LETNO POROČILO ZA POSLOVNO DOBO 1938 N IN ZA ŠOLSKO LETO 1938-39 1939 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZDALA IN ZALOŽILA GLASBENA MATICA V LJUBLJANI •• ••'• "' C . . \ mm§- ■ •: ".-v-*- ■'"'■■••'r- j Jr~ ^ GLASBENA MATICA V LJUBLJANI LETNO POROČILO ZA POSLOVNO DOBO 1038 IN ZA ŠOLSKO LETO 1938=39 1Q3Q Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani Delo Glasbene Matice Splošni podatki. Glasbena Matica v Ljubljani je bila ustanovljena meseca septembra 1872. leta z nalogo, da skrbi predvsem za izdajo slovenskih umetnih skladb in narodnih pesmi, da prireja glasbene produkcije, da skrbi za slovenski glasbeni pouk in da osnuje in vzdržuje glasbeno knjižnico, ki naj združuje vsa domača in tuja glasbena dela, predvsem slovanska. V prvih desetih letih je delovala Glasbena Matica zgolj kot glasbeno-literarni zavod in to svoje delo je vzdržala do današnjih dni. Meseca novembra 1882. leta je začela delovati glasbena “sola, ki se je razširila septembra 1919. leta v Prvi jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Ta je bil podržavljen dne 1. aprila 1926. Od tega dne dalje vzdržuje Glasbena Matica še naprej lastno glasbeno šolo. Koncertno delovanje se je začelo leta 1888. Pevski zbor Glasbene Matice je bil ustanovljen spomladi leta 1891. in sicer najprvo moški zbor, v jeseni istega leta pa mešani zbor. Orkestralno društvo Glasbene Matice je bilo ustanovljeno jeseni leta 1919. Koncertna poslovnica je začela s svojim delom leta 1922. in vodi skoro vse ljubljanske koncerte. Druhveni arhiv datira izza obstoja društvenega delovanja sploh. Knjigarna Glasbene Matice (Kongresni trg št. 9) je bila odprta leta 1922. Folklorni institut Glasbene Matice je začel s svojim delom oktobra 1934. leta. 3 Društveni odbor: Koncem koledarskega leta 1938. je Glasbena Matica dovršila svoje 66. poslovno leto. Mirno lahko ugotovimo, da je bila v vsej tej dobi pot Glasbene Matice vedno na isti ravni črti, ki vodi k cilju, kako na najboljši način koristiti slovenski produktivni in reproduktivni glasbi. Lani se je sklenilo poslovno leto v znamenju snujoče se glasbene akademije. Zal, da se ta zadeva do danes še ni uresničila. Uredba o umetniških šolah je sicer popolnoma pripravljena, nima pa še podpisa vseh merodajnih činiteljev, dane so pa obljube, da se bo zgodilo to še pred koncem šolskega leta 1938/39. Na lanskem občnem zboru je predsednik Glasbene Maticc dr. Vladimir Ravnihar govoril o uredbi o umetniških šolah v naši državi in prav je, če poudarimo njegova izvajanja tudi na tem mestu. Izvajal je: »Stvar ni nova. Že leta sem se je pripravljala kot odgovor na naše stremljenje, da bi se ustanovile stalne, sistemizirane od poljubnosti vsakega letnega drž. proračuna neodvisne ustanove na glasbenem polju, od osnovne pa do visoke glasbene šole. V svojem arhivu imam načrt zakona o umetniških šolah, ki si ga je ministrstvo bilo pustilo predložiti že leta 1929.; ohranjen imam tudi zapisnik o anketi, vršivši se v tej dobi. S šolskim letom 1937/38 je bila s posebno uredbo in z ustrezajočimi postavkami v drž. proračunu poklicana v življenje Glasbena (muzička) akademija z rangom visoke šole in Srednja glasbena šola v Beogradu. Nova institucija pa je naletela na odpor Glavne kontrole, ki se je zlasti spodtaknila ob v uredbi učnemu osobju dani položaj vseučiliških odnosno srednješolskih profesorjev. Glede tega vprašanja Muzička akademija s svojo uredbo še danes visi v zraku. Prav in poglavitno s tega razloga se je ministrstvo odločilo, da pripravi novo uredbo, veljavno tudi za ostale umetniške šole v državi. Za nas je rešitev problema v tem, da po eni strani Drž. konservatoriju v Ljubljani, temu detetu Glasbene Matice, priborimo isto veljavo, kakor naj jo ima Muzička akademija v Beogradu, po drugi strani pa, da obdržimo šolo Glasbene Matice kot pripravljalno stopnjo za konservatorij odnosno bodočo Glasbeno akademijo v Ljubljani. Ob prevratu je Glasbena Matica na pobudo našega nepozabnega Mateja Hubada razširila svojo glasbeno šolo v Prvi jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki je takoj ob rojstvu pokazal vso svojo življenjsko sposobnost. Bilo je mnogo zanimanja za novi glasbeni zavod, za našo glasbeno visoko šolo, bile so na razpolago sposobne moči in bilo je dovolj mladih glasbenih talentov kot prvi kader njegovih gojencev. Toda kaj kmalu smo spoznali, da naša lastna materialna sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje zavoda na dostojni višini. Zato smo pokrenili akcijo za podržavljenje zavoda. Leta 1920 so pričeli naši napori v tem pravcu, toda šele s 1. aprilom 1926. leta so završili z uspehom. Med tem je Glasbena 4 Matica, le deloma s pomočjo države, potrošila stotisoče, da je ohranila zavod pri življenju. Pa tudi po podržavljenju je drž. konservatorij nujno potreboval naše pomoči. Saj je imel drž. konservatorij spočetka sistematizirana samo tri učna mesta, in šele leto kasneje smo dosegli še četrto mesto, na katera mesta so bili postopoma imenovani Matej Hubad, Jan Šlajs, Janko in Anton Ravnik. Tudi od drž. blagajne nakazana materialna sredstva so bila nezadostna zavodu, ki je potreboval prostorov, učil, glasbil, uprave, sploh vsega za samostojno eksistenco. Tako je bila n. pr. za instrumente najvišja vsota v budgetu dosedaj din 5000.—. Glasbena Matica je priskočila konservatoriju na pomoč z vsem svojim učiteljskim zborom, v katerem je bilo tudi od države njeni šoli dodeljeno državno učiteljstvo, dala za nizko najemnino letnih din 20.000.