★ ra jfto_X- - Stev. 51 (2670) PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr TRST, nedelja 28. februarja 1954 Kardelj, stefanopulos in kbpbdlu o Prvi obletnici ankarskega sporazuma Cena 25 lir re*ultatl sporazuma so popolnoma opravičili priča. Plsu- tri dr^ave polagale vanj ob njegovem pod* te okrepljena Je bila varnost vseh držav v tem delu sveta o Mates novi veleposlanik v ZDA J!??. dopisnika) ; nopulos. ‘S?’® * « b. !p°ra2uni^ ii v Ankari ?el°vanin ? medsebojnem so-*av. eh balkanskih dr- lu' Stetan^,„mmistrl Kep«t *° °b *n Popovič »ateljn Lpr.a°zo°sti dali rav- l katerih nekaj izJav, ^kansksT r-*a^° važnost itev ... _ sporazuma 118 Balkan m.lru 'n varnosti SmluTnifž?^* Minister Ke-Oa je P°udaria v svoji ir »tr4en?ktrSld, sP°razum ^ba Taili kaže, kako je Ufiu.^teVG niim ___________ a v svoji izjavi, in- P' *E®kor*ttrt1 miru tin varno* ebe hali? geopolitične po- r°ševati , anskega področja j • Kenn,i, orn in logi- va Ves svetnrtdal;ie P°udar'a' Rednost * dan?s * Poznava ?°l«g vsrV,, ,a instrumenta. j0 ,a snnr E . vrednosti, ki Varnosti ,~ZUIri *ma s stališča f°i3ročia m'ru balkanskega tazuma ‘,,pr®,4stavlja ta spo-«a dajL ™dl duha, ki mu o.^altio tvorci, uni- ^em nJri(?obltev na polistati ?n°drocJu- Doseženi re-°gromnfai balkanske naročje velffcn predstavljajo “0cno5t 7„° zaupanje v bo-nf^n.anji minister Ku-Nne stii7ajai_- tud- številne ^4e h k‘ jih imajo tri b Ustfiaouit,rzave' in Sovori j a> o J, J stalnega tajni- i avnikov ■ seb°jnih obiskih ri\Vse M;„W delegacij, kar vUha DriiS°r?ogl0 k utrditvi , ^Ea l ^ 3,stva in medse- voditfr van^a’ Z obi-"'Jave mi - J,a Jugoslovanske J .Pa ?arsalf Tita v Anka-%Hiob0*° ti stiki dosegli Ijd,arja rir, Pnj0- Keprulu po-S”ti in r ^odo turški držav-5° Wn v^ .tvo zelo srečni, iv0 ter ^ v svojo sre- sv li|>acifc v.iIi uglednega Sf «=e?a šefa prijatelj" 4^4'v^n«U,e- ^adal* P°-C°v*ni=, i ?t vojaškega so- VM- 'Pri '« balkanskih dr-omenja, da so erinedsebojnih trgo-V, kUlt„*Men3av. kakor tudi E.f?dob^nem področju. SfH)Sltemu r'ZJaV° dal be0' ^ k iutr 41U tudi podpred- k a izvrf0 ans^e8a zvez-«ardel?VršneSa svcta Edvard suda :e Poudaril, da oTga sL»° rezultati ankar-jiL,ravičili „a?ilrna popolnoma ?h $ držav Vanja' k' b° C »iegovl Ve Polagale vanj fj^nje Podpisu. Sode- der in Tu!^.JuKosiavijo, C.r-VSliB,,: -fUrciin I^._ Jugoslovanski državni tajnik za_ zunanje zadeve Koča Popovič pa je ravnatelju Tanjuga poudaril, da se je ankarski sporazum pokazal kot velik činitelj v poglabljanju medsebojnih odnosov Jugoslavije, Grčije in Turčije ter pri vsklajevanju njihovih naporov za ohranitev miru :n neodvisnosti. Ta sporazum je zasnovan na ustanovni listini OZN, na načelih popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja ter je usmerjen na utrjevanje varnosti treh neodvisnih držav in miru v svetu sploh. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal turškemu zunanjemu ministru Kepruluju brzojavko naslednje vsebine: «Ob prvi obletnici podpisa sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo mi je v posebno zadovoljstvo. da vam pošiljam svoje prisrčne pozdrave in izraze hvaležnosti za vaše dragoceno sodelovanje. Naš sporazum je v tem prvem letu izpolnil upanje, ki smo ga vlagali vanj. To krepi moje 2 odst. prepričanje, da bodo tudi v nadalje doseženi pomembni uspehi, ki bodo spodbuda za nadaljnji plodni razvoj prija-teljskega sodelovanja med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo«. Odbor za gospodarstvo zveznega sveta jugoslovanske ljudske skupščine je danes razpravljal o amortizaciji in obrestih na osnovna sredstva. Delegat _ zveznega izvršnega sveta inž. Korošec je v odgovoru na vprašanja poslancev ugotovil, da je v družbeni načrt vračunana amortizacija v znesku 129 milijard dinarjev omogočila v glavnem vzdrževanje osnovnih sredstev na Odbor za gospodarstvo zveznega sveta je razpravljal tu-'■'.i o dohodkih in izdatkih federacije. Predsednik odbora Milentije Popovič je obvestil člane odbora, da je bilo pozneje ugotovljeno da bo skupna masa akumulacije večja za okrog 4 milijarde od predvidene, kar bo omogočilo povečanje ne samo izdatkov federacije, temveč tudi povečanje dotacij ljudskim republikam. Odbori bodo nadaljevali jutri z delom. B. B. BEOGRAD, 27. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve se je izvedelo, da je ame- SE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ PO VOJAŠKEM UDARU V SIRIJI f' Damasku je vojaštvo streljalo na demonstrante, ki so napadli parlament in radijsko postajo • Uporniki s severa zahtevajo izročitev oblasti bivšemu predsedniku Atasiju * iSačelnik glavnega štaba general Šukair odšel na pogajanja s uporniki dosedanji višini, in je obvestil | riška vlada privolila na ime DAilSK, 27. — Položaj v Siriji je še vedno zelo resen in negotov. Kakor znano, je po ostavki in odhodu predsednika Sišaklija prevzel v smislu ustave predsedniške posle predsednik parlamenta Kuzbari v pričakovanju novih volitev. Toda skupina oficirjev, ki so začeli upor, se temu protivi in zahteva, naj se ponovno preda oblast bivšemu predsedniku, ki ga je Sišakli odstavil, Hašamu El Atassiju. y Aleppu so se danes upornikom pridružili še drugi častniki iz nekaterih drugih pokrajin. Zdi se, da se je upornikom pridružil tudi del letalstva. V Damasku so danes na- poslance, da se pripravlja [ novanje dosedanjega stalnega ^protnik: Sišaklija organizira- amandma, ki predvideva c- svoboditev dolžnosti plačeva- , OZN Lea Matosa za jugoslo-nja amortizacije za nekatere , , , ,, gospodarske panoge, da se ne j vanskega veleposlanika v Wa-bi pokvarila dosedanja raven shingtonu. Leo Mates bo za-cen. Prav tako je predvideno menjal dosedanjega veleposla-znižanje obrestne mere za ne- n:ka Vladimira Popoviča, ki katere gospodarske panoge, 5c bo v kratkem vrnil v Ju- kot so elektrogospodarstvo, slavijo t prevzel vodstvo kmetijstvo, promet in nekate-1 ® ra podjetja prehrambene in- zunanjepolitičnega odbora j-u- dustrije od dosedanjih 6 na gcslovanske skupščine. »<*»*«■■“«*> * srjsas vlade. Kuzbarija in postavitev zvezne ljudtske Atassija aa oblast, Nad prestolnico so letela reakcijska letala in metala letake, s katerimi se zahteva odstavitev Kuzbarija in razpustitev parlamenta. Demonstranti so vdrli v palačo parlamenta, kjer so v sejni dvorani vse razbili. Podpredsednik poslanske zborni- ce. ki so ga demonstranti ranili. je tedaj izjavil, da bo parlament razpuščen. Zvečer pa so demonstranti napadli radijsko postajo in skušali vdreti vanjo. Vojaštvo pa je tc preprečilo in je med spopadom na demonstrante streljalo. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Glavni štab je proglasil policijsko uro od 20. do 5. zjutraj, toda ob 22. so bile ulice še vedno polne demonstrantov, tako da je vojaštvo z veliko težavo vzdrževalo red. Tu in tam so nastali požari Radio Aleppo je v teku dneva javil, da je bil načelnik glavnega štaba general Sukair ujetnik skupine častnikov, ki so zvesti predsedniku Sišakliju. Suks-.ir, ki skuša igrati vlogo posiedovalca, je bil pozneje izpuščen. Odredil je, naj se parlament razpusti. Začasni predsednik republike Kuzbari bo začasno vršil izvršno in zakonodajno oblast v pričakovanju dokončnih sklepov, ki naj se sprejmejo sporazumno med političnimi voditelji. Sukair je v izjavi, s katero javlja razpustitev parlamenta, odredil tudi izpustitev GENERAL NHGIB ZOPET PREVZEL FUNHCIJO PREPSEPHIKH EGIPTOVSKE REPUBLIKE Po celodnevnih demonstracijah in na zahtevo skupine častnikov, ki so jih prvotno aretirali, je revolucijski svet pozval Nagiba, noj zopet prevzame funkcijo predsednika republike in revolucijskega sveta-Predsedstvo vlade bo obdržal Naser-Danes boNagib odpotoval v Kartum iai v' i7i= 0 se je P° Kar-seh°-na vibv.1 usPešno razvi-■lQ-:h nH Področjih med-°dfos°v. S tem sdo- »0« ie 'biii° ,poudnril 0st w°ua .okrepljena «v*,vŠh < ■ Na držav S tem spo-Kar-var-v tem delu doru jeat„mfdnarodnem pod-BuSijeH konstruktivno so-za Ze o, Pomemben Cevnih dlt?v miru tari Vlsnimi odnosov med Z ' takšni narodi- Prav zale ,atlkarsk/if značaja vsebi-i se„a sporazuma, ki KAIRO, 27. — Revolucijski svet je uradno sporočil pozno popoldne, da je «v interesu države general Nagib zopet prevzel funkcije predsednika republike*. Ta sklep so sprejeli na seji sveta, ki je zasedaj osem ur zaporedoma v vojašnici v predmestju Kaira, kjer se je danes večje število častnikov uprlo in zahtevalo povratek Nagiba. Pet članov revolucionarnega sveta je popoldne odšlo k generalu Nagibu in ga pozvalo, naj znova prevzame pred-sedništvo republike in pred-sedniitvo revolucijskega sveta. Novica o povratku generala Nagiba na oblast se je z bliskovito naglico razširila in v mestu je prišlo do navdušenih manifestacij. Ogromna množica se )e zbrala pred stanovanjem p.odsednika, ki je z nasmehom odzdravljal njenemu vzklikanju. Komentator radia Kairo je nocoj med drugim izjavil: j "■ General NAGIB nov v Egipt z nalogo, da stopijo v stik z egiptovskimi političnimi voditelji in da tam proučijo položaj. Unionistični stranki predseduje sudanski vladni predsednik Azari, ki pristaše. Sporazum med Na^ je osebni prijatelj generala serjem iu Nagibom za skup- naražčala. Demonstracije so se začele že zjutraj in množica je zahtevala Nagibov povratek. Zato se je pokazala nujnost kompromisa. Revolucijski svet se je zaradi tega sestal prav v vojašnici, kjer so b'li zaprti aretirani častniki, in po dolgi seji je major Mohieddin, ki je član revolucijskega sveta, skupno z drugimi štirimi člani tega sveta odšel k Nagibu, da mu sporoči željo, naj bi se vrnil na oblast, medtem ko bo Nasser ostal ministrski predsednik. Nagib je na to pristal. Medtem so v vsem Egiptu proglasili obsedno stanje. Nocoj je Nagib začel posvetovanja z revolucijskim svetom v glavnem štabu vojske. Po splošnem mnenju bo Nagibov položaj sedaj še bolj trden. Dogodki so tudi pokazali, da je imel Nagib tudi v revolucijskem svetu svoje «Povratek generala Nagiba na Nagiba predsedmštvo republike je naraven spričo bratskih čustev. ki ga vežejo z ostalimi člani odnosov med ! revolucijskega sveta Spomin Ves dan je bilo v Kairu že- no sodelovanje vladi bo morda vsaj trenutno zagoto- ini ‘raz »porazi ^iri^h. > n terc miercsov *a- v Pr<^iotv •*> S 'etu nap re- ku -n narnV?Ve tudi njegov Se * Kard f °b .zak,ju?* r'čanio. ,_e 1 izrazil svoje j da je položaj zopet normalen.® le, da so 40 od teh častnikov s tem raste >rS'‘ieani!rde'J lir! sortni"3'13'-’"31 razvoj In k?i!ePši ntj°'vnja ln žel-'e dn, aRinin allnil napredek T TUrč ? Pr'JatelisVih naro-ta*rški 1 ln. Grčije, ii ^®Ul0t Unanji minis na skupne borbe je premočan, zato da bi se enotnost revolucijskega sveta lahko dokončno razbila. Egiptovsko in sudansko ljudstvo, kateremu so zadnji dogodki povzročili mnogo žalosti, je zadovoljno, os J* minister Ste-v,""vi P , Poudarja v svo-luhlu tn,- b,a tesnega sode- li tPr_;'r «‘>nega soae-*iik treh težnjo .n držav Ii1ateljskih balkan-Stpfs 1,v'>m ' . _ P°s?bnim zado- k. " ugotavljam ‘•^s. da 0 Plodn ijilo'0!^ je preteklo pravi o v skupnih “.sevanje našega ki ^^arski spora-^ b1, kat£r-u 2 vis°kimi H slUžbi temelji OZN. m . sP;ošr.e borbe za *li *a Tričetnike spadata Glavni tajnik francoske so- Predsednik ZDA James M z < ohran da oh ° 9notn°stjc »PeL^aše ri‘ anim° neodvis-dPfeavnosti ter u- šii^j6 °dnosovJOm° za izbolj-liuK°Sedi k. *■ tlstimi na- .Jim je do mi- ^cea4Vjneg^a na osn<> Jiru0'tj:'‘W%eodnarr°dnTh“X Vise ki pred ° za ohranitev j ie naš naj- •e Vključil Stefa- spoštovanja Afetaciie da od Pidi 27 aretirani Boliviji Uradno so t*,, bili ,-u 0 “Pozicije, ker l*Jeni >‘jem ^ Cljsklh P°-v.^ra‘ Pn zardi, a Bo bil, ude. v R r morala udara ollv ^iji do Jtoe obla=t'i že vnerem < - • Vnaprej °.VH dva blv’ Hs®62 n 111 Ali? Mendo-livi3®8a ve.tudi u-to Salmas v Ju , P°slanis? k ame- ** >V°Bn^uiltVa v Bo’ 111 red. Skozi sito in rešeto brambne skupnosti; sele nato funkcije v raznih medsebojnih bo mogoče podpisati konven- ^ -n ^ predvidevaia tudi cijo o sodelovanju med Ve- • d ^^3 k vojni v liko Britanijo in evropsko Teževanju spomih vprašanj obrambno skupnostjo. I državami zahodne pol- Se pred začetkom konferen- able heta 1901 je sledila nar-ce je izvršni odbor Sociali- bitražna pogodba«, sklenjena v stične internacionale sklenil, Mexico Cityjse tržaške Slovence, naj tem gospodom dobro gledajo na prste; pozivamo predvsem vse tiste, ki morda v preteklem tednu še vedno niso spregledali, kam vodi izdajalsko hlinjenje in povezava* nje s predstavniki rimskega imperializma. Pri tem naj ne pozabijo 1 'i! 2Unanjih ministrov ameri-ltudi ne bo hotel kriti prora- č! 7mPntin n\maia sre- ških republik, ki bodo raz-1 čunskega primanjkljaja na U . ^ medse- -^Urni nači. Neka- mtslih, da nas bodo iz- I bojne varn 1 r o polit,enih p,ora(;un' predvideva) znižanje trebili. Pa nas niso. Mislili m gospodarskih vprašanjih davkov. Odkod potem sredstva so, da bodo skupaj s Hitler- ameriškega sveta. Podobne vse- za kritje primanjkljaja, še ni jem zmagali Pa niso. Itd. No, pn to no bile ugodnejše in zelo hude napake. Te dni pa so se zmotili... z manj Škode Komaj go zve deli, da je Nagib podal cy-stavko, so kat dva dni 2a* poredkoma filozofirali in izvajali vse mogoče in nemo- ameriške konference so vsakih znano. pet let in udeležujejo se jih - vse države Severne, Srednje gAIGON, 27. - Francoski o- m Južne A razen Ka- ^rambni minister Pleven, ki je nade. | sedaj v Saigonu, je danes izja- ZDA bo v začetku konfe- vjjf da ima popolno zaupanje renče predstavljal državni taj- v vrhovnega poveljnika fran- ... ____ nik John Foster Dulles, ki je coskih sil v Indokini generala goče si,.lepe, ki pa so imeli. iniel danes v Washingtonu Navarre. Dodal je, da naj bo s filozofiranjem vred eno sa- L.mt ogovor s predsednikom izki ženevske konference ka- mn skunnr, in.,-- u: ,.! daljši r-zg°vur S preaseamKmn ^ koli. «se Francija ne bo Eisenh' werjem, s katerim sta njkoli dala ed nas(ljem in smernice Ril Knmsa ■ , . 