Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OPL -f^te/UrM) LOTRIC REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 727^ OKTOBER, 16 / 2010 / 5 o Intervju o MOTEK 2010 o Predstavitev o Generator tokovnih pulzacij o Akustične lastnosti aksialnega ventilatorja o Razvoj prenosnikov toplote o Iz prakse za prakso o Podjetja predstavljajo (HZiES 'mi Parker @ ISIORGREIM ^ICK Sensor Intelligence. omRon www.miel.si Elementi in sistemi za induslrijsiio avtomatizacijo ING vnvw.spiring.si KTJrTr A MrrsuBiSHi ELECTRIC Chamses for the Better Vse za učinkovito in zanesljivo avtomatizacijo vaših strojev in vodenje procesov v industriji na enem mestu. informatizacija, energetika, avtomatizacija HlcJrcävIlcne^ £»G>£>l"c3vlne^ Hldrövllcnl £>l£>1-e^m! EDl-orltve "ihirICBf ,sun hydraulics Potni, tlačni in tokovni ventili za odprte tokokroge Zavorni ventili in izplakovalni rf ventili za zaprte tokokroge Posebni ventili in bloki Hidravlične naprave CaHTELTE . .„-. ; .. Motorji in črpalke JJfiUL Jii!'Elektronske sestavine 7 . . " SISTEMOV IN STORITEV s PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE Kladivar, tovarna elementov za fluidno tehniko Žiri, d.0.0., Industrijska ulica 2 - SI - 4226 ŽIRI, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)4 51 59 100 - Fax: +386 (0)4 51 59 122 - info-slovenia@poclain-hydraulics.com - A Poclain Hydraulics Group Company DKIVING INNOVATION Impresum 393 Beseda uredništvo 393 ■ DOGODKI - POROČILA 406 - VESTI ■ NOVICE 410 ■ ZANIMIVOSTI 416 Seznam oglaševalcev 472 Znanstvene in strokovne prireditve 435 Naslovna stran: INEA, d. o. o. Stegne 11, 1000 Ljubljana Tel.: 01 5138 100 Fax: 01 5138 170 info@inea.si www.inea.si OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 LOTRIČ, d. o. o. Selca 163, 4227 Selca Tel: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 69 946 e-mail: office@sick.si http://www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automa-tion.com Pirnar & Savšek, Inženirski biro, d. o. o. C. 9. avgusta 48 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 60 400 Faks: 03 56 60 401 www.pirnar-savsek.si Hidria IMP Klima, d.o.o. Godovič 150, 5275 Godovič tel: 05 3743 000 klima@hidria.com www.hidria.com ßPI Eoijaš GlilEB nuiDNO nHMNO.MnoMAnzAajo M neuiRONia) • Predstavitev « Generator tokovnih pulzacij • Akustične lastnosti aksialnega ventilatorja « Razvoj prenosnikov toplote » Iz prakse za prakso » Podjetja predstavljajo Vse za uänkovito in zanesljivo avtomatizacijo vaših strojev in vodenje procesov v industriji na enem mestu. ■ INTERVJU Pogovor s prof. dr. Francem Golograncem ob njegovi 90-letnici 394 ■ MOTEK 2010 Tomaž PERME: 29. mednarodni sejem MOTEK pognal avtomatizacijo zopet v tek 400 ■ PREDSTAVITEV Primož POTOČNIK: Viroga: razvoj jadralnega kajaka 418 ■ MERILNA TEHNIKA Andrej SVETE, Peter SAMBOL, Jože KUTIN, Ivan BAJSIČ: Razvoj generatorja tokovnih pulzacij kapljevine 424 ■ TURBINSKI STROJI Matej MILAVEC, Stane PIVK, Brane ŠIROK, Matjaž EBERLINC: Vpliv zračne reže na aerodinamske in akustične lastnosti aksialnega ventilatorja 430 ■ RAZVOJ PRENOSNIKOV TOPLOTE Janez DOLINAR, Vinko BOGATAJ: Merilni sistem za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov 436 ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Rok DOLINAR: Avtomatiziran nadzor delovanja s sistemom RunSafe 448 ■ ALI STE VEDELI Aleksander ČIČEROV: Novosti s področja letalske zakonodaje 452 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Električna minivodila - EGSL (FESTO) 456 Natančno pozicioniranje s pametno kamero (SICK) 457 ■ NOVOSTI NA TRGU HYDAC diesel PreCare (HYDAC) 458 Senzor za uporabo v menjalnikih in reduktorjih (VIAL) 459 ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Tomaž PERME: Solution:ing in mehatronske rešitve za 21. stoletje 460 ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Pravna urejenost letalske varnosti 468 Robotics 469 Nove knjige 470 ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 472 IVIOTEK 2010 Tres chic: Designerski agregat. Je Lahko hidravlični agregat spLoh Lep? Mi mislimo, da celo mora biti. Zato smo nas novi kompaktni agregat KA oblikovali tako, da ugaja oC:em. Ampak to se ni vse. K popolnem agregatu spadajo tudi številne možnosti uporabe. V aplikacijah kot so obdelovalni stroji, dvižne platforme in hidravlična orodja razvije KA svojo polno moč in 700 bar delovnega tlaka. Mobilna ali stacionarna enota je lahko vgrajena stoje ali leže, ž eno ali tri faznim napajanjem -odločitev je vasa! Usklajeni motorji, ventili in dodatna oprema iž obsežnega modularnega sistema omogočajo, da agregat KA ižpolni vsa vaša pričakovanja. Za več informacij HAWE Hidravlika d.o.o., tel. 03 7134 880. Solutions for a World under Pressure KVÄ^ HYDRAULIK © Ventil 16(2010)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 16(2010)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 16 2010 5 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS - ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC,^ FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR 2iri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE M^NDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš narobe Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Stavka - javni in realni sektor - kdo je na boljšem? V zadnjih dneh septembra in v prvih oktobra smo se povečini ukvarjali s stavko v javnem sektorju. Stavka je bila dobro in v okviru ene skupine sindikatov tudi enotno organizirana. Najvplivnejši sindikalni voditelji so se umaknili v ozadje in na plan so stopili manj prepoznavni sindikalisti. To je z vidika javnosti politično modra odločitev. Razne ankete so pokazale, da ima stavka med ljudmi presenetljivo podporo, če vemo, da zaposleni v javni upravi od zaposlenih v realnem sektorju ne uživajo prav veliko spoštovanja. Pri vsaki stavki pa se nikoli v potankosti ne ve, kdo ima prav, kdo ne, kdo izsiljuje in kdo slepi. Če izhajamo iz trenutnega gospodarskega in ekonomskega stanja v naši državi, potem stavka prav gotovo ni upravičena. Če pa izhajamo iz ravnanja vlade, ko je nekaterim poklicnim kategorijam s stavko popustila, in iz ravnanja pri zaposlovanju v javnem sektorju v zadnjem obdobju, so stavkovne zahteve popolnoma razumljive. Zakaj je vlada v zadnjih dveh letih na novo zaposlila 3587 ljudi in zakaj je ustanovila devet agencij in raznih uradov? Kateri niso produktivni in ne ustvarjajo dodane vrednosti? Ali se oktobra 2008 ni vedelo za gospodarsko krizo? Ali res potrebujemo šolo za ravnatelje, ki ima direktorja in verjetno še nekaj zaposlenih, ali pa agencijo za knjigo, če vemo, da vsako leto v Sloveniji izide več tisoč novih poljudnih in st^rokovnih knjig? Ali je po teh podatkih »knjiga« v Sloveniji v krizi? (Naj mi avtorji izdanih knjig oprostijo, saj vem, da v Sloveniji niti en pisatelj ne živi spodobno samo od pisanja. Sem pa prepričan, da se z novo agencijo njihovo gmotno stanje ne bo izboljšalo.) Skratka: število zaposlenih v javnem sektorju se stalno povečuje ne glede na to, ali je potreba ali ni, in ne glede na to, ali je kriza ali je ni. Zanimivo bi bilo pridobiti podatek, koliko zaposlenih je iz javne uprave odšlo v službo v industrijo in obratno. Še bolj zanimivo pa bi bilo slišati njihovo oceno o zahtevnosti posamezne službe v javnem in zasebnem sektorju. Verjetno ne bom veliko zgrešil, če zapišem, da je delo v javni upravi vsaj za 30 % enostavnejše in zanesljivejše od dela v podjetjih, ki delajo za trg. Vsi tisti, ki delajo v realnem sektorju, morajo stalno pridobivati delo, naročila in stranke. Delo morajo opraviti kakovostno, brez pripombe stranke ali kupca. Ko je storitev narejena ali produkt prodan, je treba od stranke in kupcev dobiti še denar. V javni upravi pa je potrebno od zgoraj naštetih operacij opraviti le eno. Ni se treba boriti za trg in ni potrebno terjati denarja za opravljeno delo. Treba je samo narediti naloge, ki jih ima vsak zapisane v svoji pogodbi. Poleg tega je služba v javnem sektorju v večini primerov večna. Upam, da država ne bo šla v stečaj! In ko govorimo o kakovosti opravljenega dela, je slaba kakovost izvedenih del v industriji zelo hitro kaznovana s slabo prodajo in z odpovedjo naročil. V državni upravi pa je drugače. Slaba kakovost ni sankcionirana. Tu pa tam slišimo pripombe posameznih državljanov na kakšno slabo storitev za okencem na upravni enoti, pri zdravniku v zdravstvenem domu, ali pa celo v bolnici. Nismo pa še slišali, da bi se kdo od staršev ob zaključku šolskega leta ali celo ob zaključku šolanja pritožil na sodišču, ker šola učenca ali dijaka ni zadosti naučila. Verjetno so posledice slabega dela učiteljev najbolj usodne od vseh poklicev v javnem sektorju, ki pa se jih v večini primerov ne zavedajo niti učitelji, niti starši in še manj učenci. In prav tu, ko je škoda lahko največja, se nič ne stori. Že pred drugo svetovno vojno so bili v šolah inšpektorji, ki so bili strah in trepet vseh učiteljev in tudi ravnatelja. Če ima učenec slabega učitelja za tuji jezik v osnovni šoli in tudi še v nadaljevanju v srednji in je učitelj kriv za njegovo neznanje, je škoda neprecenljiva. Podobno velja za naravoslovne predmete in tehniko. Učitelj v osnovni šoli lahko učenca navduši za t^ehniko ali pa mu jo zagnusi za celo življenje. Podobno je s športom in s številnimi drugimi področji. Ocenjujem, da se na izobraževanju v naši državi dela veliko. Toda mnogo premalo na kakovosti in nadzoru dela učiteljev na vseh ravneh. Janez Tušek Pogovor s prof. dr. Francem Golograncem ob njegovi 90-letnici Prof. Gologranca poznajo mnogi nekdanji študentje strojništva, predvsem pa verjetno vsi v industriji, ki se ukvarjajo s tehniko preoblikovanja. Profesor dr. Franc Gologranc se je rodil leta 1920 v Slov. Konjicah. Po turbulentnih vojnih in povojnih letih je diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Prve izkušnje strojnega inženirja je dobil v Centralnem projektivnem biroju Ministrstva za težko industrijo, pa tudi na specializaciji v tovarnah obdelovalnih strojev Waldrich in Schiess v ZRN. Leta 1952 je bil imenovan za asistenta na Inštitutu za mehansko tehnologijo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. V začetku je bilo njegovo strokovno in pedagoško delo usmerjeno v širše področje mehanske tehnologije in obdelovalnih strojev, kasneje pa se je habilitiral za takrat novo vpeljano tehniško disciplino - tehniko preoblikovanja in teorijo plastičnega preoblikovanja. Kot znanstveni sodelavec je sodeloval z Inštitutom za preoblikovalno tehniko Univerze v Stuttgartu, kjer je leta 1975 tudi doktoriral. Redni profesor na FS v Ljubljani je postal leta 1982. Do upokojitve leta 1989 je bil mentor preko 100 diplomantom na dodiplomskem in podiplomskem študiju strojništva. Leta 1968 je ustanovil Laboratorij za preoblikovanje, v katerem so kmalu zatem stekle prve sistematične raziskave hladnega masivnega preoblikovanja jekel. Znanstvenoraziskovalno delo je kasneje razširil na področje identifikacije tanke in debele pločevine, preoblikovanje z visokimi tlaki ter v razvoj računalniško podprte eksperimentalne opreme za ugotavljanje preoblikovalnih karakteristik. Prof. Gologranc je bil nosilec številnih raziskovalnih in aplikativnih nalog za industrijo. Doma in v tujini je objavil 50 samostojnih člankov in razprav. Že leta 1963 je napisal učbenik TEHNIKA PREOBLIKOVANJA, kasneje pa še UVOD V PREOBLIKOVANJE, PREOBLIKOVANJE 1. del in PREOBLIKOVANJE 2. del. Njegovi učbeniki še vedno predstavljajo osnovo za študij preoblikovanja tako na visokošolskem kot na univerzitetnem študiju. Prof. Gologranc med intervjujem Ventil: Prof. Gologranc, prosim Vas, da opi0ete svojo odločitev za 0tudij strojni0tva in za področje obdelovalne tehnike. Prof. Gologranc: Najprej hvala za povabilo na ta razgovor. Predvsem pa, da ste se spomnili ne le najstarejšega še živečega diplomanta, ampak tudi učitelja Strojne fakultete, kar ni bilo zapaženo niti ob nedavni 90. obletnici obstoja študija strojništva na Univerzi v Ljubljani. Letos sem tudi sam proslavljal 90-letnico rojstva in 60-let-nico diplome, pozabil pa tudi nisem, da je bila pred 50 leti na Fakulteti formalno vpeljana nova tehnološka disciplina tehnika preoblikovanja. Na vprašanje glede moje odločitve za študij strojništva bi verjetno najlažje odgovoril pred 80 leti, ko sem to misel izrazil v eni od šolskih nalog v prvem razredu realne gimnazije v Mariboru. Čeprav sem bil potomec več generacij gradbenikov, sem se že takrat zapisal strojništvu. Morda je na mojo odločitev vplivala tudi takratna svetovna gospodarska kriza, česar se pri 10 letih najbrž nisem niti zavedal. Tudi tega ne, da je bilo leta 1930 v vsej Sloveniji zaposlenih morda le nekaj 10 strojnih inženirjev. A mojega zanimanja za stroje to ni zamajalo - zlasti ne za parne stroje, ki so bili takrat glavni pogonski vir za stroje v industriji. Tako sem se l. 1938 vpisal na strojni oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani, prepričan, da bo dve leti kasneje stekel že popoln študij strojništva in da bo dokončan tudi novi objekt. Žal je vojna prekinila moj študij skoraj za 6 let, tako da sem lahko diplomiral šele februarja 1950. Pred 60 leti smo po 10 semestrih študija dobili zares široko strojniško izobrazbo, saj je študijski program pokrival že vsa najpomembnejša področja strojništva. Tak profil je bil po 2. svetovni vojni tudi potreben, saj so obnova države in velikopotezni razvojni načrti za industrializacijo terjali vsestransko usposobljene in razgledane inženirje. Zato smo že nekaj dni po diplomi prejeli odločbo ministrstva za industrijo o zaposlitvi v enem od podjetij v Sloveniji ali drugje v državi. Sam bi bil moral v Železarno na Jesenicah, od koder pa me je moj mentor prof. Lobe takoj pritegnil v Projektivni biro ministrstva za težko industrijo, kjer smo konstruirali opremo za naše železarne in strojne tovarne. Tu sem - kljub že nekajletni industrijski praksi - po zaslugi vodje biroja prof. Lobeta spoznal in občutil, kako pomembno je, da projektant in konstruktor dobro pozna vse možne metode, načine in postopke izdelave strojnih elementov. Od tedaj tudi moje povečano zanimanje za obdelovalno tehniko in obdelovalne stroje. Ventil: Nam lahko zaupate, kako ste zašli na področje pedagoške dejavnosti, in pojasnite razloge za Vašo kasnejšo preusmeritev v preoblikovalno tehniko? Prof. Gologranc: Razumljivo je, da v času vehementne industrializacije Knjige avtorja prof. Gologranca povojne Jugoslavije zlasti tehnični kadri nismo mogli sami izbirati mesta službovanja, razen, če je kdo prostovoljno želel iti v Bosno, Srbijo ali Črno goro, kjer so gradili velike industrijske gigante - železarne, tovarne, hidrocentrale, ladjedelnice itd. Hkrati je naraščala tudi potreba po novih strokovnih kadrih na univerzi, saj je bilo v tem času tudi na našem oddelku več profesorjev kot asistentov, število novo vpisanih na strojni oddelek pa je večkrat preseglo 300 študentov, med katerimi je bila včasih polovica iz drugih republik. Zato sem bil po ukinitvi biroja premeščen na Inštitut za mehansko tehnologijo, kjer je veliko število študentov terjalo ogromno laboratorijskih vaj. Mimo tega smo - takrat štirje asistenti - še naprej sodelovali pri projektih našega predstojnika prof. Lobeta. Tako sem »po uradni dolžnosti« spet pristal v šoli, le na drugi strani klopi. Priznam, da - ne več rosno mlad - v delu asistenta nisem našel pravega zadovoljstva, delo na projektih za industrijo pa tudi ni teklo, kot bi bilo moralo. Ker pravih možnosti za prihodnost ni bilo videti, sem se odločil za daljšo specializacijo in študij na področju obdelovalne tehnike v tujini. Vendar tudi po povratku razmere na katedri niso bile obetavnejše. Šele študijska reforma 1959/60, s katero je bil uveden tristopenjski študij, je ponudila nam mlajšim izziv za kreativnejše in samostojno udejstvo-vanje. Kot zastopniku asistentov v komisiji za pripravo študijskih načrtov in programov za tristopenjski študij mi je - ob podpori prof. Krauta - uspelo prepričati pristojne o pomembnosti in perspektivah tehnike preoblikovanja kovin, ki kljub naglemu razvoju strojne in kovinskopredelovalne industrije v Sloveniji v študijskih programih dotlej ni bila ustrezno zastopana. Čeprav je dal prof. Lobe v začetku petdesetih let na dvorišču zgraditi veliko delavnico, ki je bila namenjena tudi tehniki preoblikovanja, je bila ta kasneje porušena v korist nove fakultetne zgradbe, za izgubljeni laboratorij pa katedra žal ni dobila ustreznega nadomestila. Ventil: V 60. letih ste prvi na Slovenskem začeli s pedagoškim delom na področju preoblikovanja. Kakšne so bile prve naloge? Na kakšne probleme in težave ste naleteli? Prof. Gologranc: Čeprav je na strojnem oddelku do leta 1960 diplomiralo že več kakor 100 inženirjev, je bilo zanimanje za novo tehnološko smer študija tako na prvi kakor tudi na drugi stopnji razmeroma veliko. Ne le pri študentih, ampak tudi v industriji, še posebno v naših zunanjih centrih za izredni študij. Povsod, tako v orodjarnah, proizvodnji in projek-tivi, je manjkalo tehnologov, mnogi pa so želeli ali morali dokončati nekoč prekinjen študij ali utrditi svoje znanje. Naraščajoča konkurenca in osvajanje tujih tržišč sto terjala nove, kakovostnejše izdelke, ti pa uvajanje sodobnejših in gospodarnejših tehnoloških postopkov. V kar treh naših podjetjih, v Metalni, Litostroju in Železarni Ravne, so že takrat nastajali zametki novih proizvodnih obratov za preoblikovalne stroje in tehnološko opremo za preoblikovanje. Po uradni potrditvi novih študijskih načrtov sem kandidiral za učitelja predmetov s področja preoblikovanja, na osnovi predložene habilitacije pa sem bil spomladi 1961 izvoljen za docenta. S prevzemom začrtanih pedagoških obveznosti sem si naložil zahtevno pionirsko delo, saj sem bil prvih 6 let povsem sam brez asistenta. V treh zaporednih študijskih letih je bilo treba pripraviti predavanja in vaje iz vsebinsko povsem novih predmetov - Tehnika preoblikovanja na prvi ter Preoblikovanje in Preoblikovalni stroji na drugi stopnji. Ker domače literature s tega področja ni bilo, je bila moja prva naloga poskrbeti za izdajo učbenika, zlasti za 2. letnik višješolskega študija, kjer je bilo število študentov največje. Obsežno delo na 473 straneh sem dokončal l. 1963, izšlo pa je maja 1964 pri univerzitetni založbi, žal v zelo skromni izvedbi in neprivlačnem formatu (A4), a takratne tehnične in finančne možnosti ter časovna stiska niso dovoljevale boljšega tiska. To pa ni preprečilo, da bi izdaja kmalu ne pošla. Pri pripravi tega dela so mi veliko pomagali študentje z risanjem predlog za predavanja in vaje. Za potrebno učno gradivo pri vajah pa je kmalu po nastavitvi poskrbel prvi asistent K. Kuzman z izdajo priročnika Vaje iz tehnike preoblikovanja, ki je kasneje doživel več dopolnitev in ponatisov. K izobraževanju na tem področju pa so prispevali tudi moji številni strokovni članki v reviji Strojniški vestnik. Spremembe v učnih načrtih so že v letu 1978 narekovale izdajo novega učbenika Uvod v preoblikovanje, ki je v predelani in dopolnjeni izdaji vnovič izšel l. 1987. Že po upokojitvi pa sem l. 1991 in 1999 dokončal še dve bolj teoretični knjigi za visokošolski študij Preoblikovanje 1. in 2. del. Ventil: Kakšni pa so bili takrat pogoji za raziskovalno delo na področju preoblikovanja? Ali lahko opišete takratne razmere v industriji in visokošolskem okolju? Prof. Gologranc:Razmere in možnosti za raziskovanje danes in pred 60 leti je težko primerjati. Načrtov in poskusov sicer ni manjkalo, vendar je bil to še čas ustvarjanja pogojev za normalno življenje, za investicijsko izgradnjo in oživitev gospodarstva ter izboljšanje standarda. V petdesetih letih smo asistenti Katedre za mehansko tehnologijo opravljali v glavnem enake pedagoške obveznosti in praktično delo, smo pa z leti vse bolj pogrešali usmerjanje tudi v raziskovalno dejavnost in načrtno izpopolnjevanje. Vendar smo se zavedali, da tudi prva generacija učiteljev stroke ni imela te možnosti, da nam je torej lahko posredovala le znanje in izkušnje, ki so jih dotlej pridobili v praksi. Nujni investicijski projekti in prednostne naloge so jih povsem okupirali. V želji po novem znanju sem v obdobju 1952-1958 tri leta študiral in delal kot konstruktor v dveh velikih tovarnah za težke obdelovalne stroje v Zahodni Nemčiji. Že takrat sem imel priliko obiskati več tehnoloških inštitutov, se seznaniti z njihovo raziskovalno dejavnostjo, ni pa mi uspelo na enem izmed njih dobiti mesta raziskovalca. Spoznal pa sem nekaj strokovnjakov s področja tehnike preoblikovanja, ki so zbudili moje zanimanje za to vejo strojniške tehnologije, kar je koristilo mojim kasnejšim odločitvam. Zahvala za to pa gre seveda tudi mojemu mentorju prof. Lo-betu, ki je omogočil in toleriral mojo dolgotrajno odsotnost. Poleg triletnega bivanja v tujini sem vsa ta leta redno obiskoval vsakoletne evropske razstave in tovarne obdelovalnih strojev ter razne kongrese, da bi lahko sledil naglemu povojnemu razvoju obdelovalne tehnike. Kdo danes še ve, da takrat tuje strokovne literature - razen ruske - skoraj nismo imeli, da ne omenjam domače. Treba pa je vedeti, da se je načrtno znanstveno raziskovanje na področju preoblikovanja takrat tudi na Zahodu šele pričelo razvijati.. V takratnih povojnih razmerah pri nas je bila misel na raziskovalno delo na področju preoblikovanja le iluzija. Družbenih sredstev za raziskovalno dejavnost je bilo zelo malo, apetiti drugih veliki, uspešni pa so bili vselej le agresivneži. Participacija s strani industrije je bila še redka. Vodilni - mnogi med njimi naši bivši študenti - so poznali razmere na fakulteti, zato tudi niso videli, kje in kako bi mi njim v proizvodnji lahko pomagali in koristili. Šele ob koncu 60. let smo - tudi po zaslugi naših diplomantov - uspeli navezati tesnejši stik z nekaterimi podjetji. Prostorska stiska je bila po uveljavitvi večstopenjskega študija prva ovira za začetek vsakršne raziskovalne dejavnosti in vse do dokončanja nove zgradbe nerešljiv problem za vse katedre na fakulteti. Kljub temu nam je sredi šestdesetih let le uspelo pridobiti manjši pritlični prostor v obstoječi stavbi, kjer pa je bilo mogoče namestiti le staro hidravlično stiskalnico in nov trgalni stroj. Temu je sledila ustanovitev Laboratorija za preoblikovanje, v katerem so stekle prve sistematične raziskave hladnega masivnega preoblikovanja jekel, ki je bilo kmalu za tem razširjeno še na področje identifikacije preo-blikovalnosti pločevine ter v razvoj računalniško podprte eksperimentalne opreme za ugotavljanje preoblikovalnih karakteristik materialov. Ventil: Kako pa ste sprejeli dejstvo, da je bilo za naslednjo izvolitev v naziv univerzitetnega učitelja potrebno izpolniti ostrejše pogoje - imeti doktorat znanost? Prof. Gologranc: V luči novih predpisov je bil to pogoj, ki so ga le redki lahko izpolnili v predpisanem roku. Predvsem za številna nova področja ni bilo na voljo mentorjev (tudi ne v Zagrebu in Beogradu). Pri nas so bili promovirani in kandidate so lahko promovirali samo čisti teoretiki. Poleg problemov, kako zagotoviti osnovne pogoje za raziskovalno delo (sredstva, prostor, laborante, opremo), je torej v zraku viselo vsaj še eno pomembno vprašanje: kako rešiti problem lastne promocije? Čeprav je pet let po reformi teoretično stekel tudi že magistrski študij, za poučevanje specialnih strokovnih predmetov na tretji stopnji še ni bilo ustreznih univerzitetnih učiteljev. Sam sem videl pot in našel rešitev v tujini, zato sem že pred prevzemom predavateljskih dolžnosti navezal osebni stik z novoustanovljenim inštitutom za tehniko preoblikovanja Univerze v Stuttgartu. Zaradi nenadne smrti prvega predstojnika in še nedokončane gradnje novih laboratorijev mi je njegov naslednik šele v letu 1 966 lahko ponudil možnost za delo na tem inštitutu in tudi temo raziskovalnega projekta, ki je ustrezala mojim načrtom in potrebam po raziskovanju doma. Prof. Gologranc: S kakšno primerjavo znanja in dejavnosti v stroki doma in na tujem bi lahko postregel le do svoje upokojitve, to je do razpada Jugoslavije. Postopna izguba vida mi je nato vse bolj onemogočala stik s stroko. Lahko pa rečem, da je bilo praktično znanje v tovarnah takrat dobro, saj smo poleg železarn imeli tudi že tovarno avtomobilov, kovačnice, dve veliki tovarni za predelavo pločevine s 40- in večletno tradicijo (EMO, Saturnus) in druge. Tu so se spontano rojevale številne inovacije in tehnološke izboljšave, ni pa bilo v proizvodnji časa, kadrov in sredstev za sistematično raziskovanje in analiziranje doseženih rezultatov. Pogosto sem obiskoval te tovarne s prof. Lobetom, predvsem kadar so Prof. Gologranc na začetku raziskovalne poti K eksperimentalnemu delu na tem inštitutu, ki sem ga - zaradi obsežnih pedagoških obveznosti doma - lahko opravil samo v času poletnih počitnic - sem že prvo leto pritegnil svojega takratnega prvega asistenta, ki je s tem pridobil tudi dragocene izkušnje. Skupaj sva lahko izkoristila optimalne pogoje za raziskovalno delo. Zaradi hude in dolgotrajne bolezni oči pa se je delo na disertaciji žal za več let zavleklo, leta 1975 pa sem kljub temu zelo uspešno promoviral. Ventil: Ali lahko primerjate dana0nje znanje, strokovno in raziskovalno delo na področju preoblikovanja z obdobjem va0ih začetkov? se pojavile problematične okvare na strojih. Velike težave povzročajo v procesih preoblikovanja v hladnem razlike v kakovosti in odstopanja lastnosti vhodnih materialov, ki jih dobavljajo različni proizvajalci, domači in tuji. To vprašanje je vedno zaposlovalo tudi proizvajalce in predelovalce pločevine v tujini, zato sem si to problematiko izbral za raziskovalno temo na Univerzi v Stuttgartu. Takoj po ustanovitvi skromnega Laboratorija za preoblikovanje smo se tudi doma usmerili v razvoj novih metod za preizkušanje plastičnih lastnosti pločevin, identifikacijo preoblikovalnosti na osnovi fizikalnih in tehnoloških karakteri- stik materiala ter v eksperimentalno analizo odvisnosti preoblikovalne napetosti od deformacije, ki je osnova za analitično obravnavanje preoblikovalnih procesov in aplikacijo teorije plastičnosti. Za to pa je bilo treba razviti in izdelati šele lastno izvirno eksperimentalno opremo. Pričeli pa smo tudi že z raziskavami na področju toplega in hladnega masivnega preoblikovanja. Rezultati in dosežki iz tega obdobja so bili seveda tudi objavljeni v številnih publikacijah, v domačih ali tujih revijah ter na posvetovanjih. Po