— na razpolago prostore in ves svoj inventar. To so bile žrtve, ki jih je dopri-našala Glasbena Matica za državni zavod, pa je naravno, da je iz leta v leto skušala prevaliti breme na državo. Z velikimi napori, z mnogimi vsakoletnimi intervencijami nam je to po večjem delu tudi uspelo, saj šteje danes učiteljski zbor konservatorija 15 učnih moči, poleg mnogih honorarnih eksternih učiteljev in učiteljev operne šole. Zavod, ki danes vzpjedno izpopolnjuje svoj namen, je po svoji duhovni, kakor tudi po materielni strani, zaslužno delo Glasbene Matice, česar ji nihče oporekati ne more in bi ji delal krivico, če bi ji kdo to zaslugo hotel zmanjšati ali pa celo odrekati. Vsa zgodovina Glasbene Matice kaže, da so vsi napori tega društva bili vedno usmerjeni na dviganje kulture, zlasti glasbene. Bodoča visoka glasbena šola bi nikdar ne bila mogoča, če bi solidnih temeljev za tako novo stavbo ne bila postavila Glasbena Matica s svojim delom in z velikimi žrtvami tekom več kot pol stoletja. Zategadelj je umevno, da je Glasbena Matica v trenotku, ko se pripravlja nekakšen prelom sedanjega stanja in ko je dana možnost, da postane Drž. konservatorij kot Glasbena akademija čisto samostojen zavod, temu vprašanju posvetila vso svojo brigo in pažnjo. V dve smeri je šlo naše prizadevanje: da se uredba, kakor velja z.i Glasbeno akademijo in srednjo glasbeno šolo v Beogradu, osvoji tudi za Ljubljano in da se na konservatoriju delujoče učno osobje prevede na pristoječe mu položaje. Skratka, hočemo, da se ustvari svojemu smotru ustrezajoč umetniški zavod, ki so mu dana na razpolago zadostna sredstva za samostojno, od drugih činiteljev neza-visno življenje, zavod, na katerem naj se na državne stroške vzgoje samo resnični naši glasbeni talenti. Hočemo, da iz teh glasbenih talentov postanejo manj umetnostni obrtniki, kakor pa kulturni delavci, od katerih naj spet najsposobnejši med njimi v polni zavesti požrtvovanja in nesebične službe v korist narodovi kulturi kedaj prevzemo vodstvo zavoda. Samo s tega višjega etičnega stališča je posebna glasbena visoka šola med Slovenci opravičljiva in njen raison d’etre bo podan, če se bode njeno vsakovrstno vodstvo in njen vsakokratni profesorski zbor zavedal tega kulturnega poslanstva, 5 V vsem tem stremljenju smo imeli najboljšo, predvsem moralno oporo v Muzički akademiji v Zagrebu, ki zasleduje iste cilje kakor mi. Roko v roki ž njo smo na mnogih sestankih, ki so se jih udeleževali odposlanci našega odbora in predvsem ravnatelj konservatorija in ravnatelj naše šole g. Betetto, pripravljali tla, da smo uspešno in enotno mogli nastopiti pred komisijo, ki sestavlja besedilo uredbe. Seveda je bilo treba vzdržati tudi stalne stike z re- j ferenti v ministrstvu. Samo s takim delom na terenu, ki zaleže več, kakor vsaka priložnostna predstavka ministru, je mogoče doseči realnih uspehov. Moram vas zagotoviti, da delo poteka ugodno izpod rok in je upati, da imamo s prihodnjim šolskim letom svojo Glasbeno akademijo v Ljubljani. Naša najnovejša informacija se glasi, da Uredba do 31. marca t. 1. še ne izide, ker bo g. minister prosvete zanjo prejel posebno pooblastilo šele v finančnem zakonu za leto 1938/39. In kaj s šolo Glasbene Matice? Po našem globokem prepričanju je neobhodno potrebno, da jo vzdržimo. Namera sicer obstoji, da se bodo zasebne šole in šole samoupravnih teles s pravico javnosti ls izjemoma dovoljevale, toda prav nič ne dvomim, da bo šola Glasbene Matice, ki je v posesti te pravice že dolgo let, to pravico obdržala. Državno priznana, subvencionirana in pod državnim nadzorstvom je bila Glasbena Matica že v Avstriji. Pravico javnosti v Jugoslaviji pa ima od 1. 1919 dalje. Glasbeni akademiji, ki ne pozna nižje glasbene šole, bo taka predstopnja osnovnega glasbenega šolstva nujno potrebna, ne glede na to, da smemo kar računati s tem, da bo Glasbena akademija tudi posihmal kot nekako železno reservo potrebovala zaledja Glasbene Matice. Ni prezreti okolnosti, da bo na visoki šoli glasbene akademije z ozirom na omejeno število profesorjev in z ozirom na omejeno število učnih ur numerus clausus pripuščenih gojencev. Potreben bo torej zavod, na katerem imajo nadarjeni gojenci priložnost, da se vspno na višjo stopnjo glasbene izobrazbe in na ta način dočakajo, da se jim, kadar so mesta na Glasbeni akademiji prazna, nudi prestop na državni zavod.« V ostalem je vršil odbor vse redne tekoče društvene posle ter jih reševal tekom leta na 16. odborovih sejah. Vso svojo skrb je posvečal matičnemu delu in slovenskemu glasbenemu življenju sploh tel' mu skušal koristiti po svojih najboljših močeh. Bil je v stalnih stikih z vsemi pomembnejšimi glasbenimi institucijami naše države in izven njenih meja. Skoro vsi veljavnejši faktorji tu- in inozemstva so se obračali do Glasbene Matice radi najrazličnejših glasbenih informacij. Glasbena Matica je vršila svojo dolžnost in ima zavest, da je storila vse, kar je bilo v danih prilikah in v okvirju njenih finančnih možnosti storiti mogoče. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 7. februarja 1938. leta, je bil izvoljen za dveletno poslovno dobo 1938. in 1939. odbor, ki se je konstituiral sledeče: 6 predsednik: dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik: dr. Janko Žirovnik, tajnik: Pečenko Silvan, namestnik: Žepič Ljudevit, blagajnik in gospodar: Pertot Avgust, namestnik: Gruden Mirko, društveni nadzornik: Lajovic Anton, namestnik: dr. Karlin Ivan, odborniki: dr. Černe Franc, Gerčar Jakob, Hladnik Franc, dr. Kreč Vladimir, dr. Neuberger Mavrici j, ing. arh. Platner Joža, dr. Rupnik Vladimir, Wohinz Ivan. Namestniki odbornikov so bili: dr. Hribar Miro, Poljane Franc ii; Saša Šantel. Pregledovalci računov: Hočevar Ivan, Marki Ivan in Prinčič Vladimir. V poslovni dobi 1938. je bila v odboru samo ta sprememba, da je vstopil v odbor mesto Žepiča Ljudevita, ki si je izprosil nekaj mesečni bolezenski dopust, namestnik dr. Hribar Miro. Obstojal je tudi šolski in finančni odsek, katerega naloga je bila, da pretresa vse važnejše društvene zadeve ter pripravlja sklepe za odborove seje. Predsednik finančnega in šolskega odseka je bil ravnatelj Mirko Gruden, njegovi člani poleg predsednika dr. Vladi-miria Ravniharja še odborniki: dr. Kreč Vladimir, Lajovic Anton, Pečenko Silvan, Pertot Avgust in dr. Žirovnik Janko. Sejam je prisostvoval ravnatelj šole Glasbene Matice, Betetto Julij. V finančnem pogledu vlada ob podpori države, banovine in Ljubljane po večini ravnovesje, dohodki krijejo izdatke. Vse premoženje in pridobljena sredstva služijo izključno le procvitu glasbe v slovenskem narodu. Glasbena Matica ima v Ljubljani svojo podružnico Filharmonično družbo, s katero deluje v najlepšem sporazumu. 