SPREJEM
Št. 5 (1903) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 30. januarja 1986 Cena: 80 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Gorenje še veliko obeta
V črnomaljskem tozdu Kompresorji se zelo povečuje proizvodnja — Izvoz celo na Kitajsko
ČRNOMELJ — Od tpzda Kompresorji, danes enega od osmih tozdov delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, so v Črnomlju leta 1981, ko je začel s proizvodnjo, veliko pričakovali. Ne zaman, kajti danes ima tozd Kompresorji v prihodku občine zelo velik delež, kar 17,4 odst., zaposlenih pa ima manj kot 2 odst. delavcev.
Kot so na petkovi tiskovni konferenci povedali predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič, njegovo pomočnik Oto Slemenik in vodja črnomaljskega tozda JLeopold Pucelj, se proizvodnja v Črnomlju iz leta v leto povečuje. Tako je še leta 1984 prišlo z njihovih trakov 1.600 kompresorjev na dan, lani ob delni uvedbi druge izmene 2.200 izdelkov, letos pa naj bi jih bilo že kar 2.600 ali v celem letu 680 tisoč, kar je za 161 tisoč več kot lani. Seveda ob povečani proizvodnji narašča tudi število delavcev
V Črnomlju pričakujejo, da bodo letos začeli s proizvodnjo izpopolnjenih hermetičnih kompresorjev, za katere v idrijski Iskri že osvajajo nov elektromotor, novembra prihodnje leto pa naj bi se začelo tudi izdelovanje FF kompresorjev, ki so večjih moči od sedanjih, imajo enostavnejšo konstrukcijo, zato so tudi cenejši. S tem bo črnomaljski tozd s kompresorji pokrival celotno zamrzo-valno-hladiln tehniko. Seveda razširjena proizvodnja ne bo mogoča brez novih naložb: v zidove in opremo bodo vložili 620 milijonov dinarjev.
Razveseljivo je, da so lani v tozdu Kompresorji začeli z razvojnim oddelkom, ki je še posebno nujen zaradi izmenjave izkušenj z dansko tovarno Danfoss, s katero tesno sodelujejo. Upajo pa, da jim bo prav s pomočjo tega oddelka v prihodnje uspelo razviti tudi lasten kompresor. M. BEZEK
SKUPNO O RAZVOJU
STARI TRG, PREDGRAD — Predstavniki KS Predgrad in Stari trg ter občin Kočevje in Ribnica pa tudi obrata Unior v Starem trgu so se pred kratkim dogovarjali o razvoju Poljanske doline in zaposlovanju domačinov. Menili so, da ni potrebno v Predgradu ustanavljati poseben obrat, ampak naj bi se postopno širil Uniorjev obrat v Starem trgu in tako sproti zaposloval ves prirastek prebivalstva na območju teh dveh KS.
Ob koncu tedna bo oblačno vreme z občasnim sneže-| njem. .
VIMV savni predlagajo ukrep varstva
Danes bo odločeno
NOVO, MESTO — Danes bodo delegati zbora združenega dela razpravljali o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja, podprti s predlogom izvršnega sveta za uvedbo ponovnega ukrepa družbenega varstva v tovarni IMV. Tako rešitev je predlagalo začasno kolektivno vodstvo IM V, ki naj bi tudi za časa novega ukrepa ostalo v kolektivu in do konca izpeljalo sanacijo.
Konec februarja 1986 se dosedanji ukrep družbenega varstva v IMV izteče, točno do tega datuma pa ni bilo mogoče izpeljati vseh nalog, naloženih začasni vodstveni ekipi IMV. Predvsem gre za dolgoročen program tovarne avtomobilov, za finančno konsolidacijo in za ureditev samoupravnih aktov.
Zakon ne dovoljuje, da bi se po izteku sedanjega ukrepa brezpravno stanje v IMV nadaljevalo, ker to
• Predlog za ponovno uvedbo družbenega varstva v IMV pomeni v Sloveniji prvi primer, da po izteku enoletnega zakonskega roka še niso prenehali razlogi za nadaljnje začasno ukrepanje družbe. Novomeščani menijo, da je v tem trenutku razreševanja problematike v IMV tak predlog kljub vsemu najbolj ustrezen •n tudi zakonit.
pomeni hude motnje v samoupravnih odnosih, oškodovanje družbenih interesov in še druge razloge, ki narekujejo družbeno varstvo. Predlagajo, naj bi novi ukrep veljal od 1. marca do 31. decembra 1986, uveden pa naj bi bil za IM V kot delovno organizacijo in njegovo delovno skupnost, medtem ko na tozde ne bi posegel.
Kot je razbrati iz gradiv, ki so jih s tem v zvezi dobili delegati, pri ponovni uvedbi družbenega varstva v IMV ne gre na nezaupanje dosedanjemu vodstvu, ki je v letu dni precej uredilo zapletene razmere v IMV, zmanjkalo pa je časa, da bi zlasti odnose s tujimi možnimi partnerji za dolgoročno rešitev spravili v dokončno obliko. Upoštevati je potrebno še to, da se možni partnerji za dolgoročno sodelovanje, tako Francozi kot Japonci in še drugi, ne ozirajo na določbe naše zakonodaje in zahteve, da bi morali pred 28. februarjem vse doreči. Njihovi mlini meljejo počasneje, živčnost z naše strani pa bi verjetno pomenila le škodo pri kvaliteti ponudb.
R. B.
IH
BB a | |
-HB. ■	Iv#**
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144
MIHA RAVNIK V POSAVJU
KRŠKO — V torek je sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik obiskal brežiško tovarno pohištva in se pogovarjal s tamkajšnjimi komunisti o gospodarjenju. Zatem pa je Miha Ravnik v Krškem sprejgovoril sekretarjem osnovnih organizacij ZK, članom predsedstev jOK ZK Brežic, Krškega, Sevnice, članom medobčinskega sveta ZK Posavje in udeležencem političnih šol o nalogah Zveze komunistov Slovenije v predkongresnem obdobju. Izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS za politični sistem, Valerija Šker-« bec, pa je na seminarju, ki sta ga | pripravila medobčinski svet ZK [ Posavje in medobčinsko štu- | \ dijsko središče politične šole CK ZKS Posavje, govorila o usmeri- s tvah za vodenje javne razpraveo j kritični analizi delovanja političnega sistema" socialističnega samoupravljanja.
PAMETNEJE S KOLPO
KOČEVJE — Območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava in Reka se dogovarjata, kaj vse vnesti v svoje načrte o gospodarjenju z reko Kolpo. V dosedanjih razpravah so se dogovarjali o urejanju jezov, gojitvi rib in ribolovnem režimu, urejanju cest, mostov, obrežij itd. Jezovi na Kolpi so skoraj vsi podrti, zaradi česar voda ob nalivih in topljenju snega hitro odteka, kar povzroča poplave na spodnjih območjih vse do Karlovca in naprej.
LITERARNI VEČER
BREŽICE — V počastitev slovenskega kulturnega praznika in 40-letnice občinske matične knjižnice bo 13. februarja ob 18. uri v knjižnici srečanje s pisateljem Janezom Vipotnikom.
Vsako leto isto
Prostorov pa ribniška mladina Se vedno nima
RIBNICA — »V Ribnici imamo veliko gostiln, prostora za mladinsko klubsko dejavnost pa nobenega. Pravzaprav smo enega imeli, a je bil živa podrtina in se ga ni dalo pametno urediti,« pravi Mirko Ponjevič, član predsedstva OO ZSM Ribnica, ki je hkrati vključen tudi v OO ZSM Riko, kjer je zaposlen.
»O prostorih za mladino se pogovarjamo v Ribnici vsako leto na okrogli mizi. Uspeha pa ni nobenega. Zato je povsem razumljivo, da ima naša organizacija malo članov. Saj mladi ničesar ne dosežemo.«
Mladinsko organizacijo uradno'šte-jejo za enakopravno drugim, kot SZDL, sindikatu, Zvezi borcev itd. V resnici pa jim je vedno podrejena. Vedno je tako, kot rečejo drugi, in kot rečejo drugi, mora mladina tudi delati.
-Edino za mladinske delovne akcije se nas spomnijo. To je utečeno, saj kar uspešno poteka že leta in leta. Prav mladinske delovne akcije pa mladino tudi najbolj drže skupaj,« je zaključil razgovor Mirko Ponjevič.
Opazen	delež
Če merimo našo gospodarsko uspešnost z izvoznimi dosežki, potem sta Slovenija in Dolenjska lansko leto zaključili nadvse uspešno. Slovenija je namreč, podobno kot tako razvite države, kakor so ZR Nemčija, Japonska. Švica, dosegla zunanjetrgovinski presežek. In to že drugo leto zapored, za nameček pa še na konvertibilnem trgu. Na te trge je izvozila za kiipko poldrugo milijardo blaga in storitev. To pa znese celo četrtino jugoslovanskega konvertibilnega izvoza. Kajbi se zgodilo z jugoslovansko devizno bilanco, če bi ne bilo slovenskih dosežkov? Seveda ne moremo mimo tega, da bi ne pohvalili dolenjskih izvoznih dosežkov. Delovne organizacije iz štirih dolenjskih občin, ki so bile še včeraj domala nerazvite in brez industrije, so ustvarile desetino slovenskega izvoza. Izvoz kar za petino presega uvoz. Lani pase je prodaja na tuje trge povečala za 24 odstotkov,^medtem ko seje v Sloveniji le za 8 odstotkov. Mogoče je dolgčas brati o teh odstotkih, vendar je prijetno živeti z zavestjo, da se je Dolenjski uspelo prebiti na zunanje trge. To dokazuje, da so programi dobri, da so pravi ljudje na pravih mestih, ne nazadnje je treba upoštevati tudi to, da so perspektive slehernega zdravega gospodarstva v izvozu. Tega se zavedajo v IMV, Krki, Labodu, Beti in še kje.
J. SIMČIČ
SZDL kot povezovalka Posavja
Predsednik tudi nadaljnji dve leti Vlado Močivnik iz Sevnice — Naloge
Slavko Preložnik: »Tozdi, ki jih žled ni prizadel, strokovno in proizvodno pomagajo tozdom, ki jih je žled najbolj prizadel.«
Predsednik Vlado Močivnik je dejal, da moramo pri tolikokrat omenjenem »poslu stoletja« — savskih elektrarnah ustrezneje upoštevati tudi ekološko plat, za kar pri medobčinskem svetu SZDL že oblikujejo skupino družboslovcev, ki naj pravočasno opozorijo. na vse možne posledice gradnje. Alfred Železnik je menil, da kaže pomembneje kot doslej utrjevati Dolenjski list kot medregijskega povezovalca dobrih zamisli in pobud, Valetin Dvojmoč je priporočil ustanovitev posavskega kluba novinarjev.
A. Ž.
PROMETNI KVIZ V ARTIČAH
V Artičah so se pomerile ekipe vseh osnovnih šol občine Brežice. Bilojih je osem. Člani ekip so pokazali veliko znanja iz prometne etike, o škodljivosti alkoholizma, poznavanju križišč in prepoznavanju prometnih znakov. Tekmovanje je postalo še posebno zanimivo na koncu, ker sta imeli ekipi iz Globokega in Artič enako število točk po številnih dodatnih vprašanjih. Čeprav sta bili po znanju zelo izenačeni, seje sreča na koncu nasmehnila Artičanom, ker so njihovi tekmeci na zadnje dodatno vprašanje odgovorili pomanjkljivo. Tretja je bila ekipa Brežic. Nagrade je pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kviz je organizirala osnovna šola Artiče, kije poskrbela tudi za kulturni program in prijetno počutje vseh tekmovalcev.
NATAŠA ŠTARKL
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Vsak naj pospravi svoje smeti!
na 3. strani:
• Obnova vinogradov: da ali ne
na 5. strani:
• Je voda zakrivila drisko?
na 6. strani:
• Libna med najboljšimi v Labodu
1 na 7. strani:
• Samo 0,9 knjige na prebivalca
na 9. do 12. strani:
• Moda 86
'■
na 13. strani:
• Dolgi prsti v muzejskih vitrinah
ui	H
na 14. strani:
i
• Gnojnica namesto pitne vode
na 20. strani:
• Pri Zdravju so brez bolezni
• Priloga tmmm iammmhtmi* upiid
DOLENJSKA »KRANJSKA GORA« ČAKA SMUČARJE IN SNEG — Letošnje zimske počitnice naših šolarjev so se žal pričele brez snega, vendar ni rečeno, da se bodo tako tudi končale. Če je verjeti vremenarjem, zima še ni rekla zadnje besede. Tega se zavedajo tudi na Gačah, kjer so prav včeraj pognali novo dvojno vlečnico Vrh, postavljeno ob zgornji postaji stare vlečnice. Dolga je 400 metrov in bo z višine 855 metrov popeljala sto metrov višje 820 smučarjev na uro. Dela so opravili delavci Pionirja in Zreč, investitorja, Tovarno zdravil Krka, pa je nova naložba v dolenjski zimski turizem veljala 40 milijonov din. Na sliki: v torek dopoldan ob zadnjih pripravljalnih delih pred uradnim prevzemom. (Foto: Janez Pavlin)
Prvotna ocena škode zaradi žleda je bila mnogo manjša, izkazalo se je, da je GG Kočevje med vsemi gozdnimi gospodarstvi najbolj prizadeto_____________________
KRŠKO — 23 . januarja je bila programsko-volilna seja medobčinskega sveta SZDL za Posavje, kjer so za predsednika ponovno izvolili dosedanjega predsednika Vlada Močivnika iz Sevnice.
Skromni prostor nam ne dovoljuje niti navesti osnovnih poudarkov iz njegovega poročila. Po mnenju večine razpravljalcev je ta organ s frontnimi deli pomembno pripomogel k nadaljnjemu utrjevanju Posavja kot sicer male, a če vzamemo samo jedrsko energijo in papir, pomembno regijo.
Posamezni razpravljalci so opozarjali na vrsto odprtih problemov: Drago Lupšina iz Ševnice na nesoli-damost v družbenih dejavnostih, predvsem v zdravstvu, Anton Koren na kadrovske naloge in na dejstvo, da je Posavje z usmerjenim izobraževanjem sledilo potrebam združenega dela (odprt je oddelek rudarstva in papirničarstva v Krškem). Tovariš Habinc iz Tovarne papirja in celuloze iz Krškega je podčrtal akumulativno šibkost posavskega gospodarstva. Mnogi so kazali tudi na uspehe, npr. izvedeno
prelivanje komunalnega dinarja med vsemi tremi posavskimi občinami.
ZVEZNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV — ORAČEV BO V NOVO MESTO
NOVO MESTO — Med 18. in 20. septembrom bo v Novem mestu letošnje zaključno zvezno tekmovanje traktoristov — oračev pod naslovom »Titova brazda 86«. Brez dvoma bo ta prireditev dala še posebej slovesno obeležje praznovanju 100-letnice KSŠ Grm, kjer naj bi potekal tudi teoretični del tekmovanja, medtem ko naj bi traktoristi svoje praktične* znanje pokazali na že pripravljenih parcelah KIT KZ Krka TZO Šentjernej v Dobruški
' ' . ...
ZA DUHOVNIKE — Prejšnji teden je predsednik sevniške občinske skupščineJože Bavec povabil na tradicionalno novoletno srečanje v salon hotela Ajdovec predstavnike verskih skupnosti. Udeležili so se ga vsi župniki. Na zdravico je odgovoril sevniški župni upravitelj g. Hribernik, rekoč, da so v preteklosti h obojestranskim razumevanjem našli rešitve za vse probleme. (Foto: A. Železnik)
Šestkrat več škode v gozdu
KOČEVJE — Direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje Slavka Preložnika smo zaprosili za razgovor o škodi zaradi žleda na njihovem območju in o tem, kako bodo odpravili posledice.
Povedal je, da je žled napravil na območju njihovega Gozdnega gospodarstva občutno večjo škodo, kot so jo ocenili prvotno, in da je ta škoda po sedaj dosegljivih podatkih večja kot v katerem koli slovenskem GG. Po prvotnih ocenah naj bi žled podrl ali polomil 50.000 kubikov listavcev in iglavcev, po najnovejših podatkih pa jih je kar preko 300.000 kubikov. Velika večina škode je v zasebnih gozdovih, največ pa na območju občine Grosuplje in Strug, nato Velikih Lašč in v severnem delu občine Ribnica. Žled je zajel višinski pas nad 600 m, kjer je temperatura po dežju hitro padla.
Pri delavskem svetu GG so ustanovili poseben štab, ki skrbi za
odpravo posledic žleda. Prednost bo imelo spravilo poškodovanega drevja, ki je ponekod tudi v težko dostopnih območjih, zaradi česar bo potrebno zgraditi nekaj novih cest in vlak. Boje pa se, da vsega ne bodo mogli pospraviti v letu dni, kot zahteva republiška inšpekcija, čeprav so se dela že začela. Dogovarjajo se tudi, da bi jim pri spravilu prišle na pomoč ekipe iz drugih območij, na primer iz postojnskega GG. Od drugod bo težje dobiti pomoč, ker so bolj ali manj prizadeta skoraj vsa območja Slovenije.
JOŽE PRIMC
Vsak naj pospravi svoje smeti!
Tako so na javni tribuni o centralnem odlagališču odpadkov pri Kvasici zahtevali  Dragatušci — Akademski kipar Belač: »Upoštevajoč voljo ljudi!«
ČRNOMELJ ■ V Črnomlju so pretekli teden pripravili javno tribuno o centralni doponiji odpadkov pri Kvasici. Žal leto dni prepozno in ob povsem neprimernem času — sredi delovnega dne — ter brez kakršnih koli zemljevidov, ki bi bili, kot seje večkrat pokazalo v razpravi, nujno potrebni. Dragatušci so prišli, ne da bi končno že vedeli, kaj je zapisano v študiji o odlagališču odpadkov, pridružili pa so se jim tudi ljudje iz drugih krajevnih skupnosti, ki čutijo, da bi bili ogroženi zaradi deponije. Tako je vaščan Butoraja, ki je za tribuno zvedel zgolj slučajno, povedal, da so Butorajci že na več sestankih nasprotovali odlagališču, a ti zapisniki niso nikoli prišli v javnost.
Magister Dušan Novak iz Geološ- 3. Ne smemo dovoliti, da bi sev Kvasi-
kega zavoda Slovenije je okrog 80 prisotnim pojasnil, (ta jev črnomaljski občini nekraška le nekaj kv. kilometrov velika kanižarska kadunja, kjer ni bojazni, da bi voda prišla v podtalnico. V rudniku sicer je voda, a se steka s kraškega sveta v okolici kadunje. Obremenitev okolja bi bila kljub odlagališču odpadkov majhna, če bodo upoštevali varnostne ukrepe, ki so predvideni. Po besedah Mojmirja Sla-čka iz Urbanističnega inštituta, pa morajo predvideti deponijo za 30 let, torej za milijon prostorninskih metrov smeti, kajti do leta 2.000 naj bi pobirali odpadke že od približno 90 odst. občanov. Prisotne je potolažil, da bodo morali odgovorni odpraviti negativne vplive na okolje, če se bodo pokazali, če pa to ne bo mogoče, odlagališče zapreti in poiskati novo lokacijo.
In potem so spregovorili krajani, ki so kar nizali argumente proti deponiji. Mncge od njih so v zadnjem Času ponovili že nekajkrat, še vedno pa ne vedo, ali je pripravljena analiza vplivov na okolje in kako bodo varovali naravo, kajti zavedajo se, da takrat, ko začnejo privažati smeti, nikomur več ni mar skrb za okolje, kajti denarja za to ni. Zato tudi ni pomemben papir, kjer so zapisani ukrepi, ampak od kod bo pritekal denar. »Imamo pravico načrtovati katastrofo, lahko res vedno zaupamo strokovnjakom? Slepo zaupanje nas je že nekajkrat izučilo. Nekaterih pa tudi Krupa ni izučila, da ne bi lahko naredili iz Lahinje in Dobličice Krupo številka 2 in
ci učili na napakah, kajti koga bomo čez leta klicali na odgovor, če ne bo vse tako, kot bi moralo biti? Mehanizem rotacije bo odgovorne odnesel drugam, nam pa bo ostalo še eno ekološko »darilo«, je bilo slišati iz vrst Dragatušcev, za katere bi bilo odlagališče smeti edini industrijski objekt v krajevni skupnosti. Poudarili so, da bi morali iti odgovorni v bolj odprt in strokovno utemeljen pogovor z občani, kajti brez soglasja teh centralne doponije ne bo, ne pa da so Dragatušci pred časom poslušali izjave, da njihova krajevna skupnost pri odlagališču nima nobene besede in da od nje ne potrebujejo nobenega soglasja. Posebno jih boli to, ker v .aisti krajevni skupnosti meliorirajo 120 hektarov polj, da bi črnomaljska občina lahko dobila čimveč zdravega kruha.
Tone Zupančič iz Zveze društev za varstvo okolja iz Ljubljane pa je spraševal, če smo res upravičeni uničiti svetovni biser, kot je Bela krajina. »Nas ni dovolj izučila reka Reka? Tovarne ob njej so prav tako načrtovali strokovnjaki. Zakaj se ne pogovarjamo o več predlogih, ampak le o ka-nižarski kadunji? Ne bi mogli pospraviti odpadke na manj boleč način, na primer tako, da bi bilo v občini več manjših deponij?« je spraševal Zupančič, a mu je Slaček oporekal, češ daje decentralizacija odlagališč že sedaj in da je nered očiten, medtem ko bi v eni deponiji lažje izvajali varnostne ukrepe. Marjanu Keršiču-Belaču iz Zveze društev za varstvo okolja pa je bilo nerazumljivo, da v naši družbi občinska
struktura, četudi je sestavljena iz strokovnjakov, preskoči nekatere faze in vedno biča našega kmeta. »Zakaj ne poslušamo ljudi? Ce so vsi proti, nebo mogla biti sprejeta na forumu volja, ki bo proti njim. Poskrbite, da bodo ljudje zadovoljni na tej zemlji!« je odločno zahteval Belač, polna dvorana ljudi v srednji šoli Edvarda Kardelja pa mu je, tako kot že nekajkrat poprej drugim govornikom, gromko zaploskala.	»
• Kljub temu da je predstavnik sisa za gozdarstvo poudaril, da sprememba namembnosti 17 hektarov najboljših gozdov, kjer naj bi bilo odlagališče odpadkov, ni sprejemljiva, je predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Mrzljak predlagal, da bi sprejeli sklep, da postopek pridobivanja soglasij še enkrat proučijo z Dragatušci. Šele če bi ugotovili, da soglasja in študije zgubijo svoj pomen, bi proučili tudi nove predloge za lokacijo. Vendar je to izbilo dno in Dragatušci, ki še pred mesecem dni niso bili proti deponiji v njihovi krajevni skupnosti, le da bi jo prestavili za 400 metrov, so ogorčeno predlagali, da odstopajo od odlagališča pri Kvasici, odgovorni pa naj poiščejo lokacijo v drugi krajevni skupnosti.
»Pred letom dni, ko smo se bili voljni pogovarjati, ko smo iskali stike z izvršnim svetom in strokovnjaki, so se nam le posmehovali. Danes pa smo se, po tolikih prošnjah, tudi mi osvestili in nismo pripravljeni iskati nobene lokacije več. Vsaka krajevna skupnost naj ima svojo deponijo, ko pa bo v naši krajevni skupnosti zakopan temeljni kamen za prvo tovarno, bomo takoj začeli razmišljati tudi o odlagališču odpadkov,« so zaključili javno razpravo Dragatušci.
M. BEZEK
Kalili so se v hudih časih
Ob 40-letnici Pionirjevega obstoja pogumni načrti za prihodnost
NOVO MESTO — »Pionir, ki je pred 40 leti nastal v skromnih razmerah, da bi obnavljali po vojni porušeno Dolenjsko, da bi gradili zadružne domove in hleve je danes z več kot 700 strokovnjaki med zaposlenimi sposoben prevzeti katerokoli gradbeno delo v najzahtevnejših razmerah in za najzahtevnejše kupce,« je na tiskovni konferenci prejšnji teden dejal predsednik poslovodnega odbora Slavo Guštin.
Ob 40-letnem jubileju so pio-	Kolektiv, ki šteje 4300 zaposle-
nirievci na tiskovni konferenci	nih, ima vsa leta več kot polovico
predstavili prehojeno pot. ki je vodila čez dve hudi krizi v gradbeništvu, in sicer leta 1956, ko so 1600-članski kolektiv zmanjšali za polovico, in leta 1964, ko so spet morali odpuščati delovno silo. Zdaj je industrijsko gradbeno podjetje Pionir prisotno z deli v vseh jugoslovanskih republi kah, že vrsto let pa je uspešen graditelj zahtevnih objektov tudi v tujini.
delavcev iz drugih republik, nikdar pa ni imel opraviti z omembe vrednimi izpadi nacionalizma. Delavce od drugod štejejo za svoje, nekateri med njimi pa so postali tudi že najodgovornejši v tozdih.
Za prva Pionirjeva leta je bilo značilno, da so se v 10 letih izmenjali štirje direktorji, zadnjih trideset let pa sta le dva nova. Po smrti Ivana
Mariborsko pismo
Skleda in teater
Bo Maribor dočakal prenovljeno gledališče?
MARIBOR — Če ne prej, se ob ^vsakoletnem Borštnikovem srečanju Mariborčani zavemo, da bi si drugo največje slovensko mesto zaslužilo udobnejši Tali-jin hram, kot ga premore ta čas: Požarnovarnostni inšpektorji so redni gledališki gostje, pa ne zaradi odličnega repertoarja, temveč iz preprostega razloga, ker je v ostareli in dobesedno razpadajoči stavbi vedno kaj dela zanje. Mariborsko gledališče je nujno potrebno obnove, vendar še nikoli ni bilo toliko negotovosti, kot je je zdaj: bo mesto dobilo nov teater ali ne?
Da ne bo pomote: novo gledališča sc že gradi, čeravno gre bolj za obnovo zdajšnjega — saj je nova stavba zraščena s starim poslopjem in bo skupaj z njim tvorila celoto. In celo v republiški resoluciji je povrhu vsega opredeljena kot prednostna naložba. kar pa je ta hip mariborski kulturi /golj v tolažbo.
V zadnjih dneh minulega leta je namreč mestni komite ZKS poslal republiškemu izvršnemu
svetu izjemno ostro sporočilo, v katerem je protestiral,-ker je obnova SNG Maribor izpadla iz , predloga republiške resolucije za to leto, čeravno je v osnutku še bila zapisana. Padale so silno hude ocene, od »moralne in politične (ne)odgovornosti« republiške vlade do »nasprotovanja policentričnemu kulturnemu ra-zvoju v Sloveniji«. Toda že dan pozneje, ko je zasedala republiška skupščina, so se duhovi pomirili: mariborski teater ni izpadel iz plana, temveč ga kratko malo v predlogu nismo več omenjali, ker »resolucija ne posega v naložbe v teku«, kot je pojasnil predstavnik republikega izvršnega sveta.
Pomirjajoče sporočilo pa ljudi, ki jim je veliko do novega gledališča v Mariboru, ni pomirilo. Preveč pitijskega je bilo v vladnem odgovoru, kajti »ne posegati v nekaj« lahko pomeni tudi »nekaj pustiti pri miru«, za prenovo SNG pa mesto ne potrebuje miru, temveč denar, letos skupno 350 milijonov dinarjev. Kdo jih bo dal? Brez republiškega prispevka ne bo šlo, toda republiška vlada zatrjuje, da za skupno šestindvajset naložb republiškega pomena (med njimi je tudi mariborski teater) ne more zagotoviti več kot 9 milijard dinarjev — skupna predračunska vrednost vseh naložb pa je skoraj 20 milijard. Kdo bo dobil več, kdo manj, kdo pa sploh nič? Mnogi v Mariboru so mnenja, da bo najboljše mesto pri skledi dobil tisti, ki bo najglasnejši. In ker smo prav Mariborčani mnogokrat doslej bili s svojimi načrti vse preveč tiho, ko je bilo treba zanje dobiti denar iz skupne slovenske blagajne (ceste!). te napake pri gledališču ne bi smeli ponoviti, pravijo.
MILAN PREDAN
Kočevarja, ki ga v kolektivu štejejo za dušo Pionirja kot velikega grad-binskega podjetja, vodi delovno organizacijo z 11 tozdi Slavko Guštin.
V zadnjih petih letihje Pionir tudi zase precej zgradil. Pridobi! je 15.000 m3 novih proizvodnih hal, 4900 m2 poslovnih prostorov in čez 4000 m2 skladišč. Nova poslovna stavba, ki je bila prav za to priložnost prvič namensko odprta, pa sodi v sklop novo začrtane poti z dolgoročno usmeritvijo. Pionir, trenutno v državi najbolj znan po turističnih gradnjah, se usmerja v inženiring posle, s kakršnimi so začeli tudi že na tujem.
• Poslovni uspehi vsem navedenim podatkom hodijo vštric. Lani so bili edini med slovenskimi gradbinci, ki so presegli plan, ustvarili so 17 milijonov dolarjev izvoza, leto 1986 pa so začeli veliko bolj obetavno kot preteklo leto. V Istri imajo že sklenjene pogodbe za hotelirske gradnje, vredne čez 5 milijard dinarjev, sodelovali bodo pri stanovanjski izgradnji v Novem mestu, Ljubljani, na Reki in v Zagrebu, v tujini pa krepijo predvsem posle z Libijo in investitorji v državah, za katere so že delali.
V pogovoru z novinarji raznih redakcij so direktorji posameznih sektorjev Pionirja odgovarjali na številna vprašanja, ki so zadevala zlasti možno sodelovanje pri gra-njah za univerziado v Zagrebu in bodočo razvojno pot kolektiva. Pionir, ki bo imel glavno jubilejno slovesnost konec januarja na slavnostni seji delavskega sveta, je vsekakor na širšem Dolenjskem ena največjih in najtrdnejših delovnih organizacij. Po besedah predsednika Guština danes niti hudi časi tako velikega in znanega podjetja ne morejo več spraviti v novo resno krizo.
R. BAČER
►
Različni palici za izgubarski Stiiles
Niso še znana imena za začasni KPO — Direktor Kragel ostane — Sku-pščina 15. februarja
SEVNICA — Preračunano na enega zaposlenega v tej občini, pomeni izguba samo v tozdu Stilno pohištvo večje breme, kot ga pomeni IMV za novomeško občino. Kdo vse rešuje IMV, se bolj ali manj ve, da pa bo kdo reševal Stiiles, se v Sevnici le ponižno nadejajo.
Zato minuti petek na seji izvršnega sveta ukrepu družbenega varstva v tem kolektivu ni bito dvoma, tudi dokaj hitro je šlo vse od rok. Obrazložitev je podal sekretar IS Mihael Keršič. Povedal je, da je zadnji predlog tega ukrepa nastal po široki izmenjavi mnenj in tudi ob sodelovanju republiškega pravobranilca samoupravljanja.
Bodi podčrtano, da ukrep ne bi prizadel vseh delavcev Stillesa enako. Delavci tozda Notranja oprema, ki vendarle gospodarijo malce bolje (po zaključnem računu bodo po besedah Marije Jazbec, predsednice komiteja za družbeni razvoj, izrečenih na volilni skupščini sindikatov, imeli toliko za sklade kot kakšen srednji obrtnik), bodo lahko zadržati svojega direktorja. Pač pa se po predlogu ukrepa družbenega varstva odstavijo glavni direktor inž. Jože Peternelj, vodja DSS in splošno kadrovskega sektorja Silvo Volčanšek in direktor tozda Stilno pohištvo Oton Šket. Vsi trije lahko še ostanejo v tovarni. Ta čas še potekajo razgb-vori, kdo bo sedel med peterico v
• Med razlogi za veliko izgubo so navedeni: prevelika zadolženost, slaba tehnološka opremljenost, slaba kvalifikacijska sestava zaposlenih, težave pri prodaji na domačem trgu zaradi manjše kupne moči in visoke udeležbe trgovskih organizaciji v skupnem prihodku, težave na tujem trgu zaradi slabše kvalitete proizvodov, prepočasno prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča.
kolegijskem poslovodnem organu (prvem v Sevniški občini nasploh), po vsej verjetnosti bo pri tem imel glavno besedo sozd Slovenijales.
Omejenih bo vrsta samoupravnih pravic na ravni celotne delovne organizacije, na ravni tozda Stilno pohištvo, kjer ocenjujejo, da bo po zaključnem računu 300 milijonov dinarjev izgube, medtem ko je bo, v tozdu Notranja oprema nekaj manj. Vsi ti ukrepi naj bi predvidoma veljali eno leto. Novi KPO bo timel nehvaležnih sedem nalog: razrešiti vprašanje izgube, zagotoviti tekočo proizvodnjo in poslovanje, postaviti optimalno organizacijsko shemo kolektiva, predvsem v smislu razmejitve funkcij med DO in tozdoma, k temu primerno pripraviti spremembe in dopolnitve in uskladitev samoupravnih aktov, zagotoviti ustrezne kadre za vodenje in neposredno delo, izdelati kratkoročni in srednjeročni sanacijski program, začasne ukrepe pa v petnajstih dneh po uveljavitvi ukrepa. Delavci tozda Notranja oprema bodo torej bolje prišli skozi. Kljub temu je njihov položaj nezavidljiv.
Dlje kol sama seja IS je trajaI na koncu razgovor z novinarji. Le-ti naj bi navsezadnje prispevali, da ugled, ki ga je kolektiv navsezadnje s trudom pridobi/, ne bi trpel ter da KPO. ki še ni znan, ne bi dobiva! dodatnih polen pod noge. Ob vsem tem že na začetku ostaja grenak priokus, ker so na seji IS manjkali prav vsi predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki so resda že prej sodelovali pri pripravi predloga ukrepa družbenega varstva v Stillesu.
ALFRED ŽELEZNIK
PROSTOROV ZA ŠTUDENTSKE VEČERE NI
KRŠKO — V Sevnici ni moč dobiti dvorane za Študentske večere, podobno se dogaja v Brežicah in zdaj je konec veselja tudi v Krškem. Na teh kuhurno-zabavnih prireditvah sodelujejo mladi kulturniki — literati, pesniki, za ples poskrbijo ansambli, namen vsega pa je. da bi se mladi bolje spoznali med seboj in zvedeli tudi kaj o delu študentskega servisa v Posavju, ki ima sedež v Krškem. Servis nastopajoče nagradi in plača dvorano, zato preseneča nerazumljiv odnos upravlja/cev dvoranic do mladih. V Krškem je bito razumevanja še največ, odkar pa so pričeli preurejali bivši hotel, ki je zdai v lasti Celuloze, je tudi lam »konec muzike«.
V
NASA ANKETA
J
Nedosegljivo razkošje?
Zadnja podražitev Zastavinih avtomobilov sredi januarja za skoraj tretjino je brez dvoma marsikomu zaprla sapo in pokopala mnoge nade in račune o zamenjavi stare, že načete pločevine z novo v letošnjem letu ali o končnem nakupu prvega avtomobila. Zastavi bodo poleg tega gotovo prav kmalu sledili tudi drugi naši avtomobilski proizvajalci. Od srede januarja dalje je treba za stoenko ali za jugo prihraniti že 23 povprečnih slovenskih plač. Tudi za trenutno najmanjši avto pri nas, »pejček«, marsikomu ni tako lahko zbrati okrog 90 tisočakov, kolikor je potrebno, da se "postavi na cesto«. Vprašanje je, kdo bo ob vseh drugih podražitvah, višjih prometnih davkih, ob taki rasti življenjskih stroškov sploh še zmogel tolikšen strošek in si privoščil tak luksuz, kot je avto postal, in si kupil nov avto.
DARINKA BRODARIČ, trgovka iz Metlike: »Avtomobila nimam. Imamo pa ga doma, očetovega, ki ga vozim tudi jaz. Na svoj avto hiti ne pomislim, prvič zato ne, ker ga rje potrebujem, drugič pa zato, ker si ga pri teh cenah ne bi mogla kupiti. Danes moraš imeti za avto že kakšnih 150 starih milijonov. Tako tudi za naprej ne kaže, da bi si ga kupila. Pred leti je bilo lažje priti do avta. Dobila so se ugodna posojila in cene niso bile tako pretirane. Danes si ga mlad človek res težko privošči.«
TOMAŽ KOLENC, stavec iz Mokronoga: »Šele štiri mesece sem v službi. S tem vprašanjem bi me morali poiskati šele čez kakih 10 ali 15 let. V sedanjih razmerah in pri teh cenah avtomobilov do avta skoraj ne moreš priti drugače kot z dolgoletnim varčevanjem. Če je ta čas krajši, pa pot ni poštena. Kljub vsemu bom vsesile vprege! v to, da bi prišel do avta. Najprej bom seveda kupil rabljenega. Do tedaj pa bom lepo pešačil kakor večina mojih vrstnikov.«
MIRKO PONJEVIČ, strojni ključavničar v Riku Ribnica: »Z eno plačo, četudi je sorazmerno dobra, ne moreš priti do avtomobila. Nova stoenka velja okoli 1,8 milijona dinarjev. Če bi zelo varčeval, bi toliko morda zbral v 10 letih. A kaj, ko se je treba obleči, obuti, pa tudi hrana je draga. Na avto si sploh ne upam pomisliti. Včasih smo se posmehovali turistom iz vzhodne Evrope, da imajo slabe in poceni avtomobile, a jih danes vsaj imajo. Starega avta pa se ne splača kupiti, ker so z njim le stroški.«
BRANKO VRŠČAJ, obrtnik iz Črnomlja: »Razlike v osebnih dohodkih se kažejo tudi v tem, kakšen avto ima kdo. Glede na cene bodo delavci zelo težko prišli do njega. Pred leti je bilo povpraševanje po avtomobilih zelo veliko in jim je cena močno narasla. Nisem pa še slišal, da bi naša avtomobilska industrija kdaj kaj pocenila, ampak cene avtomobilov nezadržno rastejo. Ko bi se proizvajalci vsaj potrudili, da bi bila kvaliteta izdelkov primerna zasoljeni ceni.«
ANA ČRNE, kuharica iz Novega mesta: »Cene in vrednost dinarja v tem času močno krojijo naše življenje. Eni si že lahko kaj privoščijo, mladi pa živimo od danes do jutri. Da bi kupila avto, si še pomisliti ne upam, čeprav sem izpit že naredila. Marsikaj bi bilo treba prodati, v žep pa bi moral seči tudi oče in bi morda lahko kupila kaj starega. Sicer paje tudi vzdrževanje in bencin že tak strošek, da na avto res ni misliti.«
PAVEL SAVINC, tapetnik v tozdu Stilno pohištvo v sevniškem Stillesu: »Naš družinski avto je poljski Fiat 126 P, letnik 1978. Z vso skrbjo ga bomo čuvali in popravljali, dokler se bo le dalo. S plačo ni niti za misliti, da bi lahko kupili kaj novega, saj stane nov ,pejček* že 8! starih milijonov. Še sreča, da imamo v vasi izvrstnega mehanika, ki mu je zadnjič uspelo popraviti nam avto.«-ROMAN SOTLER, vodja cestne službe Kostaka Krško: »Danes še z 10 milijoni plače ne bi mogel v kratkem kupiti novega avta. Pri nas' so avtomobili glede na kakovost in razred občutno predragi, tako daje že najmanjši .pejček* skoraj luksuz za delavce. Doma imam katrco, kupil sem poldrugo leto rabljeno. Mislim, da z divjanjem cen ne bomo nikamor prišli, ampak se bo prodaja zaustavila. In prav je tako. Naj bodo tepeni proizvajalci, ki se obnašajo monopolitično in izsiljujejo.«
VINKO DEŽMAN, upokojenec iz Kočevja: »Z 29 tisoč dinarji pokojnine, lahko pridem do avta le, če ga ukradem ali če bi s poneverbo dobil denar. Sicer pa si avtomobila niti ne želim. Saj celo stanovanje ne bi mogel plačati, če ne bi tudi žena dobivala pokojnine.«.
FRANC PAVLOVIČ iz Župeče vasi: »Čeprav sem bil dolga leta poklicni šofer pri Prevozu, nisem nikoli imel svojega avta. Včasih bi ga lahko kupil, vendar smo takrat dali prednost hiši. Zdaj delam zaradi invalidnosti po 4 ure v delavnici. Plača ni slaba, a ob petčlanski družini si še pomisliti ne upam na avto. Že tako se sprašujem, kako bomo shajali od jeseni naprej, če bo' šla hčerka študirat v Ljubljano. Štipendije so majhne in ob taki draginji ji bomo morali dati nekaj
S*
2
DOLENJSKI LIST
St. 5 (1903) 30. januarja 1986
kmetijstvo
Novih 1400 hektarov zemlje
Zelena luč za projekt o melioraciji Radulje
NOVO MESTO — Tri leta so se predvsem kmetijci in Zavod za varstvo naravne in kulturne de- ' diščine razhajali zaradi projekta o melioraciji Radulje na 1400hekta-površin, 22. januarja pa so našli kompromisno rešitev.
Na tem odločilnem sestanku, ki so mu prisostvovali še predstavniki raznih republiških institucij, ribičev, Vodnogospodarska podjetja in drugih, so se dokončno opredelili do projekta Radulja. Dogovor upošteva tako zahteve varstva naravne dediščine kot kmetijcev, uresničili pa ga bodo še v tem srednjeročnem obdobju.
Gre za urejanje velikih zemljišč od iztoka Radulje v Krko pri Dobravi do izvira pri Klevevžu. V spodnjem delu od Čučje mlake do Stranj bodo rešitve bolj podrejene zahtevam kmetijcev, preostali del območja Radulje pa bo urejen tako, kot ustreza vsem zainteresiranim. Sam Škocjan bo v zvezi s tem tudi urbanistično urejen. Na vsem območju, kjer je 1400 hektarov zamočvirjenih zemljišč, bodo urejevali vodotok Radulje in Mlake ter vse stranske pritoke.
Kmetje so bili z zamislijo že seznanjeni, te dni pa bodo z njimi v več krajih organizirali sestanke, kjer jim bodo strokovnjaki podrobno razložili projekt in pogoje za izvedbo hidromelioracije in komasacije, ki bo sledila.
\	R.	B.
Vreme zmanjšalo letino tobaka
Zaradi muhastega vremena so lani v črnomaljski občini namesto načrtovanih 30 _____pridelali	le 16 ton tobaka — Nejevolja ob poznem odkupu
ČRNOMELJ — Zanimanje za gojenje tobaka se v Beli krajini močno povečuje. Medtem ko je bilo leta 1982, ko je začelo organizirano pridelovati to kulturo v obeh belokranjskih občinah le nekaj pridelovalcev, jih je bilo lani samo v črnomaljski o^ini 74. Zakaj tako velik odziv, ni nobena skrivnost: na tako majhni površini — kooperanti so tobak navadno posadili na 10 arih — ni mogoče z nobeno drugo kulturo zaslužiti toliko kot prav s tobakom.
r
Prav zaradi t.ega so za lansko letino pripravili le en odkup in ne dveh, kakor je bilo v navadi pretekla leta. To je pri kooperantih povzročilo veliko nezadovoljstva, zlasti
SE JE CAS
METLIKA — Kmetje kooperanti metliške Kmetijske zadruge, ki nameravajo letos s pomočjo kredita kupiti nove kmetijske stroje, graditi hleve in druge gospodarske objekte ali obnavljati vinograde, se morajo najkasneje do 10. februarja oglasiti na pospeševalni službi, da bo komisija lahko obravnavala njihove vloge, ,
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali naprodaj 423 pujskov, starih do 3 mesece. Prodali so jih 345. Za kilogram žive teže je bilo treba odšteti 460 do 480 din.
V črnomaljski občini so lani načrtovali, da bo Tobačna tovarna iz Ljubljane odkupila pri njih rekordno letino tobaka, kar okrog 30 ton, a jim ga je zaradi številnih težav uspelo pridelati le 16 ton. Te pa so se začele že spomladi, ko so zaradi neprimernega vremena zamujali s sejanjem za mesec dni, zamuda pa se je poznala vse do zadnjega obiranja. Tako bi moralo biti prvo obiranje v začetku julija, pa je bilo šele na koncu meseca oz. v začetku avgusta. Res je sicer, da je rastlina potem hitreje dozorevala in so si obiranja sledila v 8-dnevnih in ne dvotedenskih razmahih, kot je običajno, vendar je-bila kvaliteta zaradi tega, ker je tobak prehitro zrasel, v povprečju najslabša v štirih letih. K temu, daje bilo pridelka manj od načrtovanega, so prispevali tudi slaba kalivost semena zaradi hladnega vremena ter škodljivci, ki jih je bilo lani zelo veliko. Kljub temu da so kooperanti posejali za polovico več semena, kot so predvidevali, da bodo potrebovali sadik, pa jih je primanjkovalo, zato so namesto 10 zasadili le 6 hektarov in 10 arov.
V preteklem letuje rasel tobak tako rekoč na vseh območjih v občini, tako da so lahko ugotavljali, kje najbolje uspeva. Po mnenju pospeše-valke za tobak Irene Plut te primerjave še ne gre jemati kot splošno veljavne prav zaradi slabega leta. Nekoliko slabša kakovost je bila na območju Gribelj in Črnomlja, vendar to še ne pomeni, da bi morali ti pridelovalci vreči puško v koruzo. V pospeševalni službi pa opozarjajo tudi na to, da niso povsod upoštevali pisnih in ustnih navodil te službe, zato je prišlo pri odkupu do nesporazumov zaradi razlik pri kvaliteti
RAZPIS ZA VLAGANJA
SEVNICA — Temeljna organizacija kooperantov pri kmetijskem kombinatu razpisuje natečaj za obnovo in gradnjo novih nasadov, dosajevanje ter sanacijo z rekonstrukcijo za vinograde, nasade jablan, ribeza in lešnikov. Za ta vlaganja bodo uporabili denar republiške solidarnosti po sklepu odbora udeležencev družbenega dogovora, Vodne skupnosti Slovenije in Kreditna sredstva pri banki. Sredstva republiške solidarnosti in Zveze vodne skupnosti so brez vračila in znašajo 30 odstotkov predračunske vrednosti nasada.
Podrobnosti razpisa so objavljene na krajevno običajen način,
KADROVSKA OKREPITEV
SEVNICA — Pri temeljni organizaciji kooperantov se je ponovno zaposlila inž. Brigita Berdik. Prevzela je vodenje živinorejske porizvodnje. Tovarišica Berdikova je bila pred odhodom v Ljubljano nadvse uspešna mentorica mladih zadružnikov v sev-niški občini, ki so že dvakrat zapored osvojili naslov republiških prvakov. V Ljubljani je bila poklicna predsednica republiške komisije za kmetijstvo pri republiški konferenci ZSMS. To funkcijo opravlja nepoklicno še sedaj, ko se je vrnila v sevniško kooperacijo.
tobaka, ki bi ga morali razvrstiti po obiranjih.
Kmetijski
Rešetke vendarle boljše
Končnih in za vse veljavnih receptov o gradnji modernih hlevov ni in nikoli ne bo. Če drugega ne, se naglo spreminja gradbena tehnologija, obstaja pa tudi nekaj temeljnih dilem, na katere ni mogoče dajati enoznačnih odgovorov. Tako je vprašanje: rešetke v hlevih — da ali ne? in zanimiv bo izveleček iz ugotovitev mag. A. Dolenca, objavljenih v januarski številki Sodobnega kmetijstva.
Uvedba rešetk pred 20 leti je povzročala številke razprave za in Proti. V različnih sistemih priporočane proste reje obstajajo še vedno dileme, ali naj bodo tla betonska s pehali ali rešetkasti tlak, pod kate-nm je običajno deponija za gnojevko. Od mnogih prednosti rešetk naJ poudarimo predvsem naslednje:
Rešetke omogočajo brezhibno odstranjevanje blata ne glede na letni čas. Živali so na rešetkah bolj čiste, pa tudi bolj zdrave. Raziskava Je Pokazala, da na betonskem tlaku krave molznice bistveno bolj obolevajo na parkljih, pa tudi na vsem gibalnem sistepiu. Pomembna prednost je tudi cenejše obratovanje. Ekonomika mora tako in tako dobiti pravo mesto v reji, če hočemo, da bo naša winoreja konkurenčna.
•v Seveda ne bi bilo dileme, če ne bi obstajale tudi slabe strani uporabe ■ rešetk. Predvsem so te naprave dražje od betonskega tlaka. Veterinarji opozarjajo tudi, da se pri živalih poveča raven kortikosteroidov v krvi, obstaja pa tudi možnost zastrupitve s plini, ki nastajajo v gnojevki pod živalmi.
Vendar prednosti prevagajo hibe in večina tehnologov zdaj Priporoča rešetke pri gradnji novih pa tudi pri preureditvi starih hlevov za krave molznice. Več o tem je mogoče prebrati v knjigi Marka Amona »Preureditev in gradnja hlevov«, ki jo je izdal Kmečki glas in ki predlaga tudi različne praktične tehnične rešitve. Hlev je lzjemno velika investicija in si jih je vredno ogledati ne le v knjigi, temveč, če je le mogoče, tudi v praksi.
Inž. M. L.
5
Ž
f
!
S
0
S
0
0
0
0
t
0
0
0
0
0
s\
0
0
0
0
t
s
>
Prvi Globočani
Na drugem mestu na kvizu mladi zadružniki iz Artič, na tretjem  Kapeljci____________________
CERKLJE OB KRKI — V
soboto, 25. januarja, je bilo tukaj občinsko tekmovanje mladih zad- f ružnikov. Na kvizu Kaj veš o kmetijstvu je tokrat sodelovalo pet ekip. Za pripravo so porabile precej časa, a so bile vseeno presenečene, saj so bila vprašanja tokrat težja, kot so bili vajeni doslej. Obsegala so več zakonodaje in teorije. Navijači so tekmovalce ves čas bodrili, da jim ne bi prehitro zmanjkalo volje.
Zmagala je ekipa iz Globokega, drugo mesto so osvojili Artičani, na tretje se je uvrstila ekipa iz Kapel. Četrto in peto mesto si delita ekipi iz Pišec in Dobove. Vsi udeleženci so dobili knjižna darila, Globočani pa še prehodni pokal. Kulturni program za to prireditev so pripravili učenci cerkljanske osnovne šole in krajevna skupnost kot gostiteljica.
Regijsko tekmovanje bo sredi februarja v Sevnici, republiško 1. marca v Murski Soboti. Najboljši imajo še možnost, da se uveljavijo, zato bodo premor izkoristili za izpopolnitev vrzeli v znanju.
J. T.
• Čeprav je bila lanska letina tobaka v črnomaljski občini najslabša, odkar to kutluro organizirano pridelujejo, pa sta vseeno prevladovali 1. in 2. kvaliteta. Za kilogram tobaka 1. kvalitete so kooperanti prejeli 493 dinarjev, za 2. kvaliteto 419 dinarjev ter za 3. kakovost 372 dinarjev.
še, ker je bil ta edini odkup šele sredi januarja. Pospeševalka Plutova zamudo opravičuje s tem, da so čakali na hladno in vetrovno vreme, ki bi še lahko osušilo tik pred prvim mrazom obrani tobak. Zal takšnega vremena ni bilo, zato nekaj pridelka niso mogli odkupiti. Vse to je tudi dober poduk za letošnje leto, ko bodo, tako obljubljajo, prvi odkup pripravili takoj, ko bo suh tobak iz prvih dveh obiranj, takrat pa bodo kooperanti prodali tudi pridelek, ki je še ostal doma. Tudi plačilo naj bi prejeli takoj, saj se glede na inflacijo le tako delo zares splača.
M.BEZEK
STRAŽA: PREDAVANJE O VEŽANJU TRTE PO POZEBI
STRAŽA — Vinorodni okoliš Straža—Dolenjske Toplice društva vinogradnikov Dolenjske organizira predavanje o oskrbi vinske trte s posebnim poudarkom na vezanju po pozebi. Predavanje bo to soboto, 1. februarja, ob 9. uri v gasilskem domu v Straži. Vabljeni!
Poskus v Vinski kleti
Tudi v metliški kleti preizkušajo enološke pripravke za čiščenje vina — Laskave ocene laškega rizlinga
METLIKA — Kmetijski inštitut Slovenije že nekaj let po celi Sloveniji izvaja poskus o vplivu enoloških pripravkov za čiščenje vina, ki jih ponujata Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice in neka nemška firma. Poskus vodi znani strokovnjak dr. Dušan Terčelj. Čeprav so ti preparati že uveljavljeni v Italiji in Nemčiji, morajo biti preizkušeni, preden dobijo dovoljenje za uporabo v Sloveniji, kako vplivajo na organoleptične lastnosti domačih vin.
Šele večleten poskus in na tej osnovi narejena študija lahko da odgovor, ali se na vinu zaznajo vplivi teh sredstev za čiščenje in za lažje filtriranje vina.
Poskus že tri leta izvajajo tudi v metliški Vinski kleti. Seveda teh preparatov ne uporabljajo v proizvodnji, ampak samo na vzorcih, na vinu v 50-litrskih posodah. Prejšnji teden je 10 degustatorjev, med njimi dr. Terčelj, republiški inšpektor za vinarstvo inž. Alfonz Strgar
• Seveda so v Vinski leti to priložnost izkoristili in dali degus-tatorjem poskusiti tudi druga vina lanskega letnika: belokranjca, metliško črnino in jagodni izbor laškega rizlinga. Zlasti slednje izvrstno vino je od strokovnjakov dobilo navdušene ocene in trditve, da niti Štajerska ne more pridelati boljše kakovosti. Jagodni izbor laškega rizlinga lanskega letnika so primerjali s pozno trgatvijo letnika 83 in po njihovi oceni bo jagodni izbor še presegel kakovost izvrstnega letnika 83.
in področni strokovnjaki iz Metlike iivNovega mesta, degustiralo in ocenilo vzorce vin, pridelanih v metliški kleti in v kleti novomeške Krke na Trški gori, pri katerih uporabljajo te prispevke. Gre za metliško črnino, rose in modro frankinjo.
Direktor metliške Vinske kleti in priznani vinarski strokovnjak mag.
