Leto LXVIII Od S. bot. dalj« naročnina mesečna 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 90 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva nI. 6/IIL TeL 40-01 do 40-05 PoStnlna Dr. Anion Korošec - V Ljubljani, v nedeljo, dne 22. decembra 1940. Stev. 295 a Cena Z din OVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku. Cek. raft.: Ljubljana it 10.660 za naročnino in štev. 10.348 sa inserate. Oprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-06 PodruL: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, TrbovlJ«l politik Zahvala Ako naj bi politika bila skrb za javni blagor — in to bi morala biti —, potem je bil naš pokojni narodni voditelj predvsem politik. Bil je eden tistih naših javnih delavcev, ki ni bil »tudi« politik, ampak mu je politično delo bilo poklic, kateremu se je ves posvetil. Morda moremo tudi v tem iskati ključ za njegove velike politične uspehe. Res je bil izredno nadarjen, bistrega duha, plemenitega srca, močne volje in prikupnega vedenja, kar mu je utiralo pot med ljudstvo in mu olajševalo njegovo delo. Toda njegovi politični uspehi niso le iz tega zoreli. Pokojni voditelj se je neprestano izobraževal in silno veliko čital, posebno dela, ki so obravnavala politična in socialna vprašanja. Bil je eden najbolj načitanih ljudi med nami, ki je zasledoval življenje in njegov utrip na vseh področjih in nobenega, količkaj pomembnega pojava ni prezrl. Človek se je moral samo čuditi, kje najde časa, da toliko prebere, saj nas ni redko presenetil s poznanjem in sodbo o najnovejših delih celo na polju naše literature in poezije. Zraven pa je zelo mnogo razmišljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo države, mednarodnega življenja, lastnega slovenskega naroda kakor tudi oseb, ki bi mogle biti za eno in drugo mesto primerne. Če se o pokojnem dr. Kreku upravičeno lahko reče, da ni nič poznal ljudi, velja o dr. Korošcu ravno nasprotno: Bil je globok in dovršen poznavalec ljudi in značajev in se je redko zmotil v presoji tako lastnih kakor nasprotnikovih mož. Hladno in stvarno je tehtal ljudi in dogodke, a zraven skrbno skrival svojo misel in sodbo. Korošec ni vsakega cenil, s katerim je bil prijazen in ljubezniv in ni bil na vsakega hud, na katerega je vpil in ga metal iz sobe. Imel je mnogo načinov, s katerimi je preizkušal ljudi in njih značaje. Izkušnje so ga naučile, da ljudem ni preveč zaupal, a da jim prav gotovo ni vsega zaupal. Pokojni naš voditelj je znal govoriti kakor malokdo, a skoraj še bolj je znal molčati. Kadar je šlo za večje ln važnejše odločitve, je pretehtal vse možnosti, kakor dober šahist premisli posledice, preden napravi potezo. Zato ga ni nič presenetilo, zato se je čudovito hitro znašel v vsakem položaju. Prav iz istega vzroka so bile njegove sodbe bistre in zrele, na katere se je vsak lahko zanesel. Njegovo stališče je bilo vedno premišljeno in temeljito preudarjeno; naš pokojni voditelj je tako rekoč vedno politično mislil in delal. Tudi njegove politčne izjave so bile zgoščene misli, pogosto sad dobrega in temeljitega pre-vdarka. Ta treznost, bistrost in zrelost v presojanju in ravnanju mu je dajala izredno veljavo in ugled tudi daleč izven kroga somišljenikov. »Korošec že ve, zakaj tako dela!« To prepričanje je prišlo že davno v najširše plasti naroda, ljudje so se radi zaupali njegovemu premišljenemu in pametnemu vodstvu. Toda do višine pravega političnega in narodnega voditelja se ni povzpel le s svojimi naravnimi darovi ali z ostrim političnim instinktom, ampak po trdem in dolgem delu in vestnem ocenjevanju lastnih uspehov in tudi neuspehov. Sredi mnogih političnih men tudi v najtežjih časih ni nikoli poznal tako imenovanega katastrofalnega razpoloženja. Z močno voljo in vedrim razpoloženjem je vsakomur znal vliti zaupanja in je vse držal pokonci. Koroščevo politično delovanje se je najprej razvijalo v okviru stranke. V zadnjih letih je veliki pokojnik sicer visoko prerastel okvir lastne stranke in postal vsenaroden, toda izhodišče in temelj njegovega političnega dela je bila njegova stranka. Gotovo je res, da dr. Korošec ni smatral stranke za cilj in namen, kar se je v teh dneh večkrat in pravilno poudarjalo. Zato pa še ne smemo trditi, da ni bil strankar ali da na stranko ni nič dal. Nasprotno! Korošec je bil v stranki vedno prvi in največji strankar ne le po svojem položaju, ampak tudi po svoji načelnosti in borbenosti. Na stranko je namreč gledal kot na prepotrebno orodje, s katerim bo mogoče uspešno doseči splošne narodne in državne cilje. Stranka mu je bila isto, kar je vojskovodji vojska. General v boju toliko pomenja, kolikor ima za sabo zanesljivih bajonetov. Politik v političnem boju toliko šteje, kolikor ima zavednih in zvestih pristašev in volivcev. Tega se je Korošec vedno živo zavedal in kljub velikim osebnim političnim uspehom, ki jih je žel, nikdar ni izgubil izpred oči, da bo trdno stal v Belgradu le, če bo imel močne korenine v Sloveniji. Zaradi tega je ljubosumno čuval stranko, skrbno pazil na čistost in načelno jasnost v strankarskem gibanju ter je naravnost mrzil vsak gnil kompromis, popustljivo slogaštvo in popuščanje v strankarskih načelih komur koli. Ko bi Korošec ne bil tak, mu ne bi bilo treba iti v internacijo, oziroma bi se iz nje lahko rešil že prve mesece. Kdor se je v stranki pregrešil z nedisciplino, z nergaštvom ali z neučakano konjunkturistiko, tega pokojni voditelj ni nikdar pozabil, čeprav je temu in onemu včasih odpustil. Stranka mu je bila sredstvo, s katerim je ieiei narodu in državi čim več koristiti. Z žalnimi slovesnostmi, kakršnih še ni doživel nihče izmed Slovencev, smo pospremili mrtvega voditelja slovenskega naroda v Navje, v gaj nesmrtnikov slovenskega genija. Ko je bii še živ, je dr. Anton Korošec koval usodo slovenskemu ljudstvu, toda s svojo smrtjo je suvereno zavladal nad njim in strnil ves narod ob svoji zadnji zemski poti, ki je bila triumfalni odhod očeta vse Slovenije. Vsa Slovenija se je ob mrtvem truplu poklonila še zadnjikrat njegovemu delu in uspehom, katerim je dolina veliko hvaležnost. In to hvaležnost je narod izpričal pred vsem svetom s svojo udeležbo pri pogrebu, ki je bil žalno, a slavnostno potrdilo vse narodove ljubezni do pokojnega velikega voditelja. Hvaležni smo Slovenci tudi našim bratom Hrvatom in Srbom, ki so nam v naši neizmerni boli tako odkritosrčno izražali svoje bratsko čustvovanje. Obenem z nami so se ovili v žalost ter obenem z nami v plemeniti tekmi izražali velikemu jugoslovanskemu državniku svoje spoštovanje in zahvalo, slovenskemu narodu pa svojo sožalje. Dr. Anton Korošec je bil »zaslužen za državo«, vreden te pohvale, ki so jo stari Rimljani dajali samo najbolj zaslužnim državnikom. Zato je visoka kraljevska vlada storila vso, da z vsemi slovesnostmi počasti njegov spomin. Predstavniki vlade so ▼ zgodovinskih govorih poudarjali njegove državniške uspehe in očrtali vrednost njegovega dela. Slovenski narod jim je za njihovo udeležbo kakor tudi njihovo počastitev velikega narodnega voditelja od srca hvaležen. Pomemben pečat je dala vsem žalnim slovesnostim udeležba naše oborožene vojske, ki je s svojim sodelovanjem in s svojimi najvišjimi predstavniki na tako značilen in slovesen način dala zadnje časti našemu vodniku. Z največjim in prav posebnim spoštovanjem pa je ves slovenski narod spremljal na tem žalnem sprevodu zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki sta do groba pospremila našega pokojnega narodnega voditelja. Visokemu kraljevskemu domu smo nad vse hvaležni za to največjo uteho v teh težkih dneh, ko smo polagali v grob največjega sina slovenskega naroda in velikega državnika Jugoslavije. Vsem iskrena zahvala! Dr. Franr Kulovec, predsednik Banovinskega odbora JRZ Obleganje Bardije v Libiji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 21. decembra. Štefani: Uradno poročilo 179 glavnega stana italijanskih oboroženih sil o operacijah v Afriki se glasi: V obmejnem pasu Kirenaike: Delovanje topništva. Dne 19. t. m. je sovražnik razen letal, za katere je poročalo poročilo 196, da jih je izgubil, izgubil tudi dve lovski letali. Posebno pohvalo zaslužijo vsi oddelki, ki operirajo v Kirenaiki in ki pripadajo peti letalski eskadrili, ki je neumorno m do zadnjih moči s požrtvovalnostjo sodelovala v borbi za uničenje sovražnikovih oklepnih enot, obenem pa je vzdržala težke borbe s sovražnikovimi letalskimi silami. Vzhodna Afrika: Delovanje topništva. En naš letalski oddelek je izvedel nočni polet nad Adenom ter bombadiral z majhne višine letališče. Druga skupina letal je bombardirala sovražnikove naprave pri Metemi in povzročila velike požare. Italijanski protinapad Kairo, 21. decembra, t Associated Press poroča, da je dobila zanesljive informacije, da Italijani zbirajo med Tobrukom in Benghazijem svojo glavno armado, ki naj izvede protiudar. Graziani-jeva armada naj bi štela okrog 14 divizij. Angleška izvidniška letala so neprestano na preži in opazijo vsako premikanje sovražnikovih čet. Nemogoče je, da bi Italijani te čete ali njihov del spravili do Bardije, ker nadzoruje edino cesto ob obali angleška mornarica. Italijanski list o bojih Reka, 21. decembra, b. Po dvanajstih dneh angleške ofenzive v Severni Afriki, poroča »Ve-detta d'Italia«, da lahko italijanski narod s še večjim optimizmom, kakor do sedaj, gleda v bodočnost. Ofenziva, ki jo je začela Anglija z načrtom, da uniči in iztisne Italijo s Sredozemskega morja in uspehi, ki si jih je London obljubljal, so še daleč, daleč od določenega cilja. Italijanske čete se niso hotele žrtvovati samo zaradi tega, da zadržijo nekaj kilometrov suhe puščave zaradi ugleda. To bi pomenilo žrtvovati preveč ljudi in preveč sredstev. Daleč smo še od končnega izida bojev, pa čeprav so Angleži zastavili vse svoje sile. V Egiptu se nahaja 425.000 vojakov, ki so jih Angleži zbrali s treh kontinentov. Na Sredozemskem morju razpolaga Anglija s jx>1 milijona ton ladij, prav tako razpolaga s 1500 letali. Angleška poročila Kairo, 21. decembra. L Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Italijanske čete v oblegani Bardiji se še vedno upirajo angleškim četam, ki dobivajo stalno okrepitve. Angleške čete medtem nadlegujejo utrdbe okrog Bardije, ki jih obstreljujejo tudi topovi, ter čistijo ozemlja zahodno in severozahodno od Bardije. Ujeli smo nadaljnjih 900 sovražnih vojakov in 4 topove. Na sudanskem bojišču nadaljujejo naše patrulje svoje živahno delovanje. Na bojišču v Keniji ni nobenih sprememb. Kairo, 21. decembra. Reuter. Tretji dan napada na Bardio so borbe zavzele obseg obleganja. Italijanska posadka, ki je dobro preskrbljena, se upira do skrajnih svojih moči. Ni nobenih podatkov o tem, da bi maršal Graziani skušal Bardio podpreti po poti ob obrežju, to je iz Tobruka. Če bi to poskušal, se mu to najbrž ne bi posrečilo, ker imajo angleške čete oblast nad to cesto. Kairo, 21. decembra. A A. Reuter: Po zadnjih poročilih iz zahodne puščave se Angleži pripravljajo, da izvedejo strahovit naskok na Bardio. Čeprav niso znane točne razporeditve italijanskih sil, pa pravi poročilo, da se iz angleških prednjih postojank vidi, da sta general Berti in del desete armade obkoljena v mestu. Prvotno so mislili, da je general Berti pred tednom dni premestil svoj štab v Tobruk. Italijanska obramba ima na razpolago tudi mnogo havbic. Povelje za splošni napad bo sledilo kakor hitro se bo general Wawel prepričal, da je prišel za to ugoden trenutek. Italijanske vojne sde so v neposredni zvezi z angleškimi oglednimi četami. Italijanske čete so pod poveljstvom armadnega generala Bertija. Svoje-časno so Angleži mislili, da je Berti prenesel svoj sedež iz Bardie v Tobruk, kar pa ni bilo točno. Delovanje angleških bombnikov Kairo, 21. decembra, t. Reuter. Letalsko jx> veljstvo angleške armade poroča: V prvih 12 dneh ofenzive s Severni Afriki smo sestrelili skupno 88 sovražnih letal, 56 pa smo jih uničili na tleh. Tako je sovražnik izgubil skupno 144 letal. Angleške izgube znašajo v istem času 13 letal. Naši bombniki so bombardirali Castel Benito, tako imenovan jjo voditelju Italije, v bližini Tripo-lisa. Pet letalskih lop je bilo uničenih. Bombardirano je bilo spet letališče Benina in je vse posejano z bombnimi zadetki. Do vključno 19. decembra je bilo sleherno italijansko letališče od Egipta do Tunizije bombardirano s težkimi bombami. V teku današnjega dne so naša letala uničila 5 nadaljnjih sovražnih letal. Naši bombniki so uničevalno bombardirali letališče v B e r k i, kjer so bile zažgane lope in skupine vojaških zgradb, dvoje letal pa je bilo uničenih na tleh. Bombardirana je bila tudi Gazala. Le eno letalo se ni vrnilo V Vzhodni Afriki smo bornbadirali Maiadn-go, Guro, Metemmo. Assab in Tesenei Uničenih ,i< letala in razdejala vojaške zgradbe. bojev in dosegli uspehe. Angleška ofenziva je presenetila in razpršila, delno pa spravila v ujetništvo skoraj 2 armadna zbora. Korolenko hvali delo angleškega generalnega štaba, ki je znal spraviti v sklad delovanje suhozemske armade, letalstva in vojne mornarice. Zaradi tega ima nasprotnik Anglije na tem bojišču težavo, da bi poslal okrepitve na afriško bojišče, medtem ko je Angležem dana celo možnost, da izkrcajo čete v zaledju italijanske napadene armade. Korolenko meni, da bodo boji v Afriki imeli svoje posledice tudi na italijanskem evropskem bojišču. Lažnive govorice je bilo več sovražnih letal na tleh. Južnoafriška pa so bombardirala Afmadu in Mojalo in zde Sovjetska sodba Moskva, 21. decembra, t. Associated Press. Glasilo sovjetske rdeče vojne mornarice »Krasna j i Flot« objavlja članek svojega vojaškega dopisnika fKjlkovnika Korolenka, ki piše o bojih v Afriki, da so Angleži prevzeli vodstvo Upal je, da bo z mogočno ljudsko stranko, ob-segajočo vse sloje in stanove, mogel slovenskemu narodu pripomoči do boljšega prostora pod soncem. Težko, da smo kdaj imeli voditelja, ki bi tako ljubil slovenskega človeka in ki bi tako očetovsko v svojo skrb zajemal ves narod kakor pokojni dr. Korošec. Kadar je šlo za Slovence in za slovenske narodne interese, potem Korošec ni bil več strankar, ampak samo še oče vseh. Ko je šlo za slovensko univerzo ali druge kulturne ustanove, za slovensko gospodarstvo, zadrugarstvo, za izseljence, za naš živelj onkraj državnih meja itd. — mora vsakdo potrditi, da v takih primerih ni bil nikdar ozkosrčen, ampak so mu vsa ta vprašanja bila enako pri srcu, pa čeprav bi njih ugodna rešitev prišla trenutno v prid političnim nasprotnikom. Iz skrbi za svoj narod se je tudi pokojni Korošec tako vztrajno boril za našo narodno samoupravo ali avtonomijo. Ni tega delal iz zgolj strankarskega vidika, ampak v živi skrbi za ves slovenski narod. Videl je, da se brez samouprave Slovenci nikdar ne bomo mogli ne politično, ne gospodarsko in ne kulturno kot narod primerno uveljaviti. Žele! je, da bi si avtonomistični program osvojile vse slovenske stranke, kar se mu, žal, ni posrečilo. Najširši okvir Koroščeve politične delavnosti pa je bila država. Jugoslavija z narodno dinastijo Karadžordževičev je za našega pokojnega voditelja bil političen aksiom, o katerem ni pripuščal nobene razprave. Vse njegovo politično delo nosi ta pečat. Vedno se je gibal v tej smeri in ostal na tej črti tudi tedaj, ko je moral v izgnanstvo. V tem smislu je veliki pokojnik vzgajal tudi svojo stranko in politično šolal ves slovenski narod. Mislimo, da ni naključje, da se tudi v časih najhujših političnih težav med Slovenci ni nikdar poiavilo kakršnokoli separatistično gibanje, niti tedaj ne, ko so ga naši politični nasprotniki hoteli umetno ustvariti. Korošec je slovenskim narodnim množicam znal globoko vcepiti smisel za skupno jugoslovansko državo in si je vztrajno prizadeval, da vzgoji Slovence v državno misleč in čuteč narod. Kot politik, kot voditelj in organizator stranke, kot slovenski narodni voditelj in jugoslovanski patriot nam je veliki pokojnik zapustil svetel zgled, vreden najglobljega spoštovanja in vestnega posnemanja. drin. Berlin, 21. decembra, t. Associated Press. Na merodajnih mestih izjavljajo k govoricam o bi« vanju nemških čet v Italiji naslednje: Ni navada, da bi nemški in italijanski generalni štab obveščala javnost o skupnih sklepih, ki sta jih s prejela za izvedbo potrebnih naporov do skupne zmage. Toda v tem posebnem primera, ko se širijo govorice, da se nemške čete že nahajajo v Italiji, odnosno, da so na poti v Italijo, je potrebno poudariti, da spadajo te govorice v kraljestvo pravljic. Newyork, 21. decembra, t. Ameriška poročevalska agencija »United Press« je po ameriškem časopisju razširila različne govorice o Italiji. Med njimi je tudi ta, da je maršal Badoglio odstopil zato, da bi ostal v ozadju kot tista osebnost, ki naj bi kot zaupnik cesarja in kralja v damem primeru v Italiji igrala podobno v 1 o • g o, kakor jo igra maršal Petain v Franciji. Druga takšna govorica je, da naj bi za novega italijanskega veleposlanika v Tokiu na Japonskem bil imenovan sedanji zunanji minister grof Ciano. Tretja novica te vrste je, da se je ameriški veleposlanik v Rimu hitro vrnil nazaj na svoje mesto, da bi v danem primeru posredoval za sklenitev posebnega miru med Anglijo in Italijo. Sotrudnik »Associated Press« se je obrnil na poučene osebe v Washingtonu, ki so mu izjavile, da ameriški zakoni ne morejo prepovedati tisku, da jjo svoje poroča o dogodkih, toda vse te informacije so propagandnega značaja in prihajajo iz Italiji sovražnih virov. Sicer pa so že same po sebi takšne, da jih mora vsak zdravi razum spoznati kot neresnične, ker stvarno nikjer ni nobenega razloga za dogodke, ki jih te govorice najavljajo. Angleški kralj bo govoril na božični dan v radiu London, 21. dec. t. Reuter: Angleški kralj Jurij bo govoril v radiu na božični dan ob 2 popoldne (ob 3 jx> srednjeevropskem času). Govor bodo prenašale vse angleške radijske postaje na vseh valovih. Lord Hallfax za poslanika v Ameriko? London, 21. dec. t. Reuter: V diplomatičnih krogih se je raznesla govorica, da bo angleška vlada poslala na izpraznjeno mesto angleškega veleposlanika v \Vashingtonu sedanjega zunanjega ministra lorda Halifaxa. — Toda ta novica še ni potrjena. — V primeru, da lord Halifax zares poide v Ameriko, bo Churchill izvedel delno preosnovo svoje vlade in je zelo verjetno, da prevzame zunanje ministrstvo Antonv Eden. medtem ko bi se za Lloyda Georgeja našlo kakšno vodilno mesto v novem Churchillovem kabinetu. Smigly-Rydz pobegnil Bukarešta, 21. dec. t. »United Press« poroča, da je bivši vrhovni poveljnik poljske armade maršal Smigly Rydz, ki je živel interniran v samostanu Tasman v neki vasi v Karpatih, Čez noč pobegnil neznano kam. Romunska vlada ie dala navodila vsem obmejnim stražam in obrežnim oblastem, naj pazijo na begunca. Maršal ie v samostanu užival precejšno svobodo. Poveljnik njegove straže je bil aretiran. Zomunskn vremenska napoved: Hladno bo. Pretežno oblačno in megleno vreme. Tupatam rahel sneg. Zagr«bžka vremenska napoved: Hladno in meglena V Albaniji napadi - protinapadi Italijanska poročila Nekje v Italiji, 81. dec t. Štefani. Službeno poročilo italijanskega glavnega stana oboroženih eil o operacijah v Grčiji se glasi: Grško bojišče: Poskusi sovražnikovih napadov so bili povsod odbili. Naš protinapad nam je omogočil, da smo zav/.eli neko pomembno postojanko. Oddelki bombnikov, strmoglavci in lovska letala so izvedla napad na zbirališča čet, cestna križišča in na vojaške naprave na vsem odseku, ki prihaja pri akcijah v poštev. V kriškem kanalu sta bila potopljena dva velika splava. Med več hudimi borbami sta bili zbiti dve sovražnikovi letali vrsle »Gloucester«. Eno naših letal se ni vrnilo. Naše pomorske enote so bombardirale sovražnikove postojanke ob jonski obali ter učinkovito zadele vnaprej določene cilje. Grška poročila Atene, 21. dec. t. Reuter: Atenska agencija poroča: Poročilo št. 55. grškega generalnega štaba 6e glasi: Grške čete so po hudih bojih na raznih odsekih fronte spet zasedle nove postojanke. Pri tej priliki je bilo ujeto večje število sovražnikov, med njimi en polkovnik in več častnikov. Zaplenili smo todi veliko vojnega materiala, med njim dve bateriji topov. Sovražnik jo včeraj z zraka bombardiral otok Leukos. Človeških žrtev ni bilo. Škoda je neznatna. Vladni tolmač je povedal časnikarjem, da so bile najhujše borbe na albanski obali, kjer so Italijani izvedli manjšo protiofenzivo e tanki in motoriziranimi vozili. Grki so protinapad odbili in se pomaknili spet nekoliko naprej. Pri Tepe-leniju in Klisuri italijanski odpor vidno peša in je pričakovati grškega napredovanja po dolini Vojuše mimo obeh navedenih mest, ki so jih Italijani že izpraznili, Grki pa jih šo nočejo zasesti, dokler r,imajo v svojih rokah vse okoliško gorovje. Hude so borbe tudi na severu, zahodno od Podgradca, kjer je grški generalni štab prepričan, da bodo Italijani poskušali izvesti veliko protiofenzivo. Grki pričakujejo protinapada že v nekaj dneh. Italijansko topništvo je Podgradee tako-rekoč razdejalo. Položaj Dodekaneza Nevyo.k, 21. dec. b »N e w y o r k Times« poroča o položaju na Sredozemskem morju ter poudarja zlasti obupen položaj dodekaneških otokov, kjer je pričelo primanjkovati hrane. Angleški napad na Brindisi Atene, 21. dec. t. Atenska agcncija. Angleško letalsl o poveljstvo poroča, da so angleški bombniki uspešno napadli petrolejska skladišča in železniška naprave v Brindisiju. Vse bombe so padle na zaželene cilje. Nastali so veliki požari, ki so jim sledile eksplozije. jugosl. zadružniki spominu dr. Korošca Občni zbor Glavne zadružne zveze — Jugoslovanski zadružniki pri zadušnici za rajnim dr. Korošcem Spet hud napad na Liverpool Angleži so bombardirali Berlin Nemška poročila Berlin, 21. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: V predpretekli noči so bombniški oddelki z 'dobrim uspehom izvedli napade na vojaške objekte v Loudouu. 2e danes so bile vržene bombe na London. Zadeta je bila neka tovarna vojne industrije v Charmsfordu. Ogledniška letala so letela nad Anglijo vse do Shetlandskih otkov. Preteklo noč so močni oddelki bombnikov napadli vojaške objekte v Južni in Srednji Angliji ter pristaniške m industrijske naprave v Liverpoolu. • Vrženih je bilo več tisoč eksplozivnih in zažigal- I nih bomb. Letalske posadke so gledale številna požare večjega in manjšega obsega in slišale tudi težke eksplozije. Sovražnik je preteklo noč napadel nemško prestolnico. Napad je bil naperjen proti izključno nevojaškim objektom. Poškodovanih je več zgradb kakor tudi berlinska katedrala. Ubitih ie bilo 6 civilistov. Ranjenih je 17 oseb, od katerih jih je bilo več izven zavetišč. Protiletalskim baterijam se je posrečilo zbiti 2 letali. Angleška poročila London, 21. dec. t. Reuler. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči so sovražna bombna letala izvedla hud napad na naselja v dolini reke Mcrsey (Liverpool). Sovražnik jo napadal več ur. Proti jutranjim uram pa je obramba dobila nadoblast nad nasprotnikom. Napad je povzročil precejšnjo škodo. Pornšcne so zasebne hiše, trgovinska poslopja, p.) skladiščih pa so nastali požari. Ubitih in ranjenih je bilo mnogo civilnih oseb. Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja k službenemu poročilu, da je bil napad na Liverpool izredno hud. Verjetno je bil to dosedaj najhujši napad na Liverpool sploh. Sovražna letala so prihajala v neprestanih valovih ter so trosila bombe na slepo. Tudi v Londonu je bil nočni alarm, vendar tiste nekatere bombe, ki so padle, niso povzročile škode, niti niso zahtevale človeških žrtev. Bombe so bile vržene tudi na nekatere kraje na Škotskem in v zahodni Angliji. V Londonu pričakujejo nemškega napada na otok Angleški letalski strokovnjak Steward je snoči govoril v radiu, kjer je obravnaval položaj na bojiščih. Najprej je govoril o afriškem bojišču, potem pa o letalskih bojih nad Anglijo. O slednjem bojišču je dejal, da je v zvezi z dogodki v Afriki, kajti njemu se zdi neizbežno, da bodo morali Nemci Italiji pomagati. Stevvard misli, da svojih čet ali svojega orožja Nemci ne bodo pošiljali na italijanska bojišča. Tudi nove fronte ne bodo odpirali zaradi položaja Italije. Po njegovem mnenju bodo Nemci nudili Italiji pomoč v neki drugi obliki, poskusili bodo namreč vdor na angleška tla. Sedanji čas za to je ugoden tembolj, ker postaja angleško letalstvo čedalje bolj močno in bi bili poskusi, ki bi se napravili pozneje, toliko bolj izjiostavljeni nevarnosti, da se ne izja-love zaradi naraščajoče moči angleških letal. Ste-ward meni, da je treba s takšnim nemškim poskusom računati i bližnji bodočnosti. Bombe na Irsko London. 21. dec. Reuter: Letalo, čigar narodnosti niso mogli ugotoviti, je včeraj bombardiralo mesto Kingstovvn v grofiji Dublin na Irskem. Ena bomba je padla poleg železniške postaje Sandicow in je samo lažje poškodovala poslopje in lahko ranila eno osebo. Druga bomba je padla na neki vrt in ns.pravila le malo škode. Pol ure pozneje je neko neznano letalo tudi vrglo bombe v bližini neke farme pri St. Royu v grofiji Monigan. Neki farmar je bil lažje ranjen. Napadi na Kemijo Nemška poročila Berlin, 21. decembra, t. Ass. Press. Službeno lavljajo, da je angleški letalski napad na Berlin imel hude posledice za nekatera zgodovinska poslopja. Tako je bila poškodovana znana berlinska katedrala, delo arhitekta Schinckela, nadalje vojni auzej ter mnoge stanovanjske hiše. Mnoge angleške bombe so padle med zgodovinske stanovanjske četrti okrog Lustgartena. Berlin, 21. decembra. DNB: Britanska letala io preteklo noč napadla Berlin. Pri prvem napadu se je nemškemu protiletalskemu topništvu posrečilo preprečiti dolet sovražnikovih letal nad prestolnico. Letala so metala zažigalne bombe nad predmestja. Nastali požari so bili hitro zadušeni Kasneje pa je več sovražnikovih letal letelo nad samim mestom Berlina ter vrglo večje število eksplozivnih in »ažitfalnih bomb na mesto Povzročena je bila neznatna škoda na zgradbah Poškodovana je tudi berlinska katedrala Pač pa ni nobene škode v vojaškem pogledu. Dotedaj so ugotovili 6 mrtvih in 17 ranjenih, Angleška poročila London, 21. decembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči so skupine angleških težkih bombnikov napadle Berlin, kjer so bombardirale vojaške cilje, ter belgijske, nizozemske in francoske luke na obali Rokava, kjer je bilo opaziti spet zbiranje sovražnih oboroženih sil. Pri napadu na pristanišče Boulogne v zasedeni Franciji so naši bombniki s strmoglavnimi napadi uničili več ladij, med njimi ladjo — nosilko protiletalskih topov. Ladja se je najprej dvignila popolnoma iz vode, nato pa se je potopila. Pregled angleških letalskih napadov v osmih mesecih London, 21. decembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo naslednji pregled o angleških letalskih napadih na nemške ali italijanske cilje v zadnjih osmih mesecih. Angleški bombniki so v zadnjih 8 mesecih izvedli skupno 5000 letalskih napadov na sovražne cilje pričenši s pristanišči ob Rokavu pa tja do Dodekaneških otokov. Med njimi je bilo štiri petine napadov na cUje v Nemčiji ali od Nemčije zasedenih krajih. Na Nemčijo in nad Nemčije zasedene ,kta- . je je bilo izvedenih 250 napadov na tpvarne pa ietala in municijo, 866 velikih množinskih napadov na pristanišča, ladjedelnice in ladjevje v pristaniščih, 683 velikih napadov na železniške naprave in vodne kanale, 123 napadov na nemška letališča. V teh napadih je angleško letalstvo izgubilo vsega 550 letal, toda poleg z bombami povzročene škode je na teh pohodih sestrelilo še 109 sovražnih letal. Na razne kraje italijanskega imperija je bilo izvedenih mnogo napadov in sicer 405 napadov na vojaške cilje v Abesiniji, Eritreji in Somaliji (vzhodna Afrika), 300 napadov na razne vojaške cilje, kot vojaške zgradbe, vojaška skladišča in pristanišča, v italijanski Libiji, 60 napadov na municijska skladišča in važna pristanšča v Alba-nji, 58 napadov na italijanske vojne in trgovinske ladje. Pri vseh teh pohodih, med katerimi so mnogi, ki so imeli daljavo do 4000 km, iz Anglije v severno Italijo, je angleško letalstvo izgubilo samo 82 letal. Gornje številke pričajo, dodaja letalsko ministrstvo, da »ima angleško orožje zelo dolgo roko« in da so postali »angleški letalci strah zračnega prostora«. Ni pcirolcta pa vendar imate krasno in prijetno svetlobo s SVETILKO LELIPUT za 80 sveč. 1 liter špirita gori 22 ur! Tehnično popolna svetilka! Urez kompliciranih vijakov kot ravndno pri po-donnih svetilkah. Dokler traja 7.a-I loga cena din 295" s kompletnim priborom. VA KUJTE SK HOMOTE! Po.iobnega izdelka po taki ceni ln R tnko močno svetlobo ni! PETRO-LUX k. d. Zagreb, RadISina ul.9. TEL. 72-150 — Prospekti brezplačno in franko! Iščemo agilne zastopnike in preprodajalce. Ankara, 21. dec. Reuter: Uradno je bilo objavljeno, da je bilo obsedno stanje, ki je bilo pred kratkim tfazglašcuo v Carigradu in v Dardane-lah ter šo v nekaterih drugih pokrajinah evropske Turčije, podaljšano za tri mesece. Belgrad, 21. dec. m. V dvorani Inženirskega doma je bil danes redni občni zbor Glavne zadružne zveze. Pruu občnim zborom so se vsi člani predsedstva GZZ kakor tudi zastopniki posameznih zadružnih zvez ki so prišli na občni zbor svoje vrhovne zadružne ustanove, zbrali v katoliški cerkvi Kristusa Kralja, kjer je predsednik Zadružne zveze iz Zagreba in član predsedstva GZZ v Belgradu dr Avgušlin Jurelič imel peto sv. mašo za pokojnim voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem, ki je bil dosmrten predsednik GZZ. Službe božje za pokojnim dr. Korošcem 6ta se v imenu kr. vlade udeležila tudi kmet, minister dr. Cubri-lovič in gradbeni minister Vulovič. Navzoč je bil tudi politični naslednik pokojnega dr. Korošca, bivši minister in senator dr. Franc Kulovec. Dr. Juretič je po končani sv maši imel tudi molitve za pokojnim dr. Korošcem pred katafalkom, ki je bil ves zavit v črnino in pregrnjen z zadružno zastavo. Po sv. maši so sc vsi zadružniki zbrali v veliki dvorani Inženirskega docna, kjer je bil občni zbor Glavne zadružne zveze Nad predsedniško mizo je bila na sredi obešena velika 6lika dosmrtnega predsednika dr. Korošca, ki je bila vsa ovita v črnino. Občni zboT GZZ je začel prvi podpredsednik, bivši minister inž. Voja DJordievič. Pozdravil je vse navzoče zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Vojislava Petroviča, kmetijskega ministra dr, Ču-briloviča, zastopnika vojnega ministra polkovnika Bogofilava Katiča, bivšega min(6tra in senatorja ter potiličnega naslednika dr. Korošca, dr, Kulovca. Prvi del svojega govora je posvetil inž. Djordjevič spominu pokojnega dr. Korošca. Njegov govor bomo prinesli pozneje. Po tem govoru je g. Voja Djodjevič na-glašal pozitivne strani zadružne organizacije, predvsem v sedanjih težkih dneh. Po njegovem govoru so bile cdfioslone brzojavke Ni. Vel. kralju Petru II., predsedniku vlade Cvetkoviču, poopredsedniku vlade dr. Mačku, banu dr. šu-našiču in ministrom dr. Budisavljeviču, dr, šu-teju, dr Andresu in inž. Besliču. Iz odbora je izpadlo 12 članov, na njihova mesta pa so bili takoj izvoljeni novi člani. Od Slovencev so prišli v odbor dr. Kulovec kot član, dr. Krek kot namestnik, dr. Jože Basaj kot član in Bogomil Remec kot namestnik, Milan Mravlje, član, dr. Drago Marušič namestnik, Miloš štibler, član, Ivo Deržič namestnik, I. Ra-kovec, član, Vuletič, namestnik. V upravni odbor je bil dirigiran iz Niša Dragiša Cvetkovič za namestnika pa Drago Milanovič. Iz nadzornega odbora so izpadli trije člani, ter so bili prav tako izvoljeni novi. Od Slovencev je bil izvoljen v nadzorni odbor kot član Fr. Gabrovšek, za namestnika pa Ant. Kralj. Nato je bil sprejet proračun za prihodnje leto, ki znaša 1,250.000 din in je za 450.000 din višji od lanskega. Povečanje je narekovala potreba po večjem številu revizorjev. Na občnem zboru je imel tajnik Glavne zadružne zveze govor o davčnih oprostitvah zadrug. Po njegovem referatu je občni zbor sprejel resolucije. Predsednik vlade na mesto predsednika senata Uredba o izvrševanju senatnega proračuna Belgrad, 21. decembra, m. Na podlagi § 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939 je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika predpisal uredbo o izvrševanju senatskega preračuna. Uredba določa, da bo od dneva, ko stopi v veljavo, pa bo izvolitve predsedstva senata vse funkcije predsednika senata glede izvrševanja proračuna senata in o izdajanju odlokov o službenih odnosih osebja senata izvrševal ministrski predsednik. Za vse osebne in gmotne izdatke po preračunu senata je naredboda)alec predsednik mini-skega sveta, ki lahko to svojo pravico prenese na podrejene načelnike oddelkov. Pri izvrševanju preračuna senata opravlja ministrski predsednik lahko potrebno virmaniranje med vsemi postavkami tretjega poglavja prvega oddelka preračuna izdatkov za leto 1939/40, ki je podaljšano z uredbo o preračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1940 ter januar, februar in marec 1941, ter o naknadnih in izrednih kreditih, ki so bili sprejeti s tem pre- računom dvanajstin. Z izjemo § 28 zakona o podaljšanju veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o preračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929, za vse odloke o službenih odnosih osebja senata je pristojen ministrski predsednik v smislu določil uradniškega zakona. Vsi ti odloki se bodo pošiljali glavni kontroli v smislu določil § 29, točka 12, zakona o glavni kontroli. Račune senata za proračunsko leto 1939-40. po katerih administrativni odbor do dneva, ko dobi ta uredba veljavo, še ni podal poročila v smislu § 128. zakona o poslovnem redu v senatu, kakor tudi račun za proračunske dvanajstine za meseca april-julij in dvanajstine za meseca avgust-decem-ber 1940 ter januar-marec 1941 tn za poznejšo proračunsko dobo do volitev predsedništva senata, bo odobravala in pregledovala glavna kontrola po odredbah zakona o glavni kontroli. Potrebna navodila za izvrševanje te uredbe bo predpisal ministrski predsednik. Prednja uredba je objavljena v današnjih .»Službenih novinah«, s čimer je dobila tudi vso veljavo. Teden zbiranja za zimsko pomoč Belgrad, 21. dccembra. AA. Pod pokroviteljstvom in vodstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge se je začela letos široka akcija za preskrbo sirot z zimsko pomočjo. V ta namen je bil sestavljen odbor pod predsedstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge, pod predsedstvom predsednika vlade Dragiše Cvetko-viča in podpredsednika vlade dr. Mačka. Med člani odbora so ga. Vera Perovič, predsednik zveze mest in belgrajski župan Jevrem Tomič in župani vseh naših večjih mest, Nj. kr. Vis. kneginja Olga je poslala apel vsemu prebivalstvu kraljevine in ga povabila, naj pristqpi k akciji zimske pomoči, da bi se beda našega siromašnega ljudstva čim bolj ublažila. Prav tako je poslala apel tudi na vse naše socialne, humanitarne, viteške in druge narodne organizacije, ki bi rade sodelovale pri akciji, naj pristopijo k zimski pomoči, da bi se vse delo čez zimo združilo. Da bi se pa delo že v samem začetku organiziranja aktiviralo, in da bi se ta začetek v širšem obsegu čimprej pokazal, je izvršni odbor zimske pomoči sklenil organizirati teden zimske pomoči. Ta teden bi bil istočasno v vsej državi v vseh mestih, kjer so odbori zimske pomoči, pa tudi tam, kjer jih še ni. Teden bi obsegal več vrst dela, kakršno ima organizacija. Med drugim je tudi zbiranje prispevkov in sicer 31. decembra zvečer. Zbiranje bi bilo po kavarnah med tistimi, ki bi radi veselo dočakali novega leta. Vsa društva, ki bi rada zimski pomoči pokazala pri njeni težki nalogi, bi morala pristopiti k delu v korist svojih krajevnih odborov zimske pomoči ter za svoje sirote. Drugi del zbiranja bi se izvršil od istih oseb na ulicah po zaključku tedna in sicer 5. januarja 1941. Z ozirom na kratek čas pa akcijski odbor pri organizaciji te akcije ni mogel izvršiti vsega tistega, kar bi takšno obsežno delo zahtevalo in se na ta način obrača na vsa društva in ustanove v vsej kraljevini, da smatrajo to kot poziv in pristopijo k organizaciji. Posamezne zveze in organizacije so bile že naprošene, da s svoje strani store vse korake, vendar pa ne upamo, da bi mogle zaradi kratkega časa obvestiti pravočasno vse svoje podrejene organizacije in edinice. Zato naj ta društva ne čakajo na redna obvestila, temveč naj se takoj lotijo organizacije dela. Drugi način, kako bi 6e Napetost med Nemčijo in Združenimi državami S. A, Zaradi ameriške pomoči Angliji Washington, 21. decembra, t. (Ass. Press.) Tukaj imajo vtis, da je v odnošaje med Združenimi državami severne Amerike in Nemčijo prišla precejšnja napetost. Nemška vlada je zahtevala od ameriške vlade, naj odstrani tri svoje konzularne uradnike iz Pariza, kjer da delujejo proti varnosti Nemčije. To je prvo znamenje napetosti. Drugo pa je, da je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva danes izjavil v Berlinu, da nemška vlada zelo pozorno čaka na to, kaj bo Amerika odgovorila na predlog angleškega ministra za mornarico, ki je dejal, naj Amerika izroči Angliji tistih 70 000 nemškega brodovja, ki lezi po ameriških pristaniščih nerabljeno Ameriški državni tajnik je danes povabil k sebi časnikarje ter pred njimi dal odgovor na obojni gornji zadevi. Na prvo zaktovo Nemčije je odgovoril, da bo ameriška vlada dotično tri ameriške konzularne uradnike poklicala domov. Toda ameriška vlada s tem še ni izrekla sodbe. Po di-plomatifnih običajih Ima vsaka vlada pravico zahtevati odpoklic tujih diplomatičnih uradnikov, ako ji niso zalelenl. Temn bo Amerika torej ustregla, toda pridrži si pravico, da sama presodi položaj teh uradnikov in odloči o njihovi krivdi ter da potem Mori korake, ki se ji bodo zdeli primerni. Na drugo točko pa je IIull odgovoril bolj ostro, ko je dejal. >da je za ohranitev dobrih mednarodnih ognošajev nevzdržno,.Če sc ena »Iran drži povsem pravilno in rezcriirano, medtem ko druga stran neprestano upanja nasprotno . Berlinski službeni krogi menijo, dn ie Amerika zagrešila »vojno dejanje«. ko pomaga Angliji. Ameriška vlada ne pripušča, da bi ji kdo delal očilke, da sc no drži strogo predpisov novlralnoslnega zakona. ta težka dolžnost oskrbela s sredstvf, ki so ji potrebna za izvršitev naloge, pa je, da se je akcijski odbor obrnil na državne oblasti in banske uprave s prošnjo, da se 5. januarja 1941 v vsej kraljevini prirede gledališke predstave v korist zimske pomoči. Odbor misli, da bodo merodajni činitelji tej prošnji akcijskega odbora ustregli in da bo to eno izmed sredstev, da se nabere potrebni denar. Prav tako je bila naprošena vrhovna nogometna zveza, da se vse nogometne tekme v državi, ki bi bile na ta dan, odigrajo v korist zimske pomoči. Morebiti se bodo temu priključili tudi vsi kinematografi, tako da bomo tisti teden dobili izrazit dokaz o začetku aktivnega dela za preskrbovanje sirot po zimski pomoči. V kolikor v posameznih krajih, večjih ali manjših do sedaj še niso bili sestavljeni odbori zimskih pomoči, pa se morajo ustanovitve takoj lotiti s sodelovanjem z občinskimi in državnimi oblastmi in vsemi društvi istega kraja. Vse dohodke, ki bi v teku tega tedna prispeli na račun zimske pomoči in tudi še naprej, bo treba izročiti ustanovam in odborom zimske pomoči. V izjemnih primerih bo mogoče ta denar izročiti tudi županom posameznih občin s tem, da jih uporabi samo za zimsko pomoč, Akcijski odbor prosi ln apelira na vse, da se brez odlašanja lotijo dela in obveste odbor o vseh možnostih na naslov: Akcijski odbor za zimsko pomoč, Kosmajska ulica, Belgrad. Žalni sfoor katoliške mladine na Koroščevem grobu Ljubljana, 21. decembra. Nocoj ob 8 je bil na grobu našega voditelja • dr. Korošca žalni zbor ljubljanskih članov ZFO in SDZ. Slovenski fantje so se zbrali v Rokodelskem domu, člani SDZ pa v Akademskem domu in so nato 6kupno s prižganrmi bakljami odkorakali na grob našega voditelja, ki je prav danes teden v jutranjih urah umrl. Na grobu je bila zbrana že velika množica ljudstva, ki je pričakovala prihod fantov, ki so v velikem Številu prihiteli na zadnji dom svojega velikega voditelja. Fanfaristi šentpeterskega odseka so najprej zaigrali nalašč za to priliko zloženo Tomčevo žalostinko, nato pa je vsa množica skupno odmolila »Molitev za domovino«. Tej molitvi so dodali še tri očenaše za dr. Korošca, nakar je povzel besedo g Fortunat Majdič, ki jc povdaril, kako je veliki pokojnik ljubil mladino, vedno zasledoval delo ZFO in ZDK, ta mladina pa mu sedaj mrtvemu obljublja svojo večno ljubezen in svojo zvestobo- Ginjcna je na to vsa množica zapela »Srce je žalostno« in žalni zbor je bil končan Med odličnifci, ki so se udeležili tega mladinskega poklona, srno zapazdi g. dr. Adlešiča z gospo, gospo Natlačenovo, ministra g. Snoja z gospo, preds. apelacijskega sodišča g. dr. Golija z gospo, prof. dr, Lukmana, predsednika ZFO dr. 2itka in mnoge druge. Slovenska mladina pa bo še večkrat ob veselih in žalostnih dneh poromala na grob svojega velikega voditelja, ki jo bo ludi mrtev s svojim zgledom vodil. Osebne novice Belgrad, 21, decembra, m. Na meščanski šoli v Krškem sta postavljena Franc Terscglav, diplomirani filozof, in Marica Strauss, upokojena profesorica učiteljišča. Dr. Anton Korošec: od rojstva do groba Slovenec! Pod Marijinim varstvom za slovenski narod Ko je slovenski narod pretekli torek tako kraljevsko slovesno spremljal na zadnji poti svojega \«liikega voditelja dr. Antona Korošca, je bil ves narod v duhu zbran okoli njegovega groba. Silni mraz tistega dne ni omajal pogrebcev, da ne bi vztrajali do konca, tako da so se žalni gostje iz Belgrada čudili, kako je mogoče slovenskim fantom in dekletom v njihovih oblekah, ki niso zimske, vztrajati. Vprašali so jih: »Ali se boste prehladih?« l->a so dobili ponosni in ljubeznivi odgovor: »Nič za to! Za dr. Korošca lahko tudi zmrznemo!« Tako velika ljubezen je vezala slovensko ljudstvo do svojega voditelja, da se množice ntso zbale nobene žrtve, ko je bilo odhajajočemu očetu in voditelju izkazati zadnjo zemeljsko čast in ljubezen. Ta ljubezen pa ni nastala sama po sebi, kakor si domišljajo nekateri, ki bi tudi radi postali vodniki in voditelji. Ta ljubezen ljudskih množic je vedno le nekak odraz in odgovor velike ljubezni, ki žari iz srca voditelja samega do svojega naroda. Dr. Korošec je imel v svojem srcu ogromno zakladnico ljubezni do svojega naroda, kateri mu je to ljubezen tudi vračal, čeprav mu je v polnosti nikoli ni mogel povrniti. , Dr. Korošec je bil sin tnale kmečke slovenske in krščanske niše v Biserjanih v prelpi Prle-kiji. Se vse okolje tamkajšnje njegove ožje domovine je prepleteno z vidnimi znaki velike domovinske ljubezni, ki jo tamkajšnji slovenski rod goji do svojega naroda. Od svoje ljubeče matere je mali Tonček zajemal prve nauke o ljubezni do Boga in Marije, z njimi pa tudi prve opomine, naj ljubi svoj slovenski narod, kateri je v tistih časih bil zaničevan in zatiran do konca. Tako je bila v roj9tni slovenski krščanski hiši zgrajena v malem dečku že prva podlaga, na katero je potem veliki dr. Anton Korošec naslonil vse svoje javno delo za slovenski narod. Sinu slovenskih kmečkih staršev takrat ni bilo lahko študirati. Trpeti je moral pomanjkanje, premagovati težave tujega nemškega jezika v gimnaziji, ki je bila docela nemška, trpeti nasprotovanje tujerodnih profesorjev, ki so skušali v mlada slovenska srca sejati tujega duha, trpeti nasprotovanje tujerodnih sošolcev, ki so iz dna duše brezobzirno kazali zaničevanje do slovenskega jezika in naroda. To so bili časi, ki jih današnja mladina niti razumeti ne more. Tisto pot pa so takrat morali hoditi vsi slovenski izobraženci. Zato ni čuda, če je kdo tu ali tam omagal. Toda študent mariborske nemške gimnazije Tone Korošec ni omagal. Trpljenje in zatiranje ga je eelo vzpodbujalo k večjim naporom. V tem oziru se do svoje smrti ni prav nič spremenil. Cim hujši je bil pritisk, tem silnejši je bil njegov dejavni odpor, kateri je prihajal iz žive vere in goreče ljubezni do svojega naroda. Tako je mladi Tone Korošec napravil četrto gimnazijo v Mariboru. Ob koncu leta, ko so če-trtošolci iz nižje gimnazije postali višješolci, se je v njih zdramila velika samozavest: iz dečkov so postali fantje, ki vedo, kaj hočejo. Ob koncu tistega šolskega leta so se pod vodstvom dijaka Antona Korošca zbrali nastopajoči slovenski pe-tošolci ter se posvetovali, kako naj v prihodnje čim bolj uspešno delajo za svoj narod. In so pod vodstvom mladega Antona Korošca sklenili, da se bodo kot študentje najlaglje in najbolj uspešno upirali vsem poskusom potujčevanja, če bodo odlično študirali. Ob slovesu so drug drugemu zaprisegli tako študirati, da bodo odličnjaki, katerim nihče nič ne bo mogel. Po to jim ni bilo dovolj. Zaprisegli so drug drugemu, da bo vsakdo izmed mladih »zarotnikov« postal že v gimnaziji v določenem predmetu prvi v razredu. To svojo prisego so potem romantično navdahnjeni slovenski petošolci podpisali vsak s svojo krvjo. Tako je bila zaveza zapečatena. In mladega Antona Korošca je zadela naloga, da mora postati prvi v razredu v — nemščini. To je bila velikanska naloga, ki se je zdela neizvedljiva vpričo nemških profesorjev in nemško govorečih sošolcev. Toda dijak Anton Korošec je izvedel, kar je prevzel, ter je že v sedmi šoli bil v svojem razredu v nemščini prvi! Popolno znanje nemškega jezika mu je potem v njegovih bojih za slovenstvo mnogo koristilo. Krvna zaveza, dana na koncu četrte šole v Mariboru, ga je vezala vse njegovo življenje. Ljubezen do naroda svojega v mladem študentovskem srcu je postala dejavna, ko je dozorel v moža ter postal kaplan. Toda kaplanska služba je bila za njegovo veliko dejavnost in že tedaj veliko obzorje skoraj premajhna. Zato se je poleg delovanja v dodeljeni mu farni službi lotil tudi širokega organizatorič-nega polja zunaj župnije. Kot kaplan je začel po slovenski Štajerski ustanavljati mladeniške zveze, zavedajoč se, da je mlad človek najbolj dovzeten za velike ideale. Kmalu je imel zbrano veliko armado slovenske katoliške mladine, za katero je ustanovil glasilo »Naš dom«, ki je sam z veliko ljubeznijo vanj pisal. Tako se je na slovenskem Č Stajerju začelo tisto veliko krščansko-slovensko obnovitveno in prerojevalno delovanje, ki je drugod po Slovenskem bilo ie v polnem teku. Iz skromnih mladeniških organizacij je stopil na čelo gospodarskega in izobraževalnega delovanja, dokler ni prevzel tudi političnega vodstva štajerskih Slovencev, katerim je oznanil slovenski politični program: Združena Slovenija. V vsem tem velikem delu pa je še imel časa, da je na graški univerzi napravil doktorat ter postal doktor. Tako je dr. Anton Korošec rastel iz žive vere v Boga in Cerkev božjo ter iz goreče ljubezni do svojega naroda. Resnično! Tako, kakor on, najbri nihče drugi izmed mladih »zarotnikov« ni dobesedno izpolnil svoje s krvjo zapisane prisegel Njegovo delo za Jugoslavijo, njegovo delovanje v Jugoslaviji — vse to je prežeto ene same misli: z božjo pomočjo in vsemi osebnimi žrtvami dvigati katoliški slovenski narod in ga voditi k boljši pri-hodnjosti. V tem je bil jekleno dosleden ter nI zase poznal v delu nobenega odmora. Noč in dan je mislil ter snoval, kako bi bolje rešil svojo nalogo. Politične oporoke nam ni zapustil. Toda veliko misel je povedal letošnje poletje v krogu svojih prijateljev: Ce se kdaj zgodi, da slovenski narod ne bi mogel in smel imeti svojega voditelja, da ne bi smel gojiti svoje narodne zavesti, takrat bo morala biti vodnica slovenskega naroda Marija — Kraljica Slovencev. V njegovi duši je vstajal takrat privid, da morda za nekaj časa pridejo nad Slovence takt črni časi. Zato je opozarjal v pogovoru prijatelje, da je zdaj slovenska narodna dolžnost: razširjati med slovenskim narodom zavest, da je Marija z Brezij od vsega naroda izvoljena za Kraljico Slovencev, katera naj vodi naš narod, da ne propade. Dejal je, da brezjansko Marijo sicer častijo Kranjci in Štajerci, da pa jo moramo V9i Slovenci iz vseh slovenskih zemlja častiti kot Kraljico slovenskega naroda v njegovi celoti. Voditelj, ki je tako ljubil svoj narod in delal zanj, se je poslovil in bil deležen tudi ljubezni od strani svojega naroda. Pred odhodom pa nam je velel, kje je naša prava Vodnica ter nam priporočil, naj jo kot narod častimo ter se vsi zaupamo Njenemu vodstvu. Z Njeno pomočjo je vodil nas dr. Anton Korošec, Njej se zaupajmo, kakor nam je velel, preden je odšel k Njej. Sličice iz Koroščevega življenja Mladim ljudem nikdar ni bilo težko priti do pokojnega voditelja slovenskega naroda. Imel je izreden dar hitrega spoznavanja ljudi in zelo redko se je zmotil pri presoji mlajših, ki so se mu skušali ali morali približati. Bilo je v letu 1927, ko nam je dr. Korošec predaval v Akademskem domu. Dvorana je bila seveda prenabito polna in vse se je stiskalo okoli njega in ga poslušalo. Govoril je o zunanji politiki Jugoslavije, nato pa je prešel tudi na naše domače slovenske zadeve iu potrebe. Razlagal je, da bi bilo treba poživiti zamisel prirejanja velikih katoliških shodov, toda v nekoliko drugačni in enotnejši obliki. Prejšnje leto je bil namreč sam v Havreu v Franciji na velikem socialnem tednu francoskih katoličanov. Tedaj so tam obravnavali temo: »Katolicizem in načela mednarodnega življenja«. Izjavil je, da sedaj kar čaka na mlade ljudi, ki bodo v poletju 1927 lahko šli v Francijo na socialni teden v Nancy. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem se odločil, da se bom šel dr. Korošcu ponudit za to pot. Bil sem najbrž zelo drzen, ker sem naslednji dan kar sam krenil tja dol v Marijanišče in ne da bi se prijavil — kako sem le prišel mimo kabinetnih šefov — potrkal na njegova vrata. Močno je zado-nelo iz sobe in pokojni predsednik je sam najbrž mislil, do je velel komu drugemu, da naj pride v sobo. Vprašal me je, po kaj 6em prišel. Razložil sem, pa me je hitro vprašal: »Ali znate francosko?« pa je že sam izvlekel debelo francosko knjigo s police, moral sem sesti nasproti njega, odprl je, kjer se je odprlo in moral sem začeti prevajati in prebirati iz knjige. Šlo je še precej dobro, toda čez nekaj Časa se mi je le ustavilo pri nekem čudnem strokovnem izrazu, ki ga pozneje niti v Franciji nisem nikdar več srečal. Postalo mi je vroče, predsednik pa je silil vame, da moram tudi to prevesti. Skoraj se je nekoliko razhu-dil, zaprl knjigo in mi velel, da mi bo izid izpita iz francoščine pozneje sporočil, prav tako pa tudi to, ali bom lahko šel v Francijo. Odšel sem poparjen in sem si mislil, da sem propadel. Toda naslednji dan sem srečal predsednika med mari-ianiškimi vrati, smejal se mi je in me vprašal, ce sem izraz že pogruntal. Naročil mi je, da naj popoldne zopet pridem. Ko sem prišel, je bilo pri njem vse polno naših županov in zato mi je kratko omenil, da sem že izbran za pot v Francijo. To je bil moj prvi in največji izpit iz francoščine, dasi nisem osebno nikdar slišal predsednika izgovoriti niti besedice v francoščini. * Drugi veliki izpit je bil nekaj let pozneje v letu 1932. Pripravljal sem se na vstop v službo in v prvih dneh službovanja prišel zopet v Marijanišče. Pred nekaj tedni sem se vrnil iz tujine in zato sem slutil, da bo najhujše tedaj, ko bom moral predsedniku razlagati položaj v Franciji in drugod. Ne vem, če je imel pri predsedniku kdo isti vtis, kakor jaz, da namreč predsednik nikdar ni poslušal sj>mo besed, ki jih je kdo pripovedoval ali govoril, ampak da je često iz zvoka ali pa razporeditve misli presojal sposobnost in resničnost ter sigurnost izpovedb in navedb. Kadar je kdo govoril predsedniku, tedaj je predsednik svojega sogovornika jemal skoraj vedno nekako v prerezu in ta prerez si je predsednik stvarjal s tistimi svojimi vedrimi in globokimi pogledi, oši-nil je človeka po strani ali pa tedaj, ko sobesed-nik tega niti najmanj ni pričakoval in že je bila v predsedniku ustvarjena slika o osebi ali okolici, ki je šla čez zvok ali pa zagon misli, ki se je skušal uveljaviti bolj kakor pa bi bilo potreba. Govoriti sem moral mnogo in ves čas. Pri tem je nekaj časa sedel nasproti mene za tisto Dr. Anton Korošec - državnih mira Če sploh kateri državnik zasluži to ime, je bil gotovo to vodja in oče slovenskega naroda, na čigar grobu se še niso posušile solze ogromnih množic njegovega naroda. Prirojena mu je bila ta lastnost, potrjena pa z večnim redom Melkize-dekovim. Prijala pa ni njegovim načelnim protiv-nikom, ki bolj cenijo oblastnika babilonskih planjav; zato so mu celo očitali, da se premalo zanima za brate rojake izven naše domovine. Resnica je pa bila ravno nasprotno, le blagi pokojnik ni tega obešal nikdar na veliki zvon. Dolgoletna skušnja ga je zmodrila, da je najvažnejše stvari rad zakrival, dokler ni dozorel za to čas — in prav je imel! Bilo je dne 26. oktobra 1931. Prišel sem v Ljubljano ter zvedel tam, da je dr. Korošec na svojem navadnem stanovanju na Poljanski cesti. Prijatelj ga je telefonično vprašal, če bi ga mogel obiskati m kedaj? Odgovoril je takoj in določil čas. Našel sem ga prosto oblečenega pri miza ter sem mu po kratkem pozdravu priporočili važno cerkveno zadevo pri naših rojakih na Jadranu. Pritrdil mi je in dostavil: »Nameravam sam toi tja v kratkem; prilike so take, da moramo delati za medsebojno prijateljsko zbližanje.« To se je tudi zgodilo. Moje priporočilo je bito takrat uvaieno in izpolnjeno. Pa še kaj večl Takrat je bilo po dr. Korošcu prvikrat zasebno posejano seme na merodajnih mestih za poznejše boljše sosedne odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Kakor ena lastovka še ne prinese spomladi, tako se tudi iavne politične razmere n»so koteie obrniti kaj hitro k dobremu namenu. Minila so leta, da je prišla letina žetve, ki sicer rti spolnila upravičenih želja našim rojakom v inozemstvu; vendar je boljše bito to, kot da bi bito hujše! S težkim srcem je naš pokojni vodja naredil ta korak vedoč, da zaveden narod prenese tudi nepravične žrtve ter da ne kloni, ko je vprašanje miru na pozornici. Treba je pomisliti, kako napete 90 bile strune inira et extra muros. Vse je bi; lo prej kot pacifistično, državnik miru pa le ni popustil in vodil ie na svojo roko domovinsko ladjo proti vetru. Plača za to je bila pa — na Hvarul Mir najprej, potem pogodbe, je bilo geslo dr. Koroščevo v zasebnem in javnem življenju. Poznejši dogodki so opravičili njegovo delovanje. Kakšno priznaje so mu dali njegovi protivniki doma in v tujini, ko so to zvedeli? Raizglašali so javno in zasebno: dr. Korošec je šel v Italijo Slovence prodajati Oče Slovenije sicer pri svojem ljudstvu ni trpel na ugledu, krivica pa je le ostala krivica. Tudi v kritičnem času razpora glede konkor-dala med sv. Stolico m Jugoslavijo se m pomirjevalnih akcij ministra dr. Korošca prav razumevalo! Dosledno svojim pomirjevalnim načelom je pokazal kot državnik tudi pravice, ki nam je potreben za zbližanje zahoda in vzhoda v versko cerkvenem oziru. — Ostal je na površju zmagovalec do groba. Slava spominu državnika miru, ministra dr. Antona Korošca! ' J. Q. ozko mizo v Marijanišču, nalo pa je sedel na di-van. Ves razp'et misli so spremljali tisti njegovi značilni presojevalni pogledi in ko sem mislil, da sem osebo ali položaj najbolj točno pojasnil, je rahlo krenil naprej, kajti vedel je o razmerah in o ljudeh več, kakor pa bi ai podatkov mogel kdo nabrati v strokovnih knjigah in listih. Dve uri je trajalo izpraševanje in pripovedovanje ->- odhajal sem z velikim vtisom, da sem odgovarjal najtežjemu in najmočnejšemu učitelju politike, kar sem jih mogel do tedaj srečati. * Bil je mož velikih razmerij in silne, neizmerne razgledanosti. Imel pa je majhne drobne strasti, ki so ga tako presrčno in neposredno vezale z ljudmi vseh vrst in vseh razredov in vseh ver. Bilo je v Belgradu nekoč ob mračnih jesenskih mesecih. Ker je bilo mnogo dela in so bili dnevi kratki, nas je povabil kar na večerjo na svoj dom, da se bomo tam lažje pogovorili in pomenili in tudi bolj domače bo vse. Miza je bila seveda lepo obložena, dasi ni sam skoraj ničesar jedel. Pa se ni pogovarjal o kakih težkih zadevah, družba mu naj razvedri in razbremeni živce po napornem delu. Tako je večer navadno potekel v mirnem pripovedovanju in marsikdo se bo najbrž tudi še spomnil teh prizorov. Kdor je bil kdaj pri njem, je redko odšel brez kakega darila. Koliko daril kroži danes med njegovimi prijatelji in kolikšna je njihova vrednost! Med najbolj vedrim razpoloženjem je navadno krenil tja proti svoji pisalni mizi in tam kazal vse tiste lepe stvari, ki jih je prejel ali pa jih sam nabral 6kupaj. Tako nekje tam zadaj za papirji je bila lepa Skrinjica'in v njej Je bila izredno pestra in ve-flka izbira — ur. Pokojni predsednik je bil zbirale« ur, ni jih pa hranil, ampak jih je vse raz-dal. Navadno je segel med nje kar naravnost in podelil izbrancu uro, ki jo je ravno zagrabil. Včasih pa je segel tudi globlje in podaril kar zlato uro — v veliko začudenje in presenečenje vseh navzočih. Pri razdeljevanju ur je pazil samo na to, da namreč ni daroval ure, ki je nt smel. Med njimi je namreč bila velika lepa zlata ura s posvetilom ameriških Slovencev. Zatrjeval je, da te ure in pa Slomškovega škofovskega prstana, ki ga je prejel ob imenovanju za častnega kanonika lavantinskega kapitlja, ne sme nikomur podeliti. Pa je pripovedoval, da nabira ure in podobno rad pri raznih belgrajskih urarjih. Kadar je bil utrujen po delu, je krenil po mestu ali pa v predmestje na sprehod in se razbremenil in razvedril pri svojih znancih obrtnikih in preprodajalcih. Včasih se je zgodilo, da je tam v Kralja Mi-luina ulici prežal nanj Žid, ki ga je imel pokojni za »velikega prijatelja«. Včasih tudi kak revež iz uboge ruske kolonije iz Belgrada in od teh je nato nakupoval razne drobne dragocenosti. Pripovedoval je, da ima tam na trgu dobrega prijatelja, nekega židovskega trgovca, ki ga rad opozarja na priložnostne nakupe. Pravil Je, da je pridobil Žida »zase«, ker je nekoč z njim v njegovi stojnici na glas prebiral židovske hebrejske knjige. Od takrat sta bila »velika prijatelja«, toda kdor je poznal vrednost dragocenosti in slišal ceno, ki jo je pokojni predsednik plačal zanjo, je ugotovil, da je tudi tukaj predsednik rad igral vlogo žrtve in da ni gledal na to. če so mu reveži preveč praznili njegov žep. Kadar je osrečeval siromaštvo, ni niti gledal na narodno ali pa na versko pripadnost, ampak je dajal rad toliko, kolikor je imel pri sebi. Iz njegovih rok so ljudje raznesli na vse strani veliko lepih in dragocenih spominov. Vsak dar ali poklon je povrnil desetero. * Kadar je Imel denar, ga navadno sploh ni zaklepal in tudi ni imel pregleda nad tem. koliko denarja ima v miznici. Dajal je. dokler je bilo kaj na kupu in na sebe sploh ni mislil. Tako nam je v Belgradu 6am pripovedoval tudi tole: Sicer je bilo še zgodaj po prvem v mesecu. toda denar je že splahnel. Tedaj mi je bilo resnično silno nerodno, ker še za gospodinjstvo nisem imel več denarja. Stikal sem po vsem stanovanju, vse sem pretaknil in prevrgel, da bi mogoče le našel kaj denarja. Po dolgem iskanju se mi je posrečilo iztakniti v neki založeni listnici toliko, da sem lahko zadihal nekoliko svo-bodneje. Tako sem bil odkritja vesel, da sem sam odšel v trgovine in mesnice In kar počez nakupil vsegp tako približno za en mesec.« Sedaj je odšel in sam ni zapustil ničesar. Po vsej naši deželi pa je polno njegovih daril, bil je naš dosedaj največji mecen, zbirka slik in umetnin, ki iih je on nakupil, mora biti zelo velika, pa Je tudi vsa razdeljena po Sloveniji, drobnih in lepih daril pa je tudi velika in lepa skladovnica. Med nami ne živi samo v spominu svoje veličine in svojega velikega dela. ampak tudi v spominu velike in prisrčne ter drobne ljubezni, ki je tem globlja in vernejša, čim bolj prisrčen Je bil njpgov nasmeh in njegova sreča tedaj, ko nam je darila podeljeval. Darujte za starološkl »Dom slepih« ravod ca odraste stepel Čekovni račtm it 14672 — »Dom slapih«. L|ublj«n« žena Je ona, ki določa okus ln kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIH ORION PAD IO 1 SO RADIO d.t 0.1, UUBUANA. Nktofltara ccsta > RADIOVAL, UUBUANA. Dalmatinova alta IS ANTON BREMEt CELA. MlklofUm aUca ft? L LUSlCKV, MARIBOR. Komika usta Stev. 11 Delavska zbornica v počastitev spomina dr. Korošca V soboto dopoldne je bila seja upravnega sveta Delavske zbornice v Ljubljani. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, naj daruje Delavska zbornica v počastitev spomina velikega dr. Antona Korošca 50.000 din za delavske kuhinje. Od te vsote bodo dobile primerne zneske glavna delavska središča tako Ljubljana, Jesenice, Tržič, Kranj, Celje, Maribor, Kočevje, Trbovlje in tudi Ljutomer kot središče viničarskega življa. Kjer so že ustanovljene delavske kuhinje, bodo podporo Delavske zbornice dobile delavske kuhinje, drugod pa bodo siromašni delavci založeni 1 najpotrebnejšimi živili. Joža Vovk: Pogovor z očetom Glej nas, oče, zdai smo kot otrok — sirota, dom naš prazen, kot iz niepa bi odnesli use, ptei, ledena roža zdai na oknu nam cvete, še iz src ie izpuhtela vsa aorkota. Še veš oče? Bil nekoč je dom naš čisto majhen, skromen, da so ga še slive skoraj že prerasle, tujec bil močan je in ogromen, grabežljive roke so po zemlji naši se mu pasle. Še veš oče? Sklical si družino svojo, v polje si nas vodil in o zemlji naši toplo pesem pel, ledino z nami orati si začel, sam ponosno si pred nami hodit, še veš, oče 9 Takrat je tvoja pesem naša srca vnela. zemlja naša z nami in s teboj je pela pesem porojeno iz trpljenja, spev svobode, spev mladosti, spev življenja. Še veS oče? V polju zlata je pšenica valovila, pod večer se čezenj pesem je razlila, dom pa — kot bi praznik bil vsak dan, z okna nagelj skrbno negovan vabil sončno luč je, da je dom polnila. Mnogokrat si, oče, v brazdo plug zastavil, pod teboj je zemlja tdplo zazvenela in orali smo, zemljo rahljali, jesen vsaka sad bogat je imela. Pratike poznal si in vremena vsa, o pravem Času zasejal semena zdravega Še veš oče? Hasli smo ob tebi, se krepili, že smo mislili, da iz otrok smo zdaj možji, ženi, tedaj pa —-- O, tedaj je svojo pesem smrt zapela o, mrzld je njena kosa zazvenela, v hladnem jutru smo ostali sami. Glej nas, oče, zdaj smo kot otrok-sirota, dom naš prazen, kot iz njega bi odnesli vse, glej, ledena roža zdaj na oknu nam cvete, še iz src je izpuhtela vsa gorkota. Odiel si,.. A tvoj duh živi med nami zdaj se bomo z golimi rokami vsi zagrizli o našo sveto zemljo, v dediščino tvojo prehogato. Duh tvoj živi, duh nesmrtni pot bo kazal nam v deželo zlato. Zadnji pozdrav s Triglava Z najvišje ležeče kapelice na naši zemlji je ob smrti narodnega voditelja plapolala žulna zastava jesencte, dne 21. dec. V sprevodu za pokojnim narodnim voditeljem so nesli in položili na njegov grob kamen s Triglava ter vodo iz obeh izvirov Save (Slap Savica in Nadiža). Ti spomini z naše severne meje so prikaz ljubezni, ki biva v naših fantih do voditelja narodovega. Rekli so: ljubil je to zemljo, nesimo mu spomin na njegov grob. Dva jeseniška fanta pa sta nastopila težko zimsko pot na Triglav, da bo tudi na najvišji točki narodove zemlje zaplapolal zadnji pozdrav velikemu sinu. S triglavske stene sta najprej poslala kamen, ki je dospel v Ljubljano prav na uro pogreba, oba pa sta šla tovari-ško dalje v silni burji ostre zime. Pozno v ponedeljek sta dospela do Kredarice. Na Kredarici, kjer stoji najvišje ležeča kapelica v slovenskih planinah, je zaplapolala žalna zastava v spomin slovesu dr. Antona Korošca. Sožalje gospe dr. Stoiadinovičeve Belgrad, 21. dec. m. Minister dr. Krek je ob smrti voditelja Slovencev pok. dr. Korošca sprejel od gospe dr. Stojadinovičeve naslednje sožalje: »Spoštovani gospod minister! Davi sem se vrnila s potovanja ter hitim, da Vam izrazim svoje najtoplejše sožalje ob smrti gospoda dr. Korošca. S spoštovanjem in pozdravom Avgusta M. Stojadinovičeva.« Sožalja Bolgarov Ob priliki smrti dr. Korošca je Zadružna zveza v Ljubljani sprejela sledečo sožalno brzojavko iz Sofije: Sprejmite od zveze narodnih zadružnih bank ob priliki smrti nepozabnega in mnogo spoštovanega pokojnega Vašega predsednika, odličnega zadrugarja in patriota dr. Korošca iskreno naše sožalje. Večen naj bo spomin velikemu delavcu za jugoslovansko-bclgarsko zadružno sodelovanje. Predsednik Radi Vasilev, direktor Angelo Kasabov, Sofija. Jugnslovansko-bolgarska liga v Ljubljani je ob priliki smrti dr. Korošca prejela iz Sofije sledečo brzojavno sožalko: Globoko sožalje ob priliki smrti velikega državnika in borca za bolgar-sko-jugoslovansko zbližanje. Bolgarsko-jugoslovan-sko društvo v Sofiji. , Žalna seja Zveze dekliških krožkov v Ljubljani je bila 16. decembra 1940 ob polnoštevilni udeležbi odbora. Med drugim je predsednica izvajala sledeče: »Zbrale smo se, oa počastimo spomin našega narodnega voditelja, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca, ki je odšel v večnost v soboto 14. dec. Prve novice, ki so prišle do nas, prva poročila, ki smo jih dobili iz Belgrada, so nas tako presenetila, tako pretresla, s tako težo je vse to padlo na naša srca, na naše duše, da v prvem razburjenju nismo niti doumele vse tež-ot pravičen sodnik. Mi zagrebški Slovenci se dobro zavedamo, kaj nam je bil dr. Anton Korošec in zato so naša srca tem bolj jx>trta, ko nas je zapustil ravno v najtežjem česu, ko se kuje usoda narodov jk> zmožnosti njih voditeljev. Mrtvo je njegovo telo, živi pa in vedno bo živel med nami njegov duh, ki nas bo vodil po pravilni poti, ki nam jo je vedno pripravil in začrtal največji Slovenec in Jugoslovan — dr. Anton Korošec. Ko je nastopil svojo poslednjo pot iz prestolnice v svojo Slovenijo, ki ga je žalostna in zavita v tugo sprejela v svojo sredino, smo 60 poslovili tudi mi na zagrebškem kolodvoru od zemeljskih ostankov nepozabnega pokojnika. Težko je bilo slovo, ko je vlak odpeljal truplo našega voditelja v pozno, temno noč k Vam, ki ste ga sprejeli žalostni, toda tako, kot 6e spodobi tako velikemu in zaslužnemu možu. Pri tej priliki naj pripomnimo, da so nekateri zagrebški časopisi poročali, da se je na kolodvoru poslovila od dr. Antona Korošca skupina Slovencev, živečih v Zagrebu, na čelu s prof. dr. Zamikom. To pa ne odgovarja resnici, kajti g. prof. dr. Zarnika sploh ni bilo na kolodvoru, pač pa je res. da so se poklonili pokojniku le zastopniki AKD Danice, Slomškovega prosvetnega društva in zastopnico dekliškega odseka tega društva. Takoj, ko smo zvedeli za 9mrt blagopokoj-neg anarodnega voditelja, se je odbor Slomškovega prosvetnega društva zbral k žalni seji, v nedeljo zvečer pa sta imeli Slomškovo prosvetno društvo in AKD Danica v prostorih SPD kome-moracijo. Predsednik Siomškovega prosvetnega društva g. Marko Težak se je v1 lepem in toplem govoru spomnil velikih in nesmrtnih del voditelja slovenskega naroda, ki se je ves nesebično in s pravo očetovsko ljubeznijo žrtvoval le za dobro svojega naroda, gn s svojo močno in neomahljivo voljo zedinil z brati Srbi in Hrvati v veliko svobodno Jugoslavijo, ki pa je bil do poslednjega diha zvest svojim idejam, Sloveniji in Jugoslaviji. G. predsednik se je spomnil nadalje tudi njegovega zasebnega življenja, ko je s svojo dobro roko raztro«il vse, kar je imel in sta bila tako tudi AKD Danita in Slomškovo prosvetno društvo večkrat deležna njegovih nesebičnih jjodpor. In ko je z boljo v sicu končal svoj govor s »Slava mu« s ovsl navzoči trdno sklenili, da bodo vedno znali ceniti njegove velike in nepozabne zasluge za majhen, toda trden slovenski narod, ter da bodo vedno in povsod ostali zvesti njegovim idejam. V prostorih Slomškovega prosvetnega društva je vsak večer zelo živahno. Prosvetni odsek prireja predavanja, imeli smo Miklavžev večer, sedaj pa se igralci dramatičnega odseka pripravljajo na novo igro »Roksi«, ki jo bodo uprizorili v nedeljo 12. januarja 1941 ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani, Kaptol 9, in na katero ste vsi zagrebški Slovenci vljudno vabljeni. Pokojnemu voditelju Odšel si. Ob vesti tei boksi brez mej nam vsem v srce se je zajedla Kaj bil si nam, lo zdaj srci slovensko le povč, ki zdaj ob Tvojem grobu plaktt Najboljši ljudstva sin, povedel iz temin si ga v dan svobode. Obzorja zopet se temne jojt Ni Te, ni Tel... Zakaj, zakaj v tem hipu si odšel? Suileriii Mirko. v Se nehaj glasov v listih »Le Temps« poroča o smrti dr. Korošca in pravi, da ga je zadela srčna kap. Bil je 68 let star in je igral zelo važno vlogo v jugoslovanski politiki. Kot politični voditelj Sloevncev je bil večkrat minister in enkrat tudi dinistrski predsednik. O smrti našega voditelja dr. Korošca poročajo tudi češki »Lidovi listi«. Temu poročilu dodajajo vesti, kako bo pokopan in da bo prepeljan iz Belgrada v Ljubljano. Graška »Tagespost« piše pod naslovom »voditelj Slovencev umrl«, da je »umrl dr. Anton Korošec, ki je imel v vladi resor prosvetnega ministra iu je bil obenem tudi predfaednik senata in podpredsednik Jugoslovanske radikalne zajedni-ce.« Po kratkih življenjskih podatkih preide list na njegovo politfno delovanje in poudarja, da je bil že leta 1906 poslanec v graškem deželnem zboru. Leta 1917 je nastopil na dunajskem deželnem zboru kot predsednik Jugoslovanskega kluba s tako imenovano majniško deklaracijo, v kateri je zahteval samoodločbo jugoslovanskih krajev nekdanje monarhije, leta 1918 je prevzel vodstvo v Zagrebu ustanovljenega jugoslovanskega »Narodnega veča« in je bil ministrski podpredsednik v prvi jugoslovanski vladi. Od takrat je bil minister v raznih vladah in leta 1928 ministrski predsednik. Korošec je bil med najpomembnejšimi jugoslovanskimi politiki. »Učiteljski tovariš«. »Širom po Jugoslaviji je v soboto odjeknila vest: Umrl je dr. Korošec. Ta novica jo v dušah mnogih, ki so doživljali borbo za naše narodno osvoboionje, osvežila vse spo1 mine na moža, ki je vodil Slovence v najtežji dobi — v borbi za osvobojenje izpod tujega jarma. Uresničile so se želje naroda, prizadevanje in delo pokojnega dr. Antona Korošca pa je bilo kronano z najlepšim uspehom. V osvobojeni domovini smo se združili z brati Srbi in Hrvati v skupno državo Jugoslavijo. In v svobodni domovini, ki jo je j>okojnik pomagal graditi, mu je pripadla važna naloga. Njegove velike politične in državniške sposobnosti so sedaj prišle še prav j>osebno do veljave in prav zaradi tega je večkrat vodil važne ministrske resore in je bil tudi predsednik in podpredsednik ministrskega sveta, predsednik senata in tudi dvakrat prosvetni minister. Ko bodo zgodovinarji pisali oceno njegovega političnega in državniškega dela, jim ne bo težko ugotoviti velikih pokojnikovih zaslug pri ustvarjanju in zgraditvi Jugoslavije. Vse 6Voje sposobnosti je posvetil narodu in državi. Bil je mož visokih idealov, a blagega srca, bil je razsoden in sposoben politik in državnik.« »Narodni list«, glasilo dr. Angjelinoviča, piše med drugim o dr. Korošcu: »V čas med leta 1932 do 1935, to je v čas njegove skrajne opozicije, padejo tako zvane ljubljanske »punktacije«. Čeprav se dr. Korošec v ožjem krogu ni istovetil s tem žalostnim izpadom naše strankarske jx>li-tike, je kot discipliniran član in kot predsednik stranke prevzel in nosil zanje polno odgovornost.« »Bil je delaven in pošten, do svojih političnih nasprotnikov ni bil najobzirnejši, toda bil je vdan tej zemlji in je uvidel, da je nemogoče voditi neko posebno slovensko politiko, neodvisno od državne celote. To nas je mnogokrat zbližalo z njim in mnogokrat smo se znašli na istem terenu, čeprav smo z različnih vidikov gledali na svet in ta razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Ni bil človek, o katerem bi lahko stereotipno napisali navadni nekrolog. Bil je osebnost, ki je zapisala svoje ime v našo politično zgodovino, ki bo šele prinesla o njem končno in pravično sodbo. Pred mrtvaškim odrom slovenskega rodoljuba, jugoslovanskega politika in državnika, bivšim predsednikom Jugoslovanskega kluba in Narodne-nega veča se kot dovčerajšnji njegovi politični na- Žalujoča Vrhnika Pokojni slovenski voditelj je posebno rad zahajal na Vrhniko. Tu je bil dne 2. junija 1918. leta eden največjih njegovih deklaracij-skih taborov, na katerem je govoril vkljnb vla-dini prepovedi in izrazil simpatije avstrijskih Jugoslovanov za mučeniško Srbijo. Po' osvobojen ju je imel na Vrhniki tri velike shode, zadnjega pred državnozborskimi volitvami 1. 1938.. Medtem ie oa še dostikrat obiskal svoje vrhniške častilce, posebno rajnega dr. Janka Maroltu, kjer mu je — lako je dejal — znala pokojna gospa dr. Maroltova skuhati lako belo kavo, kot nobena druga. Na teh shodih in obiskih se je spoznal z vsemi predstavniki vrhniškega javnega in društvenega življenja. Zalo je bila naša žalost ob vodilelievi smrli leni večja. — Prosvetne organizacije so skupno s krajevno JRZ priredile že v nedeljo 15. t. m. v veliki dvorani Prosvetnega doma žalno komemoracijo. h kateri je prišlo izredno mnogo ljudi, čeprav v naglici prireditelje mni bilo mogoče obvestili n svečasnosti okoliških vasi. Cerkveni pevski zbor je zapel najprej Gallusovo «Ecce quomodo mo-rjhtr lustus«. nakar je dekan č. g. J. Bumik orisal pokojnikov duhovniški lik. Osmošoiec Fr. Cukale je deklamirsil Zupančičevo pesem .Grobovi tulijo«, g. Fink pa istega pesnika • Našo besedo«. Banski svetnik g. M. Marolt je s prilikami o sejavcu, pismi sv. Janeza z otoka Palma (llvarl) in svetopisemsko molitvijo velikega duhovnika vsporedil delo, proroštvo in žrtve narodovega voditelja. Kitnovčeva žalo-stinka je zaključila žalno prireditev, ki je do solz ganila vse navzoče. Mnogo Vrhničanov je bilo pri pogrebu, drugi pa so se tistega dne udeležili rekvijema v cerkvi sv. Pavla. V sredo po pogrebu je imel žalno seio občinski odbor. Spominski govor je imel župan g. I. Hren, v izredno lepem govoru pa se je spomnil rajnega dr. Korošca v imenu opozicije tudi bivši poslanec JNS g. mr. St. Hočevar. Mesto venca ie volil občinski odbor za božičnico Ženskega odseka PD znesek 1000 din. Po občinski seji jc bila še žalna seja Občinske hranilnice, ki je po govoru predsednika M. Marolta namenila v počastitev spomina moža, ki je rešil slovenske samoupravne denarne zavode iz moreče krize, (najljubšemu otroku dr. Koroščeve strastne ljubezni do slovenske kulture«. Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. 5000 dinarjev. Dvorani občinske zbornice in Občinske hranilnice ostaneta v žalnem ukrusju do osmine pO VOvli-teljevi smrtL eprotniki s spoštovanjem klanjamo in iskreno želimo mir njegovemu pepelu.« V »Novinnh Slovenske krajine« je objavil župnik v pokoju in voditelj Prekinurcev g. Jožef Klekl članeu: »Dr. Korošec in Slovenska krajina«, kjer pravi med drugim: »Komaj sem bil nastavljen za kaplana na Tišini, me je že obiskal z našim pokojnim voditeljem dr. Ivanocijem. Te zveze so rodile v naših mladih izobražencih veliko ljubezen do materine besede in nas navduševale za borbo, da kakor njegove borbe preko Mure, tako tudi naše borbe v Slovenski krajini priborijo slovenskemu narodu pravice, ki mu gredo. Ko sc je rodila Jugoslavija in je šla njegova majniška deklaracija zmagovito po vsej Sloveniji, je prišla tud' v Slovensko krajino in dobila lepo število podpisov... V novi državi je njegovo srce z vsem žarom svoje ljubezni čuvalo našo Slovensko krajino in ii tudi vsestransko pomagalo. Nič koristnega se ni zgodilo pri nas, da bi ne bilo v zvezi z imenom dr. Korošca.« Lepo se je spomnil dr. Korošca ob njegovi smrti tudi »Gorenjec«. Zelo lep je članek »Veliki dobrotnik«, kjer beremo med drugim: »Njegova dobrota je bila pač tolika, da ni sebi privoščil tega, kar si je sam srčno želel Svoječasno je izrazil željo svojemu prijatelju G. iz Kranja, da bi mu preskrbel nakup kake vile v Kranju ali okolici. Ko mu je prijatelj G. nasvetoval nakup neke vile, ki bi takrat stala le 300.000 din, je odgovoril: Toliko denarja pa jaz nimam. Ne bi bilo težko najeti posojilo in z letnimi anuitetami odplačati kupnino. Toda dr. Korošec se ni mogel odreči svoji veliki debroli in ni mogel pogrešati svojih dohodkov za — druge ... Njegova nesebičnost je šla še dalje. Mislimo, da smemo sedaj po njegovi smrti povedati javnosti to zgodbo: Nekateri njegovi prijatelji so želeli ob sodelovanju vseh slovenskih mest kupiti in opremiti Prevalo v Kranju in jo pokloniti dr. Korošcu kot narodni dar. Namera se ni mogla izvršiti, ker je pokojni naš voditelj, ko je zvedel za načrt, odklonil vsako darilo, češ da zase ničesar ne potrebuje in če bo onemogel, bo šel v samostan. Četudi ni zapustil nobenega premoženja, je vendar tako bogat, da je na njegovem grobu minister dr. Krek upravičeno rekel: zapustil je dva milijona sirot.« Središče ob Dravi Žalne seje za blagim pokojnim slovenskim voditeljem dr. Antonom Korošcem so imele naslednje organizacije: JRZ takoj v nedeljo, 15. decembra, po rani službi, odbor Narodne prosvete v nedeljo, 15. decembra, zvečer, vse članstvo iste po žalni službi božji na dan pogreba velikega pokojnika in FO 18. decembra. Dekliški krožek bo izpolnil to svojo veliko dolžnost za našim narodnim voditeljem dne 22. decembra ob 7. zvečer. Vse seje so se zaključile s »Slavo mu!« V nas:h srcih pa ostane trajno zapisan z neminljivim spominom. Njegova ljubezen do države in slovenskega naroda pa bo nam svetel vzor. Trnovsko prosveino društvo v Ljubljani je priredil^ komemoracijo za rajnim voditeljem slovenskega naroda v sredo 18. t. m. v Prosvetnem domu. Za uvod je članica D. K. recitirala Ter-čeljevo pesem »Oče je umrl«. Kvartet FO je zapel tri žatostinke, med njimi Gallusovo »Glejte, kako umira pravični«. Žalni govor je imel pokojnikov prijatelj, bivši trnovski župnik, pisatelj g. F .S. Finžgar. Govor je bil silno globok in so ga navzoči z največjo pozoraostjo in ginjenostjo poslušali. G. pisatelj Finžgar je v svojem govoru pripovedoval zanimive podrobnosti iz osebnega in notranjega življenja dr. Korošca. Razni majhni dogodki iz voditeljevega življenja so lepo pokazali njegov veliki značaj, Ob koncu je g. govornik pozval vse, naj v popolni edinosti hodijo po dr. Koroščevi l>oti. Nato so vsi navzočni v molku molili za velikega pokojnika Oče naš in se molče razšli. Črnomelj Občinski odbor mesta Črnomlja se je zbral v ponedeljek, dne 16. decembra, ob 11. uri dopoldne v črnozaviti dvorani pred sliko pokojnega narodnega voditelja dr. Antona Korošca, obdani z mogočnim vencem in okrašeni s črnimi zastavami, k svoji žalni seji. Žalne seje sta se udeležila tudi dekan in član banskega sveta Pavlin Ritnar in sreski načelnik g. A. Svetina. Istega dne ob 8 zvečer se je zbrala k žalni komemoraciji za pokojnim dr. Antonom Korošcem pred njegovo okusno okrašeno sliko vsa naša družina: člani prosvetnega društva, člani fantovskega odseka in članice dekliškega krožka in mnogo naših somišljenikov. Spominski govor je imel gospod Karel Štrbenk, ravnatelj meščanske šole. V torek, 17. decembra, je bila v župni cerkvi žalna služba božja za pokojnim narodnim voditeljem, katere so se udeležili poleg šolske mladine in drugih vsi uradi in tudi zastopniki sekcije za gradnjo železnice Črnomelj—Vrbovsko, Jesenice Ob priliki ožjega uradnega učiteljskega sveta za radovljiški okraj se vsi šolski upravitelji počastili spomin umrlega prosvetnega ministra, predsednika 6enata in voditelja Slovencev g. dr. Korošca Antona z žalno sejo, na kateri je imel spominski govor okrajni šol. nadzornik g. Grad Boris. Povdaril je sledeče misli: Za dr. Korošcem žaluje slovenski narod, ker je izgubil ljubljenega voditelja, kateremu je radi njegovih državniških in človeških vrlin brezpogojno zaupal. Z narodom žalujemo tudi mi, narodni učitelji. Izgubili smo prosvetnega ministra, ki je s krepko gesto, kakor nihče pred njem, posegel globoko v življenje našega šo'stva, pa mu je sredi največjega dela v blagor jugoslovanske mladine in šoktva klonila glava v večni pokoj. Gospodje! Trije vzorniki 6toje pred nami: dr. Krek, dr. Jeglič in dr. Korošec. Uče nas, kako se je treba žrtvovati narodu in državi. Vsi trije segajo v višino. Zdi se mi, da plavajo njih ogromni liki nad slovensko zemljo, da jo objamejo z ljubečimi pogledi in varujejo. K njim povzdignimo oči in vodimo mladino v zlato bodočnost preko vseh težav in bridkosti, vztrajni, neustrašeni, močni in dobri, kakor so bili oni. Obdolžimo 6e največjemu sinu slovenskega naroda, 60u6tvaritelju Jugoslavije dr. Antonu Korošcu 6 tem, da ohranimo njegov 6pomin v srcih in dušah mladine in tako postavimo z velikimi žrtvami pridobljeno dediščino na temelj, ki bo stal iz veka v vek. Slava spominu velikega pokojnika dr. Antona Korošcal Po žalni seji se je uradni učiteljski svet nadaljeval in so bili na njem sprejeti važni sklepi, tičoči napredek šole in šolske mladine. Kaj je navje Pogrebni odbor se je na nasvet prof. arh. Jožefa Plečnika odločil, da pokoplje zemeljske ostanke voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca namesto pri Sv. Križu poleg velikega Janeza Evangelista, njegovega učitelja, pri Sv. Krištofu za Bežigradom v tako imenovanem »Navju«. Premnogo Slovencev je zato ob ti priložnosti šele prvič slišalo ime navje in marsikoga si utegnil slišati, ko je izpraševal: »Kaj neki pomeni ta beseda navje?« Zato se nam zdi zelo primerno, da prav sedaj, ko leži največji sin slovenske matere v »Navju«, nekoliko pojasnimo to ime in tudi sam kraj, ki to ime nosi. Izraz navje izvira iz praslovanske besede natT>, kar je pomenilo mrtvec. Iz samostalnika nat-b se je razvilo skupno ime navje in pomeni pač »bivališče za mrtve«. Rabilo se je to ime posebno mnogokrat v pravljicah, tamkaj je pomenilo »duše umrlih nekrščenih otrok«. Pozneje se je samo ime navje med slovenskim ljudstvom izgubilo in se menda danes nikjer več ne rabi. Pač pa je znan in se na mnogih krajih rabi izraz navček in pomeni mrliški zvonček (die Ziigenglocke) ali, kakor ga ponekod imenujejo, klenkovec. Izraz navček je na Gorenjskem n. pr. znan celo kot lastno doma-činsko ime. V slovensko slovstvo ga je vpeljal pisatelj Fran Erjavec v delu iz potne torbe v Letopisu Matice slovenske 1875, ko ga je zapisal na Goriškem; drugi ga je uporabil J. Pajek v Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev 1884, dokaz, da je izraz navček znan tako na slovenskem vzhodu kakor zahodu, pa prav tako v središču. Kako pa je prišlo do izraza »Navje« na kraju, kjer leži pokopan sedaj tudi naš voditelj, nam popisuje dr. Rudolf Mole v knjigi Naš Bežigrad. Tam pravi: »V zadnji seji mestnega svela ljubljanskega leta 1936 je njegov ud Viktor Andrejka. polkovnik v pokoju, predlagal, naj bi mestna občina jx>skrbela za dostojno zadnje počivališče našim • zaslužnim možem. Pri tem ga je zlasti vodila mi-I sel, da bi se zbrisala s sveta velikanska sramota, 1 ki jo je kazalo zapuščeno, opustošeno in oskru- njeno pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer je počivalo še veliko število za slovensko kulturo zaslužnih mož in je njihova zadnja počivališča čakala ista nepietetna hvaležnost, kakršne so bili deležni drugi grobovi. Mestni svet je sprejel predlog polkovnika Andrejke, škof dr. Gregorij Rožman je odstopil mestni občini precejšen kos jjokopališča ob arkadah, prostor, ki ga je nasvetoval v ta namen prof. arh. Jožef Plečnik; mestna občina je dala za preureditev sveta potrebno vsoto in oddala dela mestnemu arhitektu Ivu Spinčiču, načelniku mestnega kulturnega oddelka dr. Rudolfu Moletu in nadzorniku mestnih nasadov Antonu Lapu. Delo se je začelo leta 1937. in je bilo dokončano v jeseni leta 1938. Dne 30. oktobra 1938 je novo častno grobišče blagoslovil član mestnega sveta kanonik in arhidiakon dr. Tomaž Klinar ob navzočnosti zastopnikov oblasti in kulturnih ustanov. V svojem govoru je predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič določil ime »Navje« za lo častno grobišče, ime, ki ga je predlagal že prej član mestnega sveta Josip wester, prosvetni inšpektor v pokoju.« (Kron. V., str. 243, Josip We-ster, Navje in Zale.) Tako je nastalo novo pokopališče naših velikih slovenskih mož, saj so v novo urejene arkade prenesli na skupni prostor vse naše kulturne delavce, ki so od druge polovice 18. stoletja pa do naših dni po svoje ustvarjali in zidali kulturo našega naroda. In zadnji je legel k njim največji iz sedanjih dni — dr. Anton Korošec — in se tako uvrstil na mesto, ki mu po vsej njegovi veličini gre. Tako ima Ljubljana izviren, dostojen in arhitektonsko dovršen svoj Panteon. O njem se utegne vsakdo podrobneje poučiti iz knjige »Naš Bežigrad«, saj je tamkaj jjopisan ves nastanek »Nav-ja«, pa tudi podroben opis vseh mož, katerih trupla počivajo pri Sv. Krištofu za Bežigradom v Ljubljani. V knjigi »Naš Bežigrad« najdete tudi prekrasne podobe zadnjega počivališča slovenskega voditleja. Knjigo dobite v župnišču za Bežigradom. F. J- Okrog 6000 naših sezonskih delavcev je ostalo v tujini Zadnji transport je prispel te dni, odslej bodo prihajale le še skupine in posamezniki Maribor, 21. decembra, re dni e prispel iz Nemčije zadnji transport sezonskih delavcev, ki je bil obenem tudi največji. Stel je namreč 929 oseb. S tem transportom se je zaključilo organizirano vračanje naših sezonskih delavcev v domovino s posebnimi transportnimi vlaki ter bodo zanaprej prihajali le še posamezniki ali manjše skupine, veliko pa jih bo sploh ostalo v Nemčiji, kjer so sprejeli čez zimo delo. Letos je bilo vsega skupaj 5 transportov in 4 večje skupine do 100 delavcev, s katerimi se je vrnilo v domovino 5501 oseba. V Nemčijo pa je letošnjo pomlad odpotovalo 11.461 sezonskih delavcev, tako da jih je ostalo tam za enkrat okrog 6C00. Računa se, da bo še približno polovica od tega števila prišla nazaj, ostali pa so se vdinjali že sedaj za prihodnje leto. V zadnjem transportu so bili delavci iz obeh prekmurskih okrajev ter iz okrajev Imotski in Lučani v banovini Hrvatski, neka j pa je bilo tudi Šva bov iz Bana ta. Dočim so prejšnja leta tvorili največji del sezoncev v Nemčiji naši Prekmurci, so pa imeli letos večino delavci iz banovine Hrvatske, iz njenih najbolj pasivnih krajev, ki so zaslužka še bolj potrebni kakor naši v Prekmurju. Nemški gospodarji, ki so navajeni na naše Prekmurce, sicer to zelo obžalujejo, ker so jx> njihovih izjavah delavci iz Prek-murja neprekosljivi pri poljskem delu ter jih imajo najrajši. Med letošnjimi povratniki je bilo tudi nekaj takih, ki so ostali v Nemčiji že po več let ter so služili tam kot hlapci in dekle. Kakšen je bil letos zaslužek sezoncev? Bil je razmeroma dober, saj so nekateri poslali domov po 500 do 600 mark. Povprečno pa je znašal prihranek 250—300 mark. Kjer pa so delale skupaj cele družine — mož, žena in še kak otrok, pa so poslati domov tudi do 1000 mark. S seboj so imeli vsi po nekaj mark drobiža, katerega so pri Put-niku zamenjavali po 9 din za marko, dočim pa jim je Putnik čeke, katerih pa žal vsi niso imeli, ker jih ali niso pravočasno dobili, ali pa niso zanje vedeli, zamenjal po 15.50 din za marko. Mnogi pa so prišli čez mejo brez marke in dinarja ter jim je moral dati Izseljenski odsek ministrstva za socialno politiko in pa za one iz banovine Hrvatske banska oblast v Zagrebu posebno podporo za povratek, ki je znašala na osebo od 30 do 250 dinarjev. Skupno se je razdelilo na teh podporah 18.000 din. Zanimivo je, da je bilo letos v tujini s sezonci precej otrok — od dojenčkov pa do 14. leta starosti. V nekem transportu je bilo kar 40 otrok. Zanimivo je tudi to, da so šoloobvezni otroci zahajali v Nemčiji v tamkajšnje šole. Potovanje iz Nemčije je trajalo dva do dva in jx>1 dneva. Ves ta čas so bili povratniki v mrzlih vagonih in niso ničesar toplega zaužili. Zato so tem nestrpneje čakali prihoda v našo državo, ve-doč, da jih v Mariboru čaka topel sprejem. Obmejne formalnosti v Mariboru so bile kar najbolj enostavne. Vršilo se je za vsak vagon posebej. Najprej so si izstopajoči pri Putniku zamenjali denar m čeke, nato je bila policijska revizija, potem vpisovanje potnih listov, sledila je razdelitev nakaznic za hrano, potem j« sledil carinski pregled, nato dvig objav pri Borzi dela za 75% oziroma 50% f>opust na železnici za povratek do doma, nato so si kupili pri Putniku vozovnice, prejeli so podpore pn končno so odšli v restavracijo, kjer so dobili vsak obrok tople hrane. Sprejem sezoncev v Mariboru je vodil komisar mariborske obmejne policije g. Zun z vso skrbnostjo, pomagal mu ie njegov namestnik Jančič, od izseljenskega oddelka ministrstva za socialno politiko sta bila v Mariboru pri prvem sprejem}: šef dr. Aranicky in Švajger, od banske oblasti v Zagrebu pa inž. Kubovič in dr. Babič. Zelo je šel na roko povratnikom tudi upravnik mariborske carinarnice Micič, prav tako pa tudi vodstvo železniške postaje v Mariboru, ki je dalo na razpolago toplo zakurjene vagone za nadaljne transporte ter pri vsakem še en ali dva vagona za prtljago, katere so imeli sezonci obilo s seboj, saj so si mnogi za prihranke,. katerih niso mogli več poslati v domovino, nabavili kolesa, otroške vozičke, gramofone itd. Z radioaparati TELEFUNKEN zanesljivo sprejemate čezmorske in oddaljene svet postaje. Novi radioaparati TELEFUNKEN delujejo z jeklenimi cevkami »harmonične serije«, kar jamči za največio občutljivost in selektivnost ob izredno naravnem zvoku in znatni prihrani na toku. Naprodaj za gotovino in na odplačevanje pri zastopnikir LEFUNKEN: TE- TELEFUNKEN Brezplačne prospekte pošlje: Jugoslavensko Siemens a. d. otsek siabe itruje BEOGRAD, pošt. pret. 243 v LJubljani .RADIO* družba z o. z. Miklošičeva cesta 7 v Mariboru ..RAD10-STARKEL" Trg Svobode 6 Važen sestanek županov v Celju Celje, 21. decembra. V Prosvetnem domu v Celju se je zbralo danes ob It dopoldne nad 130 županov in njihovih zastopnikov iz okrajev Celje, Šmarje, Gornji grad, Brežice, Krško, Laško in iz delov konjiškega in slovenjgraškcga okraja, ki imajo prikladnejšo zvezo s Celjem, da prisostvujejo važnemu 'tečaju, ki ga je priredila Županska zveza zaradi vprašanja perečih zadev, zlasti prehrane prebivalstva v Sloveniji. Zborovanje je pričel predsednik Županske zveze g. Nande Novak. Po pozdravu glavnega referenta na tem zborovanju, predsednika »Prevodac ministra Snoja, župana dr. Voršiča in okraj, načelnika dr. Zobca, je spregovoril v počastitev blagopokojnega voditelja dr. Korošca predsednik Županske zveze Nande Novak in pred zborovalci v imenu vseh izrekel obljubo, da bodo vri sledili programu pokojnega voditelja, ki je stal slovenskim županom vedno ob strani s svojimi nasveti. Zborovalci so zaklicali pokojnemu voditelju slovenskega naroda trikratni »Slava«. Ministra Snoja in predsednika Novaka ter zbrane župane je nato pozdravil celjski župan dr. Voršič. G. ministru Snoju je čestital k izvolitvi za podpredsednika stranke in ga prosil, da izreče čestitke k takemu zaupanju tudi izvoljenemu predsedniku in nasledniku dr. Korošca ministru in senatorju dr. Kr. Kulovcu. Z vsem navdušenjem so zborovalci sprejeli pozdrav naslednika voditelja senatorja dr. Kulovca in mu izrekli popolno zaupanje. Njegove pomembne besede ob izvolitvi za naslednika so Slovenci prav razumeli in se bodo po njih ravnali, ker vedo, da je le v strnjenosti in močni skupnosti moč. Sledil je glavni referat ministra g. Snoja, Referat je bil zelo zanimiv in je trajal skoraj dve uri. Iz njega smo razvideli, kakšno vašno vlogo imajo občinski prehranjevalni odbori in da se je pri nas vse ukrenilo, "da bo preskrba Slovenije zagotovljena. Soglasno je bila sprejeta resoluvija, ki so jo že sprejeli župani v Mariboru. Resolucijo so na celjskem zborovanju še nekoliko izpopolnili. K prvi točki v Mariboru sprejete resolucije so dodali še: Kraljevska banska uprava naj izposluje od' centralne vlade v Belgradu čim več kreditov za podpiranje revnih slojev. Nato so zborovalci poslali brzojavne pozdrave predsedniku vlade Cvetkoviču in kmetijskemu ministru. Obema je bila odposlana prošnja, da se dodeli Sloveniji iz kreditov za pasivne kraje čim večja podpora za podpiranje revnih občanov in da se »Prevodu« v Ljubljani da na razpolago zadostna množina živil, ker je v Sloveniji že občutno pomanjkanje moke. Poleg tega naj vlada skrbi, da bo »Prevode v Ljubljani redno prejemal naročene vagone moke in koruze. O sestavljanju računov je nato referiral tajnik Županske Zveze g. Lesar. Debata se je razvila do 2 popoldne, ko so se zborovalci razšli. Gojenci veterinarske fakultete ' iz Belgrada v Ponovičah V petek, 20. decembra, so gojenci veterinarske fakultete iz Belgrada na svojem poučnem potovanju po treh banovinah obiskali Slovenijo in državni konjerejski zavod Ponoviče pri Litiji. Posestvo Ponoviče je last banovine, kot konjerejski zavod pa je pod upravo kmetijskega ministrstva. Ekskur-zisti so bili presenečeni nad lepim sprejemom in nad celotno ureditvijo zavoda, ki je pod upravo inž. Janeza Ilvastija. Zanimal jih je konjski material, o katerem so bile prav povoljne izjave. Tudi o-postranskih gospodarskih panogah, ki jih ta zavod goji, so dobili najboljši vtis. Enotno mišljenje pa je biio, da je temu zavodu, ki je organiziran v vejikem skupnem državno-gospodarskem interesu, treba dati čim več pomoči ali vsaj enak položaj in finančno podporo, kot jo imajo drugi sorodni zavodi v državi. Udeleženci so se poslovili polni najlepših spominov iz Ponovič. Ali st? že naroČili letošnje Mohorjeve knjige? s polnilcem na b« al, ki ne poceja črnila. STAEDTLER Glas vpijočega v puščavi Janez Krstnik nas že tri nedelje v evangeliju kliče k pokori. Danes, četrta adventna, se spet oglaša in se nam predstavlja: Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove stezei Vsaka dolina naj se napolni in vsak grič naj se znižal Kar ie krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj bo gladka poti« Kaj menile, ali ni pijančevanje tista gora, ki jo je treba znižati? Ali ni treznost tista dolina. ki io je treba napolniti? Ali niso pretepi in poboji in razgrajanje v pijanosti nekaj strašno hrapavega, kar je treba zgladiti? ... Ali nas bo sv. Krstnik še dolgo zastonj klical, da ta grič ponižamo, to dolino napolnimo, to hrapavost zgladimo? Z drugo besedo: da se vendar enkrat z vso resnobo, na celi črti, z vsemi primernimi sredstvi spravimo na to, da naše ljudstvo streznimo? Da napravimo konec sramotnim morijam v pijanosti? Ali bo ostal njegov klic za vedno glas vpijočega v puščavi? Glas, ki se v puščavi raz-doni in razgubi — brez odziva? Ali naša društva niti toliko ne bodo hotela storiti za treznost, da bi priredila o tem eno predavanje?! Kajti na naš zadnji poziv se za predavanje ni priglasilo — nobeno ... Po pravici je rekel neki ameriški škof: Stud in poguben ie alkoholizem; a hujši in poaubnejši je še čudovito neumeva-nje, brezbrižnost in malomarnost nasproti tolikemu zlu.