7 Šola Glasbene Matice jc najstarejši slovenski glasbeno-vzgojni zavod, ki je zaključil koncem šolskega leta 1937/38 svoje 56. leto. V tem šolskem letu je bilo vpisanih skupno 469 gojencev, med letom jih je vstopilo 65, izstopilo 103, tako da je bilo ob koncu leta na šoli 431 gojencev, izmed teh 232 dečkov in 199 deklic. Posečali so 22 različnih učnih predmetov in z redom odlično je bilo ocenjenih 33%, z redom prav dobro 45%, z redom dobro 15%, 7% pa je bilo neocenjenih. Po narodnosti je bilo med gojenci 95% Slovencev, ostanek pripada Srbohrvatom, Čehom, Francozom, Italijanom in Nemcem. Šola Glasbene Matice je imela svojo podružnico na Rakovniku v Salezijanskem zavodu. Tu je posečalo harmonijo, klavir, violino in violončelo 35 gojencev. Pod okriljem šole Glasbene Matice je deloval tudi glasbeni otroški vrtec, ki je imel 24 gojencev. Sklepne javne produkcije so bile 9. maja, 7. in 10. junija 1938. leta in na Rakovniku koncem maja istega leta. Na teh produkcijah je nastopilo nad 60 gojencev ter mladinski zbor in šolski orkester. Učiteljski zbor šole Glasbene Matice v Ljubljani a) Šolsko ravnateljstvo: Betetto Julij, v. d. ravnatelja drž. konservatorija v Ljubljani. b) Državno učiteljstvo: Šešek Vida (klavir). 8 c) Učiteljstvo nastavljeno od Glasbene Matice', Hrašovec Silva (klavir), i/ Hribar Vida (violina). Ivančič Avgust (violina). i Pfeifer Leon (violina). Reger Rija (klavir), i Šonc Viktor (klavir, teorija, mladinsko petje). Štrukelj Milena (klavir). Wistinghausen Vanda (solopetje). č) Učiteljstvo honorirano od Glasbene Matice: Bareš Josip (oboa). Bradač Zorka (klavir). Dernovšek Karel (klavir). Jeraj Karol (violina, ork. vaje). Karaš Franc (trobenta, pozavna), u Korošec Slavko (flavta). Laun Vaclav (klarinet). '•''Lipovšek Marjan (klavir, harmonija). Mahkota Manica (klavir, teorija, intonacija). Miler Gustav (čelo). Osterc Marta (klavir). Pavčič Josip (klavir). ^ Pilih Rudolf (krom. harmonika). Prek Stanko (kitara). Stanič Franjo (violina). Šmalc Marija (klavir). Šušteršič Vinko (klavir). Tomc Matija (orgle). d) Pisarniško osobje Glasbene Matice: Mahkota Karel. Toreli Leopoldina. Legiša Adela. e) Služiteljica: Toreli Ana. 9 Imenik učenk in učencev šole Glasbene Matice in podružnice na Rakovniku a) Šola Glasbene Matice: Adamič Miha. (Izst. 1. II. 1939.) Adamič Peter. (Izst. 1. II. 1939.) Ahačič Dragica, klavir 1. razr. Ahlin Cvetka, klavir I. razr. Ahtik Vitomir, violina 4. razr. Albreht Anton, violina 4. razr. Ambrož Pavla, harmonika 1. razr., teor. Andoljsek Ivo, klavir 2. razr. Auersperg Andra, klavir 2. razred. Auser Cvetko, violina 3. razr. Babsek Mito. (Izst. 1. II. 1939.) Bahovec Lea, klavir 1. razr. Bajt France-Bojan, klavir 3. razr. Bajt Marko-Porfirij, klarinet 2. razr. Balasa Ilona. (Izst. 9. II. 1939.) Baloh Janez. (Izst. 1. II. 1939.) Bartol Majda, klavir 2. razr. Bartol Stanko, klavir 3. razr., klart., teor., ml. p. Bartol Zora, klavir 4. razr. Batista Marko, violina (5. razr. Benedik Anči, klavir 2. razr., teor., mlad. p. Benedik Vita, klavir 3. razr. Bernard Nikolaj, klavir 3. razr. Bevc Emil, klavir 3. razr. Bijelič Ana, klavir 3. razr. Bjanki Nada, klavir 2. razr. 10 Bjanki Vera, klavir 3. razr. i-''1 Bole Janez, klavir 3. razr. Bcrisek Božena, klavir 2. razr. Borko Miran, violina 1. razr., teor. Borštnik Pavel, klavir 2. razr. Božič Cvetko, klavir 2. razr. Božič Iva, klavir 2. razr. Breskvar Hilda, klavir 5. razr. Bric Ankica, teorija 1. razr., mlad. p. Brihta Metka, klavir 2. razr., teor., mlad. p. Brodnik Mitja, v i o li n a 3. razr. <—" Brzulja Pavle, pozavna 1. razr. t Bučar Tatjana, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Buh Pavla, kitara 2. razr. Butara Demetrij, violina 1. razr., teor., mlad. p. Butara Vitomir, klavir 2. razr. Cerar Frančiška. (Izst. 15. XII. 1938.) Cesar Miran, t e r o r i j a 1. razr., mlad. p. Cilenšek Mira. (Izst. 1. II. 1939.) Cimerman Draga, violina 2. razr. Cotič Božena, klavir 3. razr. Cotič Marija, klavir 2. razr. Cukale Ivan, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Čander Irena, klavir 2. razr. Čander Tatjana, klavir 4. razr. Černe Anton, violina 3. razr. Černe Marinka. (Izst. 1. II. 1939.) Černe Marko, harmonika 2. razr. Černigoj Rihard. (Izst. 1. III. 1939.) Česnovar Ivan. (Izst. 15. II. 1939.) črnjač Jolanda, klavir 1. razr. Danilovič Emilo, klavir 1. razr. Dejak Marija, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Dermasa Roman, violina 2. razr. Deržaj Gvido, teorija 2. razr., mlad. p. Dimic Janko, flavta 4. razr. Dolenc Franc. (Izst. 1. XII. 1938.) Dolenc Joysko, violina 1. razr., teor., mlad. p. Dolinar Vera, violina 2. razr., teor. Dolmovič Slavko, violina 6. razr., ork. v. Dragar Oskar, klavir 4. razr. Drapal Silvester, violina 5. razr., ork. v. Drofenik Konrad. (Izst. 1. XII. 1938.) Držaj Miljutina, solopetje 1. razr., klav., teor. Dular Peter, violina 5. razr. Erjavec Helena, klavir 1. razr. Erjavec Vojteh, violina 3. razr. Erker Anton, violina 2. razr. 11 Erka Stanislav, klavir 1. razr. Erzin Gabrijel. (Izst. 1. XII. 1939.) Fabjan Desanka, klavir 3. razr. Fakin Marija, klavir 3. razr. Verdic Ignac, čelo 4. razr. Ferlič Sonja, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Filipič Darinka, klavir 2. razr. Fink Miloš, violina 3. razr. I or tič Bojan, solopetje 1. razr., kons. teor., int. Glusič Boris, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Gnezda Nevenka, klavir 2. razr. Goli Andreja, čelo 1. razr. Golob Vlado, klavir 4. razr. Gorjanc Franc-Marjan, klavir 4. razr., mlad. p. Gorjup Marjan, violina 2. razr. Gorjup Zvonko, klavir 2. razr. Gorkič Nada, klavir 2. razr. Grabnar Draga. (Izst. 1. II. 1939.) Grafenauer Stanislav, v i o 1 i n a 3. razr., teor. Gregorc Franc, violina 4. razr. Grobelnik Majda. (Izst. 1. II. 1939.) Grobovsck Janez, violina 1. razr. Groič L.jubisa. (Izst. I. I. 1939.) Guček Janko. (Izst. 1. II. 1939.) Guček Marijan. (Izst. 1. II. 1939.) Habe Bogdan, violina 3. razr. Hafner Ljuba, klavir 1. razr., teor. Hamrla Boris, violina 3. razr. Hamrla Milan, klavir 1. razr. Hamrla Vlasta, klavir 4. razr. l/1 Hejbal Oskar fr. Pavlin, klavir 5. razr., harm., zbor. SL Hladnik Marijan, klavir 3. razr. Hočevar Matija, harmonika 1. razr., teor., mlad. p. Hočevar Miroslav, violina 3. razr. Hodnik Majda. (Izst. 1. XII. 1938.) Hofrajter Eva, klavir 1. razr., teor. Holeček Irena, klavir 1. razr., teor. Horvat Vida, klavir 3. razr. Hribar France. (Izst. 1. XII. 1939.) Hudnik Joža, klavir 1. razr. Humek Vera, čelo 4. razr. Ilc Miriam, plastika. Ino Nevenka, klavir 4. razr. Ivančič Igor. (Izst. 1. I. 1939.) Ivanetič Jurij, trobenta 3. razr. lianetič Marko, klarinet 2. razr. Ivanuša Miroslav, violina 2. razr., teor., mlad. p. Jager Tereza, klavir 3. razr. 12 Jagodic Tone. (Izst. 1. XII. 1939.) Jaklič Dasa. (Izst. 1. II. 1939.) Jamnik Vrance, violina 