NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICR
II 117 985-1990
999430061,7
COBISS
-
MLADIKA 7
IZHAJA DESETKRAT V LETU LETO XXXIV.	1990
KAZALO
Saša Martelanc:
»Kjer smo mi pokopali...« .	89
Osem Slovenk za danes: dr. Helga Glušič ....	92
Mogoče ne veste, da . . .	94
Akcija 10.000 ................ 97
Na robu: Peterletova »opravičevanja« ....	98
Spomini Milana Guština (13).	98
Četrta Premska srečanja .	.	99
Vladimir Kos:
Med nama zaupano . .	.	100
Antena.........................101
Martin Jevnikar: Zamejska in zdomska literatura (Dolores
Terseglav)..................105
Ocene: Slovenski pravopis, I. Pravila; F. Pernišek: Zgodovina slovenskega Orla (M.
Jevnikar)...................106
Novice knjižnice Dušana Černeta-16..................108
Na platnicah: Draga 90; Čuk na Obelisku; Za smeh
Prilogi:
RAST 57-90
Pavle Merku: Svetniki v slovenskem imenoslovju (str. 85-88)
Zunanja oprema:
Edi Žerjal
Uredništvo in uprava:
34133 Trst, Italija, ulica Donizetti 3 telefon 040/370846
Lastnik: SLOVENSKA PROSVETA
Reg. na sodišču v Trstu št. 193
Član USPI (Zveze italijanskega periodičnega tiska)
Posamezna številka Mladike stane
3.000	lir. Celoletna naročnina za Italijo 24.000 lir; nakazati na poštni tekoči račun 14470348 — Mladika -Trst. Letna naročnina za Jugoslavijo 24.000 lir ali enakovreden znesek v drugih valutah. Druge države
32.000	lir (ali enakovreden znesek v tuji valuti), po letalski pošti 45.000 lir.
Tisk in fotostavek: »graphart«, Trst, ulica Rossetti 14 tel. 040/772151
XXV. STUDIJSKI DNEVI »DRAGA 90«
TRST - 31. AVGUSTA, 1. IN 2. SEPTEMBRA 1990
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 31. avgusta 1990
Ob 17.00: Predstavitev letošnje Drage
Ob 17.30: Igor Škamperle (Trst):
NARODNOST V POSTMODERNI MISLI
Po predavanju diskusija in družabnost
Sobota, 1. septembra 1990
Ob 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka
Ob 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu
Ob 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj):
SLOVENIJA S PERSPEKTIVE ŠIRŠEGA SVETA
Sledi diskusija in družabnost
Nedelja, 2. septembra 1990
Ob 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana):
SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI
Sledi diskusija
Ob 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage
Ob 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz)
Okrogla miza:
PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA
Po diskusiji zaključek in družabnost
Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi
SLIKA NA PLATNICI: "Bili smo na pogrebu, največjem v slovenski zgodovini...«
REVIJO IZDAJA UREDNIŠKI ODBOR: Lojzka Bratuž, Silvija Callin, Lilijana Filipčič, Ivo Jevnikar, Saša Martelanc, Marij Maver (odgovorni urednik), Albert Miklavec, Franc Mljač, Aleksander Mužina, Sergij Pahor, Danilo Pertot, Ivan Peterlin, Peter Rustja, Ester Sferco, Tomaž Simčič, Maks Šah, Marko Tavčar, Zora Tavčar, Edvard Žerjal in Ivan Žerjal. Vsi pisci sodelujejo brezplačno.
lil
17 926
»Kjer smo mi pokopali..,«
Maša za Slovenijo 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu
»Prilika o pšeničnem zrnu, ki smo jo slišali v evangeliju, ima na tem kraju in ob spominu na te žrtve prav poseben pomen. Dobesedno so padli v zemljo in umrli, da bi obrodili sad. Upamo, da so zase že našli mir in plačilo pri Bogu. A tudi za slovenski narod so zrna že obrodila sad doma in po svetu in prepričani smo, da bo ta sad vedno bogatejši« (Dr. Alojzij Šuštar, metropolit slovenski).
»Zakaj bi ostajali sprti, ko postaja svet, katerega del smo, vse bolj svoboden in vse bolj povezan. Bilo je! Naj se ne ponovi nikoli več. Povejmo to na teh tleh Kočevskega Roga, ki je v mnogih viharjih zadnje vojne, ki so zdivjali čezenj, postal slovenska nekropola. Z dejanjem, ki je namenjeno priznanju in spominu smrti žrtev v teh jamah, znanim in neznanim Slovencem, ki so bili brez vsakega ugotavljanja njihove morebitne posamične krivde zaradi medvojnih dejanj po že končani vojni nerazumno in nerazumljivo pahnjeni v nasilno smrt. Vzemimo to spoznanje nase in recimo: nikoli več!« (Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije).
Te besede je 8. julija letos v neposrednem radijskem in televizijskem prenosu poslušala vsa Slovenija, za spomin so jih zabeležili nešteti zasebni registratorji, časopisi so jih ponesli potem takorekoč v vsako slovensko družino, doma, v zamejstvu in po širnem svetu.
Najbolj neposredno pa so se te besede zapisale v srca približno trideset tisoč slovenskim ljudem, ki so se bili omenjenega dne zbrali na položni jasi le kako minuto hoda od grozljivega brezna, kjer ležijo posmrtni ostanki okrog štiri tisoč slovenskih domobrancev, pobitih v maju in juniju 1945.
Vse tisto pobočje je pelo in molilo med mašo slovenskega metropolita, vse pobočje pa je tudi zaploskalo slovenskemu predsedniku.
Bili smo na pogrebu, največjem v slovenski zgodovini, morda na enem sploh največjih na svetu. Na pogrebu, na katerega je bilo treba čakati 45 hudih in težkih let.
Na tem pogrebu smo doživeli tudi nekaj, kar se — mogoče — še ni pripetilo nikoli in nikjer: slišali smo žalostinko, ki so si jo žrtve zapele same sebi. Iz zvočnikov je zaplaval čudežno ohranjeni posnetek domobranskega pevskega zbora iz leta 1944. Trideset tisoč živih je spreletelo: kateri od teh že davno ugaslih glasov je TAMLE SPODAJ?...
Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob!
Kjer smo kri prelivali za svobodo domovine, kjer smo mi pokopali slovenske fante.
Oj, Doberdob. Kočevski Rog.
Toda pogrebci so prišli tudi z namenom, da slišijo besedo o spravi in ji pritrdijo. Slišali so jo in pritrdili so ji. Razšli so se potem z olajšanim srcem in z nikoli poprej poznanim občutjem, da bo Slovenija poslej spet domovina in mati za vse.
Pred razhodom so se udeleženci največjega slovenskega pogreba zvrstili v dolgem, tihem mimohodu ob robu brezna, ki je 8. julija 1990 postalo priznani in posvečeni množični grob. Polagali so svečke in šopke, tiho so molili, mnogi so jokali. Solze so bile bridke tudi zato, ker nihče ni mogel točno vedeti, ali stopa mimo pravega groba: še druge jame so v Kočevskem Rogu, še druga taka grobišča so po širni domovini, zato jim je bilo brezno kljub strahotni realnosti hkrati tudi le simbolično. Mogoče je kdo pomislil: naše pokopališče je vsa Slovenija. In slutimo, da si je dodal misel: zato jo imejmo radi še bolj... Niti ene same besede sovraštva in maščevanja ni bilo slišati.
Seme sprave je bilo položeno v zemljo, dolgo hrepenečo po tem dnevu, ki ga je dal Gospod in ki ga je zmogla slovenska modrost.
•k 'k 'k
Zdaj čaka Slovenijo čas po tem spravnem pogrebu.
To bo čas napornega in potrpežljivega dela, čas, ko se bomo še vedno srečevali z nezaceljenimi ranami, s pomanjkljivim doumevanjem vsega, kar se je v resnici dogajalo med vojno, in s sovraštvom, ki nudi navidezno najenostavnejše odgovore, v resnici pa z odgovori le odlaša in podaljšuje nesrečo.
Čas po maši v Rogu nam je sojen in sprejeti ga moramo kot vsako usodnost. V naši moči je le to, da
ga skrajšamo.
Skrajšali ga bomo, če se bomo temeljito, objektivno in brez predsodkov poučili o vsem medvojnem dogajanju na Slovenskem, pa tudi o predvojnem in povojnem.
Skrajšali ga bomo, če bomo priznali tudi »naše« napake in tudi »njihovo« dobro vero. VSI.
Se posebno pa bomo skrajšali ta zapleteni čas potovanja v bodoči slovenski mir še na en način: da bomo nehali pripisovati svojemu narodu lastnosti, ki jih ni nikoli imel, kot jih ni zavestno in kolektivno nikoli imel noben narod na svetu.
Ni mogoče, da smo bili množični izdajalci na eni strani in množični krvniki na drugi — da uporabim terminologijo obeh taborov medvojnega in še tudi povojnega časa.
Treba bo drugače iskati pojasnila za vse, kar nas je doletelo in kar nas še vedno muči. Poskusimo zaenkrat pri filozofu Heglu:
»Tragedija ne nastane, kadar ima ena stran prav in druga ne, marveč tedaj, ko imata OBE STRANI prav«.
SAŠA MARTELANC
Pogled na tridesetisočglavo množico, ki je zbrano sledila maši zadušnici za pobite domobrance v Kočevskem Rogu. V globeli za oltarjem je grobišče pod Krenom (levo).
Sto metrov ocl ceste je grobišče pod Krenom, kamor so v nepregledni vrsti poromali udeleženci maše zadušnice, kijo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar (spodaj). Med udeleženci svečanosti so bili dr. Spomenka Hribar in dr. Andrej Capuder (slika zgoraj desno), slavnostni govornik Milan Kučan (druga slika na desni), predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar z gospo (tretja slika desno) in deželni svetovalec Bojan Brezigar z gospo (zadnja slika na desni).
Osem Slovenk	za
Za peto v naši osmerici znanih Slovenk je Zora Tavčar tokrat izbrala znano univerzitetno profesorico, slavistko, ki se posebej ukvarja z novejšo slovensko prozo in v zadnjem času, — potem ko je bila kot dvakratna dobitnica Fulbrightove štipendije dve leti na ameriških univerzah —, posveča posebno pozornost slovenski emigrantski literaturi ter o njej že tudi predava in piše. Gre za dr. Helgo Glušič, avtorico več znanstvenih knjig in študij, med drugim soavtorico obsežne Zgodovine slovenskega slovstva, ki je izšla pri Slovenski Matici v več knjigah. Dr. Glušičeva je na povabilo, da bi jo intervjuvali v Trstu, ljubeznivo pritrdila in večurni pogovor je potekal v dnevni sobi pri Rebulovih na Opčinah. (Slike pa je Z. T. posnela v stanovanju dr. Glušičeve v Ljubljani, v Glinški ulici pod Rožnikom.)
Dr. Helga Glušič
Zaradi literarne konvenience bi intervjuvanko, s katero se sicer prijateljsko tikava, na tem mestu — v skladu s svojimi ostalimi nagovori v Intervjujih — raje vikala. — Ko sem odprla Enciklopedijo Slovenije, sem ob priimku Glušič poleg Helge našla tudi knezoškofa Konrada Glušiča (1527-1578), ki je bil drugi Slovenec na ljubljanskem škofovskem sedežu: torej ste Glušiči star in ugleden rod. Ste morda v sorodu s knezoškofom iz 16. st.? Kaj lahko poveste zanimivega o Vašem rodu?
Nikoli nisem raziskovala svojega rodu v preteklost, sem pa že sama odkrila kot literarna zgodovinarka soimenjaka v Slovenskem biografskem leksikonu, knezoškofa Konrada, ki je bil vpleten v preganjanje protestantov, čeprav je bil sicer blage in umirjene narave. (To imajo menda vsi Glušiči, poleg nagnjenja do umetnosti). Glušiči so domnevno uskoške-
ga ali istrskega izvora. Stari oče, ki ga nisem poznala, ( kot pogrešanec je izginil v prvi svetovni vojni) je bil slikar. Slikal je po cerkvah na Gorenjskem, (to vem iz družinske tradicije). Tudi moj oče je bil ob banč-niškem delu (bil je namreč bančni ravnatelj) tudi pianist. Družinsko pa sem bila bolj navezana na materino družino. Ta izvira s Krasa, iz bližine Pivke, in sicer iz rodu Česnikov.
Mladost ste preživljali v Ljubljani med vojno in v najhujših povojnih letih. Sproščenega dorašča-nja niste mogli imeti, v kakšnem spominu so Vam ostala tista leta?
Pravzaprav vojne nisem doživljala kot kakšno težjo travmo, razen morda v trenutku, ko je Ljubljana doživela letalski napad in je bila naša šola bombardirana (začasno smo imeli pouk v zgradbi zavoda sester noterdamk na Mirju: danes je tam šola za slabovidne in slepe) in sta bili dve sošolki poškodovani. Mi smo stanovali v soseščini, kjer smo opazili padajoče bombe in se pred njimi rešili v klet. Pogosto sem celo prespala v kleti, ker sem se bala nočnih letal, ki so preletavala Ljubljano. Spominjam se tudi hudega pomanjkanja po vojni, ki se mi pokaže v podobi 1 del mleka na dnu vrčka, pa še tega sem dobila na karte. V spominu mi je tudi še ne do konca zgrajena šola na Šubičevi ulici, kjer smo skušali zaživeti normalno šolsko življenje. — Sproščene mladosti seveda nismo imeli, a vojna se nam je zdela pozneje, ko smo dozorevali, od daleč mnogo usodnejša kot tedaj.
Katero gimnazijo ste obiskovali, kateri profesorji so Vam ostali v spominu ali posebej vplivali na Vas?
Moja gimnazija je bila VII. realna gimnazija v tedanjih uršulinskih prostorih s pogledom na Kongresni trg. Najljubši predmeti so mi bili glasba, risanje, angleščina in slovenščina. Izrazitejše osebnosti so bili: slikar Jakob, ki mi je (takrat sem slikala) na vprašanje, ali bi bila sposobna za likovno akademijo, to odsvetoval; posebej rada se spominjam profesorja Karlina in profesorice angleščine Milene Kosove. — Name ni posebej vplival nihče, sem pa že zgodaj veliko
brala. Knjige sem si sposojala v knjižnici. Sienkievvicz in Dostojevski sta mi bila v puberteti najljubša, sploh sem v glavnem brala tujo literaturo. V družabnem smislu mi je ostala gimnazija v meglenem spominu. Najbolj simpatično je bilo to, da sem vsa leta prepevala v gimnazijskem zboru.
Odkod Vaše nagnjenje do literarne znanosti in še posebej slavistike? Ali ste morda še imeli znamenite profesorje: bradatega Rajka Nahtigala, šarmantnega Frana Ramovša, gosposkega Franceta Kidriča, svetovljanskega Antona Ocvirka, literarno damo Marjo Boršnik in zanesenjaško kmečkega Antona Slodnjaka? (Danes so vsi že pokojni). Kakšne osebne vtise imate o njih?
V	bistvu je bila odločitev za študij slavistike že v tem, da sem bila v znanstvenih predmetih slabša, posebej pa me je k temu nagnilo zanimanje za svetovno in slovensko literaturo, kar me je pripeljalo na svetovno književnost in slavistiko, kjer sem študirala v času najintenzivnejšlh predavanj profesorjev Ocvirka In Slodnjaka. Ostali našteti profesorji so bili takrat že pokojni. — Najizrazitejši vtis so napravila name sugestivna predavanja profesorja Ocvirka, pri katerem smo študentje občudovali svetovljanski nastop in veliko znanje. Profesor Slodnjak je bil takrat prisilno upokojen, zato smo pozneje večkrat prihajali k njemu na dom, kjer smo debatirali o literarno zgodovinskih problemih, diplomo pa smo potem opravili pri profesorici Boršnikovi. Slodnjak je bil zanimiv, ker je znal biti tako prisrčno hud in smo se ga bali, dokler nismo izkusili njegove dobrote, ki se je pokazala za gromovniško zunanjostjo. Slodnjaka se spominjam še posebej s svojih redkih sprehodov čez Rožnik, kjer sva tudi kasneje pogosto spregovorila kakšno prijateljsko besedo in se je vedno zanimal, kako »delujemo« mlajši. — Boršnikova pa je bila ena tistih redkih nesebičnih strokovnjakov, ki je izrazito skrbela za naraščaj v stroki. Že študente je — kar je bila takrat redkost — uvedla v znanstveno delo. — Njeno tovarištvo do mlajših je bilo zahtevno In spodbudno hkrati. — Ko me je izbrala za svojo asistentsko, je posebej naglasila željo, da bi prav kot ženska nadaljevala njeno delo.
Leta 1960 ste diplomirali iz slavistike in primerjalne književnosti, leta 1973 pa doktorirali. S katero disertacijo in pri kom? Ali ste že od diplome dalje na univerzi, ne da bi bili okusili srednješolsko profesuro?
Nisem imela te sreče, da bi okusila srednješolsko profesuro, ampak sem se Iz študentskih klopi za eno leto preselila v slavistično knjižnico, nato pa za kateder slavističnega oddelka na filozofski fakulteti. Obdobje do doktorata je potekalo v nastajanju kolektivnega dela Slovenska književnost 1945-65.
V	istem času sem začela tudi s kritikami v Delu ter z nastopi na slavističnih zborovanjih. Doktorirala sem Iz literarnega opusa Cirila Kosmača, in sicer pri profesorju Francu Zadravcu. Disertacija je izšla I. 1975 pri Slovenski matici.