« Bojimo se, da je naš zadnji poziv preteklo nedlejo »Čas je, da iz spanja vstanemo/« ob pretresljivi novici o dr. Koroščevi smrti ostal neopažen. Zato danes ponavljamo svoj poziv in svojo prošnjo. Ta poziv se ne more prevečkrat ponoviti: Pozivamo in prosimo kr. bansko upravo, naj stori za streznenje naroda, kar je v njenem območju. Treznost bo narodu ne samo v moralno, marveč tudi v materialno korist. Kaj morejo za streznenje storiti posamezni oddelki banske uprave, ki pridejo pri tem vpošlev — to so: prosvetni, socialni, kmetijski, upravni (policijski) in obrtni — o tem bomo še posebej govorili. Pozivamo in prosimo cerkvena predstojni-štva v obeh slovenskih škofijah, naj vzgajajo ljudstvo k treznosti. To je sveta dolžnost cerkve. Treba pa ie v ta namen organizacije. Po vseh župnijah naj se vpelje Družba treznostil Lepe sprejemnice so ravnokar dotiskane. Pozivamo in prosimo vse šole. naj vzgajajo mladino k treznosti. Prav mladi rod je treba vzgojiti v tem oziru vse drugače, kakor ie bil vzgojen dosedanji rod. Natančnejša navodila bodo šole dobile, upamo, uradnim polom. Vse pa je seveda odvisno od osebe učiteljeve, s kakim srcem to delo vrši. Pozivamo in prosimo vsa prosvetna društva, naj vzamejo delo za treznost v svoj program. In sicer kot eno glavnih točk svojega delovanja! Natančnejša navodila še pridejo. Zgled in spodbuda nai bo vsem vodstvo Fantovskih odsekov, ki je stvar zagrabilo resno, kakor je treba! Pozivamo in prosimo liste vseh strank, naj odprejo svoje predale ideji treznosti: politične, vzgojne, stanovske, posebne mladinske. Kakor se je uredništvo »Slovenca« izreklo, da ie pripravljeno podpirati delo za treznost po svojih najboljši moči, tako prosimo tudi ostale liste, naj delajo enako. Listi v tem lahko posebno veliko store in vrše pravo apostolsko delo. Prosimo, da sprejmejo tozadevne prispevke, ki se jim dopošljeio. nli pa naj sami poskrbe zanje. Pozivamo in prosimo tudi radio, da prireja redna mesečna predavanja o treznosti in dostojnosti. Stoletja gnjavi in davi alkoholizem naš narod. Tisoče in tisoče slovenskih fantov in mož je že poklal. Da ne govorimo o vsem drugem razdejanju, ki ga ima na vesli! Ali bomo to vedno mirno in brezbrižno gledali? Zoper takega okrutneža ie treba mobilizirati vse sile! Vsi rodoljubi, predvsem vsa inteligenca ie poklicana, da dela za resnično kultiviranje naroda: za njegovo treznost in dostojnost. Ta qlas vpijočega v puščavi ne bo utihnil, dokler se slovenska javnost ne predrami iz narkoze, v katero jo je zazibal alkoholizem. Melhior Zorho 70 letnih Svojo 70 letnico le obhajal gospod Melhior Zorko, župnik na Spodnji Pojskavi, dne 16. decembra 1M0. Jubilant je rojen Zdo-lan. kot občan Videm-čan je pa pel novo sv. mašo v novi župnijski cerkvi sv. Ru-porta na Vidmu ob Savi. To je bila prva novomašniška daritev v novem svetišču. Prva jubilantova kap-lanija je bila gorata Solčava, kjer je novi kaplan na tedanji farni šoli poučeval zraven verouka v vseh drugih predmetih ukaieljne otroke, ki so radi prihajali v šolo kljub 2 do 3 ure oddaljenosti. Kot turist je presenetil svojega g. žu|>nika Miloša Smida, znanega hrusta in narodnjaka, ki kar ni mogel verjeti svojemu kaplanu, da je bil po kosilu na Olševi, dokler mu ni pri večerji izročil peščice svežih rož, nabranih pri križu vrh Olševe. Šmid ga je plačal z njegovo: »O, predrznežl« To pohvalo je jubilantova podjetnost in neustrašenost zaslužila tudi ko je kot pionir zadružništva na povelje dr. Janeza Kreka: »Ti kar začni!« ustanovil obe močni zadružni trdnjavi na Rečici ob Savinji in obema kot prvi načelnik postavil trdno podlago kljub hudemu nasprotovanju. Ponos je navdajal oba odbora hranilnice in posojilnioe in kmetijskeea društva, ko je ustanovitelj vpisal nfld 1000 zadružnikov, ki so ob 30 letnici poslušali navdušene govore o slavni zgodovini svojih zadrug, ki sta pridobili gornjegrajskemu okraju prvo mesto na zadružnem zemljevidu v Sloveniji, v kateri je le kaj malo zadrug, ki bi se mogle ponašati s tako velikimi uspehi in velikim prometom. Tako sta povedala znana zadružnika dr. Basaj in pokojni g. nadrevizor Pušenjak in časti-tala g. ustanovitelju ob izročitvi dveh krasnih diplom častnega občanstva v občinah Rečica in Ko-karje. V kratki dobi kaplanovanja v St. Rupertu nad Laškim je sklical shod v novo šolsko poslopje; govor je bil kratek in končan s pozivom: »Možje, hitro sem k meni, gremo ven.« Noto tra-movje se je ob zadnji steni začelo šibeti in lezti v klet. Občani so se veselili nad tem dogodkom, podjetnik je bil pa močuo razočaran. Nekoliko prej mu je lepo častitko po ustanovitvi rečiških zadrug poslal g. dr. Anton Korošec, ki je prevzel uredništvo »Slovenskega gospodarja«. Jubilant je v dobrem spominu kot kaplan ln tamošnji bivši vinogradni posestnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Margefani so izpolnili svojo obljubo ter ga po kratkem službovanju v Leskovru selili » hudi zimi 23. januarja 1903 v Cirkovce, kjer je kmalu ustanovil posojilnico, strojno zadrugo, plačal les za društveno dvorano, nabral vse potrebne prispevke za novo železniško postajo. Lepo Marijino svetišče je v istem času pozidal g. župnik Franc Cernenšek, poznejši dekan na Vidmu ob Savi, župnišče pa g. župnik Anton Ravšl. ki je oskrbel tudi notranjščino cerkve. Svojega častnega občana so Cirkovcani spremljali na njegovo zadnje kaplanijsko mesto na ilajdino. Tudi tukaj je naš jubilant omogočil novo železniško jjostajo; kot načelnik posojilnice je mnogim vlagateljem odsvetoval vojno posojilo, za kar so svojemu častnemu občanu še danes zelo hvaležni. Takoj po smrti c. župnika dr. Hebra so žup-ljani pismeno in osebno povabili g. juhilanta v svojo župnijo, kjer obhaja kot župik letos svojo dvajsetletnico. V tej dobi je več let kot odbornik in član deloval pri domaič hranilnici in j>osojil-nici in v slovenjbisitriškem okrajnem zastopu. Največjo skrb je posvetil lepoti hiše božje, ki je s pomočjo dobrih faranov prenovljena, obite stene in lesen pod v zimi. Se danes je duša vsega du-hovno-kulturnega dela v svoii fari. Gospodu jubilantu častilamo in mu želimo še več uspehov in blagoslovljenih jubilejev! Kamnica pri Mariboru Tudi kamniška mladina se je v žalosti spomnila umrlega voditelja slovenskega naroda dr. Korošca na žalnem sestanku v sredo, dne 18. decembra. (Mani Fantovskega odseka so zapeli žalostinko »Goznič je že zelen«, nakar je bila recitacija pesmi »Oče je umrl«. V lepih govorih so se spomnili dobrotnika mladine člani Ferk I/>jze, akademik Duh ter duhovni vodja kaplan Smole. Ormož Tudi naše mesto se je odelo v črne zastave ob priliki nenadomestljive izgube dr. Korošca. Dne 17. t. m. pa je bila po sv. maši zadušnici skupna spominska svečanost ljudske in meščnnske šole, ormoške občine ter vseh tukajšnjih uradov v novi dvorani prosvetnega doma. kjer je ravnatelj mešč. šole Lojze Jenko z občutenimi besedami orisal iiv-ljenje in delo našega nepozabnega rojaka, velikega Slovenca in Jugoslovana dr. A. Korošca« novice, Koledar Nedelja, 23 .decembra: 4. adventna nedelja. Demetrij, mučenec; Flor, mučenec. Zadnji krajec ob 2.45. Herschel napoveduje sneg in vihar. Ponedeljek, 23. decembra: Viktorija (Zmago-slava), devica, mučenica. Torek, 24. decembra: Adam in Eva; Ilermina, devica. Protiletalska zaščita - dve knjigi Za izvajanja protiletalske zaščite je potrebno poznavanje knjig, ki obravnavajo predmet s teoretičnega stališča, pa tudi poznavanje obstoječih pravnih predpisov. Slovstvo, ki obravnava protiletalsko zaščito z enega in drugega vidika v slovenskem jeziku, je šele v začetku razvoja, l/med letos izdanih knjig je omeniti zlasti knjigi, ki imata po nekem naključju isto ime, to je »Protiletulska zaščita«. Spomladi je bila pod tem naslovom |>o kraljevski bonski upravi izdana in založena knjiga, ki vsebuje tolmačenje nekaterih pravnih predpisov, v glavnem pa pojasnila in nuvodila glede vseh panog protiletalske zaščite (torej aktivne in pasivne obrambe). Cena torej 200 strani obsegajoči knjigi (mala osmerka) s 30 slikami je za urade 20.—, za druge naročnike pa 25.— din. Pod istim naslovm je pozneje izdala in založila pod zbirko zakonov in uredb tiskarna Merkur posebno knjigo, ki obsega besedilo Uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z one 11. IV. 1939 in izdanih, enako imenovanih Pravilnikov. (V zbirki je priobčen tudi članek pravne in organizacijske vsebine. Cena tej zbirki (nad 300 strani, mala osmerka) je 40.— dinarjev. Potrebno je tudi vedeti, »la izhaja v Mariboru kot priloga »Gasilca« Vestnik protiletalske zaščite, ki prinaša zakonite predpise in zlasti razne teoretične članke. — Banovinsko tajništvo JRZ in MJRZ želita vsem okrajnim in krajevnim organizacijam JRZ in MJRZ in vsem članom JRZ ter MJRZ blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! — Združenje šolskih nadzornikov, sekcija za dravsko banovino, se je prav tako udeleževalo vseh žalnih svečanosti za pokojnim voditeljem dr. Korošcem. Zastopali so organizacijo predsednik Erjavec, tajnik Rupret to blagajnik Grad. V soboto, dne 21. t. m. je imel izvršilni odbor združenja sejo, pred katero se je predsednik Erjavec v toplih besedah spomnil umrlega resornega ministra in je združenje v počastitev njegovega spomina darovalo 200 din za revne učence šole pri Sv. Juriju ob ščavndci, kamor je umrli slovenski voditelj hodil v ljudsko šolo. — Mesto venca na grob narodnega voditelja dr. Antona Korošca je daroval g. Joško Zabret iz Britofa pri Kranju občini Predoslje za zimsko pomoč 10.000 din. — V počastitev spomina velikega pokojnika dr. Anton Korošca je Mladinska kmečka eveza — Zadružna šola v Ljubljani darovala namesto venca 390 din Stavbni zadrugi za Slomškov učiteljiščnikov dom v Ljubljani. Nc samo kot zdravilna voda ^'Čdlt i za mešanje z vinom in sadnimi sokovi je Rogaška Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov. — V počastitev blagopokojnega voditelja slov. naroda dr. Antona Korošca je daroval zdravnik g. dr. Leopold Marinšek za »Farni dom« v Naklem 500 din. V isti namen sta darovala gg. Radoš Martin, župnik v Nemški Loki, 130 din in Markič Jožef, ekspozit pri Sv. Trojici, 100 din. Bodi Bog plačnik! — Namesto venca na grob dr. A. Korošca je dal g. direktor Ivan Dolenc 200 din Dijaški kuhinji v Novem mestu. — Škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani sporoča župnim uradom, da ne bo moglo dostaviti slik med prazniki, ker je pošta preobremenjena. — Vafvazorjev dom pod Stolom vam bo za praznike nudil najprijetnejši in najcenejši oddih. Poldrugo uro sončnega sprehoda od Žirovnice. — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki hoče ozdraviti naduho, pljučne in njim podobne bolezni je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlman & Co., Berlin, 619, Mliggellstrasse 25/25a, ki posluje že več let in brezplačno pošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na stran 7. Zfl molave ZOlte za prenežno dlesen, tudi za piškavost zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriji Gregorič, Ljubljana, po Din 16'—. Glavno skladišče: Laboratorij „Vis-Vitu, Zagreb, Langov trg 3. — Tednik »Radio Zagreb«. Izšla je božična številka tega lista v razširjenem obsegu na 40 straneh, od tega 16 strani v bakrotisku. Zlasti strani v bakrotisku so lepe in prinašajo obilico zanimivih slik in serij slik. Tudi številni Članki v tej številki bodo vzbudili pozornost. Poleg tega prinaša list popoln program. Posamezna številka stane 3 din, trimesečna naročnina pa znaša 80 din. — Naslov uprave: Zagreb, Meduličeva ulica 18. — Novi vozni red »Ekspres« je jzšel. Nova izdaja vsebuje vse izpremembe začetnega zimskega voznega reda in velja od 20. decembra dalje. Novi vozni red pa prinaša tudi novo potniško tarifo, ki bo stopila v veljavo dne 1. januarja 1941. Obenem prinaša tudi podatke za vozne cene po novi vozni tarifi iz Ljubljane za vse postaje v Sloveniji in večje kr9je v državi. Vsebuje tudi nove cene povratnih kart in tarifo za pse, kakor tudi tarife za prtljago in ekspresno blago. Stane 10 di nin se dobi povsod. Naročila sprejema uprava voznega reda »Ekspres«, Ljubljana, poštni predal 356. — Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev PEKO. — Sc do ponedeljka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje in svetlolika-nje perila izgotovi zaneslji do božiča tovarna Jos. Reich, Ljubljana. Radio brez poštne takse, prvo letno poštno takso plača tvrdka Matija Vahter, Novo mesto, ako kupite istotam do 5. januarja 1941 najnovejši radio znamke »M^nde«, »Philips« ali »Standard«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijets Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. Kino Kodeljevo tei. 41-64 t. Danes ob 14.30, 17.30 20.30 pretresljiva drama iz družinskega življenja Utrgani cvet LUISE RAINER in MELVYN DOUGLAS ter film iz življenja vohunov v svetovni vojni Talna služba WILI,IAM P0WEL v tisočerih nevarnostih in prekrasna ROSALIND RUSSEL v enem izmed najbolj napelih filmov. — V Službenem listu kralj banske uprave dravske banovine z dne 21, t. m. je objavljena »Uredba o pooblastitve ministra za promet, da dovoli Zvezi nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev posojilo iz gotovine pokojninskega sklada za delavce drž. prometnih naprav, dalje »Pravilnik o uslužbencih bratovskih sklaonic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji«, »Znižanje terminalnih brzojavnih taks v medsebojnem razmerju med Jugoslavijo in Turčijo«, »Odredba o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih« in »Razglas o potrditvi proračuna Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1941«. — Prav primerno darilo mladini za božič ali novo leto so dr. Sušnikovi »Akademski "poklici«, ki nuoijo najboljših napotkov glede izbire poklica itd. Knjiga (ca. 400 strani) se dobi v knjigarnah, ozir. pri Slov. kat. akad, starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva* cesta $\' za:4Q din (po' pošti 4-5 din). ~ -r.r' Neprekosljivi, fenomenalni LUIS TRENKER podaja sijajno igralsko partijo kot Sturmegger, voditelj vsta e zatiranega naroda proti osvajalcem ,. , N emu enakovredna partnerica je mlada, ljubka, toda energična MARIA HOZ-MEISTER, ki si jo ie sam izbral in privedel k lilmu ... — Občinstvo je bilo pri včeraj-šn|ih premijerah nadvse zadovoljno! Kino Matica Tel. 22.41 Predstave danes ob 15., 17„ 19. in 21. uri. Dopoldne ob pol 11. dekletom. Usodno naključje pa je hotelo, da se je tekmec Viljem Razberger preje poslovil, Mimiko pa je spremil na pot njegov brat Viktor. Makovec je skrit v pšenic« poslušal kaj bosta govorila, nato pa je stopil proti njima. Napadel je Mimiko in jo ranil v roko, Viktor ji je hotel pomagati in med obema se je vnela borba, v kateri je Makovec zadal nesrečni žrtvi 7 vbodov z nožem. Mimika je preplašena zbežala, Makovec pa je pohitel za njo in jo vabil, naj ee ustavi, ker ji ne bo 6toril nič ža-lega. Z besedami »Mimika, daj mi pusiko!« jo je pripravil do tega. da 6e je ustavila in ga prosila, naj je ne ubije, Makovec jo je objel in poljubil, nato pa jo je v navalu besnosti začel obdelovati z nožem. Zadal ji je 13 ran, da je bila na mestu mrtva, kakor par minut prej Viktor. Soboško okrožno sodišče je obsodilo Makovca, ki ga je zagovarjal ex offo odvetnik Franc Bajlec, na smrt na vešalih. Makovec se je po branilcu pritožil proti prehudi kazni in apelacija je ugododila pritožbi ter spremenila smrtno kazen v dosmrtno ječo. Izvršitve #mrtne kazni torej v Soboti ne bo in Makovec se bo do 6mrti pokoril v ječ«. Osebne novice — Spremembe na ljubljanskem sodišču. Ker je bil dosedanji podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, apelacijski 6odnik dr. Lav Mastnak imenovan za 6odnika Vrhovnega sodišča v Ljubljani, je prevzel njegove posle kot podpredsednik apelacijskega sodišča sodnik tega sodišča dr, Andrej Dolinar. Na okrajnem sodišču ljubljanskem so bile izvedene nekatere spremembe. Vodja kazenskega oddelka VI 6odnik g. Jože Tome je začasno prevzel vodstvo ctvilnopravdnega oddelka IVa. Dosedanji vodja tega odelka sodnik dr. Teodor To-minšek je premeščen kot tajnik k Vrhovnemu sodišču v Ljubljani. Kazer.ski oddelek VI je prevzel iz Kranja v Ljubljano premeščeni sodnik g. Fran Peterca. št. Vid pri Stični TutVi pri nas nismo pozabili voditelja Slovencev dr. Antona Korošca. Saj je bil večkrat v št. Vidu in mnogi šentvidci so prejemali izdatno pomoč iz njegove dobrotljive roke. V nedeljo 15. decembra so prišli na povabilo gosp. župana v Dom občinski odborniki, člani kmečke zveze in razne organizacije. G. župan, žup- nik, kaplan, šolski upravitelj so povedal^ veliko spodbudnega o pokojnem voditelju. Njegovo ime pri nas ne bode pozabljeno. Na pogreb 1 _ Y 1 .. —___ .« 1 ,V« 1 X ! il nr.1T L.1 r\ 1 n 1- 1 *»1 I , je šlo precej št, Vidcev. šolska mladina se je pa dobrotnika spominjala v perkvi in v šoli, J£ANET?E Mac DONALD, nepozabna kraljica pesmi v filmih Rssemarie, B«'f lorgovan, Tarantela in drugih poje najlepše operne arije in sijajne čla-gerje v velikem glasbenem lilmu KINO SIjOGA, tel. 27-30 Predstavo danes ob 10M0. in 15., 17., 1!). in 21. tiri! SERENADA LJUBEZNI Film. ki radi svoje prelepe vsebine in divne muzike ponovno očara slehernega gledalca Reierrirajte si vstopnice v predprodaji! sa Prekrasra filmska umetnina s Kari Ludvik Diehlom, Marjano Hoppe in Pavlom Hartmanom v glavnih vlogah EVICA BRIESTOVA (Dar Schrltt vom Wege) po istoimenskem romanu slovečega pisatelja Theodorja Fontane. Predstave ob 10 30 po znižanih cenah in 14-45, 17., 19. in 2fl5 uri! KINO UlilON W — Lokomotiva ga je zadela, 46 letni posestnik Franc Kosi iz Cerovca pri Ljutomeru je šel po železniški progi proti domu. Za njim je privozil večerni soboški vlak, kateremu se je Kosi prepozno izognil. Lokomotiva ga je zadela in ga hudo poškodovala. Spravili so ga takoj z vlakom v 6oboško bolnišnico. — Reven viničar na Štajerskem prosi dobra srca za kakršnokoli podporo v blagu ali denarju za svojo številno družino. Družina je brez primerne obleke to brez hrane, tudi brez vsakega posteljnega perila. Po naših informacijah je prosilec res zelo potreben podpore. Darila sprejema uprava lista. — Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheuin inž. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva eesta li. vis-a-vis hotela Union. ?<•&.»«..", < 5;V % , • v rs**'. .r^', v .'.'■*' Miik h ■ ■ aaa ■ 'm ■■ v« IV i'r 'vi' v M J- V; o',: — Smrtna žrtev mazačice. Nesrečna 23 letna posestnikova žena iz Salovec v Prekmurju, ki se je v nosečnosti zatekla k vaški nazači, da bi ji »pomagala«, ie po skoro enomesečnemu bolehanju zaradi zastrupitve krvi umrla. Za »pomoč« je vaški mazačtci plačala 300 din, pri tem pa je izgubila življenje. Zalodni dogodek je zbudil v vsej okolici splošno pozornost. — Do 9mrti se bo pokoril v fečl. V Soboti je bila nedavno pred okrožnim sodiščem razprava proti 26 letnemu kleparskemu pomočniku Karlu Makovcu iz Štrigove, ki je letos v poletju na okruten način usmrtil svoje dekle Mimiko Reporo in brata svojega tekmeca Viktoria Razbergerja. Z Mimiko je imel ljubavno razmerje, ki pa »e je precej ohladilo, ko je ta začela hoditi z Viljemom Razbergerjem. V Makovcu se je zbudda velika ljubosumnost in hotel je po vsej sili imeti dekle za6e. Vedno je govoril, da bo njegova ali pa nikogar. Dekle mu je zatrjevalo, da je samo njegova, vendar pa je ljubosumni fant doznal, da m z Viljemom pišeta in se tudi sesta:ata, kadar pride ta od vojakov domov. Po nekem takem sestanku ju je M&knvec pričakoval na 6amotnl poti, da ee maščuje na nezvestim flo* dh&c&i * Puščavnik in ubijalec oslov. V vasi Bosanka pri Dubrovniku se splazi neki neznanec vsako tretjo noč v hlev kakega kmeta in ubija z ostrim predmetom enega osla. Doslej je pobil že deset oslov. Pred kratkim so sprehajalci v bližini Dubrovnika srečali moža, ki je izgledal čisto divje in nosil veliko brado. Sodijo, da ta mož, ki živi Življenje puščavnika, pobija osle. Sedaj tega čudnega možakarja zasledujejo orožniki. * Žalosten konec roparskega poglavarja. Roparska tolpa, ki je že dolgo časa ogražala javno varnost v okolici Djakovice v Južni Srbiji, je pred kratkim iz vasi Junik odgnala večje število govedi. Orožniški patrulji se je posrečilo, da je izsledila roparje na neki gozdnati višini blizu vasi Batuš. Patrola je hitro poklicala na pomoč oja-čenja. Orožniki so obkolili višino in pozvali roparje, naj se udajo, ti pa so začeli streljati. Razvil se je boj, ki je trajal več ur. Trije roparji so bili ustreljeni, ostali so pobegnili. Od orožnikov ni bil nobeden ranjen. Med ustreljenimi roparji je tudi po vsej Metohiji del ozemlja Južne Srbije znani roparski poglavar Braim Amsa. Od leta 1925 je živel Braim po gorskih gozdovih svoje domovine. Kakor hudobni duh 6e je pojavil, more in ropajoč, nato pa brez sledu izginil; v naslednjih dneh je pa izvršil spet nov zločin v kraju, ki je bil oddaljen veliko kilometrov. Samo leta 1928 je Braim zagrešil dvanajst umorov, sedaj pa je tudi njega zadela usoda. * Norec t.bil norca. V nekem oddelku umobolnice v Šibeniku sta bila ekupa jv 60bi bolnika Ante Reič. iz Splita in Huso Kulak iz Mo-starja. Zadnji čas ee je obema stanje boljšalo in se je zdelo, da bosta oba kmalu poslana domov. Te dni pa se je Reičeva bolezer. nenadoma poslabšala. V živčnem napadu je pograbil leseno nočno posodo in z njo udaril Kulaka s tako silo po glavi, da se |e mrtev zgrudil na tla. Ko so j>ozneje prišli strežniki v sobo, so videli Reiča, kako je ves preplašen 6tal poleg trupla svojega tovariša. Laško Hranilnica in posojilnica v Laškem je na svoji žalni seji dne 16. decembra t. L sklenila, da namesto venca na grob pokojnega gosp. dr. Antona Korošca podeli podpore Uniji za zaščito otrok v Laškem 250 din ter za nakup obutev revnim otrokom na šolah pri Sv Miklavžu, Sv. Jederti in v Gornji Rečici vsaki 175 din, skupaj 525 din. JLjiu^ Gledališče Drama: Nedelja, 22. dec.: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 23. dec.: Zaprto. — Torek, 24. dec.: Zaprto. Opera: Nedelja, 22. dec.: Ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta Krstna predstava. — Ob 20. Carmen. Izven. Gostovanje E. Karlovčeve. — Ponedeljek. 23. dec.: Friderika. Red Sreda. Gostovanje tenorista J. Gostiča. — Torek, 24. dcc.: Zaprto. Radio Ljubljana Nedelfa, 22. decembra; 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Komornag lasba. (Trio: Marin, Comelli, dr. Švara.) 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 9.45 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). 10.15 Rad. salonski orkester (vodi V. Novšak). 11 Plošče. 11.45 Klavirski koncert (štiriročno: gg. prof. Ivan Krmpotič, dr. Valens Vo-dušek). 12.30 Objave. 13 Napovedi. 1302 Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč. Mija Vidičeva, gg. Avgust Berlot, Kazimir Drašler in Rad. orkester. 17 Kmet. ura: Pogoji za dobičkanosno ovčjerejo (g inž. Anton Greif). 17.30 Mladinski zbor »Zvonček«. 18.15 Valčkovi kralji (plošče). 19 Napovedi, poročila 19.30 Slovenska ura: a) Fr. Kunstelj: »Marijo nosijo« — narodopisni prizori, b) Sestre Finko* e: Narodne. 20.30 Koncert Rad. orkestra. 22. Napovedi, poročila. 22.15 Veseli bratci (plošče). Ponedeljek, 23. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7,05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12. Balalajke (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. 14 Poročila. 18. Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.20 Razigrani komorni zvoki (plošče). 18.40 Lev N. Tolstoj (dr. N. Pre-obraženskij). 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura. 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). 20 Operni napevi. Sodelujejo: gdč. Valerija Hezbal, članica ljub. opere in Rad. ork. Dirigent D. M. Ši-janec. 21.30 Naše pesmice (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Veseli trio (klavirska harmonika, kitara, havajska kitara}. Drugi programi Nedelja, 22. decembra. Belgrad: 19.25 Tijar-dovlčeva opereta »Mala Floramy« — Zagreb: 20 Matz: »Božična zgodba — Praga: 1S.30 Večerni koncert. — Sofija: 20.30 Operetna glasba — Bcro-niiinster: 19.50 Božične pesmi — Budimpešta: 19.20 Operetna glasba. X Bukarešta: 18.15 Božične pesmi — Stockholni: 20/20 Božični spored — Italijanske postaje: 19.30 Shakespeare: »Antonio in Kleopatra« — Sottens: 19.50 Božična legenda. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — VUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedcljok, 23. dccembra: Belgrad: 19.40 Kom. zbor. — Zagreb: 20 Operetna gl. — Praga: 16.25 Novakov godalni kvartet. — Sofija: 20 Sinif. konc. — Bcromfinster: 18.40 Bachovi božični korali. — Budimpešta: 19.20 Legenda o božični roži. Bukarešta: 21.25 Božične pesmi. — Stockholm: 20.50 Lahka gl. — Ital. postaje: 20.15 Ork. konc. Sottens: 20.35 Violina. Prireditve b zabave Danes vsi v frančiškansko dvorano, kjer uprizorijo slovenski skavti burko v 4 dej. »Pardon, pomota«. Od začetka do konca se boste smejali. Saj smeha smo v današnjih časih vsi potrebni. Predprodaja vstopnic od 10—12 dopoldne in od pol 3 pop. dalje pri blagajni. Cene običajne. Prosimo, da si vstopnice nabavite že dopoldne v predprodaji, da ne bo potem navala na blagajno. Cene običajne. Začetek ob četrt na 6 pop. Pripeljite s seboj' tudi svoje otroke. Drama v 4 dej. »Prevarani upi« nam živo predočuje pretresljive, a resnične dogodke ob priliki kolektrvizacije posestev to vasi Jastrebov v južni Rusiji 1. 1933. To lepo in skoz to skoz napeto dramo g. Jožefa Kostanjevca bodo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani igrlii fantje z Rakovnika. Slovenska simfonična glasba. Koncert »UJMA« — Pod tem naslovom smo radi smrti dr. Korošca preložili na ponedeljek, 30. decembra 1940. Spored je zelo zanimiv! Skladbe avtorjev Lajovica, Oster-ca, Tomca, Žebreta in Bernarda jamčijo za izreden užitek. Vstopnice od Din 40 navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Pozor! Stari baker medenino cink aluminij kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah RUPENA LUTZ, LJUBLJANA - ŠIŠKA nasproti stare cerkve Cerkveni vestnik III. kongreRacij« v Lichtenturnu ima svoj božični sestanek 4 Januarja 1941 ob 14. Pridite polno-številno, da se skupno izročimo Brezmadežni ob pričetku novega letal Lekarne Nočno slnžbo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Zatekel se je pes, črn doberman. Kdor ve kaj o njem, naj javi v gostilni Babnik v Tomačevem, kjer dobi primerno nagrado. ^ LJUBLJANA Težko prebolite če izgubite zob • vendar pa se malokdo zaveda, da je to samo začetek. Kajti en izgubljen zob lahko pogubi tudi sosedne zobe I Nikar, da radi nezadostne nege trpe Vaši zobje! Uporabljajte redno zjutraj in zvečer Sargov Kalodont, ki čisti temeljito zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Sargov Kalodont Vam ohrani bele, zdrave in trdne zobe SARG - KALDDDNT ka> jt fioteJ/tur ekonon^oui. 1 Žvegelj Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklame, kulise. 1 Za praznike nudimo pravkar dospelo novo vino — Sotelšek, Gradišče 10. 1 Boiično darilo obiskovalcev kinematografov za zimsko pomoč. Pri vseh predstavah na sveti dan in na praznik sv. Štefana bodo vsi ljubljanski kinematrografi pobirali prispevke za zimsko pomoč na ta način, da bodo z vstopnicami prodajali tudi kupone po 1 din za zimsko pomoč ljubljanskim revežem. Brez dvoma bo gotovo vsak obiskovalec rad podaril vsaj 1 din za mestne reveže, seveda bodo pa blagajne e hvaležnostjo sprejemale tudi večja darila ter jih potrjevala s primernim številom kuponov. Tako so tudi lastniki ljubljanskih kinematografov pokazali svoje toplo srce za mestne reveže, obiskovalci naj pa ta dva praznika napolnijo dvorane do zadnjega kotička ter dokažejo, da je tudi z najmanjšimi prispevki mogoče veliko in izdatno božično darilo mestnim revežem. 1 Damskc gamaše najceneje prt tvrdki Juro BriSnik, Celovška cesta 56. 1 Mestne nagrade likovnim umetnikom je župan mesta Ljubljane na predlog razsodišča podelil umetnikom I. skupine Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Nikolaju Omerzi po 2800 din, umetnikom II. skupine Karli Bulovčevi, Mariju Preglju in Evgenu Sajovieu po 1800 din ter Saši Santlu in Francetu Goršetu po 1300 din, umetnikom III. skupine Stanetu Dermelju 600 din ter Ljubu Rav-karju in Brunu Vavpotiču po 500 din. Razsodišču Hiša__ ^^kture, Ljubljana največja izbira t^etn.,^ novosti je predsedoval v odsotnosti univ. prof. dr. Franceta Steleta predsednik mest. kult. odbora direktor Josip Osana, člani so bili pa akad. slikar prof. Cojmir, A. Kos, član Akademije znanosti in umetnosti Ribard Jakopič in predstavnik Društva slovenskih umetnikov akad. kipar Boris Kalin. Tako so prvič razdeljene likovnim umetnikom nagrade za najboljša dela minulega leta, vendar je pa razsodišče izrazilo željo, naj bi pri prihodnjih tekmah umetniki predložili več del, ki se na značilen način nanašajo na Ljubljano, ker bodo ta dela imela prednost pri nagradah. delajo voznikom zaledenele šipe, ki onemogočajo pregled proge in ki jih morajo stalno brisati z metlo ali rokavicami Mogoče bi se dali na Sipe montirati električni grelci kakor pri avtih. AUTOBUS LJUBLJANA—BARJE—IG vozi po novem voznem redu vsak dan: odhod Is Ljubljano ob ft.00, 12.30, 18.30 odhod lx Iga ob 7.00, 13.30, 19.30 Postajališče Ljubljana, Krekov trg. Iz Iga idealni smučarski izleti v okolico in na Kurešček. I. KRALJIC, Ljubljana, Oosposvataka 1, dvorišče »Figovec« — telefon 36-98. 1 Za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem so v Mestno hranilnico naglo pričeli prihajati manjši in tudi večji prispevki naših pridobitnih krogov, med njimi je pa tudi dosti daril naših tako imenovanih malih ljudi, ki ob vsaki priliki radi pokažejo dobro srce. Ob smrti narodnega voditelja in častnega meščana dr. Antona Korošca smo čitali o zelo velikih darilih za zimsko pomoč, toda te vsote še niso mogle priti v blagajno Mestne hranilnice, ki zbira prispevke za zimsko pomoč, ter jih zato ni še v današnjem seznamu. Za zimsko pomoč je ljubljanskemu odboru nakazila 20.000 din trgovina z železnino Schneider in Verovšek s Tyrševe ceste, 15.000 din je poslala ljubljanska podružnica Narodne banke, po 10.000 din so pa podarili: Hranilnica dravske banovine, odvetnik dr. Juro Adlešič, stavbno podjetje inž. Dukič in drug, Pivovarna »Union«, tvrdka Bata v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Pražakovi ulici, 8000 din je podarila manufakturna trgovina I. Češnik v Lin-garjevi ulici 1, po 5000 din so nakazali Jugoslovanska tiskarna v gotovini, ki je poleg tega zneska podarda še božične razglednice zimske pomoči, Prometni zavod za premog, tvrdka A. Eben-spanger, Brata Moskovič, veletrgovina z usnjem in surovimi kožami na Jurčičevem trgu 2, Združene papirnice Vevče. Goričane, Medvode, Ko-linska tovarna d. d., Jugoslovenska banka. Prva hrvatska štedionica, Splošno jugoslov. bančno društvo, Zadružna gospodarska banka, Ljubljanska družnica zavarovalne zadruge »Croatia«, ško-. ordinariat v Ljubljani, Karel Prelog, veletrgovina, zaloga volne, bombaža in nogavic ter direktni import v Gosposki ulici 3, generalni direktor TPD Rihard Skubec in neimenovan dobrotnik ŠL. 110. Vsem darovalcem izreka najto- plejšo zahvalo odbor za zimsko pomoč v Ljubljani. Ali so plfacnc bolezni ozdravljive? Io nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo M astmi, katarju, na pljutUl, zastarele« kalife nstaeoja. dolgotrajni hrlpavottl lo bript, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo o slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na: PDHLMANN & Co., DEKLIN 619, NUGOelsIrasse 25-25-a Oglu rt g. od mlnlitretra soci|alm politik«, sMttcno oddelčni« S. br. 2416 od 12. XIL 19331 Krati z neba Nekaj misli k predstavam Ghregoriaove duhovne igre v frančiškanski dvorani. Prerokbe so zorele. Bolestno tn težko pričakovani Odrešenik je bil rojen v betlehemskem hlevcu reven kot zadnji človeški otroki In Beseda je meso postala in med nami prebivala, polna milosti in resnice. Pastirji so na angelovo oznanilo pohiteli z betelehemskih poljan v hlev, kjer so našli Dete, v jasli položeno, sklonili so se pred Njim in Ga počastili. Cez osem dni so mu dali ime Jezus. Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja, so ga prinesli v tempelj, kjer ga je vzel v naročje Simeon, zahvalil Boga, da je videl zveličanje, ki ga je pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela.« In prišlo so trije modri počastit in se poklonit Jezusu, prinesli so zlata, kadila in mire. Pri Herodu so poizvedovali po Jezusu — novem judovskem kralju. In Herod Idumejec, okrutnež se je zbal za svoj prestol in iskal Dete, da bi ga umoril. A roka Gospodova je čuvala nad njim, angel je velel Jožefu, naj vzame Jezusa in Marijo in beži z njima v Egipet. Tako je Herodu zlobna nakana izpodletela, čeprav je vprizoril grozoviti pokolj betlehemskih nedolžnih otrok. Vse te zgodbe je v čudovito lepih, klenih besedah in v šestih lepih slikah zapisal za oder g. E. Gregorin, ki je dajal navodila igralcem in inscenatorju g. Rud. Golobiču, ki je naslikal popolnoma nove kulise in zavese za to delo z izredno marljivostjo in finim čutom. Igra je skrbno pripravljena in naštudirana in ho spremljana s popolnoma novo pripravljeno glasbo. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani je položila v igro izredno veliko truda in tudi gmotnih žrtev. Prepričani smo, da bo tudi občinstvo, ljubljansko in okoliško, rado in v obilnem številu posečalo predstave na božični dan ob 5. uri popoldne, na Štefanovo, 26. decembra, ob 3 popoldne in ob 8 zvečer in v nedeljo, 29. decembra, ob 5 popoldne. Keramika Dane Pajničeva v »salonu Kos« Dana Pajničeva se je sicer naši javnosti že nekajkrat predstavila s svojo kiparsko in keramično umetnostjo, vendar nikdar s kako večjo kolekcijo, da bi si človek o delu ustvaril potrebno sodbo. Za samostojne razstave ni imela prilike, da bise temeljiteje ukvarjala s keramiko. Zato je potreben predvsem odgovarjajoč atelje, so potrebne moderno urejene keramične peči in ob njih dobro izurjeno tehnično osebje. Vse to je Pajničeva našla pri »Dekoru«. tovarni za moderne keramične izdelke v Zg. Šiški. »Izgleda, da bo sedaj stvar uspešno napredovala,« je dejala, ko je urejala in razporejala keramične izdelke v izložbenem oknu »Salona Kos«. »Moj namen je, dati nekaj sodobnega, nekaj našega! Kar najdete pri naših cenjenih trgovcih, je vse tuje: vse je uvozna roba. Izvzeti so samo ribniški izdelki, ki so izrazita folklora in so kot taki visoka vrednota, in pa kamniški narodni motivi. Izdelki Liboj so delani po starih vzorcihl Nekaj sodobnega našega do danes nismo našli na trgu. Upajmo, da bo »Dekor« s pomočjo naših kiparjev in heramikov zdržal, da bomo končno vendar dobili kvalitetne keramične izdelke.« Razstavljena keramična dela Dane Pajničeve (nekaj večjih vaz, nekaj manjših, nekaj krožnikov, par majolik, dva originalno zamišljena pepelnika in drugo) povedo, da je umetnica na pravi poti in je samo želeti, da začeto delo tudi uspešno nadaljuje. Izložbeno okno je okusno urejeno. Keramična dela, ki bodo razstavljena do konca tega meseca, vzbujajo že sedaj vseobfco pozornost. —v— |Jayer, Narodni obrambni fond — vlaganje prijav za odmero za leto 1941. 1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari preko 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati. 2. Vlože naj prijavo tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti. Te prijave morajo biti kolkovane z 10.— din. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. 3. Prijave naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarina ali pridobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno koliko solastnikov je, s kakim deležem je kateri soudeležen hi podatki pod tek. štev. 1. in 2. 4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo uskiž-benski davek, naj teh prijav ne vlagajo. Prijave je vložiti v času od 1. do 31. jan. 1941. Prijave, vložene po 31. januarju 1941 se pri odmeri obrambnega fonda za leto 1941 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijave sc dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5-1., soba št. 3 za ceno 1 din. Točno In solidno izvršule slikarska in pleskarska dela tvrdka kr esal Pavel pleskarstvo, slikarstvo In Crkosllkarstvo LJUBLJANA, Tržaška c. 83 1 Vse ljubljanske organizacije JRZ poromajo na sveti večer h grobu pokojnega voditelja na Navje. Kakor prižigamo na ta večer na grobovih svojih dragih rajnih božična drevesca in jih tako vključujemo v skrivnostnost božične noči, tako hočejo ljubljanske organizacije JRZ prižgati božično drevo na grobu svojega najdražjega rajnega. Clar.i in somišljeniki naj se zberejo točno ob sed- mih ob grobu. Pri vhodu na Navje naj si nabavijo baklo. Na začetku slovesnosti bomo vsi skupaj zapeli večno lepo »Sveta noč, blažena noč..,«. Nato bo spregovoril dr. Koroščev naslednik predsednik dr. Fran Kulovec. Po kratki molitvi bomo zapeli še božično »Qlej, zvezdice božje...«. — Vabimo vso našo javnost, da se nam ob tej slovesnosti pridruži. 1 V slovenski Panteon na Navje neprestano romajo častilci dr. Antona Korošca, prižigajo sveče in polagajo cvetje na grobnico, hkrati pa občudujejo lepo ureditev Navja, ki ga Ljubljana doslej skoraj ni poznala. Le posamezni prijatelji naše zgodovine in posamezni razredi šot so zahajali tja, da se mladina iz te velike knjige slovenskih prizadevanj in bojev na vseh poljih nauči požrtvovalnosti za narod m domovino. Posebno pomladi so pa v naš gaj zaslužnih radi hodili tudi prijatelji cvetja, saj je bilo Navje vedno tako bogato okrašeno s cvetjem, da se je to razkošje po pravici primerjalo z najlepšimi vrtnarskimi razstavami. Čeprav v tem slovenskem Panteomu počivajo za Ljubljano in za ves slovenski narod najbolj zaslužni možje, vendar je Navje oživelo šele z gTO-bom dr. Antona Korošca, saj je prav ta narodni voditelj zaključil dobo tam pokopanih borcev za svobodo z zmago. Da med (»žičnimi počitnicami vsakdo lahko počasti naše nesmrtnike na Navju, ie od danes pa do vštetega praznika sv. Treh kraljev odprto ves dan od 8. dopoldne pa do večera, tako ob nedeljah in praznikih kakor tudi ob delavnikih. Ker bodo Ljubljančani po lepi stari navadi na sveti večer prižgali svečke tudi na Navju, predvsem se pa poklonili na grobu dr. Antona Korošca, bo na sveti večer nal Panteon odprt prav do polnočnic. Priporočamo Ljubljančanom, naj se pri obiskovanju grobov svojih dragih po drugih pokopališčih spomnijo tudi za narod za-sluznih mož ter obiščejo domovanje naših nesmrtnikov na Navju. ! Prosvetno društvo za Bežigradom. Danes po večernicah v Prosvetnem domu žalna slavnost za dr. Korošcem Vsi vabljeni. Vstop prost. 1 Poselska zveza sporoča vsem članicam in tudi vst m drugim dekletom, da bo zadnjo nedeljo, t j. 29. t. m., ob 6 zjutraj v stolnici sveta maša za našega pokojnega dobrotnika g. dr. Antona Korošca. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Vljudno prosimo, da čim več deklet prisostvuje ev. maši, in sv. obhajilo naj darujejo za svojega pokojnega dobrotnika. — Odbor. 1 Vsa društva v župniji Moste imajo slovesno žalno sv. mašo za pokojnega dr. Antona Korošca v ponedeljek ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Družine. Vabimo vse članstvo in ostalo občinstvo. Pred nakupom pohištva si oglejte stalno zalogo spalnic« kuhinj 1.1, d. po zelo nizkih cenah, pri tvrdki VENIURIN1 LUDVIK - LJUBLJANA Delavnica: VrtlCeV Slradon SO. Stalna zaloga: flOrUflnShO UltCO »I. 1 Sempetrska prosveta (vsi odseki), dobrodelne in druge katoliške organizacije šempetrske župnije se udeležimo v ponedeljek 23. t m. ob 6.30 v župni cerkvi slovesnega rekvijema za dušni pokoj našega velikega prijatelja ln dobrotnika dr. Antona Korošca. 1 Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik. 1 Vincencijeva konferenca v Trnovem se iskreno zahvaljuje g. ravnatelju Jožetu Kramariču za 500 din, ki jih je daroval v počastitev spomina pok. g .dr. Antona Korošca. Bog povrnil 1 Namesto venca na grob t dr. Antona Korošca sta neimenovani gospod in gospa darovala 1000 din za revne otroke v Marjanišču. 1 Sv. maša zadušnica s slovesnim Reši me za pokojnim dr. Antonom Korošcem se bo pela v trnovski cerkvi v ponedeljek 23. decembra ob 6.30. K številni udeležbi pri svetem opravilu Vabita Elizabetna in Vincencijeva konferenca za Trnovo; zlasti naj se udeleže molitev za dušo svojega velikega dobrotnika podpiranci obeh konferenc. 1 Pri caprtjn, motnji t prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 V počastitev spomina velikega mladinoljuba, predsednika senata in prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca je daroval generalni ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani g. Josip Pe-hani šolski kuhinji dri učiteljišča v Ljubljani 500 din, za kar izreka ravnateljstvo g. generalnemu ravnatelju prav toplo zahvalo ter prosi, da se naše šolske kuhinje spomnijo tudi še drugi dobrotniki. 1 V počastitev spomina na pok. dr. Janeza Plečnika so namesto venca darovali gg. zdravniki in uslužbenci splošne bolnišnice znesek 220 din Vincencijevi konferenci pri Sv. Petru v Ljubljani za siromake. Konferenca se iskreno zahvaljuje in kliče: Bog daj še mnogo posnemovalcev! 1 Namesto venca na grob blagopokojnega dr. Antona Korošca so darovali »Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani«: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo 1500 din, Slovensko katol. akad. društvo »Zarja« 200 din in Akademska oblast Ferijalnega saveza v Ljubljani 250 din, za kar se odbor v imenu revnih slovenskih katoliških akademikov najlepše zahvaljuje in obenem prosi, da se tudi drugi na ta način oddolie spominu velikega pokojnika. 1 Zborovanje Vincencijevih konferenc je danes dopoldne v Marijanilču. Ob 8 sv. maša, ob 9 pričetek zborovanja. Člani ljubjjanskih in okoliških konferenc vljudno vabljeni! 1 Pevke in pavei «Ljubljanc«. Zaradi božičnih praznikov odpadejo nadaljne pevske vaje. — Prihodnja vaja bo v sredo, 8. januarja 1941. — Odbor. i Društvo za zgradbo delavskih hiš v Ljubljani je naklonilo Vincencijevi konferenci v Šiški 1000 din v spomin svojega dolgoletnega člana blagopokojnega g. Ivana Mathiana. Konferenca izreka v imenu revežev velikodušnim darovalcem iskreni Bog plačaj! 1 Namesto venca na grob Alojza Smida so darovali absolventi Drž. trgovske akademije v Ljubljani 300 din za revne dijake zavoda. 1 Zalavni božični večeri v dekorativnem lokalu gostilne Lovšin. 