6. razr., ork. v. Janežič Marija, klavir 2. razr., teor., mlad. p. Jenko Ivan, oboa 2. razr. Jeras Eva, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Jera'sa Stanislav, harmonika 2. razr. Jerman Janez, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Jerman Majda, klavir 5. razr. Jene Marjan, klavir 3. razr. Jese Anton. (Izst. 1. XII. 1939.) Jocif Janko, violina 6. razr. Jokan Justi, klavir 1. razr. Jovan Irena, klavir 1. razr., teor. l^SJugovec Edvard. (Izst. 1. II. 1939.) Jurca Sonja, klavir 3. razr. Jurečič Angela, kitara 1. razr., teor., mlad. p. Juvan Božidar, violina 4. razr. Juvan Martina, klavir 1. razr., teor. Juvane Bojan, klavir 1. razr. Juvančič Ana, klavir 2. razr. Južnič Gojmir, klavir 2. razr., kons. teor., int. Kalan Pavle, klavir 1. razr., teor. Kalc Živka, klavir 2. razr. Kambič Tatjana, klavir 1. razr., teor. Karat Ivan, violina 3. razr. Kavčič Sergej, violina 2. razr. Kavšek Dušan, violina 6. razr. Kerda Tatjana, klavir 1. razr. Kerne Rajko. (Izst. 1. III. 1939.) Kete Miran, violina 2. razr., teor., mlad. p. Kete Koman, klavir 2. razr. Klavčič Nevina, klavir 5. razr. Klavora Kosanka, harmonika 1. razr. Knaflič France, violina 2. razr. Knajzel Andreja, klavir 2. razr. Knez Miran, violina 2. razr. Knific Ivan, flavta 1. razr. Koder Urban, klavir 1. razr. Kogej Leopold, violina 4. razr., ork. v. Kogoj Leander, violina 3. razr. I/ Kogoj Marij, klavir 3. razr. Kogoj Rihard, klavir 3. razr. Kob Iva, klavir 6. razr. Koh Romana, klavir 5. razr. K okol Milica, klavir 3. razr. Kokove Herman, kitara 2. razr., teor., mlad. p. Kolšek Iva. (Izst. 1. XII. 1938.) komar jelka. (Izst. 1. IV. 1939.) Kopšiva Nataša, teorija 2, razr., mlad. p. Koren Katarina, klavir 4. razr. Koren Marija, klavir 1. razr. Korošec Branko, flavta 1. razr. Kosem Dragica, klavir 2. razr. Kosem Ljubica, violina 4. razr. Koser Jaroslav. (Izst. 1. II. 1939.) Kosovinc Ivan, violina 3. razr. Kovač Valentina, klavir 3. razr. Kovač Vika. (Izst. 1. II. 1939.) Kovačič Jurij, harmonika 1. razr. Kozak Vlasta, klavir 2. razr. Kozjak Mira, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Kozjak Ruša. (Izst. 1. II. 1939.) Koželj Herma, klavir 3. razr. Kračman Borvin, klavir 1. razr. Kračman Manete, klavir 1. razr. Kralj Edvard. (Izst. 1. IV. 1939.) Kramaršič Roman, violina 3. razr. Kraševec Desa, klavir 1. razr. Kreč Marica, klavir 3. razr. Kreč Vladimir, klavir 3. razr. Krek Janez, violina 1. razr. Kričej Drago, klavir 3. razr., mlad. p. Kričej Lidija, klavir 1. razr., mlad. p. Križan Davorina, klavir 1. razr. Kunaver Dimitrij, klavir 2. razr. Kunc Irenca, harmonika 1. razr., teor., mlad. p. Kunčič Marija. (Izst. 1. IV. 1939.) Kunčič Milojka, violina 5. razr. L-''Lajovic Aleksander. (Izst. 1. XII. 1938.) Lajovic Marija, klavir 2. razr. Lajtgeb Cirila. (Izst. 1. II. 1939.) Lampič Stanislav, klavir 4. razr. Lapornik Adolf, klavir 4. razr. Legat Marijan, klavir 3. razr. Lehpamer Ivo, violina 2. razr. Lehpamer Sonja, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Lenarčič Alenka, klavir 1. razr. Leskošek Hedvika, klavir 4. razr. Leskovec Irma, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Leskovšek Valentin, klavir 3. razr. Lindtner Ana, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Lindtner Marija, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Lindtner Miran, violina 5. razr. Lovrečič Boris, violina 3. razr. Lušin Alenčica, klavir 2. razr. 14 Luiin Majda, klavir 3. razr. Maček Nada, teorija 1. razr., mlad. p. Magušar Aleksander, harmonika 3. razr. Mah Jožef. (Izst. 12. XII. 1938.) Mahnič Vanda, klavir 3. razr. M a jr Boris, violina 2. razr. Macorati Breda, teorija 1. razr., mlad. p. Mancini Marko, violina 4. razr. Markič Uro"s, klavir 2. razr., mlad. p. Markovič Desanka, teorija 1. razr., mlad. p. Masle Jožica, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Matičič Janez, violina 5. razr. Matjan Bogomila, klavir 3. razr. Megler Miha. (Izst. 1. II. 1939.) Mencinger Janez. (Izst. 1. XII. 1938.) Meserko Lojzi, violina 2. razr., teor., mlad. p. Mihajlovič Branislava, klavir 1. razr. Mihelčič Frančiška, klavir 3. razr. Mihelčič Nada, violina 6. razr., ork. v. Mike"s Jožef, harmonika 3. razr. Miklavčič Franc, klavir 4. razr. Miklavčič Marjeta, klavir 3. razr. Miklavčič Mirjam, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Miklavčič Breda, klavir 1. razr. Miler Dušan, violina 3. razr. Miler Nada, klavir 4. razr. Molka Viktor, violina 5. razr. Moskovič Julijo, klavir 3. razr. Mosetig Vida, klavir 4. razr. Murgelj Lidija. (Izst. 12. XII. 1938.) Murgelj Živko, violina 2. razr., teor., mlad. p. Nečimer Vladimir. (Izst. 1. X. 1938.) Nedeljko Metka. (Izst. 1. II. 1939.) Nerina Slavka, klavir 1. razr. Novak Cvetka, klavir 1. razr. Novak Dušan, violina 2. razr. Novak Teja, klavir 2. razr. Novšak Valerija, klavir 4. razr. Oblak Roman, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Oblat Dragica, klavir 2. razr. Ogrizek Miran, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Okretič Iva, violina 2. razr., teor. Omerzu Regina, klavir 3. razr. Onič Darinka, klavir 2. razr. Orožen Alenka, klavir 1. razr. Osojnik Milena, klavir 1. razr. Ovsec Ivan, kitara 1. razr. Par Vanda, klavir 2. razr. Paskulir. Vanja, harmonika 3. razr. Pavlič Aleksandra, klavir 1.. razr. Pavlin Sonja, klavir 2. razr. Paulič Valentin, orgle 2. razr., klav., tcor., mlad. p. Pečnik Alojzij. (Izst. 1. V. 1939.) Pečnik Ladislav, violina 1. razr. Pečnik Stanislav. (Izst. 1. XI. 1938.) Pelan Borut, violina 4. razr. Pelko Vanda, klavir 5. razr. Perpar Marijan, violina 3. razr., tcor. Pestotnik Maruška, s o 1 o p e t j e 1. razr., klav. Pesi Rudolf, čelo 4. razr., klart. Peterlin Nada, klavir 1. razr. Peterlin Vera. (Izst. 1. XII. 1938.) Petrič Helena, klavir 3. razr. Petrovčič Ante, klavir 1. razr. Petrovčič Peter, klavir 1. razr. Pleban Bogomir, kitara 3. razr. — Plehan Majda, klavir 1. razr. l_^Pleničar Boža, klavir 2. razr., teor., mlad. p. Pleničar Mario, violina 3. razr. Pleterski Janko, violina 4. razr., ork. v. Pleterski Radivoj, klavir 2. razr. Plivelič Jolanda, violina 3. razr. Plut Štefko, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Poček Ivka, klavir 4. razr. Podboj Anuska, klavir 1. razr. Podlogar Vera, klavir 1. razr. Pogačar Drago, klavir 1. razr., teor., plastika Pogačnik Jelka, klavir 1. razr. Polak Ivanka. (Izst. 