Julij Nemanič je po degustaciji povedal: »Kot degustator sem pri nekaterih vzorcih zaznal nekaj tujega v okusu ali vonju, a je to zelo slabo izraženo.«
A. B.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~.
Ureja: Tit Doberšek
Obnova vinogradov: da ali ne
Lahko je načrtovati ob dolgoročno znanih pogojih gospodarjenja. Kako je v vinogradništvu? Daje potrebno in pametno vinograde obnavljati, govorijo naslednja dejstva:
1. Slovenski vinogradi so se zmanjšali v razdobju od leta 1939 do 1980 skoraj za polovico: od 38.000 ha na 21.400 ha (podatki statistike 1983).
2. Vinogradi, ki so bili zasajeni v Sloveniji od leta 1960 do 1970, ko v Sloveniji še ni bilo dovolj lastnih kakovostnih cepljenk, so že razredčeni. Veliko trt je slabotnih, pridelki grozdja so majhni. Življenkska doba teh vinogradov je krajša, ker so neznane in dvomljive podlage, na katerih so bile cepljene cepljenke iz Srbije. Skratka vinogradi so nerentabilni in potrebni takojšnje obnove.
3. V Sloveniji pridelamo v normalnih letinah približno 40.000 hi vina, porabimo pa ga dvakrat toliko. Razliko nabavimo izven Slovenije, v drugih republikah. Vina iz drugih republik se skokovito dražijo, kar je logično ob skrčenih površinah vinogradov po zimski pozebi.
4. V Jugoslaviji nimamo dovolj vina za lastno porabo in izvoz. To lahko sklepamo iz naslednjih podatkov:
— Makedonija je uvozila v jeseni 1985 iz Grčije 2.000 vagonov grozdja.
— Lanska zimska pozeba je vsaj za našo generacijo potisnila vinograde iz poljedelskih ravnin Makedonije, Slavonije, Vojvodine, Srbije. Torej bo v bodoče v
Jugoslaviji manj vinogradov in manj vina.
— Ob prvi zmanjšani letini grozdja, ki je bila lani, je bilo že potrebno vino uvoziti. Govori se, da je bilo iz Španije uvoženega v Slovenijo konec lanskega leta 2.000 vagonov vina, ker vina primanjkuje za domači trg kot tudi za izvoz.
Te navedbe kažejo, da bo v naslednjih letih vina manjkalo. Naloga zadrug je, da spodbujajo kmete k obnovi vinogradov in jim omogočajo sprejemljive kreditne pogoje s pomočjo Temeljne Dolenjske banke in Razvojnega sklada za obnovo vinogradov pri Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo. Po izkušnjah te generacije vinogradniki ne bodo zamudili priložnost, šli bodo v obnovo, saj v Beli krajini in na Dolenjskem vsaka kmetija dosajuje svoj vinograd in ne dovoli, da bi opustel. V naslednjih letih slutimo iz vinogradništva dohodek in te priložnosti kot družba ne smemo zamuditi. Toda današnji vinograd bomo sadili za 30 let. V tej dobi, ki bo doživljala velik tehnični napredek, mora biti tudi vinograd ves čas sodoben. Vinogradnikom svetujemo, naj v tesnem sodelovanju z vinogradniškimi strokovnjaki načrtujejo obliko svojega bodočega vinograda. Pri tem je zlasti važno:
— da je cepljenka ustrezna po sorti in izvoru. Poudarek je na enosortnem nasadu;
— površine je treba izkoristiti z združevanjem parcel.
Druge strokovne nejasnosti smo že obvladali. Kvalitetno grozdje in vino bosta imela na prostem trgu, kije tik pred nami, za pridelovalca zanimivo ceno. mag. JULIJ NEMANIČ
Kdo je kmet in kdo zakupnik
Še o predkupni pravici do kmetijskega zemljišča — Nujno znanje
Za kmeta se šteje vsak občan, ki z osebnim delom obdeluje (svoje ali tuje) kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to ustrezno usposobljen in mu kmetijska dejavnost pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost. Kmet je tudi občan, ki je bil aktiven kmet, pa zaradi bolezni, starosti ali začasnega bivanja v tujini ne obdeluje zemlje sam, pač pa
poskrbi, da je zemlja obdelana, ali tisti, ki poda pri obč. upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, izjavo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljo, ki jo bo pridobil (kupil, podedoval, prejel v darilo itd.), in mu bo kmetijska dejavnost glavni ali dopolnilni poklic.
Občan je ustrezno usposobljen za kmetovanje, če je končal najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo, ali poprej šolo za kmetovalce, ali je najmanj 5 let z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče (svoje ali tuje, npr. staršev), ali je opravil preskus znanja. Torej mora izpolnjevati enega od teh 4 pogojev.
Tak prijavljenec ima podkupno pravico, če je naprodaj kmetijsko zemljišče.
Kdor še ni poklicni kmet, ampak mu je kmetovanje dopolnilna dejavnost (ker je nekje v delovnem
razmerju), naj si poskrbi odločbo obč. upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da ima status kmeta. Za pogoje za tako priznanje bo zvedel pri tem organu, dobi ga torej lahko tudi tak občan, ki nima svoje zemlje, pa zna obdelovati kmetijsko zemljo in pričakuje, da bo zemljo dokupil, podedoval ali ga drugače pridobil v last.
Smiselno isto velja tudi zi zakupnika. Zakupnik je tisti, ki obdeluje tudi zemljišče in plačuje za to primerno zakupnino ali opravlja lastniku kako drugo delo. Med znanci se ne zapisuje pismena pogodba o zakupu, za to zadostuje le dejansko stanje. Lahko bi mu lastnik tudi rekel: »Ti kar obdeluj, plačati mi za to krpo ni treba ničesar.« Tudi to bi bil zakup, ali pa če bo zakupnik plačal ob koncu leta, ko bosta videla, kakšna bo letina.
Mag. LOJZE CAFUTA
KOKOŠ! SO ŠLE ZA MED — Velik del že tako in tako stanjšanega družinskega proračuna gre za hrano. Sestavni del naše prehrane pa so tudi jajca, ki niso prav poceni. Rečeno nekoliko ironično, se bo reja kur poslej izplačala celo kmetom. Doslej je marsikateri raje kupoval piščance in jajca v trgov ini, kakor da bi jih redil sam. Pretekli teden so v Šentrupertu prodajali Jatine kure tisex po 500 dinarjev in šle so za med. (Foto: J. Simčič)
METLIŠKI KLETI
POSKUS
metliški Vinski kleti preizkušajo nove enološke pripravke za čiščenje in lažje filtriranje vina. Prejšnji teden je 10 degustatorjev ocenilo vzorce vin, tretiranih s temi pripravki. Poskusili so tudi druga vina iz metliške kleti, najbolj pa je strokovnjake navdušil jagodni izbor laškega rizlinga lanskega letnika. (Foto: A. Bartelj)
Milijoni za obnovo trtja
Trebnje: pozeba prizadela 482 ha vinogradov
TREBNJE — Zimska in spomladanska pozeba je lani v trebanjskih vinogradih povzročila za prek 170 milijonov dinarjev škode. Od tega znaša škoda na trtah okoli 9 milijonov dinarjev, škode zaradi zmanjšanega pridelka pa je za okoli 165 milijonov dinarjev.
Pozeba je prizadela 482 hektarov vinogradov, ki so izključno v zasebni lasti. Za sanacijo škode na teh površinah je na razpolago domala 18 milijonov dinarjev. Ta denar bo zado!š£al komaj za nabavo trsnih cepljenk in gnojil — z njim bodo regresirali tudi polovico stroškov spomladanskega in jesenskega oranja — medtem ko bodo morali ostale stroške kriti vinogradniki sami. Na srečo na območju občine ni tako poškodovanih vinogradov, da bi jih bilo treba v celoti obnoviti. Kljub temu pa bodo stroški obnove znašali za hektar prek 163 tisoč dinarjev.
Kmetijska zadruga Trebnje bo kot nosilce sanacije v družbe-
no organizirano pridelavo vključila 110 hektarov vinogradniških površin. Združeni kmetje, prejemniki solidarnostne pomoči, pa se bodo morali obvezati, da bodo oddali vsaj 70 odst. pridelka s saniranih vinogradniških površin. Če teh obveznosti ne bodo izpolnjevali vsaj 10 let, bodo morali vsa solidarnostna sredstva vrniti skupaj z obrestmi. Od vseh predvidenih sredstev solidarnosti bo še letos na voljo sedem desetin predvidenega denarja. Ostala tretjina bo na voljo šele prihodnje leto. Vendar bo KZ Trebnje poskrbela, da bodo vse predvidene površine sanirali še letos. Za premostitev bo poskrbela zadruga.
Ker gre za republiška solidarnostna sredstva, bosta nadzorstvo o uporabi sredstev opravila služba družbenega knjigovodstva in kmetijska inšpekcija. Imena in naslovi kooperantov, ki bodo prejeli solidarnostni dinar, bodo znani do konca prihodnjega meseca.	*
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
Bo razprava lahko široka in kritična?
Zelo kratek in »nabit« čas za obravnavo kritične analize delovanja sistema
NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini od sredine januarja dalje poteka javna razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Trajala bo okrog mesec dni. Zaključili naj bi jo s posebno točko na seji občinske kandidacijske konference, ki bo predvidoma 22. februarja, ali pa s posebno sekcijsko razpravo ob koncu februarja.
O kritični analizi morajo razpravljati. oziroma naj bi razpravljali v vseh temeljnih okoljih, v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. Organizirali naj bi tudi več ožjih, specializiranih in usmerjenih razprav.
Povsem jasno je, da je z ozirom na zelo zapletene, da ne rečemo kritične, razmere v našem gospodarstvu in družbi naravnost nujno, da bi resnično v vsakem okolju temeljito obdelali omenjeno analizo ter jo dopolnili z lastnimi, bolj konkretnimi zapažanji, mnenji, pripombami itd. Zelo pomembno bi bilo, da se v široki javni razpravi širše kritično preveri in potrdi v kritični analizi ponujena ocena stanja in pri tem najširše družbeno poenotijo pogledi na to oceno, tako je moč prebrati v napotkihobčinske konference SZDL Novo mesto za izpeljavo te javne razprave.
Žal pa kar nekaj stvari, ki seveda niso novomeška posebnost, poraja dvom o široki, temeljiti, kritični javni razpravi. Prvič je sama kritična analiza razmeroma zelo obsežno in strokovno gradivo, ki tudi ne prenese bistvenih poenostavitev in krčenja za poljudno predstavitev širšemu krogu. Drugič je čas za javno razpravo o takem gradivu zelo kratek. In tretjič: ta javna razprava sovpada z obravnavo in sprejemanjem zaključnih računov ter letnih in tudi še srednjeročnih planov, z obravnavo kongresnih dokumentov pa še z volitvami oziroma s pripravami nanje. Našlo bi se verjetno še kaj za podaljšanje tega seznama. Opozorilo odgovornim za izpeljavo javne razprave o kritični analizi in vsega drugega naj bodo skrajno racionalni, da ljudi ne bomo prezgodaj utrudili in jih s tem naravnost pahniti v popolno nezainteresiranost, je ob tem kaj malo vredeno. Na vsaj majčkeno racionalnost bi verjetno morali misliti vsaj kje že prej. Upajmo, da analiza delovanja sistema kljub vsemu ne bo ostala brez odmeva široke baze. Bila bi škoda!
Z. LINDIČ—DRAG AS
PODARJENO DARILO
SUHOR — Sodček, ki so ga, polnega seveda, suhorski šolarji ob 25-letnici pokroviteljstva ljubljanske delovne organizacije Jugoteksti!-Impex nad to belokranjsko podružnično šolo podarili svojim pokroviteljem, je tudi darilo: kupil jim ga je obrtnik Tone Humljan iz bližnje Bereče vasi, kije tudi mentor 'mladih gasilcev pri GD Suhor.
»Naša generacija ni nikdar rekla ne«
Po 35 letih učiteljske službe pokojnina ne zadošča za dom osta-reilih
NOVO MESTO — Slavica Ca-nič, razredna učiteljica iz Novega mesta, se ob koncu šolskega leta odpravlja v pokoj, toda...
»Izteka se mi petintrideset let službene dobe. V novem mestu učim 25 let, 9 let sem bila v Metliki in leto dni v Mariboru. Učittlji moje generacije smo se že šolali v težkih razmerah, v neurejenih internatih in vsa leta nismo poznali besede ne ali ne morem, če je šlo za delo, naj je bilo v šoli ali zunaj nje. Poleg pouka na razredni stopnji, ki je bil zlasti na šoli Katja Rupena še posebno zahteven, ker je bila šola hospitacijska. smo učiteljice obvezno delovale še kot mentorice krožkov. Jaz sem dolga leta vodila dramski in recitatorski krožek. Tudi na terenu učiteljstvu najraje pripisujemo funkcije, po-
Slavica Canič
sebno na deželi. Če se vsega tega spominjam, imam občutek, da sem vestno delala, dostikrat v škodo lastne družine, kajti dokler so otroci majhni, lahko šolske priprave delaš šele zvečer, ko gredo spat.« Tako se danes spominja učiteljica Caničeva svpjih 35 let službovanja in opravljanja poklica, ki se mu tudi v zadnjih mesecih predaja z ljubeznijo. Sama pravi, da je zrela za v pokoj, kajti šolni-ška služba izčrpava, če jo količkaj dobro opravljaš. Ko pa ji omeniš pokojnino, ne more skriti razočaranja in grenkobe. »Ne vem sicer, kolikšno pokojnino bom imela, ampak kolegice, ki so šle lani v pokoj, nimajo toliko, da bi si lahko plačale oskrbnino v domu ostarelih. Če je v družbi naše delo tako malo vredno, se samo čudim, da mladi vendarle prihajajo v učiteljski poklic. So pač entuziasti, kot smo mi.«
R. BAČER
IZ NKŠIH OBČIN
U<
Kadrovske težave sindikata
Novomeški sindikalni svet v zadnjem trenutku moral izbirati novega kandidata za predsednika sveta — Kritično o akciji »Imaš hišo—vrni stanovanje«
NOVO MESTO — Razlog naglega, skoraj izrednega sklica zadnje seje novomeškega občinskega sindikalnega sveia, ki je bila v ponedeljek, 27. januarja, je bil predvsem v težavah pri kadrovanju novega predsednika in nekaj članov sveta, zaradi česar je bilo tudi treba prestaviti za 30. januar sklicano skupščino občinskega sveta ZS na 11. februar.
DVA PUSTNA PLESA
NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol bo v soboto, 8. februarja, in na pustni torek, 11. februarja, pustni ples v maskah, obakrat s pričetkom ob 20. uri. V soboto -bo vstopnina 800 din, v torek pa 400 din. Prve tri najboljše maske bodo obakrat tudi nagradili, in sicer s pivom Premium, z nedeljskim kosilom in kopanjem v Šmarjeških Toplicah, tretjo pa z vstopnico za obisk savne v Novem mestu. Za ples bo igral ansambel Cof. V sredo, 12. februarja, pa bodo v Metropolu pripravili slanikovo pojedino. Vabljeni!
Zataknilo se je, ker se je Milan Jakopin, izmed petih evidentiranih izbran kot kandidat za novega predsednika sveta, odrekel kandidaturi. Zato je bilo seveda treba izbrati novega kandidata. Svet je podprl kandidaturo Naceta Šta-mcarja, člana občinskega izvršnega sveta, ki je bil v prvem krogu že med evidentiranimi za predsednika sveta. Svet seje tudi strinjal s pripombo Novoteksa, da je bilo pri predlaganju članov novega sveta in predsedstva premalo upoštevano načelo kontinuitete dela in iz tega razloga podprlo nekaj sprememb na spisku kandidatov.
Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je torej predlagan Nace Štamcar, za podpredsednika Marko Rajkovača iz IMV. za sekretarja ponovno Janez Sever ter za sekretarja odborov dejavnosti ponovno Boris Zajc. Za člane predsčd-sedstva pa so predlagani: Nevenka
Še evidentirani za razne vidnejše funkcije v občini
Še 17 možnih kandidatov
NOVO MESTO — Medtem ko evidentiranje v sindikalnih organizacijah dolgo ni steklo, so zdaj v združenem delu s predlaganjem zelo aktivni, čeprav je uradni rok že potekel. Vsi predlogi bodo še upoštevani, do 27. januarja pa so bili evidentirani še: za podpredsednika občinske skupščine Vilma Manček, profesorica. Za predsednika zbora združenega dela: Sonja Kermc, dipl. inž. kemijske tehnologije, Angelca Legan, gradbena tehnica in dr. Leopold Morela, specialist kirurg. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti ObS Jože Piletič, strojni tehnik.
Občinska izobraževalna skupnost: za predsednika zbora uporabnikov Alojz Jožef, ekonomski tehnik. Občinska kulturna skupnost: za predsednika zbora uporabnikov Toni Vovko, propagandist. Za predsednika zbora izvajalcev Andrej Pelko, dipl. inž. kemije. Občinska telesnokulturna skupnost: za predsednika Marjan Vodopivec, dipl. ekonomist. Za predsednika zbora uporabnikov Alojz Babnik, prodajalec, Marjan Erpe, tekstilni tehnik.
Občinska skupnost otroškega varstva: za predsednika zbora uporabnikov Miroslava-Vida Stojanovič, pravnica. Občinska skupnost socialnega skrbstva: za predsednika zbora uporabnikov Nevenka Stankovič, socialna delavka. Občinska stanovanjska skupnost: za predsednika zbora izvajalcev Alojzija Svetina, ekonomska tehnica.
V delegacijo skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja: za predsednika zbora delegatov enote SPIZ Rudi Hrvatin, upokojenec, in Martin Pungerčar, vodja projekta. Občinska zdravstvena skupnost: za predsednika zbora izvajalcev Želimir Bošnjak, specialist nevropsihiater.
Kam se bo še širila Metlika
Konec javne razprave o novelaciji urbanističnega in ureditvenega načrta Metlike — Vsa nadaljnja družbena gradnja v Kidričevem naselju___
METLIKA — Pred nedavnim so zaključili javno razpravo o dveh pomembnih urbanističnih dokumentih za nadaljnjo rast in ureditev mesta Metlika. Gre za novelacijo urbanističnega načrta občinskega središča ter za ureditveni načrt dela Metlike med Cesto bratstva in enotnosti in Cankarjevo cesto. Za ureditveni načrt bodo predvidoma sprejeli občinski odlok na naslednji seji zborov občinske skupščine, za novelacijo urbanističnega načrta pa po sprejemu dolgoročnega plana občine, verjetno marca.
Zlasti pri novelaciji urbanističnega načrta gre za pomembne prostorske posege v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju Metlike, saj je s tem določeno, kje bo v bodoče potekala družbena stanovanjska gradnja, kje zasebna, kje se bo razvijala industrija in kje družbene dejavnosti, kako bo z energetiko, prometno ureditvijo, s sanacijo starega mestnega jedra in še čim.
Tako je predvideno, da bodo do leta 2010 družbena stanovanja gradili izključno v sedanjem Kidričevem naselju, ki naj bi se do takrat povečalo najmanj za 700 novih stanovalcev. Zasebna usmerjena gradnja pa se bo odvijala na Bregu revolucije, kjer je predvidenih okoli 50 novih hiš; ob Cesti XV. brigade
naj bi zraslo 30 novih hiš, z razširitvijo sedanjega zazidalnega načrta pa bo na Dacarjih prostora za 25 novih hiš. Pripravljali pa bodo potrebno dokumentacijo za zazidalni načrt za predel Bočka—Strmec, kjer naj bi se, dolgoročno gledano, odvijala vsa usmerjena zasebna gradnja. Ta velika površina, ki je tudi z vidika varovanja kmetijskega zemljišča primerna za.pozidavo, bo zadostovala najmanj za 15 do 20 let.
Nova industrija oziroma širitev sedanje je predvidena ob sedanji industrijski coni v Rosalnieah, pod metliško železniško postajo ter v industrijsko-skladiščni coni ob Cesti XV. brigade. Tako bodo imeli možnost za širitev: Beti, Novoteks, Komet, Novoles, SCT, Pionir. IMP,
Rajakovič iz Krke, Stane Čelesnik iz Pionirja, Jožica Mali iz VVO, Janko Goleš, Cveta Falkner iz Srednje šole pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve, Alojz Simončič iz ŽTO, Miro Škufca iz KZ Krka, Dušan Jovanovič iz Novolesa, dr. Jože Steklasa iz Splošne bolnišnice, Janez Rotar iz Laboda ter seveda Marko Rajkovača, Nace Štamcar in Janez Sever. Svet bo skupaj imel 43 članov.
Člani sveta so se strinjali s poročilom o delu sveta, — sprejeli so tif-di usmeritve do 1990 — ki so ga pred tem obravnavale tudi vse osnovne sindikalne organizacije in nanj v glavnem ni bilo pripomb. Na pobudo Pionirjevega Gradbenega sektorja bo v poročilo vnešena udeležba njihovega delavca pri solidarnostnem opravljanju posledic potresa na Kopaoniku, svet pa seje strinjal tudi s pripombo, naj bi bilo vsako leto na voljo poročilo o izvajanju referendumskega programa. Načeloma je svet podprl tudi Pionirjevo mnenje, naj bi na kandidatnih listah ne bi bilo tistih, ki so na seznamu akcije »Imaš hišo—vrni stanovanje«. Tako naj bi bilo povsod, ne le v sindikatu in ne le v Novem mestu. Ob tetri seje razvila tudi razprava sami akciji »Imaš hišo—vrni stanovanje«, ki jo tako resno in razmeroma uspešno vodimo Novomeščani menda kot edini v Jugoslaviji. Mnenje je bilo, da seje treba truditi — kar naj bi storili tudi preko kongresov — da se akcija zares spremeni v vsejugoslovansko, kajti sicer kaže, kot da se gremo v Novem mestu »lov na čarovnice«. Res pa je, da bi bil za dejansko uspešnost akcije potreben drugačen
stanovanjski zakon, je bilo tudi slišati. Vsekakor je treba te zadevev zvezi z akcijo obravnavati temeljito, taktno, predvsem pa vse »sporne« ljudi obravnavati z enakim, seveda tudi veljavnim zakonskim metrom.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
prostor bo tudi za 'morebitne nove firme in za razvoj drobne obrti. Nova toplarna, kije predvidena ob železniški postaji, naj bi s toplotno energijo preskrbovala pretežni del Metlike. Gradnja novih športnih igrišč je predvidena ob novi športni dvorani, kjer je za te namene rezerviranih okoli 6 ha zemljišča. V
• Ureditveni načrt rešuje v prvi vrsti zaplete, ki so nastali z novim križiščem, kjer se križajo ceste proti Novemu mestu, Črnomlju in Karlovcu. Delno je ta načrt že uresničen, gre za razširitev Tovarniške ulice in posodobitev Jarčeve, Gubčeve in Sestove, največji problem pa je dostop do postaje milice in samopostrežne trgovine, kamor sedaj vodi neki skrajno zasilni in ilegalni dostop, in bo treba zgraditi novopbvezovalno cesto.
novem Kidričevem naselju pa je predvidena večja blagovnica.
A. B.
Dragocena voda
Težave z vodo na Gor. Suhorju se nadaljujejo
GOR. SUHOR — Medtem ko v metliški Komunali trdijo, da so vsaj za silo popravili vodovod in da bi tudi Hrast in Gornji Suhor sedaj morala imeti vodo, ljudje govorijo drugače. Slavko Markovič, obrtnik iz Gor. Suhorja, pravi, da ima njihova vas že ves čas težave z vodo in da je zmanjka ob vsaki suši. ».Tudi ni res, da sedaj, ko naj bi bila kriva okvara na cevovodu, nimamo vode šele od konca novembra, prav tako ni res, da je ni treba voziti s cisternami. Meni so metliški gasilci jeseni prvič pripeljali vodo 24. septembra in od takrat do danes so mi je pripeljali 16 cistern, ena vožnja pa stane 2.200dinarjev. Tudi za novo leto sojo morali voziti,'meni soje
Z Jv*
Slavko Markovič: »Od konca septembra do sedaj so mi morali metliški gasilci pripeljati 16 cistern vode.«
tri cisterne pripeljali 2. januarja,« je povedal Markovič.
Ob suši ljudje v teh vaseh prav tekajo za gasilsko cisterno, da bi jim čimprej pripeljali vodo. Gasilci radi hitro ustrežejo, vendar je v celi občini samo ena cisterna, ki ne more vode hkrati pripeljati na deset koncev. »Ljudje imajo živino in morajo stalno imeti vodo. Pri nas v hiši z vodo varčujemo, jo pa potrebujemo v delavnici, kjer imam pet zaposlenih,« pravi Markovič.
Ker je zajetje-v Jamnikih, od koder dobiva vodo tudi suhorski konec, po zagotovilih dovolj močno, voda pa zaradi dotrajanega cevovoda odteka v zemljo, namerava metliška Komunala najbolj kritični del — gre za okoli 1 km — cevovoda spomladi, ko bo zemlja bolj suha, prestaviti in potožiti nove cevi.
A. B.
Organizirane
zimske
počitnice
NOVO MESTO — Svet Za rekreacijo in letovanje otrok pri OZPM se je tudi letos potrudil. Za pestre počitniške dni so se zavzele predvsem vzgojnovarstvene ustanove, ki so v svojih enotah pripravile pisane dopoldneve za predšolske in nižješolske otroke. Dom kulture je za vsak dan ob 11. uri pripravil mladinske filmske predstave. Eno dopoldne bo popestrila tudi ljubljanska banka — TDB Novo mesto, ki v sredo, 5. februarja, ob 10.30 pripravlja pogovor s pionirji o varčevanju, zatem pa turnir v družabnih igrah. Igrala naj učenci prineso s seboj, za lepe nagrade pa bo poskrebela banka.
Ob ugodnih snežnih razmerah bodo tudi počitnice bolj vesele in pestre. Kompas pripravlja s SD Rog smučarske tečaje na Gačah. Šestdnevni tččaj s prevozom, šolo in enolončnico velja 9.100 din. Vsakodnevne smučarske tečaje na Javorovici pripravlja tudi SK Šentjernej, za predšolske otroke bo organizirano smučanje na Golobinjku. Nekaj programa za počitniške dni bodo pripravili tudi na OŠ Mirna peč, v Dolenjskih Topljcah. DPM Center — Novo mesto vabi na pustno nedeljo, 9. februarja dopoldne na Veliki pustni živžav na snegu. Tekmovalce v maskah čakajo nagrade in druga presenečenja. Zanimiv je tudi počitniški urnik v Športni dvorani.
Plavanje je v času zimskih počitnic možno v Gami hotelu na Otočcu in Šmarjeških Toplicah (ob torkih in četrtkih). OtE velikih prireditev, ki se bodo v času počitnic odvijale na Dolenjskem, omenimo še tradicionalni smučarski tek pionirjev TV-15, ki bo 8. februarja na Gačah, naslednji dan pa bo ob 10. uri na Javorivoci veleslalom za pionirje za pokal Cankarjevega bataljona.
J. P.
Korak nazaj v smučarsko nerazvitost
Metliška šola odklonila zastonjske smuči — Zimske šole v naravi ne bo
METLIKA — Bogatejše šole si poleg obvezne poletne šole v naravi za 4. razrede, ko se učenci na morju učijo plavati, privoščijo tudi zimsko šolo v naravi za 5. razrede, ko naj bi se vsi otroci naučili smučarskih osnov. Seveda šolarji jz metliške občine radosti te zimske šole še niso okusili.
Ker pa si zanesenjaki v metliškem smučarskem klubu želijo, da bi se čimveč mladih Belokranjcev naučilo smučati in bi se tako ta deželica začeta počasi izkopavali tudi iz smučarske nerazvitosti se je klub ponudil, da prav za potrebe zimske šole v naravi vsako leto nabavi 10 do 20 parov smuči z okovjem, kajti precej je otrok, ki nimajo smuči in jim starši te drage opreme tudi ne morejo kupili. Po mnenju ljudi v smučarskem klubu je eden glavnih vzrokov, da zimske šole v naravi ni, prav pomanjkanje opreme. Skratka, slej ko prej bi klub preskrbel osnovno smučarsko opremo za popotna dva razreda.
Predlani so kupili prvih 15 parov smuči, ivendar jih je metliška šola odklonila, češ da jih zaradi pomanjkanja prostora nimajo kje hraniti. Tako je klub potem te smuči posojal svojim članom, lani pa so jih prodali na smučaskem sejmu.
A. BAKTELJ
_________I
NA NEDAVNEM SEJMU MODE v Ljubljani so bile tudi popoldanske in večerne modne revije, na katerih sta blestela tudi dva Metličana. Saško Radovič, sicer stcvvard. se je izkazal kot maneken, kreatorka Jožica Brodarič pa je bila zapisana kot vodja. Saj veste, kako je: človek mora i/domače ga kraja, da sc lahko izkaže.
Novomeška kronika
TRGOVCI — Mercatorjev potrošniški center na Zagrebški (ne na Cesti herojev!) je pred dnevi zabeleži! novi delovni zmagi. Eni stranki so računali zavitek pudinga 540 din, kar je natanko desetkrat preveč, druga pa seje opekla z napolitankami: na škatli je pisalo, da stanejo 130 din, česar pa blagajničarka ni priznala, češ da je »sumljivo poceni«. Napolitanke so menjale lastnika za 230 din. Do naslednje številke bomo preverili novico, ki trdi, da so posebno uspešne Mercatorjeve blagajničarke deležne posebnih nagrad.
PESMI — Ljudstvu je še db veselja. To dokazuje dogodek, ki seje pripetil na zapoznelem praznovanju novega leta. Družba ic hrumotno pela slovem ske pesmi. Da ne bi za tem, danes že kar pregrešnim dejanjem, ostal noben dokaz, je zborček sprotno, tako, kot jih je pel, uničeval besedila. Tako so pojedli, list za listom,'knjižico »300 narodnih«.
Ena gospa je rekla, da Stražanii v zadnjem času kar uspešno polnijo stolpce jugoslovanskega tiska. V reviji Danas je pisalo, da izdeluje Novoles kadi po 320.000 din kos, urednica Jane pa je prebila kockarsko noč v Monte Carlu s (verjamete ali ne) tremi Straškimi obrtniki v kravatah in metuljčkih.
J
V času od 16. do 22. 1. 1986 so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Jaklič iz Rosalnic — Antona, Renata Geltar iz Črnomlja — Nastjo, Jožica Kuntarič iz Slivja — Petra, Marija Jezerčič z Broda — Gorana, Karmen Šipoš iz Otočca — Urško, Marija Skubic iz Svinjskega — Janeza, Elizabeta Umek iz Velike Bučne vasi — Matija, Jožica Benčina z Rakovnika — Saša, Majda Glavan z Rebri — Gregorja, Dubravka Žunič iz Žuničev — Suzano, Martina Pušič iz Bušinje vasi — Vesno, Ana Veselič s Hrasta — Katarino, Marija Pirnat iz Klečeta — Anjo, Magda Dim iz Zabrdja — Petra, Branka Šinkovec iz Ločne — Andreja, Ana Dragan z Roj — Davida, Tatjana Novak z Dvora — Anito, Marija Brgan iz Črnomlja — Ano, Zvonka Aupič iz Vrhka — Uroša, Sonja Žura iz Gabrja — Janeza, Slavica Radjenovič iz Krškega — Marijo, Ana Stubljar iz Dvorišta — dečka, Ana Kravcar iz Lutrškega sela — dečka, Branka Moravec iz Učakovcev — deklico, Verica Avsec z Dolža — deklico, Martina Papež z Rebri — dečka in Dragica Blažič iz Mirne vasi — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Alenka Kaferle z Mestnih njiv 15 — Marka, Nada Sarič iz Bršljina 60 — Dušana, Lidija Jerič iz Ulice Marjana Kozine 23 — Uroša in Lucija Podbevšek iz Ulice Slavka Gruma 12 — Tomaža.
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKA MATIČNA KNJIŽ: NICA se je postavila na trdne noge, saj je uspelo Metličanom priti celo do poklicne knjižničarke. Toda to še ni vse: v metliški občinski knjižnici si lahko sposojajo bralci poleg številnih knjig tudi časopise in revije. Na voljo jim so: Naša žena, Naši razgledi, Jana, Dolenjski list in Teleks. Po tej objavi bo naval na knjižnico še večji, ko je bil doslej.
DVOMLJIVCEM SPOROČAMO, da bo tudi letos Vinska vigred, ta največja belokranjska turistična prireditev poleg Razkošja v stelji in gribeljske Noči na Kolpi. Vinska vigred 86 bo na vseh treh metliških trgih, verjetno bodo spet igrali trije ansambli, verjetno se bodo vrteli odojčki in najverjetneje se bodo spettpčila nagrajena belokranjska vina. Ni izključeno, da bo prinesla Vinska vigred 86 tudi kopico novosti, ki pa jih zaenkrat še-ne gre obešati na veliki zvon.
7. FEBRUARJA ZVEČER bo veselo in zanimivo v metliškem disku, kjer pripravlja poseben večer kolesarsko društvo, da bi si tako zbralo kaj denarja. Na rajanje vabijo še posebno našemljene krajane, saj bodo tri najboljše maske prejele nagrade. Poleg še nekaterih presenečenj bo pripravljen bogat srečelov. Samo dan pozneje bo nekaj podobnega v hotelu Bela krajina. Organizator hotelskega norenja pa je Društvo inženirjev in tehnikov Metlika. Maskam ne bo treba plačati vstopnine.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ne bo obšel Metlike, kajti mladinci pripravljajo v Kulturnem domu Edvarda Kardelja zanimivo popoldne. 8. februarja bodo predvajali v ku-turnem domu filme, igral bo ansam s Popolnočnc kočije, z Inšcktorjcm Švejkom pa se bo predstavila gleda i . ška skupina Ane Monro iz Ljubljane. Vse skupaj se bo pričelo ob 15. uri. trajalo pa bo približno do 20. ure.
IZ NKŠIH OBČIN
—"—1-----
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir )|W
TEŽAVE Z VABILI — Prebivalci Radenc ob Kolpi v Poljanski dolini so se pred kratkim razburjali, ker niso dobili vabil na sestanek v Starem trgu, na katerem je tekla beseda o telefonu v njihovi krajevni skupnosti. Odgovor za to ignoranco so našli kar sami: očitno so vabila namesto v njihovo skromno vas poslali v istoimenski a bolj znani kraj na Štajerskem.
TUŠ — Bolj ko se približuje pomlad, bolj narašča tudi zaskrbljenost Črnomaljcev. Vedo namreč, da je spomladansko vreme še kako muhasto, to ga predstavlja dodatno nevarnost. Žlebovi na nekaterih strehah v starem delu mesta so namreč že tako preluknjani, da radi presenetijo z neprostovoljnim tušem. Črnomaljci se tem nezaželenim curkom vode umikajo že nekaj pomladi, poletij, jeseni in zim, očitno pa še vedno niso prišli pod tuš tisti, ki bi jih prha morala že glede na njihovo dolžnost spomniti na kleparje, kijih v Črnomlju — v nasprotju z nekaterimi drugimi obrtniki — ne manjka.
KAM MED POČITNICAMI?
Na naši šoli so nam med počitnicami pripravili dva filma, ki bosta v dopoldanskem času. Kdor še ne zna dobro smučati, se bo lahko udeležil smučarskega tečaja na Gačah, seveda če bo dovolj snega. To paje tudi skoraj vse, kar so nam letos pripravili. Prejšnje leto je bil počitniški program bolj bogat.
MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj
Ribniški zobotrebci
USPELA PRODAJA — Inles je z novoletnim popustom prodal svoje proizvode do 15. januarja. Uspeh je bil izreden, zato so tako prodajo podaljšali do jutri, se pravi do 31. januarja.
V VRTCIH PREMALO PROSTORA? — Starši v nekaterih krajih v ribniški občini opozarjajo, daje v vrtcih premalo prostora. Pravijo, da zato natrpajo v sobico — igralnico še enkrat več otrok, kot bi jih lahko po normativih.
TOPLEJE ZARADI IZOLACIJE? — Pri stanovalcih v bloku na Trgu Veljka Vlahoviča 4 v Ribnici smo zvedeli, da so letos stanovanja toplejša. Niso pa vedeli povedati, če zaradi mile zime ali pa je k temu pripomogla izolacija, s katero so delno že obložili blok. Ta dela so namreč začeli prepozno in so opravili le okoli polovico predvidenih del. Nadaljevali bodo šele po končani zimi.
ZA ZDRAVJE BOLJE POSKRBLJENO — Po številkah sodeč, se zdravstveno stanje prebivalstva ribniške občine slabša. Vendar tudi številkam ne kaže vedno povsem zaupati. Po dograditvi novega zdravstvenega doma v Ribnici se je izboljšala tudi kadrovska zasedba zdravstvenih delavcev, občanom je omogočenih več pregledov, to pa je prispevalo k odkritju večjega števila bolezni in bolezenskih stanj.
Drobne iz Kočevja
Uspešne
volilne
priprave
PSI NAPADAJO — Pred kratkim smo bili priča, ko sta dva psa med zgradbo pošte in socialnega zavarovanja napadla upokojenca. Komaj se ju je otresel. Pse bi kazalo imeti na verigi, da ne bo konkurence, saj se ljudje že sami preveč grizemo med sabo.
TRPEŽNA BARVA — Zidarji so uredili in prebarvali pročelje bivšega farovža pri kočevskem mostu, hkrati pa so nehote poškropili tudi nekatera vrata, izložbe in okvire izložbenih oken. Barva je zelo trpežna, saj nekateri trgovci pravijo, daje ne morejo odstraniti in da tudi v trgovini z barvami nimajo sredstva, s pomočjo katerega bi barvo lahko odstranili. Sicer so delavci, ki so barvali pročelje, obljubljali, da bodo oni poskrbeli za odstranitev barve, a so na obljubo pozabili.
VSE PRODAJO — V januarju so | imele vsa leta doslej trgovine najmanj prometa, letos pa seje vse spremenilo: promet je rekorden. K temu pa niso pripomogle le razprodaja obutve in oblačil. Ljudje so ugotovili, da se jim denarja ne splača varčevati, kljub | vsem »visokim« obrestim.
Trebanjske iveri
Ocena sindikata in SZDL
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je Socialistična zveza začela s pripravami za volitve že decembra 1984, prav tako pa so priprave na skupščinske volitve in volitve v DPO potekale v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Kot so ocenili na nedavni skupni seji občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL, so priprave do sedaj, poldrugi mesec pred volitvami, dobro potekale. Kako široke so bile priprave, pove tudi to, da je evidentiranih 2468 možnih delegatov, potrebujejo pa jih 1.600. Da gre tako pri evidentiranju teh kot pri oblikovanju liste nosilcev funkcij za voljo ljudi, pa seje pokazalo na okrog 120 zborih, ki so jih konec decembra in v začetku januarja pripravili v vaseh in delovnih organizacijah. Na seji so opozorili, da se morajo na sejah predsedstev KK SZDL in izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, ki potekajo te dni, dobro pripraviti na temeljne kandidacijske konference, ki bodo od 1. do 5. februarja. Delegat iz Adlešičev je ob tem spomnil na težave, ki jih pričakujejo pri podpisu pristopnih izjav, kajti predvsem izobraženi neradi pris-taneio na kandidaturo.
Na seji so prebrali tudi sezname evidentiranih možnih kandidatov. Za predsednika občinske skupščine sta predlagana Peter Jančan in Mladen Radojčič, za podpredsednika Jože Panjan in Boris Lovrenčič, za sekretarja pa Ivan Požev. Za predsednika izvršnega sveta sta evidentirana Jože Mrzljak in Milan Golobič, za podpredsednika Jože Petrovčič, in Jože Panjan, za sekretarja Tone Žunič. Za predsednika zbora združenega dela so evidentirani Peter Golobič, Spasoje Milovič in Branko Jukič, za zbor krajevnih skupnosti Edi Malnarič in Vida Habe, za družbenopolitični zbor Bojan Košir in Jure Damjanovič.
Evidentirani možni delegati za družbenopolitični zbor črnomaljske občinske skupščine — gre za ožji predlog —- so: Milan Krajnc, Katica Plevnik, Rade Vrlinič, Bojan Košir, Anton Stare, Jure Damjanovič, Silva Jančan, Martin Skube, Bojan Vipavec, Alojz Vidmar, Stane Šimec, Zvone Planinc, Mladen Radojčič, Rude Trempus, Nada Blažič, Anton Dvojmoč, Jože Simčič, Anton Kralj, Zvone Butala, Dušan Jankovič in Mihaela Črnič.
Za nosilce funkcij v organih skupščin občinskih sisov so evidentirani naslednji možni kandidati, ki si v oklepaju sledijo v zaporedju predsednik j skupščine, predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev: izobraževalna skupnost (Peter Jančan, Rudi Jud, Danica Pucelj), zdravstvena skupnost (Anton Horvat, Nevenka Ipavec, Alenka Atrmec), telesnokolturna skupnost (Branko Adlešič, Stane Movrin, Marko Banovec), skupnost socialnega skrbstva (Rade Kordič, Nevenka Došen, Mati-i ja Štrucelj), skupnost otroškega vars-| tva (Nada Beronja, Darinka Plevnik, Marjana Bizjak), kulturna skupnost (Anton Strmec, Viktor Zupanič, Zvone Vidmar), stanovanjska skupnost (Jože Stmec, Drago Ladešič, Karel Ružič), komunalna skupnost (Martin Janžekovič, Niko Radojčič. Milena Hutar), cestna skupnost (Leopolj Pucelj, Dušan Kočevar, Roman Zupanič), predsednica skupščine skupnosti socialnega varstva Ema Šujica, predsednik skupščine raziskovalne skupnosti Ivo Blažič, predsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje Jože Sterk, predsednik enote SPIZ Franc Cimer-| man, predsednik skupščine zemljiške skupnosti Jože Vidervol in predsednik njenega izvršnega odbora Ivan Simonič.	g	m
SEMIČ: ISKRA IMA ZOBOZDRAVSTVENO AMBULANTO
Zobozdravstveno varstvo v se-miški krajevni skupnosti v preteklih letih ni bilo dobro urejeno, kajti krajani niso imeli svojega zobozdravnika. Tudi delavci v tukajšnji Iskri so bili nezadovoljni, ker so morali za obisk zobozdravnika v Črnomlju ali Semiču porabiti del dopusta. Že leta 1980, ko je bila končana gradnja splošne ambulante v Iskri, so zaposleni načrtovali, da bo začela delovati tudi zobna ambulanta. Ker pa seje za tovrstno ambulanto zanimal tudi Belt, so Iskra, Belt in črnomaljska zobozdravstvena organizacija sklenili samoupravni sporazum, ki jih je zavezoval, da zagotovijo osnovna sredstva za delo ambulante in potrebne kadre. Oprema za novo Iskrino zobno ambulanto, ki je začela obratovati 14. januarja, je veljala 2,6 milijona dinarjev, vendar še ni v celoti opremljena. Na pomoč-je priskočil tudi zdravstveni dom iz Črnomlja. Iskrini delavci so tako končno zadovoljni, saj gredo k zobozdravniku, ko jih ta pokliče od dela, ter ne zgubljajo dragocenega časa s čakanjem pred ordinacijo.
V. Ž.
Slišati se mora glas delavcev
Črnomaljska sindikalna organizacija o štiriletnem delu — Velik poudarek na-grajevanju po delu — Delavci se morajo zavedati svoje vloge________
ČRNOMELJ — Delo, ki ga je opravila v preteklih štirih letih črnomaljska sindikalna organizacija, je bilo tako obširno, da ga ni bilo moč v celoti zajeti niti v natančnem poročilu občinskega sveta niti v uvodnem poročilu predsednika Julija Škrinjarja, ki je sicer kritično, kakršen je bil vsa leta svojega predsednikovanja, orisal delo te organizacije. Nekaj pa je zanesljivo: sindikalni organizaciji je v črnomaljski občini uspelo najti svoje
Pekarna v remontu
Kočevje: pečejo le eno  vrsto kruha___________________
KOČEVJE — Zaradi nekaterih opozoril, da se je v ponedeljek, 27. januarja, pokvarila peč v kočevski pekarni in da v trgovinah ni in da še najmanj 14 dni ne bo ne kruha za diabetike in ne črnega kruha, smo za pojasnilo zaprosili vodstvo kočevske pekarne. Direktor Dušan Tošaj je pojasnil, da bo kočevska pekarna po štirih letih obratovanja dva do tri tedna v remontu. O tem so obveščeni vsi trgovci in pristojne občinske službe.
V času remonta bodo v Kočevju pekli le eno vrsto kruha. Iz Ljubljane pa bodo vozili kruh za diabetike in trajne kruhe, ki jih je možno kupiti v prodajalni pekarne na Ljubljanski cesti, v Nami in v samopostrežbi v Kidričevi ulici. Svežega kruha iz Ljubljane ne bodo vozili, ker bi bilo predrago.
J. P.
mesto.
Velik korak so naredili pri nagrajevanju po delu. Opozorili pa so, da je zmotno, če delavci mislijo, da bodo po novih merilih dobili večje osebne dohodke. Marsikomu se bo glede na njegov prispevek še zma-
• Črnomaljski sindikalni svet je med drugim dobil novo vodstvo: predsednik je postal Bojan Vipavec iz Belta, še nadalje pa ostajata podpredsednica Vida Šutej iz osnovne šole Milke Šobar-Nataše in sekretar Zvone Jakša.________________________________
njšal. V Beltu pa so prepričani, daje to nagrajevanje še vedno zapostavljeno, ker se marsikje z njim ukvarjajo le člani komisij, namesto da bi zaposlili za to usposobljenega strokovnjaka. »Napak je, če od s pravilniki sprejetih meril pričakujemo, da bomo reševali nagrajevanja, če pa nimamo urejenih osnov, kot so na primer norme, ki lahko, če so narobe postavljene, povzročijo kup nevšečnosti,« je bil kritičen Beltov delegat.
Iz rudnika Kanižarica so opozarjali, da niso zadovoljni z uveljavljanjem delegatskega sistema: skupščine sisov so večkrat nesklepčne, povratne informacije slabe. V manjših organizacijah, kot je na primer Belsad, kjer imajo konferenco delegacij, pa sploh niso dobivali gradiva, ki je v glavnem preobsežno, preveč učeno napisano in zato odvrača ljudi.
Črnomaljci so se na nedavni skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov sicer izogibali pohvalam, čeprav so jih marsikje zaslužili, in raje pokazali na slabosti, neizkoriščene možnosti in tudi nerazume-
vanje za njihovo delo. Ker so delavci vse več vprašanj postavljali v delovnih organizacijah, ni bilo večjih prekinitev dela
To pa ne pomeni, da ni bilo nezadovoljstva med delavci, ki je bilo bolj očitno zlasti tam, kjer so hoteli prikriti slabosti v delovnih organizacijah, odločali pa v ozkih strokovnih krogih. Zato seje močno povečalo število delavcev, ki iščejo pravno pomoč, ki jo nudijo pri sin-
dikalnem svetu.
Eden od delegatov je poudaril: ni dovolj, če le sindikat osvešča delavce, da se zavedajo nasprotja med interesi, ki jih imajo kot proizvajalci, in tistimi, kijih imajo kot porabniki. »Vedeti pa morajo tudi, da sindikalne organizacije niso zgolj forumi, kjer se vsa odgovornost prenaša na organe,« je dejal član predsedstva republiškega sveta ZSS Vinko Kovačič. S predsednikom medobčinskega sindikalnega sveta za Dolenjsko Jožetom Mozetičem pa sta bila enotnega mnenja, da je črnomaljski sindikat tudi za prihodnje obdobje dobro zastavil program dela.	M	BEZEK
Je voda zakrivila drisko?
Za obolelost več občanov sumijo vodo in meso
RIBNICA , KOČEVJE — Ob zadnjem obisku v Ribnici nam je več občanov potožilo, da se boje piti vodo, ker so nekateri zaradi nje bruhali ali dobili drisko. Opozorila o nezdravi vodi, ki jo je treba prekuhavati, so bila posredovana tudi po radiu. Zajetje vode na Obrhu je slabo, saj je v njem blato, bakterije in nesnaga, zato Hydrovod ponekod vrta v globino, da bi prišli do zdrave pitne vode.
Za pojasnilo smo zaprosili direktorja Hydrovoda Kočevje-—Ribnica Cveta Obranoviča, kije povedal, da je prišlo okoli božiča do nekaj obolenj. Zavod za socialno medicino dela je zato odvzel vzorce vode in opravil razgovore z obolelimi občani. Skupna ugotovljena značilnost je bila, da so pili vodo in jedli meso. Hydrovod od zavoda doslej še ni prejel poročila o dokončnih ugotovitvah, pač pa le zahtevo, naj dajo opozorilo v radio, da je vodo potrebno pred uporabo prekuhati, vendar je to verjetno bolj ukrep
»za vsak primer«, kot pa da bi povsem zagotovo obolelosti krivili le vodo. Prav tako namreč pijejo • vodo tudi v Kočevju, od koder pa ni nobenih znakov o kakšnih obolelostih, ki bi jim botrovala voda.
Nadaljnje ugotovitve so pokazale tudi, da so klorirne naprave v redu delale. Upravičen sum paje, da je cevovod po Ribnici slab, cevi ponekod počene in da je nujno potrebno cevovod po Ribnici obnoviti.
Direktor Obranovič je še pojasnil, da vodo redno klorirajo, ker sicer ni pitna, kar je značilno za kraški svet. Kakovost vode bi lahko izboljšali, če bi pri vseh treh črpališčih zgradili čistilne naprave. Vendar za to ni denarja, saj bi vsaka naprava veljala okoli 300 milijonov dinarjev.
Res je tudi, da z vrtanjem v globinah iščejo kakovostno vodo in da so na območju Sodražice že opravili dve vrtini, globoki 189 in 250 m, ter v obeh naleteli na dobro vodo.
J. PRIMC
Usta in kreda niso več dovolj
Potrebna vlaganja v sodobno učno tehnologijo — Imajo bazen in neplavalce
RIBNICA — »Ko učitelj zapre usta in spravi kredo, ima pospravljene vse učne pripomočke.« To je znana krilatica profesorja Janeza Debeljaka iz osnovne šole Ribnica, ki zelo zgovorno pove, kako so šole opremljene s sodobnimi učnimi pripomočki.
Ravnatelj ribniške šole Jože Starc pa pravi, da bi na področju šolstva že na začetku tega srednjeročnega obdobja morali posvetiti posebno pozornost obnovi starih šolskih zgradb, dovodu tople vode iz nove ribniške kotlovnice in vlaganjem v učno tehnologijo.
Pričakujejo, da bo dovod tople vode precej zmanjšal strbške ogrevanja šolskih prostorov, razen tega pa omogočil obratovanje plavalnega bazena od spomladi do jeseni. Tako bi se naučilo veliko otrok plavati, saj je zdaj zaradi splošnega padanja standarda veliko težav z organiziranjem in financiranjem šole v naravi.
Nakup računalnikov in nekaj opreme za tehnično vzgojo je bil • začetek vlaganj v novo učno tehno-
logijo. Med najpotrebnejšimi sredstvi, kijih potrebujejo za boljši redni pouk in druge dejavnosti, je ravnatelj Starc naštel še interno tele-
• SODRAŽICA — Med učenci osnovne šole Dr. Ivan Prijatelj v Sodražici je kar 97 otrok ali skoraj polovica šolarjev neplavalcev. To je pokazala nedavna anketa. Vprašljivo pa je, če znajo res vsi preostali otroci, ki so izjavili, da so plavalci, tudi plavati. Za učence sodraške šole že nad deset let ni bilo^organizirane šole plavanja, ki je včasih delovala v okviru šole V naravi.	_______________________
vizijo, fonolaboratorij, kinoprojektorje, grafoskope in opremo za specializirane učilnice pa tudi ozvoče-
nje, ki je potrebno za sodobnejše obveščanje, za pouk nekaterih predmetov, za šolski radio, za prireditve ob spominskih dnevih in sploh za popestritev dela in življenja
učencev.
J. P.
Priprave na peti samoprispevek
V šentruperški krajevni skupnosti pripravljajo referendum
ČIGAV BO SOKOLSKI DOM? — ikolski dom v Mokronogu je dolga ta služil svojemu pravemu namenu, daj pa nenadoma ne vedo več. kaj naj počeli z njim. No, vedeli so mladin-, vendar sojih iz doma pregnali. Par-zana, ki je bil pravni naslednik nek-anjega Sokola, ni o tem nihče nič Prašal. Tako se v resnici lahko zgodi, a bo krajevna skupnost dom prodala rsebnemu obrtniku Otmarju Me-riču. Kdo ve, morda pa kanijozgradi-novega?!
KAKO DO POKROVČKA? — ■godilo se je. da je avtomobilist izgu-il pokrovček od motorja. Seveda jc letalo ven olje in poti m mogel nad-ljevati. Kljub temu da so ponavadi encinske črpalke dobro založene, ga a obeh trebanjskih bencinskih servi-ih ni dobil. Tudi mehaniki niso mogli 'omagati. Nazadnje je priskočil na 'omoč poslovodja Novotehne iz rebnjege, kije trgovino odprl po izte-:u delovnega časa. Lepa gesta.
ŠENTRUPERT — »Če nočemo zapraviti še tistega, kar smo ustvarili v preteklih letih, potem moramo spet v nov samoprispevek. Zakaj na asfaltnih cestah v krajevni skupnosti še nismo položili zapornega sloja, brez tega sloja pa bodo ceste v nekaj letih spet nekdanji kolovozi. Poleg cest ostaja se kup nalog, ki jih bomo tudi morali rešiti,« je dejal Jože Frelih, predsednik
sveta krajevne skupnosti Šentrupert.	. T
»Zavedati se moramo tudi tega, Telefon imajo v vsaki vasi. Tudi
da je večina našega ozemlja hribovitega. Ob vsakem večjem dežju postanejo ceste in poti hudourniki. Mi pa moramo omogočiti ljudem, ki žive po hribih, spodobno življenje in možnost, da se bodo vozili v dolino v službo in po opravkih. Če tega ne bomo naredili, nam bodo ljudje zbežali s hribov. Kakšna škoda bi to bila, ni treba govoriti,« pravi Frelih.
Sedanji samoprispevek se v tej krajevni skupnosti izteče konec marca. Bil je že četrti po vrsti, kot rečeno, pa se Šentruperčani pripravljajo še na petega. Seveda v tej krajevni skupnosti ne bi toliko vsega opravili, če bi ne bilo denarja iz tega vira. Telefonijo so začeli graditi tako rekoč iz nič: imeli so samo dva telefona, zdaj pa imajo 400 številk.
toliko asfalta ne bi bilo na cestah, če
Jože Frelih: V prejšnjem samoprispevku smo zbrali 20 milijonov dinarjev, dela pa so po današnjih cenah vredna 120 milijonov dinar-
bi pred leti ne izglasovali samoprispevka. Precej denarja pa so iz tega vira dobili tudi vaški odbori, ki so reševali z njim vaške probleme.