1 V torek »Bobenčkovo« polenovkol 1 Čigava je ura in fotografski aparat? Znan zlikovec, ki ga je te dni prijela ljubljanska policija, je pod izmišljenim imenom zastavil v zastavljalnici 8. decembra srebrno moško dvokrovno uro znamke »Ornega« z arabskimi številkami ter fotografski aparat znamke AGFA z Agfa ana-etigmatom 1:7. Kdor pogreša enega od naštetih £redmetov, naj se zglasi na upravi policije v jubljani v III. nadstropju. , I Upravi mestnega tramvaja bi priporočali, da odredi zaradi lažjega vstopanja in izstopanja iz tramvajskih voz, da se na prednji platformi ne sme zadrževati od potnikov nihče, ker samo na ta način bo mogoče hitro izstopanje. Sedaj je vedno vse polno potnikov na tej platformi in potnik iz notranjosti voza rabi precej časa, preden se prerine do izhoda. Tudi kajenje na platformah naj se brezpogojno prepove. Ni prijetno biti v stalni nevarnosti, da mu kadeči sopotnik zažge luknje v rokav, kakor se je piscu tega dopisa pripetilo. Sicer je pa značilno, da kadijo po vozovih cečinoma mlajši ljudje, ki tudi drugače niso preveč obzirni do sopotnikov. Veliko preglavico Mengeš Fantovski odsek vprizori drugič igro »Faust« 26. decembra ob pol 4 popoldne. Za 15. december kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za ta dan. Slovenčev koledar. Naročniki Slovenčevega koledarja poštnega okoliša Mengeš ga dobijo pri g. Kokalj France, učitelj Mengeš. Pri njem lahko tudi naročate na novo koledar; za naročnike cena 18 din, za nenaročnike 28 din. Izpod Ptujske gore Ciifkovce. Prosvetno društvo uprizori na sveti večer ob pol 10 Vombergerjevo božično igro: Vrnitev, na katero vabi prijatelje od blizu in daleč. Dobrna pri Celju Za občinske uboge v občini Dobrna je daroval g Kokalj Rihard, ban . vii. rač inšpektor v Mariboru, 100 din namesto rdečih nageljnov na grod velikemu pokojniku dr. Antonu Korošcu. V imenu ubogih se uprava občine Dobrna darovalcu najtop-Uje zahvaljuje za sprejeti dar K JJl! IH m BOR Maribor se vadi v pasivni obrambi Prvi tečaj za gasilsko obrambo jo končalo 120 obveznikov III. poziva, med njimi duhovniki, trgovci, uradniki Itd. Maribor, 20. dec. le dni je bil v Kazinski dvorani družabni zaključni večer, ki so ga priredili obvezniki III. poziva, ki so končali tečaj za gasilsko obrambo mesta Maribora. Udeleženci tečaja so imeli v svoji sredi odlične goste, med njimi mestnega poveljnika generala Paraca, oba sreska načelnika dr. Šiško in Eiletza, mestnega podžupana Žebota, poveljnika maribomikih polkov polkovnika Božoviča in Kilerja, ter poveljnika vojnega okruga polkovnika Markulja, predstojnika mestne policije Kosa, obenem pa celotno vodstvo mariborske pasivne zaščite s podpredsednikom ravnateljem Bogdanom Pogačnikom na čelu. O poteku in pomenu tečaja je na tem sestanku poročal poveljnik gasilcev Kramberger, užigajoč govor je imel nato na tečajnike mestni poveljnik general Parao, v imenu mestne občine jih je pozdravil podžupan Žebot, v imenu tečajnikov pa te je zahvalil industrijalec Drago Roglič. O tem tečaju smo svoječasno že poročali, je pa zelo važnega pomena in se bodo iz njega razvile še vzporedne druge važne akcije, tako da ga je treba mariborski javnosti nekoliko natančneje predočiti. Tečaj je bil namenjen obveznikom pomožne vojske III. poziva, ki so dodeljeni gasilski službi. Takih obveznikov je precejšnje število, izmed njih pa je vodstvo mestne pasivne obrambe izbralo za prvi tečaj 120 oseb. Po poklicu pripadajo pestrim stanovom; 3 so duhovniki, 12 trgovcev, 8 uradnikov, 4 industrialci, 49 obrtnikov, 3 šoferji, 4 trgovski pomočniki, 6 vajencev itd. Starost se pa giblje med 18. in 65. letom. Zaradi lažje tehnične izvedbe je bil tečaj razdeljen na dva dela ter so bili v enem mlajši, v drugem pa starejši. Udele ba pri predovanjih je bila zelo dobra ter je znašala povprečno 98% — dokaz, da se Mariborčani zavedajo resnosti teh ukrepov. Tečaj se je začel dne 21. oktobra ter je trajal do 18 decembra Udeleženci so obiskovali 44 učnih ur, pri katerih sc je polagala prvenstvena važnost na praktične vaje z gasilskim orodjem za protiletalsko zaščito, dobili pa so solidno podlago tudi v teoriji. Na zadnji učni uri pa so se vršili izpiti, katere je uspešno položilo 82 obveznikov tečaja. Vodstvo tečaja je bilo v rokah podopredsednika protiletalske zaščite ravnatelja Bogdana Pogačnika, sodelovali pa so pri predavanjih župni podstarešina Kessler, gasilski poveljnik Kramberger, tajnik zaščitnega odbora Hameršak, vodja mestnega zaščitnega urada Kramer, član odbora in župnega vodstva profesor Modic in nekateri drugi. Absolventi tečaja bodo sedaj pritegpieni k rednemu delu gasilske čete ter boao imeli stalne vaje na terenu po načrtih za vojno gasilsko službo. Z ozirom na povečano štetilko gasilsko izvež-banega osebja v Mariboru pa se ;e sedaj pomnožil tudi še orodni park mariborske gasilske čete, ki je bila itak že tudi doslej najmoderneje opremljena. Iz kreditov za pasivno obrambo mesta Maribora sta bili kupljeni spet dve turbinski brizgalni ter so še predvideni nakupi drugega gasilskega orodja. S tem pa še ni zaključeno vežbanje Mariborčanov za gasilsko obrambo mesta v primeru vojne. Zaščitni odbor ima v programu še izvedbo velikopoteznih načrtov. Začeli se bodo v raznih delih mesta po šolah tečaji za izvežbanie hišne gasilske zaščite. V teh primerih se bodo izvežbali vsi mariborski hišniki, hišni gospodarji, oziroma za to določeni staeovalci, tako da bo imela vsaka hiša svojo lastno »požarno brambo«, kakor imajo to tudi že v drugih državah, kjer je pasivna zaščita na višku. Takih tečajev bo v Mariboru okrog 40. Iz vsega navedenega je razvidno, kakšne velike naloge so prinesli novi časi civilnemu prebivalstvu zlasti v mestih. Vidi se pa tudi da se Mariborčani pridno zavedamo svojih dolžnosti in da ne držimo rok križem, temveč se po zaslugi požrtvovalnih činiteljev vneto pripravljamo ra »vsak primer«. skega masiva » Klopnlp vrhom kot trediičem. Na tem delu •• vidi, da ga ja izgotovil prvovrsten strokovnjak, ki ni pozabil na najmanjši potoček in izvirek, ki je videl vsako bajto, vse gozdne jase, poti itd. G. polkovnik Verhunc namerava sedaj napraviti še relief vzhodnega dela Pohorja. m Skrivnost cenenega mesa ▼ Studencih. V studenškem predmestju je obstajala že nekaj ča6a »črna mesnica«, v kateri se je dobilo meso po jako nizki ceni. Skrivnost te mesnice se je sedaj pojasnila ter je njen lastnik, mesarski pomočnik Avgust Kolar romal v preiskovalni zapor. Ugotovdo se je, da je ukradel ^00 kg težkega in 7000 din vrednega vola v Nasovl pri Apačah ter ga v Studencih ubil in meso razprodal. Kožo tega vola so odkrili pri nekem mariborskem strojarju. Sumijo, da je Kolar izvršd tudi tri tatvine krav v Strihovcu pri St. Ilju in v Gačniku pri Jarenini. m Sreča dvakratnega vpokojenca. V vrstah mariborskih zasebnih uradnikov, med katerimi je veliko brezposelnih, gre glas o nenavadni sreči nekega vpokojenca. Mož je bil najprej v državni službi ter dobiva primerno pokojnino po svojem činu. Potem je bil v bančni službi ter so ga tudi tam vpokojili 6 primemo pokojnino. Sedaj pa je imel srečo, da je dobil zopet lepo zasebno službo pri nekem velikem mariborskem podtjetju. Srečo je treba imeti! Gledališče Nedelja, 22. decembra, ob 15: »Petrčkove poslednje sanje«. Ob 20: »Na dnu«. Zadnjič. Znižane cene. V korist igralskega pokojninskega sklada. Hoče Prosvetno društvo Hoče priredi na Štefanovo, 26. dec., dramo v 3 dejanjih »Vrnitev«. Začetek ob 15 in 19. Vsi prijatelji so prisrčno vabljeni! Zvelnl kino ..Društveni dom" Dol. Logatec predvaja za božične praznike največji film v zgodovini kinematografije Juarez (Huarez) V gl vlogah PAUL MUNI - BETTE DAVIŠ. Predstave: dne 25 dec. ob Va 4 h pop. in Va 8 h zv. dne 20 dec. ob '/s 8 h zvečer, dne 28 dec. ob l/» 8 h zvečer, dne 29 dec. ob Va 4'b pop. in Vi 8 h zv. Vsi vabljeni! Središče ob Dravi Božičnica na šoli. Na pobudo kr. banske upravo se je tudi na tukajšnji šoli ustanovil pripravljalni odbor za božičnico, ki naj ima namen, da obdaruje siromašne otroke. V tem odboru je bilo vse učiteljstvo in domači župnik. Odbor je Imel precejšnjo uspehe: zbral je deloma po župniji — župljani bo s precejšnjim zanimanjem podpirali trud pripravljalnega odbora — in tudi drugod lepo vsoto denarja in blaga. Šolsko upraviteljstvo pripravlja za to priliko Igrico »Sirote*. Božičnica se bo vršila v nedeljo. 22. decembra, po popoldanski službi božji v šoli. Obdarovanih bo 78 otrok. Vljudno vabimo vse občinstvo k tej slovesnosti! Pripravljalni odbor se pa iskreno zahvaljuje vsem darovalcem I Stekel pes. Iz neznane smeri se je pred nekaj dnevi pojavil v Središču stekel pes, ki je obgrizel nekega dečka. Deček je že v zdravljenju. Hud mraz. Pri nas smo sicer navajeni hudega mraza, vendar pa nismo pričakovali, da bo toplomer kazal kar 18 stopinj pod ničlo, kakor se je to zgodilo pred nekai dnevL CELJE Ivana Veber — 70 letnica Maribor, 22. dec. Sedemdesl letnico svojega življenja obhaja te dni vzorna krščanska žena in do-brotnica marib. frančiškanske cerkve gospa Ivana Veber. Rojena je bila v Ivanj-cih ter se je že v mladih letih prešli la v Maribor. Tu si je s svojim možem, ki je bil poduradnik pri pošti, s svojo vztrajnostjo in marljivostjo ustvarila lepo domačijo. S svojim skromnim krščanskim življenjem s+a si kaj kmalu pridobila priljubljenost in spoštovanje. In kdo bi ne poznal te dobre mamice, ld je kljub lepi starosti še vedno zdrava in čila? Pridna kot čebelica obdeluje svoj veliki vrt od ranega jutra do poznega večera; vendar še najde med delom toliko prostega časa za duševno razvedrilo ter do podrobnosti prečita vestnike raznih katoliških misijonov in ustanov. Z občudovanja vredno po- žrtvovalnostjo in materinsko ljubeznijo pomaga tem ustanovam pri vzgoji vojščakov Kristusovih, saj ji je vzgoja katoliške mledine nad vse. »Kdor K N omaga enemu izmed teh malih, meni pomaga« in jegov nauk ji je kožipot v življenju, v katerem si je za svoj jubilej spletla prekrasen venec ne-venljivih zaslug za katoliško cerkev in njeno mladino. Čestitamo ji k temu lepemu jubileju ter prosimo Boga, da nam jo ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. Moško perilo po meri ceneno in solidno izdelujem Ivan Babič, Gosposka ulica št. 24 m Žalna seja Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. V četrtek dne 19. decembra se je Spodnještajerska ljudska posojilnica oddolžila spominu pokojnega svojega soustanovitelja g. dr. A. Korošca. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora so se zbrali k seji, na kateri je imel žalni govor sedanji predsednik uprave stolni prošt in apostolski protonotar dr. Maks Vraber. V svojem govoru je poudaril, da pokojnik ni bil le velik državnik in izboren politik, ampak tudi skrben delavec na gospodarskem področju. Ko se je leta 1907 ustanavljala v Mariboru Spodnještajerska ljudska posojilnica, je bil rajni najmočnejša opora stolnemu proštu dr. Mateku in dr, Vrstov-šku pri uresničenju načrta. Ko je bila zadruga že registrirana in je začela poslovati, je pokojni z drugimi člani načelstva, od katerih živi le še dr. Josip Hohnjec, sam vršil uradniške posle v zavodu, kar dokazujejo razni zapiski in poslovne knjige. Pozneje se je vedno zanimal za razvoj te ustanove in ostal skozi vsa leta obstoja zavoda član uprave. Da je zavod mogel storiti toliko dobrega posebno malemu človeku, kmetu in delavcu, da je mogel podpirati kulturne organizacije in pomagati revnemu dijaštvu, je v veliki meri tudi pokojnikova zasluga. Njegova dela ne bodo umrlal PERIC - pun - PERNICE nudi poceni .OBNOVA", E. Novah, lurCICevo 6 m V počastitev spomina blagopckojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca je daroval g. Seničar Fran, akademik iz Zagreba 50 din Slovenski straži v Mariboru. Bog poviti«! m Službe božje na božične praznike v Mariboru. Bližajo se veseli božični prazniki, ki se bodo v mariborskih svetiščih slovesno praznovali. V stolnici bo v torek slovesna polnočnica. V sredo, na božični dan se začnejo sv. maše ob pol 5. Ob 6 bo tiha sv. maša, ob pol 7 blagoslovna sv. maša, potem se vrstijo tihe maše do pol 10. Ob pol 10 bo po slovesnem vhodu škofa najprej pridiga, potem slovesna škofovska sv, maša. Od 10 do pol 12 bodo pri stranskih oltarjih tihe sv. maše. — Na Štefanovo bo služba božja, kakor ob nedeljah. Po pozni sv. maši ob 10 bo blagoslov soli in vod». — Na Jan-ževo, 27, decembra, bo blagoslov vina po blagoslov- ni maši ob 6 in po maši ob 8. — V frančiškanski baziliki bo na božično noč slovesna polnočnica za žive in rajne člane Društva za zidanje in vzdrževanje bazilike Matere Milosti. — Na božični dan, praznik sv. Štefana in na Janževo bo v baziliki 40urna molitev. Na častno stražo pred Najsvetejše, ki bo izpostavljeno od 5. do 19, so povabljeni: Dekliška Marijina družba in Frančiškova mladina, Evharistične pridige bodo na božični dan ob 6.30, 9.30 in 18, tihe sv. maše vsake pol ure ob pol 5 do pol 12. Na Štefanovo bo blago6lavljanje soli in ,vode, na god sv. Janeza pa blagoslov vina ob 7 in 9.30. V Magdalenski župni cerkvi bo na božični večer polnočnica. V sredo bo prva sv. maša ob pol 6, zadnja ob pol 11, slovesna služba božja ob 10. Na Štefanova bo ob tričetrt na 10 blagoslov soli, na Janževo ob 6 blagoslov vina in pobiranje 6tolnine. Prosim za Vašo naklonjenost, Kanufaktura JURIC IVAN MARIBOR — Koroška cesta 19 m Vlncencijeva konferenca Magdalenske župnije ima danes ob 11 v župnijski pisarni svoj občni zbor. Občni zbor Društva za zidanje nove cerkve pa bo na Štefanovo ob 11 v župnijski pisarni. m Zlata nedelja je današnja nedelja ter so trgovine v Mariboru odprte. Predbožična kupčija je že nekaj dni v polnem teku. Trgovci so bili z dosedanjo kupčijo zelo zadovoljni, pričakujejo pa, da bo danes še bolj živahna. 6aj pridejo danes predvsem podeželani v mesto nakupovat in ti puste vsako leto trgovcem precej denarja. m Združeni slovenski nameščenci, organizirani v svoji mariborski podružnici, imajo v ponedeljek, dne 30 decembra svoj sestanek, na katerem bosta predavala dr, A. Miiavec, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in tov. Vinko Košir, podpredsednik naše organizacije. Člane — nameščence že sedaj opozarjamo na ta sestanek. m Katoliška mladina priredi v nedeljo, dne 22. dec. ob 8 zvečer v svojem domu v Cvetlični ulici igro »Za pravdo in srce«. m »Slovenčev koledar« je došel. Ker je cena koledarju zelo nizka, izdajatelj ne more prevzeti nase še stroškov dostave. Zato ga naj naročniki blagovolijo dvigniti v naši podružnici na Koroški cesti med uradnimi urami od 8—12 in od 2—6. m Avtobusni promet na progah Maribor—Pekre—Limbuš—Selnica in Maribor—Sv. Martin se na božič dne 25. decembra ne vrši. Na vseh ostalih progah bodo avtobusi vozili po voznem redu. m Betnava—Maribor. Od 27. do 31, decembra se vrše duhovne vaje za dekleta, od 2. do 4. januarja z začetkom 2. jan. ob desetih. Tečaj »Resnica o zakonu« je za učiteljice. Od 4. do 6. jan. omnimo se onih, za katere zimski dnevi in večeri niso užitek, temveč muka. Vsi moramo priskočiti na pomoč ljudem, ki s skrbjo pričakujejo zimo, brez tople obleke in kurjave, morda brez kruha. Ne bi smeli dopustiti, da nobena rodbina ne dočaka dočaka zime s strahom za svoj obstanek. Obračam se na vse državljane in državljanke naše prostrane domovine s pozivom, da olajšajo ubogim krutost in bedo zime. Preteklega leta so bili po moji želji osnovani prav v vseh naših mestih odbori za zimsko pomoč. Po zaslugi njihovega dela je bilo marsikateri ubogi rodbini olajšano življenje v tegobnih zimskih dnevih. Sedaj je pod mojim predsedni-štvom osnovan tudi Akcijski odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije. Njegov uspeh mora biti še večji in blagodejnejši. Akcija za zimsko pomoč bo izpolnila svojo nalogo samo tedaj, če se ji pridruži vsak državljan naše domovine, čigar življenje je preskrbljeno. Doseči, da ne pridejo ubogi, nepreskrbljene matere in otroci preko zime v nevarnost, se pravi izpolniti državljansko dolžnost in se oddolžiti svoji vesti. Pozivam vse ljudi dobre volje in vse prave rodoljube, da se zbero okrog zimske pomoči ter izvrše svojo državljansko in narodno dolžnost za nepreskrbljene! Spomnite se Kristusovih besed: »Kdor daje ubogemu, posoja Bogu.« Poznavajoč plemenita čustva našega naroda globoko verujem, da bo moj poziv našel odmev in da bodo vsi državljani in državljanke izkazali jiomoč ubogim vseh naših mest. Naj nam pomaga Bog v tem prizadevanju 1 — Olga.« S tem proglasom Nj. Vis. kneginje Olge se obračam tudi na vsa dobra celjska srca v veri, da bodo tudi celjski reveži deležni ob praznikih miru in v teh hudih časih malo veselja. Zupan dr. Voršič Alojzij. Neoiilte uio|e zdravje! Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu I Cene: Pršna kopel: II. razred 3 din — brez perila 2 din I. razred 5 din — brez perila 4 din Kacina kopel: II. razred 8 din — brez perila 6 din I. razred 12 din — brez perda 10 din Parna kopel: U. razred 12 din — brez perila 10 din I. razred 18 din — brez perila 16 din Masaža 5 din Abonentt, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel imato 10% popusta, ver dar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veliavo. e Cerkvene slovesnosti o božičnih praznikih. Na sv. večer bodo ob pol 12 ponoči v opatijski cerkvi sv. Danijela vigilije, nato slovesna polnočnica. Zjutraj bo slovesna sv. maša ob 10 dopoldne, popoldne ob 3 pa slovesne večernice s pridigo in darovanjem za uboge. Polnočnica pri oo. kapuclnih bo ob 1, v cerkvi sv. Jožefa pa ob 12. c Žalna slovesnost za blagopokojnim dr. Anionom Korošcem bo danes ob pol 5 popoldne v Sal. mlad. domu v Gaberjih. Vabimo k polnošto-vilnl udeležbi I e V spomin blagopokojnega dr. Antona Korošca je darovala tvrdka Val. Hladin Vlncencijevi konferenci 1000 din. e Vincencljeva konferenca t Celju je razposlala prošnje za podpore revnih obiskovalcev kuhinje, katerim so se že mnogi odzvali Ker pritiska na kuhinjo vedno več potrebnih, prosi VK. da se še odzovejo dobra srca in darujejo za ubog*. c Fanlovski odsek ima danes ob pol 5 v Domu božičnico za naraščaj in mladce. Za člano udeležba obvezna. c Slike s pogreba našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca dobite pri foto Kvas, Celje. c Revnim križarjem v kapucinskem samostanu so preteklo nedeljo priredili lejio božično presenečenje. Obdarovani so bili z raznovrstnimi darili, toplim perilom itd. Vsem dobrotnikom, ki so na kakršenkoli način f>oinagali pripraviti to božično veselje, se iskreno zahvaljuje Darila za božič kupujte pri Božiču _poleg magistrata!_ e Namesto venca nu grob g. Gornika, očeta gospe Loibnerjeve, soproge trgovca v Celju, jo darovala tvrdka Ivan Mastnak Vincencijevi konferenci 100 din. c Dobrodelno božično prireditev prirede danes ob 4 fiopoldne v dvorani Slomškovega doma pri šolskih sestrah. Na sporedu pravljica v štirih slikah: »Božične sanje male ciganke«. c V Lclušu pri Mozirju je padel in si zlomil lepo nogo Novak Zdravko. Radio- aparati Radione - Telefunken - Biaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rkein-metkall in 01ypid (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 c Umetniška razstava prof. Alberta Sirka, ki je v sejni dvorani Mestne hranilnice, vzbuja med ljubitelji umetnosti zelo veliko zanimanje in priznanje. Splošno se priznava, da kažejo razstavljena dela zelo lep napredek in najboljše, kar smo dosedaj lepega videli pri razstavah Alberta Sirka. c Prešernovo delo, ki je razstavljeno v sejni dvorani Mestne hranilnice skupno s Sirkovo razstavo, ostane odprto samo še danes. Razstava je lepa počastitev našega največjega pesnika in naj ne bo kulturnega Slovenca, ki je ne bi obiskal. O razstavljenih delih bo pri blagajni na razpolago bibliogralija. Otroški voziček kolo al) šivalni stroj najbolje ln najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Urši«. Celje. Narodni dom c Zadnja pot orožnika Otorcpca Ivana. Ob frobu pokojnega orožniškega narednika Otorepea vana se je zbralo v petek popoldne mnogo ljudstva, pokojnikovih prijateljev orožnikov, zastopniki policije, okrajni načelnik dr. Zobec, poveljnik orožniške čete kap. Svetlič in vodnik Štran-cer, vojaška godba in vod vojakov. Naj pokojni v miru počival c Sobotni tržni dan se je po tednu popolnega mrtvila živahno lazgibal. Mize na trgu so obložene z dobrotami, ki bodo prišle za božič v naravni ali predelani obliki na mize meščanov. Maslo, sir, orehi in osušeno sadje zavzemajo sedaj med ostalimi glavnimi prvo mesto Tudi oni, ki ne morejo ničesar odttgati od svoje grude, so tokrat zastopani. Tam od daleč, iz Zagrada, Pečov-nika in gori pri Celjski koči so nabrali mehkega mahovja, katerega bodo položili mestni malčki k jaslicam. — Na Dečkovem trgu je šele včeraj nastopil prvi živahnejši dan. Smrekce za božična drevesca s oletos znatno dražje. Prinesli so približno 300 drevesc. Prodajalci prezebavajo, prestopajo t nogp na nogo, toda v ceni ne popuščajo. Kljub temu pa je sklenjene precej kupčije. c V Prečni ulici je umrla 83*letna vdova po dvornem svetniku Haselmajer Pavla, v Košnici pa 72 letni Flis Ivan. Naj v miru počivatal c Drsališče v mestnem parku bo ob praznikih preskrbljeno in opremljeno z zvočno aparaturo. c Število brezposelnih je po evidenci Javne borze dela naraslo na njenem področju v 10 dneh od 484 na 582 Delo dobi: poročen pnr za kmečko delo na deželi, 4 kmečke dekle, natakarica, 5 kuharic in 8 služkinj ter postrežnica. Jesenice Slikanice, otroške knjige v trgovini Krni vega doma. Grosuplje Kakor vsako leto, tako je tudi letos šola priredila božičnico, h kateri so prispevali kr. banska uprava, upravna občina, tovarna »Motvoz in platno«. Katol. prosvetno društvo. Posebno pa se je izkazala do-mača tvrdka pletenin Ogorevc-Kunc. ki je bogato založila s pleteninami 100 revnih otrok. Vsem, ki so pomagali omiliti bedo naših učencev in 1'čenk. se šolsko upraviteljstvo iskreno zahval iuie. Kmetijska zbornica o zaslugah dr. Korošca V prostorih Kmetijske zbornice v Ljubljani je bilo danes VIII. redno zasedanje 6veta kmetijske zbornice dravske banovine z naslednjim dnevnim redom: Poročilo predsedstva, poročilo glavnega tajnika dr. Lavriča o gospodarskem stanju, sprejetje proračuna za leto 1941., predlogi in slučajnosti, resolucije. Takoj po otvoritvi zasedanja in pred prehodom na dnevni red se je predsednik g. Martin Steblovnik spomnil pokojnega dr. Antona Korošca z naslednjim nagovorom: Gospodje svetniki! Dne 14. decembra nekaj pred 7 zjutraj je v Belgradu nenadoma umrl dr. Anton Korošec. Kdo je bil ta mož, mi menda pač ni treba še posebej naglašati Vsa politična zgodovina slovenske Štajerske zadnjih 40 let, vsa politična zgodovina Slovencev zadnjega četrt stoletja in politična zgodovina vse Jugoslovije zadnjih dveh desetletij je neločljivo zvezana z njegovim imenom. Bil je ustanovitelj jn voditelj neštetih naših organizacij, soustanovitelj in dolgo let voditelj najmočnejše slovenske politične stranke, politični voditelj vsega slovenskega naroda v njegovih zgodovinskih bojih za osvobojenje, nesporni predstavnik Slovenije in Slovencev v naši osvobojeni domovini in eden izmed vodilnih krmarjev te države. Danes mu predstavniki vseh strank, narodov in pokrajin države soglasno priznavajo ogromne zasluge, ki si jih je bil pridobil za naš narod in državo s svojim pronicavim duhom in modrimi dejanji. Priznavajo mu zasluge nele na političnem torišču, temveč tudi na vseh drugih poljih. Tudi mi, predstavniki slovenskih kmetov, nismo zadnji, ki smo dolžni tej monumentalni osebnosti naše Slovenije vse priznanje, globoko hva- ležnost in blag spomin. Ko je začel v začetku tekočega stoletja s svojim političnim udejstvova-njem, je oprl tega takoj popolnoma na kmečko ljudstvo. Osnoval je »Slovensko kmečko zvezo« in ob njej organiziral še naše fante in dekleta. Na čelu tako organizirane kmečke armade je prevzel politično zastopstvo štajerskih Slovencev in bil v njih imenu zgodovinske boje v graškem deželne mzboru, obenem pa neumorno krepil to kmečko armado tudi na znotraj s kulturno in zadružno organizacijo ter s tiskom. Ko ga je izbrala božja Previdnost za političnega voditelja našega slovenskega naroda in ga postavila ob krmilo države, njegovo delo seveda ni moglo biti več omejeno zgolj na naš stan, toda do konca se je živo z.avedal, da je kmet slej ko prej jedro našega naroda in države. Zato je do konca s svojo izkušeno roko vodil najmočnejše kmečko cporišče, to je naše zadružništvo, a z vsemi drugimi kmečkimi organizacijami je ostal v najtesnejšem in neposrednem stiku ter jih požrtvovalno podpiral s svetom in dejanjem. Skoraj da ni bilo malo pomembnejše kmečke prireditve, na katero ne bi z veseljem prihitel in tam zbrano kmečko ljudstvo bodril, mu dajal poguma in kazal pot. Danes tega velikega slovenskega voditelja, modrega državnika in iskrenega prijatelja ter požrtvovalnega dobrotnika našega kmečkega ljudstva ni več. V torek ga je spremil ves slovenski narod, zlasti pa hvaležno mu kmečko ljudstvo na zadnje počivališče sredi največjih slovenskih mož. Iz srca vseh govorim, če Vas pozovem, da mu s tega mesta v imenu vsega slovenskega kmečkega ljudstva še zadnjič zakličemo v prerani grob: »Tisočera hvala za vse, kar si storil za nas!« njegovemu večnemu spominu pa zakličemo »Slava!« ZFO Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Na zunanjepolitičnem polju v preteklem tednu ni bilo večjih dogodkov. Na angleško -nemški fronti je bilo napadanje nemških bombnikov na Anglijo milejše in je Anglija imela 4 mirne dneve. Angleški napadi na Nemčijo so bili vsakodnevni. Nemška pomorska vojna proti Angliji pa je spet zavzela za Angleže vznemirljivo obliko, je priznal sam predsednik vlade Churchill. Med hudo prizadetimi angleškimi mesti je Sheffield, med nemškimi pa Mannheim, ki žrtvovalnostjo. Tako se je Zveza fantovskih odsekov vsaj v neki meri oddolžila velikemu pokojniku za vso ljubezen in naklonjenost, ki jo je vedno in vedno kazal do naše mladinske organizacije. Vsem članom se zaradi tega najlepše zahvaljujemo za njihov trud in njihovo vztrajnost, ko so kljub hudemu mrazu pri pogrebu do konca sodelovali. Zlasti se zahvaljujemo onim bratom, ki so se odzvali nenadnemu pozrvu Zveze in na hitro odpotovali v Belgrad, kjer so na časten način zastopali Zvezo pri tamkajšnjih pogrebnih svečanostih. Predsedstvo ZFO. Razpis -Zveza fantovskih odsekov razpisuje dve nagradi za dramatsko delo, ki se bo uprizorilo ob mladinskih dnevih v juliju 1941 na večerni akademiji na Stadionu v Ljubljani. Dramatska dela je treba poslati na Zvezo fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva 7-1. najkasneje do 1. marca 1941. Prva nagrada znaša 700 din, dmga nagrada 300 dinarjev. Pogoji: Dramaiteko delo mora biti prirejeno za veliko množico sodelujočih fantov in mladcev. Teksta naj ne bo več kot za 20—25 minut. Vsebinsko naj delo obsega idejo zvestobe državi in narodu in edinost med nami. Prežeto mora biti s katoliško, slovensko, jugoslovansko in enotnostno mislijo. Prikaže naj, kako bodo fantje rBogu in delu za narod, državo in kralja rasli značaj ne ljudi, na katerih bo nekoč slonela teža našega dela za Slovence in Jugoslavijo. Predsedstvo ZFO. Pri sestavljanju zimsko-športnega programa naj vse enote, tako okrožja f. o. kakor odseki upoštevajo termine zvezinih prvenstev. Na dneve smuških takem za prvenstvo ZFO naj se nikjer ne prirejajo enake tekme. Termini za zvezina smučarska prvenstva so sledeče izbrani: 18. in 19. januarja 1941. Alpska kombinacija v Škofji Loki (če bo zapadlo dovolj snega). 1. in 2. februarfja 1941. rezervirano za norveško kombinacijo in tekmovanje štafet. Naslednji nedelji 9. in 16. februarja sta rezervirani za primer, če bi bilo treba, zaradi nepovoljnih »nežnih prilik programe iz prvih terminov preložiti na poslednje navedene. NAJPRIMERNEJŠE BOŽIČNO DARILO AEG - RADIO ,. . morate jih slišati!!! TOVARNIŠKO SKLADIŠČE ZAGREB - RAČKOGA 8 LJUBLJANA: ELEKTROINDUSTRIJA d. d. MARIBOR: KARBEUTZ_ Trbovlje Kranjska gora V četrtek zvečer so se zbrali na žalno svečanost za pokojnim narodnim vodiUl;em vsi člani Prosvetnega-društva FO in DK. Vsakdo, ki je stopil v sobo, je kar onemel in vsakogar je prevzelo čustvo boli in žalosti, ki jo je izražala vsa soba. Nič ni bilo tistega običajnega govorjenja in življenja, ki navadno odmeva iz te sobe. Kako tudi! Saj se je članstvo ta večer zbralo tako rekoč ob mrtvaškem odru svojega očeta, ln ob tej zavesti in ob pogledu na pokojnega očeta je vsakdo onemel. Na prednji steni je namreč na črnem ozadju visela slika pokojnega velikana, ovita z žalnim trakom in okrašena z zelenjem, pred njo pa je gorela rdeča lučka, dočim je sobna luč bila zastrta s črnino. — Žalno svečanost je pričel z nagovorom vodja, ki je poudaril namen in pomen sestanka. Članica DK je zatem občutino recitirala prigodno pesem doktorju Korošcu, nakar je tajnica DK v izbranih besedah v globoko občutenem govoru izrazila čustva, ki nas prevevajo ob prerani izgubi očeta in vodnika. Sledila je deklamacija »Mrtvemu dr. Korošcu«. Zatem pa je društveni duhovni vodja v daljšem govoru orisal lik pokojnika kot človeka, duhovnika in političnega delavca-velikana ter pozval zbrano mladino, da si ga vzame tudi za vzornika in ostane zvesta njegovim načelom ter delu za Boga, narod in domovino. Z molitvijo za pokoj duš^ rajnega očeta se je zaključila svečanost, ki je na vse napravila najgloblji vtis in izvabila solze v oči. Dobrna pozimi Kakor vsak tujskoprometmi kraj, ima tudi zdravilišče Dobrna v zimskem času svoje mikavnosti. Ko zaiskre ob jutranjem soncu po parku in po bližnjih gričih snežni kristali, se zdi, kot da e vsa okolica pokrita s samimi biseri. Na sankah in smučeh brze otroci po teh biserih, ki se zrcalijo v njih očeh, jim razgrejejo lica, dušo in srce. ....... Kakšna razlika med njimi m njihovimi vrstniki v bližnjih mestih! Tu sonce, ki vzbuja veselje do življenja mladim in starim, tam ostra zimska megla, ti jih spremlja dan za dnem; le posamezni žarki brez prave toplote se pokažejo za kratek čas v opoldanskem času, da vzbude še večje f»- | želenje po ogrevajočem soncu. Tu čisto sonce že I y zgodnjih jutranjih urah, tam mrki megleni mrak I G. Slavko Lukman, operni in koncertni tenorist, priredi danes ob 4 popoldne v Trbovljah v dvorani Forte koncert. Na sporedu so arije iz raznih oper in narodne pesmi. Bezer-viraile si pravočasno vstopnice! Občinska seja se je vršila 20. t. m.. Gospod župan Klenovšek jo je pri otvoritvi proglasil kot žalno sejo za pokojnim voditeljem dr. Korošcem, ki je bil zaslužen mož. Odborniki so zaklicali '.ri-krat slava njegovemu spominu. V teku nadaljnje seje se je sklepalo o božičnici za občinske ubožce in brezposelne. Podelile so se podpore, kolikor je predvideno po proračunu iz presežkov 44.000 din se je dal enkratni nabavni prispevek občinskim nameščencem. S šolskimi proračuni za vse šole razen za Sv. Planino se je odbor strinjal, s poslednji mpa ne, ker morajo prispevati sorazmerno zraven tudi občini Zagorje in Sv. Jurij ob Zaboru. Vojaški referent Grosar Franc je bil na seji upokojen, njegov naslednik Zabovnik ze vodi posle. V občinski prehranjevalni odbor so bi.i izvoljeni od večine: Klenovšek, Germ, ravn Kolka, Majcen, Grošelj, Alič in Volčanšek; za namestnike pa: Plavšak, Požun, Mastnak, Vrtačnik Renko, Beg in Češnovar. V smislu predrazgovorov bi naj bil ta odbor bolj objektivno sestavljen. Če je to Trbovljam v prid, dvomimo! Na svoječasno vprašanje občinskega odbornika Jordana, koliko znaša končni obračun za občinski dom, izj-.vi župan, da 1,866.000 din, kar pa iz do sedaj objavljenih prispevkov občine v ta namen ni jasno Cirilova knjigarna. Trbovlje. Vabimo vas v našo trgovino Ixtke 253. Smrt pobira. Umrl je g. K r u 1 e j Pavel, nad-poštar v pok., star 85 let. Do zadnjega je ohranil svojo postavno pokončno hojo in tudi svojo šalji-vost. Bil je nad 30 let zvest naročnik in čitatelj našega lista. Bog bodi milostljiv blagi duši, preostalim pa izražamo iskreno sožalje! Nad 30 oseb iz Trbovelj sc je udeležilo pogreba pokojnega voditelja dr, A. Korošca. Tako so Trboveljčani poleg ganljive častne straže, ki je stala ob železniškem tiru, ko se je vozil mimo veliki pokojnik, in veličastnega žalnega zborovanja, prav dostojno počastili spomin velikega narodnega voditelja. Tisti rudarji, ki niso bili ravno njegovi pristaši, mu priznavajo, da je bil močan branilec miru in da ga je v sedanjem irenutku posebno škoda, da je odšel izmed nas. Prej pa jim je ugajala možata odločnost dr. Korošca, ki se ni bal ob najhujših volivnih borbah priti v razkričane Trbovlje ali se z rudarji udeležiti prvomajske proslave na Sv. Planini nad Trbovljami. Dr. Korošec v Trbovljah ne bo pozabljen! od jutra do večera. Kako ugodno mora vplivati na razjx>loženje in zato tudi na zdravje človeka, če ga pripelje vlak ali avtobus iz teh mestnih, s prahom in tisočerimi bacili pomešanih megla v sončno, planinsko jutro! Vse udobnosti mestnega življenja, zabave in društvo je pozabljeno in sproščeno telo se koplje v osvežujočem zraku in v žarkih toplega sonca. Zato ven v naravo tudi pozimi, kamor koli na deželo, v kak tujskoprometni kraj, morebiti v Dobrno, kateri je dala mati zemlja poleg vseh dobrin še tople zdravilne vrelce. Zdravilišče Dobrna je tudi v zimski sezoni v omejenem obsegu v obratu ter nudi obiskovalcem in gostom možnost zdravljenja in nriietneca bivanja v zdravi ia lepi zimski naravi Ptuj Seja mestnega sveta je bila 18. t. m. takoj za žalno sejo za pokojnim dr. Antonom Korošcem. Med važnejšimi poročili, ki jih je podal mestni župan g. dr. Remec, je zlasti poročilo o prizadevanju mestne občine glede akcije za zimsko pomoč. Dalje je v splošno korist intervencija, ki jo je mestna občina poslala na merodajna mesta, da se zopet uvedeta dva najpotrebnejša osebna vlaka na progi 1'ragersko—Kotoriba in sicer opoldanski v smeri Pluj—Pragersko in nočni v obratni smeri. Po banski uredbi se ustanavlja prehranjevalni urad, v katerega vstopajo zastopniki konzumentov in trgovcev. V ubožni sklad je lelos spričo težkega stanja določenih iO.OOO din. Mestna občina je nabavila večje število žarnic za cestno razsvetljavo. Ulična razsvetljava ie v našem mestu res zelo pomanjkljiva, česar pa ni toliko krivo pomanjkanje žarnic, kolikor slabi električni vodi, ki ne vzdržijo vetra in snega. Ker se vodi že 16 let niso obnovili, je izolacija slaba in so zato dogaja, da nastajajo zlasti v predmestju kratki stiki. Nujno potrebna je obnovitev električnega voda, za kar bi bilo treba speljati zakopane kable. — Na posebni seji so bile določene ubož-ne podpore. Predpisan je pravilnik o bolniškem skladu ptujskih mestnih uslužbencev ter so se nekaterim uslužbencem, ki prejemajo majhne plače, določile božične nagrade. Pesnica pri Mariboru Občinski odbor občine Pesnica je imel dne 19. decembra žalno sejo za nepozabijenim voditeljem naroda g. dr. Antonom Korošcem. Stena občinske pisarne ie bila prekrila s črnino, nn njej pa je bila obešena slika g. dr. Antona Korošca. Žalno sejo je otvoril župan g. Fras Franio in v kratkem govoru opisal najznačilnejše vrline velikega sina slovenske matere, ki je izšel iz kmečke hiše. Gjtep&dotetvo Pred povišanjem davkov Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati s 1. januarjem 1941 povišanje davka na poslovni promet ter luksuznega davka, nadalje vse trošarine in nekatere takse. Doslej znane podrobnosti so naslednje: Najprej bo dne 1. januarja 1941 zvišan davek na poslovni promet, katerega stopnja je nzašala doslej 2.5, na 3%, t. j. torej za 20%. Povečanje splošnega davka na poslovni promet bo imelo za posledico povišanje skupnega davka na poslovni promet. Luksuzni davek, katerega stopnja je znašala doslej 12—22%, ho zvišana s 1. januarjem od 15 do 40%, povišanje znaša torej 25 do 100%. Povišano bodo trošarinske stopnje za skoraj vse predmete, za katere jc treba plačevati državno trošarino: to so sladko.;-, kava, pivo, vino, izvlečki, esence in eterska olja, liker, konjak, rum, žarnice za električno razsvetljavo, električni tok, plin za razsvetljavo, špirit (alkohol), kvas, žganje, ocetna kislina, bencin in mešanice, plinsko olje, olja in tolšfe za mazanje, surova in nepre-čiščena natta, najbrž tudi tvošarina na cement in hidravlično apno. Končno je pričakovati tudi izprememb v taksni tarili. Katere takso bodo zvišano, še ni znano, gotovo pa bodo znatno zvišane takse za prenose ter za prošnje. Takse za vloge se bodo v bodoče računale po poli. Pola bo računana za prostor 750 kvadr. cm. To pomeni znatno povečanje taks, ktv so bile doslej vloge taksirane z isto takso brez ozira na število pol vsake vlogo. Končno je pričakovati tudi zvišanje carinske ažije. Doslej je znašal earinski ažio 14 din, od 1. januarja dalje pa bo znašal 15 din na 1 zlati dinar. Povišanje minimalnih mezd v gostinskih obratih Ker je bila letos septembra zvišana splošna minimalna mezda za vso državo in potem posebej tudi za našo banovino, je bilo potrebno prilagoditi tudi odredbo o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih iz meseca maja letos, ki je bila uveljavljena za našo banovino. Niso pa zvišane samo minimalne mezde, temveč so izvedene tudi nekatere izprememe v sami odredbi, zato navajamo glavna določila nove odredbe: Doslej je bilo pomožno osebje razdeljeno v dve skupini, po novem pa so tri kategorije, ne glede na spol: 1. kategorija: kvalificirano pomožno osebje ne glede na starost. Tu sem spadajo po novih določilih: plačilni natakarji m natakarji s predpisano strokovno izobrazbo po uredbi o pomožnem gostinskem osebju z dne 11. maja 1037, nadalje osebe, ki so bile do 20. maja 1937 že najmanj štiri leta zaposlene v hotelih, restavracijah, gostiščih (ostajališčih), kavarnah in penzijah, če ni bila zaposlitev prekinjena več kot dve leti, in končno še oni, ki sicer nimajo pogojev po prejšnjih določilih, ki pa dokažejo, da imajo najmanj štiri leta zaposlitve kot plačilni natakarji ali natakarji v gostinskih podjetjih ter opravljen izpit. Nadalje spadajo med kvalificirano pomožno osebje: upravitelji hotelov, portirji v vseh hotelih, kuharji in slaščičarji, kletarji s kletarsko šolo in vsaj dvema letoma gostilniške kletarske prakse, blagajničarke po štiriletni zaposlitvi pri blagajničarskih poslih v gostinski stroki in posluževalci dvigal z opravljenim strokovnim izpitom. Vse ostalo osebje spada med nekvalificirano pomožno osebje in se deli v nadaljnji dve kategoriji: II. nekvalificirano pomožno osebje, ki prejema obvezno ali neobvezno napitnino, ne glede Darujte za Jegličev akademski dom 1 Pošiljajte na Hranilnico dravske banovina — čekovni račun 10.680. i kjer je uvedena obvezna napitnina. Nadalje je povečan odstotek, ki ga morejo lastniki podjetij, v katerih ni uvedena ohvezna postrežnina, odtegniti na račun neobvezne postrežnine, od 35 na 30 odstotkov. Izjema, da ne veljajo določila te določbe za plačilne natakarje in upravitelje hotelov, katerih službeno razmerje je urejeno s posebno pogodbo, je ukinjena, pač pa je uveljavljena izjema od določil te odredbe za učence (vajence). Odredba je bila objavljena v »Službenem listu« kr. banske uprave dne 21. decembra 1040 in je stopila tedaj tega dne v veljavo. Maksimalne cene usnja v Sloveniji Kralj, banska uprava je na prijavo Zveze in- dustrijcev dovolila, da se sme prodajati usnje v usnjarnah ali v tovarnah usnja v dravski banovini po naslednjih cenah: 1. Komerčni podplati: teže 3—5 kg, krupon 92.50 din za kg„ vrat 63 din z* kg, okrajina 50.50 dinarja za kg; teže 5—7 kg, krupon 97 din za kg, vrat 58.50 din za kg, okrajina 49 di.i za kg; teže 7—9 kg, krupon 102 din za kg, vrat 55.50 din za kg, okrajina 46.50 din za kg 2. Jamski podplati po cenah za 10% višjih od . cen, navedenih pod 1. — Jermenski jamski kru-poni po 142 din za kg. — Proizvajalci jamskih podplatov, ki ustrezajo glasom specialne analize vojaškim predpisom, lahko zaprosijo za višje cene, ako morejo dokazati, da je pribitek 10% nezado-sten. 3. Notranjke komerčne (tabanica) v polovicah: teže 1—2 kg 102 din za kg, teže 2—3 kg 99 din kg. teže 3—5 kg 99.50 din za kg. — Kruponi 121 din za kg, vratovi 96.5 din za kg, okrajine 97,50 din za kg. 4. Črna kravina povprečje vseh vrst 134 din za kilogram. 5. Rjava kravina, cene pod 4, povečane za največ 8%. 6. Tetelina, mastna, črna, I. vrste 170, II. vrste 160, III. vrste 150 din za kg. 7. Teletina, rjava, I. vrste 230, II. vrste 218, III. vrste 206 din za kg. 8. Goveji boks, črn (krom strojeno gornje geveje usnje); I. vrste 28. II. vrste 26, III. vrste 24, iz okrajin 17, iz vratu 22 din za kvadrat, Barvan goveji boks sme biti za 1,50 din dražji od zgornjih cen, 9 Telečji boks (krom strojeno gornje usnje telečje); I. vrste 25.25, U. vrste 23, III. vrste 20.75 dinarjev za kvadrat. Barvan telečji boks sme biti za 1 din dražji od zgornjih cen. 10. Waterproi-Dulboks iz kravin: I. vrste 35, II, vrste 32, III. vrste 30 din za kvadrat. 11. Likanec v polovicah 110 din od kg. Cene za sortimente po običainem razmerju. 12. Podplati za opanke 100 din. Te cene so cenc franko tovarne brez skupnega davka. V trgo- na starost, in v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti nad 18 let. Končno je III. kategorija: nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti pod 18 let. Vsi kraji so razdeljeni na dve skupini: prva so mesta in turistični kraji (med njimi so namesto Bohinjskega jezera sedaj podrobno vzeti v seznam kraji: Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bohinjskem jezeru), drugo pa tvorijo vsi ostali kraji. V prvo vrsto podjetij spadajo: hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni, vsa ostala gostinska podjetja pa v drugo vrsto. Na osnovi tega so določene naslednje minimalne mezde na uro: kraji prve skupine kraji druge podjetja podjetja skupine I. vrste II. vrste vsa podjetja 1. kategorija 5,— 4.50 4,— II. kategorija 4,— 4.— 3.75 III. kategorija 3.- 3.— 3.— Tudi je denarna vrednost prehrane zvišana od 10—12 na 13—14 din, oz. za stanovanje od 2—8 na 3 din dnevno. Zvišani so nadalje tudi pavšali za podjetja, vini na veliko se dodajo tej ceni 11.2% skupni davek in prevozni stroški. K tej ceni se sme pribiti zaslužek veletrgovca v izmeri največ 10%. V trgovini na malo se sme pribiti k nabavnim stroškom franko skladišče trgovca na malo največ 18%, če se usnje ne reže in največ 22%, če se usnje reže. Usnje, ki v tej odločbi ni navedeno, se smatra kot luksuzno usnje, ki ne spada pod kontrolo cen. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 3 uredbe o kontroli cen, • Prestopki proti maksimalnim cenam kož. Referat za kontrolo cen kralj, banske uprave opozarja na naslednje: Referatu za kontrolo cen je prišlo več prijav, da so prodajali mesarji in trgovci s kožami doveje in telečje kože po višjih cenah kakor po 23 din goveje kože in po 26 din telečje kože. Vsi ti prestopki so bili prijavljeni pristojnim oblastem in bodo krivci najstrožje kaznovani. Organi kontrole cen na terenu bodo posvetili največjo pažnjo trgovini s surovimi kožami in bodo vse primere kršitve maksimalnih cen prijavili. Proračun zbornice T0I za 1941 Ban naše banovine g. dr. Matko Natlačen je potrdil proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1941 Ta proračun znaša v dohodkih 4,352.000 din (za 19l0 je znašal proračun dohodkov 3,871.754 din), dočim so izdatki proračunani na 4,298332 (3,865 305) din, torej s prebitkom 53.768 (6.449) din. Za kritje zborničnih potrebščin se bo pobirala tudi v letu 1941 ista zbornična doklada kot za 1940, t. j. 8, nadalje so pavšalirani pridobninarji obremenjeni z 10 din letno, če delajo sami, s 15 din, če delajo z 1 pomočnikom in na 20 din, če delajo z 2 pomočnikoma. Ostali obrati, zavezani plačevanju doklade za zbornico (razen pavšaliranih obrtnikov), ki plačujejo samo toliko pridobnine, da bi znašala 8% doklada manj kot 20 din, plačajo zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek 20 din. Končno se pobira 8% doklada na 50% minimalnega družbenega davka z raznimi dopolnili. Ta odlok je objavljen v »Službenem listu« z dne 21. decembra 1941. Začasna ureditev pri zaščitenih zavodih na Hrvatskem Hrvatski ban g. rr. šubašič je izdal naslednjo naredbo o začasni ureditvi odnošajev denarnih zavodov, ki se nahajajo pod zaščito: Cl. 1. V svrho ureditve odnošajev denarnih zavodov, ki se nahajajo pod zaščito, morajo vsi denarni zavodi, ki se nahajajo pod zaščito predložiti prošnjo za začasno podaljšanje zaščite banski oblasti najkasneje do 10. januarja 1941 brez ozira na potek roka zaščite. — V prošnji mora biti naveden rok, do katerega se zahteva podaljšanje zaščite z obrazložitvijo, zakaj zavod prosi za podaljšanje zaščite. — Dokaz o predloženi prošnji obenem z overovljenim predpisom prošnje morajo denarni zavodi predložiti pristojnemu sodišču. — Cl. 2. Onim denarnim zavodom, ki so prošnjo izročili v določenem roku, se podaljšuje veljavnost zaščite do rešitve njih prošnje. — O prošnji odloča banska oblast po svobodni oceni z odlokom, s katerim bo zaprošeno podaljšanje dovolila ali odklonila. Tako podeljeno dovoljenje more segati največ do dne končne rešitve vprašanje zaščite denarnih zavodov. — Cl. 3. Prošnje za začasno podaljšanje zaščite, izročene po določenem roku, ne bodo vzete v postopek, pa v tem primeru poteče zaščita s potekom roka, do katerega je bila podeljena. Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v »Narodnih novinah« t. t. i. 20. decembra 1940. * Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8 do 12, Vpisi v trgovinski register. Gregorlč in drug, foto- in drogerijska zastopstva, družbenik Gregorič Beno in Gregorič Ana; Grajsko-kolovška lesna industrija Feliks Stare, družba z om. zav„ Radomlje pri Kamniku, glavnica 1,400.000 din, poslovodje; inž. 2umer Alojzij, dr. Ciril Pavlin in inž. Zupane Jernej; Jelene Adolf & Tomažin, trgovina z gospodarskimi, obrtnimi in industrijskimi stroji ter pripadajočimi potrebščinami, Ljubljana, družbenika: Jelene Adolf in Tomažin Stanko: Dovžan Stanko, trgovina z lesom, Tržič, — Izbrisan je upravni svetnik Avtomontaža, d. d. v Ljubljani, Janko Tihomil. Pri družbi z omej. zav. »Centropapir« je izbrisan poslovodja inž. Franki Hans ter prokurista Boian Mirko in Dalleore Danica. Borze Dne 21. decembra. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 17.995 milij. din v primeri z 20.198, 14.745, 13.963 in 18.618 milij. din v prejšnjih tednih. Obisk v »Steklenem gradu« na Mestnem trgu Ljubljana, 22. decembra. »Kaj pa je spet to — stekleni grad, pa na Mestnem trgu? O tem pa še nisem slišal« — bo dejal marsikdo. »Toliko sem hodil od rotovža do Olupa, pa še naprej do Zalaznika in šentjakobske šole, pa nikjer nisem videl takega gradu!