1....________ , - -... v r su- mo skupno lastnost, ki ji pravimo — neumnost. Seveda niso pozabili — pn smernice Dullesovega ne bo zapustila svojih prijate- 1- i čela na vseamenški konferen-1 ljev v Indokini«. WASHINGTON, 27. — Afera MacCarthy. »Nikoli ne bom MacCarthy - Stevens povzroča delil kruha s človekom, ki je vse večjo polemiko ne le v bil lažni pričevalec proti tri-ZDA, temveč tudi drugod po desetnim milijonom Američa-svetu. V Ameriki pa spravlja n»v», je pisal Mitohell organi-v resno zadrego republikansko zatorjem banketa, «kajti člo-vlado, saj sta tako MacCarthy vek, ki je po krivici obtoževal kot Števen; vplivna člana re- ljud; izdajstva, ni vreden dru-publikanske stranke; poleg te- gega kot zaničevanja svojih ga pa povzroča ves škandal j sodržavljanov#, resno škodo ugledu vlade. Na Demokratični senator Full-drugi strani pa kaže, da je do-1 bright pa je pozval Amerikan-bil «lovec na čarovnice« tak-1 ce, naj berejo Leninova dela, šen vpliv, da tudi najvišji da «bodo bolje razumeli Mac vladnii organi le z oklevanjem Csrthyjevo delavnost«. Svojo posegajo vmes in se izogibajo zahtevo je Fulibright postavil vsaki jasni bessedi. | tudi v senatu in dosegel, da so Predsednik Eisenhower je na zapisnik dali naslednje Le-sporočil danes voditeljem re- ninove besede, zapisane leta publikanske skupine v senatu 1920: «... Ko bo ameriška bui-svojo željo, da bi v bodoče vsi zoazija popolnoma izgubila republikanski člani senatne š!*vo. 60 sumila boljševizma podkomisije, ki ji predseduje tisoče in tisoče ljudi m ustvar- „ - - jala panično atmosfero z raz- MacCarthy, prisostvoval, vsa- alarmantnih zgodb o boljševiških zarotah«. Demokratični senator Herbert Lehman je v govoru v New Yorku ostro kritiziral delavnost senatorja MacCar-thyja in Jennerja ter poslan- ki seji podkomisije. Doslej se je namreč običajno dogajalo, da je bil na sejah podkomisije navzoč samo senator Mac Carthy. Poleg te^e se pojavljajo glasovi, da bi bilo treba z zakonskimi ukrepi določiti in omejiti pristojnost MacCarthyjeve . izsi[jsvan]a)) Lehman je po- ! silo podkomisije Pristojnost in na- da so ti inkvizitorji' loge te podkomisije so namreč pOVzro^iij notranja nasprotja Carthyja. Dejal je. da piže laburistično gla- doslej določene v zelo širokem in megleno označefiem okviiru. v ZDA in »izpostavili Ameriko srpehu tujine«. Dejal je, kar omogoča MacCarthyju, da da ^ Amerika dovolj poli-jih razlaga *na najbolj eksten- c;je za podobne opravke in žive n način in si prisvaja pre- da je doižnost sod^a) da pie rogative, ki sicer pripadajo ] ganjajo tiste ki kršijo zakon noira-riienpi&im zveznim orsa- ne pa ((raznih parlamentar najrazličnejšim zveznim orga' nom. Predsednik državnega odbora demokratične, stranke Ste-phen Mitchell je danes odklonil vabilo na tradicionalni banket ob prazniku sv. Patrika v Chicagu ker je bil na banket kot govornik povabljen Akonkagua osvojena BUENOS AIRES, 27. — Sest francoskih alpinistov je včeraj pryič doseglo vrh Akonkague, ki je najvišji vrh Južne Amerike in meri 7130 metrov. Francozi so prodrli na vrh po južni strani hriba. Kot pravijo zadnja poročila, vzpon ni bil tako težak, zato nih komisij, ki hočejo biti obenem sodniki, porota in javni tožilec«. Iz Lopdona pa poročajo, da , ____ je podpredsednik laburistič- j P® i, Vn!?,e “afaja,° Pri po- ne poslanske skupine Herbert —. . alpinista so pre-Morrison v nekem govoru v Plymouthu ostro napadel Mac ne poslanske skupine Herbert utori«?*Tzm^njent mi nogami, pa tudi ostala imajo po telesu znatne zmrzline. PRIMORSKI DNEVNIK 28. februarja 1S,( ^ UPOMUI^KI l»\KVI Na današnji dan je leta 1945 izvršil IX. korpus NOV in POJ ofenzivne sunke v Vipavsko dolino DANES, nedelja 28. februarja Koman, Sebidrag Sonce vzide ob 6.47 in zatofle. 17.49. Dolžina dneva 11.02. vzide ob 3.47 in zatone ob i-1 * JUTRI, ponedeljek 1. marca Albin, iMo.jm.ir ZAČASIMA REŠITEV CONSKEGA PREDSEDSTVA 350 IHU /.IV BODO VSELILI v nekdanje zapore pri Jezuitih Dosedanje prebivalce jezuitskih zaporov bodo preselili na Opčine - Pred obnovitvijo pouka na šoli prt Sv, Jakobu Te dni smo poročali o sporočilu ZVU, da je dal poveljnik področja gen. Winterto:i conskemu predsedniku navodila za začasno rešitev stanovanjskega vprašanja 250 družin, ki so bile oškodovane ob zadnji burji 'n ki so jih zasilno nastanili v nekatera šolska poslopja. Conski poveljnik je stavil na razpolago tudi potrebna denarna sredstva. Na podlagi teh navodil je consko predsedstvo že začelo razgovore tudi z drugimi predstavniki oblasti za izdelavo skupnega načrta, kje in kako nastaniti omenjenih 250 družin. Consko predsedstvo namerava zapletniti določene prostore za katere bo plačevalo najemnino. Za sedaj pa upajo, da bodo v nekaj dneh preselili vse begunce iz bivših zaporov pri Jezuitih na Opčine tako, da bodo lahko del teh prostorov stavili na razpolago za začasno stanovanje brezdomcev. Zvedeli smo, da je consko predsedstvo že izdelalo dokončni načrt in ua bo vprašanje začasnega stanovanja 250 družin v nekaj dneh rešeno. Namen conskega predsedstva je priskrbeti prizadetim družinam dokaj u-godno začasno stanovanje, da se prepreči še v nadalje življenje družin v skupnih prostorih. Sicer ne vemo v kakšnem stanju so prostori bivših zaporov pri Jezuitih, kjer so do sedaj živeli begunci, mislimo pa, da bi mogla biti 'a rešitev res začasnega značaja, ker upravičeno dvomimo, da ti prostori ustrezajo potrebam za daljše bivanje družin, Z novo namestitvijo omenjenih 250 družin bo šola pri Sv. Jakobu ponovno prosta in otroci bodo lahko ponovno začeli s poukom. Hkrati pa bi svetovali pristojnim oblastem, da se pozanimajo _ za stanje vseh od burje poškodovanih hiš in da posredujejo pri lastnikih, da jih takoj ko dovoli vreme popravijo. Ce lastniki nimajo na razpolago dovolj denarnih sredstev, naj jim oblast v tem primeru pomaga, da bodo rešili vsaj tiste stanovanjske hiše, ki niso bile tako poškodovane, da jih ne bi bilo moč več popraviti. Na ta način se bo lahko večje število družin vrnilo v stara stanovanja. SKLEPI CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Zvišana oskrbovalnine v pokrajinskih bolnišnicah Na zadnjih sejah conskega upravnega odbora so med dru. gim odobrili sklep Občinske pdoporne ustanove v Trstu, s katerim je bilo določeno, da bo ustanova izplačala svojim upokojencem, ki so bili sprejeti v stalno službo po 1. juliju 1923, razliko med pokojnino, ki so jo dobivali od Zavoda za socialno zavarovanje in med pokojnino, _ ki jo prejemajo državni uslužbenci. Ta ukrep bo veljal vse dotlej, dokler ne bodo uveljavili novega pravilnika o pokojninah. Nato to proučili proračun pokrajine za leto 1954. Pokrajinska uprava je pri sestavi proračuna sklenila, da bo tudi za leto 1954 aplicirala do- Akademški klub «Jadran« čestita novima doktorjema ekonomije N EDI TROST in TONETU GAŠPERŠIČU, fci sta včeraj promotii-rala na ekonomski fakulteti v Trstu. Čestitkam se pridružu. je «Primorski dnevnik». datni davek na nepremičnine, in sicer v znesku 120 lir za vsakih 100 lir davčne o-snove na zemljiške davke ter 11 Ur na vsakih 100 lir davčne osnove za hišne davke. Prav tako bo pokrajina izterjevala 5 odstotkov dodatka na kmečkih dohodkih, na občinskem davku na industrijo, trgovino in obrt ter 1.75 odst. na dohodninskem davku kat. G. ter 1.40 odst. za kat. C. 1. Da bi znižala primanjklaj, je morala pokrajinska uprava zvišati oskrbovalnine v bolnicah, ki jih upravlja, in sicer od 1. januarja dalje za bolnike pokrajinske umobolnice, pokrajinskega nevrološkega zdra. vilišča, oddelka postenkelale-tikov ter bolnišnice za kronic, ne bolnike. Prav tako so zvišali oskrbovalnino v pokrajinskem zavetišču za mladoletne «Sergio Laghi». Conski upravni odbor je ndobril poviške oskrbovaljnin ter je priporočil odobritev proračuna in podelitev državne podpore za njegovo izenačenje. Skupščina delavcev iz barake na sedežu Delavske zbornice Na sedežu Delavske zbornice se je včeraj dopoldne zbralo nekaj delavcev iz barake ladjedelnice Sv. Marka. Na skupščini so obravnavali vprašanje skrčenja delovnega časa. Tajnik sindikata metalurških delavcev ES Semilli je poročal o položaju in obvestil delavce, da so predali spor o skrčenju delovnega časa uradu za delo. Ni pa nakazal nobenih pravih perspektiv za rešitev krize. Občinska javna dela v prvem šestmesečju Tržaška občina ima v proračunu v prvih šestih mesecih za 600 milijonov lir raznih javnih del. Med temi deli so gradnja' stopnišča k jezuitski cerkvi (S. Maria Maggio-re), ki bo v režiji ustanove SELAD; obnova cestišča v Istrski ulici od Trga Baiamonti do občinskega stadiona pri Sv. Soboti, pri čemer bodo čez ulico zgradili nov most v smeri Ul. Soncini. Popravili bodo tudi cestišče v Ul. Enri-co Toti in na Katinarski cesti. Napravili bodo nove ceste k ljudskim hišam IACP pri Sv. Ivanu, na Elizejskih poljanah in drugod. Prav tako bodo v mestnem središču pokrili cestišča z asfaltom. Razen teh del, ki so v proračunu, pa so sedaj v teku razna občinska javna dela v znesku 700 milijonov lir. Ne mečite petard! Županstvo opozarja, da je v smislu odloka od 28. XII. 1953 strogo prepovedano metanje petard na javnih ulicah. Proti kršiteljem odloka bo uveden predvideni kazenski postopek. Hazjfovori s citatelji o Primorskem dnevniku Da poglobi stike s čitatelji, da izve za njih mnenje, pripombe in želje glede vsebine in ureditve primorskega dnevnika in da z njimi izmenja tudi nekatere svoje poglede, izvirajoče iz dosedanjih izkušenj, ter da tudi ugotovi možnosti in nove načine za širjenje dnevnika med slovensko prebivalstvo predvsem v mestu, je uredništvo sklenilo izvesti neke vrste anketo na direktnih sestankih s čitatelji. Uredništvo izhaja pri tem iz stališča, da je Primorki dnevnik sicer in predvsem glasilo Osvobodilne fronte, da kot tak stremi predvsem za uresničenjem programa OF, t. j. za narodno in socialno osvoboditev tržaških Slovencev in tržaških delovnih množic, da pa ima kot edini slovenski dnevnik na Tržaškem še posebno vlogo kot informator. USPELI PLENARNI SESTANKI NAPREDNIH JENA ŽENE SE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVO 8. MARCA Pri letošnjfim praznovanju mora priti do izraza enotnost žena v borbi za rešitev vseh perečih problemov Demokratične žene cone A se pripravljajo na proslavo svojega praznika 8. marca. V ta namen so imele v zadnjih dneh več uspelih plenarnih sestankov, med temi sestanek pri Sv. Ivanu, I. okraja, sestanek za center, pri Sr. Ani, na Kolonkovcu, v Nabrežini in v Saležu. Na vseh teh sestankih so žene obravnavale gospodarska in socialna vprašanja, predvsem pa seveda vprašanje sedanje gospodarske krize, vprašanje brezposelnosti in vprašanje emigracije tržaških brezposelnih v Avstralijo. Prav v zvezi s poslednjim vprašanjem se je med ženami raznih sektorjev in vasi razvila zelo živahna diskusija, v kateri so ostro obsodile pojav emigracije tudi med slovensko brezposelno mladino in pokazale zaradi tega veliko zaskrbljenost. Po njihovem bi morali vsi brezposelni — domačini ostati doma in tukaj odločno zahtevati delo, na delo v tujino pa naj gredo vsi tisti ezuli in begunci, ki jih iredentisti s podporo oblasti nasilno naseljujejo na slovenski zemlji. Izrazile so ponovno potrebo po čim večji enotnosti vseh žena v borbi za rešitev vseh teh perečih problemov, ki bi morala priti do izraza tudi pri praznovanju letošnjega praznika vseh žena. Na vseh teh sestankih so se seveda pogovorile tudi o pri-pravah za letošnji 8. marec. Osrednja proslava bo na dan 8. marca v Skednju z uprizoritvijo dramske reportaže «Odločitev», več manjših proslav s kratkim kulturnim sporedom pa bodo žene same organizirale v raznih okrajih in vaseh. PO VELIKI REKLAMI . .. Zadeva z „Mariposo" se bo še vlekla... Pred mesecem smo poročali, da bodo v ladjedelnicah CRDA v Tržiču in verjetno pozneje tudi v ladjedelnici Sv. Roka v Trstu obnavljali ameriško potniško ladjo »Maripo-sa», ki ima 18.152 ton Po prvih vesteh italijanskega izvora, katere je tukajšnji iredentistični tisk objavil z velikim poudarkom, je kazalo, da bo ladja prišla v kratkem iz Amerike v Trst. Sedaj pa poročajo iz San Francisca, da je ladja trenutno v ladjedelnicah družbe «Matson Ship- M>|{KTi:\liOUPKVHOKAH PRAVliK Lažni avstrijski konzul izvabljal od žrtev denar Naivnežem je obljublju! delo, mm pripravo dokumentov pa je »prejemal denar yards Corporation« iz San Francisca, kjer obnavljajo stroje, kar bo po izjavah a-meriikih tehnikov zahtevalo okrog tri mesece. Potniško ladjo «Mariposa» so nedavno kupili švicarski brodarji in jo preimenovali v «Homeric». Po