Več let ste bili docent, od I. 1984 pa ste redni profesor za novejšo slovensko književnost na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Koliko študentov imate povprečno v enem letniku? Koliko diplomskih nalog letno morate pregledati? Koliko ur tedensko predavate in koliko ur gre za seminarje in izpite? Kakšna je kulturna raven današnjega povprečnega študenta slavistike?
Najintenzlvnejša obdobja mojih predavanj so bila od 1974-85, ko sem imela res veliko študentov, v prvem letniku čez 100 in v višjih letnikih okrog 60. To so bila leta, ko sem imela tudi do 30 ali 40 diplomskih nalog na leto. Zdaj se je to stanje normaliziralo. Največji napor v tem času je bilo obvladovanje (branje) sprotne slovenske literarne produkcije (pripovedne proze), kar je moje ožje področje. (Po 1000 strani na teden sem prebrala, dokler sem pač toliko zdržala). — Moja redna obveznost je 7 ur seminarjev in predavanj. Poleg tega imam trenutno vsak teden dve uri za izpite in za študente, ki prihajajo na pogovore — in to zelo radi — in, mislim, to tudi potrebujejo in si je vredno vzeti čas za to. — Večinoma so študentje povprečni, a v vsakem letniku izstopa skupinica odličnih slušateljev. Del študentov je manj zainteresiranih In ti se prej ali slej umaknejo. Najbolj so mi blizu tisti, ki sami iščejo svojo pot do znanja tudi zunaj predavanj in s katerimi lahko na Izpitu enakovredno diskutiram.
Na račun slovenske matične slavistike sem slišala po svetu vrsto ugovorov. Najprej, da se je tudi kot stroka marsikje vdinjala marksistični ideologiji, na drugi strani pa, da je premalo odpirala estetske in kulturne horizonte, ki so danes lastni evropski kulturi, ker je bila preveč servilna do agresivnih teoretskih tokov. Skratka: preveč je samo sprejemala in premalo presajala. Pirjevcu npr. očitajo, da je iz literature napravil pretvezo za filozofiranje, kar je vplivalo na pomanjkanje estetske razsežnosti v današnji literarni kritiki. Ko bi danes živela Jenko in Okiški ali Murn in Medved
V slovenska obzorja in čez
Mogoče ne veste, da...
—	da so v Ljubljani ob koncu junija odprli razstavo slovenskih osnovnošolskih učbenikov iz prekomorskih dežel in da je glavnino eksponentov dala na razpolago Knjižnica Dušana Černeta v Trstu...
—	da je izšla knjiga, ki sta jo ob skupnem sodelovanju napisala kardinal Paul Poupard in njegov tajnik na Kongregaciji za neverujoče Franc Rode, z naslovom La morale chretienne de-main (Krščanska morala jutri)...
—	da je v Sloveniji okrog 18.000 registriranih a-bortusov letno...
—	da so stroški za gradnjo in opremo novega sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ki je verjetno najmodernejši v slovenskem narodnem prostoru, znašali okrog 4.300.000 dolarjev (okrog 5 milijard lir)...
—	da je znani komunistični in partizanski voditelj Franc Leskošek - Luka, ko je ležal težko bolan v bolnici, na glas molil očenaš...
—	da revija NAŠA ŽENA, posnemujoč kakšno krščansko pobudo, pripravlja v Kropi na Gorenjskem nekakšno zatočišče za ženske...
—	da je umrla italijanska katoliška filozofinja So-fia Vanni Rovighi, profesorica filozofije na raznih italijanskih univerzah...
—	da je tržaški komunistični senator Stojan Spetič govoril v intervjuju za moskovsko televizijo italijansko, čeprav obvlada ruščino...
—	da je naslovni škof dr. Vekoslav Grmič na kulturnem večeru izjavil, da se doba pravega socializma šele začenja...
—	da se francosko avtomobilsko podjetje Renault in švedsko podjetje Volvo pripravljata na združitev...
—	da so partizani med revolucijo v Beli krajini na ukaz vodilnega partijca, čevljarja Novaka -Očke, pobili celo cigansko vas, okoli šestdeset ljudi, z otroki vred...
—	da v 34 letih izhajanja ni Mladika niti enkrat objavila Titove slike...
—	da so v uredništvu Primorskega dnevnika pred objavo članka Boga Samse o grobiščih v Kočevskem Rogu več ur sejali uredniki, bivši u-redniki in voditelji SKGZ.
ali Cankar in Govekar, bi pri naši današnji kritiki te vrste enako kvotirala. Bo po vašem nova demokratična sprostitev vplivala na večjo duhovno širino in na čut za kvaliteto — ali bo treba zanju počakati na nove generacije?
Čisto enotne podobe slavistike ni bilo, nikoli nismo bili enovit kolektiv, vsak posameznik je k mozaiku prispeval delček, od močnejše ideološke opredelitve do teoretskih in estetskih razlik v pogledih na literaturo. Temu ustrezna je bila tudi komunikacija s študenti, ki so v različnih letnikih imeli svoje različne zahteve in so bili (tisti izstopajoči) navadno polemično razpoloženi do profesorskih stališč in so nas pri delu kritično spremljali.
Pirjevec je bil izjemna osebnost in je imel močan vpliv na mlade generacije. Njegov pogled je bil eden od možnih in je še danes živ v delovanju njegovih učencev (Inkret, Zorn, Berger). Nova generacija — po sprostitvi — bo najbrž presenetljiva in se je veselim; bolj bodo sproščeni, raznovrstni, — v kolikor jih ne bo spet zavirala slovenska sprevržena zaprtost (manjvrednostni kozmopolitizem).
Poleg predavateljske dejavnosti na fakulteti ste mnogo predavali tudi v Zagrebu, Zadru, Trstu in Vidmu, eno leto ste bili gostujoči profesor v Celovcu in zaradi odličnega znanja angleščine ste nastopali tudi na Harvardski univerzi. Pravzaprav sva se spoznali prav v Trstu, ko sem Vam prišla čestitat za bleščeče predavanje, za katero niste imeli pred sabo niti lističa. Se prej veliko pripravljate ali Vam je govorniški dar prirojen?
Ko sem nastopila pri prof. Boršnikovi po šest ur na teden, sem takoj na začetku s posebnimi vajami vadila doma izgovarjavo težkih tekstov in svoje vaje posnela ter kontrolirala jasnost svojega izražanja. Z govorništvom se teoretično nisem ukvarjala, tehniko je pač prinesla praksa. Predpriprava pa je zame že podrobno domišljen koncept. Ta pa ne deluje vselej brezhibno, ker je veliko odvisno od razpoloženja in odmeva poslušalcev.
Napisali ste vrsto strokovnih del, bili ste med sodelavci zahtevnih projektov, kot je bila Zgodovina slovenskega slovstva v več knjigah pri Slovenski matici. V svoji bibliografiji imate vrsto knjig, esejev, uvodov, izborov in pregledov sodobne proze (npr. Beg pri Kondorju ter Zeichen und Wege, ki je izšel v nemščini v Celovcu, v flamščini v Bruslju in v češčini v Brnu ter arabščini v Kairu). Kdaj in kje navadno opravljate znanstveno delo? Vtis imam, da ste kar garač, a tudi ekspeditivni.
V glavnem so bili časi, ko sem delala ponoči, tudi do zgodnjih jutranjih ur; čeprav se ne sliši lepo, sem to vedno delala na kuhinjski mizi, dasiravno imam veliko delovno sobo s knjižnico. — Dolgo premišljujem, preden kaj napišem, napišem pa potem hitro.
Ste edina ženska predavateljica na oddelku za slovensko literaturo (na jezikovnem oddelku jih je
več). Kakšen je odnos kolegov do Vas? In študentov?
Kolegi so bili zmerom zelo prijateljsko razpoloženi in se ne spomnim, da bi mi kdaj pokazali kak pokroviteljski odnos. Prav nasprotno, lahko rečem, da so mi tudi veliko dali, veliko sem se naučila od njih, posebno v pogovorih s kolegoma Koruzo in Kmeclom. — Študente imam rada, tu igra najbrž vlogo ženski element v meni: skrb za mladega človeka. Nekateri se potem še vračajo in mi pripovedujejo o svojem delu.
Dvakrat ste dobili Fulbrightovo štipendijo: za dveletno bivanje na ameriških univerzah. Najprej ste bili na kansaški univerzi v Laurenceu, nato pa v Bloomingtonu v Indiani. Vaši vtisi o ameriškem življenju? — Kaj pa zanimanje za slovenski jezik in literaturo na obeh univerzah? In kako ste se ujeli s študenti?
To je bilo zanimivo soočenje s svetom, ki ima svoje posebne zakonitosti. Praktično se prilagoditi načinu ameriškega življenja je bil zame izziv, ki je zahteval tudi mnogo samostojnosti in aktivnega vživlja-nja. Vse, kar se je dogajalo, me je zelo zanimalo in sem si prav želela raziskati fenomen tega življenja. Za to sem imela priložnost vsak dan — od birokracije tja do narave in kar je še vmes: ljudje, kultura, problemi socialne narave ipd. Bivanje v Ameriki je bilo po teži vtisov in doživetij najizrazitejše obdobje mojega življenja. To je bil zame tuj svet in zato posebej zanimiv, a ni mi bil blizu, tako da me je močno težilo domotožje. — Najbolj me je odbijala vizija bitke za denar, ta edini vsepričujoči cilj, ki napravi človeške odnose, iskrenost čustvovanja in podobne vrednote manj vredne. Takšne duhovne drže Evropejec ne more posvojiti. — Zanimanje za slovenski jezik (za literaturo manj) predstavlja v Ameriki dva vidika: eden je povezan z izseljenci oziroma njihovimi potomci, ki pač želijo ohraniti ali obnoviti znanje slovenščine ali se je nanovo naučiti. Na drugi strani pa gre za močan strokovni interes slavistov, ki vključujejo slovenščino kot enega najzanimivejših slovanskih jezikov v svoje znanje. V glavnem so bili to študentje podi-plomanti. Moram reči, da so bili študentje zelo različni, a sem se z njimi dobro ujela, predvsem s tistimi slovenskega rodu, za katere sem imela poseben tečaj. Med slušatelji pa so bili tudi predstavniki drugih narodov, npr. študent iz Južne Koreje, s katerim sva se zelo razumela, ker je bil izredno discipliniran pri svojem delu.
Kaj pa srečanje z ameriškimi Slovenci? Vaši vtisi o njih!
Če rečem, da so bili ti stiki zelo prisrčni, povem pravzaprav zelo malo. Moram reči, da smo se zelo prijateljsko povezali med seboj in te vezi še vedno trajajo, še posebno ob teh političnih spremembah v zadnjem času, ko so bili silno željninovic iz Slovenije. Ob srečanju z njimi sem bila seveda še posebej spodbujena k študiju slovenske književnosti v obeh Amerikah. To sem lahko študirala v njihovih doma-
čih knjižnicah. Z njihovo pomočjo sem spoznala tudi način življenja in mišljenja Slovencev v Ameriki. Bila sem na njihovih družinskih shodih ob praznikih, na svečanostih, vozila sem se z njimi na izlete v planine, skupno smo prepevali slovenske pesmi in se mnogo pogovarjali. — V bistvu je to sproščenejši Slovenec, vključen v ameriški način življenja, ne da bi zavrgel etos iz stare domovine; zna pa ceniti življenjske užitke, svoj vrt, ribolov, skratka: zna se veseliti življenja.
Srečanja z emigrantsko literaturo! Med prvimi v Sloveniji (za Jožetom Pogačnikom) ste pisali in predavali o njej, ko je bila še tabu. Kakšen vtis imate o tematski in stilni podobi te literature? Katera imena so Vam zanimivejša?
Od I. 1986 se intenzivneje ukvarjam s to literaturo, ki pa je v celoti še ne poznam. Ob posameznikih mi je predstavljiva že tudi okvirna celota te literature in njen razvoj ter se mi zdi, da je med pisci povojne emigracije nekaj pomembnih ustvarjalcev, ki bi jih moral poznati vsak ljubitelj slovenske literature. Posebej bi navedla Karla Mauserja, Zorka Simčiča, Rudo Jurčeca ter še koga med pripovedniki, med pesniki pa Franceta Papeža, Vladimirja Kosa in Tineta
Debeljaka mlajšega, pa ne samo njih. — Glede na to, da so slovenski pisatelji raztreseni po vsem svetu, je težko deliti našo literaturo na tujem v posamezne razdelke, naj bo po geografskem ali po stilnem načelu. Vse v bistvu združuje jezik in pa slovenska duhovna tradicija, ki jih vključuje v literaturo v matični domovini. — Tematsko je zanimivo to, da pravzaprav najboljši teksti še koreninijo v Sloveniji. Mlajši rod pa v poeziji in prozi že poganja iz nove estetike in novega okolja. Temeljno občutje starejše generacije pa je razpetost med dvema svetovoma.
Se imate namen še globlje strokovno ukvarjati z emigrantsko oziroma širše zdomsko prozo in poezijo? Imate v načrtu kak izbor z uvodno študijo in informativnim pregledom? Ko ste že nekoliko doma na tem področju, bi bil ta korak ne le potreben, ampak za Vas kar naraven. Mislim, da ima ta projekt v načrtu Mohorjeva v Celju. Bi Vas zanimal?
Manjka mi še veliko gradiva in potrebovala bi še nekaj časa, da se do podrobnosti soočim z gradivom in še veliko preberem. Za prvi vtis o poeziji je poskrbela že Papeževa antologija v Argentini in potem Berglesova v Sloveniji. Napoveduje pa se tudi nekaj izdaj ponatisov značilnejših tekstov v Sloveniji (Mau-ser, Ljudje pod bičem). Vsekakor bom poskusila Izoblikovati pregled te ustvarjalnosti, če me ne bo kdo prehitel.
Ob vsem tem delu imate tudi svoj dom z dvema sinovoma, kar tudi vzame precej časa. Radi opravljate ženska dela? In s fantoma, se dobro razumete? Kot mama ali bolj kot prijateljica? Razvajate ali ste strogi? Kaj študirata?
Opravljam vsa gospodinjska dela sama, a ne s prevelikim navdušenjem. Pač pa rada kuham in z leti vedno raje. Stroga nisem, najbrž to ni dobro, a do zdaj to ni škodovalo. S sinovoma smo zelo navezani drug na drugega, bila sta tudi v Ameriki z menoj. V vseh pogledih se razumemo. Pravzaprav bi rekla, da nekaj distance mati—-otrok sicer je; ne gre niti za posesivnost niti za pokroviteljstvo. Seveda bi sinova mogoče odgovorila drugače. — Starejši je pravkar diplomiran inženir elektrotehnike, vpisan na podiplomski študij, je pa že zaposlen in poročen. Mlajši pa je vnet računalničar in kolesar in zelo ročno spreten (fotografira in dela v lesu, medtem ko za knjige nima potrpljenja).
Najdete tudi kaj miru in tišine? Imate čas za sprehode, izlete, planine, koncerte in gledališče?
Ne morem reči, da sem z delom zasedena ves dan, kar dovolj časa ostane za sprehode, ki jih navadno usmerim v Tivoli ali na Rožnik, kar mi pogosto pomaga k sprostitvi. To navado mi je prineslo dolgoletno obvezno sprehajanje s psom Bronom, irskim setrom, ki ga zdaj pri sprehodih pogrešam. Zelo redko grem v gledališče, koncerte pa imam doma na ploščah. V družbo hodim bolj redko. Rada pa imam planine, pred kratkim sem uživala toploto na Nanosu.
Za tržaško radijsko postajo ste doslej napisali dva zelo uspela cikla črtic: Ameriška srečanja in portrete in Koroške portrete, v delu pa imate še en cikel. Doslej obsega vse to 26 črtic, z novimi jih bo 40, torej za samostojno knjigo. Ste že v dogovoru s kako založbo?
Nisem v dogovoru z založbo, imam pomisleke, morda nimam pravih ambicij. Kakšen predlog za natis je sicer že bil, a prej moram napisati tretji cikel. Dovolj je slabih knjig in ne bi temu kupu hotela dodati še ene.
Dve leti ste bili prodekan fakultete in vodja komisije za lektorate v tujini. Za to ste dobili državno odlikovanje. Ste tudi član drugih komisij in žirij? Letos ste postali celo član ocenjevalne komisije na ameriški univerzi v Bloomingtonu...
Trenutno sem v žiriji za knjižno nagrado Prešernove družbe. Drugače pa je bilo v preteklosti še in še žirij in komisij, a takšno delo ne prinaša posebnega zadovoljstva, samo kakšno zamero. Z vabilom univerze v Bloomingtonu sem pa res počaščena, ker zaupajo moji presoji. (Čeprav je to povezano z natančnim pregledom gradiva za imenovanje rednega staleža profesorja slavistike in gre za dva kg gradiva v angleščini.) Prav tako sem bila počaščena z vključitvijo v upravni odbor Slovenske matice.
Kaj Vas od vsega najbolj zadovolji? Predavateljsko delo, pisanje strokovnih del, pisateljevanje ali kaj osebnejšega? In kaj Vam je morda zoprno?
Najraje imam pravzaprav predavateljsko delo in seminarje s študenti. Najbolj zoprna pa mi je vsakršna administracija.
Na volitvah ste nastopili kot kandidat Demosa na listi Zelenih. Marsikdo je občudoval ta Vaš nastop in civilno samozavest. Zmago Demosa ste torej morali sprejeti z zadoščenjem. Kako gledate v slovensko prihodnost, z optimizmom?
Pri kandidaturi je šlo bolj za vlogo kmeta na šahovnici, kot sem to imenovala tudi, ko so me spraševali, kako to, da kandidiram. Sicer pa mi tudi zavzemanje za naravovarstveno filozofijo zelo veliko pomeni. Kakšne posebne evforije ob rezultatih volitev nisem občutila, ker se mi zdi, da s tem vsi problemi našega življenja še daleč niso zglajeni. Ob tem sem pravzaprav realist v tem smislu, da z zanimanjem opazujem razvoj dogodkov ter iščem v njih oporo za optimističnejši pogled v prihodnost.