« Re3, popolnoma v redu, s ceste ga ni videti. Skozi ozko, starinsko ulico greš. lokali so temni in skozi okna gledajo na pešce pod seboj prav taka stanovanja. Toda, če se ustaviš majhno pred znamenitim Čevljarskim mostom, od tvrdke Mikuš nazaj, na levi strani, če greš proti mestu, nli bolje rečeno, proti magistratu, stojiš pred takim steklenim gradom, ne da bi sam vedel. To je tam, kjer ima svoje prostor® tvrdka Kollman. V okusno urejeni izložbi zagledaš imenitno steklenino in por-celanovino. Vstopiš — nič posebnega se ti ne zdi ta prostor, le da je večji kot so običajno poslovni lokali, zdaj, te dni okrog božiča v kotu za vrati gori božično drevo — in vse stene so obdane z velikimi steklenimi omarami, v katerih je steklene robe ničkoliko, toliko je prav gotovo ne in povrhu še v taki odlični izberi nimajo nikjer drugje. Kupcev je vedno dovolj, kajti dobro blago in kljub hudim časom ter draginji nizke cene so same najboljša vaba za interesente. Naprej stopiš in se znajdeš v majhnem, starinskem kotičku z ostalinami iz preteklosti; prav fleten gorenjski kotiček je to. Ozreš se na desno, mimogrede, preden prideš v ta kotiček, pozanimaš se za to in ono in izveš, da je ta kristalna roba češko, nemško ali naše domače delo. Pri tem pogledaš drugo steklenino — in nemara boš izvedel, kakor marsikdo, ki tega še ne ve, kaj je to »pikasta« in kaj »zelena« steklenina. Pikaste litre imamo Kranjci, taki, »mehurčasti«, se ne razbijejo radi, štajerski pivci pa imajo rajši aladke, »zelene«. Iz prijaznega gorenjskega kotička, kjer poleg jaslic i mičnlmi figurami, krožnikov itd. opazi« tudi zanimiv samostrel. Potem pa stopiš na desno, po stopnicah. Vidi se, vse je bilo nanovo preurejeno, in sicer izredne okusno. Potem pa se že znajdeš v pravi stekleni graščini. Cele sobane so napolnjene z vitrinami, v katerih so dragoceni kristalni izdelki najodličnejših inozemskih znamk, keramika in porcelanasti izdelki — vse se blišči in iskri v luči močnih električnih žarnic. Prostori so imenitno urejeni, preproge vodijo iz ene sobe v drugo, po stenah so slike, na mizab je lepo aranžirano okrasno posodje. Ni konca in kraja teh lepih reči, iz ene sobe greš v drugo in si začuden nad popolnostjo ter okusnostjo te stalne razstave. Lastnik tvrdke je tod priredil stalno razstavo stekle-nine in porcelana. Više zgoraj, v višjih nadstropjih, so magazini, kjer je robe ničkoliko. Na tej razstavi so samo vzorci, samo posamezni primerki, ki so na vpogled občinstvu in interesentom, da lažje izbirajo in imajo večji pregled. Dandanašnji je svetovna vojna vihra prinesla precej motenj tudi v to gospodarsko panogo. — V Belgiji so porušene znamenite tvrdke in nič boljše ni drugod. Razen tega so velike ovire pri dovozu v našo državo. Kakšen križev pot morajo obresti naši pod jetniki, če hoče jo priti do robe I Po dva in še več mesecev mora njihovo uvoženo blaeo stati na carinarnici, preden pride dovoljenje za prevoz. In kako počasi teko zadeve pri raznih licitacijah! Tudi štirje meseci se brezbrižnim možem, ki imajo v Belgradu opravka z njimi, ne zde prav nič dolga doba, tako da se licitacij tudi v steklarski stroki pri nas že ne udeležuje nihče. Določeni so tudi kontingenti za uvoz, in te pridno izrabljajo belgrajske tvrdke, tako da hi naši podjetniki morali kupovati iz druge rokel Taka je stvar. Dokler ne bo avtonomije, bodo tudi naši podjetniki trpeli stisko in prihajali v sto zadreg. No, pa pri Kollmannu se ta reč še ne pozna. Sa.j je tam še toliko stere. sijajne zaloge najimenitnejših inozemskih steklenih in porcelanastih iz-i delkov. Tu vidimo nemške porcelanaste izdelke iz Ro-senthala, francoske iz Limogesa, češke Haas in Cižek ter Epiag, francoski Sčvres, nemški Meis-sen itd. Vidimo kristalne izdelke, lestence in podobno iz Val Salamberta, češke (Blažek), pa tudi že domače (Rogatec pri Celju) in mnogo drugih odličnih izdelkov. Navadno steklenino pri nas v Sloveniji s pridom izdelujejo že v Rogatcu, v Hrastniku in v Rogaški Slatini. Ce bo šla stvar lepo naprej in če se bo razvijala tako, kakor zdaj dobro kaže, polem je prav gotovo, da bomo čez nekaj let že tudi doma imeli odlično delo v vsakem pogledu. S kristalnimi izdelki je stvar precej težja; vse nežne odtenke in poteze na posameznih kristalnih predmetih je treba izdelati ročno in zato so dobri delavci v tej panogi steklarstva tako redka, tako zelo na dobro tradicijo vezana zadeva. Figuralni porcelan (najrazličnejše okrasne figure, pepelniki, vaze, svečniki in podobno) je krasno zastopan na tej razstavi. Tu najdemo izdelke iz Meissena, Rosenthala, dekorativne krožnike, kavne in čnjne servise iz Limogesa, češki, priznano najboljši so predvsem jedilni servisi ;n jedilne, kavne, črnokavne ter čajne opreme in na-pitni servisi s krasnimi, modernimi, zelo okusno izdelanimi kupicami. Lestenci in svečniki za cerkve in reprezentativne prostore so belgijski kristal iz Salamberta. Navadni kristal za napitne opreme je povečini češkega izvora. Najdemo pa tudi beneški kristal »Murano«, ki je zastopan s figuralnimi izdelki. Navadno steklo, opreme k porcelanu in navadni napitni servisi ter podobno so povečini ie našega lastnega, domačega izvora. Keramika dokazuje, da smo v tej panogi že dosegli mednarodno vrednost v kvaliteti in okusu. Najdemo pa tudi analeško keramiko znanih znamk Thn Donlton, Woo4wood. Grosvenor; večinoma so to jedilni pribori. Tudi kitajski porcelan in japonske porcelan-sek izdelke vidimo. Posebnost je oprema »Famille bleu« kitajskega izvora iz dinastije Ming. Lepe in okusne so angleške opreme »Mejito«. Zanimivo je, da Angleži izdelujejo te stvari izključno le za izvoz. Še in še bodimo okrog in si ogledujemo. Saj namah človek ne more vsega pregledati. Zdaj mu »pade v oči« to, zdaj ono, po tem povpraša in po onem. Tu vidi danski porcelan iz Kobenhavena, tam opazi znamenite švedske kristalne izdelke »Orre-fors«. Preveč je vsega, da bi si človek mogel ustvariti sliko, koliko in kakšnega bogastva je razloženega in razpostavljenega po teh mizah, po teh omaricah in v teh steklenih vitrinah. Vse je tako lepo in okusno, da skoraj ne ve, za kaj bi se odloČil. Ko povpraša za ceno, izve marsikdaj prav visoko številko — potihem pa si mora priznati, da je prav za prav pričakoval še mnogo višjo. Marsikak Ljubljančan, ki bi rad videl, da bi imel dom okrašen v resnici z dobrimi, odličnimi in pristnimi tovrstnimi izdelki, okleva in se obotavlja, ker mu prav za prav ni nič znano, kako je kaj s takimi rečmi. Ne ve ne, koliko ogromne izbire je, kako lepo izgleda, kako praktična je in kako, navsezadnje, prav za prav izredno zmerna v ceni. Dom pa napravi s svojo prisotnostjo na mizi, v kredencah, na stenah imeniten. Ti predmeti so v resnici odlično darilo, krasen prispevek za okrasitev doma — in to še toliko bolj, ker imajo razen lepote in izredne estetske pomembnosti še to hvalevredno lastnost, — da so praktični! Prav ti predmeti so ob običajnih priložnostih, godovih, praznikih in podobnih dogodkih v našem vsakdanjem življenju najlepša in najbolj priporočljiva darila, ki se jih brez dvoma razveseli vsak, komur so namenjena. Zapuščamo »Stekleni grad« na Mestnem trgu, potem ko smo si ogledali vse te lepote. Za nami ugaša blesk luči in odsevi na dragocenem posodju. Novi intpreapnti hnHn priSli in r>gledali tO sO-dobao, pravljično lepo >graščinico«v Nedeljski listi Nihče, nihče ne zna pripravljati naše duše na slovesne praznike s tnko modrostjo in s tolikim zaupanjem, kakor Cerkev, ki jih je postavila. Svoje advcntno nedeljske liste zajema zopet, kakor sicer največkrat, iz neizčrpne zakladnice Pavlovih listov. Božični prazniki oznanjajo >mir ljudem, ki so Bog« po volji«. Cerkev želi, da bi verniki ta mir zares nosili in čutili v sebi. In primerna priprava k temu? Pavlov opomin: »Zatorej ničesar ne sodite pred časom, dokler no pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je v temi skritega in lio razodel misli src in takrat bo vsakdo prejel hvalo od Boga.« Vsaj v teh svetih božičnih dneh so vzdr-žimo sleherne nemile sodbe o svojem bližnjem tako v mislih kakor v besedah. In Gospod miru bo toliko rajši prišel k nam in ostal pri nas. »Tako nas imej vsakdo za služabnike Kristusove in oskrbnike božjih skrivnosti.« V tem duhu preživimo sveti božični čas. Ko bomo torej zaslišali božične zvonove, naj nam Gospod miru podeli vsem to milost, da bi bilo vse, kakor bomo v teh svetili božičnih dnevih govorili, peli, brali molili ali knj drugega storili, le z nn.šo hvalo pomnožen angelski spev: »Slava Bogu na višavah«. Kakor jo Gospod ljubezni v Botlehemu pod milim nebom med pastirji izvolil sprejeti svoje prvo prenočišče, tako naj sedaj za svoje vredno prebivališče pripravi in uredi tudi našo srce. Saj On je vsa moč, modrost in milost. Iz naročja Očetovega je prišel v naročje Brezmadežno Devico, v uboštvo našega izgnanstva. Kakor se je tedaj ljubo nasmejal svoji deviški Materi, tako naj sc sedaj prijaznega izkaže tudi nam, njenim otrokom — svojim bratom. Tnko bo veselje Gospodovega rojstva iznova razlito na zemlji, tako rekoč pomnoženo in iznova občuteno med nami. Polni hvaležnih čustev so poklanjamo božični skrivnosti, v katori so jo Kristus knez miru sklonil k naii zemlji. Naj so zopet v neskončni ljubezni svojega nad vso plemenitega srra danijo za nas nebeškemu Očetu, da bi vsi, vselej in vsepovsod nosili in čutili v sebi božji mir. 4 Po imenu... »Ali poznate Gaja Lucilija?« — »Seveda, čakajte no, to je bil tisti...« — «... ki je pisal satire, res je.« — »Zdaj pa že vem, to je bil tisti stari Šved, kaj ne, čigar posebnost so bile svatov-ske pesmi?« — »Vi mislite Lucidorja; to je bil pa spet neki drugi.« — »Ali ni imel nekaj skupnega s padlim angelom...« — »To je bil pa Lu-cifer. — No, pa nikar si več ne belite glavel Lu-cilij je napisal prve rimske satire in sicer več ko sto let pred Horacijem. Bil je prijatelj Scipija mlajšega in se je bojeval pod njim v Španiji. Svoj čas je bil jako priljubljen in so ga, kar pesniki le malokdaj dosežejo pokopali na državne stroške. A njegove slavne satire so se večidel porazgubile, le nekaj odlomkov je ohranjenih in še teh ne pozna, razen strokovnih učenjakov, skoraj noben človek. Gaj Lucilij je kvečjemu samo po imenu znan « Pa ni treba, da bi šli tako daleč nazaj, kar do Gaja Lucilija, če hočemo naleteti na priznane osebnosti, ki so nam po imenu prav tako samo prazen zvok. Neki pisatelj, ki je samega sebe proslavljai, »saj je bil pesnik«, kar pomeni, da »je bil ljubljenec bogov in nedosegljiv za vsakdanje ljudi«, ta slavni človek je nedavno srečal gospoda, ki ima veliko besedo v književnosti, priklonil se mu je in razločno povedal svoje krstno ime in primek. »Me veseli.« je odvrnil gospod, »ali stanujete v Ljubljani?« — »Ne; v Mariboru.« — »O, saj v Mariboru tudi jaz stanujem! No, kaj pa ste, prav za prav?« Ta slavni človek ni bil niti po imenu znan! Njegove knjige so imel pičlo naklado, a kaj takega bi vendarle ne bil pričakoval. Človek praktičnega življenja ni brezjiogojno primorari. oa bi si zapomnil nekaj stotin imen književnikov. Zadosti je, če se spominja tistih, ki jih je bral. Tistega radostnega lesketa v očeh, če kak čitatelj zasliši, da je njegov sosed ta in ta, — tega so po večkrat deležni samo izvoljenci. Ali j« res tako važno, da je človek po imenu znan? »Saj sem že slišal to ime — Čakajte no, kdo je že to?« To je toliko kot nič. Ali je Lucilij ali Lucidor ali Lucifer — ali ni vseeno, če j>a nismo z njimi v nobeni zvezi? Za kakšne izpito je to že važno, kdor ima pa izpite za seboj, pa ni treba, da bi to vedel. Če pa hoče vendarle vedeti, pa lahko pogleda v slovstveno zgodovino. Časih postane kak ta in ta tvoj dober prijatelj. Prav tako, kakor se nam ime kakega mesta izpopolni Šele takrat, ko smo prišli tjakaj, dasi smo mislili, da ca ne bomo nikoli videli Lo prav malo je takih, ki bodo kdaj prišli v Venezuelo. Zatorej ni bil tisti šolar tako neumen, ko je dejal, da ne verjnme zemljepisni knjigi in da bi bili res vsi listi kraji na svetil! Saj, ali se bo mogel kdaj prepričati, ali je vse tisto res? Raziskovalno potovanje slehernega življenja napravi iz človeka brez imena in iz votlega zvoka nekaj vidnega in doživetega, in iz nečilanih knjig take, ki vplivajo in delujejo. Kaj bi se zmenili za to. knko se kaka slika imenuje in kdo da jo ie naslikal? Ali se lepota slike kaj spremeni, če preberemo podpis, ki je pod njo? »Ime je prazna pena in dim.« Onstransko obličje Ko sem prav nepričakovano zvedel za smrt svojega prijatelja, sem odhitel k njegovi materi. V isti »obi, kjer sva se igrala kot otroka, 6em dobil ženo, ki so ji njeni lasje čez noč os«veli, in ki ji je j ža in sem se tolažil 6 temi čistimi potezami e obraza tujega mrtveca. * ... . . Zvečer, ko sem že zaspal, mi je bilo, ko da bil men obraz od solza ves razgaljen Skozi dvoja ; so se vrata odprla. Tisti starček s pismom za Boga vrata sta hkrati »topili obe sestri v čmi obleki in v roki, je pristopil k moji postelji in dejal: .Prišel ste usedli za mizo. Ko nas je začel daviti molk, sem čez daljne poljane. Kar me pokriva, je zem-sem skušal spregovoriti kaj o rajnem, o času, ko lja, kar plava nad menoj, je nebo, in kar je pred sva bila še v gimnaziji, o najinih dogodivščinah. Že menoj, to je blaženost, in kar je daleč daleč za menoj, to je prebridko življenje, ki me je svoj živ dan teptalo To je veselo oznanilo, ki vam ga prinašam, ker ste mi še enkrat pokazali mojo vnukinjo.« Rad bi bil starčku segel v roko, pa je odstopil nazaj, češ: »Ali ne veste, da v spanju ne smete mrliču seči v roko?« Tega pa res nisem vedel, »To pomeni nesrečo.« Starček je počasi dvignil pismo, rekoč: »Če bi mi vi malo pomagali, gospodi Moja hči je tako stroga in nima nobene uvidevnosti z otrokom. A ko mi mala Milnica že toliko zaupa . . .« Saj resi Le kako da 6em bil na to pozabili To je zdaj pa zdaj zaplapolal pritajen smehljaj na obrazih obeh hčera in pohitel na vlažni obraz matere, ko ie ta vstala in šla po zvezek, ki ga je položila predme. Medtem ko sem ga prelistaval, eo solze zabrisale luč spominov v očeh teh treh žensk. Prve strani zrezka so bile popisane z drobno pisavo mojega prijatelja. Medtem ko sem bral, je vmes govorila mati, ki so ji bile te vrstice tako z.nane, da mi je mogla pojasnjevati stran za stranjo. Moj prijatelj, zdravnik v neki bolnišnici, je med razdevanjem mrliča kadil, dobil je v majhno ranico na ustnici mrliškega strupa in je vedel, da je izgubljen. Natančno je popisal bližanje smrti, kakor da bi opisoval potek bolezni kakega tujega bolnika. Poslednje 6trani »o bile neenakomerno popisane, skrbna pisava je izgubila ravnotežje, črke so begale sem in tja, in na poslednji 6trani je bilo zapisano: »Jaz ne morem več, jaz nočem več.« Zdaj sem vedel, da se tu ne sme nič več govoriti, poslovil sem 6e, v grlu me je dušilo; moral sem svojega mrtvega prijatelja še enkrat videti. Pred mrtvašnico je bilo igrišče, kjer so se otroci zabavali s frtavkami. Šel sem skozi samoten vrt in sem vstopil v mrzel prostor. Sluga, kf je bil od pijače ves rdeč v obraz, me je vprašal, kaj da želim. Ta človek je napravil neprijeten vtis name, ker se je vse preveč po domače vedel s posled-■; Vz....... vedel h krsti. njimi stvarmi življenja. Vzel je napitnino in me od- Mislil 6em na rajnega, ki je bil v naših otroških igrah zmeraj za zdravnika, ki nam je naše bu-ške izgladil s kamnitnimi ploščicami, ali — kakor smo takrat rekli —. nam je buške zmeraj »polikal«. Zdaj sem se sklonil čez krsto, pa sem se koj odmaknil? Križ božji, kako je strup učinkoval! Takšne podobe svojega prijatelja pa le niaem hotel vzeti s seboj. Ze sem mislil oditi, ko mi je prišla naproti majhna deklica z dvema trdima kiticama, ki je vlekla za seboj sklonjeno, črno ženičico. »Babica, kje pa je dedek?« Sluga je nejevoljno poškilil izza naočnikov, ki 60 mu čepeli na koncu nosu, položil je prst na usta, nagubančil je čelo in je dejal: »Pstl« Babica se je prestrašila, namignila je mali, naj molči, in je odvezala roh^c jn ponudila slugi napitnino. Bržkone to ni bilo dosti denarja, ker je sluga zabrundal, češ da ne utegne, da je krsta že zaprta in da naj bi bila prej prišla. t »A jaz hočem dedka na vsak način videtil« je (vzkliknilo dekletce. Žena je spet hotela oditi, a ker je mala tako prosila, me je ganilo in eem dal denar slugi, ki je zdaj dvignil pokrov krete. »Babica,« je vzkliknila deklica, »daj, vzdigni me! Drugače nič ne vidim.« »Otrok moj, jaz te ne morem vzdigniti, si pretežka zame!« »Daj, pa me ti dvigni,« je dejala deklica, obr-nivši še k meni, »veš, babica |e že prestara«. Ženica se je hotela oprostiti zaradi male, pa sem zamahnil z roko, prijel sem otroka in ga dvignil. »Babica!« se je razveselila mala in zaploskala z ročicami, »poglei no, kako je dedek lepi« Res, v tei krsti je ležal pravičnik srebrnih las in vsevednega obraza, kakršnega nam smrt da spet nazaj, in je zares v miru počival. Zdaj se ie približala še stara ženica, ki jo je življenje odrinilo v stran, sklonila se je čez rob krste in se je še enkrat poslovila od vseh dai in noči, od vseh slik in besed, ki so tu ležale zaprte ko v kaki zaprti slikanici. »Pismo, babica, pismo I« je rekla mala in se okrenila v mojem naročju. Starka je iz svoje žametaste torbice izvlekla košček papirja in ga dala vnukinji. Dekletce je vzelo papir in ga porinilo dedku med sklenjene prste. »Zdaj morava iti,«.je dejala stara ženica. Postavil sem otroka na tla, od zunaj pa 6e je glasila otroška pesemca. »Babica, ali se smem malo Igrati?« je zaprosila deklica s svojim zvonkim glaskom. »Ne, ne, 6aj ne utegneva,« je silila babica domov. Zdaj, ko je babica že držala vnukinjo za roko, da gresta ven, bi bil rad zvedel, kaj da je v pismu, ki ga je mala pisala dedku. »Nisem pisala dedku,« je rekla »pač pa ljubemu Bogu. Moja punčka se je razbila in mama je rekla, da mi Božiček ne bo nobene druge prinesel. Zato sem dala dedku tole pi6mo s seboj, da bi mi ljubi Bog odpustil.« Sam sem ostal v mrtvašnici., PrcšHšal sem rožljanje s ključi, s katerim me je sluga opominjal, da naj grem, Ker mi je bil obraz mojega prijatelja mučen, sem še enkrat pristopil h krsti starega mo- je bilo zares povsem brezmlselno. »Rad, rad. Jutri, ko bom prišel na pogreb, bom na pokopališču in ne bom pozabil prinesti punčke i seboj.« »Ali vam morem jaz s čim postreči?« je vprašal starček, ki je bil v življenju bržkone kak majhen štacunar v predmestju in je bil še v smrti vljuden in skromen. Tako rad bi imel pravi obraz svojega mrtvega prijatelja,« 6em tiho in obotavljaje se odgovoril. Tedaj si je starček s 9vojimi koščenimi rokami pokril svoj snežnobeli obraz, obrnil se je in mi nemo dal v roke nekaj belega in hladnega. Nato je sklonil glavo in je brez besede odšel. In tedajci sem držal izgubljeno obličje svojega prijatelja v rokah; bilo je lepo in mrzlo, jasno in preprosto, kakršna je smrt sama, tuje. kot ie konec, in iskreno kot je prijatelj. Pritisnil sem si to obličje na prsi, ki se je z mojimi dihi vred dvigalo in padalo. To spet najdeno obličje mi je spolzelo v srce in z njim ee je pogreznilo v mojo dušo vse tisto življenje s prijateljem, vsi tieti pogovori ob večerih, V6i sprehodi po gozdovih, dim ognjev v jeseni, pljuskanje valov ob čolnu. Pogreznili so se mladostni dnevi in načrti dveh mladih fantov; v mir in pokoj so odšle vse zamisli in slutnje, ki so nama skupno utripale v sencih in nama je od njih v srcu podrhtevalo. Skrbni smučarski učitelj. Pod milim nebom Točno in prav po naše prestavlja najnovejši slovenski prevod svetega pisma latinski stavek v 6vetonočnem evangeliju: »Et pastores erant in regione eadem vigilanles: V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom.« . »Pod milim nebom«. Morebiti ni jezika, ki bi bivanje pod prosto razprostrtim nebom mileje izražal in naglašal kakor naš slovenski jezik. »Pod milim nebom«. Naš j>ogled in čut si pri tem predstavlja živo, usmiljeno nebo, prav milega Boga samega. Njemu najrajši prilastuje to lastnost in zato kliče: »Mili Bog!« Kadar se čuti samega, se mu potoži: »Pod milim nebom nimam nikogar«. In komur kdaj pomagati ne more, ga sočutno odslavlja* »Hodi za milim Bogom!« Prešernu se v kitice in stihe velikokrat poveže prilastek: »mil«. Z njim ubira strunar svojo prvo pesem: »Strune! Milo se glasite, Milo, pesmica! žaluj...« Obličje, oko in nebo se našemu prvemu pevcu vidi milo, te tri največkrat odeva s tem pridevnikom: »Ak3 gledat smem obličje tvoje milo...« »Kjer tvoje milo se oko ozira ...« Sonetnega venca ne konča drugače kakor: »Zamaknjen v milJ obraz kraljice.« Slovencem napoveduje, da jim bodo: »Jim milši zvezde kakor zdaj sijale...« In svoje pesmi imenuje: — poezije mile ...« Poleg svoje izvoljenke in svoje pesmi se prijazno miluje le še Bogu in materi Sloveniji: »In šla je žalostna domu Tožila milemu Bogu ...« »Skeleče misli, da Slovenec mile Ne ljubi matere vanj upajoče...« Zaročenka Črtomirova v »Krstu pri Savici« nosi tudi milozvočno ime »Bogomila«. »Enkrat vidčt' želf podobo milo...« Morebiti so tudi drugim kdaj in drugod, kakor so v mojih mladih dneh na Posavju bajali nam otrokom na sveti večer, da hodila Marija in Jožet pod milim nebom. Nocoj, nocoj je lepa noč: Marija hodi mimo koč; kdor ni doma, naj gre domov: Marija nese blagoslov. Največje tri skrivnosti Gospodove so se godile pod milim neliom: Rojstvo, Trpljenje, Vstajenje in še četrta skrivnost: Vnebokod. Pod milini nebom se dogaja človekovo najlepše naravno veselje: bodisi pomladno ali poletno. bodisi jesensko ali zimsko. Pod milim nebom zelene, cveto, zore in počivajo polja, travniki, vrtovi in vinogradi. Milota jih je gledati v kateremkoli božjem Času. In pozimi, ko se človek ne more toliko gibati in bivati pod milim nebom, si pa 6am rad Izstavi v sobo in predstavi vsaj košček izpod milega neba. Jaslice, božično drevesce in drugo zelenje. Pod milim nebom se gode tudi vse grozote in strahote že druge svetovne vojne. Ali se bodo sovražna krdela vsaj v svetih božičnih dnevih zagledala v to milo nebo in v mil spomin njegove božične skrivnosti, da bi se vrnilo narodom vsaj premirje, če ne že ljubi mir? Zadnja pesem papeža Leona XIII., pesnika, nosi naslov »Na sveti večer« in izvenl v isto misel: »Tik zaželeni se mir vzvišeni svetu povrni, z brdtovsko spravno vezjS srca poveži ljubezen!« Pod milim nebom se vrste drug ob drugem grobovi naših dragih pokojnih. Tain niso nikoli brez gostov in obiskovalcev. Če jih ne obiskujejo ljudje, pa prihajajo k njim vsak ob svojem času: sončni žar, tiha rosa, vetrov šepet in pesem be-gavih ptic. Na sveti večer, tako so nam pravili včasih, se vsi pokojni z iste božje njive zbirajo ob zadnjem grobu, ki je bil zagrnjen s črno prstjo, kjer še odmeva zadnji upajioliii pozdrav pogrebne svečane molitve: »Angeli dušo naj spremljajo v sveti raj... Ob teb tihih odmevih se rajniki, napolnjeni z novim upom v prihodnje vstajenje, zopet vračajo vsak v svoj samotni dom. Naš zadnji slovesni slovenski grob je letos: Koroščev grob. Še d" h te na njem sveži venci, ki pomagajo drug drugemu nositi težo cvetov. Na letošnj; sveti večer se bodo na Korošče-vem grobu zbirali duhovi teh ki so šli pred nami v večnost, pa tudi duhovi teh, ki še žive med nami. Vsak mu prižiga svojo luč — svoj spomin. Pod milim nebom se razproste in razodenejo misli vseh src. Tam jih vidi in sliši mil' Bog. On edini vsako dušo razume. Al. Mer. »Kaj pa ima ta konj na očeh?« »Prismoda, ali ne vidiš, da so ga zatemnili?« * »Oh, Janez, že spet imaš tako umazane roke. Poglej sosedovega Borisa, kako je lepi« »Stric, to pa ni čudno, on se pa vsak dan umije l< M £ jI DI SEO VENEC Mutasti kraljevič i. Takrat, ko še mene in vas ni bilo, je živel v daljni, daljni deželi kralj, ki je bil na vso mož hudoben. Ljudje so ga sovražili in mu želeli smrti; toda smrt ni hotela priti. Dobrote kralj sploh ni poznal. On sam je jedel iz zlate sklede najboljše jedi, ljudje po njegovem kraljestvu pa so stradali kruha. Včasih je bil kralj kakor obseden. Takrat se je morala kraljica s sinom skriti v najbolj temen kot. Kakšni reveži so bili v takšnih dneh šele njegovi podaniki, si lahko mislitel Kralj je dobro vedel, da ga ljudje sovražijo; a še na misel mu ni prišlo, da bi postal dober in plemenit. Sklenil je, da bo vsakega podanika, ki se bo pritoževal čezenj, spravil v temno ječo. Dolgo je premišljeval, kako bi dognal, kaj ljudje o njem govorijo. Nazadnje se mu je posvetilo v glavi. Poklical je svojega sina in mu rekel: »Ce hočeš postati moj naslednik, preobleči se v berača in potuj po vsem kraljestvul Delaj se, kakor da bi bil gluh in nem. Povsod prosi vbogajme in poslušaj, kaj govorijo l]udje. Imena tistih, ki se bodo pritoževali čez mene, si zapiši. Vrniti pa se smeš šele čez leto dnil< Sin bi se bil na vso moč rad uprl očetovi volji. A ni upal ziniti besedice. Vedel je, da bi potem očeta še bolj razjezil in da bi moral kljub temu na pot. Zato je mirno stal in poslušal očetova navodila. »Pazi, da te ne bodo spoznali, drugače bom dal obglaviti tudi tebe. Zapomni si: leto dni moraš biti gluh in nem; ne smeš spregovoriti besedice, čeprav bi bil v najhujši stiski!« Princ je žalostno odšel v svojo sobo. Tam ga je že čakala beraška obleka in popotna palica. Malo se je še obotavljal, potem pa se je preoblekel. »Eno leto bom že pretolkel!« se je tolažil. »Saj 6em še mlad in tudi hudega sem vajen. Morda bom v svetu še bolj zadovoljen kakor doma.« Živel ie moz ■ ■ ■ Hodil jc dobro uro in prišel v prijazno kmečko vas. Stopil je v prvo kočo. Velika revščina je vladala v njej. Z roko je pokazal, da prosi za prenočišče. Žena, ki je stala pri mizi, je odkimala. Medtem pa se je mutcu približal močno poraščen mož. Ni se menil za to. da je berač gluh in mutast; gostobesedno je začel govoriti: »Pri nas smo sami reveži. Sedem nas je in vsi spimo v tej sobi. Nič ne pomaga, čeprav delamo od ranega jutra do poznega večera. Reveži smo in reveži ostanemo, dokler nam bo vladal ta kralj! Kralj ima na srcu gada. Pojdite v grad in videli boste, kakšno razkošje vlada tam!« Mutec je pok i mal in stopil čez prag. Dobro si je zapomnil vse. Zvečer si bo te besede moral zapisati, da jih ne bo pozabil... Stopil je v drugo hišo. Tam je našel trumo mož, ki so zabavljali čez kralja. Nihče ni mutca povprašal, po kaj je prišel. Kraljevič je pokazal z roko, da je mutast. Možje so zato še bolj brezskrbno zabavljali. Najbolj zgovoren je bil velik fant. Vsak trenutek je imel kletvico na ustih in vsaka kletvica je veljala hudobnemu kralju. Možje so začeli ugibati, kako bi se brezsrčnega kralja znebili. Mutastemu princu je kar sapa zastajala ob tem pogovoru. Bilo mu je tesno pri srcu ob spoznanju, da podaniki strašno sovražijo njegovega očeta. Pogovor je trajal dolgo v noč. Vsak je vedel povedati kakšno krivico, ki jo je pretrpel. Na koncu so si bili vsi edini, da morajo kralja strmoglaviti s prestola, ker bo sicer narod od trpljenja in lakote izumrl. Princu so odkazali skromno ležišče. Sredi noči je vzel iz žepa svinčnik in hotel zapisati vse, kar je čez dan doživel. Toda srce se mu je upiralo, da bi tožaril in spravljal ob življenje uboge ljudi. »In vendar ne smem pustiti, da bi mi umorili očeta!« je takoj nato pomislil. »Moja dolžnost je, da ga posvarim, dokler je čas.« Dolgo v noč je premišljeval. Nazadnje je sklenil, da se ne vrne na dvor prej. kakor čez leto dni. Saj mu je oče sam ukazal, da se ne sme vrniti prej. 3. V berača preoblečeni princ je hodil že nekaj mesecev po deželi. Povsod, koder ga je vodila pot, so se ljudje budo pritoževali čez kralja. Princ je videl, da je ljudstvo res do kraja obubožano in da ne more prenesti nobenih žrtev več. Kralj je za- I hteval od njih vsak dan več Nič ni spraševal, kje I bodo jemali: imeti je hotel, kar je zahteval. Kdor ni mogel dati, tega so odgnali v ječo. Dobremu princu so se ljudje zasmilili. Srce se mu je upiralo, da bi jih tožaril očetu. Toda kaj naj stori? Mar naj očeta na kolenih prosi, da bi se revežev usmilil? Nekega dne 3e je mutec ustavil v samotni koči. Tam je našel na postelji staro ženico, kateri je z vso skrbjo stregla mlada deklica. Berač je poprosil za miloščino, starka pa ga je osorno zavrnila. Princ je odšel, deklica pa je pritekla za njim in ga začela tolažiti, kakor je pač vedela in znala. Pripovedovala mu je, da je revica tudi sama. Pred desetimi meseci ji je umrla mati in morala je s trebuhom za krubom Slabotna in drobna, kakor je bila, je ni ma^al n;hče v službo. Sam6 ta stara ženica jo je vzela. A pri njej se ji tudi ne godi dobro. Žmerjana je stokrat na dan, večkrat je lačna kot sita, čeprav mora trdo delati. A še to pičlo hrano razdeli med kokoši, ki zaradi starkine sko-posti prav tako stradajo. Princu se je deklica v srce zasmilila. Tako rad bi ji rekel kakšno tolažilno besedo; pa ni smel, drugače bi se izdal, da ni mutast. Samo od časa do časa jo je milo pogledal. Bil je srečen, da je po dolgem času le našel dobro, sočutno dušo. Na tihem je sklenil, da jo bo še večkrat obiskal. Ko se je leto obrnilo, se je deček hotel vrniti v grad. Pri vratih gradu je pokazal z roko, da želi h kralju. Kralju so nemudoma sporočili mutčevo željo. Kralj je bil ta dan zelo slabe volje. Zvedel je bil, da se mu ljudstvo upira in zaskrbela ga je krona in prestol. Ko je zvedel, da hoče k njemu neznan mulec, je grdo zaklel in zakričal, kakor je imel navado: * »V ječo s predrznežem!« Kraljev služabnik je nič hudega slutečega princa pograbil, mu vklenil roke in ga odpeljal. Princ je bil hud<5 potrt, toda niti z besedo se ni izdal, kdo je. Mirno se je pustil odvesti v grajsko ječo. Ko so se zaprle težke duri za njim in je imel okrog sebe samo neprodirno temo. ie zastokal na glas: »O, zakaj nisem ostal tam zunaj v prosti na ravl! Domov me je gnala samč želja, da bi po dolgem času spet videl mater — zdaj sem pa to doživel!' " Solze so se mn vlile iz oči Ure in ure je žalostno presedel v ječi in nikogar ni bilo blizu, Prijatelji mladi, morda pričakujete pod tem naslovom pravljico o možu velikanu, ki je bil višji od Triglava, ki je bil močan, da je z lahkoto prestavljal gore, skratka moža, ki je bil strah in tropet vseh ljudi, posebno pa še otrok. Ne, ne mislim vam pripovedovati take pravljice. Povedal vam bom tisočkrat lopšo pravljico — pravljico, ki ima to vrlino, da je od začetka do konca resnična. Živel jc deček, preprost kmečki deček in Tonček mu je bilo iine. Od drugih otrok so je razlikoval v toliko, da je imel izredno dobro, usmiljeno srce. Surovosti in grdega vedenja ni poznal. Nikogar ni žalil, pomagal jo rad komur koli je mogel. Imel je bistre oči, ki niso ničesar zgrešile, in uho, ki je že zarana zajelo vso trpkost življenja. Deček je rasel in njegovo obzorje se je širilo. Cim dlje ga je vodila pot v življenje, tembolj mu jo bilo pri srcu trpljenje slovenskega naroda, nad katerim je takrat vihtel svoj bič — tujec. Deček je z gnevom opazoval vse to. Ljubil je svoj narod, ljubil naše gore in doline, naša govorica mu je bila najslajša godba tega svetd. Mnogo jc žital, mnogo se je učil, mnogo razmišljal. V njegovem srcu so rasli plemeniti načrti, ki so ga počasi vsega prevzeli. Potrpežljivo je čakal lepših dni za svoj rod, ko se bo osvobodil tujega jarma. Včasih je že obupaval nad svojo močjo, nad svojimi upi; a narodovo trpljenje mu je zmerom znova utrdilo voljo in pogum. V Tončku je raslo spoznaje, da je od samega Boga poklican in izvoljen za nekaj velikega. Hotel je postati — junak svojega rodu. Zavedal se je, da bo treba mnogo žrtev, mnogo samozatajeva-nja. Mladi svet ga je ljubezniv« vabil na svoje široke ceste. Kazal mu je lepoto življenja, vabil ga na pot zabavo in veselja. On pa se ni dal premamiti. Hodil je svojo pot in na tej poti je postal _ velik mož. HB Iz kraja ▼ kraj ga je gnalo sree. Govoril je množicam: »Dvignite glave, ker bliža se vaše odrešenje!« Slovenske vasi je napolnila mogočna pesem svobode, pesem slovenska, stoletja zatirana in teptana. Ljudje so hvaležno upirali oči v moža in ga v srcu izvolili za svojega vodnika, krmarja ... Mož je bil presrečen, da se je mogel boriti za srečo drugih. Občutil je, kako sladko se je žrtvovati za narod. Delal je s podvojeno silo, delal preko svojih moči. Njegov narod se je v vsaki sti- I ski zatekel k njemu. In on je delil dobrote, tolažil žalostne, bodril obupane. Najbolj pa je ljubil mladino. Pomladil s© je sam, kadar je pobožal drobljanca po kodrastih laseh in pogledal v njegovo nedolžno dušo. Ljubezen do mladine, skrb za lepšo bodočnost mladine mu je dajala novih moči. Največja vrlina tega moža pa je bila — plemenitost. Sproti je odpuščal svojim sovražnikom vse, kar so mu hudega in krivičnega storili. Celo pomagal jim je, kadar so zašli v stisko in nesrečo. Sredi največjega dela je ta mož z zlatim srcem nenadoma omahnil. Sam, čisto sam je v svoji tihi, skromni izbi zaslišal Bogii, ki ga je v svoji neskočni modrosti poklical k sebi. Njegove ustnice so izšepetale poslednji pozdrav ljubljenemu narodu, katerega vodnik je bil, za katerega je delal, trpel in se boril do konca. Povedal sem vam zgodbo in gotovo ste uganili že vsi, da je bil ta mož velikan — naš voditelj dr. Anton Korošec. Bil je mož, kakršnega med nami še ni bilo, ga ni ln ga morda nikoli več ne bo. Bil je borec za slovensko staro pravdo, blagoslovljen od tisočerih, ki jih je bodril, učil in vodil v zarje Vidove. Slovenska mladina, vate je veliki pokojnik stavil vse svoje upe, ti si mu bila najbolj pri srcu. Ostani mu zvesta in vdana do smrti! Krokar in budilka Ves dan po goščavi gozdar je lovil, zvečer pa je skrbno budilko navil, da z zvoncem zarana ga spet prebudi: nikdar še zaležal ur jutranjih ni! Mladiča vesela daru sta na moč: blešči se zdaj v gnezdu budilka vso noč. A grozno se zjutraj prestrašijo vsi, ko z zvoncem iz spanja pošast jih zbudi... Ponoči skoz okno prikrade se tat: to krokar je črni; rad bil bi bogat. Kaj tam ob ležišču tako se blešči? Kar s kljunom — budilko pograbi, zbeži. »Kaj si naredil s kovačem, ki ti ga je podaril stric?« »Dal sem ga neki starki.« »Zelo lepo, sinko moj, a kje je ta starka?« »Tam na ogle prodaja čokolado.« Zdelo se mu je, da je minila že cela večnost, ko so se vrata vendarle odprla. V ječo je stopil ječar. Postavil je preden] skodelico nagnusne jedi. Nato ga je preiskal in mu odnesel vse, kar je imel pri sebi. Minil je spet dan, ko so se odprla vrata. A tokrat ječar ni prinese' nobene jedi. Jezno je zakričal nad jetnikom: »Ti si vohun in ne mutecl Iz čečkarij, ki smo jih našli pri tebi, smo to spoznali. Pripravi se, jutri boš obešen!« , Princa je spreletela smrtna zona. Moj Bog, »o se vendar ne sme zgoditi 1 On — kraljev sin, naj umre sramotne smrti na vislicah kot izdajalec? Ali ne bo materi počilo srce, ko bo zvedela to strašno novico? Ali se ne bo ves narod dvignil zoper kralja in se maščeval? In uboga deklica tam v revni bajti? Hotel ji je pomagati iz revščine in trpljenja — zdaj pa je on sam največji revež v kraljestvu, obsojen na smrt od svojega lastnega očeta ... V prinčevo dušo se je naselila črna žalost. V molitvi se je zatekel k Bogu in ga prosil, naj mu pomaga iz stiske. Ze se je začelo svitati, že se je bližala ura smrti. Ubogemu princu je v zadnjem hipu šinila v glavo misel, da bi pisal očetu. Našel je v žepu še košček papirja in konček svinčnika. Napisal je na listek: »Mutec — princ.« Tedaj so se odprla vrata. Ječar je prinesel ubogemu jetniku zadnji zajtrk. Mulec mu je stisnil Pravljice pripovedujejo ... V zakotni vasi pokrajine Hiba na Japonskem živi kmečka družina, ki zna nekaj več kakor ob-delovati riževa polja. Že 150 let potujejo člani te družine okoli in pripovedujejo pravljice in bajke. Zdaj potuje iz te družine 72 letna kmetica Nišikava Kacuju po Japonskem v družbi nekega drugega starca. Ce bi ju hoteli imenovati »pripovednika«, bi to ne držalo, kajti svoje pravljic*, prednašata s pojočim glasom ob spremljavi godala, ki je še najbolj podobno naši kitari. Kitari pravijo Japonci »asinuse« ln ima tri strune, torej dve struni več kakor gosli srbskega guslarja. Kitara brenči, kakor da bi godel muren. V marsičem spominja to »petje« pravljic na junaške pesmi srbskih guslarjev. Ta japonska kmetica pa svojih pravljic ne pripoveduje sam<5 in jih spremlja z godbo, ampak prevaža s seboj tudi nekakšno lutkovno gledališče. Lutke predstavljajo glavne osebe, ki nastopajo v pravljicah. Ko poje njen spremljevalec pravljice, premika kmetica glave in oblačila svojih lutk tako spretno, da so celč razvajeni prebivalci velikih mest presenečeni. V glavnem mestu Tokio je društvo, katerega člani se vsak mesec zbero, da poslušajo pripovedke stare kmetice. Japonci zelo ljubijo svoje narodne pripovedke in družini Nišikave Kacuju se ni treba bati brezr poselnosti. MLADA NJIVA Tri vprašanja Neka deklica je služila pri kmetu. Bila je zelo pridna in ubogljiva. Ko je minulo leto dni, je hotela domov, kmet pa ji je rekel: »Ostani še pri nas, za plačilo dobiš telička.« Deklica je ostala še tri leta. Iz telička je medtem zrasla krava. Deklica je zahtevala plačilo. Kmet pa jo je zavrnil: »Obljubil 6em ti za plačilo telička. Iz telička je zrasla krava — krave ti pa nisem obljubil, Zdaj ne dobiš ne telička ne krave.« Deklica je šla k sodniku in mu potožila, kako jo je kmet osleparil. Sodnik je poklical kmeta k sebi, ta pa je vztrajal pri svojem. Sodnik ni vedel, kako bi razsodil. Zamislil se je in čez nekaj časa rekel: »Krava naj bo tistega, ki ugane, kaj je najbogatejše, kaj najslajše in kaj najhitrejše na svetu.« Kmet je dolgo ugibal in nazadnje rekel: »Najbogatejši je kralj, najslajši je med, najhitrejši pa veter.« Deklica pa je odgovorila: »Najbogatejša je zemlja, ki rodi za vse ljudi, najslajša je prijazna beseda, najhitrejša pa misel.« Sodnik je prisodil kravo deklici, kmet pa je moral oditi z dolgim nosom. v roke listek in ga s sklenjenimi rokami prosil, naj ga odda kralju. Dolgo je moral kazati, preden je ječar razumel njegovo prošnjo. Komaj je ječar odšel, so prišli k jetniku trije drugi ječarji in ga odpeljali. Na dvorišču so že bile pripravljene vislice. Mutec je žalostno pogledal na vislice in spet se mu je stemnilo pred očmi. Omahnil je na tla. A kmalu so ga spravili k zavesti. Preden so ga odvlekli na vislice, so mu rekli, naj pove svojo zadnjo željo. Dali so mu v roke svinčnik in papir. S tresočo se roko je napisal: »Obesite me pol ure pozneje!« Rablji so morali izpolniti poslednjo željo na smrt obsojenega. Za mutca so bili to strašni trenutki. Upiral je oči v palačo in čakal, kdaj bo prišla pomilostitev. Minute so tekle, a pomilostitve ni bilo. Ze je dal rabelj znamenje, naj stopi pod vislice — tedaj pa je pridrvel iz kraljeve palače služabnik in zakričal: »Stojte 1 Ta človek je nedolžen. Nemudoma mora z menoj v grad.« Rablji so onemeli. Služabnik je stopil k princu in mu spoštljivo snel verige. Z opotekajočimi se. koraki je krenil princ v grad in čez nekaj minut je že stai pred svojim očetom, ves shujšan, raztrgan, umazan, z dolgimi Ia3mi! Kralj je v njem komaj spoznal svojega sina. Nekaj časa ga je molče mo-trii, potem pa je vsial s prestola, dulakuil »e je njegove rame in s solznimi očmi rekel« ..........il,,,,in,,)i,i,i,iiiiHi,,iiii,,i,.iii,i,,i,i.,.iiiiiimiiiiii,,i,,.,,,,iUi,i.lii,,,,i,,iii.,iiiii,,.u.uiii,,i» Sveti večer Rekel je Janko Jerici* »Sestrica, sveti večer je nocoj. Pojdi z menoj, pojdi z menoj) Drv si nabereva, da bo topl6, da nas pri jaslicah zeblo n« bo.« Rekla je bratu Jerica! »Zunaj je sneg, zunaj drči. S sabo vzemiva sani, dosti je v logu vej in tres£k. Pojdiva hitro — dela se mrak!« Šla sta Janko in Jerica. Mile svetlobe fe poln bil log. Biserov tisoč je naokrog v snegu blestelo, na vejah dreves. Luna sijala je z modrih nebčs. Pa sta nabrala suhljadi dovolj. Da sta vedela kod in kam, hodil za njima je Jezušček sam v haljici beli, razpetih rok, Dete nebeško, prijatelj otrok/ Pa sta čutila bližino obfi. Bilo ie jima mehko tako: v logu vse mrzlo, v srcu topl6 kakor nikdar ie, kakor nikjer — blažen otrokom je sveti večeri Uganke prevejanke Znotraj je prazno, zunaj nič ni, vendar se vsakdo tega boji. Cq«»s) Ptiči rdeči na strehi sede in varujejo strop nam, da dež nanj ne gre. (■Bjjado Bujajig) Lonce imamo, ne kuhamo v njih, lepote jim damo in venčamo iih, (•muoi tU3!Il8A0) Spomladi sera v bujnem cvetu, poleti zelena, jeseni rumena, pozimi sem suha na svetu. . (•13Ul>iqBf) Past za miši je pri hiši, K meni sede in mi prede. Metka in Francek. Mama je položila poredno Metko čez kolena in jo' začela šeškati. Pa je kakor nalašč prav v tem hipu pokukal v izbo Metkin prijatelj Francek. »Kaj hočeš?« je jezno zakričala Metka. »Ali ne vidiš, da sem zaposlena?!« »Ali si dal tudi sestrici kos jabolka?« »Seveda, in še najboljši del.« »Kateri?« »Semenska zrnca. če jih vsadi, bo Imela kar celo jablano.« »Sin, odpusti mil Malo je manjkalo, da me ni Bog strašno kaznoval. Tvoja dobrota in plemenitost mi je izprosila pri Bogu milosti. Poslej bodi ti kralj te dežele 1 Vem, da boš vladal boljše, kakor je vladal tvoj oče.« To rekoč, je stari kralj padel na kolena in se bridko zjokal. Kača, ki je ovijala njegovo srce, je poginila. Sin je videl očetovo bridko kesanje, lepo ga je tolažil in mu povedal vse, kar je doživel na svojem potovanju. Nato se je preoblekel v kraljevska oblačila in poiskal svojo mater. Moje skromno pero ne bi moglo dovolj ganljivo opisati veselega svidenja... Medtem je stari kralj razodel svojim ministrom, kaj je sklenil. Ljudje so vreli skupaj in pred kraljevo palačo pozdravljali novega kralja. Mladi kralj je prijazno odzdravlja! na vse strani. Med množico je zagledal tudi svojo znanko — ubogo deklico. Takoj je odposlal po njo svojega sl&. Deklica kar verjeti ni mogla, da je mladi kralj tisti ubogi mutec. Princ jo je posadil zraven sebe in svečano povzdignil glas: »Moje ljudstvo! Obljubljam ti, da bom vladal pravično in pošteno, da bom skrbel za reveže, kakor za samega sebe. Vzel bom za ženo tole deklico, ki je največja sirota v mojem kraljestvu. Pozdravite svojo novo kraljico I« Ljudstvo je začelo navdušeno vzklikati in želelo mladi kraljevski dvojici UiuugO sreče na življenjski poti. „On trosi in daje..." (V spomin dr, Antona Korošcu.) Slovenska družina je prva, ki bi se morala labvaliti našemu velikemu pokojnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. To je bil oče, ki je vselej s radodarno roko in blago dušo prihltel na pomoč družinam. Nič ni izpraševal po razmerah, nič se krčil. »Koliko?« je bila njegova široka beseda in medtem je že odpiral predal in dajal, ne da bi premišljal ali prešteval. »Bo dosti?« In nato se je zasmejal, ti pogledal prav v dušo in povprašal po otrocih, po razmerah, po uspehih v šoli. Ves čas se mu je blestel odsvit očetovskega srca na dobrohotnem obličju, počasi jo puhal iz pipe in ti pokazal knjigo, sliko, cvctje. »Bojim se, da ne znam govoriti c otroki,« je dejal o priliki, »dozdeva so mi, da je vsaka beseda premajhna, preveč okorna za otroka. Saj so otrokove oči tako prodirne, da zadenejo v živo. Kar sitno mi je pred otrokom in si mislim, da ne znam prav povedati, kar bi mu rad povedal.« — In vendar, kadar so bili otroci pri njem, je pustil da so se mu kobalili na kolena, smejal se jo in jim odprl omaro: »Kar izberi! Kaj bi imel rad? Vse ti dom!« Šcgavo in hudomušno je jemal iz omare, karkoli je le imel, in jo ponujal in dajal otroku. Malokateri telesni oče se vede spričo otrok tako do dnil po očetovsko, kot se je vedel naš veliki voditelj, ki je bil vprav rojen oče. Neizmerno je ljubil cvetje. Iz otrokovih rok podarjeno, mu je bilo zares v prisrčno vesolje. Zavzel se je za družine v sleherni pri'ik1, čeprav prilike niso bile primerne njegovemu visokemu položaju med svetom. Obljubil je pomoč in je držal besedo in človek mu je moril zaupati brezpogojno, brez vprašanja in nadaljnjega moledovanja. Kakor sončni pramen se mu ie z »iskrilo v očeh, ko je dejal: »To so moji fantje!« in jim natlačil v žepe in v roke jabolk in hrušk in peciva, da že ni bilo nikjer več prostora. Na široko je odprl vrata: »Pozdravljeni!« in je pobožal otroka po glavi, drugega potrepljal po rami, tretjega prijel za roko in bri znesel skopaj vse, karkoli je imel pri rokah za otroke. — Ras-veselil se je pisem in pozdravov iz otr>ških rok in je odgovoril točno na sleherni pozdrav in se zahvalil s posebnim pismom. Tako jo naš veliki rajni ljubil otroke, tako jih je dvigal k sebi, tako vodil v ljubezni pravega očeta. Nešteto je slovenskih družin, ki jih je on obdaroval za božič, za Miklavža, za veliko noč. Koliko otrokom je bil birmanski in krstni boter in kako pomembno mu je bilo botrstvol Dejal je: »Ce prevzamem botrstvo, mi to nI kar tako. Zavedam se, da je to dnhovno sorodstvo in da moram tudi duhovno poskrbeti za tistega otroka.« In vse to na>zlie svojemu visokemu položaju, navzlic uradnemu delu, navzlic težkočnm v političnih zadevah, navzlic do minute seštetemu Času. Vprav t teh drobnih srčnih zadevah je bil naš rajni dr. Korošec zares velikan, velikan bolj ko v vsem drugem svojem delovanju. »On trosi in daje ubogim...