končanih delih v ameriški ladjedelnici bo ladja priplula v Tržič, kjer bodo popolnoma obnovili notranjo ureditev, tako da bo sposobna za potniški promet. Skupni stroški te obnove bodo stali okrog 35f7.000 funtov šterlingov. Kot lahko ugotovimo na osnovi vesti iz San Francisca, bodo ladjedelnice CRDA obnavljale samo notranjo opremo in n« tudi pogonske motorje, ki jih obnavljajo v Ameriki Na ta način bodo tržaške ladjedelnice pri tem obsežnem delu popolnoma izločene. Po predvidevanjih bo *Ho-meric« dokončno obnovljen v oktobru. SE 0 PROSTORU ZA NOTO SOLO V SESLJANU Prebivalci Sesljana in Vižovelj zahtevajo šolo v središču obeh vasi Spomenica deviosko-nabrežinskemu županu je podpisalo75 prebivalcev obeh vasi - Ožji odbor naj odstopi od svojega stališča V nasprotju s stališčem devinsko - nabrežinskega župana in podžupana glede izbire prostora za novo šolo v Seslja-nu, je zadnja številka »Demokracije« objavila pod naslovom «0 novi šoli v Sesljanu« članek, ki vsem potrjuje upravičenost intervencije svetovalca tov. Škofa na zadnji občinski seji. Kot se naši čitatelji morda še spominjajo, je na tej seji tov. Skof odločno nastopil proti določitvi prostora za gradnjo nove sesljan-ske iole, za kar se je zavzemal občinski ožji odbor, ter zahteval, da se nova šola sezida na drugem mestu, in sicer v bližini stare. Intervencija svetovalca tov. Škofa je takrat močno zbodla župana in podžupana Florida-na, ki sta skušala ovreči njegovo stališče, pri čemer se je predvsem podžupan Tloridan spozabil tako daleč, da je namesto protiargumentov upo. ZADNJI »OH ZAPADE NEPREKLICNO 15. APRILA 11. Kako prijavimo vojno škodo? V arhivih finančnega nadzorništva je že okrog 40.000 prijav - Posebne prijave za obnovitvena dela Policija je te dni prijavila sodišču 25-letnega Nerea Trosta z Lonjerske ceste, ki se je izdajal za tajnika avstrijskega konzula v Trstu in je tako l izjavami o prijateljstvu z raznimi vidnimi osebami ogoljufal več mladeničev, ki so iskali zaposlitev. Trost je vsakemu obljubljal delo in s lem izvabljal razne Vsote denarja, ki naj bi po njegovih izjavah bile potrebne za ureditev dokumentov in ostalih potrebnih listin. Tako so v spretno nastavljeno mrežo padli lii-letni Iginio Abenzi iz Ul Manzoni 8. ki je plačal 4.420 lir. 20-letni Renato Gra-ziati stanujoč istotam, ki ,e bil prevaran za isto vsoto, 19-letni Biuno Godas iz Ul. S. Giusto, Ki .je za «dokumente» potrebne za njegovo vkrcanje na kako ladjo izplačal kar 8 tisoč lir. Končno je Trost prevaral z isto obljubo za 4.42P lir tudi Ivana Kristančiča 11 Ul Manzoni 8. 1.200 kg cigaret pod tovorom drv 26 t m. so Hgenti nega preiskovalnega linanč- cdseka ob 17.10 zaradi upravičenega suma tihotapskega delovanja ustavili na vogalu Ul. Coro-neo z Ul. Palestrina tovornik ((Alfa Romeo« s prikolico z evidenčno tablico TS 8210. Tovornik, ki je bil naložen z lesom je prišel ilegalno iz Jugoslavije Med pregledom so agenti naili pod tovorom drv 1.200 kž ameriških cigaret. Aretirali so 3 osebe, medtem ko so tovornik in cigarete zaplenili. Preiskavo še nadaljujejo z namenom, da odkrijejo ostale morebitne pomagače. Rešilni avto jo je trenutku ko je 46-letni Olivio Spacal s Kolonkovca. ki je bil za volanom rešilnega avta INAM, ritensko zavozil, je oplazil 89-letno Marijo Miani iz Ul Molin a Vento, ki je tedaj priila iz nasprotne smeri. Ker se je ženska pri padcu ranila, jo je Spacal naložil v avto in jo odpeljal v bolnico, kjer so jo zaradi zloma lopatice in manj. šili ran pridržali s prognozo okrevanja v 25 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Samo še dober mesec in zapadel bo rok za prijavo vojne ikode. Večina prebivalcev je škodo sicer že prijavila in so njih prijave po zakonu veljavne ter jih sedaj ne morejo več dopolniti. Vendar je še precej oseb, ki še niso napravile predpisane prijave. Vse te imajo čas do 15. aprila, ko zapade zadnji rok. Prijavo vojne ikode je treba napraviti v dveh izvodih, kjer je treba navesti priimek in ime lastnika, ki je utrpel vojno škodo, opisati škodo in okoliščine, v katerih je nastala in končno oceniti škodo po cenah, ki so takrat veljale. Tema prijavama je treba priložiti še :notarsko izjavo, 'ti se jo lahko napravi ali pri notarju ali na sodišču in v kateri štiri priče pod prisego potrdijo točnost navedb v prijavi; potrdilo o državljanstvu (italijanskem) oškodovanca in kazenski list Za nepremičnine je treba poleg tega še priložiti posestno polo, ki jo izstavi katastrski urad. Vse te dokumente izstavljajo omenjeni uradi brezplačno, samo navesti je treta, da se jih rabi za prijavo vojne škode. Ker je treba za izstavitev teh dokumentov tudi nekaj dni, opozarjamo vse tiste, ki škode še niso prijavili, da je rok 15. april nepre-klican in da bodo vse poznejše prijave in pritožbe zaman. Vsem onim, ki so vojno škodo prijavili pa sedaj ni treba napraviti nikakih prijav več, razen v primeru, če so že dobili od raznih u-stanov sredstva na račun vojne škode V. takem primeru morajo sporočiti finančnemu nadzorništvu višino vsote in naslov ustanov, od katere so dobili sredstva. Višje finančno nadzorniitvo sedaj pregleduje vse prijave in lahko pričakujemo, da bo to delo trajalo precej časa, saj je v arhivih ie okoli 40.000 prijav. Postopno bo finančno nadzorništvo poslalo oškodovancem posebna obvestila, kako je z njih prijavo. Takrat bodo morali Tržačani napraviti Dosebno izjavo, v kateri bodo zahtevali ugodnosti, ki veljajo ičključno za Trst Tukaj bodo namreč pomnožili vrednost vojne ikode s 15, medtem ko v Italiji samo z 10. Do začetka junija pa je jas za napraviti izjavo, če mi. sli lastnik pcršfcodovanega poslopja ali lastnine, ki je služila pri izvrševanju neke dejavnosti. to lastnino obnoviti in zahtevati zato posebno pomoč. Ce lastnik do junija ne bo napravil te izjave, bo namreč upravičen samo do oškod-nine, ki pa je znatno nižja :ot pomoč za obnovo. Vendar je za to izjavo še dovolj časa, saj je rok dovolj dolg. Avtorji 4 tatvin prijavljeni sodišču Policija je prijavila sodišču 25-letnega Antonija Giudice iz Ul S Cilino 10 in 26-letnega Leonarda Porcellija, ki se že nekaj časa nahaja v koronej-skih zaporih, pod obtožbo, da sta skupno izvedla 4 tatvine v trgovine raznih tržaških trgovcev (Verbitz, Calzoleria Triestina, Record confezionj in Marija Pancera vrd Cillo). Poleg obeh tatov, ki sta vdirala v trgovine med opoldanskim počitkom, so prijavili zaradi iste obtožbe tudi 21-letnega Marija Scucimarra iz Ul. Zorutti, medtem ko so 59-letno Marijo Trevisan vd. De Marchi iz Ul. Marconi 18 prijavili zaradi nakupa ukradenega blaga Vsi so sedaj v zaporih. Ljudska prosveta PROSVETNIM DRUŠTVOM S H P Z Vse pevce naših pevskih zborov opozarjamo na koncert moškega pevskega zbora «Ivan Cankar« in Tržaškega kvinteta, ki bo v Avditoriju danes 28. februarja ob 17. uri. rabil besede, ki mu prav gotovo ne delajo časti niti kot podžupanu niti kot človeku, še najmanj pa kot šolniku. Svetovalec tov. Skof je namesto odgovora započel z akcijo, ki dokazuje pravilnost njegovega stališča, saj je dejansko nastopal v imenu vseh prebivalcev Sesljana in Vižovelj ter je na seji občinskega sveta poverfal le to, kar prizadeti prebivalci zahtevajo. Sestavil je kratko spomenico, ki jo v naslednjem objavljamo: «G. Josipu Terčonu, županu v Nabrežini. Podpisani prebivalci Seslja-na in Vižovelj smo zvedeli, da nameravate zidati novo šolsko poslopje nasproti bara «Eden» v bližini bara «Bla-tina». To stavbeno zemljišče se nam ne«*di primerno za šolo; zato p roti tej zidavi protestiramo, in sicer iz nasled-nijh. razlogov■ I. je preblizu ceste, na kateri je velik promet in je zato v protislovju z ministrsko odredbo od 4. marca 1925; Z. ker je za male otroke prekoračenje ceste zelo nevarno; 3. zvočniki bližnjih barov bi motili pouk; 4. ni v središču vasi Sesljana in Vižovelj. Prosimo Vas torej, da izberete drugo stavbišče, ki bi odgovarjalo predpisom in našim željam.* To spomenico je podpisalo 75 prebivalcev Sesljana in Vi* žovelj, kar je pač najboljši odgovor, ki ga je svetovalec tov. Skof lahko dal članom ožjega odbora in še posebej podžupanu ter referentu za šolstvo Clankar v »Demokraciji« skuša sicer opravičiti stališče ožjega odbora s tem, da pravi, da «če se je občinski svet že odločil za tako rešitev zidave novega šolskega poslopja, potem je treba doseči najprej tri oblastvene ukrepe.« po katerih bi morala zmanjšati vozila brzino. zgraditi podvoz ter postaviti hodnik, ki naj bi zavaroval pešce ter na ta način zagotovi varnost dohoda otrok v šolo In iz nje. Pri tem pa moramo ugotoviti, da tega, kar naj bi izhajalo iz omenjenega citata, ni sklenil občinski svet, temveč je to bilo le stališče ožjega odbora. Po drugi strani pa moramo *e omeniti iluzor-nost člankarja, ki predlaga citi_ rane varnostne ukrepe, saj je vendar vsakomur jasno, da bi gradnja podvoza in hodnikov stala skoraj toliko ali pa še več kot sama šola. Upamo, da bo po vsem, kar je bilo doslej o sesljanski šoli napisanega in prediskutira-r.ega, o?ji občinski odbor odstopil od svojega trmoglavega Stališča ter skupno z ostalimi občinskimi svetovalci določil prostor, ki bo zagotovil vajen dohod otrok v šolo ter pri tem upošteval razdaljo, ki bi jo imeli otroci od doma do šole. Pretekli četrtek je bil na sedežu I. okraja prvi tak sestanek. Udeležba je bila zadovoljiva, še bolj pa diskusiji, ki je pokazala živo povezanost čitateljev z dnevnikom in ki je dala uredništvu nekaj dragocenih sugestij za izpopolnitev bodisi že obstoječih rubrik bodisi za uvedbo novih. Prisotni so izrekli tudi nekaj konstruktivnih kritičnih pripomb, ki jih bo uredništvo v največji možni meri upoštevalo. Tako so n. pr. prisotni čitatelji bili mnenja, da je treba še več pisati o gospodarski krizi in socialni borbi tržaškega delavstva, še z večjo budnostjo spremljati in razgaljati vse odkrite in podtalne iredentistične manevre na škodo slovenskega prebivalstva. Prisotni so izrazili tudi željo, da bi dnevnik pogosteje prinašal uvodne članke, v katerih bi bilo izraženo naše stališče do vseh važnejših aktualnih vprašanj, da bi dalje bolj kot doslej razkrinkaval izdajalsko vlogo bodisi kom-informistov kot agneletovcev. Mnenja so bili tudi, da je treba posvečati več pozornosti ljudsko-prosvetnemu delovanju naših prosvetnih društev in zborov, da bi bilo koristno izpopolniti kulturno ru. briko. Padla je tudi umestna pripomba o pomanjkanju vesti iz slovenske Koroške, o potrebi uvedbe ((kotička uredništva« za odgovore. Glede na dejstvo, da slovenska mladina le prerada sega po italijanskih «giornali-nih» in podobnem otroškem čtivu so prisotni bili mnenja, da bi bilo potrebno uvesti stalni nedeljski otroški kotiček. da bi morali objavljati več križank in drugih ugank itd. itd. Prisotni uredniki pa so poudarili potrebo po čim tesnejšem sodelovanju čitateljev z dnevnikom predvsem z dopisovanjem ter s signaliziranjem raznih dogodkov iz njihovega okolja, ki bi morali najti odmev v dnevniku itd. Prav tako so uredniki pojasnili težave, s katerimi se mora uredništvo boriti zaradi diskriminacijskega odnosa oblasti in raznih ustanov glede obvešča, nja Primorskega dnevnika, kakor tudi vrsto drugih problemov v zvezi z delom ured-niSt-ifa', s katerimi čitatelji niso seznanjeni. —Ker seveda ta sestanek ni mogel izčrpati vseh vprašanj bodisi zaradi svoje omejenosti zgolj na I. okraj bodisi zaradi pomanjkanja prisotnosti mladincev, kakor tudi logične odsotnosti čitateljev iz tržaške okftliCe, bo seveda podobne sestanke uredništvo priredilo, kot že rečeno, še po drugih okrajih in okoliških vaseh, kakor tudi z določenimi skupinami čitateljev, kot z delavci, prosvetarji, kmetovalci, mladinci itd. Uredništvo želi da bi bili ti sestanki za izmenjavo misli in sugestij čim bolje obiskani, da bi tako čimveč pripomogli k izpopolnitvi našega dnevnika, da br ',a resnično zadostil željam in potrebam vseh slojev našega prebivalstva in čim uspešneje vodil borbo za naše narodne |oristi in pravice. JRazna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 28. t. m. običajni sestanek od 9. do 12. ure. Zelja odbora je, da se vsi filatelisti, ki so se javili kot novi člani javijo v klubu, da izvršijo vse formalnosti glede vpisa, ker bo 7. marca t. 1. občni zbor kluba. PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN« iz NABREŽINE vabi vse mlade in stare na PLES ki bo danes 28 t. m. in na pustni torek od 20. ure dalje v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Igra dober orkester. Za pijačo in prigrizek poskrbljeno. r~ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 28. februarja 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU t Filipičevo mladinsko igro dinje##, pr P jaško Matico, Ob prvi obletnici smrt) P^sK1, *V ge Zore Jerman, daruj* piP1*! j Nada FerletiC 1.000 lir za ško Matico. V počastitev spomin^ j 1. ® k> i' g, t* Si L’> 1«54 13. in 14. marca izlet v NOVO GORICO KANAL OB SOC« MOST NA SOČI TOLMIN in na REKO Vpisovanje do 4. 19., 20. in 21. tridnevni iriet LJUBLJANO izl«' |j5* 19., 20. in 21. i dvainpoldnevni BUZET DRAGUC PAZIN Vpisovanje do 9. 