osamosvojitvi je področje preoblikovanja v Sloveniji zelo napredovalo. Razpadli so sicer veliki paradni konji naše strojne industrije, zrasla pa so nova ali oživela manjša podjetja z novimi cilji in programi. Temu je bilo treba prilagoditi tudi raziskovalno dejavnost Laboratorija za preoblikovanje. Novi vodja profesor dr. K. Kuzman je področje kadrovsko znatno okrepil, aktualiziral in usmeril delo na inovativne procese na področju preoblikovanja pločevine ter masivnega preoblikovanja kovin in nekovin. Brez dvoma je področje preoblikovanja po zaslugi sodelavcev in raziskovalcev laboratorija doseglo raven, ki si je ob njegovem nastanku pred 50 leti nisem mogli zamisliti. Dejstvo pa je, da sem zadnji član predvojne generacije strojnikov, ki je morala začeti in končati delo v povsem drugačnih razmerah in pogojih, tako da mnoge naše ideje in načrti niso mogli biti izpolnjeni. Ventil: Nekatere probleme preoblikovanja ste že v 70. letih re0evali s pomočjo računalnikov. V zadnjih letih si re0evanja zahtevnih procesov brez numeričnih, računalni0ko podprtih metod skoraj ne moremo zamisliti. Prosim vas, da nam na kratko opi0ete tedanje začetke uva- janja računalnika in kritično ocenite uporabo in rezultate preoblikovalnih simulacij sedaj. Prof. Gologranc: Uvedba in razvoj elektronske obdelave podatkov sta analitični in eksperimentalni tehniki omogočila velik napredek in neslu-tene možnosti. Že l. 1966 sem na oddelku za matematiko na prvem univerzitetnem računalniku ZUSE opravil izpit iz numerične analize in programiranja. Tako sem lahko že po opravljeni prvi seriji eksperimentov na Univerzi v Stuttgartu rezultate teh preizkusov obdelal in ovrednotil na prvem računalniku IBM na naši fakulteti. Da je bilo takrat potrebno več deset tisoč numeričnih podatkov prenesti ročno na luknjane kartice, naj bo omenjeno le mimogrede. Kakšna je bila takrat potrebna strojna oprema, je danes mogoče videti le še v muzeju. Mladi si teh razmer seveda ne morejo predstavljati, zanje je interaktivna povezava s PC-jem in internetom nekaj samo po sebi umevnega. Vendar do leta 1970 tudi v novem inštitutu v Stuttgartu z računalniško podporo niso bili še dosti na boljšem. Tudi tam je bilo veliko količino preizkusnih podatkov mogoče obdelati le na centralnem računalniku tamkajšnje univerze, dokler se niso pojavile manjše mobilne enote za procesiranje eksperimentalnih podatkov. Izjemen napredek pri raziskovanju procesov preoblikovanja pa sta v zadnjih 20 letih omogočila uvedba in razvoj osebnih računalnikov in ustrezne programske opreme. Tako sem lahko že v letu 1991 in 1999 na lastnem računalniku z vsega 1 MB spomina napisal in opremil obe knjigi Preoblikovanje, programiral animacije preoblikovalnih postopkov ipd. Vse to pa danes zbledi spričo napredka in možnosti, ki jih ponuja sodobna računalniška tehnologija. Tako lahko sedaj raziskovalci rešujete probleme numerično z metodami končnih elementov, ki omogočajo matematično modeliranje preoblikovalnih postopkov, kar prispeva tudi k nadaljnjemu razvoju metod reševanja v teoriji plastičnosti. Razvita sistemska programska oprema za računalniško podprto simuliranje zapletenih nelinearnih dinamičnih pojavov omogoča izjemno hitre računske operacije. S tem je mogoče preučevati stabilnost preoblikovalnih procesov, vplive raztrosa materialnih lastnosti in geometrijskih parametrov v industrijskih okoljih ter optimizacijo obstoječih in novih preoblikovalnih postopkov. Ventil: V Vasem času so bili za uspešno delo učitelja v visokem šolstvu pomembni predvsem delo s študenti, izdani učbeniki, uspešno sodelovanje z industrijo. Profesorji ste se največ posvečali delu na fakulteti. Sedaj so osnovni pogoji napredovanja visokošolskih učiteljev predvsem število člankov v tujih revijah s faktorjem vpliva, pridobitev uspešnih finančnih projektov, profesor postaja v veliki meri menedžer, mnogi se v popoldanskem času ukvarjajo z neko pridobitveno dejavnostjo. Kaj menite o teh spremembah? Prof. Gologranc: Če je danes tako, kot pravite, zagotovo ni v redu. Razumljivo je, da mora univerzitetni učitelj biti ne le na tekočem v svoji stroki, ampak mora sam prispevati k njenemu razvoju in napredku, kar lahko danes dokaže - kot vemo - na več načinov. Ne gre pa prezreti, da je osnovno poslanstvo univerzitetnih pedagoških delavcev predvsem učiti in vzgajati mlade za samostojno in kreativno strokovno delo in da ni dovolj, če so le nekaj ur na teden posredno v stiku z množico študentov. Prepričan sem, da število ambicioznih, pridnih in sposobnih študentov danes ni nič manjše kot pred mnogimi leti, le da se tudi ti kaj hitro prilagodijo navadam in interesom veliko številnejših povprečnežev. Te pa bi bilo treba ves dan držati na vajetih, le tako bi jih lahko čim prej pripeljali do diplome. A za to danes ni pogojev ali recepta, morda pa tudi ne volje. Globalizacija zanesljivo ne bo rešila problemov, ki jih je sama generirala. Vse je v rokah zakonodaje in njene interpretacije, o morali in drugih vrednotah pa lahko danes samo pridigamo. Ventil: Kakšno je vaše mnenje o današnjem tempu življenja, o neprestanem pehanju za oblast, čim večjem zaslužku, neprestanem hlastanju po luksuznih, nepotrebnih materialnih dobrinah, pri tem pa je šestina ljudi na svetu podhranjenih? Prof. Gologranc: Navedli ste vrsto negativnih pojavov današnjih dni, ki skrbijo predvsem nas stare in katerih posledice čutimo morda bolj ali drugače kot mladi. Vendar se tudi mnogi med slednjimi bojijo prihodnosti, odrivajo pa misel na to, da bi morali zanjo že sedaj sami več storiti, da je rešitev ne le v njihovih rokah, ampak predvsem v njihovi glavi. Vsi ti pojavi pa niso povsem novi, le oblika, dimenzije in hitrost, s katero se širijo, so drugačne. Z določenim hrepenenjem po oblasti je narava obdarovala vsa živa bitja. Človek se ga ne bo nikoli znal in mogel znebiti. Hlastanje po materialnih dobrinah je - če ni prirojeno - ponujeno. Pred 70 leti sem hodil v šole peš, nisem pogrešal avtomobila, televizije, mobitela in ne računalnika, ne dopusta in dragih potovanj po svetu. Vse to je izumil in si izmislil človek, ki se tem dobrinam in poželenju po njih ne bo več odpovedal. Da je pri tem - hote ali nehote - ignoriral naravo in spregledal posledice, je tudi človeško. Tudi to, da imajo eni preveč, drugi premalo, tretji pa nič. Ni pa narobe, če si na vprašanje zakaj človek odgovori sam. Spoštovani prof. Gologranc, najlepša hvala za odgovore. Ob praznovanju 90-letnice rojstva Vam uredništvo, bralci revije Ventil, kolegi iz LaP-a in ostali želimo še naprej predvsem čilo in zdravo življenje! Izr. prof. dr. Zlatko Kampuš Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za preoblikovanje UL, FS, Laboratorij LASIM in Ministrstvo za visoko šcl&tvo, znanost in tehnolog^O in I lrtnVT.4 v Združenje kovinske industrije na GZ5 A £i J iVl NAJAVUAJO posvet Goifiödarilfa ib«^)« Sloiveni|eBBB uwcwdOAj u iiREoa mOHTAIio mPHevtttn^^ miMKST w leiwoioiKio AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2010 - ASM 10 v četrtek, 18, 1L 2010, od 9,00 do 17.00 ui^ v prostorih GZS, DimiCeva ulica 13, Ljubljana, Več o prireditvi iiüjdete na spletni strani Prijave sprejemamo na elektronski naslov: asTnJasim@fs,UTii-]j.si ali miiia,del>evec@fs,iini-]j.si ler fax: (Ol) 47 71 434, Program posveta Pozdraviü nagovori Aklujjlne numere - kakv naprej?, Jarja felktn.le):, 2!(InijEnje Iciiviiukit induslfijc, iiiatiziruii»sln;)^ Jn montnräi - prv^led in trendi, mcf //fraAövü?. UL. PS AVTOMATIZACUA Z ROBOTI - Sodeluviuije mbulu v - rubvIsliLi tielk-ü i4i vaiieiijE izpuSiiitl sisleiftov McrctiJcit AMG, f/uf>ert Keifer, Dairrjtiir Sirnj, AIJi>/n Zapanr, Motonun Rotxnee d.o.o.. Rihnica - Cibljivojn rvb^tskiti !tistcnH>v pri obdclovd nih pvoccjili. Sitnim Brezovnit, Miran Brczočntk^ U M, FS - UpofiitKi vc4 wnih «izMjev sil in navorov v ro(>o4»kih jipliltJKijah. ffitnii Pavte. PiirSni KorHniii. T>AX d.o-o,. Trtnfvlje POVEČANJE UČINKOVITOSTI STREŽMH IN MONTAŽNIH PROCESOV L - Rioboi^liB rabou, Totaai /jt.t^, ABB Ljubljani - Uporaba filosfor^e LClA pri razvoju aviomala za montaž iEviHtov. /fffl« BftKiSik, [1TA44 (Jjfto, BLED - Upufubsi lupivdnih induslrijsikih Ncnz-ugicv v nitxAHkih jpl i kacijüi, Bit^jdar hip:, Sitk d.u.o. - t)irtimi7acija pmccsa iidciavc projekt». Pntgr Mftfikavi£^ PIlCA - /jvud Ti r^/iiJcDvanjc in svetovanje, Kranj POVEČANJ K IJČlNKOVEllOSTl STKKŽMH EN MONTAŽNIH PROCESOV IL - [^buLj^iije u£iiVkiuviiusti in deiuviiih pu^ujev i üVlumciii^-ijo luotfjtijili pncioltciv v avtoniobilslü industriji, ÄniM«:, HCV07. (I d- - LSO 9001 i n Lil ibrjtija merilne uprcmi:, frinuti, Lulrit dju.u. - Razvoj naprave iran^ptirt Atator^ih pakclnv, .l/jJkiirr J>f ftmm-', Kikt Adrffvif^. Niko HfTohjvii^,' - UL FS:' - Dantos* Comprc^or^d (Ua PODJETJA predstavljajo - PRIMERI IZ PRAKSE - Avtoniatiicaeija v za»trviih ^»podarsliih razmerali. P DMm F? ES E A rac H IZOMPUTEfl vBiaH OHUP l^YASKAWA MOTOMAN Sponzorji: RENAULT FC Ö GROUP d Nsmgnskislrajiin napravB MieL omRon f J f WM www II..... POLYCOM LOTRIČ Medijska pokrovitelja: HJUSND TOMU JtVIHWDAIW« IHH*Tinn» IRloo® 29. mednarodni sejem MOTEK pognal avtomatizacijo zopet v tek Tomaž PERME MOTEK in pridružena sejma BONDexpo in MICROSYS, ki so bili od 13. do 16. septembra v Stuttgartu, so zopet pognali v tek avtomatizacijo. 1075 razstavljavcev, porast mednarodne udeležbe in 31.019 strokovnih obiskovalcev iz 82 držav je po slabšem letu 2009 dober pokazatelj vzpona dejavnosti in poslovanja industrije, ki potrebujejo sisteme in rešitve na področju sestavljanja, rokovanja z materialom, avtomatizacije, tehnologij lepljenja in spajanja ter na področju mikrosistemov. MOTEK je na svetu vodilna strokovna prireditev na področju avtomatizacije izdelave in sestavljanja, tehnik dodajanja in toka materiala ter izboljšav s sodobnimi tehnikami rokovanja in ravnanja z materialom. MOTEK je tako edini strokovni sejem, osredotočen na nekatera področja strojništva in avtomatizacije, ki lahko uporabnikom različnih velikosti na pomembnih industrijskih področjih omogočijo odločilno prednost na trgu. Z natančno 930 razstavljavci iz 23 držav je sejem MOTEK skoraj dosegel rekordno leto 2008. Če k temu prištejemo še 85 razstavljavcev iz sedmih držav na sejmu BONDexpo in 50 razstavljavcev na sejmu MICROSYS, je bilo tako skupaj 1075 razstavljavcev, ki so razstavljali na več kot 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Bolj pomembno od številk pa je dejstvo, da so bili s sejmom zadovoljni organizatorji in obiskovalci, pa tudi razstavljavci, saj sta bila obisk in vzdušje na sejmu po slabšem letu 2009 zopet zelo dobra. Doc. dr. Tomaž Perme, univ. dipl. inž., DRP, Perme Tomaž, s. p., Zgornje Gorje MOTEK je tudi edina strokovna prireditev, ki predstavi celovit pregled avtomatizacije - od sestavin in podsistemov do celotnih rešitev. Za strokovne obiskovalce je to vsekakor prednost, saj dobijo oblikovalci in uporabniki tako prepletene primere različnih področij uporabe. Skrivnost uspeha sejma MOTEK je dosledna osredotočenost na ciljne skupine, kot so avtomobilska industrija, strojegradnja, industrija bele tehnike, elektroindustrija, industrija elektronike, medicinske tehnike in sistemov za izrabo sončne energije, podjetja za predelavo kovin in umetnih mas ter njihovi dobavitelji. Sejem je pomemben vir novosti Sejem je za strokovnjake pomemben vir novosti in rešitev, da pa tudi dober vpogled v smeri razvoja nekega področja. Strokovno področje sejma je res obsežno, saj vključuje stroje, avtomate in naprave za sestavljanje, spajanje, razstavljanje, ravnanja z materialom oziroma za transport, prenos, urejanje, pozici-oniranje, povezovanje in dodajanje, industrijske robote in ročna delovna mesta, pogonsko tehniko in tehniko zaznavanja, krmiljenje, nadzor, kontrolo in preizkušanje ter organiza- cijske vidike načrtovanja, izdelave, vzdrževanja in tudi izobraževanja na področjih v proizvodnji, kjer se uporabljajo sestavine, sistemi rešitve ali storitve, povezane s sestavljanjem in ravnanjem z materialom. Poleg tega pa je bila ponudba s pridruženima sejmoma BONDexpo in MICROSYS primerno dopolnjena še s tehnologijami lepljenja in spajanja ter mikro-sistemi. Glavno spoznanje sejma je, da je obdobje ponudbe samih sestavin nedvomno preteklost. Danes se prodajajo znanje in izkušnje, ki so vgrajene v sisteme in rešitve, zato so se temu prilagodili tudi razstavljavci. Proizvajalcev robotov s svojim razstavnim prostorom skoraj ni bilo (samo podjetje Yaskawa). Robotov pa je bilo na sejmu toliko, da sami po sebi pravzaprav niti niso bili več zanimivi. Motek Sedemosni robot za prilagodljivo in učinkovito strego obdelovalnemu stroju Zanimive pa so bile seveda uporabe, v katerih so nastopali. Zelo podobno je bilo tudi s ponudniki računalniškega oziroma strojnega vida. Posebej je izstopalo le podjetje ISRA VISION, ki je edino od meni poznanih ponudnikov računalniškega vida nastopalo samostojno. Seveda je bilo videti samodejno vidno kontrolo in prepoznavanje predmetov z umetnim vidom v nešteto razstavljenih primerih avtomatiziranega sestavljanja in rokovanja s predmeti oziroma materialom. To je tudi razumljivo, saj je postal računalniški oziroma strojni vid eden od osnovnih in seveda nepogrešljivih delov meha-tronskih sistemov. Vendar pa je tudi tu treba opozoriti in poudariti, da za zapletene in natančne vidne kontrole in meritve v proizvodnji niso dovolj le kamera in še nekaj programske in strojne opreme. Za to je treba predvsem dobro poznati procese, kar pa danes lahko dovolj dobro obvladajo le specialisti za neko industrijsko področje. Naslednja pomembna značilnost sejma v primerjavi s stanjem pred trem leti je organiziranje proizvodnje. Avtomatizaciji z roboti, avtomati, samodejnim strojnim vidom in drugimi sestavinami ter podsistemi za transport in samodejno rokovanje z materialom so se pridružili oprema in sistemi za učinkovito organiziranje, oblikovanje in ureditev ročnih delovnih mest in sistemov po načelu vit-kosti. Med njimi je že pred tremi leti izstopala LeanFactory (vitka tovarna). Pod njeno blagovno znamko je bilo letos združenih že 12 podjetij, ki po- nujajo različne tehnologije in rešitve za organiziranje dela po načelih vitke proizvodnje. Razstavljavcev tovrstne opreme je bilo resnično veliko. Prav vsak ponudnik profilov in opreme za ročno delo je imel na razstavnem prostoru vsaj eno ročno delovno mesto z vso potrebno opremo. Na tem področju, pa tudi na splošno, sem zelo pogrešal ponudbo računalniške podpore organiziranju in načrtovanju. Tudi drugače je bil med razstavljavci samo en ponudnik programske opreme za CAD. Največje in do sedaj najnaprednejše podjetje na področju profilov, pale-tnih transportnih sistemov in linearne tehnike pa je priznalo, da načrti o računalniškem prostorskem oblikovanju rešitve, ki bi omogočala vsaj animacijo, če ne že tudi simulacijo, ostajajo do nadaljnjega neuresničeni. Stvar je očitno preveč zapletena, načrtovalci in kupci rešitev pa to tudi niso pripravljeni plačati. Zato je ostal slab občutek, da so znanje in izkušnje uporabnikov vsaj na področju vitkosti v drugem planu, saj so organizacija in načrtovanje ter s tem učinkovitost in uspešnost uvedbe tovrstnih sistemov v podjetja krepko v rokah ponudnikov različne vitke opreme. Inovativne rešitve Nekateri razstavljavci so imeli tudi zelo inovativne rešitve. Med njimi je vsekakor podjetje Strasser, ki je razvilo poseben mehanizem za hitro Sistemi vidne kontrole kakovosti podjetja ISRA VISION mehansko zaustavitev gibanja vrat ali drugih mehanskih varoval pred posegom delavca v delovno območje stroja. Posebnost mehanizma je popolnoma mehanska zaustavitev, ki pa pri sprostitvi omogoča takojšnje nadaljevanje gibanja. Gibanje je izvedeno s pnevmatičnim linearnim vodilom podjetja Festo. Z njim so razvili tudi poseben krmilni ventilski blok, ki omogoča delovanje sistema po zamislih in zahtevah podjetja Strasser. Z izdelkom so na trgu dosegli že velik uspeh, saj sta varnost in učinkovitost sistemov v industriji zelo pomembni. Med ponudniki novosti je tudi podjetje LP Montagetechnik GmbH (InSystems), ki je predstavilo kar dve zanimivi rešitvi. Prva je organizacija delovnega mesta po načelu toka materiala kos po kos (one piece flow) z nosilcem za več izdelkov. Druga novost pa je posebna omara s policami za zabojčke s sestavnimi deli, ki ima elektromehansko dviganje in spuščanje polic (vseh naenkrat). Slednjo je razvila skupina podjetij v sodelovanju z inštitutom z univerze in je bila v delujočem stanju prvič predstavljena prav na tem sejmu. Zelo zanimiva je rešitev podjetja Sa-rissa GmbH, ki je razvilo poseben sistem, ki s tremi ultrazvočnimi sprejemniki sledi oddajniku in je namenjen sledenju, usmerjanju dela delavca in nadzorovanju poteka dela. Zanimivost so bili tudi LCD-zasloni na delovnih mestih, ki nadomeščajo navodila za delo. Vsekakor so bolj priročni kot običajna navodila na papirju, pa tudi bolj uporabni, saj Vitka tovarna z vsemi potrebnimi sestavinami in informacijsko podporo na enem mestu Ponudniki profilov in povezovalnih delov imajo v svoji ponudbi tudi celovite rešitve za opremo delovnih mest v proizvodnji Poseben mehanizem za hitro ustavitev gibanja vrat podjetja Strasser omogoča hitro zapiranje s pnevmatiko podjetja Festo Prostorsko sledenje gibom s sistemom LPS (local positioning system) podjetja Sarissa Razstavni prostor podjetja Lipro iz Kopra Blagovna znamka Unimotion podjetja Hypex iz Lesc lahko pokažejo tudi animacijo ali film poteka dela ter prostorsko predstavitev izdelka in sestavnih delov z več pogledov. V povezavi z ustrezno programsko opremo lahko delavec dobiva na zaslonu poleg navodil tudi usmeritve za delo. Med novosti lahko uvrstimo tudi prijemala nekaterih ponudnikov tovrstne opreme. Podjetje Fipa je na primer predstavilo celotno paleto miniaturnih prijemalnih klešč, pa tudi povsem novo vakuumsko prijemalo za prijemanje izdelkov z zahtevnejšimi površinami in večjo maso. Na sejmu je bilo še veliko drugih zanimivosti, pa tudi novosti in rešitev, ki bi si zaslužile omembo in za katere je že sedaj veliko zanimanja v industriji, čeprav njihova uporaba vsaj v našem okolju še ni prav pogosta. Med njimi so vsekakor samodejno vodeni vozički in viličarji. Nedvomno je bilo manj razstavljavcev s to ponudbo kot pa z raznimi tekočimi trakovi, pale-tnimi transportnimi sistemi, sistemi za transport zabojev in palet ter samo-gnanimi čolnički za prenos izdelkov med delovnimi mesti. Vendar pa je stanje tehnike na področju vodenja in zaznaval že tako razvito, da omogoča cenovno ugodne in zanesljive rešitve samodejnega vodenja vozila po označeni poti. Slovenska udeležba na sejmu Na sejmu sta razstavljali tudi dve slovenski podjetji. Podjetje Lipro iz Kopra se je predstavilo z lastnim programom aluminijastih profilov in veznih elementov, transporterjev in paletnih transportnih linij. Podjetja Hypex iz Lesc pa je predstavilo predvsem linearne module lastne proizvodnje, ki jih združujejo pod blagovno znamko Unimotion. Obojim je glavni motiv sodelovanja na sejmu MOTEK predstavitev in prodor na tuje trge. Arena inovacij - torišče inoviranja na sejmu MOTEK 2010 Torišče inoviranja (angl. Arena of Innovation) je ime skupnega projekta kompetenčne mreže za mehatroniko (Kompetenznetzwerks Mechatronik BW e. V.) Fraunhoferjevega inštituta za proizvodno tehniko in avtomatizacijo (IPA), podpore gospodarstvu na območju Stuttgarta (Wirtschaftsförderung Region Stuttgart) in podjetja P. E. Schall GmbH, ki organizira sejem MOTEK. Predstavniki omenjenih organizacij ugotavljajo, da je Nemčija še vedno svetovni rekorder pri patentih, vendar jo druge države že dohitevajo. Zato ne potrebujejo le nasvetov za povečanje trgovanja in poslovanja, temveč prave ideje. Sicer prave ideje so, vendar se pogosto zdi, da nekaj manjka - naj bo to miselna spodbuda od zunaj, podporno okolje ali pa denar. Kljub čudoviti raziskovalni pokrajini v Nemčiji ni enostavno prenesti ideje v življenje. Ideje ne potrebujejo samo financiranja, temveč tudi podjetja, ki jih spremenijo v tržno uspešne izdelke ali storitve. Organizatorji torišča idej so izmed prispelih prijav na razpis izbrali štiri zamisli, za katere so oblikovali delovne skupine in jih na sejmu razvijali v uporabne rešitve. Med zamislimi so bile visokoobčutljivo večročno sestavljanje, avtomatizirano odpiranje vrat za invalidske vozičke, učinkovitost Tok materiala po načelu kos po kos z nosilcem za več izdelkov. V ozadju omara z dvižnimi policami za prilagoditev vi0ine za jemanje iz zabojev na policah. izrabe virov v alternativnih pogonih, kot so elektromotorji, in voziček za pregled in vzdrževanje toboganov v zabaviščnih parkih. Zadnji dan sejma so sodelujoči, med katerimi so bili študentje, pa tudi inženirji iz industrije in razvijalci, predstavili svoje rezultate. Arena inovacij je, čeprav so jo organizirali brez zunanje finančne podpore, zelo dobro uspela. Za naslednje leto pa so že dobili obljubo o podpori podjetij Festo in Daimler, pa seveda organizator sejma MOTEK, podjetje P. E. Schall, ki bo tako kot letos poskrbelo za prostor in medijsko podporo. Sklep Sejem je ponudil veliko novosti, zamisli in konkretnih rešitev za organiziranje in izvedbo sestavljanja, rokovanja z materialom in avtomatizacijo proizvodnih in logističnih procesov. Sejem je tudi dokaz, da ni moč vsega učinkovito in uspešno avtomatizirati. Pomemben del predstavitev razstav- Arena inovacij ljavcev je namreč nagovarjal uporabnike in strokovnjake, ki se ukvarjajo z organizacijo in izvedbo ročnega dela. Zapis lahko zaključim z ugotovitvijo, da je bilo na sejmu vse in za vsakega nekaj, od uporabnikov pa je sedaj odvisno, kako bodo to prenesli v prakso. Vsaj do naslednjega ogleda že tridesetega sejma MOTEK, ki bo od 10. do 1 3. oktobra 2011, zopet v sodelovanju s sejmom BONDexpo in petim sejmom MICROSYS. ■ Vsakdan proizvedemo za poln prtljažnik tečajev prtljažnika Izdelek: tečaj pokrova za prtljažnik pri avtomobilih Audi A4 in Q5 Izdelava z roboti Motoman: varjenje, strega in 100% kontrola kakovosti zvara Material: jeklo S355MC Število zvarov na enem kosu : 4 Zmogljivost robotske celice: 4234 kosov/dan Povprečen čas cikla izdelave: 18 sek./kos Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje In v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričalcovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! I^YASKAWA IVIOTOMAN www.motoman.si 43. MOS - Mednarodni obrtni sejem v Celju Že tradicionalni Mednarodni obrtni sejem v Celju je letos potekal od 8. do 15. septembra. Kljub nekaj slabšemu obisku kot v preteklem letu (skoraj 11 %) je bilo obiskovalcev vseeno okoli 150.000. Ob predstavnikih organizatorja in številnih gostih je sejem odprl predsednik vlade Boris Pahor. Sejem so obiskali vsi za področje obrti in malega gospodarstva pomembni ministri. Sejem je gostil tudi številne uradne delegacije iz tujine, med njimi indijsko, indonezijsko, ka-tarsko idr. Po obsegu je bil letošnji sejem podoben tistim v zadnjih letih z okoli 1 700 razstavljavci iz več kot 30 držav. Na več kot 65 000 m^ razstavnih površin v šestih stalnih, okoli desetih montažnih dvoranah ter odprtih prostorih so razstavljavci predstavljali značilne komercialne obrtne izdelke. Pretežni del sejma pa je bil namenjen novim, tudi zelo inovativnim izdelkom in storitvam. Osnovni namen razstavljavcev se je v zadnjih desetih letih popolnoma spremenil iz vsakdanje povsem prodajne usmeritve v predvsem promocijsko predstavitev novih izdelkov, tehnologij in široki javnosti namenjenih storitev. Na temelju raziskave so strokovno vodstvo sejma, direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar, enako kot Obrtna zbornica Slovenije, na čelu s predsednikom Štefanom Pavlinjekom, letošnjo prireditev ocenili kot zelo uspešno. Preko 80 % razstavljavcev je v okviru ankete izjavilo, da tudi v prihodnje načrtujejo sodelovanje na sejmu Ob sejmu je bilo organiziranih okoli sto različnih strokovnih srečanj z zanimivo izmenjavo izkušenj med predstavniki obrti in malega gospodarstva in vladnimi inštitucijami ter splošno gospodarsko in akademsko sfero. Poudarki na strokovnih srečanjih so bili podobni kot na razstavljalskem delu sejma: Utrinek s svečane otvoritve sejma • splošna problematika sodelovanja med obrtjo in malim gospodarstvom ter gospodarstvom, državnimi institucijami in akademsko sfero, • varčevanje z energijo s poudarkom na ustrezni gradnji stanovanjskih in drugih objektov, • pridobivanje energije iz obnovljivih virov, povezano s fotovoltaiko, toplotnimi črpalkami, biomaso ter biogorivi ipd., • nova gradiva in toplotna izolacija, • varčevanje z energijo pri industrijskih strojih in napravah, • računalništvo in informacijska tehnologija v obrtnih in majhnih podjetjih, • prihajajoča nanotehnologija itd. Poleg posameznih obrti in malih podjetij so se na sejmu zelo vidno in nazorno predstavila vsa regijska združenja in zbornice ter strokovne sekcije. Pri tem je posebno uspešno nastopila tudi Sekcija elektrotehnikov in mehatronikov pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije z nekaj zanimivimi inovacijami na področju elektronike ter prizadevanji pri uvajanju nanotehnologije, za kar je prejela zlato sejemsko priznanje. (Glej tudi: Pogovor z Janezom Škrlecem, predsednikom Odbora za znanost in tehno- logijo pri OZS _ - Ventil 16(2010)4 - str. 306.) V okviru sejma so bila za uspešne nastope in prikaze podeljena številna priznanja. Med temi je sejem podelil osem priznanj - po dve zlati, srebrni in bronasti ter dve posebni priznanji. Mestna občina Celje je podelila tri občinska in eno posebno priznanje. OZS pa tri zlata, štiri srebrna in šest bronastih cehovskih in eno posebno priznanje. Poleg teh so številni razstavljavci prejeli posebna priznanja za posamezne izdelke in inovacije. Poleg že omenjenih številnih strokovnih prireditev je omembe vredna novost letošnjega sejma svetovalnica Energija doma, ki sta jo skupaj pripravila Celjski sejem in spletna skupnost Energija doma. Z vidika vprašanj in vsebin, ki jih obravnava naša revija, to so: fluidna tehnika, avtomatizacija in mehatro-nika, moramo poudariti splošno ugotovitev, da skoraj ni orodja, strojev in pomožnih naprav, ki so bili predstavljeni na sejmu, brez ožje ali širše uporabe mehatronike in avtomatizacije, hidravlike in/ali pnevmatike. To velja tudi za stroje, orodja in opremo na skoraj vseh področjih obrti in malega podjetništva. Zato je tudi poseb Razstavni prostor Sekcije elektronikov in mehatronikov nih razstavljavcev, izdelovalcev in ponudnikov, izključno hidravličnih, pnevmatičnih ali ozko mehatronskih sestavin bilo zelo malo. Izjeme so bili ponudniki gibkih cevi in cevnih priključkov, tesnil in hidravličnih tekočin skupaj z mazivi. Naj sklenemo z ugotovitvijo, da je MOS postal resnično mednarodna prireditev širšega pomena za obravnavana področja in da zato lahko že sedaj z zanimanjem pričakujemo 44. MOS, upamo, da v razmerah ponovne rasti našega gospodarstva. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil Konferenca SEMTO 2010: Senzorji in akturatorji 20. in 21. oktobra 2010 je na Institutu »Jožef Stefan« potekala Konferenca SEMTO 2010: Senzorji in aktuatorji, na kateri so se dva dni srečevali raziskovalci, razvijalci, gospodarstveniki in podjetniki. Poleg izmenjave znanj, mnenj in izkušenj so obiskovalci stkali tudi nova poznanstva, ki pogosto pomenijo začetek uspešnega sodelovanja na področju razvoja izdelkov in tehnologij. Konferenco je organiziral Tehnološki center SEMTO v sodelovanju s Centom odličnosti NAMASTE in Društvom MI-DEM. Udeleženci so lahko prisluhnili 23 domačim in tujim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z različnimi področji senzorjev in aktuatorjev. Na dogodku so predstavili številne tematske sklope: o vrstah senzorjev in aktuatorjev, o tehnologijah in stopnjah integraci- je senzorjev in aktuatorjev ter področja njihove uporabe. Med vabljenimi predavatelji so bili prof. dr. Ralf Moos iz Bayreuthske univerze, dr. Volker Kempe iz podjetja SensorDyna-mics, prof. dr. Igor Mekjavič iz Instituta »Jožef Stefan« in prof. dr. Denis Donlagic iz FERI Maribor. Predsedujoča konference prof. dr. Karija Kosec z Instituta »Jožef Stefan« Z organizacijo konference je TC SEMTO le še potrdil svojo vlogo pri povezovanju znanstvenih inštitucij, raziskovalnih organizacij in fakultet z industrijo. Princip sodelovanja, ki temelji na odgovornem partnerstvu in ki ga razvija Tehnološki center, se na takih dogodkih uveljavlja in krepi. Povzetki predavanj in prispevki bodo objavljeni na spletni strani TC SEMTO: www.semto.si. Nataša Robežnik, Tehnološki centner SEMTO Foto: Marjan Smerke Zlato priznanje Celjskega sejma Sekciji elektronikov in mehatronikov Sekcija elektronikov in mehatronikov pri OZS, ki jo vodi Janez Škrlec, je na največjem mednarodnem sejmu MOS 2010 prejela zlato priznanje Celjskega sejma, in sicer za celovito predstavitev novih tehnologij s področja elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij (IKT) in nanotehnologij. Priznanje je bilo podeljeno na podlagi večletnega truda njenega vodstva in njenih članov ter povezovanja sekcije s šolami, šolskimi centri, fakultetami, univerzami in znanstvenoraziskovalnimi inštituti. Zlato priznanje v rokah predsednika sekcije Janeza Škrleca in sekretarja sekcije Rudija Wostnerja ! LABORATORD iZA www.lotric.si Miža oiuc SLÖVJE OVERITVE KALIBRACIJE v .KONTROLE . PRODAJA Zastopstva in prodaja: Dostmann electronic, PCL, Radwag, Höfner, Sonoswiss LOTRKd.0 Selca 163,4227 Selca tel: 04/517 07 00, fax: 04/517 07 07, e-maih infa@lotrlc.5i DOBRA VAGA V /VEBESA POMAGA Na sejmu MOS 2010 se je sekcija elektronikov in mehatronikov celovito predstavila skupaj s svojimi partnerji in medijskimi pokrovitelji (Institut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Šolski center Ptuj, VSŠ ŠC Ptuj, TŠC Kranj, ŠC Velenje, Kemijski inštitutom v Ljubljani, SERŠ Maribor, podjetje Audiologs iz Maribora, Gorosan iz Domžal, PS iz Logatca, Miel Elektronika iz Velenja, revije IRT 3000, Ventil, Avtomatika, Svet elektronike, Obrtnik in drugi). Zlato priznanje je sekciji podelil Celjski sejem, d. d. Priznanje potrjuje izjemen tehnološki razvoj sekcije na številnih področjih in odlično povezovanje gospodarstva in znanosti ter šolske in akademske sfere. Na sejemski predstavitvi je bil prikazan tudi projekt EnergyHub oz. energetska tehnološka vozlišča. Strokovno in vsebinsko predstavitev zahtevnih tehnologij je podprl Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. OZS - Sekcija elektronikov in mehatronikov ter Odbor za znanost in tehnologijo FLUIDNO1EHNIK0, AVTOMAHZACIIO in MEHAIKONIKD telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 httpyMww.fs.uni-lj.siA/entil/ e-mail: ventil@f5.uni-lj.si 6. Nanotehnoioški dan na GR v Ljubljani 6. Nanotehnološki dan bo ostal v spominu kot eden najodmevnejših strokovnih dogodkov OZS predvsem zaradi izjemnih strokovnih tem in odlične izbire predavateljev. Dogodek je organiziral Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec. Ta je dogodek tudi moderiral in izbral strokovne vsebine ter predavatelje. Uvodni nagovor so imeli: direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor direktora-ta za tehnologijo MVZT dr. Aleš Mihelič in predsednik skupščine OZS Štefan Pavlinjek. Dogodka se je poleg številnih uglednih gostov udeležil tudi predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije prof. dr. Marko Jaklič. Na prireditvi so bile predstavljene nano-tehnologije na številnih področjih in v različnih oblikah. Prof. dr. Boris Turk je predstavil nanodelce in njihovo uporabo v medicini, bionanomateri-ale in sintetične nanomateriale v bio-medicinskih aplikacijah, nadalje vpliv nanotehnologij na zdravje in okolje ter doziranje zdravilnih učinkovin v obolele celice (oblike raka in tumorjev) in učinkovito detekcijo in diagnostiko ter markiranje rakastih celic. Prof. dr. Metka Filipič iz Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila uporabo nanomaterialov v živilih, klasifikacijo EFSA (European Food Safety Administration), pametno embalažo za živila z bionanosenzorji, dostavne sisteme za prehranske dodatke, uporabo in izdelavo nanosestavin, nanoaditi-vov in drugo. Prof. dr. Igor Muševič iz Instituta Jožef Stefan je predstavil izjemno hitro se razvijajočo znanost foto-niko na poti v nanotehnologijo. Predstavil je širjenje svetlobe po optičnih vlaknih, pomen fotonskega kristala, plazmone in nanooptiko, pomen in razvoj fotonskih resonatorjev in 3D-mi-krolaserjev. Dosežki prof. Muševiča in Nagovor prof. dr. Jadrana Lenarčiča njegovih sodelavcev iz Instituta Jožef Stefan so namreč evidentni v najbolj elitnih znanstvenih revijah, kot je Nature Photonics. Prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta v Ljubljani je predstavil fascinantne bionanomate-riale in bionanostrukture in izjemen pomen sintezne biologije, spremljanje obstoječih bioloških sistemov in rekonstrukcijo novih, DNK-module kot navodilo za izvajanje celičnega programa in področje kemijske sinteze genov. Nadalje je slikovito prikazal uporabo celic za procesiranje informacij, sinhrono bakterijsko uro, bakterijski števec, virusne senzorje na osnovi dimerizacije, sestavo sintetičnega cepiva, DNK-cepivo, uporabo DNK za pripravo nanometrskih tranzistorjev, sestavljanje proteinske mreže, pomen nanokocke, sestavljene iz petidov, in široko paleto aplikacij bi-onanomaterialov. Profesor Jerala je dobitnik številnih visokih mednarodnih priznanj, ki jih je dobil skupaj s svojimi študenti in raziskovalci. Doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza Maribor, je predstavil elektronska nanočutila, nevrološke vmesnike, inteligentne pripomočke za invalide (elektronsko sledenje premikov oči), možganske vmesnike, na-nomagnetometre, koleracijsko učenje s pomočjo memristorja, medcelične povezave kot simulacijo sinaptičnih povezav. Zahtevno strokovno gradivo je pomagal pripraviti Janez Škrlec, inženir mehatronike, predsednik odbora OZT in član Sveta za znanost in tehnologijo RS. Mag. Karmen Krajnc iz Urada RS za kemikalije je predstavila področje zakonske ureditve proizvedenih nanomaterialov, aktivnosti OECD na tem področju, aktivnosti EU in številne uredbe, ki se bodo nanašale na uporabo nanomaterialov v kozmetiki, in pripravo strategije za proizvedene nanomateriale. 6. Nanotehnološki dan je bil vsestransko uspešen dogodek in več kot 200 udeležencev iz gospodarstva, šolske, akademske in znanstvene sfere potrjuje dejstvo, da je Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS pomemben člen v povezovanju gospodarstva in znanosti, pri prenosu visokih in aktualnih tehnologij iz znanstvene sfere v mala in še zlasti mikropodjetja. Pomen teh aktivnosti, nanotehnologij in nanoznanosti v naši družbi in gospodarstvu je v svojem nagovoru posebej izpostavil tudi direktor direktorata za tehnologijo MVZT dr. Aleš Mihelič. Nikakor pa seveda ne smemo zanemariti dejstva, da je generalni pokrovitelj 6. Nanotehnološkega dne bilo samo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki je temu dogodku posvetilo posebno pozornost. Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS XLAB podpira delovanje neprofitnih organizacij Pridruženi član Tehnološkega parka Ljubljana je podaril licenco ISL Online neprofitni organizaciji Mount^ain Rescue England and Wales. Prostovoljna organizacija, ki rešuje življenje ljudem, ujetim v gorah in jamah, za svoje še bolj učinkovito delo potrebuje programska orodja za računalniško podporo in sodelovanje na daljavo. XLAB je že v preteklosti podaril svoje licence ISL Online različnim dobrodelnim ali neprofitnim organizacijam. Nekatere med njimi so SOS-Kinderdorf International - Nemčija (pomoč zapuščenim in socialno ogroženim otrokom in družinam), BullyingCana-da - Kanada (organizacija se bori proti nadlegovanju in nasilju med vrstniki) in \g/om(;n/\^e[^r(;£im(^rsToo-0lD/K (pomoč žrtvam domačega nasilja). ISL online" iCommunicatfons XLAB je s podaritvijo brezplačne licence in tehnične podpore organizaciji Mountain Rescue England and Wales omogočil, da se IT-tehniki s pomočjo ISL Light v manj kot 30 sekundah povežejo s prostovoljci, ki imajo računalniške težave, in pogledajo ter nadzirajo njihovo namizje. Obenem lahko to orodje služi tudi za trening oddaljenih uporabnikov določene programske opreme. »Delo vodje oddelka komunikacij v Mountain Rescue opravljam prostovoljno poleg svoje redne zaposlitve, hkrati pa želim nameniti čas tudi svoji družini. Z uporabo ISL Online orodij uspem kljub polnem urniku hitro in zanesljivo nuditi podporo kolegom, zato so ta postala nepogrešljiv pripomoček pri mojem vsakdanjem delu,« je povedal Mark Lewis, vodja oddelka za komunikacije. ISL Light je del družine ISL Online, ki vključuje 4 rešitve za spletno komunikacijo. Člani Mountain Rescue premagujejo razdalje tudi z ISL Groop, ki jim omogoča spletne sestanke. Izdelke ISL Online lahko vsakdo brezplačno preizkusi na www.islonline.com. www.xlab.si ® DOMei: Ustvarjamo gibanje Hišni sejem robotike STÄUBLI sreda, 1>I2.2010 • Predstavitev mbžnosti uporabrm ^ lionkurenčnih prednosti robotike STÄÜBkl ^ • Praktičen prikaz delovanja razstavnih celic DOMELd.d. Otoki 21,4228 Železnil pyivijluViiniL- tadriL-VLiki v SluvcrlJjL- (il'VS^. Kogli seje JoK» v Spcrliu dvor.irii, kljul> izrazilo neii^OLliüni gi^spo^Lirskin* razmerAtn, cit>L-pi«ls[.ivilo 76 M/st.M-ljavtev, Na (^tovt sc ^iosMvili svoje n.ijnovej&e proi/.vuilne in |-imdaj IM» ine, vw vp^ Tj^.itAvljavnpv pa iSiV InHi sodohrpjje nai'iiie kom unii-iriirjg 7. obi- sknvdld, hib neküTtra TB^j^LAi-na opreinljen^ tAka, ctg VAhiJii k «ktivnj udele^^hi obLikoViT lri3. '1'ehniSko pnsveinviirje sta poJ priii d vj f;lavriii spnii7jOTiii, d™ ihii A iLis Ccijvp d.Li.o. kiit kIjH, Ilt dmiba Olma d.J. kiit f;t™.TaIni iip(mm>T. PuIl-j^ tL>h dVi'h d nižb jE> puivultivanje üfK^n/jurimlu pidjcHj, nhjdijiikiu pj iin dii^iiduk ph'»iince Sx-^V^iVs), g, t liins Kleninie H'olff, ki je dnj^odiiii nameril nekgj pdhvjinih li^eil, ol-^Tien jw pred^tgvii smeri delovanja evrnpskpf^a ^dnifa-nja v^d rJopvalrev v prthiidnje. V dvi'h dnrh sr je udeluimcem pimvt-toviinja s NVdjinni prii^pt-vki nü ti'mi] Msi>mjp:iisfiil v vzdr-£cinii)u pivdita vilo 9 a v hjjjc v rcft-ra Idv. Na Ntili-^vj zu iisijbaljfu ilijjlDDiBki) lining .t fnriintfju 1'žilrii't'iinjii, ki ii- Vrslo k-t puti?kü pod □krilpcin tdiniSkih p«sVL-tm'a]ij, si' Jl' ll^tus. prijavilo 10 kaildkJ^luV, Sliiji; rtiijboljSi fiil so rtii potVcUiVanj U ludi pA-diiliivili svujt diploniskL' nalujjLV ZjuiI-govaloc loloijijogji iiJlei'aj,] zü ivijboljäo dlploinsko riLikigo s podroi"jj valrÄe^'anjj ^lI ji; pcislJii g. M.iflin Jurif s šolskega tenlm 1'lttf, s niii!iSia niiti PakKtn 510 007 Gsm:«! 387432 'E'pu.'itaj ldinik@drustvn-dv!>.äi ^tFäii Tidslov: u'Ww.druiitvo-dvs,si S^Alnic.b ti'ltni^kiii pU£VL.'tuv.iiij ji; ludi NatC'C.ij najlxjljSü idejo s (KidroCj.i v^dr^LA'.injLt, Mti U jo crgoj^izuijijski odLxir letos pr^^jd rwk.!} Auiiinivlh id^'j, n.fgr.^dLl (M iri in skvr je IvuttLi' slo plakelo73 ivijlwiljftt) idejn preje! g, Mat j,iS l^oilobnik i?, dnižbe KI'A terknn d,o,o,; ssrebrnn plakeln je bil nagrajen tandeni iz driiShe Kei^'OK d,d.j N'tivo me.ilci. ki Sla ga seslavljaU R. Alcijz Mphori'if in p. Miba M urn, rJata plaketa pa je lelos Sla v rnke j^. lloiislava jani^iJa ir- družbe Swatv^irni't d.Djj.j Maribt]r. OsriAlnja tmiLi I 1L1 posvctnivanja je bila niLinii^eriL-nt V V/j(lriL'\'anju, ki Su sl' ji piuvutLli tudi udck'Ienci okrujjk- mi/jf A'Lrpm^icmerrf u fztfriiiDilju. Du kuk^ndi zaključkov su priili, fv nu voljo zj ogk^d rui iiltp;//tpvs.dnislvo-Jvs.ifiy. V okviru ukiugk' iirtiA.' z riLtiloviuii Rrti^tw o iiwinoiUli tihi^iilrsix^fl iiiiift}fl iiif>loiiii>iHci' Vjftjlv/j in Viijili ii/ ihi tViiroCjii v^Jriitnuja, pa so se ndtlelenii sezrisirili z razvojem stroke vudrževarja v i7x>Lir3ievainjh programih KakuJlele za slrnjri^tvn 17.1 jubtjane. Ob h?j priitjiniJsH se 7Jibvaljuj(>ino vsem sponTJorjem, raTslavijH\icipm, pntdavalfltjem, iibinkoval-ijum in dru^pm sodcla Vcum, ki s üvoji mi prispi7vkij dcEcim in sudvlovanjim prip4nii[]j;li k dobri izvedbi HTuf art ja ter k prt-^pojtria vnosti d ru4t va V medijih in slo vi.iiHkcm j^tispodarst vu. Nasknlnj«, 2i. Tehniško posvtfluv.injc vzdrieviki-v Slovenija;, bu od 13, do 14, oktobra 2011 na llogli. Vljudno vabljeni! Razvoj generatorja tokovnih pulzacij kapljevine Andrej SVETE, Peter SAMBOL, Jože KUTIN, Ivan BAJSIČ Izvleček: Zaradi nenehnega večanja zahtev po višji točnosti merjenja pretoka postaja študij vpliva časovno spreminjajočih se tokovnih razmer ključen za nadaljnji razvoj merilnikov pretoka. Prispevek predstavlja razvoj preizkusnega sistema z vgrajenim generatorjem pulzacij toka vode, ki omogoča generiranje ponovljivih tokovnih pulzacij z določenimi lastnostmi, kot sta frekvenca in amplituda tokovnih pulzacij. Generator tokovnih pulzacij kapljevine je sestavljen iz dveh vzporednih cevi, kjer je v glavni cevi vgrajen preklapljajoč ventil. Mehanska izvedba merilnega sistema z vgrajenim generatorjem tokovnih pulzacij je oblikovana s pomočjo matematičnega modeliranja celotnega preizkusnega sistema. Lastnosti generatorja tokovnih pulzacij in vplivi raztezne posode na blaženje generiranih tokovnih pulzacij so eksperimentalno potrjeni s spektralno analizo generiranih tokovnih pulzacij. Ključne besede:generator tokovnih pulzacij, frekvenca pulzacij, amplituda pulzacij, tlačna izguba, elektromagnetni ventil, frekvenčna slika ■ 1 Uvod Pogonski sistemi toka tekočine, reso-nančna nihanja pretočnih cevi in krmilnih ventilov, odlepljanje toka tekočine za ovirami v cevovodu, določeni režimi večfaznih tokov v industriji (kemična, avtomobilska, farmacevtska, živilska ^) generirajo tokovne pulza-cije in druge dinamične spremembe parametrov toka tekočine [1, 2], zato je razumevanje njihovega vpliva na delovanje in merilno točnost posameznega merilnika pretoka zelo pomembno [3]. V splošnem je občutljivost merilnikov pretoka na tokovne pulzacije odvisna od vrste merilnika in njegove izvedbe ter od frekvenčnega in amplitudnega območja tokovnih pulzacij [4]. Asist. Andrej Svete, univ. dipl. inž., Peter Sambol, dipl. inž., doc. dr. Jože Kutin, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Ivan Bajsic, vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo - LMPS Slika 1. Shematski prikaz generatorja t^okovnih pulzacij Namen tega prispevka je predstaviti fazo razvoja preizkusnega sistema za eksperimentalno proučevanje vpliva tokovnih pulzacij na merilnike pretoka. Kakovostno laboratorijsko testiranje merilnikov pretoka na pulzirajoče tokove namreč omogoča oceno dinamičnih zmogljivosti meril- ne opreme za pretoke, napovedovanje dinamičnih merilnih pogreškov v različnih pogojih vgradnje, ustrezno izvedbo vgradnega mesta za merilnik pretoka v realnih sistemih ter optimizacijo izvedbe merilnikov pretoka z namenom zmanjšanja občutljivosti na tovrstne vplive. Predstavljeni generator tokovnih pul-zacij je sestavljen iz dveh vzporednih cevi, v katerih so vgrajeni ventili, s katerimi generiramo tokovne pulzaci-je. Medtem ko odpiranje in zapiranje ventila v glavni veji omogoča ustvarjanje tokovnih pulzacij, obtočna veja generatorja tokovnih pulzacij preprečuje prevelik vpliv zaustavitve pretoka na samo delovanje črpalke, ki ves čas deluje pri stalni vrtilni frekvenci (slika 1). V poglavju 2 je predstavljen matematični model, s katerim dobimo oceno velikosti amplitude pulzacij toka vode, ki jih lahko generiramo z zapiranjem in odpiranjem ventila v glavni veji. Na velikost generiranih amplitud pulzacij toka namreč vplivajo tako linijske kot lokalne tlačne izgube v cevnem sistemu, ki sestavlja omenjeni generator" pulzacij. V po-glaivju 3 je pn^d^t^vljien mejrriln^ ^ist^m z izvedbo generatorja tokovnih pulzacij, ki je postavljen v Laboratoriju za meritve v procesnem strojništvu. F'redstavljeni tlačni generator tokovnih pulzacij je že bil uspešno uporabljen za študij odziva hidravličnega W heatstonovega merilnega mostiča v primeru časovnega spreminjanja pretoka [5]. V poglavju 4 so prikazani merilni rezultati in njih komentarji. Pri eksperimentalni analizi je poudarek na preprečevanju širjenja pulzacij toka vode od j^eneratorja tokovnih pulzacij nazaj k črpalki, saj želimo, da je naš preizkusni merilni sistem čim bolj zanesljiv, torej pulzacije 1:oka tekočine ne sme^jc^ vfjlivati na delovanjem same črpalke, ki deluje pri stalni vnnilni fnekvenci, in obratno. ■ 2 Fizikalno-matematični model generatorja tokovnih pulzacij Fizikalno-matematični model generatorja tokovnih pulzacij je postavljen ob predpostavki nestislji-vosei toka tekočine ter stacionarnih ^okovnih raznnd^r, ai ne afDoštev^jo resonančnih vfjlivov tekočinskega sistema. Pri nepovračljivih tlačnih izgubah v pretočnem sistemu obeh vej generatorja pulzacij, glej sliko 1, so upoštevane le lokalne tlačne izgube na vgrajenih ventilih (te so privzete kot konstantne vrednosti, neodvisne od pretoka, kar velja pri velikih Re-ynoldsovih številih), ki so predpostavljene kot mnogo večje od ostalih lokalnih in linijskih izgub. Notranji premer obeh vej generatorja tokovnih pulzacij je enak, generator tokovnih pulzacij pa je v horizontalni ravnini. Cevni sistem, ki predstavlja načrtovani generator tokovnih pulzacij, sestavljata dve vzporedno vezani cevi. Pri določitvi tokovnih razmer v vzporednih ceveh generatorja pulzacij upoštevamo, da so mehanske izgube za vsako posamezno cev enake, kjer lahko zakon ohranitve energije zapišemo tudi v obliki izraza za nepovračljive tlačne izgube turbulentnega toka v posamezni veji generatorja [6]: ^PaE = Kosale + = am' Kostale + a^l' K2 (1) = + 2 (2) ^z ena(;lD^ (1) sledi, d^ lahko kontinu-ite^no enačb(o ^^) za g^ern^ratof tolciov-nih pulzacij zapišemn o kot: V K2 K +1 (3) Tlačne izgube n^ generatorju to-kccvn^l^ pulzac;ij (1) lahko s pomočjo enačt)^ ) tako zapišemo v končni ^PaB = Im'^M (4) kjer je KAB konstanta upora tekočine med točko A in B: aMi - ^ostale + aa2 (5) Pri tem ventil K2 v obtočni veji predstavlja konstantno lokalno oviro, vre-dnoost kkonstante upora tekkoc^ine K^ v glavni veji fja se spreminja glede na stanje ventila. Enaččba (5) tako velja za primer, ko ventil ^ glavni veji odprt, medti^mri ko se izraz v primeru, ko je ventil v glavni veji z^fjrt (K, = ^), preoblikuje v naslednjega: KAB - Kostale + K2 (6) Če kot idealni primer predpostavimo gen^riranj«? m ajhn ih relativnih sprememb pretoka vode, je tlačni padec na (;rfDalki Ap. med pulzacijami ves čas konstanten: (7) kjer sta Q^^j,^ in KAB,o masni pretok in konstanta upora tekočine v primeru, ko je ventil v glavni veji odprt, ter QAgz in KAB,z, ko je zaprt. Iz te enačbe dobimo razmerje največjega in najmanjšega generiranega pretoka: kjer konstanta upora tekočine K združuje nepovračljive tlačne izgube. Upoštevamo tudi zakon ohranitve mase, fjo katerem je skupni masni tokk enak vso^i toko-v v posameznili vejah: en in k AB,z k. (8) Relativno amplitudo spreminjanja pretoka glede na povprečno vrednost im: jL £=- Im.ollm.^ - 1 I„..o/ Im, z + 1 (9) kkS ja lahko ustvarimo z zaprtjem ventila K| v glavni veji, lahko zapišemo v odvisnosti od velikosti konstante upora tekočine v obtočni veji K2 ter razmerja konstant upora tekočine obeh vej K|/K2 generatorja tokovnih pulzacij. Relativna amplituda spreminjanja pretoka e velja za skočne spremembe v tokovnih razmerah, ki nastopijo v podresonančnem območju generira-nja tokovnih pulzacij. Na sliki2, kjer so predstavljeni rezultati matematične analize pulzatorja, vidimo, da lahko z večjim razmerjem uporov tekočine obeh vej K1/K2 dosežemo manjše relativne amplitude skočne spremembe pretoka. Pri tem smo lokalne in linijske tlačne izgube pred generatorjem pulzacij ocenili glede na dejanske tlačne izgube v merilni progi, ki je predstavljena v poglavju 3. Rezultati matematičnega modela kažejo, da če želimo z odpiranjem Slika 2. Rezultati mat^emat^ične analize pulzatorja vode (K^^^i, = 2,094 • 105 kg-1m-1) ventila v glavni veji ustvarjati majhne amplitude pulzacij pretoka tekočine, je potrebno v primeru, ko so tlačne izgube v merilni progi pred generatorjem tokovnih pulzacij Kostaie zanemarljive, v glavni veji v trenutku, ko je ventil v odprt, ustvariti veliko večje dušenje toka vode kot v obtočni veji. V dejanskem primeru, kjer tlačne izgube v merilni progi pred generatorjem pulzacij niso zanemarljive, pa moramo, če želimo ustvariti amplitude pulzacij vrednosti le nekaj odstotkov začetnega pretoka vode, v obeh ceveh generatorja pulzacij ustvariti dovolj veliko dušenje. To smo pri dejanski izvedbi generatorja tokovnih pulzacij, ki je predstavljena v poglavju 3, dosegli z vgradnjo dodatnega ventila v glavno vejo, katerega priprtje omogoča povečanje konstante upora tekočine v primeru, ko je ventil v tej veji odprt. Na ta način lahko le s pripiranjem ventila v obtočni veji (skoraj) linearno nastavljamo am-plitudo pulzacij toka vode, vrednosti nekaj odstotkov povprečnega pretoka, kot kažejo rezultati matematičnega modela, ki so prikazani na sliki 2. ki je bila predstavljena že v [7, 8]. V merilno progo smo vgradili generator tokovnih pulzacij, katerega fizikalno-matematični model je predstavljen v prejšnjem poglavju. Shema nadgrajene merilne proge je prikazana na sliki 3. Tok vode skozi merilno progo zagotavlja centrifugalna črpalka (Grundfos, CRN4-120). Časovno povprečno referenčno vrednost masnega toka meri Coriolisov merilnik masnega toka (Foxboro, CFS 10). Meri se tudi temperatura vode, ki se upošteva pri določanju njene gostote. Tlačne pul-zacije na mestu kasnejše vgradnje preizkušanega merilnika pretoka in v delu merilne proge pred generatorjem pulzacij (na mestu vgradnje Co-riolisovega merilnika masnega toka) merimo s piezoelektričnim tlačnim zaznavalom Kistler (tip 7261, merilno ■ 3 Merilni sistem Z namenom eksperimentalnega proučevanja dinamičnih lastnosti merilnikov pretoka smo nadgradili merilno progo s tokom vode v LMPS na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, Slika 3. Shema merilne proge območje: -1 do 10 bar, nelinearnost manjša od 0,3 % merilnega razpona, občutljivost 2160 pC/bar), ki je vezan z nabojnim ojačevalnikom Kistler (tip 5007, izhodno območje ±10 V, nelinearnost manjša od 0,05 % merilnega razpona, nizkopasovni filter 180 kHz, tri nastavitve časovnih konstant). Vsi merilniki imajo električne izhodne signale in so povezani na vhodno-izhodno merilno kartico (National Instruments, PCI-6031 E). Preko merilne kartice se z električnimi signali nadzorujeta tudi vrtilna frekvenca črpalke in elektromagnetni ventil, ki je predstavljen v nadaljevanju. Nadzorni program merilnega sistema je izdelan v programskem okolju LabVIEW. Vgrajeni generator tokovnih pulzacij sestavljata obtočna in glavna veja z elektromagnetnim ventilom (Jakša, tip 340747). Poleg elektromagnetnega ventila sta v primarno in sekundarno vejo vgrajena še ročna ventila, s katerima nastavljamo intenzivnost pulzacij. Pri nadzoru elektromagnetnega ventila je pomembna sposobnost doseganja čim višjih frekvenc preklapljanja, kar je omogočeno z uporabo polprevodniškega releja, ki je vgrajen med ventilom in merilno kartico, kot je prikazano na sliki4. Polprevodniški releji se po funkciji delovanja sicer ne razlikujejo od klasičnih elektromagnetnih relejev. Njihova prednost pa je, da za delovanje potrebujejo nizkonapetostne logične signale velikosti 1 V. To je pomembna lastnost, saj lahko na analognem izhodu na merilni kartici generiramo napetosti vrednosti največ ±10 V, največji dovoljeni električni tok pa ne sme presegati 5 mA. Glede na lastnosti krmiljenega elektromagnetnega ventila, ki za delovanje potrebuje 24 V enosmerne napetosti in porabi 18 W moči, smo izbrali primeren polprevodniški rele (Opto 22, tip DC60MP), s katerim lahko preklapljamo električni tok vrednosti 0,75 A. Da bi preprečili širjenje tokovnih pulzacij od generatorja tokovnih pulzacij proti referenčnemu Coriolisovemu merilniku masnega toka ter črpalki, je pred generatorjem pulzacij vgrajena raztezna posoda Varem (tip Extra-varem LC, prostornina 12 l, najvišji Slika 4. Shema krmiljenja polprevodniškega releja tlak 8 bar). Raztezna posoda ima v dovodu vgrajen zaporni ventil, ki omogoča ločeno izvajanje meritev v primeru, ko ni vpliva delovanja raztezne posode (zaprt dovodni ventil), in v primeru, ko raztezna posoda vpliva na blaženje pulzacij toka tekočine v merilni progi (odprt dovodni ventil). ■ 4 Rezultati eksperimentalne analize Po vgradnji generatorja tokovnih pulzacij smo pri najvišji frekvenci gene-riranih tlačnih pulzacij, ki jih pri masnem pretoku vode qm = 2000 kg/h in relativni amplitudi pulzacij = 0,1 omogoča generator pulzacij, izmerili vpliv raztezne posode, s katero želimo blažiti vpliv tokovnih pulzacij na referenčni Coriolisov merilnik pretoka in glavno črpalko. Pri tem smo amplitudo pulzacij toka ocenili z merjenjem pretoka v stacionarnih tokovnih razmerah, in sicer ko je bil elektromagnetni ventil zaprt (brez dovoda električnega napajanja) in ko je bil ta odprt pri nespreminjajočih se nastavitvah upora tekočine ostalih dveh ročnih ventilov. Največja frekvenca pulzacij toka vode, ki smo jo v merilni progi dosegli z razvitim generatorjem pulzacij toka vode, je vrednosti 33 Hz. Pri višjih frekvencah preklapljanja elektromagnetni ventil namreč ni več deloval pravilno. Predhodno smo delovanje releja, ki je preklapljal ventil, testirali brez priklopljenega bremena na izhodnih sponkah ter dosegli frekvenco vrednosti 400 Hz. Izkaže se, da je zgradba elektromagnetnega ventila tista, ki omejuje de- Slika 5. Amplitudno frekvenčni spekter v merilni progi na mestu pred generatorjem pulzacij Slika 6. Amplitudno frekvenčni spekter na mestu kasnejše vgradnje merilnika pretoka lovanje generatorja pulzacij. Sliki 5 in 6 predstavljata amplitudno frekvenčna diagrama na mestu kasnejše vgradnje preizkušanega merilnika pretoka in v delu merilne proge pred generatorjem pulzacij v primeru brez vpliva in z vplivom vgrajene raztezne posode. Amplitudno frekvenčni spekter na mestu vgradnje referenčnega Cori-olisovega merilnika pretoka, ki ga predstavlja slika 5, potrjuje, da z vgradnjo raztezne posode močno ublažimo tokovno pulzacijo, ki jo generiramo z generatorjem pulzacij (fp = 33 Hz). Prav tako je zmanjšana amplituda harmonikov te frekvence (v primerjavi z mestom kasnejše vgradnje preizkušanega merilnika pretoka), saj je na sliki viden le drugi harmonik frekvence pulzacij. Edina frekvenčna komponenta, ki se ohrani na mestu v merilni progi, je tlačna pulzacija pri frekvenci 80 Hz. Ker je tudi po podatkih izdelovalca kritično območje zunanjih mehanskih nihanj za merilnik pretoka Foxboro CFS 10 med 40 in 100 Hz, lahko potrdimo, da je omenjena komponenta tlačnih pulzacij posledica nihanja merilne cevi omenjenega Coriolisovega merilnika pretoka (ta je vgrajen pred mestom vgradnje raztezne posode, kjer posoda ne blaži vpliva pulzacij). Ta frekvenčna komponenta ostaja enaka za različne pretoke, saj se delovna lastna frekvenca Coriolisovega merilni- ka ne spreminja bistveno s pretokom tekočine (odvisna je le od gostote tekočine, ki pa je bila v našem primeru konstantna). Iz frekvenčne slike na mestu kasnejše vgradnje merilnika pretoka, ki jo prikazuje slika 6, opazimo, da se ta v primeru delovanja raztezne posode bistveno ne spremeni. Iz amplitudno frekvenčnega spektra opazimo, da v obeh primerih v merilnem sistemu nastopi značilna frekvenca pri 33 Hz, ki je frekvenca generirane pul-zacije toka vode, pri 66 Hz, 99 Hz in 132 Hz pa nastopijo harmoniki te frekvence, f = i • fp (i = 1, 2, 3, 4). Nekatere frekvenčne komponente se pri delovanju raztezne posode celo ojačajo. Raztezna posoda namreč deluje kot oscilator, zato se v primeru, ko tokovne pulzacije sovpadajo z lastno frekvenco zračne komore, njihova ampl ituda ojača. Ker pa so ojačane tokovne pulzacije (lastna frekvenca same posode je velikostnega reda 1 Hz [9]) še vedno na ravni šuma, vgrajena raztezna posoda predstavlja pomembno izboljšanje našega merilnega preizkuševališča. ■ 5 Sklepi V prispevku je prikazan fizikalno-matematični model generatorja tokovnih pulzacij, katerega mehansko izvedbo z dodatno vgrajeno raztezno posodo smo vgradili v hidravlično merilno progo (z vodo) v LMPS na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Eksperimentalna analiza je potrdila uporabnost omenjenega generatorja pulzacij, saj ta omogoča generiranje ponovljivih tokovnih pulzacij z definiranimi lastnostmi. Generator tokovnih pulzacij vode, ki ga sestavljata obtočna in glavna veja z elektromagnetnim ventilom, nam omogoča generiranje tokovnih pulzacij frekvence do 40 Hz. V dosedanjih raziskavah na področju razvoja generatorja tokovnih pulzacij se je izkazalo izredno zahtevno doseganje visokih frekvenc pulzacij toka vode [10, 11, 12], kar je tudi največja omejitev razvitega generatorja tokovnih pulzacij, katerega omejenost doseganja visokih frekvenc pulzacij je posledica predvsem omejenega dinamičnega odziva uporabljenega elektromagnetnega ventila. Kot velik problem pri merilnih sistemih za proučevanje vpliva generira-nih pulzacij toka tekočine na merilnike pretoka se je izkazalo tudi generiranje konstantnega povprečnega pretoka. Naloga črpalke v takšnih merilnih sistemih je namreč generi-rati kar se da konstanten povprečni pretok, ki so mu v merilnem sistemu dodane pulzacije, generirane z vgrajenim generatorjem pulzacij. Črpalke pa so v splošnem zelo občutljive na pulzacije, ki se širijo vzdolž cevovoda v obe smeri glede na vgrajeni generator pulzacij. Z opisanim generatorjem tokovnih pulzacij pa smo izboljšali delovanje črpalke, saj smo z vgrajenim blažilnikom pulzacij izničili njihov vpliv na samo delovanje črpalke. Prav tako je v takšnih sistemih pomembno zmanjšati vpliv pulzacij, ki jih s svojim delovanjem generi-ra sama črpalka. Tipične frekvence tokovnih pulzacij, ki jih generirajo različni tipi črpalk, so vrednosti do 300 Hz [1 3], kar pomeni, da jih je možno z uporabo raztezne posode, ki deluje kot nizkopasovni filter, močno zmanjšati. S tem smo postavili zanesljiv preizkusni sistem, ki omogoča tudi zmanjšanje vpliva nezaželenih frekvenčnih komponent, ki se pogosto pojavijo v takšnih merilnih sistemih. Kljub vgrajeni raztezni posodi, ki delno blaži tokovne pulzacije na mestu vgradnje merilnika pretoka, pa bi bilo smotrno še dodatno zmanjšati efektivno dolžino tekočinskega sistema na tem delu merilne proge. Dodatno zmanjšanje efektivne dolžine tekočinskega sistema bi dosegli z vgradnjo dodatne raztezne posode, ki deluje kot delno odbojna točka pulzacij, v merilni sistem za načrtovanim mestom vgradnje merilnika pretoka. S tem bi se izognili vplivu resonance tekočinskega sistema na velikost generiranih pulzacij, saj se ta z zmanjšanjem efektivne dolžine tekočinskega sistema zviša. Literatura [1] Wylie, E. B., Streeter, V. L.: Fluid transients, McGraw-Hill Inc, New York, 1978. [2] Douglas, J. F., Gasiorek, J. M., Swaffield, J. A.: Fluid Mechanics, 3th Edition, Longman Scientific & Technical, London, 1995. [3] Mottram, R. C.: An overview of pulsating flow measurement, Flow Measurement and Instrumentation, 3(3), 1992, str. 114117. [4] Standard ISO/TR 331 3: Measurement of fluid flow in closed conduits - Guidelines on the effects of flow pulsations on flow-measurement instruments, 2003. [5] Sambol, P.: Statične in dinamične značilnice hidravličnega Whe-atstonovega most^iča, diplomska naloga visokošolskega študija (mentor I. Bajsic), št. 1819, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2010. [6] Škerget, L.: Mehanika tekočin, Tehniška fakulteta v Mariboru in Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 1994. [7] Svete, A., Kutin, J., Bajsic, I.: Merilne značilnice hidravličnega Wheatstonovega mostiča, Ventil, 2008, 14(6), str. 566-572. [8] Svete, A., Kutin, J., Bajsic, I.: Static and dynamic characteristics of a hydraulic Wheatstone bridge mass flowmeter, Flow Measurement and Instrumentation, 20(6), 2009, str. 264-270. [9] Naudascher, E.: Hydrodynamic forces, A. A. Balkema, Rotterdam, 1991. [10] Cheesewright, R., Clark, C., Bisset, D.: The identification of external factors which influence the calibration of Coriolis mass-flow meters, Flow Measurement and Instrumentation, 17(1), 2000, str. 1-10. [11] Vetter, G., Notzon, S: Effect of pulsating flow on Coriolis mass flowmeters, Flow Measurement and Instrumentation, 5(4), 1994, str. 263-273. [12] Lee, B., Cheesewright, R., Clark, C.: The dynamic response of small turbine flowmeters in liquid flows, Flow Measurement and Instrumentation, 1 5(5-6), 2004, str. 239-248. [13] Koudal, O., Brunner, M., Wenger, A., Sorokin, S. V.: High frequency Coriolis meter performance under pulsating flow conditions, poročilo FLOMEKO'98, Lund, Švedska, junij 1998, str. 239-242. Development of a Liquid-Flow Pulsator Abstract: The continuously increasing demand for more accurate flow measurements is the reason why the study of the effects of pulsating flow conditions is becoming crucial for the further development of flowmeters. This paper presents the development of an experimental test facility with an integrated water-flow pulsator, which is able to generate reproducible flow pulsations with defined properties, such as the frequency and the amplitude of the pulsating flow. The flow pulsator consists of two parallel conduits with the switching valve integrated into the main conduit. The mechanical implementation of the measurement system with the built-in pulsator was carried out with the help of mathematical modelling of the entire test system. The properties of the modelled pulsator and the impact of the expansion chamber on the generated flow-pulsation damping are experimentally verified by a spectral analysis of the generated flow pulsations. Keywords: flow pulsator, pulsation frequency, pulsation amplitude, pressure loss, electromagnetic valve, frequency spectrum Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo ■EVIH ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACUO IN MEHATRONIKO MPS Vpliv zračne reže na aerodinamske in akustične lastnosti aksialnega ventilatorja Matej MILAVEC, Stanislav PIVK, Brane ŠIROK, Matjaž EBERLINC Izvleček: V prispevku je predstavljen vpliv velikosti in enakomernosti zračne reže na aerodinamsko in akustično karakteristiko aksialnega ventilatorja. Zračna reža definira področje med ohišjem in temenom lopatice aksialnega ventilatorja. Na karakteristiko in na nivo zvočne moči, ki jo emitira ventilator v okolico, močno vplivata velikost in enakomernost zračne reže. V prispevku so obravnavane štiri delovne točke, v katerih je med meritvami obratoval ventilator. Testni ventilator je imel premer rotorja 248 mm in notranji premer ustja 254 mm. Po opravljeni študiji je bilo ugotovljeno, da manjša in enakomerna zračna reža znatno prispeva k boljšim aerodinamskim lastnostim in manjši emitirani zvočni moči, ki jo seva ventilator v okolico. Ključne besede:aksialni ventilator, zračna reža, aerodinamska karakteristika, zvočna moč ■ 1 Uvod V industriji se pri razvoju rotorja običajno izkustveno upošteva dejstvo, da natok v ventilator močno vpliva na aerodinamske in akustične lastnosti ventilatorja. Za ventilatorje je značilno, da tok skozi špranjo med ustjem in temenom lopatice ventilatorja bistveno vpliva na maksimalni tlak, ki ga je ventilator sposoben proizvesti. Če masni tok skozi špranjo ni podvržen spremembam notranje energije, je odvisen le od debeline špranje in viskoznosti medija. Tako Matej Milavec, univ. dipl. inž., Stanislav Pivk, univ. dipl. inž., oba Hidria Inštitut Klima, d. o. o., Godovič, prof. dr. Brane Širok, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dr. Matjaž Eberlinc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo bo masni tok v špranji majhen, če bo debelina reže majhna in viskoznost medija velika. Ob povečevanju špranje in zmanjševanju viskoznosti pa se bo tok skozi špranjo povečeval. Tok v špranji povzroča v kombinaciji s tokom skozi medlopatični prostor inducirani vrtinec, ki destabilizira tok medija skozi področje rotorja ventilatorja. Nestabilnost medija se izraža v povečanju pulzacij tlaka, ki se lahko izražajo kot strukturni in aerodinam-ski hrup, ki ga generira ventilator. Nestabilnost tokovnih razmer se ravno tako odraža na stabilnosti delovanja ventilatorja. Če je debelina zračne reže manjša od mejne plasti medija ob lopatici in ohišju ventilatorja, se tok v špranji zaradi viskoznih sil značilno zmanjša. V prej objavljenih prispevkih so avtorji raziskovali popis fizikalnega dogajanja znotraj pretočnega trakta in v sami okolici rotorja ventilatorja. Tako je Eck [1], [2] analitično obravnaval razvoj geometrije aksialnih in centri- fugalnih ventilatorjev. Wallis [3] je pri analitičnih preračunih upošteval vstopni in izstopni kanal in tako razširil fizikalno sliko opazovanja. Nekateri avtorji so se ukvarjali z mehanizmi generiranja hrupa znotraj ventilatorja. Tako so Janos in sod. [4] ter Fuka-no in sod. [5] izvedli eksperimentalno analizo, v kateri je Janos analiziral obtekanje medija ob aksialni lopatici, prekriti z mehko tkanino, Fukano se je osredotočil na generiranje hrupa v področju špranje med temenom lopatice in ustjem ventilatorja. V prispevku je potrdil korelacijo med rezultati, pridobljenimi z anemo-metrom na vročo žičko in spektrom generiranega zvočnega tlaka. Fizikalno dogajanje znotraj špranje so tudi numerično prikazali Oh in sod. [6] ter Jiang in sod. [7]. Thomas in sod. [8] so raziskali vpliv turbulence v rotorju ventilatorja in posledično na generiranje hrupa. Venter in sod. [10] so opisali vpliv neenakomernosti zračne reže na integralno karakteristiko aksialnega ventilatorja. Fukano in sod. [5] so predstavili vpliv zračne reže na generiranje hrupa in aerodi-namske lastnosti štirih komercialnih ventilatorjev, kjer je bilo ugotovljeno izrazito povečanje generiranja hrupa v posameznih frekvenčnih pasovih. Fukano in sod. [11] so predstavili eksperimentalno analizo z anemometri-jo na vročo žičko za analizo generiranja fluktuacij zračnega toka v bližini zračne reže. Ugotovljeno je bilo, da hrup, ki ga generira rotor, vsebuje diskretne frekvence zvoka, kar je posledica neenakomernosti zračne reže, ki nastane zaradi interakcije ohišja in lopatice vzdolž zračne reže. Ravno tako so Kameier in sod. [12] prikazali model generiranja ozkopasov-nega hrupa kot posledico geometrije zračne reže. Engin in sod. [13] so z eksperimentalnim delom ugotovili vpliv neenakomernosti zračne reže na rotor centrifugalnega ventilatorja, ki se je odražal v obliki poslabšanja aerodinamske karakteristike in nestabilnosti delovanja. V tem prispevku je obravnavan vpliv debeline in neenakomernosti zračne reže med temenom lopatice in ustjem aksialnega ventilatorja na aerodi-namsko in akustično karakteristiko. Mehanizem vpliva zračne reže na delovanje ventilatorja je dobro poznan. Sestavljen je iz pojavov znotraj medlopatičnega prostora, kot so: (i) sekundarni tok zaradi razlike tlakov med dvema sosednjima lopaticama, (ii) tok med ustjem in temenom lopatice ventilatorja zaradi razlike tlakov med podtlačno in tlačno stranjo lopatice in (iii) odcepljanje mej- b Slika 1. Dodana vlaknasta tkanina na temenu lopat^ice - a, petlopatični aksialni ventilator - b ne plasti na robu temena lopatice zaradi relativnega gibanja lopatice ob steni ustja. Našteti efekti znotraj medlopatičnega prostora se združijo v inducirano vrtinčenje toka na sesalni strani lopatice. Z vidika velikega vpliva induciranega vrtinčenja na poslabšanje aerodinamske karakteristike in generiranje hrupa je obravnavani fenomen zanimiv. Za ugotovitev vpliva ekscentričnosti špranje je bila uporabljena pozicionirna miza za določitev želene lege rotorja ventilatorja v ustju. Da bi zmanjšali izgube delovne sposobnosti ventilatorja zaradi špranjskega efekta, je bila uporabljana vlaknasta tkanina, pritrjena na teme lopatice ventilatorja (slika 1a), ki se je na koncu zaključila s prostimi vlakni. Takšen način vpet-ja je omogočal zmanjšanje špranje med ustjem ventilatorja in temenom lopatice. Uporabljena tkanina je omogočala oblikovanje tanke mejne plasti med ustjem in temenom lopatice ventilatorja. Analiza vpliva debeline in ekscentričnosti zračne reže je bila izvedena na petlopatičnem aksialnem ventilatorju (slika 1b). Premer rotorja aksialnega ventilatorja znaša 248 mm. Ventilator je bil vgrajen v ustje notranjega premera 254 mm. Rotor in ustje ventilatorja sta bila izdelana s postopkom laserskega sintra-nja iz materiala PA 3200 GF. Rotor je bil preko kovinske prirobnice pritrjen na elektromotor ventilatorja. ■ 2 Eksperiment Za potrditev vpliva zračne reže na integralno karakteristiko ventilatorja in generirano zvočno moč so bile opravljene meritve integralnih karakteristik in meritve zvočne moči pri različnih delovnih točkah ventilatorja. Vse meritve so bile izvedene na enak način, rezultati pa so preračunani na enake ambientne pogoje. Za ugotovitev vpliva neenakomernosti zračne reže je bila uporabljena pozicionirna miza z natančnostjo 0,1 mm, ki omogoča nastavljanje lege rotorja ventilatorja v ustju. Da bi ugotovili vpliv ekscentričnosti zračne reže, je bila za primerjavo v prvi fazi izmerjena integralna ka- ab Slika 2. Merilna postaja za merjenje aerodinamske karakteristike aksialnega ventilatorja - a, merilna postaja v odmevnici za merjenje nivoja zvočne moči ventilatorjev - b rakteristika ventilatorja z optimalno lego rotorja ventilatorja v ustju - brez ekscentričnosti. V optimalni legi je zračna reža enakomerno porazdeljena po obodu in znaša 3 mm. V nadaljevanju sta bili izmerjeni integralni karakteristiki ventilatorja z ekscentričnostjo 1 mm in 2 mm. S tem je bila dobljena neenakomerna porazdelitev debeline zračne reže, ki se je v prvem primeru gibala med 2 mm in 4 mm in v drugem primeru med 1 mm in 5 mm. Izvedena je bila tudi meritev integralne karakteristike aksialnega ventilatorja s pritrjeno vlaknasto strukturo na temenu lopatice, ki zmanjšuje zračno režo med ustjem in temenom lopatice ventilatorja. Struktura se je med obratovanjem ventilatorja oblikovala in zmanjšala nastanek sekundarnih vrtincev. Na teh primerih vgradnje ventilatorja v ustje so bile izvedene tudi meritve zvočne moči. Integralne aerodinamske meritve in meritve zvočnih moči so bile izvedene v laboratoriju Hidria Inštitut Klima. Testna postaja za merjenje aerodinamskih lastnosti ventilatorjev omogoča izvedbo meritev po standardu ISO 5801 [14]. Vgradnja ventilatorja v merilno postajo je prikazana na sliki 2a za merjenje integralne karakteristike in na sliki 2b za merjenje zvočne moči. Aerodinamska karakteristika podaja odvisnost statičnega tlaka od volumskega pretoka in odvisnost izkoristka ventilatorja od volumskega pretoka na celotnem delovnem območju ventilatorja. Shema merilne postaje za merjenje aerodinamskih karakteristik je prikazana na sliki 3. Za določitev aerodinamske karakteristike je potrebno simultano meriti naslednje tlake: (i) diferencialni tlak pred testiranim ventilatorjem in za njim, (ii) diferencialni tlak pred šobo in za njo, za določitev volumskega pretoka qV in (iii) diferenco tlakov pred šobo in okolico. Uporabljeni so bili trije tlačni senzorji tipa Mensor 6100. Za določitev temperature zraka in relativne vlažnosti je bil uporabljen merilnik Vaisala HMT 330, Vaisala PTB 220 pa za določitev barometričnega tlaka. Poleg omenjenih veličin se je s pomočjo merilnika Zimmer LGM450 merila električna meiieniventilatDr- iTidrilnik temperature -i In vlage \ nnerilnik^ \ i d pozIdoniiTia miza timlijsvahlki zfaCnega toka 9 za meijenje pretoka tlaka okolk» Ap Slika 3. Merilna postaja za merjenje ventilatorjev v skladu z ISO 5801 priključna moč ventilatorja P^^i in s pomočjo optičnega senzorja vrtilna frekvenca ventilatorja n. Rezultati v obliki aerodinamskih karakteristik, ki so predstavljeni v naslednjem poglavju, so predstavljeni v brezdimenzijski obliki. Parametri aerodinamske karakteristike so definirani z naslednjimi enačbami; 9 = H. kD'U 2Ap, 2 =-T pu SP Ti = (PV (1) kjer je 9 pretočno število, ^ tlačno število, Apt totalni tlak (vsota statičnega in dinamičnega tlaka), X energijski koeficient, Pw vhodna električna moč (kW), n izkoristek, D premer rotorja ventilatorja, p gostota zraka in u hitrost. Merilna negotovost se nanaša na: (i) meritve razlike tlakov s tlačnimi zaznavali, (ii) meritve temperature in razlike tlaka pred šobo za korekcijo gostote, (iii) meritve električne moči ventilatorja z digitalnim analizatorjem, (iv) meritve vrtilne frekvence z optičnim zaznavalom in (v) meritve pogojev okolice (temperature, relativne vlažnosti in barometrskega tla- ka). Merilna negotovost je definirana za posamezne veličine v skladu s standardom ISO 5801 [14]. Merilna negotovost za volumski tok znaša ±2 %, za merjenje diferencialnega tlaka ±1,4 % in za merjenje električne moči 1 % od dejanske vrednosti. Meritve hrupa so bile izvedene na podlagi že izmerjenih aerodinamskih karakteristik. Izbrane so bile štiri delovne točke ventilatorja v področju med prostim pretokom in sedlom aerodinamske karakteristike. Meritve zvočnih moči so bile narejene na merilni postaji, ki jo prikazuje slika4, nameščeni v odmevnici. Uporabljena odmevnica omogoča izvedbo meritev v skladu s standardom ISO 3741 [15]. Merilna postaja, na kateri je bil pritrjen ventilator, je izdelana v skladu s standardom ISO 10302 [16] in služi kot simulator obremenitve ventilatorja. Testni ventilator je bil preko konzole pritrjen na pozicionirno mizo. Tlačna diferenca Ap pred ventilatorjem in za njim je bila merjena z istimi merilnimi inštrumenti, uporabljenimi pri meritvah aerodinamske karakteristike. Meritve zvočne moči so bile opravljene z merilno opremo proizvajalca Bruel & Kjaer. Uporabljeni so bili: (i) analizator zvoka Bruel & Kjaer 2260 merjeni ventilator-merilnii( temperature in vlage- meriinii< tlaka ol(olice pazicionima miza- S olcvir ilator prstolta, žaluzlje lembrana Ap Slika 4. Shema merilne postaje za merjenje hrupa aerodinamskega ventilatorja s pripadajočima mikrofonoma tipa 4231, (ii) rotacijska stojala za krajevno povprečenje ravni zvočnega tlaka in (iii) zvočni vir. Uporabljena merilna oprema omogoča natančnost meritev znotraj 0,5 dB ravni zvočne moči. Za določitev robnih pogojev sta bila pred meritvijo izmerjena odmevni čas in hrup ozadja. Raven zvočne moči ozadja je znašala 18 dB in je premajhna, da bi lahko vplivala na same rezultate meritev. Zvočna moč ventilatorja je bila izračunana v skladu s standardom [16] po enačbi; L„, = Z.„+-|l01g^ + 4,34—+ 10Ig 1 + Sc 8F/ ■251)! 427 400 V 273 B 273 + e 101300 -6 (2) Slika 5. Tlačno-pretočne karakteristike ventilatorjev za različne vgradnje v ustju kjer je LW raven zvočne moči mer-jenca, L^ povprečna raven zvočnega tlaka, A ekvivalentna absorpcijska površina, S celotna površina sten od-mevnice, V volumen odmevnice, f centralna frekvenca merjenega pasu, c hitrost zvoka v odvisnosti od temperature, 9 temperatura in B atmosferski tlak. Merilna oprema za merjenje tlačne diference pred ventilatorjem in za njim ter merilna oprema za merjenje okoliških pogojev sta isti kot pri merjenju aerodinamske karakteristike. ■ 3 Rezultati meritev V tem poglavju so predstavljeni rezultati meritev vpliva ekscentričnosti vgradnje ventilatorja na aerodinam-sko in akustično karakteristiko ventilatorja. Krivulje A, B, C in D na sliki 5 predstavljajo tlačna števila (enačba 1) ventilatorja z različnimi legami vgradnje v ustje. Na sliki 6 so krivulje pripadajočih izkoristkov. Za ugotovitev vpliva ekscentričnosti vgradnje so bile izvedene meritve ventilatorja brez ekscentričnosti vgradnje in z debelino zračne reže po celotnem obodu 3 mm, tj. osnovna lega ventilatorja (krivulja A na sliki 5), ventilator z ekscentričnostjo 1 mm in zračno režo med 2 in 4 mm debeline (krivulja B na sliki 5) in ventilator z ekscentričnostjo 2 mm in debelino zračne reže med 1 in 5 mm (krivulja C na sliki 5). Krivulja D na sliki 5 predstavlja aerodinamsko karakteristiko vgradnje ventilatorja v ustju brez zračne reže. Na temenu lopatice je bila pritrjena tkanina, ki je zapolnila prostor zračne reže med ustjem in temenom lopatice ventilatorja, kot je bilo to prikazano na sliki 1a. Iz poteka izkoristka, ki pripada krivulji D na sliki 6, je razvidno, da ima ventilator brez zračne reže za 20 % večji izkoristek in 1 6 % večje tlačno število kot ventilator s 3 mm debelo zračno režo (izkoristek, ki pripada krivulji A na sliki 6) v delovni točki optimalnega izkoristka. Z zmanjševanjem zračne reže med temenom lopatice in ustjem ventilatorja se delovna sposobnost ventilatorja povečuje progresivno. Študija vpliva ekscentrične vgradnje rotorja v ohišje tudi nakazuje, da ima ventilator z enakomerno zračno režo neznačilno manjši aerodinamski izkoristek kot ekscentrično vgrajen rotor. Ob tem pa je ugotovljeno, da ima ventilator z enakomernejšo zračno režo mirnejši tek in bolj stabilno delovanje. Slika 7 prikazuje odvisnost nivoja zvočne moči od pretočnega števila. Nivo zvočne moči pri različnih legah vgradnje ventilatorja v ustje je bil izmerjen v štirih delovnih točkah. Meritve so bile izvedene z merilnim inštrumentom za reguliranje obremenitve ventilatorja. S slike 7 je razvidna razlika med vsemi štirimi vgradnjami ventilatorja. V točki maksimalnega Slika 6. Karakteristike izkoristkov ventilatorja za različne vgradnje v ustju izkoristka najmanj zvočne moči emitira ventilator pri vgradnji brez zračne reže (krivulja D na sliki 7). Najmanjši hrup doseže ravno v področju maksimalnega izkoristka. V tem režimu je natok medija v medlopatični prostor optimalen in brez motenj, za razliko od ostalih primerov lege vgradnje ventilatorja v ustju (krivulje A, B in C na sliki 7). V preostalih primerih z zračno režo nastali inducirani vrtinec poveča turbulenco v medlopatičnem prostoru in posledično poveča generacijo hrupa. Intenziteta hrupa se povečuje s povečevanjem ekscentričnosti vgradnje ventilatorja. ■ 4 Sklep Iz rezultatov meritev je opazna razlika v aerodinamskh in akustičnih lastnostih med vsemi primeri lege vgradnje ventilatorja v ustje. Pričakovana dobljena razlika v delovni sposobnosti in v izsevani zvočni moči je med vgradnjo ventilatorja, ki je imel enakomerno zračno režo, in med istim ventilatorjem brez zračne reže. Razlika je opazna v aerodinamski karakteristiki in v emitirani zvočni moči ventilatorja. Izkoristek ventilatorja brez zračne reže se je v primerjavi z ventilatorjem s 3 mm debelo zračno režo povečal za 20 % v področju optimalne delovne točke. Kljub višji aerodinamski karakteristiki se nivo zvočne moči v optimalni delovni točki zmanjša za 1 dB. Ekscentričnost zračne reže vpliva na samo delovanje ventilatorja. Aerodinamski karakteristiki ventilatorja z ekscentričnostjo 1 mm in 2 mm imata rahel trend povečanja, ki pa je v mejah merilne negotovosti. Večja razlika je pri emitirani zvočni moči. S povečevanjem ekscentričnosti se povečuje nivo zvočne moči. Poleg zvočne moči se povečujejo pulzacije, kar se odraža kot nestabilno delovanje ventilatorja. Viri [1] ECK, B., Design and operation of centrifugal, axial-flow and cross-flow fans, Perganom press Ltd., Headington Hill Hall, Oxford, 1973. [2] ECK, B., Technische Strromun- 64 62 60 58 56 1 ♦ enakomerna reža 3 mm ^^ekscentr ičnost vgradnje 2 i čne reže, brez eksc entričnosti A *m — C — D 0,03 0,032 0,034 0,036 0,038 0,04 0,042 0,044 0,046 0,048 Slika 7. Akustične karakteristike ventilatorjev za različne vgradnje v ustju gslehre, Springer Verlag, Berlin, 1978. [3] WALLIS, R. A., Axial flow fans and ducts, John Wiley & Sons, 1983. [4] JANOS, V., GABOR, K., Study of the aero-acoustic and aerodynamic effects of soft coating upon airfoil, JSME International Journal, 2006. [5] FUKANO, T., TAKAMATSU, Y., KODAMA, Y., The effects of tip clearance on the noise of low pressure axial and mixed flow fans, Journal of Sound and Vibration, 1 986, letn. 2, št. 105. [6] OH, K. J., KANG, S. H., A nume- rical investigation of the dual performance characteristics of a small propeller fan using viscosi-us flow calculations, Computers & fluids, 1999. [7] JIANG, C. L., CHEN, J. P., CHEN, Z. J., Experimental and numerical study on aerocoustic sound of axial flow fan in room air conditioner, Applied acoustics, 2007. [8] THOMAS, C., MARC, S., HAUKE, R., Axial flow fan broad band prediction, Journal of sound and vibration, 2006. [9] BLEIER, F. P., Fan Handbook Se- lection, Application and Design, McGraw Hill, New York, 1997. [10] VENTER. S. J., KROGER. D. G., The effect of tip clearance on the performance of an axial flow fan, Energy Conversion and Management, 1992, letn. 2, št. 33, str. 89-97. [11] FUKANO, T., JANG, C. M., Tip clearance noise of axial flow fans operating at design and off-design condition, Journal of Sound and Vibration, 2004, letn. 3-5, št. 275, str. 1027-1050. [12] KAMEIER, F., NEISE, W., Rotating blade flow instability as a source of noise in axial turbomachines, Journal of Sound and Vibration, 1997, letn. 5, št. 203, str. 833-853. [1 3] ENGIN, T., GUR, M., SCHOLZ, R., Effects of tip clearance and impeller geometry on the performance of semi-open ceramic centrifugal fan impellers at elevated temperatures, Experimental Thermal and Fluid Science, 2006, letn. 6, št. 30, str. 565577. [14] ISO 5801:2006, Fans for general purpose: Part 1 - Performance testing using standardized airways, 2006. [15] ISO 3741:1999, Acoustics - Determination of sound power levels of noise sources using sound pressure - Precision methods for reverberation rooms, 1999. [16] ISO 10302:1996 Acoustics -Method for the measurement of airborne noise emitted by small air-moving devices, 1996. ■EifliA »FLUIDNOIEHNIKO. AVTOMAHZACUO H MEHATRONIKO Aero-acoustic investigation of the axial fan due to changes of the tip clearance Abstract: The effect of the changes in eccentricity and the size of tip clearance between the blade tip and the fan casing on the overall performance of an axial flow fan was investigated. An approach which accounts for the installation effects of the axial fan in its complete operating range is employed. In the presented paper, changes in the axial fan pressure coefficient and efficiency are evaluated in its complete operating range, as well as generated noise level at four characteristic working points of the axial fan. The aerodynamic and acoustic investigation is illustrated by applying it to the experimental data generated in a standardized fan test facility. The axial fan used in the experiment had an outlet diameter of 248 mm with a fan's casing inlet diameter of 254 mm. It is concluded that the appropriate tip clearance position can significantly contribute to a higher axial fan aerodynamic characteristic and lowers generated noise level. Keywords: Axial fan, tip clearance, aerodynamic characteristic, sound power level Znanstvene in strokovne prireditve ■ Hybridtagung 2011 - Kongres o hibridnih pogonih mobilnih strojev 17. 