omare z zrca* lom, umivalnika, mize, 2 stolov — naprodaj po zelo ugodni ceni. — Na* slov pove uprava cSIov. Naroda«. 4104
Obnovite naročnino!
Najcenejše kupite
samo pri
losio Pefe!?ncu
Volno, trikotažo, r o-kav'c3, nogavice,
"nahrbtnike za Snlarfe in t ri-te. potrebščine sa šiviljev kro:ače, £b«ljar]e tn sedlarje
NA VELIKO    iN MALO Ljubljana 138"L (Mizi Pnirmn era saonaib -b t odi)
1
irrrA.  Oprema za izložbena okna
Rudolf Klamper
WIEN VI., Mariahilferstrasse 105
Ustanovljeno 1900. — Katalogi in proračuni brezplačno. *HQ
2^
petrole'ska plinska ^.vetlUks
,AIDA' zBaror^ žarnite
200-500
sveč moči.
Krasna bala lut
Neznatna poraba cetroleln
Sve 1 kakor efekti »ka>
„AID A"
se rab? za razsvetljavo p<-oda*3lnlc, uradov, gostilnic ?o' crkev, dvo-ri$č, vrtov itd. „AIDA" je pri-klndna za najmanjša in največje prostore — Zah'evaite r ros "e V te! Glavno skladišče za SHS im? elektrotehn Čna firma
» 157-L
SVARC i drug
ZAGREB, Preradoviteva ulica i
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takof prospekte! -
Prevzel e gostilne.
Uljudno naznanjam, da sem se
®c#- preselila in prevz«la *W
gostilno na Rimski c. U, „Pri Lahuu
ter se vsem našim piijateljem in znancem prijazno priporočam za obisk. Priznano dobra kt hinja In pijača.
Z odličn m spoštovanjem Minka Rll'i.
Edino najbol ši šivalni stroji so le
Jasip Pefellnca
znamke GR8TZNER, ADLER,
P H ON IX za rodbino, obrt in indust ijo. — Posamezni deli za srroje in kolesa, Lamerz igle.
Istotam najboljši švicarski pletilnl stroji DUBIED
LJUBLJANA i«*
blizu Prešernovega spomenika
Preselitev.
Cenjenemu občinstvu v mestu in na deže i vljudno naznanjam, da sem
mesnico s konjskim mesom
iz Kopitarjeve ulice št. 1
preselil v lastno bišo, Prečna ul'ca 6,
(naspioti mestne kopeli) dohod iz Kolodvorske ulice. Zahvaljujem se za zaunanje in se priporočam tudi zanaprej.
Ivan Mirinšek, mesar.
_Konje kupujem po na višjih dn= vnih cenah.
HEiEjZlHIDHHHS^^HBFJPnHHni^
Inseiile v .Slav. Ho'
Iščem lokal
s stanovanjemza ključav. ni carsko obrt — Ponud* bo pod «Lokal/4039s na upravo «Slov. Nsr.».
Uro pokvarjeno
pečeni in dobro zopet tbko Ima*, ako jo pri Seliskarju urarju popra* viti daš. — Se priporoča Seliikar,   urar, Tržaška
4036
Mesnico
na prometnem kraju — Iščem v najem; event. kupim. — Ponudbe pod *Meeniea/4047» na opra« v o «Slov. Narodaa.
Gostilno
t stanovanjem na pro« metnem kraju iščem v najem. Dopisi pod «Go» stilna/4024* na upravo •Slov. Naroda*.
Jedilno orodle
Tovarniška znamka .Medved na vsakem komada.
iz čistega belega alpacca srebra, tudi posrebreno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinj« skim orodjem in pri juvelirljih.
Skladišče
Berndorf, Maribor.
UNUjBKWUOU| pri LUD.BARAGA, tJuMluia, Selenbprgova ulica 6\L TTSS UMOGKVVUUO
2^77
9159
*
•SLOvrNSKf N ARO D«  dne 1. novembra 19*25.
Stev 249.