20. in 21. marC* *y dvodnevni iz‘e MATERIJO OBROVO PODGRAD 11 rr'atTl' Vpisovanje do J*- ^ pri «Adria-ExP' | ^ F. Severo 5-b * ie' lil % S s ‘S i orski Dnevnik o M I — s — 36. februarja 19M (B*1Slja> žongler 's°Te2ov «XyC!erni galeriji je velika mednarodna razsta_ on» (Pod tern imenom je znano medna- »o s0 .esorezcev-) Razstava je bila najprej v Švici, *!'rizstav'71^0^0 °^rn^eno prenesli najprej v Ljub-’ finske t S° 2asf°Poni umetniki iz Anglije, Avstrije, tiki . Denisi- Tartc'ie’ Italije, Jugoslavije, Mehike^ Nem-na tee’ Saarskega ozemlja, Švice, ZDA, Trst pred-razstavi Avgust Černigoj in Lojze Spacal. ,«TREBEN je ISLIURM SKLAD Ust, 1*fN pS^0ve uživa' i^stev iPfre iz jav- ^ upošteva so-Plv^* Otom ^kodnem u S Za , ^ to fe..f0K£ Iz ^ podpka 1 ral ’ v ka~ la j1*5 družbe ^1%, SP se mest- konservatorij y„^ druge Urne jm raz~ ustano- [C^ ,° Uporab- 4K!«« za ‘v ta>W, Z pasu " e. fcuit,^’ da lma g»e. potre-Na tretjina ,'očju ;,a kultur-j. Po voj- Ir 4^° stor£Cesar ali ^ ftuNl N?em kul' ^8ažTv?i pri ob' j jetija sl kultur-^ naleteli K*1*1 ceuna nefazu “■ a^je a sovraž* silam ta ma- "IVo^ zahva-'W^u0^taob- ^iN^be^10.78 v gie-* J« znan-‘SNi ter zalozmžki (5C ljudski A >ko nlh kalC°' a in riz od‘ S llurif, domov 5 o, icno im°vine m- , adavino. S doi^a w 1 na to- IV;%Sun,a rast j He l flose?1 Prizadejo ^tanee° °d'kod' °nemo-mo-prav On -^nio mi. X sp kultu^. wAse še zme' '.,SV S SagaHnaše ta da >^ev^3urin31h°- 1 rnr..-.r^)u VRn!.-rf„ Nh nekol‘ko znostih Z*£Z Sno,lQV(vr,„,S0 živeli * smo si po vojam znova ustvarili. Poleg nenehne borbe za popolno politično, gospodarsko, prosvetno, kulturno in jezikovno enakopravnost mora vstati iz naše narodne zavednosti sklep, da hočemo že žrtvovati čas in sredstva za nadaljnje razvijanje naših kulturnih ustanov. Poznamo težke gospodarske razmere naših ljudi, vemo pa tudi, da smotrna razdelitev bremen lahko rodi povoljhe uspehe. V današnjih težavah je treba misliti na kulturni sklad, ki naj omogoči redne j še življenje in rast kulturne dejavnosti. Tako postanejo naše kulturne ustanove še boU' ko do zdaj splošna kulturna last, na katero bodo Slovenci kot posamezni in kot skupnost ponosni, za katero si radi tu in tam kaj pritrgajo, se kakšnemu nepotrebnemu užitku odpovedo, samo da bodo slovenske kulturne ustanove^ u-spevale. Tako bo današnji rod v zelo težkih razmerah dokazoval, da po narodni zavesti, odločnosti, iznajdljivosti in požrtvovalnosti ne zaostaja za tistim, ki ,ie v začetku tega stoletja polagal temelje za dostojno kulturno izživljanje tržaških Slovencev na domačih tleh. S takimi napori in ob izpodbujajoči podpori ro-j akov iz matične države smemo upati, da se nekdanji in današnji sovražni naklepi naših nasprotnikov izjalovijo in se naše kulturne ustanove skozi današnje trde dni brez velikih izgub prebijejo v boljše čase, ki morajo priti, če bomo znali vztrajno zahtevati vse. do česar imamo pravico. Dr. ANDREJ BUDAL K 4 KO SO PISALI LJUBLJANSKI LISTI OB GOSTOVANJU SNG IZ TRSTA V LJUBLJANI V Ljubljani so priznali tudi prvenstvo tržaški uprizoritvi Zemljanove «Odločitve», pri čemer poudarjajo važno vlogo kontovelskega dialekta Ob gostovanju SNG v Ljubljani so vsi tamkajšnji listi prinesli zelo ugodne kritike o uprizoritvi «Pohuj-šanja v dolini šentflorjanski» in nekateri tudi o Zemljanovi «QdIočitin». Objavljamo nekatera teh poročil (več ali manj skrčena). Tako piše Herbert Gr uen v «Naših razglediht> 20. febr.: Gledališke značilnosti tega svojstvenega, malone edinstvenega delovnega kolektiva, umetniškega organizma in kulturnopolitičnega inštituta bi bilo mogoče opredeliti s sledečimi (v sebi protislovnimi) kratkimi formulacijami; Komorni ansambel — z reprezentančnim (((panoramskim))) repertoarjem. Studiozni napori skrbnih gledaliških težav — in v isti sapi mladostna eksperimentatorka ihta. Zavest kulturnopolitičnega, lokalno opredeljenega poslanstva — združena s hotenjem po organski soustvar-jalnosti z vso narodno gledališko kulturo. Stremljenje po graditvi enotnega, ne individualno mozaičnega, temveč niveli-ranega ansambla — okoli nosilnih točk treh, štirih izjemnih igralskih osebnosti. Nacionalno reprezentativno, ne osebno-programsko stilno hotenje — ob očitnem pečatu ene motorne osebnosti. Ko zasledujemo delovanje tega gledališča: po poročilih, po gledaliških listih ki včasi le prodirajo tudi do nas, in po redkih letnih gostovanjih v Ljubljani — moramo ugotoviti, da so ti kulturni mejaši že davno prerasli prvo etapo, ko smo jim peli same patriotične hvalnice v slogu «Mal položi dar domu na oltar)) ali «Vodo bi v Savo nosil...« S trudom, vztrajnim, napornim in resnobnim delom — ne le narodnoobrambnim, temveč tudi gledališkim — so si že zdavnaj priborili pravico do strokovne kritike, interpretacije in portretiranja. V sedanji sezoni je opazen znaten premik v repertoarnih načelih. To je že izjavil umetniški vodja sam v nekem intervjuju: Naš repertoar je bil doslej predvsem panoramski, da bi z njim na-domestili, kar je bilo v pre' teklosti zamujenega. Zdaj pa se čedalje bolj kristalizira ter dopolnjuje z modernimi deli. Reči bi torej mogli, da je bilo SNG za STO doslej gledališče nacionalno-repre-zentančnega tipa, a da se zdaj postopoma preoblikuje v tisti novi, za naše pokrajinske centre značilni tip, ki ga smemo označevati kot dokaj posrečeno kombinacijo, morda celo že sintezo «bul-varnega» in «modernega nacionalnega« teatra. Hamlet na prostem in nekonvencionalno Pohujšanje, pa V asa Ze-leznova in Narodni poslanec, in zopet Vsakih sto let, Zlom čin na Kozjem otoku in Od raja pa do danes,^ ne nazadnje pa tudi oživljena Odlo-čitev; — grupacija teh raznorodnih naslovov v enovit sezonski repertoar dovolj nazorno ilustrira omenjeni postopni preokret. Gledališče takega tipa potrebuje predvsem dveh na oko protivnih pogojev: stalnega, dnevnega, drobnega, vztrajnega, urejenega dela — in živahne mladostno zagnane, programsko indivir dualne, umetniške voditeljske osebnosti. Prvo dokazuje — kljub neurejenim, pionirskim zasilnim delovnim pogojem — že samd število premier in predstav; drugo moremo zaslutiti, če beremo v preglednem gledališkem listu da je izmed sedmih uprizoritev štiri režiral u-metniiki vodja sam. In če si ogledamo obe predstavi, s katerima ^ gledališče gostovalo v Ljublja- devinski ih tr- KV®«« '•““H raz. svobod- ln so ki so Veljavi. Požrtvo- ■'•iS Ust*anove Sl ltl cla^vaT »a dru- 6,a^rai; LEPA VIDA Je Vidi v portu prala kup perila, a srce mlado v dalj je poželelo. Glej ladjo!.. Klic vabljiv in jadro belo.. je dom, moža in dete zapustila. Si z begom je pulače pridobila, bogastvo v težko svilo jo odelo; o srečna ni, srce je neveselo, je Vida prvo solzo potočila. Čez morje gleda: sliši jok otroka, donaša val ji bolni krik moža-V obupu Vida žalostno zastoka, domov, čez morje, bi spet rada šla. Tujina mrzla je, ne vidi joka, šaman jo čakajo devinska tla. ni (6.-12. II. v MG, 14. II. v Drami), si tudi že lahko rekonstruiramo nekatere stilne in metodične karakteristike, ki jih ima ta «spiri-tus movens«. Tekstna izdelava — na bazi »psihološkega realizma«, toda z znatnimi prilivi moderne romantične muzikal-nosti po sledovih nemškega ekspresionizma — je solidna; smiselnih napak in nelogičnosti v govorjenju praktično ni opaziti. Poglavitni ustvarjalni napor pa vendar ni usmerjen v besedico, temveč v izmišljevanje panto-mimičnih, mizanscenskih in rekvizitivnih domislic, vse-kdar duhovitih in — če jih gledamo izolirano — neopo-rečenih, toda v kompoziciji celote včasih (!) malce nedisciplinirano, nekontrolirano izrabljenih. Koncipiranje nosilnih likov je često drzno novotarsko, presenetljivo, toda vedno domišljeno do kraja in zato preprečljivo. Janova ^revolucionarna inscenacija Pohujšanja je enkrat za vselej onemogočila konvencionalne, zmedeno »realistične« in alegorične interpretacije te najbolj genialne slovenske drame, te blesteče-bridke, igrivo-fanta-stične scenske pravljice, ker je dokončno nakazala (dasi ne izčrpala) edino pravilno možnost: neracionalni, vizio-narno bizarni surrealizem brez težnje po suhoparnem alegoriziranju. Tržaška uprizoritev je morala iti samo dalje — in to je tudi storila. S spretnim kontrastira-njem je dosegla — dasi so bile karikature rodoljubov v posameznostih manj groteskne — vendarle še bolj bolečo disonanco: ljubljan- ski Peter in Jacinta sta ((sto- pala skozi blato z neomade-ževanimi čevlji«; v tržaški uprizoritvi pa gledalce neprestano bije v obraz živi očitek: «Lejte, nečedniki, kako pljuvate po lepoti, mar vas ni sram, vas nič ne boli srce, ko govnate po umetnosti in ljubezni?!« Da bi bil ta dojem le kar se da močan, se pojavi že v prvem dejanju med Konkordatovim pripovedovanjem na gornjem prizorišču ilustracija: prostorno docela nelogična (le malo kasneje se namreč isto mesto izrabi kot realno prizorišče eksterijera, ne več kot kraj irrealnih prividov) — toda zavoljo tožiteljske vneme pretresljivo sugestivna. Tako je tudi — čeravno po analizi značaja dokaj samovoljno — Sviligoj spremenjen iz pohlevnega ubožč-ka v Petrovega najmogočnejšega nasprotnika, v ((varuha narodne kulture«. Iz tega občega koncepta (in ne samo iz igralčeve mladosti) je prav tako — vsaj delno — razumljiva zamisel Petrovega značaja, ki mu zlasti v prvem dejanju manjka nekaj več humorja, pa je zato v velikih tiradah drugega dejanja toliko bolj simpatično zanosit, ko s skrajno, že kar avtoironično resignacijo pojo, tragične arije o socialnem razočaranju osamljenega umetnika. Največji razliki nasproti kanoničnemu pojmovanju pa sta se pokazali osuplim gledalcem v zasnovi obeh nadnaravnih figur. Jacinta ni več južnjaška divja omama, temveč lirični sen slehernega moškega, inkarnacija vsega tistega, kar se — rudi-mentalno — pojavlja v vsaki lepi ljubezni, a kar si — idealno —• vsak moški samo neutešeno želi v celovitosti; popoln spoj materinsko statične dobrote in razuzdane nepreračunljivosti ljubimkanja, «otrok», «svetnica», ((kraljica«, «kmetica»... A Zlodej zopet ni več klavrni .kancelist’, temveč mednarodni hohštapler, signor Cipolla, velik šarlatan s kretnjami potujočega čarovnika (in tudi s temu primernim fra- kom in pelerino), tako da je njegovo ponižanje v tretjem dejanju še bolj podobno, še bolj zmagovito, edi- na tolažba v tej žalostni zgodbi... Pri nekaterih domislicah režiser vztraja, čeprav v danih razmerah realizacija ni dosledno mogoča ali vsaj ne dovolj brezhibna; nad nekaterimi se — ker so izvirne — tako navdušuje, da jih ne mara žrtvovati, če- prav se povsem dosledno ne ujemajo niti s celoto lastne zamisli; do kakšnih mčtier-skih umetnij se je zmožen povzpeti, pa je najlepše dokazal z edinstveno kompozicijo erotičnih okretov in objemov, položajev in gest v drugem dejanju: vsak mikroskopski premik ene same mišice je malone z baletno natančnostjo določen, da se obe telesi (v prostorninskih odnosih in v časovnenf zaporedju) ujemata kakor zobci v kolesju — in vendar niti enkrat ni čutil poze, temveč iz vsega tega skrbno aranžiranega gibanja kar puhti zmagovita lepa strast mladih teles (in «duš», seveda). — * * * Odločitev so igrali Tržačani v kontovelskem narečju. S to presrčno zamislijo se je močno prekril neprebavljivi papir v dialogu Han« Jelinek (ZDA) (Z razstave Xylon v Ljubljani) RMc Zemljanovega aktualno-gau-ljivega moritata, in zgodba je postala bolj verjetna. Nekatere več ko dostojne igralske podobe in dokaj spretna mizanscena (ki pa zopet ni docela upoštevala realne tehnike) so dale mrtvemu besedilu odsvit življenja. — Vse kaže, da bo postalo to gledališče, ki ob času splošnih teatrskih kriz mirno in enakomerno stopa po svoji razvojni stezi, že kaj kmalu več kot zgolj obmejna postojanka: če pojde tako naprej, smemo pričakovati, da se, bo razvilo, v resen, odločilno soustvarjalen faktor splošne slovenske nacionalne kulture. Metropola ga bo morala začeti upoštevati, ne samo kot ((junaškega eksponenta«, marveč tudi kot dejavnega oplojevalca. V «Ljudski pravici-Borbi» je 9. februarja Boris Grabnar napisal med drugim: Minilo je že precej časa, odkar smo gledali zadnjo u-prizoritev te farse v Ljubljani in tembolj smo bili zato veseli Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki nam jo te dni podaja v Mestnem gledališču v Ljubljani. Pa ne samo zato, ker prihajajo ti umetniki z vročih tržaških tal. ne samo zato, ker so prav oni živa priča življenjske moči naših ljudi ob našem morju in njih boja za svobodo. Veseli pa smo jih tudi zaradi tega, ker smo videli res odlično uprizoritev, ker se je njihova predstava po svoji umetnostni ravni postavila na častno mesto med mnogimi drugimi predstavami v slovenski prestolnici. Predstavo je režiral Jože Babič, ki je obogatil uprizoritev z novimi izvirnimi domisleki, pri čemer mu je pomagala duhovita inscenacija Maksa Kavčiča. Ta inscenacija je zgrajena v dveh nadstropjih m je zgornje nadstropje bilo mogoče smiselno uporabiti za simboličen pojav Petra in Jacinte že v prvem aktu, prav tako , pa tudi za sijajen pohod z nitjo povezanih rodoljubov. V tretjem aktu je inscenacija prav tako v dveh nadstropjih. in.. se v . zgornjem »pet pojavita Peter jm Jacinta med slavnostnim prihodom, medtem ko rodoljubi dr/e Jpalir iva spodnjem prostoru. Izvirni domisleki režiserja so tudi odlikovanja, lei jih podeljuje Peter rodoljubom doline Šentflorjanske v tretjem' dejanju — procedura, pri kateri lahko pridejo do izraza najrazličnejša nasprotja med njimi. tNadaljevanje v torekr) Koncert Devetak—Franci V sredo, 24. t. m. nam je Glasbena Matica pripravila koncert goriškega pianista Gabrijela Devetaka in ljubljanskega opernega pevca Rudolfa Francla, ki je sedaj član zagrebške Opere, Koncerti te vrste pri tržaških Slovencih še ne najdejo tistega odziva, ki bi si ga želeli, vendar je še dovolj dobro zasedena dvorana pričala, da tudi v tej smeri, čeprav počasi, le napredujemo... Pianist Devetak je izvajal Bachov Preludij in Fugo v D-duru, tri Chopinove mazurke in Debussyjevo Suite Bergamastjue. Občudovanja vredna je volja in vztrajnost Devetaka, ki je, čeprav slep, dosegel tako lepo popolnost v klavirski igri. Njegova mehka narava je še posebno primerna za podajanje Debussyja, ki mu daje možnost lepo operirati tudi z dinamičnimi sredstvi, s katerimi zna doseči prav lepe efekte, Brezdvomno je najmočneje podal ((Mesečino« iz že omenjene suite francoskega mojstra. Tenorist Rudolf Franci nam je v prvem delu odpel nekaj slovenskih samospevov, v drugem pa arije nekaterih popularnih oper. Njegov idealni tenorski tem-ber je prava naslada za poslušalca, ki ga vedno znova osvoji. Čeprav ni komorno petje njegovo področje, smo z velikim užitkom poslušali samospeve, med katerimi je bil tudi slovenski biser na tem področju Lajovčeva Serenada, ki je našla v njem tako v izrazu kot v vokalnem materialu idealnega interpreta. Seveda se je pevec še posebno razživel pri opernih arijah. Tu je posebno briljiral pri Wertherju in Boheme, pri teh posebno za- htevnih je pokazal vso obsežnost svojega glasu, tehniko in glasbeno inteligenco. Pri klavirju ga je diskretno in z umevanjem spremljal dr. Demšar, pri opernih arijah po mojem mnenju celo prediskretno. (Sploh pa je nehvaležno spremljati na klavirju operne arije. 