Mladiko na fakulteti redno dobivate. Kaj bi pripomnili njenim urednikom?
Kar se tiče Mladike, mi je najbolj dragoceno informativno poglavje o slovenski in zdomski literaturi. Revija ima ustaljen koncept in pokriva prostor kulturnega dogajanja zunaj meja Slovenije, zato ji želim, da bi razširila krog svojih bralcev tudi v matici, saj jo doslej pozna le ožji krog poznavalcev in literarnih strokovnjakov.
—Akcija 10,000 - Akcija 10,000
Dragi prijatelji, drugo leto že teče, odkar smo na straneh Mladike sprožili pobudo, ki smo ji dali ime »Akcija 10.000 lir za kulturo«.
Namen te pobude je bil ustanovitev sklada za pospeševanje kulture na Tržaškem in še zlasti:
—	podpiranje slovenskega tiska;
—	vzgoja mladih;
—	utrditev slovenske prisotnosti v mestu;
—	raziskovanje in zbiranje dokumentacije.
V	odbor pobudnikov so bili 10. januarja 1989 imenovani Marjan Kravos, Marij Maver, Peter Močnik, Sergij Pahor, Tomaž Simčič in Marijan Živic.
V	prvem letu Akcije ste v sklad prispevali 2,783.900 lir. Kako se bo ta naša pobuda iztekla letos, še ne vemo. Jasno pa je, kakšne so naše potrebe, in o teh vam želimo spregovoriti.
V	tretji točki našega programa je navedena »utrditev slovenske prisotnosti v mestu«. Mišljena je naša prisotnost v centru, kjer nastajajo in se razvijajo naše kulturne pobude.
Sedež v ulici Donizetti 3 smo z nemajhnimi žrtvami in z darovi ustvarili leta 1962 z nakupom stanovanja v prvem nadstropju. Leta 1969 smo dokupili še drugo stanovanje in postali lastniki celega prvega nadstropja. Leta 1973 smo obe stanovanji združili in ju uredili v društvene prostore, ki so v skoraj dvajsetih letih izvrstno služili svojemu namenu. Tu imajo sedež naše organizacije: Svet slovenskih organizacij, Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski kulturni klub, Knjižnica Dušana Černeta, Mladika in druge. Da smo se pred skoraj tridesetimi leti odločili za nakup svojega sedeža, so imeli zaslugo nekateri kulturni in javni delavci. Naj na tem mestu omenimo vsaj pokojne in se jim s tem hvaležno oddolžimo: prof. Jože Peterlin, gospod Josip Podobnik in inž. Milan Sosič so bili med prvimi, ki so razumeli, kaj pomeni imeti v središču Trsta svoj kulturni center. Prej smo namreč bili gostje na najrazličnejših krajih in tudi po zasebnih stanovanjih. Zato imamo še danes težave z urejanjem arhiva o začetkih našega dela in tudi knjižnica, ki danes nosi ime po Dušanu Černetu, se v prvih letih ni mogla razmahniti.
Danes smo po mnogih letih spet na prelomnici. Če hočemo naše delo še naprej razvijati, če hočemo, da bo dragocena knjižnica zamejskega in zdomskega tiska še bolj služila svojemu namenu, če hočemo, da se bo naša mladina še naprej zbirala v zdravem slovenskem okolju, da se bo naše kulturno delo krepilo in razvijalo, moramo spet drzno načrtovati in ukrepati za prihodnost.
In mi vse to hočemo.
Zato smo sklenili podpreti načrt zadruge Slovenski dom, ki je lastnica sedeža v Donizettijevi ulici in se je odločila za nakup stanovanja v drugem nadstropju iste stavbe. V drugo nadstropje naj bi preselili tisti del naše dejavnosti, ki trenutno najbolj trpi zaradi prostorske stiske: to so uradi in knjižnica.
Za nakup stanovanja je zadruga najela posojilo, ki ga bo morala vrniti v petih letih skupaj z visokimi obrestmi. Zato bo odslej Akcija 10.000 lir prvenstveno namenjena tej konkretni pobudi.
Akciji 10.000 lir na mesec za kulturo se lahko pridruži vsak in od nje lahko odstopi vsak trenutek, če pri njej ne more ali noče več sodelovati.
Pri akciji sodelujemo tako, da mesečno nakažemo vsoto 10.000 lir na:
—	tekoči račun št. 2520 pri HRANILNICI IN POSOJILNICI NA OPČINAH, naslovljen na Društvo slovenskih izobražencev; ali na
—	poštni tekoči račun 14470358 na ime Mladika - Trst.
Vedno navedite razlog vplačila in vpišite geslo »Akcija 10.000«.
Pobudniki
—Akcija 10,000 - Akcija 10,000
Peterletova
»opravičevanja«
Zadnje čase se širijo govorice, češ da se predsednik nove slovenske vlade Lojze Peterle »opravičuje« bivšim okupatorjem. Take trditve se od časa do časa pojavljajo v slovenskih medijih, tako matičnih kakor tudi zamejskih (Primorski dnevnik, Radio Opčine) in povzročajo določeno zmedo in vznemirjenje zlasti v naših krajih, kjer se ljudje še vedno dobro spominjajo nacifašističnega nasilja.
Novica je le delno resna: govor je bil namreč o mešanih komisijah, ki naj bi ugotovile in razčistile temne lise v dogajanju leta 1945. Samo na podlagi rezultatov, ki bi jih delo teh komisij prineslo, bi se Peterle odločil za nadaljnje ukrepe in morebitna opravičila svojcem tistih, ki so bili odpeljani in obsojeni po pomoti ali po krivem. O kakem enostranskem »o-pravičevanju« nacifašistom za vsako ceno ni torej ne duha ne sluha, še posebej ne, ker bi se morala opravičiti tudi in predvsem druga stran.
O Peterletovem dejanju imamo lahko pozitivno ali pa tudi negativno mnenje. Ni pa dopustno razširjanje
Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete
razpisuj eta XVI. tekmovanje zamejskih amaterskih odrov
MLADI ODER
Tekmovanja se lahko udeležijo amaterski odri, ki delujejo v naši deželi.
Tekmovanje traja do konca leta 1990. Izid bo javno razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku februarja prihodnjega leta.
Skupine, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja, morajo javiti svojo udeležbo enemu od obeh prirediteljev.
Za vsa podrobnejša pojasnila in prijave se je treba javiti na naslov SLOVENSKA PROSVETA, Trst, ulica Donizetti 3, tel. 768-189 ali pa ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, Gorica, víale XX Setiembre 85.
SPOMINI MILANA GUŠT
Tudi v tovarni, kjer sem delal, je ponoči večkrat tulila sirena — znamenje za letalski napad. Dogajalo se je zlasti ponoči. Med enim izmed bombardiranj so zadeli celo električno centralo, tako da smo ostali nekaj dni brez električnega toka.
Ko pa so vse to popravili, smo morali delati za žive in za mrtve, to pa le zato, ker so potrebovali dele motorjev, ki so bili pri nas v popravilu.
Ta tovarna je namreč zmogla izdelati kar štiristo motorjev mesečno. Zraven te je stala druga tovarna — »Hale I.«, kjer so izdelovali druge dele zrakoplovov. Pri montaži so delali skoraj sami Rusi, ki so bili specialisti na tem področju. V prostorih »Hale I.« so bili izdelki zaključeni. Iz njih je bilo slišati dan in noč brnenje motorjev in do tu je potrebne surovine dovažal vlak.
Vse tovarniške prostore je obdajal gozd — kot nalašč je služil za kamuflažo. Kjer gozda ni bilo, pa so Nemci sami poskrbeli, in to po vseh tovarnah in centralah.
V	taborišču pa smo v primeru zračnega napada imeli posebne bunkerje za zaklonišča. V resnici pa ti bunkerji niso prav nič služili, saj bi v primeru, da bi sem vrgli bombo dveh kilogramov, ta zadostovala za smrt več ljudi.
Ukaz ob alarmu pa je bil ta:
Vsi morajo iz bloka že ob prvem zvoku sirene. To se je redno dogajalo. Če pa so te zasačili, da si ostal v bloku, si bil prav gotovo kaznovan, in to s 25 udarci z žilo.
Tudi krematorija ni bilo v tem taborišču. V primeru, da je kdo umrl, so ga odpeljali v Dachau, saj smo tja vsi spadali.
Sploh pa je tu umrlo malo ujetnikov — kdor je umrl, je umrl naravne smrti.
Tu sem bil priča ganljivemu prizoru: oče in sin sta vsak večer žrtvovala večerjo za cigarete, to pa ju je spravilo na oni svet — najprej sina, nato še očeta. Ko so pogledali v očetovo posteljo, so v nji dobili dvesto cigaret. Le po tem je bilo nato razvidno, kako in zakaj sta umrla. Teh primerov pa je bilo več.
Vsak si lahko predstavlja, da je ujetnik dobil le toliko hrane, da je lahko preživel — ostankov ni bilo, tudi psi esesovcev so se hranili z našo hrano. In vsak si je pomagal, kot je mogel — kuharji in kapoji, mi smo ostali zadnji — prosto smo razpolagali le z vodo.
V	začetku je še nekako šlo — hrana je bila boljša, gostejša in bolje zabeljena. Že leta 1944 je hrana postala slabša, slabšala se je nato iz meseca v mesec in že konec leta 1944 smo bili lačni, prav lačni.
Ko pa je prišlo leto 1945, smo že ugibali, da če se bo tako nadaljevalo, bomo vsi pomrli.
Sredi marca 1945 so Američani tako bombardirali München, da ni I ostalo celo niti poslopje. Tedaj smo morali vsi na delo — popravili naj
mučenico v Antiohiji, in blaženo Marino Vallerini iz Spole-ta; poleg njih pozna Rimski martirologij številne druge svetnice, v glavnem device in mučenice, s tem imenom (TA-GLIAVINI 11,197).
KEBER 276 pove, da je ime srečati pogostoma v Sloveniji v matičnih knjigah od 16. stoletja naprej. Na slovenskem Zahodu ga srečamo že prej: v tržaških virih je izpričano od I. 1317, ne da bi mogli ugotoviti jezikovne pripadnosti nosilk, vse do I. 1399, ko se pojavi Marina de Bel-legh (CAP CERE ll,c.40r.); ob začetku 16. stoletja ga srečamo pri slovenskih nosilkah tudi v ČERNJEJSKEM RKP. 1508? Marina fiola de Mathia de Marin moier de Gaspar de Gialminis (Marina, hči Matija, Marinovega sina, žena Gašparja iz Vizonta) in 1508? Marina Rainiza gospodina stiephana ticogna (rajnica Marina, žena Štefana Tihonja).
Nadaljnji razvoj tega imena v osebni, predvsem priim-kovni, in krajevni onomastiki se povsem krije z razvojem močnejšega svetniškega imena Marinus in ga bomo zato rajši obravnavali pod tem geslom.
Marinus
O izviru imena Marinus glej p.g. Marina. Cerkev praznuje številne svetnike s tem imenom, med njimi naj omenimo sv. Marina diakona in pričevalca iz Riminija, zavetnika republike, ki nosi po njem ime, in ga Cerkev praznuje 4. septembra (TAGLIAVINI 11,197).
KEBER omenja Marine v slovenskem prostoru od 12. stoletja dalje, omenja tudi tržaškega prebivalca Marina iz I. 1202, o katerem ne vemo, kakšnemu jeziku je pripadal; v 14. stoletju pa so Tržačani s tem imenom, ki so zanesljivo bili Slovenci, zelo številni: od I. 1309 srečujemo namreč nenehno in zapovrstjo ljudi, ki so zapisani kot Marinus sclabus, Marinus Dobrige/de Dobriga, Marinus de Stoidrac, Marinus qui moratur in Gropada, v drugi polovici stoletja še Marinus filius quondam magistri Vrse/Ursse, Marinus filius Gerdoxe, Marinus de Povir(o), Marinus de Vipago, Marinus de Siivoia, Marinus deAuremo (Marin iz Vrem), drugi Marinus sclabus, Marinus de Nada (Marin iz Naklega), Marinus de Trebechano, Marinus de Sando Canciano, Marinus didus Schierbeg (Marin, imenovan Škrbec), Marinus Copriva (Marin Kopriva ali iz Koprive), Marinus de Sanda Cruce (Marin iz Križa: to je lahko tržaški, sežanski ali vipavski Križi), Marinus Cesnech (Marin Česnik, kar je lahko priimek ali vzdevek), drugi Marinus de Silvula, v prvem desetletju 15. stoletja še Marinus de Samatoriga, Marinus de Ustia, Marinus de Sando Palagij (Marin iz Šempolaja), Marinus Cragneg (Marin Kranjec, tu imamo zanesljivo opraviti s priimkom!), Marinus de Prosecho, Marinus de Chomin, Marinus Pobosnich (Marin Pobožnik, kar je pač vzdevek!). Ne bomo se torej čudili, ko bomo v drugih tržaških virih in v Kosovih urbarjih našli od tega časa dlje zelo pogostoma to ime. Tudi drugi viri na skrajnem slovenskem Zahodu ga lepo izpričujejo: CASTELLO 1393 in Lusevera Marinus de Silva (29; to je barski Marin), Marinus de Cen-toria in Sidilis pa je lahko furlanski priseljenec v Sedilah. Tudi ČERNJEJSKI RKP izpričuje to ime od I. 1459 naprej: Michela quondam Marini de Czerno (8) = Michela Raini-cha marina szergneu (46) je Mihaela rajnega Marina iz Černjeje; Simon quondam Marini de Cras (14) = Rainicha marina s scras (52); že pod geslom Marina omenjeni Marin; Marin Scotar ranich (78) in Marin de Luxeura (88; Marin iz Barda).
Spričo te količine Marinov po vsem slovenskem Zahodu, a očitno tudi po vsem slovenskem prostoru, upraviče-
no pričakujemo bogato zastopstvo imena prav tako pri pri-imkovnem kakor pri krajevnem imenoslovju; ne pozabimo pa, da se med temi imeni gotovo skrivajo tudi ona, ki so nastala iz imena Marina.
Samo imensko obliko nadaljuje priimek Marin (ZSSP Dolenjska, Štajerska, LJ, Postojna), ki na Zahodu lahko sovpada z enakoglasnim romanskim priimkov (TS, Devin-Nabrežina, Milje).
S formantom -ec srečamo ok. 1400 in 1412 ime Mari-necz, Marinetz, kmet v Ostrožnem brdu (KOS 11,133 in 140); to se nadaljuje v priimku Marinec (ZŠSP MB); Marinac (ZSSP Primorska, LJ), Marinaz (TS, Milje, Dolina; tu za fašizma -> Marina, PIZZAGALLI 260; SPZM Tržič); Marinc (ZSSP Dolenjska, Štajerska, LJ, GO).
Davna vokativna oblika tega imena utegne biti 1352 Ma-ringe (BM), 1369 Maringe (CAP CERE l,c.61.), ki jo najdemo v XV. stoletju tudi v polatinjeni oziroma, v Marsicevich regestih, v poitalijančeni obliki: 1418 Marindo del fu Tomaso quondam Pribegi (Marinče je Pribečev vnuk, Slovenec torej), 1424 Marincio de Sitich, vidno ethabitatore Ter-gesti (Marinče iz Stične, okoličan z rezidenco v Trstu); nadaljnja omemba tega imena v Marsicevich regestih nas prepričuje, daje imenska oblika Marinče izpeljana iz tega svetniškega imena: 1466 ser Marino del fu Giorgio sopranno-minato Marince Potrepiga\ ta imenska oblika se je ohranila kot endemičen priimek v TS in Miljah Marinze, ki je zaradi redkosti in atipičnosti ušla celo fašističnemu poitalijančenju; istovetiti jo smemo z enkratnim Marinče (ZSSP LJ).
S formantom -ič: KOS II,246 1498 Marinicz Welkho, kmet v Mali Pristavi, MISSIO 1599 Bastian Marinich na Stari gori; Marinič (ZSSP Dolenjska, Štajerska, Primorska), Ma-rinig (SPZM Nadiško območje, Čedad, UD in okolica, tu in tam drugje po Furlaniji), na Tržaškem za fašizma Mari-nig, Marinic(h) -» Marini (PIZZAGALLI 117,145,260); Marinč (ZSSP Logatec, Črnomelj, Litija, Brežice, NM, Kočevje), Marintsch (ZSSP Kočevje).
S formantom -ka in -ko: Marinka in Marinko (ZSSP LJ). Iz slednje oblike je z nadaljnjo sestavo jzpeljana priimkov-na oblika Marinček (ZSSP Dolenjska, Štajerska, Kočevje, LJ, Radovljica); bržkone je na podoben način nastala tudi redka oblika Marinči (ZSSP LJ).
S formantom -šek je široko zastopan priimek Marinšek (ZSSP Gorenjska, Notranjska, Štajerska, LJ, NM, Kočevje), Marinišek (ZSSP MB), Marinšek (TS), na Tržaškem za fašizma Marinschegg, Marinschek, Marinseg -> Marini (PIZZAGALLI 122,145), Marinšek -> Marinesi, Marini (PIZZAGALLI 260).
Zelo razširjena je tudi z dvojnim formantom sestavljena priimkovna oblika Marinčič (ZSSP Dolenjska, Notranjska, Štajerska, LJ, Radovljica, GO; SPZM GO), Marincich (TS, Devin-Nabrežina, tu za fašizma -> Marino, Marini, PIZZAGALLI 145,260), in njegova goriška različica Marinsig (SPZM Tržič; na Tržaškem Marinsig in Marinsi -* Mari, PIZZAGALLI 260).