»Tudi sedaj nameravamo — seveda če bo samoprispevek izglasovan večino denarja porabiti za ceste, okoli tretjino ga bodo dobili vaški odbori, nekaj pa ga bomo porabili za obnovo pokopališča in kapele, ki nam bo služila kot mrliška vežica. Računamo, da bomo na ta način zbrali 70 milijonov dinarjev. Zraven bomo morali še prostovoljno delati, podariti kakšen material in dodaten dinar. Menim, da nam bo uspelo, kakor nam je pred petimi leti. Tedaj smo zbrali 20 milijonov dinarjev,.z delom in materialom smo pridobili še enkrat toliko, vsa dela pa bi bila danes vredna 120 milijonov dinarjev. In še to moram poudariti: če ne bomo izglasovali samoprispevka, ne bo denarja iz drugih virov, od komunalne, cestne skupnosti, združenega dela,«' opozarja Frelih.
J. S.
BOJ ZA DENAR SE NADALJUJE
KOČEVJE — Dosedanji prispevek 0,5 odstotka iz dohodka, obračunan od kosmatih osebnih dohodkov, za potrebe krajevnih skupnosti in ljudske obrambe seje razdelil tako, da gaje šlo 0,3 za potrebe KS in 0,2 za potrebe ljudske obrambe. Po novem predlogu naj bi zdaj to razmerje obrnili. Na nedavnem sestanku s predstavniki KS pa so se dogovorili, da bo delitev 0,25 : 0,25. Predstavniki KS so namreč opozarjali, da bi jim ob predlagani delitvi praktično nič"ne ostalo za razna dela na območju KS, v KS Kočevje pa jim ne bi ostalo dovolj niti za izplačilo osebnih dohodkov. Na sestanku je bilo poudarjeno tudi, da to niso edina sredstva, ki jih dobe KS.
ŠOLA V NARAVI
Učenci obeh petih razredov bomo letošnjo šolo v naravi obiskovali na Pokljuki od 8. do 14. februarja. Kdor nima opreme, jo bo dobil v šoli, tako da zaradi tega nikomur ne bo treba ostati doma. Veselimo se te šole in se nanjo pripravljamo. Poleg smučanja se bomo naučili še marsičesa. Večina gre prvič od doma. Treba bo poskrbeti zase in za svoje stvari, ker ne bo zraven naših mam. Upam, da bomo zdržali in da ne bo domotožja.
POLONA HALER, 5. a OŠ Artiče
BOGAT PROGRAM ZA ŠOLARJE
TREBNJE — Kakor kaže, se med letošnjimi počitnicami trebanjski otroci ne bodo potikali po cestah. Zanje bosta namreč komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS in občinska Zveza prijateljev mladine organizirali vrsto prireditev in dejavnosti. V okviru Zveze telesno-kulturnih organizacij bodo pripra-' vili ure badmintona, aerobike, namiznega tenisa. Zveza prijateljev mladine pa bo organizirala ure pravljic, projekcije risanih filmov itd.
Uspešni gasilci
Trebnje: upajo, da bodo dobili nov dom
TREBNJE — »Delovni program za leto 1985 smo v celoti izpolnili. Opravili smo vse operativne naloge, poleg tega pa veliko pzornosti posvečali tudi usposabljanju članov, opremljanju in preverjanju našega znanja«, je povedal Franc Gorenc, predsednik Gasilskega društva Trebnje.
»Med osrednje naloge pa moram prišteti tudi priprave na gradnjo doma družbene samozaščite v Trebnjem. Kakor vem, je gradnja sprejeta v temelje plana za naslednje srednjeročno obdobje, le to še ni dorečeno, kako bomo zbirali denar. Pomembno paje, da so vsi uvideli, kako potreben jc tak dom. Doslej smo za dom že zbrali vso dokumentacijo, v grobem pa tudi vemo, koliko denarja bomo zbrali v krajevni skupnosti, od društev in organizacij, ki bodo v njem imele prostor za delovanje,« je povedal Gorenc.
Franc Gorenc
Strokovna izobrazba gasilcev se je tudi lani precej izboljšala. Lani so v GD Trebnje dobili štiri častnike, izvedli so tečaj za gasilca 1. stopnje, dva člana pa sta obiskovala seminar o ravnanju z nevarnimi snovmi. Zdaj poteka tečaj za nižje gasilske častnike.
»Veliko pozornosti posvečamo mladim. Naši pionirji in mladinci segajo na vseh tekmovanjih po najvišjih mestih. Uspešna je tudi ženska desetina, ki je za sedaj edina v občini. Če rečem še to, da smo lani uspešno izvedli več vaj in pregledali rped drugim tudi hidrante v občini ter opozorili na napake komunalno podjetje, potem lahko ugotovim, da smo naloge uspešno opravili,« je povedal Gorenc.
DOLENJSKI UST
f9 IZ NKŠIH OBČIN
Občina tozdov išče izhod
Predsednik občinskega sindikata Marjan Ma-ričič: »Le znanje lahko obrne položaj na boljše«
BREŽICE — Ta teden se je konstituiral novi občinski svet Zveze sindikatov, ki mu že drugi mandat predseduje Marjan Ma-ričič. Nanj smo se obrnili, da bi zvedeli, kako se sindikat odziva na razmere v občini, na osnovanje srednjeročnih planov, uresničevanje stabilizacijskih načrtov in zahteve po izboljševanju gospodarskega položaja z lastnimi močmi. Svoj odgovor je Maričič strnil v tele misli:
— Vse pravice in obveznosti delavcev izhajajo iz družbenoekonomskega položaja, zato ni vseeno, kakšna je materialna osnova združenega dela. V občini se trenutno slabša, ker premalo spreminjamo njegovo strukturo. Niti ene delovne organizacije nimamo, ki bi bila zmožna za kvaliteten preskok. Smo občina dislociranih tozdov. Imamo jih dve tretjini in novo ustvarjena vrednost se preliva na sedeže matičnih organizacij. Nazaj se, žal, ne vrača, čeprav bi glede na našo slabšo razvitost moralo biti obratno.
V podskupini kovinskopredelovalne industrije imamo devet organizacij in s povezavo bi se lahko dokopali do poslovno-tehničnega sodelovanja in učinkovitejšega nastopanja na tržišču (na primer med Trimom, Splošnim livarstvom, Kovinoplastom in Tozdom kmetijske mehanizacije SCT. Spodbujamo tudi vključevanje v slovenske
programe, ker menimo, da mora priti do delitve dela, pri kateri bo vsak opravljal tisto, kar zmore.
— V brežiški občini se vsak čas srečujemo z motnjami v poslovanju, s sanacijo tega ali onega tozda. Ali ocenjujete, da so imeli pri izbiri rešitev srečno roko?
— Ne bi rekel. Sanacijski programi za Opekarno, Tovarno prikolic IMV in Trimo so bili navidezno uspešno izpeljani, vendar ne zagotavljajo perspektive. Ko smo na primer snovali združitev Rudnika Globoko z Opekarno Brežice, smo od anhovskega Salonita in tukajšnjih vodstev dobili zagotovila, da bodo uvajali v proizvodnjo zahtevnejše programe. Po štirih letih ugotavljamo, da so ostali pri programih iz leta 1982. Veliki združujejo razvojne funkcije znotraj sistemov, toda te službe nič ne naredijo za obrate zunaj matičnih središč.
— Ali menite, da je občina dovolj pripravljena na ponovno odprtje Rudnika Globoko in na spremembe, ki jih bo prinesla na to območje gradnja hidroelektrarn?
— Od projekta savskih elektrarn smo preveč odmaknjeni, še bolj pa nas motijo nejasnosti okoli bodočega rudnika lignita, saj smo kot družbenopolitična skupnost izključeni od snovanja njegove usode. Znašli smo se pred dejstvom, da rudniku odstopimo samo prostor. Nič ne vemo, kje bodo dobili ljudi zanj, ko bo stekla poskusna proizvodnja, in upravičeno se bojimo kadrovskega siromašenja drugih organizacij. Več moramo narediti za usmerjanje mladine v dejavnosti, ki jih doslej v občini ni bilo, pa tudi za reševanje drugih odprtih vprašanj od stanovanjske gradnje naprej. Brez kadrov ne bomo napredovali, zato vztrajamo, da bi to spoznanje prodrlo ne le v gospodarstvo, ampak tudi v vse druge dejavnosti.
J. TEPPEY
»Zdaj povejte, £ez deset iet bo prepozno!«
BREŽICE — Molk večine mladih na programski seji občinske konference ZSMS zagotovo ne pomeni, da je v krajevnih skupnostih, v šolah in delovnih kolektivih, od koder so jih delegirali, vse v najlepšem redu. V zraku je bilo čutiti, da ni tako, toda spregovorili so le starejši, pogumnejši, taki. ki že obvladajo politični jezik, in taki, ki si sami služijo kruh.
»Zaposlitev v domači občini dobiš samo po zvezah, tudi sam sem tako prišel do nje,« se je oglasil eden od delegatov. » Vloga komisij je samo formalna, vse je odvisno od direktorja ali kakega drugega vplivnega moža v kolektivu.«
Naslednji očitek je bil, da šolajoči se mladini nihče ne pove, kam naj se usmerja: v rudarstvo, kmetijstvo ali v kako drugo dejavnost s prihodnostjo.
»Čez deset let bo prepozno,« so dejali, »ker bo takrat naša generacija že izšolana!« Težave današnjih dni pri iskanju zaposlitve se lahko ponovijo, saj bodo morda iskali poklice drugih smeri.
Mladi zahtevajo, da bi bili poleg, kadar načrtovalci snujejo projekte za prihodnost. Z obžalovanjem spoznavajo, da jih v sisih prav tako ni zraven, niti v športu ne, kjer se največ udejstvujejo, in tudi tam ne, kjer bi lahko, soodločali o štipendiranju. Del krivde morajo seveda pripisati sami sebi.
Veliko takih stvari znajo povedati, vendar ne na sestankih, v komisijah in odborih, najmanj pa na konferencah. Nešteto dobrih zamisli in kritičnih pripomb pride na dan neformalno, v pogovorih ob jupiju, zato so na programski seji postavili vprašanje, če so sedanje oblike sestankov še sprejemljive za mladino, če niso morda preživele.
J. T.
Mladi so še črnogledi
O »projektu stoletja« zahtevajo javno razpravo
CERKLJE OB KRKI — Sobotna okrogla miza, ki jo je o gradnji savskih elektrarn in prihodnosti Krškega polja sklicala občinska konferenca ZSMS, je bila namenjena kmečki mladini. Do zdaj ni bila podrobneje seznanjena s tem, kaj ta projekt pomeni za Posavje in še posebej za kmetijstvo.
V uvodu je mladim obrazložil to Franc Jenič, za njim pa so o svojih načrtih spregovorili še kmetijci: Stanko Rebernik, Franc Juvane, Jože Grubič. Vsi so poudarili, da Posavje zahteva od investitorjev in od družbe nadomestilo za izgubljenih 1000 hektarov zemljišč, saj računajo na Krškem polju z osuševanjem, namakanjem in drugimi posegi na dva- do trikrat večji pridelek kot doslej.
Mlade skrbi predvsem okolje. Boje se, da ekološka vprašanja niso rešena. Gre za čiščenje Save, za katero ni nobenih trdnih zagotovil. Taka Sava, kot je, ni primerna za namakanje. To pomeni, da bi se v akumulacijskih jezerih odlagala uma-
KAR NAPREJ NA PREPIHU
BREŽICE — Na srednji šoli želijo, da bi občinska Zveza sindikatov posvečala srednjemu šolstvu več pozornosti. Moti jih, ker je prav njihova šola kar naprej na prepihu. Prosvetni delavci so zaskrbljeni, saj ne vedo, koliko oddelkov lahko zgubijo, z njimi vred pa tudi svojo socialno varnost. Na to je delegat njihove osnovne organizacije opozoril na seji skupščine občinske Zveze sindikatov. Povedal je, da izobraževanja pri nas ne cenijo, saj ga sicer ne bi tako slabo plačevali. Prav zdaj se na šoli sprašujejo, kje naj dobijo učitelja računalništva, ki bo pripravljen opravljati to delo za prosvetarski osebni dohodek.
zanija iz vse Slovenije. Gradnje hidroelektrarn zato ne bi smeli dopustiti, dokler Sava ne bo očiščena Razpravljalka iz Sevnice in preds' tavnica RK ZSMS je očitala, da ima projekt stoletja oziroma projekt mladih, kot gaje imenoval Franc Jenič, preveč zagovornikov in da je bil sprejet v preozkih krogih. Do zdaj še ni bilo nobene javne razprave, bi bila še kako potrebna že v pripravljalni fazi. Mladi rod se razen tega sprašuje, če je projekt savskih elektrarn sploh racionalen in če bo družba zmogla tolikošno finančno breme.
ŠTUDENTSKI SERVIS KRŠKO ZA KONGRES
KRŠKO — Tudi študentski servis v Krškem se bo vključil v priprave na kongres slovenske mladine aprila letos v Krškem. Pripravili bodo nagradni razpis za keramična dela in fotografije. Prva tema razpisa je mladinsko delo, drugo pa lahko avtorji izbirajo po svoji presoji.
Evidentirani za družbenopolitični zbor v Brežicah
Kandidacijske konferen-ce se vrstijo vsak dan
BREŽICE — V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih se ta čas seznanjajo tudi z možnimi kandidati za člane družbenopolitičnega zbora. Predlog za kandidate bodo izoblikovali na predsedstvu OK SZDL 17. februarja. Do takrat se bodo zvrstile temeljne kandidacijske konference na terenu in v združenem delu.
Občinska konferenca ZKS je za DP zbor evidentirala Miro Dimčič, Mitjo Teropšiča, Andreja Doklerja, Stanka Zlobka in Ilonko Križanec, Občinski svet Zveze sindikatov Marjana Maričiča, Ano Mamilovič, Draga Loperta, Angelco Jaklič in Jožeta Tomca.
V občinskem odboru ZZB NOV so bili evidentirani: Marjan Seliškar, Jože Ogorevc, Mirko Grublj-ešič, Marija Srpčič, Miha Deržič in Fonzi Jaklič, v mladinski organizaciji pa Drago Ivanšek, Miran Bogovič, Dejan Starčevič, Vaško Maraš, Mojca Lovše.
Na listi občinske konference SZDL je sedem imen: Tone Jesenko, Miha Haler, Ivan Tomše, Darko Jelčič, Tone Zorko, Dejan Avsec in Jožica Šalamun. Zbor naj bi predvidoma štel dvajset članov.
Libna med najboljšimi v Labodu
Dobro gospodarjenje v krškem kolektivu, ki letos praznuje 20-letnico
KRŠKO — Po prvih ocenah bodo v Labodovi temeljni organizaciji Libna v Krškem zabeležili ugodne poslovne rezultate po zaključnem računu za preteklo leto. 348-članski kolektiv, ki prav letos praznuje 20-letnico zvečine uspešnega dela, je namreč edini izmed šestih proizvodnih tozdov Labodove delovne organizacije, ki je ne le dosegel, temveč za maienkost presegel načrtovani fizični obseg proizvodnje — tako imenovane fakturirane minute.
Direktor tozda Edo Komočar pravi, da je izvoz zanje ekonomska nuja, ob prispevku za izboljšanje naše zunanjetrgovinske menjave pa imajo pred očmi tudi lastne potrebe po devizah. Te potrebujejo za nakup najnujnejših surovin in rezervnih delov, zlasti pa za posodobitev z novimi stroji. Klasičen izvoz je še zmeraj sorazmerno majhen, saj gaje približno za petino izvoza (tako, kot je to razmerje v Labodovi »družini«), preostali izvoz potemtakem odpade na predelavne posle. ,
Storilnost so povečali kar za 7,3 odstotka, izvoz pa seje gibal v začrtanih okvirih in je za približno desetino večji kot leto poprej. Na tujem, predvsem zahodnoevropskem trgu bodo iztržili okrog 870.000 dolarjev ali okoli 220 milijonov dinarjev. Lani so kar 49 odstotkov proizvodnih zmogljivosti vpregli za izvoz, letos pa naj bi dosegli že številko 69.
Labodove šivilje oz. konfekcio-narke šivajo ženske bluze iz lahkih
svilenih in drugih tkanin predvsem za zahodnonemške partnerje, največ za Adidas. Debelina mesečnih
kuvert pa je glede na vloženo delo še vedno premajhna, saj je lani povprečni osebni dohodek delavke Libne znašal 43 tisočakov. »Ponosni smo na dosežene rezultate, ki so odvisni od vseh delavcev, največ zaslug pa ima 228 proizvodnih delavk,« izreka priznanje direktor Komočar.
P. PERC
DANES NOVOLETNI SPREJEM
BREŽICE — Komisija za odnose z verskim skupnostmi pri občinski sku pščini vabi njihove predstavnike na novoletno srečanje. Razgovor bo danes dopoldne v restavraciji tukajšnje Blagovnice.
KLUB ŠTIPENDISTOV V VELIKO POMOČ
KRŠKO — Klub štipendistov, ki včlanjuje vseh 240 štipendistov krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, je lepo zaživel. V tovarni bodo uredili knjižnico knjig in skript, do katerih ni lahko priti. Od študentov so zbrali že nekaj podatkov, katero študijsko literaturo najtežje dobijo, pozivajo pa, naj se še oglasijo s predlogi. To študijsko gradivo bodo svojim štipendistom ponudili po nižji ceni. Na vpogled in v pomoč bo v knjižnici Kluba štipendistov tudi tuja literatura, ‘študentom pa bodo omogočili tudi fotokopiranje. Med poletnimi počitnicami bodo člani kluba lahko opravljali prakso v tovarni. Letos 40 štipendistov tovarne »Djuro Salaj« v Krškem zaključuje šolanje in postali bodo pripravniki. Po besedah referentke za izobraževanje Snežane Micič bodo tri najboljše štipendistke poslali na prakso v tujino, iz drugih dežel pa bodo tokrat sprejeli kar šest štipendistov. Doslej so imeli na praksi dva tuja štipendista.
P. P.
Edo Komočar: »V jubilejnem letu pričakujemo še boljše gospodarjenje, čeprav smo že zdaj med boljšimi Labodovimi tozdi«
Vsi zbori za samoprispevek
Niti enega glasu »proti« na vseh enajstih zborih krajanov v KS Boštanj — Ogorčenje zaradi novomeške PTT — Vabijo na sestanek z odgovornimi
BOŠTANJ — Časi so težki, zato so v tej krajevni skupnosti previdni, saj bi radi na volilni dan, torej 16. marca, izvedli hkrati še glasovanje o podaljšanju samoprispevka za nadaljnjih pet let.
Ne bomo tratili prostora z navajanjem programa, kaj želimo za teh 83 milijonov dinarjev in še nekaj zgraditi v slehernem vaškem odboru,
saj so program dobili v ciklostilu v sleherno gospodinjstvo. V nedeljo dopoldne je bil zbor krajanov za najštevilnejše volišče v boštanjskem Partizanu, zvečer pa še na Jablanici. Zanimivo je, da so krajani na večini zborov raje razpravljali že o tem, kako te objekte graditi, kako sodelovati še z dodatnim denarjem in prostovoljnim delom, kot da je sam referendum že »izvršeno dejstvo.«
Da bi marca bilo tudi tako, je najboljši porok izvršeni in preseženi načrt iztekajočega se referendumskega obdobja. Zanimivo je, da tega tempa ne dohajajo niti občinski planerji.
Žal ta polet zavirajo nekatere povsem nepotrebne ovire. Tako je bilo na sestanku v Boštanju v nedeljo nemalo jeze zaradi slabe telefonije, saj iz Boštanja v Sevnico prideš prej peš kot pa dokličeš po telefonu. Za nameček pa naj bi marljivi kmetje in delavci iz severozahodnega dela krajevne skupnos-
ti, ki so sredi velikega zamaha širitve telefonije, plačali še razdelilnik KR-1, zaradi grožnje PTT, da sicer ne bodo priključeni na omrežje. V bo-štanjski krajevni skupnosti so jim z novim referendumskim programom sicer pripravljeni solidarnostno stati ob strani. Je pa veliko vprašanje, če so ti preprosti ljudje tisti, ki naj preskrbijo ta razdelilnik, saj je znano, da teče taisti kabel še proti Studencu in drugemu središču občine — Krmelju. Ogorčeni Boštanjča-ni, ki so v potu svojega obraza nosili kabel, so takrat slišali izjave petete-jevcev o nadšeststoparnem kablu.
Kje so sedaj te številke?
A.ŽELEZNIK
Zenska »vlada«?
Za predsednici skupščine in IS predlagani ekonomistki Breda Miovič in Marija Jazbec
SEVNICA — Tudi v tej občini se je obrnil nov list v dosedanjih vodilnih postopkih: predsedstvo občinske konference SZDL je prejšnji teden opravilo nehvaležno nalogo ožjega izbora med številnimi evidentiranimi za pomembnejše funkcije v občini, poslej se pričenja podpisovanje kandidatur, vsi na tem seznamu so poslej možni kandidati, o katerih se bodo marca odločali volilci.
Za odgovorne nosilce funkcij v občini, vključno za samoupravne interesne funkcije, je bilo evidentiranih 365 ljudi. Ža predsednika občinske skupščine je krožilo kar 24 imen. Frontno sestavljeno predsedstvo SZDL je kot možno kandidatko določilo Bredo Miovič, diplomirano ekonomistko iz tozda Radna v Jutranjki. Tovarišica je tam deveto leto direktorica tega najštevilnejšega tozda. V tem mandatu je uspešna predsednica družbenopolitičnega zbora. Pred prihodom v Sevnico je delala v
Breda Miovič: kandidatka za predsednico občinske skupščine
Jugotekstilu, turizmu, študirala pa je med drugim tudi v Cambridgeu. V Jutranjki jo, kot pravijo, neradi dajo. Za predsednico IS je predsedstvo izmed 15 evidentiranih izbralo Marijo Jazbec, tudi diplomirano ekonomistko, dosedanjo predsednico komiteja za družbeni razvoj, pred tem vrsto let vodjo računovodsko-finančnega sektorja v Lisci. O ostalih članih »vlade« predsedstvo zaenkrat ni govorilo, besedo ima mandatarka.
Za predsednika zbora združenega dela je predlagan sedanji član IS dipl. inž. strojništva iz krmeljske Metalne Milan Levstik izmed kar 32 evidentiranih za to funkcijo. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je predlagan Jože Imperi, direktor tozda Trgovina v Kmetijskem kombinatu (Mercator) (izmed 23 imen). Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bilo evidentiranih 30 ljudi, sedaj je predlagan Maks Popelar, sedanji predsednik občinske konference SZDL. Velika »gneča« med evidentiranimi je bila za družbenopolitični zbor: bilo je kar 65 imen. Poudariti velja, da je bilo predvsem to evidentiranje najbolj stihijsko. Ljudje so nemalokrat pozabili, da morajo imeti ti ljudje »bazo« v posameznih frontnih delih družbenopolitičnih organizacij. ZK zastopajo na listi: Jožko Papež, Berta Logar, Boris Kozamernik in mr. pharm. Breda Drenek-Sotošek, ZZB: jože Knez, Jože Marn, Alojz Klenovšek in Ivan Perhaj, SZDL: Maks Popelar, dipl. ekon. Breda Mijovič, Alojz Šutar, Janez Šušteršič, Lado Močivnik. ZSMS: Stojan Anzeljc, Sonja Bobek, Miran Ratej, Julij Jeraj, sindikat pa: Janez Levstik, Fanika Zemljak, Andrej Klenovšek in Jože Papež, torej 21 imen, kolikor ima ta zbor članov. Med volilci mora ta lista dobiti dvotretjinsko večino. Za predsednike skupščin in zborov sis je za vsakega predlaganih po dvoje do troje imen. Ta seznam bomo objavili prihodnjič.
A.	Ž.
Novo v Brežicah
PUST JE PRED VRATI — Izured-ništva Pustnega poročevalca so nam sporočili, da bo ta težko pričakovani časopis danes teden, 6. februarja, že v prodaji. Zgodbice, šele in bodice v njem ne bodo le iz brežiške, ampak tudi iz krške občine, kjer tovrstna uredniška in izdajateljska dejavnost zamira. Poročevalec bo obsežen in zanimiv.
NAPAČEN NASLOV — Radovljičani najbrž niso prebrali informacije o tem, na katerem klinu je lani obstala brežiška občina. Če bi to vedeli prej, zagotovo ne bi naslovili nanjo oziroma na njen izvršni svet vloge za finančno pomoč, s katero najTii tudi Brežičani podprli prireditelje svetovnega pokala v smučarskih tekih v Bohinju.
BRIGADIRJI NA POSODO — V mladinski organizaciji po lanskih slabih izkušnjah ne vedo, kako naj pridobijo člane za delovne brigade. Lansko poletje je sicer kar 80 dijakov izrazilo Željo po udeležbi na delovni akciji, ko je Šlo zares, pa se jih je odzvalo komaj trinajst. Iz zadrege so jih v lokalni akciji rešili vojaki. Sicer pa tudi delovne organizacije niso vzele zares samoupravnega sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela v občini in so nekatere pozabile na plačilo sprejetih obveznosti.
ZA MLADINCE DRUGAČNA ' MERILA — Gre za udeležbo na sejah občinske in republiške konference ZSMS, ki jih v kolektivih ne obravnavajo enako kot delegatske dolžnosti v Socialistični zvezi in drugih DPO. Mladinci trdijo, da morajo izostanke nadomestiti, medtem ko od drugih delegatov tega ne zahtevajo. Tudi ne premeščajo jih, če večkrat hodijo po delegatskih opravkih.
\l BR€2lŠK€./r?
PORODNIŠNIC^**
V času od 11. do 17. januarja so v brežiški porodnišnici rodile:
Danica Telišman iz Samobora — Ivana, Marija Podpečan iz Župelevca
— Jana, Stanislava Špan iz Curnovca
— Gregorja, Marija Razum iz Ko-njščice — Luka, Tatjana Gregorčič iz Cerovca — Urško, Ivka Valent iz Brdovca — Marka, Č vetka Škoberne s Senovega — Uroša, Marija Čurič iz Artič —■ Anjo, Zvonka Martini z Bizeljskega — Metko, Frančiška Rožman iz Zg. Pohance — Boštjana, Šte-fica Hren iz Zaprešiča — Matijo, Lurda Trkeš iz Samobora — Marka, Fanika Ivanšek iz Globočic —Tonija, Jasna Karaula iz Zaprešiča — Petro, Jožica Bogovič iz Reštanja — Sergejo, Marija Brdovič iz Draganjega sela — Vesno, Zdenka Kupres iz Cerja — Martino, Ružiča Prah iz Brežic — Marino, Bernarda Šekoranja iz Župjeka
— Adrijano, Branka Runtas iz Dub-rave — Marka, Fanika Brce iz Brezja
Heidi, Snježana Radivojevič iz Brežic — deklico, Šarka Idrizi iz Krškega — dečka in Marija Klemenčič s Pokleka — Marjano.
Čestitamo!
Krške novice
»VZDRŽEVANJE« — Študentski servis Krško je v kratkem času delovanja povsem upravičil obstoj, saj je pridobil že okoli 1200 članov in jim omogočil lep zaslužek. Mladi so se ponudbe servisa razveselili, saj nimajo vsi tako premožnih staršev, da bi lahko dobili novega jurja, kadar bi se spomnili. Zato tem bolj čudno zvezni izjava nekega intelektualca, kije rekel srednješolki, ali starši nimajo dovolj denarja, da bi vzdrževali svoje otroke in morajo delati še preko Študentskega servisa. Res žalostno malo omike ima takle »razumnik«.
KOLIKO ZAPOSLENIH? — Neki krški obrtnik ima 10 (deset) zaposlenih delavcev. Ko smo to objavili, so se nekateri na občini jezili, da to ni res, saj jih več kot 7 (sedem) ne moreimeti. Toda dejansko je prijavljenih deset delavcev (tudi na občini!). Prav bi bilo, če bi'vsaj spremenili ustrezno uredbo, ki omejuje število delavcev pri obrtniku na pet plus dva, in tako brez nepotrebnega slepomišenja in vijuganja omogočili kruh za več ust.
Sevniški paberki
ČAS ZA REKLAMO — Ob svojem 40-letnem delovnenj jubileju lani Stilles ni imel telopa na televiziji (kot vrsta kolektivov ob nižjih jubilejih). Pač pa si je minuli četrtek »prislužil« kar nekaj debelih sekund v zadnjem TV dnevniku, kajpak žal zaradi rekordne izgube in preteče prisilne uprave.
REŠITEV ZA VSE — Florjanski odbor za smeh se ne da in resno pripravlja pokop pusta na pepelnično sredo. Do konca minulega tedna je imel že tretjo sejo. Evidentirajo možne kandidate za rešitelje sevniške občine iz težav. Zaenkrat se zanesljivo ve, da bo v Sevnici bojda prišlo celo do čudeža.
KASKADER PA TAK! — V petek zvečer bi bilo v Sevnici zanimivo snemati podvige znanega kaskaderja s škodo. Ni mu bilo namreč dovolj na sevniški črpalki trčiti v »pejčka«, temveč je z dobro pohojenim plinom »nasadil« še stoenko.nakaterijenare-dil za 150tisočakovškode. Nadebudni dirkač bo moral sodniku trezen pojasniti, zakaj ni mogel stati, čeprav je dirkajoč podil še miličnico, ki mu je piskala že za prvi karambol.
Vinica bo sprejela literate začetnike
Srečanje bo 15. februarja v Župančičevi rojstni  hiši in naj bi postalo tradicionaino____________________
ČRNOMELJ — Na Dolenjskem je veliko literatov, vendar mnogi iz strahu pred javnostjo, pred tem, da bi njihovo delo naletelo na neodobravajočo kritiko, ostanejo za vedno anonimni. V pisanju iščejo zgolj lastno uteho. Da bi pomagali prav takšnim literatom, jim ne nazadnje vlili zaupanje v njihovo ustvarjanje, so se v črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij odločili, da v sodelovanju z ostalimi dolenjskimi ZKO pripravijo v okviru praznovanja občinskega praznika območno srečanje literatov začetnikov.
bodo v Vinici predstavljeni na literarnem večeru, ki bo sletjil razgovoru z avtorji. Poseben izbor del pa bo objavljen tudi v trebanjski Samorastniški besedi.
»Med prijavljenimi začetniki so predvsem srednješolci, nekaj je tudi starejših, poslali pa so zlasti pesmi, manj je proznih spisov, eden pa se je odločil za krajši dramski prispevek. Vemo, da jih je v dolenjskih občinah še
»Za to srečanje smo se odločili •predvsem zato, da začetnikom pomagamo in jih spodbujamo na njihovi literarni poti. A četudi kateri izmed njih ne bo več pisal naprej, bo ostal vsaj ljubitelj lepe pisane besede in veseli bomo, če bo to tudi naša zasluga oz. zasluga teh srečanj,« pravi tajnica črnomaljske ZKO Ksenija Khalil.
Srečanje literatov začetnikov bo v soboto, 15. februarja, v prostorih zbirke mladinskega pesništva v Župančičevi rojstni hiši v Vinici. To je hkrati tudi eden od načinov, kako oživiti zbirko, kije bila odprta lanskega junija, in jo približati ljudem. Na razpis se je prijavilo 23 avtorjev iz vseh štirih dolenjskih občin, pogoj pa je bil, da še niso izdali knjige. Strokovna komisija je izbrala najboljše prispevke, ki
Ksenija Khalil
veliko, ki se poskušajo v verzih ali prozi, a tokrat očitno niso zbrali dovolj poguma, da bi se prijavili na razpis. Če bo srečanje postalo tradicionalno — in po sedanjem navdušenju to gotovo bo — potem se bodo v prihodnjih letih nedvomno odzvali tudi tisti, ki so sedaj morda še preveč kritični do svojega dela,« je prepričana Khaliiova.
B. M.
Samo 0,9 knjige na prebivalca!
Krška občina daleč za slovenskim standardom — Podatki iz Valvasorjeve knjižnice kažejo, da se izposoja iz leta v leto povečuje — Premalo novosti
KRŠKO — Valvasorjeva knjižnica, ki je lani ob tem času slavila 20-letnico ustanovitve, je imela ob koncu jubilejnega leta na policah nekaj nad 25.000 knjig, v fondu pa še več kot 660 enot neknjižnega gradiva (plošč, kaset, drobnega tiska, plakatov in drugega). V tej količini je upoštevanih tudi 3.000 novitet, nabavljenih v letu 1985. Dotok je bil za polovico manjši od načrtovanega, ker za večji nakup ni bilo denarja.
Kljub znatnemu porastu pa knji-
žnica še vedno ne premore toliko knjig, da bi v občini dosegli vsaj eno knjigo na prebivalca. Ob koncu minulega leta so prišli do 0,9 knjige in krepko zaostali za razvojem Slovenije na tem področju. V republiki je bil namreč že presežen standard dve knjigi na prebivalca, do leta 1990 pa načrti zahtevajo standard tri knjige. Razkorak med krško občino in republiko se na tem področju še povečuje, saj Valvasorjeva knjižnica tudi poslej nima zagotovila in ne možnosti, da bi bistveno izboljšala razvitost knjižničarstva v občini. To pa pomeni, da bo krška občina glede na doseganje standarda ostala še močneje prilepljena na republiškem repu.
Pohvaliti pa kaže marljive bralce, ki so si lani v Valvasorjevi knjižnici samo od januarja do novembra izposodili 42.000 knjig. V primerjavi z enakim obdobjem leto poprej se je izposoja povečala za 15
PRENOVA GRE H KONCU
NOV<2(-MESTO — Prenovitvena dela v Pionirski knjižnici, ki bo poslej delovala tudi v nekdanjih prostorih Ljudske knjižnice v hiši na Cesti komandatna Staneta, gredo h koncu, prav tako tudi nameščanje nove opreme. Knjižnica bo začela kmalu spet delovati, slavnostno pa jo bodo odprlf 18. februarja.
Amaterski odri oživljajo
Stražani so že igrali, več gledaliških skupin v novomeški občini pa je svoje pre-miere napovedalo za naslednje tedne — Mirnopečani z zahtevnim delom
NOVO MESTO — To sezono je oživelo več gledaliških skupin v novomeški občini. Med prvimi so na oder stopili Stražani, ki so pripravili komedijo Odkritosrčna lažnivka. Premiera je bila minulo nedeljo pred polno dvorano obiskovalcev, predvsem mladih.
Po daljšem času bodo ograli na
Dvoru,.na oder pa so se odločili postaviti Direktorjev rojstni dan. V prvi polovici februarja načrtuje premiersko predstavo gledališka skupina v Prečni. Pripravlja komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo.
Domačo igro si bodo lahko ogledali tudi krajani Otočca in okoliških
vasi. Skupina njihovega kulturnega društva se bo predstavila s Fin-žgarjevo dramo Razvalina življenja.
Za presenečenje namerava poskrbeti gledališka skupina mirnopeške-ga kulturnega društva, ki seje odločila uprizoriti sodobno slovensko delo Pod Prešernovo glavo, delo
Učenci izdali »Moj kraj«
Topliški osnovnošolci so v posebni številki svojega glasila »Rog« podrobno predstavili Doi. Toplice
‘ DOLENJSKE TOPLICE — Prejšnji teden so učenci tukajšnje osnovne šole izdali posebno številko svojega glasila Rog, in sicer pod dodatnim naslovom Moj kraj, V njej so zbrani prispevki osnovnošolcev sedanje in prejšnjih generacij ter zapisi drugih krajanov. Glasilo sta uredila likovni in literarno novinarski krožek, ki delujeta pod mentorskim vodstvom Majne Mlančičar in Olge Kastelic.
In o čem pripovedujejo prispevki? Na kratko bi lahko rekli, da o življenju in delu v topliški krajevni skupnosti skoz desetletja, predvsem pa o današnjem utripu Dolenjskih Toplic. Iz zapisov govore bolj ali manj znani ljudje, ki so dolga leta vlekli voz napredka v Topliški dolini ali pa so v ta voz vpreženi še danes. Zanimive so kratke, iskrene izpovedi učiteljic, ki so na šoli vzgojili številne generacije otrok in , mladini
Ni vse za mladino
Ribnica in Prešernov dan
RIBNICA — V okviru prireditev °b kulturnem prazniku bo 6. februarja ob 19. uri v domu JLA v Ribnici plesno-glasbeno-dramska prireditev »Kabare« s podnaslovom "Palček in sedem Sneguljčic«. Organizira jo eksperimentalna lutkovna delavnica pri Centru za kulturo mladih Ljubljana. Čeprav bodo vmes nastopale tudi lutke, je delo namenjeno predvsem odraslim.
V okviru teh prireditev bo še koncert Bogdane Herman, nekdanje pevke skupine Trlcp. Pela bo ljudske pesmi, ki jih je zapisal Ribničan Jakob Rudež, zbiralec narodnega blaga. Datum nastopa še ni znan, kot tudi še ni znan za predstavo šolske dramske skupine, ki se bo predstavila z »Malim princem«.
»Moj kraj« je kar nekakšen zbornik, majhna antologija različnih pogledov na »Dolenjske Toplice in topliško krajevno skupnost. V publikaciji so dobile besedo tudi dejavnosti, ki dajejo kruh številnim krajanom in po katerih je ime kraja zaslovelo daleč naokoli. Zlasti zdraviliški turizem je tako področje in tudi zelo perspektivno. Sicer pa povejmo, da so tako ali drugače predstavljene vse večje delovne organizacije, «ki delujejo v topliški krajevni skupnosti.
U'č?
■ 3 6
»Sami so se ustanovili!«
Tako pravi tajnica novomeške ZKO Staša Vovk o skupini osnovnošolcev, ki so začeli nastopati kot pionirsko gledališče — Vsako leto nova igra?
NOVO MESTO — Minuli petek seje na novomeškem odru predstavila pionirska gledališka skupina, osnovana pri mestnem kulturnem društvu »Dušan Jereb«. Pod mentorskim in režijskim vodstvom Staše Vovk so mladi igralci uprizorili »Salon expon«, mladinsko delo Jane Kolarič.
Skupina je nastala spontano, zanjo je dala pobudo peščica osnovnošolcev, ki stanujejo v ulicah pod Kapitljem, ki so si zaželeli igrati. Vse se je začelo lansko jesen, ko je nekdo potrkal na vrata tajnice ZKO v Domu kulture. Staša Vovk se tega takole spominja:
»V mojo pisarno seje usulo kakih šest fantičev, in že so začeli vsi v en glas pripovedovati, da bi radi igrali igro, ki so jo sami napisali, potrebujejo pa pomoč. Obrnili so se name, češ da me večkrat vidijo v Domu kulture, vedo pa, da tudi sama igram in bi jim lahko pomagala. Res sem vzela njihovo igro v roke, potem pa smo skupaj ugotovili, da ni dovolj dobra in bi jo bilo treba tako rekoč napisati nanovo. Tega seveda niso bili pripravljeni storiti, pač pa so bili takoj za to, da jim jaz izberem primerno delo, ki bi ga poskušali postaviti na oder. Odločila sem se za Salon expres in začeli smo z vajami. To je bilo novembra.«
Skupina, ki seje odločila uprizoriti Salon expon, seje povečala za nove navdušence, ki jim je skupna želja, da bi na odru pokazali, kaj znajo. Dogovorili so se, da bodo ostali skupaj in poskušali še kaj pripraviti. S tem pa seje že rodilo tako imenovano pionirsko gledališče, ki si bo, kot pravi Staša Vovk, prizadevalo pripraviti eno ali dve deli vsako sezono, in čeprav še ni formalno ustanovljeno, bo skupina poslej nastopala samo pod tem imenom.
odstotkov. Ugotavljajo pa, da bi bila izposoja še večja, če bi knjižnica premogla več najrazličnejše literature. Samo Komentar zakona o zd-
Alenke Goljevščkove. ' Režira ga Marjan Kolenc.
To sezono pa ne bodo ničesar igrali v Soteski. Člani tamkajšnjega kulturnega društva Zarja so se namreč odločili, da bodo najprej spodobno uredili kulturni dom in se šele potem lotili nove igre.
Iz drugih krajev zaenkrat ni sporočil, da kaj pripravljajo, niti iz tistih, kjer so gledališke skupine študirale igre in z njimi gostovale, ko so bili drugod tiho (npr. v Škocjanu).
LITERARNI VEČER
DOLENJSKE TOPLICE — Več kot petdeset zdraviliških gostov seje minuli petek zvečer zbralo v modrem salonu tukajšnjega gostišča Rog in prisluhnilo poeziji Ivana Zorana iz Novega mesta, pesmi iz njegovih zbirk — tudi iz nove, ki bo izšla letos — je prepričljivo in doživeto recitirala Irena Vide, članica kulturnega društva novomeškega SGP Pionir, medtem ko je o značilnosti Zoranove poezije govoril prof. Jože Škufca. Pesnik je na večeru, ki so ga gostje oziroma poslušalci označili kot prijetno doživetje, odgovoril na nekaj vprašanj o svojem ustvarjanju in pobudah zanj.
Smeh ni greh
To je geslo ribniškega festivala humorja
RIBNICA — Na natečaj za Festival humorja, satire in karikature, ki gaje razpisala kulturna skupnost Ribnica, je doslej, kot smo zvedeli pri tajniku kulturne skupnosti Stanetu Kljunu poslalo prispevke 9 avtorjev. Kdo so avtorji in od kod, se seveda še ne ve, ker so prispevki poslani pod šifro.
Zvedeli pa smo, da so med prispevki vse zvrsti, za katere velja razpis (humoreske, satire, humoristične in satirične pesmi, aforizmi, karikature), razen monodram z vedro vsebino. Po poštnih žigih, sodeč je največ avtorjev iz Primorske, dolenjski ustvarjalci pa se še niso oglasili. Seveda lahko Dolenjci zamujeno še nadoknadijo, saj je zadnji rok za prispevke 26. marec.
Žirija za oceno karikatur je že imenovana (Marjan Tršar, Marjan Manček in Stane Jarm), za ocenjevanje ostalih prispevkov pa bo žirija imenovana v začetku februarja.
3	jp'
ruženem delu je bil tako iskan, da bi ga morala knjižnica imeti vsaj v desetih izvodih, pa je lahko nabavila le tri. S strokovno literaturo je sploh težko, in ker knjig ni, mora knjižnica zavrniti kar 40 odstotkov pov-praševalcev po taki literaturi. Je pa ob tem nadvse pohvalno dejstvo, da vsa izposoja teče po prostem pristopu, se pravi, da bralci lahko sami izberejo na policah knjige, ki jih želijo prebrati.
I. Z.
REDKA MREŽA KNJIŽNIC
KRŠKO — V krški občini je knjižničarstvo slabo razvito. Poleg Valvasorjeve knjižnice, osrednje tovrstne ustanove, ki ima izposojevališči na levem bregu Save v Krškem in v Leskovcu, delujejo še društvene knjižnice v Brestanici, na Senovem in Zdolah. Vse tri premorejo 4.550 knjig, ki pa so že zastarele. Razen. zdolske imajo knjižnice ustrezen prostor in opremo. Društvena knjižnica v Kostanjevici, ki ima bogat fond (nad 3.000 enot), je za bralce zaenkrat še zaprta, ker zadnjo še niso pripravili ustreznega prostora. To pa je tudi vse, kar premorejo v občini, če ne upoštevamo šolskih in drugih internih knjižnic. Knjižnična mreža je dokaj redka. Drugod si pomagajo s potujočimi vzajemnimi ali kakimi drugimi knjižnicami, tega pa v krški občini ne poznajo.
Zanimiv večer
Litararna tvornost v novomeških domovih za učence — Razgovor
NOVO MESTO — Člani literarnega krožka, ki deluje v Domu učencev srednje kmetijske šole Grm na Bajnofu, so v torek, 21. januarja, v okviru prireditve Ustvarjalnost mladih pripravili tudi literarni večer, na katerem so se predstavili mladi literati iz tega doma, iz Krkinega kluba in Doma učencev Majde Sile. Kot gosta pa sta se večera udeležila člana novomeškega literarnega kluba »Dragotin Kette« Jasna Ignjatič in Milan Markelj.
Mladi so se predstavili predvsem kot pesniki, v svojih pesniških začetkih pa so dokaj avtentično izrazili svoj svet, ki ga opredeljuje čustvenost, a tudi razmišljanje in delno mladostniški pesimizem. Po branju pesmi je sledil razgovor, v katerem je mlade predvsem zanimalo, kako je z objavljanjem pesmi, kakšne so pesniške izkušnje gostov in pogledi na moderno ter tradicionalno pesništvo.
PO
Bogata žetev godbe Loče
Nastopi v jubilejnem letu — Spodbuda za naprej
BREŽICE — Gasilska godba Loče je s sobotnim nastopom pred koncertom Hervolovega ansambla v prosvetnem domu spet opozorila nase. Lani je slavila 65-letnico in v jubilejnem letu sodelovala na rekordnem številu prireditev.
Na občnem zboru, ki so ga imeli 25. januarja v Ločah, so poročali o delu v minulem obdobju in sprejeli obširen program za letos. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so z dosedanjim delom opravičili zaupanje krajanov, delovnih organizacij, občinske gasilske zveze, Zveze kulturnih organizacij in vseh, ki podpirajo njeno dejavnost. Godbo vodi kapelnik Bratislav Roguljič—Buco. Vsi skupaj sč veliko posvečajo naraščaju, in godbo uspešno pomlajajo.
Letos bodo loški godbeniki med drugim sodelovali v tednu turizma brežiške občine, na 25-letnici roko-
RAZSTAVA STERNENOVIH DEL V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Jutri bodo v Dolenjski galeriji ob 18. uri odprli zanimivo razstavo del enega izmed utemeljiteljev slovenske moderne umetnosti, impresionista Mateja Sternena, Razstavo, ki obsega 25 avtorjevih del iz različnih obdobij njegovega izjemno plodnega ustvarjalnega opusa, je Dolenjskemu muzeju posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Umetnika ter njegovo življenje in delo bo predstavila ravnateljica Narodne galerije dr. Anica Cevc. Sternenova dela bodo v Dolenjski galeriji razstavljena do 26. februarja 1986.
metnega društva iz Dobove in na skupnem koncertu z mladinsko godbo na pihala iz Pliberka, ki jim bo vrnila obisk.
J. T.
Obeta se vrhunski koncert
V Novem mestu bo nastopil svetovno znani pianist Vladimir Krpan iz Zagreba
NOVO MESTO — Dolenjski in še posebej Novemu mestu se spet obeta vrhunski glasbeni dogodek, saj bo tu čez dobre tri tedne gostoval eden vodilnih in nauglednejših jugoslovanskih pianistov Vladimir Krpan iz Zagreba. V novomeškem Domu kulture bo nastopil v ponedeljek, 17. februarja, in a koncertu, ki se bo začel ob 19.30, izvajal Chopinove valčke. Ponovil bo program, s katerim je predlanskim presenetil na Dubrovniških poletnih igrah, ko je naenkrat izvedel vseh devetnajst valčkov Friderica Chopina. Tedaj je izjavil, da se je zavestno odločil za to glasbo, saj ga še posebej vznemirjajo skladbe, ki štejejo za pozabljene.
Vladimir Krpan
Kritika je postala še zlasti pozorna ob koncertih, na katerih Krpan izvaja dela Franza Lizsta. Zapisala je, da umetnik zna pritegniti zanimanje občinstva, zapustiti globok vtis jn ustvariti občutek žlahtnega koncertnega večera. Vse to Krpan uspeva tudi z bravuroznim obvladovanjem instrumenta. V Novem mestu so obiskovalci kvalitete zagrebškega gosta enkrat že lahko spoznali. Vladimir Krpan bo zdaj na novomeškem odru nastopil že drugič, prirediteljica, novomeška ZKO, pa je ta koncert uvrstila med tiste prireditve, ki bodo z njimi v Novem mestu počastili letošnji slovenski kulturni praznik.
Naslednji večer — v torek, 18. februarja — bo Vladimir Krpan z enakim programom gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Republiški gledališki vrh v Novem mestu
Na 29. srečanju gledaliških skupin Slovenije bi se Novomeščani radi predstavili z »Balkanskim špijo-nom« — Z režiserji nimajo sreče _______
NOVO MESTO — Spomladansko zajetje letošnjega, 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije bo, kot je bilo moč zvedeti te dni, v Novem mestu.
V kdterih dneh bo ta revija najboljšega, kar premore slovenski gledališki amaterizem, še ni znano. Prav tako še ni moč nič povedati, koliko skupin se bo zvrstilo na novomeškem odru, še zlasti pa ne, od kod bodo gledališčniki. Sezona za prve amaterske premiere seje šele komaj dobro začela in tudi še ne povsod, preden pa si bo selektor ogledal vse prijavljene predstave in pripravil poročilo, na podlagi katerega bo padla končna odločitev o udeležbi na republiškem srečanju, bo preteklo še precej dolgih tednov, nemara pa tudi kar nekaj mesecev.
Novomeščani so se na to gledališko manifestacijo že začeli pripravljati. To velja še posebej za gledališko skupino kulturnega društva »Dušan Jereb«, ki že drugo sezono pripravlja uprizoritev »Balkanskega špijona«, znanega gledališkega dela, po katerem so posneli tudi film. Čeprav so dramo s psihološkimi zapleti študirajo že toliko
časa, pa še nič ne kaže, da bo kaj kmalu premiera. Igre ne morejo dodelati do uprizoritvene zrelosti, ker trenutno nimajo režiserja. Z režiserji imajo Novomeščani že od nekdaj težave, saj sejim do zdaj še ni posrečilo pridobiti k režiserskemu delu človeka, ki bi s skupino delal
»Balkanskega špijona« želijo vsekakor dokončati in z njim stopiti pred občinstvo, očitno pa je, da jim bo to uspelo le s pomočjo režiserja od drugod. Radi bi dobro zaigrali, tako da jih selektor ne bi na seznamu kandidatov za republiški amaterski gledališki vrh prečtrtal že med prvimi. Njihova skrita želja je, da bi se uvrstili na zaključno prireditev 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije, zlasti še, ker bi tako v družbi najboljših lahko nastopili pred domačim občinstvom.
JUBILEJ ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE M. JARCA
NOVO MESTO — 8. februarja bo natanko štirideset let, kar je tu začela delovati študijska knjižnica, ki je kasneje dobila ime po Miranu Jarcu. Jubilej bodo proslavili z več prireditvami.
pisma in
odmevi
Še enkrat »Gozdarji niso kos krajam«
Vse več je črne trgovine z gradbenim lesom, ker ni prave kontrole
Pod naslovom »Gozdarji niso kos krajam,« je bil v prvi letošnji številki Dolenjskega lista objavljen sestavek M. Bezek, ki med drugim obravnava tudi črne sečnje in črno trgovino z lesom.
Resnica je, da se je zelo povečala črna trgovina z gradbenim lesom. Mnogi lastniki gozda z lažnimi podatki, da bodo gradili ali popravljali gospodarska poslopja, graditi pa sploh ne nameravajo, dosežejo, da jim odkažejo les. Dajo ga obdelat na žago, potem pa ga prodajo tudi petkrat dražje, kot ga plačuje gozdno gospodarstvo. To laihko storijo samo zato, ker jih nihče ne kontrolira, ali so les res vgradili doma, oziroma kam so ga dali. Na podlagi namena porabe lesa za gradnjo doma so bili tudi oproščeni večjega dela prispevka, ki bi ga plačali, če bi bil les prodan po zakoniti poti.
Spominjam se, da je pred leti tovariš Barič iz Gozdnega gospodarstva Črnomelj po določenem času po odmeri sečnje prihajal na kmetije in se zanimal, kje je določeni gradbeni les. Upam trditi, da je'bilo tedaj veliko manj črne trgovine z lesom kot sedaj. Zakoni so toliko vredni, kolikor jih ljudje spoštujejo. Ne moremo pa pričakovati, da bo prijavljal sosed soseda, saj bi bili tako skaljeni dobri sosedski odnosi. Take stvari so delo tistih, ki so za to poklicani.
RAJKO MONIK Stara sela 11 Črnomelj
USTVARJALNOST MLADIH
NOVO MESTO — V torek, 21. januarja,"smo organizirali prireditev o ustvarjalnosti mladih. Popoldne smo imeli športna tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, odbojki in košarki z učenci iz DUMŠ, zvečer pa literarni večer. Učenke so pripravile razstavo na temo učenje in prosti čas. Prireditev je lepo uspela in nam dala spodbudo za organizacijo podobnih.
IRENA ŠINKOVEC Dom za učence SKŠ Grm
MNENJE O ODNOSIH NA LEŠNICI
Socialnozdravstvena komisija Otočec se je sestala 28. 5. 1984 v zadevi Franca Kraševca in Jožeta Volta (oba z Lešnice)in tedaj ugotovila naslednje:
Na postavljeno vprašanje glede njunih medsebojnih odnosov je Kraševec izjavil vse najboljše o Jožetu Volfu in njegovi ženi ter da sta njemu in že ni,že več let pomagala in skrbela zanju. Člani komisije že vseskozi poznamo Kraševčevo družino in razmere na Le-šnici. Zaradi tega so nas članki, objavljeni v Dolenjskem listu zelo presenetili, ker so po vsebini neresnični glede na Kraševčeve izjave pi J.me, pred člani komisije, in glede n i dejansko stanje. Zato smatramo, d..>s-ta dodatne izjave Jožeta in Vere Volfa, s katerimi zavračata neresnične Kraševčeve izjave, objavili v našem listu, za kar imata kot vsi ostali občani pravico, določeno v zakonu o javnem obveščanju.
Soc. zdrav, komisija pri KS Otočec 22. januar 1986
Še: dedek Mraz, pred katerim je vse bežaio
Torej soglašamo, da program ni bil primeren
Priznam, da sem.odgovor na svoje pisanje o novoletni obdaritvi metliških, grabrovških in križevskih otrok v metliški osnovni šoli pričakovala. Vendar sem pričakovala, da bo kdo od prirediteljev pojasnil, zakaj tako omalovažujoč odnos do otrok (starše pustimo tukaj ob strani, kajti šlo je za predstavo za predšolske otroke). Tega odgovor tistega ali tistih, ki so se skrili za Popolnočne kočije, ne daje.