Dnevni koncerti:
V kavarni od 5 do Vi 1 ure pono&
V kleti     9 6 ,     12 . . V restavraciji . 7 9     12 , .
Ob nedeljah In praznikih zajutrkovalnl koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. ari.
DAMSKA KAPELA
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla v jedila. RESTAVRACIJI „ZVEZDA". Fran in Roza Krapež.
Iskalci zlata!
Leta 1849 se je bliskovito raznesla po celem sveta vest:
===== z ato =====
se je našlo v Kaliforniji! — Sto-tisoče ljudi je pohitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi so jo našli. — Vam ni treba več iskati z'2ta po Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob potrebi kupite Ziatorofr-terpentiiiovega ni!a, kajti vsak tisoči komad vsebuje zlatnik po 10 frankov. Poskusite svojo srečo! Mnogo zlatnikov se ie Že našlo, mogoče ga tudi Vi najdete.
HniKuaisMi Tabori!
Dr. ffleiireis- Trstemškt
specialist za notranje bolezni in za bolezni v nosa in vratu ordinira zo>wt redno Kongresni trg 15, od 5. do 5. ure popoldne.
Dežni plaši
44 L
iz ang'eSke gumirare tkanine Din 270'—. posebno robra kakovost Din 360'—, soecialiteta .Coverccaf Din 850'—, de!ne pelerine iz neprenioči Ivega Joči na LJin 3SC—. za dečke Din 150*—, razoošifja veletrgovina R. STERHECKt Celje st 21. Ilustrovani cenik s čez 1000 slikami se ccšlje vsikemu zastonj, vzorci od sukna, kamgsrna in razne manufakturne robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kmotrat, dobi na kupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugata In ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez Din 500'— cestnine pro.te. — Troovei en^ros ren?
■•j»t»rej*» alovanaka ^
delavnica
Itsb Br.ctll, Dnna'aka c 199
te priporoča. IzvrSitev točna, cene zmerne 179»*
leod. Korn. L'ubljana
Poljanska cesta it. 3.
t/ovce stavbni, galanterij m okrasni triepat instalacije ve dovodov.
norm stnkvtrlif. loatJiSkt n klasetneniirm
izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za k on ser ve.
Damska konfekcija in modni salon
TKnnP    Mentol trg, ■ HUU^aj Pod Tranćo
Blagovi in svila v zalogi. Kajnttja cena t       Prvovrstno delo I
185-L
SllkOO Sa*eUmrxapIai*.
HOUlll za povrine suknje
Kani jjarn i« modni levijot
za mo§ke in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka
-- R. MIKLAUC, »Pri škola, LJubljana --
lunanjim naročnikom se do po&l jejo «3 —_—        poštnine prosto.
:oroi na zahtevo
sjsr  Ako potrebujete svežo aH suhoj vence, šopke In aranžmaje) pokličite t«T fonsfco Številko
341
cvetličarna KORSIKA
Aleksandrova centa Naročila se pošiljajo na dom
1S7-L
)> gaj najbolji! domaČi informačni zavod Ima v vaeh mestih zanesljive po ver ji mke daje informacije o vsem, posebno p« trn o imovntm stanju denarnih zavodov, trgovsko - industrijskih pod etil in privatnih oseb •ovc informacije so točne, izčrpne in brze aa nahaja v vuka Karadžića ni lln Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni nas!. Argus
1.1 Pl Mm"
i ni nun liuiuii Domžale
prodaja moko vseh vrst, pšenični in koruzni zdrob ter otrobe po najnižjih
drob ter otrobe dnevnih cenah.
Prevzema v mletev žito v celih vagonih.
'ttsslni pthrrofr
rrrcr" « a r««1
Povsod t IllOjjf
Konstantin-u.
pri obolenju
Johann:sbrunnen
zdrava. oavslu'oda
namizna ni;ača.
:mmaquel!e
tihalnih organov
Que11 sol e
najboljše In najučinkovitejše  za inhaliran»e-
Mehanično umetno vezenje
toro«| perila, oblek bluz, monoqramo», fino m barvasto entlanje, ažuriranje.