02. 2011 Karlsruhe, ZRN Organizator: - TU Karlsruhe Tematika: - praktične izkušnje s hibridnimi pogoni strojev - električna pogonska tehnika - obratovalno-gospodarsko vrednotenje hibridnih rešitev - napredki pri hibridnih komponentah - tehnologije akumuliranja - strategije in vodenje hibridnih pogonov Informacije: - Lehrstuhl für Mobile Arbeitsmaschinen, Gotthard-Franz-Straße 8, 76131 Karlsruhe, BRD, tel.: + 072-608-8601, - e-pošta: hybridtagung@mobima.info, - internet: www.fast.kit.edu/mobima ■ International Exposition for Power Transmission (IFPE 2011) - Mednarodna razstava prenosa moči 22.-26. 03. 2011 Las Vegas, ZDA Informacije: - IFPE Exhibit Sales Deparment - brezplačni tel.: + (800)867-6060 - tel.: + 1 414-298-4160 - e-pošta: sales@ifpe.com/index.asp ■ International Conference on Fluid Power and Mechatronics (FPM 2001) - Mednarodna konferenca o fluidni tehniki in mehatroniki 17.-20. 04. 2011 Beijing, Kitajska Informacije: - http://www.FPM2011.org Pomembni datumi: - oddaja prispevkov: 30. 01. 2011 - sporočilo o sprejemu prispevkov: 01. 05. 2011 - oddaja dokončane vsebine prispevkov: 30. 05. 2011 - predhodna prijava udeležbe: 30. 05. 2011 ■ The 12th Scandinavian International Conference on Fluid Power (SICFP 2011) - Dvanajsta skandinavska mednarodna konferenca o fluidni tehniki 18.-20. 05. 2011 Tampere, Finska Informacije: - profesor Kari T. Koskinen - predsednik SICFP '11 - profesor Matti Vilenius - častni predsednik - Tampere University of Technology, Department of Intelligent Hydraulics and Automation,P. O. Box 589 FIN-33101 Tampere, Finland - tel.: + 358-3-3115-2264 - faks: + 358-3-3115-2240 - e-pošta: scifp11@tut.fi - internet: www.tut.fi/scifp11 Merilni sistem za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov Janez DOLINAR, Vinko BOGATAJ Izvleček: Članek opisuje merilni sistem za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov, ki je bil postavljen v družbi Hidria IMP klima, PE Ljubljana. Prikazana je struktura merilnega sistema z metodologijo merjenja in s ključnimi merilnimi napravami oz. sistemi. V članku je obdelana tudi metodologija obvladovanja sposobnosti merilnega sistema in analize merilne negotovosti pri merjenju posameznih veličin. Ključne besede: merilni sistem za merjenje lamelnih toplotnih prenosnikov, obvladovanje merilnega sistema, merilna negotovost ■ 1 Uvod V okviru projekta »Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja slovenske industrije KGH (HVAC)«, ki je bil sofinanciran iz strukturnih skladov EU (ukrep 1.1) in ga je vodila Fakulteta za strojništvo v Ljubljani [1], je bil v družbi Hidria IMP Klima, PE TP Ljubljana, financiran in postavljen Laboratorij za klimatske naprave, ki obsega med drugim tudi merilno progo za lamelne prenosnike toplote. Za merilno progo smo pripravili opis poteka meritev in usposabljanja za dosego zahtev standarda ASHRAE 33 ter izdelali model analize merilne sposobnosti merilnega sistema in verifikacije merilnih postopkov. V razvoj in izdelavo merilne proge je bilo vključenih več strokovnjakov s področja naprav HVAC. Skupno je Janez Dolinar, univ. dipl. inž., mag. Vinko Bogataj, univ. dipl. inž., oba Hidria IMP Klima, d. o. o., Godovič m, flfg/sj m^ {kg/sj f^wTCJ P, fkg/m^J Slika 1. Prikaz merilne naloge pri grelnikih zraka (Pomen posameznih oznak je opisan v poglavju 8 »uporabljene kratice in oznake«) bilo za izdelavo načrtov in postavitev merilne proge porabljenih 4173 inženirskih ur. Skupna vrednost investicije v merilno progo za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov znaša 236.278 €, od tega je bilo 35 % oz. 82.697 € sofinanciranih iz strukturnih skladov EU. ■ 2 Prikaz merilne naloge 2.1. Merjenje grelnikov zraka Z meritvami grelnikov zraka (slika 1) želimo ugotoviti, kakšna je toplotna moč v odvisnosti pretoka obeh medijev, vstopne in izstopne temperature na vodni strani ter vstopne temperature, pretoka in vlažnosti zraka na zračni strani. Da bi izmerili karakteristiko prenosnika, moramo te meritve opraviti v več točkah oz. pri več različnih temperaturnih režimih in vlažnostih zraka. 2.2 Merjenje hladilnikov zraka Pri hladilnikih zraka (slika 2) je merilna naloga podobna, le da se zrak na prenosniku hladi. To posledično povzroči dve pomembni razliki, in sicer: • drugačni temperaturni režimi na vodni in zračni strani, • pojav kondenzacije zračne vlage, kar dodatno oteži merjenje Zaradi pojava kondenzacije zračne vlage je postopek merjenja zahtevnejši. Bistveno večja je zahtevnost merjenja posameznih veličin. Prikazana merjenja lahko z zadovoljivo natančnostjo izvedemo le na namenski laboratorijski merilni progi. ■ 3 Opis merilne proge in merilnega sistema 3.1 Splošno o merilni progi Merilna proga je izdelana po zahtevah standardov ASHRAE, predvsem ASHRAE 33-2000, in standardov EN, zlasti EN 17025, EN 1216 in EN 306. Sestavljena je iz kanalskega dela, kjer je vgrajen merjeni prenosnik (leva stran z vstopno in izstopno mrežo tipal), na sredini tega dela je merjeni prenosnik [m>/s] P; [kg/m3] K J -C] ^ t i; a/ p, ^ Mwc^ ^S] m, ^ ^/S] KJ °C] Slika 2. Prikaz merilne naloge pri hladilnikih zraka (Pomen posameznih oznak je opisan v poglavju 8 »uporabljene kratice in oznake«) toplote s cevnimi priključki za medij, in iz merilne pretočne komore s šobami (na desni strani). Smer pretoka zraka je od leve proti desni - slika 3b. Na sliki 3a je smer zraka od desne proti levi (obratno kot na shemi 3b). V merilno progo so vgrajena tipala za temperaturo, vlago (vlažnostna ali mokra temperaturna tipala), tlak (zračni, vodni, diferenčni) in pretok vode. V merilno pretočno komoro so vgrajena tlačna tipala pred šobami in za njimi. Tipala so preko konektorskih blokov in 96-pinskih kablov vezana na merilni sistem. 3.1.1 Pregled vgrajenih tipal Tabela 1 prikazuje v merilno progo vgrajena tipala in instrumente. Podatkov o merilnem sistemu z računalnikom in programom za vodenje meritev LabView ni v tabeli. Oznake veličin v rubriki »Merilno mesto« so bile vzete po ASHRAE 332000. Na sliki 4a so prikazani detajli kanalskega dela merilne proge. Na sliki 4b pa je prikazana merilna pretočna komora za merjenje pre- Slika 3a. Pogled na osnovni del merilne proge, smer zraka od desne proti levi (obratno, kot na shemi 3b) Tabela 1. Pregled vgrajenih tipal v merilno progo za lamelne prenosnike toplote št. Fizikalna veličina Merilno mesto Naziv tipala Zahtevano MO Območje Natančnost Zahtevana natančnost Izhod Napajanje 1 Relativni zračni tlak pn1(1), p.1 (1), P1M1(1), p2n1 (1)' p3n1 (1)' p4n1 (1),ph, (1) zračni kanal LPG 3040-030-13-11 0-15 mbar 0-15 mbar ± 0,25 % območja ± 1 % 4-20 mA 12-55 VDC 2 Relativni zračni tlak pn1~(4), pn2~(4), zračni kanal HD4V8T-10MBD3 0v8 mbar -10 -10 mbar ± 0,5 % območja ± 1 % 0-10 VDC 16-40 VDC 3 Zračni tlačni padec ÄpN(1), Ap1N(1), Äp2N (1),ap3n (1),ap4n (1), A ph. ()) zračni kanal PD 3000-030-13-11 0v8 mbar 0 -15 mbar ± 0,25 % območja ± 1 % 4-20 mA 12-55 VDC 4 Temperatura suhega termometra zraka t3db(4)' t^wb (4)' t4db(4)' t4wb (4)' tN1db ())' ^N1db ())' t2N1db)))' t3N1db)))' t4N1db (1) zračni kanal Pt100 1/3B ; L=300 mm, fi 6mm -20 v 60°C do 120°C ± 0,1 K ± 0,06 K hlad. ± 0,3 K grel.. Pt 100 1/3B Pt 100 1/3B 5 Temperatura suhega in (vlažnega) termometra zraka (t3db■' t3wb ■()))' (t4db■' t4wb ~(l))' (Tldb, T,wb (l))' (T^db- T^wbd))- (T^db- T^wb (l»' (T4db' T4wb (1)) zračni kanal FNA846 -20 v 60°C (10 v 90 «/oRH) -20v125°C (10v100% RH t>0°C) ± 0,1 K ± 1% RH ± 0,06 K hlad. ± 0,3 K grel 2xNTC tip N 9 VDC (ventilator) +2xNTC tip N 6 Vlaga pri temp. pod 0°C t4wb Tiwb~ (1) T^wb^ (1), T^wb^d) zračni kanal MT8716K2R4 + kalibracija (10 v 90 %RH) 5v98 % RH ± 2 % RH ± 0,06 K 4-20mA 15-24VDC 7 Zračni tlačni padec Ap. (4), Apca(1) zračni kanal HD4V8T-10MBG3 0 v 7 mbar 0-10 mbar ± 0,5 % območja ± 1 % 0- 10VDC 16-40 VDC 8 Relativni zračni tlak pc.1 (1) zračni kanal HD4V8T-20MBD3 0v18 mbar -20-20 mbar ± 0,5 % območja ± 1 % 0- 10VDC 16-40 VDC 9 Absolutni tlak okolice Pb (1) zrak okolica LPA 3040-400-13-11 0,9v1,1 bar 0 -1,1bar ± 0,25 % ± 2 % absolut. tlaka 4-20mA 12-55V DC 10 Temperatura suhega termometra okolice t5db (2) zrak okolica Pt100, FW1, L=300 mm, fi 3mm 10v35°C -30 do +400 °C ± 0,13 °C Vi DIN ± 0,3 K Pt 100 Pt 100 11 Masni pretok kapljevine m^, (1), mw , m^ voda, para, freoni F100S129CCAMEZZZZ + ločena elektronika: 1500D3AABMEZZZ 0,04 v 4,11 kg/s 0,04kg/s Zahtevana natančnost v območju 0,06 v 9,06 kg/s ± 1,52 % pri min pretoku 0,04kg/s ± 1 % (freoni ± 2 % ) 4 - 20 mA 19,2-28,2VDC 12 Temperatura tekočine t,2 (1)' t« (1)' tw1' tw2' tv1' t.2 voda, para, freoni Pt100 1/3B, L=200 mm, fi 4mm + 10m kabla -10 v 200°C ± 0,1 K ± 0,06 K hlad. ± 0,3 K grel.. Pt 100 1/3B Pt 100 1/3B 13 Tlačni padec tekočine Ap,c(1), Ap,(1), pAwc, Apwt, Apvc voda, para, freoni PD 3000-400-13-11 0-1 bar 0-1,0 bar ± 0,25 % območja ± 1 % 4-20mA 12-55 VDC 14 Tlačni padec tekočine Apwt (1), Ap^ (1), A p, (1), voda, para, freoni PD 3000-400-13-11 0-5 bar 0 -1,0 bar ± 0,25 % območja ± 1 % 4-20mA 12-55 VDC toka zraka z vgrajenimi šobami po ASHRAE 33-2000. Merilni sistem je sestavljen iz merilnih kanalni-kov, ki vsebujejo funkcijo merjenja napetosti, tokov, upornosti ipd. in funkcijo napajanja tipal (npr. pri temperaturnih tipalih napajanje in odčitavanje po 4-žilni uporovni metodi) ter računalnika, ki s pomočjo programa LabVIEW vodi meritve po Slika 3b. Shema osnovnega dela merilne proge po ASHRAE 33-2000 z označenimi merilnimi veličinami programirani proceduri. Območje pretokov zraka merilne proge je od 500 do 6000 m3/h, razpoložljiva moč pri grelnikih je do 70 kW in pri hladilnikih do 40 kW. 3.2 Sistem za pripravo zraka Sistem za pripravo zraka je enak klasičnemu centralnemu HVAC-sis-temu - klimatska naprava za gretje, hlajenje, vlaženje, filtriranje, sistem za pripravo tople in hladne vode. Dodane so bile še dodatne oz. posebne funkcije zaradi zahteve po veliki natančnosti in stabilnosti, kot so: fina regulacija temperature zraka in temperature vode na vstopu v merjeni prenosnik, zalogovnika tople in hladne vode ter zvezno regulirana kotel za toplo in agregat za hladno vodo. Sistem je koncipiran tako, da je možen hiter preklop med različnimi merilnimi progami, regulacija pa tako, da optimira najugodnejšo nastavitev pri zahtevanih parametrih. Slika 4b. Merilna proga LPT: merilna pretočna komora za merjenje pretoka zraka z vgrajenimi sobami Slika 4a. Merilna proga LPT - detajli kanalskega dela: izstopna mreža tipal, merjeni PT in vstopna mreža tipal (smer zraka je iz desne proti levi) Izvedli smo serijo meritev hladilnika in grelnika. Med posameznimi meritvami smo izvajali analize rezultatov. V nekaterih primerih smo dosegali v toplotni bilanci razlike, manjše od dopustnih (< 5 %), v nekaterih primerih pa je bilanca »ušla«. Pri tem smo ugotavljali in odpravljali razna odstopanja v merilnih rezultatih in vzdrževanju stacionarnega stanja. Tako smo opazili, da toplotne bilance ni mogoče držati v dopustnih mejah pri vseh obratovalnih točkah. Ker smo domnevali, da bi bil lahko vzrok v merjenju vlage, smo opravili kalibriranje temperaturnih tipal za suho in mokro temperaturo. Po tem posegu se je obratovalno območje z zadovoljivo bilanco povečalo. Nadalje smo se posvetili medsebojnemu odstopanju merilnih odčitkov zračnega tlaka po preseku merilne proge - relativni in diferenčni tlak čez merjeni prenosnik. S kalibrirnim Betzovim merilnikom smo ugotovili, da tlačni pretvorniki različno kažejo isti tlak. Prav tako smo v merilni pretočni komori preverjali tlačna tipala po dveh poteh: z Betzovim merilnikom tlak v vseh točkah in posredno s preciznim merilnikom s Pi-totovo cevjo hitrost na šobah. Po izvedeni kalibraciji in primerjavi obeh hitrosti (izmerjene in preračunane iz tlakov) smo dosegli zadovoljiv rezultat: medsebojna odstopanja merilnih odčitkov zračnega tlaka po preseku merilne proge pri prenosniku in pri šobah so bila v dopustnih mejah (razlike < 5 %), prav tako je bilo s primerjavo hitrosti. Preverjali smo tudi izgube oz. dobitke skozi zračni kanal in cev medija med merjenim prenosnikom toplote in ti- 3.3 Merilna procedura Pred meritvijo je treba doseči stacionarno stanje toplotnih in drugih veličin. Odstopanje posamičnih odčitkov merilnih točk zračnih temperatur ne sme presegati 0,6 °C pri hladilniku in 1,1 °C pri grelniku, pri temperaturah mokrega termometra pa 0,3 °C. Podobno velja na strani medija (vode). Pri hladilniku mora biti natančnost tipala boljša od 0,1 °C, pri grelnikih pa boljša od 0,6 °C, pretok medija pa ne sme variirati več kot 1 %. Stacionarno stanje mora trajati najmanj pol ure, v tem času pa morajo biti opravljeni najmanj 4 zaporedni odčitki vseh merilnih točk, iz katerih se potem vzame povprečje. Meritev je veljavna, če se toplotna bilanca zračnega in vodnega dela prenosnika ne razlikuje za več kot 5 %. 3.4 Meritve Pri meritvah se odčitki (temperature, tlaki, pretoki) zapišejo v merilno datoteko vsaki 2 sekundi in program LabView sproti preračunava tudi vse izvedene veličine, kot so pretoki, hitrosti, toplotne moči na strani medija (voda) in zračni strani, vključno z bilanco. Pri prvih meritvah je bilo precej dela, da smo merilno progo usposobili do take mere, da smo dobili prve verodostojne rezultate. Pri sistemu za pripravo zraka in medija je bilo treba zagotoviti dovolj natančno vzdrževanje parametrov (temperatur, pretokov), da je dobil merjeni prenosnik parametre s predpisano natančnostjo in stabilnostjo. Pri hladilni vodi smo tako z raznimi ukrepi (dodatna tipala, sprememba softvera regulatorja in nastavitev območij) pri hladilnem agregatu uspeli vzpostaviti zadovoljivo zvezno regulacijo od 0 do 100 %, tako da so nihanja temperature v zalogovniku v mejah ±0,2 K. Pri ogrevni vodi so kljub zvezni regulacij plamena plinskega kotla in primernejši prestavitvi tipala nihanja v zalogovniku še vedno bistveno večja (± 2,5 K), vendar smo problem rešili z regulacijskim ventilom, ki zagotavlja dovodno temperaturo v predpisanih mejah ± 0,3 K (slika 5). ta3 WavsforiTi Chart 60,8-j 60,660,4-^60,2- tw3 mean tw3 Spodnja m« ZgoftTMt me 59,6" 59,4 59,2-^ 3B32 Slika 5. Umirjanje temperature vode v merjenem prenosniku toplote po začetnem zanihanju (regulacijski ventil) Tabela 2. Pregled meritev hladilnikov pri običajnih parametrih zraka na merilni progi LPT Merjenec/ vrsta/ fi /RL/ vrst qw STD 5tw1 5tw2 5Dpwt qw Hitrost vode Qa STD va t1db t2db Fi1 Fi2 qt Toplot. bilanca Dpa [m3/h] [°C] [°C] [kPa] [kW] [m/s] [m^/h] [m/s] [°C] [°C] [%] [%] [kW] [%] [kPa] HV1 6IV20/4 1,52 6,77 11,94 10,36 9,14 0,73 2924 3,23 27,0 17,5 49,1 83,1 8,5 3,5 0,052 HV1 6IV20/4 1,42 6,95 11,66 8,50 7,78 0,68 2420 2,68 25,9 16,2 53,9 88,8 7,3 2,9 0,037 HV1 6IV20/4 2,20 6,37 10,94 21,00 11,68 1,05 2886 3,19 30,2 18,3 36,6 71,7 11,0 0,5 0,042 HV1 6IV20/4 2,20 6,82 10,80 19,76 10,17 1,05 2490 2,75 29,5 17,2 37,6 74,2 9,6 2,8 0,026 HV1 6IV20/4 2,21 6,60 11,49 21,18 12,56 1,06 3581 3,96 29,8 19,7 38,5 68,7 11,8 -1,4 0,066 HV1 6IV20/4 2,22 6,81 10,65 19,96 9,90 1,06 2295 2,54 29,8 16,7 35,7 73,8 9,3 3,4 0,023 HV1 6IV20/4 2,23 6,76 10,23 21,12 9,00 1,07 2892 3,20 25,0 16,2 48,9 79,5 7,9 -3,6 0,038 pali, ki se v merilnem programu pri izračunu moči sproti izračunavajo. Ti ukrepi so bili uspešni, tako da smo lahko merili v dovolj širokem območju stanj zraka, kjer smo dosegali rezultate z bilanco obeh tokov v predpisanih mejah. Na tak način smo izvedli več serij meritev grelnikov in hladilnikov zraka. V nadaljevanju je za ilustracijo po-kazanih nekaj izbranih merilnih točk meritve hladilnika. Oznake veličin so vzete po standardu ASHRAE 332000. Tako označevanje smo uporabili zaradi lažje izdelave programa LabView, saj ta standard predpisuje celotno proceduro preračuna rezultatov. Vendar pa nam kljub vsem posegom ni uspelo doseči predpisane bilance < 5 % med toplotnima tokovoma na vodni in zračni strani v vseh obratovalnih območjih. To so območja ek-stremno visoke zračne vlage. Tu nam je uspelo doseči razlike v bilancah okoli 15 % oz. malo čez. V spodnji tabeli je za ilustracijo po-kazanih nekaj izbranih merilnih točk meritve hladilnika z visoko vlago vstopnega zraka. Pri sistemu za pripravo zraka se je pri meritvah pokazala še ena pomanjkljivost. Pri regulaciji klimatske naprave, ki je v običajnih aplikacijah zelo kvalitetna, je vgrajena tudi protizmr- Tabela 3. Pregled meritev hladilnikov pri visoki vlagi zraka na merilni progi LPT Merjenec/ vrsta/ fi /RL/ vrst qw STD 5tw1 5tw2 5Dpwt qw Hitrost vode Qa STD t1db va t2db Fi1 Fi2 qt Toplot. bilanca Dpa m3/h [°C] [°C] [kPa] [kW] [m/s] [°C] [m/s] [°C] [%] [%] [kW] [%] [kPa] HV16IV20/4 2,58 7,64 13,95 17,38 18,91 1,23 2.426 31,40 2,68 21,60 68,35 97,32 17,49 -16,28 0,079 HV16IV20/4 2,58 7,45 13,77 17,60 18,99 1,24 2.955 30,46 3,27 21,43 66,80 96,06 17,43 -1 7,93 0,119 HV16IV20/4 2,57 7,60 13,88 17,87 18,79 1,23 3.727 30,52 4,12 21,87 62,41 93,81 17,43 -15,66 0,187 HV16IV20/4 2,60 7,47 13,82 17,29 19,19 1,24 2.180 32,00 2,41 21,40 68,53 97,20 17,87 -14,78 0,061 HV16IV20/4 2,05 7,35 10,72 11,67 8,05 0,98 2.206 19,41 2,44 13,67 88,66 98,44 7,32 -19,89 0,062 HV16IV20/4 2,06 7,41 12,93 10,47 13,24 0,98 2.273 25,30 2,51 18,11 82,39 98,19 12,23 -16,46 0,066 HV16IV20/4 2,58 7,54 13,33 16,74 17,39 1,23 1.969 33,86 2,18 20,74 57,14 96,83 16,21 -14,52 0,052 HV16IV20/4 2,59 7,55 14,21 16,57 20,07 1,24 2.730 34,49 3,02 22,83 55,98 94,33 18,65 -15,19 0,101 HV16IV20/4 2,59 7,63 15,29 16,66 23,05 1,24 3.617 34,82 4,00 25,02 60,06 94,04 21,47 -14,75 0,186 zovalna zaščita grelnika. Ta pa je pri nižjih vstopnih temperaturah lahko tudi ovira, saj zaradi zanesljive varnosti reagira nekoliko prehitro, tako da je pri temperaturah zraka blizu 5 °C težko doseči stacionarno stanje. Prav tako je pri visokih vlagah težje zagotoviti stacionarno stanje zaradi vlažilnika, ki je za običajne aplikacije tudi zelo kvaliteten, saj je naloga regulacije držati zahtevano vlago v prostoru, pri meritvah pa gre za zahtevane parametre vpiha laboratorijskih toleranc, kar je mnogo težje. To smo pri načrtovanju merilne proge deloma že tudi predvidevali, tako da je bilo taka stanja mogoče obvladati s precizno ročno nastavitvijo. Tako nam je z vsemi ukrepi le uspelo vzpostaviti uporabno industrijsko laboratorijsko merilno progo za lamelne toplotne prenosnike, ki daje dovolj realne rezultate ob upoštevanju procedure in vseh pridobljenih izkušenj. Za bolj »udobne« meritve pa bo treba še marsikaj postoriti, to pa je itak stalnica dobrega razvoja. ■ 4 Model zagotavljanja sposobnosti merilnega sistema za merjenje toplotnih prenosnikov Za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov smo oblikovali sistem zagotavljanja kakovosti in ugotavljanja sposobnosti merilnega sistema. Sistem je dokumentiran v poslovniku kakovosti laboratorija za klimatske naprave in toplotne prenosnike in je osredotočen na izpolnjevanje zahtev standardov ISO 9001, ISO 1 7025 in Priporočila EA - 4/02, izpolnjuje pa tudi zahteve relevantnih tehničnih standardov. Model (slika 6) zagotavljanja sposobnosti merilnega sistema za merjenje lamelnih toplotnih prenosnikov temelji na: usposobljenem osebju, sposobni merilni opremi, sistemu identifikacije toplotnih prenosnikov oz. merjencev, sistemu identifikacije primernih postopkov merjenja, sledljivosti zapisov o meritvah in merilni opremi, metodologiji ugotavljanja merilne negotovosti in kalibracije meril, analizi vpliva merilne negotovosti na izmerjene karakteristike toplotnega prenosnika, Slika 6. Struktura sistema zagotavljanja sposobnosti merilnega sistema za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov metodologiji validacije merilnih rezultatov in na sistemu korektivnega ukrepanja. ■ 5 Ocena merilne negotovosti merilnega sistema za merjenje lamelnih toplotnih prenosnikov Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. Merilno negotovost povzročajo naključni pogreški in nepopolna korekcija rezultata zaradi sistematičnih pogreškov (slika 7). Merilna negotovost je lastnost merilnega rezultata in veličina, ki predstavlja kakovost meritev, saj označuje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Vsaka negotovost je povezana s standardnim odklonom, zato jo imenujemo tudi standardna negotovost. Kakovost merilnega rezultata se po [2] praviloma podaja s standardno negotovostjo u, če pa želimo imeti večjo ver- jetnost, to je večje zaupanje v to, da prava vrednost leži v območju, ki ga podaja negotovost, uporabimo razširjeno negotovost U. Na podlagi dokumenta Evropske akreditacije EA-4/02 [2] ločimo 2 tipa merilnih negotovosti: • negotovosti tipa A, ki so določene s pomočjo statistične obdelave merilnih rezultatov, • negotovosti tipa B, ki so določene s pomočjo drugih (nestatističnih metod). Razlika med obema tipoma je določena na osnovi praktičnih postopkov ugotavljanja in izračuna negotovosti. Slika 7. Prikaz merilnih pogreškov [11] 5.1 Ugotavljanje merilne negotovosti 5.1.1. Ugotavljanje merilne negotovosti tipa A Vrednotenje merilne negotovosti tipa A lahko uporabimo, če smo ob enakih merilnih pogojih opravili več neodvisnih opazovanj - meritev vhodne veličine. Če je zaznavnost merilnega procesa zadovoljiva, bomo opazili raztros merjene veličine. ( 5. 1 ) Standardna negotovost u(q ) približka vhodne veličine je eksperimentalna standardna deviacija povprečja približka vhodne veličine q u(q) = siq) ( 5. 2 ) Če so meritve zanesljive in pod statistično kontrolo, lahko uporabimo kombinirano oceno variance S 2, ki v p tem primeru predstavlja boljšo oceno raztrosa kot standardni odklon, dobljen iz manjšega števila meritev. V tem primeru je varianca aritmetične srednje vrednosti enaka n (5. 3 ) 5.1.2 Ugotavljanje merilne negotovosti tipa B Tip B ugotavljanja standardne merilne negotovosti je ugotavljanje negotovosti, povezane s približkom vhodne veličine x, merilne veličine Xi, drugače kot s statistično analizo serij opazovanj. Standardno negotovost u(x.) ugotavljamo na osnovi znanstvene ocene vseh razpoložljivih informacij o variabilnosti Xi. Vrednosti, ki spadajo v to kategorijo, so: • podatki o prejšnjih meritvah, • izkušnje in splošno znanje o obnašanju in lastnostih relevantnih materialov in instrumentov, • specifikacije proizvajalcev, • podatki, pridobljeni pri kalibraciji in ostali certifikati, • negotovosti, dodane referenčnim podatkom, vzetih iz literature (priročnikov). Dobro utemeljeno ugotavljanje standardne merilne negotovosti tipa B je lahko bolj zanesljivo od ugotavljanja negotovosti tipa A, še posebej če ugotavljanje merilne negotovosti tipa A temelji na majhnem številu neodvisnih statističnih opazovanj. Razlikovati je potrebno naslednje primere: a) Ko je za vhodno veličino Xi poznana samo posamezna vrednost (posamezna izmerjena vrednost, rezultat predhodnih meritev, referenčna vrednost iz literature ali vrednost korekcije), bomo to vrednost uporabili za x.. Standardna negotovost u(x.), povezana z x,, naj bo prevzeta, če je podana. Drugače jo je potrebno izračunati iz nedvoumnih podatkov o negotovosti. Če tovrstni podatki niso razpoložljivi, je potrebno negotovost določiti na osnovi izkušenj. b) Ko verjetnostno porazdelitev veličine Xi predpostavimo na osnovi teorije ali izkušenj, bomo pričakovane vrednosti upoštevali kot približek x-oz. kot standardno negotovost u(x). c) Če za vrednost veličine Xi lahko ocenimo samo zgornjo in spodnjo mejo a+ in a (specifikacije proizvajalcev merilnih instrumentov, temperaturna območja, zaokroževanja pri avtomatski redukciji podatkov, distribucije s konstantno gostoto med mejami), je potrebno predpostaviti možne variabilnosti vhodne veličine Xi. Glede na točko (b) dobimo Xi=-(a^+a) (5.4 ) za ocenjeno vrednost in = y ( 5. 