Vse kaže, da je formant -elj hibriden: Marincelj, Marin-zel in Marinzelj registrira ZSŠP samo v Kočevju.
Hrvatskega izvira je bržkone sestavljeni priimek Marinkovič (ZSSP Ilirska Bistrica, ob Marinkovič); na Tržaškem Marincovich -> Marini (PIZZAGALLI 145).
Vse kaže, da je hrvatskega izvira tudi priimek Marinovih (ZSSP Ilirska Bistrica, ob Marinovič), Marinovich (SPZM Tržič; na Tržaškem v ti obliki in Marinovig -> Marini, PIZZAGALLI 145).
Na koncu beležim še dva zapisa pred koncem XV. stoletja: 1498 Peter Marintschutz, kmet v Rakeku (KOS II,230)
Svetniki v slovenskem imenoslovju
85
je bržkone Marinčič; čemu so tedaj tako pogostoma zapisovali *-uč? 1499 And rey Marintschekh v Erzelju (KOS II,256) je bržkone Marinček.
V	krajevnem imenoslovju ponavljajo imena nekaterih zaselkov že navedene oblike osebnih Imen in priimkov: Marin pri Mirni (ATLAS 151/A1), Marinč pri Logatcu (144/B1), Marinko pri Laškem (112/A3), Marinšek na Pohorju, pri Gornjem Gradu in pri Šmarjah pri Jelšah (66/A2,87/B2, 115/B2). S slednjim je v morfološkem sorodu ime zaselka Marinščak v Slovenskih goricah (45/B3). V množlnski obliki se oglaša ime naselja Marinčki pri Velikih Laščah (166/B2).
V	štirih primerih imamo opraviti s pridevnikom, izpeljanim iz svetniškega ali osebnega imena: ime naselja Marindol v Beli Krajini (206/B3), ime zaselka Marina ves v Halozah (95/A2), naselje Marinčka vas ob Krki (168/B1) in zaselek Marinška vas pri Poljčanah (93/A2).
Preostane nam le še sestavljeno gorsko ime Marino-vec pri Ribnici (185/A1).
Marius
Edini svetnik s tem imenom v Rimskem martirologiju je sv. Marij iz Perzije, mučenik v Rimu I. 270, ki ga Cerkev časti 19. januarja. Italsko ime Marius (slavni rimski državnik Gaius Marius je bil volškega porekla) je bržkone v sorodu z etruščanskim imenom za dostojanstvo maru, kar pomeni morda sprva »človek« (TAGLIAVINI l,20).
Ime velja danes povsod za moško obliko imena Marija in ga ima veliko število Slovencev; pri nas nastopa v italijanski obliki Mario in v poslovenjeni obliki Marij. Ta praksa ali moda je očitno mlada: v priimkovnem in krajevnem imenoslovju ni namreč najti sledov.
Martha
Izključno žensko ime. V Evangelijih ga beremo le v grški obliki Mártha, za njo pa razberemo z lahkoto aramajsko obliko Marti, ki sovpada z enakoglasnlm apelativom marta »gospa, gospodinja«. Cerkev časti sv. Marto, sestro onega Lazarja, ki gaje Kristus obudil od mrtvih, 29. julija, poleg nje praznuje še 19. januarja sv. Marto, mučenko v Rimu, 8. februarja sv. Marto mučenko, 23. februarja sv. Marto, devico in mučenko v Astorgi, 24. februarja sv. Marto, mučenko v Nikomediji, 24. maja sv. Marto, mater sv. Simeona Stilita, 6. junija sv. Marto, mučenko v Konstantinoplu, 9. junija sv. Marto, devico in mučenko v Perziji, in 20. oktobra sv. Marto, devico in mučenko v Kólnu (TAGLIAVINI 1,252).
KEBER 281 ugotavlja, da je bilo ime v preteklosti in je še danes med Slovenkami razmeroma (zelo) redko.
Tudi v Trstu in na slovenskem Zahodu je bilo v preteklosti zelo redko; za dve tržaški Marti, ki sta izpričani v I. 1316, ne moremo ugotoviti narodne pripadnosti, drugje imena ne najdem.
Redko je tudi zastopstvo tega imena v priimkovnem imenoslovju. Priimek Martič (ZSSP Krško, LJ, Tolmin) lahko tolmačimo kot metronimik s formantom -/c; morda lahko prištevamo sem tudi priimek Martek (ZSSP Krško), tudi ime zaselka na Raduhi (ATLAS 87/A1). Na vzhodni meji beremo tudi madžarsko imensko obliko Marton (ZSSP Dolnja Lendava). Isti priimek v TS je lahko naravnost madžarski.
V	krajevnem imenoslovju ni sledov za njim.
Martina
Ženska oblika svetniškega imena Martinus, za etimologijo glej pod tem geslom. Cerkev praznuje 1. in 30. januarja sv. Martino, devico in mučenko v Rimu (TAGLIAVINI 1,385).
V	Trstu se pojavlja ime Martina začenši z letom 1308, vendar ni za nobeno nosilko imena moč ugotoviti narodne pripadnosti.
Kolikor je ime pustilo sledove v slovenskem imenoslovju, ni izpeljanih imenskih oblik moč razlikovati od onih, gotovo mnogo bolj številnih, ki izhajajo iz imena Martinus.
Martinus
Cerkev praznuje 11. novembra sv. Martina iz Toursa (tu je bil n.amreč svetnik pokopan 11. novembra I. 397), enega najbolj priljubljenih francoskih svetnikov, čigar popularnost se je razširila v srednjem veku po vsi Evropi. Naše bralce bo gotovo zanimalo, da se je bil rodil v Panoniji in da so ga Franki imeli za svojega narodnega svetnika in so njegovo češčenje širili po vsem območju svoje politične oblasti.
Ime Martinus in ženska oblika Martina sta pogostni že v poganskem Rimu in posebno še v Galiji. Izvedeno je iz imena vojnega boga Marsa in pomeni »Martov, Martu posvečen«.
Cerkev časti še dolgo vrsto svetnikov s tem imenom (TAGLIAVINI 1,385).
Češčenje sv. Martina je pri nas najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem, pospeševali so ga benediktinski menihi; ogromno cerkva mu je posvečenih po vseh slovenskih škofijah (LETO SVETNIKOV 1,316). Sv. Martinu je posvečena opatija v Beiigni pri Tržiču, ki naj bi nastala v IX. stoletju; prva Martinu posvečena cerkev na Koroškem naj bi nastala že v okviru kraljevskega dvora v Podkrnosu (Gurlitz) v IX. stoletju: od X. stoletja dalje so nastale na Koroškem in v Sloveniji, kakor tudi v Furlaniji, številne druga cerkve (HO-FLER 48).
V	Trstu nosi to ime že v poznem srednjem veku veliko Slovencev: 1308 Martinus sclavus (CAP R,c.26r.) in odslej še Martinus de Tristinich, Martinus de Drasina, Martinus Babig/Babich/Babig, Martinus de Dovag/Devag (Martin iz Divače), Martinus de Prem, Martinus de Dragusa, v drugi polovici XIV. stoletja Martinus de Gabroviza, Martinus de Vipago, Martinus filius Ivani Otchernic (Martin, sin Ivana Uhrnika), Martinus Prosineg, Martinus de Lipiga, Martinus de Cergna, Martinus de Roxiga, Martinus de Silvola, Martinus de Proseč (proseška cerkev je posvečena sv. Martinu!), Martinus de Cirnica, Martinus Cluch (Martin Kluč), Martinus de Sitich (Martin iz Stične), Martinus de Bagno-lo, Martinus de Stoydraz, v prvih letih XV. stoletja še drugi Martinus Babich/Babigh, Martinus de Suta (Martin iz Svetega) in Martinus de Gisenig (Martin z Jesenic).
Na Terskem območju je ime tudi prisotno: 1393 Martinus Rubeus in Zemeaglis (CASTELLO.20: Martin Rdečelasec v Žumaji), Paulus et Martinus in Usyunto, in Usyun-to Martinus quondam VVorlici (CASTELLO 44,146,163: Pavel in Martin v Uzijuntu, v Uzijuntu Martin rajnega Ulriha), Martinus et Michael fratres in Samerdencha (CASTELLO,119: Martin in Mihael brata v Smardenči). Edini Martinus, ki ga omenja ČERNJEJSKI RKP, je Furlan. Tu je dodati še 1422-1424 Martin, filg Jury de Agido (XEN,c.6v.: Martin, sin Jurija iz Ažle).
KEBER navaja dva Martina v Kopru v X. stoletju, a oba sta po vsi priliki Italijana; KOS pa bogato izpričuje Martine po vsi Primorski od XIII. stoletja dalje.
Ob začetku XIV. stoletja se v Trstu pojavi sicer redka izvedenka iz tega svetniškega imena: Martiha. Njegovo ime beremo najmanj dvanajstkrat med letoma 1316 in 1354 v številnih virih v oblikah Marticha/Martica z vzdevkom de la Bestia\ v njegovem primeru smo gotovi, da so kanoniki in notarji zapisali ljudsko imensko obliko Martiha, da so ga razlikovali od očeta, ki so ga zapisovali z latinsko imensko obliko Martinus z vzdevkom de Us Bestiis/de la Bestla. In kanoniki so morali natančno voditi račune o plačanih davkih in pristojbinah ter so lahko le z drugo imensko obliko razlikovali med očetom in sinom, ki sta bila oba najemnika stolnega kapitlja. Poznamo tudi ime dveh Martinovih sinov: Petrus in Michxe (Mikše). Vprašujemo se le, kako je slovenska družina nosila vzdevek, ki je zapisan v terge-stinščini? Edini možni odgovor je ta: vzdevka si nisi nikoli izbral sam, dali so ti ga vedno le sosedje.
Samo ime ponavlja priimek Martin (ZSSP Krško, MB; v TS utegne ta priimkovna oblika biti furlanskega oz. ter-gestinskega izvira); priimek postane ime 5 zaselkov pri Slovenjem Gradcu (ATLAS 37/A3), Mislinji (64/B3), Podbrdu (103/A2), Čepovanu (121/B1) in Polhovem gradcu (125/A1).
S formantom -ec je nastala imenska oblika KOS II,232 1498 Martinecz, kmet v Kočah, 1499 Martinecz, sin Jurs-sejev, kmet v Gradišču (252) in Martinecz posestnik v Vipavi (264), 1498 Martinnecz, kmet v Šembijah (246), pred vsemi temi pa še KOS II, ok. 1240 Martinicz, kmet v Bili; ime je postalo priimek Martinec (ZSSP MS, LJ; KOŠTlAL 626 Koroška); Martinc (ZSSP Gorenjska, Štajerska, Laško, LJ, GO, Tolmin; KOŠTlAL 626 Koroška); Martinac (ZSSP MS, GO); Martlnz (ZSSP PT; SPZM Kanalska dolina; TS, tu za fašizma -*■ Martini, PIZZAGALLI 146); Marti-nez (TS). S temi priimkovnimi oblikami sovpada ime zaselka Martinc pri Solčavi (ATLAS 60/B2).
S formantom -ič: Martinič (ZSSP MS, GO; KOŠTlAL 626 Italija); Martinig (SPZM Nadiško območje); Martinigh (SPZM Tržič).
S formanti -ek, -('j)ak: Martinek (ZSSP Logatec; KOŠTlAL 626 Štajerska); Martinjak (ZSSP Gorenjska, Logatec, MB, LJ; KOŠTlAL 626 Koroška); Martinak (ZSSP KR, LJ; KOŠTlAL 626 Koroška); Martnjak (KOŠTlAL 626 Koroška).
S formantom -ko: Martinko (ZSSP Štajerska, Postojna).
S formantom -šek: Martinšek (ZSSP Dolenjska, Logatec, Slovenj Gradec, MB, LJ, Konjice).
S sestavljenimi formanti: KOS 11,192 1523 Rueprecht Martinzitsch, župan v Ravnici, Martinčič (ZSSP vsa Slovenija), Martinčič (SPZM Čedad; TS, Milje), Martincich (TS, Milje; SPZM Tržič; povsod tu za fašizma -> Martini, PIZZAGALLI 167,261), Martincig (SPZM UD), Martincigh (SPZM UD, Castion di Strada; v Tržiču -» Martini, PIZZAGALLI 125), Martenčič (ZSSP CE); PIZZAGALLI 146 pozna, kakor smo že nekajkrat imeli priložnost videti, okame-nele priimkovne oblike z bohoričico: Martinzhizh -> Martini (146). Po priimku nosi ime zaselek Martinčič pri Radečah (ATLAS 132/A2). Že znan problem srečamo pri imenski obliki KOS II,235 1498 Martinschutsch, kmet v Ubeljskem.
Martinček (KOŠTlAL 626 LJ); Martinovec (KOŠTlAL 626 LJ); na Tržaškem za fašizma Martinovich, morda hrvat-skega izvira, -> Martino in Martini (PIZZAGALLI 146,262); gotovo hrvatski je priimek Martinkovič (ZSSP Brežice ob Martinkovič v Metliki).
Skupina priimkov me spravlja v zadrego, videti so italijanskega izvira ali vsaj so hibridni po sestavi: Martinuc
(ZSSP Tolmin), Martinuz (TS, GO), tu prisoten tudi v obliki Martinuzzi', Martinuč (ZSSP LJ, Radovljica, Postojna, GO), morda še Martinušič (ZSSP Litija). Tudi predstavništvo čistih italijanskih priimkov v osrednji Sloveniji je kar bogato: Martini (ZSSP Dolenjska, Štajerska, Idrija), Martinelli (ZSSP MB, Kočevje), hiperkorigirano Martineli (ZSSP MB, Konjice), Martinis (ZSŠP LJ, Tolmin), Martinolli (ZSSP Postojna).
* * *
Ime je, seveda, bogato zastopano tudi v krajevnem imenoslovju. Začnimo z imeni naselij. S formanti, ki smo jih že srečali pri osebnem imenoslovju, sta sestavljeni imeni Martinjak pri Cerknici (ATLAS 165/A3) in Martinuči pri Novi Gorici (140/A3). S formantom -ščina, ki je tvoren za krajevna imena samo na Primorskem, še Martinščina, it. S. Martino del Carso v goriški provinci (139/A3). Imena drugih naselij na Slovenskem so sestavljena, svetniško ime postane pri njih pridevnik: Martinj Vrh pri Železnikih (104/A2) srečamo spet kot ime zaselka pri Gorenji vasi (124/A3) in v pravopisno drugače pogojeni obliki gorskega imena Martinj vrh pri Godoviču (143/B2), nato Martinja vas pri Trebnjem (150/A2, a dejansko A3i), Martinja vas pri Mokronogu (152/A2) in Martinje na Goričkem (8/A1). Še bogatejše je zastopstvo imen, ki se imajo zahvaliti močno sinkopirani ljudski obliki, da so lahko ohranile svetniški prilastek v »domovini«: Šmartno pri Kamniku (107/AI)^ Šmartno na Pohorju (67/A2), Šmartno ob Dreti (88/A3), Šmartno ob Paki (89/A2), Šmartno pri Litiji (129/B3), Šmartno pri Slovenjem Gradcu (63/B1), Šmartno v Brdih (119/A3), Šmartno v Tuhinju (108/B1), nadalje je Šmartno ime obrobnih mestnih četrti v Titovem Velenju (90/A1) in z imenom Šmartno ob Savi v Ljubljani (127/B2); kot tako je v ATLASU označeno tudi ime Šmartno pod Šmarno goro, obrobna mestna četrt Tacna; ime se pojavlja še pri dveh zaselkih pri Polzeli in Brezovici (89/A3 in 126/A3). Šmarten, nemški St. Martin je ime naselja v Rožu (28/B2). St. Martin je nadalje ime naselja na levem bregu Drave in obrobnih mestnih četrti Beljaka in Celovca (27/B1 in 31/B2: če je verjeti ATLASU, nimajo slovenske imenske oblike). Sestavljeno je ime naselja Šmartinske Cirkovce pri Mislinji (64/A3) in, da ostanemo pri krajevnih imenih s svetniškim prilastkom, velja omeniti še vodno ime Šmartinsko jezero pri Vojniku (91/A3), gorsko imeSi/. Martin pri Braniku (160/A1) in ime številnih zaselkov Si/. Martin po vsi Sloveniji (66/A3,67/A2,69/A1, 99/B2,125/A2,153/A3,160/B1,169/A1,170/A3 in 181/B3). Brez svetniškega prilastka, le s staro pridevniško obliko, je sestavljeno ime Martinj Hrib, obrobna četrt Logatca (144/B3).
Kar bogato je zastopstvo vodnih imen: Martinek pri Tolminu (100/B3), Martink pri Škocjanu (153/B3), Martinšči-ca pri Martinjaku ob Cerkniškem jezeru (165/A3) in Mar-tinjska grapa pri Žirovskem vrhu (124/A3).
Gorska imena so vsa sestavljena: Martin breg pri Kobilju (23/A2), Martinji hrib pri Hrušici (197/A2), Martinov Stržen pri Podgradu (213/A1), Martinov vrh pri Ambrusu (168/A3), drugi pri Retju (184/B2), pri St. Martinu na Koroškem je še Martinikogel brez slovenskega imena (10/B2).
Sledita dve sestavljeni pokrajinski imeni: Martinčev laz pri Starem trgu (183/B3) in Martinčev rovt pri Planini (55/A1).