Pri nas je že tako, da je grešnik tisti, ki greh pove, ne pa tisti, ki ga zagreši. Zato tudi Popolnočne kočije, ki odgovarjajo na moj komentar, ne zanikajo dejstev v pisanju in se z njimi strinjajo, ker pa nekdo pač mora biti grešnik, mi oporekajo, zakaj sem pisala prav o teh, in ne o drugih stvareh. Zakaj, je bilo menda dovolj natančno in jasno opisano že v komentarju in tega ne mislim ponavljati. O metliški obdaritvi sem pisala prav zato, ker sem se že prej bala, kako se bo iztekla, in sem na to, da morajo paziti, da bo program primeren za otroke, pravočasno opozorila na Zvezi prijateljev mladine. Veseli me, da so znali bolj prisluhniti otrokom po vaseh, kar naj bo za letošnje leto Metličanom zgled, izkuš nja in poduk.
Druga pripomba na moje nepisanje pa leti na veliko prireditev na Partizanskem trgu, za katero lahko iskreno povem, da me nikoli ni in me ne bo skrbelo, ker zaupam prirediteljem, ki znajo na tako izviren in neposreden način pritegniti otroke, kar je (menda) tudi cilj tovrstnih prireditev. Torej le še en vzgled več za prireditev, ki je bila le nekaj dni prej in par sto metrov proč od sporne.
Res je, da sem bila tudi jaz na spisku članov komisij, in sicer v »silni« komisiji za informiranje, kjer sem bila edini član in predsednik hkrati. Zveza prijateljev mladine mi je dala nalogo, da v Dolenjskem listu obvestim javnost o tem, kdaj in kje bo določenega dne dedek Mraz (o čemer je naš časopis pisal), številni prisotni na metliškfobda-ritvi pa so mi naložili, da napišem kaj o neposrečeni prireditvi. Vsaj eden od članov Popolnočnih kočij pa je bil zagotovo prisoten na sestanku Zveze prijateljev mladine, ko sem dejala, da sem tudi kako dtagače pripravljena pomagati, le naj me pokličejo, a se to očitno nikomur ni zdelo potrebno.
Pa še to: Popolnočne kočije očitajo, da so verjetno stvari, ki so bolj potrebne kritike in odnašajo težke denarce, in naj bi rajepisali o tistih. Očitno pa je, da vsaj glede na odmeve, ki jih navajajo pisci, tudi ta tema ni tako nepomembna. Vendar bi rekla, da je toliko bolj pomembna prav zaradi tega, ker gre za otroke, in ne toliko zaradi odmevov. Kar pa se tiče pisanja v Dolenjskem listu, se ne izogibamo in se ne bomo izogibali ne takšnim ne drugačnim temam.
MIRJAM BEZEK
Zakaj visoka vstopnina za Veseli tobogan
V kulturnem domu so se bali gneče, ni pa jim šlo za zaslužek
ČRNOMELJ —V Črnomlju je dvignila veliko prahu cena vstopnic, ki so jo morali plačati obiskovalci Veselega tobogana konec preteklega tedna v tukajšnjem kulturnem domu. Odrasli so morali namreč odšteti po 400, otroci pa po 200 dinarjev. Za pojasnilo smo povprašali Nado Blažič, direktorico Zavoda za izobraževanje in kulturo, ki upravlja dom. Pojasnila je, da so se za vstopnino dogovorili sporazumno s črnomaljsko osnovno šolo, a tudi na priporočilo Milana Krapeža, ki je vodil javno radijsko oddajo in ki je povedal, da so doslej obiskovalci plačali vstopnino v večini krajev, kjer so gostovali. Vstopnina pa je bila tako visoka zato, ker so izkušnje izpred let pokazale, da bi bila v dvorani neizmerna gneča, če vstopnine ne bi bilo ali če bi bila nizka. Torej pri višini cdhe vstopnic ni bil odločilen strah pred visokimi stroški za ogrevanje dvorane, temveč strah pred gnečo. Za dvorano so po besedah Blažičeve namreč odšteli le 11 tisočakov, z vstopnino pa seje nateklo 70do 80 , tisoč dinarjev. Vendar je poudarila, da se ne osnovna šola ne zavod ne bosta obogat ila s tem denarjem, ampak bodo vsa sredstva, ki so ostala, namenili za filmski predstavi, ki ju bodo imeli učenci od 1. do 5. razreda za kulturni dan zastonj, kajti ti so tudi v največji meri sodelovali ali prisluhnili Veselemu toboganu. Tako si bo ti filmski predstavi ogledalo 800 učencev. Naj omenimo še to, daje bila kljub visoki vstopnini dvorana kulturnega doma polna.
TELEVIZIJSKI SPORED
Peter
Lorenčič
VRSTA GLASIL
Šolarji na osnovnih šolah pridno pišejo in izdajajo svoja glasila. Sem in tja dobimo kakšnega tudi v naše uredništvo. Tokrat so nam svoje zadnje
flasilo poslali iz osnovnih šol Brežice, užemberk, OŠ Milka Šobar—Nataša v Novem mestu in Šentjernej. Vsa so polna zanimivih informacij o delu na šolah in v krožkih pa njihovih razmišljanj o najrazličnejših stvareh in dogajanjih.
Tragično naključje je hotelo, da je minuli petek za krmilom tovornjaka Lisce ob vstopu v posavsko sotesko pri Zidanem mostu v prometni nesreči umrl Peter Lorenčič iz Sevnice.
Od stanovskega tovariša so se najprej poslovili člani ZŠAM iz Krškega, ki so pokojnika izredno cenili kot voznika in strokovnjaka. Od tvrdke Mercedes je prejel vrsto priznanj za skrbno vzdrževanje vozila. Ganljivo je bilo zadnje slovo predstavnikov tozda Lisce iz pobratene Babušnice. Peter Lorenčič je bil prvi sel Lisce v tem srbskem kraju, ki je bil tja pripeljal blago za delo tamkajšnjih šivilj. V 800 km oddaljenem kraju je imel tudi vrsto družinskih prijateljev. Le-ti so čutili dolžnost, da ga s toplimi besedami pospremijo na prerani zadnji poti. V Lisci so z njim izgubili vestnega in zanesljivega delavca. Preostali štirje poklicni vozniki tovarne so v slovo od sodelavca nemo stali na častni straži. Na zadnji poti so ga pospremili tudi sevniška godba in mešani zbor Lisce ter številni sodelavci.
A.	Z.
Mihu Gostiši v spomin
Generacija dvajsetletnikov v začetku vojne za svobodo odhaja. Tudi Ti si odšel. Kot napreden mladinec si se že takoj leta 1941 odločil za Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Tej ideji si bil zvest ves čas vojne, čeprav si moral kot vsi zavedni Slovenci skozi kalvarijo okupatorjevih ječ, internacij in drugih preizkušenj. V svobodi si se vpisal na medicino, pota življenja so Te zanesla med zdravstvene preven-tivce, antuziaste za napredek naroda. Kot eden pionirjev te stroke si preprečeval nalezljive bolezni, zastrupitve z živili in utiral pot zahte-
vam po dobri in neoporečni pitni vodi. Bil si organizator in pobudnik boja zoper naravne glodal ce in mrčes. Pri vsem tem si našel tudi čas za zdravstveno vzgojo in prosveto preprostih in razgledanih ljudi. Ker Te je narava vedno mikala, saj si kot dober preventivec vedel, da smo ljudje le njen del, si naravo ljubil in jo spoštoval. To te je privedlo med lovce in med ribiče, kjer si dosegal celo vrhunske rezultate.
Spoštovali smo te in radi smo te imeli, bil si dober človek. Hudo nam je, ker te ni več!
Tvoj prijatelj
Spregledana »dobrotnikova« igra
Kaj je doživela v Novem mestu Kočevka, ki je verjela telefonski obljubi o takojšnji ________________službi	in	dvosobnem stanovanju, ki da ju čakata v Krki_________________________________
KOČEVJE, NOVO MESTO — V petek, 17. januarja, je nekdo, ki se je predstavil za Jožeta Kovačiča iz Krke Novo mesto, telefoniral Samoupravni stanovanjski skupnosti Kočevje, naj se pri njem oz. v Krki čimprej zglasi občanka iz Kočevja, ki potrebuje službo in stanovanje (o njej smo pisali tudi v našem listu). Sporočil je »svojo« telefonsko številko in še, da jo pri Krki čaka služba in dvosobno stanovanje.
Kočevska občanka, ki sojo iz Samoupravne stanovanjske skupnosti o tem obvestili, tistega dne ni mogla več telefonirati Krki, ker je bilo uradnih ur konec. Sklenila pa je takoj v ponedeljek odpotovati v Novo mesto in urediti vse potrebno s službo in stanovanjem.
V centrali Krke in v tozdih, ki jih je
obiskala in jim pripovedovala o telefonskem pozivu, službi in stanovanju, so jo le debelo gledali. Razočarana je odšla na avtobusno postajo, da bi odpotovala domov. Še prej pa je telefonirala na priporočeno številko, kjer ji je tisti, ki se je predstavil za Jožeta Kovačiča, dejal, da se je treba oglasiti na tozdu v Bršljinu. kjer je njegova mama šefinja, sicer pa naj ga počaka. In resje hitro prišel in ji obljubil, da bo že on vse telefonično uredil. Potem se je vse zapletlo, češ da je mama na sestanku in da bo ona prišla ob 10,30. Do takrat jo je povabil v bližnji bife na kavo. Seveda tudi ob 10,30 ni bilo nič in kasneje tudi ne. V bifeju sta se jima pridružila še dva, ki sta predlagala Kočevki, naj bi popila kaj močnejšega, kar pa je odklonila.
Potem so se oni trije nekaj med seboj pogovarjali. Ko je slišala, da je en izmed njih dejal drugima dvema: »Ne k meni, samo k meni ne!« je hitro odšla ven, vstopila v prvi avtobus in se peljala iz Novega mesta preko Ljubljane v Kočevje.
Vse skupaj je podobno kriminalki. Nimamo vzroka, da pripovedi Kočev-ke ne bi verjeli, še posebno, ker so nam pri SSS v Kočevju potrdili tisto o klicu iz Novega mesta, imenu klicatelja in njegovi obljubi o službi in stanovanju.
Na koncu lahko le ugotovimo, daje očitno nekdo hotel nesrečo Kočevke nečloveško izkoristiti. Zgodbo objavljamo tudi zato, da bi bili vsi previdni pred raznimi »dobrotniki«.
J. P.
PETEK, 31. 1.
8.30 PERISKOP: Jame
9.00 ŠPORTNIK BILI, 5. del ameriške risane serije
9.25 KJE, KAM, KAKO MED POČITNICAMI
9.30 PUSTI ME NA MIRU, 5. del
10.30 B. Čosič: LJUBEZEN PRI ENAJSTIH, drama TV Beograd
11.30 RISANKA
11.35 GREMO NAPREJ, jugoslovanski film
13.00 KJE, KAM, KAKO MED POČITNICAMI
17.15	— 00.05 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 OŽIVELE STRANI, 5. del nanizanke ^
17.55	SOKOLI, zadnji del angleške nadaljevanke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE 1. del izobraževalne serije
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 VOJNA: Smrtonosna igra med narodi, 4. del kanadske dokumentarne serije
21.00 NE PREZRITE
21.15	POD KRINKO, 4. del ameriške nanizanke
22.00 DNEVNIK
22.10 FELLINIJEV RIM, italijanski film
Med Fellinijevimi filmi zavzema njegov Rim posebno mesto, morda je celo pomemben mejnik v njegovi ustvarjalnosti, saj je po tem filmu posnel svoj Amarcord. prav gotovo njegov najboljši, najbolj popoln film. Pravzaprav se je šele s filmom Rim začel filmsko do konca polno izpovedovati. Gre za film, ki mu leta niso prav nič odvzela, morda je danes celo še bolj zanimiv. V tem filmu gledamo Rim z očmi m skozi domišljijo tako iskrivega filmskega umetnika, kot je Fellini.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Ohranimo kul-
turno dediščino — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Sprehod z ljubeznijo in smrtjo (ameriški film) —
23.30	EP v umetnostnem drsanju, moški prosto
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Videostrani —
8.30	Daj mi krila — 9.00 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila — 12.35 S. Kolar: Nora hiša (drama) — 13.30 Kvizoteka — 14.30 Spekter (politični magazin)— 15.30 Rock festival Mont-reux 85 — 16.00 Dober dan — 17.10 Videostrani — 17.20 Poročila, Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Ohranimo kulturno dediščino — 18.45 Številke in črke —
19.05	TV koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00	Vihre vojne (3. del nadaljevanke) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kulturni magazin — 23.25 Poročila
SOBOTA, 1. II.
7.45	— 23.25 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN SMUČA, Z del
8.20 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Zlata goska
8.35	OŽIVELE STRANI, 5. del nanizanke
8.55	OTROŠKE ZABAVNE PESMI
9.25	MITI IN LEGENDE — Biblijski miti stare zaveze: JOBOVA KNJIGA
9.40	RANA URA ZLATA URA, dokumentarni film
10.10	ROŽA ČUDOTVORNA, jugoslovanske otroške pesmi
10.20 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Planet Zemlja, 4. del ameriškega niza
10.50 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Prekmurje — 2. del
11.20 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Curry po svetu, ponovitev
11.50 VVengen: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK
(M), prenos
13.10 VOJNA, ponovitev dok. serije
14.10 POROČILA
15.15	EP V UMETNOSTNEM DRSANJU — PLESNI PARI
17.00 PJ V KOŠARKI — SMELT OLIMPIJA:PARTIZAN, prenos
18.35	KRATKI FILM
18.50 NA ZVEZI
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 NA GORI DAJ DAM, kabaret Svetlane Makarovič
21.00 ZRCALO TEDNA
21.20 ČAJNICA, ameriški film
23.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.05	Test — 13.20 Zgodba o zlatem tolarju (nemški mlad. film) — 14.45 Otroška predstava — 15.35 Kraja avtomobilov (sovjetski film) — 17.05
Poetessa (dramski prikaz poezije D. Maksimovič) — 18.00 TV poster (narodna glasba) o 18.30 Vaterpolo SFRJ:Madžarska — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock maraton — 20.30 Soba št. 315 (feljton) — 21.15 Poročila —
21.25	Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00	Zimski šolski spored — 9.30 Marco Polo (zadnji del nadaljevanke) — 10.30 Poročila— 10.35 Zimski šolski spored — 13.00 Sedem TV dni —
13.30	Narodna glasba — 14.00 Poročila — 14.05 TV koledar — 15.15 EP v umetnostnem drsanju — 17.00 Košarka Smelt Ofimpija:Partizan — 18.30 Medtem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sahara (španski film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna — 23.30 Poročila
NEDELJA, 2. II.
8.05	— 22.05 TELETEKST
8.20 POROČILA
8.25 ŽIV ŽAV
9.20 SOKOLI, zadnji del nadaljevan-Rc
9.55	Wengen: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka
11.25 DOMAČI ANSAMBLI: 25 LET ANSAMBLA MIHE DOVŽANA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.40	SLALOM, prenos 2. teka
13.30	F. Žižek- IPAVCI — Benjamin
— 2. del, ponovitev 3. dela nadaljevanke
14.30 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU — REVIJA
17.05	POP(EK) MOJE DEŽELE, glasbena oddaja
17.35	POROČILA
17.40	KAPITAN LAHKONOGI,
ameriški film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 G. Mihič: SIVI DOM, 4. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
22.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in igrani film — 17.00 Rokomet Jugoslavija: Romunija — 18.25 Dediščina za prihodnost — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Novi Pacifik (5. del) — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Franz Liszt (5. del madžarske nadaljevanke) — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK, 3. II.
8.40 PERISKOP: Ekologija
9.10	ŠPORTNIK BILI, 6. del
9.35 KJE, KAM, KAKO MED POČITNICAMI
9.40 PUSTI ME NA MIRU. 6. del
10.40 J. Radulovič: KALJENJE PAVLA PLETIKOSA, drama TV Beograd
11.35 RISANKA
11.55	Crans Montana: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M)
'I no PIKICA IN ZAJČEK, avstral-
ski risani film
16.05	— 23.05 TELETEKST
16.20	POROČILA
16.35 SUPERVELESLALOM (M), posnetek
17.35 OTROCI TELOVADIJO
J 7.50 M. Nastasijevič: LUTKOME-DIJA, 1. del serije TV Novi Sad
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	VIDEOGODBA, ponovitev
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE, 3. del ameriške nadaljevanke
21.00 OMIZJE
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.30	Beograjski TV program — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovanje: Satelitska TV — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Branje
TOREK, 4. II.
8.15 PERISKOP: Živali in mi
8.50	ŠPORTNIK BILI, 7. del
9.15 KJE. KAM, KAKO MED POČITNICAMI
9.20	POSLEDNJA OAZA: Prebivalci, 1. del dokumentarne serije
9.55	Piancavallo: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), posnetek 1. teka
11.45	OD OHRIDA DO HERAKLE-JE, izobraževalna oddaja
12.15 RISANKA
12.25	SLALOM (Ž). prenos 2. teka
13.30 KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, ameriški film
16.15	— 22.40 TELETEKST
16.30 POROČILA
16.40 SLALOM (Ž), posnetek
17.40 TAMBURAŠI IZ RATEČ
18.10 SONCE V ŽEPU, pravljični portret Toneta Pavčka
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40 MURPHIJEVA NOČ, TV film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	D. Feigel — B. Grabnar:
SUPERVITALIN, TV drama
21.35	MEDNARODNA OBZORJA
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.55	Dnevnik — 16.15 Zgodba o slikanici — 16.45 Košarka ZadanCibo-na — 18.15 Po sledeh znanstvenih odkritij — 18.45 Mostovi—hidak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po sledeh svobode — 21.50 Jesen v dolini Krapi-nice (potopis)
SREDA, 5. II.
8.20 PERISKOP: Film
8.50	ŠPORTNIK BILI, 8. del
9.15 KJE, KAM, KAKO MED POČITNICAMI
9.20 POSLEDNJA OAZA: Ljubezen,
2.	del dokumentarne serije
9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka
11.00	TV GALERIJA: Dubrovnik
11.24	RISANKA
11.30 BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV. ameriški film
12.55 VELESLALOM (Ž), prenos 2. •teka
16.15 — 22.30 TELETEKST
16.30 POROČILA
16.40 VELESLALOM tZ), posnetek
17.40 DESETNICA
17.55 KO SE KORENIN ZAVEMO: Pred viharjem, 1. del dokumentarne serije
18.50	OBALNOKRAŠKI OBZORNIK
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Film tedna: ATOMSKA POSTAJA, islandski film
Film je posnet po literarnem delu islandskega nobelovca Halldorja Lax-nessa. Junakinja Ugla je preprosto dekle s severa Islandije, ki pride v mesto za služabnico bogatega poslanca. V deželi vre, širijo se govorice, da
bo vlada prodala deželo tuji velesili, da ji bo dovolila postaviti atomsko postajo. Junakinja se vse bolj zbližuje s komunističnim gibanjem, kot ženska pa je razpeta med bogatega gospodarja in mladega komunista.
21.40	PORTRET
... DNEVNIK*
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja — 18.15 Škrivnost zlatega nakita — 18.45 Iz glasbene produkcije RTV Skopje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba —
21.05	Grabljači — 21.50 Dnevi jazza 85 v Novem Sadu
ČETRTEK, 6. II.
8.30 PERISKOP: Kolesarji
9.00 ŠPORTNIK BILi, 9. del
9.25 KJE, KAM, 1CAKO MED POČITNICAMI
9.30 POSLEDNJA OAZA: Obstanek,
3.	del dokumentarne serije
10.00 MEŠTROV1Č V ZAGREBU
10.25 RISANKA
10.35	DOGODIVŠČINE PSA GOR-
OJA, japonski film
17.15	— 22.25 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35	ZGODBA O POLUHCU: Po-luhcc in začarani vol, 5. del lutkovne nadaljevanke
17.50	POTOVANJE SKOZI OSONČJE — Naloga: posneti Luno, 5. del ameriške izobraževalne serije
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	DELEGATSKA TRIBUNA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VE-
LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.10 C. Harrison: FREUD, 2. del angleške nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
14.50	Vsi na sneg — 15.50 Dnevnik —
16.10 »Fazoni i fore« — 16.40
Rokomet (m) Jugoslavija:Madžarska
— 18.15 TV mozaik — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik -~
20.00	ln življenje se nadaljuje (5. d<J italijanske nadaljevanke) — 21.05 Umetniški večer: Fabijan Šovagovtc
S iWSTI» * Nun«
Dolenjski	tekstilci
Bodo žive barve prinesle vedrino?
Modni sejem je bil z več plati šokanten, bržkone pa bo kupec povsem ob sapo, če   bo ceno za najlepše sejemske modele zagledal v trgovini
 ^
Pet »zmajev« v našem koncu
Med 8 podeljenimi kipci Ljubljanskega Zmaja — najvišjega priznanja za razstavljene izdelke na nedavnem sejmu »Moda 86« na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, sta v hudi konkurenci več sto razstavljalcev kipec dobila sevni-ška^ Jutranjka za otroški program in Beti iz Metlike za celotno razstavljeno kolekcijo za plažo in prosti čas. Z Diplomo Ljubljanskega zmaja je bil nagrajen Novoteksov TEENS program.
Četrtega in petega »zmaja« kot posebno priznanje najuspešnejšim kreatorjem, pa sta dobili dolgoletni znani kreatorki: iz Beti — Ana Marija Vernik in kreatorsk) team Jutranjke pod vodstvom ene najuglednejših kreatorskih osebnosti Mojce Beseničar—Deklevove.
Če omenimo še, da je bilo vseh zmajevskih priznanj 24, se je dolenjsko posavski konec odlično izkazal. Dobitnikom visokih sejemskih priznanj: čestitka!
V____________________________________________________
LJUBLJANA — Med 450 razstavljalci Iz vse Jugoslavije, ki so na nedavnem sejmu, »Moda 86« na ljubljanskem gospodarskem razstavišču kazali najlepše Izdelke iz konfekcijske proizvodnje, proizvodnje tkanin, pletenin, usnjenih izdelkov In modnih dodatkov je bilo, kot že tridesetkrat poprej, nekaj kiča, veliko poprečnega in tudi nekaj zelo lepih stvari. Med izdelki, ki so vzbujali na sejmiščnem prostoru In na obeh modnih revijah največ odobravanja, so bili proizvajalci našega konca vidno zastopani.
\Dasi tekstilci, konfekcionarji in usnjarji prizadevajo v današnjih kriznih časih slediti svetovni modi, kolikor najbolje znajo in zmorejo z domačimi materiali in zastarelimi proizvodnimi napravami, je bilo očitno. Kljub drznim, strupeno živim barvam, ki letošnjo pomlad in poletje in bodo še na jesen obvladovale modni svet, in po modelih, ukrojenih po vseh modnih zapovedih, je tudi očitno, da je naša industrija šibka v kvaliteti materialov. Dostikrat skušajo kreatorji to hibo skriti v zahtevnejših modelih z veliko šivi ali drugimi okraski, vendar čudežev ne morejo delati. Odlična kvaliteta blaga ima lahko povsem preprosto modno linijo, a bo model kljub temu enkraten. Tudi take smo videli na sejmu, čeprav jih ni bilo na pretek.
Po dolgoletni tradiciji so bili spet enkratno lepi, kvalitetni in občudovanja vredni modeli re-nomiranih pleteninarjev: Almire, Rašice in Angore. Kot je izjavil dober poznavalec te stroke, bi njihove modele prodajali za med na newyorški Peti aveniji. Medtem ko je bila Rašica s svojo kolekcijo umirjeno elegantna v osnovni sivi ali zeleni barvi z okrasnimi cvetličnimi vzorci, je radovljiška Almira dobila »zmaja« za komplete v osnovni črni barvi z »mar-rakech« vzorci.
Kot bi bile na beneškem mostu vzdihljajev so ženske vzdihovale na razstaviščnem prostoru IUV Vrhnika. Kot iz diha tanko vijoličasto ali zeleno usnje je bilo ukrojeno v večdelne komplete.
Nasploh so barve nove toplejše sezone v pravem nasprotju z barvami, ki bi pristajale času, v katerem trenutno živimo. Živo modra, sončno rumena, kardinalsko roza, ciklamna, strupeno zelena, živo oranžna, vijolična so včasih kombinirane med seboj ali pri ele-gantnejših modelih s črno ali sivo barvo. Ramena so še vedno široka in podložena, moderna je linija v obliki črke ipsilon za ženske postave. Krila so pri večini modelov precej pod kolenom. Tudi moški imajo poudarjeno široka ramena pri suknjičih in srajcah ter plaščih. Vse več je srajc iz svile in novo je to, da so moški plašči za bodočo jesen tudi denimo v lilastih odtenkih.
Klasične ženske obleke, kostimi in plašči dobivajo na sejmiščih paviljonih drugotno vlogo, vse več prostora pa zavzemajo oblačila za prosti čas. Kot da bi vsi samo premišljali o tem, kako bomo v lepi športni garderobi preživljali proste trenutke. Tako se ravna svet, mi pa za njim. V tovrstnem proizvodnem programu ima metliška Beti letos novega »zmaja«. Dvo in večdelni kompleti s hlačami v živih osnovnih barvah, okrašeni z bleščavimi našitki, brez katerih letos ni modnega izdelka, so zadeli v črno. Hvalili so jih obiskovalci sejma, ganili pa so tudi strokovno žirijo. Tovrstna Betina oblačila so postala vsestransko uporabna. Lahko jih nosimo doma, na vrtu, na plaži, na sprehodih, če pa posamezne dele kombiniramo med seboj, so primerna tudi za obisk večernega disca.
Prav tako si je diplomo »zmaja« v hudi konkurenci priboril
novomeški Novoteks s TEENS programom, ki že po treh letih obstoja postaja splošno znana in iskana znamka oblačil za sodobnega človeka. In ni ravno nujno, da spada k najstnikom. Pozornost je vzbudil tudi Novoteksov razstaviščni prostor. Že na prvi pogled mu je bilo videti, da ga je uredil strokovnjak. Design biro Novomešča-na Zvoneta Pelka, deležen že visokih mednarodnih priznanj, se je tudi tokrat izkazal. Tudi s posebnostjo: imeli so točilni pult, kjer so gostom nudili teens napitke. Z reklamo in izvirnostjo pa je Novoteks zadel v tarčo tudi z nagradnim natečajem za amaterske modne kreatorje, katčrim so 20. januarja podelili nagrade na posebni svečanosti s tiskovno konferenco.
Novomeški Labod je tudi po že ustaljeni praksi privabljal še pa še gledalcev in modnih kri-
tikov iz vse države. Na mini modnih revijah ob razstaviščnem prostoru se je trlo ljudi. Pokazali so ne le modo in najlepše izdelke iz novih kolekcij, ampak tudi resnično uporabna oblačila za moške in ženske raznih starosti. Oblačila, kakršna tudi resnično nosimo za vsak dan in za boljše priložnosti.
Kar je lepo, se proda, ne glede na ceno — vedo tudi v sevniški Jutranjki. Otroški program si je prislužil ponovnega »zmaja«, da pa so novi modeli kupcem všeč, se je videlo na modnih revijah. Nobena ni minila brez aplavza gledalcev. Med Sevničani pa je bila tudi Lisca najopaznejši jugoslovanski proizvajalec kopalk. Modne enodelne ali dvodelne ženske kopalke z zelo visokim izrezom hlačk na bokih je poleg Lisce ponudila še Beti in to tudi na modni reviji, kjer visoki izrezi na živih postavah še bolj padejo v oči. Obe tovarni sta letos kopalkam nataknili bl-eščavost, če že ne v vsem blagu, pa vsaj v bleščavih obrobah ali našitkih. Kako se bo to obneslo v morski vodi, bomo
videli ob koncu sezone. Ne bo hudega, tudi če bi se uresničila hudomušna pripomba naključnega obiskovalca; »Ribam se bo zabliskalo pa bodo bežale.
Še morskih psov se ženskam ne bo treba več bati...«
O sejmu in vsem, ob čemer so se lahko pasle oči, bi lahko še razglabljali. Videli smo naj-
modernejše gumbe vseh velikosti — tudi gumbe velikane — čeprav v trgovinah o njih ni sledu. Videli smo lepe lakaste čevlje Peka in krasne Ga-lantove komplete: veliko torbico, sandale in širok usnjeni pas. Obiskovalec sejma je bil lahko večkrat šokiran, ne nazadnje pa tudi ob dejstvu, da je imela razstavni prostor Univerza Edvarda Kardelja—Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — katedra za oblikovanje Pokazali so nekaj uspešnih seminarskih in diplomskih nalog s praktično uresničitvijo. Potiskani velur in bombažni batist: v črno-beli kombinaciji so dokazovali koristno vez med fakulteto in proizvajalci tkanin. Če pa fakulteta sodi res na trgovski sejem. je vprašljivo.
Razumljivo, da o cenah 'na sejemskih prireditvah hi govora. Marsikdo pa si je ob pogledu na strupeno žive barve in drzne modele le mislil, da bo dokončno ob sapo v trgovini, ko bo vprašal za ceno. Ena povprečna plača za jesenski ženski plašč iz dobrega mohai-ra bo namreč vse bolj nedosegljiva dobrina večini Slovenk. Tisti, ki daleč nadpoprečnc zasluži, lahko ne glede na ceno kupuje nadpoprečno lepe izdelke. To pravkar tekstilce rešuje, saj na domačem trgu še vedno vse lepo gre sproti v denar. Koliko časa?
RIA BAČER
»Lisca« ima fluorescenčne kopalke
Tri novosti je Lisca iz Sevnice letos pokazala na ljubljanskem modnem sejmu:
• NEDRČKE v zeleni, roza, modri in črni barvni, nekateri novi nedrčki se vežejo z vrvico, so podaljšani in zelo spominjajo na tovrstne kose ženskega perila iz časa naših prababic. Spet drugi novi modeli nedrčkov niso več le kos perila, ampak del garderobe za vse priložnosti. Z blazerjem ali bluzo zelo primerni v poletnih večerih, za obisk diska in podobno.
• KOPALKE najnovejših modnih linij, visoko izrezane ob bokih, so fluorescenčne. Z njimi so prvi na jugoslovanskem trgu, saj bodo z njimi napolnili trgovine že marca letos. Kopalke so živih barv, enobarvne, pisane, veliko pa jih je okrašenih s širšo svetločo se obrobo. Razstaviščni paviljon je bil iz kolekcije črnih kopalk z močno bleščečo se srebrno obrobo. V proizvodnem programu pa so seveda tudi klasične kopalne obleke za starejše žene, imajo posebne mode-
le za operiranke. Izbira je po barvah in krojih zares bogata.
• BLUZE imajo v dveh kolekcijah Pomladno-poletna kolekcija je še v rožastih vzorcih; iz bombaža s satenskim videzom, nekatere so fluorescenčne. Jesensko-zimska kolekcija bluz Lisce pa je v močnih modnih barvah z bleščavimi dodatki.
Ana Eleršič, dipl. ekonomistka, odgovorna za prodajo v tej renomirani tovarni, je zagotovila, da sleherni razstavljeni model lahko v najkrajšem času
dostavijo trgovinam če bodo trgovci to naročili. Kadar pa kupec nekaj želi in tovarna ima, a se, trgovec boji naročiti, pride dostikrat do neupravičene kritike tovarne, češ da ima
iepe modele samo za sejemsko predstavo. Lisca na sejmih ne kaže, kaj zmore v nekaj komadih, ampak kaj lahko nudi trgu v zadostnih količinah v redni proizvodnji.
išca
mm
mm
te kolekcije oni že snujejo novo za leto dni vnaprej.
Nevsiljivo in svojevrstno reklamo je Novoteks izvedel letos na dva načina. Pozornost je vzbudil povsem novo oblikovan sejmiščni prostor v belem, s točilnim pultom, kjer so nudili tudi teens napitek: Ureditev je zamisel Design biroja Zvoneta Pelka. Še na izvirnejši način pa so med mlajše slovenske kupce in ljubitelje teens mode prodrli z javnim nagradnim natečajem za najboljše amaterske kreacije. Dobili so čez 700 skic, posebna komisija pa je izbrala pet najboljših za prvo-nagrajene in 10 tolažilnih nagrad po 10.000 dinarjev.
Prav v času ljubljanskega sejma so na posebni slovesnosti v Hotelu Holliday Inn razglasili zmagovalce natečaja in jih predstavili zastopnikom številnih novinarskih hiš na tiskovni konferenci. Gimnazijka italijanske gimnazije v Kopru Rebecca Vergolin je bila
W
31. SEJEM MODE NA
GOSPODARSKEM
RAZSTAVIŠČU
Na letošnjem sejmu MODA 86, ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med 20. in 23. januarjem, je sodelovalo 450 razstavljalcev iz vse države. Slovenija je bila s proizvodnjo konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutvijo, galanterijo ter modnimi dodatki zastopana s 33 odstotki vseh razstavljalcev.
«
Obisk je bil domala rekorden, vsekakor pa mnogo večji kot preteklo leto. Našteli so preko 35.000 obiskovalcev, med poslovneži pa je bil letos rekorden obisk predstavnikov tujih podjetij. Največ jih je bilo iz Nemčije, Italije, Avstrije, Skandinavskih držav, pa tudi iz Amerike, celo iz Nove Zelandije in Avstralije. Predvsem pa sosezanimaliza tkanine.
Razstavljale! so zakupili vso razpoložljivo razstavno površino, modni sejem pa jespremljal niz poslovnih in strokovnih srečanj in vsak dan po dve modni reviji v Festivalni dvorani.
Vsakoletna najvišja sejemska priznanja kipec Ljubljanski zmaj so letos prejeli: za moško konfekcijo Mura iz Murske Sobote; za žensko konfekcijo Triglav iz Kranja; za modne tkanine Tekstina iz Ajdovščine; za pletenine Almira iz Radovljice; za otroški program Jutranjka iž Sevnice; med usnjarskimi proizvajalci Industrija usnja Vrhnika; za modne dodatke Svilanit Kamnik ter za program za prosti čas Beti iz Metlike.
Diplomo Ljubljanski zmaj 86 pa so dobili: za moško konfekcijo Kamensko — tozd Zagreb; zažensko konfekcijo Mura iz Murske Sobote; za modne tkanine Tkalnica Vi-žmarje; za pletenine Rašica iz Ljubljane; za otroški program — Novoteks Novo mesto — TEENS; Industrija usnja Vrhnika za kolekcijo torbic iz svinjske nape in laka, za modne dodatke Sešir iz Škofje Loke, za program za prosti čas Pletenina Ljubljana.
Posebne diplome kreatorjem nagrajenih proizvodov s kipcem zmaja pa so podelili: liki Fujs in Metki Vidic iz Mure, Janji Kunaver — Triglav Kranj; Katji Sarkič — Tekstina Ajdovščina; Vesni Gabršček ligo iz radovljiške Almire kreatorskemu teamu Jutranjke pod vodstvom Mojce Bese-ničar — Dekleva; Dragici Gantar in Dragici Vovk — kreato-rkama Industrije usnje Vrhnika; Zdenki Bricelj, Magdi Ribič, Marjani Pavlin—Marinšek iz kamniškega Svilanita ter kreatorski skupini metliške Beti pod vodstvom Ane Marije Vernik.
R B
31.sejem
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
H •	*	V	‘	^
TEENS postaja pojem
zmagovalka natečaja. Drobno in po videzu skromno dekle, ki se ljubiteljsko ukvarja z modo, je tako kot ostali nagrajenci pokazalo Novoteksu in kreatorjem, kaj si mladi želijo: jakne, jogginge, ošpičene hlače in modne barve. Na natečaj so se odzvali tako osnovnošolci kot absolventi visokih šol. Na tak način bo Novoteks privabljal mlade tudi v prihodnje.
Novoteks je požel priznanje občinstva tudi na modni reviji, kjer so pokazali kako je mogoče iz domačih tkanin ukrojiti odlične ženske kostime in moške plašče. Novotekosova metražna proizvodnja ima letos vrsto novosti tako v kvaliteti kot v načinu tkanja in v dese-pih. Svetleča se viskoza za moške obleke pa je še posebej zbujala pozornost.
Šele pred tremi leti je novomeška tekstilna tovarna NOVOTEKS vidneje predstavila svoj modni, drzni in hkrati praktični najstniški program oblačil, žeje program z oznako TEENS prodrl na 150 prodajnih mest po vsej državi. Tudi v povprečju modno zelo neob-veščeni trgovci so spoznali, da je TEENS izdelek, ki gre dobro v prodajo. Naročajo TEENS, ne da bi ga prej videli, ker po izkušnjah vedo, da Novoteks pri desetih kreacijah z njim vsaj osemkrat zadene v črno.
Zdi se, da gre za smer v oblačenju, ki ga je morda najbolje označil sociolog mode P. Giro, ko je dejal: »Moda je način obstajanja.« Na svoj način je to vsekakor TEENS. Števil-
nim priznanjem — ne le na ljubljanskem sejmu — se je letos TEENS programu pridružila še diploma Ljubljanski zmaj 86, podeljena na sejmu Moda 86.
Novoteksova teens,oblačila so v novi kolekciji sešifa iz domačih materialov, praktičnih za čiščenje in vzdrževanje, prijetnih za nošenje. So lahki, modeli so udobni, s poudarjenimi širokimi rameni, športnega videza, primerni pa za najmanjše v vrtcih in ljudi vseh starostnih dob tja do pravih starostnikov, če so mladi po srcu in videzu.
Tatjana Dejak, Slavica Ma-hovne in Marjan Podlogar, kreatorski team teens programa, so uspeli. Ob predstavitvi
Beti spet med nagrajenci
Metliška tovarna BETI je s svojim programom oblačil za prosti čas in plažo dobila že več »zmajev« v prejšnjih letih, na sejmu Moda 86 pa si je z domiselno kreacijo, kvaliteto, modnostjo in praktičnostjo prislužila spet dve najvišji priznanji.
Razstavljena kolekcija za prosti čas v rumeni barvi, ok-■ rašena z živobarvnimi bleščavimi našitki, je tisto, kar sodo-den potrošnik obeh spolov in raznih Starosti išče na trgu. Take komplete so pokazali še v modnih zelenih, modrih in močno roza barvah.
Oblačila za plažo in prosti čas vse bolj dobivajo večnamensko uporabnost. Večdelni kompleti imajo po modni ukrojene široke kimono rokave ali pa majicam podobne zgornje dele s tanjšimi naramnicami. Zraven sodijo hlače ali krila ali pa kopalke, tako da s kombinacijo posameznih delov garderobe lahko preživimo ves dan: doma, na plaži, na sprehodih, v telovadnici, prirekreaciji pa tudi v discu.
Kolekcija za prosti čas je iz domačega bombaža in lycra 'tkanine, okrašene z našitki iz
bleščic, kakršne zapoveduje letošnja svetovna moda.
»Pri izbiri barv smo upoštevale stil ,llowers garden' — bi rekli barve cvetja na vrtu. S pripravo kolekcije smo imele veliko dela in smo zadovoljne, da smo uspele. Ko je kolekcija že na razstavnem prostoru, pa vselej še kaj najdemo, kar- bi bilo lahko boljše. Nismo nikdar zadovoljne,« so rekle kreatorka Andreja Vodnik, Bojana Dolničar in Vera Zupanc, ki delajo pod vodstvom že znane kreatorka Ane Marije Vodnik. Prav ta kreatorska skupina je bila letos deležna še posebnega sejemskega priznanja; kar bo zagotovo spodbuda za ves kreator-ski team, da bo skušal za
prihodnje leto pripraviti novo presenečenje.
BETI pa je na modni reviji pokazala tudi vsestransko šokantne ženske kopalke. Bleščijo se, na bokih so izrezane skoro do pasu, spredaj in zadaj pajihskoro nič ni. Pa vendar so take enodelne in dvodelne kopalne obleke. Zaradi ekstravagantnosti nekaterih najbolj drznih modelov jih morda na Kolpi in v dolenjskih kopališčih res ne bomo dosti videvali„v večjih mestih o vsej državi in na obmorskih plažah pa bo Betin zaščitni znak na kopalkah sama ob sebi umevna stvar. Prve modele najnovejših kopalk bodo lahko dostavili trgovinam že na začetku pomladi.
Ob 30-letnici BETI, renomi-rane tovarne, ki je začela z nekaj starimi stroji in malo zaposlenimi, brez tradicije — so priznanja na sejmih vsekakor
najboljše, najmodnejše in najopaznejše proizvajalce v državi.
Trikonova — Baby program in hlače
Tovarna pletenin in konfekcije TRIKON—Kočevje v dveh tozdih proizvaja moške, ženske in otroške hlače, otroške pletenine vseh vrst in garniture za dojenčke.
Kljub temu da se pri otroškem programu za najmanjše pri modelih oslanjajo na tradicijo, vsako leto na januarski sejemski prireditvi pokažejo smisel za modo predvsem v barvah in okraskih.
Letošnje garniture za dojenčke so imeli v sejemskem paviljonu večinoma v beli in rdeči barvi ali v kombinaciji obeh, z domiselnimi okraski in vzorci. Prav tako je Trikonova ponudba hlač bogata, saj so hlače za fante, dekleta, žene in moške zrelih let v več modelih sešili iz materialov, kakršni ustrezajo ukusu kupcev.
TRIKON
TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
KOČEVJE
Dolenjski tekstilci Dolenjski tekstilci
Modno, lepo in praktično
Novomeška tovarna LABOD je svoj proizvodni program moških srajc, ženskih bluz ter ženskih in moških vrhnjih oblačil predstavila na sejmu MODA 86 na zanimiv način. Stalne mini modne revije, ki so trikrat na dan privabljale številne obiskovalce na razstaviščni prostor, so že vrsto let v središču pozornosti. Mini revijb s poklicnimi manekeni in manekenkami ter živo sodobno glasbo so ne le dogodek za gledalce, ampak predvsem predstavitev najnovejših kolekcijskih modelov.
»l/se, kar je razstavljeno in kar kažemo na internih in javnih modnih revijah v Festivalni dvorani, niso le sejemski eksponati, ampak izdelki iz rednih kolekcij, trgovcem na voljo.
Marsikaj je tudi že v trgovinah,« je povedala Jelka Novak, kre-atorka večine ženskih modelov.
Letna kolekcija tovarne Labod je v glavnem^JJvo rumeni, ciklamni, modri^9leni in črni barvi. Krila so ravna, spodaj imajo všitke z gubami. Nekatera so nabrana in daljša, veliko je plisiranih od bokov navzdol, novost pa so tudi krila s sončnim plisejem. Ta so iz georgetov, tkanine, ki se odlično pere, se ne mečka in lepo pade. Bluze imajo nabrane rokave, večkrat všita sedelca, vzorci pa so živi, kot zahteva letošnja moda.
Labodove dvodelne obleke za svečanejše priložnosti so iz finih materialov, so enobarvne ali vzorčaste, večina jih ima pli-
sirana krila, ki jih nosimo tudi posebej z drugo bluzo.
Kostimi imajo blazerje različnih dolžin, v kombinaciji s hlačami ali dolgimi srajcami so nepogrešljiv kos garderobe za sodobno ženo.
Novost pri moških srajcah so materiali: enobarvni s potiskanimi vzorci, svita; v ramenih so široko krojene, kar jim daje pečat svetovne mode. Labodova vrhnja oblačila, krasni plašči iz odličnih mohairjev. tovarne Zapuže, so že nared za jesensko zimsko sezono 86/87.
Še ena značilnost je odlika Labodove kolekcije: imajo krila različnih dolžin, bluze najrazličnejših krojev, tako da pravšen model po svojem okusu lahko najdejo mlada dekleta, žene in babice.
Jutranjki	dva
vah, ki so jih mladi manekeni nosili čez dvodelni hlačni komplet.
Dekliška krilca za naj mlajše so letos pri več modelih znatno daljša, kar bo malim »smrke-tam« zagotovo všeč, saj so rade čimbolj podobne mamicam. Tudi kompleti za fantiče in dekliče v prvih šolskih letih so prikupno športnega videza, imajo nepodložene blazerje in so kajpada iz materialov, ki jih lahko v pralnem stroju neštetokrat operemo.
Kreatorka Mojca Beseničar-Dekleva je povedala, da je otroški program narejen samo domačemu trgu, da je zanj uporabljen predvsem material Mariborske tekstilne tovarne Melje in da so ga teamsko ses-
Sejemskih lovorik je kolektiv sevniške Jutranjke že vajen, pa vendar je vsako novo priznanje dokaz, da kreatorski team drži visoko raven, da znajo nabaviti pravšen material in da delavke proizvodnji dobro opravljajo svoje delo. Kipec »Ljubljanski zmaj 86« je strokovna žirija na letošnjem sejmu Moda 86 prisodila Jutranjki za otroški program. Posebno diplomo pa je za te kreacije dobil Jutranjkin kreatorski team pod vodstvom znane mojstrice svojega poklica, kreatorke Mojce Beseničar-Deklevove.
Kot zahteva letošnja moda, so tudi novi modeli za naj-
mlajše v živih barvah, medtem ko so poželi nemalo priznanj tudi za najstniški program. Kolekcija v rahlo svetleči se svetlo sivi tkanini v kombinaciji z dodatki najbolj modnih barv, kot so roza, zeiena in rumena ali modra ter živo oranžna, so bili všeč zlasti občinstvu na revijah v Festivalni dvorani. Tovrstna športna oblačila za šolarje in dijake, za mlade vseh poklicev, so praktična, ker so kompleti večdelni. Vsak del zase je uporaben tudi kot del garderobe k drugim oblačilom. Posebno zanimivi pa so bili športni plašči, nepodloženi in iz tankih materialov, v živih bar-
tavili. Pri kreaciji oblek ima največ zaslug Melita Štirn, pri športnih bluzah in hlačah pa Lojze Konec in Simona Flajs. Baby program, namenjen izvozu, pa v Jutranjki kreira zlasti Irena Zgonc.
INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE
JUTRANJKA
12
DOLENJSKI LIST
Št. 5 (t1903)<30.<ianuarja 1986
NAGRADA V SOTESKO
MARIJA VOVK iz Soteske je bila izžrebana izmed reševalcev naše 2. nagradne križanke. Za nagrado smo ji po pošti poslali knjigo Branka Somna Med v laseh, v kateri pisatelj pripoveduje o svojem otroštvu ob reki Muri. Knjiga je izredno priljubljena in sojo že večkrat natisnili, kar samo dokazuje, da je znal pisatelj ubrati prave strune.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 7. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3.
OPRAVIČUJEMO se vsem našim reševalcem križank, ker je v prejšnji številki Dolenjskega lista izpadla nagradna križanka. Posredi je bilo več vzrokov, ki jim lepše rečemo tiskarski škrat, prav pa bi bilo včasih tudi, če bi jim rekli neodgovornost in slabo delo.
nagradna KRIŽANKA - nagradna KRIŽANKA! Enaka kri za vsakogar
. Otroci smrt) smo. Čaka nas >n kliče z dna življenja, da bi nas rešita vseh prevar.
S. HEDAJAT
SVIC.
SMUČAR
■saoB SREDI SCE
PRODAJALEC OLJA
0%
MALO
GOSPO
DARSTVO
UOKVIRJE INA SLIKA
ZBOR TREH GLASBENI KOV /STARA LJUBLJANA
KRAJ PRI
kmuA
VODILNA
MISEL
VRESJE
SESTEVA
NJE
DEL EL
P00SEBUE
JI GR A S| KARTAMI
OS. ZAIMEK/ 0BRE2JE
NO SLO
SL PESNICA [VIDA)/ MLINSKI 2LEB
SILICIJ/
5t. slov
bOGINJA
LEPOTE
ANGL IGRALEC GUI NNESS/PE-VEC PESTNER
jOiJIZEVNIK
IandriC/J
ORANJE
GLASBENIK
SC3S/
AMERICIJ
PAPIGA
SKOPLJEN
BIK
IZRAEL
LUKA
Odločilni korak k umetni krvi — Trajnejša in manj ne-varna za prenašanje bolezni__________________________
Dolgi prsti v muzejskih vitrinah
Tatvin dragocenih umetnin in starin je vse več — Zapletena pota mednarodne trgovine z ukradenimi predmeti — Bogati ropajo manj razvite
Kljub trdni noči so policaji, ki so čakali v zasedi v prazni newyo-rški ulici, dobro videli postave treh vlomilcev. Opazovali so jih skozi infra rdečo napravo. Vlomilci so vdrli v tamkajšnjo razstavno galerijo in se čez čas pojavili 2 nekaj predmeti v rokah. To je bil Pravi trenutek za akcijo. Hitro so zagrabili vlomilce, ki zasačeni s Plenom v rokah, res nimajo nobene možnosti pred sodiščem. Policija je s to akcijo, ki seje dogajala pred tremi tedni, rešila nekaj dragocenih umetniških predmetov, vrednih skupaj okoli 4 milijarde dinarjev. Izguba za umetnost pa bi bila še veliko večja, kot je zgolj denarna vrednost, saj bi ukradene starine potonile v črnem trgu z umetninami in starinami ter izginile v zbirki kakšnega zasebnika, nedostopne za širšo javnost.
Pri opisanem dogodku je značilno še nekaj: med vlomilci sta bila kar dva poznavalca in preprodajalca starin. Natančno sta vedela, kaj je največ vredno in med krajo nista veliko izbirala med nekaj sto razstavljenimi predmeti, Pobrala sta natanko najdragocenejše.
Toda to je bila tudi ena od redkih zmag. Strokovnjaki Mednarodnega sklada za raziskovanje umetnosti trdijo, da seje v zadnjih letih močno povečalo število kraj Umetnin in starin, medtem ko je Uspešno rešenih čedalje manj. Leta 1982 so muzeji, galerije in Osebni zbiralci prijavili 2.981 tatvin, od tega je policija uspešno tešila 283 primerov. Leta 1984 je bilo tatvin že 4.157, rešenih Primerov pa le 160. Tudi lani ni bilo nič boljše. Še več, prišlo je do tatvin izjemno pomembnih umetnin in starin. Iz pariškega muzeja Marmottan so neznanci ukradli 9 slik slavnih impresionistov, med njimi tudi Monetovo sliko Impresija, po kateri je slikarska smer dobila ime. Iz mehiškega Antro-
pološkega muzeja pa so na božični večer neznanci odnesli starine neprecenljive vrednosti.
»Kraja umetnin je visoko donosna, a ne tvegana,« pravi poznavalec tovrstnega kriminala Robert Volpe, ki seje specializiral za odkrivanje ukradenih umetnin. V muzejih, galerijah in razstavnih prostorih nimajo urejenih dobrin varovalnih sistemov, le redki so muzeji s sodobno elektronsko varovalno zaščito. V mehiškem Antropološkem muzeju so sicer imeli alarmni sistem, vendar je bil, kot so ugotovili ob zadnji tatvini, že tri leta izključen. Torej povrhu vsega še nemarnost.
Od časa do časa se na dražbah slavnih hiš pojavijo tudi dela, za katera se ugotovi, da so bila ukradena, čeprav takšni primeri niso najpogostejši, ker se tatovi boje velikih dražb. Pri Sothebyju so na dražbi leta 1979 ponujali dragocene gobeline, ki jih je lastnik v katalogu dražbe takoj prepoznal. Preverili so dosedanja lastništva, ki so bila dokumentirana za leta nazaj, a sled se je pri četrtem preprodajalcu izgubila na bližnjem vzhodu. Lani so odkrili ukradeno Belottovo sliko v dražbe-nem katalogu hiše Christie. Sled je tudi tu potonila v temo.
Nekatere umetnine, kot je videti, še posebej privlačijo tatove. Tako so v zadnjih 18 letih kar štirikrat zapored ukradli mali portret de Gheyna iz londonskega koled-ža Dulvvich. Portret je namreč Rembrandtovo delo in vreden okrog 3,6 milijarde dinarjev. Umetnina seveda ni posebej zavarovana. Zelo mamljive za krajo so male plastike in mali zgodovinski artefakti. Lahko jih je ukrasti in skrivati, običajno pa varnostniki v galerijah ne opazijo takoj, da kaj manjka.
Znano je seveda, kam se nakradeno bogastvo steka in od kod odteka. Čeprav so v tisku najbolj
Woodstoški vodni blues
Azbestna vlakna iz vodovodnih cevi v pitni vodi — Nevarnost za rakasta obolenja?
Vsi ljubitelji rocka poznajo 'Voodstock, manjše mesto v ZDA, k' je postalo svetovno znano po svojih rockovskih festivalih. Te dni pa to ime ponovno polni ameriško časopisje, vendar je vzrok kaj neslaven.
Pozornost javnosti je Wood-stock začel pritegovati pred dvema mesecema, ko so tamkajšnji Prebivalci prvič opazili, da jim iz vodovodnih pip z vodo pritečejo tudi dolga, kot las tanka modra vlakna, ki so pričela mašiti lijake, tuše in pipe. Kaj so ta vlakna, so hitro odkrili. In prav to je razburilo ljudi. Gre namreč za azbestna vlakna, azbest pa je tista snov, za katero so znanstveniki nesporno dokazali, da je rakotvorna.
Raziskave vodovodnih napeljav so pokazale, da so vse cevi, po katerih doteka voda iz zbiralnikov v gospodinjstva, iz snovi, v kateri so azbestna vlakna. Po več letih pa so notranje stene cevi 2ačele propadati.
Razburjenje je toliko večje, ker v Ameriki nima samo Woodstock vodovodov iz teh nevarnih snovi. Okrog 426 vodovodnih sistemov ima takšne cevi v skupni dolžini več kot 300.000 kilometrov. Strokovnjaki za vodovodne napeljave sicer trdijo, da je večina cementno-azbestnih cevi varnih in da ni znamenj notranjega propadanja. Razkrajanje cevi so zaenkrat zabeležili le v primerih, kjer imajo vodo nekoliko kislo. Kislost povzroča, da se na notranjih stenah izloča azbest.
Medicinski izvedenci pravijo tudi, da je sicer dokazana povezava med rakom na pljučih in vdihavanjem azbestnih delcev, ni pa znano, kako vpliva uživanje vode z azbestnimi vlakni.