2eleli bi si enkrat slišati naše pevce ob spremljavi oipernega orkestra in — zakaj ne? — gostovanje celotne ljubljanske Opere. Poslušalstvo je hvaležno sprejemalo tako klavirski kot pevski del programa. Posebno slednji je ljudi tako ogrel, da je moral pevec še dodajati. V nizu koncertov, ki nam jih nudi Glasbena Matica, je tudi ta — čeprav v mali, intimni zasedbi — prispeval svoj delež glasbeni vzgoji tržaških Slovencev. vu * Busonijev »Harlekin« in Simfonični baleti Za konec sezone je vodstvo gledališča Verdi pripravilo predstavo, katero sta izpolnila odrska burleska ((Harlekin« skladatelja Busonija in nastop baletnega zbora pod vodstvom koreografinje Nives Poli. Ferruccio Busoni, od katerega smrti je letos poteklo 30 let, zavzema med novejšimi italijanskimi skladatelji posebno mesto. Sin Italijana in tržašk« Nemke, odličen pianist in ploden skladatelj, je v svojih delih združeval elemente glasbene prošlosti z izsledki najnovejših modernističnih struj. Njegova scenska dela, za katera je sam sestavljal tekste, so vsa pisana na mitološki, fantastični osnovi tako tudi «odrski capriccio« ((Harlekin«. Delo je polno originalnih zamisli (morda za publiko včasih preveč) ter predstavlja pravzaprav satiro na vokvirjen javni red in njegove zastopnike. Glasba je sveža, sijajno prilagojena scenskemu ‘ dogajanju ter mestoma naslonjena na stare forme, da se vskladi čas dogajanja (XVII. stol.) in podčrta komični, marionetni značaj. Temu odgovarja tudi menjavanje proste govorice Harlekina s tipičnimi atributi italijanske melodrame (arije, dueti, kvartet). V osebi Harlekina se je dobro uveljavil Marcello Giorda z neprisiljeno, izvrstno scensko igro. V ostalih vlogah so nastopili še Mi-chele Casato, Carlo Badioli, Glauco Scarlini, Lina Zani-cotti, Ornella Rovero. Režijsko je predstavo pripravil Enrico Frigerio. Nedvomno topleje kakor pri Harlekinu se je publika odzvala ((Simfoničnim baletom«, ki jih je pripravila Nives Poli. Njej se mora gledališče Verdi zahvaliti, da je po dolgi stagnaciji zavel v baletnem zboru svef veter. Poleg dobre tehnične priprave je skupina vnesla v svojo izvedbo veliko mero originalne zamisli ter se s tem izognila dosedanji tradiciji iskanja plehkih efektov. Klasični balet je bil zastopan v V.ivaldijevem «Con-certo grosso«. Plesalci, zlasti Nives Poli ter Grant Mouradoff, so se odlikovali s preciznostjo in lahkotnimi gibi. Celoto je smiselno podčrtala odgovarjajoča scena. «Kmečke slike«, skladatelja O. Respighija so s tremi scenami nudile publiki poseben užitek, zlasti balet na glasbo «Kokoš» francoskega klavicembalista Ra-meauja. Najmočneje se je pokazala inventivna moČ koreografinj« pri Ravelovem «Valčku». Tehnične vrline je tu že zasenčila umetniška potenca vseh izvajalcev. Orkester Tržaške filharmonije je z veščo roko in z občutkom za stilne tipičnosti vodil tržaški dirigent Luigi Toffolo. Naš tedenski pregled Ksomaj se je poleglo zanimanje z-a berlimlio konferenco in ko še niso niti vsi udeleženci prav poročali svojim parlamentom ali javnosti ali komur že, se je svetovna pozornost nenadoma ponovno usmerila na Srednji vzhod_ kjer sta v enem samem dnt vu padla ,tar dva moža, ki sta doslej nekako dajala ton dogajanju in položaju na tem področju. Nagib v Egiptu in Sišakli v Siriji sta 25. februarja prenehala voditi politiko svojih dežel. Pri tem kaže, da v Egiptu ne gre za velike politične spremembe, medtem ko se zdi, da se je v Siriji odigralo še eno dejanje v borbi za {(veliko Sirijo« in proti njej, ki je od leta 1949 rodila že štiri revolucije, in da je vojna sreča prešla spet na drugo stran, k privržencem združitve treh hašemitskih držav ali «plodnega polmeseca», kot se temu pravi v slikovitem orientalskem izražanju. Mnogo znakov je da se za temi fuzioni-stičnimi načrti skriva angleški vpliv, saj sta končno pod precej nedvomnim angleškim vplivom obe ostali državi, ki bi prišli v poštev pri tej združitvi — trak in Jordanija. Lahko se spomnimo tudi na vlogo, ki sta‘ jo obe državi odigrali pri dogodkih v Perziji. Prvo dejanje v tem revolucionarnem dogajanju je bilo v marcu 1949, ko je polkovnik Husni Zaim organiziral državni udar, da bi «zaščitil sirijsko neodvisnost». Avgusta istega leta se je tehtnica pre-vagnila in Zaima je odstavil, ubil in nadomestil polkovnik Sami Hinavi. Na «revanžoit ni bilo treba dolgo čakati: že decembra je prišel Sišaklijev državni udar in položaj, ki je nastal z njim, *e je obdržal do pred nekaj dnevi. Po «tehniki» se tisi štirje državni udari ne razlikujejo — vse je izvedla vojska. Toda enkrat v enem, drugič v drugem imenu. Niti za vojaškimi izvrševalci revolucij pa vodijo na različne strani; mešajo se angleški, ameriški, pa tudi sovjetski vpliv in končno tudi težnja Arabcev po samostojnosti in emancipaciji tudi .v mednarodnem političnem življenju. Prav v zadnjem času so se začeli dogodki v arabskem svetu na ■novo zapletati in prepletati. Ustanovitev vojaške Osi Turčija-Pakistan, povezana s pakištanšklm ' pristankom na ameriško vojaško pomoč in ustanavljanje ameriških vojaških oporišč, ne povzročila krize samo v odnosih med Ka-račijem in Novim Delhijem, ki so bili napeti že poprej za-r radi nerešenega kašmirskega vprašanja. Ob tem dogodku so se pokazali tudi znaki krhanja arabske lige. Iraška vlada — članica arabske lige —- je izjavila, da bo pristopila k turškopakistanski pogodbi. Nekaj se je govorilo celo o možnosti, da bi Nagib obiskal pakistansko glavno mesto Karači. O prepletenosti iraške politike z razvojem v Siriji smo že govorili. Egipt je poskušal v zadnjem času dobiti vodilno vlogo v arabski ligi, na drugi stfani pa je na arabske dežele, zaostale gospodarsko in socialno, vendar polne revolucionarnih vrenj, začela pritiskati os Ankara-Karači, za katero stoje ameriški dolarji. Dogodke v Sirijt je že pred nekaj meseci začela najavljati vstaja plemena Druzov, katerega voditelji imajo dobre zveze z Bagdadom. To je nekaj dejstev, ki pa kljub vsemu še ne omogočajo SLIKARJI MED POLICISTI Tonzar V Galeriji Rossoni bo od 1. do V ladjedelnici V. wnetni$ka v \xilik! ,ji uu v.« *. —v 10. marca v. miKetnravu razstava civilne policije. Na razstavi bodo slikarske, kiparska in risarska dela ter karikature Najboljša dela bodo tudi nagrajena. Vstop na razstavo bo prost, jasne slike širšega okvira, v katerega je treba postaviti zadnje dogodke na Srednjem vzhodu. Se manj so seveda mogoče točne napovedi, kako se bodo dogodki dalje razvijali. Glavno vprašanje — v tn-ed-narodnem merilu — je tu Egipt, saj je povezano s sporom o sueškem področju. In prav zato, ker se zdi, da je glavno ozadje egiptovskih dogodkov notranjega značaja, je njihove mednarodne posledice težko predvidevati, zlasti še. ker ima v notranjem egiptovskem življenju, kot vse kaže, veliko vlogo vprašanje odno* sov države z versko organizacijo Mohamedanske bratovščine, ki je razširjena po vsem arabskem svetu in ima povsod velik vpliv (spominsko se Ka-šanija v Iranu!), mnogi pa jo imajo celo za gibalo in kohezijsko silo arabske lige. Nagib je prišel z Mohamedansko bratovščino v spor predvsem zaradi agrarne reforme, ker ima ta organizacija — podobno kot katoliška cerkev v mnogih evropskih deželah — ogromna zemljiška posestva, Obenejn se je začela nekoliko bolj razjasnjevati dejanska vloga generala Nagiba v egiptovskem revolucionarnem gibanju. Kot zatrjuje proglas, ki ga je revolucionarni svet izdal po Nagibovem nastopu, predsednik vlade in predsednik republike ni bil med po-četniki revolucionarnega gibanja, temveč ga je krožek mladih častnikov pod vodstvom polkovnika Abdela Nas-serja pritegnil šele nekoliko pred državnim udarom, ker je potreboval reprezentativno o-sebo, ki bi pomagala utrditi revolucionarni režim. * * * Po zadnjih vesteh se je Nagib spet vrnil v politično življenje, zdaj ne več kot predsednik vlade, temveč samo kot predsednik republike. Simbol egiptovske revolucije, ki Je odpravila osovraženo in ko-rumpirano monarhijo debelega Faruka in obljubila, deloma pa tudi že začela izvajati socialne reforme, se torej vraža na najvišje reprezentativno mesto v državi. Gotovo je bila Nagibova popularnost — ki ni čudna, če se v deželi s tradicionalno nesramno korupcijo pojavi na čelu države človek, ki mu glede poštenosti ni mo-goče ničesar očitati, da se omejimo samo na en razlog — revolucionarni skupini še nadalje potrebna. Ali pa se bo Nagib zadovoljil s čisto reprezentativno funkcijo in ne bo spet poskušal uveljaviti vsaj dela svoje nekdanje moči, pa je ena izmed tolikih ugank, ki zavijajo v, meglo prihodnje dogajanje na vsem Srednjem vzhodu, ne le v Egiptu. Prav tako je vprašanje, kako bodo s tem rešena ostala notranja vprašanja, ki so gotovo poleg golega problema prerogativ kalila odnose med Nagibom in ostalim revolucionarnim odborom. Vsekakor pa bi bila vsaka zmešnjava v Egiptu samo v korist tistim, ki — z ene ali druge strani — samo prežijo, kako bi se polastili tega važnega strateškega položaja. Pravda za evropsko vojsico se je ponovno z večjo ostrino začela po berlinski konferenci, ki jo zagovorniki evropske obrambne skupnosti prikazujejo kot znak, da zdaj ne gre več izgubljati časa. V Zahod• ni Nemčiji je Bundestag po kratki, a nekoliko ostri debati dokončno odobril ustavne spremembe, ki jih je predlagala Adenauerjeva vlada, da bi lahko uvedla vojaško obveznost in razbila ustavne u-govore proti pristopu bonnske republike v evropsko obramb, no skupnost, Ce bo te ustavne spremembe odobril še Bun-desrat, kar se zdi vsaj verjetno, bodo padle vse ovire za nemški pristop v obrambno skupnost in tudi za ustanavljanje nemških oddelkov za evropsko vojsko. V Angliji je vprašanje nemške oborožitve povzročilo resen spor v laburistični stranki, ki se je glede tega razdelila na dva skoraj enako močna dela, pri čemer je s pičlo večino prevladalo stališč- At-tleeja in Morrisona, ki zagovarjata stališče, da je zdaj prišel čas, da tudi Anglija podpre ustanovitev evropske vojske in nemško oborožitev v njenem okviru. Pri sporu med laburisti gre formalno za dve različni razlagi sklepov zadnjega strankinega kongresa v Margate, ki pravijo, da je treba oborožitev Nemčije toliko časa odložiti, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti za sporazum z ZSSR o združitvi Nemčije. Attleejeva skupina trdi, da je berlinska konferenca te možnosti izčrpala, o pozicija v laburistični stranki, ki je poleg bevanistov zajela tudi mnoge druge laburistične kroge, tudi sicer tradicionalno konservativne sindikat liste, pa pravi, da je možnosti še mnogo in da je treba poskusiti vse. V bistvu pa gre za dve različni koncepciji mednarodne politike, ki naj bi jo vodila Anglija, čeprav »e ni treba skrivati, da je med (Nadaljevanje na 6. »traaijt Negativna ocena mi iwni Dve leti sta že minili, odkar je_ Starčev Tine zapustil nižjo šolo. Vpisal se je na gimnazijo. Bil je marljiv učenec in vsi profesorji so ga hvalili. Skrbno je varoval knjige, ki mu jih je p-osojal razrednik, pridno se je učil in nikoli ni zamujal pouka. Tudi doma je venomer ril v knjige in pisal naloge. Najbolj se je bal negativne ocene. Zavidljivi tovariši so Tineta večkrat skušali zapeljati, toda fant se ni pustil, edini njegov cilj je bilo učenje. Tinetovi starii so bili revni. Oče je delal v tovarni in je zaslužil komaj za vsakdanji kruh. Poleg Tineta sta 1 ila še dva brata: Mihec, ki je bil nekaj mlajši od Tineta in Jurček, ki se je od jutra do večera podil po cestah. Mati je skrbno negovala svoje o-troke in je rajši stradala, kakor da bi bili sinovi lačni. Življenje Tinetove matere je bilo polno skrbi in truda in se je počasi vleklo iz dneva v dan. V šolski veži je bil velik živ-žav. Končal se je pouk. Dijaki so se porazgubili po ulicah in so s polnimi pljuči dihali pomladni (zrak. Vsepovsod samo cvetje; brstje je poganjalo in v bližnjem par-lcu je lipa že zelenela. Bila je sobota. Tine je veselo krenil proti domu. Danes ga je profesor Klančič temeljito izprašal. Louis Abram Ves teden se je učil, zato je odlično odgovarjal In sedaj? Sto in sto misli mu je rojilo po glavi; ko pride domov, bo napisal naloge, potem bo pomagal materi, jutri pa se bo učil. Tine je skoraj tekel. «Hej, Tine, kam pa tako tečeš, počakaj no!» Bila sta njegova sošolca. «Ttne, pojdeš jutri z nama? V gostilni bo ples. Tudi drugi bodo prišli, malo se , bomo poveselili«. «Ne morem«. «Zakaj pa ne, saj imaš čas». ' «Učiti se moram zgodovino)). «Saj te ne bo vprašal«. «Vseeno, ne pridem«. «No, ne bodi taka mevža!