«, zares »trosil« je. Trosil do poslednjega dinarja in potrošil je največ za darila in pomoč slovenskim družinam in slovenskim otrokom. Vprav ganljiva, neizmerno taktna je bila njegova pomoč. Vpričo njega se nisi Čutil obdarovanega; bil si z njim kot človek s človekom, navzlic njegovemu daru, čeprav si venomer čutil, da imaš pred seboj očeta, očeta v tistem pristnem slovenskem pomenu: da je oče gospodar in vladar, da je gospod in visoko nad teboj, pa čeprav sedita skupaj za mizo in po domače kramljata. Nenadomestljiva je izguba takega očeta v posamezni družini, še bolj nenadomestljiva je v družini, ki je narod. Slovenci nimamo več očeta, zares ga nimamo. Zato prosimo najvišjega Očeta, da bi blagoslovil vsa dela rajnega očeta slovenskih družin in mu onkraj te solzne doline povrnil i mirom na vekomaj. OTROCI »Kot otroci smo radi posnemali odrasle,« se Finžgar nekje spominja svojih mladih dni. Ko sem prebral to misel, ;e v hipu vstalo pred menoj vse moje otroško življenje, preživeto v pestrem prleškem okolju. V začetku so bili spomini neurejeni in so prehitevali drug drugega, a sčasoma so se začeli zgrinjati okoli posameznih motivov, ki so se sami uredili v neko notranjo zgradbo snovi. M'oderno vzgojno načelo zahteva, naj se otrok v igri pripravi na trdo in resno življenje. In kakšna je najlepša igra za otroka? Da z igračami posnema pravo »igro« življenja. Mestni otrok dobiva v miniaturi izdelke mnogih predmetov in stvari velikega življenja: žoge, ko- njičke. avtomobile, letala, vseh vrst stroje in živali, deklice tudi kuhinjo z vso opravo, otroke iz porcelana itd. itd. V istem ozračju se giblje tudi delavski otrok, čeprav ni deležen vseh teh lepot v enaki meri. Kako pa naš kmečki otrok r Tudi mi smo dobili včasih kakšno narejeno igračko, kakšno »babo« (punčko), največkrat ne novo, ampak takšno, ki je po čudni poti priromala iz mesta h kakšnemu sosedu v vasi in je tam obležala — končno si jo prejel v dar ti z velikim veseljem in občudovanjem. Dečki smo dobivali kakšnega »deda« (možica), ki ga je pa navadno izrezljal iz hoikove skorje oče sam ali starejši brat. V ostalem pa smo kmečki otroci rasli brez tujih in narejenih igrač, kar nas je gnnlo k temu da smo si Jih sami izmišljali in izdelovali. Kaj nam je pn tem služilo za vzor? Najmočnejše doživetje kmečkega človeka je narava, ki govori iz n jega v njegovi hoji, kretnji rok, besedi, ljubezni, kletvi in molitvi njegovih ust in njegove globoke skrite duše. Večni tek noči in dneva, letnih časov z železno neizpremenljivostjo, navidezna umljivost rasti bilja na polju in živalske ploditve, veselje praeloveka nad soncem in njegov trepet pred neumljivostmi bliska in viharja, vdanost pred smrtjo — vse to in še kaj se mu je vtisnilo v njegov duševni obraz in nnm ustvarilo značaj našega kmečkega Šloveka . „ j * • In če so učenjaki dognali, da se značaj more tudi podedovati, kako ne bi vse ono ži- velo že tudi v otrokih, čeravno še skrito in nežavedno? Sami iz sebe začno otroci posnemati kmečko delo odraslih, se z njim igrajo in se tako na idealen način pripravljajo na resno življenje. Mnogokrat je ta njihova igra nekoliko skaljena, saj že od rane m'ladosti morajo opravljati pri hiši dela, ki niso voč samo igra: pasti, opravljati pri živini, pomagati na polju itd. Zanimivo je, dn otrok iz lastnega nagiba rad začne kakšno delo odraslih, ko pa vidi, da to gre v neskončnost, se kmalu utrudi in obnemore — le prave igre se nikoli ne naveliča. Otrok želi igre, a predvsem takšne igre, kjer se obnaša »kakor velik«. Pomlad, čas prebujenja, čas, ko začne biti kmet stalno na njivi kot škrjnnček, je oora-ščajočemu otroku še posebno ljuba, saj z njo preneha zimska ječa bivanja po zatohlih kočah in sedenja ob zeleni peči, ke- takšen mir kar ovira njegovo sproščeno rast Najprej se greje na soncu, pred okni, poti brajao, v zavetju pred neugnanim vetrom. Tam pečejo otroci kruh in pogače, kakor so to videli pri materi. »Grejo sec šolo, in najbolj sposoben je seveda učitelj ali učiteljica, ki mora samosrajčnikom brisati tudi sveče pod nosom. Ko se začno pomladni nalivi, čeni nimajo več pokoja in s sključki iz vrbače in tresk delajo mlinčke, ki se potem po vseh jarkih oglašajo, kajti žebelj v stopi kar zveneče udarja po razbitem kosu stokla. Med te igre se meša vedno neprijetna dolžnost, da je treba gnati na pašo, a tain se spet znajdejo pastirji in naaaljujejo svoje igre: vrbove piščalke se oglašajo, otroci ustvarjajo iz spomina in iz lastnega nagiba nove pastirske igre, slavijo Jurija, opletajo krave itd. Najmanj skrbi še imajo s šolo. šola je kmečkemu otroku večkrat samo oddih od domačega dela: preden je šel v šolo, je moral napasti, ko se popoldne vrne, mora varovati mlajšega bratca ali sestrico, potem pa spet na pašo; Ne spominjam se, da bi se kot ljudskošojski otrok kdaj kaj učil, razen morda pozimi. Tam zahteva, uaj se otrok čim več nauči v šoli, najde še posebno svojo utemeljitev. Dočim so v mestu veseli, da je otrok v šoli in da ni skrbi z njim (saj zato že preašolske otroke dajejo v razna zavetišča in vrtce), je na deželi ravno narobe — zaradi nujnega dela na domu otrok večkrat ne more v šolo. Ce je mestni otrok staršem pri njihovem izvrševanju obrti ali službe večinoma v napotje, je kmečki otrok roditeljem v pomoč — lepšega sožitja staršev z otroki si pač ne moremo misliti! Ko se n. pr. prične obdelovanje zemlje, s katere sokom je izpolnjena naša kri, si tudi otroci izberejo in ogradijo svoj košček grede, ki jo pognojijo, skopljejo in zrahljajo, nato pa posejejo cvetlice ali kar solato. O, kot otroci smo vedno imeli svoj vrtec, ki smo ga marljivo ravnali, tudi kakšno majhno (za otroke morajo biti predmeti vedno primerno majhni) drevesce, ki si je morda samo od sebe poiskalo svoj prostor in zraetlo izven urejene vrste, smo si prisvojili, ga privezali h kolu in ga celo cepili. Tuoi živali smo imeli vedno svoje: telički, ki so jih kotile krave, so bili naši in piščančki pa mucke in pujski — vsak je imel svojega Kako vneto smo krmili svoje zajčke in golobčke (dragi otroci, to so bile vse »zaresne« živalce, ne samo iz lesa ali gumija!): če na primer puhasti par golobČ-kov, ki smo si ga na novo prinesli, ni maral jesti prosa z žlice, smo jima glavici kar priškr-nili T skobeljnik in ko je nesrečnež od bolečin začel odpirati kljunček, smo si domišljali, da nas uboga ... Poletje z vročino in z Setvijo za na« ni bil čas počitnic, ko bi se kopali in poleževali na sončni obali rek in potokov, o ne, mi smo se sončili in potili po strniščih rži in pšenice, prenašali težkokluso snopje in nabirali latovje, ki je oble/alo po njivah. Z lepo povezanimi snopiči zlatorumene pšenice smo trgovali: nesli smo jo naprodaj kakšni gospe ali upraviteljici na šoli, da je imela pičo za kokoši — za nas pa je bil to prvi zaslužek, pa ne za cukrčke, temveč za obleko ali zimske čevlje. Poletje nas je zavajalo tudi v igro: napravili srno si mla-tilnico za žito. V kolarnici smo poiskali orodje in žeblje ter jih zabili v stare vretence, ki so mu že odvili sukanec. Na os pritrjena tuljava se je križala z zobci, ki so bili zabiti v deščico nad njo — tako se je vsak žitni klas zmel med žeblji in na drugi strani so paaala ven zrna. Kadar smo zašli v gozd, nas je vedno sprejel skrivnosten občutek samotnosti in prijetnega hladu Hodili smo križem po mahu, iskali ptičja gnezda in se veveričkali po vejah dreves. Ti-hotno življenje v gozdu nas je innogo novega naučilo: že po vonju smo razpoznavali kraje, kjer rastejo gobe ali kjer se levijo kače. Prav tako smo z radovednostjo in poželenjem odkrivali hišne in gospodarske prostore in skrite kotičke: v parnah in listnjakih smo se šli kino in druge igre ali si pripovedovali največje skrivnosti v življenju, ki smo jih posneli iz besed in kretenj starejših ali smo jih opazili pri živalih... Ničesar nismo razumeli, slutili pa smo, da mora biti nekaj velikega in sladkega. V skritem kotičku za parmnmt smo posnemali tudi cerkvene dogoilke. Čudovito lep običaj velikonočnega blagoslav' :nnja jedil on naših vaških križih in kapelicah se vtisne kmečkemu otroku v trajen spomin. Ni čudno, če «i sam naredi iz paličic križ, ga zasadi v zemljo, ob straneh pa dve smrekovi veji kot drevesi. Deklice spleto venčke iz marjetic ali rumenega regrata in okrase križ in smrečje. Potem prineso žegen, j~r sem kaplan in blagoslavljam... o, kam spomiui? Otroci se z vsem igrajo, še s smrtjo: s kakšno ljubeznijo in veseljem delajo grobke, pokopavajo kakšen kos lesa, kamen ali porcelanastega fantka in punčko ter krasijo grob. Kako jim mora včasih še odrasel človek pomagati pri tem in jim biti za mrliča (kako pomembna podoba!), da ga spreletajo čuone misli in mraz, a otrok ne pozna grozot življenja in sveta, zato je neusmiljen v svoji igri. Jeseni so spet na vrsti šola. paša in gozd z nabiranjem želoda in*ježic. V šolo smo hodili tu in tam po potki, ki smo si io sami napravili skozi gosto grmovje; kmalu smo videli, da tudi odrasli hodijo po njej (ali ne bi manj grešili, če bi več hodili po poti otrok?). Kot odrasli, tako smo tudi mi pobirali sadove s Darujte za Božič! Krznen plašč, srebrno lisico, ovratnik in muf, L.ROT kar dobite najugodneje pri LJUBLJANA Mestni trg 5 Posebna izložba krzna tudi v pasaži nebotičnika sv«jih njivic in vrtcev. O, kakšen užitek in ponos je reči: »To pa je meni zruslo!« V kolur-nicj (tum je bilo reči, du jih otroško oko nikoli ni moglo vseh pregledati!) smo spet poiskali žagice. kladivčka, ooščice (Bog ve, čemu neki imajo tudi odrasli tako drobne reči?) in si zbili stiskalnico za stiskanje grozdja in jabolk Po bezgovi cevi, ki smo ji izbili str žen, je tekel gost in masten mošt, poln ne-nnge in prahu, a za nas neznansko sladek in okusen (po tem bi se najbrž morali ravnati tudi mi vsi odrasli: stvari so takšne, s kakršno ljubeznijo jih sprejemamo). In zimu? lludosti kopanja, sankanja in drsanja so si najbrž povsod podobna v mestu in na deželi, le da tu najbrž * manj gorki obleki in z bolj strganimi podplati... Potein prelepe poti v šolo kar počez, po meter visokem, trdem snegu in skrivališča (zaklonišča!) pod vejami smrek pretežko obloženih z belim snegom, po-r.obna onim, ki smo si jih v pozni je«eni zgradili iz sončničnih stebel: v takem varnem in skritem kotičku so otroci nnrujši: najbolj so Narzdrici s4o£Lca upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluja in ima prijeten okus, j« •suw.llu12m.utu. ii sami zase in ločeni od sveta odraslih... Kot čez vse leto, tain od obdelovanja zemlje, sejanja, žetve do pobiranja sadov, tako je tudi pozimi premnogo del, pri katerih otroci morajo pomagati odraslim: luščenje fižola, koruze, bučnih semen itd. Še j>ri mesariji imajo svoj delež dela: otrok drži posodo, kamor teče kri. Zato Ea dobe otroci ta dan v«ak svojo meseno klo-asico, prav kakor so nam mati ob vsaki krušni peki spekli tuoi vsakemu kolaček, ki smo ga še toplega pojedli. (L. St.) Tik preti božičem Dva, tri dni pred božičem strahoma spoznaš, da je denar skoraj že pošel, a da manjka še to in ono, ki pa tako spada k svetemu večeru, kakor jaslice in božično nastrojenje. Čar teh dni pred praznini vsebuje tudi to posebnost, da je človek do neumornosti zaposlen in da dva, tri dni pred prazniki še začne kako majhno delo, ki mora biti pa takšno, da je brž storjeno. Za količkaj spretne roke so nnm na razpolago še vsakovrstni majhni predmeti. Na primer senčnik za svetilko! Treba ti je žice in kos pergamenta, ki iz njega izrežemo približno za 5 cm večji krog, kakor pa je premer obroča. Na eni točki prerežemo pergamentni krog do središča. Potem prišijemo zunanji rob perga-mentnega kroga na žiro, odvišni kos, ki gre čez, odrežemo in senčnik zlepimo. Debelo vrvico pre-vlečemo z žametom lepe barve in jo prišijemo z zlato nitko na rob senčnika. Končano. — Še lažje je prevleči škatlo s kretonom ali iz pisanega povoščenega platna napraviti ovitke za knjige Copate iz mehke volne so kmalu narejene in so jako lične, dn jih ima vsakdo rad. Dva, tri večere človek rad žrtvuje; trud je obilno poplačani "Oarčnosf s l^rznom Poceni »Silvestrov" punc Malokdo ve, da je punč, ta priljubljena mestna pijača za Sil vest rov večer, doma iz Indije. V imenu se še pozna ta daljna domovina: iz indijske besede »pančac, ki se nahaja v sanskritu, je nastal kasnejši punč in se je udomačil v vsej Evropi. Panča pomeni prav za prav »pete in spominja še na pet sestavin stare, indijske pijače, in sicer so to: arak. čai, sladkor, voda in citronov sok Šele v poznejših časih so dodali k tem dobrim stvarem še vino, Več stoletij dolgo je bila kuha punča skrivnost tempeljskih svečenikov v lnoiji. Okrog leta 1765 je zašel punč še v Evropo. Dandanašnji si trn mestni ljudje radi pripravljajo v mrzlih dneh, posebno pa na Silvestrov večer. Medtem ko so prej dajali v pttnč arak ali rum, damo zdaj namesto tega kak liker. Pri tem je treba le na to paziti, da ne dodamo preveč sladkorja, ker je liker že sam po sebi sladak. Sledi nekaj navodil za punč: Punč iz rdečega vina napravimo iz trjv-kega roečega vina, ki damo vanj, ko vre, cimet in žbico in še kanec likerja. Poseben okus dobi punč, če damo vanj nekaj opražeuih koškov črnega kruha Družinski punč. Pol litra svetlega čaja osladkamo z H kg sladkorja Prilijcnio pol litra rdečega vina in osminko litra ruma. Punč mora biti sicer vroč. a ne sme zavreti. Dedna pogodba. K. J. L. - Dedna pogodba, sklenjena med možem in ženo ter zapisana po notarju, drži Razveljavita jo lahko le mož in žena sporazumno. Kljub veljavni dedni pogodbi pa lahko napravite ojioroko, ki je veljavna glede čiste četrtine, vendar bodo vaši otroci smeli zahtevati od vaše zapuščine izplačilo nujnih oeležev. — Dokler živite, pa lahko poljubno ravnate s svojo imovino- Zato smete tudi vse posestvo ali pa del posestva prodati ali za življenje komu podariti. Šele jto vaši smrti bo imela žena pravico do Zapuščine, kakršna bo pač na dan smrti — Če to ženi predočite, bo verjetno pristala na sprememl>o dedne pogodbe in se ne bo upirala temu, da posestvo izročite sinu, ženi pa izgovorite dosmrtno gospodarstvo na posestvu. Spor zaradi napeljave studenca. J. J. B. -S studencem, ki izvira in teče po vašem svetu, smete razpolagati po svoji volji, v kolikor niso druge o«ebe pridobile ali jxigodbeno ali s pri-posestvovanjem kake služnostne pravice. Če je oče pred 20 leti dovolil dvema sosedoma 'zajetje studenca in napravo vodovoda na svojem svetu proti temu, da bo smel tudi sam, brez stroškov, napeljati vodovoo iz rezervoarja za svojo hišo, in sta soseda takrat na to pristala, Eotem sta dolžna ta dogovor tudi sedaj, ko očete napeljati vodovod, sjx>lnjevati. Če pa eden izmed sosedov trdi, da takega dogovora ni bilo, ima pa kljub temu napeljano vodo iz vašega studenca preko vašega sveta v svojo hišo, jxvtem naj rlokaže, s kakšno pravico je zajel in napeljal vaš studenec v svojo hišo. Dokazati mora ali dogovor ali pa priposestvo-vanje služnostne pravice vodovoda, za kar pa je jiotrebno 30 letno mirno uživanje. Če je sosed trmast in se ne bi dal poučiti tudi od sodnika ne, ga boste mogli le s tožbo prisiliti, da bo sj>oštoval vaše pravice. — Ugotovite, kdo je lastnik poti, kjer mislite j>oložiti cevi: ali občina ali srenja- 7. lastnikom se jioprej dogovorite, sicer vam lahko prepovedo najieljavo cevi po poti. »Sporna pot št. 120«. K. D. M. - Če služnostna pravica poti ni vknjižena in njen obseg ni razviden iz zemljiške knjige, potem jo sme sosed' uporabljati le v tem obsegu, kakor je bila prijiosestvovana. Ker so se prej vozili preko vašega travnika le pridelki iz sosedovega gozda in travnika v času, ko je bil že vaš travnik pokošen, ne more sosed sedaj, ko je posekal gozd in ga spremenil v njivo, voziti v večjem obsegu na njivo in raz njive in celo v času, ko vaš travnik še ni pokošen- Take vožnje mu lahko prejioveste in s takimi vožnjami napravljeno škodo vam je sosed dolžan poravnati. Neurejena zapnščina po očetu. - C. V. D Sestra, ki je lastnica očetove domačije, sama pa živi v Ameriki, je lahko užitek te domačije prepustila očetu- Ko oče zaradi starosti ni mogel več obdelovati posestva, je smel užitek pre-pus-titi drugi osebi Tega užitka pa oče ni mogel fio svoji smrti nikomur zapustiti brez privo-jenja lastnice, t. j. sestre v Ameriki. Če je ta očetu pisala, da lahko naredi s posestvom kar hoče in je oče nato pred smrtjo izjavil, da naj bo vsa domačija vaša, bi rnoral oče napraviti tozadevno oporoko. Če ste dejansko po očetovi smrti sami uživali domačijo, popravili poslopja in sploh gospodarili tam skozi 20 let, še vedno niste s tem postali zemljekjnžni lastnik. še vedno je zemljeknjižna lastnica sestra v Ameriki in od nje morate dobiti podpisano listino, da se strinja s prepisom posestva na vas. Tako listino bi nadomestila tudi sodba. — Svetujemo vam. da skušate zadevo urediti zlepa s sestro v Ameriki; druga sestra, ki sedaj od vas zahteva najemnino, nima zato nobene pravice. — Izid tožbe je negotov. Imate pač pravico, da zahtevate povračilo tistega, kar ste vtaknili v posestvo in za kar je sedaj posestvo zboljšano napram prejšnjemu stanju. Vojnica bivšega vojaka. H. I- - Odslužili ste redni kadrovski rok. Tudi v bivši Avstriji ste bili vojak. Lani ste pa bili pri zdravniško-komisij«kem pregleau sjioznani za nesposobnega. Letos vam je pa davčna uprava dostavila plačilni nalog za plačilo vojnice. Vprašate, ali ste res dolžni plačati ta davek, ko ste vendar služili vojake? — Čim vas je zdravniška komisija spoznala za nesposobnega, ste s 1. .januarjem nasledn jega leta po zakonu dolžni plačevati vojnico. Ta obveznost bo trajala do dovršenega 50. leta starosti, razen če vas spet spoznajo za sposobnega. Železničarjeva sirota. J. Š. - Oče je bil progovni mojster, umrl je leta 1915- Do 18. leta starosti ste vi, njegova hčerka, prejemali siro-tinsko pokojnino, nato pa vam jo je železnica odvzela, češ da nimate pravice do nje. ker je oče umrl leta 1915. Na vožnji z železnico ste se hudo ponesrečili. Zaradi poškoobe in bolezni ste za vsako delo nesposobni Radi bi zvedeli, kam bi se v tem težkem položaju obrnili. — Do sirotinske provizije po obstoječih predpisih nimate pravice. Poizkusite pa s prošnjo za podporo po čl. 7 uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanaša jo na upokojence. Prošnjo naslovite na ministrstvo za promet. odj>o-šljite jo pa na direkcijo drž. železnic v Ljubljani. V prošnji izrecno napišite, da prosite za jiodporo jx> čl. 7 gori omenjene uredbe, ker ste neomožena hči umrlega železničarja in ker ste sirotinsko provizijo izgubili in ste brez zaslužka. Kratko tuoi opišite vaše zdravstveno stanje. Prošnji priložite samski list, dekret o odmeri osebne jx>kojnine očetu in rodbinske pokojnine materi ter potrdilo občine, da ste brez premoženja in zaslužka. Ostale priloge bo direkcija v primeru j>otrebe še naknadno zahtevala- Zavarovanje izprašanih strojnikov rudniških podjetij- L. P - Izprašani strojnik ste in zavarovani pri Bratovski skladnici. Vprašate, ali se morajo izprašani strojniki jx> uredbi o razširitvi jiokojninskega zavarovanja nameščencev zavarovati pri »Pokojninskem zavodu«. — Po predpisih uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na zobne tehnike in strojnike « strojniškim izpitom se pokojninsko zavarovanje nameščencev za območje vseh pokojninskih zavodov za nameščence razširja na gori navedene osebe, če niso že po ......................................................IDREZITF. iniimiiiiniiniimiiiiiininiiiiiimiiiii .,iif?iiw? mmmv 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale od rezek 1 .Slovenec'22. decembra 1940 | ................................................IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimilllllllllHIlllll dosedanjih predpisih zavezani pokojninskemu zavarovanju. Vi ste pa zavezani k temu zavarovanju popravilih Bratovske skladnice in, kakor pišete, ste tudi že zavarovani. Zato uredba o razširitvi zavarovanja pri vas ničesar ne spreminja »Okuženje.« K. A. - Ravnanje uradnega veterinarja je bilo v vašem primeru pravilno. Veterinar ima po pravilniku o cepljenju pravico zaračunati prevozne stroške, dalje za delo 50 din, oziroma 100 din, če gre izven svojega sedeža, za cepljenje sumo pa še po 2 din od komada, poleg seruma, ki ga je porabil in plačal sam, morebiti samo. delno ali pa vsega. Ce vse skupaj seštejete in vsoto delite s številom cepljenih prašičev, boste približno videli, če je bil račun upravičen. Odgovornost za nesrečo zaradi poledenelega hodnika pred hiša D. Č- - Na poledenelem in neposutom hodniku ste padli in se jx>škodova!i. Vprašate, kdo je odgovoren za škodo, ali lastnik hiše, ki ne stanuje v njej, ali njegov sorodnik, ki v hiši stanuje in jo upravlja. — V odgovor vam povemo, da je v nekem podobnem primeru sodišče razsodilo, da mora hodnik pred hišo čistiti, odnosno posipati, kdor hišo izključno uživa, upravlja in gospodari v njej. Odgovornost za nesrečni slučaj, ki se je pripetil na poledenelem hodniku, torej ni vezana le na lastnino, ampak zadene tistega, ki je kriv, da se hodnik vkljub pozivu občine ni posipal. Zabranitev pešpoti, S. P. - Ne moremo vam svetovati, da samolastno zaprete pešpot preko vašega zemljišča, čeprav pelje vzporedno z občinsko cesto, ki ni daljša. S tem bi se lahko zapletli v nesigurno pravdo. Zato se rajše spo-razumite z upravičenci. Res pravi postava, da naj se služnosti utesnjujejo, kolikor to dopušča njihova narava in namen. Vendar o upravičenosti utesnitve ali v vašem primeru ukinitve poti, če se bo tej ukinitvi kno protivil in vas tožil, ne boste mogli odločati sami, tmpak bo merodajna odločba sodišča. Pokojnina otrok državnega cestarja. S. S. -Večje pokojnine ne morete dobiti, kakor ie predvidena po zakonitih predpisih. 7ato bi bila prošnja, oa se vam jx>kojnina zviša preko predpisanih pokojnin, brezuspešna. Izgubljeno pismo? M'. J. L. - Ne moremo vam povedati, ali smo prejeli vaše pismo ali ne, ker pisem, ki jih prejemamo on vpraše-valcev, ne hranimo Če ni bil objavljen odgovor na vaše pismo, ponovite vprašanje. Na pošti pismo gotovo ne leži, če je bil naslov razumljiv. Pokojnina železničarjev« hčerke. M. T. Ker je vaš oče, ki je bil sprevodnik državne železnice, umrl leta 1918., se mora vprašanje vaše pravice do pokojnine po njem pre-soditi po predpisih, ki eo veljali tedaj. Po tedanjih pokojninskih statutih pa vam je pripadala pravica do pokojnine le do 18. leta starosti, lahko se je pa podaljšala do 24. leta starosti, če bi bili še do tega leta. nepreskrbljeni. Če ste dovršili 18 let starosti in imate službo, vam torej po navedenih predpfcih pokojnina ne pripada. Drugačni 60 pa predpisi za tiste hčerke državnih uslužbencev, za katere velja uradniški zakon iz leta 1931. 0 tem smo pa pisali v nedeljo 8. decembra t. 1. Dijaški znak pri vojakih. G. F. S. V bivši avtsro-ogrski vojski ste dosegli čin četovodje in vam je 6edaj priznan čin podnarednika. Tedaj nwte bili »enoletni prostovoljec«, ker še ciste dokončali srednja šole. Po vojni «t« pa napravili zrelostni izpit. Radi bi vedeli, ali bi mogli doseči, da «e vam prizna dijaški znak, kadar boste vpoklicani. — Vložite prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja, ki ji priložite dokaze, da ste dovršili srednjo šolo. Obenem prosite za povišanje v čin rezervnega narednika. Po našem mnenju vam bodo ugodili. Prepisni stroški. P. P, B. Vaše vprašanje je prepomankljivo za točen odgovor. Niste povedali, aH ste posestvo podedovali in po kamu, niti, ali ste ga prevzeli z pogodbo in 6 kakšne vrste pogodbo, niti, ali ste ga kupili. Vsa ta vprašanja so važna pri odmeri takse. Tudi glede dolgov bi morali vedeti, kakšni so tisti dolgovi, ali 60 dokazani s listinami. Vse to bi morali vedeti, da bi vam mogli približno povedati, koliko bodo znašale takse in stroški za prepis posestva. Bolan vojaški obveznik. Č. A, Če mislite, da ste zaradi bolezni postali za vojaško službo nesposobni, se lahko javite ob priliki naborov za vašo občino naborni komisiji, ki vas bo pregledala. Pripominjamo pa. da boste morali do 50. leta starosti plačevati vojnico, ako vas bodo spoznali za nesposobnega za vojaško službo. Odredba minimalnih mezd. »Prizadeti«. Vprašate, ali velja odredba minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje, ki je bila objavljena v »Službenem listu« naše banske uprave dne 17. oktobra t. 1., tudi za notarcke in odvetniške uradnike. — Po našem mnenju, navedena odredba ne more veljati za notarske in odvetniške uradnike, ker člena 1 te uredbe, ki ga gotovo poznate, ni mogoče tako široko razlagati. »Astronomični letni časi«. I. Š. M. Ne moremo vam v »pTavnih nasvetih« razlagati začetka astro-nomičnih letnih časov. Obmite 6e na urednika do-tičnega koledarja, odnostno pratike. Starost za vstop v državno službo. D. F. Odgovor smo objavili v nedeljo 15. decembra t. 1. Vojnica. K. K. Vojnico odmerjajo pristojne davčne uprave po razporedih vojnice, ki jih dobe od poveljstev vojaških okrožij. Vojnica se vknji-žuje in izterjuje po določbah zakema o neposrednih davkih in pravilnika o vknjiževanju neposrednih davkov, davka na poslovni promet in vojnice. Glede zastaranja bo vpoštevati predpise po zakonu o neposrednih davkih. Če iz poštne položnice ni razvidno, za kateri čas so vam odmerili vojnico, vpra-šatje pri davčni upravi. Tudi glede plačevanja Vojnice v obrokih vprašajte pri davčni upravi, ki mora vojnico izterjati in jo izročiti pristojni blagajni. Podpora rodbini vpoklicanih. A. F. Ze večkrat smo pisali o podpori rodbinam, oseb, poklicanih v vojaško službo. Le pristojni odbor, ki podpore podeljuje, bo mogel presoditi, ali vam podpora pripada, ali ne, Če ste ves čas orožnih vaj prejemali od tovarne, kjer ste v službi plačo, vam po našem mnenju odbor nikakor ne bo mogel priznati podpore. Podpora pripada le tistim rodbinam, ki so zaradi vpoklica njihovih hranilcev, ostale brez nujnih sredstev ea preživljanje. Prošnja za naše državljanstvo. G. F. Za pridobitev našega državljanstva je med drugim potrebno, da je prosilec v trenutku, ko vloži prošnjo polnoleten, t. j. 21 star. Zato vaš dijak,'ki je mladoleten, še ne more 6amo6tojno pridobiti našega državljanstva. Mladoletnik 6ledi glede pridobitve ali izgube državljanstva in to zakonski otrok, očetu ali, če očeta ni več, materi, a nezakonski otrok, mlajši od 21 let, nezakonski materi. Če potrebujete odgovor tudi na ostala vprašanja, pa sporočite. Veselje za godbo in petje. P. A. V Ljubljani imamo orglarsko šolo Cecilijinega društva, glasbeno šolo Glasbene Matice in železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Te šole 60 zasebne. Imamo pa tudi državni konservatorij. Obrnite se na eno izmed navedenih šol, kjer boste kaj več evedeli. Davčni nasveti A. K., Kranj. — Imate kmetsko posestvo, kjer stanuje le domača družina. Eden od vaših sinov se uči, drugi dela kot pomočnik, tretji dela doma. Eden Vaših sinov ima vknjižen na posestvu svoj dedni delež. Vprašate: 1. Če morate plačevati zgradarino; 2. Če mora vaš sin plačevati rentnino. Zgradarine so proste zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njihovim poljedelskim delavcem za stanovanje — v vaseh in sekkih občinah ter izven rejonske črte mest, trgov in turističnih krajev kopališkega značaja. Kmetovalec ni, kdor se trajno bavi z industrijo, trgovino, obrtjo ali drugim pridobitnim poslovanjem ali 6amo6talnim poklicem ali ima dohodke iz 6talne javne ali zasebne službe. Vaš sin je zavezan rentnini, če so s sodnim sklepom določene tudi obresti, ne glede na to, da so morebiti obresti prepuščene Vam za njegovo pre. skrbo. -«» S. P., Gorje. — Bili ste na orožnih vajah 16 dni manj kakor 6 mesecev. Po poklicu st-3 krojaški mojster brez pomočnika in plačujete pridobnino po pavšalu. Vprašate, če lahko prosite za odpis pridob-nine za čas orožnih vaj. Pridobnina se odpiše: 1. V primeru popolne in trajne ustavitve obratovanja. V tem primeru neha davčna obveznost koncem me6eca v katerem je obratovanje popolnoma prestalo Prestanek je treba dokazati in radi odpisa javiti pristojni davčni upravi v 14 dneh po nehanju davčne obveznosti. 2. Če se obratovanje ustavi najmanj in stalno za 6 mesecev radi: a) smrti ali bolezni davčnega zavarovanca; b) požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, neodvisnih od volje davčnega zavezanca. Začasno ustavitev za krajši čas ali iz katerega drugega razloga n pr. radi potovanja ali bolezni enega družabnika ali člana rodbine ne daje pTavice na odpis davka. Ustavitev poslovanja se mora prijaviti za časa trajanja ustavitve in dokazati, da je ustavitev nastala radi navedenih razlogov in brez krivde davčnega zavezanca. Če bi trajala orožna vaja vsaj 6 mesecev, bi veljala za vas določila pod točko 2, ker pa ste ustavili obratovanje za krajši čas, se Vam po sedanjih zakonskih določilih pridobnina ne more odpisati. T. K. V. — Davčno kazensko postopanje in nagrade ovaditeljo. Davčno kaznivo dejanje stori: 1. Kdor v zadevi lastnih davkov eli kot za-stopnik ali pooblaščenec zoper navodila svojega pooblastitelja v prijavah ali izjavah, odrejenih z zakonom o neposrednih davkih, v odgovorih davčnim oblastvoro. v pritožbah, pred davčnimi in re-klamacijskimi odbori In finančnimi sodišči ali v obče v vlogah, poslanih davčnim oblastvom, navede ali trdi kaj neresničnega ali tisto, kar je dolžen prijaviti alt navesti, utaji ter bi mogla nastati zaradi takega dejanja ali opustitve popolna ali delna prikrajšba davka, oziroma če bi se s tem dosegla popolna ali delna oprostitev aH odpis davka. 2. Kdor v svojih poslovnih knjigah, knjižnih prilogah ali zaključnem računu kaj stori ali kaj opusti,a kar bi utegnilo dovesti do popolne ali delne prikrajšbe davka, če se mu po tknočuih zakona o neposrednih davkih davek načeloma odmerja na podstavi podatkov njegovih poslovnih knjig. 3. Kdor z nasvetom, privolitvijo aH pomočjo, zlasti pri vedoma nepravilni voditvi poslovnih knjig, vedoma zavede drugega, da stori katero izmed zgoraj navedenih kaznivih dejanj ali 6e drugače udeleži dejanja samega. Davčne kazni: Kdor stori navedena kazniva dejanja vedoma z namero, da bi prikrajšal davek, se poleg plačila rednega davka kaznuje s 3 do 6 krat tolikšno svoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi. Če in kolikor bi se ta denarna kazen mogla od obsojenega izterjati, se spremeni v zaporno kazen tako. da se za vsakih 50 dinarjev računa en dan zapora; zapor pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. Poleg denarne kazni se sme za navedene kazniva dejanja obdolženec kaznovati tudi s samostoj-no-zapomo kaznijo, ako je država bila izpostavljena oškodbi za več ko 10.000 dinarjev. a) če je uporabil za prevaro oblastva posebno prikladna sredstva, zlasti v načinu vknjiževanja in lažnega bilansiranja; b) če je bil v zadnjih treh letih že enkrat obsojen zaradi zavestne prikrajšbe davka; c) če je izvajal dejanje davčne prikrajšbe vedoma več let. Zaporna kazen se sme izreči za največ tri mesece, če gre za možnost, da bi bila država oškodovana za več ko 100.000 dinarjev, se sme obdolženec kaznovati z zaporom do enega leta; če je bila oškodba možna za več ko 500.000 dinarjev, pa z zaporom do dveh let. Vsak primer kazni z zaporom se objavi na obsojenčeve stroške v dnevnikih. Kdor stori navedena davčna kazniva dejanja iz malomarnosti, se poleg plačila rednega davka kaznuje denarno do 300.000 dinarjev. Kazniva dejanja, storjena z opustitvijo, se morajo kaznovati milejše od kaznivih dejanj, ki so bila storjena dejavno. Kazni po tem členu ni, če ustvari krivec zakonu ustrezajoče stanje, preden davčno oblastvo za kaznivo dejanje kakorkoli zve, oziroma če udeleženec, preden zve davčno oblastvo za kaznivo dejanje, pristojnemu oblastvu prijavi, da in katero kaznivo dejanje je storil. Opustitev kazenskega postopanja; Dokler ni izrečena razsodba, ene davčno oblastvo na obdolženčevo prošnjo opustiti že započeti kazenski postopek, če se obdolženec zaveže, da je voljan plačati utajeni davek in kot kazen še 1 do RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE i Dvokoleaa. otroAU roitSkl, llvalnt »troji. prevozni tri-clkljt. pnenmatlka Posebno pazite, kaj bolnik pije I Pijača ni le sa sdravega človeka sele vaina, temveč tndi la bolnik« mnogokrat vainejša od hrane t Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo nafbo1|fc> mineralno vodo, ki je obetiem tudi zdravilna ono z rdečimi srci i Prospekte ln vsa potrebna navodila ca domače zdravljenje Vam pošlje gratis fn radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI 2 krat tolikšno vsoto, za kolikšno je država bila izpostavljena oškodbi in 6e odpove pobijanju tega postopka s pravnimi sredstvi. Če se je obdolženec že prej okoristil z opustitvijo kazenskega postopka, mu sme davčno oblas>tvo dovoliti opustitev, če se zaveže, da bo poleg utajenega davka plačal tudi še trikratni znesek kot kazen. Če je bil obdolženec že kdaj kaznovan radi davčnih zatajb, se mu ne sme dovoliti opustitev kazenskega postopka. Nagrade ovaditelju. Od kazni, izterjanih po tem členu, pripada ovaditelju K, če pri ovadbi sami izjavi, da zahteva ovaditeljsko nagrado. Ta nagrada pa gre ovaditelju samo, če je navedel v svoji ovadbi konkretne podatke ali dokaze, in samo od tistiga dela izterjane kazni, ki sorazmerno odpade na podatke in dokaze, za katere se ugotovi, da so točni in resnični. Ovaditelj, ki je sam udeležen pri kaznivem dejanju nima pravice do nagrade. Če se z uvedeno preiskavo ugotovi popolna neresničnost ovadbe, se lahko uvede zoper ovaditelja kazenski postopek. Kmetijski nasveti Repa knurava — golšavost. F. S. Š- — V dobro zagnojeno zemljo ste posejali repo. Pred pletvijo je bila lejM. Tedpn dni po tem so nekatere rastline začele veneti ter sušiti, in to čim dalje več Preiskali ste korenine in opazili na njih kot pest debele bunke, ki jih pri vas imenujete »knur«. Repa brez knura je postala zelo oebela. Želite pojasnila, je-li temu vzrok zemlja ali gnoj ali seme. — Po vašem opisu sodeč bo na repi ista bolezen, kakor se bolj I>ogosto pojavlja na zelju in jo imenujemo golšavost zelja. Povzroča jo žlemasta glivica z imenom Plasmodiophora brassicae. Je torej glivična bolezen, ki napada ne samo zelje, am- F>ak vse rastline iz družine križnic: rejx>, kav-jo, redkvico in druge, in to navadno na zemljiščih, na katerih jih gnojimo več let zaporedoma. Mnogokrat dobimo tudi seme, ki je okuženo s trosi te glivice. Ta nastopa na glavnih in stranskih koreninah ter napravlja na njih izrastke (bunke. knure), ki so v notranjosti beli in trdi- — Slične izrastke povzroča tudi rilč-kov kljunotaj (Centorrvnclius pleurostigma), toda le na kapusnicah in le na stebelnem vratu. Te bunke so pa v notranjosti votle in v njih najdemo črvička — ličinko hrošča. Pri knurih povzročenih po glivici gnije proti jeseni trda vsebina izrastka v temno, smraečo žlemasto snov, iz katere se razlijejo trosi po zemlji. Drugo jx>mlad okužijo ti trosi korenine raznih križnic, ki jih sejemo ali sadimo na isto njivo. Če pa teh ni, ohranijo svojo kalivost po 3 in še več let. Razvoj te bolezni pospešuje tudi premočno gnojenje s hlevskim gnojem. Golšavost na križnicah zatiramo s tem, da bolne rastline dovolj zgodaj porujemo ter jih sežge-mo; nikar z njimi na komjx>st ali na gnoj. Na okuženi njivi vsaj pet let ne gnojimo nobene rastline-križnice. Razentega jo razkužimo z žganim apnom, to je, potrosimo jo s ajmeuim prahom tako močno, da pride na 1000 metrov vsaj dva in pol stota tega gnojila. Čemu služi rdeča zemlja? R. B. L. — Nekdo vas je kot rudarja vprašal, kje bi se dobila rdeča zemlja. Sedaj bi pa radi vedeli, čemu ta služi, oziroma, kaj se iz nje pridobiva. — Rdečih zemlja je več vrst: ene so bolj temno-rdeče, druge svetlejše. Služijo v industriji v različne svrhe. Iz nekaterih pripravljajo zemeljske barve, druge pa služijo za pridobivanje raznih kovin. Čemu pa služi ena ali pa druga, to vam pa pove le kemična preiskava. Če hočete vedeti, čemu koristi določena rdeča zemlja, morate poslati vzorec iste na drž. rudarsko Šolo v Celju, ki vam jo proti primerni odškodnini kemično preišče pove, kaj se iz nje lahko pridobiva. Tam vam preiščejo tudi druge rude, če želite zvedeti, kaj vsebujejo. Seveda zastonj ee to ne dela, ker preiskava tudi stane. Primeren kamen za žganje apna. 2. F. B. — Na svojem posestvu imate več vrst kamenja, iz katerega bi radi žgali apno. Želite dognati, katera vrsta je v ta namen najboljša. — Apnenec, ki je v vašem kraju razširjen, ni ves uporaben za žganje apna. čimveč ogljikovo-kislega apna vsebuje in čim manj je v njem drugih primesi, tem boljši je. Ča hočete dognati, katera vrsta je najboljša, vzemite nekaj vzorcev, jih natančno zaznamujte ter pošljite na upravo rudarske šole v Celju s prošnjo, da ugotovi, katera vrsta je v določen namen najprimernejša. Za to preiskavo boste pa morali že v naprej plačati primerno pristojbino. Premogov pepel ni dobro gnojilo. K. J. S. — Želite vedeti, če je pepel iz visokih dimnikov pri rudnikih koristen za njive in travnike ali za mešanje z umetnimi gnojili. — Tak premogov pepel ni za rastlinstvo prav nič koristen, nasprotno naravnost škodljiv. Vsebuje zlasti v svežem 6tanju strupene snovi, ki korenine uničujejo. Hranilnih snovi pa itak ne vsebuje skoraj nobenih. Ima sicer nekaj malege kalija in fosforove kisline, tudi nekaj apra, toda v tako neznatnih količinah, da ga ni mogoče vpoštevati kot gnojilo. Tekom par let sicer izgine njegova strupenost, ker izluži dež tiste njegove strupene snovi, in tedaj zraste v njem tudi kaka trava. Toda hrane dobi le malo iz njega. Zato premogov pepel ni za uporabo niti na travnikih, niti na njivah. Pocinkana pločevina ni za mast. J. B. D. G. — Imate dve ročki iz pocinkane pločevine, ki držita vsaka po 40 kg masti. Želite vedeti, če ee da v njih hraniti mast za daljšo dobo. — Pocinkana posoda ni primerna za trajno hranjenje masti, ker se ta v njih skvari. Cink se namreč začne tekom časa razkrajati pod vplivom kislin, ki nastajajo v masti Tedaj dobi mast neprijeten okus. Zato so bolj umestne take pločevinaste posode, ki so pokositrane, ker ost-me mast v njih neskvar-jena, kako* je biia pač vložena. Lesene drže so seveda še boljše. »Moj sin je prejle kupil pri vas dva kilograma sliv, a ko sm<- jih stehtali, jih je bilo samo poldrugi oiiui, pneomiuKa i kilogram Kako je to mogoče?« frUNMa f.D.L Ljubljana, Karlovška e.4 , ..lel?tni« i« točnal Ali Pa .te stehtali • ■ « 1 tudi svojega sina?« Slomškova Ponikva Pač marsikdo ve, da ie škof Anton Martin Slomšek rojen na Ponikvi. Moro jih pozna »udi rojstno hišo, ki jo vidijo, kadar se vozijo z železnico od Grobelnega proti Mariboru. Iz Slomškovih življenjepisov vedo tudi za cerkev svetega Ožbalta, za farno cerkev sv. Martina in za sloveči oreh, pod katerim je opravil dvanajstletni Slomšek javno izkušnjo, ki ga je pripeljala v srednjo šolo. Prav malo pa je ljudi, ki bi Ponikvo samo tudi poznali, saj je skoraj pol ure daleč na vzpetini nad železnico, in kar je glavno, prometne ceste so sedaj izpeljane precej daleč vstran po dolinah. Tako se zgodi, da prav malo ljudi pozna Ponikvo, ki je poslala v svet razmeroma zelo mnogo prav odličnih mož, ki so in nekateri še vedno krepko delujejo celo na javnih mestih in službah Glavni oltar v župni cerkvi na Ponikvi Ob letošnjem jubileju Slomškovega rojstva pa je še prav potrebno, da opozorimo, da Ponikva ni samo slavna, marveč tudi lepa. Lepa po svoji legi na grebenu hriba, lepa po grupa-ciji poslopij, lepa po svojih snažnih zgradbah, lepa pa še prav posebno po svoji zgodovini in svojih umetniških spomenikih. Gospod župnik ponikovški Anton Kociper, ki je varuh teh umetniških spomenikov že od leta 1916 ter jim posveča v svoji gorečnosti vso skrb, je bil tako prijazen, da nam je vse tako zbral in dal na razpolago, da moremo umetnine šele prav občutiti in jih pravilno umeti. Ne moremo se mu drugače zahvaliti za njegovo ljubeznivost, kakor da njegov spis objavimo, da ga dobi čim večje krog čitateljev v roke. kajti tudi njegova želja je, da se za ponikovške umetnine začno zanimati vsi oni, ki so si ohranili za nje kaj smisla. Zgodovina 1. Ponkovška župnijska cerkev je posvečena sv. Martinu škofu. Postavljena je bila v letih 1732—1758 pod slovitim župnikom Martinom Jurijem Jurešičem (1732—1763). Stara cerkev je bila tako majhna, da so jo pustili med zidanjem sredi nove, katero so zidali polagoma. Leta 1737 je bil dozidan glavni del prezbiterija, kar kaže kronografični napis za velikim oltarjem: »Hic rex exspectat supremus, auaerite do-na.« (Tukaj čaka najvišji Kralj, prosite darovi) V latinskem napisu je letnica 1737. Dogotov-Ijena je bila cerkev 1 1758, kar povejo rimske številke, vdolbene na njenem pročelju. Posvetil jo je 25. julija 1760 nadškof iz Gorice Karel Mihael grof Attems. freska iz leta 1914 v cerkvi sv. Ožbalta na Ponikvi 2. Župnija Sv. Martin na Ponikvi spada med najstarejše župnije cele okolice, je tako imenovana pražupnija. V zgodovini se prvič omenja leta 1213. Omenja se namreč v neki Prodajni in daril veni listini kot priča Herman iz Ponikve, ki je bil gotovo ponkovški duhovnik. Mimo današnje Ponikve ie držala starodavna velika rimska ccsla, katere deli se še danes vidijo v krajih Uniše, Sv. Ožbalt in Ponk-vica. Tako je naravno, da je tu nastala župnija. Leta 1236 se omenja župnik Henrik, lela 1240 Konrad in 1241. Peter. 3. Nekdanji obseg ponkovške pražupnije predstavlja današnja šmarska dekaniia, če odvzamemo župnijo Sv. Valentina pri Zusmu, ki ie bila nekdaj del pilšlanjske pražupnije. Leta 1494 je bila ponkovška pražupnija vtelešena novo ustanovljenemu kolegiatnemu kapitohi v Novem mestu na Dolenjskem, ki ie obdržal pa-tronat župnije do današnjega dne, Glasom ust- nega izročila ie bilo nekdaj na Ponikvi 12 duhovnih pomočnikov, ki so opravljali dušno-pastirsko službo pri raznih podružnicah. Vsako soboto so se menjavali: šest jih je prišlo domov, šesl pa jih je šlo v službo. Po letu 1500 so se podružnice ločile od pražupnije: najprej Lemberg (Sladka gora), Šmarje in Sv. Jurij s Slivnico, potem Drami je in naposled Sv. Vid pri Grobelnem. 4. Podružnn cerkev sv. Ožbalta v sedanji obliki je iz leta 1737, ko je bila prvotna kapela prezidana in povečana Izročilo pravi, da jo je postavil Slomškov praded: podjeten, marljiv in hkrati globoko veren posestnik Sloma Štefan Novak, po domače Slomšek. Posvečena je sv. kralju Ožbaltu in sv. škofu Ajdanu. Prenovljena in preslikana je bila leta 1914. 5. Pokopališče je bilo v začetku okrog župnijske cerkve, ograjeno s kamenitnim zidom. Ostanek tega zidu je še ohranjen za cerkvijo na severni strani. Imel ie na štirih oglih stolpe, v katerih so bila stanovanja za duhovne pomočnike. Glavni vhod na pokopališče je bil na zapadli. En vratni steber še danes stoji na oglu kamenitega starega zidu. Temeljni kamen drugega vratnega stebra pa se nahaja ob plotu nadarbinskega zelen jadnega vrta Kaz njega se preklicu je jo občinske novice. Cerkvena in starinska umetnost 1. Župnijska cerkev sv. Martina je znamenita in mogočna baročna stavba, postavljena iz naravnega, neobsekanega kamena, kakršnega je poln okoliš župnije. Posebno znamenit je stolp, ki je naravnost drzno zasnovan, saj stoji le s prednjo fronto na trdem zemeljskem temelju. Impozantna je tudi kamenita kupola, ki pokriva celo ladjo cerkve. Mojstrsko delo je glavni oltar, izredno bogat na kipih in okraskih, znamenit tudi po enotni ideji. Predstavlja namreč odrešenje padlega človeka. V gornjem delu sta upodobljena prva človeka z nasledki greha, na vrhu vsedobri Bog Oče, pod njim obljub- ljena žena, ki ima kači glavo streti, in nad njo Jezušček, novorojeni Odrešenik. V sredi oltarja se nahaja skupina kipov, predstavljajoča vnebovzetje sv. Martina na podlagi cerkvene molitve: »Martinus, hic pauper el modicus, caeluin di-ves ingreditur, hvmnis caelestibus honoratur « (Martin, tukaj ubog in skromen, cre bogat v nebesa, častijo ua z nebeškimi slavospevi.l Ob njegovi strani stojijo še štirje svetniki kot pri-prošnjiki in sredniki med nebom in zemljo. Pod oltarno mizo so na lesenem nntependiiu upodobljene uboge duše v vicah, katere poživlja sv. Kri Kristusova. Izredno lepo baročno delo je tudi pridižnica. ki po odličnih kipih, reliefih in okraskih zavzema menda prvo mesto med pridižnicami Slovenije. Vrh pridižnice je upodobljena tempclska šola, kjer najdeta Marija in Jožef 12 letnega Jezusa sredi učenikov. Tudi slikarija cerkve je lepa in bogata, slogu primerna. Slikal io ie Jakob Brollo iz Gemone, pomagal mu ie njegov sin Antonio. Pod prezbiterijem in deloma pod ladjo žup-ne cerkve se nahaja mala grobnica, v katero vodi 10 stopnic. Na listni strani in pred glavnim oltarjem ležijo na tramih krste, približno 18. Med drugimi počiva tukaj zgraditclj cerkve, župnik Martin Jurij Jurešič. Veličastna hiša božja je lako rekoč njegov nagrobni spomenik Ob polaganju novega Samotnega tlaka 1. 1912 se je grobnica za vedno zaprla. 2. Podružno cerkev sv. Ožbalta posebno radi obiskujejo častilci božjega služabnika A. M. Slomška. Ima namreč več spominov na velikega ponkovškega rojaka. V zunanjem kolu med stolpom in cerkvenim zidom so z lesenim pažem zakrite stopnice, s katerih ie Slomšek kot pastirček pridigoval. Znotraj je ob zakristiji skupina stenskih slik, ki predstavljajo Slomška kot mladega pastirja očetove črede, kot 12 letnega šolarja, ki dela skušnjo pod orehom sredi ponkovške vasi, in kot modrega katoliškega škofa, ki ustanovi v prospeh cerkvenega edinstva bratovščino sv. Cirila in Metoda. V tej skupini slik se nahaja tudi mož s sivo brado in sivimi lasmi To je Jožef Šančič, p. d. Podlipnik iz vasi Ponikva, ki je sam plačal vse stroške za slikanje podružnice. Poslikala sta jo Antonio Brollo in Ožbalt Bierti iz Gemone. S 1* O K T Odlični švedski športnik Edstrom sedemdesetletnik Generalni ravnatelj velikega električnega švedskega podjetja Asea v Oesteroseju pri Stockholmu, inž. Sigfrid Edstrom je pred nedavnim praznoval svojo 70 letnico, ki je bila po vsej Švedski prazno-vana na najslovesnejši način. Kod inženir strokovnjak se je izredno odlikoval po končanih študijah v Švici in v Severni Ameriki. Danes zavzema med mnogimi drugimi častnimi mesti tudi predsedni-štvo mednarodnih trgovskih zbornic. S. Edstrom pa se je na Švedskem odlikoval tudi v mednarodnem športnem življenju kot izredno sposoben vodja ter organizator mnogoštevilnih športnih panog. Sam je bil aktiven športnik v mnogih športnih disciplinah ter je kmalu postal glavni funkcionar ne samo švedskih, ampak tudi zamejnih športnih zvez. Sčasoma je postal, lahko rečemo, naslednik nestorja vsega švedskega športa, generala G. V. Balcka, katerega je nasledil 1. 