MATEK & MIKPJ. Mubliana,
IS-L
DALMATINOVA 13
Vsled strokovnega znanja najtinejša izvišitev in brezkonkurenčne cene.   Najcenejši in Čisti predtisk ženskih ročnih del v naiodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih.
ALAMA
prvovrstna nova roba povsem zrela
se dobiva povsod
Prva hrvatska tovarna safcme, sušenega mesa in masti
t CAHUL3VIĆA »Devi i i, Petrinji
Generaln> zastopstvo za Slo eni o.
a. bvnc iv d a u 6,
t'nbljana  —  Cel e.
EV li* EE ir JSEMEM fr Is le le u*K t **L-
K. mag. št. 20. 841/25. 4117
Razpis.
Mestni magistrat 1'ablJaosM odda pri štrih oovm mestnih b:šah za Bežigradom napravo lesena ograde na betonskem podita v in.
Podatke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami do 3. novembra 1925 do 1 ure opoldne.
Mestni mojistrat lubljanstaU
dne 28. oktobra 1925.
irgrjoriF^rj^^
Sfliutorli dr. K. S z e a D ^SJu
Zdravlienie z utrjevanjem in nčvrščevanjem.
Naiprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
KQ T
PRESELITEV.
Vljudno naznanjam, da sem
41U
svojo čevljarsHo delavnico preselil
s Celovške ceste 68 na C slo viko cesto 65 (dvorišče)
gostilna pri Dalmatincu, in se prijazno priporočam tudi na novem mestu.
Josip Preftern — Ljubljana-Šiška
Pozor krojači, sl?ll[s In nsilvtifsl ss Celodnevni, poldnevn! In večerni
Pr četek 9. nov. — Vpisovanje od 28. L m.
RazpoftUfanfe In izdelovanje krojevi Krojni poduk s pošto potom učnih zvezkov učencem, ki ne morejo
prisostvovati tečaju. Oblastv. kone. dipl. krojna sola,
tidovska ulica S, Mubl'naa oinwoio«oioioinwnintoaoaoio
Hrastooe pragooe
knpl stavbno podietje. Dolgost 2-60 m. 1070 manjše tipe. Dobaviti do konca julija 1926. Samo prodajalci prve vrste pridejo v poštev.   Plačuje se v gotovinu —
--Agenti dobo veliko provizijo.--
Ponudbe z navedbo cene in dobavnih postaj na: Direktor WUholm Bentschel Wien L,
Zelinkagasse 5
mm
m j* ~w ~v -w -m ji ,»jf ji ji ji ji ji ji „h „u ,n .ar
fissmsssssssssssssssssssssss
£ Popolnoma varno naložita denar v |
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
kei Ima ie nad 11,000.000 Din   iamstvene qlavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in ceslje terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon štev. 9.
33 L
Telefon Stev. 9
fvodaTrS
toda ne v hladilniku „Renault", ampak v glavi aa***«- tistega, kateri ne kupi za svojega potnika malega tovornega kot  potnega — krasno izdelanega avtomobila 6HP in 10HP „Renaull" za kg 250- 600 tovora.
Zahtevajte ponudbe!
Zastopstvo: „Renauli"-fl»tomobilov
A. Lampret,Ljubljana, Krekov trg 10
TSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Vloge na knjižice in tekoči račun lf i iuhliani Posojila na vknjižbo, proti poroštvu,
po najugodnejšem obrestovanju V LJUUlJdlll zastavi premičnin in vrednostnih papirjev
Krediti v tekočem računu Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1, pritličje. Čekovni promet - Nakazila Eskont menic - Inkaso
RaL pošt bran. 5t 14.257   Brzojavke: .Kmetskidom*
Poslovne ure vsak delavnik od 8-12'/» dop. In od 3-4"' pop.
Urejuje: Josi? Zun*nći£. — Zs cNarodno tiskamo*: Fra- lez+zšek. — Zs inaeratni iel UaU: OV>n Chiiatol -VtJv Umkiimmi
3F