1. II. 1939.) Polgar Lizelote, klavir 3. razr. Polik Stanislav, deklamacija 1. razr., plastika Popovič Nadeida. (Izst. 15. X. 1938.) Popovič Petar. (Izst. 1. X. 1.938.) Predan Janko, violina 6. razr., ork. v. Pregelj Branimira, klavir 1. razr. Prepeluh Marjanca, klavir 2. razr. Prijatelj Niko, klavir 3. razr. Primc Rado, violina 2. razr. Prorazil Jaroslav, klavir 2. razr., tcor., mlad. p. Prosenc Nikolaj, teorija 1. razr. Puhar Andrej, violina 4. razr., klav. Pungerčar Anica, klavir 3. razr. Rabič Adolf. (Izst. 1. II. 1939.) Račinski Judita, klavir 1. razr. Rajgelj Pavle, violina 3. razr. Rajner Bruno, violina 2. razr. 16 Rajsner Jože, klavir 3. razr. Rakovic Karel, glasbena estetika Raztresen Stane, deklamacija, plast. Remic Marija, violina 2. razr., teor. Renko Julij, violina 1. razr., teor., mlad. p. Reščič Danilo, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Reščič Diva, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Rigler Dušan, harmonika 3. razr. Rihtarič Nada, klavir 4. razr. Rosman Rihard. (Izst. 10. I. 1939.) Rotar Majda, violina 1. razr., teor. Rovšek Pija, klavir 3. razr. Rozman Ivanka, violina 1. razr., teor. Rustja Vladislava, klavir 4. razr. Sadar Vendelin. (Izst. 1. II. 1939.) Sajovic Božena, klavir 3. razr. Samarin Adolf, violina 1. razr., teor. Samec Vaso, violina 3. razr. Savnik Zdenka, klavir 3. razr. Savnik Zvonko, violina 7. razr., ork. v. Sešek Elica, klavir 2. razr. Sever Dalja. (Izst. 1. II. 1939.) Sever Janez, violina 1. razr., teor., mlad. p. Sever Savin. (Izst. 1. II. 1939.) Simončič Franc, klavir 1. razr. Skačej Otmar, klavir 4. razr. Skrbinšek Marijan, harmonija II. let. Smerdu Marija, klavir 1. razr., teor. Sodnik Dušan, violina 6. razr. ork. v. Soklič Matko, violina 2. razr. Starič Branko, deklamacija Štern Helena, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Štirn Bojan, violina 1. razr., teor., mlad. p. Strniša Metka, klavir 2. razr. Suhar Jože, violina 1. razr., teor., mlad. p. Supančič Dragotin, klavir 2. razr. Šafarič Branko, klavir 1. razr. Seme Nada. (Izst. 1. III. 1939.) Šemrov Olga. klavir 1. razr. šešek Evlalija. (Izst. 1. V. 1939.) Šctinc Vesna, klavir 2. razr., teor. Šifer Herta, klavir 1. razr. Šifrer Leopoldina, klavir 6. razr. Škof Milan, harmonika 1. razr. Škof Verica, kitara 1. razr. — Šlihar Ljudmila, teorija 1. razr., mlad. p. Šmon s. Ljudmila, klavir 3. razr. Špiler Marica, klavir 2. razr. Štajner Stanko, violina 1. razr. Štih Bojan, klavir 3. razr. Štih Milena, klavir 1. razr., tcor. Štih Oskar, violina 4. razr. Štolba Nada, teorija 1. razr., mlad. p. Štolba Sonja, teorija 1. razr., mlad. p. Štritof Jelka, klavir 1. razr. Štrubelj Franc, klavir 1. razr. Švara Tanja, klavir 1. razr. Šubic Ljuba, klavir 2. razr. Šurman Božidar, violina 2. razr., tcor., mlad. p. Šuštaršič Inka. (Izst. 1. II. 1939.) Taler Antonija, kitara 2. razr. _______ Tilinger Ignac, violina 3. razr. Tiringer Jasna. (Izst. 15. IX. 1938.) Toman Erna, klavir 1. razr. T oman Gizela, klavir 3. razr. Tratenšek Mirko. (Izst. 1. XII. 1938.) T reven Jožica, klavir 2. razr., mlad. p. Triler Janez, teorija 1. razr., mlad. p. Triler Marija, teorija 1. razr., mlad. p. Trnkoci Josip, flavta 1. razr. Trontelj Milena, klavir 3. razr. Tršar Vera, klavir 1. razr. Turk Ivo, harmonika 1. razr., teor., mlad. p. Turnšek Irena, klavir 2. razr. Udovič Lilijana, violina 2. razr., teor., mlad. p. Ulepič Tatjana. (Izst. 2. XII. 1938.) Urbančič Miljenko, violina 4. razr. Vagner Božo, čelo 2. razr. Vahen Stanislav. (Izst. 20. IV. 1939.) Valant Ivan, violina 6. razr., ork. v. Varbinek Rudolf, klavir 1. razr., teor., mlad. p. Vasic Branka, klavir 1. razr., teor., mlad. p. I^Veble Dušan, violina 6. razr., klart. Velušček Jože, violina 2. razr., teor. Verbič Anka, klavir 1. razr. Verbič Gabrijel, harmonika 1. razr. Verovšek Miha. (Izst. 1. II. 1939.) Vilar Ladislav, klavir 3. razr. Voje Jože, violina 4. razr., teor. Vokal Lela, klavir 2. razr., teor., mlad. p. Vreča Milan, violina 2. razr. Vreča Željka. (Izst. 15. X. 1938.) Vrbič Daša, klavir 1. razr. Vrhovnik Majda. (Izst. 1. II. 1939.) Vrhovnik Nikolaja, klavir 5. razr. Vrščaj Dušan, violina 4. razr., ork. v. 18 Vudler Zoran, violina 3. razr. Zabric Srečko, violina 4. razr., teor. Zadel Sava, kitara 3. razr. — Zalar Bogdan, klavir 1. razr. Zaletel Tatjana, klavir 3. razr. Zalokar Boris, violina 4. razr. Zalokar Zora, klavir 3. razr. Zavašnik Bojan, violina 1. razr., teor., mlad. p. Zdešar Janez. (Izst. 1. II. 1939.) Zdravic Darinka, klavir 2. razr. Zevnik Justina, klavir 1. razr. Zgonc Boiidara, klavir 3. razr. Ziherl Milena, klavir 3. razr., viol. Zupančič Janez, klavir 4. razr. Zupančič Zdravko. (Izst. 1. II. 1939.) Zupet Jože, klavir 1. razr., teor. Žajdela Franc, klavir 3. razr. Zargi Ivan, violina 2. razr. Žargi Meta, klavir 2. razr. 'Žerjav Ljudmila. (Izst. 1. IX. 1938.) Žiberna Alenčica, klavir 2. razr., mlad. p. Žigon Ivan, teorija 1. razr., mlad. p. Žigon Matjaž, violina 4. razr. Zontar Cvetka, teorija 1. razr., mlad. p. b) Podružnica na Rakovniku: Breznik Alojzij, violina 3. razr., klav. Gcld Karlo, violina 3. razr., klav. Hvala Mirko, violina 4. razr. Klemenčič Rudolf. (Izst. 1. II. 1939.) Kompare Anton, violina 4. razr., klav. Kos Janez, klavir 2. razr. Kovač Marjan, klavir 1. razr. Kreslin Jožef, klavir 2. razr., viol. Ljubič Ivan, klavir 1. razr. Oražem France, klavir 3. razr. Pangerc Anton, klavir 1. razr. Podgoršek Anton. (Izst. 1. II. 1939.) Pograjc Marijan, klavir 2. razr. Stalovski Miroslav, v i o 1 i n a 1. razr. Šlibar Tugomir. (Izst. 1. II. 1939.) Štine Albert, klavir 2. razr. Štuhec Franc, klavir 2. razr. Toman Matija, violina 4. razr. Turšič Jakob, klavir 2. razr. Zibert Alojzij, čelo 2. razr. 19 Nastopi gojencev Glasbene Matice I. PRODUKCIJA v petek, 2(>. maja 15)3!) ob 18. in četrt v veliki Filharmonični dvorani. i. Adamič: z. Premrl: 3. Premrzli. Šonc: 5. Tajčevič: 6. Sattner: 7. Adamič: 8. Čajkovski: 9. Mozart: 10. Čajkovski: 11. Pleyel: 12. Sokolovsky: 13. Rcbikov: 14. Necke: Ah, zvonijo. Starček roma na goro. Luč z neba. Izvaja mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Šonca. Veverica. Pjesma dodolska žt. 3. Putka tutka. Cigani. I.ajnarjeva pesem. Dolinar Vera (violina — 2. razred). Pri klavirju: prof. Mahkota Manica. Male varijacije. Cotič Marija (klavir — 2. razred). { hanson triste. Ferdič Ignac (čelo — 3. razred). Pri klavirju: Hubad Samo. Sonatina v c-duru. Strniša Metka (klavir — 2. razred). Vprašanje. Matičič Janez (violina — 5. razred) Pri klavirju: prof. Jeraj Karel. Pismo. Melanholični valček. Bartol Zora (klavir — 4 razred). Koncertino »Beethoven«. Adagio cantabile, Tempo di Polacca. 