Kljub vsemu temu so se v Woodstocku Razumno odločili in so že začeli zamenjavati vse cementno-azbestne cevi z železnimi. Natančnejše analize bodo dočakali s kozarcom čiste vode.
razbobnane kraje v slavnih muzejih in galerijah v razvitem svetu, pa prihaja do najhujšega ropanja kulturnega bogastva v nerazvitem svetu. Tuje osveščenost ljudi najmanjša, muzeji najslabše zavarovani, korupcija precejšnja, moč zakona najmanjša. Nakradene starine in umetnine po poteh mednarodne črne trgovine prehajajo v bogati razviti svet, posebno še v ZDA, kjer je bogatih zasebnikov in ljubiteljev umetnosti veliko, nič manj pa petičnih preprodajalcev. Za nameček so zakoni v ZDA hudo blagi in slepi v teh stvareh. Ve se, daje veliko dragocenosti, ki so v muzejih, galerijah ali v zbirkah zasebnikov, nakradenih, ve se, katera država je zakoniti lastnik teh bogastev, a storiti se ne da veliko. Gre za zakone džungle v pretoku kulturnih dragocenosti. Jasno jih razgalja reklo, polno neprikritega cinizma: Če bi Bog hotel, da tretji svet obdrži svoje zaklade, ne bi naredil Američanov bogatih.
MiM
(Vir: NewsweeK)
Masa uničuje posameznika, ker ne trpi posameznosti ne posebnosti, ali osvoji si njegova dela.
I.	CANKAR
VAŠA ZGODBA
Ko se je Sanja vpisala v ekonomsko šolo v Mariboru, so se kmalu začele težave, že v prvem polletju je dobila enko iz matematike. Ocena je je tako potrla, da je doma rekla, da bo vrgla puško v koruzo in da. gre raje delat v tovarno kot naprej v šolo.
»Kaj čvekaš neumnosti!« so jo kregali doma. »Potrudi se! Če ne zase, pa za nas in zaradi sosedov.«
Tako se je vrnila v šolo. A ni se popravila. Bolj ko se je bližal konec leta, bolj je obupovala. Pri matematiki so se nabirali cveki, a tega si ni upala povedati domačim.
Tudi njena prijateljica in sošolka Helena je imela enake težave pri tej prekleti matematiki. Tako je pogovor nekega dne nanesel na to, kaj naj naredita.
»V šoli ne bom zlezla, domov pa s cveki ne smem,« je potožila Sanja. »Najraje bi kam pobegnila.«
»Veš kaj,« se oglasi Helena,« zbeživa v Nemčijo. Tam imam strica, ki ima gostilno. Nama bo že našel kakšno delo.«
»Jaz imam pa teto v Avstriji,« je rekla Sanja.
Beseda je dala besedo in načrt se je vse jasneje oblikoval v mladih glavah. Lepega dne sta se odpravili na tvegano in negotovo pot. Sanja je imela knjižico za maloobmejni promet, Helena pa potni list.
Tudi lubenica nekaj velja
O lubenici je dolgo veljalo, daje sicer okusna jed in da lepo odžeja, a da kaj prida ni. In res so prve raziskave tega sadu pokazale, da kot živilo nima omembe vrednih kalorij in da vsebuje le malo vitamina. C ter neznatne količine drugih snovi.
Toda znanstveniki že dolgo vedo, da v naravi ni nekoristnih in nepotrebnih stvari in da ima vsaka rastlina svoje odlike. Zato so lubenico malo bolj temeljito pregledali. In res, izkazalo se je, da se po nečem zares odlikuje pred drugimi sadeži. Noben namreč nima toliko posebne kisline, ki je pravzaprav vitamin Bc ali tudi vitamin M.
Ta pomembna snov se pri človeku v obliki kisline nahaja v jetrih, ledvicah in delno tudi v mišicah. Pomembno vlogo igra pri nastanku rdečih krvničk in uravnavanju nekaterih drugih kemijskih procesov v človeškem organizmu.
Lubenica je torej primeren sadež za tiste, ki obolevajo na jetrih, ledvicah, imajo anemijo in bolezni srca in ožilja. Res je sicer,-da se vitamin M nahaja tudi v krompirju, grahu in cvetači, toda res je, da ta vitamin ne prenese kuhanja, krompirja in graha pa .surovega ljudje ne jemo. Tako razina lubenice ostaja najprimernejše naravno zdravilo za težave zaradi pomanjkanja vitamina M.
UBEŽNICI
Mimo naših carinikov je šlo gladko, avstrijski pa je začel spraševati, čemu imata tako napolnjeni potovalki, če gresta le malo na ogled. Vendar ni dolgo vztrajal, pustil ju je naprej.
Do Gradca sta se vozili z avtostopom. V tem mestu je bila Sanja enkrat samkrat, a je kljub temu našla pot do tete. Žal pa so bila vrata njenega stanovanja zaklenjena. Znašli sta se ponovno na ulici. Oglašati pa se je začel tudi želodec.
Stopili sta do najbližnje pekarije in vzeli nekaj kruha. To-da^ko sta prodajalki pokazali dinarje, je ta samo odmajala z glavo in vzela kruh nazaj.
Kaj zdaj? Nemško nista znali, če odmislimo tistih nekaj besed, ki jima jih je napisala kolegica, ki je edina vedela za njun pobeg. A kako naj se znajdeta s prgiščem besed: trinken, essen, Brot?Tako sta še nekaj ur trpeli lakoto.
Sanja seje nanadoma spomnila: »Veš kaj, tu blizu, se mi zdi, mora biti vojašnica. Dajva, zaprosiva vojake za vodo in kruh!« In res, dobili sta jesti in piti. Kakšno olajšanje!
Vendar še nista bili na zeleni veji, oglašati seje začel spanec z utrujenostjo. Odtavali sta nazaj do tetinega stanovanja in sedli na stopnišče. Sami nista vedeli, kdaj sta na stopnicah
»Iste smo krvi,« je zapisal »oče« volčjega otroka Mauglyja R. Ki-pling. To je sicer lepa misel, ki kaže na povezanost vsega živega, vendar pa dobesedno vzeta še daleč ne velja. Celo ljudje imajo tako različno kri, da morajo zdravniki pri dajanju transfuzij natančno odrediti, katero kri bolnik lahko doj^glede na krvno skupino in Rh faktor. Zaradi tega medicinski raziskovalci že nekaj let iščejo univerzalno tekočino, ki bi pri zahtevnih operativnih posegih nadomeščala kri, prenašala kisik ter opravljala druge naloge, kijih pač kri ima v človeškem organizmu. Toda to nikakor ni lahka in enostavna naloga.
Močno so se približali uresničitvi te zamisli kemiki na kalifornijski univerzi, ki so razvili umetno rdečo krvničko. Umetne celice v živem organizmu ne povzročajo vnetij in ne navračanja teh tujkov. Pravijo jim neohemociti. Po velikosti so precej manjši od naravnih krvničk, saj dosegajo le dvanajstino njihove velikosti.
Umetne rdečke krvničke pridobivajo iz hemoglobina in molekul, ki prenašajo kisik. Pri tem izrabljajo iztrošeno kri, iz katere dobe po zapletenem postopku potrebne snovi za tvorbo neohemocitov.
Dosedanji poskusi na podganah, ki so jim vbrizgali tekočino z neohemociti, so pokazali, da takšna umetna kri odlično opravlja svojo osnovno nalogo — prenašati kisik do celic. Pokazala pa seje tudi že njihova slabost: precej hitreje razpadejo kot naravne krvničke. Resje seveda tudi to, da takšna umetna kri ne opravlja vseh tistih nalog, ki jih je sposobna opraviti naravna kri.
Rdeča krvnička in na levi ob nji njena umetna inačica.
Kljub tem pomanjkljivostim, pa se bodo neohemociti najverjetneje le uveljavili. Imajo odlično lastnost, da v hladilnikih zdrže okoli šest mesecev, torej več kot transfuzijska kri, poleg tega jih je mogoče dajati vsem ljudem neglede na krvno skupino. Odveč
Je malo dreves visokih in veliko nizkega plevela med njimi.
L. GAGERN Človek je gospodar svoje usode.
W. SHAKESPEARE
zaspali.
Prebudil ju je tetin sin. Nekaj je govoril, a nista nič razumeli. Nekako sta mu dopovedali, da sta še vedno lačni in aa iščeta pomoči. Mož ju je odpeljal v neko gostilno, kjer sta se do sitega najedli. Potem pa, ko je bil že čas, ju je odpeljal domov. Teta oziroma njegova mati se je medtem že vrnila.
Teta se ubežnic seveda ni razveselila. Karala ju je. Videti je bila zares odločena, da ju čimprej spravi nazaj v Jugoslavijo. Zato sta zvečer ubežnici razmišljali, kako bi ušli iz neprijazne hiše.
Le kje ima stara ključ?«sta razmišljali, potem pa sklenili, da bosta ušli kar skoz okno. Svoje cunje sta zmetali skoz okno, toda joj, potovalka seje odprla in modrčki, hlačke in drugo perilo je obviselo na vejah drevesa pod oknon. Za nameček pa je bila rjuha še prekratka, da bi lahko po nji splezali na tla. Tako je jutro prineslo veliko razburjenja. Teta je vpila, dekleti sta se branili, konec pa je naredil'tetin sin, ki ju je naložil v avto in zapeljal na jugoslovansko mejo-.
Čez dobro uro je bilo pobega konec. Sanja je objokana padla^nami v objem.
Dogodek je starše prepričal, Sanje niso več silila v šolo. Zaposlila se je.
VIDA DERGANC
je tudi skrb, da bi bolniki z umetno krvjo dobili katero od tistih bolezni, ki se sicer lahko prenašajo s transfuzijsko krvjo, denimo aids in hepatitis. Ker so neohemociti tako majhni, jih kri prenaša tudi v močno poškodovane dele telesa, kjer so sicer žile uničene, delujejo pa še kapilarni sistem. In ker ne koagulirajo, se kažejo kot zanimiva pomoč za dovajanje kisika v možgane, priza— dete po možganski kapi. Vse to kaže, da bi neohemociti lahko precej pomagali zdravnikom, vendar le kot začasna pomoč, saj krvi ne morejo nadomestiti.
Preskušanje umetne krvi na ljudeh je še daleč. Predvsem morajo raziskovalci najprej izdelati dovolj umetnih rdečih krvničk in odkriti komercialno ustrezen postopek pridobivanja.
MiM
(Vir: Newsweek)
Nova luna
Ni bil madež, marveč nova Uranova luna
Drobcen krogec, ki ga je zabeležila kamera na vesoljski sondi Voyager 2, je bil videti tako slaboten in neizrazit, da so ga strokovnjaki v laboratorijih za nadzorovanje poleta v Voyaerja 2 imeli za napako v leči kamere ali za statični odklon v telemetriji. Toda kasnejše natančnejše analize so pokazale, daje krogec pravi, da se kamera ne laže. Ta šibki krogec je novoletna luna, ki kroži okoli oddaljenega planeta Urana. Človek jo je tokrat prvič videl in zvedel zanjo.
Fotografija nove lune je prišla na Zemljo iz velikih daljav, Voyager 2 jo je poslal preko 3 milijarde kilometrov daleč, ko se je približal sedmemu planetu našega sončnega sistema Uranu. Dosedanje fotografije kažejo oddaljeni planet kot z oblaki zakrito, modr-ozeleno nebesno telo. Kaj več pa bo videti, ko bodo te dni prišle nove fotografije. Ob koncu tega meseca bo namreč Voyager najbližje Uranu.
Doslej so astronomi poznali pet Uranovih lun: Mirando, Ariela, Umbriela, Titanio in Oberona. Novoodkrita luna ima zaenkrat prozaično ime U 1. Lepše in bolj zveneče ime bo dobila, ko se bo sestala Mednarodna astronomska zveza in sprejela imena novoodk-ritih nebesnih teles. Če se bodo predvidevanja nekaterih astronomov uresničila, bodo imeli krstni botri novih Uranovih lun obilo dela. Domnevajo namreč, da iam Uran še kakih 18 neokdritih naravnih satelitov okoli sebe.
Presneti prehlad
Bodo končno le odkrili  zdravilo?______________________
O navadnem prehladu, ki je verjetno ena najbolj razširjenih, a na srečo ne težkih bolezni, zdravniki pravijo, da mine v sedmih dnevih, Če ga zdravimo in v^tednu dni, če ga ne. Tako na duhovit način medicina priznava svojo nemoč pred tem običajnim in vsakdanjim obolenjem. Zdravila zoper prehlad namreč še vedno ni, čeprav ga zelo zagnano iščejo. Kdor ga bo odkril, ta bo imel trg zagotovljen in lep dohodek tudi.
V tej borbi se je zaenkrat še najbolje izkazal nosni pršilo (spray), ki so ga zasnovali na tako imenovanem alfa interferonu. Slednji je bil pred leti odkrti kot pravo čudežno zdravilo, vendar se je izkazalo, da je zelo drag, in hkrati, da je uporaba in delovanje te snovi še premalo raziskano, da bi ga dali v splošho uporabo. Alfa interferon pa naj bi kot prvi stopil iz tega začaranega kroga.
Kot je pokazala obsežna študija, je to nosno pršilo prvi preparat, namenjen široki porabi, ki ima nekaj učinka pri preprečevanju prehlada. Študijo so opravili s pomočjo 150 družin, katerih člani so pristali na poskus. Šlo je za družine s povprečno petimi družinskimi člani. Vsakič, ko je kateri od članov družine začutil prva znamenja prehlada, so vsi ostali redno sedem dni uporabljali nosno pršilo, vendar je bil le v polovici pršilnikov alfa interferon, v drugi pa neškodljivi placebo. V razdobju osmih mesecev se je pokazalo, da je za 40 odst. manj ljudi, ki so uporabljali pršilnik z interferonom, zbolelo za prehladom, kot jih je v skupini, ki je uporabljala lažno zdravilo.
Še najbolj uspešno je bilo zdravljenje prehlada, ki ga povzročajo tako imenovani nosni virusi. Ta prehladna obolenja so najpogostejša spomladi.
V vlaku okradli spečo potnico
_____Visoke	kazni	za	trojico,	ki	se	je	preživljala	s	krajami	po	vlakih
NOVO MESTO — Pred senatom novomeškega sodišča so se pred dnevi znašli 23-letni Hajro Mehinovie iz okolice Bosanskega Novega, 34-letni Muharem Dju-lakovič iz Valjeva in 25-letni Agim Eika iz Tetova. Pisana druščina iz raznih koncev države je vendarle imela eno skupno točko: tatvine po mednarodnih potniških vlakih. In za eno takih„so se tokrat zagovarjali pred sodniki.
Omenjena trojica je lanskega 14. novembra okoli 1. ure ponoči na mednarodnem vlaku »Slavia« številka 253 okradla potnico Ugrinko Bogdanovič; mladeniči so jo »olajšali« za
3.000	avstrijskih šilingov, nekaj dinarjev in zlat obesek. Takoj po odhodu vlaka iz Dobove proti Zagrebu so namreč vsi trije neopazno vstopili v kupe, kjer je Bogdanovičeva spala, in ji zma-knili ročno torbico. Skupaj so nato odšli na stranišče, kjer so si plen razdelili. Na njihovo nesrečo pa seje pred straniščem pojavil miličnik ravno takrat, ko so družno zapuščali WC. Vsa zadeva se mu je zdela čudna, čeprav so fantje zatrjevali, da se skrivajo zato. ker nimajo pri sebi voznih kart. Odločil se je za osebno preiskavo in takoj ob primerjavi prvega imena, Hajra Mehinoviča, z registrom žeparjev, ki ga .imajo miličniki ob takšnih opravilih vselej pri sebi, spoznal, da gre za tatiče. Njegov sum se je potrdil, ko je v stranišču našel tudi potni list oškodovanke, kasneje pa pri osumljencih še ukradene stvari.
POTA
ii\ sm?
Obtoženci med praiskavo kot tudi na obravnavi dejanja niso priznali. Mehinovič je na primer trdil, da je šel na stranišče z namenom, da opravi potrebo, takrat pa je videl na tleh torbico in
Prazen kupe je bil preveč vabljiv
10 mesecev zapora za tatvino na vlaku
NOVO MESTO — O dejavnosti žeparjev na potniških, zlasti mednarodnih vlakih zgovorno priča tudi sojenje, ki smo mu bili priča pred nekaj dnevi pred novomeškim sodiščem. Na zatožni klopi je sedel 32-letni Ljubomir Franjko iz Jajca, ki ga je obtožnica bremenila tatvine v mednarodnem ekspresnem vlaku med Zuerichom in Beogradom.
Franjko je stopil na vlak blizu Dobove, to je bilo lanskega 27. decembra okoli 10. ure. Po krajšem sprehodu je stopil v prazen kupe in tam iz viseče bunde Abuše Bajramoviča vzel denarnico s 5.980 din gotovine in osebnimi dokumenti. Imel pa je to smolo, da sta le hip pozneje v kupe stopila oškodovanec in sprevodnik.
Obtoženec je pred sodniki trdil, da je v prazen kupe stopil le zategadelj, da pogleda skoz okno, kakšna je pokrajina na drugi strani, takrat pa je videl bundo in iz nje vzel denarnico, da bi ugotovil njenega lastnika. Seveda sta bili sodišču izjavi obeh prič, ki sta Franjka zalotili pri dejanju, dovolj,da gaje obsodilo na 10 mesecev zapora, v kazen pa mu štelo še pripor, v katerem je od 27. decembra, ko so ga prijeli miličniki.
Sodba še ni pravnomočna.
njeno vsebino razmetano po tleh. Stopil je na hodnik in tam srečal Djulakoviča in Liko, kiju je, kot je zatrjeval, videl prvič v življenju. Skupaj so stopili v stranišče, pobrali raztresene stvari, takrat pa jih je pri delu presenetil miličnik. Različic tovrstnih izgovordv je bilo nič koliko, sodišče pa jim seveda ni moglo verjeti. Mehinoviča je obsodilo na 1 leto in 3 meseca zapora, Djulakoviča in Liko pa na 2 leti zapora. Pri tem jim v izrečeno kazen vštelo pripor, v katerem so mladeniči že od lanskega 14. novembra.
Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
V STANOVANJU EKSPLODIRAL PLIN
ČRNOMELJ — 21. januarja okoli 9. ure je prišlo v stanovanju 79-letne Antonije Hočevar iz Črnomlja do eksplozije plina. Hočevarjeva si je na plinskem štedilniku pripravljala zajtrk, za hip odšla v hodnik, ko pase je vrnila, je prišlo do eksplozije. Kot je pokazala preiskava, je nesr^o zakrivila dotrajana plinska napeljava, saj ima lastnica ventile gorilnikov stare kar 15 let, tam pa je tudi uhajal plin. Ob eskploziji so popokala stekla na treh oknih.
IGRA Z VŽIGALICAMI KRIVA OGROMNE ŠKODE
DOLNJA BREZOVICA — 22. januarja je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 38-letnega Slavka Stančina iz Dolnje Brezovice pri Šentjerneju. Ogenj je povsem uničil leseno poslopje, veliko 5 krat 4 metre, v njem pa vso krmo in dva prašiča. Kot je pokazala preiskava, je požar zakrivila igra 8-letnega sina z vžigalicami. Ogenj so pogasili gasilci iz Šentjerneja in vaščani, škode pa je bilo za 300.000 din.
dežni
poročajo
ODPELJAL OSEBNI AVTO — V noči na 24. januar je nekdo iz nezaklenjene garaže Ludvika Ovna iz Stehanje vasi pri Vejikem Gabru odpeljajjKtbni-ttVttTrVozilo je lastnik -naSfTnašlednji dan nepoškodovano ob cesti proti Velikemu Gabru. Neznanec je le pokuril za 1.800 din bencina.
OB RADIOKASETOFON — Iz osebnega avtomobila Novomeščana Jožeta Gosence je v noči na 25. januar izginil radiokasetofon, vreden 25.000 din. Storilca še iščejo.
MORAL JE PEŠAČITI — Franc Vidic iz Dobravice pri Šentjerneju je 26. januarja za krajši čas pustil svoj avtomobil pri šentjernejskem pokopališču, kar pa je izkoristil neznanec in se z njim odpeljal. Storilcu so bojda že na sledi. »
Iz Beti odtekal mazut
Okvara na dovodni cevi — Izteklo 6.000 litrov mazuta — Onesnaženja na srečo ni bilo
METLIKA — V torek, 21. januarja, navsezgodaj zjutraj je vzdrževalec metliške čistilne naprave Mirko Vinski opazil neko nenavadno snov pri dotoku na čistilno napravo, o čemer je takoj obvestil vodjo metliškega Komunalnega gospodarstva. Skupaj sta si vso zadevo natančneje ogledala in ugotovila, da gre za mazut. Takoj sta se obrnila na metliški Novoteksov tozd in na Beti, od koder bi lahko mazut pritekel v čistilno napravo.
Brž ko so bili v Beti opozorjeni, so pregledali svojo energetsko postajo in ugotovili, da je prišlo do okvare na glavni dovodni cevi za mazut med strojnico in gorilcem. Mazut je odtekal nazaj v strojnico in od tam preko talnega sifona v fekalno kanalizacijo ter v čistilno napravo. Vodja energetske postaje je takoj obvestil postajo milice, upravo inšpekcijskih služb in Vodnogospodarsko podjetje. Seveda so v Beti tudi takoj ukrepali, ustavili obratovanje tistega kotla in začeli ročno pobirati
mazut.
Na srečo se je ves mazut — inšpektor Pavle Erjavec meni, da ga je steklo kakih 6.000 litrov — ustavil v primarnem usedalniku čistilne naprave, tako da ni prišel v potok Obrh in naprej v Kolpo. Zaradi te nesreče je seveda moteno delovanje čistilne naprave, verjetno bodo morali pripeljati novo aktivno blato, začasno pa so morali ustaviti tudi testiranje učinkovitosti te naprave, ki je potekalo prav te dni.
A. B.
V zahvalo odnesel koko§
Zaradi vlomov v zidanice in tatvine je sodišče obso-dilo Nenada Liparja na poldrugo leto zapora
NOVO MESTO — Štiri vlome v zidanice, ki si jih je ianskega novembra »privoščil« 23-letni Nenad Lipar iz Velike Gorice, so mladeniča stali 1 leto in 6 mesecev zapora. Tako je odločil senat novomeškega sodišča, ko je pred dnevi razpravljal o Liparjevi krivdi.
Liparje lanskega 1. novembra okoli 20. ure obiska! zidanico Maksa Resnika na Sremiču. Razbil je steklo na oknu in skoz odprtino splezal v notranjost. Žal pa je moral razočaran ugotoviti, da je bil njegov trud zaman, saj v zidanici ni našel prav nič zase primernega. Verjetno je prav zaradi tega že naslednji dan pozno popoldne vlomil v zidanico Stanka Škoberneta na Bučerci. Najprej je na silo odprl na-oknice kletnega okna, nato razbil šipo in splezal v klet, od tam pa še v gornje prostore. Njegov plen je bil tokrat obilen. Odnesel je manjši radioaparat, kilogram prešane šunke, 60 dag govedine, 5 jajc, pol kilograma kave, ajvar, dva noža, 10 litrov vina, poldrugi kilogram arašidov, za nameček pa še radiokasetofon. Tako opogumljen je Lipar še istega popoldneva stopil do zidanice Stanka Fabjančiča na Bučar-cih, prav tako razbil okensko steklo, vendar v notranjosti ni našel nič primernega in je odšel praznih rok.
Njegov zadnji podvig, preden so ga »zmotili« miličniki, sega prav tako v 2. november, ko je okoli 17. ure obiskal stanovanjsko hišo Jožefe Kraševec na Sremiču. Prosil je za kozarec pijače, ki jo je tudi dobil, v zahvalo pa je
Kraševčevi sumi vrečko, v kateri je bila očiščena kokoš. Le dan kasneje, 3. novembra, okoli 18. ure pa so ga prijeli krški miličniki in odvedli v pripor, kjer ie bil do sojenja.
Nenad Lipar je na obravnavi vsa opisana dejanja priznal, v svoj zagovor pa navedel le, da je bil brez sredstev za življenje. V začetku lanskega leta je namreč prišel z Golega otoka, kjer je prestajal kazen, vendar ni mogel nikjer dobiti zaposlitve. To pa je bilo tudi vzrok, tako je trdil, da seje odločil za vlamljanje.
Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
POJASNILO
V poročilu, ki smo ga pod naslovom »Kriv prijateljeve smrti« objavili v 3. številki DL, je bilo v obrazložitvi sodbe Florjanu Šišku, ki je zakrivi! prometno nezgodo, v kateri je izgubil življenje 22-letni Jože Papež, med drugim zapisano, daje sodišče obtožencu štelo v olajševalno okoliščino dejstvo, da obiskuje starše pokojnega in jim pomaga. Kot pravijo starši pokojnega Papeža, je resnica drugačna: s Florjanom Šiško so se do sojenja srečali vsega enkrat ali dvakrat, o kakršnihkoli obiskih, ki naj bi jih sodišče štelo celo za olajševalno okoliščino, torej ni govora.
POLEDICA KRIVILA PLOČEVINO — 24. januarja zvečer je francoski državljan Jean Pierre Desre vozil tovornjak s polpriklopnikom med Zagrebom in Ljubljano, in pri Selih opazil, da na njegovem voznem pasu stoji tovornjak. Pričel je zavirati, vendar gaje na polenedeneli cesti pričelo zanašati, zdrknil je na levo, takrat pa je vanj trčil tovornjak, ki gaje nasproti pripeljal Milan Vukadinovič iz Turbe pri Travniku. V nesreči se je Desre hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili kar na 2 milijona 100
tisoč dinarjev. Zapišimo še. da je bilo to noč zaradi poledice pri Selih še nekaj trkov, ki pa so se končali le z zvito pločevino.
PO NESREČI ODPELJAL NAPREJ — Marta Bukovec iz Velike Loke je 25. januarja peljala osebni avtomobil od doma proti Štefanu. V meglenem vremenu ji je pri Kamnem potoku pripeljal nasproti osebni avtomobil. ki gaje vozil neznan šofer. Med srečanjem je oplazil avtomobil Bukovčeve in po tem odpeljal naprej. Škodo so ocenili na 60.000 din. neznanega voznika pa še iščejo.
S
> c. .««»>■•'•
^	.--v.
m
v-«*«:
V ŽABJEK VSAK DAN STO KUBIKOV ODPLAK — Takole cisterne novomeške Komunale vsak dan polnijo lagune nekdanjega občinskega smetišča v Žabjeku z na pol prečiščenimi usedlinami iz ločenske čistilne naprave. Koliko tisoč kubikov nesnage je danes v Žabjeku, nihče ne ve natančno, zato pa o tem pričajo neznosen smrad, ki se širi, mrtvi potok Bezgavec, studenec, iz katerega teče gnojnica, ne nazadnje pa tudi vse bolj onesnažena reka Krka, v kateri propada ribji zarod. (Foto: Bojan Budja)
GNOJNICA NAMESTO PITNE VODE
Katastrofalne razsežnosti nepravilnega delovanja novomeške čistilne naprave — Vsak dan v Žabjek 100 kubikov odplak — Uničen potok, ogrožena Krka
NOVO MESTO — Stanovalci novozgrajenega novomeškega naselja ob Cesti herojev so s kritikami in grožnjami pred kakim letom dosegli svoje: neznosen smrad iz čistilne naprave v Ločni je pojenjal. A za kakšno ceno? Očitno le zavoljo ljubegu miru so pričele cisterne novomeške Komunale na pol prečiščene odplake po navodilu novomeškega izvršnega sveta odvažati v lagune na nekdanjem centralnem smetišču v Žabjeku: Poslidice tega početja so bile kmalu vidne. Smrad se je preselil na drugo stran mesta, nesnagaje pronicala v zemljo, se iztekala v Bršljinski potok, ki je kmalu ostal brez znakov življenja. Umazanija s strupi se je preko potoka iztekala v Krko. grozila je nova ekološka katastrofa. Da bi se ji vsaj začasno izogniti, so pričeli s centrifugiranjem blata v čistilni napravi, vendar kot se je pokazalo, tudi to ni prineslo dokončne rešitve. Centrifuga je delovala le občasno, saj odplake iz tovarne zdraviI Krka niso dovoljevale sedimentacije blata, pred dnevi pa so zaradi de! v čistilni napravi ta postopek v celoti opustili. Cisterne novomeške Komunale tako znova opravljajo svoje delo: vsakodnevno odpeljejo v že prepolne lagune smetišča v Žabjeku preko 100 kubikov le na pol prečiščenih odplak.
Takšna je v najbolj skopih obrisih kronološka pot delovanja in koristnosti novomeške centralne čistilne naprave, ki je preživela že šest podaljšanj poizkusnega obratovanja, danes pa, to le mimogrede, obratuje celo na črno. Vse bolj očitno je, da postaja 'neslaven primer občinske nemoči, zgrešenega načrtovanja, in kar je najhujše, postaja iz dneva v dan vse resnejša grožnja reki Krki, ki smo ji še ne tako dolgo nazaj povsem upravičeno rekli zelena lepotica in ponos Dolenjske. Že jutri bo morda le kanal, v katerega bo ločenska čistilna naprava vsakodnevno bruhala kubike nesnage. Sicer pa v ilustracijo nemoči in neusklajenosti novomeške občinske politike le tale primer: ker novomeška Komunala nima za odvoz odplak v Žabjek prav nikakršnega dovoljenja, so ji inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb že lani to početje prepovedali, vendar se je vmešal IS občine in prevoze odplak v Žabjek dovolil. Bolj ali manj zavestno je s tem dovolil onesnaženje ne le Žabjeka, pač pa tudi reke Krke. Verjamemo, da je bilo potrebno hitro ukrepanje, vendarle bi lahko lagune pred polnjenjem z odplakami obložili in tako preprečili pronicanje nesnage v zemljo. Izvršni svet je takrat tudi določil, da se mora do konca leta 1985 najti nova ustrezna lokacija za odvoz gošč in usedlin iz čistilne naprave. Datum je že krepko potekel, o novi lokaciji pa zaenkrat ni ne duha ne sluha. In tako danes iz studenca v Potočni vasi, kjer so še pred poldrugim letom zajemali pitno vodo krajani kar treh vasi, teče gnojnica, studenec je postal odprt kanal, ki se izteka v potok in kasneje v Krko.
Neobjektivno bi bilo trditi, da za usodo ločenske čistilne naprave nikomur ni mar. Že nič koliko sestankov je bilo na temo, dva že v ja-
nuarju, vendar, začuda, za zaprtimi vrati. Javnosti o tem ni nihče obvestil, prav tako ne o sklepih, ki pa so za javnost še kako zanimivi. Bolj po naključju smo prišli do zapisnika sestanka o sanaciji glavne čistilne naprave izpred štirinajstih dni, ki so se ga poleg predstavnikov novomeške Komunale, ustreznih občinskih služb, inšpektorjev in projektanta udeležili še predstavniki raznih republiških organov. Beseda je tekla o tem, da bi sedanje stanje sanirali bodisi z rednim centrifugiranjem blata, bodisi z namestitvijo sušilnih gred na Grabnu, kjer bi usedline sušili (!). Sicer pa poglejmo nekaj izjav s tega sestanka:
Igor Kos, projektant čistilne naprave, iz Ljubljane: »Lokacija sušilnih gred na Grabnu je izbrana prav zaradi bližine čistilne naprave in po mojem ob upoštevanju pravilnega postopka s sušenjem blata ne bi smelo biti večjih težav.«
Jože Bašelj, Komunala^ Novo mesto: »Kapaciteta lagun v Žabjeku za odvoz zgoščenega blata zadošča še za največ 14 dni (ta rok je včeraj potekel, cisterne pa v Žabjek enako pridno vozijo — op. p.). Nujno moramo najti rešitev za zgoščevanje in odlaganje blata, sicer se lahko zgodi, da se čistilna naprava ustavi, to pa pomeni, da bodo šle odplake naravnost v Krko.«
Andrej Knaus, republiški sanitarni inšpektor: »Predlagana lokacija sušilnih gred ni ustrezna že zaradi bližine stanovanjskih objektov, kjer bi se širil neznosen smrad. Menim,
KRADLI TELEFONSKO ŽICO
KOČEVJE, ČRNOMELJ — Delavci postaje milice iz Kočevja so v sodelovanju z delavci PM Črnomelj in oddelka za zatiranje kriminalitete ONZ Ljub-ljana-okolica izsledili storilce, ki so lani in od 15. januarja letos s PTT omrežja na relaciji Kočevje —Koprivnik—Planina—Črnomelj poščipali 1.200 kg bakrene žice in s tem oškodovali PTT Kočevje tozd Telekomunikacije in PTT Novo mesto za 800.000 din. Dejanja je osumljena skupina desetih Romov, vsi so iz kočevske občine. Poščipano žico so žgali, da so odstranili izolacijsko prevleko, nato pa so žico prodali na odkupnih mestih odpadnih surovin v Delnicah, Kočevju in Ljubljani. Proti njim je podana kazenska ovadba.
J. P.
NOSI KRESNIČKO
da je boljša rešitev v dodatnem centrifugiranju, še posebej, ker je blago nepregnito.«
Miro Berger, predsednik novomeške ribiške družine: »Zaradi močnega onesnaženja iz čistilne naprave je stanje v reki Krki iz dneva v dan bolj kritično. Ribji zarod propada. Lokacija, kjer bi naj bile čistilne grede, je neprimerna, saj ob njej teče potok Šajser, ki je gojitveni potok. Z denarjem, ki bi ga porabili za nakup sušilnih gred, bi raje nabavili dodatne centrifuge za zgoščevanje blata.«
Predstavnikov Krke na tem sestanku navzlic vabilu ni bilo!
In kakšni so bili sklepi? V prvi vrsti ta, da se možnost zgoščevanja blata s sušilnimi gredami opusti in uredi s centrifugiranjem. Pri čistilni napravi pa naj se vendarle napravi manjša poizkusna sušilna greda, kjer naj se preveri tudi tak način zgoščevanja usedlin. Komunala in Krka naj čimprej pripravita tehnološki postopek za zgoščevanje blata s centrifugiranjem, takšno blato pa naj bi vozili na sanitarno deponijo v Leskovec, prav tako pa naj Komunala — to je bil zadnji sklep omenjenega sestanka — prične postopek za ureditev lokacije z rezervnimi lagunami-
Kdaj in ali sploh bo novomeška čistilna naprava v Ločni brez posledic za okolje opravljala svoje poslanstvo, verjetno ne ve nihče. Kanček optimizma daje le zagotovilo Krke, izrečeno na sestanku, ki je bil minuli četrtek: Krka bo svoje odplake čistila preko lastne čistilne naprave, ki bi naj pričela delati že prihodnje leto, do letošnjega maja pa naj bi bil izdelan sanacijski načrt. Prav tako je bil na tem sestanku sprejet sklep, da Komunala do 15. februarja namesti centrifugo in ostale naprave za zgoščevanje in sedimentacijo blata.
Kaj več se danes, žal, ne da zapisati. Morda le tale paradoks. Takrat, ko so prebivalci ob Cesti herojev nergali zaradi neznosnega smradu, je čistilna naprava delovala tako, kot je bilo predvideno: na procesu gnitja in razkroju usedlin. Očitno je glavni projektant vedel, da smrad ne bo segel do Ljubljane.
BOJAN BUDJA
OBVESTILO ČLANOM AMD BREŽICE
BREŽICE — AMD Brežice obvešča svoje člane, da imajo od 20. januarja naprej 10-odstotni popust pri rednih tehničnih pregledih motornih vozil, prav tako pa jim je zagotovljeno brezplačno opravljanje varnostnih testov. Slednja bodo delavci, brežiškega Prevoza opravljali vsako prvo soboto v mesecu.
SO OBRTNIKI POZABILI?
METLIKA — Januar je mesec davčnih napovedi in prijav. V metliškem zdravstvenem domu so prepričani, da večina metliških obrtnikov še ni prijavila dohodka za lansko leto, saj bi se sicer spomnili in dali svoj prispevejc za nakup medicinskega aparata za zdravstveni dom, kajti ta prispevek se jim bo vštel v stroške. Obrtno združenje je namreč obljubilo, da bodo njeni člani zbrali kakih 100 starih milijonov dinarjev. Kakšnih 50 milijonov bi dobili še iz drugih virov in bi si lahko kupili aparat za zgodnjo diagnostiko bolezni ožilja. Žal pa so obrtniki doslej zbrali le petino obljubljene vsote.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Med 20. in 23. januarjem je neznanec šaril po vinogradu Jožeta Murna iz Kota pri Semiču in mu. kdove zakaj, porezal 17 trt. Miličniki sp sicer zapisali, da je škode za vsega 10.000 din, niso pa očitno pomislili na tistih 50 litrov vina. ki bi ga te trte vsako leto dajale ob kolikor toliko ugodni letini.
• Zajci-Milana Stoparja iz Črnomlja so se minuli torek zvečer pozabiti zakleniti. To je seveda izkoristil neznanec in iz hleva speljal zajkljo, vredno preko 4 tisočake. Ni sicer znano, ali je to
običajna eena za tovrstnomesnino
ali pa so bili nemara vanjo všteti še neskoteni mladički.
m
Krkaši oddali le dve medalji
Izreden uspeh novomeških kolesarjev na državnem prvenstvu v ciklokrosu — Od devetih možnih osvojili sedem medalj — Vsi trije naslovi v Novo mesto
POPRAVEK
KOČEVJE — Pri pisanju našega dopisnika Milana Glavonjiča ojubile-ju kočevskega športa v prejšnji številki OL je bil dobitnik zlate plakete ZTKO Kočevje Franjo Smole preimenovan v Lea Smoleta. Nagrajencu se za napako opravičujemo.
Uredništvo
POREČ — Tega si verjetno niso upali napovedati niti največji optimisti. Kolesarji novomeške Krke so na nedeljskem državnem prvenstvu v ciklokrosu v Poreču od devetih možnih pobrali kar sedem medalj, pri tem pa je najpomebnejše, da so osvojili tudi vse tri naslove državnih prvakov: Robert Zaletelj med mlajšimi, Peter Štangelj med starejšimi mladinci in Sandi Papež pri članih. Ob tem pa je seveda potrebno dodati, da so bili tokrat na startu prav vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, tudi rogovci s Pavličem načelu, ki so se v Poreču celih štirinajst dni pripravljali prav za to prvenstvo.
Veselje v novomeškem taboru se je pričelo že po prvi končani dirki mlajših mladincev. Med 43 kolesarji so Novomeščani odločno opravili z vsemi nasprotniki. Že takoj po startu je skupini ušel kasnejši zmagovalec Zaletelj, ki se mu je na sredi tekme
NOVI DRŽAVNI PRVAKI — Kolesarji novomeške Krke so na nedeljskem državnem prvenstvu v ciklokrosu v Poreču pobrali vse naslove. Pri mlajših mladincih je zmagal Robert Zaltelej (levo), pri starejših Peter Štanegclj (v sredini) in pri članih Sandi Papež (desno), (foto: B. Butlja)
pridružil še Roman Judež, v zadnjem krogu pa Krevs, ki je slavil pred 14 dnevi na republiškem prvenstvu v Novem mestu. Ta trojica je tudi odločila o medaljah, zmagoslavje kolesarjev Krke pa je dopolnil še Peter Judež s četrtim mestom.
Da se nam resnično ni potrebno bati za naslednike Papeža, Smoleta, Gliva-rja in ostalih, so pokazali tudi starejši mladinci. Z novo trojno zmago so številnim gledalcem ob progi vnovič napovedali, da bo boj za medalje na tem prvenstvu potekal zgolj v internih obračunih Krkinih^ kolesarjev. Vse od starta je Peter Štangelj krepko ušel vsem zasledovalcem in šele dva kroga pred ciljem se mu je pridružil njegov klubski kolega Šmajdek. Skupaj sta nato prevozila ciljno črto, šest sekund za njima pajevcilj prikolesaril še Ravbar, ki je v zadnjem krogu ušel skupini zasledovalcev.
V središču pozornosti pa je bila v nedeljo, razumljivo, članska dirka in prvi letošnji obračun reprezentantov Papeža, Pavliča, Ropreta, Smoleta, Ugrenoviča, Glivarja in Šebenika. Že kmalu po startu 23 kilometrov dolge dirke se je odlepilo osem kolesarjev, poleg Pavliča, Ropreta, Polanca, Ugrenoviča in Šebenika tudi Novo-. meščani Papež, Smole in Bojane. Nekje na polovici tekme pa je Smole
nogomet
POSLEDNJI POSKUS ZA OBSTOJ BREŽIŠKEGA NOGOMETA
BREŽICE — V sredo. 5. februarja, bo v hotelu Turist skupščina brežiškega nogometnega kluba. Na njem bodo izvolili novo vodstvo in sprejeli delovni program. Sklic skupščine je zadnji poskus, da bi 'klub preživel, zato pričakujejo udeležbo vseh članov in ljubiteljev nogometa.
Simuničev dvoranski rekord
Uspešna nastopa Hrenove in Šimuniča na izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance
SEVNICANOM ŠAHOVSKI POKAL
SEVNICA — Sevniški šahovski klub -»Milan Majcen je v tovarni Lisca Pripravil 3. tradicionalno šahovsko srečanje 8-članskih ekip iz Krmelja, Kadeč in Sevnice. Že tretjič zapored so zmagali Sevničani (75 točk) ter tako dobili prehodni pokal v trajno last. Drugi so bili Radečam (64,5 t), tretji Krmeljčani (51,5 t.). Med posamezniki je bil najboljši Radečan Povše (13,5 L), sledila pa sta mu Sevničan Levičar (13 t.) in Lederer (11 t.) iz Radeč.
CELJE, BEOGRAD — Minuli vikend sta bili v Celju in Beogradu izbirni tekmovanji za sestavo državne atletske reprezentance. Atleta iz Do-dolenjskih Toplic Milan Šimunič in Greta Hren sta si z zares odličnima nastopoma zagotovila dres z državnim prvenstvom za bližnja tekmovanja, prvo je na sporedu že danes, ko je na Dunaju dvoboj atletskih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije.
Najprej nekaj o nastopu Hrenove. Greta je z dosežkom 581 cm v skoku v daljino zmagala, kar je še posebej razveseljivo, če vemo, da v prejšnji sezoni zaradi poškodb ni v celoti izpolnila zastavljenih ciljev. Ta rezultat je Hrenovi prvič v njeni karieri prinesel tudi članski dres z državnim grbom,
Milan Šimunič, veteran dolenjske atletike, ie verietnn nainrijetneiše
POVSE NAJBOLJŠI
SEVNICA — Na rednem januarskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba »»Milan Majcen« iz Sevnice je med 12 šahisti osvojil 1. mesto Martin Povše z 9,5 točke. 2. mesto pa si s po 8 točkami delita Jože Kolman in Bojan Smrdelj.
presenečenje sobotnih in nedeljskih izbirnih tekmovanj. V troskoku je namreč skočil kar 16,09 metra, kar je ne le nov slovenski dvoranski rekord, pač pa celo tretji rezultat vseh časov v Jugoslaviji. Šimunič očitno še ni rekel zadnje besede, naporne zimske priprave se obrestujejo, sam pa pravi, da je letošnjo sezono, če seveda ne bo poškodb kot lani, sposoben skokov okoli 16,30 metra.
Morda za konec še, da Križetova na teh tekmah ni nastopila, saj je trenipge v celoti posvetila dosežkom na prostem. kjer prav tako računa na dres z državnim grbom v skoku v višino.
Za šest stotnij novih smučarjev
V metliškem smučarskem klubu doslej naučili smučati blizu 600 občanov
METLIKA — Ob ustanovitvi pred šestimi leti je metliški smučarski klub štel 30 članov, danes pa jih ima 150. od tega je tretjina odraslih. »»Tečaje, ki jih je pripravil naš klub, je v tem času obiskovalci 430 šolarjev, blizu 50 otrok iz metliškega vrtca in 70odraslih,« je povedal današnji predsednik kluba Juš Mihelčič.
»Prvi čtani kluba so bili tako rekoč vsi, ki so v občini znali vsaj za silo smučati. Največje za razvoj kluba naredil Cveto Rus, ki je bil takrat tudi edini smučarski učitelj pri nas in je organiziral in vodil prve tečaje. Klub si je za prvo nalogo zadal, da čimveč ljudi naučimo smučati. Prvi tečaj smo priredil ha Jugorju, potem v Kranjski gori, na Plitvicah, lani na Gačah. Letos med zimskimi počitnicami bodo tečaji, če bo sneg, seveda, v Metliki, na Radoviči, Jugorju, v Podzemlju, nadaljevalni pa na Gačah, posebej pa bomo spet organizirali šolo za odrasle.«
Od tclesnokulturne skupnosti dobi klub na leto 150 tisočakov, za izpeljavo svojega programa pa potrebujejo najmanj 700 tisoč dinarjev. Ostanek »nafehtajo« po delovnih organizacijah, največ
prispeva metliška Obrtna zadruga z zastojnskimi prevozi. Lani so začeli s tečaji tudi po krajevnih skupnostih, kajti nekatere med njimi so si nabavile manjše vlečnice, dve pa ima tudi klub. »Čeprav je šolanje smučarskega vaditelja za klub precejšen strošek, nam je uspelo v teh letih izšolati 10 vaditeljev, letos pa bomo poslali na tečaj še 4, od tega dve dekleti, ki sta v klubu od začetnega tečaja. Prav te dni je na tečaju v Kranjski gori 30 naših članov, to so v glavnem starši z otroki, po počitnicah pa nameravamo spet pripraviti tudi malo smučarsko šolo za otroke iz metliškega vrtca.« Seveda klub vsa leta obstaja organizira tudi občinska sindikalna prvenstva v veleslalomu in druga tekmovanja.
A.	B.
Juš Mihelčič: »Skozi smučarske tečaje v organizaciji našega kluba je šlo okoli 550 ljudi, od tega največ šolarjev.«
PRVIČ V REPREZENTACNi — Greta Hren si je s sobotnim nastopom v Celju zagotovila dres z državnim grbom.
poskrbel, da seje tudi ta skupina razbila. Oddvojil seje od skupine, sledila sta mu Papež in Pavlič, vendar Smole hudega tempa zatem ni več vzdržal, pač pa seje ponovno priključil skupini zasledovalcev. Jasno je postalo, da bosta o naslovu državnega prvaka odločala le Jure Pavlič in Sandi Papež. Z ramo ob rami sta pripeljala v ciljno ravnino, tam pa je bil Sandi v silovitem sprintu za dolžino kolesa hitrejši. Omenimo ob tem še, da sta Smole in Bojane pripeljala v skupini zasledovalcev, da je bil Glivar 10. in Novak 15., škoda le za Božiča, ki je očitno precenil svoje moči. Prva dva kroga je bil namreč celo v vodilni skupini, očitno je hotel preveč, tako da seje moral na koncu zadovoljiti z 28. mestom. Vedeti pa je treba, daje bil Božič še lani mladinec in da je to njegova prva sezona v članski konkurenci.
REZULTATI —mlajši mladinci: 1. Zaltelj, 2. R. Judež, 3. Krevs, 4. P. Judež (vsi Krka).... 6. Eržen, 16. A. Šmajdek (oba Krka), 18. Pečnik (Metlika), 19. Kranjec (Matija Gubec, Krško), 23. Puš (Metlika) jtd., starejši mladinci: 1. Štangelj, 2. Šmajdek. 3. Ravbar (vsi Krka)... 5. Kruijac, 8. Turk, 25. Golob, 27. Majes, 31. Straj-nar (vsi Krka), člani: 1. S. Papež (Krka), 2. Pavlič (Rog), 3. Polanc, 4, Ropret (oba Sava)... 7. Bojane, 8. Smole, 10. Glivar, 15. Novak, 17. Robič, 28. Božič (vsi Krka).
B.	BUDJA
NAJBOLJŠI STRELCI V BOŠTANJU
SEVNICA — Te dni je bilo na desetmestnem strelišču strelske družine heroja Maroka občinsko prvenstvo v streljanju. Ekipno je zmagal Boštanj, 2. Kopitar, 3. Kovinar in 4. Marok. . Med posamezniki je zadel največ krogov Kovačič iz Boštanja (363 krogov), 2. Zakošek ml. (357), 3. Ognjenovič (355), 4. Pfeifer (354) in 5. Kranjc. Pri članicah je bila 1. Anica Kovačič (336), 2. Milka Njeguš (323), 3.Irena Žnidaršič (320). Pri mladincih je zmagal Matej Bedek, pri pionirjih pa Robi Perc. Pri mladinkah je zmagala Stanka Janc, pri pionirkah pa Tadeja Gabrič. V soboto bo tekmovanje za zlato puščico. Strelci imajo mnogo podmladka, žal pa nimajo dovolj orožja in streliva za delo z njimi.
SEMINAR ZA ATLETSKE SODNIKE
MIRNA PEČ — Organizacijski odbor mirnopeških tekov pripravlja v soboto, 8. februarja, ob 9. uri v Mirni peči tečaj za atletske sodnike. Predavala bosta tov. Račič in tov. Mikec, prijavite pa se lahko na naslov: Organizacijski odbor mirnopeških tekov, 68 216 Mirna peč, ali na telefon (068) 84-309 do 5. februarja. Kotizacija za udeležbo na tečaju je 2.000 din.
PO PRVEM KROGU ŠKRJANC IN ŠKAFARJEVA
IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož se je pred dnevi končal prvi krog odprtega prvenstva Trebnjega, na katerem je nastopilo 71 tekmovalcev iz enajstih klubov. V moških vodi Škrjanc z 851 podrtimi keglji, sledijo pa: Avbar 847, Rostohar 847. Ž. Goleš 835 itd. Pri ženskah je vrstni red takšen: Škafar 415, Antič 401, Veber 386, Arh 381, Braica 380 itd.
V AMD Trebnje 700 članov
Razvejena dejavnost sega od avtošole do športa
TREBNJE — Na nedavni skupščini Avto-moto društva Trebnje so za novega predsednika skupščine izvolili Mirka Tomšiča, za podpredsednika Iva Klinca, predsednik izvršilnega odbora skupščine pa je postal Jani Prosenik.
V času od marca 1982do letos, koje bil predsednik skupščine Bojan Kolenc, je AMD- doseglo lepe uspehe. Močno se je povečalo članstvo. Na začetku leta 1982 je bilo v AMD 353 članov, sedaj pa jih je 719. Predlani je AMD Trebnje od AMZ Slovenije dobilo tudi priznanje za povečanje števila članstva. Največ zaslug za to ima prav gotovo Slavko Gabrijel.
Pomemben del društva je tudi avto-šola. Vozni park za avtošolo je bil zelo zastarel, sedaj pa imajo večinoma nova vozila. Zapletlo pa se je zaradi novega pravilnika od delovanju avtošole. Po tem pravilniku naj bi imela šola dva poklicna inštruktorja. Ker tega pogoja ni izpolnjevala, se je priključila A\JD Bela krajina, potem ko tak dogovor ni uspel z AMD Novo mesto. Medtem ko nekaj časa za avtošolo ni bilo posebnega zanimanja, so se razmere lani močno popravile, • ko so opravili prek 3 tisoč ur vožnje. Šest inštruktorjev, ki so najbolj zaslužni za uspeh avtošole, je opravilo tudi vse potrebne izpite in tečaje.
Veliko pozornosti so v AMD posvečali preventivi in vzgoji. Skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so izvedli več akcij. Pripravili so tečaje za šolarje kolesarje in občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Društvo je sprejelo tudi
"\
Mercator—KZ Krka Novo mesto TOZD Brazda-agroservis in kmetijstvo Novo mesto Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
pomočnika direktorja TOZD
(delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko, višjo ali najmanj srednjo šolsko izobrazbo strojne ali kmetijske smeri ter 3, 4 oziroma 5 let izkušenj na delih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da izpolnjujejo pogoje, določene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Novo mesto. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
67/5-86
pokroviteljstvo nad pionirji miličniki v Trebnjem in Mokronogu ter na Mirni. Med uspešne akcije so šteli tudi sejem rabljenih motornih vozil. Z njim bodo spomladi nadaljevali, saj je bilo zanj veliko zanimanja, bil pa je tudi finančno uspešen.
Dobra poteza je bila tudi ustanovitev Motokluba. Že leto po ustanovitvi so organizirali zbor motoristov za dolenjsko regijo, ta zbor pa je prerasel v mednarodnega, ki se ga je lani udeležilo 210 motoristov, med njimi tudi gostje iz štirih tujih držav.
Poleg srečanj so v Motoklubu organizirali motoslalom, trebanjsko srečanje motoslalomistov pa je postalo sestavni del meddruštvenega tekmovanja petih občin. Lanska prireditev ob občinskem prazniku je na cesto proti Stanu privabila množico obiskovalcev. Najboljši so bili Igor Pancar, Janez Prosenik, Branko Rokavec in Andrej Strajnar. Na cestnohitrostnih dirkah je bil najboljši Rokavec, ki osvojil naslov republiškega prvaka v razredu do 80 ccm.
Letos si bodo prizadevali število članov AMD še povečati. Vsako leto bodo organizirali dva do tri tečaje o cestnoprometnih predpisih in poskušali. da bi se šola osamosvojila. Posebno pozornost pa bodo posvetili preventivnim akcijam. Sodelovali bodeš svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pionirji prometniki, uredili bodo prometni poligon, skupaj s kmetijsko šola iz Novega mesta pa nameravajo organizirati tečaj o varni vožnji s traktorjem.
J. S.
EMONA HOTELI LJUBLJANA, TOZD Terme Čatež
iščejo
organizatorja in izvajalca programa za disko
POGOJI:
— Organizator in izvajalec programa je dolžan zagotoviti vse svetlobne in zvočne efekte v lokalu, izvajati sodobno disko glasbo in skrbeti za atraktiven program, ki bo interesenten za populacijo mladih
— Terme Čatež se zavezujejo organizirati v lokalu ustrezno gostinsko ponudbo in skrbeti za kontrolo vstopa gostov. Od skupnega prihodka (vstopnina in gostinski promet) bo TOZD Terme Čatež odstopil določen procent organizatorju programa, ki je dolžan v ponudbi navesti višino pričakovanega procenta prometa (alternativa: navesti pričakovani mesečni bruto znesek v dinarjih).
Ponudbe z dokazili o sposobnosti za organiziranje in izvajanje programa (dosedanja referenca, dokazila o ustreznih aparaturah in količinah ustreznih kaset oz. plošč ter koncept programske zasnove) naj kandidati predložijo najkasneje do 5. februarja 1986 v zaprtih kuvertah na naslov: TOZD Terme Čatež, 68250 Brežice, z oznako »DISCO«.
