IfVJESKWEMI KsJVOftjl W Vslja t« celo tola......... $&00 Za pol leta................ 8JX) Za Mew York oelo teto...« 6.00 Za inozemstvo otlo loto..« 7.00 C lttlfW — » List slovenskih delavcev v Ameriki. Tho Largeit Slovenian Dfcfly in th« United States. leaved every daj except Sui. rs and legal Holiday* W 75,000 Readers ^ l TELEFON- 2876 GORTLANDT Entered as Booond Olaas Matter, September 21, 1903, at tho Port Offtoo at How York, H. Y, the Act of Ooafroaa of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 56. — ŠTEV. 56. NEW YORK, MONDAY, MARCH 8, 1920. — PONDSLJSK, 8. MAROA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII. ITAUANI SO PRIŠLI Z BARVO NA DAN. jH0LLWEG JE BIL POZIV ITAUANO M, NAJ SE SEDAJ VDAJO: ZA KOMPROMIS __ i - ! ITALJANI PRAVIJO, DA HOČEJO ČRTO, KATERO SO ZASED-1 Papežev nuncij pravi, da je bil 1A OB PREMIRJU. — V RIMU SE GLASI, DA ITALIJI NI MO-1 Bethmann-HoUwe* 1. 1917 za kom OOČE PONUDITI VEČ KOT KONCE8IJE NITTI-JA. — IT ALI- promis s Francijo glede Alxacije. JA KOT POHLEPNA PO OZEMLJU. — ITALJAN8KI SENATOR PRAVI, NAJ SE ITALJANI SEDAJ UDAJO TE RE&IJO VPRAŠANJE POZNEJE BREZ WILSON A. IZJAVA BERNSTORFFA Bernstorff je izjavil, da mora Nemčija zavrniti nalogo, ki se WQsonn ni posrečila. KAJ HOČEJO IMETI ZAVEZNIKI OD TURČIJE? Najvišji zavezniški svet je stavil Turčiji drastične zahteve s pret-njo strogih kazni Rim, Italija. 6. marca. — Nem-' čija jo bila pripravljena dati; . ; koncesije z ozirom na Alzacijo in; Rim, Italija, 6. marca. — Sedaj je gotova stvar, da se bo mini-jl.orensko leta 1917 kot sredstva: sirski predsednik Nitti vrnil v Him, ne da bi bilo mogoče rešiti ja-|Z«i uveljavljen je mirn. To je po-( • Iranski spor in poročevalci ameriških listov »o dobili na podlagi po- stalo jasno vsled polofieijelnegaj trovorov s številnimi visokost o ječim i osebami v diplomatičnem zbo-j ugotovila v Vatikanu, tikajočejra! ru naslednji utis: Povratek NiHi-ja v Rim vspričo takih okoliščin pomenja, da Uo Italija prisiljena ostati na črti premirja za nedoločen čas. (To se pravi da je Italija zahtevala toliko, da ji tega ni mogel nihče dati v namenu, da obdrži črto, katero je zasedla ob sklenitvi premiija). Miti signor Nitti, niti kak drugi Nitti, ki bi sledil sedanjemu Nitti-ju bi ne mogel ponuditi več kot se je ponudilo v kompromisu z dne 14. januarja, ne da bi izgubil podporo naroda. Dokler bo predsednik Wilson podpiral Jugoslovane, ne bodo slednji hoteli sprejet; kompromisa. To pa pomenja. popoten konec pogajanj. Tukaj so tudi prepričani, da se obrača akcija predsednika proti Ligi narodov. V zvezi s tem se opozarja na dejstvo, da ni predsednik tekom prve resne mednarodne debate takoj po koncu vojne pokazal nikake pripravljenosti, da sodeluje, temveč da je nasprotno »kušal vsiliti evropskim narodom svojo voljo. V istih krogih je izjavilo, da ameriški narod ne more dolžiti Italije (kako važno so dela ta beračija!), če bo predsednik umaknil i/ senata versailUko pogodbo radi jadranske uravnave, ki bo dra- • i^na kot jo zagovarja predsednik Wilson. Ti visokostoječi možje so »/javili, da potrebuje i talija miru in da potrebuje tudi pomoči Ame-i ike. Dalo se je izraz*, upanju, da te diplomatične diference ne bodo ustvarile slabega razpoloženja med obema narodoma. Himotki listi so tekom preteklega tedna pisali marsikatero brit-ko stvar glede predsednika Wilson a. Giornale d'ltalia je izjavil, ' da je razprava gled* jadranskega vprašanja proizvedla kaj mučen utis na Italijane in tc v sled opozicije ameriškega predsednika proti j'tpiracijam Italije, ki so utemeljene tako s pravico kot razpolože-i .Km i Mi Jugoslovani imamo "razpoloženje", da se polastimo Ki-iti jfcki* in inrtjtvn^i vwle*1-t^ga prav, kaj ne?) On slika Italijo kot željno nadvlade ter pohlepno po ožemlju. *V »traja *pri bajki (* o itnljatiskem imperijalizmu, d oči m so Jugo-s'ovani anektirnti *.iolgare, P*imunee. Madžare, Avstrijce (Hočevarje*, Italijane, Albanec in irnogoree, ki štejejo več kot paj400,000 .Jugoslovanov, kilter«* bi anektrcil*wHlnik Wilson jjovoriti o italjenskem imperijalizmu, ko je do-\ »lil (Vho Slovaški «nek tirat i 3.0(10,000 Nemcev! (Ali bomo mi tr-f.ili 7.H ('elie, če so tiii dobili več kot jim gre?) "Epoea" vprašuje, kakšen npravek ima jadranski problem z mirovno pogodbe v Versailles ali z dogovorom s Francijo te«* dostavlja : — Kaxumcli hi, ec hi ne hotel predsednik Wilson pogajati se i;!ede pogodbe v Kt Oermain. (Tam se ni slo za meje Jugoslavije). Predsednik Wilson p*» je na umeten način skušal prisiliti Francijo in Italijo, da pritiskuta na nas. Priznati moramo, da nis-> bila sredstva, katera si je izbral, slaba. Rim, Italija, 6. marca. — Neki stari diplomat, ki je tudi itali-j junski senator, se je izrazil napram poročevalcu ncwyorškega Times, «t.i se uporablja pri rešitvi jadranskega vprašanja velik "steam rol-l< r", da se zdrobi oreh, docim je rešite*' vendar tako priprosta. — Brzojavnim potem sem sporočil ministrskemu predsedniku Nit 11-ju svoje rtatiranje, ker sem prepričan, da je prišel čas, da se napravi konec takemu vznemirjajočemu faktorju v našem narodnem življenju kot je ?adeva Reke. Mi ne moremo pričakovati, d« bi t e Francija in Angliji« prepirali z Amerikanci samo raditega, da bi storili nam uslugo ter tudi ne moremo, dokler je Wilson predsednik ZdruJ.cnih držav, nastopiti proti njemu do take točke, da bi ga pri-s.nli do bojkotiranja naše dežele, kar bi Lahko storil, čeprav bi ameriško javno,mnenje n» odobravalo take odredbe. — Vsemu temu se je mogoče izogniti s tem, da Italija sprejme \ Wilsonov načrt za rešitev jadranskega vprašanja, katerega je predložil v odgovor na načrt Trttoni-ja. Ta sprejem pa se moqt Isvillti ▼ spremstvo slovesne izjave, da se adaja Italija viiji zfli in valod to-ta s protestom, kar pomenja, da se bo Italija poalntila prvo prilike, ki st bo nudila, da uravna položaj v Jadram aoflaano z našimi narodnimi interesi. (To m> pravi, da ho Italija takoj napadla Jugosla Berlin, Nemčija, 6. marca. —1 Nemška diplomacija mora pričeti j -— 7. bojem na oni točki, kjer pa je j London, Anglija, 6. marca. — predsednik Wilson pustiK—J*1 iz-j2a.vezniki so odposlali danes tnr-javil grof Bernstorff prejšni nem-Uki vladi neko poslanico. Vsebi-ški poslanik v Washington^, nafn« te poslanice ni bila objavljena, nekem zborovanju vseučil ščni- j vendar pa se glasi, da je drastič-kov, na katerem se je razpravlja- na akcija, če bo nastala tozadev- s--' pogovora papeževega nuncija-Msgr. Pacelll-ja z nemškim državnim kaneelarjem Hethmann-Holl-i vegom. PrejJhii kancelar je pred, kratkim namignil v nemških listih na ta pogovor in ugotovilo iz Vatikana na ta pogovor in ugotovi-lo iz Vatikana daje podrobnejše: informacije v tem oz'ru. Glede Alzae'je in Lorenske.je, vprašal Msgr. Paeelli Rethmann Ilolluega: — Kaj so nameni Nemčija gle-| de Alzaeije in I.orenske in ali je-nemška vlada pripravljena dati' Franciji teritorijalne koncesije! j Bethmann-Hollweg je baje od-j govoril na naslednji način: — Če je Francija pripravljena pogajati se, ne bo mir uničen radi te točke. Pod obliko medsebojne rektifikaeije meja bo lahko najti pot do soglasja. V pričet ku ugotovila se glasi, np kak način je prišlo do tega pogovora : — Msgr. Paeelli je tekom*prve polovice leta 1917 dobil od papeža naročilo, naj izroči kajzerju lastnoročno pismo papeža, v katerem ee je slednji omejil na to, da je gorko priporočil mir na tak način kot je' bil primeren vspričo takratnih okoliščin. Ugotovilo pravi nadalje, da so bila nidaljna pogajanja prekinjena vsled padca Bethmann-Hollwe-pa. Bilo je Sel« v aarustu leta 1917, ko je papež, neodvisno od kakega prejšnjega napora, stavil vsem vojskujočim se dobroznani mirovni predlog. Ko bo polno besedilo Bethmann Ilollvregovih lazkritij došlo v Vatikan, bo papežev državni tajnik odločil, če naj oe objavi nadaljna in ofieijelna pojasnila. lo o zunanji politiki nemškega naroda. Bernstorff je izjavil, da s« je predsednik l nad,aIje Ztoku' T°,,bl , « i i * mejevalo turško posest v ali pa bodo prevladale stare me-! , 1 . !na majhen polotok Marmarskega morja. Evropi severno od POZDRAV MAAARYKU. D. C., 9/marea.— Predsednik Wilson je poslal danes predsedniku Masarvkn čeho-slovaike republike po kablu svoje čestitke ob priliki sedemdesetega rojstnega, dne Mutryka, katerega bo slednji praznoval jutri. Ta dan je, namreč, 7. marec, je narodni praznik v novi republiki. — Ob obletnici vašega rojstva vem pošiljam iskrene čestitke ter čestitkam ob istem času čeho-slovaškemu narodu na dobri sreči, da je stavila administracijo svojih zadev. ▼. roke moža, kojega široko- Grof Bernstorff je rekel, da je svaril proti vsakemu poskusu, da se doseže revizijo mirovne pogodbe potom pogajanj s posameznimi zavezniškimi silami. Tako postopanje je označil kot nevarno iluzijo, koje namen je bil izpostaviti Nemčijo obdolžitvi, da~ intrigi ra. — Pri kazovanju Nemčije, je rekel, — so zavezniki pozabili vzeti vpoštev ekonomske razmere sveta v'splošnem. Premagani niso v stanu plačati vojnih stroškov zmagaleev. Celi svet, z izjemo Zdr. držav, je bankeroten. V zvezi s svojo izjavo mora Nemčija prepričati zaveznike, da ni v stanu zadostiti ohveznostim pogodbe, dokler ne dobi surovin in primernega kredita, da bo nato v stanu odplačati svojo odškodnino. Pri razpravi glede Lige narodov je Bernstorff rekel, da Nemčija ne sme prositi, da se je sprejme v vanjo, ker bi bilo to proti njeni časti, da pa mora potom svoje diplomacije in svojega nastopa pokazati, da je pripravljena stopiti v Ligo. Glede tekočih dogodkov v Washingtonn, je pre jeni poslanik posvaril svoje poslušalce pred napačnim razumevanjem tamošnjih razvojev. — Ameriški interesi ae osredo-toeujejo sedaj na predsednik volitvah, — je rekel, — ne pa na evropskih zadevah, kar je pripisovati razočaranju, katero je vojna vzbudila v Združenih državah. V nadaljnem je trdil, da bi vsak poskus od strani Nemčije, da odobri sedanje ameriško stališče proti Ligi le ojačil zaveznike proti Nemčiji. v tako veliki meri k ustaljenju Leho-Slovaške v stalen narod. dušna toleranca ter vestno postorijo t«r ji vrela še v*č ozemlja. In to ni hnperijalizem in pohlep po panje t manjšinami sta prispevala f ."emljih ?) Tu ugotovilo je /xačiIno. kajti predstavlja naziranje onih, ki so n. eptični glede Lige rarodov ter glede možnosti, da ae izogne bodo-• m konfliktom ali vojnam. Tukaj je najti številne ljudi, ki so prepričani, da je uravnala na podlagi mirovnih pogodb v Versailles in (irrmain le začasna in da bo revidirana,v bližnji bodočnosti, ali' l»r jatelji potom državnikov, ki so igrali vodilno ulogo v zadnji voj- j »i ali potom nove vojfce Glasi ae tudi. da sta papež in njegov državni tajnik istotako za revizijo pogodb. (Gotovo za to. da dobi Italija ie več). ŠVICARJI OB&AXJOJRJO ATBM- o tvoril svoj urad. Predsednik švi- 355) L'/xV4 Francija in Anglija sta baje v soglasju v tem ozira, a manj gotovosti je glede stališča Italije in zadevo bo treba šele definitivno rešiti. Nadaljni učinek cilicijskili izgredov bo baje ta, da se bo Turčijo popolnoma oropalo armade ter ji dovolilo.le vzdržanje žaudar-merije ali orožništva. Ta načrt, o katerem se je razpravljalo že dal) časa, je bil videti pred kratkim kot obsojen na zavrnenje, a je sedaj baje najbolj vrjetna rešitev celega vprašanja. Pariz, Francija, 6. marca. .. V svojem poročilu na Echo de Paris iz Londona pravi Pertimax, da se bo delovanje turške finanČno-kontrolne komisije razlikovalo in ločevala od administracije turškega državnega dolga. Najvišji svet hoče baje ustanoviti judieijarno komisijo ter definitivno določiti zone ali ozemlja, katera se bo v Mali Aziji pridelilo Grški, Italiji, Franciji in Angliji. Predlagani načrti bodo baje pre povedali vzdržavanje zavezniških posadk, a zavezniški častniki bodo poveljevali turškim oroini-kom. Te častnike b6' imenoval sultan na predlog velesil. D očim bodo zavezniki rešpektirali princip odprtih vrat, bodo vendar zahtevali zase pravico: prednosti glede ekonomskih koncesij; Aleksander Vaida, romunski ministrski predsednik ter minister zv: znnanje zadeve, je dobil od najvišjega zavezniškega sveta do-toljenje, da snie uravnati beaa-rabsko vprašanje v soglasju S romunskimi željami. Y povračilo je Rumunska obljubila, da izprazni ogrska ozemlje in da bo sledila u-kazom zaveznišikih sil v svojem nastopa proti madžarski vladi v TAT. Nviea, 5. marce. — Ceni (a /naše škoda, storjena ame- carske republike je danes obiskal konzula ter dal izraza obžalovanj« oblasti radi tega dogodka. Najnovejša poročila iz Curiha riškem« konznUtu t Cnrjhu rslod aja.hyejo utis v oficijelnih krogih, ek.pUu.je neke bombe. I^W^* d|a ^ M|lld z bombo smatral za tlcurt frankov ali 3000 <»■ . , __. ^ . Urrv. da pa j. ti«. protest proti deport.- « «uamje im da ae boljlerikoT iz ZdralMiUi dr- j.. generalni fcuMal že žar ter proti aretaeiji nodaljnib % rail tjakaj a ttojo droiino ter ter Iz l ve v ali je vzak boj Isfojovati zmage, če ■ ^ndl pi i dolžnostih. — Ali ste ii plate mrijskft blagajni? S prašno blafajno al pel pnvtah Til enakoprarni, NOV A ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA Paris, Francija, f». marca. — Vse nevarnosti, ki bodo lahko posledica miru s sovjetsko Rusijo, mora Francija deliti z Anglijo. Ni pa ista stvar glede dobičkov ali koristi. Anglija in Nemčija mogoče lahko dosti pridobita vsled zopetnega obnovljenja trgovskih odno-sajev. Mi pa bomo dobili malo ali ničesar. Kar bo bolelo nje, bo bolelo tudi nas. To je glavna vsebina francoskega naziranja, kot ga je dal.i izraza neka visoka diplom^tiena avtoriteta napram poročevalcu ne\v-vorškega "Times". — Ničesar novega vam ne povem, če ugotovim, da vodi *odaj Anglija zavezniško politiko napram Rusiji. Francija je privolila v to, da sledi vodstvu Anglije ter odobrila tudi objavo najvišjeg/i sveta, izdano pretekli teden v Londonu, a od onego časa naprej se je očividno uvedlo nov faktor. Imam v mislih odnošaje Nemčije napram sovjetski Rusiji. Kot veste je na mnenje angleškega vladujo-čega razreda zelo uplivala knjiga Keyne-ja glede "ekonomskih po sledic miru", kojo vsebina je na kratko rečeno ta, da ne more Evro pd nikdar okrevati od vojne, dokler ne bo Nemčija dobrostoječa in da so finančni pogoji mirovne pogodbe tako uničevalni, da je nemška prosperiteta ali cela njen ekonomski obstoj nemogoč. — Vse kaže, da so tekom zadnjega tedna angleški državniki prišli na misel, da je boljše, če ubijejo dva ptiča z enim kamenom s tem, da volijo, da si Nemčija in Rusija pomagati dragi drugi, mesto da bi izpremenili pogodbo v prilog Nemčiji, kar bi bilo skrajno težavno in mogoče tudi nevarno. Če bi dobila ruske surovine, — kajti njena valuta ji ne dovoljuje, da bi kupovala kje drugod, — bi bila Nemčija v stanu spraviti v tek svojo industrijo ter dobiti nazaj svojo izgubljeno ekonomsko ravnotežje. Rusiji pa bi se pomagalo s pomočjo nemških inžinirjev, organizatorjev in trgovcev, ne da bi govoril io nemških strojih in izdelananem blagu v splošnem, katerega Rusija tako nujno potrebuje. Z eno besedo naj bi Nemčija razvila Rusijo in Rusija bi spravila Nemčijo zopet na njene noge. * * — Ne rečem, da smatra Anglija celi predlog za tak ali da ga je formuulirald? na tako jasen način, a v navadnem jeziku rečeno je to nmljiva posledica politike, katere se zagovarja v knjigi Kev-nejr-a. Z ekonomskega stališča je to razmotrivanje brez dvoma zdravo. Očividno je težko za nas Francoze odgovoriti, če se nam predloži naslednji argument: — Vi pravite, da je bistveno za Francijo, da ji Nemčija plača, kar ji dolguje.. Ali pa ne spoznavate, da Nemčija ne more plačati, če ji ne dovolite postaviti se zopet na lastne noge? Vsled tega je v vašem lastnem interesu kot upniku Nemčije, da se ne le dovoli, temveč celo pospeši rehabilitacijo Nemčije. T" jc praktični zdravi razum. — Z našega stališča tiči v tej stvari nekaj. Mi hočemo ,da Nemčija plača ter tudi vidimo, da je treba uveljaviti kako odredbo za ekonomsko oživljenje, če hoče Nemčija zadostiti svojim obveznostim. Mi spoznavamo, da ne bo ravno lahko natančno dobro sredstvo, ki bo.dovoljevalo Nemčiji, da si opomore toliko, da bo lahko plačala, ne da bi dobila zadosti sile, da bi zavrnila plačilo. Zapomnite si, da je in da ostane glavna točka francoske politike, da ne zaupa in da ne more zaupati Nemčiji in sicer brez ozira nato, kar se piše in govori tukaj ali. drugod. Agleži se postavljajo, da so praktični trgovci in ekonomski argument ima zanje prav posebno privlačno silo. Nam Francozom pa se zdi, da ni ekonomski argument še vse. Treba pje vzeti vpoštev politične, vojaške, diplomatične in plemenske razmisleke. Mi vemo, da je Nemčija v sedanjem trenutku poražena, vendar pa ne vrjamemo, da je poraz izpremenil srce nemškega naroda in njegovih voditeljev in naj je potem vlada monarhi-Stična ali demokratična, republikanska, socijalistična ali celo komunistična. — Od časa, ko se je pričela zgodovina, je bila bogata zemlja -Francije cilj nemških želja. Stoletje za stoletjem niso Nemci izgubili nobene prilike, da nas napadejo, ko so se čutili dosti močnim, da storijo to. S to vednostjo v svojih srcih ne moremo zreti brez vznemirjenja na možnost ne le zopet ojačene in rehabilitirane Nemčije, temveč Nemčije v dražbi z Rusijo, podpirane od neizčrpnih žit-nie in snrovin ter neštetih miljonov Rusije. Ali so Angleži slepi vspri-čo te nevarnosti t Ali ni v Angliji mkakih dalek o vidnih državnikov, ki bi znali zreti preko neposrednih političnih prednosti in ekonomskih dobičkov ter videti, da bi bila zveza z Rusijo od neba poslana prilika za Nemčijo, da dobi nazaj, deset, dvajset ali trideaet let od sedaj naprej, ne le tega, kar je izgubila, temveč da dobi tudi nadgo-spodstvo, za katero se je borila v tej vojni f — Vi veste, kakšna važna francoska upanja so zvezana s Poljsko in kako važno ulcjro igra Poljska v naši evropski politiki. Ali bi se mogla Poljska za trenutek ustavljati kombinirani sili Nemčije in Umije f Gotovo je v interesu zaveznikov — in tudi Amerike, kajti Nemčija Amerike prav iiSe bolj ne ljubi kot Anglijo in Francijo — da se obdrži Rusijo in Nemčijo narazen. Mesto tega pa izgleda kot d« skušamo vreči Rusijo in Nemčijo drago dragi v naročje. V ekonomskem ozira je mogoče modrost, a v političnem je blaznost. delske delavce, ki so bOi ubiti ali --I pohabljeni v vojni. Domneva se Fariz, Francija, 6. marca. — Da tudi, da bo treba najmanj deset se nadomesti dva mOjona mož, let, da ae izdela v Franciji vse katere jo izgubila Fraaoija tekom poljedelske stroje, ki jih potre, vojne, se je pričelo tikaj s kam- buje. panjo, da se v veliki meri poveča izdelovanje poljedelskih strojev m prav posebno traktorjev. Oblasti organizirajo mednarodno razstavo traktorjev v Pariza. Mi OfifO- Ob istem 2am so je pričelo s kam. poljedelski komiteji vi ^ panjo. da ae priporoča izključno tnktor-' ®P®rabo francoskih strojev ter e da je treba os/ma teas uvoc takih strojev, posebno t9 da os nadsaneati polje-1 is Amerike. . . NAHODA" uran menkonc.1 Yortc City, M« Y» • LA« NA RO OA ft Manhattan, VafU, »v. mm Peter Zgaga Vsakomur, kogar bi fotegufio za- Kako je z mirovno pogodbo. Kakšen je rekord oboli strank z ozirom na mirovno pogodbo, sklenjeno v Versailles* f Glede pogodbe se je pogajal demokratičen predsednik v izvrševanju svoje ustavne dolžnosti. Prvo gibanje cd strani republikanitv je bilo sovražno. Bilo je dne 3. marca, -to-lej pred letom dni, ko je 39 senatorjev republikanske stranke podpisalo izjavo, da naj Združene države ne sprejmejo konštitucije Lipe narodov v obliki kot je bila predlagana tedaj. Bilo je to ce!c štiri mesece pred podpisa njem mirovne poprodbe. Nadaljuje sovražno dejanje je bilo, da j«' nastopil senatni komitej za zunanje zadeve proti mirovni pogodbi. Znana dejstva potrjujejo to.izjavo na zadosten način. O tem nu mtudi priča izjava prejšnjega republikanskega predsednika Tafta. Ko se je mirovno pogodbo predložilo senatu, se jo je izročilo kornilejti za zunanje zadeve, ki jo je poslal nr^aj s poročilom, katero je sestavil predsednik tega komiteja, senator Lodge in ki ni bilo le sovražno pogodbi sami, temveč vsebovalo tudi odstavke, ki so pomeujali žalitev prijateljskih narodov. Tekom dolgih mesecev debate so bili dempkrati v senatu, z malimi izjemami, ob vsakem času pripravljeni glasovati za ratifikacijo!pri najvišjem svetu za to, da bi se meje ali odobrenje mirovne