Preostane nekaj imen zaselkov, ki jih bom nanizal kar v alfabetskem redu: Martinček na Jelovici (82/A2), drugi pri Idriji (123/B1), Martinek pri Mengšu (107/A2), drugi na Bizeljskem (136/A2), množinsko im e Martini pri Križevcih, Čepovanu in vipavskih Brjah (9/A2,121/A2 in 160/B1), Mar-tinkar na Šentviški planoti (101/B3), hibridni Martinkel pri
Trebnjem (150/B3), Martinova Graba v Prekmurju (7/A2) in Martinovec v Kamniških Alpah (60/B3).
Bezlajeva avtoriteta (SVI 11,13 p.g. Martinek) nam dovoljuje brez obotavljanja našteti še vodno ime Marijanski potok (21/B2) in ime naselja Martjanci (prav tam) v Prekmurju, k tema dvema imenoma hitimo dodajat ime zaselka Martjak na Pohorju (66/A3). Pri Bezlajevem geslu najdemo še nekaj potočnih imen, ki jih doslej nismo srečali.
Kaj pa z imenom Martiž, zaselek, in Martižev graben, vodno ime pri Ravnah (63/B2)?
* * *
Pri vsem dolgem seznamu nismo našli hipokorističnih oblik. KEBER navaja Tina, Tine, Tinče. V teoriji soglašamo, v praksi pa stvari niso gotove: (Tin, kakor se domača oblika glasi v Benečiji, Tine ipd.) je lahko hkrati hipokori-stik imena Valentinus. Za vso preteklost in sedanjost razpolagam z enim samim zanesljivim podatkom, pa še tega dolgujem popravku v srednjeveškem kodeksu: v CAP CERE 11,1399,c.39r je namreč kanonik caniparius zapisal: Item recepi per mortem Tine, tu seje ustavil, je pravkar zapisano imensko obliko prečrtal, jo popravil in nadaljeval: Martini de Stoydraz cere libram /; še drugje v tržaških srednjeveških virih srečamo isto imensko obliko in sicer v CAP Q,1316,cc.1 Or in 10 v: Item I urnam a matre Tino/Tini sco-laris.
Tu bom torej nanizal vse krajevne imenske oblike, ki jih lahko izvajamo iz klicne imenske oblike Tine, ne da bi mogel povedati, ali jih lahko izvajamo iz svetniškega imena Martinus ali Valentinus.
Opraviti imamo izključno z imeni zaselkov, ki ponavljajo osebne imenske oblike: Tine pri Gorenji vasi (ATLAS 124/A2), Tinek pri Slovenskih Konjicah (92/B2), Tinče pri Žerjavu (62/A2), Tinčeva bajta na Pohorju (66/B1), Tinče-va koča pod Begunščico (56/B2), Tinčevo pri Zgornji Kungoti in drugi pri Ožbaltu (16/A3 in 40/A1) in ženska imenska oblika Tina na Pohorju (67/A2).
Mathildis
Najstarejše priče tega imena imamo na Nemškem v Vlil. stoletju: Mathildis, Macht(h)ildis, od X. stoletja dalje Mathildis, Mathilda; prvi del imena je po vsi priliki iz apelativa maht »moč, sila«, drugi del sovpada gotovo z apelativom hilt(j)a »bitka, vojskovanje«; ime naj bi torej pomenilo »sila in vojskovanje«, oziroma »kdor se silno vojskuje«. Ob ti imenski obliki obstaja še različica Matelda, ki je izpričana v langobardskem svetu. Cerkev praznuje 14. marca sv. Matildo kraljico (+ 968), mater cesarja Otona prvega, in časti še sv. Matildo, hčer sv. Margarete Škotske, angleške kraljice (30. aprila) in nekaj blaženih s tem imenom (TAGLIA-VINi 1,77).
Ime ni zapustilo sledov ne v osebnem (priimkovnem) ne v krajevnem imenoslovju v slovenskem prostoru, pač pa je bilo v tem prostoru v srednjem veku dovolj v rabi, da je nastalo več krajših klicnih imen, ki jih navaja KEBER 288: Tilka, Tilčka, Tilika, Tilda, Tila. KEBER omenja med XI. in XIII. stoletjem nekaj nosilk tega imena v slovenskem prostoru: Mathilda, Mathildis, Mehtildis, ki izpričujejo frankovsko imensko obliko. Tržaški srednjeveški viri poznajo le langobardsko imensko različico in med nosilkami tega imena je bilo bržkone tudi nekaj Slovenk: MB 1352 Matelda uxor Jachegli brentari, CAP CERE lll,c.24v, 1404 domina Matelda uxor Ucmani, MARSICH 1425 donna Matelda di Ne-dello de Comin da Trieste. Če so te Slovenke (ali vsaj že-
ne in hčere Slovencev) vse omenjene z imensko obliko Matelda, velja omeniti, da so druge Tržačanke omenjene tudi z imensko obliko Mateuda: prehod / pred soglasnikom v u je davno prej tergestinski pojav kakor slovenski. Vprašanje, ki ga postavljam ljubljanskim specialistom, se glasi: ali je možno, da je slovenski premik / -> u, ki se je v Trstu začel vsaj stoletje prej kakor v osrednji Sloveniji, prevzet iz tergestinščine in predstavlja s tem le zapoznelo vzhodno izogloso istega pojava?
Matthaeus
ime apostola in evangelista sv. Matevža, mučenca v Etiopiji, je v Bibliji zapisano z grško obliko Matthaios, Matht-haios, poiatinjeno Matthaeus. To je judovsko teoforično ime Matithyah »božji dar«, krajšano Mathathah. Cerkev ga praznuje 21. septembra in 6. maja, 12. novembra pa časti sv. Matevža, poljskega mučenca (TAGLIAVINI 1,319).
Latinsko ime smo Slovenci prevzeli v obliki Matevž in v ti obliki je ime bogato izpričano v srednjem yeku (KOS Mat(h)eus)-, tudi v tržaških virih je ime bogato izpričano, vendar gre zvečine za Italijane ali Tržačane, za katere ni lahko ugotoviti jezikovne pripadnosti; vendar je med njimi tudi nekaj Slovencev: CAP R,cc.11v in 55 v M ate us filiusCog-neci, CAP Q, 1319,cc.49r in 50v Mateus de Scli(u)gna (Matevž iz Slivnega), M,1350,c.22r in D,1357,cc.1r in 10v, MARSICH 1360 Mate(h)oMaX\eo Volcho Jebeg/Vouchoi-gebec/Volchoigebegl\lo\cgho\ebez (Matevž Voukojebec); M,XIV. stoletje Matheus de Voschiga (Matevž iz Vojščice); D,1357,cc.7r in 16r, CERE 1,1362,c.29v Mafeus de Pribec; CERE II,1358,c.9r magister Matheus de Ospo; CERE
I,	1360,c. 17r Mateus de S. loane\ CERE 1,1368,c.54v in 1369,c.60r Matheus de Voian/Voglan (Matevž iz Vogljan); CERE 1,1368,c.56v in 1369,c.62v Matheus de C(h)ogneg\ CERE 1,1369,c.60r Matheus de S. Johanne; CERE 1,1370, c.64v Mateus de Lovrano in gotovo še nekaj ljudi. Med njimi vsaj še Matheus Angoli, ki ga srečamo pogostoma v številnih virih od I. 1307 naprej in ki ga enkrat beremo v Q,1318,c.36r z izrazito slovensko klicno obliko Mate Angoli. Nespremenjeno imensko obliko najdemo na Zahodu še v CAŠTELLO 1393 in Romandulo Matheus quondam Stephani in v ČERNJEJSKEM RKP (naj mi bo dovoljeno odslej zamolčati letnico, ki je od primera do primera sploh težko določljiva, vendar gotovo med sredino XV. stol. in začetkom XVI. stol.) matthaeus.
Imenska oblika Matevž se [e ohranila v krajevnem imenoslovju pri imenu naselja Smatevž pri Žalcu (ATLAS 89/A3) in dveh zaselkov — rajši dveh cerkva, ker beremo ime v že po cerkvi akulturirani obliki — Sv. Matevž pri Pla-veh in Mirni Peči (119/B2 in 170/B1); priimkovne oblike predstavljajo pisane pisne variante Matevž (ZSSP Konjice), Matavž (Slovenj Gradec, Konjice), Matauš (Slovenj Gradec, MB, Konjice), Mattausch (MB), Mathaus (MB, PT) in morda še katera, ko se zapis že toliko izmaliči, da ji ne sledimo več zanesljivo v slovenskih vodah; izvirno obliko Matevž beremo le pri številnih imenih zaselkov po vsem slovenskem prostoru (ATLAS 13/A3,66/A1 — dejansko A2! — 86/A3,90/B2,100/A3,112/A3,123/B1 in B3.144/B1).
Iz izvirne imenske oblike izvajamo številne druge: KOS
II,	299 1499 Tonich Matheusitsch, kmet v Zemoni, Matevžič (ZSSP Logatec, MB, Gorenjska, LJ, Kočevje, GO, Konjice), Matteusic (SPZM GO), celo Matevžitč (ZSSP Konjice), z različico Missio 1602 Matia mateuzich in Marin Ma-teucigh v Gorenjem Tarbiju, Mateucigh (SPZM Dreka, Forni di Sotto), Mateucig (TS); s formantom -ek ime zaselka Ma-
bi progo, ki je bila vsa razbita. Na tisoče nas je delalo vsak dan, da je bila naposled v treh tednih železnica nared.
Tu sem po čudnem slučaju srečal svojega krajana Ivana Guliča iz Cola št. 11, ki mi je povedal, da je v Dachauu in da so ga ujeli pred tremi meseci.
Delal je na progi kot jaz, in to v mestecu Laim.
Ko sem ga povprašal, kako je z njim, mi je odgovoril, da zelo slabo, ker z ujetniki zelo slabo ravnajo. Povedal mi je tudi, da v Dachauu razsaja tifus — že prej opisani »flek tifus«, ki ga raznašajo uši. Bolezen se je razširila predvsem zaradi umazanije in ker je primanjkovalo vode.
To je bilo seveda res, ker smo tudi mi po bombardiranju Miinchna ostali brez vode in elektrike. Pri nas je to trajalo le nekaj dni, v Dachauu pa veliko dlje.
Zdelo se mi je nemogoče, kar sem videl v Laimu med bombardiranjem. Gorele so celo tračnice, ker so metali zažigalne bombe.
V	taborišču pa je lahko človeka umorila ena sama uš. Veliko bolnikov je seveda tudi ozdravelo — ti pa so bili takoj razpoznavni: izpadli so jim lasje, nekateri so izgubili vid, drugim je ohromel kakšen ud. To so bile vidne posledice te nevarne bolezni.
Tudi sam Gulič je pretrpel to bolezen in še danes je vidna njegova široka pleša — izpadla mu je polovica las.
To svoje bolovanje mi je Gulič opisal po vrnitvi domov. Povedal mi je, da je od te bolezni umrlo tudi nekaj zdravnikov. V Dachauu je bilo namreč tako pomanjkanje vode, da so jo za umivanje dovažali s kamioni, pitna voda pa je bila tako dragocena, da je v večini primerov sploh nisi mogel dobiti.
Ko smo delali med ruševinami bombardiranega Miinchna, so nas vsako jutro do Laima pripeljali z vlakom, nato pa smo morali kakih šest kilometrov peš do mesta. Tam smo vozili tračnice, jih polagali in opravljali vsa dela, ki so nam jih odkazali. Delali smo tudi ob slabem vremenu, celo ko je deževalo. Hrana pa je bila tam malo boljša — dobivali smo jo iz civilnih kuhinj.
V	teh kuhinjah so delali civilisti in hrana je bila kar odlična, gostejša, in tudi več smo je dobili kot ponavadi.
Vsak dan je dvajset ujetnikov lupilo krompir in med temi srečniki sem bil nekajkrat tudi jaz. Srečnik pa zato, ker se je vsak, ki je bil najet za to delo, lahko tedaj najedel do sitega.
Tistega, ki je bil namenjen za lupljenje krompirja, so esesovci izbrali kar tako — med prvimi ali zadnjimi v koloni, večkrat pa so to pre-sekli kar po sredi in tu izbrali »lupilca«. Ta se tudi na delu ni pretegnil.
Nekoč se je pripetilo, da so nas ob odhodu na delo Američani z letala obstreljevali s strojnico, ker so mislili, da je to kakšen vojaški transport, sodeč po esesovcih, ki so stali na vratih vagonov. Ko smo pa poskakali iz vagonov, so opazili, da smo le ujetniki in so takoj odšli.
To so bili ameriški lovci, ki so prihajali le nekaj časa pred napadom — in res, ko smo poskakali iz vagonov, so bili bombardirji že nad nami in so mestece Laim zdelali tako, da se Bog usmili.
Videl sem iz nekega šolskega poslopja, kamor sem se skril, kako so se strehe odkrivale ob strahovitih eksplozijah.
Če bi takrat zadeli postajo, bi bilo res veliko žrtev. Povedali so nam, da je bilo »le« okrog dvesto mrtvih in nekaj okrog petsto ranjenih.
To pa so bili zadnji dnevi vojne in naposled so zjutraj, 2. maja 1945. leta, končno prišli Američani, pa ne z namenom, da nas ponovno bombardirajo.
Kakšno veselje in radost, vsi smo prišli na »apel plač« in tu smo zagledali prve ameriške tanke. Tako je grmelo, da se Bog usmili in jaz sem
polresnic in neresnic, ki po nepotrebnem begajo ljudi. Vsekakor bi bilo zanimivo zvedeti, na katerem zelniku je ta trditev zrasla in kdo jo je prvi izrekel. Povsem očitno pa je, da sodi vse to v kampanjo, ki jo zoper novo vlado in Demos vodijo slovenski mediji, ki so še vedno pod kontrolo komunistov.
Fotografski
natečaj
Uredniški odbor MLADIKE razpisuje natečaj za fotografije (po možnosti črnobele) za naslovno stran revije. Namen natečaja je odkrivati nove talente. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki).
Nagradni sklad predvideva:
100.000	lir nagrade za prvo mesto,
50.000	lir nagrade za drugo mesto
in več odkupnih nagrad po 30.000 lir.
Oblika izdelka naj odgovarja prostoru, ki je odmerjen sliki na naslovni strani MLADIKE.
Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljenci pošljejo na naslov: MLADIKA, »Fotografski natečaj 1990«, ul. Donizetti, 3 - 34133 TRST-TRI-ESTE, do 31. decembra 1990.
Izdelke bo ocenila komisija, ki jo sestavljajo Marjan Jevni-kar, Marjan Slokar, Edi Žerjal in Sergij Pahor.
Četrta
Premska srečanja
V čudovitem okolju, na trati pred premskim gradom na griču, je letos potekalo 24. junija že četrto Premsko srečanje literatov in drugih kulturnikov. Iniciativo je podprla Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Združenje književnikov Primorske ter nekaj mecenskih sponzorjev. Dopoldanski program je bil posvečen referatom (Miran Košuta iz Trsta, Jaša Zlobec in Andrej Blatnik iz LJ), pogovor je povezoval dr. Denis
Slovenska družina Ima na mizi
mladiko
Naša nova telefonska številka
(040) 370846
Poniž, med udeleženci pa je bilo poleg primorskega zastopstva tudi nekaj članov Društva slovenskih pisateljev iz Ljubljane.
Popoldanski del pa je obsegal glasbeni del, mladi violinski virtuoz iz Beograda Mlograd Bogič in Bojan Glavina na klaviaturi, med posameznimi skladbami pa se je zvrstila vrsta književnikov z raznih koncev Primorske, med njimi tudi eden iz Trsta: pisatelj Alojz Rebula. Rebulov prispevek je spodbudil živo diskusijo, saj je pisatelj bral pred kratkim napisan dnevnik iz dni, ko je izšla »zelena knjižica« s Kocbekovim intervjujem, ki je sprožila znano obmejno afero In pomenila pravzaprav prvo vidnejšo pobudo za današnji demokratični proces v Sloveniji. Literarno popoldne je poživila še razstava slikarja Pečenlka iz Postojne in — dobro založena grajska klet, pa seveda živahni razgovori.
Kot zanimivost: predsednik Združenja književnikov Primorske je razposlal nad 60 vabil književnikom, časopisom in revijam ter vidnim ustanovam na Tržaškem, vendar je bil edini udeleženec Premskih srečanj z onstran meje — razen njega — le pisatelj Rebula (z ženo). In dopoldne Miran K. z referatom.
POPRAVEK
V biltenu DRAGA 90, ki je izšel kot priloga Mladike v prejšnji številki, se je na tretji strani pri odgovoru pisatelja Janka Messnerja vrinila neljuba napaka. Piše namreč: »... saj sem Osvobodilni fronti vdan že od maja 1945...« Pravilno je seveda »že od maja 1941«. Prijatelju Janku Messnerju se za škratov poseg v tekst opravičujemo.
Uredništvo
si jih zelo dobro zapomnil, ker sem tedaj od nekega vojaka dobil celo čokolado in nekaj cigaret camel. Za tanki so prišli džipi in nato še veliko kamionov.
V	kratkem času je bilo hrane dovolj, tako da nihče ni hotel niti v nekdanji obljubljeni kot — v kuhinjo.
Ko je bilo v taborišču vse urejeno, so nam Američani dovolili štiriindvajset ur prostosti, v tem času smo lahko počeli, kar smo hoteli.
Bilo je zanimivo opazovati, kako so Rusi vozili v taborišče konje, vole, prašiče in vse, kar si lahko človek izmisli.
Tudi jaz sem z Rusi šel v München in tu je bilo kot ob sodnem dnevu. Iz pivovarne so nosili pivo kar z vedri, vozili so cigare in cigarete z vozovi. Bilo je kot za pust, nekateri so bili pijani, drugi so prepevali, bili pa so tudi tisti, ki so šli na lov za esesovci. To pa so bili večinoma Rusi.