1920. kot član mednarodnega olimpijskega odbora za Švedsko, kjer je od leta 1939 tudi podpredsednik ter hkratu tudi predsednik mednarodnega izvršilnega olimpijskega odbora. Ze leta 1912 se je Edstrom toliko udejstvoval, da je bil zraven generala Balcka glavni vodja in organizator stockholmske olimpijade. Edstrom je predsednik državne športne zveze že od leta 1901 ter je kot tak znal izgladiti nesporazume, ki so nastali med švedskim športom in švedsko gimnastiko. Edstrom je skupaj z Balc-kom vodil švedsko moštvo na olimpiadi v Londonu in v Atene, pozneje pa sam na vse sledeče olimpiade, kjer se je Švedska povsod odlikovala med prvimi športnimi državami sveta. Ze leta 1913 je bil izvoljen za predsednika mednarodne atletske zveze (IAAF) ter je ostal predsednik do dandanes. Kot tak je sodeloval na vseh sestankih in kongresih te zveze, kakor je tudi bil prisoten na vseh sejah in kongresih olmpijskega odbora (CIO) v Evropi in izven nje. Da bi se seznanil z vsemi metodami telesne vzgoje, je Edstrom prepotoval takorekoč vso Evropo po dolgem in počez. Na mu je bilo to mogoče, mu je pomagalo njegovo poznavanju angleškega, francoskega in nemškega jezika. Te jezike je na mednarodnih sejah in sestankih popolnoma tako dobro obvladal kakor materinščino, švedščino. Na dan proslave so na njegov prekrasni dom v Strandvagen v Stockholmu neprestano prihajale deputacije za deputacijami, kjer zdaj živi v pokoju. Deputacija športnikov mu je izročila veliko spominsko knjigo s 500 stranmi, ki so posvečene spominom iz njegovega športnega delovanja. Zvečer je bil banket, ki se ga je udeležilo okrog 130 oseb. Nekaj športnih novic v kratkem Švedska zveza za ledni hokej ima namen prirediti februarja meseca tako imenovani »triangel-mateh«, in sicer bi sodelovale na njem Švedska, Finska in Norveška. Turnir treh severnih držav naj bi se pričel 7. februarja. Finska hokejska reprezentanca bo, kakor vse kaže, še letošnjo zimo gostovala v Švici. Moštvo hokejskega kluba *Milano* je doseglo to zimo že svoj drugi uspeh. Najprej je zmagalo nad Star Lausanne, zdaj pa je v lombardsko prestolnico povabilo močno nemško moštvo SpC. Ries-sersee ter zmagalo z 1:0 v zadnji tretjini igre. Slovaška hokejska reprezentanca bo igrala dve reprezentativni meddržavni hokejski tekmi z Nemčijo, in sicer 14. in 15. januarja. Štirinajst dni pozneje pa bo v Nemčiji igrala povračilni tekmi. Kdo ve, če se bodo Slovaki tudi v hokeju proti Nemcem tako dobro držali kakor so se v nogometu. Pekka Niemi odstopa. Finski šport ni samo zaradi vojne izgubit nekaj svojih najboljših ljudi. Tudi vzpostavljanje in obnavljanje domovine zahteva ljudi, specialiste, ki se morajo tej nalogi brez vsega pridržka posvetiti. Eden od teh, ki zdaj zapuščajo finski smuški šport, da bi se ves lahko posvetil delu, je tudi Pekka Niemi. Ali se še spominjate njegovih veličastnih dejanj v zadnji vojni? Niemi je bil vodja ene od najčudovitejših smuških patrol, ki so »uradovale« za ruskim hrbtom, ki so trgale zveze in motile oskrbovanje ruske vojske. Ob neki priliki je bil Pekka Niemi 50 km za hrbtom sovražne linije; njemu so tudi »metali naprej«, da je železniško progo iz Murmanska »obložil« z eksplozivom, in lo ne enkrat samkrat, ampak večkrat. Na vsak način je bil Pekka Niemi prototip finskega smučarja, ki se brez ozira na mraz in nevarnost loteva naloge, fcadar gre za to, da s tem koristi svoji domovini. Zdaj dela visoko na severu kot inšpektor pri neki kemični akcijski družbi ter bo večji del zime preživel v gozdu pri gozdnem delu. V teh okoliščinah je seveda nemogoče, da bi se mogel posvetiti treningu in da bi startal na tekmah — težka izguba za finski smuški šport, kajti Niemi je spadal med najvztrajnejše in najhitrejše smuške tekače sveta, kar jih je kdaj bilo — in bil je dober prav na vseh progah. V Rovaniemi na Finskem je v nedeljo prišlo 25 mož, ki bodo imeli poseben trening za udeležbo v vojaški patroli. Finci se bodo vsekakor izborno odrezali na svetovnem smuškem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo tudi v tej disciplini. Finski program smuškega treninga. Znano je, da Finci trenirajo izredno trdo in resno. Brez dvoma pa je program treninga, kakor ga izvaja svetovni prvak Kurikkala, edinstven. Kurikkala fanatično živi samo svojemu športu. Priobčujemo program treninga, ki ga je Kurikkala izvajal že julija (!!!) meseca: Ob 5. zjutraj vstajanje. Dve uri aerenskega teka, tempo stalno hitrejši. Od 7. do 11. gozdno de|o, tako trdo, da je odgovarjalo oseni-umemu navadnemu delu. Velik odmor. Zvečer eno uro sprehoda, kratki sprinti. Dvakrat tedensko »Sauna« (znamenita finska vroča kopel) in masaža vsega života z udarci brezovih šib. — Ce človek pregleda ta julijski program, potem bo pač razumel, kako to, da imajo Finci kondicijo, kakor je nimajo tekmovalci nobenega drugega naroda. Seveda si vsak ne more privoščiti, kar si lahko Kurikkala. Willy Walch in Helmuth Lantschner sta imela na Zugspitze trening za nemški »najvišji razred«. Med juniorji sta pri tej priliki našla nov, izreden talent. Engelbert Haider, ki se je kot učenec Antona Seelosa razvil v sijajnega specialista za slalom. Menijo, da Haiderja v slalomu — razen če se ne bil zgodilo kaj izrednega — sploh ne bo mogoče premagati. Svetovni prvak Gustav Berauer se je pri treningu tako potolkel, da nekaj časa ne bo mogel trenirati. Upajo pa, da bo v Cortini d'Ampezzo vendarle že lahko nastopil. Francija proti Franciji, to bo reprezentativna nogometna tekma, ki jo bosta igrali reprezentanci zasedene in nezasedene Francije drugo leto 12. julija v nekem večjem francoskem središču. Na Dunaju gradijo novo smuško skakalnico, in sicer tam, kjer pričenja VViener Wald. Skakalnica bo omogočala skoke do 70 m, odprta pa naj bi bila še letošnjo zimo. Tako bo imel Dunaj takorekoč v mestu novo, prav porabno skakalnico, ki bo omogočala cenen trening. še nekaj zimskošportnih Hrvati bodo imeli tečaj za tekmovalce v alpskih disciplinah pri Sv. Križu nad Jesenicami, za tek in skoke pa na Sljemenu, Tečaji bodo izvedeni okoli novega leta. Do 20. januarja morajo biti odposlane poimenske prijave za Cortino. Uciele/enci uživajo na železnicah v Italiji 70% popust. Ministrstvo vojske je pridobilo Franca Smoleja, da bo vodil trening vojaške tekmovalne vrste. Kot zdravnik v tej vrsti bo dr. Heim Hubert, ki služi kader. Edo Bcvc, znani naš skakač, je odšel na študij v Milano. Ni snega v Cortini! FIS prvenstvo tako rado vpriva na pomanjkanje snega. Cortina je še brez snega, šele pri višini 1600 m se pričenja sneg. Zaradi tega obstaja nevarnost, da ne bo mogoče izvesti skakanja na novi olimpijski skakalnici 1. jan. 1941, na katero so povabljeni tudi naši skakači. Birger Ruud — v pokoj? Poslednje vesti iz Norveške se glase, da se bo tudi Birger umaknil iz tekmovalnega športa. Birger je gotovo upravičeno nosil naziv kralja zraka v smuškem športu, ker pred njim ni bilo skakača z lepšimi in sigurnejšimi skoki, kot so bili njegovi. Na 30 skakalnicah je držal rekord najdaljšega mogočega skoka. Vojaiko pntrolno tekmovanje ob priliki svetovnega prvenstva v Cortini bo na 25 km; proga ima 60<) m višinske razlike in bo objavljena šele dan prej. Na progi bo le enkratno obvezno streljanje na balončke. Tekmovanje bo mednarodno, prijavile so «e doslej Nemčija in Švedska, pričakujejo še Jugoslavijo, Švico in Finsko Poljski tekmovalci. Josef Zubek, tekmovalec na dolge proge. Tadej Wo\vkono\vicz, tekmovalec nn 10 km. iz iste discipline Jan Ho-ratvk ter skakač lan Eula trenirajo v Švici. Treningi nemške prve vrste «o v polnem teku. Alpske discipline trenirata Walch in Hel- mut Lantschhner, skoke Josef Bradi, teke pa je treniral Berauer. Peter Oestbye, norveški smuški vodja! Za vodjo smuškega športa v Norveški je imenovan Peter Oestbve, svoiečasni večkratni prvak, znan )h> svojih mažah in smučkah, ki jih izdeluje v Norveški. Finski trening. Martti Lauronen trenira od junija naprej dnevno po 10—43 km v teku, od kar pa leži sneg, pa s smučmi. 1'rekosil ie že znanca 1'urikkule, ki je imel doslej najboljši trening, ki pa tudi letos ni popustil. Nemci že skačejo in je dosegel pri otvoritvi sezone v Oberstdarfu NVeiller, naš znanec iz Planice, med 40 skakači I. mesto Arne Rudstadstuen, norveški trener, je odstopil. Treniral je norveško državno reprezentanco je njene rezerve. Norvežani se pogajajo s Hoffsbackenom in Guttorinsbrautnom, da bi prevzela to nalogo. Skakalnica v Cortini l>o imela dvigalo! Ker ie stolp /a zalet 46 m visok, je v načrtu, da bo zgrajen lift na sankah od doskočišča do od-skočišča, oo tam pa Ivo potegnil lift skakača nn start, Italijani pričakujejo od te udobnosti večjega uspeha na treningih. Norveški skakači so vedno trdili, da je hoja na start potrebna, ser samo skakanje napravi sknkače tope in premalo pozorne. Zaradi tega bi eno dvigalo zadostovalo! ra^TEHNlKA Površinsko merjenje temperature Pri valjanju, prešanju in kovanju aluminija in aluminijevih zlitin, je velike važnosti določitev temperature predmeta pred pričetkom dela. Posebno pri kovanju in valjanju alnminija se je treba med delom samim velikokrat na hitro prepričati, ali nismo prekoračili najnižje za vroče predelovanje dopustne temperature. Termometri, ki jih imamo za določanje temperature v pečeh, pa za tako delo niso primerni, ker rabijo preveč časa za odmerjenje temperature in bi pri takem merjenju še pokazali preveč netočen rezultat. Za merjenje površinske temperature aluminija in njegovih zlitin, so zgradili zato poseben termo-element s konicami. Na primernem držaju sta izolirano vdelana dva koničasta konca žice, od katerih je eden izdelan iz nikla, drugi pa iz zlitine nikla in kroma. (Gl. si.). Pri merjenju pritisnemo aparat krepko na predmet čigar temperaturo hočemo določiti in to tako do konice prederejo vrhnjo plast aluminijevega oksida. Na ta način sta obe konici preko aluminija kovinsko zvezani. Zaradi primemo izbranih različnih kovin iz katerih sta izdelani konici, ki sc na tistem koncu, ki je prttisnjen na predmet segrejeta, začne med obema koncema, ki sta zvezana z občutljivim voltmetrom, teči električni tok. Opisana priprava torej deluje na istem principu, kakor pri rometri, ki jih uporabljamo za merjenje temperatur v pečeh, samo s to razliko, da so tam mesta ki so izpostavljena vplivom, zgrajena skupaj ali pa spojkana, medtem ko je tukaj med obema različnima kovinama ustvarjena primerna zveza s tem, da jih dovolj krepko pritisnemo na predmet. Čas, ki je potreben za odčitanje temperature, znaša 6,imo eno do dve sekundi. Priprave so tame na jsebi tako preproste, da jih jc mogoče v vsakem obratu izdelati doma. Za merj 20 11 21 22 11 23 24 a ii 11 ti 20 27 11 28 20 30 11 ii s 11 32 3 3 11 34 35 U 30 37 18 39 ii D 10 11 H 41 m 42 (1 s u 41 15 40 11 47 (1 48 49 ,0 n ii 11 51 53 53 54 11 55 50 s ii m 57 iS 11 59 60 11 61 62 11 63 s 11 04 65 ,10 11 07 68 0) 11 D 70 11 71 11 72 u Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Dan v tednu, 7. Krepak, pošten, značajen 10. Okrasno vrtnarsko, cvetje 11. Rahel vetrič 12. Oblika osebnega zaimka 14. Precej podraženo hranivo 16. Večja utežna enota 17. Pevska nota 18. Osebni zaimek 19. Dejanje; uradna listina 21. Geometrijski Eojem 22. Gospodovega leta (latinska kratica) 23. »va soglasnika, ki imata v srbohrvaščini skupen znak 25. Časovna enota 26. Prvi dojem, predstava 28. Pevska nota 29. Krasen 31. Zaupanje, vdanost 33 Kemična označka za prvino 34. Življenjska tekočima pri rastlinah 36. Službeno znamenje na diplomatskih avtomobilih 38. Angleški plemenitaš, veleposestnik 40. Nikalnica 41. Pripadnik, državljan 42. Španski določni člen 43. Brezpravno ljudstvo 45. Kratica za športni klub 47. Dobra pijača 48. Kratica utežne enote 49. Del človeškega telesa 51. Žensko krstno ime 53. Mož, po katerem 6e imenuje znana sarajevska mošeja 55. Ljudska oblika vprašalnice 56. Večja sladkovodna riba 57. Grška črka 59. Predlog 60. Vrsta barvila, prevleke 61. Glagol premikanja 62. Glasbeno delo (označka) 63. Osebni zaimek 64. Snov, ki zavzema največ zemeljske površine 66. Kratica pri naslovih 67. Primes moki 68. Nemško francoska bivša mejna reka 70. Mrzla mesnata jed 71. Znamka motorjev 72. Ena izmed devetih muz, boginja umetnosti. Navpično: 2. Strupena žuželka 3. Označka za kemično prvino 4. Pomoč, podstavek 5. Jezero v Abesiniji 6. Južna rastlina 8. Kratica denarne enote evropske "države 9. Zdravilo 10. Vozač vrste motornega vozila a) Prebivalec Apeninskega polotoka b) Plastičen primerek, vzorec c) Osebni zaimek d) Lep 13. Uradna listina 15. Velika lesena podoba 17. Kralj zveri 20. Velika papirnata denarna enota 24. Član danes nreganjam-ga naroda 25. Svetopisemska oseba 27. Obrtnik 30. Neuspeh 32. Prva številka 33. Vohalo na obrazu 35. Vpra-šalnica 37. Manjša utežna enota (kratica) 39. Dolina na Koroškem 43. Del živalskega telesa 44. Pozitivni električni pol 46. Hrvatska reka 49. Pranje, veliko umivanje 50. Veznik 52. Prvi človek 54. Znamka avtomobilov z Dieselovimi motorji 55. Očka 56. Gorenjska reka 53. Vrba žalujka 61. Kratko žensko ime 63. Mesec v letu 65. Pijača starih Slovanov 67. Kratica električnega toka 69. Nikalnica. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Lava 5. Kedive 11. Cop 14. Manon 19. Etamin 20. Avala 21. Bruno 22. Nem 23. Veto 24. Nota 25. Brkat 27. Agata 29. In 30. Enoten 31. Cakovec 34. Adam 36. Celica 38. L. r. (lastnoročno) 40. Evolucija 44. Re 45. Avijon 49. Jenisej 50. Otok 52. As 53. Reka 54. Pod 56. Bo-der 57. Mrak 58. Olt 59. Boka 60. Hrušica 62. Alt 63. Brdo 65. Zenit 67. Evstahij 72. Enovit 76. Ararat 77. Ana Karenina 78. Rt. Navpično: 1. Levica 2. Atene 3. Vstal 4. Amonijak 5. Kino 6. Enota 7. Datelj 8. Ivan 9. Varčen 10. Elba 11. Car 12. Ob 13. Prav 14. Mu- ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HER0LD UlTVOMUCECUZBIl MARIBOR _ST. 10 2 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! tec 15. Ana 16. Noga 17. Ne 18. Ima 22. Nem 26. Kolera 28. Tara 32. Kosec 33. Citat 35. Mesto 37. Copata 39. Rebus 41. Vidi 42. Uj 43. Jok 46. Veber 74. Ikona 48. Nohet 50. Orle 51. Kor 53. Raza 55. Drva 61. Sta 63. Bon 64. Dir 66. Ir 6S. Ha, 70. Ir 71. Je 73. Ni 75. T. T. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: an, ar, člo, el, gi, goj, ju, ka, ka, kas, li, mar, mi, na, ra, ro, ro, so, tes, tro, uk, vek, vi — besede sledečega pomena: ozka dolina, zagrebško pokopališče, ravnatelj ljubljanske opere, najmodrejše živo bitje, albansko mesto, slučajnost, enakost, tuje moško krstno ime, žensko krstno ime. Prve črke dobljenih besed ti povedo zdrav in priljubljen šporl, tretje črke dobljenih besed pa »svojeglaven«. Rešitev nedeljske zlogovnice Argirokastro — Račiti — Goved — Imeti — Rovte — Opel — Korab — Azija — Stritar — Talija — Rubin — Obeti. Prve črke dado Argirokastro, zadnje pa Sidi el Barani. Tekma v brzi igri med člani ljubljanskih šahovskih klubov za prvenstvo Ljubljane je bila lepa prireditev, ki je vzbudila med šahieti veliko zanimanje Udeležilo se je turnirja 48 iahistov, med njemi tudi večina najmočnejših ljubljanskih Igralcev. Prvi del tekmovanja so bili 4 skupinski turnirji s po dvanajst udeleženci. V teh skupinah so zmagali M. Vidmar, Furlanl, Sorli in Puc, ki so se obenem z naslednjimi tremi svoje skupine kvalificirali v finale. V finalu se je razvila teredno ostra borba za prvo mesto med Stojanom Pucom in M. Vidmarjem, dočim so ostali konkurenti kmalu zaostali. Puc je pokazal v igri večjo sigurnost in je z vrsto zmag zasluženo pretekel vse konkurente. Vsega je oddal le tri remije. Z drugim mestem 6e jc moral zadovoljiti M. Vidmar, nagrajeni so pa bili še Mlinar, Slokan, Sorli, Šiška, Furlani, Požar in C. Vidmar Tekmovanja so se udeležili člani vseh ljubljanskih šahovskih klubov, za finale so se pa kvalificirali le člani Centralnega in Ljubljanskega šah. kluba, ker je glavna moč ljubljanskega šaha zbrana v teh dveh klubih. Prireditev je pod vodstvom preds. Slov. šah. zveze dir. dr. Bajcu in zvezinega tajnika prof Gabrovška potekla v najlepšem redu in zapustila vtis, da bi bilo prav, če t* ji še sledile podobne prireditve. * Božični turnir dvanajstih mariborskih Iahistov lepo poteka in je konkurenca med favoriti zelo huda. Po tretjem kolu je prevzel vodstvo mani mariborski šahist Gerželj, ki je dosegel 2 in pol točke. Slede mu prof. Stupan 2 (1), MUura in Vidovič 2 itd. Turnir vzbuja splošno zanimanje. * O matehu med zmagovalcema letošnjega prvenstvenega turnirja v Moskvi, Bondarevskim in Li-lienthalom še ni nobenega poročila. Brez dvoma bo ta mateh velika atrakcija, ki bo zanimala ves šahovski svet. O velemojstru Keresu poročajo, da je 6vo|ega slabšega uspeha na turnirju sam kriv, ker ni dovolj vpošteval moči mladih ruskih igralcev. Igral je pa tudi na tem turnirju zelo močno in v mnogih partijah dokazal, da je razred zase Danes prinašamo njegovo sijajno zmago proti močnemu ruskemu mojstru Lisicinu. Lisičin — Keres 1. Sgl—f3, d7—d5 2. c2—c4, c7—c6 (do zanimive igre vodi na tem mestu d5—d4 s poznejšim f7—f6 in e7—e5.) 3. e2—e3, Sg8-f6 4. Sbl-c3, g7_g6 (s tem pride čmi v podoben sistem, kot je Grtinfeldova obramba.) 5 d2—d4, Lf8—g7 6. Lfl— o—0, 7. 0—0, c6—c5 (s tem napadom na središče, značilnim za Grunfeldovo obrambo, doseže črni protiigro.) 8. Ddl—b3, c5Xd4 9. Sc3Xd5, Sb8—c61 (čmi je dosegel dobro pozicijo z učinkovito postavljenimi figurami.) 10. Sd5^Ah, budite no že enkat tihi Sej b ja tud m starinari žiher mel, če b na bli tku strašen naroden. Prou nubena ublast se ni čez naša organizacija gor držala. Vem de b nam šla še clu rada na roka. če b blu glih treba Mi sami sma take prsmode, de se prec za usaka reč hedu nauduš-ma. Kar z narvečim naudušejnam se ja pulotma. Keder je pol treba resen nastopet, pestema pa ajfoh use u štih Naša organizacija je sam foušija razdrla Veste gespud, preči koker sem jest ta nardalši slamca putegnu in b mogu bit za predsedenka, sa pa usi ta drug iz organizacije izstu-pil in organizaci fige pukazal. Pa če b tud kašen drug starinar putegnu ta nardalši slamca, b blu glih tku. Usi sa sevede tli bit holt predsedenki, pa je fertik. Jest se u tako reči prou gvišen na bom več utiku. Jest bom kar ajnfoh soja starina naprej predaju Keder s bom enkat zadost pršpa-ru, bom pa kar na soja roka kupu tista palača na Stalinu trge, ke ma u drugmu štuk železen balkon. Tu sem s naprej uzeu I« »Buh vam dej sreča,« sem mu še enkat vošu. Ke sem biu zdei ket repurter zadost infurmiran, kuku je s starinarska organizacija, sem se lepu puslovu. pa sem šou lepu pučas naprej. Kumi sem pršou pa ke du ta druzga gtarinarja, m pa že z ruko pumiga. do nej stopem mal k nemu. Sevede, jest sem blu holt ferbčen. kua m bo ta kej nouga puvedu. sem pa res stopu pred negava štacuna. »Kua sla pa tulk časa guvurla z mojmu su-sedain?« me je prncu, pa še en star fulel m je punudu. de b se usedu. Pa se nisem tou usest. Izguvuru sem se mu, de mam še velik drugeh upruaku, ka sa hedu važen. Ke se nisem tou usest, me je pa kar tku prašu: »Al je kej šimfu čez nas, ko je tku grdu aledu preke men* koker 11. Sf3Xd4, Sc6Xd4 12. e3Xd4, Lf7Xd4 13. Lcl-h6, Tf8—e8 14 Tal—dl, «7—e5 15. Lh6—e3 (beli čuti, da njegove figur* ne delujejo harmonično in skuša Izvesti pregrupacijo, kar čmi izkoristi za nadaljevanje in pojačenje pritiska.) Lc8—g4l 16. Tdl el, Lg4—e6 17. Ld3—e2 (več izgledov na remis bi dalo Ld3—e4.) Dd8— c7 18. Le3Xd4 (s tem dovoli bali črnemu prostega kmeta, toda brez tega že ne bi mogel uspešno razviti svoje figure.) e5Xd4 19. Db3—d3, Te8-d8 20. Tel-dl, Td8-d7, 21 b2~ b3. a7—a5l (• tem krepkim napadom pripomore Ke-ree svojemu prostemu kmetu do uveljavitve. Združitev pritiska prostega kmeta in napada na dam-skemu krilu, izvedena na velemojstrski način zaslužita pozornost.) 22. Le2—f3, a5—a4 23. g2—g3, Nc7—u6 24. Tfl—el, 44Xb3 25. a2Xb3, Ta8-a3 26 Tdl—bi, Db6—b4 (Keres po črnih poljih polagoma vdira v belo pozicijo. Inicijativa je popolnoma v njegovih rokah.) 27. Lf3-e4, b7-b5 28. c4Xb5, Ta3Xb3 29. Dd—fl, d4-d3l (črno damsko krilo je likvidirano In kmet gre naprej. LXd3 sedaj ne gre ker sledi po TdXd3, DXd3 DXel+ in beli je izgubil figuro.) 30. TblXb3, Db4Xb3 31 Tel-bl, d3—d2! (zmagovit pohod kmeta ie občudovanja vreden. Po TXb3 LXb3! bi moral beli dati figuro.) 32, Le4—c6, Db3Xb-l in beli se je vdal, kar ostane 6 trdnjavo manj. Keres je igral vso partijo umetniško lepo. Sela pri Kamniku Dne 8. decembra je priredil Zdravstveni dom v Kamniku na tukajšnji ljudski šoli uspelo higiensko razstavo, združeno s predavanji, ki je trajala do 15. decembra. Razstavo je otvoril šel Zdravstvenega doma v Kamniku dr. Pucelj ob navzočnosti zaščitne sestre gdč. Hvataljeve, domačega g. župnika, učiteljstva, g. župana ter številnih občanov. Nato je sledilo predavanje g. doktorja o splošni higieni, osebni higieni, stanovanjski higieni, o higieni vasi ter o alkoholu. Predavanje so pojasnjevale skoptične slike. Med tednom je vsak večer predavala zaščitna sestra. Tako je v ponedeljek in torek govorila materam in odraslim dekletom o razvoju in negi dojenčka. Po predavanju so se dekleta praktično vežbale o negi in sodobnem povijanju dojenčka. V sredo je bilo predavanje o zdravstvu žene, v četrtek o negi bolnika, v petek o nalezljivih boleznih, v soboto pa o prvi pomoči v nezgodah. Tu nam je praktično pokazala, kako nudimo hitro pomoč ponesrečencem in kako pravilno obvezujemo rane, Posebej je predavala tudi šolskim otrokom o osebni higieni in pojasnjevala s skioptičnimi slikami. Čez dan je obiskovala domove naših vasi, dajala materam nasvete in obdarila najrevnejše s sladkorjem, milom, plenicami ter raznimi zdravili za prvo pomoč. Razstavo je zaključil g. dr. Pucelj s predavanjem o jetiki in raku. Prireditev je v polni meri dosegla svoj namen, saj je bila šolska učilnica skozi ves teden nabito polna. Ker je bila vprav naša občina tako srečna, da si j« je izbral Zdravstveni dom kot prvo v srezu in e tem pripomogel k večjemu razumevanju zdravstva naše občine, zato se najiskrenejše zahvaljujemo šefu Zdravstvenega doma g. dr. Puclju tei gdč. Hvataljevi za njihov trud in naklonjenost i željo, da nas tudi v bodoče v tem oziru podpirajo, Dovje—Mojstrana Poleti slabo vreme, pozimi sonce. V letošnjem decembru smo imeli gotovo več sončnih dni, kakor v mesecih juniju in juliju. Doslej je še večinoma vsak dan, v tem mesecu, sijalo sonce. Kljub temu pa vlada pri nas silno oster mraz. Vse je zamrznjeno. Celo mogočni slap Peričnik se je spremenil v velikansko ledeno svečo, po kateri še samo, malo curlja voda. Mnogi trde, da je zdaj slap Peričnik lepši kakor poleti. Ob božičnih praznikih bo koča pri slapu Peričniku odprta in oskrbovana. Odkar je na Dovjem zadnji človek izdihnil svojo dušo, bo minulo že skoro poldrugo leto. Majhna umrljivost v našem kraju najlepše kaže. kako zdrav je naš kraj. Župnija Dovje šteje nad 1500 duš. Škofja Loka Zahvala. Božičnica za revno šolsko mladino na državni deški ljudski šoli v Škof ji Loki se je vršila kljub težkim in resnim časom primerno. Pri tej slovesnosti je bilo obdarovanih 63 otrok s toplim perilom, obleko, copatami, m pecivom. Uprava sole izreka tem potom naj-prisrčnejšo zahvalo kr. banski upravi, Kolu Jugoslovanskih sester, Jugočeški v Kranju i" vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki «o pripomogli, da je ta plemenita akcija dosegla svoj smoter v polnem obsegu, Sneberje—Zadobrova Dramatični odsek Pevskega društva Snc-berje-Zadobrova vprizori na Štefanovo ob poj štirih popoldne dramo: »Kapelica na Šmarm gori«. Vstopnice pri tov. Avšiču. de b se za Krimam bliskal? On vam je gvišen puvedu, de je šla starinarska organizacija iz lima. Noja, se je lohka šla. Tu ni prou nč čudenga. Pa na smete miselt, de 6ma mi uržah, de sma zdej brez organizacije. Od sam je uržah. Sej je mogu vender sum sprevidet, de on ni za predsedenka tku važne organizacije. On je ja še premlad za tu. Ce b biu on pameten, b kar ajnfoli udstopu ta predsedenšk mest men, pa b mel dons starinari že soj dom na Starem trge. Al ni res?< »Glih tak šmoren b biu,« sem mu udguvuru, ke ine ie jezila taka baharija, pa sem šou spet naprej preke Sušlarskem most. Kumi sem naredu ene par kuraku, me pa že spet ustau ta trek starinar in me pra«a: »No, kua vam je pa prfioii; dvou moj sosed? Al se je tud jeziu čez tu, ke ni on ta douge 6lamce putegnu? Veste gespud, sej ta b tud na biu dober za predsedenka. Kene, predsedenk usake organizacijo more bit pustaim in pa tud izkušen mož. Če s premožen, te pa še bi ubrajtaja. Sej veste gespud, kuku je dondons. Če je eden še tku brlhten, na bo nekamer naprej pršou. Kir Čez rama ga boja gledal, koker de b na znou du pet šlet. Če maš gnar, se t boja pa usi udkrival in te spuštval, če se prou tku zabit, koker tele. Use organizacije te boja tle met za predsedenka. al pa saj u udbor te boja izvulil, če maš kulker tulk več pud paucam, koker maja drug. Dondons se nč več na gleda na tist, kar maš u glau. Sam tist, kar maš u varžel je mero-dajen, če prou ni maja reveži nč ud tega. Gnar je holt sveta vladar.« Ta starinar je še precej pameten guvuru. Jest sem ga z velikem zanimajna-n puslušu. Škoda, de je blu tist dan precej mraz. Nus sem mou že čist rdeč ud samga mraza. Pa u noge me je tud že ze-bel. Koker de b se šou ristanc, tku sem jih pr-zigvou Sej je to.i še naprej filuzufirat, pa sem se mu zlagou, de mam še druge nujne pota, pa sem šou«. Asten, ».dej usi veste, kuku je s to starinarska organizacija Kar iz lima je šla, pa je blu fertik. Preden jejnam za dons, vam vošem pa tud še en veseu Nou let Druga nedela vam ga bo pa tku tud Neška še vušila, de bo bi držal. Adijc- f. a V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjsld oglasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ta mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega tnačaja te računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamka Za Boži! nudi Slamič Štajersko perutnino, praSko gnjat, fine narezke po nezvlSanlh cenah v sledečih trgovinah: na Gosposvetski cesti 6, v vogalu »Slona« v Prešernovi ulici štev. 5. na Mestnem trgu štev. 17. IS E 33 HD ■K! 0 m I [ilužbodobe Hlapec frezen, nekadilec, Išče Mužbo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19497. Mlekar B dvoletno šolo Išče službo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 19494. Ključavničarski pomočnik l(kovaškl), elektrovarllec, išče Blužbo v večjem podjetju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 194 90. Uradnica E 2'/t-letno prakso v odvetniški pisarni, izurjena v stenografiji in strojepisju, želi zaposlitve v kakršni koli pisarni. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19407. Trgovski pomočnik dober prodajalec, vešč vseh strok. Išče name-gčenjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19408. 19 letna Služkinja želi zaposlitve v pomoč gospodinji in hišna dela. Zna tudi nekoliko kuhati. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Pridna in poštena«. 19704 Trgovski pomočnik marljiv in zanesljiv žoli premenitl službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19G60. (a Sedlarski in tapetniški pomočnik Išče zaposlitve. Golob Ludvik, Frankovci, pošta Ormož. Kuharica ki dela vsa ostala gospodinjska dela, stara 36 let, Išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenj-ka« št. 19765. (a Brivski pomočnik Svajsetleten, dober delavec, išče zaposlitve, naj raje takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšen nastop« Službo išče mlad fant, nekadilec, vojaščine prost, v LJubljani ali okolici — za točilca, slugo, skladiščnika, čuvaja ali hišnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19654. Preklic Za dolgove, ki bi jih kdor koli delal na moje Ime, nisem plačnik. Lavtlžar J., Kranjska gora. Ogljarje rabim takoj. Ponudbe na upravo »Slovonca« pod »Dobro plačani« št. 19459. Služkinjo z znanjem kuhe, sprejmem. Rožna dolina, Pred-jamska ulica 28 Kolar dobi stalno službo. Hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19489. Mizarski pomočnik samostojen, za fina dela, lahko takoj dobi stalno In dobro službo pri: Bra-fia Košmerl, Varaždin -Draškovičeva 8 Služkinjo išče družina cerkovnika za vsa dela doma ln v cerkvi. Pogoj: snažna, pridna in ubogljiva. Zgla-siti se je: Menard Frane, cerkovnik, St. Vid 21 nad LJubljano. Čevljar, prikrojevalca ki je vešč izdelovati tudi modele, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na Janko Potočnik — Kranj, Blejska cesta 17 Gospodinjsko pomočnico vajeno tudi gostilne ln kmetije, sprejmem s pr vim januarjem. Plača po dogovoru. Joško Mlina-rlč, gostilničar in mesar na Brezjah, Gorenjsko. Mlajšo kuharico ki mora opravljati tudi ostala hišna dela, sprejmem. Nastop 1. Jan. 1941. Ponudbe z navedbo pla če na: Ela Dragoner — Novska, banovina Hrvatska. Hlapec priden, pošten, vajen tudi konj ln poljedelskega dela, dobi službo. Marin-šek Lovro, Naklo. Kmetsko dekle urno, snažno, pošteno, za pomoč v kuhinji, za krmljenje nekaj prašičev ter vajeno molže 3 krav -sprejmem. Starost 20 do 30 let. Nastop z novim letom. Hrana dobra. Plača današnjim razmeram odgovarjajoča. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Gorenjka« št. 19041. (b Upravitelja za gozdno veleposestvo, mlajšega s strokovno šo-lo in samostojno prakso ki Ima veselje do lova In je zmožen samostojnega vodstva polnojarmenlka, takoj sprejmemo. Ponud be s prepisi spričeval navedbo dosedanjih služb in zahtevkov pri prostem družinskim stanovanju, kurjavi, razsvetljavi in deputatu je poslati upravi »Slovenca« pod »Centralna lega« št. 19677. Postrežnico mlajšo, pridno ln pošteno, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19621. Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprej-mo 1. januarja 1941 Kun Jurij, Laško. Hlapca vajenega konj, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19740. (b Kuharico srednjih let, pridno, marljivo, ki je voljna iti na deželo, iščem za 1. jan. Ponudbe z navedbo plače poslati na: Trgovačka kuča Dragutln Mrak — Hcrcegovac. (b Dobro kuharico ki se razume tudi na vsa hišna dela, sprejmem takoj. »Tribuna« Ljubljana, Karlovška cesta 4. (b Služkinjo razumno, snažno za gospodinjstvo ln v mlekarno sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 19700. (b Oskrbnika z znanjem nemškega jezika, večletnimi spričevali In prakso, neoženje-nega, sprejmemo. Grad Thurn, Velenje. Dekle okrog 16 let, spretno za pomoč v gospodinjstvu In trgovini, sprejmem v Mariboru ; prednost revne. -Ponudbe s prepisom spri čevala poslati na upravo »Slovenca« Maribor pod »Takoj 1404«. (b Pomočnik kavcije zmožen, dobi takoj službo na deželi. Ev. odstopim rentabilno trgovino. Ponudbe podružnici »Slovenca« Maribor« pod šifro »Samostojen 1407«. ffgfffMI i Ml—nnil HMiffB.fflllBal Oblastv. konceslonlrana šoferska šola za poklicne šoferje ln amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28. Zaslužek Kdor želi priti do lepega zaslužka z Izdelovanjem raznih stalno potrebnih predmetov, naj naroči naše navodilo s 155 najnovejšimi kemičnimi recepti in navodilom, kako se dobi pooblaščenje za delo. — Cena 96 din po povzetju. Hemijskl zavod, Pašiče-vo 15, dunavska banovina. koks, drva nudi I. Pogačnik Ljnbljana, Bohoričeva B telefon 20-59 Saba (Radio Preciznost In kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom I Generalno zastopstvo in skladišče Radio Bremec - Celje Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta št. 11 Zastopniki: Radio Zupan, Mojstrana _Edvard Fischbacher, Trbovlje Neprimerno boljši od dragega ruskega čaja je naš aromatični ,,Emona" cvetlični čaj. Prijetno boste presenetili vašo družino in vaše goste. Zahtevajte samo originalni zavitek. V vseh trgovinah. Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljnbljnnn Mesto mehan. vajenca iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19492. Sedlarskega vajenca sprejmem. Glavič, Tržaška cesta 9.. Vajenca za pekovsko obrt sprejmem z novim letom. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19616. Vajenca sprejmem z vso oskrbo. Andr. Hribernik, sedlar, tapetnlk in trg. z usnjeni ln kožami, Prevalje. Učenca za usnjarsko obrt, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19741. Poslovodjo (kinjo) ovent. družabnika (co), z 80.000 do 100.000 din kapitala, sprejmemo. Fiksna mesečna plača 6000 din in procenti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Popolnoma sigurno« št. 19471. Delnice Gostilnlčarsko pivovarno — kupim. Ponudbe pod »Delnice GPL« na upravo »Slovenca« št. 19703. Financerja za dobro upeljano brez-konkurenčno tehnično podjetje, s ca. 100.000 din Iščemo- Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro —-»Dober siguren zaslužek« št. 19571. Kupimo vložne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti. BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor, Aleksandrova 40 Ženitbe Vajenca za dimnikarsko obrt — pridnega in močnega, 15 do 17 let starega, sprejmem takoj. Vaši Peter, St. Vid nad Ljubljana 60. Vajenca zdravega in poštenega -z vso oskrbo sprejme takoj Janežič Ivan, vrtnarstvo, Mengeš. 15-letno dekle z 2 razr. meščan, šole, zdravo ln pošteno, sc želi Izučiti v trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št.. 19655. Vajenec iščem krojaškega mojstra. Dovršil sem 6 razr. gluhonemne šole, govorim in pišem, ne slišim, sin sem železničarja. — Ponudbe poslati na I. K., pošta Nedelišče. Vajenca za trgovino z mešanim blagom na deželi, z najmanj 2 razr. mešč. šole, poštenih kmečkih staršev, sprejmem takoj. Ponudbo poslati upravi »Slovenca« pod »Vajenec« št. 19617. [USEM Radio aparati 2 Seibt-Super radio apa-r.-ita 5 cevna ter 2 angleška »Bestone« 5 cevna po 2.400 din, vsi novi — naprodaj. Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Telefon 37-54. Ako želite imeti dobro godbo, potem si nabavite radio aparat »Te-fng« iz znane tovarne -Lorenz. Tudi na obroke. Stare aparate vzamemo v račun. Nova trgovina — Tyršova 86, nasproti Gospodarske zvezo. (rad Kupnjte pri naših insereHiih! Posojila različna, preskrbim hitro ln' brez vsakega predplačila. — Budolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamko dinarjev 3. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Kupuje - prodaja Hranilne knjižice bank tn hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenab BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Ureditev dolgov izterjavo, tnkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilan ce, kalkulacije, sploh vse trgovske - obrtne zadeve vam diskretno uredi konceslonirana komercialna pisarna 7.AJC LOJZE Ljubljana, Gledališka 7 Gospodična blagega srca, z lepo hišico ln 13-letnlm fantkom poroči železničarja. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dobra gospodinja« št. 19436. Boljše situirani obrtnik z lastno hišo In kapitalom, želi poročiti boljšo kmečko dekle, ki bi imela primerno doto. Samo resne ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Resnost« št. 19488. II Pohištvo i Moderno spalnico in kuhinjo po nizki ceni proda mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ul. 7. — Sprejemajo so naročila, š Mreže za postelje Izdeluje ln Bprejema rab ljene v popravilo najce neje Alojz Andlovlc, Gre gorčlčeva ulica št. 6 (pri Gradišču). SM MAiCHINLNFAORIS. AOOSOURG - NURN0Bf)O'A'&* DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin zastopnika MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Glasba II Godba za vsakega edino na ploSrah Zahtevajte breiplične sezname. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnib Ljubljana, Mestni trg 13 Tovorne avtomobile kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod zn. »Plačam takoj« št. 19470. 200 ccm motorno kolo najnovejši model, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13. 3 tovorni avtomobili 5, 3 in 2-tonski, predelani na pogon z ogljem, v zelo dobrem stanju, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa e. 13. Generatorje za vse vrste avtomobilov in stabilnih motorjev, dobavlja še po stari ceni Specialna delavnica za plinske generatorje — Ljubljana, Tyrševa 13. pianini, harmoniji: STEINWAY & SONS, BLOTHNER, BOSEN-DORFER. FORSTER, HOLZL, BECHSTEIN so nesporno najboljši fabrikati na sveln. ; Dobite Jih le prt tvrdki ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majbnl obroki, nizka lz-posojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. Novo harmoniko klavirsko, znamke Bauer, 34 tipk, 70 basov, prodam. Tovarniška ulica 16-1., Mosto. HIHIIIUNHII Gramofon dobro ohranjen in »Zo~» phir« poč poceni prodani. Gostilna Tržaška c. 4. (i Starejše glasovirje ln harmonije nudi po zelo nizkih cenah Brandl Josip, izdelovalnlca orgel In glasovirjov v Mariboru. Tovorni avto enotonskl, v dobrem stanju, proda Gregorc & Co., Ljubljana. Večjo delavnico za kovinsko obrt iščem v bližini mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delavnica« št. 19783. (n Peki, trgovci - pozor! Dvonadstropna hiša, dve trgovini, enapekarlja, več stanovanj, center LJubljane, zaradi smrti ugodno naprodaj. Cisti donos 8 odstotkov. Ponudbe v upravo »Slovenca«^ pod »750.000 din« št. 19778. (p Usnjarno na Štajerskem takoj ugodno prodam. — Poslopje Je primerno tudi za drugo večjo obrt. — Falska elektrika. Naslov v vseh poslovaln. »Slovenca« pod št. 19403. Pokljuka. Prodam v bližini Sport-hotela na sončnem pobočju, deloma s smrekami zasajeno parcelo, primerno za zidavo (3560 kv. m). Helenca Marln-šek, Naklo. Nova zgradba z delavnico, na Teznu pri avtobusni postaji, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Solidno št. 1393«. Manjšo hišo z nekaj vrta, v Ljubljani, kupim. Cena 200—300.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Možnost povečave« št. 19692. Parcela 878 m2 v Livarski ulici, prva nezazidana parcela levo — naprodaj., Vprašati: Medvedova (l-b/III, Vadnjal. Vinograd z gozdom ob banovinski cesti pri Žalcu naprodaj. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Vinograd« št. 828. (p Hišo enonadstropno, prodam ali zamenjam za zemljišče pol ure od Ljubljane, 5 minut od postaje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19718. (p Dvostanovanjsko hišo lepo, novo, s prltikllnaml ln 1100 m' vrta, prodam zaradi selitve. Rakovec, Stražlšče 181, p. Kranju. Kupim ali v najem vzamem žago venecljan-ko. Prednost - prometni kraj. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Stalna voda 1406«. (n Delavnico ali skladišče vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Delavnica« št. 19743. Hiše, parcele, posestva kupite ali prodaste naj-kulantneje - v realitetnl pisarni F. Pristavec — sodno zapriseženi izvedenec, LJubljana, Gosposv, cesta 3, telef. 23-81. (p Iščem v najem ali na račun dobro vpeljano gostilno v Bredinl aH okolici mesta. Debeljak. Lukovica prt Domžalah. ODDAJO Pekarno v večjem kraju oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19360. (n Trgovino in gostilno na prometnem kraju blizu Slov. Bistrice oddam v najem. Vprašati pri: Ivan Kos, Slov. Bistrica. Obrt dobro vpeljano, oddam v najem zaradi družinskih razmer. Prednost trezni in pošteni. Potrebno 50-tisoč dinarjev. Ponudba v upravo »Slovenca« pod »Lepa prilika« št. 19734. Gostilno oddam sredi Ljubljane, 9 vsem Inventarjem. Potreben kapital. Ponudbe na upravo »Slovenca« • pod »Gostilna« št. 19750. Lepi lokali ln stanovanje, primemo za zobozdravnika ali konfekcijsko trgovino v središču trga se oddajo v najem. Ponudbe: Druško-vlč Ivan, Slov. Konjice. Mesarijo in gostilno na Ptujski gori 35 dam v najem ali na račun. -štefancloza, Ptujska gora. (n Za vaše lase Preparate Anna Cstltag t Ze 64 let sijajnega uspeha po vsem svetu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje Izpadanja In za novo okrepljeno rast las din 85.-. 126.-, 200.- in 800.-. Pošilja Jugoslovansko zastopstvo Laboratorlum Aurora (SI), Novi Sad. Alphonse Daudet: 123 J a Ic e o Prevedel Fišer Frane Levindrejeva sta menila: »Storita, kar vama je zdravnik dejal. Pojdita z njim v Centralno ambulanto, tam bo dobil dovoljenje za bolnico.« »Mir, mir, ne tako glasno...«, je dejal Belizar in pokazal na ležišče v steni, kjer se je bolnik premetaval v mrzlici. Nastal je trenutek tišine. »Prepričan sem, da vas je slišal,« je dejal krošnjar z glasom, kateremu se je poznalo, da je v zadregi. »Prava reč! — Ni vaš brat, niti vaš sin. Na lep način se ga boste znebili, če ga spravite v bolnico « »Najin prijatelj je!« ie dejal Belizar ponosno iz vsega svojega dobrega srca. Ta prizor je bil tako ganljiv, da je razna-šalka kruha zardela in pogledala svojega moža z očmi, v katerih so se lesketale solze. Le-vinorejeva sta odšla migajoč z rameni. Ko sta odšla, je soba takoj postala bolj topla in bolj domača. Jakec je vse slišal. Vse je slišal, kar so govorili. Odkar je zbolel na pljučih in odkar ga je tako potria njegova nesrečna ljubezen, je ždel v svoji postelji in prav nič ni spal; njegove na široko odprte oči so ves dan buljile v steno. In če bi tisti mračen, hrapav in kot starkin obraz razpokan zid mogel govoriti, bi povedal, da so njegove neprespane in žareče oči nanj napisale: »Vse je končano... Brezmejen obup.. « Samo zid je vse to vedel, kajti nesrečnež se nikdar ni pritoževal. Celo smehljati se je poskušal svoji debelušni bolniški strežnici, kadar mu je ponujala vročega čaja in ga ljubeznivo bodrila, jako zapuščen je prebijal dolge dneve, slišal je. kako v tovarni delajo in preklinjal svojo lenobo. Ali ni bil prav za prav močan in hraber kot drugi, ali se ni upirat na vse načine svoji usodi?... Končno pa ,. za koga naj še dela? Mati ga je zapustila, Cecilija ga ne mara več. Ti dve ženr ski osebi sta mu bili stalno pred očmi; nikdar ga nista zapustili Ko je Šarlotin prostaški,' Brezbrižen in živahen smehljaj izginil, se je pokazal Cecilijin obraz. Zakaj ga je odklonila? To vprašanje ga je mučilo, ležalo pred' njegovimi očmi kot koprena, se dvigalo in on je obstal osupel, brez besede, srce mu je tolklo, v dimniku je tulil veter in omnibus je hupal na ulici. Bilo je naslednjega dne po, razgovoru ob Jakčevi jx>stelji. Baznašalka kruha je s pred- Easnikom. belim od moke vstopila v sobo. da i vprašala, kako je bilo j>onoči, pa je začudena obstala pred nenavadnim prizorom. Jakec je stol oblečen pred ognjiščem in se prepiral z Belizarjem, »Kaj pa imata? .. Kako? Vstali ste?« »Na vsak način je hotel vstati,« je krošnjar dejal ohujTano »Na ambulanto hoče iti« »Na ambulanto!... Čemu? Ali ne skrbiva dovolj zanj? Ali mu česa manjka?« »Prav nič. nič... draga moja. Tako plemenitega in dobrega srca sta. Vcnr.ar pa je nemogoče, da bi še delj ostal tukaj. Prosim vaju, ne zadržujte me. Moram . Hočem .,« »Toda ubožec, saj ste vendar tako slabotni« »Oh! Seveda! Nekoliko slabo se počutim. A če je treba hoditi, pa jiojrlem Belizar mi bo jromagal Saj me je spremljal tudi po nante-ških ulicah in takrat nisem bil tako soliden ko danes ,. « Bil je tako odločen, da ni kazalo upirati se, Objel je gospo Levindrč in opirajoč se na krošnjarja, odšel po stopnirah: nemo in žalostno je še pogledal v stanovanje, kjer je prebil toliko lepih uric in presnival toliko lepih sanj, o katerih je vedel, da se ne bodo nikdar izpolnile. Centralna ambulanta je ležala nasproti Notredamske cerkve. Kako dolga je bila pot do tjal Na oglih in na mostovih sta se večkrat ustavila, toda dolgo nista počivala, ker je bil prehud mraz. Pod nizkim in težkim jesenskim nebom je bolnik izgledal še bolj bled in še bolj upadel kot v postelji. Hoja ga je utrudila "es se mu je Dol j upaoei Kot v postelji. Hoja ga in lasje so bili mokri od znoja. Vi vrtilo preo očmi: temne hiše, kanali in obrazi ido mimoidočih, ki so pomilovalno gledali na žalosten par. V tem surovem Parizu, kjer življenje ni nič drugega kot boj, je bil Jakec podoben ranjencu, ki ga prijatelj spremlja na obvezovališče. Bilo je še zgodaj zjutraj, ko sta prišla na Centralno ambulanto. Kljub temu pa je bila čakalnica pilna ljudi, ki so sedeli na klopeh, postavljenih okrog velike peči, j. Ko . . pogledi oorniu vanj. »No, prav!... še eden!« so hoteli reci. kateri je 3 opr elizarja, so se vsi pogledi obrnili van i. prasketal ogenj. Ko je vstopil Jakec oprt na B' Bolnice so vedno prenapolnjene. Bolnikov je stalno več, kot prostih mest. Bolniki so bili razdeljeni na dva oddelka: na enem so bili ranjenci. taki, ki so se poškodovali pri delu v tovarni, na drugem, slabokrvni, vročični in je-tični. V«i so z največjih strahom pričakovali zdravniško preiskavo, od katere je odvisno, ali bodo sprejeti v bolnico ali ne. Ko bi slišali njihove pogovore! Kako so pretiravali svoje bolezni. kako so se pričkali med seboj, kateri je bolj bolan Jakec je poslušal te žalostne pogovore. sedeč med debelim človekom, ki je strašno kašljal in med nesrečno mlado materjo, ki je zavijala v črn šal neko telesce z drobnim obrazom in tako majhnimi ustnicami in nosom, da je bilo videti samo oči. ki so zrle tako obupano, kot bi imele pred seboj samo smrt Končno so se vrata odprla in prikazal se je majhen, suh in nervozen človek. Zdravniki Globoka tišina je zavladala na klopeh, samo kašljanje se je podvojilo in stokanje oja-čilo. Doktor je z učenjaškim, prodirnim in strogim pogledom hodil od bolnika do bolnika. Kako veseli so bili tisti nesrečneži, katerim je dejal, oa pojdejo v bolnico! Kako so razočara; ni moledovali, če. jim je dejal, da niso dovolj bolni... Preiskava se je vršila seveda bolj površno in bolj po domače, ker je bilo mnogo ljudi in ker reveži pač niso zatajevali svojih bolezni, temveč jih pretiravali in dokazovali z vsemi mogočimi zgodbami, tako da zdravnik včasih res ni vedel, kaj naj stori »ln kaj je z vami, gospa?« je zdravnik vprašal žensko, na katero se je naslanjal deček kakih dvanajstih let »Nisem jaz..., oeček je bolan, gospod zdravnik.« »No torej, kaj mu je?... Le hitro...« »Gluh je, gospod ... kar nenadoma ga je zadelo, verjemite, gospod zdravnik. « »Takolr Gluh je? In na katero uho?« »Prav za prav na obeh, gospod.« »Kako? Prav za prav?« »Da, gospod... Slišiš Edvard, vstani, če « teboj govorimo ., Na katero uho si gluh? ...« je govorila in ga stresala, da bi vstal. Toda ta se je obnašal kot bebec. »Na katero uho si gluh?...« je ponavljala mati in kričala. Ker je ubogi bolnik še vnaprej ostal popolnoma brezbrižen, se je obrnila k zdravniku: »Vidite, gospodi Tako je, kot sem vam rekla.., na obeh., pravzaprav« Nato je prišel na vrsto Jakčev debeli sosed', ki je tako kašljal. »Kaj vas boli?« »V prsih me boli, gospod. . žge me« »Aha, v prsih vas žge? Ali pijete kdaj žganje?« »Oh, nikdar, gospodi...« je odvrnil užaljeno, SfranJO Za boitč najugodneje si nabavite radioaparat pri Jetrnih']os.Banjai Ljubljana, Miklošičeva 20 Prodaja tudi na obroka! Velika izbira otroških vozičkov. - Posebni oddelek za smuči in smučarske potrebščine I Stroje za obdelavo lesa za izdelovanje ladijskega poda (3 stransko skobeljni, debe-linsko-skobeljni, rezkalni, naravnalni stroj in tračno žago), nove ali rabljene v dobrem stanju, kupim tBkOj« Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod šifro „Stroji-gotovinaM štev. 19638. Najpraktičnejša darila za božič nakupite pri PETIT PARIŠ MARIBOR — Gosposka ulica štev. 23 v najboljši kvaliteti za vsak okus po nizkih cenah samo pri tvrdki fl C M TII n INI mizarstvo UDlUlInini LJUBLJANA Zahtevajte ponudbe in proračune. Zahtevajte povsod nai listi LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljubljana. Mikloiiieva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplaZIlive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Razglas Dotipela Je naša ljuba mati, sestra, tašča in teta, gospa Hedvika Robida roj. Czižek vdova po sodnem oficialu Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, doe 22. decembra 1940 ob 3 pop. z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, Wien, 21. decembra 1940. Žalujoči ostali Prodamo Najugodnejši nakup m o t k I b oblah nudi Presker. 8v. Petra a 14, Ljubljana ► niAjl Peti na žagovino lz močne pločevine, gorljive 10 ur 400 din, 6 ur 300 din; Izdeluje ln razpošilja Kari Clzel, kle-parstvo, Vransko. Triciklje najboljše izdelave - dobavlja zelo ugodno: Mehanična delavnica Suštar-šlč, Tyrševa 13 — levo dvorišče. Vosek la. rumen ln bel, Ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj: Medarna, Ljubljana, židovska ulica t. Kompletne smuči ln sanke kupite pri izdelovalcu Fajfar, Trnovska ulica 26. Za božično darilo kupite gugalne konje, Čelade ln konjičke na kolescih najugodneje pri tvrdki »Jugoplastlka« — Trnovski pristan 4. Kostanj, jedilni, srbski, debeli ln sladki, po nizki ceni pri Sever & Komp., Ljubljana. Fige za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jeiačln, Ljubljana, telefon 26-07. (1 Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Beogradu poziva vse tvrdke, ki se pečajo s prodajo strojev za kopirno knjigovodstvo in organizacijo, da vlože vsaj do 30. decembra 1940 svoje pismene ponudbe ca nabavo strojev in ostalega pribora mehaniziranega knjigovodstva in statistike O izdanih in izkoriščenih potrdilih glede uvoza in izvoza, kakor tudi statistike o obračunanih centralnih prodajah in premijah. Pogoji za to nabavo se lahko dobe pri šelu računovodskega odseka vsak dan med uradnimi urami v Beogradu, Ratnički dom ali pa tudi na pismeno zahtevo. Hišna telefonska naprava s B postajami se kompl odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19594 Več dobro ohranjenih pisalnih miz, omar, stolov ugodno naprodaj Gregorc & Co., Ljubljana. Veliko zalogo šiv. strojev vseh vrst najnovejših modelov si oglejte pred nakupom, ker prodajamo še po stari nizki ceni »Triglav«, Resljeva 16. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJ Cesta 29. oktobra št. 24 proda na javni dražbi, ki se bo vršila dne 7. I. 1941 pri šumskl upravi razla ščenlh gozdov v Kočevju ca.: 2500 prm neizdelanih mehkih drv za celulozo, Pojasnila, pogoji ln ti skovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljub ljani in Kočevju. Jungluini tJRE t SNAMKO XVIZ D S mM Mwbvw%nawL U BoMCi Uobtfo (« 9 V*»h boljiUi trgovinah t urami lokoko mizica in postelja naprodaj. Galjuvlca 164. Vojaški kovčeg nov, proda mizar. 