5 ) za standardno negotovost . Če razliko med mejami označimo z 2a , dobimo enačbo = ( 5. 6 ) Pravokotna porazdelitev je logičen verjetnostni opis nezadostnega znanja o vhodni veličini Xi in odsotnosti informacij o variabilnosti, razen mej variabilnosti. Če je znano, da veličina pogosteje zavzame vrednosti blizu centra kot blizu mej, je bolj primerna trikotna porazdelitev. V primerih, ko je poznano, da veličina pogosteje zavzame vrednosti blizu mej, je bolj primerna porazdelitev U-. Slika 8. Postopek ugotavljanja merilne negotovosti 5.2 Izvedba analize merilne negotovosti posameznih veličin Pri izvedbi analize merilne negotovosti posameznih merjenih veličin smo postopali po enotni metodologiji (slika 8). Analizo merilne negotovosti smo izvedli za vse relevantne merilne sisteme. 5.3 Primer izračun merilne negotovosti pri meritvi temperature suhega termometra na zračni strani Kalibracijo merilnega seta za merjenje temperature suhega termometra na zračni strani (slika 9) izvajamo pred začetkom meritev v 3 (treh) merilnih točkah znotraj pričakovanega območja merjenja. V vsaki točki opravimo 5 meritev. Primerjamo razliko povprečnih vrednosti izmerjenih temperatur glede na referenčni termometer. Standardni odklon izmerjenih vrednosti upoštevamo pri izračunu merilne negotovosti, pri tem upoštevamo tisto skupino meritev, pri katerih je raztros največji. Dejansko temperaturo zraka lahko, na osnovi identificiranih virov merilne negotovosti napišemo v obliki enačbe : tx = tm + (tS - t m ) + §tS + S1 DS + S1 ix + §tR + S1 A + St H + St V ; Slika 9- Merilna veriga pri merjenju temperature suhega termometra na zračni strani Kjer je: t X - dejanska temperatura t m - temperatura merilnega termometra tj - temperatura referenčnega termometra 5t S - temperaturna korekcija zaradi merilne negotovosti referenčnega termometra 5t DS - temperaturna korekcija zaradi »drifta« referenčnega termometra 5t - temperaturna korekcija zaradi »drifta« merilnega termometra 5t ix - temperaturna korekcija zaradi omejene natančnosti merilno - kali-bracijskega seta 5t R - temperaturna korekcija zaradi radialne nelinearnosti temperaturnega profila 5t A - temperaturna korekcija zaradi aksialne nelinearnosti temperaturnega profila 5t H - temperaturna korekcija zaradi histereznega učinka 5t V - temperaturna korekcija zaradi temperaturne nestabilnosti merilno -kalibracijskega seta Pri meritvi temperature suhega termometra na zračni strani nismo identificirali korelacij vhodnih veličin. Kali-bracijo smo izvedli pri treh temperaturnih režimih, in sicer pri 18, 25 in 32 oC. Največji raztros smo dobili pri temperaturnem režimu 25 oC. Dobili smo naslednje vrednosti: Tabela 4. Tabela izmerjenih vrednosti pri meritvi raztrosa temperatur suhega termometra št tS [ ° C] tm [°C] tS - t m [ ° C] 1 25,11 25,1 0,01 2 25,05 25,0 0,05 3 25,01 25,0 0,01 4 24,97 25,0 -0,03 5 24,93 24,9 0,03 Aritmetična sredina: St = 0,0140 [o C] Standardni odklon: s (St) = 0,0296 [ o C] ; u = ^ = ^^^^^^ = 0,0132 [ o C] V5 V5 Na osnovi dosedaj narejenih analiz in izkušenj smo prišli do naslednjih odstopanj : St S - iz kalibracijskega certifikata izhaja vrednost razširjene merilne negotovosti U = 0,03 [oC]; St DS = 0,01 [oC]; St ix = 0,01 [oC]; St R = 0,03 [oC]; St A = 0,02 [oC]; St H = 0,01 [oC]; St V = 0,01 [oC].Viri merilne negotovosti so podani v tabeli 5: metra bomo zaokrožili na tri deci-malke in znaša 0,031 [oC] oz. 0,031 [K]. Zgoraj prikazano metodologijo izračuna merilne negotovosti smo naredili za vse merjene veličine. V tabeli 6 so prikazane dobljene vrednosti merilnih negotovosti za posamezne veličine. ■ 6 Vpliv natančnosti izmerjenih veličin na odstopanja lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov Merilna negotovost izmerjene veličine se v karakteristiki toplotnega prenosnika ne odraža vedno v linearnem deležu glede na izmerjeno vrednost, saj povezava med izmerjeno vrednostjo in karakteristiko ni linearna, ampak je odvisna od funkcijske relacije. To funkcijsko relacijo imenujemo tudi modelna funkcija. Merilne negotovosti izhodnih veličin u (y), npr. izmerjenih temperatur, vstopajo v enačbo Tabela 5. Viri merilne negotovosti pri meritvi temperatur suhega termometra Veličina X. Ocenjena vrednost x. [»C] i Standardna merilna negotovost u(xi) [»C] Porazdelitev Koeficient občutljivosti ci Prispevek k negotovosti ui(y) [»C] StS 0,01 50 0,015 normalna 1,0 0,015 St DS 0,01 0,0057 pravokotna 1,0 0,0057 St ix 0,01 0,0057 pravokotna 1,0 0,0057 St R 0,03 0,0173 pravokotna 1,0 0,0173 St A 0,02 0,0115 pravokotna 1,0 0,0115 St H 0,01 0,0057 pravokotna 1,0 0,0057 StV 0,01 0,0057 pravokotna 1,0 0,0057 s (St ) 0,0132 0,0132 normalna 1,0 0,0132 t X °C 0,0309 Aritmetično sredino in standardni odklon merjenih veličin smo izračunali na 4 decimalke natančno, čeprav je odčitek instrumentov v stotinkah. Na ta način smo se izognili vplivu računskih netočnosti. Standardno merilno negotovost pri merjenju temperatur suhega termometra smo izračunali tako, da smo posamezne prispevke sešteli po enačbi: za izračun določene karakteristike toplotnega prenosnika, npr. toplotne moči, kot merilne negotovosti vhodnih veličin. Merilna negotovost izmerjene karakteristike, npr. toplotne moči uq, bo podana z enačbo uq = ci u(y) (6.1) (6.2) u( y) = (X y) 1/2 ( 5.7 ) Standardno merilno negotovost pri merjenju temperatur suhega termo- kjer je c^ koeficient občutljivosti izhodne veličine yi. Matematično je to parcialni odvod modelne funkcije f po izhodni veličini Yi v točkah izhodnih približkov y ^=1 Tabela 6. Tabela merilnih negotovosti merilne proge za merjenje lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov Merjena veličina Zahteve standarda ASHRAE 33/ EN 1216 Ugotovljena standardna merilna negotovost merilne proge Zahtevana merilna točnost Dopustna standardna merilna negotovost Meritve temperatur na zračni strani ( grelniki ) ±0,3 K (ASHRAE 33) ±0,3 = 0,1 73 K 0,031 K Meritve temperatur na zračni strani ( Hladilniki ) ±0,06 K (ASHRAE 33) ±0,06 = 0,035 K 0,031 K Meritve temperatur vlažnega termometra na zračni strani ( Grelniki ) ±0,3 K (ASHRAE 33) ±0,3 K^V3 = 0,1 73 K 0,041 K Meritve temperatur vlažnega termometra na zračni strani (Hladilniki ) ±0,06 K (ASHRAE 33) ±0,06 = 0,035 K 0,041 K Meritev temperatur kapljevin ±0,3 K(ASHRAE 33) ±0,3 K^V3 = 0,1 73 K 0,027 K Meritev relativnih tlakov na zračni strani ±5 Pa. (ASHRAE 33) ± 5 Pa /V3 = 2,88 Pa 1,493 [Pa] Meritev pretokov na zračni strani ±2 % nominalnega pretoka (EN 1216 ) ± 2% /V3 = 1,1 54 % nominalnega pretoka 0,574 % nominalnega pretoka Meritev pretokov na vodni strani ±1 % nominalnega pretoka (EN 1216 ) ± 1 % = 0,577% nominalnega pretoka. 0,096% nominalnega pretoka C; = df _8f ax ax ( 6.3 ) Navedeni koeficient občutljivosti moramo pri vsaki veličini karakteristike izračunati za vse merjene veličine, ki jih vsebuje modelna funkcija. ■ 7 Zaključek Prikazana industrijska laboratorijska merilna proga za merjenje lamelnih prenosnikov toplote je ob upoštevanju merilne procedure in vseh pridobljenih izkušenj primerna za ugotavljanje lastnosti toplotnih prenosnikov in izboljšavo njihovih tehničnih lastnosti na osnovi rezultatov izvedenih meritev. S prikazanim modelom analize sposobnosti merilne proge za merjenje lamelnih toplotnih prenosnikov smo merilno negotovost merilnega sistema analizirali kot merilno negotovost tipa A, kadar je bilo možno prispevek k merilni negotovost ugotoviti s statistično obdelavo meritev. Če pa prispevka k merilni negotovosti ni bilo možno dobiti iz statistične obdelave meritev, smo ga obravnavali kot merilno negotovost tipa B [2]. Ugotovili smo, da merilna sposobnost pri vseh veličinah ustreza zahtevam standarda ASHRAE 33-2000 in EN1216, le pri meritvi temperatur vlažnega termometra na zračni strani hladilnika je standardna merilna negotovost merilne proge malenkost višja, kot jo zahtevata navedena standarda (namesto zahtevanih 0,035 K znaša standardna merilna negotovost 0,041 K). Pri merilni progi bo treba odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, predvsem pri korekciji regulacije za lažje in hitrejše doseganje stacionarnega stanja nasploh, še posebej pa v območju vstopnih temperatur pod 8 °C, in izboljšati doseganje toplotne bilance pri visokih vlažnostih vstopnega zraka (nad 15 g/kg). Stranski »produkt« pri usposabljanju merilne proge za dosego zahtev standarda ASHRAE 33 je agregat hladilne vode z zvezno regulacijo hladilne moči od 0-100 % z doseganjem stabilnega stanja temperature v zalogov-niku v mejah ±0,2 K pri napajanju porabnika (merjeni prenosnik toplote) po celem območju moči. Viri [1] POREDOŠ, Alojz, DOLINAR, Janez., Razvoj inovacijskega okolja slovenske industrije KGH: projekt. Podprojekt/aktiv-nost 3, Razvoj elementov energetsko varčnih in okolju prijaznih KGH-sistemov: zaključno poročilo RR_Z11/08. Ljubljana: IMP Klimat, d. d., 2008, 98 f. [2] EA-4/02. Expresion of the Un-certaintly of Measurement in Calibration. European co-operation for Accreditation. [3] BOGATAJ, Vinko, DOLINAR, Janez. Zagotavljanje merilne sposobnosti pri merjenju lastnosti lamelnih toplotnih prenosnikov = Providing measuring capability in measuring the characteristics of fin heat echanges. V: TUŠEK, Jaka (ur.), REMEC, Janko (ur.). Klimatske spremembe - izzivi hlajenju: zbornik prispevkov. Ljubljana: SDHK, 2008, str. 91-102. [4] DOLINAR, Janez, BOGATAJ, Vinko. Merilna negotovost pri meritvi lamelnih toplotnih prenosnikov. V: Slovene Klima forum, Godovič, Slovenija, 28. september 2006. [5] ANSI/ASHRAE Standard 33 -2000. Method of Testing Forced Circulation Air Cooling and Air Heating Coils, Atlanta 2000. [6] ASHRAE Standard 41.1 - 1986. Standard Measurements Guide - Section on temperature measurements, Atlanta 1991. [7] ASHRAE Standard 41.2 - 1987. Standard Methods for Laboratory Airflow Measurement, Atlanta 1991. [8] ASHRAE Standard 41.3 - 1989. Standard Method for Pressure Measurement, Atlanta 1991. [9] EN 1216, 1998. Heat Exchangers - Forced Circulation Air-Cooling and Air-Heating Coils - Test Procedures for Establishing the Performance. [10] SIST EN ISO / IEC 17025: 2005. Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibra-cijskih laboratorijev. [11] DRNOVŠEK, Janko, BOJKO-VSKI, Jovan, GERŠAK, Gregor, PUŠNIK, Igor. Metrologija Študijska skripta, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 2005. [12] Mednarodni slovar osnovnih in splošnih izrazov s področja meroslovja, Urad za standardizacijo in meroslovje, Ljubljana 1999. I Niiložba D vaša jfrHiodnoiit tlniunionf I Km FLNWjnfi* Measuring System for Measuring the Characteristics of Fin Heat Echangers Abstract: The following article describes a measuring system for measuring the characteristics of fin heat exchangers, that was introduced in the company IMP Klima BU Ljubljana. It presents a measuring system structure by the use of a measuring methodology and key measuring devices or systems. The article also discusses a methodology of a control capability of a measuring system and analysis of measuring uncertainty in measuring of individual sizes. Keywords: measuring system for measuring fin heat exchangers, control of measuring system, measuring uncertainty Uporabljene kratice in t1w - temperatura medija na vod- Ostale oznake oznake ni strani pred vstopom v grelnik Y - ocena (približek) izhodne Oznake merjenih veličin t2w - temperatura medija na vod- merjene veličine ni strani ob izstopu iz grel- X - ocena (približek) vhodne Q^ - volumski pretok zraka preko nika veličine toplotnega prenosnika K1 - temperatura medija na vod- P, Q - opazovani veličini t1db - temperatura suhega termo- ni strani pred vstopom v q - aritmetično povprečje metra zraka pred prenosni- hladilnik individualnih opazovanj kom tr2 - temperatura medija na veličine q- t:!db - temperatura suhega termo- vodni strani ob izstopu iz s2 - varianca metra zraka za prenosni- hladilnika u - standardana merilna nego- kom Mwc - wc pretok (izločanje) konden- tovost - temperatura mokrega ter- za k - faktor pokritja mometra zraka pred preno- twc - temperatura kondenza U - razširjena merilna negoto- snikom Apw - padec tlaka na vodni strani vost t2!wb - temperatura mokrega ter- prenosnika w - relativna merilna negoto- mometra zraka za prenos- ApN - padec tlaka na zračni strani vost nikom Apa - padec tlaka na zračni strani u (x) - merilna negotovost vhodne p1 - gostota zraka pred prenos- prenosnika veličine nikom PN - relativni zračni tlak u (y) - merilna negotovost izhod- p2 - gostota zraka za prenosni- tdb - temperatura suhega termo- ne veličine kom metra c - i koeficient občutljivosti mw - pretok medija na vodni stra- twb - temperatura vlažnega ter- ni grelnika mometra m^ - pretok medija na vodni stra- ni hladilnika inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si stroinlstuo.com kriJifče Etrujtiikoi' HTl FTFT CELOVITE REŠITVE SISTEMOV ^^^^^^^^ Za klimatizacijo, gretje in hlajenje stavb Avtomatizacija, centralno nadzorni sistemi, servis in vzdrževanje, termosolarni sistemi in sončne elektrarne llL i ü Hidria IMP Klima d.o.o., Godovič 150, 5275 Godovič, T: 05 3743 000, E: kLima0hidria.com, www.hidria.com 446 Ventil 16 /2010/ 5 -orum znanja in izkušenj Dogodek je namenjen predstavitvi dosežl(ov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izl * Novosti s področja letalske zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Aleksander ČIČEROV Letalstvo in z njim povezano zakonsko urejanje sta zelo hitro se spreminjajoči področji človeškega delovanja in snovanja. Tokrat bomo govorili o spremembi slovenske letalske zakonodaje, ki je posledica kritik in pripomb slovenske pozitivne zakonodaje, ki jih je na pristojne organe v Sloveniji naslovila Evropska komisija. Ker se bliža novo šolsko leto, je prav, da so s temi spremembami seznanjeni tudi piloti - bodoči poveljniki letal, ki se v tretjem letniku VSŠ na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani seznanjajo z letalskimi predmeti in še posebej z mednarodnim letalskim pravom in predpisi. ■ Pregled in kritike Evropske komisije Evropska komisija je pri izvajanju pooblastil ugotovila pomembna neskladja slovenske veljavne letalske zakonodaje s predpisi Evropske skupnosti glede proizvodnje, stalne plovnosti in vzdrževanja zrakoplovov ter posledično varnosti in pravilnega delovanja skupnega trga. Na sestanku s predstavniki Evropske komisije se je Slovenija zavezala, da bo do oktobra 201 0 odpravila ugotovljena neskladja, še posebej glede organizacije nadzornega organa in ustrezno izobraženega osebja, v vmesnem času pa bo izboljšala nadzor z obstoječim osebjem in dodatno zaposlenimi in nadaljevala z odpravo drugih ugotovljenih tudi tehničnih neskladnosti. Vendar brez spremembe veljavnega Zakona o letalstvu ni Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo mogoče zagotoviti delovanja države in s tem preprečiti težko popravljivih posledic. Če Slovenija ne bo sprejela zahtev Evropske komisije in odpravila ugotovljenih neskladij, bo Evropska komisija sprožila ustrezen postopek, to pa v praksi pomeni uporabo zaščitnega postopka. O tem bo tudi uradno obvestila vse države članice EU, v državah članicah EU bo prenehalo veljati medsebojno priznavanje certifikatov, ki jih izdaja Ministrstvo za promet. Letala in helikopterji v slovenskem registru bi ostali na tleh, ker ne bi bili plovni. Veljavni predpisi še vedno določajo, da je nadzorni organ Ministrstvo za promet, naloge pa izvaja Direktorat za civilno letalstvo. S pravnega stališča to pomeni, da prenehajo veljati izdana dovoljenja vseh proizvodnih organizacij, spričevala o plovnosti zrakoplovov, dovoljenja organizacije za upravljanje stalne plovnosti, dovoljenja vzdrževalnih organizacij, dovoljenja organizacij za usposabljanje in licence za vzdrževanje zrakoplovov. To tudi pomeni, da letalska uprava Republi- ke Slovenije ne deluje na predpisan način oziroma da Republika Slovenija ni vzpostavila predpisane oblasti za ta letalska področja. ■ Bistvo sprememb Zadrega je nedvomno velika, saj mora Republika Slovenija kot članica Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljevanju ICAO) uveljaviti in uveljavljati zahteve, ki izhajajo iz 37. in 38. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljevanju Čikaška konvencija). To v praksi pomeni, da mora Republika Slovenija uveljaviti mednarodne standarde in priporočene prakse, ki so v aneksih od 1 do 18 k Čikaški konvenciji.1 Mednarodne standarde in priporočeno prakso ureja VI. poglavje Čikaške konvencije. Tako 37. člen, ki se nanaša na sprejemanje mednarodnih standardov in postopkov, določa: »Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri tem, da se doseže najvišja možna stopnja enotnih predpisov, standardov, postopkov in organizacije, ki se nanašajo na zrakoplove, osebje, zračne poti in pomožne službe na vseh področjih, na katerih bo tako poenotenje poenostavilo in izboljšalo zračno plovbo. S tem ciljem bo Mednarodna organizacija civilnega letalstva sprejela in od časa do časa spreminjala mednarodne standarde, priporočeno prakso in postopke, ki se nanašajo na : a) komunikacijske sisteme in naprave za zračno plovbo, vključno z zemeljskimi oznakami; b) značilnosti letališč in pristajalnih površin; c) pravila letenja in postopke kontrole letenja; d) izdajo dovoljenj operativnemu in vzdrževalnemu osebju; e) plovnost zrakoplovov; f) registracijo in oznako zrakoplovov; g) zbiranje in izmenjavo meteoroloških informacij; h) potne knjige; i) zrakoplovne zemljevide in letalske navigacijske karte; j) carinske in vseljeniške postopke; k) zrakoplove v nevarnosti in preiskovanje nesreč; kot tudi vse druge zadeve, ki se občasno pojavijo in se nanašajo na varnost, rednost in učinkovitost zračne plovbe.« Države članice ICAO lahko odstopajo od mednarodnih standardov in postopkov. Zato 38. člen Čikaške konvencije določa: »Vsaka država, ki ne more v celoti spoštovati mednarodnih standardov in postopkov ali ne more popolnoma uskladiti svojih predpisov ali postopkov z mednarodnimi standardi, potem ko so le-ti spremenjeni, ali ki meni, da mora sprejeti predpise in postopke, ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od tistih, ki so predpisani v mednarodnih standardih, mora ICAO nemudoma obvestiti o razlikah med svojo prakso in tisto, določeno z mednarodnim standardom. V primeru sprememb mednarodnih standardov bo vsaka država, ki ne uvaja ustreznih sprememb v svojih predpisih in po- Uspesnost Agencije bo omogočila tudi letenje Adrii Airways stopkih, o tem v šestdesetih dneh od sprejema spremembe mednarodnega standarda obvestila Svet ali objavila, kakšne ukrepe namerava sprejeti. V vsakem takem primeru bo Svet takoj obvestil vse druge države o razlikah med mednarodnim standardom in ustrezno prakso v tej državi.« Čikaška konvencija sicer dovoljuje odstopanja od standardov in postopkov, vendar se mora država pri tem ravnati po za to določenih postopkih (obveščanje o razlikah). Republika Slovenija po mišljenju Ministrstva za promet večinoma zagotavlja izvajanje mednarodnih standardov in priporočenih praks, v celoti pa ne izvaja ustreznega nadzora. Razlog je v tem, da ni vzpostavila ustreznega nadzora, ker za to nima primerne organizacije in postopkov. Implementacijo mednarodnih standardov in priporočene prakse nadzoruje ICAO s pomočjo Programa univerzalnega revizijskega nadzora varnosti (ang. USOAP). Slovenija je dvakrat (2000 in 2002) doživela revizijski pregled, vendar pomanjkljivosti niso bile odpravljene. Ponoven pregled je bil opravljen junija 2010. Če Slovenija ne odpravi neskladij, bo uvrščena na seznam (ICAO) držav, za katere obstaja pomembna zaskrbljenost za varnost, kar z drugimi besedami pomeni, da v njej ni zagotovljena varnost zračnega prometa. ■ Razlogi za spremembe Osnovni razlog za spremembe je v tem, da mora Republika Slovenija z zakonom vzpostaviti predpisani nadzor na področju letalske varnosti v skladu s predpisi, ki veljajo v njej, predpisi EU in zahtevami, ki izhajajo iz Čikaške konvencije. Veljavni zakon tega ne zagotavlja, predpisani nadzor pa bo zagotovil, da bodo države članice EU priznavale listine, ki jih izdaja pristojni organ v Sloveniji. To bi bilo mogoče doseči s spremembo veljavnega zakona z ustanovitvijo posebne javne agencije, ki bi vzpostavila in ohranjala visoko stopnjo varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji. Državni zbor Republike Slovenije je 15. julija 2010 sprejel ukaz o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu.2 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnem letalstvu (v nadaljevanju Zlet-C) ima 55 členov. Veljati je začel petnajst dni po objavi v Uradnem listu RS, torej 14. avgusta 2010. Ker je agencija za civilno letalstvo novum (novost) v primerjavi z veljavnim zakonom, je moral predlagatelj sprememb in dopolnitev veljavnega zakona ustrezno dograditi in spremeniti veljavne določbe zakona. Agencija za civilno letalstvo (v nadaljevanju Agencija) je pravna oseba javnega prava, ki je letalski upravni in nadzorni organ s področja letalskih predpisov in pravnih aktov s področja varnosti in varovanja v civilnem letalstvu, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.3 Agencija se ustanovi in opravlja naloge v skladu s tem zakonom in predpisi o javnih agencijah, če z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ni določeno drugače.4 Agencija ima svoje uradno ime, ki se glasi: Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije. Skrajšano ime je Agencija za civilno letalstvo / Civil Aviation Agency (CAA). Agencijo je ustanovila Republika Slovenija. Agencija ima dva organa, in sicer Svet agencije in direktorja. Pri tem je najvažnejše, da mora biti delovanje Agencije neodvisno od fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnosti v letalstvu ali se nanje kako drugače nanašajo letalski predpisi in do njih nepristransko.5 V 179. i členu so naštete naloge, ki jih opravlja Agencija. Po sklopih bi te naloge lahko razdelili v naslednje skupine: • strokovne naloge (na primer: spremljanje stanja razvoja in varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru), • odločanje v upravnih zadevah iz njene pristojnosti, • regulativne naloge (na primer: izdaja plovno-tehničnih zahtev), • nadzorne in prekrškovne naloge (na primer: izvajanje nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov na področjih iz svoje pristojnosti). Delo Agencije je javno, nadzor na njenim delom opravlja Ministrstvo za promet. Agencija se delno financira iz državnega proračuna, sicer pa s svojimi viri prihodkov. Posebnosti v izvajanju del in nalog Agencije so stalni nadzor in zahteve glede nadzornega osebja. Stalni nadzor predstavljajo naloge, ki jih je potrebno izvajati zaradi preverjanja, če se v obdobju veljavnosti izpolnjujejo vsi pogoji, pod katerimi je bil določen certifikat s strani Agencije izdan; isto velja tudi za sprejetje in nadzor zaščitnih ukrepov. Nadzorno osebje - letalski nadzorniki in nadzorniki (izvajanja letalskih predpisov) - mora biti enako usposobljeno za opravljanje nalog v letalstvu kot tisto osebje, ki ga nadzorno osebje nadzoruje. To pomeni, da lahko letalske operacije nadzoruje le letalski nadzornik z licenco prometnega pilota, stalno plovnost, npr., pa letalski nadzornik z najmanj petimi leti delovnih izkušenj s predpisano licenco osebja, pristojnega za nadzor stalne plovnosti. Podobne zahteve veljajo tudi za druga področja nadzora. Agencija prične z delom pet mesecev po uveljavitvi zakona, tj. v prvi polovici januarja 2011. V Agenciji bo skupno zaposlenih 69 letalskih nadzornikov, nadzornikov, podpornega osebja in drugih javnih uslužbencev. Z Ministrstva za promet naj bi jih prezaposlili 32, medtem ko naj bi 37 uslužbencev dodatno zaposlili. Naj na koncu omenimo še pogoje zaposlovanja letalskih nadzornikov v tej novi Agenciji. Določa jih 50. člen zakona: »Oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višješolsko izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo visokošolskega strokovnega izobraževanja leta 1996 oziroma univerzitetnega študija po letu 1998, in: • licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, • ali licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzora priletne kontrole ali ratingom nadzorne območne kontrole z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma l icenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta v Agenciji. Ustanovitev Agencije bo povzročila tudi spremembo del in nalog ter pristojnosti Letalske inšpekcije, saj bo del pristojnosti letalskega inšpektorja prenesen na letalskega nadzornika. ■ Zaključek Vsekakor je Agencija novost v našem letalskem pravnem sistemu. Čez pet mesecev bomo videli, ali je učinkovita. Nekaj pa je povsem gotovo. Če smo se do sedaj še nekako skrili za besedno prepričevanje o skladnosti slovenske letalske zakonodaje s svetovno (ICAO) in evropsko (EU), temu sedaj ni več tako. Pokazati je potrebno dejansko in pravno usklajenost. Viri [1] Čikaška konvencija. [2] Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 11 3/06 - uradno prečiščeno besedilo, 33/09 in 109/09 -ZZNSZP-B). [3] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 62/10). Opombe 1 37. člen ureja sprejem mednarodnih standardov in postopkov, 38. člen pa določa odstopanja od mednarodnih standardov in postopkov. O aneksih glej več v knjigi A. Čičerov, Mednarodno letalsko pravo, Uradni list RS 2009, str. 220 in naprej. 2 Glej Uradni list RS, št. 62/10. V Ur. l. RS, št. 81/2010, je objavljen čistopis Zakona o letalstvu in sklep o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. 3 Prav tam, člen 179 d, prvi odstavek. 