66/5-86
Komisija za delovna razmerja TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča
objavlja prosta dela in naloge:
1.	obratovodja vzdrževanja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— srednja izobrazba strojne ali tekstilne smeri — pre-dilska smer
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
— sposobnost organiziranja in vodenja
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov »SUKNO«, industrija volnenih izdelkov Zapuže, TOZD tekstilna tovarna Jurjeviča, Jurjeviča 49, 61310 Ribnica.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa.
75/5-86
NOVOLES NOVO MESTO TOZD BOR Krško
Komisija za delovna razmerja NOVOLES Novo mesto TOZD BOR Krško
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. SAMOSTOJNI TEHNOLOG
2. TEHNOLOG
3. STRUGAR
4. ORODJAR
pod naslednjimi pogoji:
pod 1: — visoka ali višja strokovna izobrazba lesne ali druge ustrezne smeri
— najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
pod 2: — srednja izobrazba lesne ali druge ustrezne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
pod 3 in 4: — končana poklicna šola ustrezne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 60-dnevnim poskusnim delom.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: NOVOLES NOVO MESTO TOZD »BOR« Krško, 68270 KRŠKO
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
73/5-86
15
h
A žt. 5 (1903) 30. januarja 1986	      1	 DOLENJSKI	UST
 ^
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o.
Delavski svet
TOZD SIGMAT Brestanica
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA PROIZVODNJE — kovinski obrat
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju teh ali podobnih del in nalog ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh det in nalog
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati oddajo v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 60 dneh po končanem razpisu.
72/5-86
V __________________________________________________________/
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD SIGMAT Brestanica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. KLJUČAVNIČAR I (1)
2. KLJUČAVNIČAR II (1)
Pogoji:
pod 1: ključavničar IV. stopnje, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
pod 2: ključavničar IV. stopnje, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj,
— poskusno delo 45 dni
— delo je za nedoločen čas
— upošteva se tudi pogoj »ali z delovne zmožnosti«.
delom pridobljene
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES—TOZD SIGMAT, 68 280 BRESTANICA.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v30 dneh po izteku roka za prijavo.
74/5-86
. •
Temeljno sodišče v Novem mestu
objavlja
prosta dela in naloge:
1. računovodski referent
2. strojepiska — zapisnikarica
Pogoji:
pod 1) ekonomska srednja šola (4 leta), 2 leti delovnih izkušenj
pod 2) administrativna srednja šola (4 leta) znanje strojepisja nad 250 udarcev na minuto, 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se pod 1) sklene za nedoločen čas, pod 2) pa za določen čas (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Temeljno sodišče v Novem mestu, Jerebova 2
77/5-86	,
v___________________________________________________________s
 ^
Šolski center Sevnica, TOZD OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB KRMELJ
objavlja prosta dela in naloge
kuharja-kuharice
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke na por. dopustu Nastop službe: 10. 2. 1986.
Pogoji: KV kuhar, opravljen tečaj iz higienskega minimuma.
Prijave z vsemi dokazili pošljite komisiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole XII. SNOUB Krmelj v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav.
I______________________________IZ_________________78/5-86 J
OBVESTILO ČLANOM AMD BREŽICE
AMD Brežice obvešča svoje člane, da imajo od 20.1.1986 dalje 10 odst. popusta pri rednem tehničnem pregledu osebnih avtomobilov ali motornih koles in brezplačno opravljanje varnostnih testov navedenih vozil.
Varnostni test vsebuje: pregled kretnega mehanizma, zavornega sistema ter svetlobno signalnih naprav. Varnostne teste osebnih avtomobilov in motornih koles bodo delavci enote za tehnične preglede DO Prevoz Brežice opravljali vsako prvo delovno soboto v mesecu. Popust pri rednem tehničnem pregledu in brezplačno opravljanje varnostnih testov uveljavljajo člani AMD Brežice z veljavno člansko izkaznico.
Srečno vožnjo!	-	Izvršni odbor
AMD Brežice 71/5-86 j
      -
LJUBLJANSKA BANKA-TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja
prosta dela in naloge:
1. v poslovni enoti ČRNOMELJ
TAJNIŠKO ADMINISTRATIVNA DELA za določen čas za 1 delavca
2. v poslovni enoti Metlika
a) OPRAVILA DINARSKEGA POSLOVANJA Z OBČANI za določen čas (do 30. 9. 1986) za 1 delavca
b) SKLEPANJE POSOJILNIH POGODB za nedoločen čas za 1 delavca
3. v poslovni enoti Novo mesto
a) OPRAVILA DINARSKEGA POSLOVANJA Z OBČANI za tri delavce ali pripravnike, in sicer:
1 za nedoločen čas 1 za določen čas do 30. 8. 1986 1 za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
b) OPRAVILA DINARSKEGA IN DEVIZNEGA POSLOVANJA Z OBČANI za 2 delavca ali pripravnika, in sicer:
1 za nedoločen čas do 30. 8. 1986 1 za določen čas — nadomeščanje delavca, ki služi voja-ški rok
c) OPRAVILA DEVIZNEGA POSLOVANJA Z OBČANI za nedoločen čas za 1 delavca ali pripravnika
d) KONTROLA IN USKLAJEVANJE KNJIGOVODSKIH DOKUMENTOV za nedoločen čas za 1 delavca
4. v sektorju deviznih poslov in ekonomskih odnosov s tujino
OPERATIVNO VODENJE SEKTORJA za 1 delavca Kandidati morajo imeti končano V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, splošne ali družboslovne smeri, pod 1, 2a, 2b, 3c in3d paše najmanj šest mesecev delovnih izkušenj.
Pod 4: Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati, ki menijo, da bi zgoraj navedena dela lahko uspešno opravljali, in izpolnjujejo pogoje, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku zbiranja prijav.
V__________________________.___________________________J
 ^
LABOD tovarna oblačil Novo mesto TOZD LIBNA Krško
na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 10. 12. 1985 razpisuje JAVNO LICITACIJO
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1. avto ZASTAVA 101, reg. št. NM 933-89, letnik 1977, izklicna cena 150.000,— din
2. stroj ZANGS 7640, šest glav, leto proizvodnje 1972, izklicna cena 1.000.000.— din
Licitacija bo dne 8. 2. 1986 ob 12.00 uri v prostorih LABOD TOZD LIBNA Krško.
Pred začetkom licitacije morajo kandidati plačati 10% varščine od izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
Navedena osnovna sredstva bodo prodana po načelu »ogledano — kupljeno«.
Ogled je možen vsak dan od 3. 2. 1986 do 7. 2. 1986 od 6.00 do 14.00 ure.
Prednost na dan licitacije ima od 12.00 do 13.00 ure družbeni sektor.
v ; /
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986! VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE-RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke	.	>
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega	j
na kredit.	j
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih	/
lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti	|
vsestranska.	f
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.	‘j
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu bla-	<
ga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA, NOVO MESTO,
objavlja razpis za vpis v
STROJEPISNI TEČAJ
Prijave oddajte v tajništvu šole do 14.2.1986. Pričetek tečaja 17. 2.86. Informacije: tel. 21-473.
76/5-86
sozd
emona hoteli
tozd
terme
Čatež ob savi, 68250 brežice.
tbadici°^elN0 PUSTOVANJ
® SALON IT ANHOVO
S. FEBRUARJA OB 20. URI
HOTEL TERME ČATEŽ HOTEL GRAD MOKRICE
11. FEBRUARJA OB 20. URI
HOTEL	GRAD MOKRICE
Številne lepe bogate nagrade
PLES ZANIMIV PROGRAM EKSKLUZIVNOST S
Vstopnice so na voljo v recepciji hotela Terme Čatež. Z nakupom ne odlašajte do zadnjega, ampak si vstop zagotovite že prej!
16
DOLENJSKI LIST	  Št.	5	(1903)	30.	januanaJjH^
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ ŠIMC
iz Dol. Straže 13
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vepce, cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sodelavcem KZ Krka TZO Novo n isto, TOZD Oskrba, Novoles — TOZD TSP (sodelavke lakirnice), ZB Straža, Društvu upokojencev, govorniku za poslovilne besede, godbi Novoles, pogrebnikom in družini Konda, posebno pa zdravstvenemu osebju na oddelku za intenzivno nego za ves trud, da bi pokojnemu podaljšali življenje, ter župniku za lepo opravljeni obred, * i i .Bi-'
Žalujoči: vsi njegovi
jiL
ZAHVALA •
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata
JAKOBA BRIŠKI JA
iz Šalke vasi 29 pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se kolektivom ITAS, KOVINAR, SNEŽNIK, MELAMIN, krajevni organizaciji ZZB, pevcem, godbi na pihala, gospodu župniku za opravljeni obred, posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Kočevje za pomoč, nudeno med boleznijo.
Žalujoči: žena Jožefa, sinova Anton in Jože z ženama, vnuki Bojan, Igor, Dušan in Majda
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
Nepričakovano je v 80. letu starosti za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre
MARIJE NOVŠAK
roj. PERŠE
iz Zbur 21 pri Šmarjeti
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni KZTZO Škocjan in sovaščanom za podarjeni venec, tov. Janezu Pirnarju za poslovilne besede, Ančki Perše, družinam Perše iz gostilne, Pirnar, Jakše, Omerza, Anderlič, Vidmar, Straj-nar, Kralj, Arso in šoferjema Jožetu in Franciju iz Litije ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Jože, Tone, Franci in hčerka Mimi z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Vse mirno je in tiho,
odkar življenje tvoje je ugasnilo.
Vse prazne so zdaj poti, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in teta
JOŽEFA
STARIČ
z Rihpovca 24 pri Trebnjem
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem DO Trimo in DO Rast za podarjeno cvetje, vence in izraženo sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred. Lepa hvala tudi pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi domači
i
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil dragi mož in oče, stari oče, brat, stric in zet
FRANC
BERK
iz Gor. Jesenic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko vencev in cvetja. Hvaležni smo vsem sorodnikom in znancem, vaščanom, posebno Venetovim, kolektivom Induplati Mokronog, Riko iz Ribnice, OŠ Vrhnika in Energoinvest Ljubljana, pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto, pevcem iz Šentruperta ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 60. letu dotrpel naš dragi mož in zlati očka
FRANC PUSTAVRH
Sela 16, Dol. Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, podarili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Bučarjevi in Ferkovi, Jelki Dularjevi za nesebično pomoč in Vinku Crniču za poslovilne besede, učencem in tov. razredničarki 7. a razreda za podarjeno cvetje in spremstvo ter duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Lepa hvala tudi ZB.
Žalujoča: žena Tončka, sinovi Boštjan, Franci in Darko z družinama, brat in sestra ter ostalo sorodstvo
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
NEŽKA KOSTREVC
s Potovega vrha 44 (Križe)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem DO Komunala in DO Novoteks Novo mesto. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu je dotrpela naša draga mama, stara mama, prababica, teta in sestra
LJUDMILA
ROZMAN
Dol. Straža 70
Zahvaljujemo se vem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje. Hvala sosedom, vaščanom, sorodnikom, upokojencem, TOZD TSP, TVP, ŽAGA za podarjene vence, sodelavcem za denarno pomoč, gradbenemu podjetju Grosuplje, Alples Železniki, Krka Novo mesto, zdravniškemu osebju internega oddelka, ki so ji lajšali bolečine, patronažni sestri Erni in Jelki za obiske na domu, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno pospremili do zadnjega počitka.
Žalujoči: vsi njeni
Zlati oče si nam bil, dom ljubiti nas učil, a ta sedaj je pust in prazen, ker tebe, dragi ati, v njem več ni. Vedno bil vesel si in prijazen, sedaj zaman te čakamo, tebe od nikoder ni.'
Osamele tvoje so poti...
V SPOMIN
30. januarja mineva žalostno leto dni, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, starega očeta
FRANCA KUKARJA
z Gradnika pri Semiču
Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš; v naših srcih in naših mislih vedno boš živel!
Žalujoča žena Lojzka in otroci z družinami
Blagovno transportni center Ljubljana TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO Ljubljanska cesta 27
objavlja
prosta dela in naloge:
1. SAMOSTOJNO PRIPRAVLJANJE HRANE
2. SKLADIŠČNIKA
*
Pogoji:
pod 1) zmožnost samostojnega kuhanjatoplih obrokov,
1 leto delovnih izkušenj,
2 meseca poskusnega dela,
pod 2) srednja šolska izobrazba —ekonomske tehnične ' smeri ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj oziroma
poklicna trgovska šola in 2 leti z delom pridobljenih izkušenj,
2 meseca poskusnega dela.
Delovno razmerje pod 1) se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke za cas porodniškega dopusta).
Pod 2) se delovno razmerje sklene za nedoločen čas. Pisne prošnje naj kandidati pošljejo na naslov v osmih dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
80/5-86
  ^
Emona Dolenjka, TOZD Engro-detajl Novo mesto
vabi k sodelovanju
prodajalce in natakarje
. za delo v naših prodajalnah v Novem mestu.
. Osebni dohodek znaša od 45.000 do 50.000 din.
Interesenti naj čimprej pošljejo pisne prijave ali pa se osebno zglasijo v splošno kadrovski službi.
81/5-86
/” \
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO Popravek objave št. 65/4 z dne 23. 1. 1985:
pod točko dva je'pravilno: administrativni referent v oddelku milice Šentjernej in ne Žužemberk, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Pisne ponudbe za dela in naloge administrativnega referenta na oddelku milice Šentjernej je treba poslati na UNZ Novo mesto, Jerebova 1, v osmih dneh po objavi tega popravka.
85/5-86
' J
SKUPNE STROKOVNE SKUŽBE SIS KRŠKO Cesta krških žrtev 63
S
RAZPISUJEJO prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
1. višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s tremi oziroma petimi leti delovne prakse na računovodskih poslih,
2. poskusno delo 90 dni,
3. nastop dela takoj.
Kandidati naj pisne prijave s priloženo dokumentacijo pošljejo na Skupne strokovne službe SIS Krško, CKŽ 63, v 15 dneh po objavi. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključnem razpisu.
83/5-86
PARCELO (24 arov) v Kostanjevici na Krki prodam. Informacije na telefon (061) 772-954.
VINOGRAD in zidanico v Trški gori prodam. Tel. (068) 85-950.
DENSU,
Četrtek, 30. januarja — Martina Petek, 31. januarja — Janez Sobota, 1. februarja — Ignac Nedelja, 2. februarja — Marija Ponedeljek, 3. februarja — Blaž Torek, 4. februarja — Andrej Sreda, 5, februarja — Agata Četrtek, 6. februarja — Dora
LUNINE MENE 2. februarja ob 5.42 — zadnji krajec
xiU
BREŽICE: 31. 1. in 1. 2. španski film Mama, poslušaj mojo pesem. 2. in 3. 2. ameriška komedija izgubljeni ^Arthur. 4. in 5. 2. nemška melodrama Zgodba o lepoticah.
ČRNOMELJ: 30. 1. ameriški film Krilata kača. 31. 1. in 2. 2: francoski film Belmondo prefoesionalec. 2. 2. japonski film Šogun in Nindža. 4. 2. nemški film Salon za masažo. 6. 2. film Annie. 6. 2. Šmeriški film Lassiter.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. in 31. 1. ter 1. 2. (ob 16. in 18. uri) ter 2.2. (ob 16. uri) ameriški glasbeni film Škrlatni dež. 30. 1. ameriška kriminalka— filmsko gledališče Smrtonosna pot. 31. 1. ter 1. in 2. 2. ameriška kriminalna komedija Lassiter. 3. 2. ameriški akcijski film Nora misija (ob 18., 20. uri) 4. 2. ameriška komedija Super vohljač. 4. in 5. 2. španska glasbena drama (ob 20. uri) Karmen. 5. 2. ameriška komedija Pazi, da ne bo zmede. 6. 2. ameriška drama (ob 16. uri) Rocky III. 6. 2. filmsko gledališče — danska komedija Davitelj proti davitelju.
Počitniški program: 30. 1. ameriški akcijski film Plavi grom. 31.1. ameriška glasbena komedija Annie. 1. 2. hongkongški pustolovski film Noro poslanstvo. 2. 2. ameriški film Poslednja pozejdonova pustlovščina. 3. 2. angleška komedija Maščevanje Pink Panterja. 4. 2. ameriška komedija Super policaj. 5. 2. ameriška komedija Pazi, da ne bo zmede. 6. 2 ameriška komedija Par-nepar.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 31. 1. do 2.2. ameriški fantastični film Super dekle. Od 3. do 5. 2. nemški film Tifani.
SEVNICA: 30. 1. film Ljudje proti. 31. 1. film Še tokrat.
motorna vozila
PRODAM Zastavo 750, letnik 1972, registrirano do konca leta 1986. Fink, Sela 6, Straža.
GOLF, letnik 1980, prodam. Jože Bradač, Selišče 4, Dol. Toplice, popoldne.
ZASTAVO 101 comfort._ letnik 1980, prodam. Franc Bragar, Šentjernej 153. tel. 32-069.
PRODAM Z 128, letnik 1984. Informacije na tel. 85-253 od 16.00 do 19.00 ure.
KOMBI Z 430 K poceni prodam. Krka 26, Novo mesto.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel. 44-289.
Z 750, letnik 1985, prodam. Prešeren, Dol. Nemška vas 48, Trebnje.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 26-884.
FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po tel. 32-063, od 11. do 14. ure.
PRODAM škodo 100 za razervne dele, v nevoznem stanju. Baznik Miha, Gor. PiroŠica 29, Cerklje.
ZASTAVO 750, letnik 1979, na novo registriran, ter nekaj delov_ za ZASTAVO 750 prodam. Glavan, Železno, Dobrnič.
R 4, letnik 1978, prodam. Bregač, Dole 10, Škocjan.
Z 101. letnik 1976, prodam. Stane Škrbec, Ratež 26, Brusnice.
Z 750 po delih prodam. Marjan Nose, Rumanja vas 38, Straža.
službo dobi
ZAPOSLIM frizersko pomočnico. Frizerstvo Štefanija KREUTZ, Hotel Sremič, Krško.
ZAPOSLIM 3 monterje ali delavce z veseljem do kovinarske stroke. Zaželjen vozniški izpit B kategorije. Delo je na terenu. Starost do 30 let. Kovinsko-strojnO vzdrževanje, Boris KOS, Gubčeva 11, Krško, tel. 72-711 ali nismeno.
ŠIVILJO takoj zaposlim OD po dogovoru. Tel. (068) 46-505.
TAKOJ zaposlim dekle za Šivanje pletenin. Lahko tudi priučena. Pletilstvo LUKAČIČ, Trubarjeva 11, 68270 Krško, tel. 71-484.
FRIZERKO sprejme frizerski salon »MILKA« Novo mesto. Partizanska 3.
ORODJARJA ali delavca, veščega dela na stružnici in frezarici, takoj zaposlim. Dane Mižigoj, Krško, C. 4. julija 98.
HONORARNO zaposlim šiviljo, za nekaj ur na teden. Telefon 20-581, cd 16. ure dalje.
ZA ADMINISTRATIVNA in FINANČNA DELA zaposlimo tajnika. Delo je po pogodbi (12 ur tedensko). Ponudbe pošljite Društvu invalidov Novo mesto, poštni predal št. 52. do 15. 2. 1986.
AVTOKLEPARJA ali fanta za priučitev sprejmem. Alojz Vrtin, Kočevje 21, Črnomelj, tel. (068) 51-638.
stanovanja
SOBO ža samsko dekle, konfekcijsko tehnico iz Ptuja, v Novem mestu ali neposredni okolici nujno potrebujemo. Ponudbe sprejema: Novoteks, kadrovski oddelek.
IŠČEM sobo ali garsonjero v Novem mestu. Milan Žnidaršič, tel. Krka int. 471.
Suzuki cross 250 ccm, letnik 1985 zamenjam za 126 p novejši letnik. Informacije 20-228.
Z 101, letnik 1974, vozno, registrirano do oktobra 1986, malo karamb-olirana leva stran, prodam. Tel. 22-414.
BMT 70, letnik 1973, prodam za 55.000.000 din. Jože Virč, Cateška 20, Brežice.
Z 750, letnik 1977, prodam. Tel. 44-784, popoldne.
ZASTAVO 750, starejši letnik, in 25 m traku za tekoči trak ugodno prodam. Vinko Grilc, Selce 18, Blanca.
Z 750, letnik november 1976, obnovljeno, registrirano do 22. novembra 1986, prodam. Jože Vovko, Leskovec 2, Brusnice.
PRODAM dve Z 750, letnik 1975 in 1976, in črno-beli televizor. Tel. 25-583.
ZASTAVO 850, letnik 1983, prodam. Stjepan Hercigonja, Šmarješke Toplice 104, poleg hotela.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Marjan Oklešen, Gor. Kamence 13, Novo mesto;
ZASTAVO 850, staro 8 mesecev, prodam. Informacije in ogled po 15. uri, tel. 69-189.
126 P, letnik 1978, prodam ali zamenjam za večji avto. Jože Turk, Mali Orehek 12, Novo mesto.
Z 750 Sc, letnik 1979, prodam. Jože Fišter, Gor. Karteljevo 19, Novo mesto.
FIAT 126 prodam ali zamenjam za diano. Tel. 21-156.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Le-banova 8, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Telefgn 22-164, int. 12, od 6. do 14. ure.
R, 4 GTL, letnik 1984, prodam. Anton Repovž, Srebrniče 2 a, tel. 26-323, popoldne.
PRODAM GOLFA diesel in ŠKODO 105 L. Luzar, Škocjan 72, tel. 85-237.
PRODAM obračalnik za BCS. Češek, Stopno 8, Bučka.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta s koso. Kastelec, Dol. Težka voda 23, Novo mesto.
TRAKTOR TV 523, še pod garancijo, s priključki: prikolico, plugom, frezo in grabljami, ugodno prodam. Zupančič, Lokve 7 a, Črnomelj.
PRODAM traktor Ursus 355. Jože Bregar, Cerov log 47 (Kira), Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno slamoreznico Mengele. Franc Železnikar, Spodnji Brnik 40, 64207 Cerklje na Gorenjskem.
FREZO Mondeol (Goldoni) s čelno koso, še pod garancijo, prodam. Brane Stariiša, Dečja vas 4, Trebnje.
TRAKTOR MAN prodam. Stane Duh, Ledeča vas 8, Šentjernej.
TRAKTOR FEND s koso in hidravliko ter frezo Goldoni s priključki prodam. Obrh 14, Dolenjske Toplice.
TRAKTOR TV 418 prodam. Janez Giodani, Klenovik 22, Škocjan.
PRODAM samonakladalkčf 16 m3, novo. Pod Trško goro 91. Novo mesto.
PRODAM nov motokultivator Goldoni (14 KM) diesel in JUGO 45. Telefon 25-001.
PRODAM dobro ohranjen traktor s koso »John Dere Lanz« tip 300. Marjan Leskovšek, Globoko 22, Brežice.
PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 25-11 s kosilnico rriertel. Franc Vrtovšek, Stolovnik 27, Brestanica.
PRODAM čelni nakladačSlPzafer-gusona. Gor. Dobrava 1. Trebnje.
ZETOR 35-11 s koso prodam. Ogled ob nedeljah, Stipan Petar, Velika Paka 19, Jurovski brod.
TRAKTOR Tomo Vinkovič (18 KS), ohranjen, s priključki, prodam. Martin Kramarič, Metlika, Stara cesta 6., tel. (068) 58-679.
prodam
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski Ust, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ah zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega sen visa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo. mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TELICO prodam. Jeralič, Mačkovec 11. Novo mesto.
POCENI prodam dobro ohranjeno spalnico. Tel. 21-675.
PRODAM rabljeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo. Informacije v večernih urah na tel. 25-660.
PRODAM jliper »Zaccalija«. Gostilna Sošice,‘Žumberak.
PRODAM syntheizer korg 115 — 10. Jerman* Krka 3, Novo mesto.
PRALNI STROJ prodam. Slavko Ramuta, Moša Pijade4/22, Črnomelj.
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (380 litrov) poceni prodam. Janežič, Jerebova 16 a. Novo mesto.
PRODAM 6 mesecev brejo telico dobrega porekla. Marjan Parkelj, Mirna peč 37.
UGODNO prodam otroško posteljo z jogi vzmetnico. Tel. 20-408.
PRODAM hrastove plohe 50 mm in 34 mm, suhe. Jože Rus, Meniška vas 71, Dolenjske Toplice.
PRODAM rezilni stroj za kovino (tremblitz). Inforamcije popoldne, tel. (068) 82-527.
PRODAM 25-litrsko ekspanzijsko posodo. Tel. 84-942.
BARVNI TV prodam. Tel. 44-446, popoldne in zvečer.
PRODAM vola, vprežnega, cca. 600 kg, in kravo, brejo 8 mesecev. Gradišče 11, Dolenjske Toplice.
PRODAM ležišče z jogijem in otroško posteljico z »modročkom«. Trdinova 21, Novo mesto.
PRODAM kopalno kad, plinsko peč in štedilnik (plin, elektrika). Tel. 23-500.
kupim
KUPIM rabljeni električni mešalec za beton v izpravnem stanju. Srečo Petrič, tel. 23-611 ali po 15.00 uri 23-186.
KUPIM pianino ali harmonij in športni voziček. Železnik, tel. 22-416.
KUPIM stolček za dojenčka. Tel. (068) 79-545.
SNOPOVEZALKO kupim. Jože Perko, Lukovek 2, Trebnje.
KUPIM staro hišo z malo vrta ali parcelo v okolici Metlike ali Črnomlja. Ponudbs pod šifro: 100 MILJ.
KUPIM Z 750, lahko rahlo karamb-olirano, in moped avtomatik. Tel. (068) 51-164, popoldne.
KUPIM zazidljivo parcelo v Metliki ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Štane Breznik, Župančičeva 6, Metlika, ali na telefon 58-170 int. 05, dopoldne.
posest
PRODAM ohranjeno spalnico. Informacije na telefon: 068/23-398, popoldan.
PRODAM 3 leta staro kravo, 8 mesecev brejo. Brodnik, Gornje Kamence 17, Novo mesto.
UGODNO prodam šivalni stroj Ba-gdt Slavica 777 v kovčku. Drago Logar, Krmelj 68, 68296 Krmelj.
AVTORADIO prodam. Kupim prikolico za osebni avto. Telefon 25-977.
SENO prodam. Rus, Gotna vas 35, Novo mesto.
PRODAM motorno žago Partner in grablje za BCS. Rozman, Ždinja vas 22, Otočec.
PRODAM dva dobra konjska komata in motor APN 6. Gril, Uršnasela 46.
PRODAM kobilo in žrebička ponija, stara 6 in 5 let, dva zapravljivčka in dva komata (22 in 24 col). Ciril Bizjak, Rakovnik 4, Šentrupert.
KAMIN (2 x 2) prodam. Telefon 23-935.
KRAVE po izbiri prodam. Tel. 89-269.
KOZE, breje, dobre molznice in sorte, prodam. Telefon (0601)81-381.
PRODAM harmoniko »Royalstan-dard« 80-basno. Cena 11 SM. Mar-kežič, Semič 18 a, 68333 Semič.
PRALNI STROJ Gorenje (12 programov) prodam. Martin Škoporc, Tržišče 33, popoldne.
PRODAM kosilnico Figaro (145 cm), žago Stihi (075). Nagelj, Smole-nja vas 22, Novo mesto.
PRODAM motor za R 4 in druge dele. Vprašajte na tel. 85-181.
6 ton sena prodam. Franc Zupančič, Bistrica 26, Šentrupert, tel. 47-345.
PRODAM peč za etažno centralno (25000 kalorij), 80-litrski bojler in kopalno kad. llija Blagojevič, Brod 23, Novo mesto.
razno
zdrava in zadovoljna še veliko let med nami. Vsi njeni.
Dragima mami in atu SMREKARJEVIMA iz Goriške gore pri Škocjanu za 35. obletnico poroke želimo vse lepo, predvsem pa zdravja in skupnega razumevanja. Otroci: sin Jani, hčerka Štefka in Marica z družinama.
IŠČEM manjši lokal v centru Novega mesta za mirno obrt. Možnost adaptacije. Ponudbe pod šifro: »ŠIVILJA«.
V NOVEM MESTU ali okolici vzamemo v najem stanovanjsko hišo. Tel. 43-734, popoldne.
DAM v najem 4 ha košnje na rastilu v Novem mestu. Fani Košak, Ulica talcev 2, Novo mesto.
IŠČEM varstvo za 7-mesečno deklico (center Novega mesta ali bližnja okolica). Silva Uhernik, Ragovska 7, Novo mesto, tel. 24-497.
IŠČEMO upokojenko srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Stanovanje preskrbljeno, lastna soba in nagrada. Naslov v upravi lista (42486).
obvestila
FRANC STARIČ, Radna vas 4, Trebelno, prepovedujem materi, bratom in sestri kakršnokoli prilastitev premičnin in nepremičnin, dokler ni lastnštvo sodno urejeno. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal.
čestitke
Dragi mami, babici in prababici MATILDI STRAJNARJEVI iz Gor. Globodola iskrene čestitke za 80. rojstni dan z željo, da bi bila zdrava še vrsto let. Sinova in hčerke z družinami.
Naši dragi mami, babici in prababici MARIJI BRUNEK iz Šmihela 68, Novo mesto, želimo za njeno dvojno praznovanje vse najboljše in da bi bila
HITRO. POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
JARČKE, rjave, pasme hiseks, bom prodajal v mesecu marcu. Jože JERŠIN, Račie selo, tel. 44-389.
OBVEŠČAM, da sprejemam naročila za 4-tedenske piščance, bele, rjave, grahaste, Jablan 23, Mirna peč.
MASKARADNE otroške kostume prodam. Tel. (061) 266-940 in (061) 448-475.
V SOBOTO, 8. februarja, prireja »ZBURSKE TRAPINE« zanimiv pustni karneval, ki si ga lahko ogledate v ZBURAH ob 14. uri, zatem pa še v Škocjanu. Po karnevalu bo ples v maskah ob glasbi ansambla »GALEBI«. Vabljeni!
POPRAVEK
Pri zahvali za ALOJZIJO MEDLE, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bilo pomotoma objavljeno, da je pokojna doma iz Dol. Suhorja, pravilno pa je Dol. Suhadol 1 a. Se opravičujemo!
Pri zahvali za JANEZA BERGA st., ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bilo pomotoma izpuščeno, da je pokojni z Mirne, sestra Marija pa je iz Avstrije, in ne iz Avstralije, kot je bilo objavljeno. Se opravičujemo.
Pri zahvali za MARIJO TRATNIK je bila pomotoma izpuščena zahvala mirenskim pevcem. Se opravičujemo!
PRODAM ZX Spectrum 48 K za 80000 dinarjav. Telefon 25-747.
MANJŠE POSESTVO (2,25 ha) na relaciji Brestanica — Senovo ugodno prodam. Telefon (063) 713-390.
PRODAM manjše posestvo, 2 ha zemlje, 2 vinograda, s stanovanjskim poslopjem, tudi po parcelah. Anton Polšak, Foitova 6, Titovo Velenje, tel. (063) 853-321. interna 669, Gorenje.
VINOGRAD na Črešnjevcu pri Dragatušu in sod prodam. Informacije pri Stanku Marentič, Črešnjevec.
UGODNO prodam ali zamenjam na Sromljah dve teti star vinograd (15 a) in vikend pod streho za avto — doplačilo — kredit (180 M). Informacije: Krošelj, Prežihova 12, Brežice, tel. dopoldne 61-722.
UGODNO prodam polovico stanovanjske hiše v Novem mestu. Naslov v upravi lista (424/86).
PRODAM ravninski travnik (1 ha 63 a) v Dednjem vrhu — Raka, gozd 67 a in vinograd 12 a. Informacije po telefonu 75-604.
UGODNO prodam parcelo 15 a, za vinograd, primemo za vikend, v Stari gori nad Semičem. Tone Kapš, Potoki 4, 68333 Semič.
DAM v najem del vinograda. Ba-kšič, Koroška vas 4.
PRODAM vinograd z gradbeno parcelo (2800 m2) Kot 94 pri Semiču, poleg asfaltne ceste, 200 m nad železniško postajo Semič, z elektriko in vodovodom. Mirko Šladič, Beti, Črnomelj.
- PARCELO v Beli cerkvi ugodno prodam. Naslov v upravi lista (422/86).
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto
ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. snažilke
pod naslednjimi pogoji:
— končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj.
•
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 45 dni. OD okoli 45.000 din.
Kandidati naj oddajo vloge v KSS v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, 68351 Straža.
82/5-86
Avto-moto društvo Novo mesto
— šola za voznike motornih vozil — organizira
tečaj za voznike inštruktorje vseh kategorij.
Kandidati se lahko prijavijo z območja Dolenjske in Zasavja, če izpolnjujejo naslednje pogoje oziroma če so:
— zdravstveno sposobni za voznika inštruktorja,
— imajo srednjo šolsko izobrazbo,
— tri leta vozniškega staža za tisto kategorijo, za katero želi delati izpit za voznika inštruktorja,
— da niso bili kaznovani v zadnjih treh letih z odvzemom vozniškega dovoljenja.
Cena tečaja z izpitom pet ur vožnje stane okoli 50000 din, plačljivo v dveh obrokih.
Prijave z dokazili sprejema Avto-moto društvo Novo mesto, do vključno 25. 02. 1986.
84/5-86
ZAHVALA
Tiho in mirneje v 70. letu odšla od nas draga in skrbna mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA ZUPANČIČ
s Sel pri Otovcu 1
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vaščanom Sel in Otovca za pomoč, ^zraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala stanovalcem bloka Moše Pijade 2, osnovnima šolama Semič in Dragatuš in skupščini občine Črnomelj za podarjene vence, Angeli Medic za besede ob slovesu, godbi iz Črnomlja in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako veiikem številu spremili na zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JOŽETA MAUSSERJA
iz Dobindola 30
ki nas je zapustil star 53 let, se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Jožetu Fonu za govor pri odprtem grobu, prijateljem, Novolesu iz Straže, Komunali iz Novega mesta, GG Crmošnjice in Iskri iz Semiča za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti našega
PETRA LORENČIČA
se iskreno zahvaljujemo za pomoč DO LISCA, vsem prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala župniku za opravljeni obred, govornikom, pevcem in godbi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega moža in atija
ALOJZA ŠTAMCARJA
iz Čužnje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Trebnje za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, DO Litostroj in njegovi godbi, DO Trimo Trebnje, in VIO — vrtec Trebnje, Društvu paraplegikov Novo mesto, gospodu župniku za opravljeni obred in trebanjskemu oktetu za zapete pesmi.
Žalujoči: žena in hčerki z družinama
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame
ANE KASTELIC
iz Žužemberka 3
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni mami darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom ter strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, domačemu pevskemu zboru, domačemu župniku in župniku Jožetu Mrvarju iz Leskovca za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšel si v večni dom.
V SPOMIN
26. januarja mineva leto žalosti in praznine, ko je mnogo prezgodaj ugasnilo življenje našemu ljubljenemu možu, očku, sinu in bratu
ALOJZU GOTLIBU
iz Otočca
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in rnu prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka
FRANCA LOVŠETA
tako nesebično stali ob strani, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in ga številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO TRIMO Trebnje,TOZD Iskra Mokronog, Zdravstvenemu domu Trebnje, družini Gljušič, govornikom za poslovilne besede ter vsem drugim, ki so nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoki pomagali.
VSI NJEGOVI Puščava, 23. januarja 1986
ZAHVALA Ob smrti drage mame
ROZALIJE BARLE
Dobrnič 8
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Dobrnič, 20. januarja 1986
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je zapustil
SLAVKO BLAŽIČ
iz Smoienje vasi 38
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje., darovali cvetje in pokojnega v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, OŠ Grm in duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Pusto in prazno brez tebe je, mama, ko te ne vidimo, ne slišimo več....
ZAHVALA
V 82. letu starosti je preminila naša ljuba mama, stara mama in babica
TEREZIJA JAKŠE
iz Gabrja pod Gorjanci
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja IMV Novo mesto, Iskri Novo mesto, Beltu Črnomelj, KO ZB Gabrje za podarjene vence, pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke, Ivanki Boltes za poslovilne besede pri odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Martin, Tone, Jože z družinami, hčerke Marija, Rezka in Jožica z družinami ter ostalo
sorodstvo
Gabrje, 22. januarja 1986
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne, kdo te vzdrami, ko zapreš oko.
Kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Težka je bolečina in spoznanje, da nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, prastari ata, tast, svak in stric
RUDOLF FINK
iz Suhorja pri Dol. Toplicah
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, vaščanom in dobrim sosedom, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali toliko lepih vencev in cvetja, ter vsem, ki ste našega dobrega ata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi DO Novoles TOZD TSP in TOZD TDP, GG Novo mesto TOZD Podturn in TOZD Vrtnarstvo in hortikultura, KS Straža za podarjene vence, govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Dol. Toplic za ganljivo zapete žalostinke, vsa zahvala tudi sestri Erni, dežurnemu zdravniku dr. Balogu ter osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu za vso skrb in trud, gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Kostja, Rudi, Jože, hčerki Darinka in Anica z družinami, vnuki, pravnuk ter
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu nas je zapustila naša ljuba
DRAGICA ŠTAMPFEL
rojena RODIČ
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v komaj 43. letu zapustil naš skrbni mož, očka. sin,
brat, stric, zet
ALOJZ PREŠEREN
iz Otočca
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom za vsestransko pomoč, znancem, prijateljem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Posebna zahvala tovarni zdravil Krka — TOZD marketing šoferji, skladišču gotovih proizvodov TOZD Zelišča za cvetje in pomoč. Iskrena hvala ZŠAM za lepo spremstvo in pomoč, 8. b razredu, sosedom, posebno družinam Bevc, Leskovec, Kogovšek, Vrtačič, Vrhovšek, družini Munih, govornikoma, pevcem, gospodu Kaduncu za opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE BEVC
rudar v pokoju iz Zabukovja 14 pri Šentrupertu
Od njega smo se poslovili 25. januarja na šentruperškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se od njega poslovili, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ih nam izrazili sožalje. Prav tako se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto in SOZD MERX Celje DSSS, tovarni zdravil Krka — DSSS in IGD, društvu upokojencev Šentrupert in gasilcem GD Šentrupert — desetina Zabukovje ter župniku in pevcem za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
«Mh*	i M
ZDENKA PRIBOŽIČ
Zrasla je na kmetiji v Deč-nem selu. Prijeti zna za vsako delo, saj doma pomaga od otroških let. Dela z vsemi stroji. Na traktor se je začela privajati pred desetimi leti. Zelo hitro ga je obvladala. Najbolj uživa pri oranju. Doma imajo blizu sedem hektarov orne zemlje, ki jo je večinoma preorala sama. Šola je pri tem ni prav nič ovirala.
Zdenka je v Brežicah končala srednjo šolo naravoslovno matematične smeri in se nato vpisala na biotehniško fakulteto v Ljubljani. Izbira poklica ji ni povzročala preglavic. Odločila se je za živinorejo. V praksi to pozna. Njihova kmetija je usmerjena v mlekarstvo in prašičerejo. V hlevu imajo 20 krav in telic, v svinjaku se po trikrat na leto izmenja po 80 prašičev. Redijo jih tri mesece, od začetne teže 25 kg do 120 kg končne teže.
Pribožičeva že od sedmega razreda osnovne šole sodeluje pri mladih zadružnikih in z njimi tekmuje na kvizih Kaj veš o kmetijstvu. Artiški aktiv je včasih zelo dobro delal. Zdaj
opaža, da je nekdanji zanos uplahnil. Zdenka se kljub študiju v Ljubljani ni izneverila aktivu. V soboto se je z njegovo ekipo udeležila kviza v Cerkljah in pripomogla, da so se Artičani uvrstili na drugo mesto.
Zdenko poznajo mladi zadružniki in traktoristi po Sloveniji in Jugoslaviji. Lani je postala republiška prvakinja v oranju. V zmagovalni slovenski ekipi je sodelovala tudi na zveznem tekmovanju. Kvizi in traktorska tekmovanja so po njenem mnenju za mlade priložnost, da se učijo in dobijo veselje do izobraževanja. »Ni prav, da ostajajo doma taki brez šol,« je dejala, pžal, pa se tistim s šolo kmetovanje ne izplača. Zato se raje zaposlijo. Upam, da bodo končno tudi pri nas začeli deliti kadrovske štipendije fantom in dekletom, ki bodo prevzeli kmetije.«
S trenutnim položajem kmetov in kmetijstva se bodoča strokovnjakinja za živinorejo nič kaj ne pohvali. Toda zanjo je lo-še vedno panoga prihodnosti.
»Če bomo dovolj pridelali zase« zatrjuje, »potem se bomo v Jugoslaviji rešili iz težav, pa naj. bodo še tako hude.« Kmetijstvo potrebuje po njenem prepričanju le stabilno, uravnovešeno razmerje med cenami pridelkov, gnojil, škropiv, strojev goriva in industrijskih izdelkov nasploh. Kot predsednica komisije za kmetijstvo pri občinski konferenci ZSMS o tem veliko razmišlja. Za mladino pravi, da izgublja zaupanje v mladinsko organizacijo, ker je družbenopolitično delo v njej prevečkrat Sizifovo delo, ker z njim skoraj nič ne doseže. Volja plahni in to je nalezljivo. Razloge za malodušje takole utemeljuje:
»Premalo znamo in preslabo smo informirani, da bi lahko vplivali na odločitve o nas in o naši prihodnosti.« p TEpp£Y
4
+
4
4
%
4
5 * 4 4 4 4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4,
4
4 ■
4
4
4
W
*4
.4
4
4
4
4
4
*
4
4
4
p
4
.14 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
\
4
4
4
4
,%■
Neresnične govorice o milijardah
Kočevje: preiskava o gra-bežu še traja
KOČEVJE — V teh dneh je po Kočevju, kočevski in tudi sosednji ribniški občini vsepovsod slišati govorice o miljardnih poneverbah ali grabežih pri Liku in ZKGP. Pri Liku naj bi dva ali več odgovornih uslužbencev služilo nezakonito z nekakšnimi svetilkami, posli z Amerikanci, prodajo desk itd., pri ZKGP pa nekdo s prodajo lesa.
Po teh govoricah naj bi pri nekomu kriminalisti iz Ljubljane zasegli 16 milijard dinarjev, ki jih je imel v hladilni skrinji (razen tega naj bi imel še 30 milijard na banki) in avtomobil. V zvezi s tem je bilo rečeno tudi, da so v te nečedne posle vpleteni »odgovorni tovariši« ali vsaj njihovi sorodniki, nadalje, da bodo skušali zadevo prikriti in tudi novinarji o tem nič ne pišejo, če nismo morda celo vpleteni v to. Za pojasnilo o teh zadevah, ki gotovo zelo vplivajo na politično razpoloženje med ljudmi, smo vprašali nekatere odgovorne za razčiščevanje takih zadev. Odgovorili so tako:
'LEOPOLD ŽNIDERŠIČ, v. d. komandirja postaje milice v Kočevju: »Govorice so popolnoma neresnične in gre očitno za obrekovanje, saj niso bila opravljena nobena preiskovalna dejanja v tej smeri. Očitno je nekdo namerno sprožil te govorice, ker hoče nekomu škodovati.«
BOJAN ŠOBAR, namestnik javnega tožilca v Kočevju:
»O vseh teh zadevah ne vem ničesar. Gotovo pa bi bil seznanjen, če bi na našem območju opravljali raziskave kriminalisti iz Ljubljane.«
RUDI OREL, sekretar P OK ZK Kočevje:
»Govorice so zavzele velik obseg in lahko vplivajo na politične razmere v LIK in v vsej občini. Neresnične govorice bodo zanikali tudi na bližnji akcijski konferenci komunistov LIK in se hkrati dogovorili za nadaljnjo politično akcijo. O vsem tem pa smo spregovorili tudi že na petkovem sestanku sekretarjev OO ZK.«
Govorice pa očitno le niso čisto brez osnove. O nekaterih dejanjih, ki jih je zagrešil eden izmed vodilnih uslužbencev pri LIK, smo že poročali, zdaj pa smo zvedeli, da so ga še odstranili iz službe. Kar se tiče govoric o ZKGP, pa smo zvedeli pri namestniku javnega tožilca, da je v preiskavi M. P., in sicer zaradi suma, da je zakrivil grabež, ker naj bi zlorabil svoj položaj. Vendar tudi v tem primeru ne gre za milijarde, ampak za okoli 2 milijona dinarjev škode.
J. PRIMC
S šivalnim strojem v izgnanstvo
Biserna poroka zakoncev Horvatič obudila spomine
M1HALOVEC — Andrej Horvatič in žena Rozalija sta 25. januarja slavila biserno poroko. Dan prej je minilo 60 let, odkar sta si obljubila zvestobo. Takrat so bila huda, krizna leta, ki so se vlekla še celo desetletje.
Rozalija je napravila meščansko šolo in ni dobila službe, zato se je pri sestri izučila za šiviljo. Nekaj let je imela celo obrt in v ta poklic je vpeljala kakih 10 deklet. Šivala je z velikim veseljem in bi še zdaj, če ji ne bi odpovedale oči. Oba z možem sta bistra in čila. Ona vsak dan pomolze po eno kravo, mož pa tudi veliko ponaredi v hlevu.
Včasih je delal na brzovlaku v jedilnem vagonu. Potem je ostal doma in zraven »fural«, da je zaslužil. Družina je bila med vojno izseljena. Rozalija je celo v izgnanstvo vzela s seboj šivalni stroj.
Glavo so odnesli v nahrbtniku, ohišje pa odpeljali v zaboju. Tudi v
Jubilej ju je pomladil: biserno-poročenca Andrej in Rozalija Horvatič. (Foto: J. Teppey)
Nemčiji je šivala. Dobro staro singerico so ob vrnitvi 1945 srečno pripeljali domov.
Slavljenca imata sina in hčer, štiri vnukinje, enega vnuka in deset pravnukov. Najmlajši pravnuk je star komaj mesec dni, najstarejši 14 let. Praznovanje v krogu družine je bilo zanju nepozabno doživetje in razkošna ponovitev njune prve skromne poroke.
J. T.
DAN &SU2 CI$AR,ETE1
DAN BREZ CIGARETE — I Jutri, 31. januarja, bo po vsej| Jugoslaviji že drugič dan brez cigarete. Akcijo so si zamislili I študentje medicine, ki pač vedo, j kako je z zdravjem in kajenjem, v I njej pa naj bi sodelovali vsi, aktiv-1 ni kadilci in tisti, ki jim pravimo I pasivni kadilci, ker so prisiljeni I živeti s prvimi v zadimljenih I prostorih. Slednjim se letos obeta I izboljšanje, ko bo sprejet zakoni (osnutek je že izdelan), poj katerem naj bi bilo prepovedano | kajenje v prostorih, kjer opravlja | delo več ljudi, na sestankih in | zborovanjih ter v javnih prevoznih | sredstvih.
Kadilci se torej lahko že jutri Iz I dobre volje začno privajati naj nove razmere sebi in drugim v | prid!
Pri Zdravju so brez bolezni
Stane Zdravje iz Zaloga ima farmo nesnic, ki ne poznajo bolezni
ZALOG — Upokojenec Stane Zdravje si je v dvajsetih letih, odkar se je začel ukvarjati s kokošjerejo, zgradil in najsodobneje uredil pravo kokošjo farmo. Tri tisoč kokoši mu v letu dni Znese 672.000 jajc, s katerimi že vrsto let oskrbuje večja dolenjska gostinska podjetja in nekatere trgovine.
Stane ima svoje vzrejališče nesnic v posebnem prostoru. V kletke postavi enodnevne piščance, ostalo pa potem prepusti »robotom«. Najsodobnejša nemška oprema dodaja v prostor najbolj primerno vlago in temperaturo ter skrbi za prezračevanje. Tudi hrano dodaja avtomatsko. Posebna naprava vsak dan odtehta porabljene kilograme krmila. Če se poraba občutno zmanjša gospodar ve, da z zdravjem njenih
pernatih prijateljev nekaj ni v redu. Lahko se pohvali, da v vseh letih ni bilo nobene bolezni. Vsaka kokošje v petih mesecih, preden znese prvo - jajce, osemkrat cepljena, za zdravje pa je zelo pomembna tudi sestava krmila, higiena in čistoča. Prav pred dnevi je Stane postavil tudi svojo mešalnico krmil, pa ne zato, ker bi krmil v zadnjem času primanjkovalo. Na poljih okoli domače hiše v Zalogu pridela precej koruze, ki je pri sestavi kokošje hrane na prvem mestu.
Jože Kastelec
Prvi zasebni projektivni atelje pri nas
ŠENTJOŠT — Verjamete ali ne: v vasici dolenjskega Podgorja, ki ga je donedavna bremenila huda zaostalost, je prvi v Sloveniji registriral zasebno projektivno domačin, gradbeni inženir Jože Kastelec. V obnovljeni poganški grajski pristavi ima pisarno, atelje in stanovanjske prostore. Ob lani odprti možnosti z novo zakonodajo se je odločil za zasebništvo.
»Najprej sem devet let delal v Pionirjevi projektivi, sprva kot tehnik, hkrati pa sem ob delu študiral. Lani marca sem začel na svoje z bojaznijo, ker zame ljudje niso vedeli in v bistvu konkuriram .črnemu’ projektantstvu kolegov, ki se s tem bavijo po službi. Taki so lahko cenejši. Po prvih projektih pa sem vendarle hitro dobil naročila. Zdaj imam veliko dela s projektiranjem raznih objektov za obrtnike in gostinske objekte v širši regiji od Črnomlja do Krškega. Spričo draginje ljudje nimajo več toliko denarja za gradnjo novih hiš, vseeno pa sem lani naredil dvajset projektov in po nekaterih je kar precej povpraševanja.«
Projektant Kastelec, zelo delaven v krajevni skupnosti, z veliko ljubeznijo in smislom za ohranjanje vrednot iz preteklosti obnavlja opuščeno grajsko pristavo. Kupila jo je njegova stara mama, in ko je začel obnavljati, je stavba razpadala, bilo je celo brez oken. »Adaptacije sem se lotil leta 1977 in več let izganjal vlago. Delno sem poslopje znotraj že obnovil, še veliko pa manjka, preden bodo dela končana. Letos se bom s pomočjo Zavoda za kulturno dediščino lotil fasade. Ogromno dela bo z obnovo ornamentov. Rad bi izkoristil tudi sončno energijo, a še nisem pogruntal, kako napravo vgraditi v stavbo, da je ne bo kazila.«
RIA BAČER
Stanovalci vzdržujejo grad
V gradaškem gradu, ki je precej zanemarjen, živi 20 ljudi, v stavbah na grajskem dvorišču, pa še osem družin — Stane Puš pod beležem odkril freske
GRADAC — V gradaškem gradu, markantni in častitljivi stavbi na okljuku Lahinje, za katero se razprostira lep, a žal zanemarjen grajski park, kakršen je pravzaprav tudi grad sam, v desetih.stanovanjih živi dvajset ljudi, eno pa je prazno. Poleg tega živi’pet družin še v stavbah na grajskem dvorišču, tri stranke pa stanujejo v prostorih stare šole, ki tudi sodi v grajski kompleks. Medtem ko so prostore v stari šoli, v katerih je republiško skladišče Rdečega križa, obnovili, se za obnovo gradu in stanovanj nihče ne zmeni in tudi vzdrževanje stanovanj in vsega, kar sodi zraven, je bolj ali manj prepuščeno stanovalcem samim.
V enem od stanovanj v gradu že od leta 1969 živita Stane in Lojzka Puš. Stane, rojen Gračan, se je v rodnem kraju izučil za pečarja, delal nekaj let v Kranju in se 1962 vrnil v Gradac. Že dalj časa se vsak dan vozi na delo v Pionirjevo Keramiko v Novo mesto, Lojzka pa dela v se-miški Iskri, »vseh teh letih je metliška stanovanjska skupnost le streho
prišli do glavnega voda in z varilnim aparatom odtajali cevi. V Metliki pa so nam rekli, da to ni njihov problem. Čigav pa je? Komu pa plačujemo stanarino! Še za zaklonišče plačujemo. Nas bodo, ko bo avionski napad, prišli iskat in nas z avtobusom odpeljali v zaklonišče v Metliko, če ga bodo imeli, seveda?!« sta se razburjala Puševa.
KOLESARSKA PUSTNA ZABAVA
METLIKA — Kakor vse kaže, bo ob letošnjem pustu v Metliki še kako živahno, čeprav ne bo pustnega karnevala. Pustovanje se bo začelo tako rekoč že v petek, 7. februarja ob 19. uri, ko bo kolesarsko društvo iz Metlike pripravilo v disko klubu v stari kino dvorani veliko pustno zabavo. Ko|esarji obljubljajo, da bo priložnosti za zabavo in dobro razpoloženje več kot dovolj, saj bo med drugim zabaval mladi, a že uveljavljeni metliški ansambel Popolnočne kočije, posebno zaželene pa so maske, med katerimi bodo najizvirnejše tudi nagrajene. Tistim, ki bodo prišli na zabavo in s tem pripomogli k razvoju kolesarskega športa v Metliki, se bodo kolesarji zahvalili tako, da bodo žrebali vstopnice, izžrebanci pa bodo dobili bogate nagrade.
Seveda je velike grajske sobe tudi težko ogreti, kajti stropi so visoki 4 m, največja Puševa soba pa meri toliko kot v sodobnih blokih skoraj celo dvosobno stanovanje. Puševa opozarjata, da kaj lahko pride tudi do usodne nesreče, kajti dimniki so dotrajani, (eden 'je na podstrešju prav preluknjan), stropi so leseni, ljudje na podstrešje stresajo pepel, imajo tam celo seno, tako da kaj lahko pride .do požara. »Nihče pa nič ne ukrene!« se jezi Puš.
Puševa, ki imata tri otroke, sta sedaj v velikem grajskem stanovanju ostala sama in obljubljeno imata manjše stanovanje v novem metliškem bloku. Stane je pred časom , pri beljenju večje sobe pod starim beležem odkril nekakšne poslikave in o tem obvestil novomeški Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine. Vso zadevo si je ogledal strokovnjak in ugotovil, da so pod beležem res freske. »Prav bi bilo, ko bi te odkrili in obnovili, pa ne samo freske, celoten grad in mu dali novo življenje,« pravi Stane, ki se še spominja zadnjega predvojnega lastnika gradu Šuteja, kot pečar pa pohvali delo davnih mojstrov, ki so postavjali lepe grajske peči, od katerih je ena še prav lepo ohranjena, in pečnice delali ročno.