pogodbe. Pripravljeni so bili celo na sprejem škodo Jugoslavije, Ceho-Slovaške in Rumunske. Zakaj? Iz ljubezni reservacij, ki bi ne bile uničevalne za dogovor glede Lige narodov, j d0 pravice? Nikakor ne. V tem koraku italjanskih diplomatov vidi-Iteservacije senatorja Lodge-a in njegove taktike skozi dosledne, so mo .zopet podle mahinacije, kojih namen je oskoditi Jugoslavijo, ter imele namen poraziti mirovno pogodbo ter uničiti dogovor glede Li- " udala in Madžaraga je postala bol j še viška. Vlada Bela Kuna ni bila le prekletstvo za Ogrsko, temveč tudi nevarnost za eelo centralno Bvropo, kjer so njegovi agenti storili vae. kar je bilo v njih moči, da provoeirajo boljševiake intrige ali pomagajo že obstoječim takim in-trfgram proti obstoječim rednim vladam. Tej boljševiski vladi so napravili konec Rnmuni. ki so bili najbolj direktno ogroženi. Obstajala je dejanska vojna med rumunski-immatl' naznanjam, da bodo izza mi četami ter rdečo araado Bela Knna in Rtireunci so se kojieeno^1' apnla možki o™*- naveličali teorije mirovne konference, da naj opravijo v tej vojni! mk\ po Petintrideset centov, vse boje Madžari sami. Bumunci so strmoglavili Bela Kuna ter soj Ah bomo ^ nosih ovratnike ali I TI A ♦ bili od onepa časa naprej stalni predmet natolcevanj in obrekovanj,! ' v katerih so se pristaši sovražnika združili s pristaši boljševizma, s je morcla kalco proti- Kadi teh obrekovanj in natolcevanj so zavezniške vlade obrnile svo-j' " je obraze od Romunske, ki jim je storila>eliko uslugo, ki same niso! 1>a: Str,k ** cenejši, mogle storiti tega ali te bale storiti ter so se pokazale naklonjene * Madžarski, ki je bila Aedno jn ustrajno sovražna zaveznikom. , , ***** Potrebujejo žen- Ko so Rumunci ;apustili Budimpešto, so prišli na krmilo ma-j * . tlenaria -UbasM reakcijonarei. Njih Vlada terorja je bila hujša kot ona bolj- .P,.?OJO ne' kadljo ne' 2a ženska* Ševikov. Obračala pa.fe ni zključno le proti boljševikom, temveč tu- mt jno pa M1 Jreba letati' di v veliki meri proK madžarskim liberalcem, ki bi napravili svojo deželo za dobrepra soseda ter zaupanja vrednega člana družbe een-tralno-evropskih narodov, če hi kedaj postali dosti močni. Admiral Horthv. regent, greje enostavno stolee za kakega Hab-sburžana, — če že ne za prejšnjega kralja Karola, pa vsaj za kake-j®0* zakaJ moramo plačevati za ga drugega člana ist-:» družine, ki bo nadaljeval Ktare tradicije rodu. jecvI200 odstotkov več. Za vse demokratične narode re'publikanske ali monarhične, v tem de-j v> * * lu Evrope pomenja reakeijonarna vlada na Madžarskem vir stalne j ^»kaski veleklavci so dobili od nevarnosti. i vlade povelje: — Znižati morate! Madžari zahtevajo dosledno in ustrajno modifikacijo svojih I *>Jn so znižlili _ ne cen, meja. Pred kratkim so pričeli utemeljevati svoje zahteve z ekonom-jpa število delavcev---- skimi razlogi, potem ko jim je najvišji zavezniški svet konečno pojasnil, da ne bo priznal njih neoporečne pravice, da vladajo sosedom tei trdijo sedaj, da morajo zopet anektirati izgubljena ozemlja, daj nanovo zgrade ekonomsko življenje Madžarske. V tem ozim je opa- Po»°Jl »vrstni. Zvonove mora žiti zmedo med politiko in biznesom. Če se bodo Madžari dobro ob-!mazati s svoi° ,astll° mastjo. v ^ • • x a ^ naša 1 L, bodo našli, da trgovina lahko sega preko meja države. Ce paj * se ne bodo dobro obnašali, je težko razumeti, zakaj bi se moralo eko-i Stranke v Jugoslaviji, nomsko restavracijo Madžarske smatrati za večje važnosti kot pa Jugoslavija je kraljevina. Levo ekonomsko prosperiteto njenih sosedov. Zakaj bi nagradili one, ki j ^ kraljevskih pristašev so soci-so se borili proti nam, le raditega, ker zahtevajo tako ter kaznovali jallftl;.L;VO »jih so neodvisni ene, ki so se borili za nr.s, le raditega,- ker so nam napravili uslugo? (Tako piše ne\vyorški "Times", a mi moramo dbstaviti še nekaj besed. Kot raziduo iz poročil, se zavzemajo italjanski delegati Madžarske revidiralo na Jugoslovanska ®- Katoi. Jednofa --------nT, Muatfrw M* W98 ftfrarporrnu to 196». .. .Glavni urad.v ELY, MINNj Usnarji delajo pri usnju 125 odstotkov dobička. Potemtakem nam je sedaj jas- HAOZffikiSti TAK 74S0Q1 UM Kt^JM Išče Oglas. se zvonarja. Plača dobra. še bolj levo komunisti; levo od teh so anarhisti; še bolj levo so proletarski teroristi; levo od teh so oligarhistični teroristi. Nekdo bo kmalo proklamiral avtokracijo terorja. Ko bo storil teror svojo dolžnost, bo zavladala avtokracija si pridobiti v Madžarih zaveznika, na katerega bi Italija lahko raču-!brez P°tem za nala v-slučaju spopada z Jugoslavijo. Madžari hočejo tako Ogrsko j ht^va,a nstavno monarhijo. Levo kot je obstajala pred vojno, s Slovaško, Transilvanijo in Banatom od \e J* ««nokr*iija: Na levi stra-ter Prekmurjem. Italjani jih podpirajo a* teh smešnih pretenzijah ali neupravičenih zahtevah, kajti kjerkoli je mogoče škoditi Jugoslovanom, so Italjani prvi poleg. V tej luči moramo tudi vzeti na znanje sladke izjave Nitti-ja, ki je rekel, da bodo Italjani še dobri pri-! Koraur i* namenil dolgo jatelji Jugoslovanov). - vrsto Iet' lahko Preživi 0(1 za" narodov. Velika preiskušnja stališče stranke je prišla dne 19. no-vembra. Enog la sova nje, ki se je vršilo v senatu na ta dan, bolj zna-; čilno kot ostala, nam pripoveduje celo povest. Na predlog Mr, Tln-tlervrooda, naj se odobri mirovno pogodbo kot je bila predložena senatu, je 37 demokratov v družbi enega republikanca glasovalo za predlog, torej v celem 3 glasov. Proti predlogu pa je glasovalo 46 republikancev in sedem demokratov, torej 53 glasov v celem. To je lekord, s katerimi morata iti obe stranki v„predsedniško kampanjo z ozirom na mirovno pogodbo, če ne prišlo do ratifikacije že preje. Versaillsko mirovno popodbo so podpirali demokrati v senatu«. Pri tem preizkusnem glasovanju je le en republikanec glasoval za i atifikacijo, dočim ji 46 republikancev glasovalo proti njej. Če bi lazven enega glasovalo dne 19. novembra še 26 rfiadaljnih republikancev z demokrati, bi bila ustanovljena dvetretishka večina za predlog lTnder\vooda. S tem bi se napravilo Združene države članom Lipe narodov, največje varnosti proti vojni, kar jih je še kedaj zamislil človek. Vspričo tega# rekorda ne poje republikanci nikake želje, da bi postala mirovna pogodba strankarsko vprašanj«? pri volitvah. To je , . zadeva, ki jim ne mere nič koristiti, a nasprotno dosti škodovati. ?*J ^ iS ^^ Lodge in senatni votiitelji ne zaupajo v mirovno pogodbo kot vpra- r * demokracije je pa soeijalna demokracija. Krog je torej sklenjen. jčetka do konca. opisi Barberton, Ohio, vensko godbo. VSakdo si prizadeva vsem do-; kazati, da nihče na nobeno stvar Vendar odkar je j ne misli. Pred dobrim tednom je bil skli-. tukaj g. Bombač za učitelja, kaže j * * * can sestanek, na katerem smo mi-i dosti več napredka. Njegova za-i Amerika je šla v vojno za viso-slili vstanoviti dramatično dru- sluga je tudi, da se bo napravila i ke cilje in ideale. Ni nehala prej, štvo.. [posebna godba iz samih deklic in j dokler jih ni izvojevala Kaj mislite, g. urednik, koliko dečkov. Dosti se jih izgovarja:! _Njen poglavitni cilj je bil: — jih je prišlo? Sram me je, a Vam '"Naš lahko živi brez muzike"' in Prostost morja, vseeno povem. Vseh skupaj jih je drugo. To vsak rad vrjame, toda, | Kakorhitro s _ _______ _ rn M AID mtr MIAVNI JL VV ^ ^TI^iii-i1^ JOHN MOVSHN. IM-M An. DM, Mina. «a*V tOOOBBA t* If ZDItUlSVALNI ODBORI , „„ MW,, m mi. CUr An, Iti nn Ha flANK fcj»JUBBC 4U4 Wuhlnton KrMt, D.dt«r. Col^ MT-ttfe An.. . Johaatovm. H. __ m mama kmkor tudi Aauru !M«|atT« H| a 1» •UaJo n* alavn«««. tajnika. Vam pritoib« naj m poAUJaJo a* preAe^ntta iimrtml Jdbora. hninj« u sprejem norih £1uot ta aplok ram, adrmmlMka, v^rlčmlt, m m> "o^^alc na vrhuvnecn aAmrnOta. ,_JogTMlevaiuka Katollilu. Jednota — prlporoCa tmb Jaaotforanoa an bbllan Prt) J—nota poaluja #o "National Fraternal CodsTm«" iMtnd. V blacajnl aU (trtatotlaoS dolarjev). BoSnlAk;a podpor, odiaodnln In poemrtnln H »plecala «e nad poldru«! mlljon dolarjev. Jednota ateje okroc t tlaoi rednih CUno« (le) In okeos 9 tlaofi otzofc t lffladlnekem oddelku. - - _gru*tra Jedaote ae nahajalo po rssnlh s)evenek;ih neeelhlneh, Vam kjer •a m. priporočamo vatanorlter novih. Kdor ell postati Clan, naj se ««Vui pri taf Ufm bljjtneaa UruAtva J 8. K. J. I (a vatanovltev novih Jrultev aa pa obrnite M tajnika Novo društvo aa lahko vstanovl s • Uanl ali l«an;eamL Narodna skupšeina v Peru jefviško vlade v Rusiji, katerega se sprejela resolucijo, ki določa, da!e^ni na 34 tisor- miljonov dolarjev, jc treba svetu Lige narodov pred- Rezerve v zlatu za pokritje tega ložiti zahtevo republike Peru do papirnatega denarja so znašal* lo-dveh provine, kateri je držala re-jta 1914 v teh tridesetih deželah publika Chile skozi več kot (.Ivaj-j eelili 70 odstotkov papirnatega d*? set let po vojni, ki je nesrečno iz- narja v prometu, dočim so znaša-padla za Peru.,To bo mogoče pr- 1? v decembru le nekaj nad tri-vi slučaj, ki bo prišel pred svetjnajst odstotkov Lige narodov. • - • Najstarejši bivši vojak redne armade Združenih držav, seržant Dunnwoody, je umrl jired kratkim v Vojaškem domu v Wasli-ingtonu v starosti sedem in devetdesetih let. Rojen je bil na Irskem ter je služil v angleški armadi tekom velike Sepoy ustajei v Indipi. Pozneje je .-»lužil v Krim ski vojni ter konečno v ameriški unijski armadi tekom Državljanske vojne. Vdeležil se je v eelem 22 bitk. Neki odvetnik v Chieagu, ki je vodil preiskave za justični depart ment, je izjavil, da so določili rdčekarji gotov dan za poskus, I da sp polaste vajeti vlade v tej de-•žtli. Izjavil je nadalje, da imajo ameriški radikalei plačanih 25 tisoč delavcev, ki širijo nauk nasil i lie^a strmoglavljerija ameriške I vlade in da imajo različne orga-jnizaeij.