Videl sem tudi, kaj so naredili iz esesovca, ko so ga ujeli. Tako so ga pretepli, da je bil črn kot zamorec, nato so ga pripeljali v taborišče, od koder je izginil neznano kam.
Ko je bil dan končan, so osvoboditelji izdali ukaz: »Vsak, ki bo šel iz taborišča, bo ustreljen«. Tako se je končalo enodnevno veselje. Nato so v taborišču izdali ukaz, da se zberejo skupaj vsi ujetniki, ki pripadajo določenemu narodu. Torej Rusi zase, Italijani zase, Slovenci zase in tako za vsak narod, ki je nato ustanovil svoj odbor. Ta je moral poskrbeti za vse, kar je bilo treba.
Vsi odbori so dobili tudi pooblastilo, da lahko kaznujejo za vsak morebitni prekršek.
V	enega izmed blokov so zaprli kapoje, naganjače, od tu je bilo večkrat slišati tuljenje, kot bi rjoveli levi, to pa zaradi Rusov, ki so svoje ujetnike, seveda najhujše izmed njih, mlatili tako, da so postali črni kot dimnikarji.
Če si hotel na lov za esesovci, si se seveda lahko prijavil.
Prišli so Američani in ti dali samokres, ti pa si odšel z njimi na kamion, na katerem je bil mitraljez z dvema strelcema. Ob prihodu tega kazenskega pohoda pa si bil lahko priča žalostnim prizorom: pripeljali so dva ali tri esesovce, ki so bili tako zdelani, da niso bili nikomur več podobni.
(dalje prihodnjič)
Vladimir Kos Med nama zaupano	Oči mesečine mi kažejo: nabreknjen riž. V zastrto daljavo odhaja kukovičin vik. A hiše človeka legle so med kamelije, z napol razodetimi prsi, belimi kot sen. Oči mesečine, čeprav iz mnogih svetlih pik, ne vidijo, da prav pod sencami počiva križ, človekov prijatelj; jasno ga vidi srce:
	s potezami zveste moči, nekak smehljaj jeklen.
	Oči mesečine odvrnejo se od streh zatišja. Veter prinese z jezernic lačen sovin krik. Glej: zvezdice, zvezdice, zvezde, zvezde, zvezdice!
	O, križ — ko bi nikdo ne zdramil tvojih težkih vek!
Rojanski cerkveni pevski zbor je v nedeljo, 3. junija, s koncertom v rojanski župnijski cerkvi proslavil 40-letnico svojega obstoja in neprekinjenega delovanja. Koncertu so dali naslov S PESMIJO SKOZI CERKVENO LETO. Pod vodstvom sedanjega dolgoletnega diri-
MOJE CELICE
Spomini župnika Jožka Kraglja na povojne zapore Moje celice, ki so izhajali kot podlistek verskega tednika Družina, so zdaj izšli še v knjižni obliki.
Na Brezjah se je 25. aprila zbralo 22 duhovnikov, bivših povojnih zapornikov. Srečanje je na pobudo metropolita dr. Šuštarja priredil J. Kragelj, somaševanje pa je vodil in pridigal župnik na Leskovici Božidar Slapšak.
Po vojni je bilo v Sloveniji zaprtih nad 200 duhovnikov in redovnikov. Na seji Slovenske pokrajinske škofovske konference 13. marca je bilo sklenjeno, da je treba sestaviti seznam duhovnikov in redovnikov, ki so bili zaprti med vojno in po njej.
SLOVENSKA KARITAS
Še pred volitvami so predstavniki katoliške Cerkve ustanovili Slovensko Karitas. Predsednik te dobrodelne ustanove je mariborski škof F. Kramberger, ravnatelj pa urednik Ognjišča F. Bole.
BLEJSKI OTOK
Od binkošti upravlja cerkev na Blejskem otoku spet župnija, znova pa je namenjena bogoslužju. Leta 1946 je bila namreč nacionalizirana in šele pred kratkim so smeli v njej spet maševati.
genta Humberta Mamola (pri orglah Štefan Bembi) je zbor zapel vrsto cerkvenih pesmi za razne praznike cerkvenega leta. Od začetka so zbor vodili Benedikt Trampuš, Muca Klakočer in Bian-ka Frandolič. Zbor sodeluje ob nedeljah pri maši, ki jo oddaja tržaški radio.
CERKEV ZA ZDOMCE
Cerkev na Slovenskem skuša odgovarjati novim potrebam in koristno uporabiti večjo svobodo, ki je je deležna. Za zdomce je nekako obnovila nekdanjo Rafaelovo družbo. Katoliško središče Slovencev po svetu ima zdaj sedež na Ciril Metodovem trgu 3, vodi pa ga župnik Janez Rihar.
MOJE DELO P. FORTUNATA OFM
Urednik mesečnika Ave Maria, ki ga izdajajo frančiškani v Lemontu (ZDA), p. Fortunat Zorman je izdal knjigo Moje delo. Gre za zbirko njegovih in drugih člankov in razprav, ki gredo od spominov do obravnave ameriških Slovencev, triglavskega župnika Aljaža, misijonskega škofa Barage ipd.
KANADSKO-SLOVENSKI
KONGRES
V starostnem domu Lipa v Torontu so 25. maja ustanovili Kanadsko-slo-venski kongres. Gre za povezovalno telo, ki je v tesni zvezi s prizadevanji za Svetovni slovenski kongres. Udeleženci so prišli iz vse Kanade, gostje pa tudi iz ZDA. Za načelnika sveta Kanadsko-slovenskega kongresa je bil izbran dr. Stane Bah.
DVE DOMOVINI
Inštitut za izseljenstvo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je izdal prvo številko zbornika Dve domovini - Two Homelands. Dvojezična publikacija je posvečena razpravam o slovenskem izseljenstvu. Glavni urednik je Andrej Vovko.
CERKEV V AJDOVCU
Znamenje novih časov je tudi nova cerkev v Ajdovcu na Dolenjskem. Zgraditi jo je bilo mogoče 48 let po uničenju prejšnje župne cerkve. V bližnjem Žužemberku pa je cerkev še vedno v ruševinah. Blagoslovitve nove cerkve se je 10. junija udeležilo ob nadškofu Šuštarju nad 50 duhovnikov in 3.000 vernikov. Župnija je izdala tudi svojo Kroniko, iz katere izhaja, da je vojna zahtevala 136 življenj: 29 zaradi okupatorjev, 107 pa je bilo žrtev državljanske vojne in povojnih pokolov.
HRASTOVLJE .
24.	junija je bila v Flrastovljah v slovenski Istri velika cerkvena in kulturna slovesnost ob 500-letnici tamkajšnjih fresk, ki vključujejo tudi znameniti Smrtni ples. Na prostem so pred cerkvijo somaševali slovenski metropolit Šuštar, koprski škof Pirih, upokojeni koprski škof Jenko, tržaški škof Bello-mi, upokojeni reški škof Pavlišič in 20 duhovnikov. V kulturnem delu so govorili član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec, duhovnik pesnik Alojz Kocjančič in kipar Jože Pohlen, ki je tam domačin; svojčas je odkril freske in je ob njihovi 500-letnici izdelal spomenik Šavrinki, ki so ga tistega dne odkrili.
UMRL MISIJONAR BLASUTIG
Na Tajskem je 3. julija umrl beneški misijonar p. Marko Blasutig. Imel je 76 let, rojen pa je bil v Gornjem Barna-su. V družini so bili trije bratje duhovniki. Kot misijonarje delal na Kitajskem in Tajskem. Pred leti so ga premestili v Italijo, vendar se mu je izpolnila želja, da se je vrnil na Tajsko in tam umrl.
ZBORI V ŠENTVIDU
21. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se je junija udeležilo 224 zborov s skupno 6.500 pevci. Letošnje geslo prireditve je bilo ubrano ekološko: Pojemo za zeleno Slovenijo. Zelo prisrčen slavnostni govor je imel predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
MLADA BRIEZA IN MOJA VAS
Kakih 50 beneških otrok se je julija udeležilo letovanja Mlada brieza, ki je bilo tokrat v Domu Mangart v Žabnicah.
17. natečaja Moja vas, ki ga prirejata Študijski center Nediža in Zavod za slovensko izobraževanje, pa se je letos udeležilo 187 otrok iz videmske pokrajine. Poslali so svoje narečne spise ali risbe.
Ob Rogu tudi Cleveland in Buenos Aires
Ko je bila 8. julija v Kočevskem Rogu velika žalna in spravna slovesnost s simboličnim pogrebom pobitih domobrancev, sta bili v prisotnosti predstavnikov nove slovenske oblasti podobni svečanosti tudi v Clevelandu in Buenos Airesu.
Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se je 8. julija zbralo na Slovenski dan ob 45-letnici zdomstva 3.000 Slovencev, pretežno pripadnikov politične emigracije. Na sporedu so bili maša zaduš-nica, popoldne govor predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, kulturni spored in pozdravi predsednika Slovensko ameriškega sveta Mateta Roes-mana, načelnika Slovenske ljudske stranke Marka Kremžarja iz Argentine in Petra Klopčiča za kanadske Slovence.
Predsednik Peterle in zunanji minister Rupel sta imela v Clevelandu vrsto srečanj s slovenskimi ljudmi in ustanovami, s politiki in gospodarstveniki. Peterle se je tudi srečal z dvema rešen-cema iz kočevskih brezen. V Washing-tonu so potem sledili pomembni politični razgovori z zastopniki ameriške vlade, kongresa in tiska.
V Slovenski hiši v Buenos Airesu pa se je 8. julija zbralo okoli ministra za Slovence po svetu Janeza Dularja tisoč Slovencev. Najprej je bila na vrsti za-dušnica, sledilo je polaganje venca pred spomenik žrtvam vojne in revolucije, končno sta sledila govora ministra Dularja in predsednika Zedinjene Slovenije Jureta Vombergarja.
Slovenci v Argentini so imeli sicer že prvo nedeljo v juniju tradicionalno spominsko proslavo za žrtve revolucije. Takrat je imel slavnostni govor Božidar Fink. Na sporedu je bil tudi sce-nični prizor Nekoč in danes, pesmi in pisma, ki gaje napisal Zorko Simčič, režiral pa Frido Beznik.
Na sprejemu v Ljubljani sta bila posebne pozornosti deležna g. Vinko Zaletel in gospa Ljubka Šorli-Bratuž (zgoraj). Bojan Brezigar in Ivo Jevnikar v sproščenem pogovoru z ministrom za šolstvo dr. Vencljem (spodaj).
SPREJEM ZA MANJŠINE
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v spremstvu več članov vla-
de priredil 3. julija sprejem za slovenske predstavnike v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Zlate in srebrne maše v naših krajih
V	Zgoniku je 17. junija daroval zlato mašo župnik dr. Franc Felc.
V	goriški stolnici pa je imel 24. junija zlato mašo dr. Kazimir Humar. Več govornikov je poudarilo njegove zasluge pri urejanju Katoliškega glasa, 20-letnem predsedovanju Zvezi slovenske katoliške prosvete, 40-letnem vodenju Marijine družbe v Gorici idr.
V	videmski nadškofiji pa so letos počastili štiri beneške srebrnomašnike. Ti so: prof. Marino Oualizza, ki dela v Vidmu, trčmunski župnik Božo Zuanella, župnik v Ukvah in Ovčji vasi Mario Gar-jup in Dionisio Mateucig, ki je župnik v Sappadi.
V	Benečiji že 24 let ni slovenske nove maše.
Minister prof. Janez Dular na Tržaškem
Minister za Slovence po svetu prof. Janez Dular je 30. junija opravil prvi u-radni a zelo delovni obisk med Slovenci v Italiji. Tokrat je obiskal Tržaško. Imel je vrsto srečanj: od slovenskih du-
hovnikov do županov in predstavnikov vseh političnih in družbenih komponent; obiskal je več ustanov, da bi izpričal skrb nove slovenske vlade za vse oblike življenja Slovencev v zamejstvu.
USODA ANDREJA URŠIČA
Odkar je Slovenska skupnost pred meseci naslovila na Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Ljubljani predlog, da bi preiskal usodo dr. Andreja Uršiča, se je povečalo zanimanje za ugrabitev prvega urednika tednika Demokracija ter soustanovitelja Slovenske demokratske zveze v Gorici, ki je izginil 31. avgusta 1947 pri Kobaridu. Priloga lista Primorske novice (Koper-Nova Gorica) Erazem je 3. julija prinesla obširno reportažo Roberta Škrlja Kam je izginil Andrej Uršič?
CENTER EMIL KOMEL
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je 12. junija sklenil uspešno šolsko leto z »glasbenim poklonom« v dvorani Katoliškega doma.
VELIKA ČRNA MAŠA
Založba Karantanija je ponatisnila v Sloveniji Veliko črno mašo za pobite Slovence, ki jo je kot prvo slovensko knjigo v Argentini izdal leta 1949 dr. Tine Debeljak z ilustracijami Bare Remec. Gre za pesniško upodobitev vojnih in povojnih tragedij.
Obletnica požiga Narodnega doma v Trstu
PASIJON NA KOSTANJAH
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je junija poskrbela za velik kulturni podvig. Na Kostanjah je bila 16. junija premiera (sledilo je več ponovitev) Pasijona bukovnika Andreja Šusterja Dra-bosnjaka. 220 let staro besedilo je režiral Franci Končan.
22 NOVOMAŠNIKOV
Junija je bilo posvečenih 22 slovenskih novomašnikov: 6 jih je iz ljubljanske nadškofije, 5 iz mariborske in 2 iz koprske škofije, 8 je redovnikov, en duhovniški poklic pa je zrasel med Slovenci v Angliji.
SKAVTSKI TABORI
18.	julija se je v Žirovnici pri Žireh uradno začelo taborjenje več kot 200 slovenskih skavtov in skavtinj srednje starostne veje. Ločene tabore v neposredni bližini imajo skavti s Tržaškega, Goriškega, Koroškega in iz matične Slovenije.
Od 25. junija do 1. julija so že taborili goriški volčiči in veverice v Begunjah pri Cerknici.
Nato so šli na potovalni tabor od Zgornje Savinjske doline do Pohorja starejši tržaški člani in članice. Nekaj taborov pa se bo še zvrstilo.
Pred nekdanjim Narodnim domom v Trstu, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920, je bila ob 70-letnici tragedije primorskih Slovencev skupna spominska prireditev. Zapeli so Fantje izpod Grmade, zaigrala je godba iz Ricmanj, govor pa je imel zgodovinar prof. Jože
Pirjevec, ki je nagovoril tudi italijanske someščane, ki pa niso bili posebno številni. Občinska uprava uradno sploh ni dovolila »zasesti« cestišča, vendar so za preusmeritev prometa poskrbele same varnostne sile spričo resnično množične udeležbe.
V soboto, 14. julija, je bila v Kraški hiši v Repnu otvoritev 28. razstave terana.
JERICIJEVE MLADINSKE PESMI
V Gorici so 19. junija predstavili pesmarico prof. Stanka Jericija Mladinske pesmi. Izšla je pri Cerkvenem glasbeniku v Ljubljani. Delo je predstavil dr. Edo Škulj.
MLADJE
Koroška revija Mladje je znova oživela po že drugem zamrtju. Številka 68 se predstavlja z novim uredništvom, novo obliko in novim konceptom. Glavna urednica Maja Haderlap v uvodniku poudarja, da bo revija povezovala zlasti slovenske ustvarjalce v Avstriji in Italiji.
JUBILEJNI FESTIVAL
Na 20. jubilejnem festivalu domače glasbe Med borovci v Števerjanu v priredbi SKPD F.B. Sedej je 7. in 8. julija nastopilo 23 skupin. Za najboljšo izvedbo je prejel nagrado ansambel TAIMS z Opčin. Skladbo Žvižgam in grem je napisal Zoran Lupine na besedilo Saše Martelanca.
40 LET KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza v Trstu je 24. junija z jubilejnim občnim zborom praznovala svojo 40-letnico. Ob tej priložnosti je izdala tudi knjigo s popisom opravljenega plodnega dela.
Srečanje v moji deželi
V	Dolenjskih Toplicah je bila 7. julija zadnja prireditev bogatega niza Srečanje v moji deželi, ki je posvečen slovenskim izseljencem. Maševal je slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, govoril pa predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar. Pred tem je niz obsegal literarni večer zdomskih ustvarjalcev v Ljubljani, likovno razstavo, simpozij o položaju Slovencev po svetu na Otočcu, razstavo zdomskih šolskih učbenikov v Ljubljani idr.
BOREC 5-6-7
Trojna številka revije Borec prinaša obsežne odgovore na anketo o narodni spravi in revolucijskem značaju medvojnega dogajanja v Sloveniji. Pripravil jo je zgodovinar Boris Mlakar. Objavljenih je 39 odgovorov. Vprašanja so bila odposlana več kot 70 ljudem različnega prepričanja in poklicnega profila.
TIŠLERJEV PARK
V	Celovcu so 22. junija slovesno preimenovali del ulice Richard Canaval pred Modestovlm domom v Dr.-Joško-Tischler-Park. To je poklon očetu slovenske gimnazije, ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev, politiku, šolniku in narodnemu delavcu. Na slovesnosti so spregovorili celovški župan Guggenberger, ljubljanski župan Strgar, ravnatelj Mohorjeve Koren, ravnatelj slovenske gimnazije Vospernik, predsednik NSKS Grilc In minister Dular.
Literarni natečaj »MLADIKE«
1.	Revija Mladika razpisuje XIX. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2.	Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, ul. Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. decembra 1990. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v spremnem pismu, opremljenem z istim geslom ali šifro.