20 Kogej Leopold (violina — 4. razred). Pri klavirju: prof. Mahkota Manica. 15. Gade: Elegija. Gualdo: Metulj. Čajkovski: December. Gorjanc Franci (klavir — 4. razred). 16. Raff: Cavatina. Batista Marko (violina — 6. razred). Pri klavirju prof. Jeraj Karel. 17. Dr. B. Ipavec: Serenada za godalni orkester, I. st. Allegro moderato. 18. Jeraj: 19. Lajovic: 20. Adamič: 21. Kogoj: 22. Škerjanc: Št. 1—7 9 10 11 12, 13 M IS 1 7. 1, 4 Lepa Vida — Gondoliera. Idila iz »Gozdne samote«. Za godalni orkester priredil Karel Jeraj. Ljubljanski akvareli, IV. $t. Na Gradu. Allegretto. Za godalni orkester priredil Karel Jeraj. Jadransko morje, I. del. Largo. Izvaja godalni orkester žolc Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja. mladinski šola prof. Viktorja Šonca 16 2. 3. 6> 7 zbor, šola prof. Ivančiča Mahkotove „ „ Mullerja „ Lipovška „ „ Hribarjeve „ „ Hrašovčeve „ „ Pfeiferja „ „ Šonca godalni orkester, šola prof. Karla Jeraja spremlja na klavirju prof. Mahkota Manica spremljata na klavirju Mahkota Manica in Bradač Zorka II. PRODUKCIJA v ponedeljek, dne 5. junija 1939 ob 18. in četrt v mali Filharmonični dvorani. 1. Krenzlin: V gondoli. Tarantela. Ahlin Cvetka (klavir — 1. razred). 2. Gluck: Musette. Sarabande. Passepied. Štern Helena (klavir — 1. razred). 3. Bachman: Gigue. Hočevar Miroslav (violina — 3. razred). Pri klavirju: Jelenc Olga. 21 4. Škerjanc: 5. Škerjanc: 6. Reinhold: 7. Humbert: 8. Grečaninov: 9. Grečaninov: 10. Sitt op. 73: 11. Škerjanc: 12. Kram: 13. Beethoven: 14. Bossi: 15. Seitz: 16. Diabelli: Zilcher: 22 Narodna. Pokrajina. Kolo. Otožnost. Ruska. Savnik Zdenka (klavir — j. razred). Na vasi. Zazibalka. Rej. Podoknica. Valček. Mahnič Vanda (klavir — 3. razred). Čarovnica. Petrič Helena (klavir — 3. razred). Na železnici. Kraljica vil. Škatljica z godbo. Lenarčič Alenka (klavir — 1. razred). Slovo. Mali ples. Šifrer Herta (klavir — 1. razred). Po plesu. Na gozdni trati. Bahovec Lea (klavir — 1. razred). Elegija. Preludij. Grafenauer Stanislav (violina — 3. razred). Pri klavirju: prof. Mahkota Manica. Januar (Krokar v snegu). Na vasi. Koračnica. Žiberna Alenčica (klavir — 2. razred). Pesem lutke. Metuljček. Hopsa - konjiček. Šetinc Vesna (klavir — 2. razred). Elizi. Ino Nevenka (klavir — 4. razred). Spomin. Scherzo. Leskošek Hedvika (klavir — 4. razred). Koncert v d-duru, I. stavek. Kramaršič Roman (violina — 3. razred). Pri klavirju: prof. Mahkota Manica. Menuet. Scherzino. Janežič Marija (klavir — 2. razred). 17. Popp: 18. Grečaninov: 19. Chopin: Hcller: 10. Chopin: Wilm: 2i. Chopin: Grieg: 11. Grieg: Hcller: St. i, .. 3 7, >. 10, » 11 » 16 .. 17 „ 18 „ 19. Serenada slavčka. Knific Ivan (flavta — I. letnik). Pri klavirju: Bradač Zorka. Strašna dogodivščina. Valček. Strniša Metka (klavir — 2. razred). Preludij op. 28 št. 20. Rokoko. Kreč Vladimir (klavir — 3. razred). Preludij op. 28 št. 7. Arabeska. Kreč Marica (klavir — 3. razred). Mazurka op. 33 št. 1. Norveški ples. Čander Tatjana (klavir — 4. razred). Anitrin ples iz op. 46. Preludij op. 42 št. 15. Jerman Majda (klavir — 5. razred). šola gdč. Hrašovčeve „ g. Ivančiča 14 „ gdč. Roegerjeve „ g. Pfeiferja ,, gdč. Bradačeve „ ge. Štrukljeve „' g. Korošca „ g. Lipovška 20, 21, 22 „ g. Pavčiča 2, ‘5 4. 5. 6 9. 12. 13. III. PRODUKCIJA > sredo, 7. junija 193!) ob 18. in Četrt v mali Filharmonični dvorani. 1. Pavčič: z. Hcller: 3. Paepen: Weber: 4. Flcgl: 5. Couperin: Jager pa jaga. Mam’ca povej, povej. Glušič Boris (klavir — 1. razred). Nočni čuvaj. Plezajoča opica. Supančič Drago (klavir — 2. razred). Loure. Valček. Kavčič Sergej (violina — 2. razred). Pri klavirju: Puhar Majda. Ples zamorcev. Pozor avtomobil! Pleničar Boža (klavir — 2. razred). Gavotte. Murgelj Živko (violina — 2. razred). Pri klavirju: Puhar Majda. 23 6. 7-8. 9-10. 11. 12. M- '4- '5- 16. 17- 18. 19- 20. 21. 24 Rowley: Kovač. Kitajec. Miklavčič Mirjam (klavir — i. razred). Grcčaninov: Bolni mucek. Valček. Pavlič Saša (klavir — i. razred). Grcčaninov: Slovo. Strašen dogodek. Novak Cvetka (klavir — i. razred). Šivic: Dve uspavanki: Božična uspavanka, Ruska uspavanka. Cotič Marija (klavir — 2. razred). Čajkovski: op. 39: Sanje. Ahtik Vitomir (violina — 4. razred). Pri klavirju: Puhar Majda. Kostal: Avtomobil. Sneženi mož. Koza in vrag. Erjavec Helena (klavir — 1. razred). Žemla: Ples. Zdravič Darinka (klavir — 2. razred). Dowell: Pesem. Trontelj Milena (klavir — 3. razred). Musorgski: Solza. Sitt: Tarantela op. 26. Pelan Borut (violina — 4. razred). Pri klavirju: Puhar Majda. Grcčaninov: op. 119: Mala balada, Ples metulja, Na počitnice. Prepeluh Marjanca (klavir — 2. razred). Kraus: Romanca. Scherzo. Pungerčar Anica (klavir — 3. razred). Čajkovski: Žalna pesem op. 40. Brahms: Valček op. 39. Puhar Andrej (violina — 4. razred). Pri klavirju: Puhar Majda. Reinhold: Valček. Masle Jožica (klavir — 1. razred). Reinhold: Valček. Vokal Lela (klavir — 1. razred). Karganov: Valček. Markič Uroš (klavir — 2. razred). Bottazzo: Uspavanka. Jcrše Marijan (klavir — 3. razred). n. Gade: Barkarola. Čajkovski: Valček. Gorjanc Franci (klavir — 4. razred). 23. K ostal: Snegulka. Palčki. Pogreb. Svatba. Zupet Jože (klavir — 1. razred). 24. Grazioli: (1755 —1820): Adagio. Koch Iva (klavir — 5. razred). 25. Bach: Mali preludiji. Allegro. Moderato. Triglasna fuga. Golob Vlado (klavir — 4. razred). 1. 2. 4 3, 5, 10, 14, 17 6, 7. 8, 9 II, 12, 13 15, 16 18, 19, 20, 21, 22 2 3. 24> * S Sola gdč. Bradačeve „ g. Staniča „ gdč. Mahkotove „ gdč. Šeskove „ ge. Šmalčeve „ g. Šonca „ ge. Osterčeve PRODUKCIJA GOJENCEV podružnice na Rakovniku v zavodu Salezijancev v torek, dne 30. maja ob 20. in četrt v veliki učilnici. 1 Grečaninov: 2. Čajkovski: 3. Sitt H.: 4 Gurlitt: 5. Čajkovski: C. Seitz Fr.: 7 Wilm: 8. Baynon: Njanja je zbolela. Hop, fuksi, hop. Pograjc M. (klavir — 2. razred). Jutranja molitev. Kompare A. (klavir — 2. razred). Concertino C-dur, I. stavek. Breznik (violina — 3. razred). Menuet. Ljubic Iv. (klavir — 1. razred). Nova lutka. Breznik (klavir — 2. razred). Koncert D-ur, I. stavek. Toman M. (violina — 4. razred). Menuet. Turšič J. (klavir — 2. razred). Kratki plesi (poljski, norveški, romunski, ruski, italijanski). Kreslin J. (klavir — 2. razred). 