« mu spet pravi sošolec, »vedno tiščiš v tiste preklete knjige; tildi če jih vržeš v kot za eh dan, ne bo vsega konec. Boš videl,- kako se bomo zabavali, ples bo in tudi dekleta so rekla, da pridejo«. aMeni ni nič mar, če se boste zabavali, jaz se bom učil, nočem dobiti negativne ocene«. «Beži, beži, strahopetec, e-nega čveka se bojiš! Kaj pa jaz, ki jih imam vse polno!« Tine je že omahoval, toda takoj je misel zavrgel. ((Torej, prideš?« ga je vpra-ial tovariš. «Ne!» «Kesal se boš!« ' Toda Tine ga ni več cul, bil je že daleč. Tekel je proti do-n&u. Bal se . je, da ga bo mati pokarala, ker se je zamudil. Ves popoldan je Starčev Ti* ne pisal naloge; vaje iz slovenske slovnice, enačbe, učil se je latinščine in prepisal iz knjige dva odstavka iz prirodopisa. Dan se je nagibal, sonce se je skrilo za gorami in oblački, ki so krožili po nebu, so se polagoma rdečili Mra^ je legel na zemljo. Po večerji je Tine žel v svojo čumnato, legel je na posteljo in začel premišljevati. Matevž ga je vabil v gostilno, rekel je, da bo tam ples. Tine ni bil še nikoli ob nedeljah sam v gpstilni, ostajal je rajši do-nia in se učil. Zdaj pa ga je iz same radovednosti mikalo, da bi žel pogledat Tako, samo malo. da bi videl, kako se zabavajo njegovi sošolci, vsi so bili navdušeni plesalci in zlepa niso opustili kakšnega plesa. Tine se je tudi znal nekoliko zavrteti, a ta zabava ga ni kdo ve kako mikala. Večkrat so se tovariši norčevali iz njega in ga nalivali «štor», toda on jim ni odgovarjal. Sedaj pa se je hotel pokazati ((Seveda, šel bom, samo za trenutek«, si je mislil, ((zgodovino me je vprašal pretekli teden. Saj se ne bo svet podrl če se je za enkrat ne naučim« Tine je tuhtal. Nihal je od ene d^ drugj strani;, grem, ne grem, grem, ne grem. Ko se je že odločil, da bo šel, se mu je prihulila v možgane druga misel: denar «Da. denar; če grem plesat, je treba tudi denarja, kje ga bom dobil?« Tine doslej skoraj ni bil vajen denarja. Redkokdaj se je zgodno, da mu je oče dal manjšo vsoto m še ta je bila navadno določena za to ali ono. In sedaj? Brez denarja hoditi na ples in še v gostilno, r.e, tega že ne bo storil. In še dekleta bodo prišla! Kakšna sramota, če bi moral v zadregi z rdečico priznati, da je brez denarja! 2e res, da bi mu nihče posebno ne zameril, čeprav ne bi plačeval. Nekateri njegovih tovarišev so petični, sami razpolagajo z denarjem in se radi ponašajo, če lahko drugim plačujejo zapitek Ne, ne, brez denarja Tine ne bo hodil v gostilno. Ta misel se mu je zapičila v glavo in ob njej je skrh zaradi zgodovine že popuščala. Navsezadnje, zakaj ne bi šel na ples? Samo enkrat, samo to pot. Potem se bo zopet držal bolj zase in se bo raje učil. Ali denar! Misel, kako bo na plesu, ga je vse bolj vabila, postajala je neodložljiva, pekoča Tine se ie nemirno prevrgel na postelji. Na ples mora, le zakaj bi toliko cincal, ali denar, denar! Vsaj petdesetak hi menda že moral imeti, morda stotak? Spomnil se je, da je oni dan videl mater, kako je položila nekaj denarja v skrinjico, in jo zaprla v omaro. Kaj, 4e bi? Kar ustrašil se je te misli. Ne, tega pa že ne! V glavi mu je bučalo od razburjenja in iz tega bučanja se je nekje prav iz o-zadja zaslišala plesna godba s svojim umerjenim ritmom. Ta pozibavajoča se godba ga je za hip pomirila in začel je razmišljati. Morda pa mati ne bo že takoj prihodnje dni potrebovala tistega denarja? In končno ne bo vzel vsega. Le nekaj drobiža. Mislila bo, da se je uštela. Morala bo tako misliti, saj on ni še nikoli.. Mlajša dva pa se za take stvari ne zanimata. Ropotanje posode, ki jo je Tinetova mati pospravljala v kuhinji, je fanta zbudilo iz težkih misli. Slekel se je in legel. Toda spanec ni hotel priti Gostilna, ples, denar... ples, gostilna, denar. Mučno je bilo tako premišljevanje. Poteklo je nekaj ur, preden je Tine mogel zaspati. Naposled je zaspal, a imel je nemirno spanje; vso noč je sanjal o mizah, kako skačejo okoli njega in se mu režijo v obraz, bankovci plešejo naokoli in kričijo: vzemi, vzemi! Proti njemu zija velik zmaj z odprtim žrelom, na njem je napis «gostilna». Naslednje jutro je Tine truden vstal in se napotil v cerkev Sonce je veselo sijalo in božalo s svojo svetlobo pokrajino in vzbujajočo se naravo. Tineta je ta svetloba ščemela v oči. Pri maši je bil tudi Tinetov sošolec Matevž. «Boš prišel?« mu je zašepetal na uho. «Ne vem«, je odgovoril Tine v strahu, ker se je bal, da bi ga slišala mati Tine ni imel miru, mislil je samo, ali bi šel s tovariši ali ne. Popoldne se je dodobra odločil. Izrabil je odsotnost matere, odprl omaro, poiskal skrinjico in vzel denar. Skril ga je za pas in vse spet pospravil na svoje mesto ter zaprl omaro. Razburjenje prejšnjega dne se je v njem tisti hip kar poleglo. Cernu se je toliko trapil? Sedaj je željno čakal trenutka, ko bo lahko šel med prijatelje. Po kosilu je vzel knjigo, prelistal nekaj strani in jo vrgel v kot. Polaščal se ga je nemir: gostilna, ples, denar in še nekaj, čisto neznanega ga je semtertja spreletelo, da je začutil kar trdo v grlu. Želel si je, da bi bila stvar že mimo. Venomer se je oziral v uro na steni. Jojmene, kako počasi teče! Končno je le prišel zaželeni trenutek. Z izgovorom, da gre na kratek sprehod, je Tine zapustil dom in krenil proti gostilni. Sonce je skoraj pripekalo. Nebo je bilo sinje, niti enega oblačka ni bilo na njem. Tine je skoraj tekel. Sredi poti se je spet oglasilo tisto neznano in ga stisnilo v grlu. Zdelo se mu je, da bo zdaj zdaj nekaj počilo v r.jem. Hotel se je že vrniti domov, pa se je bal, da ga 1>q še huje stisnilo, zato je še pospešil korake., samo da jubeži ter.iu strašnemu,""tifeznahemu občutku. Sam ni vedel, kdaj ja prišel do gostilne. Vstopil je. Vsi so bili že zbrani, on je bil poslednji. Ozrl se je po prijateljih. «Stopi no bliže! Ali se bojii?« «Glej,' «štor» je prišel, to je res čudno!« «Alx se nisi bal, da te bo mamica nabila, ko bo zvedela, kje si bil?« Zbadljive besede sošolčeve so spekle Tineta v dušo. Ni ga skrbelo, kako bo doma zavoljo vprašanja, kje je bil. S poslednjo silo ga je stisnilo v grlu tisto neznano, pred čimer je prej bežal po ulici. S poslednjo in najhujšo. Kakor blisk se je Tine obrnil in zbežal iz gostilne. Za njim je pritekla Milena. Bila je čedna deklica in je tudi ona hodila s Tinetom v gimnazijo Bila sta si blizu in sta si zmeraj rada pomagala. «Ne bodi hud na Petriča, saj je rekel le tako za šalo! Stopi noter! Ali si nismo prijatelji?« Tine jo je ubogal in stopil v gostilno. Družba je postala kmalu živahna in Tinetu je kar dobro delo, ko se je oglasila harmonika in prevpila v njem tisto zamolklo bolečino. Zavrteli so se prvi pari, a večina je le sedela. Tako je potekel večer. Sem pa tja so kakšno zapeli, se nasmejali in kramljali o šoli, profesorjih’ m predmetih. Tine je bil nemiren, venomer so mu misli uhajale na dom, na mater, ki je morda že opazila, o zaskrbljenosti očeta, ker se še ni vrnil. Se vedno ga je peklo v prsih in ga stiskalo v grlu. Da bi to potlačil, je pil. Prijatelji so se čudili njegovemu vedenju; vedeli so, da Tine ne pije, rekli pa niso nič Harmonika je postajala vedno glasnejša, da so se komaj slišali, tisti, ki so se pogovarjali. Tinetu je počasi odlegalo. plesalcev je bilo že precej. Gledal jih je kakor v omotici in le tu pa tam se je spomnil na dom, na mater, na očeta, in na n.u* ko, ki jo je trpel popoldan, fantje so se ogreli in tudi dekleta sn bila razigrana Lepo gosposko oblečeno dekle je pograjalo Tineta. «Pa ti, ne plešeš?» «Ne znam.» «Beži no, tega ti ne verjamem!« «Res je!» «Pa te bom jaz naučila. Pojdi, bova plesala!« Tine se je branil. Ni ga več stiskalo v grlu, le spomnil se je, kako ga je Pogledal je na uro. Bilo je že pozno, moral bo domov. Vstal je, da bi odšel, toda dekle ga je potegnilo v vrvež plesalcev. Tine je stopical po podu. Družica se mu je smejala in ga učila korake Harmonika je poskočno pela. V tem vrvežu je Tine pozabil na vse Vino ga je ugrelo. Bil je vesel, z zanimanjem se je učil plesati in šlo je kot namazano. Družica, ki je z njo plesal, je bila tako nevsiljivo prijazna Vprašal jo je, kako ji je ime. «Cemu bi rad vedel moje ime?« «Tako, da bom vedel, s ka- tero sem plesa]», je sramežljivo odgovoril Tine. *Ce si tako radoveden, pa naj bo! Slavica Strohlje-va«. »Odkod si doma?« ((Domačinka«. «Kako, da te ne posnam? Ali hodi; tudi ti v slovensko gimnazijo?« «Ne, učim se privatno.« Tine je kar strmel, deklica je bila zares lepa, take ni bilo na vsej gimnaziji. Kakor obliž na rano je delovala njena bližina na vse ti* sto, kar ga je prej mučilo. Zdaj je bil zadovoljen, da je prišel. Vsa prejšnja grenkoba se je spreminjala v neko neznano prijetno sladkost. Tu pa tam se je globoko oddahnil, edino to je še ostalo v njem kakor oddaljeno grmenje po nevihti Bil je srečen. Plesal je vedno s svojo «damo». Sošolci so kar gledali. Nikoli si niso mislili, da je Tine tako družaben. Bližala se je enajsta ura. Slavica se je poslovila od Tmeta in zapustila veselo družbo. Tine je sedel za mizo. bil je razočaran. Oh, kako počasi so potekale ure popoldne v pričakovanju, sedaj so pa tekle tako naglo! Jezil se je na čas, ki mu je prikrajšal veselje, da ni mogel več gledati tistih lepih, (Nadaljevanje na 5, strani) INOVA BEVKOVA KNJIGA O LEPEM VEDENJU Srednješolci so v Dijaškem domu zatopljeni v knjige. Dobrodušno in ma'ce hudomušno kramljanje brez pustih in dolgočasnih naukov ■ Knj go krase žinhne ilustracije tržaškega slikarja Bogdana Groma Bevk ni znan samo kot najbolj produktiven slovenski pisatelj, ampak tudi po tem, da je v svojih delih tako vsestranski. Ne piše samo za odrasle, temveč . tudi za mladino, ne samo za preproste ljudi, temveč tudi za literarne gurmane. Za odrasle je pisal pesmi, novele, romane, potopise, drame in scenarij, za mladino pa pesmi, pravljice, črtice, povesti, igrice in celo lutkovne igrice. Zdaj se je lotil spet čisto drugega področja, napisal je za mladino knjigo o lepem vedenju. Dasi je priznan pisatelj in akademik, se Bevku ne zdi zamalo, pisati za otroke. Zadnje čase posveča prav mladini posebno pozornost. Z lju-beznijo jo spremlja pri vsem njenem dejanju in nehanju. Po vojni se je mladira v marsičem izpremenila. Bolj LAPONCI imajo Šolski puuk v nekakih obrokih, ker se morajo učitelji seliti Kakšna je šola pri raznih narodih Angleži so še vedno pristaši zaprtih kolegijev-Švedi posvečajo posebno pozornost tehniki, mlada izraelska država pa skuša s pomočjo šole lomiti starinske nazore - Tudi šolsko leto se ne konča povsod ob enakem času Čeprav se nam zdi, da mora biti po vseh šolah na svetu več ali manj enako, je vendarle res, da je marsikaj drugače kot pri nas. Sole so v marsičem odraz civilizacijske stopnje, finančnih možnosti in mišljenja naroda, ki te šole ustanavlja in vodi za svoje mlade. Pri nas poznamo v glavnem šole, ki redno dnevno delajo, če ne upoštevamo raznih nadaljevalnih šol in različnih tečajev. Toda na Laponskem je precej drugače. Ker imajo malo učiteljic, ki znajo laponski jezik, morajo te učiteljice iti iz kraja v kraj, kjer po nekaj tednov ali kvečjemu nekaj mesecev učijo otroke; potem odidejo v sosednje naselje in se vrnejo zopet v prvi kraj šele po nekaj mesecih ali tednih ali pa tudi komaj čez leto ali dve. Anglija in Amerika imata še danes mnogo svojega šolstva urejenega po sistemu kolegijev. Šolam so namreč pri- Tehtnica je koristna za mlade kemike, fotoamaterje in vsakdanjo uporabo Tehtnico naredimo iz pere- že slika pritrdimo kos pere- sa stare ure in dveh kosov lesa, ki ju pritrdimo na steno. Z njo merimo majhne teže, zato je primerna zlasti za mladega kemika, ki odreja v svojem laboratoriju točne teže. Prav tako jo bo s pridom uporabil fotoamater za tehtanje kemikalij v atemnici«. Pa tudi drugim bo prišla prav, ko bodo tehtali pisma, zdravila i. dr. Na leseno ploščo kot jo ka- sa tako da sega njegov prosti konec do sredine druge plošče. Namesto te imamo lahko tudi trd papir pritrjen na dva kosa lesa (v obliki plitve škatlice brez dveh robov). Pero služi za določilo. Na leseno ploščo ali papir načrtamo merilo v gramih. To dobimo z merjenjem znanih tež. Konec peresa nam bo označil težo znanega telesa m kasneje tudi zelo neznanega