3.	Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec, prof. Ester Sfer-co in odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
4.	Na razpolago so sledeče nagrade:
za črtico ali novelo: prva nagrada	150.000 lir
druga nagrada	100.000	lir
tretja nagrada	80.000	lir
za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada	100.000 lir
druga nagrada	50.000	lir
tretja nagrada	30.000	lir
5.	Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku — Prešernovem dnevu — na javni prireditvi in po časopisju.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1991. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
Dolores M. Terseglav: Ladijski dnevnik
V	Buenos Airesu v Argentini je izšla nova pesniška knjiga, ki jo je založila Slovenska kulturna akcija kot svoje 140. izdanje. Napisala jo je Dolores M. Terseglav pod naslovom Ladijski dnevnik. Zbirka je obsežna, ima 170 strani in 129 pesmi, ki so razdeljene v štiri cikie z naslovi: Mladost, Poklic, Ljubezen, Ob poti.
O pesnici Dolores Terseglav vemo zelo malo, čeprav jo srečujemo na študijskih dnevih Draga na Opčinah in ob podelitvah literarnih nagrad Mladike v Društvu slovenskih izobražencev, kjer je že trikrat dobila nagrado za črtico. Iz pesmi zvemo, da je bila sošolka pesnika Franceta Balantiča, prijateljica Edvarda Kocbeka in njegove žene Zdravke. Po zadnji vojni so jo razmere vrgle na Reko, kjer je bila uradnica in kjer si je ustvarila družino. Pesmi piše vse življenje, a ta je njena prva zbirka.
Več vemo o njenem očetu Francetu Terseglavu, ki je bil od 1905 do 1945 urednik dnevnika Slovenec. Vanj je pisal politične in načelne članke, v revijah pa je sodeloval z razpravami o filozofskih, verskih, socialnih in drugih vprašanjih, daje bil ena najvidnejših osebnosti katoliškega gibanja na Slovenskem med obema vojnama.
Kot zapisuje kapitan na ladji dogodke in doživljaje med plovbo po morju, tako poje Terseglavova o svojem življenju in mladosti do danes. Če pa gleda kapitan samo po morju in ladji, gleda pesnica na čas in prostor okoli sebe, v duhu pa še na obalo onstran tega življenja, na obalo Novega sveta ali Nove zemlje, za katero se pripravlja in kjer bo našla mir in plačilo pri Bogu.
V	prvem ciklu se spominja svoje težke mladosti, sredi vojnih let, polnih groze, pogrebov pobitih in padlih prijateljev: »In če bi grebla podse, bi našla / globoko v strnjenem pepelu kalup svoje lastne mladosti.« hlodi po tujih cestah in si želi samo svobodo, ne sreče, ljubi »nebogljene, / vse neme in vse zapuščene«. Brez doma je, »In vendar je moj dom povsod, / kajti ti me spremljaš, o Gospod«. V jeseni kliče zvesto smrt, naj jo reši iz krempljev zemlje, spomladi pa »v zraku že brne zvonovi Velikega jutra« In še ena bridka ugotovitev: »Z vami, bratje, ki pod zemljo spite, / srce je moje živo pokopano.«
V	drugem ciklu poje o svojih pesmih in njihovem namenu: »V pesmih drugim naj postanem hrana. »Pela bo kot škrjanček, slepi slavček in cvrček pod razvalinami. Njene pesmi je dušila »sila časov strašnih«, rosila jih je »kri drugov mladostnih«, gnojila so jih »trupla umorjenih«, rodila jih je »rana večno skrita« zatrte ljubezni. Njene besede bi hotele »oživeti izgubljeno domovino, / dvigniti mrtvece iz grobov«, vendar pa so »moje pesmi brez odmeva«. V njej se je po prednikih naselil Demon in jo z naduho muči vse življenje. Spominja se sošolca Balantiča in stricev, ki so bili povezani s Prešernom. Zahvaljuje se Bogu za dar pesništva, s katerim je zapredala ljudi v mili čar »in o lepoti Tvoji jim jecljala«.
V	ciklu Ljubezen pravzaprav ni pravih ljubezenskih pesmi, saj sta se srečala ob grobu mučenika, odšel je, kot so pred njim odšli prijatelji, mladost in domovina. Kljub temu pa jo od tedaj ljubezen preganja in iskra ljubezni mu bo
svetila do groba. Rada bi se rešila ljubezni do človeka, da bi se predala ljubezni do ljudi. In še spoznanje: »Ljubezen, pesem, smrt in vse trpljenje / tebi in meni bodo v odrešenje.«
Nad polovica vseh pesmi je zbranih v ciklu Ob poti, kjer so pretresljiva spoznanja o minevanju, o starosti in osamelosti. Želi si tišine, da bi slišala tiste, ki jih ni več. Vendar pa jo žene naprej, ker je hrepenenje lepše od resničnosti. Ostal ji je samo Bog in že brni Veliko jutro. V tej pripravljenosti na smrt se pogovarja z umrlimi prijatelji, očetom, p. Angelikom Tomincem, Kocbekom in njegovo ženo, spominja se nečakinje, brata Franceta, Stanka Lebna, Eneja, moli k angelu varuhu, k vernim dušam, za srečno smrt. Moli tudi za domovino in spravo. In še sklep: »Smrt je svoboda, / konec je začetek.«
Pesmi v tej zbirki so napisane v slogu slovenske klasike, verzi so po obliki podobni Prešernovim, Kosovelovim ali Balantičevim, vsi lepo urejeni po ritmu, številu zlogov, rimi, logičnem in bogatem zaporedju misli. Pri srcu ji je klasični sonet, v zbirki jih je 39, torej skoraj četrtina vseh pesmi, toda sonetna oblika je ne utesnjuje, ampak ji pomaga pri strnjenosti in zgoščenosti vsebine. Še tako globoke in intimne izpovedi podaja v realističnem jeziku, brez iskanja modernističnih podob in primer. Jezik je seveda pesniški, vendar stvaren, jasen, preprost, razumljiv vsem, kakor da bi zares pisala ladijski dnevnik svojega življenja.
Čeprav je Terseglavovo celo življenje teplo, jo mučilo z boleznijo, pregnanstvom in sinovo smrtjo, pesmi niso mračne in pesimistične, ampak polne krščanske vere in upanja, vdanosti v božjo voljo.
Tine Debeljak mlajši je v Glasu slovenske kulturne akcije o vtisu zbirke napisal naslednje besede: »To njeno potovanje skozi materialni svet je pravzaprav zanjo veliko trpljenje, kateremu lahko prisluhnemo v marsikaterem verzu. A ni ostala v tožbi, obtožbi, samousmiljenju, kreganju ali obžalovanju nad težko usodo. V njeni zbirki najdemo globoko doživetje Boga. Skoraj nisem mogel verjeti, ko sem prebral zbirko do konca: Že dolgo, dolgo časa nisem bral tako globoko religiozne poetike kot tu. Nisem rekel pobožne, še manj pobožnjakarske, milobne ali navduševalne. Ne. Ampak prav globoke, eksistencialne, človeške religioznosti, ki najde v vsaki stvari božjo prisotnost, in je v vsem svojem življenju usmerjeno v osebnega Boga.«
Ta krščanska osnova je zasidrana v njeni veri, daje Bog začetek in konec vsega na zemlji, da človeka vodi in u-smerja in da mu nikoli ne naloži na barko življenja pretežkega bremena. Zato je tudi smrt ne plaši, pogosto jo kliče in vabi, nanjo se pripravlja, meče odvečne stvari s svoje odslužene barke, saj ve, da jo čaka Nova zemlja.
Pesmi so globoko doživete, prepričljive in umetniško dovršene, da se zbirka Ladijski dnevnik Dolores Terseglavove dostojno uvršča v celokupno slovensko liriko. Žalostno je le, da je morala zbirka iziti v Argentini med izseljenci, čeprav se čuti pesnica izgnanka na Reki.
Knjigo je opremil in ilustriral s celostranskimi slikami slikar Ivan Bukovec iz Buenos Airesa.
KNJIGE______________________
Slovenski pravopis I. Pravila
Te dni je izšel dolgo napovedovani Slovenski pravopis, in sicer samo prvi del: Pravila; Slovar bo izšel pozneje. Izdala ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, založila pa Državna založba Slovenije. Sestavil gaje uredniški odbor devetih slavistov, izmed katerih je na prvem mestu Jože Toporišič, čigar vpliv je očiten v vsem delu.
Novi Slovenski pravopis ni navaden priročnik, praktične oblike, ampak je knjiga velikega formata — 23,5 x 16,5 cm —, v kateri je pravega Pravopisa samo 57 strani. Poleg njega so še poglavja: Nauk o pisnih znamenjih, Glasoslovje, Oblikoslovje, Besedotvorje, Zvrst-nost, Preglednice, Slovarček manj znanih jezikoslovnih izrazov in Dodatek. Torej kratka slovnica, v kateri je Jože Toporišič pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti uzakonil svoje jezikovne spremembe, ki jih je nakazal v štirih Slovenskih slovnicah, ki so izšle v Mariboru od 1965 do 1970. Če so bile do zdaj njegove novosti predmet kritik in polemik, so s Pravopisom uzakonjene in obvezne. Za tiste pa, ki njegovih spremenjenih jezikoslovnih izrazov ne poznajo, je v knjigi poseben slovarček, ki je seveda za razumevanje Pravopisa nujen. Pravopis ni namenjen manj izobraženim ljudem, saj so uredniki sami zapisali: »Strokovno izrazje je pojmovno in poimenovalno bolj približano jezikovni zavesti srednje izobraženega uporabnika«. Tako spet nismo dobili preprostega, jasnega, vsem razumljivega pravopisa, da bi znali pošteno slovensko pisati.
Kaj je torej novega v poglavju Pravopis? Pri Velikih črkah je precej sprememb. Najprej je Pravopis uzakonil pisavo sestavljenih krajevnih imen, kar je vpeljal že Krajevni leksikon Slovenije v III. in IV. knjigi in potem 1985 v leksikonu Slovenska krajevna imena. Če nima krajevno ime v drugem delu vas, mesto, trg, selo ali predloga, se pišejo vse sestavine z veliko začetnico. To je važno in precej lahko pravilo. Tako pišemo vse z veliko: Kranjska Gora, Volčji Potok, Črni Kal, Zidani Most, Dolenje Mokro Polje..., drugi del z malo
črko: Novo mesto, Stara vas, Stari trg, Opatje selo, Most na Soči, Šmarje pri Jelšah.
Pri nenaselbinskih imenih pišemo drugi del z malo, npr.: Slovensko primorje, Panamski prekop, Bela krajina. Novost je, da pišemo z veliko črko imena samoupravnih enot, npr.: Skupščina občine Domžale, Osnovna šola Franceta Bevka (ni pa pravilno: Osnovna šola France Bevk!); če pa ne mislimo na naslov, pišemo poimenovanje z malo črko: Hodil je v osnovno šolo Franceta Bevka.
Praznike pišejo vse z malo črko: vsi sveti, božič, novo leto, jožefovo, Silvestrovo itd., kar je že med sestavljanjem Pravopisa vzbujalo polemike. Tukaj lahko pride do nesporazumov: Novo leto je prav določen dan, 1. januar; Velika noč je praznik, lahko pa bi bila tudi drugače kaka noč »velika«, jožefovo se ne sklada s pravilom, da pišemo pridevnike iz lastnih imen na -ov z veliko začel-nico, torej: Jožefovo, Silvestovo, Jurje-vo itd. Tu bo vsak pisal po svoji presoji, kar se godi že zdaj.
Izraze spoštovanja Ti, Vi idr. pišemo z veliko ali malo, Lepo Vido in Kralj Matjaž z veliko ali malo, Neslovenec napišemo n z veliko, Beneški Slovenec oboje z veliko. Za Benečijo predpisuje pravopis oblike Videm, Brdo in dostavlja: »Viden, Bardo, Ta na Bili so pokrajinsko ali narečno obarvana«.
Pri piki je morda samo to novo, da pišejo pri vsoti denarja za njo piko in kratki vezaj, torej 8055.- din.
Več novega je pri vejici. Včasih je bilo pravilno, da se je nedoločniški pol-stavek ločil z vejico, npr.: Njegova želja je, postati zdravnik. Potem šoto prepovedali, zdaj se lahko vejica piše ali spusti. Ostalo je, da pri dveh zaporednih podrednih veznikih ne pišemo vejice. Za zgled je Cankarjev stavek: »Le piši materi, da če ne bo denarja, ne boš več stanoval pri nas.« Vejica je v slovenščini sploh zapletena, večkrat pa u-redniki vejico zahtevajo ali opuščajo.
Pri ostalih ločilih ni sprememb, tudi pri pisanju skupaj ali narazen ni kaj novega. Deljenje je ostalo kot doslej, lahko deliš, kakor se ti zdi, zato: se-stra, ses-tra, sest-ra, gre za izgovorljivost. Sestavljalci dopuščajo tudi delitev »lj,nj«, čeprav gre za eno samo črko, »mehko«, sklop, ki se nikoli ni delil. Pravopis pa navaja: po-lje ali pol-je, ko-nja ali kon-ja. Ne moremo pa deliti: film, trn, čmrlj.
Še pri sklanjatvi je nekaj novosti: pri zloženih imenih tipa Vladimir, Črtomir dajemo prednost podaljšanim osnovam: Vladimirja, Črtomirja, do zdaj Vla-dimira, Črtomira. Poklicev, naslovov včasih ne sklanjamo, pravi Pravopis, torej: doktor Veselko, z doktor Veselkom, profesor Koren, s profesor Korenom. To ni v duhu slovenskega jezika, ki zahteva sklanjatev vseh delov. Tudi ne: tovarišica profesor, tovarišice profesor. Pri ženskih poklicih delamo ženske oblike: bibliotekarka, dekanka, profesorica, svetnica.
Do tukaj sega pravi pravopis ali nauk o pravilnem pisanju. Marsikaj je novega, važnega, razumljivega, tudi že udomačenega in znanega. Težava pa je v tem, da se pravopis pogosto sklicuje na paragrafe, ki šele nastopajo. S tem hoče dopolniti pravila ali jih razširiti, včasih pa bi se bilo mogoče tega izogniti.
Ostali deli knjige so pomembni, zanimivi in važni. Kdor pozna Toporišiče-ve slovnice, so mu že domači, za druge so trši oreh. Tukaj ne morem govoriti o njih, ustavil bi se le pri Pisavi za posamezne jezike. Tu je kar 50 strani posvečenih pisavam vseh evropskih in drugih jezikov, ki uporabljajo latinično ali cirilično pisavo. Sledijo azijske, afriške in druge pisave do kitajske. To je prvič, da so tako izčrpno in avtoritativno obdelane vse svetovne pisave.
Na koncu je še 26 strani dolgo Razčlenjeno kazalo, da lahko vsakdo hitro najde tisto, kar ga zanima. Knjiga je natisnjena zelo pregledno in z lepimi črkami.
To je šesti slovenski samostojni pravopis. Prvega je izdal Levec leta 1899, drugega Anton Breznik 1920, tretjega Anton Breznik in Fran Ramovš 1935, četrtega SAZU 1950, petega ista 1962. Šesti, sedanji, je imel velike težave z oblastjo, saj so ga začeli pripravljati že 1972, in ker ni mogel iziti, so posamezne dele objavili v Slavistični reviji, leta 1981 pa je izšel Načrt pravil za novi slovenski pravopis. Tudi sodelavci so se menjavali, eni so umrli, drugi so odstopili. Zanimivo je, da je izmed sourednikov petega natisa ostal pri šestem samo Janko Moder, vsi drugi so umrli. Pravopisna pravila pa prinašajo vse slovenske slovnice od Bohoričeve iz leta 1584 dalje.
Martin Jevnikar
France Pernišek: Zgodovina slovenskega Orla
Pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu v Argentini je izšla lani pomembna kulturno-zgodovinska knjiga Franceta Perniška Zgodovina slovenskega Orla. Gre za delo, ki je popolnoma novo za vse tri Slovenije, saj podaja zgodovino organizacije Orel, ki je bila od 1906 do razpusta 1929 največja slovenska katoliška telovadna in vzgojna organizacija v Sloveniji, po vojni pa je niso niti omenili, da je odšla med mlajšim rodom v pozabo.
Orel je nastal iz političnih in kulturnih razmer v Sloveniji v začetku tega stoletja. Slovenci so živeli v Avstro-ogrski monarhiji, kjer je bilo nemštvo vedno bolj napadalno in osvajalno, germanizacija se je vidno širila po mestih, trgih in industrijskih središčih, liberalizem pa je vdiral tudi v slovensko okolje. Katoliški shodi v Ljubljani so skušali oba pojava zajeziti, zato so predlagali, naj se ustanovi množična organizacija, ki bo zajela slovenske fante in jih vzgojila v dobre katoličane, zveste narodu in pripravljene za delo v javnem življenju.
In tako so 18. februarja 1906 na Jesenicah ustanovili prvi orlovski krožek v okviru Slovenske krščansko socialne zveze. Ker so se zavzeli za Orla tudi duhovniki in nekateri izobraženci, seje organizacija hitro razširila po vsej Sloveniji. Da so jih povezali, so odseke družili v srenje, nad njimi so bila okrožja, nad okrožji pet ekspozitur. Enako so bile organizirane orlice. Društvo se je imenovalo Zveza orlov in Zveza orlic.
Leta 1921 sta se fantovska in dekliška Zveza ločili od Krščansko socialne zveze in ustanovili Jugoslovansko orlovsko zvezo, ki je imela na Slovenskem Orlovsko podzvezo in Orliško podzvezo v Ljubljani ter Hrvatsko orlovsko podzvezo v Zagrebu.