- v ta namen deponiranih več miljonov dolarjev. To je važna stvar, a,je treba ; najprvo ugotoviti, če je resnična. Kanje kampanje, kajii dobro jim je znano, da hoče narod dežele odo-brenje mirovne pogodbe. Prepričani so, da so v stanu poraziti demokrate jrlede splošnih vprašanj ter so voljni vzeti nase riziko ka-J;t» škode, ki bi nasta>a lahko stranki v s led tega. ker niso hoteli odobriti mirovne pogodbe + | Številni demokrati in nekateri republikanci, ki niso tako so,'ampak ,i>otem pa oStaiiejo 7rigro Companr^rojak vraznj ratifikaciji kot je Mr. Lodge, si eelo v tej pozni uri pnzade- samo še štirje. Zdrobilo' mu je ^jo doseei spravo, kempromih ali kak dogovor, ki bi imel na svoji irani podporo dveh tretin senata. Reklo .se nam je, da bo ena bese-, jakov, kateri so prevzeli uloge. Radi velike izgube krvi je zelo ^aliatični■ ioalanee,..gl«y-Njegovo neizprosno stališče je mogoče pojasniti le s teorijo; ki je po-. ^. urednik dunajske Arbeiler vtaln sedaj t ril no prepričanj, da hoče ubiti mirovno pogodbo. Ogrska in zabada. Zeitung, Austerlitz, ki je res stvarno obrazložil potrebo in korist časnikarskega prava. S tem zakonom se varujejo žur nalisti na trojen naičin. Vsako Časopisno podjetje mora plačevati za vsakega urednika, ki je nastavljen Sedaj, ko M) zavezniki olajfeali breimr, itafrželio Turčiji in ko s stalnimi prejemki in ne izvrauje m1 zavzemajo tudi Angleži za lažje mirovne pogoje za Nemčijo, je kot urednik samo postranske slu-Videti povsetn primerno, da «o pričeli tudi Italjani zahtevati konee- kot preskrbovalni starostni sije za Ogr*ko. Vprašanje ogrskih meja se nahaja sedaj pred na j vi- pi'spev^k akozi ID let, najmanj šjim ZHveaniškim svetom in italjanski zastopniki hočejo revidirati ;^etnih 500 K. Za zadnjih pet let meje Jugoslavije, feho-Slovaak« in Bumunske na korist mora tA prispevek Mogoče ne ho pomenilo to toliko sitnosti ko"t jih je bilo opaziti te- ^kttadlto ii^>laČ*™*ati m to na pod-kom zadnjih koncesij v prid Turfiji, vendar pa bodo postale raane- alnfljettet« re v centralni Evropi še slabse kot so sedaj, če se bp italjanjie pred- mer'a-" v *tiriil «l®čajai ima ured loge, k/tere odobravajo angleški zastopniki sprejelo preko pr<*esta|"ik 1>pavico takojšnjo Francozov. Jpiacilo preskrbovalni h prispev Madžarska je neprestano prosila za pOsebne ugodnosti in privi-lk°V** » legije od časa naprej, ko se je vojna končala. Nekaj časa so Žlite-!^ P^jMmmonn, ee je -ali Madžari za*e r^ te ugodnosti ne da bi si prizadevali navesti'^" ^ vsroke, zakaj naj ^ dajalo prednosl njim pred pstalimi^ sovrkž- i J^ ^blS Ž^TSa^ rami narodi. Ko pa no mli, da je mirovna konferenca hladna na-|dolo^ ^r^ slučaje, v katerih liram teoriji, da imajo Madaan nebporečno pravico, da obdrže svoje ilallko urednik zMevk iailacilo star« meje in svojih deset miljonov nevoljriih podanikov, so pmisku-! v^ov y ^^ iututu ppiu-*ili no ve taktike. Madžari so zagrozili, da bodo poklicali v fteželo {vi^eiie tudi določbi o vpfeliih ste tri milje od o-bali, se lahko napijete. kolikor hočete. . * * * Dopis. Pittsburgh, Pa. 4. marea. Mr. Peter Zgaga. Pri nobenem koncu in kraju niso ženske za vas. Poleg tega pa še fante šuntate, da se jim ni treba ženiti. Ali boste morda vi fantom zbirali dekleta? Kaj bo pa z nami, ki nismo niti lepe niti grde? Zdaj pa nam dekletom razložite, kakšni fantjp so boljši, dqjgi ali | kratki, debeli ali suhi. j Vaša prijateljica, Mary. * * * i ■ * ! Draga Mary: i Zelo kočljivo .vprašanje ste mi stavili. Res ne vem, kakšen hi vam bil povšeči — kratek ali dolg. Vse to je stvar okusa. Nekatere lju-bij|o take, nekatere take. V sploš-bolj priporočljivi. lastnik sprejeti pogodbe, ki je bila sklenjena med prejšnjim lastni-j »t^m so dolgi kom in urednikom, mora izplačati j Če je kratek, je težava, Če jc de- iSPek kruha pro&ati svojega prepričanja. V tem slučaju ima pravico urednik, m sicer je za to določen Tok enega meseca, ko je urednik zvedel o premembi politične amen lista, odpovedati pogodbo brez za to določenega roka za odpoved. Tudi v tem slučaju mu mora lastnik lista izplačati za vsakih 5 let službe po eno polno celoletno plačo. O spornih vprašanjih odloča posebno razsodišče* v katero odpotujeta obe stranki po. dva zastopnika. Vsi štirje izvolijo predsednika razsodim, ki pa mora biti boljierike, če «e mirovna konferenc« ne bo udala* Konferenca s* ni' pr^kov** o'njihivi' '^vS^^r^až za slučaj odpovedi uredniku celoletno piačo, ako ni bil urednik še pet let v službi. Za vsako iz na-daljnih pet let pa še petletnico v obliki celoletne plače. V celoletno plačo so všteti vsi redni in izredni prejemki urednika, ki jih dobiva od časopisnega podjetja. Kaj pa, ako list menja svojo politično.smer, kar se večkrat doga- bel pa tudi. Izberite si dolgega in ga pošljite kam, da se bo nekoliko poredil. ka ne moreta sporazumeti, imenuje predsednika razsodišča predsednik narodne skupščine. Zakonski načrt določa, da mora biti sklenjen med lftštnikom časo- Pet protesta litovskih škofov v družbi šestnajstih drugih odličniTi duhovnikov je protestiralo proti zatiralni zokonodaji v kongresu., proti izključonju soeijalistov iz i newyorske zakonodaje ter proti sličnim dokazom razburjenega razpoloženja od strani gotovega) dela našega naroda. * * » i Če- j Smaragdi so postali najdražji dragulji. • Dandanes je najživahnejše povpraševanje na svetovnem trgu po smaragdih in ne več po de-mantih. Na svetovnem trgu je danes smaragd štirikrat dražji kot je bil pred vojno. Na stotine otrok umira na ____ , c„ . , t Enakopravnost. ho-Slovaskem vsled mraza ter po-i v manjkanja primerne obleko. Več! V Sviei in na češkem so tudi kot osemdeset odstotkov otrok v Plesa vpeljali enakoprav-Srbiji trpi na jetiki. llolnice vfnos<' tako ,ahk<> pnde dama Avstriji in Madžarski so polne bolnih otrok. Vsi mlajši so namreč pomrli. Vrednost papirnatega denarja trideset glavnih dežel sveta pred svetovno vojno je znašala malo nad sedem tisoč miljonov dolarjev. V decembru 1919 je znašala Rcminalna vrednost takega papir natega denarja 51 tisoč miljonov dolarjev, nevštevši denar boljše- po gospoda, ako se ji ljubi plesa t ! Tudi glede pozdrava in kavalir-siva ne vladajo več prejšnja salonska pravila, ampak ljudje so prijazni in uslužni drug drugemu kot človek proti elovekn. Ludendorffovi "Spomini" izidejo te dni v franeoskem prevodu. Predgovor je napisal bivši gcneralštabni načelnik maršala Petaina. general Pnsit. pisa in med urednikom poseben l ja? Tudi v tem slučaju ščiti zakon piSmen pogovor, v katerem je na-urednika in njegovo politično svo- j tančno določen delokrog uredni-! bodo; tako, da.mu ni treba za ko-.]^ p]a^.a) poviSanje plače dopust« in pa rok za odpoved. Seveda do-1 loča zakon kot minimum triineseč-j ni odpovedni rok, ki se po vsakfem petletnem službenem delovanju urednika zviša za jen mesec. do j lista, odpovedati pogodbo brez za enega leta. Za slučaj, da se časopisno podjetje opusti, znaša minimum roka za odpoved Sest mesecev. Tudi >gle£e rednega dopusta itna zakonski načrt posebne določbe. In sicer mora dobiti.však urednik najmanj enomesečni lifrttti dopust, j Po več kot desetletni službeni dobi pa najmanj en mesec in ppl. A to hrust prikrajšaj a službenih prejemkov, Stamnikarji in Slanmikarice Vse lokalne unije, podrejene skupnemu svetu so sklenile nabrati 75,000 dolarski fond ter da bo moral vsak delavec prispevati eno dnevno plačo. Lokalna unija št. 2, kuterji $10.00 Lokalna unija št. 24, operatorji 10.00 Lokalna unija št. 42, blokarji 8.50 Lokalna unija št. 43, trhnarji 6.50 Plačevanje se začne 1. marca. Vsi člani morajo začeti s plačevanjem takse. Ta mesec mora hiti vse plačano. Sestre in bratje:— Vi dobro veste, kako nujno potrebujemo ta sklad. Poziv-VMiio vas, da pomagate chairmanu pri kolektanju. Vsak član bo dobil od tajniko lokalne unije posebno znamko, da je «vota platens. SKtJPNI S V £ T UNIJE IZDELOVACEV ŽENSKIH SLAMNIKOV Lokalne unije 2. 24, 42, 43, 60, 51 in 53 združenih izdelovalcev klobukov in kap. : ~ fTTrw -i K O 2 8 k. .'preko grebena. Šele zdaj je »pazil,, dvajset tisoč Rusov!" je dejalge~;P___j*^ MM||||1?1 /Wi'rtfc ill I ikov * Ptfškami v ,8a ga je zadela krogla v bok. Za-jueral. Oast in hvala temu junaku!{»XU©1J«" fC pifllUUlla UU1 '2 llllCmU*; Rateče, da lii se vasi polastili. Ta Črtica is vojne. : čutil je pekoče bolečine. Tiščal je robec ob rano. j Ta ko j moramo stpre-m enit i fronto. bl-fnlcn! t" je mrmral J van injSCfc | točka ji mje vedno dišala, ker bi HI HOTELA OBJAVITI VSEBINEtukaj dobro stanovanje in RUSKA VLADA HOČfc SKLENITI MIR tudi še kaj živeža. Toda pri vlio- je dejal stari bradati voj-rndja Mihael Nikola j^vič mlatil častniku. "Da se srečno zo-r klimo t'.* toda: takoj! kri je tekla venomer in kmalu jej •• Rešil " " . . . _ v. . .. Jbil VfS luoker- Or^ti ga jeLolz, veselja so mu prišle v oči|BREZ VSAKEGA ZAVLAČEVANJA.« — • AMERIKA "bi LAHKO ^ u v vas jih je sprejela srbska po- / Bogom torij, Ivan Stefano- kaj v grln. Nejevoljno je vzdignil i moral dvakrat, predno je dospel -<>b Rušim moin Vivilisa uii. x J i i ,^ _ __'___i+amlu « j i - v svojo Havo ves truden v ruski tabor Komaj v- V ' ^ '' tEMKANSKO tfcOGO PRI PREVREDITTI *USUK — Si,dkii> brojeea eelih sest moz. Po- je o*t konjskih!oči. Po ušesih mu je šumelo, pred; UslJ* "/ % a>lh>a----Sokol! ;državni department je trdovratno molčal. Ameriški poročeva ,J.i° in s Z liogom prijatelj!' * » mi ii • ijui i i. b rihi Ivana. . *— —- - —------— *-----v--------, » ^ ■ •» »•> ».*> .. .•«• ^ , ., - ■'---> Mlademu Častniku pa je igral m? je jnanj slišal topot konjskih: oči. Po ušesih mu je šumelo, pred; • • > asuisa. . . ^okoi. ;-fKk, državni department je trdovratno molčal. Ameriški poročeva Ij-1° m so odsli kakor na ukaz v p.. nasmeh okoli usten, ko je kopit. Počasi je jahal dalje. Že jeločmi so mu zaplesali rdeči kolo-!. Njegov k. m j je stopil k njemu: lee Karl II. von Wiegand, ki se nnyli v Berlinu, še je obrnil brzo-| svo-ie prejšnje postojanke. Tudi • M v h, »Ho. Izročena mu je bila slišal sovražne trobente in ukaze, barji. Komaj je spoznal generala. IŽJtl'>stno i«1 gledal mrtvega gospo- javnim potom na ruskega zunanjega ministra fičerina s prošnjo. | P&de tihotapstva so Srbi jako t>-I arna naloga: skozi sovražnefže j** razločil pisane našitke na 'ki se je sklonil k njemu in mu sti-1darja- 1,1 sm, bratje!'' j med dve straži je ravnal jezdec Valahko j«- stisnil konja s steg-'konja. Naenkrat je počjlo in zada -e j<- spustil v dir. "žvižgalo po zraku. Prestrašeni, - I log m >r< .'a junaška!" so kli-;^oni ^ stisnil ušesni nazaj. Počil j p0 dveurnem razgovoru z Nitti-[je z "lokalno" lif administrativno 1 /a njim. str('l strelom. Ivan je zami-|jem v Parizu se je jugoslovanska avtonomijo, ki bi se naj zajamčila l\;ui St.