—    206    —
Ozir po domačih.
Višnjagora.
Višnjagora, po nemško Weixelberg, je majhno, toda sila sila staro mesto Da dolenski strani, štiri are od Ljubljane na Krajnskem. Skozi Višujogoro gre cesta iz Ljubljane naNovomesto, na Karlovec in na Zagreb. Mesto Višnjagora ima dvoje predmestij: proti jutra je Stariterg, proti večera Pešenjek. Hiš jo v vsem skupej 117, prebivavcov pa 776, moških 362, ženskih 414. — Višnjagora jo vojaška postaja. Višnjani morajo pogostoma veliko soldatov prenočiti in s hrano preskerbcti. Tukaj je tudi poštno oddajstvo pisem, in oskerbništvo preprege, soseskino predsedništvo, in bo tudi po novi osnovi okrajna vradnija.
Posebnega poslopja v Visnjigori ni, vendar se sme v misel vzeti stara mestna hiša, kamor so se nekdanji mestjani zberali in mnogoverstne sklepe kovali, dokler so stare pravice imeli. Zdaj je vv mestni hiši učilnica in stanovanje začasnega učitelja. Število učen-cov je 60 do 70 obojnega spola v vsakdanji šoli; v nedeljski šoli jih je navadno še enkrat toliko. V sredi višnjagorskega mesta stoji cerkev sv. Aoe, staro poslopje, podružnica sv. Tila. Posvečena je bila ta cerkev 2. dan julia 1767 od kneza in nadškofa goriškega Dragotina Mihela grofa Atems-a. Nekdajni duhovnik Matevž Megušar je pri tej cerkvi napravil duhovsko mi-lodarno ustanovo; naložil je leta 1779 v deržavno denarnico 8100 goldinarjev in oporočil, da obresti tega kapitala naj vživa beneficiat v Visnjigori, kar se še zdaj spolnuje.
O turških vojskah je bila Višnjagora močna ter-dnjava, kar kaže staro in terdno ozidje okoli in okoli mesta, toda zdaj se že podira. Tukaj je bil doma nekdanji slavni mož, Baltazar Radlic po imena, ki je bil v leta 1579 za ljubljanskega škofa izvoljen, toda še tisto leto umeri. Tukaj je bil doma tudi nekdanji slavni frančiškanski provincial na Dunaj i P. Paskal Š&erbinc. Nekdanjo višnjagorsko terdojavo sta podpirala dva gradova ; pervi na južni strani na hribu Višnjagore je zdaj le podertina, vendar so zidovi tako terdni, da takih zi-darij sedaj ne znajo narejati; — drugi na severni strani, že zdavno popolnoma razdjan, kdaj, se ne ve, ker tudi Valvazorju ni bil znan. Pozna se pa vender še zdaj, kako je grad stal, in kje so bile druge poslopja. Prostor tega grada se zdaj imenuje gradišče, to je, kraj, kjer je grad stal. V Visnjigori, če ravno kraj ni zlo prijeten, ker ni ravnine v okolici, ampak okoli in okoli sohribje, je vendar posebno zdrav kraj. Cist dober zrak ohrani ljudi pri zdravji, in veliko jih sivo starost doživi. Velikokrat po sosednih farah hude bolezni razsajajo, in veliko ljudi pomorijo, Višnjegore pa se ognejo. Voda je tukaj posebno dobra, studenec konjšček imenovan, je vsim Dolencom znan. Nad tim stadencom je bil, nekdaj sledeči napis v nemškem jezika: „lch heisse Kon-šček Quelle, and erquicke manche Kehle. Meist die Wei-salburger Stadt, die mich hier verschonert hata. Za nekaj let je, kar je ta napis zginil.
Prebivavci višujagorskega mesta sa zlo pridni; ker Bimajo velikih zemljis, si prizadevajo potrebni živež prislužiti z barantijo, s kramarijo, s strojarijo in oštarijo itd. Tudi je tu velika tobakarija, kjer se veliko tobaka na debelo in na drobno proda. Je tudi tu oskerbnistvo bra-tovšine s. Floriana gradške in teržaške. Hiše v Visnji-gori so večidel vse zavarovane.               Višnjagorski.
—   207   —