telesa. Najprimernejša velikost za prvo ploščo je debelina 5 cm, višina 7,5 cm in dolžina 9 cm. Pero je lahko poljubno dolgo. Cim daljše bo, tem točnejše bo merilo. Druga pl-ošča naj bo dolga zgoraj 8 cm. spodaj nekoliko več, visoka pa kakih 20 cm. Skledica za merjenje je najboljša kovinska. K P?' resu jo pritrdimo s tremi močnimi nitkami (najboljši ny-lon) in žico. Ta ima na kon cu kaveljček, katerega obesimo na obroček, ki smo ga napravili na peresu. Tehtnica je, narejena. druženi internati, v katerih stanujejo vsi učenci, tudi če njihovi starši stanujejo v istem mestu, kjer je šola. Tako se mladi učenci izobražu jejo ves dan pod vodstvom vzgojiteljev. V ameriških tovrstnih šolah posvečajo veliko pažnjo telesni vzgoji v prostem času. Tudi švedski srednješolci, ki gojijo predvsem razne športne igre in zimske športe, dosti telovadijo. Finska in Norveška ne zaostajata za Švedsko. Posebna zanimivost švedske srednje šole je, da se srednješolci učijo marsikaj praktičnega, da je zelo razvito ročno delo za fante in dekleta. Ze v srednji šoli vcepljajo mladim čut za tehniko. Mo.rda prav zato švedska tehnična inteligenca spada med najmočnejšo v Evropi. Šolstvo v mladi izraelski državi ima poleg vseh ostalih nalog tudi to. da mladini razvija čut enakovrednosti moža in žene. Zato so v Izraelu vpeljali moderen pouk v srednjih šolah; v razredih imajo klopi za dva učenca in v njih sedita dosledno po en učenec in ena učenka. Izraelski vladi tako počasi uspeva lomiti stara pojmovanja o ženi, ki so posebno močno razširjena med doseljenci z bližnjega Vzhoda Posebna vrsta šole pa se razvija na velikih delovnih akcijah v puščavskih predelih, kjer izraelska mladina gradi vodnjake , in namakalne naprave, da bi iz puščave napravila bogate ;n rodovitno dolino. Vzgledne šole ureja tudi Organizacija združenih narodov, ki v raznih zaostalih in nerazvitih področjih ustanavlja s pomočjo domačih organizacij šole, ki jih opremlja in vodi. V teh šolah sicer poučujejo prav tako kakor v ve- čini drugih šol po svetu, vendar pa nosijo te šole pečat Združenih narodov. V teh šolah namreč še posebej širijo idejo Združenih narodov. Marsikje po svetu imajo pouk kar na prostem. Tako ni samo v Indiji in raznih kolonialnih predelih, ampak celo na Filipinih, na Japonskem in Kitajskem, kjer je tak način pouka zelo priljub ljen in udomačen. Seveda v teh krajih zima ni tako mrzla kakor pri nas, ker bi sicer zimske počitnice predolgo trajale Mi smo se že kar navadili, da se konča pouk na naših srednjih šolah junija in verjetno bi- bilo precej negodovanja, če bi jutri na lepem -izvedeli, četku mnoge motil. -'Mnogi prosvetni delavci so imeli resne pomisleke proti takemu načinu pouka, češ da ga mladina ne. bo vzela resno. Pa se je zgodilo ravno nasprotno! Dijaki so spremljali pouk v letalu nadvse resno in uspehi niso izostali, profesorji so ugotovili, da so na enem samem poletu z letalom lahko dijakom posredovali mnogo več znanja kakor pa v številnih predavanjih pred zemljevidom. Čeprav tudi Francija in mnoge druge tehnično visoko razvite dežele še ne morejo razviti pouka zemljepisa v več.ii meri z neposrednim ogledom dežele, je danes vendar le že dognano in potrjeno, da je ta. metoda pouka , zelo uspešna. sproščena je, bolj bistra, bolj samozavestna in razvita. Pri njej pa se opažajo tudi negativni pojavi: brezobzirnost, razbrzdanost, predrznost in površnost. Taka ni mladina samo pri nas, ampak povsod tam koder je divjala vojna s svojim razdejanjem. Ti negativni pojavi pri mladini povzročajo pedagogom in prijateljem mladine mnogo skrbi in so priklicali na dan tudi knjižico »Obnašaj se spodobno!.« Da takoj povem: ta Bevkova knjiga ni nobeno literarno delo prav tako tudi ni taka pusta knjiga o lepem vedenju, kot smo jih imeli nekaj doslej. Dobrodušno in ponekod malce hudomušno kramljanje je. Ob njem se bo naučila mladina kar mimogrede, kako naj se obnaša doma. v šoli, v gledališču, v kinu, pri obiskih, na cesti in na izletih. Izve, kako je treba paziti na snago, na obleko in knjige, spozna, kako se je treba vesti pri jedi, kako govoriti s prijateljem, odraslim človekom in tujcem. ((Obnašaj se spodobno« je prva slovenska knjiga o lepem vedenju za mladino. To je knjiga, ki smo jo dolgo pričakovali. Zaradi prisrčnosti, s katero je pisana, zaradi šega-vosti in krepkih primer se bo gotovo priljubila mladini in s tem obenem tudi dosegla svoj n "imen. Knjižica je izšla v založbi Mladinske knjige na sto straneh, v malem žepnem formatu, v dvobarvnem tisku v prikupni opremi Milana Miheliča in z živahnimi ilustracijami Bogdana Groma. a. S. Boste poto tudi vi POČITNIŠKA ZVEZA NIJE PRIPRAVLJA POTOVANJA PO VI JI S POSEBNI”1 Objavljamo vest « tovanjib PočitntfM , ni te z upanjem. pri teh potovanji^ di tržaški »ude«)' , šoti. Druitro nješolcev bi nato J že sedaj in uredit' v* Pri glavnem dM niške zveze Slov novili potovalni , naloga je, da prtg! ska krožna P°t°v‘ Jtt goslaviji in in?z . ^ valni komite je A letn,i potovalni i, skupinsko ekskuf j valni komite o**,,. J-ugoslaviji Iet0*’-inf v programu . s™ j; vanje v Grčijo, i J rael. dani bodo P» sebno ladjo nijske plovidbe. j je predvideno s* J, tovanje s Pose(L/ skozi Avstrijo, S v Nemčijo. NaJd%( nje je predvideno^ to: z ladjo ob S* 1 polotoku. ... ,: Potovalni stavljen iz posamezna vPr j,# ce, železnica, *. i kultura, geogr«V na), bo s SVOJ1® vanjem po kusil svoje teW» nosti. Sedaj pa vaniu' v,- p« ? Potovanje 0OJ,» načrtih trajalo j; Stroški, ki ^ vsak posameznis^,: bodo znašali Mi letos«1* NA VRH AKONKAGUE Francoska alpinistična odprava se je odpeljala z letalom v Nendozo (Argentina) da se bo povzpela na vrh Akonkagua z južne strani Planinci so mnenja, da je vzpon s te strani najtežji. Akonkagua je s 7000 metri najvišji vrh na ameriški celini. Lelala brez propelerjev Razvoj tehnike je vsak dan hitrejši. Komaj dobrih dvajset let je tega, ko so letala s propelerji dosegla nekaj večje uspehe, v vojni, že so zapisana pozabi. V prvi svetovni vojni so bila letala še zelo nerodna in neokretna; pred njimi so se večinoma branili s salvami iz pušk ali pa streljanjem iz topov, kjer so uporabljali šrapnele. O kakšni sistematični obrambi ni .bilo..govora in 'tudf še tii bila potrebna. O letalski vojni .takrat,še ni bilo_govqra. ZaflnTih’ deset'leet' preil vojno so se letala začela hitreje razvijati predvsem zaradi priprav na vojno, Nemčija je daleč prednjačila pred vsemi o-stalimi državami na svetu. Toda nemika letala so v šest let trajajoči vojni postala stava in nezanimiva. O štukah ob koncu vojne ni nihče več govoril. Na nebu so se pojavili velikanski bombniki s šli. rimi in celo šestimi motorji. Lovci so dosegli hitrosti, ki so bile za človeka neverjetne: 800 in 900 km na uro. Polet čez ocean, ki je malo pred svetovno vojno veljal za nekaj izrednega, je postal ne samo nekaj vsakdanjega, ampak tudi nekaj, kar je bilo vsakomur samo po sebi umljivo. Velike letalske družbe so rast. Ie kakor gobe po dežju in so začele prevažati potnike okrog in preko sveta v približno 10 ur.aii. Razdalje za katere so ljudje še pred sto leti potrebovali nekaj mesecev hrabrega in napornega potovanja, so postale majhne. Pot iz Londo-1 na v Severno Afriko je maj- ' hen izlet za pilota, ki sedi v modernem lovcu in se podi pc nebu s hitrostjo, ki je večja od zvoka. Letalo pride prej kakor glas sirene, ki javlja prihod sovražnih letal. din. Izdelan potovan* ^ takle: potovanje ^ čelo 15. junija 1. avgusta Izh (# bi bila Ljubljf3 iaii di Maribor), zi Pragersko v rl jjo< Osijek, Subotič , Beograd. V BeoS j viden dališi _PoS: ^ grada bodo člani p,' sebno ladjo P°„ ,nr Djerdapa, od tu ..^i pet z vlakom » Bitolj,'Ohrid; *z , ffl v Skoplje, skoz y Peč, Titograd, 8»^ tinje, v Boko Jn. Boke Kotorske s v#.' roma ob otokih in pr jo ob obali d® J-l naprej pa po ? jji;, otokov do Pule * ke pa s posebni"1 J Ljubljano. M Potovanje bo ‘ ufl bližno na dva. vih enajst dni J. po kopnem z ke Kotorske, °s. 0j'i devet dmj| Daljši postanki v Beogradu, »Jj. ' , Ohridskem iezcrZ'J^l du. in Skopijo v, 'f. sča pripravljena pff ob Ohridu pa , I no šotorišče. - w, Vlak, ki bomo * vali, bo za pot° v/; opremljen in poziciji bo P^agO,s" ni vagon za prtlJ no in šotore. Potovanje b0 „iief j ni komite, okr®? p ;, sorji in učitelj1’^ kot člani PZS e.,jiiC! ležili. V vseh V jt: jih bodo potova^ m časa uporabil* . 1 nih zanimivost' !*j tosti Vse vstopno,; bine za oglede (1 ( ne že v prisPe 5000 din. udele^ Pravico do V5> tovanju imajo čitniške zveze ° l ni odbor PZS jjj«** mesec razpisal P 1 točne pogoje z8 NAJDAlJ5' n Letalo, ki j« zraku, ne da b> skrbovali z ber* telo v državi ^ Letelo je v A „t' bilo v zraku ^ nut. Dolžina ‘eI km. PRAViJice. pesmice n nemme zi hhšg iijmI Počutil sem se tako prijetno Znašel sem se v lepem, prijetnem mestecu. Tako čudno domačega sem se takoj v njem počutil. Ugledal sem mamico, ko je ravno stopila iz trgovine. Na ulici jo je čakal sinček. Stopil je k njej ter rekel: «Mamica daj mi zavoj, da ga nesem. Ti imaš Ze itak polno torbo». Mamica se mu je nasmehnila. Kramljaje sta odšla po pločniku. Nato je iz iste trgovine stopila deklica. V roki ie . držala zavojček sladkarij. Ze ga Je nameravala na-Ceti, ko se je premislila ter šepnila: «Ne, raje ga odprem doma, ko bomo vsi skupaj. Le kako bo vesel bratec, ko bo tudi on deležen teh dobrot. Pa tudi očka in mamica imata pravico do njih, saj se vendar moram njima zahvaliti če sem jih lahko kupila*. In že je odbrzela proti domu. Proti meni sta se pripo-dila d.Ika. Ko sta se m! približala, sta začela hodi- ti bolj počasi. Prav nič se nista zaletela vame, niti na čevelj mi nista stopila. Prijazno sta se mi nasmehnila, ko sta šla mimo, nato pa sta se ponovno spustila v tek. Bil sem precej daleč od središča mesta, pa sem sklenil, da stopim v cestno železnico. Kmalu sem se znašel v vozu. Mlad fant mi je koj napravil poleg sebe prostor. Na bližnji postaji je vstopila žena z otrokom v naročju. Takoj Je mladenič vstal ter ji .odstopil prostor. Pozneje Je vstopil starček. Opiral se je na palico. Mladenič mu je pomagal v voz, neki drugi pa je vstal ter rekel: «Očka, prosim vas, sedite b Tako lepo prijetno so se glasile te besede. Počasi je skoraj vsa mla* dlna stala, a sedeli so le starejši, tudi bolehnejši ljudje ter matere z otroki-Tako prjetno toplino sem čutil krog srca ter sam sebi šepetal: «Pa pravijo, da ni več prisrčnosti in dobrote na svetu!» Ko sem izstopil, sem naletel na otroka. Nekaj sta razpravljala. Deklica je žabice vala fantu: «Veš, bova morala reči mamici, da sl ne želiva Igrače, ki jo je mama, pred časom obljubila. Očka Je nekam bolan, mora- mo skrbeti, da ozdravi. Greh bi bil po nepotrebnem zapravljati denar». «Draga, zlata otroka!» — sem si mislil. Po ulici jo Je primahala gruča otrok. Tako Živahno so razpravljali. Eden izmed njih je v reki držal drobno ptičko. Pokazal mi jo je: Bila je ranjena. Pa je šepnil: «Nesem jo domov; skrbel bom zanjo, da ozdravi, nato jo bom spustil*. Pobožal je ptičko ter dodal: «Ti drobna ptička, nikar se me ne boj; ko ozdraviš, bos poletela med brate in sestrice!» Po ulici je prišepal siromak z leseno nogo. Drobno dekletce mu je steklo naproti ter hitelo zatrjevati: «’Mamica mi je dala denarja. da si kal kupim. Napraviva na pob. Siromaku so se zasolzile oči. Tudi moje so bile vlažne. Ko sem ravno nameraval koga povprašati, v katerem mestu sem,je pnbren-cal čmrlj in se mi zaletel v nos s tako silo da sem se — prebudil. Široko sem razprl oči: kaj je res mogoče, da ni bilo vse skupaj nič drugega ko lep, res lep sen? Slednjič sem se le malce potolažil z mislijo, da tako mestece, a predvsem taki otroci in mladeniči so vendar še na svetu In že zaradi same te misli, sem se čutil zadovoljnega, mirnega in srečnega. VLADKO KOGOJ prvacigareI V letih je že bil Zgaga, ko sva se pogovarjala, kako je prvič in zadnjič kadil. «No, — je pripovedoval — bil sem še jirav otrok, ko se mi je zaželelo cigarete, Tako dolgo sem stikal za njo, da sem jo slednjič le imel v rokah. Skrbno sem jo skrival kot nekak zaklad. Le kje, le kje bi okusu njeno slast, da bi me pri tem ne zasačil oče -me je skrbelo. Slednjič sem se le odločil, da stopim, po kosilu, za hišo. Tam — sem si mislil — me ne bo prav gotovo nihče zalotil. Pa je že bilo moje vedenje nekam sumljivo, ker sem jo komaj prižgal, že se je prikazal oče. Najraje bi bil takrat vrh Gege (Potezna). Prav za gotoov sem čakal, da me nabije. Pa me ni. Sam nisem vedel, kako bi si to pojasnil Ko se ml je približal, se mi je celo nasmehnil ter rekel: . «KaJ, cigareto imaš? No, to ni mč. je še vse premalo h Iz žepa je privlekel cigaro, rekoC: «To nažgi, ta oe». Sam niše«1 njam, ali to degaja • c;fc mi je prizefL m se je smehljaj ^ Jaz pa prav moško pte« celo se nii tfifJ očmi, svet J® ffli'f clgai'1^ tl5*7 mene, lz rok, a skregal z vfLsiltf , sem pn A' vanj. ‘>stih svetlih las, obraza, ki ga je imel j 0 Pr;'d očmi. Morala f domov. Kaj bi bil dal, «Lk„.?e VrnUa V P^šnjo npif= * jSe le zažela mešati ‘ ,7„ cuf}na trpkost. Sredi hin,, /1 tovarišev se je v PU začutil sam, zapuščen, e se mu je zazdelo le sada ’nvPe £anje- Ona se mor-Mvpm 116 meni zanj' v nje' gvem srcu pa je tako slad- ~T\ Ne> ni res! Tine Pil, da bi udušil žalost, bn!ilno ga ni utolažilo, še VJ sa, je segrelo, da ni mislil, ampak bledel. U antje so začeli odhajali. nai«V 2^oniku je odbila dva- ■n sam 3e še vcdno PU sam zase nekaj blebetal. * nkrnu" Petrič SU prisedla ■ ki 51 z “j° lalt0 dolgo plesal?