-fauovi;- jih je komaj .še ^ P* Itk Zil trenotek. Le naprej, delegacija sestala z zavezniškimi po zvezi n«irodov. To se mora I. bil je daleč spredaj prii,laPrei- rešitev! ministrskimi predsedniki. Zasto- smatrati kot rešitev tega vpraša- li. Nepremično stali ne-| Vsi »J^ff0^^ so napeti dojpani so bJ|i: di-. Trumbie, areri kr>7aki /a grmovjem, držali j »trajne mere in krčevito se prije-,^ ui lladovič, od zavez- oii je sm uzde; drugi pa so sodelil""1^ mišic« sedla. Vsaka sekunda jaških ministrskih predsednikov li I »-/ali na rosni travi; dolffo sa-»nt,'P,ie Privesti smrt. Konj leti}pa Clemeneeau, Llosd George. . e so imeli zapičene v zemljo in kj*kor str<1,a- J>^deC se z obrazom:Xitti z nekaterimi člani svoje de-vili okoli njih vajeti. skoraj dotika vihrajoč* grive. Racije; Amerika ni bila zasto Ko je Ivan došel do straže, je — „ . „ ____pela kake škode. Dostavljamo sa- i r x. .. *** H- VOn imo to. da so posamezniki tupatam Berlin, Nemcja, , marca. - Posr^ilo se mi je dobiti vsebino {pozabili, da smo vsi enakopravni. rote^ katero je poslala sovjetna vlada 24. februarja ameriškemu dr-' občina Rat. ee-Planiea ie iz-n- zavnemu departmentu. Vsebovana je v brezžičnem poročilu, kate- bila v ^tovni vojni 1«H4-1M1- :ega mi je poslal sovjetni zunanji minister rieerin. Brzojavka se vi glasi: petnajst vojakov-domačinov. V sli straž ................. » ... - t reje jahal »lalje v vedro poletno Jnoma- pit m Globoko je vzdilinil Tvan, skoraj dotika vilira.ioč* Prasketanje, sovražnih pušk pone-jp^g najrlo in tiho izrekel olnee na pu^to pokrajino. |konjenikov, /e so zagledali tud. vi -.rti od .fiilijskih alp do iztoka I/ daljave je sliš. zamolklo gr-|°,u 11 in "nravnost proti nje-|Ra^ tnko da bi notranja Istra menje topov in gosti prasket pušk.jmu so konje. Vsak treno-'^tala cela Italiji. To črto je od- liahlo s,- j^ zaziba val zrak in so ,tk s° rastl° porta ve, že jc;,.^ Wilson in sta jo sprejeii tudi zatn2'111 na'je rekel, da pomenja to amputa- nikovega dima V bližini ie bilo,*1™*1 k,nn-iu- njegova gola sablja ei;jo na narodnem telesu. ^se tiho. lesketala v solncu in zagore- jkateri ^ mora M nayod samo y Hitreje rnu je utripalo src.- od vala kakor zlat P^men. Za splošnih razmerah prila- radosti in ponosa. Ivan Stefano-!™otek. ohrni1 ^lavo k svoJim'goditi. Za 400.000 naših ljudi, ki vič je bil ko/ak z dušo m telesom m »»kričal nekaj. Na-?bodo od nas odtrgani, je zahteval Konj. oio/jf, v.ar in liusija, to mu V" T- ^ oddelek od <>te. e vsakemu name- na potu. da si pridobi veliko za-il . 1 slugo za o„oževanega carja in za|k^,,ka f4VegJ; st ra>tno Ijubljeuo domovino. Ni-L ,va» Jf kdar v svojem življenju se ni eu- m. 7 etJ,,n.1 P?tegljajem razparal fUU da ^ dalje ra2-iri svoje mcje ♦ .I tako senčnega kakor dajies. —\rnk^' k-"'r ^ ^ ,vaf v na^ narodno telo. Dr. Trumbič TV/ki*AiMiA in tr/\t»/\rl if • K n Ain \ . » je dokazoval, da se Trst ne more sestra, če dobč je i/vršil > ju iii.it i, i > i ti m iii i . . ,, t» ••->•« i . > mu/.u».ii, uit »r x i m ur uinic dobč frlac, kako junaško I apir je }>i.sl,ranjen dr-atl b ^ kor bi , • 1,1-1 v drobni okjmgli kapsnli iz kovi-', vr . J. . . .... s v ojo nalogo. Kako |x»- , . ., . ' , , brez nas Nemci -prei ali slej pnsh -.- Ivan je prijel kapsulo z zob- j, / , .. nanj nevesta Vasi isa. . . . . 1 . do Trsta m postali gospodarji na noma im ko s,» vrne s križeom domov! I to« 1 i na ipoframio jši med pogumnimi, nn in jo shranil v ustih. Nekaj težkega mu je leglo na lin ||"t^tiiiiiii jni HH-U. I '^silKliliKIII. • o 1 l • i • , , i • iii Trsi Sokol je bil sieer mnogo lii- niolila Imjiii zate, uiu je rekla, ko ! ... . - , . , , ii -. -i 'trejsi od sovražnikovih konj, toda mu je slonela poslednji« ua prsih i, ' . * * Ivan se je .bal. i se morale potegniti do roke! Drine. V svojem ekspozeju je. dr. Trumbič zahteval nevtralizacijo našega teritorija na meji Karavanke—Raša. dokazujoč, da bi mogli Italjani vsak čas prekoračiti Dravo in Savo ter prodreti do Ljubljane in Zagreba. Splošno se sodi v političnih kro-. spomin smo jim vzdidali k.itneni-— Pravite, da ni ameriški narod n* jasnem glede mi- j tc. plo5žo v vnanjeill cerkvenem rovnili predlogov sovjetne vlade. Ljudski komisarjat za|2:dl, pol,ie oeste Xa onom kraju zunanje zadeve želi. da bi bilo ameriško javno mnenje najp^ kjer iniajo ita!jani zasedeno jasnem glede sovjetnih mirovnih predlogov. Veselilo me! /emljo bomo p^viu po bo vsledtega. če boste obje vil i noto, katero smo poslali j Jjni odhodn zidano znanionje> 8po dne 24. fenruarja ameriškemu državnemu department,!. :niinii,lo ho p0t0mce. kako daleč Nota se srlasi: Moskva, J4. februarja. j«* segala domovini. tujčeva roka po naši |-I|.| ■ .. .»l.il Ol- | IT .11111, ^ 111 111 M- 1IIIX lit L/. ~ , • . in poljubljala ga večino zopet iz n0fjtakn:i 7, ka- t. i ^ Jgoslavije, ravnota ___ nova s svojimi prožnimi rde^'imi|,)]afna niočvirna'1 S° " * ^ ki' ki tvorii° vsi ^ografsko, et-|Kih' da je teza, ki jo je pos^avilj Vedno bližje prihaja tolpa, živ; Zmagoslavno prodiranje sovjetne armade v Sibiriji in j drugod, splošno gibanje zoper proti revolucijo in proti Veliki admiral Haus in svetovna tuji invazij!, ki se je razširilo z mogočno silo po vzhodni ' vojna. Šibirij;; vse to je potisnilo v ospredje vprašanje glede *N- W.. Journal' prinaša iz pe-vstaoovitve zveze med Rusijo in Združenimi državami. resa Emila Seeligerja zanimiv člu ■ Poročila, ki jih je nam poslal naš zastopnik Mr. Mar-'n< k 0 Pok- velikem admiralu av-tens jasno kažejo, da je ameriška industrija voljna v ve-■ atrijske vojne mornarice Antonu liki meri pomagati v velikem delu rekonstrukcije rnskih, Natisu, kranjskem rojaku. Clan ekonomij Da Združene države lahko igrajo velikansko kiir opisuje umske zmožnosti, vse nlogo pri uresničenju tega problema ter da so številni za- stransko ploboko izobraženost, na stopniki litheriškeira trgovskega sveta pripravlejn^ aktiv-' višku stoječe strokovno znanje^ in no *e. udeležiti pri tem delu. : sposobnost ter krasne značajne Čimbolj izginjajo sletlovi civilne vojne, katere je mo- vrline pokojnega Hausa: neupo rala Rusija preboleti tembolj sta volja in moč rusk tea na-jgljiva volja, moški ponos mi zgo-roda koncentrirani v misli, da je treba deželo temeljito j rai demokratično misljenje.na prevrediti. Ameriška produkcija m blagostanje nam paisPodaj. Ni ga bilo v vojni iuorna latgo v največji meri pomagata, da dosežemo.svoj' cilj. kl ^^ pr Zveza med sovjetno Rusijo in Ameriko bi bila veli-1 vvo-' ženih držav, naj nas informira, kje in kdaj naj bi s.. vr-)nr- P™Porni ladji -Viribus l*ni sila pogajanja mrni obema deželama. tij»"- Vsak, kdor se službeno javi pri njem. ga najde zatopljenega v C i C e r i U, , Kanta. Schopenhauerja. Nietz _______________ljudski komisar za zunanje zadeve. scheja. Dne 23. maja 1915 je ustnicami. S«»l/ai mladeniške navdušenosti in vinjenosti mu kanila iz oči. , " 1 , , . . . . , lesn. sedlo ob sedlu topota mnogo- ko se j»* spominjal svoje hrabre. , ^ , . . 1 * , - , wf i • j i j , , g'a^a pošast s topim grmenjem po Ijutnee. Kaj bi dal. da bi ga iuogla ,1 , t • . .. , •i t , »ii - , i tleh. Ivan je upogn.ien y. životom \itleti danes, kako bo švignil sredi • , , , , , . . ^ !«n glavo nad konjevim vratom m skozi sovražne voje. , .. . , , ^ i , j. . , ,, • , fficda venomer proti zasledoval-Sokol je airjal rahlo in naglo: .... , ..... , . i.i, - , eem. Sokol naj si izbira sam pot, komaj so se dotikala njegova ko- . „ . . . • . ..v - . • • t,a n* stnP' v .lamo in sj ne izjine pita tal. Na erni svileni grivi in:no n« gladkem vratu se mu je leske- , „„r , • , . . . , - • . , - , 1 , , \ est l nasmeh zaigra kozaku na tal s ilnem svit, ko jo letel konj;ra2ffrotom rde^em ^ - kakor po zraku, kak.,r »i hotel|,:onj je iasledoval ki tt kiuovat' 7 vetrom. Kakor de-!.„ „ i . ' .. . , .. ... .. .. , so jahali od leve naravnost proti maul so se iskrile velike oei zlalit- t^k.. - - i - ....... . , . , i njemu. Treba je uiti se četi, ki se m živali; široko ie odpirala rtoz- j ' , . . J J" t. odcepila m namerava zastaviti «ii*v i m srkala vase sveži jutranji ; niško in ekonomsko celino z Jago-Jdr- Trumbič, resna in iskreua: klopčič ljudi in konj. Telo ob te- slavijo" Ako bi ltalija dobila sa" Erak. Ponosni jezde«; na ponosnem konju sta hitela miinq grmi-; pot sprt-daj. Sokol dirja dalje kakor besen. mo en otok. bi bil to povod novimi sporom. Italija naj ostane na za-padni obali Jadrana, kakor Jugoslavija na vzhodni. Tako moreta biti prijatelja, ker bosta vsak v svoji hiši, drugače ne. Kar se tiče 60,000 Ita^janov, ki bi ostali v Jugoslaviji, ni to (toliko, kolikor je Jugoslovanov samo v Trstu. Te Italjane bi zadovoljili, kar se tiče jezika. medtem ko Italjani doslej še niso stavili konkretnih predlogov. Ob demarkacijski črti Rateče-1 Zl hip se je zdelo, tla je Haus le ZASLUŽEN POKOJ. 81. januarja 1920. --Naš kraj zadobiva od leta 1915, A. G. Tiioms« n, pa-jko se je začela avstrijsko-itali- Kapitau rnik Frederik VIII., Dansko-Ame-! janska vojna, vedno večji pomen, riške črte, ki je dospel preti krat ! Tega leta in vsa naslednja leta je kim v New York, se nahaja na j dohajalo k nam mnogobrojno vo-svojem zadnjem potovanju kot jjaštvo, pripravilo se tukaj nekaj kupita. Ko se bo. vrnil v Koda n j, j tednov na b.oj Ju. odkorakalo čez Z ozirom na vprašanje Zadra je se ho umaknil po 39 letih službo-i Vršič ali čez Predel v soško do- . . , , . _ , , ušesa tišči k glavi, široko otvor- ■cevja m drev«-s m skal kakor be- j, golen sen. jene nozdrvi mu trepečejo, bele i • ui— » «- . • . • !l>etlc Pokrivajo uzde in lete na tla Ivan se x bližal hribu, ki so b«-|kakor snožinko> Tvan deli ra^aljo le za ujmi raztresen, sovražne ce-lmed Kcboj hl konjejliki; Se vztra. te. Lotila se ga je nekaka svečana ja ^okol le še dve minuti, potem razburjenost Zdelo se mu je. da Kt,v mVua IIitn> je vanj uprtih tisoč m tisoč ru- na?ajki, kratkem usnjenem biču skin poiiun .pruakovaiija. t'u-' til je, tla j .s svinčeno kroglo na kojicu in ga v njegov,h rokah uso- zavibti v zraku. Nejevoljen zmaje dn tisoč in tisoč ruskih vojakov. Sokol z fr]aV0j ,,e5 saj Ktorim kar etitu je. da je v njegovih rokah (morem. sreča marsikatere matere, žene se-j Tedaj se pokaže globok in širok sire m neveste, sreča marsikate-:jarek, K«kor pšica zleti Sokol reKa <*-eta, brata, prijatelja. In pr.ko nfepa in Veselo zavriska višje je povzdignil fflavo in sree'Ivan v srou Sovražniki pa absta-^e mu je širilo od veselega po-j„<>j*. VRj ob tej oviri le j0 11t preskoči in hiti 7.1 koza kom. Že IVijezdil je ha vrh liriba. Daleč.