25 Marx Ch.: Mozart: Rieding: Andante. Žibert L. (čelo — 2. razred). Turška koračnica. Geld K. (klavir — 4. razred). Koncert H-mol, I. stavek. Kompare A. (klavir — 4. razred). Št. 1, 1, 4, j, 7, 8, 10 šola prof. V. Šušteršiča „ 3, 6, 11 , „ L. Pfeiferja n 9 < a Miillcrja Podatki o začetku sol. leta 1939-40 Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo v dneh od 1. do 4. septembra 1939. v pisarni Glasbene Matice dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V torek dne 5. septembra bo dodelitev gojcncev k posameznim učiteljem in določitev urnika. Zato naj se zbero vsi gojenci ta dan v Hubadovi dvorani, in sicer: gojenci za klavir ob 15. uri, gojenci za violino ob 16. uri, gojenci za solopetje in orkestralne inštrumente ob l/2l7. uri. Urnik za pouk splošne glasbene teorije in mladinskega petja bo objavljen na razglasni deski. Poučevalo se bo petje, klavir, violina, vsi orkestralni inštrumenti, otgle in teoretični predmeti. Vpisnina znaša 40 din, ukovina za petje 140 din, za klavir in violino 70 din, za orkestralne inštrumente 60 din, za orgle 120 din in za teorijo ter mladinsko petje 25 din mesečno. Pri vpisu morajo izpolniti gojenci stanovski izkaz ter predložiti spričevalo šolskega zavoda, ki ga sicer redno obiskujejo in če so bili že gojenci Glasbene Matice, tudi zadnje spričevalo šole Glasbene Matice. Podrobnosti na razglasni deski v veži zavoda od 15. avgusta dalje. 27 Statistične tabele glasbene šole: Vpisani: Število m. ž. Skupaj V začetku šolskega leta vpisanih 188 182 370 Med šolskim letom vstopilo 55 29 84 Med šolskim letom izstopilo 40 28 «8 Koncem šolskega leta ostalo 203 183 380 Po narodnosti in veri: Slovenci Srbi Hrvati Čehi Ncmci m. ž. Skupaj 2 1 1 1 1 175 4 1 1 2 372 0 2 2 3 1 Skupaj . . . 203 183 380 m. ž. Skupaj Rimokatoliki 177 37(i Pravoslavni 2 5 7 Izraelci 1 1 2 Protestanti 1 — 1 Skupaj . . . 203 183 380 28 Rcdovanje: Predmeti 5 4 3 Neocenjeni Skupaj m. 1 m. ž. m. ž. ITI. z m. v Z. Solopetje _ _ 1 2 1 2 Klavir 15 40 47 (>8 1(5 41 — 2 78 151 Violina 29 4 52 8 10 — 1 — 92 12 Čelo 1 1 3 1 — — — — 4 2 T robenta — — 1 — — — — 1 — Pozavna — — 1 1 — Flavta — — 4 — — — 4 — Oboa 1 — 1 — Orgle 1 - 1 — Kitara 3 4 — 1 3 5 Krom. harmonika . . . 1 6 3 4 — 11 3 Teorija 13 IS IH 25 7 2 3 3 41 48 Mladinsko petje .... 24 26 4 4 1 — 3 5 32 35 Harmonija 1 — 1 — — — — — 2 — Orkestralne vaje .... — — 9 1 1 — — — 10 1 Kons, teorija — — 2 — — — — — 2 — Intonacija — — — — 2 — — — 2 — Glasb, estetika 1 — — — — — — — 1 — Deklamacija — — 2 — 1 — — — 3 — Plastika 2 — — 1 — — 1 — 3 1 Zbor. šola 1 — — — — — — 1 — Skupaj . . . 93 93 15(i|ll4 42 43 8 ioi 299 260 29 Pregled obiska po predmetih in razredih: lO CO 00 lO 'T* CO CL anka Kovačič Vera Krošl Danica Lampret Milena Misson Marženka Počivalnik Tatjana Podlogar Bizjak Milka Rus Marja Schwab Jelka Seber Anica Bufon Eliza Druškovič lise K reč Marica Magorš Jana Pavčič Dana Pcvenko Lidija Pečenko Stana Pleničar Marta Počivalnik Anica Potočnik Berta Štolfa Malči Žiberna Marija / V' II. ALT: I. TENOR: II. TENOR: Caharija Ida Čibej Marica Gregorič Štefka Jakše Ana Jernejec Nevenka Kalingar Emilija Sadar Vera Šenčur Viktorija Smerkolj Stanislava Weber Minka I 0 u-Banovec Rajko Bariče vič Joža Črnko Viktor Jarc Andrej ^fcločnik Avgust Lillcg Branko Lučovnik Jože Rupnik dr. Vlado ? Bizjak Anton Cerar Josip Devetak Slavko Hribar dr. Miroslav .^Hribar Svetozar Kačar Franc Kramar Rudolf Kreč dr. Vladimir ^J.ajovic Albin Logar dr. Ivan Markovič Rudolf Ovsenjak Mihael Pečenko Silvan ! Žepič Ludovik Žiberna Ludovik ^ 32 I. BAS: TI. BAS: Ajdič Gustav Bajuk Marko ^/Berlot Avgust Binter Miran Binter Smiljan Grm Fran Guček Janko Hladnik Franjo Hlcbš Franjo . JJribar Lado Kušar Janez Merhar Drago Premrov Milivoj ^"štrukelj dr. Stanko Sturm dr. Fran Tominšek dr. Teodor Završan Dušan Završan Janez ^Žirovnik dr. Janko ^^-Gerčar Jakob Hočevar Janez Jakulin Alojzij ^^Korošec Lado Kovič Stanko Kremenšek Josip Lasbaeher Karl Pirkmajer Miroslav , Šulc Artur Tomc Stanko Udcrman Dušan //f Orkestralno društvo Glasbene Matice je bilo ustanovljeno jeseni leta 1919. V tekoči poslovni dobi poteka 19. leto njegovega obstoja. Poverjeno nalogo je ves čas vršilo z nezmanjšano silo in energijo. Izvajajočih članov ima 28 in povprečna frekvenca pri vajah, ki se vršijo najmanj dvakrat tedensko, znaša povprečno 70%. V poslovnem letu 1938 je imelo Orkestralno društvo 6 samostojnih koncertnih nastopov s celotnim orkestrom. Poleg tega so sodelovali posamezni člani Orkestralnega društva tpdi pri koncertih Glasbene Matice in Ljubljanske Filharmonije. Poleg orkestralne glasbe, ki jo vodi skladatelj L. M. Škerjanc, se vršijo po enkrat tedensko komorne vaje pod vodstvom prof. Ivančiča. Te vaje imajo namen, čim bolj izpopolniti ansambelsko igranje ter poostriti posluh za fine in plemenite odtenke v sozvočju glasbenih inštrumentov. Poset teh vaj, ki se vrše v raznih zasedbah, je odličen. V vodstvu komornih vaj pomaga pianist, računski inšpektor Ciril Eržen. Orkestralno društvo Glasbene Matice je odsek Glasbene Matice, ki ima svoj lastni odbor, ki je sestavljen sledeče: predsednik: dr. Karlin Ivan, podpredsednik: Šantel Saša, tajnik: dr. Neuberger Mavricij, namestnik: Grosičar Ivan, blagajnik: Pertot Gustav, namestnik: Ivančič Avgust, arhivar: Koželj Slavko, namestnik: Poljanec Franc, odborniki: ing. Hoffmann Emil, Škerjanc L. M., ing. arh. Platner Joža; revizorja: prof. Širca Ernest, Prinčič Vladimir. 33 Člani orkestralnega društva Glasbene Matice Pečnik Anton Dražil Srečko Grosničar Milan Inž. Gšpan Julij Inž. Hoffmann Emil Dr. Igličar Vinko Ivančič Avgust Inž. Jeran Milan r. Kalin Ivan Kerne Leopold ^T.orenc Karel Dr. Neuberger Mavricij Pertot Avgust Inž. Masten Vilko Poljanec Franc Poljanec Pavel Inž. Platner Joža Prinčič Vladimir Poženel Emilija Santel Saša .