A. BARTELJ
JAJCE MED JAJCI — Tako veliko jajce je znesla na svetlo Zdravjeva kokoš iz Zaloga. »Porod« je bil res težak, saj velikansko jajce tehta dobrih 20 dekagramov. Kokoš je preživela, jajce pa je sedaj našlo svoje vidno mesto med drobnimi, podolgovatimi, valovitimi in drugimi jajčnimi »spački«, ki jih Stane kot zbirko hrani v posebni zbirki.
Stanetu se pozna, da je upokojen j avtomehanik. Marsikaj na svojenf posestvu naredi sam in veliko na'! j Črtov za naprave seje rodilo v njego-r; vi glavi. Za svoje vnuke je na do-.; mačem vrtu naredil pokrit bazen s ; sončnim ogrevanjem vode. »Zaradi kokoši si morja ne morejo privoščiti, otroci pa sedaj doma enako uživajo.« je povedal Stane.
J. PAVLIN
NA FESTIVAL V BREŽICAH VABIJO GLASBENIKE IZ VSE SLOVENIJE
BREŽICE — V dneh od 4. do 6. aprila, ko bo v Krškem kongres slovenske mladine, se bodo pomladile tudi Brežice. Tamkajšnja osnovna organizacija ZSMS se pripravlja na organizacijo festivala akustične glasbe. Ta bo v soboto, 5. aprila, v Prosvetnem domu. K sodelovanju vabijo glasbenike iz vseh delov Slovenije in razpisujejo javen natečaj. V njem zahtevajo, da so izvajalci avtorji glasbe in besedila. V poštev pridejo vse zvrsti akustične glasbe. Prijave sprejemajo do 10. marca. Interesenti morajo priložiti zraven po tri izvode glasbe in besedila ter lahko pošljejo razne vrste kaset. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine.
ZET NADALJUJE ZAČETO — Stane Zdravje (desno)je v dvajsetih letih uredil najsodobnejšo farmo kokoši nesnic, sedaj pa njegovo delo uspešno nadaljuje zet Janez Kos. (Foto: J. Pavlin)
•-kozerija*
SVARILO — »Zaradi dotrajanosti in slabega vzdrževanja pa tudi malomarnosti kaj lahko pride na podstrešju gradu do usodnega požara,« svarita Puševa, ki že več kot četrt stoletja živita v gradaškem gradu.
na gradu prekrila, da naravnost noter ne teče voda, vse ostalo pa smo stanovalci sami naredili, kakor pač kdo. Seveda je vse vlažno, in ko prebelimo, kmalu skozi belež udarijo vlažni madeži. V lanski hudi zimi smo bili točno tri mesece brez vode, ker je napeljava zmrznila. Sami smo morali v kleti kopati, da smo
Pripravili bomo tečaj tujega jezika. Angleščine. Veliko ljudi v Hitrotkalu jo potrebuje. Dosti poslujemo s tujci in nemalokrat smo izpadli butci, ker ni znal nihče črhniti niti besede, je dejal sekretar.
Razpis je visel po vseh oglasnih deskah hitrotkalskih tozdov. Pisalo je, da se lahko prijavi vsak, ki ga zanima angleščina, da bo tečaj v sejni sobi delovne organizacije Hitrotkal in da je brezplačen.
— Če bo preveč prijav, bomo žrebali, je bil svetlogledo razpoložen sekretar.
Minil je mesec, minila sta dva. Sekretarju ni in ni šlo v glavo, da se pred njegovo pisarno niso trle množice, željne angleščine.
— Ljudje so čudni: nudiš jim znanje, in to brez udeležbe lastnega dinarja, oni pa nič! Nobene prijave. Nikakršnega zanimanja.
Tako je tečaj angleškega jezika splaval po vodi.
— Mogoče pa so ljudje bolj zagreti za nemščino? je prešinilo sekretarja.
Po tablah je dal razobesiti obvestilo, da pripravlja delovna organizacija Hitrotkal tečaj ne-
mškega jezika. Kogar koli zanima jezik naših nekdanjih gospodarjev, da se lahko prijavi pri njem, pri sekretarju, in kakor hitro bo dovolj prijav, bo tečaj stekel, in to za slušatelje brezplačno.
— Nemščina bo gotovo vžgala, si je rekel sekretar, ko je iz samovšečnosti prebiral razpis.
Pa ni. Tudi po treh mesedih ni nihče potrkal na sekretarjeva vrata. Se več, tovariš Importnik je na tovarniškem dvorišču rekel dovolj glasno, da ga je lahko slišal tudi tovariš sekretar: »Za klobuk naj si zatakne svoje
tečaje!« Sekretarje padel v nekaj tednov trajajočo depresijo, do- 1 kler končno ni dobil prebliska: »Portorož!«	^
Še isti dan je razpisal tečaj albanskega jezika. »Predavanja in praktične vaje bodo v hotelu Palače v Portorožu,« je bilo natipkano črno na belem. Letaki se še niso ohladili, ko je že v njegovi pisarni kričala tajnica Klotilda Zračnikova: »Če ne boste upoštevali moje prijave, boste imeli opravka s samim direktorjem vseh direktorjev.«
TONI GAŠPERIČ
PRILOGA
DEVIZNI TRG ŠE NE DELUJE ZARES
Izvoz tudi v prihodnje ostaja ena strateških točk našega gospodarstva in še bolj družbe kot celote. Potrebujemo pač še in še deviz, seveda predvsem konvertibilnih, za odplačilo velikih dolgov tujini, pa za nakup nafte, reprodukcijskih materialov, opreme itd. Vse naj bi bilo torej organizirano tako, da bi čim lažje prišli do čim večje vsote deviz, da bi se delovnim organizacijam izvoz splačal, da bi bile resnično zainteresirane za to, da del svoje proizvodnje prodajo tudi na tujem tržišču. Po približno osmih mesecih »usklajevanja mnenj«, zapletov in bitk je bila nekaj pred koncem lanskega leta le sprejeta nova zunanjetrgovinska zakonodaja, ki naj bi ustvarila normalne pogoje za to, da bi brez hujših žrtev prišli do čim večje vsote deviz. Sprejeti so tudi že praktično vsi od okrog 70 podzakonskih aktov, potrebnih za izvajanje nove zakonodaje. Uresničevanje nove zunanjetrgovinske zakonodaje pa na začetku spremlja toliko težav, nejasnosti in zapletov, kot kljub vsemu le ni bilo pričakovati. Očitno je, da še zdaleč niso končane vse priprave, da bi novi devizni sistem lahko zaživel brez
pretresov za proizvodnjo. Ne nazadnje se je močno zataknilo celo pri seznanjanju gospodarstva in bank z novostmi.
V prvih dneh januarja je bilo precej zmede in slabe volje tudi zato, ker delovne organizacije niso mogle pravočasno priti do novih obrazcev za izvoz in uvoz, pa so tovrstni posli, kolikor jih je sploh bilo, potekali nekoliko bolj po domače. še dobro, da carina ni delala hujših težav. Zataknilo se je celo pri obrazcih za dnevnice za potovanje v tujino, še huje pa je, da devizni trg še ne deluje zares. Gospodarstvo ne more uporabiti niti tistih deviznih sredstev, določenih kot predujem za prvo trimesečje oziroma za januar. Zaradi premajhne ponudbe deviz na deviznem trgu že vse letošnje leto poslujemo s tujino po tistem redu plačil, kot jih določa zvezni izvršni svet. To zahteva 110. člen deviznega zakona. V tujino gredo le devize za plačilo dolgov, izplačujejo pa tudi predujme dnevnic za službena potovanja. Tako stanje je bilo v januarju menda pričakovati, ker so (tako bo tudi v juniju) prispele nekatere devizne obveznosti do tujine. To naj bi ne povzročilo večjih uvoznih zapletov oz. težav v gospodarstvu, ki se je na srečo konec lanskega leta kar dobro založilo s potrebnim uvoženim blagom. Decembra se je uvoz povečal kar za 22 odstotkov, konvertibilni pa celo za 39 odstotkov. Toda če se bo prekinitev pri uvažanju reprodukcijskih materialov iz začetka leta še nadaljevala, se bodo posledice videle že sredi leta pri izvoznih rezultatih. Nepomembno pa ni tudi dejstvo, da nekatere delovne organizacije vendar že uvažajo, a blaga seveda ne morejo plačati, zaradi česar bodo v očeh tujih partnerjev postale nesolidne stranke.
Zatika se tudi pri izračunavanju uvoznih pravic delovnih organizacij za vse leto 1986. Zvezna carinska uprava je po trditvah nekaterih izračunala drugačne vrednosti uvoza blaga, ki je po novem pogojno prost, odvisen pa od prejšnjega uvoza in sprotnega izvoza, kot so to izračunale zase posamezne delovne organizacije. Nadalje banke ne morejo napraviti izračuna uvoznih pravic niti za prvo četrtletje, ko naj
bi delovne organizacije uporabljale le predujme uvoznih možnosti. Ne le, da so zaradi nekoliko pozno sprejetega novega bančnega zakona precefzaposlene s sabo in s svojo reorganizacijo, ampak jim delovne organizacije tudi niso sporočile, na kateri ravni si bodo dale izračunati uvozne pravice, na ravni sozda, delovnih organizacij ali za vsak tozd posebej. To namreč ni nepomembno, ker nova zakonodaja obljublja zlasti aktivnim izvoznikom določene prednosti pri uvozu, če bo seveda ostajalo zanje kaj omembe vrednih deviz po poravnavi obveznosti države in vojske, ki imata prednost pred izvozniki.
Uvoz blaga bo po novem tekel po štirih uvoznih režimih. Za del blaga bo uvoz povsem prost, večji del blaga, ki ga potrebuje gospodarstvo za svojo proizvodnjo, je na režimu pogojno prostega uvoza, del ga je na režimu kontingentov (določene bodo količine tega blaga, ki ga država lahko uvozi), del (posebna oprema, kot so n. pr. ladje, letala) pa je mogoče uvažati s posebnimi dovoljenji. Prost uvoz bo tekel povsem svobodno. Organizacija lahko to blago — na primer strokovno literaturo, večino zdravil, rezervne dele za tekoče vzdrževanje ipd. — uvozi, če banki nakaže ustrezni dinarski znesek. Banka mora nato ta uvoz plačati z devizami, kar se v primeru, da ZIS določa prednostni red, plačil v tujino, seveda spet podre. Blago, ki je na režimu pogojno prostega uvoza, gospodarstvo uvaža v okviru izračunanih uvoznih pravic. Kontingente za uvoz določajo zvezni organi, o njihovi razdelitvi po ozdih pa naj bi se dogovorili v zvezni gospodarski zbornici.
Uvoz opreme je v novem sistemu v glavnem pogojno prost in je zlasti odvisen od tega, kako organizacija izvaža in od tega, s kako amortizirano opremo dela. V načelu je možen uvoz opreme tudi v prvem četrtletju, a dejansko je mogoč le po starih pogodbah in prijavah. Ni pa še urejeno, kako bodo šteli opremo, ki so jo organizacije plačale ali naročile že lani, a bo prišla v državo letos. Tudi glede deviznih potreb družbenih dejavnosti še ni končnega dogovo-
ra. Prav tako niso končani pogovori o tem, kako pokrivati tiste devizne potrebe v republikah in pokrajinah, ki so se doslej plačevale iz posebej združenih deviz. Predlagano je, naj bi povsod dobili za takšne potrebe toliko deviz, kot so jih združevali doslej, so pa tudi povsem drugačne težnje. Za uvoz nafte so v prvem trimesečju določili poseben predujem, nafto pa lahko uvaža tisti, ki ima za to posebno dovoljenje po energetski bilanci. Če banka za to nima dovolj deviz, jih mora dobiti na deviznem trgu, če seveda so. Turizem je v novem zunanjetrgovinskem sistemu postal nekakšna posebna dejavnost in poznavalci menijo, da se bo celotni položaj te dejavnosti hudo poslabšal. Zakonodajalci pa so tudi povsem pozabili na primere, ko posamezne organizacije dobijo iz tujine devize za pripravo strokovne ali kakšne druge prireditve. Nejasnosti, nelogičnosti in pomanjkljivosti pa je še več.
A kakorkoli že je, si je treba biti povsem na jasnem, da je temelj novega deviznega sistema devizni trg, temelj le-tega pa dovolj velik izvoz, seveda predvsem konvertibilni. Zaenkrat z obojim kaže hudo žalostno, če devizni trg ne bo mogel delovati zaradi premajhne ponudbe deviz oziroma zaradi prevelikega razkoraka med povpraševanjem in ponudbo deviz, se bo ves zunanjetrgovinski sistem omejil na zloglasni 110. člen deviznega zakona, še več, če ne bo dovolj konvertibilnega deviznega dotoka in če ne bo izvoz dovolj podprt s sprotno gospodarsko politiko, ki se znalo celo zgoditi, da tudi 110. člen, ki daje ZIS pravico v izjemnih razmerah določati vrstni red plačil s tujino, ne bo veliko pomagal. Kakšne bi bile posledice, je najbrž več ali manj vsem jasno, zato je najmanj, kar smemo in celo moramo zahtevati, ustrezno in zadostno spodbujanje tistega gospodarjenja in tistega izvoza, ki ga ta družba in ta država najbolj potrebujeta. S tem, da se vsaj v boljših delovnih organizacijah že celi štabi ukvarjajo z * vse večjim administriranjem, kar vsaj v tujini dodatno zmanjšuje konkurenčnost, smo se tako že vsi očitno sprijaznili.
ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ
J|SI
mm
t - t-:-
Aloja vsebuje precej grenkih snovi, emodin in biogene stimulatorje, ki ojačujejo obrambno moč organizma. Nabirajo se listi in iz njih se cedi sok, ki se redči z alkoholom. Ta sok se uporablja predvsem v ljudskem zdravilstvu. Deluje baktericidno in naj bi se uspešno uporabjal pri očesnih obolenjih, kroničnih prebavnih motnjah, ki spremljajo razjede na želodcu in dvanajstniku. Zelo uspešno zdravi razne gnojne rane, ki se nočejo zaceliti, trdovratno kožo vnetja in celo težke opekline, kar so dosegli Kitajci. Če alojine liste stisnemo v sok in dodamo ricinusovo in olivno olje, dobimo emulzijo, ki se uporablja kot domače zdravilo zoper razne kožne nevšečnosti, kot so ekcemi, izpuščaji ter tudi za opekline, če alojin sok kuhamo, dobimo steklasto, trdo smolasto zmes, ki jo lahko uprabljamo tako zunanje kot notranje. Pri notranji uporabi so poznani razni recepti, ko sealojakuha in namaka v domačem vinu in se uporablja pri kroničnem zaprtju, ranah v želodcu in na dvanajstniku ipd. Tu je pomembno doziranje in se lahko vzame le 0,2 g aloje, ker je v večjih količinah strupena in sproži hude zastrupitve, krvavitve iz črevesja, anemije itd. Otrokom ne smemo dati nikoli nobenih pripravkov iz aloje. Bolje je, da uporabljamo alojo le zunanje in jo pomešamo z medom. Če smo na morju in nas opeče sonce, si lahko omilimo bolečine s svežim alojinin sokom oziroma s kašo iz olupljenih listov. Ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo aloje pri hudih očesnih vnetjih in če so oči motne. V ta namen so skuhali 0.5 g aloje v 2 del vode in si umivali oči. Včasih je to pomagalo. Mehanizem delovanja še danes ni poznan in verjetno tu delujejo biogeni stimulatorji.
BORIS JAGODIČ
Cyril Smith, poslanec liberalne stranke v britanskem spodnjem domu, je verjetno najdebelejši živeči zakonodajalec: ob zadnie tehtanju je kazalec pokazal 189,5 kilograma.
Angleški pistalj Daniel De-foe, avtor Robinzona, se je dolga leta preživljal kot špicelj politične policije. Med prijatelji je bil znan tudi kot velik prevarant in rojen lažnivec.
Dominikanski redovnik Antonio Prieras, ki ga je papež poslal k Martinu Luthru z nalogo, naj odpadnika spravi k pameti, je v poročilu o pogovorih z Luthrom zapisal, »da ima dotični možgane iz medenine in nos iz železa ter da je duševni gobavec.« Luther je odgovoril z letakom, v katerem je papeža Bonifacija , VIII označil za opico. Ko seje leta 1519 v Leipzigu vršila javna polemika med Luthrom in ^papeževim odposlancem redovnikom Johannom Eckom, je Luthra na to »izmenjavo mnenj« pospremilo 300 študentov, oboroženih z bojnimi sekirami. Polemika je potekala v dvorani krajevnega vojvode, zmagala ni nobena stran, ker je vojvoda besedne dvoboje radikalno prekinil,
češ da potrebuje dvorano za dvorni ples.
Mark Antonij, zaljubljen v Kleopatro, je pripeljal iz Rima zlatarje, ki so samo zanj izdelali zlat vrč na temelju kalupa, ki so ga dobili tako, da so za model uporabili Kleopatrine prsi.
Avto, ki so ga zasnovali in izdelali bratje Carl, Heinrich in Franz Graf ter njihov družabnik Josef Stift, je imel motor s štirimi valji in pogon na prva kolesa. Prvega lastnika, nadvojvodo Ferdinanda, so ubili v Sarajevu. Avto je zamenjal še 15 lastnikov in sodeloval v šestih težkih nesrečah, v katerih je bilo ob življenje 13 ljudi. Danes je ta avto v nekem dunajskem muzeju.
•
Grški filozof in naravoslovec Aristotel je verjel, da je ena večjih razlik med moškim in žensko v številu zob. Moški naj bi jih imel več kot ženska. Aristotel, ki je bil dvakrat poročen, ni zadeve nikoli preveril.
Glasba_________
BEOGRAD: STARO ZA NOVO
Na beograjski in nekoliko širši pop-rock sceni v zadnjem času prevladuje prodajanje starega za novo, povprečnost v pomanjkanju kakovosti, životarjenje nekdanjega in oživljanje tistih, ki so bili do pred kratkim novi, a so kljub osebni in profesionalni mladosti prezgodaj omagali. Seveda se pojavlja tuai nekaj izvrstnih novih skupin, v vsem tem pa vseskozi enako bleščeče vlada sodobna beograjska rock zvezda, popularni Bajaga s svojimi zvestimi Inštruktorji, ki so si po uspešnem gostovanju po Češkoslovaški in po jugoslovanski turneji privoščili nekoliko počitka za sproščeno pripravo pesmi za naslednji album, ki naj bi ga snemali te dni.
»Riblja čorba« je v studiu Produkcije gramofonskih plošč RTB pred koncem lanskega leta snemala novi LP »Osmi nervni slom«. Producent je Kornelije Kovač. Ploščo najavlja mala plošča »Ne-moj da ideš mojom ulicom«, ki je studijska in »živa« verzija te pesmi. Slednja je bila posneta na enem manjših koncertov skupine, ki so bili namenjeni preizkusu učinka novih pesmi. Predvidevajo, da bosta glavni udarni poe-smi albuma »Amsterdam« in »Ljuti rock’n’roll«. Bobnar Riblje čorbe Vicko Milatovič pa pripravlja samostojen album.
Tudi vsi ostali komercialni aduti beograjskega področja prihajajo iz studia PGP RTB. »Laki pingvini« so v poz-
nanem stilu pripravili album »Striptiz«. Skupina »Zana«, ki je počivala, dokler so ključni člani služili vojake, je za PGP z novo mlado pevko Natašo posnela album »Zana«, ki je brez izrazitih hitov. Pohvale vredno je delo skupine »Disciplina kičme«, ki je svoj mali album »Ja imam šarene oči« namenila vsem, ki sprejemajo rock’n’roll brez predsodkov. V razširjeni zasedbi in z novim repertoarjem so »Kičme-njaci« lani ob koncu leta pripravili dogodek polsezone s koncertom v beograjskem študentskem kulturnem centru.
»Idoli« mirujejo, »U škripcu« pa so nekako pomirili notranje spore in razdore in spet začeli nastopati, vendar je dolgoročnejši obstoj skupine vprašljiv. »Ekaterina Velika« in »Partibrejkersi« pripravljajo nova albuma in se v zvezi s tem pogovarjajo o sodelovanju z novimi diskografskimi hišami. Klaviaturistka Ekate-rine Margita Stefanovič Magi pa se bo pojavila na nekaj največjih koncertih skupine »Parni valjak«. Igra tudi na njihovem zadnjem LP. Magi tudi nadalje sodeluje z zagrebško skupino »Karlovy Vary«.
znaki, da pred bližajočimi se volitvami ne poznamo najbolje razpoloženja volilcev. Ali z drugimi besedami: je mogoča večja, omembe vredna neudeležba na volitvah?
Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj pri nas kljub pogosto nerazsodnemu razmetavanju denarja še nismo postavili na noge zvezne ustanove, ki bi javno mnenje raziskovala trajno, nepristransko in na potrebni-ravni. Je morebitna manjša udeležba na volitvah del svetovnega trenda, saj na primer vemo, dav ZDA abstinira kar 40 do 50 odstotkov volilcev, v Belgiji pa kljub denarni kazni 10 do 20 odstotkov? Kdo bo rekel, da je v te zadeve nesmiselno vrtati, saj so v Jugoslaviji časi, ko smo kakovost volitev ocenjevali s 100 ali 99-odstotno udeležbo, že mimo. To je popolnoma res, fizični prihod na volišče še zdaleč ni vsebina volitev, nedvomno pa je morebitna pretirana abstinenca kljub temu znak za preplah.
Med drugim jo je namreč mogoče razložiti z volilčevim občutkom, da ne more (on osebno) ničesar spremeniti, da gre za reči, ki so izven dometa njegove volilne opredelitve. Če gre za tovrstno neudeležbo, so stvari zelo resne, volitve se spremenijo v formalnost.
Ljudje so realni, vedo, da ne morejo vplivati na svetovno ceno nafte ali na odnose med ZDA in Libijo, nevzdržna in ubijajoča pa je pomisel, da z osebnim angažiranjem ne bi mogli neposredno vplivati vsaj na žitje in bitje krajevne skupnosti ali matičnega podjetja.
Dva ali več kandidatov za isto funkcijo je nedvomno iskren poskus naše družbe ljudem približati politiko, jim vcepiti občutek, da o njej resnično odločajo. Kako se je ta poskus posrečil, bomo kmalu vedeli in videli. Že zdaj pa bi morali vedeti, da dva ali več kandidatov ni edini in še zdaleč ne največji domet demokracije.
MARJAN BAUER
Slon je edina žival, ki ima štiri kolena.
©
Leta 1918 je v mestu Bahia v Čilu deževalo kar 347 dni. Preostalih 18 dni je snežilo.
•
Portugalski mornarji, ki so v 16. stoletju odkrivali Južno Ameriko, so imeli na krovu svojih iadij tudi na smrt obsojene. Ko so pripluli do še neznane obaie, so riaiprej izkrcali obsojenca in lep čas čakali. Če nesrečneža niso pojedli ljudožerci, se je izkrcala tudi redna posadka.
•
Leta 1906 je francoski voznik in konstruktor avtomobilov Jean Marriot dosegel nov svetovni hitrostni rekord. Stroj je dosegel 193,6 km na uro. Zanimivo je, da ga je poganjala para.
•
Tovarna v ZR Nemčiji že nekaj let služi lepe denarje s toaletnim papirjem, na katerem so natisnjene iekcije tujih jezikov.
»Električni orgazam« je obnovil pogodbo z Jugotonom in je v njegovem novem studiu posnel LP »Distorzija«, katerega producent je vodja skupine Srdjan Gile Stojkovič pa povsod navzoči Piko Stančič. Poleg desetih Giie-tovih pesmi so posneli tudi obdelavo punk standarda Lo-uie Louie skupine Kingsman. Vodilna blues skupina »Point Blank« veliko nastopa, dokončuje pa tudi pesmi za svoj tretji album. Vodja skupine Dragoljub Crnčevič pripravlja samostojen country album.
Pred vrati studiov čakata dve skupini: »Jakarta«, ki ima novega bobnarja Miroslava Karloviča Karla in pripravljene pesmi, katerih producent bo cenjeni Saša Habič, »Piloti« pa so po večletnem odmoru koncertno oživeli in v novi zasedbi končno dvignili roke od večkrat predelanega in posnetega repertoarja za svoj nesojeni tretji album. Producent novih pesmi njihovega vodja Zorana Lesendriča bo tandem Kovač—Habič. Ob vsem tem pa je na beograjski sceni za?natiyračanje k izvorom rock n rolla.
-
V neobvezen premislek
Z naravo do zdravja
ALOJA
Rod aloj šteje več kot 200 vrst, ki so vse dcrma v Afriki. Debeli in oleseneli listi teh rastlin so pravi vodni rezervoarji. Zato rastline lahko preživijo dolgo obdobje suše in so zelo značilne za sušna
območja južne Afrike. Ker se lahko prilagajajo okolju, najdemo aloje tudi izven Afrike. Aloje so različne oblike, od drobne neznatne rastline, ki zraste le 15 cm visoko, pa do mogočnih dreves s široko krošnjo. Nas zanima tako imenovana navadna aloja (aloa vulgaris L.), ki raste v sredozemslfih deželah, a pri nas v rastlinjakih. Ta enoletna rastlina ima zeljasto, okoli 60 cm visoko in do 7 cm široko steblo. Listi so mesnati, bledo zeleni, kopjasti, po robovih napiljeni in imajo dolge konice. Rdeči cvetovi tvorijo dolge cvetne grozde. V južni Evropi cveti aloja v juniju.
DOMET DEMOKRACIJE
Pravilo je, da pred volitvami raste neke vrste napetost in da volitve ne glede na državo in stopnjo demokracije začasno zasenčijo vso ostalo politično aktivnost. Temperatura v predvolilnem času raste, politično življenje se odvija hitreje in bolj intenzivno celo takrat, ko za to ni podlage — k temu veliko s članki, intervjuji in izjavami pripomorejo tudi javna občila.
Seveda pa je treba odgovoriti na vprašanje, kooa zaiema
predvolilna napetost. Stoti-soče iz volilne baze ali precej ožji krog posebej zainteresiranih? Ce smo pošteni in realni, je mrzlica med tistimi s kandidatnih list najbrž precej večja kot med onimi, ki bodo samo obkrožali imena. Je pa še tretji krog ljudi, ki so nekoliko živčni. To so deloma tisti, ki so za volitve neposredno tehnično zadolženi, in oni, ki drže v rokah tako imenovane ideološke niti. Bojazen pa je enotna, so 'namreč nekateri
priloga dolenjskega lista
Uredništvo v gosteh
ŽIVLJENJE IN UP OHRANJA TOVARNA
Kljub temu da je zdaj na kmetih manj dela, se na našem »uredništvu v gosteh« ni oglasilo kaj dosti krajanov čateške krajevne skupnosti. Vendar sva novinarja Andrej Bartelj in Jože Simčič le nabrala dosti vtisov o življenju v krajevni skupnosti, zlasti pa na Čatežu. Lahko bi dejala, da je bil Čatež še pred leti skoraj zapisan smrti, saj se je število prebivalcev od predvojnih 800 zmanjšalo na 400 prebivalcev. Nekdaj je bil ta kraj priljubljena izletniška točka, kamor so radi hodili celo Ljubljančani. Bilo je več gostiln, trgovin, imeli so prosvetni in gasilski dom. Sploh pa so radi hodili na Čatež romarji. Na Zaplazu, 544 metrov visokem hribu, že kakšnih 150 let stoji cerkev, ki je bila cilj ene najbolj znanih dolenjskih romarskih poti. Po drugi vojni, v kateri je Čatež z okolico plačal visok krvni davek — o tem priča spomenik pred cerkvijo — pa je kraj izgubljal nekdanjo veljavo. V življenjS ga je spet obudila tovarna elektromateriala, ki jo je zgradila Elma. Brez tovarne kraj ne bi bil to, kar je danes.
Seveda pa tamkajšnji krajani nišo brez težav. Resda so dobili kmalu po vojni elektriko, tudi vodovod so zgradili za del Čateža
in bližnjo vas. Toda še veliko je bilo treba postoriti, vsega pa seveda ni bilo moč narediti na mah. Do vasi sicer vodi lepa asfaltna cesta, ki so jo zgradili leta 1978, v vasi imajo novo trgovino, namesto ene gostilne sta zdaj dve, tudi tovarna se je preselila v nove hale. Zdaj pa čaka krajane še kup nalog. O teh je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti in hkrati direktor Elme—tozd Elektromaterial Jože Bregar:
»Nisem zaskrbljen glede prihodnosti naše krajevne skupnosti. Medtem ko je nekaj časa število prebivalcev padalo, se zdaj nekateri spet vračajo. Pred vojno in kmalu po vojni je bilo v šoli po 150 otrok v petih razredih. Pred 10 leti so se v prvi razred vpisali samo trije, lani pa se je v prvi razred vpisalo že 11 novih učencev. Zdaj celo razmišljamo, da bi na Čatežu spet odprli šolo, krajani jo namreč močno pogrešajo. Vendar je bilo kar prav, da smo bili nekaj časa brez nje, kombinirani pouk prav gotovo ne more nuditi tistega, kar potrebujejo šolarji za napredovanje.«
krajevno skupnost več telefonskih priključkov,« je pripovedoval Bregar. »Gradnje vodovoda smo se lotili skupaj s krajevno skupnostjo Primskovo, ki je v litijski občini. Doslej smo opravili vse raziskave in pripravili tudi tehnično dokumentacijo. Se letos bo dograjena 1. faza vodovoda, to je črpališče v Dolu, rezervoar na Zaplazu, od tam pa bo vodovodna napeljava tekla do Čateža, Razbor, Zagorice in Trebanjskega vrha. Prva faza vodovoda bo veljala okoli 70 milijonov dinarjev. Seveda vsega ne bi zmogli sami. Pomoč smo dobili od Stanovanjsko komunalne banke v Ljubljani, Ljubljanske banke v Novem mestu, območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava, novomeške vodne skupnosti, samoupravnih skupnosti
Jože Bregar
OSEBNA IZKAZNICA ELME
Elma—TOZD Elektromaterial deluje na Čatežu že od leta 1973. Najprej je bilo v obratu zaposlenih le 6 delavcev. Toda obrat se je naglo razvijal in širil. Vsako leto so na novo zaposlili do 15 delavcev. Siril pa se je tudi proizvodni program. Najprej so delali polproizvode za elektr-oinstalacije, ki so jih potem sestavljali v drugih tovarnah. Že leta 1977 so svoje izdelke sami montirali, leta 1980 pa so se preselili v novo tovarniško poslopje. Tovarna je tako velika, da bi bilo v njej lahko zaposlenih precej več delavcev, kakor jih je sedaj. Po težavah pred letom, ko niso točno vedeli, kakšna bo njihova nadaljnja usoda, so zdaj spet na trdnih nogah. Dobili so zaokrožen proizvodni program. Zdaj ugotavljajo, dav bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja celo bolje delajo. To pa pomeni, da so dobri delavci in dobri gospodarji. 160 delavcev, kolikor je zaposlenih v tem tozdu — polovica je domačinov — je lani pridelalo in prigospodarilo za 70 milijonov dinarjev akumulacije. Takega dosežka bi bili veseli tudi v večji delovni organizaciji.
Bregarje potem nadaljeval s pripovedjo o tem, kako je kraj pravzaprav zaživel zaradi nove tovarne. Elma je obrat zgradila še v zlatih nestabilizacijskih časih. To se je zgodilo leta 1973. V obratu so Čatežani ugledali nove upe in drugačne perspektive. Zagrizli so v delo in obrat je kmalu postal tozd. V njem je dobilo delo 80 domačinov. Ker so Čatežani tako pridno delali, so dobili tudi asfaltno cesto. In več ko so vlagali v razvoj krajevne skupnosti, več novih nalog so nenadoma videli pred sabo.
»Leta 1983 smo razpisali referendum za samoprispevek. Tedaj smo se odločili, da zgradimo nov vodovod in napeljemo v
Janez Barbič
Vlado Anžur
iz litijske in trebanjske občine. Lotevamo pa se tudi gradnje telefonske napeljave skupaj s krajevnima skupnostma Velika Loka in šentlovrenc, V Veliki Loki bo za te namene postavljena nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki, od tega naj bi dobi-
ZA INVALIDA NI BILO VODE
Štefka Režek iz Goljeka je invalidska upokojenka in je prišla na uredništvo v gosteh v Čatež zato, da se je potožila.
' »Ob zadnji suši je naša krajevna skupnost organizirala, da so Iz doline v naše prazne vodnjake vozili vodo. Seveda sva tudi midva z možem, ki je prav tako invalidski upokojenec,, naročila vodo, in to tri cisterne, čeprav sva takrat izračunala, da bi naju to stalo 900 starih jurjev. Tukaj ni kaj, brez vode ne moreš biti, tudi zadnji dinar bi dala zanjo. Pa je nisva dobila niti pol deci. Povsod so jo vozili, samo k nam je niso pripeljali. Ne vem, zakaj, ampak nas že vseskozi gledajo postrani. Tako je moral mož invalid s 5-litrsko steklenico hoditi po vodo daleč v dolino k izviru, da sva jo imela vsaj za kuho. Hčerka, ki je poročena v sosednji vasi, kjer imajo vodovod, nama je pa prala. Zato si ljudje iz teh krajev tako želimo vodovod.«
štelka Režek
Štefka se je prej vozila na delo v Ljubljano. »Pozimi, ko je zapadel sneg, sva z možem vstala ob enih, da sva prišla ob pol štirih na vlak v Veliko Loko. Domov sem prišla pa ob petih popoldne, toliko da sem za otroke na hitro skuhala, in že je bilo treba spat. Pa vse sobote so bile delovne!«
ČAJA ZA VSO VAS
Sredi Razbor stoji mogočna lipa, ki se ji vidi, da se je okoli nje dogajal precejšen del zgodovine te vasi. Nihče ne ve, koliko je natančno stara, vaščani pa pravijo, da ima 400 do 500 let. To je gotovo pretirano, res pa je, da se je najstarejši ljudje iz teh krajev tudi iz najmlajših let spominjajo samo take, kakršna je sedaj. In tudi po pripovedovanju njihovih staršev je imela že v njihovi mladosti tako podobo.
Pri tem mislijo na njen velik obseg in votlo duplo. In to votlo duplo, nedvomno znamenje precejšnje starosti dVevesa, ni že od nekdaj«služilo le kofkraj za otroške skrivalnice, ampak je med vojno rešilo prenekatero življenje. Pravijo, da so tudi po trije ranjenci hkrati dobili varno zatočišče v razborski lipi.
Vaška lipa pa je videla tudi žalostne in grozne dogodke. Tako je bila med zadnjo vojno priča, ko so Nemci vas dvakrat požgali in odpeljali in pobili 12 mož in fantov, tako da so v vasi v glavnem ostale samo ženske in otroci.
Po vojni, ko se je življenje tudi v Razborah precej spremenilo, ob poletnih večerih ni bilo pri lipi več slišati fantovskega petja. Žal je tako zamrla lepa slovenska navada, še vedno pa je lipa zbirališče vaških otrok in prizorišče
njihovih iger. Seveda jih tako kot njihove očete, stare očeta in še starejše prednike mika votlo duplo. Nad njim pa vsako spomlad znova ozeleni mogočna krošnja. Vaščani ne dovolijo, da bi jo kdo brezvestno oklestil, kot počno marsikje drugje. Le električarji jo vsake toliko časa malo olepšajo, da veje ne nagajajo žicam. Vsako leto pa s te stare lipe naberejo toliko cvetja, da ga ima cela
li v naši krajevni skupnosti 150 priključkov. Tudi to bo za vse tri krajevne skupnosti izredno velik zalogaj. Po cenah iz leta 1985 bo vse skupaj veljalo 80 milijonov dinarjev. Seveda letos ne bo mogoče vsega narediti. Napeijati bomo glavne vode od Velike Loke do Čateža, prihodnje leto pa bomo omrežje razpredli po krajevni skupnosti. Zdaj teče akcija zbiranja naročnikov in sklepanje pogodb s sofinancerji.«
Samo lani so vložili 30 milijonov dinarjev v razvoj krajevne skupnosti. Razširili so cesto proti Rojam, Škovcu, dela pa še niso končana, prav tako so podobna dela opravili proti Sevnici, asfaltirali so cestišče v Dolenji in Gorenji vasi, denar pa so vlagali tudi v razi-
skave vodnih virov, ^ adaptirali mrliško vežico, uredili pokopališče. K vsemu temu je tovarna prispevala najmanj tri milijone dinarjev.
Vse to krajani vedo, pa so kljub temu imeli tudi nekaj kritičnih pripomb. V gostilni Ravnikar, kjer so nas gostoljubno sprejeli, se je oglasilo več krajanov. In govorili'so nam o enakih težavah kakor pred slabimi osmimi leti, ko se je naše »uredništvo v gosteh« prvič oglasilo v krajevni skupnosti Čatež. Vendar bodo, kot kaže, vse te težave kmalu odpravljene. Potem pa se bodo spet pojavile nove in nove. Tako je pač življenje. Zlasti velja to za kmete, ki jih čaka delo v petek in svetek.
Nevenka Slak
Stane Ravnikar
Franc Anžlovar
Ivan Slak
NAJ DRUŽBA MOLZE VIKENBAŠE
•
Ivan Slak iz Kriške rebri dela v Tesnilih: »Štiri leta sem že tu v službi, prej pa sem 6 let živel v Ljubljani, pa še potem sem se od tod dve leti vozil gor v službo. Ker nisva imela stanovanja in tudi ni prav nič kazalo, da ga bova lahko dobila, sva si z ženo skorajda brez posojila zgradila hišo. V zadnjem času je vas precej dobila, največ je vreden vodovod, ki smo ga seveda krepko pomagali graditi vaščani, razširili smo cesto, radi pa bi bili z asfaltno cesto povezani od Čateža do Trebnjega, to pa je kakšnih 6 kilometrov.«
Nevenka Slak, Ivanova žena, je v službi pri Elmi na Čatežu. »Sedem let je že minilo, kar delam v Elmi. Ta tovarna je za naše kraje zlata vredna, v njej sem se zaposlila takoj po končani osemletki. Do službe imam 3 km in v glavnem hodim peš, saj gibanje ne škodi. Z delom sem zadovoljna, zlasti je v redu sedaj, ko nam gre dobro. Z možem imava dvojčka, ker pa delava v izmenah, iu nimava
nikjer v varstvu. Kadar je sila, nam pride prav stara mama.«
Janez Barbič z Roj pri Čatežu je strojnik v ŽTP Ljubljana-Moste. »17 let se že vozim v Ljubljano v službo, sedaj mi ni treba vsak dan v Ljubljano, ker delam v turnusu, vsak drugi dah p^3 ur. Iz naših krajev se nas veliko vozi z vlakom na delo v Ljubljano. Po 6 ur na dan izgubimo za vožnjo in pot do vlaka in domov in to je še bolj naporno kot šiht. Vozimo se še v starih vagonih na lesenih sedežih, vse je razbito, mi pravimo temu vlaku teksas ekspres. Vlak odhaja iz Velike Loke ob 4.09. Če grem peš, moram ob tri četrt na tri od doma. Pred leti, ko je zapadlo več kot pol metra snega, sem zamudil prvi vlak in ^em prišel pol ure prepozno na delo, pa mi je šef rekel: Kjer si bil do zdaj, pojdi še sedaj! Sedaj, ko delam v turnusu, je boljše. Doma je še malo kmetije, vse je hribovsko, kamnito, nekaj pa le naredimo. Če si zdrav, ni težko delati.«
Vlado Anžur z Roj je čisti kmet. »Ko sem bil mlad, sem hotel v službo, pa mi je oče branil, češ da je doma dovolj dela. Saj ne rečem, ne živimo slabo, samo treba je kar naprej delati, še ob nedeljah ni časa, da bi-se lepše oblekel in šel k maši med ljudi. T udi jaz sem sina komaj pregovoril, da je ostal doma in se odpovedal službi. Glavni za-
kmetje. Pa naj družba njih molze in vozi mleko v Trebnje!«
Dolgoletni član vodstva krajevne skupnosti Franc Anžlovar, ki zdaj opravlja funkcijo delegata v občinskem merilu, v tozdu Elme pa skrbi- za kadrovska vprašanja, si želi, da bi v krajevni skupnosti še naprej tako napredovali. In prepričan je, da bo tako, saj tovarna živi s krajem, kjer kraj pa s tovarno. V začetku je bilo zaradi tega sožitja nekaj težav, saj so delavci v času sezonskih del na kmetijah tovarno domala zapustili, zdaj pa ni več tako. še več, med sabo se tako dobro poznajo in tudi medsebojno kritično ošvrknejo, kadar kdo ne dela, da med njimi skoraj ni slabih delavcev.
Gostilničar in kmet Stane Ravnikar, že četrti gospodar v najbolj znani čateški gostilni, kjer so nas pogostili karz refoškom namesto s cvičkom — vzrok temu je seveda lanska pozeba — pogreša nekdanje čase. Ko smo še živeli na bolj veliki nogi, gostov ni manjkalo. Zdaj pa se v gostilni zbirajo samo Čatežani, pa še ti pridejo v gostilno šele na večer, ko doma vse postorijo. Tako je velika soba, v kateri je prostora za najmanj 100 ljudi, največkrat prazna. Nemara bi se tudi pri nas oglasilo več krajanov, če bi se naše uredništvo zasidralo v sobici s šankom, kjer je tudi posedalo nekaj domačinov.
služek na naši kmetiji je od pitanja bikov, od mleka in krompirja, vendar če bi kmet vse delo računal, ne pride skozi. Naša vas najbolj pogreša vodovod, asfaltirano cesto in telefon. Dve moji hčerki sta poročeni v sose-
dnji krajevni skupnosti Gabrovka in obe imata telefon, da o tistih dveh v Ljubljani ne govorim. Mi moramo pa v Čatež, če je treba nujno telefonirati. Vikendarji okoli Goljeka imajo lepšo cesto do Trebnjega kot mi
priloga dolenjskega lista
ranje sredstev za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka. Aparat bodo podarili kanadski Slovenci Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Na večerji — Za zabavo so igrali Brežičani — se je zbralo 267 ljudi, v blagajno pa je priteklo 28.000 dolarjev' To niso mačje solze, če vemo, da je dober delavec plačan na uro petnajst, morda šestnajst dolarjev. Na večerji je bilo tudi nekaj vidnejših gostov. Tako županja Mississauge gospa Hazel McCallion pa če omenim še jugoslovanskega generalnega konzuta Petra Toleva. Večerjo in pijačo je podaril Captain John’s, žrebali so vstopnice, županja McCallion pa je imela vroč govorzoper vse tiste, ki nasprotujejo akciji nakupa aparata za ljubljanski Onkološki inštitut. »Ne gre za politiko, gre za pomoč ljudem« je poudarila in požela dolg, srčen aplavz. V tej drobni, a razgledani ženski je neverjetno veliko energije. Je preprosta, z vsakomur se rokuje, pogovarja, marsikateremu našemu županu bi bila lahko za vzor, kakšni so pravi, ljudski ljudje. A to je druga melodija, ki bi bila težko povšeči zaraščenemu balkanskemu ušesu, ki sliši veliko raje pohvalno, četudi zlagano besedo, kot resnico.
Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Cal-garyju. To mesto, zgrajeno na ravnini, smo videli le mimogrede. Takole iz letala pa še iz taksija, ki nas je peljal do avtobusne postaje. Nič pretresljivega: mesto kot mesto, s središčem, kjer so zelo visoke stavbe, vse v steklu. F*a hudo mrzlo je bilo: veter je bril kot za stavo. Nekdo me vpraša, od kod sem. Povem, da iz Jugoslavije. Skomigne z rameni, zamahne z roko. Za to deželo ni še nikoli slišal. »Sarajevo,« poskušam. Nič. Tudi prav. Zbašemo se v udoben avtobus, v katerem preživimo nekaj več kot tri ure. Do Edmontona, ki je v Alberti. Veliki semafor ob cesti odčitava -35 Celzijevih stopinj. Mi pa smo oblečeni v Korsove bunde. Pred odhodom smo jih dobili brezplačno.
ŽENSKE NA OBLASTI
Iz Edmontona smo odpotovali ob osmih zjutraj, v Kelovvno pa smo prispeli šele ob dvaindvajsetih. Avtobus je bil udoben, a smo bili vseeno vsi zlomljeni. Zvem, da šteje slovensko društvo v Kelovvni le dvaintrideset članov. Na koncert in ples pridejo Slovenci, Hrvatje, Italijani, Nemci", Madžari, Avstrijci. Verjetno še kdo. Mesto Kelovvna je ob približno sto milj dolgem jezeru Okanagan, v katerem živi po indijanskem izročilu pražival Ogopogo, ki ima kačji trup in kravi podobno glavo. Kelovvna se hvali še z največjim visečim mostom v Severni Ameriki, turisti, ki prihajajo sem, ribarijo, se vozijo z jadrnicami in se sončijo na lepih plažah.Tuživi približno osemdeset slovenskih družin. Prej več kot manj, mi povedo. Poleg turizma se ukvarjajo tu ljudje s sadjarstvom in vinogradništvom, ogledamo si tudi vinsko klet, ki pa je veliko manjša od metliške. Petinštirideset kilometrov od Kelovvne je 2700 metrov visoka planina Big Whyte, kjer imajo urejena smučišča. Tam se zadrži sneg tudi do avgusta, po njem pa se spuščajo v glavnem Japonci in Švicarji. Slovenci pa se bolj navdušujejo nad lovom in ribolovom. Za vrtanje ledu na številnih jezerih imajo posebne svedre, kot vrag toče pa se boje grizlijev, a prirejajo vseeno pogone nanje. Njih kože krase stanovanja, tudi tla Ignaca Konteta, predsednika slovenskega društva v Kelovvni, pri katerem sem bival. Pijejo pa zelo sladka vina.
»Vino prodajamo v glavnem Indijancem, ki pa se radi sladkajo,« mi zaupa Slovenec, ukvarjajoč se z vinogradništvom. Mimogrede: v Kelovvni so bile bitke z Indijanci še leta 1958. Tolkli so še zaradi zemlje, seve.
DOBESEDNO ZAPISANO V KELOVVNI
V Edmontonu imajo slovenski dom, pokrajina Alberta daje Slovensko-kanadski skupini nekaj denarja za delovanje. V tem društvu so prevzele vsa dela in naloge ženske. Predsednica je ženska, tajnica je — ženska, blagajničarka je—ženska... Pred devetimi leti, ko sem bil tam, so »vladali« moški. Naveličali so se. Oprijeli so se posla, ki prinaša denar. V Edmontonu vas bo najbolj očaral nakupovalni center West Edmontom Mali, ki je baje največji na svetu. Težko si ga je predstavljati, če ga ne vidite. To je pravo mesto: na stotine in stotine trgovin, v več nadstropjih, tam najdete, kar vam želi srce: različno robo z vsega sveta, golf igrišča, drsališča, mini vlak, vrtiljake, delfine, morske pse in celo podmornico, iz katere si lahko ogledujete v umetnem morju potopljene ladje, potapljače, ribe... Težko si je ogledati vse, če se ne vozite z vozilcem na akumulator. In teh je v nakopavalnem centru West Edmonton Mali na stotine. Uro pa smo v primerjavi z našim časom pomaknili že za osem ur nazaj, kajti potovali smo proti zahodu.
— Ste že dolgo tu?
— Dva mjeseca.
— Odkod ste?
— Iz Zagreba.
— Baš iz Zagreba?
— Ne, iz okoline.
— Odkod?
— Iz Čazme.
— Poznam Čazmatrans.
— Ha-ha,ha.
— Ostanete dolgo tu-?
— Forever.
Zanimiv je zaključek, kajti kanadska vlada zadnje čase zelo težko dovoli stalno naselitev. Tudi pri njih se otepajo z brezposelnostjo.
Na vancouverskem letališču je deževalo in za sredino decembra je bilo kar toplo. Vpliv Pacifika. Nastanijo me pri Sflvu Fidelu, predsedniku slovenskega društva. Tamkajšnje društvo je bilo ustanovljeno 1958. leta, svoj dom pa imajo od leta 1972. Največ članov je Štajercev, Primorcev in Dolenjcev. Glavna njihova dejavnost so plesi, pikniki, dvorano pa sposojajo tudi za poroke. Leto in pol imajo slovensko šolo, lani jo je obiskovalo petinšestdeset otrok, letos je prijavljenih štiriin-štirideset. Imajo dva razreda, pouk pa je enkrat
Blizu Niagarskih slapov je lep botanični vrt. Tam smo se postavili pred fotografski aparat, da bi pokazali, kako lepi smo v bundah Korsa.
Iva in Silvo Fidel. Silvo je predsednik slovenskega društva v Vancouverju, njegova žena Iva pa je bila nekaj let blagajničarka. »Zato smo pa prišli tako daleč,« pravi, ko pohvali kdo njihov slovenski dom.
na teden. Silvo Fidel je predsednik društva že šesto leto, njegova žena Iva pa je bila štiri leta blagajničarka. Slovenski dom jih stane letno tisoč dolarjev, sem ni'všteto vzdrževanje. V Vancouvru živi blizu 900 Slovencev, v društvu pa jih dela nekaj več kot sto, V svojih vrstah imajo lovce, ribiče in kegljače. Pogrešajo več sodelovanja z matično deželo, še posebno s Slovensko izseljensko matico, ki nas je poslala v Kanado. Od časopisov prejemajo Rodno grudo, Dnevnik , in Dolenjski list.
Walter Ostanek ima v Kitchenerju že več kot štirinajst let ob nedeljah zvečer samostojno televizijsko oddajo Polka Varieties. Na snemanje je povabil tudi ansambel Tonija Hervola. Posnetek bo na sporedu res šele letos oktobra, a nič zato. Računati moramo s tem, da je Walter Ostanek popularen človek. Če zapišem samo to, da je med drugim zložil tudi popularno Žena naj bo doma, ki jo je žgolel Ivica Šerfezi, je že dovolj.
PREVEČ VTISOV
Ob množici vtisov seje težko odločiti, kaj zapisati in česa ne. So morda to čudoviti Niagarski slapovi? Industrijski Hamilton? S sadjem obložena okolica. St. Catharinesa? Največji stolp na svetu blizu jezera Ontario? So to Slovenci, ki te sprejmejo odprtih rok in src? Je to množica navijajočih na hokejski tekmi Kanada-Švica ob otvoritvi svetovnega hokejskega mladinskega prvenstva? Kdo ve?
Na stenah slovenskih domov v Kanadi sem videl: slovenske koledarje, krožnike z napisi Slovenka sem, tako so mati d’jali, ko so dete me zibali, po omarah stoječe pisane skrinjice s slovenskimi ornamenti, lesene žlice, vilice, vrčke z ljubljanskimi zmaji, ročno izdelane kozolce, lesene hiše... Videl sem stare, mlade, še otroke, kako so plesali polko, valček, govorili so, spraševali, peli, se jezili, se smejali, jokali. Vse v slovenskem jeziku. Iskali so korenine svojega bivanja, se spraševali po pravih vzrokih za odhod od doma, obljubljali, da bodo kmalu prišli na obisk. Mavrica čustev, slapovi besed, vžgane iskre, kot bi se pred teboj pokazalo prednovoletno okrašeno drevo, ki jih v tem času ni manjkalo ne na kanadski ne na ameriški strani. Tisoče lučk: prijaznih, a tudi sovražnih, dobronamernih, a tudi zlobnih ni manjkalo. Vznemirjen sem. Videl sem toliko lepega, toliko nasprotujočega si, poslušal tisoč različnih izpovedi, da jih je nemogoče preliti na papir. Vsaj na hitro in na kratko ne. Odzvanjajo v meni in potrebnega bo veliko časa, da postanejo simfonija: skladna, živeča v meni in z menoj.
POT DOMOV — LETALO VZDRŽI
Drugega januarja smo se poslovili: od Stegu-
ja, od Šajnovih, od Strleta, od Kukavice, od Curkovih dveh pa še od tega in onega. V letalu pa so bile same zvezde? Tereza Kesovija, Lepa Brena, Sladki greh, Ivo Pattiera, Kombo 5, Toni Hervol, Zdenka in Andrej Pinterič. Z me-nagerjem Lepe Breme sem se dogovril, da bo letos nastopila v Gribljah. Na Noči na Kolpi. Svet je res majhen. In vsak vzlet ima tudi svoj pristanek.
TONI GAŠPERIČ
Kanadske poti
VSAK VZLET JE
TUD! ‘
PRSSTANEK
Tokrat sem bil na oni strani velike luže že tretjič. Dvakrat s štirimi kovači iz Slovenj Gradca pred devetimi oziroma šestimi leti, zdaj pa z ansamblom Tonija Hervola iz Brežic. Takšnim skokom v Kanado pravijo ljudje, ki seukvarjajoz estrado, turneja. In mi smo krenili 23. novembra. Megla nam ni dovolila, da bi vzleteli z zagrebškega letališča, zato so nas odpeljali z avtobusi na Brnik. Že na startu velika zamuda. Slovenski izseljenci v Kanadi so alergični na Jat. Pravijo, da je netočen, dase nikoli ne ve, na katerem letališču v Jugoslaviji bodo pristala njihova letala. Lahko potujete v Zagreb, priletite pa v Skopje, Beograd ali Titograd. Osebje na letalu pa je prijazno: pijače, brezplačne, kolikor hočeš. Kanadska družba CP zaračuna vsak kozarček žganega. Tudi slušalke za poslušanje glasbe ali spremljanje filma. Jat je širokogruden, stevardese nasmejane, tudi če je čutiti utrujenost na njihovih obrazih. Posel je posel, prijaznost prijaznost, strah pred letenjem pa te sili k praznjenju novih steklenic. Tudi piva.
DC-10, s katerim preparamo Evropo in Atlantski ocean, se mehko spusti na torontsko letališče. Vendar se moramo vrniti v Montreal, kjer nas čakajo organizatorji. Živčni, nezadovoljni, kajti zamudili smo prvi koncert. Vendar je v dvorani še ob enih zjutraj toliko ljudi, da se splača zaigrati. Kombi, ki ga vozi Franci Kukoviča, član Kanadskoslovenske skupine iz Toronta, nas pripelje v Toronto okoli dvanajstih. Ob petnajstih smo imeli koncert v eni od šolskih dvoran. Otroci so plačali za vstopnino tri kanadske dolarje, odrasli pa dvakrat več. Za odrom me obiščejo Belokranjci. Zanima jih, kako je kaj pri nas...