«ta si le par korakov narazen, tam spredaj so se pomikale temnej Naenkrat se vzdigne Ivan v rekel dr. Trumbie, da mora pri pasti pod jugoslovansko suvereni teto, da pa je Jugoslavija pripravljena, dovoliti mu lokalno in administrativno avtonomijo. V avtonomni delokrog pa bi se imeli »prejeti samo oni posli, ki spadajo iz^jučno v interese mesta, medtem ko bi se imeli vsi ostali posli opravljati kot državni ter bi spadali izključno v kompeteneo državnih oblasti. . Nadalje je pobijal dr. Trumbič označevanje Reke kot corpus separatum. ki ga je italjanska vlada popularizirala v napačnem smislu, kakor da bi Keka bila kdaj tvorila neodvisen političen del s pravico samoodl očevanja. Corpus separatum Reke ni imel nikdar dr-žavnopravnega položaja, temveč je bil samo administrativnega pomena, ki so ga Madžari skušaji izkoristit ij da bi mogli, proti Hrva- j«* ve hip selil, da mu bo zdaj pot pro- mu pogleda v zlobne oči in v zra-lie zahteval dr. Trumbič, da mo- t.i. Za vriskal bi od veselja. Krna- ku se zablisiic kozaški meč. Zeva-lu oa je opazil tuintam temne pi- j^a rana w ^^ ^^-ra^nikn na ke. k. so sc premikale počasi ter obrazu od čela do ufit in kri brizg- rajo priti pod direktno oblast in upravo Jugoslavije. To se t-iče lu d i Suša k a in in Porta Barosa. Ke- vras,h izginile za drevjem in gr- ne visoko v zrak. Kakor divja 1 K^l. je, da luka in železnice niso int.«evjem. To so bile sovražne pa- zatuli ranjenec; počasi zdrs-Uasfc mesta Reke. Vse to so zgra- J nil je. Nestrpno je čakal, da je ne s konja, sc lovi v zraku in o^-.dile nekdanje dežele krone sv. bil r ulo dvoje patrulj dovolj dalet' na- visi v stremenih. Preplašeni konj j Štefana, ^ri čemur so morali so- 1 vleče svojega jahača po zemlji j delovati Italijani.. Zdaj bilo vse odvisno od te- proti jarku in novsodi za niima aoi Kar se tiče Zadra. ne more več tiče Zadra, ne more več kakor občinsko samo- proti jarku in povsodi za njima so, ga, ali bo zadel pravo smer ali ne.'tU krvava. • j dovoliti, ali bo pciiel zadosti daleč mimo j Ivan j* vzpodbodel konja in ga! upravo. . . stalnih straž, ki morajo biti skrite j zasukal proti nizkemu grebenu.. Po dr. l\umbičevih pojasnilih tam zadaj. \fvn so sovražniki, \-ideli, da ne do- U etnografskih in gospodarskih Počakal je še trenotek. Srce mu bč Kozaka živega, so jeli atreljjrti!numerah Zadra je zaključU Lloyd je bilo do vratu, mišice so mu jelejza njim Ivan > dirjal kakor vjbeorge, da ma Zader vsekakor trzati. Cut il je. kako ga stiska ne-, omotici dalje in kmalu dospel|e«Mti pod suvereniteto vanja, tekom katerega je povelje : lino nad sovražnika. Ljudstvo je val skoro vsem parnikom družbe j imelo takrat priliko, spoznati naj-ter napravil potovanj preko j višje avstrijske mogočnjake, ki so Atlantika. Njegov rekord je hodili ogledovat vojne roje na prost vsake nezgode. - zadnji postojanki pred strelskimi — . • --jarki. • . In ko se je proti koncu oktobra General Falkenhain — v«eufcfli-j 191g razbita avstrijska armada ški profesor. j valila s konji in vozovi z bene- Bivši generalštabni načelnik škili planjav proti Tržiču, vrača- nemške vojske .general Falken, hain bo na berlinski univerzi predaval o zgodovini vojske. ZAHVALA. lo se je vse slovensko in hrvatsko vojaštvo skozi - gorenjsko dolino in pozdravljalo novorojeno Jugoslavijo. Kmalu potem (19. nov. 1918) so pa zasedli polovico naše --j občine Italjani, ki so Se danes Za mnogobrojne. izraze sožalja j tam, kakor da bi jim nasproti sta-o priliki smrti naše nepozabljene ■ 1,-. mogočna vojska. Izkopani jar-hčerke oziroma žene. matere in se- in žične ovire zabranjujejo Pre naša. Danes: I te,s ko vprašanje pred odločitvijo. Jutri: Reško vprašanje zopet odgodeno. Zakaj t< omahovanje ? Zato ker nima Italija nobene resne volje, prepustiti nam Reke, Jugoslavija se jej pa na noben način ne more odpovedati, ker jo absolutno potrebuje. In uprav zato, ker se ravna po Reki vsa demarkacijska črta otari Haus, a temu ni Wile tako. Po prvem nastopu se je zo]>et pogreznil v pasivnost, leta rgi jo. Za ril se je v svoje modro-slovnc knjige in kadar so mu slu žbeno poročali o dogodkih zunaj, je občutil-to očividno kot molitev. Ko so sc po predpisu javljali pri njem letalci in poveljniki manjših enot po izvršenih drznih činih. 11I nikdar izrekel niti najmanjše pohvalne besede, nasprotno je vedno vsako delo sarkstično kritiziral. Tako je mladini ljudem zagrenil veselje nad mornariškim poklicem in premnogi je sklenil, da si po vojni takoj poišče drugo pot. Ilaus sc ni več izpreme-nil: ostal je čineren in apatičen, zagrenjen in obrnjen vase. Posledice takega obnašanja prvega voditelja vojne mornarice so sc po njegovi smrti jasno pokazale. — "Imel sem priliko" — zaključuje člaukar — i 'opazovati Jlausa lf. let iz neposredne bližine; ves čas svojega delovanja je natlkri- stre, gospe Mirni Quick, rojene Rems, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. hod od naše strani na ono stran. Cesta je zatvorjena z močno ograjo in zastražena z italjanskim vo-Posebno ,se pa zahvaljujemo dni J jaštvom, vrh .tega stojijo ob ž i na m Brajkovoič, Vremšak, Bur-Jst ranch spanci jezdeci, ki zsvze-gar, Giovaniieli, Hribar, Hude, j majo, ako se obrnejo narobe, Mike Pirnat, .John Piinat. Ki bič; isto lego kakor poprej. Ret'i mo-ir, Sakser, gospodičnam Miei. Bur-j ramo, da se je Ijalija temeljito gar in Ivanki Subelj, gg..Hotko in zavarovala ob tukajšnji demarka-Knifii* in pevskemu, društvu 'ftla- J eijški črti, skoro tako^ kakor da ver* za prekrasne venec. Niso se,bJ ne mislila iti nikoli vee proč. strašili dolgega pota v*Pt. Jervis, da so. izkazali umrli zadnji čast. Nepozabl j i vo ranjko priporočamo v blag spominJ Ridgewood-Pt. Jervis, N. V., R. marca 1920. fofliai Qnirk, soprog. Tocnai, sinček. Marija Hows. Jafef Jtema, starši. Drafotinfca flriesbeck, roj. Rems, i. . . . ... seit^a.. x. Joie, Lbjldu Mini bratje^ _ Samoumevno je. da težko gleda-ipo zasedbo slovenske zemlje in d«- sc vprašujemo od dne do dne: Kdaj odide sovražnik tja, kjer je doma? V:odgovor slišimo: Kadar bo reieno jadransko vprašanje. Da, to vprašanje je podobno hi-dri, ki jej sproti rastejo posegane glave. Koliko načinov se je že predlagalo za rešitev, toda do se- li. Se danes tam. kjer so bili v za-čt tku zasedbe. Naši ljudje so prestali v tem č; sii že dosti hudega. Občina Rateče je namreč vsled italjanske naselitve pretrgana čez polovico. Vsa vas z župnijsko cerkvijo je Jugoslaviji, zapadni del občine z njivami ,travniki in peterimi hi-š,vmi je v oblasti Italjanov. Kmetje so v poletju z veliko težavo in z izgubo časa obdelovali polje. Z delom so smeli začenjati šele ob'ljeval vse Častnike vojne morna-4< vetih dopoldne, popoldne pa sojnt»^ v vsakem oziru. Za stoicizem morali prav zgodaj iti domu. Več-j tega neprimerljivo visoko stoje-krat jim pa še sploh niso pustili jcega, preje tako delavnega, ener-delati. Prav tako se je ovirala tu- j gjčnega moža imam samo eno raz-di živina na paši. Semintja ni pri-j lygo: njegovemu ostremu očesu, šla vsa nazaj in si lahko mislimo, j njegovemu prodi rl j i ve mu, bistvo kje da je ostala. Prošnje, naj Se( in zvezo vseh stvari do dna pojdi; ljudem in živini večjo prostost, j mnjočemu razumu je bilo takoj so bilo brezuspešne pri laških ko- jasno, kar so drugi odgovorni či-misijah. Posestniki imajo pa sejnitelji začeli še-le prepozno spo drugo škodo. Lesene ograje objznavati — da sta namreč osrednji njivah in travnikih so odstranje-i velesili postavili celokupno svoje ne, kozolci kažejo velike prazno-j blago in premoženje na napačno te, hlevi po gorskih senožetih so'karto in da je bila njuna stvar od brez streh — vse na račun taljan- j prvega dne dalje izgubljena. Kar skih osreč*""ileev. Že avstrijski so manj jasne, zaslepljene ali po vojaki so kmetom veliko škode j polnoma slepe gJave med poklica naredili, in mesto da bi jo popra-}n»mi smatrale ali vsaj izdajale za vili, se škoda se nadaljuje. svojo sveto pravico in kopičile na Hvaležni smo srbskim vojakom, i to žrtve — se je zrcalilo v Lao-kl so nam v marsikaterem oziru koonovem pogledu tega vidca kot v pomoč. Da ni bila naša občina blodnja in fraza. Da bi pri tem vsa zasedena po ItaUanih, nahranili so uprav Šrbi, ki ne pustijo Lahov niti za pet zemlje naprej. brezuspešno. Danes se čila, Bilo je lansko poletje, ko je prida bo Reka nasa, jutri, da ne bo korakala kompanija laških voja- sodelov.il, se je Ilausu najbrže n-piralo in tako je živel zaduji del svojega žilvljenja v razdraženo- sti in odpovedT raje kot trage-_________ l OLAS KAROMA, 3. XABCA 1920 GOZDNI ROMAR HLUrboen SPISAI. OABBIEL FH1OT. > iti « ta "Olaa Naroda" prtradcl a. P. JAPONCI BODO ZAPUSTILI SIBIRIJO 173 Nadaljevanj**. Cararaha, to je iepa svota.. Umikanje čet se bo pričelo dne 20. muca, — pravi list v Honolulu. — Rusija ponudila mir. V poslednji uri. Karavanke so postavljene čisto napačno. Morale bi teci v črti Be-ljak-Feldkirchen.Št. Vid-Wolfs-berg. Ta od narave nerodno po stavljen zil je zakrivil, da je gravitiralo doslej koroško slovenstvo - Popolnoma pravilno, — je odvrnil majordomo. — Namera \ana poroku s«* bo vršila v medsebojno zadovoljstvo. — To je tudi \ /rok. /i:kaj prihajam«! v Tubae. (e mi torej pripeljete onega, ki j*- j0> soplasno s kabelsko brzojavko j. » v«w>m mnenju «-dini preživeli cele ekspcdieije, bomo mogoče od Tokija, katero je sprejel japon-itjeica ir.\ "ddi, kar hočemo izvedeti vsi. ..ki list Simpo, ki izhaja tukaj. Popovor pe dospel do te točke, ko je v nekoliki razdalji od h*šr Prvi oddelek japonskih čet bo pri«* l mimo mo/ s poveacno glavo. zapustil Vladivostok dne 20. Stojte, je r *kel eden izmed navzočih, — tarrt gre vaš edini i marca istočasno z odpotovanjem preživeli. i zadnjega oddelka čeho-slovaških V resnim, to j.