2abjak št. 14, Ljubljana. Globok voziček ter ženski ln moški plašč, dinamo za blcikelj, prodam. Marenčičeva 8. Več šivalnih strojev prvovrstnih znamk, novih ln rabljenih, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti Krlžansko cerkve. (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.) Smrekov in iiukov les Važno za vsakogar! prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19698. Velika raztegljiva miza pripravna za pisarne —] prodajalne itd., naprodaj. Ogleda se v mežnariJI v St. Jakobu ob Savi. Sedanji težki časi zahto-vajo zdravo živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetano. Zajtrk, večerja ln po naročilu mlečna hrana. — So priporoča mlekarna »Drama«; Erjavčeva 2. Šivalni stroj malo rabljen, poceni proda Nova trgovina, Tyr-1 Seva 36, nasproti Gospodarske zveze. (11 II Zivnli B Kravo s teličkom prodam. Pojasnila daje: MIha Štrukelj, Zapuže. .....ianiš.elldiei„m | Lepa plemenska kobila "kovinske stroke, prodam Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavnica« št. 19772. naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 19440. Pisalni stroj »Adler«, skoraj nov, poceni prodam. - Novi trg št. 1-1. O Lepega volčjaka pol treniranega, dobrega | čuvaja, prodam. Mlakar, »Kovina«, Maribor. (ž Šivalni stroji »Joh. Jax« Bik za pleme so že skozi 60 let znani I 18 mesecev star. napro' kot najboljši. - Rabljeni I daj. - živinsko sel. dru stroji vedno na zalogi. - J štvo, Smolenja vas - p. Ivan Jax in sin, Tyršova | Novo mesto, cesta 36. . ZAGREB. NIKOLIČEVAIO Smokve za žganjekuho prvovrstno blago, v vsaki množini na razpolago po ugodni ceni pri tvrdki M. Štele, trgovina s sadjem na debelo, Ljubljana, Pogačarjev trg (kne-zoškofljska palača). Zimsko suknjo temnosivo, srednje veli-1 kosti, prodam. - BaJželJ, Beethovnova 16. (11 ^VEtEBIT*« otroški vozički ZAGREB, Uica št. 55 Najnovejši modeli, najnižje cene v specialni ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevo» tn omot ae ne raftnDO. — Cenik s slikami brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova. Danes nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica, gospa Ana Batchelt Lončar Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. decembra ob štirih popoldne na farno pokopališče v Tržiču. V Tržiču, dne 21. decembra 1940. Žalujoča hčerka Milka por. Perne in rodbine: Perne, Kovač, Stcpančič - ter ostalo sorodstvo Pristna slivovka 45V. liter 25 din, državno I trošarino in prevoz plača kufcec. A. Pavllč, Kožarje št. 90, Ljubljana, Tržaška cesta. CI Šivalni stroji »Anker« za gospodinje in šivilje, krojače, čevljarje, tudi i clkcak z dvema iglama ter Central bobbin, nove in rabljene, z 20 letnim | jamstvom, prodaja »Triglav«, Resljeva cesta 16. Brockhaus: Konversations-Lexikon 14. izdaja 1897, 17 v us-1 nju vezanih zvezkov ugodno prodam. Ponudbe I v upravo »Slovenca« pod [ »Leksikon« št. 19776. (1 ] ZAHVAIiA. Ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega 6oproga, 6lrica in evaka, gospoda MAKSA IVANCA davčnega upravitelja v pokoju izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami ob tej težiti uri sočustvovali in ki so okrasili krsto z venci, ter vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku duh. svet. Tratniku v Rajhenburgu in načelniku Cirkniške posojilnice g. Ant. Medenu za njune ganljive poslovdne govore na grobu, kakor tudi rajhenburški godbi in gasilnemu društvu v Rajhenburgu za njihovo spremstvo. Ljubljana, Celje, Rajhenborg, dne 22. decembra 1940. Žalujoča soproga MAGDA IVANC in ostalo sorodstvo Poročne prstane ure, verižice, uhane, ka-l kor tudi očala — kupite I zelo ugodno pri Josipu [ Janku, urarju v Kamniku. Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v I Mariboru, Jurčičeva S. (1 Ker sem zidanje odložil] za nedoločen čas, prodam 18.000 kosov zidne I opeke malega formata. -8000 »Aristus opeke vel., in približno 2000 kg betonskega železja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19687. d I Avtobusno podjetje prodam s koncesijo ln | vozovi, proga rentabilna, 20 km, prevoz drž. polte. Vozovi ln lastnik vojaščine prosti. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod I »Avto 200.000« it. 19736.1 Vsemogočni je poklical k Sebi dne 20. decembra 1940, pre-videnega e sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti, našega dobrega in skrbnega soproga, očeta, etrica in svaka, gospoda Janeza Lavriča občinskega tajnika v Starem trgu pri Ložu Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz Starega trga na pokopališče v Vilevek. Stari trg pri Ložu, dne 21. dcccmbra 1940. Alojzija roj. Vivoda, soproga; Ljudmila, Franc«, Ivo, Stanko, Cirila, Metoda, Marjan, otroci — in ostalo 6orod6tvo SAMO PRAVO ORIGINALNO TINTENKUil „TIKU" patentno nalivno pero za pisanie, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom *Tintenkuli"I Din 115'— / Din 150*— NAILEPSE DARILO za vsakegal „L0g08tt — Beograd Pošt. Fah 386 Telefon 25-4-59 VE RITA S generalno zastopstvo in skladišče Anton Drcmcc Celje Zahtevajte ceniki Za božična darila priporoča KRAVOS IVAN Maribor, Aleksandrova c.13, tel. 22-07 1 Schramm Celje Zastopstvo svetovno znanih Holmerjenih harmonik Zahtevajte ceniki Najveija zahteva igS|| ■ct-iaBl današnjih fotoamaterjev je brzina snemanja... to pa dosežete z aparatom SUPER IKONTA, formata 6x6 cm tvrdke ZEISS IKON. Ta aparat ima spojen iskalec s teleinetrom, s katerim se obenem izostruje in gleda izsek slike, ki je hočete sneti. Poleg tega je vdelan kot objektiv svetlobno močni ZEISS Tessat 1 2"8, mehanizem, s katerim je izključeno dvojno osvetljenje istega snemka Vaš fototrgovec Vam bo rad dal vsa podrobna pojasnila, prospekte pa lahko dobite brezplačno pri M. PAVLO VIČU, Beograd, Vlajkovi r. ••" ' SrGČen Božič ob Vašem radijskem aparatu Vam želimo! Za Vas in Vaše obdarovance imamo na razpolago še sledeča darila: 1. Dvoelektronski DKE.....,......... 2. Troelektronski baterijski DKEB .......... 3. Troelektronski VE 301 Dyn........... 4. Štirielektronski baterijski super Orion 144 B..... 5. Štirielektronski super Telefunken T 054 GWK .... 6. Štirielektronski super Orion 150 ......... . 7. Petelektronski baterijski super Orion kovček (z baterijami) 8. Štirielektronski super Orion 155 .......... 9. Štirielektronski super Blaupunkt 5 W 640 ...... 10. Štirielektronski super Orion 155 U ........ . 11. Štirielektronski super Blaupunkt 5 GW 640 ...... 12. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . . . . •. . 13. Petelektronski super Telefunken 0 065 WK ...... 14. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 H...... 15. Petelektronski baterijski super Radione 541 B..... 16. Petelektronski super Telefunken T 065 GWK..... 17. Petelektronski baterijski super Blaupunkt 6 B 640 H . . 18. Šestelektronski super Orion 0551 ......... 19. Šestelektronski super Telefunken D 750 WK ..... 20. Petelektronski super Radione 540 W ..... o . . 21. Šestelektronski super Telefunken T 076 WK ..... 22. Petelektronski super Radione 540 GW....... 23. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 640 ....... 24. Šestelektronski super Telefunken T 076 GWK..... 25. Šestelektronski potovalni super Radione R 2..... 26. Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 740 ...... 27. Sedemelektronski super Orion 177........ . 28. Osemelektronski super Radione 740 W ...... . 29. Osemelektronski super Radione 740 GW ....... 30. Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 740 D..... 31. Sedemelektronski super Telefunken D 707 WKK .... 32. Sedemelektronski super Telefunken T 898 WK .... 33. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 740 din 850,— din 960,— din 1.590,— din 3.450.— din 3.700.— din 3.850,— din 3.900,— din 4.100,— din 4.140,— din 4.200,— din 4.370.— din 4.500.— din 4.800,— din 4.950,— din 5.000,— din 5.100,— din 5.175,— din 5.200,— din 5.450,— din 5.500,— din 5.700,— din 5.750,— din 5.980.— din 6.000.— din 6.250,— din 6.750,— din 7.000.— din 7.250,— din 7.500,— din 7.500,— din 8.650.— din 10.000.— din 11.000.— Naša trgovina je odprta danes ves dan! „RADIO" družba z o. z. v Ljubljani, MlkloSKeva 7, tel. 31-90 NB. RADIONE aparati, ki smo bili v njih že dolgo razprodani, so ravno včeraj doSIII p I1UBD4N4 1 Zvegelj Viktor, Cojzova 1, »lika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklame, kulise. 1 Za praznike nudimo pravkar dospelo novo vino — Sotelšek, Gradišče 10. 1 Božično darilo obiskovalcev kinematografov za rimsko pumo?. Pri vseh predstavah na sveti dan in na praznik sv. Štefana bodo vsi ljubljanski kinematrografi pobirali prispevke za zimsko pomoč na ta način, da bodo z vstopnicami prodajali tudi kupone po 1 din za zimsko pomoč ljubljanskim revežem. Brez dvoma bo gotovo vsak obiskovalec rad podaril vsaj 1 din za mestne reveže, seveda bodo pa blagajne s hvaležnostjo sprejemale tudi večja darila ter jih potrjevala s primernim Številom kuponov. Tako so tudi lastniki ljubljanskih kinematografov pokazali Bvoje toplo srce za mestne reveže, obiskovalci naj pa ta dva praznika napolnijo dvorane do zadnjega kotička ter dokažejo, da je tudi z najmanjšimi prispevki mogoče veliko in izdatno božično darilo mestnim revežem. 1 Damske gamaše najceneje pri tvrdki Juro Brivnik, peiovSka cesta 66. 1 Mestne nagrade likovnim umetnikom je župan mesta Ljubljane na predlog razsodišča podelil umetnikom L skupine Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Nikolaju Omerzi po 2800 din, umetnikom II. skupine Karli Bulovčevi, Mariju Preglju in Evgenu Sajovicu po 1800 din ter Saši Santlu in Francetu Goršetu po 1300 din, umetnikom III. skupine Stanetu Dermelju 600 din ter Ljubu Rav-karju in Brunu Vavpotiču po 500 din. Razsodišču ayer, največja izbira t^0ni„fh novostj Težko preboflte če izgubite zob • vendar pa se malokdo zaveda, da je to samo začetek. Kajti en izgubljen zob lahko pogubi tudi so* sedne zobel Nikar, da radi nezadostne nege trpe Vaši zobjel Uporabljajte redno zjutraj In zvečer Sargov Kalodont, ki čisti temeljito zobe, obenem pa odpravi zobni kamen irf prepreči, da se ne naredi drug. Sargov Kalo-dont Vam ohrani bele. zdrave in trdne zobe SARG - luAu }<> fUrtetno- ekarur>ru'&Mi f Kralj z neba Nekaj misli k predstavam Gvegorinove duhovne igre v frančiškanski dvorani. Prerokbe so zorele. Bolestno in težko pričakovani Odrešenik je bil rojen v . betiehemskem hlevcu reven kot zadnji človeški otroki In Beseda je meso postala in med nami prebivala, polna milosti in resnice. Pastirji so na angelovo oznanilo pohiteli z betelehemskih poljan v hlev, kjer so našli Dete, v jasli položeno, sklonili so se pred Njim in Ga počastili. Čez osem dni so mu dali ime Jezus. Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja, so ga prinesli v tempelj, kjer ga je vzel v naročje Simeon, zahvalil Boga, da je videl zveličanje, ki ga je pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela.« In prišlo so trije modri počastit in se poklonit Jezusu, prinesli so zlata, kadila in mire. Pri Herodu so poizvedovali po Jezusu — novem judovskem kralju. In Herod Idumejec, okrutnež se je zbal za svoj prestol in iskal Dete, da bi ga umoril. A roka Gospodova je čuvala nad njim, angel je velel Jožefu, naj vzame Jezusa in Marijo in beži z njima v Egipet. Tako je Herodu zlobna nakana izpodletela, čeprav je vprizoril grozoviti pokolj betlehemskih nedolžnih otrok. Vse te zgodbe je v čudovito lepih, klenih besedah in v šestih lepih slikah zapisal za oder g. E. Gregorin, ki je dajal navodila igralcem in inscenatorju g. Rud. Golobiču, ki je naslikal popolnoma nove kulise in zavese za to delo z izredno marljivostjo in finim čutom. Igra je skrbno pripravljena in naštudirana ln bo spremljana s popolnoma novo pripravljeno glasbo. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani je položila v igro izredno veliko truda in tudi gmotnih žrtev. Prepričani smo, da bo tudi občinstvo, ljubljansko in okoliško, rado in v obilnem številu posečalo predstave na božični dan ob 5. uri popoldne, na Štefanovo, 26. decembra, ob 3 popoldne in ob 8 zvečer in v nedeljo, 29. decembra, ob 5 popoldne. Keramika Dane Pajnl&eve v »salonu Kos« Dana Pajničeva se je sicer naši javnosti ie nekajkrat predstavila s svojo kiparsko in keramično umetnostjo, vendar nikdar s kako večjo kolekcijo, da bi si človek o delu ustvaril potrebno sodbo. Za samostojne razstave ni imela prilike, da bise temeljiteje ukvarjala s keramiko. Zato je potreben predvsem odgovarjajoč atelje, so potrebne moderno urejene keramične peči in ob njih dobro izurjeno tehnično osebje. Vse to je Pajničeva našla pri »Dekoru«. tovarni za moderne keramične izdelke v Zg. Šiški. »Izgleda, da bo sedaj stvar uspešno napredovala,« je dejala, ko je urejala in razporejala keramične izdelke v izložbenem oknu »Salona Kos«. »Moj namen je, dati nekaj sodobnega, nekaj našega! Kar najdete pri naših cenjenih trgoveih, je vse tuje: vse je uvozna roba. Izvzeti so samo ribniški izdelki, ki so izrazita folklora in so kot taki visoka vrednota, in pa kamniški narodni motivi. Izdelki Liboj so delani po starih vzorcih! Nekaj sodobnega našega do danes nismo našli na trgu. Upajmo, da bo »Dekor« s pomočjo naših kiparjev in heramikov zdržal, da bomo končno vendar dobili kvalitetne keramične izdelke.« Razstavljena keramična dela Dane Pajničeve (nekaj večjih vaz, nekaj manjših, nekaj krožnikov, par majolik, dva originalno zamišljena pepelnika in drugo) povedo, da je umetnica na pravi poti in je samo želeti, da začeto delo tudi uspešno nadaljuje. Izložbeno okno je okusno urejeno. Keramična dela, ki bodo razstavljena do konca tega meseca, vzbujajo že sedaj vseobčo pozornost. —v— IC. Narodni obrambni fond — vlaganje prijav za odmero za leto 1941. 1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari preko 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati. 2. Vlože naj prijavo tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 aili več živih zakonskih otrok izpod 21. lela starosti. Te prijave morajo biti kolkovane z 10.— din. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. 3. Prijave naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarina ali pridobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno koliko solastnikov je, s kakim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. štev. 1. in 2. 4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo usluž-benski davek, naj teh prijav ne vlagajo. Prijave je vložiti v času od 1. do 31.-Jan. 1941. Prijave, vložene po 31. januarju 1941 se pri odmeri obrambnega fonda za leto 1941 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5-1., soba št. 3 za ceno 1 din. __ Točno in solidno izvršuie slikarska in pleskarska dela tvrdka kresal Pavel d,0., pleskarstvo, slikarstvo In črkosllkarstvo LJUBLJANA, Tržaška c. 83 l Vse ljubljanske organizacije JRZ poromajo na sveti večer h grobu pokojnega voditelja na Navje. Kakor prižigamo na ta večer na grobovih svojih dragih rajnih božična drevesca in jih tako vključujemo v skrivnostnost božične noči, tako hočejo ljubljanske organizacije JRZ prižgati božično drevo na grobu svojega najdražjega rajnega. Clatii jn somišljeniki naj se zberejo točno ob sed- mih ob grobu. Pri vhodu na Navje naj si nabavijo baklo. Na začetku slovesnosti bomo vsi skupaj zapeli večno lepo »Sveta noč, blažena noč..... Nato bo spregovoril dr. Koroščev naslednik predsednik dr. Fran Kulovec. Po kratki molitvi bomo zapeli še božično »Glej, zvezdice božje...«. — Vabimo vso našo javnost, da se nam ob tej slovesnosti pridruži. I V slovenski Panteon na Navje neprestano romajo častilci dr. Antona Korošca, prižigajo sveče in polagajo cvetje na grobnico, hkrati pa občudujejo lepo ureditev Navja, ki ga Ljubljana doslej skoraj ni poznala. Le posamezni prijatelji naše zgodovine in posamezni razredi šol so zahajali tja, da se mladina iz te velike knjige slovenskih prizadevanj in bojev na vseh poljih nauči požrtvovalnosti za narod in domovino. Posebno pomladi so pa v naš gaj zaslužnih radi hodili tudi prijatelji cvetja, saj je bilo Navje vedno tako bogato okrašeno s cvetjem, da se je to razkošje po pravici primerjalo z najlepšimi vrtnarskimi razstavami. Čeprav v tem slovenskem Panteonu počivajo za Ljubljano in za ves slovenski narod najbolj zaslužni možje, vendar je Navje oživelo šele z gTO-bom dr. Antona Korošca, saj ie prav ta narodni voditelj zaključil dobo tam pokopanih borcev za svobodo z zmago. Da med božičnimi počitnicami vsakdo lahko počasti naše nesmrtnike na Navju, je od danes pa do vštetega praznika sv. Treh kraljev odprto ves dan od 8. dopoldne pa do večera, tako ob nedeljah in praznikih kakor tudi ob delavnikih. Ker bodo Ljubljančani po lepi stari navadi na sveti večer prižgali svečke tudi na Navju, predvsem se pa poklonili na grobu dr. Antona Korošca, bo na sveti večer naš Panteon odprt prav do polnočnic. Priporočamo Ljubljančanom, naij se pri obiskovanju grobov svojih dragih po drugih pokopališčih spomnijo tudi za narod zaslužnih mož ter obiščejo domovanje naših nesmrt-nikov na Navju. 1 Prosvetno društvo za Bežigradom. Danes po večernicah v Prosvetnem domu žalna slavnost za dr. Korošcem Vsi vabljeni. Vstop prost. 1 Poselska sveža sporoča vsem članicam in tudi vs« m drugim dekletom, da bo zadnjo nedeljo, t j. 29. t. m., ob 6 zjutraj v stolnici sveta maša za našega pokojnega dobrotnika g. dr. Antona Korošca. Med sv. mašo bo 6kupno sv. obhajilo. Vljudno prosimo, da čim več deklet prisostvuje ev. maši, in sv. obhajilo naj darujejo za svojega pokojnega dobrotnika. — Odbor. 1 Vsa društva v župniji Moste imajo slovesno žalno s c. mašo za pokojnega dr. Antona Korošca v ponedeljek ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Družine. Vabimo vse članstvo in ostalo občinstvo. Pred nakupom pohištva si oglejte stalno zalogo spalnic, kuhinj 1.1, d. po zelo nizkih cenah, pri tvrdki VENIURINI LUDVIK - LJUBLJANA Delavnica: UrSICCV StradOH 50. Stalna zaloga: flOfUailSHa Ulita »I. 1 fiempetrska prosveta (vsi odseki), dobrodelne in druge katoliške organizacije šempetrske župnije se udeležimo v ponedeljek 23. t m. ob 6.30 v župni cerkvi slovesnega rekvijema za dušni pokoj našega velikega prijatelja in dobrotnika dr. Antona Korošca. * 1 Moderne pletenine, Karnlčnik, Nebotičnik. 1 Vineencijeva konferenca ▼ Trnovem se iskreno zahvaljuje g. ravnatelju Jožetu Kramariču za 500 din, ki jih je daroval v počastitev spomina pok. g .dr. Antona Korošca. Bog povrnil 1 Namesto venca na grob t dr. Antona Korošca eta neimenovani gospod ia gospa darovala 1000 din za revne otroke v MarjantSču. 1 Sv. maša zadušnica s slovesnim Reši me za pokojnim dr. Antonom Korošcem se bo pela v trnovski cerkvi v ponedeljek 23. decembra ob 6.30. K številni udeležbi pri svetem opravilu vabita Elizabetna in Vincencijeva konferenca za Trnovo; zlasti naj se udeleže molitev za dušo svojega velikega dobrotnika podpiranci obeh konferenc. I Pri laprtjn, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodeo en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 V počastitev spomina velikega mladinoijuba, predsednika senata in prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca je daroval generalni ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani g. Josip Pe-hani šolski kuhinji drž. učiteljišča v Ljubljani 500 din, za kar izreka ravnateljstvo g. generalnemu ravnatelju prav toplo zahvalo ter prosi, da se naše šolske kuhinje spomnijo tudi še drugi dobrotniki. 1 »V počastitev spomina na pok. dr. Janeza Plečnika so namesto venca darovali gg. zdravniki in uslužbenci splošne bolnišnice znesek 220 din Vincencijevi konferenci pri Sv. Petru v Ljubljani za siromake. Konferenca se iskreno zahvaljuje in kliče: Bog daj še mnogo posnemovalcev! 1 Namesto venca na grob blagopokojnega dr. Antona Korošca 60 darovali »Dijaškemu jjodpor-nemu društvu v Ljubljani«: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo 1500 din, Slovensko katol. akad. društvo »Zarja« 200 din in Akademska oblast Ferijainega saveza v Ljubljani 250 din, za kar se odbor v imenu revnih slovenskih katoliških akademikov najlepše zahvaljuje in obenem prosi, da se tudi drugi na ta način oddolže spominu velikega pokojnika. I Zborovanje Vincencijevih konferenc Je danes dopoldne v Marijanišču. Ob 8 sv. masa, ob 9 pričetek zborovanja. Člani ljubljanskih in okoliških konferenc vljudno vabljenil 1 Pevke in povci «Ljubljane<. Zaradi božičnih praznikov odpadejo nadaljne pevske vaje. — Prihodnja vaja bo v sredo, 8. januarja 1941. — Odbor. 1 Društvo ia sgradbo delavskih hiS v Ljubljani je naklonilo Vincencijevi konferenci v Šiški 1000 din v spomin svojega dolgoletnega člana blagopokojnega g. Ivana Mathiana. Konferenca izreka v imenu revežev velikodušnim darovalcem iskreni Bog plačaj! 1 Namesto venca na grob Alojza Šmida so darovali absolventi Dri. trgovske akademije v Ljubljani 300 din za revne dijake zavoda. je predsedoval v odsotnosti univ. prof. dr. Franceta Steleta predsednik mest kult. odbora direktor Josip Osana, člani so bili pa akad. slikar prof. Cojmir, A. Kos, član Akademije znanosti in umetnosti Rihard Jakopič in predstavnik Društva slovenskih umetnikov akad. kipar Boris Kalin. Tako so prvič razdeljene likovnim umetnikom nagrade za najboljša dela minulega leta, vendar je pa razsodišče izrazilo željo, naj bi pri prihodnjih tekmah umetniki predložili več del, ki se na značilen način nanašajo na Ljubljano, ker bodo ta dela imela prednost pri nagradah. 1 Zabavni božični večeri v dekorativnem lokalu gostilne Lovšin. 1 V torek »Bobenčkovo« polenovkot 1 Čigava je ura ia fotografski aparat? Znan zlikovee, ki ga je te dni prijela ljubljanska policija, je pod izmišljenim imenom zastavil v zastavljalnici 3. decembra srebrno moško dvokrovno uro znamke »Ornega« z arabskimi številkami ter fotografski aparat znamke AGFA z Agfa ana-stigmatom 1:7. Kdor pogreša enega od naštetih Eredmetov, naj se zglasi na upravi policije v jubljani v III. nadstropju. 1 Upravi mestnega tramvaja bi priporočali, da odredi' zaradi lažjega vstopanja in izstopanja iz tramvajskih voz, da se na prednji platformi ne sme zadrževati od potnikov nihče, ker samo na ta način bo mogoče hitro izstopanje. Sedaj je vedno vse polno potnikov na tej platformi in potnik iz notranjosti voza rabi precej časa, preden se prerine do izhoda. Tudi kajenje na platformah naj se brezpogojno prepove. Ni prijetno biti v stalni nevarnosti, da mu kadeči sopotnik zažge luknje v rokav, kakor se je piscu tega dopisa pripetilo. Sicer je pa značilno, da kadijo po vozovih cečinoma mlajši ljudje, ki tudi drugače niso preveč obzirni do so[>otnikov. Veliko preglavico delajo voznikom zaledenele šipe, ki onemogočajo pregled proge in ki jih morajo stalno brisati z metlo ali rokavicami Mogoče bi se dali na šipe montirati električni grelci kakor pri avtih. AUTOBUS LJUBLJANA—BARJE—IG vozi po novem voznem redu vsak dan: odhod Iz Ljubljano ob 6.00, 12.30, 18.30 odhod Iz Iga ob 7.00, 13.30, 19.30 Postajališče Ljubljana, Krekov trg. Iz Iga idealni smučarski izleti v okolico in na Kurešček. 4. KRALJI C, Ljubljana, Oospozvotska 1, dvorišče »Figovecc — telefon 36-98. 1 Za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim re-veieni so v Mestno hranilnico naglo pričeli prihajati manjši in tudi večji prispevki naših pridobitnih krogov, med njimi je pa tudi dosti daril naših tako imenovanih malih ljudi, ki ob vsaki priliki radi pokažejo dobro srce. Ob smrti narodnega voditelja in častnega meščana dr. Antona Korošca smo čitali o zelo velikih darilih za zimsko pomoč, toda te vsoto še niso mogle priti v blagajno Mestne hranilnice, ki zbira prispevke za zimsko pomoč, ter jih zato ni še v današnjem seznamu. Za zimsko pomoč je ljubljanskemu odboru nakazala 20.000 din trgovina z železnino Schneider in Verovšek s Tyrševe ceste, 15.000 din je poslala ljubljanska podružnica Narodne banke, po 10.000 din so pa podarili: Hranilnica dravske banovine, odvetnik dr. Juro Adlešič, stavbno podjetje inž. Dukič in drug, Pivovarna »Union«, tvrdka Bata v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Pražakovi ulici, 8000 din je podarila manufaktuma trgovina I. Češnin v Lin-garjevi ulici 1, po 5000 din so nakazali Jugoslovanska tiskarna v gotovini, ki je poleg tega zneska podarila še božične razglednico zimske pomoči, Prometni zavod za premog, tvrdka A. Eben-spanger, Brata Moskovič, veletrgovina z usnjem in surovimi kožami na Jurčičevem trgu 2, Združene papirnice Vevče. Goričane, Medvode, Ko-linska tovarna d. d., Jugoslovenska banka, Prva hrvatska štedionica, Splošno jugoslov. bančno društvo, Zadružna gospodarska banka. Ljubljanska podružnica zavarovalne zadruge »Croatia«, škofijski ordinariat v Ljubljani, Karel Prelog, veletrgovina, zaloga volne, bombaža in nogavic ter direktni import v Gosposki ulici 3, generalni direktor TPD Rihard Skubec in neimenovan dobrotnik št 110. Vsem darovalcem izreka najtoplejšo zahvalo odbor za zimsko pomoč v Ljubljani. Mengeš Fantovski odsek vprizori drugič igro »Faust« 26. decembra ob pol 4 popoldne. Za 15. december kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za ta dan. Slovenčev koledar. Naročniki Slovenčevega koledarja poštnega okoliša Mengeš ea dobijo pri g. Kokalj France, učitelj Meneeš. Pri njem lahko ludi naročate na novo koledar; za naročnike cena 18 din, za nenaročnike 28 din. Izpod Ptujske gore Ckrkovre. Prosvetno društvo uprizori na sveti večer ob pol 10 Vombergerjevo božično igro: Vrnitev, na katero vabi prijatelje od blizu in daleč. Dobrna pri Celju Za občinske uboge v občini Dobrna je daroval g Kokalj Rihard, ban . viS. rač inšpektor v Mariboru, 100 din namesto rdečih nageljnov na grod velikemu pokojniku dr. Antonu Korolcu. V imenu ubogih se uprava občine Dobrna darovalcu najtop-\eje zahvaljuje za sprejeti dar Ali so plfuCnc bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astni, katarju, na piHUili, zastarelem k«U|a, tasluzenju, dolgotrajni hrlpavotti in hripi. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nae popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (franki rano z Din 2*~) s točnim naslovom qi: PUHLNANN A C©., BERLIN 610, Muggtisfrassc 25-25-0 Oglas re«. od minlstrftn socljalne politike, ainlteno odrielenje S. br. 2416 od U *1L 1931 MARIBOR Maribor se vadi v pasivni obrambi Prvi tečaj za gasilsko obrambo je končalo 120 obveznikov III. poziva, med njimi duhovniki, trgovci, uradniki Itd. Maribor, 20. dec. Te dni ie bi! v Kazlnski dvorani družabni zaključni večer, ki so ga priredili obvezniki III. poziva, ki so končali tečaj za gasilsko obrambo mesta Maribora. Udeleženci tečaja so imeli v svoji sredi odlične goste, med njimi mestntga poveljnika generala Paraca, oba sreska načelnika dr. Šiško in Eilctza, mestnega podžupana Žebota, poveljnika mariborskih polkov polkovnika Božoviča in Kilcrja, ter poveljnika vojnega okruga polkovnika Markulja, predstojnika mestne policije Kosa, obenem pa celotno vodstvo mariborske pasivne zaščite s podpredsednikom ravnateljem Bogdanom Pogačnikom na čelu. O poteku in pomenu tečaja je na tem sestanku poročal poveljnik gasilcev Kramberger, užigajoč govor je imtl nato na tečajnike mestni poveljnik general Parac, v imenu mestne občine jih je pozdravil podžupan Žebot, v imenu tečajnikov pa se je zahvalil industrijalec Drago Roglič. O tem tečaju smo svoječasno že poročali, je pa zelo važnega pomena in se bodo iz njega razvile še vzporedne druge važne akcije, tako da ga je treba mariborski javnosti nekoliko natančneje predočiti. Tečaj je bil namenjen obveznikom pomožne vojske III. poziva, ki so dodeljeni gasilski službi. Takih obveznikov je precejšnje število, izmed njih pa je vodstvo mestne pasivne obrambe izbralo za prvi tečaj 120 oseb. Po poklicu pripadajo pestrim stanovom: 3 so duhovniki, 12 trgovcev, 8 uradnikov, 4 industrialci, 49 obrtnikov, 3 šoferji, 4 trgovski pomočniki, 6 vajencev itd. Starost se pa giblje med 18. in 65. letom. Zaradi lažje tehnične izvedbe je bil tečaj razdeljen na dva dela ter so bili v enem mlajši, v drugem pa starejši.^ Udele ba pri predovanjih je bila zelo dobra ter je znašala povprečno 98% — dokaz, da se Mariborčani zavedajo resnosti teh ukrepov. Tečaj se je začel dne 21. oktobra ter je trajal do 18 decembra. Udeleženci so obiskovali 44 učnih ur, pri katerih se je polagala prvenstvena važnost na praktične vaje z gasilskim orodjem za protiletalsko zaščito, dobili pa so solidno podlago tudi v teoriji. Na zadnji učni uri pa so se vršili izpiti, katere je uspešno loložilo 82 obveznikov tečaja. Vodstvo tečaja je pro ščite ravnatelja Bogdana Pogačnika, sodelovali pa polo, bilo v rokah podopredsednika protiletalske za- so pri predavanjih župni podstarešina Kessler, gasilski poveljnik Kramberger, tajnik zaščitnega odbora Hameršak, vodja mestnega zaščitnega urada Kramer, član odbora in župnega vodstva profesor Modic in nekateri drugi. Absolventi tečaja bodo sedaf prltegpieni k rednemu delu gasilske čete ter boao imeli stalne vaje na terenu po načrtih za vojno gasilsko službo. Z ozirom na povečano štetilko gasilsko Izvež-banega osebja v Mariboru pa se ;e sedaj pomnožil tudi še orodni park mariborske gasilske čete, ki je bila itak že tudi doslej najmoderneje opremljena. Iz kreditov za pasivno obrambo mesta Maribora sta bili kupljeni spet dve turbinski brizgalni ter so še predvideni nakupi drugega gasilskega orodja. S tem pa še ni zaključeno vežbanje Mariborčanov za gasilsko obrambo mesta v primeru vojne. Zaščitni odbor ima v programu še izvedbo velikopoteznih načrtov. Začeli se bodo v raznih delih mesta po šolah tečaji za izvežbanie hišne gasilske zaščite. V teh primerih se bodo izvežbali vsi mariborski hišniki, hišni gospodarji, oziroma za to določeni staeovalci, tako da bo imela vsaka hiša svojo lastno »požarno branibo«, kakor imajo to tudi že v drugih državah, kjer je pasivna zaščita na višku. Takih tečajev bo v Mariboru okrog 40, Iz vsega navedenega je razvidno, kakšne velike naloge so prinesli novi časi civilnemu prebivalstvu zlasti v mestih. Vidi se pa tudi di se Mariborčani pridno zavedamo svojih dolžnosti in da ne držimo rok križem, temvef se po zaslugi požrtvovalnih činiteljev vneto pripravljamo za »vsak primer«. Ivana Veber — 70 letnica - Maribor, 22. dec. Sedemdest 1 e ta ico svojega življenja obhaja te dni vzorna krščanska žena in do-brotnica marib. frančiškanske cerkve gospa Ivana Veber. Rojena je bila v Ivanj-cih ter se je že v mladih letih preslila v Maribor. Tu si je s svojim možem, ki je bil poduradnik pri pošti, s svojo vztrajnostjo in marljivostjo ustvarila lepo domačijo. S svojim skromnim krščanskim življenjem sta si kaj kmalu pridobila priljubljenost in spoštovanje. In kdo bi ne pozna:! te dobre mamice, ki je kljub lepi starosti še vedno zdrava in čila? Pridna kot čebelica obdeluje svoj veliki vrt od ranega jutra do poznega večera; vendar še najde med delom toliko prostega časa za duševno razvedrilo ter do podrobnosti prečita vestnike raznih katoliških misijonov in ustanov. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in materinsko ljubeznijo pomaga tem ustanovam pri vzgoji vojščakov Kristusovih, saj ji je vzgoja katoliške mledine nad vse. »Kdor pomaga enemu izmed teh malih, meni pomaga« in Njegov nauk ji je kožipot v življenju, v katerem si je za svoj jubilej spletla prekrasen venec ne-venljivih zaslug za katoliško cerkev in njeno mladino. Čestitamo ji k temu lepemu jubileju ter prosimo Boga, da nam jo ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. Moško perilo po meri ceneno in solidno izdelujem Ivan Babič, Gosposka ulica št. 24 m Žalna seja Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. V četrtek dne 19. decembra se ie Spodnještajerska ljudska posojilnica oddolžila spominu pokojnega svojega soustanovitelja g. dr. A. Korošca. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora so se zbrali k seji, na kateri je imel žalni govor sedanji predsednik uprave stolni prošt in apostolski protonotar dr. Maks Vraber. V svojem govoru je poudaril, da pokojnik ni bil le velik državnik in izboren politik, ampak tudi skrben delavec na gospodarskem področju. Ko se je leta 1907 ustanavljala v Mariboru Spodnještajerska ljudska posojilnica, je bil rajni najmočnejša opora stolnemu proštu dr. Mateku in dr. Vrstov-šku pri uresničen|u načrta. Ko je bila zadruga že registrirana in je začela poslovati, je pokojni z drugimi člani načelstva, od katerih živi le še dr. Josip Hohnjec, sam vršil uradniške posle v zavodu, kar dokazujejo razni zapiski in poslovne knjige. Pozneje se je vedno zanimal za razvoj te ustanove :n ostal skozi vsa leta obstoja zavoda član uprave. Da je zavod mogel storiti toliko dobrega posebno malemu človeku, kmetu in delavcu, da je mogel podpirati kulturne organizacije in pomagati revnemu dijaštvu, je v veliki meri tudi pokojnikova zasluga. Njegova dela ne bodo umrlal PERIC - Plin - PERNICE nudi poceni .OBNOVA", E. Novah, Jurčičeva 6 m V počastitev spomina blagopokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca je daroval g. Seničar Fran, akademik iz Zagreba 50 din Slovenski straži v Mariboru. Bog povrnil m Skrivnost cenenega mesa v Studencih. V studenškem predmestju je obstajala že nekaj časa • črna mesnica«, v kateri se je dobilo meso po jako lizki ceni. Skrivnost te mesnice se je sedaj pojasnila ter je njen lastnik, mesarski pomočnik Avgust Kolar romal v preiskovalni zapor. Ugotovtlo se je, da je ukradel 700 kg težkega in 7000 din vrednega vola v Nasovi pri Apačah ter ga v Studencih ubil in meso razprodal. Kožo tega vola so odkrili pri nekem marioorskem strojarju Sumijo, da je Kolar irvr«il »tiHl tri tatvine krav v Strihovcu pri St. Ilju in v Gačniku pri Jarenini, ni maši ob 6 in po maši ob 8. — V frančiškanski baziliki bo na božično noč slovesna polnočnica za žive in rajne člane Društva za zidanje in vzdrževanje bazilike Matere Milosti. — Na božični dan, praznik sv. Štefana in na Janževo bo v baziliki 40 urna molitei. Na častno stražo pred Najsvetejše, ki bo izpostavljeno od 5. do 19, so povabljeni: Dekliška Marijina družba in Frančiškova mladina. Evharistične pridige bodo na božični dan ob 6 30, 9.30 in 18. tihe 6V. maše vsake pol ure ob pol 5 do pol 12. Na Štefanovo bo blagoslavljanje soli in vode, na god sv. Janeza pa blagoslov vina ob 7 in 9 30. V Magdalenski župni ccrkvj bo na božični večer polnočnica. V 6redo bo prva sv. maša ob pol 6, zadnja ob pol 11, slovesna služba božja ob 10. Na Štefanova bo ob tričetrt na 10 blagoslov soli, na Janževo ob 6 blagoslov vina in pobiranje 6tolnine. Prosim za Vašo naklonjenost. Manufaktura JUR1C IVAN MARIBOR — Koroška cesta 19 m Sreča dvakratnega vpokojenca. V vrstah mariborskih zasebnih uradnikov, med katerimi je veliko brezposelnih, gre glas o nenavadni sreči nekega vpokojenca. Mož je bil najprej v državni službi ter dobiva primerno pokojnino po svojem činu. Potem je bil v bančni službi ter so ga tudi tam vpokojih s primemo pokojnino. Sedaj pa je imel srečo, da je dobil zopet lepo zaseono službo pri nekem velikem mariborskem podtjetju. Srečo je treba imetil Gledališke Nedelja, 22. decembra, ob 15: »Petrčkove poslednje sanje«. Ob 20: »Na dnu«. Zadnjič. Znižane cene. V korist igralskega pokojninskega sklada. Hoče Prosvetno društvo Hoče priredi na Štefanovo, 26. dec., dramo v 3 dejanjih »Vrnitev«. Začetek ob 15 in 19. Vsi prijatelji so prisrčno vabljenil Zvolnl kino ..Društveni dom" Dol. Logatec predvaja za božične praznike največji film v zgodovini kinematografije Juarez (Huarez) V gl. vlogah PAUL MUNI — BETTE DAVIŠ. Predstave: dne 25 dec. ob Vi 4 h pop. in Vi 8 h zv. dne 26 dec. ob V» 8 h zvečer, dne 28 dec. ob Vi 8 h zvečer, dne 29 dec. ob Vi 4 h pop. in V> 8 h zv. Vsi vabljenil Središče ob Dravi Hud mraz. Pri nas smo sicer navajeni hudega mraza, vendar pa nismo pričakovali, da bo toplomer kazal kar 18 stopinj pod ničlo, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi. CELJE m Vincencijeva konfcreaca Magdalenske župnije ima danes ob 11 v župnijski pisarni svoj občni zbor. Občni zbor Društva za zidanje nove cerkve pa bo na Štefanovo ob 11 v župnijski pisarni. m Zlata nedelja je današnja nedelja ter so trgovine v Mariboru odprte. Predbožična kupčija je že nekaj dni v polnem teku. Trgovci so bili z dosedanjo kupčijo zelo zadovoljni, pričakujejo pa, da bo danes še bolj živahna, 6aj pridejo danes predvsem podeželani v mesto nakupovat in ti puste vsako leto trgovcem precej denarja. m Združeni slovenski nameščenci, organizirani v svoji mariborski podružnici, imajo v ponedeljek, dne 30 decembra svoj sestanek, na katerem bosta predavala dr. A. Miiavec, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in tov. Vinko Košir, podpredsednik naše organizacije. Člane — nameščence že sedaj opozarjamo na ta sestanek. m Katoliška mladina priredi v nedeljo, dne 22. dec. ob 8 zvečer v svojem domu v Cvetlični ulici igro »Za pravdo in srce«. m »Slovenčev koledar« je došel. Ker je cena koledarju zelo nizka, izdajatelj ne more prevzeti nase še stroškov dostave. Zato ga naj naročniki blagovolijo dvigniti v naši podružnici na Koroški cesti med uradnimi urami od 8—12 in od 2—6, m Avtobusni promet na progah Maribor—Pekre—Limbuš—Selnica in Maribor—Sv. Martin se na božič dne 25. decembra ne vrši. Na vseh ostalih progah bodo avtobusi vozili po voznem redu. m Betnava—Maribor. Od 27. do 31. decembri se vrše duhovne vaje za dekleta, od 2. do 4. januarja z začetkom 2. jan, ob desetih. Tečaj »Resnica o zakonu« je za učiteljice. Od 4. do 6. jan. se vrši tečaj »Resnica o zakonu« za nameščenke. Začetek ob 19. uri 4. januarja. m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova e. 13, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Aljažev klub sporoča, da bo ns božič in Štefanovo ob desetih dopoldne na Klopnem vrhu sv. maša. m Prireditev Ljudskega odra, napevedana za danes, odpade. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja svojim članom, da je cestno poglavarstvo dovolilo, da se prične v ponedeljek 23 in v torek 24. t. m. z delom že opolnoči. Ker so pekarne na božični dan in na Štefanovo ves dan zaprte, se naproša občinstvo, da se s kruhom in pecivom oskrbi že v torek. To velja tudi za okrajna glavarstva Maribor levi in desni breg m V korist Igralskega pokojninskega sklada bo drevi v gledališču predstava Maksima Gorkega dramske slike »Na dnu«. Bo to obenem zadnja vpri-zoritev tega dela. m Božiček dobite pri ANDREJ OSET, Koroška cesta 26. m Poroke. V Mariboru so se poročili: Pavlu-kovič Geza, ključ. drž. žel. in Fišer Marija; Vrabl Jožef, pek. pom in Rodošek Justina; Horvat Franjo, sklad. drž. žel. in Kukovič Roza; Grladinovič Ivan, zaseb. uradnik in S«nič Marjeta; Križnik Janez, zavirač d. ž. in Kozjak Marija. Obilo sreče in blagoslova. m Krstna predstava v gledališču bo na božični praznik. Vpnzori se Doboviškov-Gobčev »Habakuk«, zabavno delo dveh domačinov. m Lep relief Pohorja. Znani naš geodet, vpo-kojeni polkovnik g. Verhunc. ki je služboval dolgo let v vojaških kartografkih zavodih na Dunaju in v Belgradu. sedaj pa živi v pokoju v Mariboru, je izdelal v meriiu 1:25,000 re liei osrednjega poliOf- 0b 9 dopoldne v Ljudsko posojilnico na žalno slovesnost za dr. Korošcem Vso narodno zavedno celjsko javnost vabimo, da se polnoštevilno udeleži počastitve spomina našega narodnega voditelja in soustanovitelja države dr. Antona Korošca I e Žalna slovesnost za blagopokojnim dr. Antonom Korošcem bo danes ob pol 5 popoldne v Sal. mlad. domu v Gaberjih. Vabimo k polnošte-vilni udeležhil Ncplte svoje zdraviš! Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu I Cene: Pršna kopel: II. razred 3 din — brez perila 2 din I. razred 5 din — brez perila 4 din Kadna kopel: II. razred 8 din — brez perila 6 din I. razred 12 din — brez perila 10 din Parna kopel: II. razred 12 din — brez perila 10 din I. razred 18 din — brez perila 16 din Masaža 5 din Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopelr imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo. c Cerkvene slovesnosti o božičnih praznikih. Na sv. večer bodo ob pol 12 ponoči v opatijski cerkvi sv. Danijela vigiiije, nato slovesna polnočnica. Zjutraj bo slovesna sv. maša ob 10 dopoldne. popoldne ob 3 pa slovesne večernice s pridigo in darovanjem za uboge. Polnočnica pri oo. kapucinih bo ob 1, v cerkvi sv. Jožefa pa ob 12. c V spomin blagopokojnega dr. Antona Korošca je darovala tvrdka Val. Illadin Vincencijevi konferenci 1000 din. Darila za božič kupujte pri Božiču _poleg magistrata!_ e Namesto venea na grob g. Gornika, očeta gospe Loibnerjeve,- soproge trgovca v Celju, je darovala tvrdka Ivan Mastnak Vincencijevi konferenci 100 din. e Fantovski odsek ima danes ob pol 5 v Domu fcožičnico za naraščaj in mladce. Za člane udeležba obvezna. e Slike s pogreba našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca dobite pri foto Kras, Celje. c Dobrodelno božično prireditev prirede danes ob 4 popoldne v dvorani Slomškovega doma pri šolskih sestrah. Na sporedu pravljica v štirih slikah: »Božične sanje male ciganke«. c V LctuSu pri Mozirju je padel in si zlomil lepo nogo Novak Zdravko. Radio-aparati Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein-methall in 01ypid (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 c Umetniška razstava prof. Alberta Sirka, ki je v sejni dvorani Mestne hranilnice, vzbuja med ljubitelji umetnosti zelo veliko zanimanje in priznanje. Splošno se priznava, da kažejo razstavljena dela zelo lep napredek in najboljše, kar smo dosedaj lepega videli pri razstavah Alberta Sirka. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje In najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Ur Sli. Celje. Narodni dom c V Prečni ulici je umrla 83 letna vdova po dvornem svetniku Haselmajer Pavla, v Košnici pa 72 letni Fiis Ivan. Naj v miru počivata! c Število brezposelnih je po evidenci Javno borze dela narasla na njenem področju v 10 dneh od 434 na 5S2 Delo dobi: poročen par za kmečko delo na deželi, 4 kmečke dekle, natakarica, 5 kuharic ia 6 služkinj ter postrežnica. Jesenice Slikanice, otroške knjige v trgovini Krekovega doma. Grosuplje Kakor vsako leto, tako je tudi letos šola priredila božičnico, h kateri so prispevali kr. banska uprava, upravna občina, tovarna »Motvoz in platno«, Katol. prosvetno društvo. Posebno pa se je izkazala domača tvrdka pletenin Ogorevc-Kunc, ki je bogato založila 6 pleteninami 100 revnih otrok. Vsem, ki so pomagali omiliti bedo naših učencev in učenk, se šolsko upraviteljstvo iskreno zahvaljuje. Najnovejša poročila Dnevno povelje vojnega mimstra na vojsko in mornarico Belgrad, 21. dec. m. Službeni vojni list objavlja naslednje dnevno povelje ministra za vojsko in mornarico: Vojaki! Zaradi razmer, ki vladajo v svetu, sta kralj in domovina v letošnjem letu zahtevala od vas veliko naporov, ki ste jih prenašali moško in dostojanstveno. Izvršujoč svojo vojaško dolžnost, so mnogi od vas ločeni od svojih družin in svojih rednih poslov in bodo tudi nastopajočo praznike prebili v tej odgovorni službi. Prepričan, da boste tudi v bodoče, kakor doslej, stali krepko na braniku domovine, kakor so to delali tudi naši predniki v preteklosti, katerih svetal primer nam mora biti še vedno pred očmi, vam ob tej priliki izrekam zasluženo priznanje vsem častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in vojakom katoliške in pravoslavno vere. K nastopajočim praznikom Kristusovega rojstva kličem: Kristus so rodi — srečen božič! Prav tako želim častnikom, vojaškim uradnikom, kaplarjem in vojakom muslimansko veroizpovedi praznik kurlian bajram.«: Vojni minister, častni adjutant Nj. Vel. kralja Petra II. armadni general Peter Pešič. Številni sestanki dr. Kuiovca v Belgradu Belgrad, 21. dec. m. Novi predsednik banovinskega odbora JKZ in politični naslednik dr. Korošca bivši minister in senator dr. Franc Kulovec je današnji dopoldan, kakor poročamo že na drugem mestu, prebil na občnem zboru Glavne zadružne zveze. V teku popoldneva je imel več sestankov s posameznimi političnimi činitelji. Za prihod dr. Kulovca, ki je v Belgradu znana politična osebnost, vlada še nadalje v vseh krogih živahno zanimanjo. Tudi časopisjo budno spremlja vse njegove prve stopinje kot političnega naslednika di. Korošca in na vidnih mestih beleži vse sestanke, ki jih ima s posameznimi politiki. Zadušnica za pok. dr. Korošcem v Zemunu Belgrad, 21. dec. m. Ob sedmini smrti dr. A. Korošca je bila danes ob 7 zjutraj služba božja za velikim pokojnikom tudi v kapeli čč. šolskih sester v Zemunu, v kateri jo pokojnik zadnja leta stalno maševal. Sv. mašo je daroval senator Fr. Smodej. Prisostvovali so ji najožji prijatelji iu sodelavci dr. Korošca in samostanska družina. Belgrajske novice Belgrad, 21. dec. m. Belgrajski mestni župan bo jutri slovesno odprl dom kulturne ustanove belgrajske mestne občine. Novi kulturni dom belgrajske mestne občine je danes obiskala Nj. kr. Vis. kneginja Olga, ki se je zanimala za razstavljeno predmete. Belgrad, 21. decembra, m. Ministrski predsednik in notrunji minister je v soglasju z ministrskim svetom predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi notranjega ministrstva 7. dne 25. julija 1929 s spremembami in dopolnili z dne 31. marca 1930, 18. avgusta 1936, 21. septembra 193S in 20. septembra 1939. Belgrad, 21. dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog finančnega ministra je bil postavljen v samostojni upravi državnih monopolov za člana in podpredsednika upravnega odbora bivši minister Ljubomir Pantič. Belgrad, 21. dec. AA. Včeraj so se končala pogajanja med jugoslovansko in nemško delegacijo, danes ob 12 pa so bili podpisani v zunanjem ministrstvu sporazumi o obmejnem prometu med našo državo in Nemčijo o veterinarskih odredbah, ki se tičejo tega prometa in končno o medsebojni pravni pomoči in pomoči za, preprečitev tihotapstva. Belgrad, 21. dec. m. Jutri bodo v Belgradu slovesno odprli šest kuhinj zimske pomoči in bo razdeljeno 2000 obedov najsiromašnejšim belgraj-skim revežem. Znamke z žigom »Brezje« Belgrad, 21. decembra, m. Poštno ministrstvo je odobrilo poseben žig na pošto Brezje, s katerim se bodo žigosale pošiljke, frankirane z novo izdajo priložnostnih znamk, ki pridejo v promet 1. januarja 1941. Kdor bi želel nabaviti serijo znamk v posebni kuverti ali numeriranem kartonu z omenjenim žigom, naj pošlje na naslov Zveze bojevnikov, Ljubljana, hotel »Metropol«, 15 din. Omenjeni žig bo v prometu 1., 2 in 3. januarja 1941, medtem ko bo priložnostna serija znamk. Zveze bojevnikov veljavna do 30. aprila 1941.