Orli in orlice so imeli redne tedenske telovadne vaje, številna predavanja in javne nastope. Nastopi so bili v domačih krajih, v večjih središčih, predvsem pa tabori v Ljubljani. Leta 1922 so se slovenski orli in orlice udeležili vseslovanskega orlovskega tabora v Brnu na Češkem, kjer se je zbralo 50.000 orlov in orlic. Nastop je bil veličasten, udeležil se ga je tudi predsed-
nik Tomaž Masaryk in papež Pij XI. po praškem nunciju nadškofu Mlkara Kle-mu. Tabor v Brnu je uvedel Orla v svetovno javnost, na Slovenskem pa je pustil zelo močan odmev. Da bi se še bolj uveljavili v svetu, so slovenski orli ustanovili »tekmovalno vrsto« iz najboljših telovadcev. Prvič je nastopila 1920 v Metzu, naslednje leto se je v Strass-bourgu uvrstila na prvo mesto, ravno tako v Brnu 1922. Na mednarodnih tekmah v Parizu 1923 so Orli dosegli tretje mesto, 1927 v Kolnu Ivo Kermavner in Drago Ulaga v dvanajsteroboju prvo in peto mesto. Tudi na IV. slovanskem orlovskem taboru v Pragi 1929 so Slovenci odnesli prvo mesto.
Orlovstvo je raslo in višek zunanjih uspehov predstavlja zgraditev Stadiona v Ljubljani. Po Plečnikovih načrtih so ga začeli graditi leta 1926 za Bežigradom v Ljubljani in dokončali leta 1930. Veljal je nad dva milijona dinarjev, kar je bila za gospodarske razmere tistih časov velika vsota, Orli pa so dobili za svoje nastope ustrezen prostor. O Orlih je leta 1927 zapisal dr. Gregorij Rožman, ki še ni bil ljubljanski škof, besede: »Ob primerjavi naše organizacije z organizacijami drugih narodov spoznamo jasno, da take organizacije, kakršne je slovensko orlovstvo, noben narod nima.«
Toda to živahno delovanje je nepričakovano zatrl diktatorski režim kralja Aleksandra, ki je 5. decembra 1929 razpustil Orla in vse organizacije ter ustanovil Viteško organizacijo Sokol kraljevine Jugoslavije. Orli so prešli v prosvetna društva, leta 1935 — eno leto po-kraljevi smrti — pa so ustanovili Slovensko fantovsko zvezo In Slovensko dekliško organizacijo, ki sta delovali do začetka druge svetovne vojne.
Pernišek pa ni podal samo zgodovine slovenskega Orla, ampak je prikazal tedanje kulturne In politične razmere na Slovenskem: vpliv katoliških taborov na versko in kulturno življenje, nesoglasje med Marijinimi družbami in Orli, češ da drugi odvzemajo člane prvim, odpravljanje posledic prve svetovne vojne, ki je porušila marsikje moralo, treznost in pošteno življenje, razkroj in razpust Akademskega Orla, ki so se ga hoteli polastiti krščanski socialisti in komunisti, pripravo Orlic in Orlov na življenje, na javno delovanje.
V	prvem poglavju pa je na dolgo in široko opisal slovenskega Sokola, ki je nastal 1. oktobra 1863 v Ljubljani kot Južni Sokol, 1882 pa vTrstu kotTržaški Sokol. V prejšnjem stoletju je bil Sokol narodno obrambna telovadna organizacija, v tem stoletju pa so v Sokola vpeljali sestav In liberalne ideje dr. Miroslava Tyrsa, ustanovitelja in očeta češkega Sokola, in prav liberalni duh in protlkrščansko razpoloženje v Sokolu je bil tudi eden izmed vzrokov, da so ustanovili Orla.
Pernišek je predstavil tudi orlovska glasila: Mladost, Orli in Vigred, 29 zvezkov Orlovske knjižnice, izčrpno pa je razložil Zlato knjigo slovenskih orlov, ki jo je 1910 napisal France Terseglav in je spremljala orle v vsakdanjem življenju.
V	zadnjem delu knjige je 88 fotografij iz zgodovine slovenskih Orlov, kar zelo poživlja besedilo. Dodani so tudi viri, iz katerih je črpal.
Perniškova knjiga Zgodovina slovenskega Orla je resno znanstveno delo in važen prispevek za slovensko kulturno zgodovino.
Martin Jevnikar
0@[7|®[T][7]®[^[o][f][£]III[č][£]
tipo-litographart
trst - ulica rossetti 14 - telefon 040/772151
@®0lw]H|T][/y][G][d][£]0H[£][I]
Delovanje knjižnice Dušana Černeta v letu 1989
V	preteklem letu, to je v sedmem letu rednega delovanja naše knjižnice, smo skušali čimbolj dopolniti naš knjižni fond s slovenskim zdomskim tiskom. Navezali smo nove stike s slovenskimi ustanovami po svetu in tako pridobili dragoceno gradivo. Upamo, da bo knjižnica tudi v bodoče skušala navezati nove stike z ustanovami in posamezniki in tako razširiti krog svojih prijateljev in darovalcev.
1.	INVENTARIZACIJA
V	letu 1989 je bilo Inventariziranlh 465 knjižnih enot, tako da je sedaj skupno inventariziranih v knjižnici Dušana Černeta 4340 knjig in periodičnega tiska. V skladišču je ostalo še nekaj tiska neinventariziranega in neobdelanega. To delo bomo skušali nadoknaditi v tekočem letu.
2.	KATALOGIZACIJA
V	letu 1989 smo nadaljevali s katalogizacijo književnega gradiva. V glavni katalog je bilo v preteklem letu vloženih 485 knjižnih listkov: skupno je sedaj vtem katalogu 3507 kartotečnih listkov. V katalog slovenskega zdomskega tiska pa je bilo vloženih 128 kartotečnih listkov, tako da je sedaj v tem katalogu 1012 listkov. V signaturni katalog pa je bilo vpisanih 292 zaporednih knjižnih izdaj.
3.	STIKI Z NARODNO IN
UNIVERZITETNO KNJIŽNICO
Tudi v preteklem letu smo nadaljevali s sodelovanjem z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Poslali smo ji 3 sezname naših dvojnikov. Knjižno gradivo, poslano v ljubljansko knjižnico, je obsegalo večje število knjižnih izdaj in tudi precej periodičnega tiska. Narodna in univerzitetna knjižnica nam je velikodušno poslala veliko število fotokopij slovenskega zdomskega tiska, predvsem periodiko. Redno prejemamo slovensko bibliografijo, ki nam jo prav tako poklanja osrednja slovenska knjižnica.
4.	STIKI S SLOVENSKO
IZSELJENSKO MATICO
V	preteklem letu smo navezali stike s Slovensko Izseljensko matico iz Ljubljane. Sodelovanje s Slovensko iz-
seljensko Matico je zelo pospešilo izpopolnjevanje slovenskega zdomskega tiska. Prejeli smo veliko tiskov iz Združenih držav Amerike in tudi iz drugih krajev, kjer živijo in delujejo Slovenci. Našo knjižnico je obiskala delegacija Slovenske izseljenske matice in se zanimala za naše delo. Knjižnici Slovenske izseljenske matice smo poklonili preko 50 knjig, ki so jih izdali Slovenci v Argentini. Darovali smo tudi preko 400 številk periodičnega tiska iz Argentine. Stike bomo še okrepili in tako skušali čimbolj izpopolniti naš knjižni fond.
5.	DRUGI STIKI
Tudi v preteklem letu smo nadaljevali s stiki s slovenskimi ustanovami in posamezniki, ki delujejo in živijo v raznih državah sveta. V letu 1989 je knjižnica odposlala 42 dopisov, prejela pa 51 pisem. Prejeli smo tudi večje število zavitkov knjižnega gradiva, ki smo ga potrebovali za naše delo. Našim zvestim podpornikom pa smo se oddolžili tako, da smo jim poslali naše tiske. Stike bomo še poglobili in tako skušali čimbolj izpopolniti naš knjižni fond.
6.	BIBLIOGRAFIJA
Drugi del bibliografije slovenskega tiska v Argentini je pripravljen. Rokopis bo v najkrajšem času v tiskarni in tako bo publikacija prišla v javnost jeseni tega leta. Drugi del bibliografije bo obsegal popis slovenskega periodičnega tiska v Argentini po drugi svetovni vojni. Takoj ko bo delo prišlo iz tiskarne, se bo pričelo delo za pripravo tretjega dela bibliografije, ki bo obsegal popis drobnega tiska. Toda o tem se bo treba še podrobno pogovoriti, ker posedujemo ogromno drobnega tiska in bi ga bilo pravilno porazdeliti po snovi. Verjetno bomo morali izdati dva ali celo tri zvezke bibliografije drobnega tiska.
7.	IZPOPOLNJEVANJE KNJIŽNEGA
GRADIVA
Tudi v preteklem letu smo skušali čimbolj izpopolniti knjižni fond. Redno smo prejemali knjižne izdaje iz Argentine, Združenih držav Amerike, Kanade, Avstralije, Nemčije, Avstrije in drugih držav. Vsem našim dobrotnikom in podpornikom se najtopleje zahvaljuje-
mo in upamo, da nam bodo tudi v bodoče tako naklonjeni, kot so nam bili do sedaj.
8.	NOVICE KNJIŽNICE
DUŠANA ČERNETA
V	letu 1989 smo v Mladiki objavili 3 številke novic knjižnice Dušana Černeta. Z objavo novic bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj s tem skušamo vzpostaviti stik z našimi podporniki in jih tako še bolj spodbuditi k sodelovanju in k zbiranju književnega fonda.
9.	IZPOSOJA
V	preteklem letu seje povečal obisk naše knjižnice, predvsem kar zadeva obiskovalce iz Slovenije. Izposojenih je bilo 128 knjig in periodičnega tiska. Precej knjižnega gradiva smo fotokopirali.
POZIV
Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta bi nujno potrebovala periodično publikacijo, ki je v letih 1951-1957 izhajala v Clevelandu v Združenih državah Amerike: SLOVENSKA KNJIGA V DOMOVINI IN TUJINI.
Če kdo ima tudi posamezne številke zgoraj navedene periodike, lepo prosimo, da bi nam jih odstopil ali pa vsaj fotokopiral in nam poslal na sledeči naslov: Slovenska prosveta, Trst - Trieste, ul. Donizetti 3, Italija.
ZAHVALA
Odbor knjižnice Dušana Černeta se najtopleje zahvaljuje gospodu John Arnežu iz Združenih držav Amerike za dragocene knjižne darove, ki jih je velikodušno poklonil naši knjižnici.
Prav tako se odbor zahvaljuje gospodu Branku Pistivšku iz Miinchna v Nemčiji za darovane publikacije.
Ob tej priliki pozivamo tudi druge slovenske ustanove in posameznike, v zamejstvu in zdomstvu, da s svojim knjižnim darom pripomorejo k razvoju in uveljavitvi slovenske knjižnice Dušana Černeta v Trstu.
AGENCIJA ZA POMIRJENJE ŽIVCEV
Zadnje depeše iz Ljubljane
i.
STARA KRI NE FALI — to je bil napis čez steno dvorane, v kateri so se zbrali bivši udbovci, sedaj uslužbeni po raznih ministrstvih nove slovenske demokratične vlade, da bi ustanovili svoj lastni sindikat. Med pozdravnimi poslanicami je bila tudi ena s Tržaškega, kjer naj bi se ustanovil pod-sindikat.
1!.
Obveščevalni službi ČUKa je uspelo prestreči pismo, s katerim se je polkovnik Aksentijevič, ki mu minister Pirnat ni dovolil govoriti srbohrvaško v slovenski skupščini, zahvalil tržaškemu senatorju Spetiču, ki je ministrov poseg gromko obsodil. Pismo je zasebnega značaja, pisano v srbskem epskem slogu, ki je za slovenska ušesa nenavaden, in se v prevodu glasi:
Mili moj senator, golobica moja mila, je-li mogoče pod tem žarkim junijskim soncem, da je iz samega Trsta prišel glas v podporo človeku, ki je v skupščini republike Slovenije vstal, da v svojem rodnem jeziku pove nekaj v obrambo naše velike manjšine, naše odrinjene in zapostavljene Jugoslovanske ljudske armade! Eto, golobica moja mi-
la: kaj bo še ostalo tej manjšini drugega, če izvzameš brzostrelke, letala in tanke, kakor njen rodni jezik in njeni ideali? Še njenim slavnim graničarjem bi rad ta strašni DEMOS odvzel njihovo edino možnost, njihove brzostrelke! Še streljati ne bi smeli več, naši vrli sokoli! O, golob ti moj s sinjega Jadrana, kako si ti v svojem mehkem srcu, ki vztrepeta celo ob jami fašistov, začutil krivico, ki je bila prizadeta naši manjšinski armadi in manjšinskemu srbskemu narodu! Kdovekaj si tvegal tam v kapitalistični Italiji, da si dvignil svoj neustrašeni glas!
V mojem imenu se zahvali tudi Primorskemu dnevniku, orliču mojemu, ki je povzel tvoj glas za v Jugoslaviji tako zatirano srbohrvaščino! Da mi vztrajaš v tej bitki! Da si mi zdrav!
M. Aksentijevič polkovnik
11!.
Predsednik nove slovenske založbe UDBIANA se pogaja s profesorjem Zdenkom Roterjem, nekdanjim zasliševalcem ljubljanskega škofa Vovka, da bi napisal spominsko knjigo o tem. Naslov naj bi bil: Moja nočna zasliševanja ljubljanskega škofa Antona Vovka. Založba naj bi se zadovoljila tudi z opisom enega samega zasliševanja, če bi zadostovalo za nekaj književnih pol. Predlagala naj bi bila celo opis celonočnega zaslišanja v Tacnu (po dveh urah vožnje z avtom okrog Ljubljane, da je škof mislil, da so ga zapeljali kam na Hrvaško). Zraven naj bi bilo dodano, kar je po zaslišanju (Da ne boste nikomur črhnili o tem! Da se ne boste delali neprespanega! Da boste videti lepo svež!) sledilo: kako so ga ob petih zjutraj spustili iz avta sredi Mengša, da je šel metat kamenčke na okno v župnišču in zbudil župnika...
IV.
ZKS — Stranka demokratične prenove si je, kot se je zvedelo iz krogov blizu Centralnega ko-miteta, že izbrala geslo za kongres, ki bo v jeseni: MELANHOLIČNO NA JURIŠ. Drugo možno geslo: NEKDAJ JE LUŠTNO B’LO.
Mogoče ne veste, da...
— da so to karikaturo objavile koprske Primorske novice dne 17. julija. A vtorje briljantni karikaturist ljubljanskega DELA, italijanski intelektualec iz Istre, Franco Juri, poslanec v slovenski skupščini in sodelavec tržaškega tednika IL MERIDIANO, kjer ima mnogo bralcev, željnih vedno novih podatkov o bednosti postkomunistične Slovenije. — Kaj pa bralci Primorskih novic? Jim kaj pove tista HARMONIKA na grobu sprave, kot jim ga podaja Juri? So se le površno nasmehnili ali pa so mogoče spoznali, da je Juri-ju freudovsko spodrsnilo ter se je izdal, kakšna je njegova intimna predstava o Slovencih? In kakšna je njegova intimna predstava o njihovih tragičnih grobovih, ob katerih se sme intelektualec višje kulturne provenience seveda nemoteno sprehajati z grafičnim bleskom elegantno zaničljivega nasmeška...
Madžar in Rus gresta izkat zlato. Madžar ga kmalu najde veliko kepo.
Rus mu reče: »Bratsko si ga bova razdelila!«
»Nič bratsko,« pravi Madžar, »ampak pol na pol!«
—o—
Vodnik razlaga izletnikom na obali velikega jezera: »Če se vidi od tu nasprotna obala jezera, pomeni, da bo deževalo.«
»Kaj pa, če se ne vidi?«
»Potem pa že dežuje.«
—o—
»Vas bom smel še kdaj videti?«
»Telefonirajte mi! Moja številka je v telefonskem imeniku.«
»In vaše ime?«
»Ime je tam zraven.«
—o—
»Moj prvi možje bil slikar. Zaradi njega sem sedela dve leti in mu pozirala.«
»Kaj pa drugi mož?«
»Drugi je bil blagajnik. Zaradi mene je sedel dve leti.«
—o—
»Moja žena je angel.«
»Moja pa še živi.«
Na vremenoslovni postaji zazvoni telefon.
»Ali je tam vodja postaje?«
»Ja.«
»Ali bi lahko naročil pri vas za nedeljo lepo vreme?«
»Lahko. Za koliko oseb?«
»Kako je bilo na izletu?«
»Lepo, le to se nam je zgodilo, da tedaj, ko smo se pripeljali na železniško postajo, nismo in nismo mogli najti gostilne, ko smo se vračali, pa nismo in nismo mogli najti železniške postaje.«
vse bančne usluge in storitve
•	neprekinjena blagajna
•	Bancomat
•	Bankamericard Visa
•	investicijski sklad Aureo
•	menjalnica
•	vse vrste posojil in vlog
f0so^y"cl'
OPČINE
CASSA KURA«-*
ORICIMA
urnik: ponedeljek - petek: 08.20 - 13.00
14.20 - 15.40
v nedeljo: 10.00 - 12.00
34016 OPČINE - Ul. Ricreatorio, 2 - Tel. 040/21491 Telefax 040/211879 - Telex 460361 CRAOP I
Od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
Anton Koršič
•	Serijsko pohištvo
•	Pohištvo po meri
•	Preureditve
Prodajalna:
TRST, Ulica S. Cilino 38 Telefon 040/54390
Dom in delavnica:
TRST, Ulica D. Chiesa, 91 Telefon 040/571326
POSEBNI POPUSTI!
OBIŠČITE NAS!