* mož, kojega zunanjost je zelo skrivnostna. Z« "et. se glasi v sporočilu. I ar 'lni ne dela ni.- drugega kot hodi od kraja do krjaa, ne da b Mirovna ponudba ruske sovjet-kotnn zaupal «*ilj svoj. pa potovanja. O vam je prav, pa hočemo po- j ^ke vlade, stavljena Japonski, k!i.-ali 11»*, prijaN-li, — je zaklieal nekdo, — pojdite semkaj. Tu prosi za priznanje Leninove de j«- kavalir, ki vas ho-*«, \jdeti ter povoriti z vami. jfneto vlade ter zopet uveljavlje- Skrivnotktnl tuje«- s.- je približal. »nje diplomatienih odnošajev. Ob- Senjor kavalir — je rekel majordomo dvorljivo. -- ni ra-;ljublja konec terorizma ter izjav* il«>vedn<»st, ki me /ene r temn, d« vas izprašujem, temveč npraviče-i 1 ja da priznava posebne pravice na -»krli mojepa gospodarja, ki m<* je poslal semkaj in ki se boji, da 1 Japonske v Sibiriji. l.o moral objokovati Mnrt prijatelja. Ali veste kaj o Don St«-fann - de Areehiza? Dosli \ vam .je prav, kdo je oni gospod, o katerem go ŠVEDSKI KABINET JE 0D- Honolulu, Havajsko otočje, 5.1V Celovec, namesto v narodno sre marca. — Japonska vlada je sklenila opustiti sibirsko ekspedici- BS9MBBB — DftŽAVNO-ZB0K8KI KANDIDAT. Berlin, Nemčija, 7. marca. — Grof Bernstroff, bivši nemški po slanik v Združenih državah, je iz-vil. da bo kandidiral za državni zbor. Njegovo ime je na demokratičnem tiketu v Duisberg industri-jalnem okraju. dišče Ljubljano. Ampak gorovjaj dandanes ne morejo več tvoriti j HRVATI PROTI 8RB8KT NAD narodovih meja. Seveda se K po-| VLADI. služimo modernih prometnih sred - stev v zadostni meri? Dobra vo-| Budimpešta, Oprsko, 7. marca. Ija nima več kurzne veljave tudi j Sem ni bilo že šest dni vlaka, ki med koroškimi Slovenci ne. Dosegli smi na Koroškeia pri privatnem plebiscitu sicer znatno večino v naš prilog, toda končno- vozi med Parizom in Bukarešto ter s-: vstavi tudi v Zagrebu. Pravijo, da je promet prekinjen vsled velikih nemirov na Hrvaškem. Hr- KRETANJE PABNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO XL NEW TORKA i orite SEOPIL Don Avguštin IVna. lastnik haeiende del VenadA Obraz neznanea je pokazal blisk veselja. Stockholm, Švedska, 6. marca, i Dal Som !>«»n Avpnštinu vsa pojasnila. — je rekel. — kate- I švedski kabinet je resigniral. — ZJl &v°jc veljavno plasovanje bo počakalo j vaški vojaki so se baje uprli proti najbrž še nekaj mesecev in pre-'srbski nadvladi. s^nečenja mora postaviti vsak po-: --. ■ ■ — litik v račun ravno tako kakor trgovec gospodarski riziko. Živel sem poslednjih šest mese-; cev med koroškimi Slovenci in j odnesel vtis, da ni vse tako, da bi moglo opravičiti naš optimizem. | Celovec plava še vedno v zarji n«w vera j 'Mekke". Tja je vozil slovenski f^'J^. ; Korošec do lanskega leta vse svo- j st. Paui je poljedelske in lesne pridelke, i capiand tam je nabavil vse, kar je rabil • gospodarstvo, tja teko l La t our« i«« Krliko dnevnih pohodov je hacienda oddaljena od I Kralj je naprosil ministrskega naj sestavi ta hoče imeti. tukaj* ; predsednika, Edena. Tri iln« v ne marše, a z dobrim konjem. .lovo ministrstvo. — Imam izvrstnepa in če hoeete čakati do jutri zvečer name. Pričakovati je bilo, da bodo so-vas hočem spremljati U? Don Avguštinu osebno povedati vse po »ijalisti sestavili novo vlado z a mer newt i . — Dopovorjeno. je odvrnil majordomo. — Krasno, — je nadaljeval mož z rdečim /epnim robcem, lorej jutri ob tej uri in nato bomo jahali v nočnem hladu. Odstranil se je in majordomo je vzkliknil: -— Caramba, priz.iati moram, da ne more biti človek bolj ulju-ilen kot je ta kavalir z rdečim robcem. falmar Brantinpom, soeijalLstič-lim voditeljem, kot ministrskim - t >redsednikom. To je Se vedno mo- i , 'oče, kajti mopoče se bo izkazalo '.a. ministrskega predsednika Ede-la težko .da sestavi liberalen ka->:net. Dogovor pa ni zadovoljil radovednežev, ki so se smatrali povsem ; i .itočaranim, a so se morali zadovoljiti s tem, kajti videli so, kako LONDON NE VERUJE V USTA- konja ter se oddaljil v >cver- JO NA PORTUGALSKEM. i« it 20 20 20 27 27 30 3 3 3 3 mareai marca! marca t marca) marca i marcal •nareaI nvca! aprilal aprila! aprila i aprila! Havrt Havre Rotterdam Chflfbotirfl Cherbourg Havre Cherbourg Tret Cherbourg Rotterdam Cherbourg Havre NAZNANILO IN ZAHVALA. S žalostnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, da mi je umrla 20. februarja Žena | JOHANA SLACK po dvadnevni bolezni. Zastrupila se ji je bila kri, ko je dala zob iz-dreti. | Pokojna zapušča žalujočega soproga in 5 otrok od 7 mesecev do 8 let starih, 2 sestri, eno v Lead-ville. Colo., drugo pa v Jolietu.' lil., teto ter nekaj bratrancev v Minnesoti. v starem kraju pa žalujočo mater. Stara je bila 26 let. doma iz Rakitnice, fara Dolenja vas pri Ribnici. Spadala je k dru-j žbi Knight Ladies* Security. Lepa hvala za venec od družbe, sestri Franci Palub. J. Lanichu,* Frank Zaitzu in Frank Stiberni-ku za rože. Posebna hvala pa Fr.1 Praprotniku, ki mi je pomagal ob zadnji uri moje ranjke žene. j Počivaj v miru, ' nepozabljena sopropa in mati. lahka, naj ti bo žemljica in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Ludwig Slack, soprog. Ludwig, Frank in Victor, sinovi. Johanna in Pauline, hčerki. P. O. Box 972. Leadville, Colo. vse komunikaniene sile. Sloven-1 Glede cen za vozna iiatka in vaa druga ski Korošec SC ponemčevalnieah ! pojaanlla. obrnite m na tvrdko sicer ni naučil Goetheovske nem-. ,;e akrivnostni tujec i.ajahal svojcpi ni smeri. Winani je držal svojo besedo. Nasledn.iepa «lne, kot domenjeno London, Anplija. 5. marca. — ••b Angeljskem češčeuju se je vrnil. 'oročila o revoluciji na Portugal Oba služabnika l»on Avguština sta se poslovila od gostitelja ter! kem ter o ustanovljenju sovjet-i n zagotovila, da bo deležen najbolj prijaznega s)»rejema, če bi pa | ke vlade niso naletela na verna k»Maj pot privedla na haeiendo del Venado. Najbolj ubopi v tej pri- j išesa v tukajšneni portugalskem mitivri de/»li l>j rjn'o!, če bi mu kdo ponudil kako drugo nagrado! »oslaniatvn. Glasilo se je, da pri-/a p»>stoljubnost kot odkritosrčno zahvalo ter obljubo, da lahko ra-j tajajo taka poročila ponavadi sj ."•una ua *li«'no postoljubnost. Trije jezdeci so se na to odstranili v j panske meje in da so notorično ostrem trahu Kon j neznanea ni prav nič zaostajal za konjema, ka-j »zanesljiva in lažnjiva. Poročila, tera sta jezdila služabnika Don Avguština, niti glede lepote, niti! ci so prišla danes na poslaništvo glede hitrosti. Potovanj«- se je hitro vršil«» in v jutru tretjega dne so potniki vi irana včeraj zvečer, ne omenjajo daljavi že nejasno '.apazili stolp, ki se je dviural nad haeiendo del liti z eno besedico kake nemire. Venado. Kmalu na t«> ss stopili na dvorišču s konj. Čeprav se je zgo- j Prejšui kralj Manuel se mudi s u .lo t«, v uri, ko je vzhaja joče solee metalo svoje prve osvežujoče j »vojo ženo ob Rivijeri. Njegovi ntimni prijatelji v Londonu ve- ščine, ali vsiljeni žargon je vseeno zadostoval. V preteklem poletju je izgledalo, kakor da se zavedajo jug. oblasti svoje dolžnosti. Celo nemčur-ski Celovec je škilil proti Karavankam. Zahotelo se jim j? slovenskega belega kruha, masti, svinjine, tobaka in vseh dobrot, katere jim je donašal Slovenec doslej v obilni meri za neobeljene groSe. To je bilo tiste ease, ko je pošiljal Geor.pio Vio v Rim dolga poročila, kako bo jugoslovanska moka plebiscit na Koroškem potvorila v veliko škodo Italije. Tedaj se je oddahnilo naše ljudstvo onstran Karavauk in vsi po- i franksakser 09 Cortland St. New York SVOJCE IftCEJO ujetniki v laškem ujetništvu. Cosulich Line Direktna pot ne 6r$ko in »Trst Faraik President Wiloao odpluje 9. Paraik Argentina odptojo 30. mart* Parni ki odplujejo od pombla 7. o* vznožju 41. ulice, to. Brooklyn Za eene In Oruge Informacije ee obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. 4 W( Paaeenaer mt Street Department New Xofk POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znanee in prijatelje širom Amerike, posebno pa svojega brata Matijo Savor na France Novak, star 24 let, doma pri Sv. Lovrencu pri Celju na Štajerskem, išče brata Martina Novak. Anton Svetlin, star 28 let, do ma iz Koli cev a pri Kamniku, išče Franca Perne. Martin Zoreč, star 20 let, doma iz Podgrada pri Ljutomeru, išče svaka Ludvika Potočnik. Simon Maček, Sitar 28 let, doma iz Zgornjega Gorja pri Bledu, wee strica Janeza Maček. IVter Grilc, star 29 let, doma iz farmi v Jamestownu, Pa., družino Režek in vse fante ter družine Zo-j ri«"\ Zupet in Vaneaš v Central City, S. Dak. Lepa hvala fantomi Martin in George Savorju, ki sta me spremila na kolodvor. Vsem vam želim obilo sreče in zdravja, sebi pa srečen pot v Jugoslavijo. John Savor. Dr. Koler •LOVBM1K1 ZDRAVNIK 955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa. Bliža fcaaajlvaaia Statiaa t>r. Koler J« n.Hj-»u*xrjfii PJOV-IISKJ zdravnik. ipecla-list v IlttRtiurebu, ki ima :h-1hho lira Uro v idmvlji-tiiu v»eti mo&klh bolezni. Zastrupljanje kr vt zdravi s piu-*nvitfm S0C. ki ra ie tzumel dr. prof. Erlich. C« Imate mozolje ali menur-fk^ po t»rle«u v erlu. izpadanje las. tH-ilt-^ln^ v kodfh. pridite in iz^ifltU vam bd znotraj ven. Globoka tuga je iazje«lala življenske sile Donje Rosarite. Velik -.opet odlična osebnost v portngal-lu tnlr pa se je polašči-l Don Avguština, ki je videl, kako vene nje-i .ki politiki. On je zadovoljen z t.'ova hčerka. j uvljenjem navadnega kavalir ja v Kljub strašnemu položaju, v katerem se je hčerka Don Avgu-I ^ondonu ter nima nobene ambici-s;ina nahajala pred šestimi meseei, tekom bojev ob Rdečih vilicah. | e, da bi zopet ustanovil monarhije vendar prišla tam Ho prepričanja, da Kabijan še živi. Tekom jutra ! o na Portugalskem, ie spoznala njepov »»les. Par ur pozneje je z onim čudovitim inštink-1 gledi -so bili uprti proti Ljubljani. |Spodnje Lipniee pri Radovljici. Ampak tekom jeseni in zime so j išče brata Franceta Grilc; se jele oči zopet obračati od Ljub- Anton Dacar, star 24 let, doma ljane v Celovec. Vedno bolj je j i7. Ornivc pri Radovljici, išče stri-dostajalo vagonov, kmet ni mo-jca -Janeza Baloh. Londonu iz Lizbone in ki so da- P*1 več prodati s pridom lesnih j Anton Novak, doma iz Visejc