4 Prav tam, člen 179 d, drugi odstavek 5 Prav tam, člen 179 h, prvi odstavek. HEVUA n FLUIDNO1EHNIK0. AVTOMAHZACIIO IN MEHAIRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 httpyMww.fs.uni-lj.siA/entil/ e-mail: ventil@f5.uni-lj.si intepn^tionalU^S^rade fair of ^ - v ^ .j^s^echatponic y üi ' ,' i? HDII PBHf I ' ■ f tf / r % / ' JTV y Mednarodni sejem za avtomatiko, robotiko, mehatroniko ., International Trade Fair for Autonnation, robotics, mechatronic,... 26.-28.01.2011 www.ifam.si Električna minivodila - EGSL Podjetje FESTO ima v svojem proizvodnem programu tudi linearno enoto oziroma vodilo z električnim pogonom, ki jo odlikujejo natančnost, visoka dinamika ter nosilnost pri gibih do 300 mm. Enoto EGLS odlikuje izredna natančnost pri podajanju, dvigovanju in odlaganju tudi pri velikih mehanskih obremenitvah. Linearnost in vzporednost je v območju 1/100 mm, natančnost pozicije je mogoče doseči s ponovljivostjo, ki je enaka ali manjša od ±0,02 mm. tikalnimi gibi in kratkimi ter tudi spremenljivimi pozicijami gibov. Pritrditev enot je neposredna, brez vmesnikov. Mogoče so kombinacije z enotami s pnevmatičnim po gonom - DGLS. Enota EGLS s prigrajenim motorjem Manipulator »primi - odloži« Motor je mogoče na vodilo pritrditi s strani ali aksialno. Pri tem ga je mogoče zasukati za 4 x 90o, kar zagotavlja prilagoditev položaja motorja. Največja dovoljena obremenitev enote in vodil je primerna tudi za enote, Tehnični podatki Velikost (= širina vodil v mm) 35, 45, 55, 75 Hod [mm] 35: 50 45: 100, 200 55: 100, 200, 250 75: 100, 200, 300 Zmogljivost vretena [mm/vrtljaj] 35: 8 45: 3 in 10 55: 5 in 12 75: 10 in 20 Največja hitrost [m/s] 1 Največji pospešek [m/s2] 25 Ponovljivost [pm] <= ± 20 Največja nosilnost [kg] 14 ki opravljajo operacije vstavljanja ali stiskanja. Varno delovanje enote zagotavlja popolnoma pokrito pogonsko vreteno. Z enoto EGLS je mogoče graditi učinkovite in ekonomične enote »primi in odloži«, še posebej z ver- Za zanesljivo prilagajanje in vgradnjo so na voljo ustrezna programska orodja. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 53021 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaskar HIDEXd.o.o. tel.: 07/33 21 707 I www.hidex.si filtriranja industrijskih olj (do450cst) inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si Natančno pozicioniranje s pametno kamero Kadar mora robot zanesljivo prijemati, zahtevani položaj pri-jemancev pa v mejah podanih toleranc ni mogoče vzdrževati, je nepogrešljiva uporaba pametne kamere IVC-3D. S pomočjo kamere je mogoče hitro in natančno ugotoviti dejanski položaj kosov v treh dimenzijah, prav to pa v tovarni Krupp Krause uporabljajo za vodenje robotov s strojnim vidom. Podjetje ThysenKrupp Krause projektira, izdeluje in dobavlja sisteme za montažo in strego kakor tudi za preskušanje in kontrolo, ki so namenjeni za avtomobilsko industrijo in njene dobavitelje po vsem svetu. Eden izmed glavnih tehnološko naprednih sistemov so celice za montažo motorjev, menjalnikov in gonilnih gredi kakor tudi glave motorjev, volanski krmilni sklop ter kompleti koles. »Danes je že veliko procesov, kjer si dela brez uporabe robotov za strego sestavnih delov ne moremo več predstavljati,« pravi Nils Ruchel, projektni inženir pri podjetju Thysen-Krupp Krause. »Motorski bloki, glave motorjev, okrovi menjalnikov in drugi me-hatronski moduli so v kontejnerjih le redko pozicionirani tako natančno, da bi jih roboti lahko prijemali na slepo, zato jim damo za to potreben strojni vid z IVC-3D.« Značilnosti kamere Kamera IVC-3D je zahvaljujoč knjižnicam uporabnih rešitev kompaktna, pametna in enostavna za pa-rametrizacijo. Kamera projicira linijski laserski žarek na objekt in zazna odstopanje z vgrajeno tehnologijo CMOS. Z dodatnim gibanjem kamere glede na objekt znotraj merjenega območja se ustvari zelo natančen 3D-model objekta, ki omogoča določanje SICK-ova pametna kamera IVC-3D je vgrajena neposredno na robotsko roko in omogoča določitev koordinat predmeta v 3D-prostoru koordinat za dostop in usklajevanje gibanja robota. »Ta postopek ima veliko prednost še posebej pri stregi avtomobilskih delov v primerjavi z rešitvami s kamero in zunanjim virom svetlobe. Na delovanje namreč ne vplivajo spremenljivo osvetljena okolica, pogost odsev in svetleča površina objektov,« pojasnjuje Nils Ruchel. Napačno prijemanje izključeno Naj gre za bloke motorja na evropa-letah ali za sestavne dele menjalnika v prozorni embalaži - kamera IVC-3D v trenutku razpozna prostorske koordinate za vse sestavne dele, ki so potrebne za krmiljenje robota, in to v zelo kratkem času. V ta namen se kamera, ki je nameščena na robotu, premočrtno premika čez posamezne sestavne dele. Z uporabo tako ustvarjene 3D-slike kamera določi koordinate predmeta, iz katerih robot izračuna smer svojih premikov. Čas za proces od začetka skeniranja pa do prenosa podatkov v krmilnik robota ne traja več kot dve sekundi. »Do sedaj ni bilo napačnih prijemov z robotom,« pripoveduje Nils Ruchel o dosedanjih izkušnjah. »Robot prijemlje kos za kosom z odprtimi očmi. Za naše končne kupce to predstavlja veliko prednost, saj jim ni potrebno dodatno investirati v naprave za urejanje in skrbeti za natančno pozicioniranje komponent. Delavec ali posluževalec stroja zaboj ali paleto s komponentami samo porine v robotsko celico, za ostalo poskrbita robot in seveda kamera IVC-3D.« Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: office@sick.si, http://www. sick.si ■EVUAZA RUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZAOIO IN MEHAIRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http//Ww.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si HYDAC diesel PreCare Filter za dizelsko gorivo HYDAC Diesel PreCare je nov izdelek za filtracijo in odstranjevanje vode iz dizelskega goriva. Zagotavlja nemoteno delovanje in ščiti motor ter celoten pogonski sklop pred poškodbami in preveliko obrabo. Sistem čisti dizelsko gorivo v dveh stopnjah. Na prvi Slika 2. Učinkovitost filtriranja glede na čas preskušanja Slika 1. Filter za dizelsko gorivo, (1 - vhod, 1.1 - filtracija trdnih delcev, 1.2 - hidrofobno sito, 2 - izhod, 2.1 - izpust vode, 3 - zajem vode, 4 - grelec, 5 - aluminijasto ohišje, 6 - pokrov z navojem) stopnji se na večslojnem filtrirnem telesu izločijo trdni delci in se istočasno združujejo majhne vodne kapljice v večje. Na drugi stopnji se kapljice vode ob hidrofobni plasti ločijo in zberejo v prostoru za zbiranje vode. Ko je ta pol n, se voda samodejno izpusti (slika 1). Sistem se lahko obremeni s 600l/h pretoka. Zahvaljujoč inovativni zasnovi potrebuje zelo malo prostora za vgradnjo, saj ni potrebe (samodejni izpust vode), da bi bila spodnja polo- vica filtra dosegljiva. Prav tako ponuja več možnosti priklopa (vhod/izhod) in tako olajša vgradnjo. Enostavna je tudi menjava filtrskega vložka. V primerjavi s konkurenčnimi izdelki je učinkovitost filtrirne enote mnogo bolj učinkovita (slika 2). Vir: HYDAC, d. o. o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor, tel.: 02 460 15 20; faks: 02 460 15 22, e-mail: info@hy-dac.si, g. Dejan Glavač Senzor za uporabo v menjalnikih in reduktorjih Podjetje Baumer je razvilo nov senzor Hall MTRM 16 za brezkontaktni nadzor hitro se vrtečih zobniških koles. S svojim robustnim kovinskim okrovom je še posebej primeren za uporabo v težkih pogojih delovanja. Optimiziran je tudi za uporabo v železniških reduktorjih in tako zadovoljuje visoke zahteve po kakovosti senzorjev, ki veljajo pri železniških pogonih. Kompakten senzor Hall prepozna smer vrtenja in zazna hitrost vrtenja zobnikov z do 20.000 impulzi v sekundi. Zaradi brezkontaktne-ga merilnega principa ne potrebuje vzdrževanja in ima dolgo življenjsko dobo. Poleg tega je zelo robusten in temperaturno odporen. V celoti zaprt in površinsko obdelan kovinski okrov dovoljuje stalen stik senzorja z oljem v reduktorju. Optimizirana oblika z vgrajenim tesnilnim obročem O omogoča enostavno, varno in hitro montažo. Prav zaradi robustne izvedbe je senzor razen za neposredno vgradnjo v železniške reduktorje in pogone primeren tudi za ostale primere vgradnje na prostem. Montira se lahko npr. neposredno na os za nadzor drsenja in lepljenja koles. Tako se lahko prepreči drsenje posameznih koles pri zaviranju, zaganjanje pri pospeševanju in zmanjša čezmerna obraba koles in tračnic. Vir: Vial automation, d. o. o., Go-tovlje 57, 3310 Žalec, tel.: 03 713 27 96, faks: 03 713 27 94, internet: www.vial-automation.si, bostjan.pel-ko@vial-automation.si Packaging Pakiranje s pomočjo ultrazvoka je hitro, zanesljivo in okolju prijazno Mnoge prednosti Praktično povsod, kjer se proizvajajo pakirni materiali in laminati iz termo plastičnih umetnih mas ali drugi materiali z odgovarjajočo prevleko, prinese integracija ultrazvočne tehnologije v proizvodne procese mnoge prednosti. Znižanje energijskih stroškov in zanesljivo spajanje tudi z nečistočami prevlečenih spojnih površin. Posledica Višja produktivnost, povečana gospodarnost in boljša kvaliteta. Standardni moduli za mnogoštevilen objike^embalaže Stoječe in ležeče vreče Cevne vreče HFFS in VFFS Kartonska embalaža Blister, skodelice, lončki, trays ^ Dodatne prednosti Integrirano varjenje, pečatenje in rezanje Gotovlje 57 SI-3310 Žalec Tel: 03 713 27 90 Fax: 03 713 27 94 Internet: www.vial-automation.si TELSONIG EXPERTS IN ULTRASONICS switzeriahdG Solution:ing in mehatronske rešitve za 21. stoletje Tomaž PERME Na 8. mednarodni Festovi strokovni novinarski konferenci, ki je bila 15. in 16. septembra v Esslingenu je sodelovalo 50 novinarjev izbranih tehniških revij iz devetnajstih držav in 15 sodelavcev Festovih podjetij po svetu. Konferenca, ki je imela pomenljiv naslov Solution:ing, je bila namenjena predstavitvi novosti in glavnih poslovnih usmeritev skupine Festo. Poseben poudarek je bil na novem pristopu, s katerim želijo uresničiti prehod podjetja od ponudnika sestavin za avtomatizacijo do partnerja za dobavo celovitih mehatronskih rešitev. Na konferenci smo lahko prisluhnili petim strokovnim predstavitvam, ki so vse sledile v uvodu omenjenemu geslu Solution:ing oziroma poti inženirskih rešitev po željah naročnika. Temu je bil namenjen tudi vodeni ogled nekaterih najpomembnejših delov podjetja oziroma proizvodnje, ki je tudi praktično potrdil predstavljene novosti in usmeritve podjetja Festo. Solution:ing Dr. Eberhard Veit, predsednik upravnega odbora podjetja Festo AG, je v svoji predstavitvi poudaril, da si je podjetje Festo po težkih gospodarskih razmerah na trgu že popolnoma opomoglo oziroma da bo imelo konec leta več kot 30-odstotno rast prodaje. V težkih gospodarskih razmerah so se še bolj načrtno osredotočili na želje in zahteve uporabnika in razvili izdelke, ki so posebej prilagojeni kupčevim zahtevam. Osredotočili so se tudi na zahteve gospodarstva po zmeraj večji prilagodljivosti (fleksibilnosti), ki je odziv na vse bolj izrazita ciklična nihanja v potrošnji oziroma prodaji. Doc. dr. Tomaž Perme, univ. dipl. inž., DRP, Perme Tomaž, s. p., Zgornje Gorje Utrinek s Festove novinarske konference V naslednjem obdobju načrtujejo tudi nadaljnje izboljševanje izdelkov na ključnih prodajnih področjih, hkrati pa krepitev prodajnega programa električnih pogonov in krmiljenja. Festo je sicer pionir na področju pnevmatičnih sestavin za avtomatizacijo, vendar v vse večjem obsegu razvija tudi električne pogone za mehatronske sisteme gibanja. Festo je že sedaj deseti največji dobavitelj električnih pogonov na svetu, v podjetju pa dosegajo ti pogoni 10 odstotkov proizvodnje in 20-odstotni delež v prometu. V prihodnje pričakujejo največjo rast prav na področju e-pogonov ter uvrstitev na šesto ali peto mesto ponudnikov električnih pogonov na svetu. Pri e-pogonih in tehnologiji vodenja se osredotočajo predvsem na zeleno proizvodnjo, varčevanje energije, varnost in nadzor delovanja (condition monitoring). Hitra tovarna za hitro izdelavo V prvi predstavitvi je Klaus MüllerLohmeier, vodja oddelka naprednih tehnologij za izdelavo prototipov, predstavil možnosti in priložnosti hitre izdelave v Festovi hitri tovarni (Festo fast factory). Hitro tovarno so postavili za izdelavo in dobavo delov oziroma izdelkov v nekaj urah ali dnevih namesto v tednih ali mesecih. Uporabljajo jo za podporo kupcem, saj se zavedajo, da je danes hitrost Podjetje lahko preprosto izdela več sto kosov izdelka ali sestavnega dela in jih preizkusi. Ko pa pridejo na trg, jih izdela v večjih serijah z običajnimi izdelovalnimi orodji. (Foto: Festo) konkurenčna prednost. Strankam omogočijo s hitro izdelavo izvedbo rešitve s posebnimi zahtevami v najkrajšem možnem času. Hitro tovarno uporablja tudi Festov oddelek raziskav in razvoja za hitrejši prihod izdelka na trg. Ta tovarna pa podpira tudi proizvodnjo, saj omogoča hitro izdelavo v majhnih količinah in s sprejemljivimi stroški. Mednarodni kupci narekujejo tempo Dr. Ansgar Kriwet, član upravnega odbora, zadolžen za področja in prodajo v Evropi, je poudaril, da pričakujejo uporabniki avtomatizacije od Festa predvsem povečanje svoje konkurenčnosti z zmanjševanjem stroškov razvoja opreme in izboljšanje svojih proizvodnih zmogljivosti. Pričakovanja in zahteve uporabnikov pa se od trga do trga razlikujejo. V Evropi je potreba oziroma zahteva po združevanju uporabnosti v sisteme in rešitve, kot so na primer sestavljeni in za uporabo pripravljeni večosni sistemi za sestavljanje in rokovanje z materialom ali pa združeno elektronsko in pnevmatsko krmilje. V Nemčiji tako že skoraj eno tretjino prodaje obsegajo predsestavljeni in za uporabo pripravljeni sistemi in rešitve. V Aziji pa so trenutno zahteve in potrebe po enostavnih in prilagodljivih sestavinah, kot so na primer električni in pnevmatični pogoni ter ventilski otoki. Zahteve in potrebe kupcev so odvisne tudi od panoge, zato je Festo za najpomembnejša proizvodna področja postavil skupino strokovnjakov ISP (industry segments platforms). V Festu se zavedajo, da le tesno sodelovanje z vodilnimi kupci v regijah po vsem svetu zagotavlja uspešno prilagajanje zahtevam trga. Zato ta skupina skrbi predvsem za prepoznavanje potreb in zahtev vodilnih podjetji in razvoj izdelkov glede na te potrebe. Primer takega razvoja je ventil VUVG z večjim volumskim tokom od predhodnika in izredno dolgo dobo uporabe, po katerem je izredno povpraševanje v vseh regijah in na številnih področjih uporabe. ponudnika, stroškovna preglednost, določen datum dobave, ena oseba za stik, garancija na sistemsko rešitev in podpora specialista za avtomatizacijo. Mehatronski sistemi gibanja Eberhard Klotz, vodja oddelka za predstavitve zasnov izdelkov in tehnologij, je predstavil združeno avtomatizacijo enaindvajsetega stoletja z mehatronskimi rešitvami gibanja (mechatronic motion solutions), ki so pomemben del zasnove Solution: ing in podpore Festa skritim zmagovalcem ter malim in srednje velikim podjetjem. Festo je kot vodilni partner za avtomatizacijo na podlagi po svetu razširjenih usmeritev na področju pnevmatičnih in električnih pogonov ter sistemov in rešitev za rokovanje (handling) oblikoval edin- Ventil VUVG je primer razvoja izdelka v sodelovanju z vodilnimi uporabniki, ki bistveno presega načrtovano prodajo. (Foto: Festo) O sodelovanju sta spregovorila tudi Peter Löbelenz, vodja tehnologije v Festu, in Michael Voß, direktor podjetja JAM Automation GmbH, ki sta predstavila primer uspešnega sodelovanja podjetja Festo z zunanjim partnerjem. V predstavljenem primeru je šlo za preverjanje kakovosti avtomatiziranega vstavljanja plastičnih obojk v ovalne luknje na plošči. Podjetje je v sodelovanju s Festom domislilo rešitev, kjer kamero, ki ima vgrajen programirni logični krmilnik, premikata dve servoosi. Pomembne značilnosti takega sodelovanja so dobava vseh sestavin od enega stvene odgovore in predloge oziroma ponudbe rešitev (USP, unique solution proposition). Ta Festov pristop podpirajo mehatronske rešitve gibanja, ki združujejo tehnologijo gibanja (sestavine), pogone in krmilnike, vodenje sistemov gibanja in celovite sisteme oziroma rešitve. Glavna prednost Festa je dobro poznavanje značilnosti procesov in strojev svojih kupcev ter gradnja rešitev od spodaj navzgor. Za kupca pa je tudi pomembno, da dobi vse sestavine za neko rešitev na enem mestu. Glavna sestavina Festove združene avtomatizacije je modul CPX, ki vključuje sestavine za vodenje sistemov in rešitev gibanja, ki so sestavljene iz električnih in pnevmatičnih pogonov ter druge opreme, kot je na primer Festov računalniški vid ali pa tehnologija za varovanje dostopa v območje delovanja stroja. Mreža znanja in izobraževanje S celovitim inženirskim pristopom ter z znanjem in izkušnjami želijo postati partner na področju avtomatizacije, ki nudi uporabniku najboljšo rešitev na enem mestu. Poleg tega pa zelo veliko vlagajo v projekt učenja od narave in izobraževanje. Učenje od narave udejanjajo mreži znanja bionike (Bionic Learnig Network), kjer želijo s preučevanjem in posnemanjem narave prenesti to znanje in izkušnje v industrijsko uporabo. Rezultat projekta so na primer novi prsti za samodejno prijemanje krhkih in površinsko občutljivih predmetov (prijemalo s plavutnimi prsti - angl. fin gripper). V Festu je izobraževanje eden od stebrov poslovanja. Poleg usposabljanja in svetovanja vključuje (didactic) tudi učne pripomočke. V zadnjih petih letih so postavili 100 učnih tovarn za proizvodno in procesno avtomatizacijo v 35 državah po svetu in jih vključili v izobraževalne programe na univerzah. Festove novosti na sejmu MOTEK Novinarska konferenca podjetja Festo običajno sovpada z največjim sejmom avtomatizacije MOTEK, ki je prav tako v bližini Stuttgarta. Na razstavnem prostoru so nam posebej razkazali električne pogone oziroma linearna vodila, sistem CPX in kamero z vgrajenim programirnim logičnim krmilnikom, prednosti sistema naročanja in dobave sestavljenih, preizkušenih in na uporabo pripravljenih sklopov, mostni kartezijev sistem za hitro rokovanje z manjšimi ploščastimi predmeti in nenazadnje izdelke in rešitve, ki so jih razvili Modul CPX za krmiljenje električnih in pnevmatičnih pogonov in sistemov (foto: Festo) v mreži znanja o bioniki. Slednjima dvema so posvetili tudi največ pozornosti, zato ju v nadaljevanju tudi obširneje predstavljam. High-Speed H-Portal podira rekorde Mostni sistem v obliki črke H podira vse hitrostne rekorde. S hitrostjo 5 metrov na sekundo je za 30 odstotkov hitrejši od katerega koli običajnega kartezijevega sistema za rokovanje z materialom, in to pri primerljivih stroških postavitve. Festo je razvil visokohitrostni sistem za rokovanje z materialom s pospeški največ 50 m/s^ za zelo dinamične procese sestavljanja električnih sončnih celic in elektronike, rokovanje z majhnimi sestavnimi deli oziroma za procese, Visokohitrostni kartezijev mostni sistem za rokovanje z materialom brez dotika je za 30 odstotkov hitrejši od običajnih rešitev pri primerljivih nabavnih stroških. (Foto: Festo) ki zahtevajo hitro in prilagodljivo nameščanje majhnih in lahkih sestavnih delov v masovni proizvodnji. Novi tip prostorsko-površinskega mostnega sistema pokriva očitno večji delovni prostor (pravokotne oblike) robotskih sistemov z deltakinematiko, ki lahko obdelajo le krožna oziroma ledvičasta delovna območja. Pomanjkljivost mnogih deltarobotov so tudi veliki stroški za namestitev (približno 150 kilogramov težkega robota in zanj potrebnega prostora). Dodelan je tudi dvižno-obračalni modul mo-stovnega sistema za rokovanje z materialom, ki s pospeški največ 20 m/s^ doseže hitrost 1,5 metra na sekundo. Za rokovanje z moduli za električne sončne pretvornike ali za druge krhke sestavne dele je sistem opremljen z bernouliijevim vakuumskim prijemalom. Bernoullijevo prijemalo prime obdelovanec, na primer silicijevo rezino, brez dotika, tako da na prijemalu nastane nadtlak. Hkrati se na površini prijemanja tvori podtlak, ki prisesa rezino. Predmet je s tem privlečen na prijemalo, dokler so njegova teža, sila zastojnega tlaka iz šobe in privlečna sila v ravnotežju. Med prijemalom in prijemno površino sestavnega dela se s tem vzpostavi določen od- ob stranskem pritisku prilagodijo obliki predmeta, podobno kot človeška roka, samo da veliko hitreje. Z njimi lahko hitro in kakovostno prijemamo in prenašamo tudi predmete, ki jih z običajnimi prijemali ne moremo. Dvižno-obračalni modul z velikimi hitrostmi in prijemanjem brez dotika za rokovanje z električnimi sončnimi moduli (foto: Festo) mik (približno 0,5-3 mm), tako da je predmet prijet brez dotika prijemala. Bionsko plavutno prijemalo »V naravi videno, za naravo zgrajeno,« je geslo podjetja Festo za bionsko plavutno prijemalo, ki je namenjeno prijemanju naravno pridelanega sadja in gomoljev ter drugih površinsko občutljivih predmetov. Prijemalo so razvili na podlagi dolgoletnega opazovanja in posnemanja gibanja v naravi, osnova pa jim je bilo posnemanje gibanja plavuti morske ribe. Pri razvoju so izhajali iz dejstva, da se s kovinskimi ali vakuumskimi prijemali ne da prijemati na primer čebulic tulipanov ali čokoladnih jajčk in jih pri tem prenašati z velikimi pospeški in hitrostmi, ne da bi jih poškodovali ali pa med potjo izgubili. Bionsko plavutno prijemalo je v nasprotju z drugimi prijemali lahko, upogljivo in prilagodljivo. Sestavljajo ga pnevmatični pogon v obliki nagubanega meha in trije prsti z zgradbo, podobno plavuti morske ribe. Osnova zgradbe prstov sta dva upogljiva trakova, ki se na enem koncu stikata, tako da tvorita trikotnik. Trakova sta v enakomerni razdalji povezana s členkasto vpetimi krajšimi trakovi. S tako upogljivo zgradbo se lahko prsti Plavutno prijemalo je izdelano v Festovi hitri tovarni s selektivnim laserskim sintranjem po 0,1 milimetra debelih slojih iz poliamida. Prijemalo je tako kar 90 odstotkov lažje, kot če bi bilo izdelano iz kovine, zato prijema in premika predmete hitro, pa tudi energetsko varčno oziroma učinkovito. Podjetje Fluidodinamica je uporabilo bionsko prijemalo v postaji za prebiranje čokoladnih jajčk presenečenja. Prsti prijemala popolnoma objamejo zunanjo površino jačka v vsej dolžini, ne da bi pri tem poškodovali aluminijasto folijo, v katero je jajček zavit. Upogljiva in prilagodljiva zgradba prijemala omogoča prijemanje tudi takrat, ko jajček presenečenja ni pravilno postavljen. Za regulacijo tlaka v delovnem valju, ki premika prijemalne prste in določa silo prijemanja, skrbi pnevmatični proporcionalni ventil VPPM. Ventil omogoča različno procesu prilagojeno pospeševanje in potek naraščanja tlaka. Ventil je povezan z robotskim krmilnikom CMXR, ki vodi trinožnega robota. Trinožni robot premika prijemalo zelo hitro, saj je narejen prav za hitro prenašanje lahkih predmetov. Prijemalo prime paradižnik, ne da bi poškodovalo njegovo nežno povrhnjico. ga bionskega prijemala so uporabili tudi v nizozemskem podjetju Total Systems, ki izdeluje stroje in naprave za pridelavo rož in rožnih čebulic. Pri razvoju novega stroja za prebiranje čebulic so uporabili bionsko prijemalo in tako uspeli prej naporno ročno prebiranje čebulic učinkovito avtomatizirati. Sklep Vodeni ogled podjetja, Festovega razstavnega prostora in nekaterih partnerskih podjetij na sejmu MO-TEK je samo potrdil usmeritev in navedbe iz predstavitev. Festo zelo dobro sodeluje s podjetji, ki potrebujejo za uresničitev svojih zamisli specialista za avtomatizacijo gibanja, kar Festo nedvomno je. Morda je pri tem treba povedati, da je Festo največje nemško podjetje v izključno družinski lasti. Lastniki ves dobiček podjetja vlagajo v razvoj in Odlike lahkega in prilagodljive- Prebiranje čokoladnih jajčk s tripodnim robotom in bion-skim prijemalom (foto: Festo) Učinkovito prebiranje rožnih čebulic glede na velikost in kakovost (foto: Festo) na prvi pogled tudi v futuristične projekte, kot je na primer bi-onska mreža za učenje. Iz tega je nastal že omenjeni izdelek (plavutni prst), ki je tako preprost, da je čudno, da ga ni že prej kdo izumil oziroma izdelal. Glede na videno sem prepričan, da bo izdelek uspešen. N a nekateri h področjih avtomatizacije rokovanja s predmeti bo morda celo revolucionaren. Vendar pa bo to odvisno tudi od uporabnikov. Tudi ti morajo biti vodilni na nekem področju, da lahko razumejo in izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja Festo. Podjetje Festo nudi omenjene novosti, tehnologije in storitve vsem. Od razvitosti trga in resničnih potreb kupcev pa je odvisno, ali jih bodo ti izkoristili. Seveda vse to ni poceni. Vendar pa je od poslovanja vsakega uporabnika posebej odvisno, ali so hitrost, zanesljivost in kakovost tisti dejavniki, ki mu omogočajo prednost pred tekmeci. Pri tem je treba omeniti tudi skupne stroške lastništva, ki so pomembno merilo in vodilo za izbiro najboljše tehnologije, rešitve in ponudnika opreme. Brez upoštevanja tega je začetna investicija v opremo lahko hitro prevelik strošek. Zato je treba gledati na to inženirsko in celovito. In prav to je Solution:ing. Enerpac je specialist na podroccju visokotlaccne hidravlike in konstrukcije hidravlicCnih sistemov za krmiljeno in nadzorovano premikanje posebno velikih in težkih objektov. V sodelovanju z našimi inženirji razvijamo napredne koncepte in tehnike za krmiljenje gibanja težkih bremen. KOMPLETNE REŠITVE HIDRAVLICCNIH SISTEMOV l-nTTH" < f W m^M ENERPAC GmbH Postfach 300113 D-40401 Düsseldorf, Deutschland Tel.: +49 211 471 490 Fax: +49 211 471 49 28 HIDRAVLIKA d.o.o. Medlog 16, 3000 Celje, Slovenija Tel. +386 (0)3 5453610 Fax. +386 (0)3 5453560 www.hidravlika.si hidravlika@t-2.net www. enerpac. com info@enerpac.com tin .»