« PrLl61? Jrenutku Tinetu ni se n! * vPrašanje. Obraz žaWU Je sPremenil. Bil je bila e/1, .Zaželel si je, da bi sto m *lca pri njem nara£" Plešah -eVZa' zaželei si je oči „LJ ,nj0’ 6'edati njene Toda Povedati, da jo ima rad. ■H ’j®ia»e- Storit' z ni° ,a i i sedel pri njem Matevž no in kam~HV?e-se mu je zdelo ne-no i« f’ Nedosežno. Se ved-I sedel pri njem Matevž «a začudeno gledal. Tine šolec r,tv°mnil’ da ga s0" „ ne5taj vprašal. «0 rj Čerin), j3; saj je lepo, prav nuje?, ekle- Ali veš kje sta- Ž>£,V,emn da Si tak0 Pusti . ■ ^a te ni očarala? rusti to, svet Tin je poln žensk!« v ?dS°voril; gledal je j- 2budil Petrič in ga vabil f^icuai J v. kor 1ale\kozarec, bil je ka- 2^1I^zama^njenosti «a domov. Zapustili so gostilno. Tine ni je prišel domov. Oče kak*o^':-Ve^er. Tine ni vedel, lj\ I biumat! sta spala. Vrata so ni ri?iilpr,ta’ Tine je vstopil, svojo u- luži’ zlezel je v vtepi so°ico in se oblečen je P°steljo. Trudil se tisti i 1 PrivBbil pred oči oči a P1 obraz> tiste črne i* za v,- -tu Pa tam se mu hotna Prikazal. Neprene-8a č,lrf° se vrtele okoli nje-se ;e ne podobe in še sam sito r=V z n3irni: neznan-gie v,?p?tegniene mize, druži^ mojcene kakor čarovni-Vi, nr ,al 1™ed harmonike je zi-«Mt »° . °jemu kakor po-P.roti .nestetimi zobmi. Sele Se je izgubil V V ' iift j*0sednjem vrtu je pete-°tilari oznanjal jutro. !.]„ .Qansko sonce se je dvi- |"lo rki ak3- gora *n s svojimi Pa ta “sipalo pokrajino. Tu 5ki gi: Je hitel pq ulici mo-delo j,, 2enska, ki sta šla na hišici i,p0. opravkih. Qkna na Prta io a] ceste so bila od-Tine’ = eno je bilo priprto. ?a5 ko v spal- Bližal se je videl morai v šolo. Mati Po n,,..*! da ne vstane kot Pa ga je poklicala. da >ma je zbudil. Čutil je, Ustnice ■su*1% usta. razpokane a neka čudna utruje- v. J **U Se u 3e vezala ude. Spom-PrijateHi Prejšnjega večera. °tel P*es, vino, Slavica. ie zavirt Ystati, šele tedaj se «en. edel. da je spal oble- , Tist0 lal!o Pre^,ez-n?no' ki ga je Soin Sanjalo tilr Dred Dle- sotn se ?)alo tik pred ple- ^Utliiv Je skoraj ne- ®°Vrni]P ' Vs?lej, ko so se mu !"u včerajšnje muke, pi ohr el pred očmi v ,raz in v hipu se je Pi oferaz‘ .. ovito’”",J .Priniešalo nekaj ^dovito0b,° • ............... Venrf ’ 8 adko opojnega, bolj -®r .i.;, je vse bolj in Jati 2KaiC kaj bo rekla toiloo Se matere, nje-j da u: 8a’ vprašujočega po-a šro^ ^ zmeraj seže do iV ■ Kai sedai? ^ati -.1® poslušal >- sla. Ko j Pob kdaj bo e sliial, da ’z kuhinje, je brž kfV ?j°, si stekel v kuhi- >c«sto 11 obraz in bežal K- islo * . ‘ bil je držal; najrajši H n,118!1 dan ostal doma. kalc u .Preostajalo dru-< rn0 4„ r Qa gre v šolo. Ce-^ je sedel, v klop, bil i6®9' ka^u Preostajalo dru-^5tno j i' d;' *vonfSpan- Predramil °»ec' ‘‘■earamil ga M^inetu k Se je zatel- iSo rtM Se zdele ure n?' da i°‘ge' vedno se je -^sornoki”e bi ta ali oni Na je jb k tabli, toda 8 se W ura in Tine- ^ ne Pok?ič spomnil. Ce L'C p ' Fri zSodovini, SertQP'l jePr‘Cela se je ura. i|» ! Za JLtLrofesor. Glavaš, „ Pote^kat?der. nekaj pisal vLValnic? laCel Iis,ati Po reso liho Diilai:redu ie bil° ho U.Pa'i dihat s‘..skoraj ni-bi lp* V' s'išal si mu-1 tare Tin (a P° sobi. Op etu T e> ž ia^‘ Ka tedi6i st'snilo srce. bi se 2aiela strela »Otrl a«U. pJ’ • ° mallJ ne bogle^l V kn in3i.dan ni nič S ?esor ;^»e. '.n. sedaj ga st>ne - Pevski zbor «Briški gnč» pa se bo predstavil z novimi pesmimi Včeraj dopoldne sta «e v Pevmi poročila tov. France Primožič z Oslavja in tov. Pavla Obljubek iz St. Mavra. Novemu zakonskemu paru že- V zimskem času ima kmečka mladina največ prostega časa in se zato mnogo laže kot v drugih letnih časih posveti prosvetnemu delovanju. Števerjanska mladina je imela preteklo leto vrsto uspelih nastopov doma >n drugod po Goriškem. Tudi letos ni hotela ostati križem rok in pred kratkim je začela z vajami za novo igro, ki jo bo igrala v Steverjanu na prostem konec meseca aprila. Igra »Tisočak v telovniku« ne zahteva prevelikega števila igralcev, vendar pa je precej dolga in bo števerjanska mladina, ki je povečini kmečkega stanu, morala žrtvovati precej večerov. Čeprav je ves dan zaposlena na polju m v vinogradu, je mladina pokazala, da ji za delovanje na prosvetnem področju ni žal časa in truda. Sedaj se člani dramske družine zbirajo na prosvetnem sedežu, ki je zelo hladen in tudi brez odra. Tudi števerjanski pevski zbor «Briški grič« pod vodstvom tov. Sošolja redno vadi. Števerjanski pevci se hočejo na pomladanskem prazniku predstaviti z novimi pesmimi, Pred dnevi so za vedno izgubili mladega člana Vojka ki jim bo ostal v lepem spominu. Bil je dober in pošten mladenič, katerega smrt je pretresla vse Steverjance. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Hotel Je okrasti uredništvu „(iaz/.ettinu“ Družinski prepiri privedli dva moža na zatožno klop Predvčeraj je bilo na kaz. sodišču, kateremu je predsedo. val dr. Sorto, več razprav. 31-letni Aurelio Leopardi iz Ul. Diaz 20, ki je že mesec dnj v goriških zaporih, se je moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine v uredništvu goričke strani beneškega «Gazzettino», ki ima svoje prostore v • poslopju gledališča Verdi na Korzo Verdi. 24. januarja je nekaj minut po polnoči mestnj stražnik De Marco opazil, da glavna vrata sedeža uredništva niso povsem dobro zaprta in se je nemudoma povzpel v prvo nadstropje, kjer so delovni prostori «Gazzettina» Tamkaj je naletel na moža, ki je s škarjami poskušal odpreti zaprti predal, za katerega je namreč mislil, da vsebuje ves denar uredništva. Tata so pozneje na policiji spoznali za mladega Goričana Leopardija. Obtoženi je opisal priprave, ki jih je izvedel, da bi se polastil denarja, in nesrečno srečanje s policajem, ki mu je prekrižal napoštene načrte. Ker je bil Aurelio Leopardi že večkrat kaznovan, ga je goriško kazensko sodišče tokrat obsodilo na leto dni zapora, na globo 12.000 lir in povračilo sodnih stroškov. * * * Po nekaj letih zakona sta se Ana Beltram in Bruno Del-pin pred nekaj meseci razšla s pomočjo sodišča. Toda mladi mož ni mogel preboleti te ločitve in večkrat je svojo bivšo zakonsko družico nagovarjal, naj se vrne domov. Ana Beltram pa je vztrajala pri svoji odločitvi in niti pret-nje, s katerimi jo, je Delpin strašil, niso pomagale. Naveličan negativnih odgo. vorov se je Delpin 1. decembra na cesti ponovno približal svoji ženi. Ta je pravkar zapustila tovarno, v kateri je zaposlena, in se je s prijateljicami vračala domov. Na zahtevo moža »Skupaj pojdeva do Soče in končajva že enkrat to neumno življenje« se je prestrašena Beltramova seveda hotela odstraniti, toda mož jo je začel tepsti po glavi in telesu ter ji prizadejal poškodbe, katere je zdravila več dni. Se potem, ko je ozdravela, je Delpin ni pustil pri miru. Zato se je Beltramova pritožila na policijo in ta je prijavila suroveža sodnim oblastem. Goriško sodišče je spoznalo Bruna Delpin za krivega ter ga obsodilo na 3 mesece in 26 dni zapora ter na poravnavo sodnih stroškov. * * * Drugi zakonski mož, ki se je včeraj moral zagovarjati pred goriškim sodiščem, je bil 50-/etni Augiisto Bartollini iz Pie-risa Za svoje grdo ravnanje z ženo in 16-letno hčerko ter prikrivanje raznovrstnega o- rožja so ga zatožili sodnim oblastem domači ojojnilp. V času preiskave in tudi na sodišču sta žena in hčerka zatrjevali, da je večkrat obema pretil s smrtjo, in ker sta vedeli za orožje, ki ga je imel skritega, sta o stvari raje obvestili organe javne varnosti. Bartollini je svoje ravnanje do žene in posebno do hčerke objasnil za vzgojno metodo, ki jo je moral uporabljati prj mladi, toda precej živalmi hčerki. Za orožje, katerega so tudi našli v njegovem stanovanju, pa je vedel povedati le to, da si ga je nabavil med vojno. Ni ga prijavil oblastem, ker živi v kraju, kjer je večina ljudi nasprotnega političnega mišljenja kot je on in je zato potreboval neko obrambo v prepiru. Zanikal pa je vsako trditev, da bi ženi ali hčerki pretil s smrtjo, čeprav je bil večkrat zelo strog s hčerko. Sodišče je obtožbo grožnje s smrtjo spremenilo v obtožbo posluževanja nedovoljenih vzgojnih sredstev in ga končno oprostilo, ker to ni kaznivo po zakonu. Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št 124 «ONION» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK toiaS salon TRG GARIBALDI 11 tel. 90 280 28 Osme in gospode Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika izbira dobrega in modernega blaga naj finejših tovarn — plačilne olajšave. K NAROČA Si V LEKARNAH UL. ttTREPHO« DELL’ EREMO ST. TEL. ST. 47-730 123 Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na Upravo ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Ul. sv. Frančiška M/IH. Tel. 3733«. Krojačnica Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške m ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem krojn. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. AUTOMOBILE ODOAJAII KAJEIII rujiz Zgodovina narodov Jugoslavije, platno . : . Honore de Balzac: Blišč in beda kurtizan, platno J. Stok Korotan: Jeklena pest, platno . . . . Ferdo Kozak: Članki in zapiski, polplatno . - , Tone Seliškar: Dedek Som, polplatno . . . ’. Vlado Rate: Otroške igre, kartonirano , . : . hr 2400.-1280.— 1000 — 860.— 470,— 400.— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 1« mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gi!era" MOSCHION & FR1S0RI TRST. Ul. Voldirivo 34 leL 23-475 OGLASI « OGLAŠANJA Tihte na OnčiJtnh predvaja danes v nedeljo 28. februarja in jutri ponedeljek 1. marca I STARA IN ZNANA TVRDKA ■H M za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRS I • UL TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 ' urad JeL 33113* dom cent UGODNE Mizarji I Deske ttmre podjetniki — , mo.ee- i kmetovalci! lesov trt tra- me tiudi najugodneje (fini viaie Sonnino ?4 M. 00441 TULIAK R0D0LF0 ki se je preselila v ia 15 tel. 93089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce. da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov tn čipk ter vezenje bres okvira. 25-letna jamstvo. Naprodaj rabljeni paglobljivi stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 30 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. Na pustni torek, oko si želite zabave in smeha, ne zamudite lilma: tiPajeim iih 2tim§* z igralcem Fernandelom. Ivan Ribarič Uvoz - Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega to mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd. Preramemo prevoze vsakovrstnega blago z lastnimi prevoznimi srsdsth Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 — TeL 93-502 Skladišče: Ul. delle Millzie 19 — Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini m r~-\ L CJ TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov ISntiC J___I 1 lir J* delavnim 1 1 1 v# •iJVČAV«** lil TRST Ul F Crispi 15 Tele/on 9521^ Hill fiip utt It vit (i ftt>'t(* o r/ftV STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKARNI li. BERNARDI-Trst, Ul, Mazzini 44 TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno pero vse za Solo po zmernih cenah NALIVNO PERO BERSIIM JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.. LIR - 1 LETO JAMST VA avtoriziran mali obrtnik IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA POHCELANU, BRONASTE CHKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) C B N E Z N K R N E OLAJŠAVE PRI PLAtlLIJ Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. IN. TV RO A E za vse vrste poti, posebno hribovite, lepo izoblikovan, primeren za vse osebe NIORIMI in NllMARELLi BOLOGNA Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega materi IS fl Ul gPi 125 cc cena L 164.000.- // GABBIANO" - EDINI ZASTOPNIK ZA GORl^0 JOŽEF LUTMA* pooblaščen tudi za nadomestne dele ..MIOTO^ GORICA, UL. MARCONI 9 ((OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC. KI OGLASE NA ROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU * PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, n SAM NE OGLASA«. . (Herbert Casson) 1 L 1 Z it z Narečnimi II VRV.m: pri TVRDKAH. vasem Vi tv k v* It t hh tt Sv bt st( Al »ii lo V,- tr tij at, e*. te, A, hi 6f e ki J? A, at »i s, b »1 A % 1« 7| >1 tl )o i k 51 h »t bi «1 ‘t »s A, Sc «1 lo Si ■d c« Odgovorni urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO. UUCA MONTECCHI « tj III nad. - Telefon številka »3-80» In M-638. - Pogun predal WJ - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »L JO — Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.90 m od 15 • 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtitne * *lrlnt I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice #0 lir — Za FLHJ xa vsak mir. širine I stolpca za vse vrste oglasov po 2».- din. — TtSka Tiskarski ra vod ZTT - Podružn Gorica Ut 8. Pelllco MI Te' 33-82 - Rokoolsl se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ;o, mesečno Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba 6 ^ nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 • 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 1). h