pridelkov, razšopirilo se je vsled P" Žužemberku na Dolenjskem, tega verižnistvo, podraževala se!1^'0 KVO-»e jmance. je moka, če je sploh došla v zalo-j Za Vso nafloV? ,• j . - , . . Ime doticnika, po, ljudstvo je začelo postajati , . . ,' ... Coneentramento nervozno, ker ni moglo dobiti pe-[ _ . . . ... ~ . . , Prigionieri di Guerra. troleja, sladkorja, tobaka, zelez-' Ceeino nine in enakih nujnih potrebščin.j jtalia Prov Pisa. Začele so se dogajati nerednosti. * (8 11_3) kraje in zadrževanja v aproviza-ciji, v najširših slojih pa je zavladala prikrita nevolja, ki jo pod-i pihnjejo nemški plačani agitatorji. Zjutraj, ko ljudje vstajajo, naj- PR0&NJA. Prosim doti^nega, ki ve za naslov LUDVIKA BALOH, doma iz Idrije i odšel je 1907 v Indianapolis, Ind., kasneje v Canado), naj mi ga blagovoli sporočiti ali ga pa opozoriti, da se mi oglasi. " Ste-phan Baloh, Teehnische Hochschule, Austria. Wien. i -Sx 6,13,20—3) mu o«" et u, spoznata K; bijana \ boju, pod varstvom nekejra velikana j LIGI NARODOV, s sekiro. Pariz, Francija, 5. marca. — Zakaj se ni Tibureij, kot ga je še vedno imenovala, vrnil na ha- Veki ugledni pariški list pravi, « endo? Ker je mrtev fli ker je ne ljubi. Iz te strašne alternative se; la se je maršal Foch takole izra-je porodil tudi srčni jad Rosarite. il o Ligi narodov. Nodaljni vzrok nemira za haeiendera je bilo pomanjkanje vseh j — Po mojem mnenju ne more poročil plede Don Štefana. V ta nemir pa se je mešala tudi nestrp-1 r-ipa narodov ohraniti miru na post. Dopovorjeno združenje njegove hčerke s senatorjem je bilo t .vetu. V Lipo ne verujem, ker je delo Don Štefana. Trapaduros je zahteval .da se poroka vrši in' lejanski sploh ni, pač je pa seda-Don Avguštin je govoril glede tega s svojo hčerko. Xjen odgovor' tja Liga le skupina besed, pa je obstajal le iz solza in oče ni mogel nič drugea kot čakati. Konečno pa je Don Avguštin sklenil napraviti trmu konec ter( IZKOPANJE TELESA, poslati nekoga v Proidio, kjer naj hi zbral poročila o e^cspediciji, Markesan, Wis., 5. marca. — kateri je naČeloval frpanee. Bil je to zadnji odlok, za kjiterega je Vvtopsija, ki je bila izvršena da-prosila ubopa. Rosa rit a. • j :es na telesu Alfreda Duffies, ka- St-nator je za nekaj dni odpotoval in Don Avguštin je bil že j <*repa se je včeraj ekshumirulo fiolpo časa pokonei, ko era je majordomo obvestil o prihodu tujca,; >otem ko je ležal že tri leta v gro-ki ho lahko odpravil vse negotovosti. Dal je povelje, naj se pa pelje' »n, predstavlja del preiskave v v dvorano, ki je čitaMjem že znana. Poklical je tudi Donjo Risari- '.edevi dr. J. A. Freudenberga, ki to ki se je kmalu n ihajaln- ob strani svojega rn'eta. e bil aretiran pred par tedni, ker Par trenutkov pozneje je stopil tujce v dvorano. ! ■ ga dolži zastrupljerja njegove Velik klobuk, katerega se je oh svoje*m ATitopu U4 dotaknil z ro-( asče, Mrs. Alfred Duffies. Glasi U«\ r.e da bi pa ♦•nel. je pokrival in senčil njepovo plavjo in obraz, na' da je Mrs. Duffies umrla na NAZNANILO IN zlHVALA. S potrtim in žalostnim srcem naznanjamo preža lostno novico, ..m žensk in tekom čava, ko jo je Rayon Brulant nesel prori njene-; &NENJE MAPAiT.i FOCHA Ol^i0 P0(1 hišnimi vrati vtaknjenc da nam je nemila smrt vzela s tega sveta v starem kraju našo do- Kje je moj sin ALOJZIJ MAVC? V letu 1011 je odpotoval v Ze-dinjene države in se nastanil v Heleni, Mont. Pisal mi je le enkrat meseca maja 1012 in od takrat ne vem nič več o njem. Bratje so bili v vojni; Janez se je vrnil s pohabljeno roko, Andrej je umrl o ruskem ujetništvu, Jože je pa utonil. Zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Fran-člška Mavc/ vas Preser štev. 20, pošta Preser, Slovenija. Jugoslavia. (8-10—3) French Line CAMPA6NIE GENERALE TMNSATUNTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Hitri parnikl s štirimj in dvema vijakoma. LA TOURAINE FRANCE ...... ROCHAMBEAU LA LORRAINE 10. marca 18. marca 19. marca 3. aprila subverzivne letake v spakedrani nemščini, delavec pobira, idoč rano zjutraj na delo, ponoči razme- J tane letake in brošure, po deželi hodijo pa cele trume brezposelnih ljudi, stare in mlade prekup-čevalke, služkinje in špijonke, od hiše do hiše in puste neopaženo v kakšnem kotu, na oknu ali na stolu kupe letakov in pozivov z ; znanimi nemškimi argumenti. Vse to se godi tako neopaženo in na tihem, da pridejo naše oblasti vedno prepozno. V Svetni vasi, v Borovljah in na Bistrici, na Zih-polju in v Žrelcu, se nahajajo shajališča nemških karbonarjev. — Skrivna pošta preko demarkacij-*ke črte opsluje točno in hitro. Res. vršijo se shodi in naša propaganda ne počiva. Ampak to je 1«~ propaganda besede. Ljubezen pa gre skoz želodec, pri velikih katerem je bilo lahke čitati povest številnih naporov'ter prestanih' «osledi?ah neke injekcije ali vzbri skupinah ravno tako kakor pri po i .'varnosti. Pod širokimi krajei klobuka je sepal rd*y> robec -Voroj do obrvi. Tujec je z radovednimi pogled: ogledoval hčerko Don Avgu-j št ina. \ Oseminsedemdeseto poglavje, t / ^ \ POVEST. /panja mustarda ali ženfa v me-imr. Da se določi, da je njen mož •mrl v sličnih okoliščinah, je bilo ijegovo truplo sedaj ekshumira-u*. (Pred nedavnim čatom smo priobčili dolg članek v našem li--;u, v katerem smo pojasnili na nodrobeu način eelo zadevo. Oi-Gtava TW»nje Ke je očividno bala trenutka, ko ne bo več smela sanjati o preteklosti, temveč morala sprejeti bodiičnost, v katero si ni upala zreti. Ko je tujce istotuko sedel, je rekel haciendero: — lfvala vam. pi ijatelj, d* vte prišli, da mi prinesete poročila, o katerib sdomnev»m. da sn žalostna, za katera pa moram izvedeti. Na; se zgodi božja vo 1 ja! a . 4. razvoju preiskave tega izvan-n-dno skrivnostnega slučaja\ Tudi Bcrlam dražji. Reclamovo založništvo je zvišalo eeno. posameznemu zvezu svoje knjižniee na 1 marko. S tem je tudi na Nemškem konec cene ločiti ..... samezniku. Čehi to dobro vedo, zet o rajše potrpi j o v Plznu in Pragi, samo da tešinskr Poljak in Xemee zavidata Čehe v Tešinu polne njegove lonce. Manjka propagande dejanja, najuspešnejšega sredstva, da pritegnemo slovensko Koroško, kdo ve. znabiti i Celovec, kljub nemški pri&epi okoliških občin. Se je čas, da popravimo zamudo. Kesa-nje je prišlo se vedno prepozno. BOLJ&EVna PROTI POLJAKOM. London, Anglija, 7. marca. — So v jet ne čete so napadle Poljake v pripetskemo -kraju. Poljaki poročajo, da so sovražnika odgnali t velikimi izgubami. bro in ljubljeno mater KATARINO BOKDON, roj. Ošaben, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Po dve leti trajajoči bolezni so izdihnili svojo blago dušo dne 20. decembra 1D19 ob 4. uri zjutraj, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče. Njih največja in zadnja želja je bila. videti še enkrat svoje drage otroke, ali žalibog niso se jim izpolnile njih želje, ker smo bili tako daleč od njih. Naša draga mati so bili bolni, odkar so naš dragi oče umrli pred dvema letoma. Od takrat, niso bili več zdravi. Tem potom se vsem najlepše zahvalimo, ki so jim stregli za ea-sa njih bolezni ter jih tolažili in lajšali njih trpljenje, kakor tudi vsem, ki so jih obiskali na mrtvaškem odru in jih spremili na pokopališče. Najlepša hvala pa materini sestrični Nežki Rutarjevi za ves njen trud. ki je prečula cele noči pri njih in jim stregla do zadnje ure. Hvala tudi Ivanki Martinčič za vso njeno skrb. Obenem se zahvaljujemo tudi celi naši žlahti za ves trmi, ki ste ga storili naši ranjki dobri materi. Vi pa draga in nepozabl jena naša mati in oče nam ostanefa v vednem spominu. Počivajta v miru in večna luč naj vama sveti. Na svidenje nad zvezdami! Ža?jjoei ostali: Marija Chuk, hčer. Park Hill, P. O. Box U, Johnstown, Pa. Franc, Jofef in Jim sinovi Rad bi izvedel za mojepa brata ANTONA 1LVTIJAŠIČ, doma iz Fiorini, Istra. On je bil v vojni in že 4 leta nisem niti jaz. niti njegovi sorodniki v domovini Čuli od Mopoče je, da se nahaja v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Zato prosim rojake v ujetništvu, ako je kateremn kaj o njem znano, da mi sporoči, za kar sem pri volji dati 10 dolarjev nagrade. Moj naslov je: Joseph Matija«ič, 1375 E. 47. St., Cleveland, Ohio, U. S. America (6x 25.27—2 & 2,4,6,0—3) Posebni zastopnik Jugoslovanske vlade bo oričakai potnike ob prihodu naiih par-nikov v Havru ter jih točno odpremii. kamor so namenjeni. Parniki Francoske črte so transportirali tekom vojne na tisoče čehoslova&kih vojakov brez vse nepriltke. Za šifkarte in cene vprašajte v DRU2BINI PISARNI. 19 State St. N. Y. C. ali pa pri lokalnih agentih. Dr. MOT je uspeino ozdravil na* duho, bošjastp atasnjo, vodenioo-rrce, jetra, lediot Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOŽETA INTIIIAR ter ANTONA BRANCEL. Brat se nahaja nekje v Johnstownu, Pa., za Brancelna pa ne vem. Zadnji je doma iz Garejnega pri Ljubljani. Obema imam poro-1 čati nekaj važnega iz starega kraja, zato želim, da se mi oglasita. Če pa kdo izmed rojakov ve za kojega. naj sra opozori na ta oglas ali naj mi javi nju naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — John Intihar. Box 415, E velet h, Minn. (4-8—3) in iebdčne bole-čina aa čudežen n-tčiiL Bolečine ttrebuhu, v prsih, teklira, revmatt očeh nogah, ro kah ali križu; o-zem, kožne bole* ni, izpuščaja ogree. Možke aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije t najkrajšem času in po najnižji cent Uradne ur«: ob delavnikih od I. dop.do« A pop. Ob nedeljah In praznikih: od t. do«u do L w Dr. JIN FUEY M0Y 308 6rait Street PITTSBURGH, P*. Začimbe, želižča in najraznorrst-aejia domača zdravUa katera priporoča 'mzgr. Kneipp. imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR < P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. "i iLI STE BOLNI? Jbm vam bom ozdravil, tm več kot trideset lat aam zdravil vaa bolezni. Koine, krvne, ilvčne, Seledčne in nvmitlann ter vsakovrstna drugs bolezni. Lahko vam pokalom vo£ dokazil nailh rojakov, katera aam ozdravil. Jaz aam ozdravil, ke drug' nlae mogli. Na iakajte. Pridite k mani »redno je prepozno. Cene eo teka, da Jih lahko vaakdo zmore. Pretakava brezplačna. Prof. Dr. H. G. B A E B • * P EC IJ A L eMIVHFIZLO eVRBCT Sil • T PITTaaUROH. PA. m Ji* c. i.' ..t. ■C.I- H: lat;.'--. • * J