267 LJUDI — 28.000 DOLARJEV
V poslovnem in bančnem središču Toronta ima Ivan Letnik alias Captain John’s ladjo Jadran preurejeno v restavracijo s približno petsto sedeži in sedemdesetimi zaposlenimi. Samo za sidrišče in zemljišče plačuje državi letno 120.000 dolarjev najemnine. Tam je bila prireditev za zbi-
Pogled na Montreal
Značilen kanadski prizor
mm
Kmetijstvo
GOSPODARJEVA bergla IZPRAZNILA hlev
^epretfdvajsetimi in več leti se je Slave Zorc, kmet iz Bazbor pri Čatežu, odločil za živinorejo, za pitanje |®let in govedi, in v tem času je spital več tisoč glav. kakšen živinorejec je danes 54-letni Zorc, pove tudi to, j?a so mu v dveh desetletjih poginila samo tri teleta. Bes pa je?da ne gre spat, ne da bi šel prej pogledat v ''lav, in tudi prva,jutranja pot ga pelje v hlev.
Za vse delo sta pri hiši sama z ženo. »Otrok nimava. Prej je z nami živel še moj mlajši brat z družino, s kate-r,ni sva se res po bratovsko razumela, je na hitro umrl [I1 z ženo sva ostala sama,« je povedal Zorc, ki mu beseda teče počasi, a preudarno, in kar pove, je dobro Premišljeno. Sprva sta Zorčeva pitala po 25 do 30 telet venem turnusu, pred petimi leti pa seje gospodar odločil, da bo zgradil nov, sodoben in velik hlev. »V štirih Mesecih po začetku gradnje so bila teleta notri.« In to je hlev, v katerem je prostora za 80 telet! Totiko jih
menda ne pita noben drug kmet v trebanjski občini.
seveda je Zorc kooperant trebanjske zadruge in preko zadruge pita teleta za ljubljansko Emono. »Ko sem začel graditi nov hlev, sem v zadrugi zaprosil za posojilo. Dali so mi 8 starih milijonov, rekli so, da ga bom že sam zgradil.« In ga je res. Teleta in krmila dobiva Zorc od Emone. »V vsakem turnusu, ki traja 100 do 110 dni, imam v hlevu od 60 do 80 telet, vtem času pa jih spitam od začetnih 100 na 250 kil.« V turnusu gre po 400 kg krmil na glavo, tako da za en turnus potrebuje 20 do 30 ton krmil. Zorčeva pa pridelata na leto še 80 do 100 ton krme in 300 ton silaže. »Res sva z ženo za vse delo sama, a imava vse potrebne stroje in pripomočke. Pri hiši so trije traktorji, nakladalke in vse ostalo.« Prvi traktor je Zorc kupil leta 1960, s plugom vred pa je zanj odštel stari milijon in tristo tisočakov.
»Ima že krepko čez 30.000 ur, pa dela tako kot prvi dan,« se pohvali Zorc, ki je s traktorji prevozil že okoli
50.000	ur. Tudi prve nakladalke, pravi, da ne zamenja za nobeno novo.
Zorčeva kmetija ima 7 hektarjev obdelovalnezemlje, poleg tega pa še 18 ha gozda, vendar iz gozda Zorčeva nimata dohodka, saj sekata le za svoje potrebe. Seveda sta večino obdelovalne zemlje namenila za krmo.
»Na svojem imam štiri in pol hektarja košenine, dva hektarja imam pa še v najemu od zadruge. V vsakem turnusu potrebujem poleg krmil še po 7 ton svojega sena.«
Zadnja teleta so šla iz Zorčevega hleva pred tremi meseci in od takrat je veliki hlev prazen. Gospodar si je namreč nekaj predtem pri delu hudo poškodoval nogo, trikrat je že dobil mavec in še danes hodi z berglo. »Zena ne bi zmogla toliko dela, to je še za dva veliko. Kako bo sama prenašala 50-kilske vreče krmil
in postorila še vse ostalo! Več kot dovolj ima dela s pitanjem naših 20 glav živine.«
Kljub temu da je Zorčeva kmetija zgledna, dobro opremljena, mehanizirana in usmerjena v živinorejo, je bilo gospodarju Slavcu že večkrat žal, da se kot mlad
fant ni raje odločil za službo. »Saj nama z ženo nič ne manjka, delati pa je treba kar naprej. Kot kmet pa se še posebej sedaj, odkar sem se pri delu ponesrečil, ne čutim kot enakovreden član naše družbe. Peti mesec sem že na berglah in ne morem nič delati, trikrat sem že dobil gips, in to je tudi vse, kar sem do sedaj dobil.« Pri tem Zorc misli na pravice iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja, saj konec koncev plačuje prispevke za 4. skupino, ki naj bi izenačevala pravice kmeta z delavčevimi. »Mene pa ves ta čas, kar ne morem delati, živi žena...« Seveda tega ne gre razumeti dobesedno, je pa kljub temu v tej bridki trditvi precej resnice. Se je pa v tem času, odkar Zorc ne more delati, pokazalo, koliko veljajo znanci in prijatelji. »V moji nesreči so mi ljudje res priskočili na pomoč in naredili veliko del, ki jih sam nisem mogel, in prepričal sem se, kako drži pregovor, da prijatelja spoznaš v nesreči.«
Med stvarmi, ki si jih za svojo vas Zorc najbolj želi, je na prvem mestu vodovod. Kako tudi ne, saj potrebuje 25 do 40 litrov vode na dan na glavo! Ob zadnji suši je moral vsak drugi dan pripeljati po tri cisterne vode iz doline, iz Temenice. »Ce bi mi jo vozili gasilci, še za vodo ne bi zaslužil, saj velja vožnja ene cisterne 400 jurjev. Poleg vodovoda pa bi radi tudi telefon, da bi bili vsaj tako bolj povezani s svetom, če ne drugo, bi vsaj zdravnika in veterinarja lahko poklicali in ne bi bilo treba za vsako stvar v dolino.«
Da so Razbore res odmaknjena vas, se vidi vsako leto znova tudi pri škodi, ki jo povzroča na poljih divjad. »Največ škode naredijo divji prašiči in temu se nikakor ne da ubraniti. Sosedom so .izkopali' toliko krompirja, da ga zase nimajo dovolj. Drugemu sosedu so lani prašiči uničili 2.000 kg koruze, pa je od lovcev dobil 800 jurjev odškodnine, jaz pa za poldrugo tono 400 jurjev. Pa kmetuj!«
A. BARTELJ
Krški papirničarji
31 A A
iVIAUA
PAMET BO
PRIHRANILA MILIJARDE
Po zgledu drugih proizvajalcev celuloze po svetu so se tudi v. Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem odločili za uvajanje sodobnega računalniškega vodenja v obratu za kuhanje celuloze. V tozdu Papir so zelo zadovoljni z mikroračunafniško opremo tvrdke Accu Ray, ki je ponudila svoje znanje in opremo tudi tozdu Celuloza. T oda ta ponudba »na ključ« bi bila tudi najdražja — okoli 750.000 dolarjev. Strokovnjaki krške tovarne pa so želeli, da bi se osvobodili odvisnosti od uvoza tujega znanja in opreme in tehnološko razvitejših držav, predvsem pa je pri načrtovanju tako zahtevah načinov vodenja bistvenega pomena dobro poznavanje tehnološkega postopka. I n kdo bi bolje poznal in Posredoval procesno tehnologijo, ki so jo do Podrobnosti osvojili v času od okoli leta 1976 (ko so obrat nazadnje posodobili v večjem obsegu z zvedbo tako imenovanega magnefitnega postopka proizvodnje celuloze, tedaj enega najsodobnejših prj nas in v svetu), kot prav domači strokovnjaki? Odločitev sam-oupravljalcev Celuloze ni bila težka, ko so po dveletnih pripravah z Institutom Jožef Stefan iz Ljubljane skleni-I' pogodbo za izvedbo prve etape projekta, ki bo trajala Pet let, predvidoma do konca leta 1990, naložba pa je bvrednotena na 500.000 dolarjev.
Mikroračunalniški sistem za zbiranje in prikaz podatkov ter osnovni nadzor kuhanja celuloze, ki bo 'Zdelan v okviru prve etape, bo predstavljal po apara-turni opremi in po funckiji osnovo za vse nadaljnje ete-Pa. Tako bo ta v drugi etapi dopolnjen z dodatno prog-ramsko opremo, da bo razen opravil iz prve etape °mogočal tudi pasivno pomoč jn svetovanje računalnika obratovodji pri vodenju kuhanja celuloze. Po zaključni tretji etapi projekta bo računalniški sistem v skladu z navodili obratovodje že aktivno in deloma samostojno posegal v vodenje kuhalnikov celuloze.
Vpliv posameznika
POVPREČNA Pl AČA
80.000 DIN
Biti direktor v današnjih pogojih gospodarjenja 2agotovo ni lahko, še teže pa je voditi izgubarsko tovarno, nastalo iz dveh delov in kolektivov, ki si nista bi-la kdove kako pri srcu. Ce potem v nekaj mesecih nastanejo odlični poslovni rezultati in znašajo delavske Plače 80.000 din, potem gre za primer, ki ga je vredno Predstaviti javnosti.
Zgodilo se je vtovarni energetske elektronikeTenel v Novem mestu. Pred letom dni je tovarna začela živeti Po ohceti Ele, neveste z izgubarsko doto, in tovarne "apajalnih napravBršljin, ženina, kisomucvenki siedr Plngljali v žep, ni pa vedel, kako jih smotrno obrtniti. skupaj nista prišla toliko zavoljo zaverovanosti enega ''drugega, pač pa zaradi nagovarjanja drugih, češ da P° to dober zakon. Ko je novonastala tovarna po nekaj "tešečih dobila za direktorja Božidarja Zajca, elektr-0|hženirja in diplomiranega ekonomista, so začeli uresničevati njegov program vodenja.
V kadrovskih mlinih je bilo ob njegovem imenovanju 'ternalo muzanja, ker si je direktorski kandidat (s sicer "aleč najboljšo strokovno kvalifikacijo) dovolil postajati pogoje, zelo neobičajne za novomeške razmere.
“Prijavil sem se z izhodiščnim programom, v katerem so bili dokaj natančno opredeljeni cilji
bodoče organiziranosti in delo tovarne. Razmere sem dobro poznal, saj sem bil v bršljinski Iskri pred leti redno zaposlen, z njo pa sem imel stalne stike tudi vsa leta potem, ko sem kot direktor prodajnega področja za napajalne naprave pri fskri v Ljubljani delal za Novomeščane..Sodeloval sem pri izpeljavi celotne reorganizacije, v katero je bila vključena tudi moja zahteva, da lahko sam predlagam ljudi na vodstvena mesta. V statut pa smo vpisali določilo, da enkrat na leto vsi zaposleni s tajnim glasovanjem ocenijo direktorja — mene in ostale vodilne ljudi. Direktor, ki na osnovi tajnega ocenjevanja ne dobi nad polovico glasov »za«, mora v roku šestih mesecev odstopiti s položaja.«
Po mnenju direktorjaBožidarjaZajcadelovnodisci-	rati pa povsem logičha posledica gesla: najboljše
plino ni mogoče zahtevati le pri delavcih, ampak mora	delavce v samoupravne organe in v vodstva družbe-
biti vgrajena od vodstva (tudi samoupravnega in poli-	nopolitičnih organizacij.
tičnega!!) navzdol Pri Tenelu imajo v aktih tudi dol- »Eden od postavljenih pogojev ob prevzemu očilo, da vsak direktor ali vodja sektorja lahko predla-	dolžnosti direktorja je bil tudi ta, da vsa vodstvena
ga premestitev delavca na drugo delovno mesto —	mesta zasede strokovni kader. Naša tovarna ima
niže ovrednoteno mesto, če delavec ne izpolnjuje	možnost in željo postati proizvajalec znanja in dela, ne
delovnih obveznosti ali če grobo krši disciplino. Če	pa prodajalec materiala. Če hočemo ta cilj doseči, mo-
delavski svet potrdi tak predlog, mora prizadeti brez	ramo v prvi vrsti zagotoviti ustrezno strokovnost na
ugovora na drugo delovno mesto. In ne samo to: sklep	vseh pomembnejših mestih. Menim, da sem zadel piko
o tako rekoč kazenski premestitvi naj bi imel za posle-	na I, ko sem ljudi v kolektivu prepričal, da moramo us-
dico prenehanja mandata v delavskem svetu, v izvršilnem odboru sindikata ali v sekrefariatu Zveze komunistov na ravni tozda. Verjetno edini tak primer, hk-
tvariti vzdušje in možnost elastičnega kadrovanja in premeščanja ljudi. V sedmih mesecih, kar sem tu, so bili domala vsi zaposleni že dvakrat razporejeni, a ni bilo več kot 5 do6 odstotkov pritožb. Niti eden med lenuhi ni več prepričan, da lahko uživa lažno solidarnost«
Neobičajno doslednost so v tej Iskrini tovarni uvedli tudi pri sistemu nagrajevanja. Medtem ko se drugod zelo ogibajo osebnih ocen, kdo je slab, dober in najboljši delavec — zaradi ljubega miru v hiši — so v Tenelu zelo neizprosni pri osebnih ocenah. Vsak mesec ocenjujejo, te ocene pa prinašajo zaposlenim dodatno stimulacijo, če je kdo več mesecev med slabšimi, že izpolnjuje pogoje za premestitev na slabše vrednoteno delovno mesto«
Produktivnost se je prav na osnovi tega načela močno povečala, poslovni rezultati tovarne pa so ob koncu leta presegli vsa pričakovanja. Zanimivo je tudi to, da so presegli 80.000 dinarjev povprečnega zaslužka že ob zadnjem trimesečju preteklega leta in da po združitvi v tovarni še ni bilo štrajka. Prej so bili kar pogostni, seveda pod novim imenom.
»Ni rečeno, da je moj model vodenja najboljši, je pa poizkus nečesa novega. Vesel sem, da poizkus daje rezultate. Sem pa globoko prepričan, da je dobro razpoloženje delavcev in homogenost kolektiva na osnovi dobrih ekonomskih .rezultatov tisto najvažnejše, kar neko tovarno vodi k napredku,« pravi direktor Zajc. Samozavest, sposobnost in delavoljnost 38-letnega direktorja, ki gaje usoda pred 16 leti iz Vel. % Obreža zanesla med Novomeščane, je vtovarni nalez-* Ijiva. To se vidi že pri vratarju.
RIA BAČER
medtem ko bd v četrti etapi te naloge opravljal na optimalni način, tako da bo mogoče dosegati čimvečji obseg proizvodnje celuloze pri danih obratovalnih pogojih in omejitvah. Tako se bo lahko, denimo, vodja proizvodnje celuloze sproti odločal, ali je primerneje voditi proizvodnjo (glede na trenutne tržne zahteve in obratovalno stanje v tovarni) ob čim manjši oziroma čim enakomernejši porabi pare ali občim manjši porabi lesa' na tono celuloze.
Ob dejstvu, da je energetika v »Djuru Salaju« sposobna vsako uro proizvesti 150 ton pare in da v tovarni porabijo na leto okoli 500.000 kubikov lesa, že malo boljši izkoristek pomeni milijardne prihranke. Računajo, da bo izkoristek boljši za 0;7 odst. do 1 odst., precej zadržana ocena koristi od računalniškega vodenja pri kuhanju celuloze pa nakazuje, da se bo celotna naložba izplačala z doseženimi prihranki prej kot v enem letu obratovanja! Za Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj je to predvsem zelo donosna naložba v povečanje produktivnosti sedanjega obrata za kuhanje celuloze. Na ta obrat odpade namreč kar okoli 70 odstotkov vseh stroškov za surovine in energijo, ki so zajeti v proizvodni ceni celuloze, zato pri sedanjem
obsegu proizvodnje — okoli 130.000 ton celuloze letno — že razmeroma majhne izboljšave pomenijo zelo velike absolutne zneske prihrankov.
Za I nstitut Jožef Stefan kot izvajalca pomeni projekt novo priložnost za praktično uveljavitev iastnega znanja na zelo zahtevnem področju industrijske uporabe računalniške avtomatizacije. Pri razvojnem delu v okviru projekta bo sodeloval tudi Institut za celulozo in .papir iz Ljubljane. Izvedba projekta temelji v največji meri na domačem znanju in opremi. Institut Jožef Stefan se kot glavni izvajalec loteva te zahtevne naloge na osnovi večletnih izkušenj, ki izhajajo iz dosedanjih raziskav metod in pripomočkov za računalniško avtomatizacijo, a tudi iz uspešnega razvoja in uporabe sistemov in naprav za računalniško vodenje v energetiki in procesni industriji. Napredno zasnovani mikro-računalniški sistem za vodenje, ki ga bo Institut dobavil Celulozi, je najnovejši in najzmogljivejši član iz družine prostorsko porazdeljenih sistemov vrste »mikro-m«.
Projekt se po naravi in težavnosti svoje problematike precej razlikuje od drugih vrst uporabe računalnika v industriji, ker obravnava tehnološko zelo
zahteven proces z velikim obsegom proizvodnje, ki teče neprekinjeno 24 ur na dan, pri čemer je šaržno kuhanje v tesni povezavi z drugimi kontinuirano deluje očimi procesi, oziroma obrati za regeneracijo kemikalij, pranje in beljenje celuloze ter proizvodnjo tehnološke pare in električne energije. Vodenje takega procesa narekuje uporabo najsodobnejših zamišli in postopkov s področja vodenja in regulaci/e procesov, na primer vodenje na osnovi matematičnega modela, prilagajanje obratovanja spreminjajočih se obratovalnim pogojem, sprotno izboljševanje izkoristka proizvodnih zmogljivosti s pomočjo računalniške simulacije in podobno.
Vodja linije vlaknin vtozdu Celuloza inž. Marko Šalita, ki tesno sodeluje pri projektu, poudarja, da je doma narejeni program sprejemljivejši, ker se da sproti prirejati. Od prve faze izvajanja projekta, ki se bb pričela konec tega leta, še ne pričakujejo ekonomskih učinkov, saj bo samo nadzorovala proces in bo dala izkušnje, kako naprej. Seveda jo bodo skušali izvesti tako, da se bo v vseh pogledih vključila v naslednje faze oziroma etape pomembnega projekta ne le za tovarno Djuro Salaj.
'	PAVEL PERC
\
učenje. . cas zorenja in ustvarjanja, zrelost, znanje,
. izkušnje in nato popolnost
priloga dolenjskega lista
I
1
] prebrali
[Letalstvo in Slovenci
4
t V lelo 1985, ko bc vsa Jugoslavija praznovala štolo obletnico rojs-Jva Goričana Edvarda Rusjana. Jiajznamenitejšega začetnika letalstva našega rodu, stopamo Slo-, jvenci z dostojnim pričevanjem o ^Zgodovini naše ustvarjalnosti te JVrste. Tik pred novim letom je na-jPired založba Borec iz Ljubljane predstavila na letališču Brnik prvo .knjižno delo o zgodovini slovenskega letalstva. V zbirki Letalstvo *n Slovenci je izšla prva od načrtovanih štirih knjig »Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna«. rAvtor je naš znani publicist in novi-oar Sandi Sitar iz Ljubljane, ki /že let raziskuje letalsko zgodo-vino, posebej pa se posveča preučevanju njenih začetkov.
1 .Tako tudi v tej knjigi poseže v Predzgodovino letenja, obravnava balonske začetke, še neuspele poskuse z napravami, težjimi od zra-'*®, prve uspehe teh prizadevanj in teoretično, konstruktorsko, graditeljsko. pilotsko ter publicistično dejavnost pred vojno, nato pa oriše
2 gledališča slovenske letalske zgodovine še prvo svetovno vojno. Posebej nadrobno predstavlja živ-•ienje in delo najpomembnejših slovenskih pionirjev in nekaterih djihovih sodobnikov na tujem, Pomembnih za razvoj te dejavnosti Pri nas. Dodaja časovno preglednico in imensko kazalo, besedilo Pa spremlja bogato, skrbno zbrano in izbrano slikovno gradivo.
Najzanimivejše Sitarjevo odkritje je Otmar Kanet iz Ormoža, ki je po do zdaj znanih podatkih prvi "Slovenski jadralni letalec, saj je Poieti 1909, več mesecev pred prvimi motornimi poleti Edvarda Ru-| sjaria že letat v Ormožu; z njim se torej začenja letenje na Sioven-
j skem.'
| Na več kot 400 straneh, kjer spremlja besedilo 177 izbranih do-tgjmentarnih fotografij in risb, še krste sadovi izvirnih raziskav, ne-. foteri prvič predstavljeni javnosti, rvceloti pa presenetljivi in privlačni Za najširši krog bralcev.
Se zlasti pa je Sitarjevo delo zanimivo in pomembno za vse, ki se 'ako ali drugače ukvarjajo z letalstvom in razvojem tehnične kulture pri nas. Po svoji temeljitosti in 'Zčrpnosti se enakovredno uvršča med podobne dokumente velikih narodov, hkrati pa zbuja upravičen Ponos ob našem prispevku k na-Predku tehnologije in civilizacije sploh; Razumljivo, da je tudi resna psnova za vse nadaljnje, na primer še bolj specializirane raziskave ob-
ravnavanih dejavnosti in svojevrsten priročnik za vsakogar, ki mora o letalstvu zaradi takih ali drugačnih potreb l^j ye,č vedeti.
Ko danes Slovenci ob vseh gmotnih in tehničnih možnostih lahko takorekoč na prste pretešjemo ljudi, ki ljubiteljsko grade svoja letala, se moramo ob branju Sitarjevih pionirjev grenko zamisliti, kaj po sedemdesetih letih vihravega napredka pri drugih narodih, ki smo jim takrat stopali ob boku, sploh še zmoremo. Tako je knjiga tudi vznemirljiva spodbuda vsem tistim, ki bi se lotili izumiteljstva in inovators-tva ali pa vsaj svoje gradnje, pa ne vedo, če se to sploh sme. Drugi pošiljajo ladje v vesolje, mi pa kupujemo plastične modelčke na ponterosu...
V tej zbirki naj bi izšla vsako leto ena knjiga Avtor naslednje, njen izid pričakujemo septembra ob Rusjanovem letalskem mitingu na letališču Brnik, je Gustav Ajdič, obravnavala pa bo obdobje med obema vojnama. Tretjo knjigo — o slovenskih letalcih v drugi svetovni vojni piše Mile Pavlin, pri četrti pa bo sodelovalo .več avtorjev. Pogumen projekt dragocenih pričevanj bo tako v obravnavanju naše narodne preteklosti zapolnil veliko vrzel, ki se je pravzaprav sploh nismo dovolj zavedali.
M. MOŠKON
Ni uspelo
Pisatelju, ki zbere Dogum in denar, da lahko izda svoje delo v samozaložbi, gre nekaj priznanja, ne da bi človek pravzaprav knjižno novost odprl. Vendar pa tega dejanja, ki nedvomno kaže globoko avtorjevo predanost svojemu delu, ne gre jemati kot povod za popolno prizanesljivost, knjižno novost je pač treba oceniti in videti enako, kot če bi izšla pri katerikoli slovenski založbi. Tako se najnovejše delo novomeške pisateljice Marjete Dajčmanove Pomlad in ti, ki je izšlo v samozaložbi prav te dni, kljub pohvali, ki jo to dejanje vsekakor zasluži (saj je izšlo v založniško zakrneli slovenski regiji), ne more ogniti nekoliko kritičnejši oceni, ker po več elementih prav tako upravičeno zasluži.
A najprej omenimo dobre plati knjižne novosti. Kratek roman ali daljša novela, kakor koli že delo opredelimo, je napisano v lepem slovenskem jeziku, mestoma z zares izvrstnim posluhom za glasbo besed, ki tu in tam vsaj oblikovano spominja na Cankarja. Tudi sam okvir, v katerega je vpeto dogajanje, je za naše razmere zelo zanimiv in nenavaden. Avtorica je namreč pripoved začrtala z vrsto slik, v katerih se ji pokaže njeno življenje, ko na operacijski mizi doživlja »življenje po življenju«, kot
se pojav izkušnje bližine smrti imenuje v tovrstni literaturi. Človek naj bi na pragu novega enostranskega bivanja ugledal vse svoje življenje Skozi lu'č najglobljih, -resnic in temeljnih smislov zemeljskega bivanja. Prve slike (Ob zibelki, Kakšen je naš ate, Novo leto v v vojni) še veliko obetajo, potem pa začne vse skupaj močno drseti navzdol, dokler se vse delo ne izpoj Sv razvodenelo, razčustvovano, najstniško zaljubljeno dnevniško pisanje, ki ga krona cel kup nedoslednosti, očitnih nelogičnih napak in nesmislov.
Zares škoda, da rokopisa pred natisom ni prebral pošten recenzent, ki bi pisateljico opozori! na vse to in ji pomagal najti zrelejšo pot, ki se nakazuje tu in tam, kar nedvomno kaže, da ima Dajčma-nova talent za pisanje. T ako pa moram to bežno oceno zaključiti z obžalovanjem: škoda, da je avtorica dobre knjige Marjetka ve, kaj je vojna poslala na knjižni trg tudi tu ocenjeno knjigo.
■ M. MARKELJ
Pomembno
delo
Dvojici zajetnih zgodovinskih knjig Cankarjeve založbe — v prvi je podana svetovna zgodovina, v drugi pa zgodovina Slovencev — se je te dni pridružila še tretja, ki predstavlja začetek široke pahljače, v katero se zgodovinski trio razvejuje od splošne svetovne
zgodovine in nacionalne na zgodovine posameznih strok in področij. Kot prva je prišla na vrsto zgodovina medicine, torej stroke, ki priteguje zanimanje tudi nestrokovnjakov, če ne celo kar najširše javnosti.
Zgodovina medicine je delo našega strokovnjaka, in sicer jo je napisal Peter Borisov, vodja inštituta za zgodovino medicine na ljubljan-
iz izložbe
Nordwid,
Jesenin,
Čelan
Leto ali kaj več bo, kar smo na tej strani obširneje pisli o slovenskih prevodih Baudelaire, Elitisa in Mandelštama, ki so kot zadnji izšli v Liriki. Takrat je zbirka zagledala luč sveta šele po nekajletnem premoru, saj je dalj časa kazalo, da jo bo založnica in izdajateljica Mladinska knjiga zaradi denarnih težav in drugih neugodnih okoliščin ukinila. Na srečo in najbrž tudi zavoljo tega, ker je prevladalo razumevanje, pa se to ni zgodilo, tako da Lirika še naprej izhaja in nadaljuje plemenito poslanstvo seznanjevalke slovenskega ljubitelja poezije s pesniškimi stvaritvami in pesniškimi duhovi iz svetovne literarne zakladnice.
V novem svežnju Lirike, ki ga je Mladinska knjiga poslala v knjigarne in naročnikom zadnje dni minulega leta, so spet tri knjige in tokrat so v slovenskih prepesnitvah izšli Cyprian Kamil Norwid, Sergej Jesenin in Paul Čelan oziroma Paul Antschel, kakor je njegovo pravo ime. S temi knjigami, ki so nedvomno razveselile ljubitelje poezije na Slovenskem in prav gotovo lastnike dosedanjih knjig te zbirke, je Lirika še razširila območje svojih presajevalskih prizadevanj. Skupaj je do zdaj v tej zbirki izšlo sedeminpedeset knjig poezije in prav toliko avtorjev od najstarejše grške pesnice Sapfo dalje, od katerih ima kajpak vsak svoj pesniško izpovedni svet. Resda so bili vsi predstavljeni z izbori svojih del, a so bili tudi izbori takšni, da je bralec lahko spoznal vsaj pomembnejše poti iskanj in dosežkov ljudi, ki so bolj ali manj intenzivno služili pesniškim muzam in s svojim pesniškim delom zaznamovali čas, v katerem so ustvarjali.
Iz knjige Norwidovih verzov, ki jih je ponašii Tone Pretnar, tudi pisec spremne besede in avtor izbora, spregovori čisti poljski romantik, ki se je oplajal pri Mickiewiczu. Čeprav je življenje Norvvi-da pripeljalo v duhovski stan, ni pisal samo zemljskomističnih verzov, kot bi morda kdo pričakoval, ampak se je loteval tudi čisto posvetnih, zemeljskih tem, segajočih v zgodovino in sodobje za njegovega življenja in bivanja pomembnih vprašanj, kot np.pr. kdo smo in kam
gremo. To narodnobuditeljsko noto, pesniško oza-veščanje, kakor so ugotovili nekateri raziskovalci Norvvidovega pesništva, so povzdignili ob prelomnih dogodkih za poljsko zgodovino, tudi v tem stoletju, obenem pa opozorili na pesnikov vpliv ns mnogo kasnejše rodove oblikovalcev umetniške besede na Poljskem in v Evropi. Norwidu so šele mnogo let po njegovi smrti priznali, da sodi met' največje in najizvirnejše evropske pesnike prejšnjega stoletja.
Osrednja pozornost v omenjenem paketu Lirikt predstavljenih pesnikov velja prav goiovo Sergeju Jeseninu, eni najbolj liričnih in obenem najbolj tragičnih pesniških osebnosti ruske književnosti, de-, lujočih v prvem četrtletju 20. stoletja. Jesenin je kot pesnik dozorel že v zgodnjih fantovskih letih, potem pa v razmeroma kratkem življenju (umrl je komaj 30 let star) izdal kar dvaindvajset pesniških knjig. Njegovo življenje in njegovo ustvarjalnost je najbolj zaznamovala oktobrska, boijševiška revolucija. Kot je sam zapisal v avtobiografiji male pred smrtjo, je bil popolnoma na strani revolucije, a je vse sprejemal po svoje: s kmečkim odklonom. Kmečka bit ga je nerazdružno spremljala po svetu, da se zavoljo tega ni nikoli prav znašel v življenju. Po srcu je ostal i lečki človek, pripadajoč zemlji ir. preprostostim stvarem, ki se na njej dogajajo, Ke' je bi! tenkočutne nravi, je ob dotiku z drugačno stvarnostjo, kot je živela v njegovih predstavah, zazveneval kot pojoča harfa. Včasih nežno, včasih bolestno, vselej pa možato. Ves tak je tudi v svojih pesmih, zavedajoč se, da »zadnji pesnik sem, ki poje o vasi«. Kajpak, ki poje drugače, kakor so pel. mnogi pred njim in za njim. Njegove pesmi je Izbral, prevedel in prizadet esej o pesniku napisa; Tone Pavček. Sicer pa povejmo, da j'e isti pesnil Jesenina prevedel že za knjigo, ki je pred leti izšla v Kondorju.
Zadnji pesnik v paketu, Čelan, nam je po občutju tega stoletja najbližji: njegove pesmi so nabite z negotovostjo, skoraj grozo preganjanega človeka. A nekaj takega, kar izpoveduje njegova poezija, je prišlo z njim že na svet, ki ga je ugledal v Bukovini kot sin židovskih staršev. Z njegovo domovino se je zgodovina kruto poigrala, kot nekdanjo provinco avstroogrske monarhije so jo na začetku druge svetovne vojne zasedle sovjetske čete, nato romunska in nemška vojska. Starše so poslali v koncentracijsko taborišče, sin pesnik pa je pobegnil. Ob koncu vojne je zapustil Bukovino, se zaposlil v Bukarešti, pobegni! na Dunaj, od tam pa se preselil v Pariz. Nemirno življenje, nestalnost, te begotnosti, zaznamovanost z židovstvom, ki so ga uničevala koncentracijska taborišča, zavesten beg v duha manj utesnjujoč svet, vse to je vidno zaznamovalo Celanovo življenjsko črto in njegove poezijo. Kot pesnik je modernist, njegov verz kristalno čist, odtujen človeškemu spominu. Ta hotena hladnost, položena v njegove verze, pa ni sama sebi namen: poveličuje pomnjenje same poezije. Pesmi je prevedel Niko Grafenauer, ki je tudi napisal študijo o Čelanu in njegovem pesništvu, če hočemo to poezijo dobro doumeti, moramo (skoraj obvezno) prebrati tudi študijo. Pesnika približa tudi v tistih dimenzijah, ki so ob branju nekoliko zabirsane.
I. ZORAN
J
ski medicinski fakulteti. Pot do knjige je bila doiga, kot je povedal pri predstavitvi njen avtor. Nastajala je na osnovi izkušenj, ki si jih je pridobil, ko je pripravljal predavanja za študente medicine. Pred leti so najprej nastala skripta v dveh delih, nato pa še rokopis za sedanjo knjižno izdajo.
Svoj »poskus sinteze medicinske misli«, kot je zgodovino medicine podnaslovil Borisov, je časovno razdelil na pet obdobij, od praskupnosti, sužnjeposestniškega družbenega reda, fevdalizma do obdobja krepitve meščanskega reda in obdobja velikih socialnopolitičnih konfrontacij v evropskih družbenih sistemih. V teh okvii ih je Borisov sledil vrsti vzrokov in posledic, ki so oblikovali medicino skozi čas in oblikovali štiri poglavitne smeri v razvoju te panoge. Človek je različno razumeval, od
kod in kaj bolezen je, kako in s čim jo zdraviti, a kot stalnico v razvoju lahko zapišemo človečnost, ki je vtkana v same temelje zdravilstva.
Knjiga je napisana strokovno, vendar tudi dovolj poljudno, da bo zanimiva za vsakogar. Za nas pa je ta zgodovinski pregled še toliko bolj zanimiv, saj je avtor poskrbel, da je v zgodovinski pregled vključil tudi slovenske dosežke, pri tem pa je še posebno pozornost posvetil slovenski partizanski saniteti.
Osrednjemu tekstu je dodanih precejšnje število črno-belih in barvnih ilustacij, pregled zgodovinskih in kulturnih obdobij, ki označujejo odnos med zdravnikom in bolnikom, angleško napisan povzetek, slovarček medicinskih izrazov, seznam literature za tiste, ki bi jih zanimale podrobnejše stvari, ter imensko in stvarno kazalo.
M. MARKELJ
Spolnost
mOMENTARi
O VRZELI IN MLAKUŽI
Razmere v slovenskem založništvu po svojo krojijo usodo knjig. Založniki so bolj sli manj prisiljeni pri izboru izdajanja novih *niigpogledovati za komercialno donosne-Airru deii, medtem ko morajo najrazličnejša Gela z Več področij čakati, da bodo našla bprra, kijih bo spravil na beli dan. Seveda se (i*f( zaradi tega ne tare piscev takih knjig, dloianik v čakanje.
Po mnenju načrtovalcev založniškega Dcograma Zvez.e prijateljev mladine Slovenije so teko usode deležne tudi knjige, na-'Te/ijene družinski vzgoji, predvsem knjige, 'paj tp.-tJila poceni, ne preobsežne, široko aO$topri6. aktualne m razumljive, vendar d&rofr-strokovne in razumljive ne samo za starše, kot sodobni kažipot pri vzgoji, 'ha/več tudi za vzgojitelje, ki bi ob njih širili svoje pedagoško znanje.
.Dindabes se družinska vzgoja sooča z vse zahtevnejšimi nalogami, ki so zapletene taradblnačilnosti sodobnega življenja (in-,ll*cija.’’ potrošnšivc, odmik družine od °tro*i Kriminaliteta mladostnikov, mamila 'n-zgodnji alkoholizemI in marsikateri ro-dkčlfjrsi bi se želel 00!j posvetiti olroku, ni-rT,apr%reki ustrezne literature, ki bi mu po-mageia'' krmar m- med sc Ho in karibdo ZahteVne sodobne družinske vzgoje.
Oa bi torej zapolnili tovrstno vrzel v delu slovenskih založniških hiš inmesničili cilje
svojega programa, v katerem sta zapisana tudi strokovna pomoč in pospeševanje družinske vzgoje, so pri ZPMS ustanovili novo knjižno zbirko Družina in vzgoja. Lani so na trg prišle že prve knjige nove zbirke, in med njimi kot številka 1 knjižica dr. Ane Kraker-Starmanove Skrbimo za higieno doma, v kateri avtorica podaja klasična in nova dognanja higiene v družini. V zadnjem delu zanimivega branja se obrača neposredno na otroke.
Druga v zbirki je knjižica Učne težave našega šolarja, ki je pravzaprav nekakšen zbornik številnih prispevkov različnih avtorjev. Namenjen je staršem, da bodo znali dojeti težave svojega otroka v šoli in mu pomagali premagati zastoji, da bi ne zavrti uspešne učne poti malega šolarja.
Tretja knjiga Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti je prav tako izbor različnih prispevkov več avtorjev, zaokroženi pa so v problematiko teh društev v krajevnih skupnostih. V Sloveniji je krajevnih skupnosti okrog t .200, vendar pa mnoge nimajo društva, kaj šele da bi bila ta organizacija aktivna. Knjižica je priročnik, ki bo svetoval m pomagal aktivistom pri delu na terenu.
Najnovejši prispevek v novi zbirki pa je knjiga Helene Puhar Ali smo starši res odpovedali? Delo sicer ni novost, saj je prvič izšlo že pred 18 leti pri Cankarjevi
založbi, vendar je tako zanimivo, da vsekakor zasluži ponatis. Dr. Anica Mikuš-Kos je v recenziji zapisala, da je po njenem mnenju besedilo Puharjeve »eden najboljših slovenskih tekstov o vprašan/ih vzgoje in odnosov v družini«. Dr. Milica Bergant pa je v uvodni besedi zapisala, da je knjiga še danes vsebinsko zanimivo in nenavadno delo.
Puharjeva namreč ni pri pisanju zašla v običajni strokovni prakheizem (nekaj primerov in nekaj nasvetov), marveč je v svojem delu vrtala za globljimi temelji\ na katerih slone odnosi-med starši in otroki.
Takrat, ko je delo nastaialo, je bila naša družba v preobrazbenem vrenju, v katerem pa je med drugim zbledelo tudi veliko nekdanjih vrednot. Avtorica Zavzeto opozarja na družinske vrednote in jih poudarja kot iz/emno pomembne za zdravo otrokovo osebnostno rast. Otrok namreč ni »samo privesek zakonskega živl/en/a«, marveč dejavnik, ki ustvarja družinsko skupnost. Zato so obveznosti staršev do otrok in njihove vzgoje tolikšne, da jih ni mogoče povsem preneti na delo drugih ustanov. Skoraj odveč je zapisati, da se dandanes v osnovi razmere niso spremenile in da je potreba po ustvarjanju polne družine še kako prisotna, če naj družba, dolgoročno gledano, dobi
osebnostno razvite in čustveno zdrave posameznike.
Posebnost 4. knjižice je dodatek, ki nosi naslov Izliv krvi v spomin. Napisala ga je hči pokojne pisateljice Alenka, znana novinarka in publicistka Pretehtana pripoved, ki je nekakšna mešanica spominov in razmišljanj ter življenjepisnih podatkov, je tako svojevrsten in zanimiv esej, da bo bralca gotovo pritegnil.
Torej, vrzel, o kateri smQ v začetku pisali, je nekolikanj manjša.' Štiri knjižice, štiri opeke. Toda zgolj zapolniti v/zelz opekami-knjigami bi bilo premalo. Te knjige morajo med budi, priti morajo v roke vzgojiteljem in staršem, če naj opravijo svoje plemenito in zares potrebno poslanstvo. Cena ni ovira, saj je zares nizka (860 din za prve tri in 800 din za četrto knjigo v prosti prodaji, v posebni so cene še nižje). Bati se je, da so ovire drugje — v ljudeh samih, v njihovi skoraj že brezupni poiopljenosti v mlakužo nepismenosti, če ta izraz vzamemo v najglobljem pomenu, saj človeka, ki v letu dni ne prebere niti ene knjige, ne moremo imenovati pismenega. '■Takih pa je pri nas vse več. Dobra hotenja in dobra dejanja nekomercialnih založnikov, kot je ZPMS. tako ne zadevajo v polno
MILAN MARKELJ
Z majhnimi koraki je že daleč prišla. To velja za Cankarjevo založbo pri utiranju poti na področju slovenske leksikografije, kjer ima zbirka malih leksikonov te založbe čedalje bolj opazno vlogo. Pri začetnih korakih so tovrstni leksikoni potrebovali oporo tujih, v glavnem nemških predlog, sčasoma pa je bila dovolj le domača pamet. Tako smo že dobili izvirne priročnike o družboslovju in okolju, o slovenski in .svetovni književnosti, pred kratkim o slovenskih krajevnih imenih, v pripravi je še več podobnih del, nazadnje pa je v zbirki izšel mali leksikon Spolnost, ki ga je sestavil znani seksolog dr, Marijan Košiček.
Pisec meni v- predgovoru, da je spolno življenje človeka še zmera, obremenjeno s številnimi predsodki, pogojeno bistvenih vprašanjih človekove spplnostl. odtod izhaja veliko nezdravih odnosov meč ljudmi. Razkrit« človeku resnico o človeku kot (spolnem- .bitju, »d njegovih resničnih .potrebah na lem podroffjirzasebnega in družr benega življenja« — to je osnovn, namen pričujočega leksikone, v katerem je po abecedi obdelanih okoli 1.800 g«s£l, ta pa dopolnju|e še blizu sto.ilustračlj in shem
Za izhodišče 'Služijo temeljna dognanja seksologije kolznahesti.
ki raziskuje raznovrstne pojave v vedenju človeka kot spolnega bitjij ja. Ne gre samo za fizično plet spolnosti, v geslih je človek razčlenjen tudi kot psihično in družbeno naravnano bitje Vsakršna spolna (ne)dejavnost človeka se tako ali drugače odraža v njegovi duševnosti, prek te v siceršnjem življenju in delu, zato je zgrešeno ločevati spolno življenje oo drugih sestavin človekove pojavnosti:Ria* vilno osvetliti spolnost je' torej mogoče le ob hkratnem upoštevanju bioloških in fizioloških, psiholoških pa kulturnozgodovinskih in še kakšnih dognanj o človeku. Da se leksikalnega posla o spolnosti ni lotil vsestransko, tega dr. Koščku m mogoče očitati.
D. R.
priloga dolenjskega lista
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
IVAN,
POŠTAR IZ AMERIKE
Nekaterim ljudem je usojeno, da preživijo večji del svojega življenja pri delu in pri poklicu, ki jim pravzaprav ne ustreza. Usodajim je usmerila kretnico v napačno smer in sami ne zmorejo toliko moči, da bi jo obrnili. Tako bi bilo lahko tudi s Komparetovim Ivanom iz Metlike. Doma je bila revščina, pa se je po takratni navadi lotil’ prvega poklica, ki se mu je ponudil. Postal je krojač in delal pri različnih mojstrih na Suhorju in v Metliki. In potrpel je v tem poklicu, saj je bil v tistih časih človek lahko vesel, če je imel delo, kje da bi se še premišljal in poskušal s čim drugim. Ubogljivo je sedel za šivalnim strojem v tesnih delavnicah ter delal zdaj za Nemaniča na Suhorju, zdaj za Fuksa ali Prusa v Metliki. Tako so tekla leta, Ivan pa je odrasel in lahko bi začel živeti samostojno, če bi mu tega ne preprečila vojna. Brat je odšel v partizane, kjer je kmalu padel, družino pa so Italijani odpeljali v internacijo. Kar pet so jih pobrali naenkrat očeta in mater, Ivana, njegovo sestro in njeno hčerko. V Italiji so ostali nekaj časa skupaj, nato pa so drug za drugim odhajali domov, le Ivana so Italijani pridržali vse do kapitulacije.
»Bil sem preprost fant in se na politiko nisem kaj dosti spoznal,« se taborišča spominja Ivan, »med nami pa je bilo precej študentov, profesorjev, izobraženih ljudi, zato sem se kaj hitro učil. Organizirali smo se, se izobraževali in govorili o politiki ter stanju v svetu. Sporočila od zunaj smo dobivali na vse mogoče načine. Nekateri so jih našli celo v suhih hruškah, ki sojih domači poslali v taborišče.«
Ko je fašistična Italija razpadla, so se trume taboriščnikov peš odpravile domov. Bilo je daleč in mnogo nevarnosti je prežalo na cestah. Največja so bili seveda Nemci. In prav tem je Jožetova skupina padla v pest v bližini Šenpetra. Nemci so jih naložili na vlak, češ da jih bodo odpeljali do Ljubljane, od tam pa domov, vendar so slutili, da gre za prevaro. Kasneje se je izkazalo, da je večina potnikov res pristala v nemških delovnih taboriščih, Ivan in še nekaj njegovih tovarišev pa ne. Ko je vlak pri Preserjih za nekaj časa ustavil, so poskakali dol in se napotili k bližnjim hišam. »Halt!«so vpili Nemci injih podili nazaj na vlak, Ivan in njegovi pa so jim
dopovedovali, da so že doma, da so to njihove domače hiše in da jim ni treba naprej v Ljubljano. Nemci so počakali, da so se porazgubili v hiše, potem pa je vlak le odpeljal dalje. Rešeni so bili taborišča. Seveda so hitro prišli iz hiš, čim je vlak odpeljal, in se peš napotili čez Ig naprej na Dolenjsko. Pričakalo jih je že zbombardirano Novo mesto in kmalu nato partizanska Bela krajina.
Ivan kljub dolgi poti do doma ni počival dolgo v Metliki: vstopil je v 15. brigado in bil dodeljen partizanskim delavnicam. Tako je šival za partizansko vojsko, se selil iz kraja v kraj, iz delavnice v delavnico, iz ofenzive v ofenzivo, dokler ni maja petinštiridesetega vkorakal s svojo brigado v svobodno Ljubljano.
Po vojni je Ivan napravil še nekaj poizkusov: najprej pri krojaški zadrugi, nato pri gradbenem podjetju. Končno je postal to, po čemer ga Metličani ter prebivalci številnih vasi in zaselkov okoli Metlike pravzaprav poznajo: postal je poštar. »To je lep poklic. Res, da je težak, da je veliko telesnih naporov, odgovornosti, da je treba ven v vsakem vremenu in ob vsakem razpoloženju, vendar če ga imaš rad, je vse lažje. In kot rečeno, poklic je lep.«
Vidi se, da se Ivanu Komparetu večkrat stoži po časih, ko si je oprtal težko torbo in se podal v vasi na pobočje Gorjancev: v ponedeljek, sredo in petek en okoliš, torek, četrtek in soboto drugi. Tudi po trideset kilometrov na dan. Če je kdo zbolel, pa še po mestu! Vendar na teh poteh Ivanu nikoli ni bilo dolgčas. Celo vrsto lepih spominov, zanimivih doživetij in raznih pripetljajev ga veže na tisti čas. Takih klasičnih poštarskih, v katerih nastopajo razjarjeni psi —sovražniki poštarjev številka ena, zaljubljena dekleta, ki na pragu čakajo s trepetajočim srcem in stalnim refrenom: »Je kaj pisal?« — prijateljice poštarjev številka ena, pa tudi drugih. »Peš hoja-je koristna,« ugotavlja Ivan in pripoveduje, kako je prav zato dostikrat našel izgubljen denar, ki ga je potem lastnik zopet dobil v svojo last. »Spet bom moral več hoditi,sedaj bi gatudi jaz kaj potreboval,« namigne Ivan na svojo pokojnino.
Še najbolj prisrčna pa je zgodba iz Bojanje vasi. Tudi tam, kot povsod po Beli krajini, imajo precej sorodnikov v Ameriki, zato ni bilo dneva, da ne bi prišlo pismo z onkraj luže v vas. Otroci, ki so se veselili teh pisem prav tako kot odrasli, so Ivana pričakali že ob poti: »Ste bili v Ameriki?« In Ivan jim je dal pismo: »Sem, sem, glejte, kaj sem vam prinesel.« Otroci so mu ob tako otipljivem dokazu seveda verjeli, zlasti, če se je iz pisma pokazal še kak zeleni dolar. Če pa pisma slučajno ni bilo, si je moral Ivan izmisliti primeren izgovor: »V Ameriki luščijo fižol. Niso imeli časa pisati. Pozdravljajo vas pa.« In otroci so bili vseeno veseli pozdravov iz velikega, tujega sveta. Takrat še ni bilo radia niti televizije in otroška fantazija je neomejeno krojila svet po svoji volji. Ivan, poštar iz »Amerike«, pa jim je pri tem rad pomagal.
Ivan je kot poštar osmislil in izpopolnil svoje življenje. Res, da tudi krojaštva ne sovraži, vendar mu je sveži zrak in gibanje bolj prijalo. Zato se je opogumil in si sam začrtal svojo usGdo. Sedaj, ko kot upokojenec krmi svoje kokoši v Metliki, mu ni nikoli žal, da se je šel »poštarja iz Amerike«. Tisti čas je že daleč, otroci so zrasli, pa tudi vasi niso več takšne, kot so bile. Le spomini še romajo po zaraslih poštarskih stezicah.
TONE JAKŠE
POL ŽIVLJENJA NA KOLENIH
Marsikdaj lahko tudi naključna odločitev prinese človeku zadovoljstvo in celo uspeh. Za krškega parketarja Jožeta Pirca gornja j domneva nedvomno drži. Doma iz Ravni pri I Sv. Duhu (zdaj Veliki T rn), je že zgodaj spoz-I nal, da za sedmero otrok razmeroma velik grunt ne bo dajal dovolj kruha. Odločitev za j parketarja (stroko je spoznal pri znanem ljubljanskem mojstru Marjanu Bokalu) je bila pač izhod v sili, izbire takrat ni bilo. Pri Boka-1 iu je bil dve leti pomočnik, ko pa se je vrnil iz vojske, je Pirc začel na svoje. »Hotel sem do-i kazati, da tudi sam zmorem dobro delati. Bil sem novinec in pionir parketarstva v Krškem in v Posavju. Ker tedaj ni bilo dela ne denarja, da o kreditih niti ne govorim, je bila odločitev za samostojno obrt kar korajžna,« pravi Pirc.
Toda izognil se je zagatam začetnika. Z veliko volje in vztrajnosti. S prvimi deli za brežiškega Gradbenika, za krško Savo in | črnomaljski Begrad se je precej uveljavil. Kakovostno delo in spoštovanje rokov je obratovalnici Parketarstvo Pirc prineslo največji razcvet od leta 1965 do 1973, kose krivulja razvoja za nekaj let spusti, v zadnjih letih pa se spet rahlo vzpenja. Obratovalnica daje danes kruh že 10 delavcem. Največ dela imajo vPosavju in Beli krajini. Opremili so številne bloke, hotela v Krškem in Sevnici in LB — Temeljno posavsko banko Krško. Dobri odnosi in nagrajevanje delavcev očitno ugodno vplivajo na počutje obojih — delavcev in obrtnika, zato je ena od značilnosti j Parketarstva Pirc tudi dolgoletna zvestoba j obratovalnici. Alojz Kržan iz Lončarjevega j dola pri Sevnici je delal pri Pircu celih 20 let,
! večina delavcev pa ima tudi že dolgoletne izkušnje, po 10 in 15 let delovne dobe.
»Parketar se mora sprijazniti z dvema posebnostma pri delu, in sicer,'da je pri pola-! ganju ves čas na kolenih ali morda čepi, drugič pa, da je to izrazito terensko'delo, saj se mora seliti, tako, kot se pač menjajo grad-: bišča. Vsak delavec mora biti samostojen,
| obvladati mora vse faze delovnega procesa. Nimamo nobenega učenca iz usmerjenega j izobraževanja in se jih niti ne veselimo, saj, kot vem, znajo veliko premalo praktičnega,«
I rgzlaga Jože Pirc družno z Alojzom Mirtom, parketarjem, s katerim sta se izučila pri Bokalu v Ljubljani. Še zdaj sodelujeta. »Ha, če bo j kdo naredil vse tako, kot sva povedala, si bo : vsak že sam lahko položil parket,« se pošali Mirt.
Tako enostavna vsa ta reč le ni. Preden se parketar loti polaganja parketa, mora biti | podlaga suha in ravna — za klasični parket je j lahko lesena ali betonska, za lamelni parket pa je za podlago lahko iverica ali beton. Še pred desetletji so polagali veliko orehovega klasičnega parketa, danes pa prevladujeta hrastov in bukov parket. Klasičnega so polagali v obliki ribne kosti ali »šifa«,'kot pravijo obliki polaganja, ki spominja na ladijski pod. j Še starejši je ornament, ki se, podobno kot klasični parket, polaga na slepi pod (mehki,
; smrekov les!), na beton pa so ga še pred 10 ! leti pričvrščevali z vročo smolo — bitumnom.
Pri ornament parketu se napravi plošča iz hrasta, okvir pa je iz svetlejšega parketa, iz jesena ali javora. Na brežiškem gradu (kulturno-zgodovinski spomenik pač!) so Pirc in njegovi fantje dokazali, da se lahko spoprimejo tudi z najzahtevnejšimi deli.
»Delo s smolo je bilo težaško in dolgovezno, saj je bilo treba vstati zjutraj najmanj eno uro prej, da smo skuhali smolo, potrebovali pa smo še vsaj enega delavca. Zdaj uporabljamo izključno enokomponentna lepila, predvsem sežanskega Metola. Viskoznost lepila je alfa in omega njegove kakovosti. Zaenkrat nimamo pripomb,« pravi Pirc.
Parket ima pred polaganjem 14 do največ 18,20 odstotkov vlage. Ce je preveč vlažen in je relativna vlaga zraka prostora, kjer ga polagajo, 20 do 25 odstotkov, je velika nevarnost, da se parket napne in dvigne. Pozimi povzročajo težave radioatorji brez vlažilnikov, saj vročina lahko posušr parket na 3 odstotke vlage, seveda se tedaj pojavijo razpoke. Zdravila zoper naravne zakonitosti pač ni! Tla namažejo z lepilom in sproti polagajo. Po 12 urah sušenja parket trikrat stružijo. »Kje so že tisti časi, ko smo morali vse ročno ostruga-ti! Tudi desetkrat več časa prihranimo, odkar imamo stroje za brušenje. Ko zatem dobro posesamo prah, parket trikrat lakiramo. Po vsakem lakiranju ga ročno zbrusimo. Strojno brušenje ni tako kakovostno,« razlaga Jože Pirc, krepak 45-letnik, in na koncu potoži, da, žal, ni zanimanja za ta poklic, čeprav že davno ne polagajo le parketov, ampak tudi tapisone, itisone in tople pode. Z njimi je veliko lažje delo kot s parketi.
PAVEL PERC
YNYXV.Xv\\YN
,\\W\\Y
YY\vAy>\VvV