«"äSSf'""" Strokovna in didaktična priročnika Učbenik v programih Mehatronik operater in Tehnik mehatronike Jože Flašker, Srečko Glodež, Zoran Ren Mehatronika S prevodom učbenika Fachkunde Mechatronik nemške založbe Europa Lehrmittel, smo dobili v Sloveniji prvi učbenik, ki predstavlja vsebinsko celovit, strokovno aktualen in didaktično sodoben učni pripomoček za učitelje in dijake srednjih šol s programom mehatronike. Mehatronski sistemi danes množično domujejo v industrijah vseh vrst (strojni, elektro, računalniški, živilski, farmacevtski, kemijski, zabavni _ ), prometu, okoljski tehniki _ v poslovnih prostorih in naših domovih, v široki paleti storitvenih dejavnosti. Takoj na začetku je pomembno opaziti, da se učbenik nenehno, od začetka do konca, ne glede na vsebino poglavja, ukvarja s celotnim mehatronskim sistemom, ki mu s spoznavanjem njegovih struktur, postopoma dviga zahtevnost, od najenostavnejšega na začetku, do robotiziranih linij ob koncu šolanja. Tako zastavljen koncept učbenika omogoča projektni pristop k usposabljanju in sistemskemu zagotavljanju kakovosti pridobivanja strokovnih in ključnih kompetenc mehatronika. Iz spremne besede Zdravko Zalar, univ. dipl. inž. Mehatronika Prevod izvirnika Fachkunde Mechatronik Trda vezava ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Zobniška gonila Pričujoče delo je sodobno gradivo s področja zobniških gonil. Namenjeno je tako raziskovalcem kakor tudi inženirjem in tehnikom, ki se z obravnavano tematiko srečujejo pri vsakdanjem delu v praksi. Gradivo se lahko uporablja tudi kot učbenik pri predmetih z obravnavano tematiko na univerzitetnih in visokošolskih študijskih programih. Priporočamo ga tudi učiteljem na višjih in srednjih šolah tehniških usmeritev, ki lahko določene vsebine ustrezno predelajo ter prilagodijo nivoju študentov oziroma dijakov, ki jih poučujejo. V uvodnem poglavju so razloženi nekateri osnovni pojmi s področja zobniških gonil. Posamezna glavna poglavja o valjastih, stožčastih in polžastih dvojicah so zasnovana tako, da so najprej razložene njihove teoretične osnove. Nato so pojasnjene geometrijske in merilne veličine zobnikov in zobniških dvojic, potrebne za izdelavo tehniške in tehnološke dokumentacije. V nadaljevanju so obravnavane sile na zobniški dvojici ter postopki za izračun njene nosilnosti po najnovejših standardih ISO ali DIN, ki jih je v glavnem privzel tudi slovenski standard SIST. V drugem delu so obravnavane nekatere vsebine (izdelava zobnikov, mazanje zobniških gonil, risanje zobnikov), potrebne za projektiranje zobniških gonil ter izdelavo tehniške in tehnološke dokumentacije. Zobniška gonila Trda vezava ISBN: 9789616661126 Cena: 40,00 EUR ZALOŽBA Založba Pasadena d.o.o., Brnčičeva ulica 41a, 1000 Ljubljana, Telefon: (01) 475 95 35, faks: (01) 560 65 03, e-pošta: knjige@pasadena.si, splet: www.pasadena.si Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo »It is with great pleasure that BMW Group supports initiatives such as Formula Student which combine acquired theory with practical experience in an exemplary manner.« (Martina Eissing, vodja marketinga in kadrovanja, BMW Group) QBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA ^^ SLOVENIJE ODBOR ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Kaj je Formula Stude^nt? tekmovanje študentov strojništva in drugih tehničnih smeri, ki med drugim poteka v Angliji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, ZDA in Avstraliji cilj tekmovanja je konstruirati in izdelati enosedežni dirkalnik s čim boljšimi zmogljivostmi za čim nižjo ceno; In koncept skušati prodati podjetju, ki bi dirkalnik izdelovalo in tržilo ekipe študentov so na tekmovanju ocenjene na podlagi konstruiranja svojih elementov, uporabe kupljenih delov, kakovosti izdelave, vodenja stroškov, cene izdelka in predstavitve poslovne taktike drugi del tekmovanja sestoji iz merjenja moči in voznih lastnosti dirkalnikov na stezi »Audi stands for sporty cars, high-quality craftsmanship and progressive design - for "Vorsprung durch Technik". Strong innovation skills are one of the reasons why company is successful. We are therefore particularly keen to help creative, innovative and committed students to take part in the Formula Student project.« (Michael Groß, vodja marketinga, AUDI AG ) Zakaj sodelovati z ekipo Formule Student? • na tekmovanjih Formula Student tekmuje prek 300 univerz s celega sveta in je odlično medijsko pokrito: vrednost medijske pokritosti, ki so jo bili sponzorji ekip deležni v letu 2009 po celem svetu, je ocenjena na prek milijon evrov • prek tekmovanja lahko podjetja sodelujejo z najbolj kompetentnimi in delavnimi študenti, pri tem pa imajo edinstveno priložnost, da svoje bodoče zaposlene opazujejo pri delu • ambasadorja tekmovanja Formula Student sta med drugimi tudi Ross Brawn, šef moštva formule 1 Mercedes Grand Prix, in Bob Bell, direktor pri moštvu Renault F1 • iz zgoraj naštetih razlogov so se za sponzoriranje tekmovanja v letu 2010 med drugim odločila svetovno znana imena, kot so Airbus, BMW, Audi, Daimler, Autodesk, National Instruments, Shell in The MathWorks FORMULA STUDENT © AIRBUS AWL'dULUVl-^'i Cfff) Audi Autodesk riUTIONAl INSTRVMEHTS »Formula Student is one of those very rare things, a "win-win" situation for everyone involved. Universities get better applicants if they provide a good Formula Student experience, students learn far more of the real world practicalities, financial and temporal use of resources etc., prospective employers get better quality new graduate recruits and even the Judges usually learn something!« (Neill D. Anderson, glavni sodnik konstruiranja na tekmovanju Formula Student v Angliji) fukvltctii s a slfcjaiiti'i. 30 let tekmovanja mladih inženirjev V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški SAE (Society of Automotive Engineers) v ZDA organiziral prvo študentsko tekmovanje, ki še danes sliši na ime Formula SAE. Konec devetdesetih let se je tekmovanje pod organizacijo britanskega IMech-a (Istitution of Mechanical Engineers) prvič pojavilo tudi v Evropi, le da z imenom Formula Student. Danes uradna tekmovanja po pravilniku Formule SAE potekajo v ZDA, Angliji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Avstraliji, na Japonskem in Madžarskem. Pravilnik od študentov v osnovi zahteva izdelavo enosedežnega dirkalnika, a tekmovanje obsega še veliko več. Čeprav ima tehnični pravilnik 50 strani, smo študenti omejeni le z nujno potrebnimi ukrepi, ki zagotavljajo, da je varnost na prvem mestu. Ko je dirkalnik enkrat narejen, lahko do 100 km/h namreč pospeši v manj kot štirih sekundah! Kupiti, konstruirati, izdelati, sestaviti, voziti Delovna prostornina motorja je omejena na 610ccm, pri tem pa premer cevi za vstop zraka ne sme presegati 20mm. Večina ekip uporablja motorje motociklov, vendar pa je ravno zaradi blokade potrebno povsem predelati sesalni in izpušni sistem ter prilagoditi elektronsko krmiljenje motorja. Smisel tekmovanja ni v tem, da ekipa vse dele dirkalnika izdela sama, kot tudi ne, da vse dele kupi in jih le sestavi skupaj. Študenti morajo oceniti, kako izkoristiti ponudbo trga in najti pravi kompromis med kupljenimi in lastnimi deli, da bo dirkalnik čim hitrejši in čim cenejši. Med kupljene dele poleg motorja in menjalnika ponavadi spadajo še izpušni lonec, pnevmatike, kolesa, zavore, vzmeti, dušilci in diferencialno gonilo, med lastne dele pa okvir ali monokok, karoserija in obese. Načrtovanje proizvodnje Poleg dirkalnika, ki služi kot prototip, mora ekipa predložiti tudi načrt serijske izdelave izdelka za količino 1000 kosov na leto. Cena dirkalnika se obračuna po standardnem ceniku tekmovanja, vključuje pa tako kupljene kot izdelane dele, pri katerih se poleg materiala na primer upošteva tudi cena obdelave, če gre za odrezavanje ali cena orodja, če gre za preoblikovanje. Končna cena teh delov je odvisna od iznajdljivosti študentov pri konstruiranju in načrtovanju proizvodnje. Strogi sodniki prihajajo iz znanih podjetij Na samem tekmovanju je prva naloga dirkalnika prestati tehnični pregled. Izkušeni sodniki, ki prihajajo iz podjetij, kot so Airbus, BMW, Audi, Daimler ipd., preverijo vsako podrobnost, ki mora biti v skladu s pravilnikom. V primeru, da dirkalnik ni izpraven, študente čaka dolga noč dela, saj je določene pomanjkljivosti še vedno moč odpraviti na tekmovanju. Sledi ocenjevanje konstruiranja dirkalnika, ki med študenti velja za zelo prestižno. Sodniki namreč ocenjujejo, kako je ekipa razmišljala pri konstruiranju, kako študenti razumejo delovanje dirkalnika, kako so ga nameravali narediti čim hitrejšega in kako jim je to na koncu uspelo. Ne le narediti, pač pa tudi prodati Naslednja panoga je bolj poslovne narave, saj skuša ekonomski del ekipe v desetminutni predstavitvi načrt izdelave in prodaje dirkalnika prodati vlagateljskemu podjetju, ki ga predstavlja druga skupina sodnikov. Dirkalnik je v osnovi namreč namenjem rekreativnim voznikom, ki si želijo za vikend svoj adrenalin sprostiti na dirkališču, zato so cena, zanesljivost in enostavno vzdrževanje ključnega pomena. Gospodje, vžgite motorje Po dveh uvodnih dneh se tekmovanje prevesi v dinamični del, ko zahrumijo motorji, študenti pa sedejo v svoje dirkalnike in se pomerijo na stezi. Tudi dinamičnih panog je več, največ točk prinese dirka, dolga 22km, deset odstotkov pa na koncu šteje tudi poraba goriva. V tujini so podjetja že spoznala, Vas prepričujemo mi To je bil kratek opis tekmovanja, ki pa ima za seboj dolgo in bogato zgodbo zagrizenih študentov, ki celo leto garajo za tistih nekaj dni, ki lahko prinesejo veliko veselja ali pa dolge ure dela v trenutku spremenijo v razočaranje. Toda najpomembnejše pri vsem skupaj je, da se bodoči inženirji ne glede na končni rezultat naučijo številnih novih sposobnosti, ki so nujno potrebne v kasnejšem, resničnem življenju. Morda najtežja od vseh je iskanje finančnih sredstev za izpeljavo projekta. Pri tem smo prepričani, da bomo tudi slovenska podjetja uspeli prepričati v vrednost njihove podpore, kot so v to že prepričana nešteta imena v tujini, ki po celem svetu vsako leto finančno podpirajo več kot 300 takih ekip nadarjenih študentov, kot je naša. Kontakt: Dino Florjančič (vodja projekta) - 031-445-526 - dino.florjancic@uni-mb.si Pravna urejenost letalske varnosti Med številnimi novostmi s področja mednarodnega letalskega prava smo izbrali knjigo avtorja Jiefanga Huanga z naslovom Aviat^ion Safety through the Rule of Law (Pravna ureditev letalske varnosti). Knjiga je izšla leta 2009 pri založbi Wolters Kluwer/Law and Business in je v knjižno obliko predelana avtorjeva doktorska disertacija. Avtor je profesor na Univerzi za civilno letalstvo na Kitajskem, sicer pa dela kot pravnik v Oddelku za pravne in mednarodne odnose Mednarodne organizacije civilnega letalstva v Montrealu (ICAO). Knjiga je odličen vir novih znanj in spoznanj za bodoče pilote potniških letal, ki se šolajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Knjiga je razdeljena na pet poglavij. V prvem avtor predstavi koncept letalske varnosti s pregledom razvoja tega pojma, kot ga je mogoče slediti po resolucijah ICAO o varnosti, ponovnem zanimanju za to temo po 11. septembru 2001 in ne nazadnje po preambuli Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (Čikaška konvencija) ter smislu obstoja (raison d'etre) same ICAO. Drugo poglavje predstavlja letalsko varnost s pomočjo Kodeksa o tehnični varnosti. Govori o odgovornosti za varnostni nadzor, odgovornosti države registracije in ali države operatorja, o odgovornosti držav v odnosu do njihovih državnih ozemelj ter o kritičnih elementih varnostnega nadzornega sistema. Podrobno predstavi tehnične predpise, kot so SARPS (standardi in priporočena praksa), licenciranje letalskega osebja, pravil zraka, plovnosti zrakoplovov, letalskih operacij in še nekaterih aneksov k Čikaški konvenciji. V nadaljevanju natančno opredeli kriterije za urejanje, poenotenje, zanesljivost in tuiiTinh J h II AviitianSafie^ thrwigh the Ru^« of Law lUQiUoMniBiuiiEa dostopnost, oblikovanje, pravno naravo tehničnih pravilnikov, zaupnost in transparentnost ter posledice, ki jih imajo taki pravilniki v odnosu do mednarodnega prava. Tretje poglavje se ukvarja z letalsko varnostjo in vojaškimi operacijami. Znano je, da si mednarodno civilno letalstvo deli nebo z vojaškim. V tem poglavju nam avtor daje jasen odgovor na to, ali je po mednarodnem letalskem pravu, ki velja danes, dovoljeno oziroma prepovedano sestreliti civilno potniško letalo v letu. Predstavi 3. bis člen Čikaške konvencije in analizira dogodke 11. septembra 2001. Četrto poglavje se ukvarja z okrepitvijo naporov za zagotavljanje letalske varnosti glede na nezakonito vmešavanje. Predvsem se tu opredli do t. i. protiterorističnih mednarodnih aktov: Tokijske, Haaške in Montreal-ske konvencije in Montrealskega protokola in Konvencije o označevanju razstreliv zaradi odkrivanja (t. i. MEX konvencija). Poglavje konča s pojavom novih groženj v civilnem potniškem letalstvu. Peto poglavje predstavlja napore za povečanje letalske varnosti. Avtor tu razmišlja o varnosti in obveznostih v zvezi s tem kot o obveznostih erga omnes (za vse). Države članice ICAO imajo v pogledu letalske varnosti dolžnosti in obveznosti do svetovne skupnosti kot celote. V nadaljevanju se avtor posveti učinkom resolucij ICAO (deklaratornim, interpretativ-nim, predzakonodajnim, napotilnim/ usmerjevalnim in priporočilnim). Posebej obdela kvazizakonodajo ICAO, uveljavljanje in izvajanje dogovorjenega tako na mednarodnem kot tudi na nacionalnem nivoju, na koncu pa predlaga tudi nekaj sprememb, ki naj omogočijo, da postane ICAO še bolj odgovorna in uspešna organizacija na področju zagotavljanja letalske varnosti. Civilno letalstvo je po svoji naravi mednarodno. Presega državne meje. Letalska varnost je pogosto razumljena kot tehnična varnost. V resnici je veliko več in je eden od stebrov Čikaške konvencije. ICAO državam pogodbenicam pomaga, da bi bila letalska varnost čim bolj izenačena. ICAO s svojimi organi ni samo sesta-vljavec mednarodnih konvencij ampak mora tudi nadzorovati njihovo implementiranje. Letalska varnost je v mednarodnem civilnem letalstvu pogoj sine qua non (nujni pogoj)! Začenja se novo študijsko leto. Vabim študente 3. letnika VSŠ, da knjigo preberejo, saj je nabita s podatki, teorijo in prakso, kar jim bo pri študiju letalskega prava prišlo zelo prav. Mag. Aleksander Cičerov, univ. dipl. pravnik, UL, Fakulteta za strojništvo REVinnFLUlDNO 1EHNIK0. AVIDMAHZACIJOin MEHATRONIKO telefon: + (0) 1 A77:-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http/Avww.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Robotics Robotika je veda, ki je vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju ljudi. Z razvojem mehanizmov, pogonov, senzorjev in sistemov vodenja so roboti bolj in bolj sposobni delovati v nestrukturi-ranem okolju. Pojavljajo se novi robotski mehanizmi in naloge, ki so jih roboti zmožni izvajati. Z razvojem je pomembna skrb za širjenje inženirskih znanj s področja robotike. Pri založbi Springer je izšla knjiga z naslovom Robotics, slovenskih avtorjev Tadej Bajd, Matjaž Mihelj, Jadran Lenarčič, Aleš Stanovnik in Marko Munih. Knjiga je dopolnjena angleška verzija slovenskega učbenika Robotika, ki je bil izdan 2008 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani za študente dodiplomskega študija. Založba Springer je monografijo izdala v okviru serije Intelligent Systems, ki jo ureja prof. Tzafestas s Tehniške univerze v Atenah. Delo je plod avtorjev, ki vrsto let raziskujejo in poučujejo področje robotike na Fakulteti za elektrotehniko in Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. V uvodnem delu tekst podaja osnovne karakteristike industrijskih robotskih mehanizmov ter obravnava L Bajd M Miliflj J. Lenai^ic A, Sianqvnik M, Uunih Robotics ^ Springier lego in gibanje objekta v prostoru s pomočjo homogenih transformacijskih matrik. V nadaljevanju je predstavljen zapis geometrijskega modela robota z osnovami kinematične in dinamične analize. Podane so osnove robotskih senzorjev in načrtovanja trajektorij gibanja. Vodenje robotov je obravnavano glede na želeno trajektorijo ali glede na želeno silo dotika. Predstavljene so podajal ne naprave, skupaj z osnovami uporabe umetnega vida in načrtovanja operacij montaže. Na kratko so povzeti standardi in ukrepi za zagotavljanje varnosti s področja robotike. V zaključku je dodan slovar robotskih izrazov v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Knjiga je zasnovana kot univerzitetni učbenik za študente prve stopnje bolonjskega študija. Primerna je kot uvodno branje v področje brez posebnega predznanja. Angleška verzija, ki dopolnjuje slovensko različico, bo dobrodošla pomoč tudi tujim študentom pri študiju tehnike v Sloveniji. izr. prof. dr. Roman Kamnik, UL, Fakulteta za elektrotehniko Robotics Springer, 2010 ISBN: 978-90-481-3775-6 IILIM^ iiMiinmf Nove knjige [1 Anonim: Pneumnatikkompendi-um, für Food and Beverage - Za uporabo v prehrambni industriji so potrebne posebne izvedbe sestavin, ki ustrezajo ostrim zahtevam glede higiene in varnosti delovanja. Podjetje Rexroth je zato pripravilo poseben kompendij izbranih pnevmatičnih sestavin, primernih za stroje in naprave v industriji pijač. Vključene so tudi informacije o uporabi ustreznih gradiv, tesnil in sredstev za mazanje ter zahtevani varnosti in energijski učinkovitosti. - Zal.: Bosch Rexroth GmbH. [2 Anonim: A Proven Approach to Reducing Electricity Costs - Industrijske hidravlične naprave so skoraj vedno gnane z električnim motorjem. Slednji s frekvenčnim krmiljenjem za pogon črpalk z nespremenljivo iztisnino še dodatno pridobivajo na pomenu. Strokovnjaki firme Baldor Electric Co. iz Forth Smitha v ZDA so zato pripravili nadvse koristno brošuro s priporočili za pomembno zmanjšanje porabe električne energije za pogon industrijskih hidravličnih naprav. Brošuri je priložena tudi za to potrebna programska oprema. Zal.: Baldor Electric Co. Brošura je brezplačno na voljo na spletu: www.baldor. com/support.literature pod naslovom »Energy Efficiency«. [3] Kräußlich, W. (ur.) in dr.: Fluidte-chnik 2010 - Zubehör für Hydraulik und Pneumatik - Posebna izdaja revije Fluid integralno obravnava pribor in opremo hidravličnih in pnevmatičnih naprav. V obliki preglednic (na 42 straneh) so podani izčrpni tehnični podatki za naslednje skupine sestavin in enot: • tesnilke, • merilna in regulacijska oprema, • oprema za analizo delovnih tekočin, • tlačni senzorji in stikala, • hidravlični gibki cevovodi, • težko vnetljive in biološko razgradljive hidravlične tekočine in mineralna olja, • senzorji temperature, • izmenjevalniki toplote, • majhni sestavni deli in osnovne sestavine, • hidravlični filtri, • senzorji poti, • senzorji prostorninskega toka, • armatura in cevni priključki, • dodatna oprema, • elektronski krmilniki in druga oprema. V nadaljevanju so navedeni izčrpni naslovi okoli 425 pomembnih dobaviteljev tovrstne opreme. Celotna posebna izdaja je bogato ilustrirana s številnimi reklamnimi oglasi. V uvodnem delu pa je objavljenih 12 prispevkov o zanimivih temah z obravnavanega področja: Naslovna tema - Korak naprej tudi v krizi - intervju s P. Stablom von Sucom Raziskave in izobraževanje - V splošnem, prelomni časi - intervju s častnim prof. dr. inž. Hansom H. Harmsem in dr. inž. Th. Langom s TU Braunschweig Merilna -, krmilna - in regulacijska tehnika - Vroča faza je tu - o projektu zapornic v Benetkah Filtrska tehnika - nadzor onesnaženja delovnih tekočin - Simulacija zagotavlja učinkovitost - nova orodja za razvoj filtrirnih medijev Gradnja agregatov - izdelava sestavin - S kroglo se hitreje preklaplja - nova ventilska tehnika za preklapljanje s frekvenco do 500 Hz - Če prisile ni - na novo odkrito delovanje termo-hidravličnih strojev Senzorji - Senzorji poti za različne naloge - za merjenje in krmiljenje Tehnika spajanja - armature - Meandriranje kot v porečjih - entropijsko minimizirani tran- sport po cevovodih - Samo za močne živce -hidravlična pogonska tehnika v zabavni industriji Tesnilna tehnika - Brez omejitev glede namenov uporabe - intervju z N. Thomo Tehnika stisnjenega zraka - pnevmatika - Med biti, bari in posli - quo va-dis pnevmatika? - Eno krmilno vodilo (bus) za vse - integrirani ventilski sistemi za avtomatizacijo.. Zal.: Fluid 43(2010); Verlag Moderne Industrie, Justus-von-Liebig-Str. 1, 86899 Landsberg, BRD; tel.: +081 91/1 25-0, faks: +08191/125483, e-pošta: journals@mi-verlag. de, internet: www.mi-verlag.de; obseg: 1 38 strani. [4] Pfister, M. (ur.) in dr.: O + P Kon-struktions - Jahrbuch 2010/2011 - Aktuelle Marktübersicht - 35. izdaja priročnika za konstrukter-je, revije O + P - Ölhydraulik und Pneumatik, v obliki preglednic obsega izčrpno ponudbo hidravličnih in pnevmatičnih sestavin, enot in storitev, s priloženim seznamom dobaviteljev z vsemi poštnimi in elektronskimi naslovi - navedenih je okoli 595 naslovov. Uvodoma je predstavljenih sedem aktualnih strokovnih prispevkov: - Rauen, H.: Ponovno zajemanje sape nemške fluidne tehnike; - Dombrowski, R. von: Simulacija - nepogrešljivo orodje v modernem razvojnem procesu; - Gels, S.: Preprečevanje hrupnosti hidravličnih naprav; - Heipel, O.: Tesnilke v flu-idni tehniki - osnove in preprečevanje napačnih konstrukcijskih rešitev; - Pippenstock, U.: Toplotna bilanca hidravlične naprave; - Avt. kol.: Filtriranje v hidravličnih sistemih; - Robens, N.: Izbira in delovanje hidravličnih akumulatorjev. Preglednice sestavin, enot in storitev pa so razdeljene v naslednje skupine: hidravlične črpalke, hidravlični motorji, hidravlični prenosniki, hidravlični valji, hidravlični ventili, hidravlični zvezno delujoči ventili, hidravlični agregati, izmenjevalniki toplote, hidravlični filtri, hidravlične tekočine, sistemi za nadzor onesnaženosti, tesnilke, pretvorniki tlaka, cevi, gibki cevovodi in cevni priključki, oprema vodne hidravlike, pnevmatični motorji, pnevmatični valji, pnevmatična gonila za pozicio-niranje, pnevmatični ventili, pnevmatični cevovodi, sistemi za hitro spajanje, priprava stisnjenega zraka, • merilna in nadzorna oprema, • storitve (vzdrževanje, razvoj, izobraževanje ^). Zal.: O + P 54(2010); Vereinigte Fachverlage GmbH, Lise-Meitner Str. 2, 55129 Mainz, Postfach 100465, 551 35 Mainz, BRD; tel.: + 061 31 /992-0, telefaks: + 061 31 /992-100; 2010; ISEN 978-37830-0380-2; obseg: 195 strani; cena (posamična): 38,00 EUR. Merilna tehnika za profesionalce... ... od senzorja do programske opreme Zahtevate za I ^_ vaše meritve in testiranja najvišje standarde, točnost in zanesljivost? Stavite na zanesljivost vodilnega na tem podrocju. HBM ponuja vse komponente merilne verige iz lastne proizvodnje, vse v popolnem skladu z vašimi zahtevami. • merilni listici • senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij • ojacevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrimi • programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in obdelavo podatakov www.hbm.com HBM Zastopnik za SLO: TRC, Vreckova 2, SI - 4000 Kranj, tel: + 386 4 2358310, fax: + 386 4 2358311, GSM: + 386 41 344071 ljudmila.licen@siol.net, www.trc-hbm.si Zanimivosti na spletnih straneh [1 ] Blogirajte z uredništvom H & P - www.hydraulicspneumatics. com - Uredništvo revije Hydraulics & Pneumatics vam na svojih spletnih straneh ne omogoča samo blogiranja na področju fluidne tehnike, ampak tudi izkoriščanje znanja in izkušenj izdajatelja Michaela Ferenca in urednika Alana Hitchcoxa. Njihovi blogi so povezani z več kot 30-letnimi izkušnjami iz industrije fluidne tehnike ter najnovejšimi podatki in novicami o ponovni rasti uporabe in proizvodnje tovrstne tehnike v mednarodnih razmerjih. Kot vedno, Mary Gannon posreduje zanimive novice in zgodbe z obravnavanega področja, ki v tiskanih prispevkih navadno niso na voljo. [2] Forum fluidne tehnike - www. hydraulicspneumatics.com - Če iščete odgovore na vprašanja ali informacije s področja fluidne tehnike, potem vam forum fluidne tehnike na spletnih straneh revije Hydraulics & Pneumatics lahko pomaga. Več kot 1 200 članov foruma z naslovom hydraulicspne-umatics.com/groupee verjetno ima ustrezen odgovor. To je naslov, kjer lahko dobite informaci- Seznam oglaševalcev CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 451 DOMEL, d. d., Železniki 410 DVS, Ljubljana 423 ENERPAC GmbH, Düsseldorf, ZRN 464 FESTO, d. o. o., Trzin 389, 474 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 392 HIDEX, d. o. o., Novo Mesto 456 HIDRIA IMP KLIMA, d. o. o., Godovič 389, 446 HPE, d. o. o., Ljubljana 450 HYDAC, d. o. o., Maribor 389, 473 HYPEX, d. o. o., Lesce 471 ICM, d. o. o., Celje 455, 458 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 389 INEA, d. d., Ljubljana 389 ISKRA AMESI, d. o. o., Kranj 412 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 415 je o sestavinah, vezjih, delovanju, projektiranju, gradnji, uporabi in vzdrževanju. Priključite se forumu in sodelujte v splošnih razpravah o fluidni tehniki, njenih sistemih in tehnologijah. [3] Gradbeni stroji - vodnik - www. lectura.de - Ob sejmu gradbenih strojev Bauma je založba Lectu-ra svoj vodnik o gradbenih strojih Lectura Guide Baumaschinen (mednarodni pregled trga gradbenih strojev s tehničnimi skicami) precej predelala in razširila. Nabor različnih gradbenih strojev je razširjen tudi z manj poznanimi izvedbami, kot so gosenični prekucniki, koračni bagerji, strgalniki ipd. Skupno vodnik predstavlja 28 vrst strojev, 170 izdelovalcev in preko 9 400 tipov z osnovnimi tehničnimi podatki in cenami. Cena tiskane izdaje je 189,00 €, CD-ja ali on-line izdaje s programsko opremo v osmih jezikih pa 499,00 €. Naročilo preko zgornjega spletnega naslova. [4] Svetovanje o varnosti fluidne tehnike - safetyexperts@bo-schrexroth - Na vprašanja o varnosti strojev v povezavi z evropsko direktivo Stroji 2006/42/EU vam na zgornjem naslovu ustrezno svetujejo specialisti firme Bosch Rexroth (Rexroth - Safety - Experten). KLADIVAR, d. d., Žiri 390 LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj 469 LOTRIČ , d. o. o., Selca 389, 408 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 389 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 406 OLMA, d. d., Ljubljana 389 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 389, 417 PIRNAR & SAVŠEK inženirski biro, d. o. o., Zagorje ob Savi 389 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 405 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 447,456 SICK, d. o. o., Ljubljana 389 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 41 3 TRC, d. o. o., Kranj 397 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 31 7 Založba PASADENA, d. o. o., Ljubljana 465 VIAL Automation, d. o. o., Žalec 459 ■ Komponente I Sistemi inženiring I in servis NOVO ! Program Industrijski ventili Program Industrijske črpalke Program Hladilniki HYDAC d.o.o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: +386 2 460 15 20 Fax: +386 2 460 15 22 Email: info@hydac.si www.hydac.com Varnost@FESTO Varno dvokanalno odzračevanje 6000 l/min? Uspe vam le z MS6-SV! Več informacij o varnostni pnevmatiki si oglejte na: http://www.festo.com/cms/ de_de/Leitfaden_Sicherheitstechnik.htm. Lahko pa nas tudi pokličete. Festo, d.0.0. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/530-21-00 Telefax: 01/530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si