Širca Ernest Zajc Drago Ogrizek Franc Sirnik Velja Inž. Pupis Karel Sever Marko Arhiv Glasbene Matice ki je dragocen del celokupnega Matičnega premoženja, je največji in najpopolnejši slovenski glasbeni arhiv. Datira od ustanovitve društva leta 1872. in je bil tekom let združen z arhivi Slovenske društvene godbe, njene naslednice Slovenske Filharmonije in Filharmonične družbe, ki je podružnica Glasbene Matice. Razdeljen je v tri večje oddelke, in sicer v inštrumentalni del, vokalni del in knjižni del. Instrumentalni del obsega izredno veliko muzikalij za najrazličnejše orkestralne zasedbe, dalje dela komorne glasbe, solističnih inštrumentov i. t. d. Vokalni del obsega predvsem skoro vso slovensko glasbeno literaturo in veliko število znamenitih del svetovne literature, ki jih je že izvajal pevski zbor Glasbene Matice, ali pa so v pripravi za izvedbe v prihodnjih letih. Knjižni oddelek pa obsega najrazličnejše knjige in revije o glasbi sploh. Posebni del arhiva je zgodovinski del, ki se nanaša na slovensko glasbeno življenje in pa oddelek glasbenih inštrumentov, ki se posojajo gojencem šole in drž. ■konservatorija za inštrumentalni pouk. Vseh del je v arhivu preko G500. V letu 1938. je bilo iz arhiva izposojenih 514 del in 21 inštrumentov. Glasbena Matica se je tekom leta 1938 udeležila 3 knjižnih razstav in sicer meseca maja glasbene razstave v Brnu na Češkoslovaškem, meseca oktobra razstave Slovenske knjige v Ljubljani in meseca decembra razstave Sokolskega društva v Valjevu. Omenimo naj še, da ima arhiv Glasbene Matice 180 portretov slovenskih skladateljev, ki jih je narisal akademični slikar prof. Saša Šantel. Folklorni institut Glasbene Matice je začel s svojim delom 15. oktobra 1934. leta pod vodstvom g. Franceta Marolta. Ustanovila ga je Glasbena Matica po lastni inicijativi, ker se je zavedala važnosti kritičnega dela za našo folkloro, prav 34 posebno pa dejstva, da bije zadnja ura, ako hočemo rešiti narodno umetnost v poslednjem trenutku, kolikor se je sploh še rešiti da. Saj stari ljudje, ki so najboljši viri narodne umetnosti, izumirajo in tako gre naše bogastvo v pozabo, ali pa se prenaša v že pokvarjeni obliki, ki je izpostavljena novim tujim vplivom. Namen instituta je: 1.) Sestaviti čim popolnejšo zbirko slovenskega glasbenega folklora, to je, zbrati vse dosegljive zapise narodnih pesmi, rokopisne pesmarice, notacije in njih kopije ter skrbeti za njihovo dopolnilo. 2.) Zbrano gradivo urediti, katalogizirati in pripraviti bibliografski seznam. 3.) Priprava kritične izdaje zbornika slovenske narodne pesmi z napevom. 4.) Zbiranje publikacij, ki vsebujejo prispevke o slovenski glasbeni folklori, doseči stike z domačimi in tujimi znanstvenimi instituti in delavci. 5.) Pripraviti znanstveno razstavo slovenskega glasbenega folklora. Delovanje instituta Tekom svojega petletnega obstoja je smatral institut za najpotrebnejše, da predvsem zbere slovenske folklorne zbirke, ki so že napisane. To velja v prvi vrsti za zbirko svoječasnega odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi, ki je bila prvotno v shrambi Glasbene Matice ljubljanske, ki pa jo je morala leta 1924. odstopiti Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Ta zbirka spada nujno v folklorni institut. Dalje poseduje folklorni institut veliko večino znane zbirke slovenskih narodnih pesmi in zapuščine pokojnega župnika Ivana Kokošarja, ki je zbiral glasbeni folklor predvsem na Goriškem. V teku teh let je pridobil institut 23 večjih ali manjših zbirk slovenskih narodnih pesmi z napevi in zbirk odnosno zapuščin najrazličnejših zbirateljev. Institut je prirejal številna predavanja v raznih društvih, učiteljskih in drugih, javna predavanja v zimskem času ter predavanje potom ljubljanske Radio-oddajne postaje. Zapisoval je živ folklorni materijal na licu mesta, predvsem na Koroškem in v Kočevju. Izdal je dvoje folklornih študij: leta 1935 Tri obredja iz Zilje, leta 1936 pa Tri obredja iz Bele Krajine. Ob istem času so se vršile tudi foklorne prireditve v Ljubljani in sicer ziljski ter belo-krajinski običaji. Obširno delo o slovenskih prvinah v kočevski ljudski pesmi, delo voditelja instituta, je bilo priobčeno v Kočevskem zborniku, ki je izšel leta 1938 v založbi družbe sv. Cirila in Metoda. Poleg tega čaka na tisk več zaokroženih študij. Folklorni institut je bil tudi v stalni zvezi z raznimi inozemskimi sorodnimi instituci- 35 jami ter jim dajal materijal in pojasnila o našem narodnem folkloru. Pripravljajo se še najrazličnejše zbirke in študije, tako n. pr. slovenski svatovski običaji, študije slov. ljudskega božičevanja in koledovanja, obredne ostaline kresovanja v Sloveniji, ostaline pogrebnih obredij v Sloveniji, slovenski obredni reji in plesi, orači (panonska obredna ostalina) i. t. d. V študiju je Vrazova glasbena zapuščina, Koritkov zbornik in Ravnik - Požemanova ostalina, dalje Kuhačeva zbirka i. t. d. Za izdajo je pripravljenih 10 tipičnih slovenskih narodnih pesmi z obširnim znanstvenim uvodom. Ustanovitev Folklornega instituta je bila nujna naša zadeva, saj je po smrti dr. Stanka Vurnika redno strokovno delo v Etnografskem muzeju v Ljubljani za slovensko glasbeno etnografijo prenehalo. Z ustanovitvijo folklornega instituta je preprečila Glasbena Matica še pravočasno zastoj v našem narodopisju in omogočila na giasboslovnem področju redno nadaljevanje strokovnega dela. Stvar javnih faktorjev je, da to delo Glasbene Matice kar najbolj podpro in omogočijo nadaljnji uspešni potek celotnega dela. Glasbena Matica je za to delo zainteresirala predvsem našo Akademijo znanosti in umetnosti. Koncertna poslovnica Glasbene Matice V koledarskem letu 1938. se je vršilo pod njenim okriljem 45 koncertnih prireditev. Denarnega prometa je imela poslovnica din 381.753.78. Koncertna poslovnica Glasbene Matice obstoja 16 let in je priredila od svojega začetka do konca leta 1938 skupno 717 prireditev. Njena naloga je, da po svojih močeh ureja koncertno življenje v Ljubljani. Koncertne poslovnice Glasbene Matice se poslužujejo vsi inozemski koncertanti in velik del domačih umetnikov in društev. Knjigarna Glasbene Matice je dovršila 16. leto svojega obstoja. Založena je z glasbenimi knjigami in najrazličnejšimi muzikalijami vseh vrst. Znana je po svoii solidni in točni postrežbi ter si je tako pridobila velik krog stalnih odjemalcev v Ljubljani in tudi drugod. Saj je brez dvoma najbolje sortirana muzikalna trgovina vse Slovenije, ki se peča izključno le s prodajo muzikalij. Ker ima v zalogi tudi najnovejše glasbene komade, služi tudi v informacijo in orijentacijo vseh muzikalnih krogov. . '• ■ IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA M SP 1938/1939 920125401 LOBISS U